Srečanje med devinsko-nabrežinsko in pokrajinsko upravo Boris Peric o lanskem poslovanju družbe KB 1909 in o gospodarski krizi /4 Nekdanja šampionka Irena Tavčar zadovoljna z novim tržaškim centrom za športno medicino /7 Primorski dnevnik ČETRTEK, 2. APRILA 2009_ Št. 78 (19.477) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € In vendar se stvari premikajo Dušan Udovič Nekateri dogodki nas vedno znova opozarjajo, da je ta naš svet poln različnih odtenkov, tako da tudi na manjšinske pravice ne kaže gledati črno-belo. Nikjer ni zapisano, da je treba za izboljšanje položaja nujno čakati na politični preobrat in ponovno uveljavitev leve sredine. Kajti dejstvo je, da beležimo (ne brez prizadevanj) pomembne korake tudi v tem, na splošno v vsakem pogledu nenaklonjenem času. Napoved o izdajanju dvojezičnih izkaznic v Kanalski dolini je zadnji spodbudni signal in sledi nedavni vključitvi občine Naborjet v seznam občin z vidno dvojezičnostjo. Dobro je vedeti, da vsega tega najbrž ne bi bilo, če ne bi kulturne dejavnosti domačinov opozarjale na prisotnost Slovencev v Kanalski dolini, ki ni samo simbolična ali stvar zgodovine, temveč dejstvo današnjih dni. Pomembna je tudi izkušnja večletne dobre prakse, ki so jo v tem pogledu začeli uveljavljati krajevni upravitelji, s tem, da so razumeli in ovrednotili večjezičnost kot sestavni del identitete tistih krajev. Ob tem ne gre spregledati vloge prefekture, ki je kot periferni organ države korektno opozorila na izvajanje pravice, ki je zapisana v zaščitnem zakonu. Enako sicer lahko rečemo tudi o prefekturah v Trstu in Gorici. V Kanalski dolini pa bo za Slovence odslej veljalo enako, kot za druge kraje, kjer dvojezične izkaznice že obstajajo: pravica bo zaživela v tolikšni meri, kolikor se je bodo hoteli posluževati. ITALIJA - Razsodba ustavnega sodišča Zakon o umetnem oplojevanju delno neustaven Nekatera določila kršijo tudi pravice žensk KANALSKA DOLINA - Spodbudna novica za Slovence Tudi v Naborjetu in na Trbižu kmalu dvojezične izkaznice VIDEM - Tudi v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas bodo kmalu začeli izdajati italijansko-slovenske osebne izkaznice. Župana Renato Carlantoni in Aleksander Oman sta to zelo dobro novico sporočila predsedniku slovenskega kulturnega središča Planika Rudiju Barta-lothu, ki je seveda upravičeno zadovoljen. Prve dvojezične izkaznice v Kanalski dolini bodo začeli izdajati, potem ko bosta občinski upravi rešili nekatere birokratske težave. Na 3. strani RIM - Ustavno sodišče je delno razveljavilo zakon 40 iz leta 2004 o umetnem oplojevanju, ki je med parlamentarno obravnavo povzročil polemike. Sodniki so razsodili, da so nekatera določila zakona v popolnem nasprotju z ustavo, začenši s členom, ki določa enakost državljanov pred zakonom in pred državnimi institucijami, tudi zdravstvenimi. Najvišje sodišče je razsodilo neustavnost zakona tam, kjer govori o največ treh zarodkih za oplojevanje. Za sodnike so v nasprotju z osnovno republiško listino tudi členi, po katerih ženska, ki se odloči za umetno oplojevanje, ne more več preklicati svojega pristanka. Na 7. strani Hrvaška ni odgovorila na Rehnov predlog Na 2. strani Oče umorjenih otrok krivi sežanske socialne delavce Na 5. strani Krožišče na Opčinah se je obneslo Na 9. strani V Gorici štirje fantje v zaporu zaradi suma razpečevanja mamil Na 16. strani Delavci so se vrnili na nogometno igrišče v Sovodnjah Na 17. strani NAŠ INTERVJU - Olga Hvalica Franza Moje življenje z družino Tomažič TRST - Dani je bila živahna in prijazna, njen oče Pepi radodaren, mama Ema velika ljubiteljica reda. Gospa Olga Hvalica Franza se živo spominja članov družine Tomažič, ki jih je osebno poznala. Le narodnega heroja Pin-ka (oziroma Pina, kot so ga imenovali sorodniki in prijatelji) ni nikoli srečala: v veliko vilo v Ulici dei Porta je prvič vstopila, ko ga je fašistično sodišče že usmrtilo. Gospa Olga je pred nami odprla album svojih spominov in ek-skluzivnih fotografij družine Tomažič. Na primer tisto, na kateri se Dani smeje na stopnišču pred domačo vilo ... Na 15. strani GRILC ODSTOPIL Smolle novi NSKS LONDON - Danes osrednji del Začetek vrha G20 tudi v znamenju protestov CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) ima - povsem nepričanovano - novega predsednika: Karla Smolleja. Dosedanji podpredsednik NSKS in bivši državni poslanec Zelenih in nato Liberalnega foruma je v ponedeljek zvečer v bliskoviti menjavi nasledil dosedanjega predsednika Matevža Grilca, ki je v ponedeljek zvečer nepričakovano odstopil. Odstop je Grilc utemeljil s »poklicno preobremenjenostjo«, verjetno pa je njegov umik povezan tudi z vprašanjem skupnega zastopstva koroških Slovencev. Na 3. strani 2 Četrtek, 2. aprila 2009 ALPE-JADRAN / BRUSELJ - Ker Hrvaška ni odgovorila na predlog evropskega komisarja za širitev Srečanje Rehna z Žbogarjem in Jandrokovičem preloženo Slovenija svoje stališče posredovala pravočasno - Včeraj zvečer se je Rehn srečal s predsedujočim triom EU BRUSELJ - Včerajšnje srečanje evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna z zunanjima ministroma Slovenije in Hrvaške Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovičem je bilo preloženo za nedoločen čas. "Komisar Rehn je minuli teden obema stranema predstavil kompromisni predlog in strinjali so se, da nanj odgovorita. Ker hrvaškega odgovora še ni, se je odločil, da preloži srečanje s hrvaškim in slovenskim ministrom, sprva predvideno za danes," so pojasnili v Rehnovem kabinetu. Evropski komisar za širitev se je namesto tega včeraj v večernih urah srečal s predsedujočim triom, torej s češkim predsedstvom ter francoskim in švedskim ministrom, katerim je poročal o napredku v pogajanjih in se pogovoril o nadaljnjih korakih," so še razložili v Evropski komisiji. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so pojasnili, da je minister Žbo-gar že včeraj dopoldne prejel obvestilo komisarja Rehna, da je načrtovani Pirjevec zaradi • v neresničnih izjav tožil Dežmana LJUBLJANA - Zgodovinar Jože Pir-jevec je vložil tožbo zoper direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jožeta Dežmana zaradi neresničnih in žaljivih izjav, so včeraj sporočili iz odvetniške pisarne Zi-dar&Klemenčič, ki zastopa Jožeta Pirjevca. Kot so zapisali, je Jože Dežman 5. marca ob odprtju Barbara rova v Hudi Jami citiral izjavo "in če dr. Pirje-vec reče, da je pač tako vreme maja, da je treba ljudi metati v jame, je to na meji kaznivega dejanja", za katero je zatrdil, da je izjava Jožeta Pir-jevca. V odvetniški pisarni zatrjujejo, da Pirjevec tega nikoli ni izrekel, prav tako pa ta izjava v ničemer ne odraža njegovega stališča do vprašanja povojnih pobojev. Jože Pirjevec ocenjuje, "da je način komuniciranja, katerega cilj je di-skreditacija mnenjskega nasprotnika s tem, da se mu pripisujejo izjave, ki so splošno gledano zavržne in ki jih nikoli ni izrekel, nedopusten in škodljiv za širši družbeni diskurz". Tržaški zgodovinar je zato pooblastil odvetniško pisarno Zidar&Klemenčič za vložitev tožbe, s katero zahteva, da Jože Dežman nedopustno izjavo prekliče in se zanjo javno opraviči. Kot je znano, so v Barbara rovu pri Laškem 3. marca odkrili večje število posmrtnih ostankov, po prvih ocenah več sto ljudi. V omenjenem rovu so začeli dela že lani avgusta z namenom ugotovitve, ali se tam nahaja prikrito grobišče. Omenjena lokacija je bila namreč na seznamu vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. (STA) Hrvaški motorist čez robnik v smrt KOPER - Blizu bencinske črpalke na Šmarski cesti, v Šmarjah pri Kopru, je včeraj okrog 14.30 padel motorist. Po informacijah koprske policijske uprave so na kraj takoj odhiteli policisti in reševalci, kljub takojšnjemu oživljanju pa 36-letnemu hrvaškemu državljanu niso mogli več pomagati. Pri ogledu kraja so ugotovili, da je motorist vozil iz smeri Kopra proti Šmarjam. Zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča je zapeljal na robnik, nato pa trčil v prometni znak in obležal na vozišču. Obveščena sta bila preiskovalni sodnik in državni tožilec. Evropski komisar za širitev je včeraj odpovedal srečanje s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom ansa sestanek preložen na kasnejši datum, ker Hrvaška ni posredovala svojega pisnega odgovora na zadnji komisarjev predlog, ki bi omogočil konstruktivno nadaljevanje tristranskih pogovorov. Ob tem so spomnili, da je Slovenija svoj odgovor na Rehnov predlog posredovala pravočasno. "Sloveni- ja si je vseskozi iskreno in konstruktivno prizadevala za rešitev zapleta," so zapisali in izrazili pričakovanje, "da bo tudi Hrvaška pokazala večjo mero pripravljenosti za sklenitev dogovora in konstruktivno pristopila h tristranskim pogovorom". "Šele po sklenitvi celovitega do- govora, ki bi omogočil začetek reševanja mejnega vprašanja, bodo pri poglavjih, ki vsebujejo mejne prejudice, nastopile potrebne okoliščine za nadaljevanje hrvaških pogajanj," so v pisnem pojasnilu še zapisali na MZZ. Spomnili so tudi, da so zunanji ministri EU na neformalnem srečanju minulo soboto na Češkem potrdili, da je Rehnov predlog za reševanje sloven-sko-hrvaškega spora edini, ki je trenutno na mizi. Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije pa je sporočilo, da je bil Jandrokovič o preložitvi srečanja obveščen, ko je bil že na poti v Bruselj. "Kot je bilo napovedano, naj bi na tem srečanju minister Jandrokovič predstavil hrvaški predlog za reševanje hrvaško-slovenskega obmejnega spora in slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj. Glede na to, da je srečanje prestavljeno, bo predlog predstavil ob prvi priložnosti," so zapisali v kratkem sporočilu za javnost. (STA) MADRID Nagrada za animirani film Čikorja an' kafe MADRID - Kratki animirani film Dušana Kastelica z naslovom Čikorja an' kafe je na mednarodnem filmskem festivalu Cineposible v Španiji prejel nagrado za najboljši film s področja ženskih pravic - Pilar Bardem, so sporočili s Filmskega sklada Republike Slovenije. V filmu, posnetem po pesmi Iztoka Mlakarja, gledalec spremlja življenje kmečkega para. Kljub temu, da je mož prepričan v svojo vlogo gospodarja hiše, zna njegova žena nevsiljivo in po svoje voditi niti skupnega življenja. Čikorja an' kafe je na lanskem Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljši animirani film. Marca je bil film predstavljen na festivalu Cinequest v San Joseju in na festivalu "Europe autour de l'Europe" (Evropa po Evropi) v Parizu. Ta mesec bodo animirani film predvajali še na filmskem festivalu v At-lanti, mednarodnem festivalu filma in videa v mestu Athens v Ohiu ter v tekmovalnem programu italijanskega festivala "Cartoons on the Bay". (STA) SLOVENIJA - Predstavništvo v Trstu Razpis za novega generalnega konzula LJUBLJANA - Slovensko zunanje ministrstvo je v ponedeljek -kot poroča časnik Delo - objavilo notranji razpis za prosto delovno mesto za generalnega konzula v Trstu. Vlada Boruta Pahorja je namreč v začetku februarja razveljavila sklep Janševe vlade, ki je že po lanskih volitvah za generalno konzul-ko v Trstu imenovala Ingrid Sergaš. Po odhodu Jožeta Šušmelja je generalni konzulat brez uradnega predstojnika. Kot so tedaj pojasnili na zunanjem ministrstvu, so razveljavitev imenovanja Sergaševe predlagali, ker je treba vse kandidate za vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev obravnavati enako. Sergaše-va se je namreč vrnila z veleposlaništva v Rimu in še ni dve leti službovala v notranji službi. Takšno je po poročanju Dela tolmačenje zakona o zunanjih zadevah, po katerem je treba po obi- čajno štiriletnem mandatu v tujini biti dve leti v notranji službi, čeprav nekateri diplomati vztrajajo pri razlagi vladne službe za zakonodajo, po kateri pa obveznost dveletnega bivanja v domovini nastopi šele po osemletnem delu v tujini in je torej mogoč tudi odhod z enega diplo-matsko-konzularnega predstavništva na drugo. Na zunanjem ministrstvu pripravljajo notranjo objavo prostih delovnih mest še za veleposlanike v Beogradu, v Rimu, Teheranu in Zagrebu, za vodjo stalnega predstavništva pri EU v Bruslju in za vodjo stalnega predstavništva pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Nove vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev bodo imenovali po veljavnem zakonu o zunanjih zadevah, kar pomeni, da je lahko kandidat za veleposlanika le diplomat, ki je na zunanjem ministrstvui zaposlen vsaj sedem let, poroča Delo. ŽBOGAR »Za Avstrijo Slovenija v v«É • zascitnica manjšine« Samuel Žbogar LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je v ponedeljek v odgovoru na poslansko vprašanje Sama Bevka (Socialni demokrati) glede notifikacije nasledstva Avstrijske državne pogodbe (ADP) ocenil, da je najpomembnejše to, da Avstrija nedvoumno priznava, da sta ADP in njen 7. člen nesporna mednarodnopravna obveznost Avstrije ter da je Slovenija legitimna zaščitnica slovenske manjšine. Kot je v svojem vprašanju opozoril Bevk, je po mnenju predstavnikov slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem notifikacija ADP s strani Slovenije ključnega pomena za njihovo pravno zaščito. Avstrija Sloveniji namreč ne priznava pravic nasledstva nekdanje SFRJ, kar ji omogoča izigravanje 7. člena ADP in kršitev mednarodnih pogodb in konvencij o varstvu manjšin. Zato je Bevka zanimalo, zakaj Slovenija Rusiji kot depozitarju te pogodbe še vedno ni posredovala svojega podpisa ter ali so v načrtu kakšne aktivnosti v zvezi s tem. Stališče Slovenije je, da je ADP veljavna mednarodna pogodba ter da se Slovenija šteje za naslednico te pogodbe po nekdanji SFRJ. Razlogi, zakaj je nekdanja SFRJ pristopila k ADP, namreč sedaj pretežno zadevajo prav Slovenijo, je poslancu SD odgovoril Žbogar. "Slovenija je edina naslednica SFRJ, ki ima mejo z Avstrijo in ima nesporen interes, da prevzame vlogo zaščitnice interesov slovenske manjšine v Avstriji po bivši Jugoslaviji, ki je bila članica Avstrijske državne pogodbe. Zato se tudi Slovenija v odnosu do Avstrije dejansko vede, zlasti glede manjšinskega vprašanja, kot de facto naslednica," je pojasnil. "V dialogu z Avstrijo na različnih ravneh kontinuirano izražamo jasna pričakovanja in zahteve za izvajanje mednarodnopravnih in notranjepravnih obveznosti Avstrije do slovenske manjšine, kot izhajajo iz 7. člena pogodbe," je še dejal Žbogar in ocenil, da "je iz tega rednega dialoga jasno, da v njem Avstrija Slovenijo priznava kot sogovornika pri vprašanjih pravic slovenske manjšine, kot izhajajo iz ADP". (STA) DEŽELA - Zaščitni zakon za našo manjšino Molinaro sklical komisijo za Slovence Odbornik je novico o seji sporočil deželnemu svetniku SSk Gabrovcu TRST - Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino na osnovi deželnega zakona se bo končno sestala v četrtek, 9. aprila. Zagotovilo v tem smislu izhaja iz srečanja, ki ga je prejšnji teden imel deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro s predstavniki Slovenske skupnosti, dokončen datum sklica seje pa je deželni odbornik Molinaro včeraj sporočil deželnemu svetniku Igorju Gabrovcu. Slovenska skupnost je odbornika na srečanju prejšnji teden še posebej opozorila na vrsto odprtih vprašanj, ki so v pristojnosti posvetovalne komisije. Ta bo skrbela za mnenja glede porazdelitve finančnih prispevkov društvom in organizacijam ter za sestavo novih pravilnikov, ki jih predvideva deželni zakon. Komisija ima pomembne pristojnosti tudi pri svetovanju deželni Roberto Molinaro vladi in drugim deželnim organom v zvezi z vprašanji, ki zadevajo varstvo in razvoj slovenske manjšine. V komisiji so zastopniki, ki sta jih določili krovni organizaciji Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, zastopniki krajevnih slovenskih javnih upraviteljev iz tržaške, goriške in vi-demske pokrajine ter predstavnica deželne komisije za slovensko šolo. NALOŽBA VREDNA NAD 800 TISOČ EVROV V letu 2011 bodo v Lipici odprli muzej LIPICA - Od prve prijave so minila štiri leta, projekt je bil odobren lani, v torek pa so v Kobilarni Lipica (KL) podpisali pogodbo o izvajanju projekta Muzej Lipica. Izvedba bo stala 815.118 evrov; 85 odstotkov denarja bodo prispevale Islandija, Liechtenstein in Norveška iz Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma (NFM), preostalih 15 odstotkov pa daje slovensko ministrstvo za kulturo. Muzej Lipica bodo odprli v letu 2011. Glavni cilj je predstaviti pomen Lipice in lipicanca kot enega temeljnih elementov evropske kulturne dediščine. »Eden izmed ciljev NFM je tudi ohranjanje kulturne dediščine,« je povedal Andrej Engelman iz Službe vlade za razvoj in evropske zadeve. Muzej Lipica bodo uredili v stari depandansi, ki stoji v zgodovinskem jedru Kobilarne. Muzejskih eksponatov še nimajo, zato bodo s pomočjo strokovnjakov najprej pregledati arhive, potem pa se odločili za koncept - kolikšen bo delež razstavljenih predmetov in koliko bo multivizijske predstavitve. Sledili bodo gradbeni posegi - muzej se bo raztezal na 300 kvadratnih metrih - in na koncu še načrt trženja oziroma povezava z drugimi vsebinami v KL. »Izvajalce bomo izbrali preko javnih razpisov, pričnemo pa z raziskavami. V to bomo vključili več strokovnjakov, predvsem zgodovinarjev, ki bodo pregledali arhive,« je povedal direktor KL Matjaž Pust. »Ob priložnosti pa vabim vse, ki imajo kakršnokoli zgodovinsko gradivo o Lipici, da ga, če želijo, prinesejo. Gradivo bomo pregledali in ocenili ter se dogovorili za ustrezno predstavitev.« V zgodovinskem jedru Lipice, v katerem sta že Černigojeva galerija in lani prenovljen hlev s plemenskimi žrebci Velbanca, ostaja prazna še Graščina. Zunanjost so sanirali že pred leti, vanjo pa nameravajo v skladu z načrtom upravljanja umestiti informacijski in sprejemni center ter dvorano za seminarje. Pred mesecem dni pa so pričeli prenavljati grajske vrte pod Graščino. Popravilo zidov ter ureditev in zasaditev teras z avtohtonimi rastlinami, dela vodijo v Arboretumu Volčji potok, bodo stali 290 tisoč evrov, denar za to pa je prispevalo ministrstvo za kulturo. (I. C.) / ALPE-JADRAN Četrtek, 2. aprila 2009 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Napoved županov Naborjeta in Trbiža predsedniku Planike Bartalothu Dvojezične osebne izkaznice v kratkem tudi v Kanalski dolini TRBIŽ - Tudi v Kanalski dolini bodo v kratkem začeli izdajati dvojezične italijansko-slovenske osebne izkaznice. To zelo spodbudno novico sta župana Naborjeta-Ovčje vasi in Trbiža Aleksander Oman in Renato Car-lantoni sporočila predsedniku slovenskega kulturnega središča Planika Rudiju Bartalothu. Župana sta Bartalothu povedala, da sta občinski upravi že dobili od pristojnih državnih ustanov določeno število dvojezičnih osebnih izkaznic, ki ji bodo začeli izdajati takoj ko bodo premostili nekatere birokratske zapreke, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih dneh. Občini Naborjet-Ovčja vas in Trbiž sta vključeni