134. Številka._Ljubljana, vtorek 15. junija. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Zakaj naši uradniki malo verjemo v obstanek Taaffejeve vlade.
i.
A „ Trebuh je nesramen" vedel je uže Homer. In da se hodi „s trebuhom za kruhom" ve" tudi naš narodni pregovor. Nij lepo, da je tako, a žalibog je. In da je, zvedel je slovenski narod v zadnjih letih političnega progan janja zlasti na množili (ne vseh) svojih uradnikih, kateri so bili sicer sinovi njegove krvi, Ali so bili večinom zapustili domačo zastavo rodoljubja, ter vstopili se pod vojna bandera tujega vraga bojuječega se zoper našo narodnost. Da bi svoj kruh zboljšal, t. j. da bi avan-ziral, da bi se prikupil svojim nemško mislečim predstojnikom, zatajil je marsikateri uradnik pri nas svoje narodno prepričanje. V zaslugo smo mu uže šteli, če je pasiven stal na strani in če nij sam divjal zoper svoj rod 8 tujci vred. Ali žalibog, da smo mnogokrat videli tudi žalostne prikazni, male Dežmančke, ki bo aktivno rovali in agitirali zoper one ideale, katere so v moškej mladosti še sami živo zagovarjali ter jim večno zvestobo obetali. Nemško ustavoverna prejšnja vlada je na ta način, poplačevaje izdajstvo in protinarodno agitacijo pri uradnikih z avanziranjem in podeljevanjem dobrih mest, korumpirala in mo-ralično prostituirala uraduištvo. Leta 1877., ko je bil Vestenek-Vidmanov pritisk na uradnike ob volitvi v zdanji kranjski deželni zbor posebno brezsrsmen, slišali smo, da so mali uradniki jokali od srama in gnjeva, da so morali iti protinarodno volit, ali šli so, ker bali so se za svoje službe in za kruh svojim družinam. To je bilo grdo ustavoverno vladno demoraliziranje uradnikov, ali vršilo se
je gotovo in še dan denašnji bi mi lehko za dokaz z imeni postregli, ko bi na to prišlo, a treba nij, ker dokazi so dejanja tadanje dobe in ostanki njih še dan denes vidni mej uredništvom.
In vendar to ustavoverno „presiranje" ubo-zih uradnikov nikakor nij bilo zakonito niti ne v administrativnih vladnih naredbah opravičeno. Volilna pravica je po zakonu izrekoma svobodna in bi torej različni „šefi", kateri so pod prejšnjimi ustavovernimi vladami uradnike k volitvam v zopernarodnem smislu tiščali, morali na odgovor pozvani biti, namesto da so bili pohvaljeni.
„Slovenski Narod" je zadnjič v dveh člankih prinesel vladne administrativne ukaze, kateri velevajo, da se ima in kako se ima slovenski uradovati. Zlasti zanimiv je ukaz zdanjega naučnega ministra Coni ada, ko je bil še kranjski deželni načelnik. Baron Conrad je, kakor smo v „SIqv. Narodu" 131. št. čitali, leta 1870 političnim uradnikom na Kranjskem ukazal: „povae resno delovati na to, da se s strankami, ki razumejo samo slovenski, vse uradno ustno In pismeno občenje izvršuje v slovenskem jeziku, ... katerega znanje bode pri razsojevanji njih kvalifikacije v službi posebno odločevalo." Spominjamo se, da je za slovenski Štajer tadanji namestnik podobno naredbo izdal, in se ž njo na interpelacijo slovenskih poslancev pohvalil.
No, obljuba tadanjega vladnega kranjskega načelnika se ne le nij nigdar izpolnjevala, te-muč narobe: kdor je menj slovenskega jezika rabil in menj ljubezni do njega kazal, tist je imel „posebno kvalifikacijo" ; a kdor bi bil ta ukaz vestno izpolnjeval in z ljubeznijo do stvari,
ta gotovo ne bi bil avanziral. Na slovenskem Štajerskem pa mnogi uradniki slovenščine niti ustno ne umejo in vendar Slovencem uradu-jejo pa z dobro „kvalifikacijo" avanzirajo. Kakor z volilno svobodo, tako je bilo pri uradnikih z izpolnjevanjem vladnih ukazov, izdanih na korist ravnopravnosti slovenskega jezika. Dolgo let so uradniki videli, da se ima v praktičnem življenji baš protivno goditi od onega, kar je prav in kar je ukazano. Kako bodo zdaj naenkrat verjeli, da se ne sme noben narod na steno pritiskati, ako je bila tako dolgo „zasluga" pritiskati slovenščino na zid?
Dvakrat se je v Avstriji poskusila ies avstrijska politika, kar se „ustavno" vlada: pod Belkredijem in IIohenwartom. Ali obakrat sta ti dve vladi, ki Slovanom nijsta bili uže iz principa sovražni kakor politična pruska podružnica ustavoverna stranka, le kratko časa trajali in obe sta pokazali agitatoričnemu uradništvu nasproti silno slaboto in prizanašljivost. Belkredija in Hoken-warta je pomagala birokracija vreči. Zatorej si pa birokracija tudi denes misli: Kar je uže dvakrat zgodilo se, to se hoče i v tretje, saj „v tretje gre rado" uže po starem pregovoru. „Tudi Taaile ne bode dolgo, zatorej ne zme-nimo se dosti zanj niti ne za ukaze, ki so izdani bili kedaj v smislu Taaffejeve vlade." Tako se mej uradništvom sodi, tako se tudi dela, kakor so pričalo zadnje volitve v Ljubljani. In mi le obžalujemo, da zdanja vlada ne pokaže uže zdaj nekaj več eneržije in volje, iz katere bi naši uradniki videli, da kar je poleg birokracije Hohenwarta vrglo po onej vojski, ki je Nemštvo na vrhunec sile vzdignilo, nema letos več vpliva in ne več tadanje moči, a Slovanstvo od tačas nikakor nij palo
Dr. J. R. Razlag — človekoljub.
