f mina plačana v gotoTini, ŠTEV. 80. V LJUBLJANI, sobota, 9. aprila 1927. Posamezna številka Dla V — LETO IV. imrn DNEVNIK ■ Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Heimnsers političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. LVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Slovenska politika. ja sanwJU ^ovenskega naroda odgovar-ker ip oi a™vna in pozitivna politika, vencu n- °Venec človek dela in ker Slo-triga 1 n°bena stvar tako tuja ko in-K v u Vsa zad -*emU smo mora^ doživljati Politik • leta’ da ie lc,iIa naša oficielna gotovia Čisto v znaku intrige. Posebno miki i°Tdie. so bili mojstri v tej po-°bstoi ^ Vsa nJih politična modrost je (jru . a v teni, da so intrigirali proti 01 Slovencem in jih črnili kot dr-^eizin110'31116 in nezanesljive elemente, ta Poi^?° goria je povzročila Sloveniji HUko .-rod to po- le v prvi vrsti izvojev“i ln vsled tega like volivne zmage. a svoje ve-Danes je politika spletk in . Slovenci pokopana. Gospodje vg med 11 to politiko, so izgubili v Be doba intenziv-Jasno je, da bodo pokazali t!iP*odovi nove dobe ne !? !u in samo od jft ^ nekaj jih 'ie n’ ljudje jih n^ . anl{arstva zasleplje- 'astnih sktnin 10 videtL p°ložaj ob- žen> kakor i un JG danes 6isto druga-pred enim mesecem. Pridobitev ie tudi to, da je da je atl finančni režim v Sloveniji in želji v tem oziru ustreženo davni Ljubljanskih davkoplačevalcev. Tudi avtonomij * v kratkem nazaj svojo P°°blagfj|g’ ^elike važnosti pa so tudi cialno Ph ima minister za so- Zav°^ in h da se Preuredl okrožni Besre&ii 9 bo vsai tu odpravljen oni Avenij; ,Cf.^ralizem, ki je povzročil dof)rote g°ria’ 3 ji ni daI niti ene Vfi,D,anes Po moremo poročati n „ O, 'k’h uspehih in Se letos se pričn °veniji graditi nove proge. P ,6n° v ^ela se in to konstatiramo z zadovoljim, ker je bil v resnici že skrajni da pridemo iz brezplodnega kriti-k pozitivnemu delu. Seveda je ■ TuV Vs'ed tatvine državnega T "Oteli > s*cer ne manjka snovi, če . ^ fniS]j4vno kritikovati delo vlade. PriZ{ia. 0> da je treba vsaj enkrat ga 1 to, kar je bilo dobrega stor-^ktivuogj? kritikovanje tudi ni dokaz v težkem gospodarskem '*®to je za njo glavno, da se :a ugleda. Danes pa je vendar en- Veiiki uspehi SLS V SLOVENIJI SE PRIČNO LETOS GRADITI ŽELEZNICE. — LJUBLJANSKA BORZA DOBILA DOVOLJENJE ZA DEVIZNO TRGOVINO. — ŽELEZNI MOST V MEDVODAH. Naj kdo sodi SLS kakorkoli, toda priznati je treba, da zna njena delegacija delati in da je dosegla tako velike uspehe, kakor dosedaj niti ena druga stranka. Tako se je izkazalo, kako pravilno je bilo naše stališče, da mora biti Slovenija zastopana v vladi po svoji najmočnejši stranki. Nas ti uspehi S. L. S. vesele, ker so to slovenski uspehi in tudi nismo tako malenkostni, da bi se obotavljali priznati izredno uspešnost parlamentarne delegacije SLS. in njenega šefa, dr. Korošca. Vsled zahteve poslancev SLS. je vlada sklenila, da se od ameriškega posojila porabi potreben denar za gradnjo slovenskih prog in sicer se zgrade proge: Rogatec — Krapina, Št. Janž — Sevnica in Kočevje — Sušak. Z gradnjo se prične še letos. Drug veliki uspeh SLS. in pa predsednika Ljubljanske borze je, da je dobila Ljubljanska borza pravico za trgovino z devizami. Naravnost križevo pot je bilo treba prehoditi, da je bilo to dovoljenje doseženo in čeprav je bila koncesija podpisana že od dr. Spahe leta 1924., a od poznejše vlade »nacionalnega« bloka, v kateri je bila tudi SDS, dejansko preklicana. Tretji uspeh je, da se po odloku dr. Serneca zgradi v Medvodah železen most. Materijal bo nabavljen na račun reparacij. K vsem tem pridobitvam Sloveniji in , delegaciji S. L. S. čestitamo. Ameriško posojilo perfektno. Beograd,^ 9. aprila. Finančni minister je prejel včeraj poročilo, da je bil drugi obrak Blairovega posojila predvčerajšnjim na ameriškem denarnem trgu podpisan. Ta obrok znaša 30 milijonov zlatih dolarjev. Finančni minister je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem uspehom in z načinom, kako je Blairova skupina to izvršila. Od te vsote bo porabljena polovica za zgradbo jadranske železnice in zve-ze Slovenije z morjem. Graditi se bo za elo v dveh mesecih. Takoj se bo sklepa o o tem, kod naj ta proga poteka. gromnu važnost zgraditve te proge se vidi posebno, če se pogleda na karto, kjer se takoj opazi pomanjkanje železnic v Bosni, Južni Srbiji in Črni gori, zlasti če se primerjajo ti predeli s Hrvat-sko in Slovenijo. Finančni minister računa, da bo spo-polnitev železniške mreže pripomogla k gospodarskemu uedinjenju vse države. Namera vlade je dalje ta, da denar iz tega posojila porabi tudi za povzdigo produktivne moči v vseh delih države Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila dolgo časa brez vsakega posojila ter je investicije izvrševala iz rednega proračuna. Razume se, da je to pritiskalo na proračun. Tudi sedanji proračun še predvideva za investicije precejšnje vsote kar smatra finančni mi- ŽELEZNIŠKI MINISTER NA INŠPEKCIJSKEM POTOVANJU. Beograd, 9. aprila. Prometni minister general Milosavljevič je bil te dni s svo-pomočnikom Popovičem v notranjo- Srbije, kjer je obhodil in si ogledal oZSe^ P°Pravil0 vagonov. Te dni »Ferrnm/ x, )otlco in si ogleda tovarno T"i°dšel r B™> ”* s»- va odpotovati v "* dela in da se nekaj doseže. Zato smo bili tudi mi od vsega početka za to da vstopi v vlado najmočnejša slovenska stranka, ker samo taka more z uspehom zastopati slovenske interese. Naše stališče se je sedaj izkazalo kot pravilno in prišli smo v dobo dela. Vemo, da se nam bo vsled tega očitalo, da zagovarjamo klerikalce in kot dokaz se bo navajalo razne premestitve. Da mi s temd ne soglašamo, smo že dokazali, toda zaradi tega je glavna linija nove politike vseeno pravilna, kakor ravno dokazujejo doseženi uspehi. nister za nezdravo financiranje. Z emisijo posojila se bo posrečilo ta bremena odstraniti iz proračuna in tako olajšati davčna bremena. Sedanje posojilo bo ugodno vplivalo tudi na pospešeno rešitev gospodarske krize, ki se zelo občuti in ki je šele zadnji čas malo odnehala. Finančni minister je slednjič naglasil, da je stabilizacija dinarja že stvarno dosežena. Sedaj bo imela Narodna banka dovolj sredstev na razpolago in ji bo tako mogoče preprečiti vsaiko špekulacijo z dinarjem. Ko bo še nekaj časa tako delovala, se bo pripravil čisto naraven prehod iz sedanjega faktičnega stanja stabilizacije v zakonito stabilizacijo. Beograd, 9. aprila. Finančno ministrstvo sporoča, da je Blaiirova skupina emisijo drugega dela zunanjega posojila v zlatu izvršila v Londonu. Ta emisija znaša 30 milijonov dolarjev s 7-odstot-nimi obrestmi. Dolg je plačljiv v 35 letih. Posojilo je bilo izdano po kurzu 92’5. Najmanj 15 milijonov dolarjev se bo porabilo za splošne državne potrebe, drugih 15 milijonov pa za pričetek zgradbe železnice Beograd — Jadransko morje. Liste za podpis posojila so bile razpoložene ob 10. dopoldne, pa so bile takoj zaključene, ker je bila emisija takoj pokrita. RUMUNSKA ZAHTEVA POJASNILA O ITALIJANSKO-MADJARSKEM PAKTU. Bukarešta, 9. aprila. Rumunska vlada je imela včeraj popoldne sejo, na kateri je sklenila pooblastiti svojega rimskega poslanika, da zahteva od italijanske vlade pojasnila o ciljih madjarsko-iatalijanske pogodbe o prijateljstvu. V diplomatskih krogih je ta vest vzbudila senzacijo. PRAZEN DEMANTI. Pariz, 9. aprila. Albansko poslaništvo najodločneje zanika vesti angleških listov, da bi se v Albaniji nahajalo okrog 30.000 italijanskih vojakov, preoblečenih v civilne obleke. ANGLEŠKI GENERAL KOMANDANT ALBANSKE VOJSKE. London, 9. aprila. »Timesu« poročajo iz Tirane, da je angleški general Percy, dosedanji generalni nadzornik albanskega orožništva, imenovan za vrhovnega poveljnika albanske vojske v področju Skadra. Skupšči a bo odgodena do 2. maja. Beograd, 9. aprila. Kakor izgleda bo imel Lzunovič za vse kombinacije dosti časa. Po dosedanjem razpoloženju v vladi še razprava o obtožbi Bože Maksimoviča ne bo vršila 19. aprila. Ta dan bo paj seja, na kateri se bo pa razprava o obtožnici samo začela. Nato pa bo skupščina odgodena do konca pravoslavnih praznikov, t. j. do 2. maja. Uzunovič misli, da bo na ta način formalno rešil zakonitost postopanja, če bo otvoril razpravo o obtožnici že 19. t. m. Za dosego svojih ciljev pa da bo imel do 2. maja še dosti časa. V političnih krogih zatrjujejo, da se bo do 2. maja situacija popolnoma proučila. Če bi se dotlej ne dalo nič napraviti, bo 2. maja narodna skupščina razpuščena in začele se bodo priprave za volitve, ki bi se imele izvršiti v mesecu avgustu. POMEMBNA FRANCOSKA KRITIKA ITALIJANSKE