v seznam občin Fur-lanije-Julijske krajine, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino. Ta seznam (vsega skupaj obsega 32 občin) je paritetni odbor za slovensko manjšino predlagal rimski vladi (takrat jo je vodil Romano Prodi), ki ga je potrdila in poslala v presojo predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, ki ga je z Župan Naborjeta Aleksander Oman odlokom uradno potrdil. Občina Trbiž je pristopila tudi v seznam občin, kjer se izvaja t.i. vidna dvojezičnost, ki bo tukaj večjezičnost, saj si uprava prizadeva tudi za zaščito nemščine. Občina Naborjet-Ovčja vas sprva ni želela pristopiti k občinam, ki izvajajo vidno dvojezičnost, češ da to dejansko že udejanja. Župan Oman si je potem premislil in v pismu predsedniku Dežele Renzu Tondu zaprosil, naj bi tudi to upravo Kanalske doline vključili v seznam občin vidne dvoje-zičnosti. Župan Trbiža Renato Carlantoni Trbiški župan Carlantoni pripada Ljudstvu svobode (do razpustitve je bil pristaš Nacionalnega zavezništva) in vodi desnosredinsko upravo, ki vodi odprto politiko do tam živečih jezikovnih skupnosti. Carlantoni dosledno nadaljuje po poti, ki jo je začrtal predhodnik Franco Baritussio, danes podpredsednik deželne svetniške skupine Ljudstva svobode. Župan Oman, ki je slovenskega porekla, (politično je blizu levi sredini) vodi lokalno občansko listo. Na osnovi zaščitnega zakona ob- DEŽELNI SVET Polemika o javni varnosti Predsednik Planike Rudi Bartaloth čine izdajajo dvojezične osebne izkaznice na izrecno zahtevo občanov. Zaradi tega je zelo pomembno, da so občani seznanjeni s to pravico, kar se ne vedno dogaja, za kar nosijo največ odgovornosti posamezne občinske uprave. Slednje morajo namreč zaprositi Prefekture v Vidmu, Gorici in Trstu za dokumente v italijanskem in slovenskem jeziku. Prefekti v treh pokrajinah so bili doslej glede tega zelo korektni in večkrat so tudi sami opozorili občine o možnosti izdajanja dvojezičnih dokumentov. Dosedanji predsednik NSKS Matevž Grilc (desno) s svojim naslednikom Karlom Smollejem (v sredi) in predsednikom Zbora narodnih predstavnikov Jožetom Wakounigom ivan lukan KOROŠKA - Po nepričakovanem odstopu dosedanjega predsednika Matevža Grilca Karel Smolle na čelu NSKS Grilc odstopil zaradi »poklicne peobremenjenostji«, toda na odločitev je očitno vplivalo nerešeno vprašanje skupnega zastopstva CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) ima - povsem nepriča-novano - novega predsednika: Karla Smol-leja (64)! Dosedanji podpredsednik NSKS in bivši državni poslanec Zelenih in nato Liberalnega foruma je v ponedeljek zvečer v bliskoviti menjavi nasledil dosedanjega predsednika Matevža Grilca, ki je v ponedeljek zvečer nepričakovano odstopil. Svoj odstop je Grilc utemeljil s »poklicno preobremenjenostjo« kot odvetnik, namignil pa je tudi, da je njegov umik povezan tudi z nerešenim vprašanjem skupnega zastopstva koroških Slovencev. »Končni cilj je skupni jezik, je Grilc vztrajal pri zahtevi po skupnem zastopstvu koroških Slovencev. Grilc (63) je bil nad 20 let na čelu te organizacije, prvič od 1976 do 1993 in nato od leta 2005 dalje. Smolle je postal novi predsednik NSKS po soglasnem sklepu Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) NSKS, ki se je sestal v ponedeljek zvečer v Celovcu, vodil pa bo organizacijo vsaj do rednega občnega zbora, ki bo še letos, ko NSKS praznuje 60. obletnico ustanovitve. Smolle je bil kandidat za predsednika NSKS že na volitvah v letu 2000 in nato še enkrat 2005, toda pri prvi kandidaturi je bil uspešnejši Bernard Sadovnik, pri drugi pa prav Matevž Grilc. Novi predsednik NSKS je nedvomno izkušen politik, ki dobro pozna politično prizorišče tako v Avstriji kot tudi v Sloveniji. V svoji prvi izjavi je napovedal, da se bo nove naloge lotil »takoj in dosledno«. Ob tem pa izrecno poudaril, da hoče najprej imeti razčiščen odnos med matico in slovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem. Obenem je pozval Slovenijo, naj koroškim Slovencem bolj odločno kot v preteklosti pomaga pri uresničitvi njihovih mednarodno zajamčenih manjšinskih pravic. Smolle je pri tem izrecno spomnil na vlogo Avstrije pri uresničevanju avtonomije za Južne Tirolce v Italiji pred sedaj že skoraj štiridesetimi leti, ko je kancler Kreisky šel pred mednarodne forume. Slovenija, tako Smolle, naj uveljavi nasledstvo v Avstrijski državni pogodbi, če pa Avstrija ne bo rešila odprtih vprašanj, pa pričakuje, da Slovenija koroškim Slovencem pri uveljavitvi manjšinskih pravic pomaga na mednarodni ravni. Vsekakor - tako Smolle - bo NSKS v prihodnosti bolj jasno in tudi ostreje postavil zahteval manjšinskih pravic koroških Slovencev. Odstop predsednika NSKS je imel velik odmev tudi pri ostalih dveh političnih organizacijah koroških Slovencev, Zvezi slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS). Predsednik ZSO Marjan Sturm je iz vidika svo- Federica Seganti TRST - Ocena zakonskega predloga o javni varnosti je po pričakovanju v deželnem svetu povzročila precej ostre polemike med večino in opozicijo. Najbolj sporen je zakonski člen, ki uvaja možnost t.i. obhodnic, za katere se najbolj ogrevajo v Severni ligi. Glavna pobudnica tega zakona je namreč prav odbornica iz vrst Bossijeve stranke Federica Seganti. Igor Kocijančič (Mavrična levica) je prepričan, da bo ta zakon privedel do neke vrste mili-tarizacije Furlanije-Julijske krajine, kar je nedopustno. Podobno stališče je zagovarjal tudi zastopnik Demokratske stranke Franco Iacop, ki je navedel, da se je velika večina policijskih sindikatov odločno opredelila proti uvedbi t.i. prostovoljnih obhod-nic. V desni sredini so drugačnega mnenja. Predstavniki Ljudstva svobode in Severne lige so prepričani, da je problem varnosti med ljudmi zelo občuten in da t.i. obhodnice ne bodo nikakor vplivale na delo karabi-njerjev, policistov in finančnih stražnikov, a jim bodo kvečjemu pomagale. Severna liga je pred dnevi - ob začudenju desne sredine in protestih opozicije - zagrozila, da bo iz protesta zasedla dvorano deželne skupščine, če slednja do drevi ne bo odobrila tega spornega zakona. je organizacije menil, da se z zamenjavo predsednika odnos med obema krovnima organizacijama ne bo spremenil. Za Stur-ma sprememba v vodstvu NSKS tudi ni povezana s kakršnim koli vsebinskim političnim signalom. Gilc in Smolle sta že doslej nastopala usklajeno, razlika je morda v njunem nastopanju, je še pristavil Sturm. Podpredsednica SKS in hkrati govornica za narodnostna vprašanja Zelenih na Koroškem Zalka Kuchling pa je v izjavi za javnost poudarila »pomembno vlogo krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti, še posebno v soju novega deželnega glavarja ter restriktivni politiki zavezništva BZO v manjšinskih vprašanjih«. Zeleni se zavedajo »ostrejšega političnega ozračja, ki je zavladalo v manjšinski politiki,« vendar menijo, da morajo osrednje politične organizacije sprejeti nove izzive, dodatno k vprašanju ureditvi dvojezičnih tabel. Novemu predsedniku NSKS Karlu Smolleju pa je zaželela »mnogo dobrih, novih in kreativnih idej«, prav tako, da bi bilo sodelovanje z njim dobro, kakor je dobro tudi z ostalimi narodnostnimi organizacijami. Predsednik SKS Bernard Sadovnik pa je za danes sklical tiskovno konferenco v Celovcu, na kateri bo zavzel stališče tako do nepričakovanih sprememb na čelu NSKS kot tudi do deželne politike po oblikovanju nove deželne vlade oz. koalicije med BZO in ljudsko strako. Ivan Lukan FJK - Ob februarskem vpisovanju tudi tradicionalni vodnik Informacije o šolah Izdala ga je Generalna direkcija za šolstvo, usposabljanje in kulturo dežele FJK TRST - Generalna direkcija za šolstvo, usposabljanje in kulturo dežele Furlanije-Julijske krajine je tudi ob letošnjem pred časom zaključenem februarskem vpisovanju za prihodnje šolsko leto izdala dvojezični vodnik Informacije o šolah 2008/09 - L'informascuole 2008/09 in ga v februarju preko šol razdelila družinam dijakov, ki letos zaključujejo tretji razred nižje srednje šole. Kot v spremnem pismu (tudi to je napisano v italijanščini in slovenščini) piše odgovorni za koordinacijo deželnih centrov za poklicno orientacijo dr. Pie-ro Vattovani, je publikacija namenjena vsem dijakom, ki zaključujejo nižjo srednjo šolo in se pripravljajo na izpolnitev šolske obveznosti, s ciljem zagotoviti potrebne informacije glede panorame ponudb višjih srednjih šol, poklicnega usposabljanja in vaje-ništva. Izobraževalne in poklicne smeri opisanih šol se nanašajo na šolsko leto 2009/10, ker bi se morala z InfbmiarijeoŠolah u naslednjim šolskim letom uveljaviti reforma višjih srednjih šol. Po uvodu, ki ga je prispeval deželni odbornik za šolstvo in kulturo Roberto Molinaro, ter prvih osnovnih informacijah o publikacij in o službi za izobraževanje in poklicno orien- tacijo, se bralcu ponudi zgoščen oris reforme vzgojno-izobraževalnega sistema, višje srednje šole in šolske avtonomije. V nadaljevanju so naštete vrste višjih srednjih šol, kjer so avtorji dodali še Zavod združenega sveta iz Devina, konservatorij ter Glasbeno matico in center Emil Komel. Našteta so tudi izobraževalna področja v slovenskem jeziku z opisom zavodov in izobraževalnih smeri ter naslovi posameznih šol. Objavljeni so tudi podatki o zavodih poklicnega izobraževanja ter zavodih za izobraževanje vajencev, ki se nahajajo v FJK. Publikacija vsebuje tudi informacije o drugih službah poklicnega izobraževanja, orientacije in informiranja v deželi, kot so območna središča za vseživljenjsko izobraževanje, službe za zaposlovanje in info točke za mlade Informagiovani. V vodniku Informacije o šolah je predstavljena tudi poklicna orientacija on-line z infor-matiziranim vodnikom. 