(Konec.)
Sedaj navajam odlomke iz pisem omenje-nej dami.
„Dne 24. novembra 1875. Tudi jaz sem idejalist in sem zapisal besedi „človekoljubje" in „prosveto" na svojo zastavo, a ker v nas skoraj nij idejalistov, zategadelj so me le nekateri razumeli, ldejalom se nij moti priučiti, imeti morajo svoj koren v srci, potem se po-každ sami".
„Dno 8. januarja 1876. Ne „osldvska koža", srce povzdiga človeka. Vprašate me, sem li truden od življenja? Nikakor ne, rad sem vesel in če me preželo ne terd* skrbi, izpremlja me vsegdar najboljši humor."
„Dne 5. februarja 1876. Jaz sicer tudi nijsem bogatin, vender, ubog bi ne bil rad, uže
zategadelj ne, ker bi mi potem ne bilo moči po magati potrebnikom. V sredi je tudi tii resnica, in kakor mi je povsodi ljub „zlati srednji pot", mi je itak tii drag, ker ne more bašti z lahka zmekniti Človeka od svojega smotra."
(O svojej vzgoji piše:) „Kar se tiče mene, vzela me je bila k sebi ujna moja, katera nij imela otrok, in je prav materinski skrbela zame od 8. do 26. leta. Umrla mi je, ko sem bil uže mnogo let odvetnik v Brežicah . . . Roditelje svoje izgubil sem v 14. oziroma 15. leti in se svojo malo dedščino sem ti let potem potoval o počitnicah v Italijo, kder sem prežfl 7 tednov. Po svojem dedi bi bilo meni in mojim bratom in sestram (bilo nas je šestero otrok) dobiti nekoliko tisočev forintov v Ogerskej, a jaz se nijsem brigal o stvari, ker se mi je videla zastarela. Zato sem vedno pridno delal, kajti moja zibel nij stala v domi obilosti, in ohranil sem vedno mladostne svoje idejale, katere so
I mi le nekateri ljudje kalili, toda v nič i ti jih nijso mogli, dasiravno so mi precej ohladili ognjevitost za vzvišene stvari. Naučil sem se namreč spoznavati, da je nespametno in protivno svojej ljubezni do bližnjega, žitvo-vati se za nevrednike, kateri človeka krivo umevajo in ostavijajo, da bi na stare tlnf zasmehovan moral celo stradati. Moja dušna de-lovnost se zatorej uže pol leta ozira bolj „na znotraj" in menim, da je tako prav, da^-1 obračam vedno svojo pozornost tudi na dnevna vprašanja. Od todi izvira moja pomnožena ljubezen do mojih dreves itd., katera nijso kakor ljudje, in poleg njih in svojih preprostih opravil si dušno nekoliko odpočivam, a če me kedaj zopet pozove domovina na drugo delo, staviti jej hočem z nova na razpolaganje slabe svoje kreposti".
Tem pismenim izjavam dr. II a z 1 a g o v i m nij trebe pojasnila, umevne so same ob sebi. Povedal bi lehko še kaj zanimivega o tem
v evropskoj veljavi, nego dobilo izdatno životne moči, da mora vsak nepristranski in zdravo misleči politikar videti, da z zatiranjem Slovanstva, kakor ga je nemško uradništvo pri nas tiralo, Avs trija niti obstati ne more. Žalibog, da se nij na Slovenskem tudi od te vlade še dovolj storilo za potreben ali nujen dokaz, da je razloček mej „zdaj in nekdaj," da imajo „ukazi na papirji" nehati, da se ima uradnik teh ukazov v dejanji držati in ne le politizirati ob „obstanku in neob-stanku zdanje vlade."
zahvalil na izrednih dokazih lojalnosti do njega in njegove hiše, katero mu je izkazovalo prebivalstvo tako navdušeno. V ročnem pismu do barona fcgm. Ringelsheima je cesar pohvalil izvežbanost vojakov.
Cesar na potovanji.
Kako skrbno so brnski mestni očetje skrbeli za to, da bi mesto napravilo na cesarja vtis do cela nemškega, to smo uže omenili. A omeniti je tudi, da je bilo celo šolskim dečkom strogo prepovedano cesarja pozdraviti sč „slava"-klici.
Dne" 11. t. m. je cesar sprejemal v avdi jenciji posamne osobe in deputacije, ter se prijazno z njimi pogovarjal. Opoludne bo je peljal v predkraj Kraljevo polje, kjer se mu je predstavilo občinsko svetovalstvo. Popoludne je obiskal deželni zavod za slepe in državno obrtsko šolo, povsod navdušeno pozdravljen se „slava"-klici. Zvečer je šel cesar v gledališče. O V« 9. uri se je vrnil v poslopje na-mestniško in kmalu potem pričela se je po mikati velikanska bakljada in gromoviti „slava" -in „hochu-klici so kipeli proti nebu. Cesarju na Čast so napravila slovanska in nemška društva pred njegovim stanovanjem serenado in slovanska „Brnčnska beseda" je zapela zbora „Vlasti" od TovaČovskega in „Na Moravu" od JavfiJ reka. Mesto je bilo čarobno razsvitljeno, — in Brno se je pokazalo večinom slovansko me sto: slovanske zastave, transparenti s češkimi napisi in „slavau-klici so to spričevali.