POLITIKE. Pariš, 9. aprila. Jacques Seydoux piše v nekem članku, kjer se bavi z ita-lijansko-jugoslovanskim sporom, da so pogajanja med Rimom in Beogradom neizbežna. Vseeno je, ali se ta pogajanja začno jutri ali pojutrišnjem. Iz razumljivih razlogov odnošaji med Beogradom in Rimom niso taki, kakršni bi morah biti. Mnogo je še vprašanj, ki so ostala nerešena in ki se morajo urediti na splošno zadovoljstvo Italije in Jugosla-! vije ako hočeta v bodoče voditi medsebojno politiko brez ljubosumnosti. Pogodba, ki sta jo zadnje dni sklenila Mussolini in Bethlen je istovetna z rimsko pogodbo od 27. januarja 1924. Toda Italija mora dati neko pojasnilo. Itali-j janska diplomacija ne sme postavljati ■ Jugoslavijo v nižji čin od Madjarske; Italija ima ključe Jadrana. V njenih rokah sta Trst in Reka. Tema lukama Split : ne more konkurirati. Ko bo izgrajena ; direktna proga Beograd—Split, bo Split pač postal izvožišče za Bosno in Srbijo, a 7, Reko ne bo mogel konkurirati. S strategičnega stališča ima Italija j Saseno in gospodari nad Otrantskimi | vrati. V slučaju konflikta je njena pred-j nost na Jadranu gotova. Zato mora Italija Jugoslaviji - postati bolj uslužna, ker je ta ne more ogrožati. Tiranski pakt se mora pojasniti. Čeprav bi Italija v Albaniji ne imela nič iskali, ima seveda pravico, da se inte-resira za to, kar se dogaja. Na drugi strani Italija dobro ve, da se v Albanijo ne pride tako lahko. Albanija še nikdar nikomur ni bila podjarmljena in tudi Italiji ne bo. Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo morajo z gotovostjo dovesti do uspeha, ker smatrata tako Italija kot Jugoslavija za potrebno, da se očuva neodvis-nost in neokrnjenost Albanije. Politika Francije je povsem pacifistična. Zato Francija pazljivo spremlja potek teh pogajanj in želi, da bi bil med Jugoslavijo in Italijo v splošnem interesu dosežen sporazum. ZUNANJEPOLITIČNA SITUACIJA SE POOSTRUJE. Angora, 9. aprila. Povratek ruskega poslanika Surica, ki je nedavno odpotoval na dvomesečni dopust, pričakujejo koncem tega tedna. Ta nenadni povratek se spravlja v zvezo s komplikacijami, ki jih pričakujejo na bližnjem vzhodu zaradi italijansko-jugoslovanskega spora in pa baje zaradi glasov o sklenitvi tajnega dogovora o sodelovanj« med Turčijo in Jugoslavijo, ki se obe čutita ogroženi od Italije. Počen obroč. Italijani in Madjari slavijo te dni svoje veliko slavje. Grof Bethlen se je pripeljal v Rim, kjer so ga sprejeli z velikimi častmi. Svečanemu sprejemu so sledili še bolj svečani banketi z napitnicami, polnimi izbranih besed in medsebojnih poklonov, in rimski brzojavi morejo komaj zmagovati ogromno delo, ki jim ga nalaga propaganda za veličino Italije in za poveličevanje madjarskega viteštva po podpisa pogodbe »večnega« prijateljstva med obema državama. Diplomacija angleških konservativcev in neugnanih sovražnikov Rusije pa si je zadovoljno mela roke lepo v ozadju, J5eš, zopet je zvarjen en člen v mali verigi okoli Jugoslavije in v večji okoli Rusije. Konservativni lordi so svetlih pči gledali na zemljevid. Lepo italijansko-madjarsko idilo in zadovoljno razpoloženje v Londonu pa je »enadoma ukinila presenetljiva vest iz ■Pariza, da so se Francozi sporazumeli z Husi v dveh točkah, kjer tudi najbolj kladen Anglež ne pozna šale: Rusi so priznali v principu svoje predvojne dolgove Franciji in obljubili plačevati na it račun letno 70 milijonov zlatih frankov, obenem pa so dali Francozom koncesijo za izkoriščanje bogatih petrolejskih vrelcev na Kavkazu. . Ta pogodba je izredne vnanje-poli-tične važnosti. Ta pogodba pomeni glede sovjetov popoln prelom z njihovo dosedanjo poli- tiko napram predvojnim upnikom. Sovjeti so sicer posameznim upnikom že prej izplačevali njihove terjatve, toda na oficijelen način še nikdar niso priznali nobenega dolga. Za evropsko in svetovno politiko pa pomeni ta pogodba to, da je obroč, ki so ga kovali angleški lordi proti Rusiji, počil. Nemčija ima z Rusijo sklenjeno ra-pallsko pogodbo, ki so jo lani obnovili v Berlinu. Francozi so sklenili z Nemčijo znano lokarnsko pogodbo, ki so jo še znatno utrdili nemški in francoski veleindustrija in kapitalisti s posebnimi pogodbami med seboj. Najnovejši franco-sko-ruski dogovor pa pomeni, da je okoli Rusije skovani obroč predrt od Atlantskega oceana preko Nemčije in Rusije do Tihega morja. Žar, ki so ga metali rimski žarometi zadnje dni na italijanske, pod pokroviteljstvom angleških lordov v srednji in jugovzhodni Evropi dosežene uspehe, se je začel nenadoma izpreminjati v motno brlečo lučko. Za angleške konservativce so začeli prihajati težki časi. Res je, da po vsaki vojni svet navadno pade v mistiko in se obrača na desno. Mnogi znaki pa kažejo na to, da se je svetovno-politično nihalo jenjalo pomikati na desno, in da se začenja polagoma pomikati zopet v demokratični tir. To utegnejo dokazati tudi prihodnje volitve v Angliji. Radikatsko glasilo o zbližaniu z Bolgarijo. Jasno je, da je dosegljivo zbližanje z Bolgarijo le, če so Srbi za to zbližanje. Zakaj Srbi, kot sosedi Bolarske, so najbolj merodajni za naše odnošaje do Bolgarske. To je vsled tega, ker so oni v prvi vrsti prizadeti, če bi se morale z naše strani dati koncesije tji zbližanje. Vsled tega je največje važnosti, kako mislijo Srbi o zbližanju z Bolgarsko in posebne važnosti je, kako mislijo o tem radikali, ki so najmočnejša srbska stranka. Iz tega vzroka objavljamo članek, ki ga je objavila »Samouprava«:. Članek se glasi: »Mnogo se je pri nas naglašala potreba zbližanja z Bolgarijo in to često v zvezi z idejo balkanske federacije ali pa z ide;o balkanskega pakta. Vsi, ki smo na stališču narodnega edinstva južnih Slovanov, katerih 'edinslvo je potrjeno od zgodovine, od filologije in etnografije, smo imeli od nekdaj v j svojem programu zedinjenje z Bolgarijo, kar je logičen zaključek tega narodnega edin-jtva. To je prva točka v prvem programu Narodni; radikalne stranke, kakor je bil izdelan že leta 1881. Predvsem pa je treba naglasiti, da to zbli-žanie ali eelo zedinjenje z Bolgarijo še ne bi rešilo vprašanja naše politične orientacije. 'V slučaju, da pride do takega zbližanja in da predstavljamo napram inozemstvu celino, potem bi ta celina štela 18,000.000 prebivalcev. S tem še ne bi bili velesila in^ne bi mogli samostojno določati svoje politične smeri. Nazadnje morajo tudi velesile imeti • svojo stalno in določeno smer v zunanji politiki in morajo v tem oziru delati kombinacije z drugimi državami in si po teh kombinacijah določati svojo srm r. Razlika je samo v'tem, da so velesile mnogo svobodnejše v določanju te smeri. Če bi prišlo do balkanske federacije ali do balkanskega Lo-caraa v tako ozkem zmislu, da bi ves Balkan predstavljal proti inozemstvu celino, bi mogel imeti vsaj v domačih vprašaniih bliz-injega vzhoda samostojno vlogo. Toda tak balkanski Locarno ne bi bil še velesila, čeprav bi v teku let mogel pod srečnimi pogoji priti do značaja velesile. Potrebno bi bilo, da se izpopolni poljedelstvo, da se razvije industrija in potem bi mogel imeti Balkan ■še enkrat toliko prebivalcev, kakor Jih ima sedaj. Potrebno je, da se razvije kultura m civilizacija v vseh mejah, tako, da bi se Balkan v ekonomskih, kakor tudi v kulturnih :«siri'v postavil na lastne noge in da bi dajal j nilo znatno olajšanje naše in še bolj bolgarske situacije. Toda to zbližanje ni odvisno izključno le od nas. To mora bili plod zavesti, da smo v etnografskem, historičnem in jezikovnem oziru en narod in da je naša usoda v tesni odvisnosti enega od drugega. V razmerju, kakor se ta zavest razvija, v istem razmerju prihajamo tudi do tega zbližanja, kakor je bilo to slučaj z ujedinjenjem Italije in z uje-dinjenjem Nemčije. Sedaj je položaj tak, da se z ene in z druge strani naglaša dobra volja, toda takoj se, zlasti z bolgarske strani, stavljajo gotovi pogoji, takorekoč gotove nagrade, ki da jili moramo plačati za to zbližanje. Toda ta veliki zgodovinski pokret ne more biti predmet politične trgovine, me-šetarenja in pogajanj. Ce se govori z bolgarske strani o tei ideji, se takoj pristavlja, dsi zahtevajo to in to, na pr. ukinjenje vojaške kontrole nad begunskim posojilom, prav pogosto pa se načenja tudi takozvano macedonsko vprašanje ali vprašanje narodnih manjšin v Južni; Srbiji. Na ta način ne moremo nikoli priti do cilja. Razume se, da bi bila z zbližahjem naenkrat rešena vsa taka in slična vprašanja, odnosno bi ta vprašanja prenehala obstojati. Ako smo en narod, potem ni v Južni Srbiji več vprašanja narodnih manjšin, čeprav bi bilo tu tudi ne-Kaj Bolgarov, enako, kakor