-Sh    163    i*-
Vehatova Ivanka.
Spisal Modest
rijatelja sva bila — jaz in Vebatova lvanka.
Tiste poČitnice, ko sem bil doma pri svojih dragih starsih in ki so bile poslednje, preden je začela hoditi Vehatova Ivanka v Šolo, sva prebila malone ves Čas skupaj. In kaj bi ne! Saj amo bili sosedje,  in jax in Vehatova Ivanka sva bila prijatelja.
Na vse zgodaj je priletala pred naŠo hišo in mi zaklicala z drobnim, prijamim glasom: >Dobro jutro!«
»Bog daj, Fvanka!« sem ji odzravil in jo vprašal:  »No, kako si spala ?«
»Ali, tako lepo scm spala, in sanjalo se mi je«, je dejala lvanka.
In vprašal sem jo: »Pa kaj se ti je sanjalo?*
»Sanjalo se mi je, da sedim za mizo in zobljem grozdje. In grozdje je l.tilo tako sladko, tako sladko je bilo grozdje — ah! Jn zobala sem to sladko ^rozdje in ko sem se zbudila, ni bilo sladkega grozdja. Ni bilo sladkega ^iozdja, to ti rečem! A na trgu ga je dosti v polnih koŠarah, in ti mt ga lahko kupiš, kcr imaŠ denarja!«
Da, tako mi je pripovedovala Vehatova Ivanka.
Pa sem si mislil: Deset vinarjcv več ali manj! In sklenil sem, da kupim Ivanki grozdja.
In ko sva šla na trg, sva zagledala pred županovo hišo kup otrok. In kaj so počeli ? Eden je imel v roki Abecednik, drugi tablico, tretji računico, Čctrti »Zvonček« in tako dalje. Vsak je imel nekaj v roki, vsak je imel nekaj optavka.
»Poglej, Ivanka!* sem dejal, »poglej, kako so pridni.=
»Pa sedaj ni Sole, pa se vendar uČe,<  meni Ivanka.
>Seveda ni šolc. A kcr so priddi otroci, bero in računajo, da ne bodo vsega pozabili in da jim lepŠe prejde svobodni čas.<
>A, tako!<
>Da, tako, tako!*
»Vidiš, in jaz bom tudi tako pridna drugo leto, ko bom začela hoditi v šolo!«
>Seveda bož morala biti pridna.«
>Tako bom pridna, da bo kaj. In moja mamica bodo veseli, in moj atek me bodo radi imeli, in tako bo lepo, da bo kaj! In kupili mi bodo lepo torbico, in v novi obleki pojdem v žolo in poleti bom nosila širok slamnik, pa nove čreveljčke bom tudi imela in pa tako lepo pisan predpasnik, da bo kaj, to ti rečem! In v cerkvi bom brala iz mašne knjižice, in lasc mi bodo mamica prevezali z lepim modvim trakom. In če bo deževalo, pa bom razpela dežnik in pozimi bom imela toplo volnjeno krilce in ko bom prišla popoldne iz šole, bom dobila kos kruha, pa že kaj zraven. In zvečer bom molila in bom šla spat. In ko bom zjutraj vstala, bo tako lepo, da bo kaj! In gospodična učiteljica me bodo naučili plesti nogavice, in gospod škof me
->i    164    hs~
bodo birmali. A ko bo četrtek in nedelja, bom Iepo spisala naloge, ob petkih pa bomo jedli štruklje. Saj jih jemo že sedaj, pa bi jih potlej ne? O, tudi potlej jih bomo, in tako bo lepo, da bo kaj! In svojo punčko bom zjutraj lepo umila in oblekla, pa me bo čakala doma v koUi, doklcr ne pridein opoldne iz šole. ln potlej bom učila tudi njo in kadar bom velika in stara dvajset let, pa bom pomagala mamici v kuhinji mlcti kavo in kadar bom Že večja, pa bom uČiteljica. In vse bo tako, to ti rcčemf In trgala bom rožice, in moj kanarčck bo pel v kletki, in mucika se bo grela na solncu. Jojmene, tako bo lepo, da bo kaj! In k stričku pojdern in mu bom rekla: »Dober dan, strtčck! Ivanka pa hodi v šo)o!« — In striček bo vesel in za-prcgel bo konjiča, in peljala sc bom z njim na njivo. Tam pa bomo kopali krompir, in metulji bodo lctali po zraku. Jaz pa za njimi, jaz pa za njimi . . .« Tako-lc mi je piipovedovala Ivanka. In prišla sva prav kmalu do grozdja. V tem pridc po trgu moj prijatelj in me poprosi, naj grem z njini na izprehod.
Jutrojebilo lepo, sveže. Solnce je   razlivalo   po   zemlji    prve   toplc žarke. Nebo je bilo jasno kot zrcalo. Šel scm torej s prijateljem. Prej pa sem dal prodajalki  dcnar in naroČil scm Ivanki, da mora preccj domov. Obljubila mi je. OdŠla sva s prijateljcm   venkaj pod milo nebo.
Ivanka pa je privzdignila čisto kriJce, m prodaja)ka je nasula vanj lepega, sočncga grozdja.
Vesela je pohitela Ivanka do-mov, a tukaj jo je izkupila. Mamica
—-—*—-                                  so se prav močno ujezili.  In kaj bi
se ne ? Ivanka je imela lepo in Čisto
krilce,  a je pustila,  da jc vanje nasula neprevidna prodajalka grozdja,   ki je premočilo in pomazalo Ivankino obleko.
>Ali ti nisem pravila, Ivanka, da čuvaj obleko?« so jo karali mamica. »Takoj mi deni grozdje v košarico in za kazen ga ne smeš zobati!<
Ivanka je bila ubogljiva in takoj je slušala mamico. A hudo ji je bilo, strašno hudo, in debela solza ji je prilezla na ličece. Žalostna je sedla na hišni prag in tožno je gledala po trgu.
In ko sem se vrnil z izprehoda, je še vedno samevala Ivanka na hišnem pragu, in videl sem njene objokane oči in precej sem vedel, da se ji je nekaj pripetilo. Ko sem jo vprašai, kaj ji je, mi je vse po pravici povedala. Tolažil sem jo, da ne bodo mamica več hudi, če jih prosi oproščenja.
Ivanka je bila dobrega srca, in to jo je strašno bolelo, ker je ujezila svojo dobro mamico.
-.-__-__        _ _         ¦-*¦'   165   ¦¦*-
In dejal sem ji: »Pojdi, Ivanka, pojdi precej k matnici, jim lepo poljubi roko in jim reci, da ne boš nilcdar veČ umazala obleke.«
Tn Ivanka — kakor rcčcno — jc bila ubogljiv otrok in precej je vstala, Šla k mamici, jim poljubila roko ter jih zagotovila, da nc bo nikdar vcč umazala oblckc.
Mamica so ji scveda takoj oclpustili, Ivanka pa jc pozobata grozdje-*                ¦
Dancs jc Ivanka v resnici  pridna   in   poslušna.   Zna  žc  brati,  pisati in računati. Tudi nogavicc žc plete in skrbno pazi, da si nc umaže oblckc. Dobri Bog daj, da bi ji tudi srce ostalo vedno čisto in nedolžnol