V soboto je cesar ogledal si vojake, njimi govoril češki in jih jako pohvalil. Popoludne je pohodil cesar zavod za gluhoneme, ob 4. pa je bil dvorni obed.   Po okončanem obedu je šel cesar na kolodvor, da se vrne v Beč.   Na obeh straneh, kjer se je cesar peljal, so stala slovanska in nemška društva Mej navdušenimi pozdravi se je cesar odpeljal S tem je okončal svoje potovanje, katero mu je dokazalo zvesto lojalnost prebivalstva na Češkem in Moravskem.
Cesar je daroval v Brnu za Človekoljubne namene 3000 gold. S posebnim pismom do cesarskega namestnika moravskega se je cesar
Politični
Notrttiije dežele.
V Ljubljani 14. junija.
V sol nog; rad«* kom deželnem zboru je konservativna večina poslancev sprejela po ostrej debati Lienbacherjev predlog, da se deželnemu glavarju odvzame pravica glasovanja.
Nedavno je neki ceskl odvetnik pri heb-skem okrajnem sodišči vložil češko tožbo. Heb-ska okrajna sodnija te češke uloge nij hotela sprejeti, naslanjajoč se na § 13 spi. sod. reda. Dotični odvetnik se je pritožil na višje deželno sodišče v Pragi in to je ukazalo, da mora neb-ska okrajna sodnija češko vlogo sprejeti.
„Agr. Ztg." poroča, da se denes posvetuje narodni klub poslancev hrvatskega sabora o hrvatsko-ogerskej nagodbi. Vtorek ali v sredo pride ta predmet v saboru na vrsto.
General Filipoviti se je v več krajih izrazil, da se bode Vojna krajina v 8 —10 mesecih Hrvatskej vtelesila.
V Požunu je baron Senyey sprejel ponudbo drž. poslanca in je bil jednoglasno voljen. Sennyey velja na Ogerskem blizo to, kar grof Hobenwart v Avstriji; zato utegne njegova volitev dalje seči in velike premembe vzročiti v ogerskem ministerstvu.
Viittnje (lržiiM>. Poroča se, da Grška vse potrebno pripravlja, da bode ono ozemlje z vojaki takoj zasedla, katero jej bode priznala berlinska konferenca.
Iz Carigrada se javlja 12. t. m.: Skupna nota vlastij izročila se je po prvem dragomanu poslaništev Abedinu paši.
Dne 13. t. m. je angleški vnanji minister lord Granvilie govoril na banketu ribiške zveze. On evropskemu miru popolnem zaupa in sporazumljenju vlastij. Dasiravno imajo vlasti razne interese in razne simpatije prevlada vendar jeden interes vse druge to narn-reš, da se ohrani evropski mir. Zdaj nij nič tacega, kar bi kje prouzročilo vojske. Ako bi se skupna akcija ne mogla vzdržati, ali ako bi ne imela vspeh*, tedaj bi tega ne zakrivila premajhena spravljivost, iskrenost in nestano vitnost Angleške.
Iz Simle se javlja: General Steward je dobil ukaz zapustiti se svojimi vojaki Afganistan. Angleški vojaki ostanejo baje samo v Gundamuku in v Šutargardanskej soteski.
Dopisi.
Iz Šoštanja 8. junija [Izv. dop.j Pred kratkim nas je bilo počastilo se svojim pri
plemenitem moži, ali za sedaj bodi konec. Povem naj le še, da mi je letos za novo leto poslal elegantno vezano R. Hamerlingovo delo „Die Bieben Todstlnden" in o mojem godi se mi je oglasil poslednjič.
Naj podlim tu mnogim čestiteljem in prijateljem umršega domoljuba še pesen, katero sem mu poslal pred tremi leti o godi za „ve-zflo". Slove tako:
Blagorodnomu gospodu
<5.rj"ii. T. ZEšl. ZEBsLZlstgru. za Njega čestiti god
dnt 25. junija 1877. L Blagi podpornik Ti moj, obdan od čestiteljev ljubih
Zopet praznuješ Svoj god, vdatioBti zveste vesel. Dale"; testltelj je Tvoj, kateremu brezi premembe
Miloitiv si, prijaznjlv, kar si mu roko podal. Br/.o kot blisek hite zdaj k Tebi iskrena voščila,
Ktera jaz za-Te gojim v dusi hvaleznej vsegdar. On, ki v oblasti ima brezmejni usodo človeštva,
On Ti pokloni ljubo, česar najbolj bi želiš: Zdravja podeli Ti On, miru, potrpljenja, veselje
POtler se s tajno močjo v prsih Ti zopet vzbudi.