ni vprašanja narodne manjšine v Bosni. Moremo se sicer deliti politično na razne politične tabore, v gospodarskem oziru na razne gospodarske razrede, v verskem oziru na razne vere, ni pri več narodnih manjšin in narodnih večin, tu so samo še različne nijanse govora enega in istega naroda. Ravno tako ne bi mogla več obstojati v tem slučaju taka vprašanja, kakor je na primer vprašanje vojaške kon-I trole. Imeli bi skupno obrambno silo vseh I delov naše domovine ter bi bili dovolj moč-j ni, da ne bi nikomur dovolili, da nas kontrolira, na kak način hočemo organizirati svojo obrambo. Vprašanje zbližanja z Bolgarijo je torej vprašanje prodiranja in širjenja naše narodne zavesti, zavesti naše skupnosti in naših skupnih ciljev. To pa se ne more izvršiti s kakim diplomatskim aktom. To more izvesti samo močen nacionalen in kulturen pokret, ki bi z elementarno silo objel vse dele našega naroda, nekako v obliki ilirskega^ ali jugoslovanskega pokreta v novi obliki in z ozirom na nove potrebe. Ne samo naših, tudi bolgarskih rodoljubov carina ostati, ker ščiti domačo industrijo papirja. Sedaj se naenkrat uvaja amandman, po katerem se ta carina znatno zniža. Kje je sedaj zaščita domače industrije papirja? Kaj je sedaj ne potrebujemo? Na to vprašanje daje odgovor dejstvo, da so beograjska grafična podjetja, ki so zgrajena na račun reparacij, dobivale^tudi papir na račun reparacij, ki so bile dosedaj proste carine! Sedaj, ko so te reparacije v papirju prenehale, so padla tudi beograjska podjetja pod pritisk zaščitnih carin in jasno je potem, — da ni treba zaščititi prečanske industrije papirja, temveč, da je treba uvaževati zahteve grafčne industrije — vse naše države. Pred nekaj meseci je vznemirila vso javnost konferenca železniških, gospodarskih in vojaških strokovnjakov, kjer je bil izdelan načrt železniške mreže za kraljevino SHS, ki naj velja kot baza za zgradbo železniških prog za celih 50 let naprej. Medtem pa je prešlo 50 dni od te konference, vlada pa je že objavila amandman, s katerim se daje finančnemu ministru pooblastilo, da najame posojilo, s katerim bi se zgradila drinska Jadranska železnica na morje. V omenjenem železniškem načrtu pa ni ta železnica niti omenjena, niti se načrt ne ozira nanjo. Sedaj se že govori v prometnem ministrstvu, da bo ta železnica gotova v dveh, treh letih in da se bo z gradnjo pričelo že na — spomlad. Kateri Beograd, Monopol ali kdo drugi ima toliko interesov na tej naglici in na tem amandmanu? Ali pa je vse to storjeno le zato, da se kraljevina SHS končno izvleče iz teike «ko-n mske krize, ki ie po preteklih debelih letih reparacij, vojnih plenov in ostalih beograjskih »kupčij< kaže sledeča statistika: V prvem tromesečju tega leta je registrova-ni i pri vseh sodiščih v državi 349 konkur-zov, dočim jih je bilo v prejšnjem letu, v istem času 212, kar pomeni porast za 62%. Na Srbijo odpade 228 konkurzov ali 66 odstotkov, na Beograd sam pa 47 ali 21 odstotkov vseh konkurzov . . . In tako dalje! Made in Yougoslavia. (Po »Jug. Lloydu«.) PRED PREKINJENJEM DIPLOMATIČNIH ODNOŠAJEV MED KITAJSKO IX RUSIJO. Vest o vpadu Čangcolinovih vojakov v sovjetsko poslaništvo je dospela v Moskvo šele v jutranjih urah in so zato jutranji listi izšli še brez nje. Vest je naredila v vsej Moskvi silen vtis. Takoj se je sestal svet narodnih komisarjev in imel dolgo sejo. Splošno se pričakuje, da bodo sovjetski veleposlanik in konzuli odpoklicani iz vseh kitajskih mest in da bo sovjetska vlada pozvala tudi kitajskega poslanika v Moskvi, da zapusti Rusijo. Nadalje bo priznala sovjetska vlada kot edino pravno zastopnico Kitajske samo kanton-sko vlado. Telefonska zveza med Moskvo in Pekingom je pretrgana in Moskva more občevati s svojini poslanikom samo po ovinkih. To pomeni novo kršitev diplomatičnih pravic in vsled tega je konflikt poostren. Ni pa niti’ izključeno, da pride do vojne med sovjeti in čangcolinom. Kako se je izvršil vpad. Očividci pripovedujejo, da se je izvršil vpad v sovjetsko poslaništvo v zvezi z aretacijo ameriške žurnalisike Mitchell in Ameri-kanca Burtina, katera sta bila od pekinških oblasti -osumljena kot boljševiška agitatorja. Zato so hoteli vojaki preiskati sovjetsko poslaništvo, da dobe dokumente o krivdi obeh. Obrnili so se na doyena diplomatskega kora holandskega konzula Oudendij :a, da smejo vstopiti v poslaniški del mesta. Ta pa jim j., dovolil, da smejo priti le do nekega stranskega poslopja v ruskem poslaniškem delu. Vojaki pa so to dovoljenje prekoračili in vdrli v poslopja ruskega poslaništva. Portirja pri vhodu so ustrelili. Nato so aretirali vsakogar, ki je bil v poslopju, ter zaplenili konvencije. To je nemogoče, ker nimajo konvencije n bone zveze s Tiranskim paktom in je italijanski predlog podoben izsiljevanju. - Dosedanja pogajanja niso zato privedla še do nobenih konkretnih rezultatov. V beograjski krogih so mnenja, da ne bo druge rešitve, ko da prevzame rešitev vprašanja Zveza narodov. - Radika.i odklanjajo vstop HSS v vlado. Naše napi.vedi so se uresničile in v hipu, ko je HSS izjavila, da je pripravljena vsto-piti v vlado, je izjavil Uzunovič, da ne more priti do koalicije s HSS. To pa predvsem dveh vzrokov, ker bi vlada, v kateri bi Dl radičevci, ne bila dovolj ekspeditivna in * velik del radikalov nikakor ne bi Pr . koalicijo s iiSS. Radičevci so torej s J’.v j ponudbo di živeli popolen neUBP®Bi * tem težji, ker so bili pripravljeni pn __ di na to, da ostane Uzunovič tj Uzunovič je baje pripravljen voav ^ pogajanja z demokrati. Priznati je ' ^ je mnogo momentov, ki govore pride do sporazuma med radikali m krati. Vseeno pa je tudi v tej stvari j" mizem še prezgoden. _ . = V madjarskem parlamentu je bila o sklenitvi italijansko-madjarskega P Snrftipfji 7. vpliknncb.im nnvHllSftniCIfl' sprejeta z velikanskim navdušenjem. ^ poslanci so neprestano vzklikali: Živio lija, živio Mussolini! Na te vzklike P® socialno demokratski poslanci stalno ^ varjali z vzklikom: Zato, ker so Bal jitj-izdali. — O dogovoru samem je P° , L slanec Gyorgey, ki je zlasti naglašal > je z ugovorom nastal za Madjarsko D ^ ložaj v zunanji politiki, ker se je Pry.^r8]j» godilo, da je priznala velesila MaOl kot enakopravno. S tem je konec - ^ letnemu izoliranju Madjarske. Zato P* rajo uvideti tudi sosedne države, ki 86 j* selujejo madjarsko zemljo, da se niorajo daj sporazumno rešiti še vedno n e res®? vprašanja. Madjarska hoče revizijo Tri*111^ s .ega dogovora in sicer mirnim poto® prvf vrsti pa je treba rešiti vprašanje ®" djarskih manjšin v Rum uniji. Z jugofc?".« sko vlado so pogajanja v toku in up da bo dosežen sporazum. — Za voril socialistični poslanec Malaflj*. ^e®, nest bo pokazala, kdo pravilno s°«V.. a ^\a-vlada ali opozicija. Napačna je P°“\-de, ker je sklenila sporazum žara® predno se je dogovorila z JugoslaviJ0 ^ tarifnih ugodnosti. Dolžnost vlade J ’ uslvari dobre odnošaje z JugoslaviJ0! jar-orientacija napram Jugoslaviji iz ??sntslcij° skih razlogov mnogo važnejša ko °r!®j0 za-naperam Italiji. Nato je napadal 'j j.-ar^' radi niene reakcionarne politike. “®(a|ijan-narod se neče vojevati niti v kori®(ereso^' 'kih in niti v korist angleških.. ?a' Mr.djarski narod je že dosti Pr .„; Qov°r' z vse-g' ja akta'razočarani. Rumunsko nnvdu radi Habsburžanov v svetovni v0|nne nik zahteva zato od vlade, da skle ^ mi —------------- ■----------„ ooaodbfl' sosednimi državami prijateljske I ^ = B-muni “ vslcdJ‘aI^"^°S,,šeni8 za Italijo in Mussolinija se je kaj hitro W >c Lita Davila ie vložil na stališče ^Sn^zToTgarPo ne pomeni torej še \ naloga je, da delajo na razvoju tega po-rešitve; tega vprašanja, čeprav bi to pome- kre a.< Made in Yougoslavia. -Pri nas, hvala bogu in naši državni poU-Hki ni, oziroma je prav malo blaga, ki bi ga mogli izvažati pod ponosnim naslovom - »Made in Yougoslavia< (Izdelano v Jug';s!a-vijil Toda v naši gospodarski politiki in trgovini je na žalost prav mnogo in preveč takega, ki mu brezpogojno nihče na svetu ,«e samo ne sme, nego niti ne more konkurirati'ali pa nas posnemati. ■Najnoveijši finančni zakon in njegovi jujianidmani imajo mnogo takih naših speci-jalitet in šli bi predaleč, če bi vse našteli. Navesti hočemo samo nekatere, ki so bolj ••karakteristični. Te specijalitete so take, da ii-m ni treba mnogo reklame ali komentarja. Tudi mi in ves ostali tisk je mnogo pisal o milijonskih škodah, ki jih je napravila monopolna uprava sadilcem tobaka, naši tr--ttovini in državi sami, s svojo čudno, ome: jeno in nesposobno monopolsko politako, ki Jo najbolje kaže sledeča statistika: V Jugo-slaviji še je pridelalo leta 1920 7 milijonov "kilogramov tobaka, 1. 