4 Četrtek, 2. aprila 2009 GOSPODARSTVO POSLOVNI OBRAČUNI - Upravni odbor analiziral lanske poslovne rezultate KB 1909 lani ustvarila 5,6 milijona evrov dobička Skupščina delničarjev bo 8. maja - Predsednik Boris Peric o učinkih krize GORICA - Holdinška družba KB 1909 je lani ustvarila dobiček, ki presega 5,6 milijona evrov, kar je skoraj petkrat več kot v letu 2007. Z nerevi-diranimi nekonsolidiranimi rezultati lanskega poslovanja holdinga in skupine se je seznanil upravni odbor delniške družbe, ki je imela ob koncu lanskega leta 32,34 milijona evrov kapitalske glavnice. Skupina, ki jo je 31. decembra 2008 sestavljalo 32 odvisnih in povezanih družb, je lani ustvarila 5,8 milijona evrov čistega dobička, njen skupni promet pa je bil vreden 91 milijonov evrov. Na skupščini delničarjev, ki bo 30. aprila v prvem in 8. maja v drugem sklicanju, bo upravni odbor delničarjem predlagal razdelitev dividende imetnikom prednostnih delnic, in sicer 0,17518 evra na prednostno delnico nominalne vrednosti 3,25 evra. To pomeni, da bodo upravičenci prejeli 5,39-odstotni donos na nominalno vrednost oziroma 5 odstotkov knjigovodske vrednosti prednostne delnice. Za komentar o lanskem poslovanju smo zaprosili predsednika goriške holdinške družbe Borisa Perica. Od kod tako močno večanje poslovnega dobička? Iz prodaje finančnih naložb, v prvi vrsti videmske skupine Quality Food Group Spa, za kar smo iztržili približno štiri milijone evrov. Kaj pa redno poslovanje? Zaradi popravkov na finančnih naložbah smo ustvarili rezervacije za približno 3,4 milijona evrov. Ker ste finančna družba, ki vlaga na trgu, gotovo tudi vi čutite krizo ... Seveda se je vrednost naših borznih naložb, delnic in obveznic, zmanjšala zaradi negativnega gibanja trga. To sodi v meje normalnih finančnih tveganj. Kaj pa kriza v realnem gospodarstvu? Pri poslovanju naših družb ni velikih problemov, delajo po začrtanih programih in ker so dejavnosti v naši skupini diverzificirane, ima kriza nanje manjši vpliv. Kako pa ocenjujete krizni položaj oziroma odzivanje v Sloveniji in v Italiji? Slovenija je v večjih težavah kot Italija. Sosednja država ima namreč tri velike probleme: majhen finančni sistem (vse banke imajo skupaj komaj okrog tri milijarde evrov kapitala), relativno velikost podjetij, ki jih pesti zadolženost, in veliko odvisnost od tujih Boris Peric pred sedežem družbe KB 1909 v Ul. Malta v Gorici arhiv izvoznih trgov. Slovenija ima odprto gospodarstvo in ko se kriza pojavi na trgih, s katerimi je povezana, se to avtomatično prenese. Zgovoren primer je kriza avtomobilske industrije, za katero v Sloveniji delajo številna kooperantska podjetja in zdaj je ta veriga v krizi. Kaj pa Italija? V nasprotju s Slovenijo ima Italija zelo dinamično gospodarstvo, problem pa je zadolženost države, ki ji onemogoča močnega ukrepanja proti krizi. Italijansko gospodarstvo je relativno bolj trdno, bančni sistem pa je med najboljšimi v Evropi. Kaže se torej dobra struktura italijanskih bank in gospodarstva, šibak člen pa je država, ki se ne more zadolževati in ima precej omejen manevrski prostor. Zato vlada ukrepe sicer napoveduje, v resnici pa obljubljenega denarja (še) ni videti. Slovenija nima problema previsokega javnega dolga, čeprav tudi tam raste, a država kljub temu ne rešuje podjetij, kot kaže primer Istra-benza. Ker tega ne more oziroma ne sme. Propad Istrabeza in morebiti še drugih podjetij v krizi bo žal potegnil za seboj druga, zdrava podjetja. Pojavijo se lahko prave verižne reakcije in vse to bo za Slovenijo prava katastrofa. Vlasta Bernard Trst lani na prvem mestu po uvozu kave TRST - Potem ko ga je za krajše obdobje prehitela Savona, se je Trst lani spet vrnil na prvo mesto uvoznikov kave v Italiji. Po podatkih tržaške Agencije za industrijski okoliš kave (Trieste Coffee Cluster), ki je odobrila poslovni obračun lanskega leta in sprejela triletni razvojni načrt, je bil Trst lani na prvem mestu v Italiji s 117,9 tone uvožene kave, kar je v italijanskem uvozu 26,1-odstotni delež. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so v tržaškem pristanišču raztovorili 23.810 ton kave, kar je neprimerno več kot v enakem lanskem obdobju, ko so raztovorili 6458 ton. Za poslovanje v Srbiji bi italijanska podjetja potrebovala konzorcij za posojilna jamstva TRST - Zveza italijanskih zbornic Unioncamere bo preverila možnost za ustanovitev konzorcija za posojilna jamstva (Confidi) za pomoč italijanskim podjetjem, ki poslujejo v Srbiji. Tak konzorcij že ustanavljajo za Hrvaško, predlog pa je bil podan na forumu o italijanskih vlaganjih v Srbiji, ki je bil včeraj v Rimu. Kot je povedal predsednik tržaške Trgovinske zbornice in delegat zveze Unioncamere za območje Balkana in Sredozemlja Antonio Pao-letti, bi bil lahko konzorcij odgovor na povpraševanje italijanskih podjetij, ki delajo v Srbiji, po likvidnosti, o čemer je na forumu govoril italijanski veleposlanik v Beogradu Alessandro Merola. Tudi v FJK kriza avtomobilskega trga TRST - Avtomobilski trg v Furlaniji-Julijski krajini je lani doživel krepak padec, saj se je prodaja novih avtomobilov zmanjšala za 16,2% (v državnem povprečju -13,6%), prodaja rabljenih vozil pa za 4,9%. Najbolj je prodaja novih avtomobilov padla v Trstu (-19,1%), sledita Videm in Gorica (-17,4%), najmanj pa v Pordenonu (-11,4%). Prodaja rabljenih vozil se je najbolj zmanjšala v Gorici (-14,4%), sledi ji Trst (-5%), Pordenon (-4,3%) in Videm (-2,9%). Poslopje podjetniškega inkubatorja BIC v Ul. Flavia v Trstu EVRO 1,3308 $ -0,47 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. aprila 2009 valute evro (povprečni tečaj) 1.4. 31.3. PODJETNIŠTVO - Z odločitvijo deželne finančne družbe Friulia o odkupu družbe BIC rešen pred likvidacijo Zadovoljstvo deželne odbornice za finance Sandre Savino - Rešenih 13 delovnih mest in inkubirana podjetja TRST - Deželna finančna družba Friulia bo prevzela družbo BIC Sviluppo Italia Friuli Venezia Giulia. Odločitev so sprejeli člani upravnega sveta javnega finančnega holdinga in tako odpravili zastoj, do katerega je prišlo v preteklih tednih v pogajanjih z razvojno agencijo Invitalia (naslednico razpuščene Sviluppo Italia) glede nakupa deželne družbe BIC Svilup-po Italia FVG. Ta ima 13 zaposlenih, v inkubatorju pa kar nekaj podjetij. »S tem prevzemom bo preprečena likvidacija družbe, poleg tega pa bodo rešena delovna mesta in podjetja v inkubatorju BIC,« je izjavila deželna odbornica za finance Sandra Savino, ki si je zelo prizadevala za pozitiven zaključek operacije. Leta 1986 ustanovljena družba BIC Trieste Spa je prvi podjetniški inkubator zagnala leta 1989. To je bil eden prvih tovrstnih centrov BIC (Business Innovaction Center) v Italiji. Po pripojitvi družbe Seed Spa, v kateri je imela lastniški delež agencija Sviluppo Italia, se je BIC decembra 2002 preimenoval v Sviluppo Italia Friuli Venezia Giulia. kroma ameriški dolar japonski jen 1,3246 130,86 1,3308 131,17 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,0527 44,8790 66,9850 9,0942 45,0320 67,3920 ll lUlJjlVa l uuila danska krona hntsncrU'! ti int ULJ, jOJU 7,4482 0,92060 7,4482 0,93080 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 10,9303 8,8850 10,9400 8,8900 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 27,151 15106 27,388 15152 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nni" 15,6466 304,81 15,6466 308 18 1 1 lclU£.al JPJ 1U1 II 1 L poljski zlot 4,5540 1 6764 4,6885 1 6685 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,9081 1,9558 1,9216 1 9558 UUIUOI jM ICV romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,2282 3,4528 4,2385 3,4528 IILUVjM 11 Loj latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7092 3 0572 0,7096 3,0767 Ul a ¿.lil j M l cal islandska krona ti lira 290,00 2 1782 290,00 22212 LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,4630 7,4769 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 1. aprila 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,495 libor (eur) 1,10688 libor (chf) 0,23 euribor (eur) 1,105 1,17688 1,71625 1,95125 1,49375 1,65938 1,81375 0,39833 0,53333 0,84167 1,498 1,656 1,801 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 1 ■ 22.526,44 € +228,32 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1. aprila 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € i spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 8,23 imtcdci idr»da (k qq -3,74 KRKA 1 UKA KOPER 52,57 19 79 -6,39 -0,08 +3 99 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 150,88 +2,30 +1 06 TELEKOM SLOVENIJE 240,61 139,56 +0,73 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 28,00 DELO PRODAJA - ctni +0,72 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ictd a bcm7 q _1 d da NOVA KRE. BANKA MARIBOR 8,27 h/ll imntcct -0,84 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIUBI IANA 45,88 10,03 -2,90 -1,38 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 249,90 +1,26 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,10 13,84 -1,63 MILANSKI BORZNI TRG 1. aprila 2009 MIB 30: +0,71 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,144 4,235 1145 +0,09 -0,24 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 