Radi bi videli vsi, ki zA-Te v ljubezni smo vneti,
Stal da bi novic krepak v vrsti bojnikov za dom, V vrsti bojnikov za dom in njega presveto pravice,
Ktere sovražnik rodu vedno predrzen tepta. Kar poštenjakov poznam, da z uma blestečim orožjem
V boji za dragi naš rod Btali so trdni, srčni: Prvi mej njimi si Ti, ki svojega nlgdar orCžja
Skrunili nijso, čestl prodali svoje nigdar. Dušne Ti Svoje moči le vzvišenim smotrom žrtvuješ,
Naj povzdiguje Te svet, naj Te napada zavist. Kakšen je moški značaj, kako rodoljub naj se vGde,
Ako na srci leži sreča očino mu res: Temu, Ti ljubljenec moj, učil »em jedino pri Tebi Jaz se, in blugi Tvoj uk, upam, da Bad obrodi. Svoje kreposti duha posvčtil i jaz sem učini, Hočem ostati jej zvest, dokler utrlpljc srce. Podlost sovražim nad vso, na vzvišeno pogled obračam.
Hvala in graja moštva mojega ne omaje. * Ako bi iskro samo olike zatrosil v Slovene,
Svoj bi izvršil poziv, živel pač ne bi zaman, Vcnder zasluge bi del najlepši spodobil se Tebi, Ker si preblag učenik, ker si prijatelj mi zvest!
Slava dr. Razi ago v emu spominu! V Ljubljani, dne 10. junije. 1880.
Jos. Cimperman.
hodom odlično število vrlih Mozirjanov: dni' štveniki mozirske čitalnice, gospoda učitelja, pevski zbor, mozirski tržani in okoličani, ki so do sem spremljali g. Ivana Govediča, odhajajočega v Šmartno pri Slov. Gradcu.   Pri tej priliki smo jako občudovali lepo petje mozir-skega pevskega zbora, ki kaže lep napredek za Mozirje in sploh za gornjo savinjsko dolino. Popevali so mnogo izbornih slovenskih pesnij, in reči smemo, vse jako dobro in hvalevredno. Želeti je, da bi vrli pevski zbor vstrajno in marljivo napredoval in da bi ga pri tem rodoljubi in prijate^i petja dovoljno podpirali. Mej petjem vrstile so se razne napitnice in nagovori ter jako ginljivo je bilo videti prisrčno, zahvalno in prijazno postavljanje od g. Ivana Govediča, kar je lep dokaz, daje bil in ostane imenovani gospod Mozirjanom občespoštovari in priljubljen in mi jim torej želimo jednako vrlega naslednika.
Iz Mozirja 9. junija. [Izv. dop.J Nadejati se je, da bodo narodne čitalnice po Slo* venskem dostojno slavljale tisočletnico slavjan« skega cerkvenega jezika. Jednako slovesnost namerava tudi tukajšnja čitalnica praznovati v tem mesecu. Spored in dan slavnosti bode se prihodnjič naznanil. Omenimo tudi, da je tukajšnji čitalnični odbor izgubil izvrstnega svojega podpredsednika g. Iv. Govediča, ki je od početka čitalnice do sedaj v društvenem odboru kot podpredsednik vstrajno in marljivo deloval. Isto tako pogreša v njego vej osobi tudi mozirski pevski zbor odličnega pevca in podpredsednika. Imenovani gospod dolžnosti svojega poklica izpolnjuje vseskozi skrbno in vestno, in ima kot rodoljub in dobrotnik pri nas mnogo zaslug.
Štejemo si torej v prijetno dolžnost mno-gozasluženemu g. Iv. Govediču, v imenu naše čitalnice, tukajšnjega pevskega zbora, mozir-skih faranov in vseh rodoljubov našega okraj« za njegovo marljivo, požrtvovalno in vspeina delovanje svojo prisrčno zahvalo izrekati se-zagotovilom, da nam občespoštovani gospod ostane vedno v blagem in hvaležnem spominu. V njegovem novem delokrogu mu pa želimo; srečo in najboljši vspeh.
Iz Zag-rcba 13. junija. [Izviren dopis} Približuje se čas, ko ne bodo več mogli Hrvatje zaničljivo gledati Slovencev. Nam se kolo sreče suče navkolo, in naš narodni jezik se vzdiga kvišku, a na Hrvatskem so začeli ravno sedaj siliti magjarščino na površje, kakor se to še nij godilo do sedaj niti pod Rauchom.
Ravnatelj financij, nekov Anton David, je namreč izdal naredbo, katera*zapoveduje učenje magjarskega jezika uradnikom financijskim in obljubuje, ka bode avanziral, kedor bode znal uredovati magjarski.
To je prvi žrebelj za krsto, v katerej so naumili Magjari zakopati hrvatski narodni jezik.
Vsled te naredbe se je precej javilo 45 uradnikov, kateri si uže ubijajo v osivele svoje glave jezik 800 letnih magjarskih bratov.
Naš narodni saborski klub je vzel v pretres ta najnovejši napad na našo avtonomijo, in sedaj je stvar dospela do tega, ka se bode najbrž razbil ta klub. Večina hrvatskih narodnih zastopnikov je sklenila glasovati proti financ, nagodbi, ako se ne prekliče naredba Davidova, glede učenja magjarskega jezika, in če se to zgodi, bode sabor razpuščen in bodemo skoro imeli nove izbore.