1921 10 milijonov kilogramov, leta 1922 9 milijonov kilogramov, !ela 1923 20 milijonov kilogramov, 1. 19.?4 čalo. i cslanec njega ministra vprašanje, kako vzorna rumunska vlada do italijansko-djarskega prijateljskega pakta. Z .n)un-sprašuje poslanec, kako je sprejela r gt sk i vlada Mussolinijev in Bethlenov g (eI1I ob priliki podpisovanja pakta. Alij11 je omajana Mala antanta? Poslanec ..‘•.•evega poudarjal, da je bil vsled iMusso J vj;a o govora, zlasti vsled njegovega °~gy oePr'!' Rumuniji, zelo presenečen. — Sf - pak£U jazno piše o novem Mussolinije' ,:T\£n& 1_: 1 -S J__» lil zlasti vsled njegovega rumunški tisk, ki poudarja, da so vajanja Mussolinija o Madjarski Ku osupla. Rumunija niina nič Pr°t' prijatelj' vladajo med Rimom in Bud.rn^P^^ R{. ski odnošaji, oda_ to, kar bm b Rumunsk0 osupla. Rumunija nima nič teinU’ r iO‘ -?p? ts m časopisje izraza “V^epstala in dokazala svo-Mala antanta kmalusestalain^ y 31 milijonov kilogramov, leta 1925 8 milijonov kilogramov in leta 1926 16 milijonov kilogramov; leta 1927 pa se bo pridelalo naj-brže samo 9 milijonov kilogramov. To ra-pidno padanje produkcije je vzpodbudilo avnost da zahteva reorganizacijo monopola- zahtevalo se je prosto trgovino s tobakom toda vse zaman. Morala sta država in monopol sama izgubiti milijarde, da se uvede — amandman, s katerim se obeta, da se bodo te razmere popravile in da se bo dovolila večja produkcija tobaka ter prosta trgovina Ali nam je bila potrebna tako draga šolnina? In zakaj se je neka gospoda v Beogradu tako krčevito držala sedanjega monopola? Tudi v Beogradu se objavljajo prav- velike številke o tantijemah in komisijskih dnevnicah ... .... x„„ - Grafična in časopisna podjetja v- prečan-skih krajih že več let zahtevajo da se zniža carina na časopisni in na rotacijski papir, ker carina draži produkcijo, kar ni ne v političnem ne v ekonomskem in ne v kulturnem interesu države. Na vse zahteve za znižanje carin so odgovarjali, da mora visoka so takoj obglavili. Sovjetski poslanik je predložil spis, s katerim je dokazal, da so bili vsi aretiranci v službi jioslaništva in imeli zato pravico eks-teritorialnosti. Zakaj dela to Cangcolin. Čangcolin utemeljuje svojo kršitev diplomatskih pravic s tem, da je bilo v sovjetskem posla6niitvu 4000 Kitajcev, ki so pripravljali preobrat. Kako je ta trditev smešna, se vidi iz tega, da je poslal samo 200 vojakov, ki naj teh 4000 revolucionarjev aretirajo. Ker se je Cangcolin ta vpad upal, se splošno misli, da mu je Japonska zajamčila vojaško pomoč, če bi ruska vojska prekoračila mandžursko mejo. Seveda v tem slučaju ne bi bil gospodar Mandžurije več Čang-colin, temveč Japonska. Politične vesti. = Direktna pogajanja 'i Italijo dajejo lc malo upauja na uspeh. Preliminirana pogajanja, ki se vodijo med Mussolinijem in našim poslanikom Rakičem, so še vedno v stanju neobveznih pogajanj. Stališče nase vlade je, da bi bilo najbolje, če bi bil dosegljiv sporazum potem direktnih pogajanj. Zaradi interesov miru pa je pripravljena spreleti tudi posredovanje velesil. Vsekakor na ie naša vlada mnenja, da treba izvesti revizijo Tiranskega pakta, ker je ta v nasprotju s čl. 10. pakta Zveze narodov. To nasprotje je popolnoma evidentno, pa čeprav je bil Tiranski pakt registriran v tajništvu Z.veze narodov. Zato; bo zahteval Rakič predvsem revizijo Tiranskega pakta. Da bi naša vlada pristopila k Tiranskemu paktu ali pa sklenila z Albanijo sličen pakt, je nemogoče, ker bi'se s tem vsa stvar samo kotnplicirala Tudi ne more sprejeti naša vlada protipred-loga Italije, ki ga podpira tudi Anglija, da naj na?a država najprej ratificira nettunfeke tudi madiarsko nevarau^. djarskih 'revanšnih polilikov ao> jas . £*SrS5VS. Rumunija. | Cv seveda ne bo zavednost držav Male ® tante te račune prekrižala. ' — Iredentistični govor madjarskega ^ -lanika v češkoslovaškem senatu. O Prjuji lebate o brambni predlogi je govorau madjarski senator Richter. Dejal je, da madjarska vlada nobenih agresivnih nov in da je bil grof Bethlen vedno ^ • ten. Madjarska tudi ne more »imeti n» nenapadalnih namenov, ker je Budiilipesl eje daljena samo 60 km od češkoslovaške^ in bi jo mogli češkoslovaški aeroplani p minutah bombardirati. Madjarska vojs yr komaj vzdržuje red v notranjosti, kaj ^ da bi mogla zadržati tujo armad«- P“ [ ^ pa je, da se revidira mirovna ,jj, da se revidirajo tudi meje. Iiedel nemu senatorju je odgovarjal krepko M j ločno senator I< 1 o f a č. Pravi, da je Richter na povelje Horthyja in da je n'0t no za današnje razmere, da je tak sploh mogoč. Je sicer mogoče, da bi 8 / željo slovaškega prebivalstva izvrad^# znatne korekture na meji, toda sicer ška meja nedotakljiva. In Richter bi bolje storil, če bi opustil vsako grožfl. tudi Madjarska potrebuje mir in sice izdatno. ŠE NI IZUMRL IDEALIZEM, _■ y Profesor IIenry Steenbock z vscu^1^/ VViscounsinu je iznašel sredstvo, s pt*. se more' dodati živilom ultravioletfl« pf Neka ameriška družba je nato Ponl' j(0 fesorju 2 milijona dolarjev za trg°v porabo njegove iznajdbe. ■ ^ r,^o Profesor je pa ponudbo, odklonilno -*j0. nil svojo iznaidbo univerzi, da vsi ljudje deležfli njene dobrote Pariško pismo. i Pariz, začetkom aprila. PaHSki komentarji k jugoslovansko - italijanskemu sporu. — Mi-Careine in bal v Operi. ~ Kino. — Proslava Beethovnove staletuiie. — Naši slikarji v Pamu. — Zanimiva razstava na ulici. To je edina po.t zbližan ja med narodi: medsebojno spoštovanje in poznavanje. } *e lrancoskcf časopisje pozorno sledi razvoj« jugoslovansko - italijanskega konflikta. or<) brez izjeme so listi od vsega početka sP«znali italijansko intrigo in odločno odvračali vsa 9umničeinja glede jugoslovenskih vojnih priprav. Posebno krepko se je za-Q a u v a i n , ki na nekem mestu po-,T?rla>. nai Italija ne išče svojih kolonij v »Miji in Jugoslaviji in da je svetovni mir kalo n spoštovanja formule: Balkan Bal-Mnogo je bilo komentirano tudi sta-^ v samem konfliktu. Nekateri ^lugo zfl 0 ^oreigu Office-a kot proti-3kwro n ,P°moČ Italije v snovanju proti ru-< aka’ drug; zopet za tolaženje itali-l mke %> po kolonijah. * t?rku Pariz ai posvetil mnogo ku biJfl iu* 24 Pa Je P° trileikala od Plače de la Nation de ttiT1 buljvarjih do Plače de la Concor-ur np ?re^eiev’ maharadžm dvor, beduin-V ?aravana '3rez konca in kraja, tam družbi se pripelje mimo tu in okr&i« S •. lepote kakšnega pariškega Poljube nS«Lufe rako na vse straui liica pariški Med njimi kra- fca mimo nas ta p«atraQ^rug-o uro se pomi-alovi množica na bujS^^ka, nakar spet f3 strani milijonskega m ta se razlije iS-4 !».y °Peri niaškeradnf^f®- — Zvečer Prireditev v sezoni pS’ naj-so oživela stopnišča bajno raisvet1^eM uri ■ Kakor pisani trakovi se ip °I)e“ navzgor reka elegantnih mask iti I**Jnikala strani so dovažali avtomobili vedno n m l8e.^ sam^ Visoka vstopnina je omogočila n..,'!* m n ®.° zgornjim desetim tisočem iP ka,i^°P SKL1” ntr-l “h1" 1,rib““ oder 1 Gledališka dvorana in ogromni v v ?*a spremenjena v plesišče*- Pleše se fover?, J^stropjih, po koridorjih, velikem »trov . ettih, restavraciji. Čez 20 orke-°l>*reS^s j istočasno v vseh dedih prostrane ta Pestra'1^7'1- niaske, razkošne toalete in sveta Ani«*11-? 3’ ki se men‘ v vseh jezikih ci> Rusi T'enkal?cliV Angleži, španjulti, Nem-tfa eno je vS’«!,1'1’ ž™ci: Babilon. To-botton. charleston in biack na to pisano m,ravijisge ž^l1 8?pa,-l° če gledaš z viška na vaiovi^dv^* barv-vzvišenem prostoru v globini dvorane”?; ™ Vl3f> najlepših inaškeradnih »kupdn. Nastopajo baletne grupe in dajejo se razne atrak-w' P°lno^i Je občinstvu predstavljena miss branče«, šampionka francoske lepote držav6l TIttoin- Ko ie jutro po-pdbe in se • . a °kna foyera so utihnile ba r Premnogi • razhaJaii vesela druž-inuzjJje plecn , , luJeni od preobilja luči, ’ lazkošja, strasti, zavisti . . . ♦ *iorSi kinematografi predvajajo skoro j« S1 aela francoske filmske produkcije, kar ^ /sto naravno. Vendar pride na vrsto tu rikajf1[kakšen dober nemški, ruski ali arne-Resnici na ljubo je treba reči, ai ^ Prmieru z omenjenimi, francoski filmi P ih vi^u> ker boleha na teatraličnosti, le-|e, da in izumetničenosti dejanja. Zdi «fiŽe filmnf:emci boljše razumeli, kje je te-jianes hrp^6 umetnosti, zato je njihov film ■ ^coski , .vonino na najboljši poti. Ge je le nemil-■ ? , bolj harmoničen, zaokrožen, v im boli v filimf Lbolj dinalnižtn' Tudi Rusi kažejo’ dflevi sf^S1"01?011 “rPf Gledal sem pred «»l.cs s* Srsg-s.s,-s£™« ^ prepadov človeSke duše. Kak« „ ^ nrump-ri S n i i Til kAlr&an U GIJIO Č e II silo Gledal sem pred rožnega« S J® v primeri ž njim kakSen nav n. pr. Belphegor, Metropolis itd 5?