3,75 1 03 +0,62 +8,38 -1 15 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,79 +1,07 EDISON ENEL ENI 0,835 3,575 1455 +2,45 -1,04 FIAT FINMECCANICA 5,31 -0,48 +0,76 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,83 12,75 +4,91 -1,16 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,05 1241 -0,97 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 11,85 +0,24 +1,37 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,355 6,48 1 549 -0,07 +1,41 -0 13 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,175 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 7,59 13,43 +1,27 +0,22 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,00 3,875 -0,93 +2,79 TENARIS TERNA 0,022 7,71 +5,25 +0,65 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,355 0,39 +0,43 +0,52 +3 19 UNICREDIT 8,56 1,32 +6,28 ■ SOD NAFTE ^J ■ (159 litrov) ------- 48,52 $ -0,66 IZBRANI BORZNI INDEKSI 1. aprila 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.554,08 852,93 +0,20 +0,32 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.451,96 923,71 +0,04 +0,36 FIRS,' Banjaluka Belex 15 Beograd 1.250,24 379,43 -0,43 -0,37 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 164,64 1.465,37 -0,05 +0 19 Dir A, SalCIJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 8.980,76 1.953,05 +0,84 +2,49 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 7.761,60 1.551 60 +2,01 +1 51 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 811,08 805,216 4.131,07 +1,66 +1,59 +1,13 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.955,61 2.839,61 1.711 55 +0,75 +1,15 +0,88 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 755,2 2.097,57 +0,73 +1 28 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex Mubaj 8.351,91 1.702,26 13.519,54 2.408,02 9.901,99 +2,98 +0,13 -0,41 +1,47 +1,99 / ALPE-JADRAN Četrtek, 2. aprila 2009 5 MANJŠINSKE ORGANIZACIJE - Srečanje obeh krovnih organizacij in SDGZ O vlogi in pomenu slovenske organizacije gospodarstvenikov Pavšič, Štoka in Tenze analizirali dejavnosti in tudi probleme manjšinskega gospodarstva TRST - V ponedeljek je prišlo v Trstu do sestanka med novim predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Nikom Tenzejem (gospodarsko zastopstvo sta sestavljala še pred kratkim izvoljeni podpredsednik Marko Stavar in predsednik nadzornega odbora Marino Peče-nik) in vodstvoma obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Kot piše v tiskovnem sporočilu, je gostitelj srečanja predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, spremljala sta ga še Ivo Corva in pokrajinski predsednik Igor Švab, izrazil zaskrbljenost zaradi splošne krize in možnega vpliva na našo narodnostno skupnost. Ob tem je dodal, da je nujno, da pride do racionalizacije v naših ustanovah. Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič pa je poudaril vlogo SDGZ kot glavne manjšinske gospodarske Rudi Pavšič organizacije, saj zagotavlja gospodarsko neodvisnost in delovna mesta v slovenskem okolju. Njena vloga pa naj bi bila poglavitna tudi pri povezovanju gospodarstvenikov ob meji. Tenze je predstavil stanje znotraj stanovske organizacije, ki je včlanjena v obe manjšinski krovni organizaciji, ter tudi poudaril njen vsemanjšinski značaj in funkcijo. Drago Štoka Zato je izrazil upravičeno pričakovanje, da bi morala biti kot takšna deležna večjega priznanja in podpore. Na srečanju je bilo domenjeno, da si bosta obe krovni or-ganbizaciji prizadevali za potrebne korake v tem smislu v Furlaniji-Julijski krajini in tudi v Sloveniji. Prisotni so tudi analizirali tudi dejavnosti SDGZ, ki so deželnega značaja, in možne oblike so- Niko Tenze delovanja s sorodnimi ali sličnimi dejavniki. Na koncu je bilo dogovorjeno, da bo vsaka organizacija v svoji sredini posredovala informacijo o obravnavanih temah in problemih, da pa se bo še naprej iskalo skupne in pragmatične oblike reševanja odprtih vprašanj, zaključuje tiskovno sporočilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. DRUŽBA - Cerkev sklicala skupščino kristjanov Prizadevanja za celovit preporod goratih predelov Furlanije TABLJA - Kraji v goratih predelih Furlanije so v globoki krizi in demografski trendi se v zadnjem obdobju nikakor niso popravili. Zato je videmska Cerkev po devetih letih ponovno sklicala skupščino kristjanov, da bi poglobila vprašanje kulturnega, socialnega, ekonomskega in duhovnega preporoda ter izdelala razvojni načrt, ki naj bi zagotovil ljudem v gorah in še posebej mladim generacijam perspektivo in bodočnost na njihovi zemlji. Pobudo za skupno razmišljanje so dali dekani, duhovniki in pastoralni sveti iz Karnije in Kanalske doline, videmski nadškof Pietro Brollo jo je sprejel in podprl. In v nedeljo popoldne je skupščina kristjanov na zborovanju v Tablji tako začela skoraj eno leto dolgo pot, ki se bo zaključila januarja prihodnje leto s konkretnimi projekti, ki naj zagotovijo življenje in razvoj krajev v gorah. "Naš namen je vključiti v to razmišljanje celotno furlansko Cerkev", je poudaril nadškof Brollo, ki je tudi izrazil željo, da bi tudi v drugih goratih predelih škofije - in izrecno je omenil Terske, Karnaj- ske in Nadiške doline - sprožili "podobno pobudo, da bi dobili ustrezne odgovore za tamkajšnjo specifično problematiko". Od leta 2000 do danes je na našem območju prišlo do oblikovanja številnih projektov, je dejal v nedeljo v Pontablju župan Forni di Sotto Andrea Ghidina, prišlo je tudi do pomembnih investicij še zlasti na Od desne Felice De Toni, Andrea Ghidina, škof Pietro Brollo in predstavnica škofijskega urada Grazia Fuccaro nm področju informacijsko komunikacijske tehnologije. Ni pa bilo subjekta, ki naj bi vse te procese vodil, je dejal in navedel projekt Pokrajine za severni del Furlanije, ki je, kot vemo propadel. Eno od vprašanj, ki se jih na skupščini kristjanov nameravajo lotiti, je vsekakor prav sistem krajevnih uprav in nadobčinskih povezav, ki so v razvojinih procesih ključnega pomena. Drugo poročilo je na nedeljski skupščini imel Felice De Toni, presednik Age-mont - Ustanove za ekonomski razvoj goratih območij, ki je predlagal vrsto nujnih fiskalnih in ekonomskih ukrepov za podjetja in druge ekonomske dejavnosti v gorah. Tretje poročilo Daniela Spizza pa se je osredotočilo na vprašanje identitete, brez katere ni rasti in razvoja, kot je poudaril. Identiteto pa je treba pojmovati kot nekaj odprtega, ki omogoča dialog z drugimi v soseščini. Za razvoj so izredno pomembni novi inštrumenti, ki jih ponuja Evropska unija, kot je recimo evroregija, je dejal Spizzo. Sodobni trendi se nagibajo k oblikovanju majhnih evroregij, ki zajemajo homogena območja omejenih razsežnosti, je še podčrtal. Na koncu zasedanja, ki ga je vodil direktor skupščine kristjanov za gorata območja, Mario Gollino, so se oblikovale tudi štiri delovne skupine, ki bodo začele z analizo stanja, in sicer socio-kulturna, politično inštitucionalna, ekonomska in cer-kveno-pastoralna. (nm) SEŽANA - Detomor Oče ubitih otrok krivi Center za socialno delo SEŽANA - Oče otrok iz Sežane, ki sta zaradi zadušitve umrla v noči s sobote na nedeljo, je policiji predlagal, naj opravi preiskovalne ukrepe in ugotovi odgovornost tistih, ki so po njegovem mnenju delali nestrokovno, je za STA dejal očetov odvetnik Franci Matoz. Na Centru za socialno delo (CSD) Sežana, ki je po odvetnikovih besedah odgovoren za tragedijo, krivdo zavračajo. Kot je dejal Matoz, so nekateri delali nestrokovno ali opustili katero dolžno ravnanje. Pri tem gre za vlogo psihiatra Go-razda Mravljeta, ki je v razveznem postopku in pri CSD Sežana podajal svoje mnenje o stanju matere, ki pa po očetovem mnenju ni bilo takšno, kot so dejstva. Edvard Gorup, ki je zaposlen v igralnici Vis a Vis pri Krvavem potoku, meni, da so mater njegovih otrok zdravili na način, ki ni bil predpisan, in da zdravljenje ni bilo ustrezno dokumentirano, zato v sodnem postopku niso bila poznana vsa dejstva. Če bi bila poznana vsa dejstva, bi bila odločitev o skrbništvu otrok drugačna, dodaja Matoz. Oba otroka so kljub njeni depresiji zaupali materi Kristini Mislej. Zdravila se je zaradi alkoholizma, ampak je zdravljenje samovoljno opustila, ves čas pa je imela tudi druge težave. Oče je v času razveze in po njej na to opozarjal, CSD pa po očetovem mnenju ni opravil svojih dolžnosti. 