To je gotovo, da ne bode lehko mogoče dobiti na Hrvatskem tako saborsko večino, katera bi podupisala uvajanje magjarskega jezika v urade, Če pa bodo Magjari vendar ostali pri
svojem sklepu, se bode začela nova vojska mej Magjari in Hrvati, ne državnopravna, kakor so jo imeli dosedaj, ampak narodna, takova, kakoršno bijemo Slovenci uže toliko rasa proti Nemeem zaradi ohranjenja svoje individualnosti, svojega narodnega bitja.
Za končni vspeh nas sicer nij strah, vendar pokazuje magjarska oholost preočito svoje azijatske rogo vile.
Domače stvari.
— (Hrvatje pridejo!) Od tu se nam piše: Zagrebška društva „Sokol", „Kolo" in morebiti tudi sisačka „Danica" nameravajo priti v nedeljo dne" 27. t. m. v Ljubljano. Gostje ostanejo potem tukaj črez noć. a v ponedeljek dne 28. t. m. se odpeljejo na Bled, ogledat si „raj" naše dežele. Podajati prisle-cem v Ljubljani zabave, je nalog posebnega odbora, kateri je v ta namen sestavil naslednji program: Slovesni sprejem Hrvatov bode v nedeljo dnć 27. t. m. ob 9. uri 39 minut do-poludne. Narodna društva ljubljanska pričakujejo z godbo na kolodvoru južne železnice napovedanih hrvatskih druStev. Po slovesnem pozdravu gredo vsi vkupe po dunajskej cesti v Čitalnico, kjer se hranijo zastave. Hrvatski gostje si lehko ogledajo potem naše mesto, stavbe, drevorede itd. Ob jednej uri je skupni obed v čitalničnej restavraciji. Popoludne ob 4. uri bodo javno telovadili se udje hrvatskega in ljubljanskega „Sokola" na Kozlerjevem vrtu. Ob 8. uri zvečer se začne na čitalničnem vrtu pevska veselica, pri katerej sodelujeta „Kolo" in čitalnični moški zbor. Pri vseh veselicah svira godba. Odbor uljudno poživlja čestito ljubljansko občinstvo, da se v mnogobrojnem Številu' udeleži teh veselic in dejansko podpira odbor, posebno pri oskrbovanji prenočišč dobro nam došlim hrvatskim gostom.
— (Velika občina Št. Vid na Dolenjskem) je v odborovej seji dne 13. t. m., kakor se nam piše, v znamenje zaupanja in v priznanje dosedanjega delovanja za pravi blagor Avstrije jednoglasno izvolila častnimi občani nj. ekscelenco gosp. ministra grofa T a a f f e j a, g. kranjskega deželnega predsednika W in kler j a in nj. ekscelenco gosp. grofa H ohe n w ar t a.
— (Iz mestnega zbora ljubljanskega seje.) Petnajst novo sprejetih meščanov stori obljubo, — razen jednega — vsi v slovenskem jezici. Sklene se začeti pravdo s kavarnarjam g. Gnezdo, da ne bode več imel pravice izpod Tivolija napeljavati vodo v svoje toplice pri „slonu". Vdovi umršega mestnega kontrolorja Denkla se dovoli penzija 350 gld. Služba mestnega kontrolorja se odda brez razpisa g. oficijalu Vojtehu Valenti, katerega zanjo toplo priporoča g. mestni župan, zavoljo njegovega izvrstnega službovanja in ker je do-tičnik tudi napravil državni računski izpit z odliko. Za o k ruj ne predstojnike se imenujeta: na starem trgu g. Karel Lahnjnar, za srednje mesto g. Nikolaj Spindler. Dr. Keesbacher opozori župana, naj se obrne do deželnega odbora, da bi se bolnica za ljudi, ki imajo osepnice, od pravila s Poljan. Župan obljubi storiti potrebne za to korake. G. Regali vpraša, kedaj se bode vendar uže enkrat prepovedalo prodajalcem pre-mogovim divje zvonjenje po mesti. Župan odgovori, da jim je mestni magistrat dal do 15. t. m. odloga izbrati si kako drugo znamenje pri pro davanji premogovem po ulicah. G. Regali opo zoruje nadalje g. župana, da se za trotoir na Starem trgu in v sv. Florijana ulicah ne ula gajo dosti debele ploče. Župan odgovori, da se
bode šele po končnem pregledu plačalo delo. G. Regali tudi opominja Župana, naj gleda na to, da se Rožne ulice tik sv. Jakoba farovža, ker je ondi največji promet, razširijo. Župan odgovori, da bode v tej zadevi pričel obrav nave. G. Regali končno izraža željo, naj bi se ulice na Starem trgu škropile zvečer, a ne, kakor do zdaj, zjutraj. Župan odgovori, da se bodo vodni sodi pomnožili in da bode potem mogoče ustreči tudi v tej zadevi.
— (Iz Brežic) se nam piše 11. t. m.: Ker včerajšnja „Tngespošta" v nečem dopisu iz Brežic poroča o pogrebu domoljuba g. dr. Razlaga in le povdarja, da je mesto in prebivalstvo „ nemško" in zopet „nemško", bi moral pameten bralec iste novice sklepati, da se „slovensko" prebivalstvo sprevoda sploh udeležilo nij. Knjti, kateremu koli izobražencu podtikati naivnost, da je naše mesto nemško, a ne skozi in skozi slovensko, bilo bi nesmiselno Pravih „Nemcev" (kdor nemško govori ali misli nij vendar uže Nemec!) — razen dveh gg. grofov Attemsov iz Gradca — brežkih prebivalcev nij bilo 10 pri slovesnem pogrebu. Gospodu dopisniku bi res želeli več odkritosrčnosti, da se tako željeni mir in skoro popolnem dognana sprava mej gotovo isti cilj želenimi strankama ne skali nigdar več.