°“ski Je v Parizu miLogo razpavlja o kinemluS fu in njihovi bodočnosti. Nedavno je i/noi ravnatelj teatra »Vieux Colombier« g. Tede-sco na Sorbonni zanimivo predavanje pod na-^vom: Kino, izraz modernega življenja. w®rtjice, ki jih je g. Tedesco naznačil raz-i^^tilma, govore, da tudi Francozi verja-nastanek te nove umetnosti in se za-velike vloge filma v bodočnosti. v, * Pozorjjoj^ Beethovna posveča Pariz mnogo bourlfco m aiPrei ie »prejela Opera »Stras-stvom p i^ikalno društvo«, ki je pod vod-*>om >9 tza Muncha zapelo z valiikim uape-, ečano mašo«. Kmalu potem se je i '1) ^i® ie ta a proslava Beerthovena v S v prisotnosti zastopnikov vlade Ji Pe^j^fskega zbora. Cez 350 godbenikov 7® v je izvajalo pod vodstvom g. Pier-h jirn.*‘ssa solemnis in rči. Prostranost PrfDlopo» izgube zvokov so prijetno ublažile Zjjali c^> zbor. Isto »svečano mašo« so iz-^!**di ua6kai pozneje v Madeleinski cerkvi. U®v<1 Br ,Pnboni je bdi dan koncert v pno-j^tartu >-,,10vna- Napovedana je proslava v ‘r^enderot in dobiček je namenjen v p Postavitev Beethovnovega spome-wSia «rt®u. Knjigarne so napolnile iz-^1» t>a 8 knjigami o Beethovnu. Tako “ariz spomin velikega glasbenika. V galeriji Charpeatier razstavlja Srb g. Petrovič svoje akvarele in sicer so skoro same Benetke. G. Petrovič je slikar impre-sijonistične šole in v njegovih slikah je neka toplota in iskrenost. V njegoyejn doživetju pokrajine je neka zamaknjenost, ki mu ubija vsak nemir v gledanju. Interesantno je, da so bile njegove slike v najkirajšean času razprodane. Razstavo pripravlja tudi naš slikar g. Ante Trstenjak, ki že delj časa živi v Parizu. Bavi se največ s pejsažoim, toda zanimajo ga tudi drugi problemi. Videl sem več njegovih novih slik, ki mi dajejo vero v najiboljši uspeh njegove razstave. Znani dalmatinski slikar Uzelac je izredno dobro prodal svoje alike in odpotoval na jug, k morju. Poleg imenovanih se mude v Parizu še Aralica in kiparja Stijovič in Pirnat. Grupa slikarjev, oziroma takih, ki bi ho-ieli biti slikarji. Pa je, žal, jamstvo za njih umetniško kvalifikacijo le širok črn klobuk in metniška kravata je na originalen način rešila vprašanje visoke najemnine razstavnih prostorov. Ta »Gomnune libre de Mont-parnasse« je priredila slikarsko razstavo na cesti in sicer na trotoarjih Boulevarda St. Michel od Luxenbouxga do Bd. Porte R*>yal. No, po svoji umetniški potenci razstavljale! tudi spadajo na cesto, ker se je le tu in tam vredno ustaviti in pogledati si sliko pobližje. Bolj zanimivi kot njih slike so raastav-ljalci sami; bohemska tipi, ki jim zavest, da so umetniki, dela življenje znosno, kljub visej bedi in trpljenju. * Naj h koncu omenim še plesno dvojico gdč. Lidijo Wisiakovo in g. Vaclava Vlčka, ki beležita zadnje čase mnogo uspehov. Nastopila sta 28. marca na soarejd v Salle des Agriculteurs in 31. ftiarca na večeru češite muzike v Salle Pleyel. Kritika se je izražala o njih zelo po valj no. Angažirana sta do poletja pri futurističnem gledališču P nun poli-nijevem in bosta nastopala od 15. aprila naprej v Theatru de la Madeleiine. Vsekakor lep uspeh v tujini. __________________________________ Sta - Men. primorje. Poitalijančenje slovanskih priimkov. S kr odlokom-zakonom od 10. januarja 1926, št! 17, ki je bil dne 24. maja spremenjen v za-kon št. 898, je bila v Italiji izdana naredtoa, ki je nima para ne v zgodovini, ne v sodobnem civiLiranem svetu. Vlada si je namreč s tem zakonom prisvajala pravice samovoljno spremeniti priimek svojih držav-Jjanov, navidezno sicer samo pravico dati prvotno italijansko-latinskim imenom zopet prvotno obliko. Pri tem ne gre morda za to. iirIin?-° • raziLf italijanski uradi že predvojno dali- ta kar so v še vetjem štilu na- lie da n«11 razširili ua vse zasedeno ozem-litalijaiiskkn'tf P*5®30 slovanske priimke z „ n Pravapifioan, kakor n. pr. Ko-ulic v CoBuUch ali slično, temveč za pravo lzprenunjanje piimkoiv, kar or n. pr. Goričana v Goriziano, Kovača v Fnbhro, Ivančiča v Zanetti in Jovančiča v Zanini, Blaževiča v Debiasio, Kovačiča v Fabretto ali Covini. Spremembo določi pokrajinski prefekt, ne da bi vprašal prizadetega, ali je s tem zadovoljen, ali bi imel pravico se temu protmii. Obratno, komur je bil priimek izpremenjen «a,.,n'ora odslej rabiti le v izpremenjeni 5000*\’irSicei ^ kazn°van z globo od 500 do Zopet proces. Preteklo sredo se ]e mora-pred tržaškim sodiščem zagovarjali odgovorna urednica hrvatskega ženskega mesečnika »Vez, ker baje ni ugodila vsem j zahtevam tiskovnega- zakona. Urednica je j bila obsojena pogojno na šest dni zapora in na 200 lir globe. Poravnajte naročnino! Neizmerna beda kitajskega ljudstva. Bogata je kitajska dežela, toda tega bogastva je deležno le pičlo število Kitajcev, do-čim nima od vsega tega bogastva masa kitajskega ljudstva ničesar. Glavni dobiček gre namreč v žep tujcev. In v tej revščini kitajskega ljudstva je glavni vzrok, da nima komunistična propaganda nič manjšega uspeha ko nacionalistična. Nikjer na svetu ni revščina talco velika ko na Kitajskem. V visoko razvitih deželah zapadne demokracije velja kot revež tisti, ki zasluži le toliko, kolikor rabi, da dobro stanuje, da je sit in dobro oblečen, da pa mu ne ostane za duševna razvedrila. V drugih državah, kjer je standart prebivalstva nižji, velja kot revež tisti, ki ne samo nima denarja za duševne potrebe, temveč tudi nima zadosti, da bi zadostil vsem svojim ma-terietaim potrebam. Toda na Kitajskem je revščina še hujša in kitajski delavec tudi če dela ves dan, ne more zaslužiti niti toliko, da bi bil varen pred gladom. In to kljub temu, da je kitajski delavec silno skromen in da v tem oziru ne more nihče konkurirati z njim. Velikanska revščina Kitajca je vzrok, da mora sprejeti vsako delo in za vsako ceno. Zato ni na svetu delavca, ki bi bil tako slabo plačan ko kitajski. Vsled tega pa tudi delo človeka nima na Kitajskem nobene cene. Dežela stare kulture je Kitajska, toda prometna sredstva so tako slaba ko kje v divji Afriki. Ceste so v mizemem stanju in edina prometna žila je Jangcekiang in pa redke železnice. Vsled slabih pest in nizkih delavnih plač se skoraj vsi tovori prenašajo od ljudi. Neverjetno, kako velike tovore nosi Kitajec kilometre in kilometre daleč, da dobi potem za to težko in . celodnevno delo par krajcarjev. človeška sila je na Kitajskem skoraj zastonj. Zato je mogoče, da celo velike hlode žagajo v deske delavci z ročnimi žagami. Hlode postavijo poševno in vrhu hloda stoji en delavec, pod hlodom pa drugi in nato žagata ves dan, da nažagata deske. V Pekingu si vsak deseti Kitajec služi kruh kot vozilec ljudi. Kakor hitrd dobi na katerikoli način toliko denarja, da sl kupi elegantni voziček, ki je seveda izdelan v Angliji, je njegova fijakerska obrt zasigu-rana. Kočijo ima, konj pa je sam. In te »rikše« so glavno prometno sredstvo na Kitajskem in še v indijskih pristaniških mestih. Na postajah in v pristaniščih so zaposleni Kitajci kot nosači. V dolgi vrsti nosijo z ladje tovore, ob vrsti pa stoji paznik z hičem in neusmiljeno udari bič po hrbtu, če gre delo prepočasi. In zaslužek za celodnevno delo: par krajcarjev. Niti v evropskih tovarnah se ne godi .kitajskemu dela,vcu dosti bolje. V vseh tovarnah je uvedeno najmanj 12urno delo, zaščite za delo otrok in žen ni in ti morajo delati tako kot drugi, plača pa znaša na mesec 190 do 200 dinarjev. Revščina je zato najbolj bistveno socialno dejstvo na Kitajskem in ta revščina je tako obupa, da utihnejo pred njo vsi argumenti. V kitajskem velemestu Harbinu je akoraj redno vsako poletje neke vrste kuga, ka pa 1 lobira samo Kitajce. Noben Evropejec ne umre, dočim padajo Kitajci ko muhe. Njihov organizem je tako izčrpan, da podleže bolezni, ki se zdravega človeka niti ne prime. Revščina je danes gospodar in tiran kitajskega ljudstva in vsled nje je življenje Kitajca brez vsake cene. Zato tudi vse. tiste sumarične usmrtitve, ki morajo z grozo navdati vsakega kulturnega človeka. In da bi dobilo življenje Kitajca vsaj malo cene. zato vsa kitajska revolucija in zato je tudi nje sila tako elementarna. Kitajec, ki ima izbirati samo med gladcan in bojem, ee mora odločiti za boj. In zato so kantonski bajoneti zmagoviti. Prosveta. Glasbena Matica v Ljubljani. Pri koncertu pevskega zbora Glasbene Matice v ponedeljek, dne 11. aprila v Unionski dvorani bo kot solistinja sodelovala koncertna pevka £a. Zinka Vilfan-Kunc iz Zagreba. Odličra pevka bo izvajala 3 ruske, 4 hrvaške in 3 slovenske samospeve, poslednje največ iz sodobne literature. Izmed ruskih samospevov bo izvajala Grečaninovi pesmi Epice-dium iin Uspavanka in Rahminovo pesem Ljetne noči. Od hrvaških sodobnih komponistov bo izvajala velezanimive moderne pesmi Krsto Odak: Poslije Ijubavi, Blagoje Bersa: Seh duš dan in Fran Lhotka: a) Zena muza za buču prodala, b) Dremala, spa-vala... Od slovenskih komponistov je postavila na program dr. Gojmir Krekovo pesem: Sum vira in zefira, Josip Pavlič: Uspavanka in Anton Lajovic: Pesem o tkalcu. — Skupno s pevskim zborom in samospevi se bo na tein koncertu izvajalo 9 slovenskih, G ruskih, 4 hrvaške, 2 srbski in 2 češki skladbi. Zastopani bodo skladatelji Adamič, dr. Krek, Lajovic, Mirk, Pavčič, P. Sattner, Stolcer-Slavenski, Grečaninov, Rahmaninov, Tanjejev, Kjuj, Bersa, Lhotka, Gdak, Mokra-njac. — Vstopnice v Matični knjigarni. Repriza operete >Orlov« se vfši kot izven predstava danes v soboto, dne 9. t. m. v ljubljanski operi. Zasedba je ista kakor pri premijeri. Predstava r ljubljanski drami. Da-v soboto, dne 9. t. m. se vprizori v ljubljanski drami izvirna Begovičeva hrvatska narodna drama »Božji človek« koSebrni dvorani« Grand hotela »Union« v Ljubljani. 