18. marca je Gorup po telefonu obvestil CSD, da se z Mislejevo »nekaj čudnega dogaja« in da sumi, da zopet uživa alkohol, a pomoči ni dobil, je pojasnil Ma-toz. Kot je dejal, so policiji zato predlagali, da zasežejo določene listine, predvsem elektronsko komunikacijo med očetom in centrom CSD. Če policija tega ne bo storila, lahko to odredi preiskovalni sodnik, je pojasnil Matoz. V četrtek se bo v centru začel tudi inšpekcijski postopek, ki ga vodi ministrstvo za družino in socialne zadeve. Direktorica CSD Sežana Nevenka Doles je za STA dejala, da so bili postopki »popolnoma korektni«. Dolesova zagotavlja, da v času obravnave »ni bilo indicev, ki bi kazali na kakršna koli dejanja, ki bi dala slutiti, da bi lahko bili otroci prizadeti«. »Mi nismo krivi in se ne čutimo krive,« je poudarila. Kristina Mislej, hči priznanega zdravnika, je v preteklosti delala v nekaterih estetskih centrih (med drugim tudi na Opčinah), zdaj pa se zdravi v psihiatrični bolnišnici v Idriji. Njen odvetnik Branko Gvozdič pravi, da ženska vpletenost v dvojni detomor zavrača. Krivdo naj bi po neuradnih virih pripisovala neznanemu morilcu. »Ko je ugotovila, v kakšnem stanju se nahajata otroka, je na pomoč poklicala svojega očeta in skušala oba otroka oživiti,« je pojasnil Gvozdič. SEŽANA - Burna seja sežanskega občinskega sveta zaradi sprememb urbanistične zasnove Za tir bo treba zasuti štiri zaščitene doline »Ukrep sodi v balkanski način razmišljanja,« je poudaril eden izmed razpravljalcev - Jutri bo Sežano obiskal minister za promet SEŽANA - V torek je v Sežani zasedal občinski svet in se med drugim seznanil tudi z osnutkom sprememb urbanistične zasnove (UZ) mesta Sežana. Spremembe zadevajo umestitev Evropskega distribucijskega centra (EDC) Luke Koper (LK) med Sežano in Orlek ter izgradnjo 800 metrov dolgega železniškega tira, zaradi katerega bi morali zasuti štiri doline (mednarodno priznano poimenovanje za kraške vrtače), v veljavni urbanistični zasnovi zaščitene kot gozd posebnega pomena. Nekateri svetniki so temu nasprotovali in razvila se je burna razprava. Uvodoma je arhitekt Saša Dalla Vale iz ljubljanske družbe Urbi povedal, da štiri doline postanejo površine za proizvodne dejavnosti, med bodočim EDC in Orlekom pa se vzpostavi zeleni pas. Odvzete zelene površine pa se nadomesti na drugem mestu. »Zaradi te cone bo Sežana izgubila kvaliteto življenja, ki danes vanjo privablja ljudi,« je povedal Stojan Gorup. »Tak projekt ne sme iti naprej. Tisti, ki ga bo podprl, naj ne uporablja več besede Kras z veliko začetnico. To pomeni, da je bil sprejet ukrep, ki sodi v balkanski način razmišljanja.« Po prepričanju Gorupa bi bila boljša razvojna možnost za Sežano več manjših poslovnih con, med katerimi bi lahko ohranili več zelenih površin. »Tako pa bo med med Sežano in Orlekom ena sama asfaltna plošča.« Spremembo UZ so predhodno že podprli v odboru občinskega sveta za poslovne cone in za infrastrukturo, saj po njihovem prepričanju pomeni bodoči terminal razvojno priložnost za občino in celoten Kras. »Zaščito dolin sem sam predlagal in po temeljitem tehtanju argumentov za in proti sem mnenje spremenil,« je povedal predsednik odbora za infrastrukturo Črt Pečar. »Vse doline so danes posekane, les pa odpeljan. Celoten razvoj Sežane temelji na zasipanju vrtač. Pred kratkim se je zasul Kolovreči dol, na katerem stoji Hofer, vrtec in okoliški bloki stojijo na nekdanjih vrtačah. Luka Koper rabi industrijski tir za vagone in ta mora biti raven. EDC se z argumenti ne da zavreči, lahko samo rečemo, da ga v Sežani ne potrebujemo in prekinemo postopek.« Srečko Prijatelj je spomnil na ravnanje poslanca Muhe (imel je v lasti furmansko gostilno v Lokvi) v dunajskem parlamentu, ki je preprečil prehod Južne železnice Dunaj - Trst skozi kraj. Dobila jo je Sežana. »Taka priložnost se prostoru ne ponuja pogosto. Smo na poti, da v Sežano dobimo razvojni projekt, ustrezen geostrateški legi kraja. Za ta prostor so se zanimali Angleži, ki so za evropsko razvojno banko iskali lokacije. Nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak ni želel dati soglasja, ker bi morali tujemu upravljavcu priznati 30-odstotno davčno olajšavo. Potem pa smo se spomnili na Luko Koper, ki je v svoji razvojni strategiji že imela ta program. Projekt je vreden 180 milijonov evrov, prinesel bo 500 novih delovnih mest, 500 novih družin.« Po prepričanju podžupana Iztoka Bandlja lahko v Sežani nastane nekaj podobnega kot je Cargo Center blizu Gradca. »Logistika je v Sežani opredeljena kot eden od temeljev za razvoj. Brez močnega gospodarstva tudi varstva okolja ne bo. EDC bo lahko finančno podpirala vrsto drugih dejavnosti. Sežana bo dobila mestno obvoznico.« Robert Rogič pa je opozoril na to, da so imele vse štiri doline svoje parcelne številke. »Nekdo je dovolil, da je LK te parcele kupila. Graškega centra ni mogoče umestiti na Kras. Je odmaknjen od naselja ter meji na avtocesto in železnico. V Sežani pa poteka železnica skozi mesto. Kaj bo, če se bo število vlakov povečalo, kje bodo parkirali tovornjaki, da ne omenjam onesnaženja zraka, kmetijstva. Ključna za EDC je tudi trasa 5. vseevropskega prometnega koridorja, te pa še ne poznamo.« Sežana pa ima tudi veliko želez- niško postajo in več tirov, ki so že vrsto let prazni. Ali ne bi bilo modro za potrebe EDC uporabiti te, nas je zanimalo. »Mislim, da je vseh tirov 22, dejansko pa se jih uporablja največ osem,« je pojasnil Črt Pečar. »To bi bila idealna rešitev in EDC bi se pomaknil bližje železniški postaji. Kot primer pa naj povem, da si na občini že devet let prizadevajo, da bi Kosovelovo ulico, ki vodi vzporedno z železnico, in površine ob njej SŽ prodale. Pa brez uspeha.« Naj k temu dodamo, da sta tako LK kot SŽ v večinski državni lasti, jutri pa bodo v Sežani gostili ministra za promet Patricka Vlačiča. Z njim se bodo predvidoma pogovarjali tudi o umestitvi EDC v prostor. Po informacijah z LK pa bodo konkreten načrt bodočega EDC javnosti predstavili predvidoma junija. Do takrat bodo imeli pripravljeno tudi presojo vplivov na okolje. Irena Cunja 6 Četrtek, 2. aprila 2009 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Fanfani se je zanimal za samoupravljanje Jo2e Pirjevec_ V upanju, da bom srečal sen. Andreottija in ga vprašal nekaj pojasnil v zvezi s študijo, ki jo pripravljam, sem sprejel vabilo Ekonomske fakultete rimske Univerze "La Sapienza', da se udeležim simpozija, posvečenega Amintoreju Fan-faniju ob stoletnici rojstva. Simpozij se je odvijal prejšnji četrtek in petek v ogromni palači, kjer po zaslugi bivšega profesorja Fanfanija domuje fakulteta, toda o An-dreottiju ne duha ne sluha. Njegovo ime je sicer označevalo mesto, kjer na bi sedel pri konferenčni mizi, kar je dajalo sklepati, da bo le prišel, toda zadnji trenutek so bili organizatorji prisiljeni najaviti, da ga zaradi slabega počutja ne bo. In glede na njegovo častitljivo starost, verjetno to ni bil izgovor. Kljub razočaranju, ne morem reči, da mi je bilo žal, ker sem posvetil nekaj časa Fanfaniju. Predvsem so mi organizatorji simpozija dovolili, da nekoliko pobrskam po njegovih še neobjavljenih dnevnikih, kar je za človeka, ki ljubi delo v arhivu, vedno dražljivo. Med drugim sem v njegovih zapiskih našel načrt, ki so ga izdelali Jugoslovani, ko so se jeseni leta 1953 pripravljali, da zasedejo cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, "komaj bo prvi italijanski vojak stopil vanjo', da navedem stavek iz govora maršala Tita. S pomočjo vohunov, ki jih je imel v uradih an-glo-ameriške vojaške uprave, ga je notranji minister Fanfani dobil, kmalu potem ko so tem načrt posredovali agenti londonske in washing-tonske "intelligence" v Beogradu. Po ministrovem pisanju, naj bi jugoslovanski generalni štab predvideval, da od samega začetka na treh različnih mestih s svojimi enotami preseka komunikacije med Trstom in Italijo, pri čemer naj bi ena bojna linija ščitila drugo. Konkretno povedano, Jugoslovani so nameravali koncentrirati svoje sile na prostor med Opčinami in Devinom in z njimi onesposobiti železnico in ceste. Pri tem so bili tako odločeni,da bi se ne obotavljali vkorakati v cono A, tudi če bi bile v njej še prisotne anglo-ameriške oborožene enote. Te vesti so bile pač dokaj vznemirjujoče za Fanfanija, toliko bolj, ker je iz drugih virov vedel, da italijanske pa-ravojaške skupine, ki so že dalj časa delovale v Trstu, ne veljajo dosti. Simpozij je bil v prvi vrsti posvečen Fan-fanijevemu angažmaju v italijanski notranji politiki od konca druge svetovne vojne skoraj do konca stoletja. V tem dolgem obdobju je zasedel vsa pomembnejša mesta znotraj rimske nomenklature, razen mesta predsednika republike, ker so ga dvakrat spodnesli njegovi strankarski "prijatelji". Moram reči, da ni bilo nezanimivo prisluhniti referatom raznih eminentnih kolegov, ki so razčlenili poglavitne etape tega po postavi pritlikavega, a bistrega politika iz Arezza, ki se je zavedal, da je treba Italijo modernizirati, a pri tem ni imel veliko uspeha. Z ene strani zaradi tega, ker so mu nasprotovale močne konservativne sile znotraj Krščanske demokracije in zunaj nje, z druge strani pa, ker je imel na razpolago skromen manevrski prostor zaradi prisotnosti KPI, najmočnejše komunistične partije v Zahodni Evropi. Ker so se je bali od Vatikana do Washingtona, je bil vsak poskus radikalnejših sprememb v Italiji "a priori" obsojen na propad, saj je bilo še kako lahko obtožiti morebitnega prenovitelja levičarskih heretičnih popadkov. In pogosto se je bilo tudi bati desničarskih pučističnih skupin, ki so, kot je beležila CIA sredi šestdesetih let, dokaj zaznavno rožljale z orožjem. Zaradi tako zapletenih notranjih razmer, Fanfani ni imel dosti časa, da bi se ubadal z zunanjo politiko. Kot je pokazala okrogla miza, posvečena tej temi, na kateri sem sodeloval, je v bistvu gojil stike le s tremi državami: z ZDA, SZ in z Jugoslavijo. S slednjo predvsem zaradi tržaškega vprašanja, a na samo. Zanimivo je na primer, da je leta 1977 šel v Beograd, da se seznani s teorijo in prakso samoupravljanja in da je o tem na dolgo razpravljal z Edvardom Kardeljem. V njegovi zapuščini je daljši spis o samoupravi, ki se končuje z naslednjo ugotovitvijo: "Sistem je bolj demokratičen in bolj uspešen od državnega centraliziranega kolektivizma. Sistem je bolj kompleksen, a dovoljuje več sodelovanja in je zato bolj demokratičen od decentraliziranega individualističnega kapitalizma. Ali obstaja tretja pot? " Zgleda skoraj, da si je je krščanski socialist Fanfani želel. VREME OB