— (Reguliranje savinjske struge) pri Mozirji se — kakor nam od tam pišejo — marljivo nadaljuje.
— (Slovensko literarno društvo na Dunaj i) ima dne" 16. junija t. 1. svojo' četrto redno sejo ob Va 9« uri zvečer (h6tel pri sv. Trojici, III., Ungargasse 27) z naslednjim dnevnim redom: 1. Prebere Be zapisnik. 2. Berilo: „Buridanov osel", novela, bere g. R. Poznilr, 3. Predlogi in interpelacije. K tej seji uljudno vabi č. gg. ude in prijatelje društvu
odbor.
— (Nesreča na Kolpi.) Od kranjsko-hrvatske meje se nam piše: V neleljo dne 6. t. m. popoludne sta Šla Jure in Jela Zunič iz Žunič na Hrvatsko k svojim sorodnikom v obisek. Ko sta se tam dobro nagostovala in nekoliko napila, se pozno na večer odpravita domov. Prišedši do Kolpe, stopita v čolnič in se vozita Črez njo. Ali, ker sta oba bila precej vinjena, sta tako nerodno se vozila, da se jima Čolnič prekopicne in oba padeta v vodo. Mož kmalu srečno priplava h kraju, a žena še kobaca po reki kličoča ga na pomoč. V svesti si svoje dolžnosti skoči zopet v Kolpo, hoteč rešiti svojo ženo gotovej smrti. Bojuje se nekaj časa z valovi, toda naposled onemore tudi on in utopita se oba. Ženo so v vodi našli uže drugi dan, moža pak poznejše. Vtorek 8. t. m. je si. komisija razparali mrtveca na pokopališči v Preloki. Graje vredno je vsekako, da nemarno tukaj mrtvašnice. Žalostna ta dogodba bodi svarilen vzgled onim, ki hodijo preko meje, dasi je to strogo prepovedano, in se potem nazaj tihotapijo po noči, prevažajoči se črez reko v tako majhenih in nevarnih koritdi, zbog česar morajo svojo neumnost in lehkomišljenost često drago platiti z življenjem.
bila vdova M. dal Col, katera ima štiri otroke in je vrhu tega noseča, nekriva izpoznana umora, ter so jej zntorej dali svobodo.
* (Veronauk dobi prejšnjo veljavo v šoli) vsled zaukaza ministra Konrad-Eibesfelda od dne 1. junija t. 1. Minister je s tem dopolnil § 44. šolskega učnega reda, ki je veleval, otroke razdeliti v razrede pledi na njihovo znanje in starost. Do sedaj so ta I tako tolmačili, da se nij gledalo, ali se je vspešno učil veronauka ali ne. Kujasti otroci in brezverni starši so to kmalu zapazili in zato se takšni otroci nijso hoteli nič katekizma učiti in so pogosto gospodom katehetom kljubovali in se rogali. To je sedaj odpravljeno. Učenec se bo moral katekizma tako dobro učiti, kakor drugih predmetov, ako bode hotel prestopiti v višji razred.  Korak do boljšega.
* (Zoper oderuhe) so na Nemškem proglasili ostro postavo; kdor se pregreši zoper njo, bo kaznovan z zaporom v u ječo do fi mesecev in ob enem z globo do 1500 gld. Hujši grešniki bodo kaznovani celo do 12 mesecev uječe in 3000 gld. globe ter zgubijo državljanske pravice. Takšne postave je tudi pri nas uže krvavo treba.
* (V dimniku posušeno dete.) V Subotici na Ogerskem so pri popravljanji strehe in dimnika našli na vrvi obešeno dete, katero se je po mislih in izreku zdravnikov tako v dimniku sušilo, uže kakšna štiri leta. Slutijo, da je lastna mati zadavila dete in ga potem obesila v dimnik. Sodnija je uže začela pre-iskavati to stvar.
* (Beda v Carigradu) je uže tolika, da tatovi ceio sultana nadlegujejo ee svojim obiskom. Nedavno so namreč ulomili v palačo beylerbeysko, ali ker novcev nijso našli, zadovoljiti so se morali z dragotinami. Stražnikov, kateri so hoteli klicati na pomoč, je ranjenih pet.
* (Neverjetno.) V Reichenhallu so nedavno kaznovali vse pekarje, ker nijso pekli tako velikega kruha, kakor hi ga bili imeli po obstoječih predpisih, nego so delali žemlje — večje.
* (Neznani zločinci) so poslopje avstro-ogerskega L!oyda v Valoni na Albanskem izpod kopal i in potem razstrelili, pri čemer sta vodja zastopništva in jeden uradnik dobila nevarnih opeklin.
* (Premogova jama za en goldinar.) Pri okraj nej sodniji pottendorfskej je bila pred nekoliko dnevi na dražbi prodana 2a en goldinar avstr. velj. premogova jama v Javlingu, katero je eksekutivna komisija cenila vredno 54.000 gld. Ta jama je zdaj vsa na-polnena z vodo in nij moči iz nje kopati premoga, prodno se voda ne spravi iz nje.
Razine vesti.