1— Občni zbor Hranilnega in posojilnega konzorcija javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani. V soboto dne 9. aprila ob pol 20. uri bo v restavraciji »Ljiu/bloansKJ dvor« v Ljubljani 52. redni letni občni zboi Hranilnega in posojilnega konzorcija Javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani za poslovno leto 1926. Po zaključku občnega zbora priredi Hranilni in posojilni konzorcij svojemu vodilnemu odborniku Ivanu Kosta-nu, fin. rač. nadsvetniku v Ljubljani častni večer v proslavo njegovega 20-letaega zaslužnega in vspešnega dela v odboru te najstarejše kreditne zadruge Jugoslavije in 30-letnega njegovega zadružnega in kulturnega dela. — Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in vpokojencev, r. z. z o. j. v Ljubljani. 1— »Lupacij Vagabund« je priromal iz dunajskega »Burg-Theatra« preko zagrebškega kazališta v Ljubljano. Ves dramski ansamble pomnožen s starimi in mladimi pen-zionisti nastopa v tej pol-klasični velezatmv-ni komediji. Ug. Cesar, Rogoz in Povhe nas, v tej borbi za obstoj, s svojo igro in kupleti vsaj nekoliko razbremene vseh vsakdanjih skrbi ter nam izdajo tajnost, kako postati v najkrajšem času najlažje bogat . . . Pod vodstvom prima-ibalerine zapleše baletni zbor in to na zvok dravske divizijske godbe. Predstava se vrši v nedeljo 10. t. m. ob 8. uri zvečer v korist »Bolniškega fonda* gie-gadilškili nameščencev. Ker je žiati dobiček namenjen za tako prepotreben hmnanafarnJ namen, vabi »IJdruženje gledaških igratev-tem potoni vse prijatelje gledališča n»i»iuU' neje na to predstavo. . 1— Zaključno predavanje v društvu ča«. Danes v soboto 9. aprila se vrši v m4-štvu >Soča« v prostorih Ljubljanskega “v0' ra zadnje predavanje v tej sezoni. Na t*® večeru predava vladni svetnik g. dr. Rua°u Andrejka o ^pokrajinskem obeležju Tav&JJ' jevih romanov«. .»Sočani« posebno pa ves oo-bor naj se tega predavanja udeleži brez u-jeme. Dobrodošli tudi prijatelji društva. predavanju prosta zabava s petjem in nastop šolske dece s predavanjem in deklaracijo 0 pomenu našega morja in zaobljuba naši j* goslovanski zastavi itd. Začetek ob pol **• uri zvečer. Vstop prost. 1— Lizol je prišel menda v modo. Vs<* drug dan si skuša kdo pretrgati nit živl*e' nja s to grenko jjijačo. Včeraj je izpila ^ zareč lizola osemnajstletna brezposelna slu*’ kinja Marija G. Nezavestno so prepeljali * rešilnim avtom v bolnico, kjer so ji izpr^*1 želodec. Samomor je hotela izvršiti i'a“' bede. 1— Drzna tatvina. Natakarici v ScagnetU-jevi gostilni je plačal v četrtek popoldne neznan starejši moški ceho s 100 dinarski® bankovcem. Natakaica mu je odštela 86 d1' narjev, nakar je možakar pograbil še 100 dinarski bankovec in naglo izginil. 1— Sam se javil policiji. Hlapec Franc M' ki je pred dnevi ukradel Gadovemu toM; ničarju Teichmeistru 1500 Din, se je v5^ zjutraj ves skesan javil sam policijske#1' žurnemu. Predan je sodišču. Maribor. m— Ljudska univerza v Mariboru. V P?e tek 8. aprila je zelo interesantno predava®^ o socialnem položaju muslimanske preteklosti in sedanjosti, o njenem življ®®^ v haremu itd. Predava pisatelj g. i Celič iz Sarajeva, ki je govoril o tej ;®P.~ velikim uspehom v Zagrebu, Os j eku »J V pondeljek 11. aprila se nadaljuje o klus s pedavanje univ. prof. dr. temi: »E 11 ik a logika v e s t i«. "l-ggilo zarja se, da se je Ljudski univerzi po®1 pridobiti bolgarskega publicista g. stiča, ki je ravnokar predaval z ogn>nmU uspehom v Ljubljani, za predavanje tudi V Mariboru in sicer zečetkom druzega tedu«. Točnejši podatki sledijo v najkrajšem času. — Izlet v Zagreb, dne 23. in 24. aprila. Prosi se za čimprejšnjo prijavo in vplačalo n j manj 100 Din in sicer najpozneje do 10. • m. Vsaka oseba plača največ 250 javiti se morejo tudi izven Maribora 0«® joči, iz cele Slovenije, tudi taka, ki n*30 ie ni Ljudske univerze. Prijavo in defl® poslati na Ljudsko univerzo v Maribor ^j. m— Maribor, ki je z glasbenimi f^jrftu> tvami v letošnji sezoni precej dobro ^0n-ima zopet svojo koncertno senzaOT)' certnemu biroju Glasbene Matice se 1 reč posrečilo, pridobiti za Maribor najslavnejših klavirskih Poljaka no najboljšega Chopinista, sto y Mariboru_ Sli\vinskega, ki 1» k<»ceZa siiwinskega vladi v Si ^Okolici nanavadno zanimanje, tar ie najboljše jamstvo, da bo koncert dobro obiskan, to pa tem bolj, ker že farm* Koncertnega biroja sama jamči za no umetnost ter je tudi Slnvinski po vsen svetu znan in priznan mojster-pijanist- ^ PEDAGOŠKO - DIDAKTIČNI KROŽEK V MARIBORU. podpisano društvo vljudno vabi učitelj zbor meščanskih šol ter moških m ženakuj učiteljišč, da se korporativno ali pa vsaj P“ zastopnikih udeleži sestanka, ki bo razpr® ' Ija! o problemih učiteljske izobrazbe na « uašnjih učiteljiščih. j. Nove naloge, ki stoji pred njimi v da® j. nji dahi učiteljstvo, so sprožile tudi ceJ,^, ni problem vzgoje našega naroda, pro® reforme učiteljske izobrazbe. ^ Da lahko primerjamo medseboj resp*^ potrebe učiteljstva pri njegovem delu m C izobrazbo, ki mu jo nudi učilišče v dim . nji obliki, priredi »Pedagoško - , krožek« v Mariboru načelno diskua>^_. , tevali učiteljstva za učiteljsko1^ eDad Namen te diskusije je med učiteljstvom in dati hoče m«* učiteljstvo svojo izobrazbo, aau noCe n nost učitelistvu na eni strani, da odjkmo razi svoje zahteve ter pokaže potrebe vrfj ie med našim narodom, na drugi strani L hoče dati profesorjem učiteljišč priliko. „ .jasneje spoznajo naloge, ki jih današnja ba stavi njihovemu delu. Le tedaj bo učiteljska izobrazba ““Jpj ako bo temeljila na delu v današnji nftf šoli z vsemi potrebami po reformi in & v stalnih stikih z učiteljstvom. UčiteU samo najboljše pozna potrebe pri avoje^je* lu ter lahko stavi jasne in konkretne * ^ ve, ki si jih želijo tudi profesorji Diskusija se vrši v sredo, dne 1» ^6 ob 10. uri dopoldne v telovadnici dr** prd- v Mnrihnru. Zfl UVOd ra2JV0j0 mov, tli Ul 11 a j Kvi.u ----------------. Glavno jedro sestanka pa naj tvori o zahtevah učiteljstva na učiteljsko ^ bo. Natančni spored diskusije se 0t>r-sestanku samem. Vprašanja, ki bi navala, bi bila n. pr.: Lelo učitelja ua osnovni šoli med kmeč-kuu, delavskim in meščanskim prebivalstvom in izobrazba učiteljstva. . Uvajanje delovne šole, njeni problemi in uzobrazba učiteljstvo. . kulturna misija učiteljstva med narodom ® njegova izobrazba. «£aja^°ja naroda 'n tebor učiteljskega nara- Smemice učiteljiščem za izobraževanje ®deliskega naraščaja danes, lorm nedostatek učiteljišč in njih re- DrvM,1 na2elne važnosti diskusije, ki pomeni Prvi korak k vzajemnemu delovanju učitelj-kr a- 'o u^leljišč, vabi »Pedagoško-didaktični SUtSf *-a sestanek osnovno in meščansko-mntrni,11- ystvo tc,c Slovenije, profesorje •stalo srmiJi6? učiteljišč obeh oblasti, unima ?,sko uči‘eljstvo in vse, ki jih Pr®blcm ,2 ! ,' problem vzgoje naroda, Učiteljske izobrazbe Pedagoško - didaktični kroick v Mariboru. , DOPIS. 1826* b i ®^raini zastop je sklenil ie leta žele? 80f?iasno, da je dovoljeno prevažati po ŽVa pri Povratku na poljskih železnicah di/atf P°pust' vendar mora tegitimacijo vb -slovan j^tesejmski urad v Poznanju. Jugo-nikojn ,e ^eteznice so dovolile vsem poset-lezninu ?a sejma 50% popust na vseh že-X Iz m Paj'obrodih SHS-riko. suhih jedilnih gob v Južno Ame-uvaŽati i eka.tvl’dka v Južni Ameriki želi Natan-V,)2 na®Jh krajev suhe jedilne gobe. u/ene»o nasl°v tvrdke kakor tudi prepis tem in ,.