KONCU TEDNA Toplo in sončno pomladansko vreme Darko Bradassi_ Živosrebrni stolpec je včeraj v številnih krajih naše dežele prvič letos presegel mejo 20 stopinj Celzija. Temperaturne vrednosti nad 20 stopinj Celzija so namerili, razen na Tržaškem, v vseh ostalih treh pokrajinah. Najvišjo temperaturo so zabeležili v Pordenonu, in sicer 20,6°C, v Vidmu le desetinko stopinje manj, v Červinja-nu pa 20,3°C. Na Goriškem se je živo srebro dotaknilo 20 stopinj Celzija tudi v Koprivi, na Tržaškem pa so najvišjo vrednost namerili na Krasu, kjer je bilo zgodaj popoldne nekaj več kot 18°C, v Trstu ob morju pa le 17,4°C. Očitno je bil vpliv morja, kljub razmeroma topli burji, odločilen. Morje je namreč za ta čas kar mrzlo, včeraj je imelo točno 10°C. Ključ za tako visoke včerajšnje temperature gre iskati v prehodni otoplitvi ozračja, predvsem pa v razmeroma topli burji. Kot verjetno veste, burja zaradi spuščanja z višjega zaledja segreva zrak, zato so navadno prizemni sloji z burjo bolj suhi in toplejši. To se je zgodilo tudi včeraj. Burja se je v popoldanskih urah spet okrepila in je pihala s povprečno hitrostjo okrog 40 km/h, posamezni sunki pa so čez dan dosegli preko 60 km/h. Razlika v zračnem tlaku med Sredozemljem in osrednjo Evropo se je namreč povečala. Nad Sredozemljem še vztraja ciklonsko območje, nad večjim delom Evrope pa se krepi anticiklon. Ciklon se bo ravno danes spet približal našim krajem, zato bo njegov vpliv večji. Glavnina oblačnosti in padavin, ki je bila včeraj nad osrednjo Italijo, se bo spet pomaknila proti nam. Zato pričakujemo novo poslabšanje vremena, ki bo trajalo do jutri. Ob koncu tedna, ko bo ciklon končno in dokončno oslabel in se bo zračni tlak nad večjim delom Evrope občutno okrepil, pa pričakujemo sončno in razmeroma toplo pomladno vreme. Temperature bodo predvsem v nedeljo spet presegale mejo 20 stopinj Celzija. Prehodno so se občutno otoplili tudi višji sloji ozračja. Radiosonda iz Campoformida je včeraj opoldne na višini 1484 metrov namerila natanko 7°C, kar je za okrog 4°C več od dolgoletnega povprečja. Take temperature bi bile normalne v začetku maja. Ničta izoterma je bila včeraj opoldne na višini 2540 metrov, kar je približno 600 metrov višje od dolgoletnih meritev. Vrzel v zračnem pritisku nad Sredozemljem bo v prihodnjih dneh zapolnil anticiklon s toplejšim višinskim zrakom. Njegovo središče bo ravno v naši bližini, po njegovem jugovzhodnem robu pa se bo proti nam pomikal severovzhodni zrak. Zato bo v soboto in nedeljo pri nas povečini pihljala šibka burjica, temperature pa bodo predvsem v nedeljo za ta čas kar visoke. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo šibke do zmerne padavine. Pihala bo burja. Jutri bo sprva še pretežno oblačno, možne bodo še zadnje padavine, čez dan pa se bo vreme izboljšalo. V soboto in nedeljo bo prevladovalo sončno vreme z občasno zmerno oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature bodo povečini nad 20°C. Na sliki: oblaki so se včeraj zadrževali južno od nas, danes bodo spet dosegli naše kraje ODPRTA TRIBUNA Kdo, komu, kaj in kje prepeva Primorska poje ob svoji uspešni 40 letnici ? Organizatorji zborovske revije Primorska poje so ob 10-letnici in ob 30-letnici Primorske poje izdali strokovni in organizacijski zbornik, ki nam za tri desetletja ohranja živ in kritično dokumentiran spomin. Organizatorji so me, glede na mojo vlogo ob samem nastanku pobude, decembra lani zaprosili, da napišem krajši prispevek. Z veseljem sem sprejel ponujeno obveznost in v dogovorjenem roku izročil zapis. Žal ob letošnji 40-letnici Primorske poje zbornik ne bo izšel. Iz tega razloga vas vljudno prosim za objavo mojega in morebiti še kakšnega prijateljskega prispevka. Pisati danes v letu 2009, ko smo tudi zamejski Slovenci del Evropske uniji in plačujemo v evrih, ki dejansko brišejo državno mejo med Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo, zahteva od nas nekoliko dopolnjen pogled na današnje stanje in nam nudi možnosti ustvarjalnega, prijateljskega odnosa s sosedi. (Nadejamo si, da se nam bo kmalu pridružila Hrvaška.) Opisati počutje skozi 40 let naše življenjske poti, ki nam je, kakor vedno, v naši zgodovini pogojevala obstanek, razvoj, enakopravnost, suverenost. Nam vsiljevala nasilno ali naravno odtujitev zamejskih Slovencev, ki smo živeli ločeno v zgoraj omenjenih državah, sosedah matične Slovenije. Danes, živimo primorski Slovenci v Evropski uniji brez državnih meja, v prostoru, ki je odprt in ob nekdanji meji narodnostno mešan, vendar ponekod še vedno nam nenaklonjen in sovražen. Tak je na primer del Trsta, ki se ga še vedno drži sovražna, odklonilna nestrpnost do Slovencev. Podobne ostanke, predvsem iz »fašističnega obdobja« in časov hladne vojne, čutimo in doživljamo tudi na Goriškem, v Benečiji, v Avstriji na Koroškem in mogoče še kje. Prehoditi 40 let ob prizadevanjih, petju, aplavzih, vedno prisotnem občinstvu in zakuskah Primorske poje, je en sam miroljubni »juriš« na svet miru, sožitja in sreče vseh ljudi. To najlepše povem, če ponovim del svojega zapisa ob desetletnici in tridesetletnici Primorske poje. Iz zapisa ob desetletnici: »V tem navdušenju se je zrcalila vsa borbenost, ponos in poštenje, sposobnost in doslednost, naprednost in odprtost in, zakaj ne, tudi kulturna revolucionarna tradicija slovenskega človeka in slovenskega naroda. Z razvojem tukajšnje družbe in novih odnosov ob meji postaja geslo »Kdor poje, zlo ne misli« kulturna osnova za širše sodelovanje na vseh področjih. Ni morda ob desetletnici dozorel čas za sklep, da stopi Primorska poje v drugo desetletje svoje zgodovine z novim konceptom primorskega ozemlja in vseh ljudi, ki na njem živijo, delajo in pojejo? Dobro sosedstvo je perspektiva novega pravičnejšega sveta, ki ga moramo zavestno ustvarjati, razvijati in ohranjati.« Iz zapisa ob tridesetletnici: »Za prvo izvedbo revije ni bilo nikakršne ne kulturne ne politične direktive. Pobudo zanjo smo iskali pri vseh tedanjih pevcih, pevovodjih in občinstvu. Skratka, v tistem primorskem človeku, ki je okusil fašizem, ki je na svoji koži občutil nasilje in krivice, ki se je boril za svobodo in je del vsega tega našel in doživljal v čudoviti manifestaciji Primorska poje. Minilo je trideset let in Primorska poje je v glavnem še vedno enaka. Primorska poje nosi v sebi globoke klice slovenskih korenin in sožitja med ljudmi. Ali ni z letom 2000 le napočil čas, da vržemo mreže in zajamemo vse zbore, ki pojejo v mešanem prostoru ter v skupnem naporu slovenskih in italijanskih organizatorjev zapojemo pesem enakopravnosti obeh jezikov in svobodnega petja?!« Ko smo v prvih letih Primorske poje sestavljali pravila in priporočila za udeležbo, smo po daljšem pestrem razmišljanju sklenili, da vsak zbor lahko zapoje po lastni izbiri štiri pesmi, od katerih naj bo ena ljudska in ena partizanska ali socialna. Ljudsko pesem je vztrajno zahteval skladatelj Ubald Vrabec, ki je trdil, da je ljudsko pesem najtežje dobro zapeti, partizansko pa smo predlagali vsi. Pri vsaki reviji je bil obve- zen nagovor na občinstvo in opisna napoved zbora in pesmi. Zdi se mi, da v tem pogledu nekoliko popuščamo, in ljudskost revije osiromašimo, ker redkokdaj zazveni legendarna partizanska pesem in primerna spodbudna beseda, ki lahko utrjuje v nas narodni ponos in pokončnost, ki zna in zmore ponuditi prijateljsko roko vesoljnemu svetu. Primorska poje naj ostane ljubiteljska in ljubljena pevska revija. Vendar to dejstvo ne izključuje Primorske zborovske Olimpijade za tri nagradne stopničke. Primorska zborovska Olim-pijada naj bi se vršila vsaki dve leti v kraju, ki ima najboljše organizacijske pogoje. Mislim, da so taka in podobna priporočila še vedno koristna, kajti današnji človek vsepovsod hiti, nima časa podoživljati čutenja, ki ga posreduje pesem. Še besedo o narodnostnem prostoru. Našo besedo izrinjajo iz mest in večjih naselij, zato ponavljam predlog, naj se organizatorji Primorske poje opredelijo, da povabijo k soor-ganizaciji in skupnemu nastopanju tudi italijanska pevska združenja. Mešani nastop slovenskih in italijanskih zborov bi se lahko vršil izključno v mešanem prostoru, ki je tudi z državnim zakonom priznan za mešanega. Nekateri naši slovenski zbori pojejo tudi kakšno italijansko pesem in isto se dogaja pri nekaterih italijanskih zborih, ki zapojejo slovensko pesem. Ali ni to znak kulture sožitja in Prešernovega brezmejnega obzorja dobrih ljudi. Ob 40-letnici Primorske poje želim, da bi zmogla organizirati vsaj štiri mešane revije recimo v Trstu, Gorici, Čedadu in Piranu. Zaključujem s srčno željo, da bi naša Primorska poje doživela veliko uspehov in zadoščenja pri doseganju predvsem kvalitete in množičnosti, naklonjenosti zborovodij, pevcev, občinstva, javnih občil, naklonjenosti krajevnih in državnih oblasti ter še naprej uveljavljala naše staro reklo »Kdor poje, zlo ne misli!