* (Morilka izpoznana nekrivo.) Dne 1. aprila t. 1. zvečer ob desetih je — kakor smo v „Slov. Nar." št. 7G. poročali — v Trstu z nožem zaklala uradni kova žena Marija dal Col svojega soproga ljubimko, zadavša jej 19 ran. Soprog nje se je drugi dan od žalosti ustrelil, a maščevalko svojega moža pregreh so zaprli. Te dni se je pred tržaškimi porotniki vršila obravnava.   Pri tej je
Dunajska borza 14. junija.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .	.   74 gld.	—
G notni dri. dolg v srebru   . .	.   74 „	35
	•   89 „	85
IHHO dri. posojilo.....	. 133 „	—
Akcijo narodno banko   .   . .	. 833 „	—
	. 28 i m	—
	. 117 „	ao
		—
		34
		53
	.   57 „	55
Velečasteil klic izpolnovaje nijsem žalibog več v stanu osobno se posloviti od svojih prijateljev iu znancev na priljubljenem Kranjskem.
\e morem torej opustiti, da po tem potn vsem ouim, kateri se me blagovoljno spominjajo, prisrčno kličem: z Bogom! in jih prosim, da naj me še dalje ohranijo v prijaznem spominu, pridevaje zagotovi j en je, da hočem vedno hraniti v hvaležnem spominu prijazen sprejem, katerega sem našel na Kranjskem, iu zaupanje, katero se mi je izkazovalo o mojem tamošnjem dveletnem bivanji.
Na Dunaj i, dne 10. junija 1880.
Alojzij Christ, (872)
c. kr. ministerski svetnik, finančni deželni vodja za Bosno in Hercegovino.
Loferljlie irccke.
V Trstu 12. junija: 64. 31. 41. 87. I.
V Linču 12. junija:    4. 35. 82. 79. 3.
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljše, najhitrejše in najcenejše sredstvo jo
|C prava francoska žolča, '•u
To, kakor tudi prosti navod, kako so rabi, dobi se zniiroui z osobnim ali poštnim naročilom
Iri A. llHrtiiiaunu v IJubljnuf, v Luka Tav-arjevej hiši. (273 — 1;
Najsijajnejši vspeh zagotovljamo. Troški za čiščenje znašajo za vsak hektoliter -l' . kr.
Dr. Sprangrer-Jeve
kapljice za želodec
pomagajo vsakomu, ako ima krč v želodci, migreno, slabosti, krč v prsih, mastno kolcanje itd. Odpre hitro in brez bolečin truplo. Zoper zlato žilo in za pretje. Pri škrofVljnih odpravijo to kapljice vso tva-rino, iz kutere izhaja bolezen in odpravi červičke. Kdor ima davični kašelj, naj vzeme po */» žlice teb kapljic vsako uro, dokler ne pride zdravnik, ker takoj bolezen ublaži in odpravi vročino. Varuje v koleri in nalezljivih boleznih zoper to, da so bolezen ne naleze, a mora su vsak dan nekoliko teh kapljic izpiti. Na potovanji, ko nerodno uživanje prouzroča slabosti, pomaga takoj. Zoper jezo in bel jezik, ker odpravi žolč in da zopet Blast.
Naj se poskusi z majhenim in vsagdo preveri o njih brz< m uplivanji.
Prodaje samo lekarnar J. Svoboda v Izubijani, skleuico po 30 iu 50 kr. (16y—4)
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem preložil svojo
zalogo črevljev,
katero sem prejo imel v šolskem drevoredu,
v medarske ulice,
v vežo hiše štev. .'J, zraven loterije za »kutijo.
Svojim kupcem priporočam se in vsem drugim, ter objavljam, da bodem vsakemu dobro in ceno postregel.
Jaka Skrbinec,
(251—6) črevljarski mojster.
I 1
i
■
I
I
■
no«*!.
13 junija:
Pri Klonu: Bara iz PcŠte. — pl. SchiwitihofTen iz Vipava. — Rtroyer iz Dunaja. — Schmalet iz Gradca. — Ku:ent, Janež iz Krškega. — Geissol iz Dunaja. — Stariha iz Ameriko.
Pri Malici t Backer iz Kočovja. — ElBbacher iz Laškega. — Schutz Bobičok iz Dunaja. — Polak iz Gradca.
Pri avstrijskem cesarji i  Pire iz Tržiča.
Najgroiovejša pomoč
kakorkoli bolnim v vrata in prsih
lekarja O. Hlemenlov
tirolski prsni sirup,
jako aromatično okuson, popolnem »hranljiv izloček najboljših tirolskih planinskih zelišč.
Goapoilu lekarnarju O. Klemeutii v lnontoatn!
Ker »v* ob početku cime hudo kašljala, ter trpela luni« muka ▼ prtih in nepre-nehljivo zaaliienje, rabila ava> na mnoge »vHn ju/, in moja aoproga vaa ,,tlr«»lNkl |traiil ■lru|>**} ule v kratkem taau ava bUa popolnem ozdraTljena. Badoatno tedaj nuaiianjava vam tako »rečen učinek vaiega izločka plauiuakih zoliić, terao vam najiakreuoje aahvaljujavu.
▼ Inomoitu, novembra 1879. Otto Prvihller,
upok. c. kr. vodja dri. arhiv« in pliatelj.
Cena Iz-v. slclenici: 1 griči. a/v. -v.
Osrednja zaloga pri prirejevalelji Irkarji 0. KLEMENTU t Inomostu.