^dmetnega . dopisa je interesen-govino, obrt ,ua^« Zbonuce za tr- borze. Ljubljana, 8. aprila. (Prve številke Sevanja, druge ponudbe in v okrajih kun’ !link' zakliuCkl-) Vrednote: investicij »ko 86.5—87.5, Vojna škoda 338—340, za-vni in komunalne Kranjske 20—22, Celj- S.—rv»wfc»r-.-Ai ska posojilnica 150—0, Merkantilna 98—100, Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160 do 170, Trbovlje 0—420, Vevče 135—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. — Blago: Tendenca za les nespremenjeno čvrsta, za deželne pridelke mlačna. Zaključenih 7 vagonov lesa. Zagreb, 8. aprila. Devize: Dunaj izplačilo 800.5—803.5, Berlin izplačilo 1351—1354, Budimpešta 905—998, Italija izplačilo 273.35 do 275.35, London izplačilo 276.2—277, Ne\v-vork ček 56.75—56.95, Pariz izplačilo 222.5 do 224.5, Praga izplačilo 168.3—169.1, Švica izplačilo 1094—1097. Curih, 8. aprila. Beograd 9.135, Berlin 123.3, Newyork 520, London 25.2575, Pariz 20.365, Milan 25.125, Praga 15.40, Budimpešta 90.7375, Bukarešta 3.175, Sofija 3.7425, Varšava 58, Dunaj 73.10. SVETLA GLAVA LE Z DrOETKER- j EV IM backinom najboljše recepte pošilja na željo brezplačno in poštnine prosto DR. OETKER, d. z o. z., MARIBOR. Šport. Profesijonalnc rokoborbe za svetovno prvenstvo na Dunaju. 22. dan te velezanimive tekme je nudil gledalcem najlepši boj, kar se jih je dosedaj vršilo. Izvajala sta ga Čeh Mrna in Oger Barothy. Predvajala sta krasno borbo in pokazala do malega vse prijeme grško-rimske rokoborbe, dokler ni končno Čeh utisnil Barothyju most in odnesel zmago. V težki teži sta bila dva boja neodločena: Amerikanec Bahn in Rus Paradanov ter Dunajčan Steinbach in Rus Petrovič so se borili po 25 min., ne da bi mogel kdo vreči svojega nasprotnika. Odločilni boj med Čehom Motiko in Sibircem Krgisom je odločil Prvi sebi v prid po 45 min. s podprijemom ua tleh. Zadnji boj med Dunajčanom Perele-m m Čehom Vondračekom je ostal istotako neodločen. — 23. dan. Dva para, Francoz Chevalier in Čeh Vondraček ter Dunajčan Pereles in Čeh Mrna, se borita neodločno. V težki teži vrže Francoz Vervet Poljaka Ge-rikofa v 45 min. z dvojnim potegom za roko. Nemec Schvvarz pa porazi Čeha Motiko v 37 minutah s podprijemom od zadaj in polnel-zomom. Tenis. Lord Balfour, znani angleški državnik, je nedavno igral v Cannesu s eolonelom Mayesom double. Zanimivo pri tem je, da je Balfour prekoračil že 80. leto in da ima tudi Mayes že svojih 40 na hrbtu. Skupaj tedaj 120 let, kar je v športu vsekakor nekaj izrednega. — Wdllian Tilden, ki ga je pred kratkim porazil 20-letni Lott, se je sedaj re-vanširal. Pri drugem srečanju, je Lotta premagal 11 : 9, 0 : 6, 6 : 2, 6 : 1. Na amsterdamski olimpijadi bo zastopal Bolgarijo v težki atletiki-23-letni Božef, ki trenira šele kratek čas, pa je vendar dosegel že lepe uspehe. Tako je že večkrat potegnil obojeročno 92.5 kg, dvignil tezno 100 kg in sunil 122.5 kg. Te Ib ono. SPOMINI NA WIEDOVO KRALJESTVO V ALBANIJI. V današnjih časih, ko je postala Albanija zopet predmet raznih intrig in »diplomatskih« misij, so prav zanimivi spomini, ki jih objavlja C. Z. Klotzel v >Berliner Tagblattu« iz dobe tik pred in ob začetku svetovne vojne v Albaniji. Ker bi bilo res škoda, da bi ti veleinteresantni spomini ne vzbudili malce zabave tudi pri nas, jih priobčujemo v prevodu. Neko nedeljo v zgodnjem poletju 1. 1914 sem stopil na anhaltskem kolodvoru v Berlinu na vlak in odpotoval preko Trsta v Albanijo. Sredi noči nas zbude. Ustavili smo se na ogromnem, poltemnem kolodvoru v Pragi. Kupil smo črnoobrobljen časopis, posebno izdajo »Boheme«. Poročala je o umoru nadvojvode Ferdinanda in Sofije Hohen-berške v Sarajevu. »Jutri bomo že imeli vojno s Srbijo!« je rekel nekdo. Nato smo zopet zaspali. Tri dni kasneje sem stal na parniku »Adelsberg« poleg mornarja, ki je spustil na pol droga izobešeno zastavo k tlom, ko je plula mimo nas oklopna križarka »Viribus Unitis« s trupli umorjenih. Nekaj tednov kasneje je prišel krasnega ‘avgustovega jutra v luko Brindisi parnik »CitA di Bari« iz Drača. Na njegovem krovu je bilo zbrano gotovo vse, kar je bilo Nemcev v Albaniji. Medtem, ko se je parnik približeval obali, poln množice, so dospeli do nas glasovi kolporterjev, ki so kričali: »Nemci zasedli Liege! Nemški oklopnici »Goeben« in »Breslav «sta ušli iz messin-skega preliva!« Med onim dnevom v Pragi in tem v Brindisiju so bili zame najveselejši tedni, kar sem jih kdaj doživel: bil sem v »\Viedovem kraljestvu«. To je bila satir-ska igra pred dramo — in se kakšna satir-ska igra! To je bila imenitna parodija na vojno, na mednaodno diplomacijo in na dinastične želje, parodija, /redna humorističnega genija. Med maloštevilnimi možmi peresa, ki so takrat poročali o Albaniji v svoje liste, ni bilo nobenega humorističnega genija, v časih pa, ki -so kasneje sledili v Ev- ropi, niso imeli ljudje za humor niti najmanjšega smisla. Mogoče imajo sedaj jx> trinajstih letih kak smisel za to, da se obude spomini na one dni, v času, ko se čuje ime Albanija zopet v zvezi s svetovno politiko . . . PRENK BIBDODA »OSVOBODI« DRAČ. Položaj je bil takle: Princ Wilhelm zu Wied je dospel s snežnobelo fantastično uniformo, s snežnobelimi čapljinimi peresi na glavi in se nastanil v snežnobelem, drugače pa tudi zelo skromnem in deloma že razpadlem »konaku« v Draču kot mbret. V resnici pa ni imel v svoji deželi več oblasti, kakor nad pristanišči Dračem in Valono, njegovo ostalo »zvesto ljudstvo« se je nahajalo v krepkem uporu proti njemu. Drač, ki se nahaja na malem polotoku, je bil popolnoma odrezan od celine. Vsi poskusi, da bi zlomili skoro bajeslovni obroč sovražnikov, so bili zaman. Tu so pregovorili kralja, ki mu je v nasprotju z njegovo zelo energično ženo, manjkala vsaka inicijativa, da se mora nekaj zgoditi in sicer osvobojenje Drača od severa. Treba je poslati miridit-skega vodjo Prenka Bibdodo s par tisoči njegovih ljudi proti izlivu Bojane, kjer naj prično »razbijati« fronto ujoornikov in se jKimikati proti Draču. Ko bodo slišali v mestu Bibdodin ogenj, bodo udarili iz mesta in uničili sovražnika med obema frop-tama. Pričela so se dolga mešetarenja med kraljem in njegovimi svetovalci na eni in med Brenkom Bibdodo na drugi strani. Prenk Bibdoda je bil debel napihnjen dedek, ki je imel le eno oko in katerega obraz bi mogel vzbujati grozo. Prenk je najprej našteval stroške zaupane mu ekspedicije in sicer prav visoke. Po razgovoru z italijanskim in avstrijskim poslanikom, ki sta si iz poli-tičnih razlogov privoščila zabavo, da sta plačevala vsako neumnost, ki so jo v Draču zasnovali, se je v tej točki vendarle dosegel sporazum. Nato pa je Bibdoda zahteval, da sme na svojem bojnem pohodu — ropati. Kralj je to najprej gladko odklonil, ker vendar ne more dovoliti, da bi kdo ropal njegove podložnike. Prenk Bibdoda pa je odvrnil, da je Nj. Veličanstvo komaj nekaj časa v deželi in ne ve, kaj je tu običajno, toda brez ropanja pa le ne gre in če se bo Nj. Veličanstvo še dalje branilo spoštovati narodne običaje, potem mora propasti ves načrt. Kralj se je dal končno pregovoriti, Prenk Bibdoda pa se vkrcal s svojimi ljudmi na prastar parnik in odpotoval. V Draču so napeto pričakovali na »osvobojenje« in s tem tudi na konec vojne. Prešlo je več tednov, toda še tako tenko uho ni moglo zaznati niti za najmanjši hrup, na čigar jtodlagi bi se dalo sklepali, da se Prenk Bobdoda in njegove čete bližajo mestu. Onega močnega streljanja, ki bi dal signal za izpad iz mesta, ni bilo od nikoder. Mesto tega pa se je lepega dne čulo v mesto metanje telet in koz in mukanje krav, kakor še nikoli. Prenk Bibdoda se je vrnil! Resnično, odpeljal se je od Bojane in nato napravil vojni pohod proti upornikom, zlasti proti njihovim hišam in proti njihovi živini. Ko je toliko naropal, da sploh ne bi mogel še več plena transportirati, se je enostavno obrnil: vojna ga ni zanimala več. In Drač je bil »osvobojen.« . v‘8go Cavling; »Mirno! -Japonec ustrelil 56 m nia PriPelilo. Ko je zavarujem. Ni 'f S6m Se VrRel na Ua, da se takoj pričet; aSa’ da *>i kričali. Moramo >Da Z za8ledovanjem!« toparjjt/ * zakri6*l° vsi. »Za roparji! Za čeli1 VS‘ Se zapode Proti vratom, da bi prija , Zastedovati roparje, brez vsakega orož- »stbgf naSrta- Imamo za§nni Beit- >Za b°ga: stojte! ,tle enega*1110 5tiri rev°lverje. Kapitan vza-sarti pa ■ aimakov in Keene po enega, jaz Ste za' „S! obdl'žim četrtega. Nihče drugi ne Odprl Parji!< ter nepj.e ndznico in vzel iz nje revolverje naj zavojev patron. 