V Ljubljani: lekar Trnkctzy; v Celovci: lek»r Birnloaoher. NB. Pri kupovanji naj se pazi na ime prirejovateljevo in njegovo bram-beno znamenje: Očino sell&ce (edelweiBs) * inonograinoiu na
črnej podlogi. (33—15)
Bergerjevo medicinično milo iz smole (Theerseife),
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se na Avstro-Ogerskeiu, KrancoNkrui. NeuiNketu, Ilolaudskeui, v Nviei iu na Iluuiuu-skeiu itd. uže 10 let sč sijajnim vupehoin zoper
izpuščaje na životu vsake vrste,
kakor zoper vsako nečistost na polti,
osobito zoper hraste, kroničen iu luskinasti lišaj, nalezljivo hrasto, lul -tni tok, zoper prhljaj na glavi iu bradi, pego, žoltino, rudeč noa, ozebljino, potenje nog, in zoper vso zunanja otročje bolezni na glavi. Vrh tega se se vsakemu priporoča kot polt čistočo srodstvo za umivanje.
Cena jednega kosa z navodom kako se rabi 35 kr.
llergerjevo uillu iz smole ima 4Uu/0 koncentr. smole iz lesa, jo skrbno narejena ter se stvarno od vsega druzuga mila iz smolo . ki so v trgovini nahaja, raziikuju. (4tt!i—11)
Da se prekanjenju izogne,
zahteva naj se v lekarnah določno llergerjevo milo iz M111 o 1 c,
tur n.-tj so pazi na zeleni zavitek  iu  tukaj pona-tisneno varstveuu murko.
Jedini zastopnik za domače in tuje dežele:
lekarnar  Car.  Hell  v  O pavu, kamor naj ae pošiljajo naročila in vprašanja. Glavna zalogu za JLJubl|auo  v  lekarnah J. Swoboda  in G. P i c e o I i i  potem v lekarnah v Idriji, v Kranj i,  v Novem
mestu, v Radovljici, v Kauieniku iu v Vipavi.
i
!
Naznanilo.
Spoštovanemu p. t. občinstvu priporoča podpisanka svoj
fotografski atelir
za izvrševanje vseh v to stroko spadnjočih del, n. pr. slikanje por. tretov, krajev, zivulij. puvekšuvanja, ponavljanja itd.
Mnogoletno zaupanje, katero imajo do meno čestiti naročevalci, hočem si vzdržati ter mi bode tudi skrb, da vedno večjega pridobivam, in sicer tem bolj, ker som tako srečna, da imam novega g. opravilnega vodnika, čegar delovanje jo — kakor so priznali vsi njega prejšnji gospodje predstojniki — Izvrstno.
Obilnemu naročevanju se udano priporočam ter bo beležim
(266—1)
z odločnim spoštovanjem
Eosa Hxaclin
Glcdaliike ulice št. 6.
Severno-nemški Lloyd
(Norddeutficlier Lloyd)
v avstriJBkej državi koncesijonirana
parobrodna družba.
Direktna redna poitna parobrodna vožnja mej
Bremenom p Ameriko.
Poleg najnižje oene prevožnji in naj solidnoj sega ravnanja s potniki, priporoča se za natančnejša pojasnila uradno potrjeno
Glavno zastopstvo severno-nemškega Lloyda za Kranjsko
■t. ltanzfiiKer,
(39-11) spedlteur juž. železnice,
na dunajskej cesti, št. 13 nova, v LJubljani. W~ Sprojmo bo zanesljivi ugonti za okraju na Kranjskem, ""^fi
Mi podarimo vsakemu
najpotrebniše reči, kakor nože, vilico in žlice.
Od konktirsnega upraviteljstva nedavno na nič prišlo velike ang!eško tovarno za britanija-Brebro smo dobili nalog, da poduriuio vso blago od britanija-srebra, ki jo imamo v zalogi, samo Ua se plača vožuina in V« delavske plačo.
Ako se pušljo svota ali tudi po povzetji g!d. 3.95 samo kot povrnitev voznih truškov z Angleškega na Dunaj in kot majhen del delavsko plačo dobi vsakdo naslednji obeuni servico od britanija-siebra za 6 osob, 21 komadov izvrstnega blaga (97—12)
WBT zastonj: ~Vlf
6 kom. vrlo dobrih nuiuizuili uožt'v, z ročuikom ud britauija-srobra,
s pravo angleškimi srebrno-joklenimi ostrinami. 6    „    jako liniii vilic, britamja-srebrO, iz jednoga kosa. 6    ,     teških žile za jedi od britanija-srebra.
„    zli« za kavo od britanija-srebra, najhujši« kvaliteti.
kom. Skupaj 24 komadov, kateri bo prejo veljali gld. 15.—, velja zdaj skupaj vseh 24- komadov le gld. 3.95.
fiss?"* Vseh teh 24 rečij je izdelano iz najtinojšoga britanija-srebra, katera ostane večno bela, iu so od pravega srebra tudi po 30 letnem rabljeuji ne more razločiti, zu kur se guruntuje.
Naslov in kraj za naročila:
IIlau «& Ituiin, \Vieii, I. Elisabetkstrasse Nr. 6.
Komur ne ugaja blago, dobi ves denur uuzuj, ako je pošiljanje uašaj plačano bi.o. "Vd
bd&t -ij in urednik Mak. o Arnaič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".