'd«ial0P»n! r0m0, ZafledOVali mi Štirje,« je • • »Ostali naj ostanejo tu >•„ „ • , , a i>o hiša takoj zaklenjena in -jH ‘"V' G' Alarmirajte po telefonu tudi policijo 13 a’ Beitova avtoriteta je pomirila duh Kontoriisti zardijo in se osramočeni sdo gledajo. ^ Alfred hlastno zgrabi za revolver, ki mu ,"a šef izroči. ,tvut8sel se je po vsem telesu od razburje-°č* so mu žarele od sovraštva. ■e skloni nad compradorovim truplom. Preko lica mu zdrči solza, s sklonjeno glavo zamrmra kratko japonsko molitev, obraz mu zalije kri in s poveljujočim glasom zavpije: »Naprej!« Tla so se tresla pod njegovimi težkimi koraki. Zunaj na dvorišču skoči Beit v rikšo; kapitan, Kajmakov in Alfred pa v tri druge, šef namigne kulijem, ki so se prestrašeni stiskali v kotu in štirje lahki vožič-zdr2e ,la cesto ter odšume kakor vihar odtod. Vsako rikšo je vleklo pet brzonogih tekačev. Vse dogodke, od trenotka, ko je zadnji ropar izginil iz pisarne do odhoda zasledovalcev, je trajal le nekaj minut. Zločinci kljub svoji brzini še nisb mogli biti tako daleč, ker so vlekli s seboj težak plen. Kaj je to? Gotovo tam na milje dolgem Main Streetu se je ravnokar polegel oblak prahu. To daje pogum! »Dalje!« zagrmi Beit z glasom, ki je prekričal vse drugo. Kuliji se sklonejo, stisnejo zobe in planjo naprej z brzino viharja. Jermeni, s Katerimi so vlekli voz, so se jim zarezovali kakor° u^0^11 ^ *lm l°? ^ njihovih teles, kakor pVt.dvign težka potna sopara in Naprej! Kuliji ^ Udarci zdrvii° napr0p prvovrstni. -0,0,1?^^ S° bUi raVB° 'ak° JI“ le slaba vest in ka- kor srne so zdrčali dalje. Ljudje na cesti so obstali in presenečeno zrli ta davji lov. Lahka vozila so ropotala po tlaku, kolesa so se vrtela blazno hitro, tako, da so osi kar škripale; zdelo se je, kakor da vozila ne morejo več prenašati ne te hitrosti in ne težine. Na prvi rikši je sedel Beit, za njim Alfred in Bajmakov, zadnji je bil kapitan. Vsi so sedeli sklonjeni na vozilih, s pištolami v roki. Od časa do časa so z besedo vzpodbudili kulije, da bi brzino še ijo-večali in da bi se skrčila razdalja, ki jih je ločila od morilcev. Tako je trajal ta lov približno kakih dvajset minut vzdolž glavne ceste Tokia, dolgega Main Streeta. Tu se vozila roparjev. naenkrat ustavijo. Ena od rikš se je zaletela v tramvaj. Razbojniki se ustavijo, da dvignejo padlega tovariša. Medtem pa se jim zasledovalci že znatno približajo. Razdalja je postala naenkrat prav majhna. V tem trenutku naznanijo piščalke in gongi da je šest ura. Velike tovarne izbruhnejo na Main Street množice delavcev in delavk. Cesta se naenkrat napolni z reko ljudi ki so buče in šume hiteli na visokih cokljah domov. Promet ustavi morilce in zasledovalce. Množice prično kričati za roparji in nekateri jih skušajo celo ustaviti. Naenkrat izginejo roparji v stransko ulico, Ko zavijeta hip kasneje Beit in Alfred okoli ogla za njimi, zašume mimo njih krog-lje. Roparji so zgrabili za puške, da bi se iznebili svojih zasledovalcev. Streli so razburili množico. Nekaj krepkih mladeničev je prihitelo, da ustavijo rikše, toda roparji so se vrgli na trebuh in naperili srebrno se lesketajoče puškine ce- vi proti bližajočim se. Na vsak strel se je zvrnil kdo v prah. Resen boj za življenje se je pričel. Alfred in Beit sta odgovarjala s tem, da sta ustrelila proti zadnjemu vozu. Med tem se je vlegla na mesto tema, hiti o, kakor je to navadno v orientu. Istočasno pa je zažarelo v Tokiu na tisoče luči. Iz ozke ulice so vozovi zavili proti palač-nemu trgu, ki je bil že ves v temi. V dalji, za širokim kanalom so opazili beli mikadov grad, katerega strehe so bile iluminirane od neštetih luči. Lov se je viharno nadaljeval preko trga. Vedno več ljudi se je priključilo zasledovalcem. Roparji so prišli v trdo stisko. Tu jim je.prišlo na misel, da bi razstresli denar po cesti. Izpraznili so mošnjo srebra nad glavami svojih zasledovalcev; ti se na-etdirat ustavijo in prično vneto pobirati denar. (Dalje prih.) Tiskarna „merkur“ ^ SlMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IT. J°N ŠTEV. 2852. TELEFON ŠTEV. 2852. ^Iporofca za. vse v tiskarsko stroko spadejofca dela Premog - Čebin w«lUra l/II. . Tei«!. M Gospodična sisrs !:>■ 'it de. >Kb.P“G"™1S eden do dva meseca brez-plaoTio. Ponudbe prosi na upravo »Naro^L Dnevnika« pod »Marljiva«.' Simon K 1 i m a n e k, LJUBLJANA, Selonburgova ulica št. 6 de po najnovejši modi izdeluje obleke za gospo-ine zmernih cenah. V za-, logi ima vedno najboljše češko in angleško sUluio. tiHlilillllillllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllHL - - Sirite - -»Narodni Dnevnik"! j •r' - . i za popravilo vseh sistemov pisalnih, računskih, razmnoževalnih, kopirn'h slrojev ter blagajen. Popravila se ižvrsujelo haivestneje in po konkurenčni ceni Velikonočna ugodnost!" Našim domačim odjemalcem v čast izdelali smo 1000 parov visokih čevljev iz dobrega čriega ?uksa’ !,DVe9a *'?a. z zaokro~ .g sn, - » namen, da razširimo to ženo»špic«im močnimi podplati UlH. lOS - vrsto čevlje«, ki so za vsak od štev. 39 - 46 za ceno od —--------------------------------------sloj, med občinstvom. tflUJI mtH ll|IWIIIl)|VUIII> Garantiramo, da so čevlji izdelani iz najboljšega usnja, izdelek dobro poznanega, solidnega podjetja. ====== Ta ugodnost velja samo do Velike noči. ====== DETAJLNA PRODAJA CARL POLLAK D. D. LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 23. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA UST ANO VUEN A 1900. ulmska glavnica: Din 50,000,000'-Ke/.ervm iakladi nad Oin 10,000.000*- CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. PODRUŽNICE USTANOVLJENA 1900. IN AGENCIJE Brežice Celje Črnomelj Gorica Kranj Logatec II Maribor Novomesto Matkovič,' Prevalje || Novi Sad Ptuj Rakek Sarajevo Slovenjgradec Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. m VINOCET =\ \= tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. Telefon štev. 2389. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta it. la, II. nadstr mbbbbhbmmbb—a Carinsko posredniški in Spedicijiki bureaujfe »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brzojavkam: „GROM“. Telefon 2454. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod kulantnimi pogoji. Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne poiiljke. Najpripravnejša darila za Veliko noč so :Rl TZNER šivalni stroji in kolesa Znamke 6HITZNEK, ADLER, PHONIKS s prostim tekom {Freilaut), pneumatika, olje ter posamezni deli (najnovejfie opremo). Edino le v Ljubljani, hUiu Prešernovega spomenika ob vodi. Telefon 2913. Najnižje cene, tudi na mesečna odplačila. POMLAD! Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, pall e. dežniki, kloti v vseh barvali, sifoni, S >lingen škarfe, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, lapelnke, šivilje in sedlarje. Razna dišeča mita — samo prt Josip Peteline blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Ljubljana Zastonj - spalno sobo novo kompletno dobite pri tomboli >I)om ubogih* na velikonočni pondeljek. — Srečke v trafikah ali zadružni pisarni »Mojmirc. Maribor, Koroška c. 10-1. Gospodična z dobrimi izpričevali, do- ■ bra in varčna gospodinja,; zna tudi nekoliko šivati ter gre tudi za vzgojiteljico k otrokom, želi mesta pri vdovcu ali bolj starejšemu gospodu kot gospodinja. Ponudbe prosi na upravo »Nar. Dnev.< pod: »Skrbna in varčna gospodinja«. MALI OGLASI- Za vsako besedo se 50 par. Za debelo tisk»n,r pa Din !.—> Izredno ugoden nakup. Dne 27. aprila 1927 _°-pol desetih je pri oKTor nem sodišču v Kamniku* soba št. 6, javna dražba za obrt ali manjše podjetje zelo prikladnega poslopja z vrtom in večjo parcelo v Domžalah. ^ Ugodni plačilni Najmanjši ponudeik 98-^ dinarjev, varščina dinarjev. — IjiformaoU pri dr. Emilu St»rf;‘“.T odvetniku v Lj ubjr Tavčarjeva uUc® . Lahek postrans^1 zaslužek na domu, za obojni 5P° že od 14 let naprej, bre< posebnega znanja; dnevn zaslužek 20 do 25 I>in Kdor se zanima, naj po šlje za pojasnilo za pouk in vzorec dela 10 Dto kateri znesek se pa vrne ako delo -prevzame. Ni' kaka prevara, za mladi no je velikega pomena Ponudbe na upravo lisk' pod šifro: »Čas je zlato* & CENTRALNA VIHARNO D. D. V UUBUANI Telefon: 2S73 Spodnfa Šiška^ Frankopanska ulica 11 Telefon: 2573 \ . opozarja cenjeno občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača štajerska in dolenjska vina. — Na zalogi pa ima fudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. — »Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov. Pridite poskusite! Niste obvezani, da tudi naročite! I I Brzojavni naslov: | j ■ Split Banka Ljubljana a f Trat telefon štev. 2861, i 2413, 2502, 2S03. ^ i IidjlJiJrtj: ilekmltf ftotantikar — Urejuje: Vladimir »vrtek. — Za tl*k*mo >Mertnir< odfovari*: Atotre) 8er»r. VW «r