« Edvin Švab PRIIMKI Boljunec Za Boljunec imamo na razpolago precej gradiva, od koder lahko črpamo podatke: matične knjige župnije Dolina, urbar tržaških Benediktink, urbar bo-ljunških cerkva in bratovščin in urbar graščine sv. Socerba. Nekateri boljunški priimki so stari več kot 400 let: tako na primer Čurman (od 1579), Gla-vina (1579), Grubla (1579), Maver (okrog 1560), Montagna (1609), Ota (1579), Pohlen (1616), Pečenik (1609), Rupret ali Rupel (1609), Slavec (1575), Zobec (1608), Žerjal (1579). Omenjeni so samo tisti priimki, ki obstanejo za več stoletij, mnogi so prisotni še danes. Veliko je takih, ki obstanejo za eno ali dve generaciji - gre na primer za mlinarje ali delavce v mlinih tržaških plemičev, ki jih je bilo tu lepo število. V naslednjih stoletjih se priselijo še drugi: med tistimi, ki se ohranijo za dalj časa, so na primer Alberti (1790), Barut (1672), Cergol (1790), Kozina (1750), Grgič (1750), Kraljič (1842), Mingot (1837), Metlika (1790), Sancin (1819), Strežaj (1790) in še marsikateri drugi. Kot za druge brežanske vasi in zaselke opazimo, da je v različnih krajih prisoten isti priimek. Ponavadi mislimo, da se je kdo pred kratkim preselil iz enega kraja v drugi, v resnici pa mnogokrat ni tako. Boljunški in dolinski Slavci so tako na primer ločeni že v 16.stoletju, in isto velja za Zobce, ki so že v začetku 17.stoletja prisotni tako v Za-brežcu kot v Boljuncu. Marko Oblak / KULTURA Četrtek, 2. aprila 2009 7 ZAKON 40/2004 - Razsodba ustavnih sodnikov Sodišče delno razveljavilo zakon o umetnem oplojevanju Med vlagatelji pritožb je bilo tudi upravno sodišče iz Lacija GRADNJE Dogovor med vlado in deželami RIM - Po daljših pogajanjih se je vlada dogovorila z deželnimi in krajevnimi upravami o načrtu za oživitev gradbenega sektorja. Na osnovi načrta bo mogoče eno-stanovanjske in dvostanovanjske hiše povečati za 20 odstotkov njihove prostornine do največ 200 kubičnih metrov, in to s poenostavljenimi birokratskimi postopki. Vlada bo v tem smislu pripravila zakonski odlok, ki ga bo po formalnem pristanku dežel odobrila v roku desetih dni. Tako je povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi na tiskovni konferenci, ki jo je priredil včeraj, tik preden se je odpravil v London na vrh G20. Berlusconi je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do dogovora. Povedal je, da če bi se 10 odstotkov lastnikov omenjenih nepremičnin (v poštev pridejo tudi vrstne hiše) odločilo za takšne širitve, bi gradbeni sektor dobil injekcijo 60 do 70 milijard evrov, kar predstavlja že 4 do 6 točk BDP. Načrt ne velja za hiše, ki ležijo v zgodovinskih mestnih jedrih, kakor tudi ne za večstanovanjske hiše in za divje gradnje. Premier je priznal, da je to precej manj od tega, kar je vlada prvotno načrtovala, napovedal pa je, da bo vlada pripravila drug načrt, ki naj bi zagotovil streho vsem tistim, ki je še nimajo. Šlo naj bi za nova satelitska naselja, ki naj bi nastala ob pokrajinskih glavnih mestih. Ob sklenitvi dogovora sta izrazila zadovoljstvo tudi predsednik konference dežel Vasco Erra-ni in predsednik zveze občin Gianni Alemanno. Dogovor je pozdravil še voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini, češ da ne bo prišlo do nebrzdanega zidanja, s kakršnim naj bi grozili prvotni vladni načrti. Tudi predsednik republike Giorgio Napolitano je pozval k spoštovanju naravnega in kulturnega okolja. RIM - Ustavno sodišče je včeraj delno razveljavilo zakon št. 40 iz leta 2004 o umetnem oplojevanju, ki je med parlamentarno obravnavo povzročil številne in glasne polemike. Sodniki so razsodili, da so nekatera določila zakona v popolnem nasprotju z ustavo, začenši z njenim členom, ki določa enakost državljanov pred zakonom in hkrati pred državnimi institucijami, tudi zdravstvenimi. Najvišje sodišče je razsodilo neustavnost vseh členov zakona, tam kjer govori o največ o treh zarodkih za umetno oplojevanje. Za sodnike so v nasprotju z osnovno republiško listino tudi tisti členi, po katerih ženska, ki se odloči za umetno oplojevanje, ne more več preklicati svojega uradnega pristanka. Dejansko je vrhovno sodišče razveljavilo temeljno vsebinsko ogrodje zakona. Sodniki so v dolgi in razvejani utemeljitvi te etično in medicinsko še kar pomembne razsodbe napisali, da zakon posebej krši nekatere temeljne pravice žensk. Ta vidik je vsekakor prišel že do izraza med parlamentarno obravnavo zakona. Z različnimi utemeljitvami so se na ustavno sodišče obrnili upravno deželno sodišče iz Lacija, kazensko sodišče v Firencah ter zakonski par iz Milana, ki ni mogel imeti otrok. Sodišče iz glavnega mesta Toskane je vložilo priziv na ustavno sodišče na osnovi ovadbe mednarodnega združenja World association reproductive (Warm), ki zastopa številne zakonske pare. VIŠJI SODNI SVET - Razprava o zakonskem osnutku o varnosti Hudi pomisleki sodnikov Obhodnice protiustavne, dolgo pridržanje v centrih za identifikacijo in izgon protievropsko Priseljenci na Lampedusi arhiv RIM - Zamisel o prostovoljnih obhodnih stražah, za katere se vseskozi močno ogreva Severna liga, marsikomu sploh ni po godu. Nazadnje se je včeraj oglasil Višji sodni svet, ki je v zvezi z razpravo o zakonskem osnutku o varnosti v poslanski zbornici izrazil velike pomisleke. Organ za samoupravo sodnikov omenjeno novost odločno zavrača ter opozarja, da je zaupati zasebnikom skrb za varnost delno protiustavno. Višji sodni svet ob enem nasprotuje podaljšanju obdobja, ki ga nezakoniti priseljenci lahko preživijo v centrih za identifikacijo in izgon (CIE). Rok naj bi podaljšali z današnjih dveh na šest mesecev. Neracionalen pa je ukrep, ki v vsakem primeru predpisuje arest za domnevne posiljevalce, samo na podlagi obvestil, ki jih zbere sodna policija. »Obiti princip, ki dodeljuje javnim oblastem skrb za varnost, je lahko protiustavno,« piše v zapisu Višjega sodnega sveta. Ustava med drugim prepoveduje ustanavljanje združenj, ki z vojaškimi značilnostmi zasledujejo politične cilje. Norma zakonskega osnutka, ki bi podaljšala obdobje bivanja nezakonitih priseljencev v centrih za identifikacijo in izgon (kot je npr. center v Gradišču ob Soči), pa je po mnenju organa sodnikov v nasprotju z ustrezno evropsko direktivo. Slednja predvideva daljše pridržanje samo v primerih, ko se »gostje« omenjenih centrov upirajo policijskim silam. Peticija DS za javno šolstvo RIM - Demokratska stranka bo predložila peticijo, katere cilj je mobilizacija za zaščito javnega šolstva proti vladnim ukrepom. To sta tajnik Demokratske stranke Dario Franceschini in bivši minister za šolstvo Giuseppe Fioroni včeraj napovedala na srečanju s skupino šolnikov. Stranka bo zahtevala preklic odpusta 200.000 prekernih delavcev, ponovno uvedbo celodnevnega pouka in vlaganje v preurejanje šolskih poslopij, v peticiji pa se bo zavzela za oblikovanje izrednega načrta za zagotavljanje štipendij, brezplačne učbenike, menze in prevoz, poleg tega pa še za izpopolnjevanje učnega osebja, oblikovanje sistema ocenjevanja šol in šolnikov, jasno določeno število osebja, eksperimentalni program za izboljšanje koriščenja resursov, obvezno šolanje do 16. leta, reformo višje šole, sistem vseživljenjskega učenja ter za načrt o stabilizaciji in nadomestilih za brezposelne prekerne delavce. Franceschini in Fioroni sta vladno politiko na področju šolstva označila za napako in posledico politike krčenja sredstev gospodarskega ministra Giulia Tremon-tija, kateri se je uklonila ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini, zaradi tega pa bo šola v Italiji »revnejša, šibkejša in krivičnejša.« Prvi neposreden dokaz obstoja temne snovi? RIM - Kaže, da je znanstveni ko-laboraciji Pamela (Payload for Antimatter Matter Exploration and Light-nuclei Astrophysics) uspelo najti prvi neposreden dokaz o obstoju temne snovi. V to je prepričan fizik Piergiorgio Picozza iz Vsedržavnega inštituta za jedrsko fiziko (INFN), ki je znanstveni koordinator projekta, pri katerem sodelujejo raziskovalci iz Italije, Rusije, Švedske, ZDA in Nemčije. Njihov magnetni spektrometer, ki že tri leta kroži okrog Zemlje, je namreč pri svojih meritvah odkril presežek pozitrovov, ki naj bi kazal na obstoj temne snovi. Da leta obstaja, so fiziki doslej sklepali le na osnovi gravitacijskih interakcij, tokrat pa naj bi njen obstoj prvič dokazovala interakcija z navadno snovjo. Presežni pozitroni naj bi namreč nastajali ob anihila-ciji temne snovi. Rezultate raziskave je objavila ugledna znanstvena revija Nature. Če bodo potrjeni, bodo predstavljali pomemben korak v raziskovanju fizične stvarnosti. Upoštevati je namreč treba, da temna snov predstavlja 90 do 95 odstotkov vse snovi v vesolju. Vse skupaj bi lahko vodilo tudi do Nobelove nagrade. RAI - Prva seja novega upravnega sveta Garimberti: »Delal bom za pluralizem« RIM - »Skupaj z ostalimi členi upravnega sveta bom moral biti porok svobode in pluralizma, zaščite svobode izražanja vključno z mnenjsko svobodo, objektivnosti, popolnosti, iskrenosti in nepristranskosti informiranja.« To je v pismu uslužbencem zapisal novi predsednik javne radiote-levizije RAI Paolo Garimberti, ki je včeraj vodil prvo sejo novega upravnega sveta, ki je odobril obračun za leto 2008 in predlagal Maura Masija za generalnega direktorja. Garimberti se je obvezal, da bo zagotavljal odprtost vsem političnim, družbenim, kulturnim in verskim stališčem in težnjam ob spoštovanju dostojanstva oseb in predvsem mladoletnih, saj je to temeljna naloga javne radiotelevizije. Vrnitev v hišo, kjer je že bil urednik dnevnika TG2, je zanj velik izziv, saj se bo treba soočiti s številnimi problemi in takoj sprejeti strateške odločitve spričo gospodarske krize, za premostitev katere je potrebno izredno prizadevanje in žrtvovanje vseh. Zato je Garimberti pozval k skupnemu prizadevanju v korist radiote-levizije, ki po njegovih besedah ni puščavska katedrala, ampak zdravo podjetje brez Paolo Garimberti ansa dolgov. Medtem pa je izbruhnila afera o torkovem srečanju v rimski palači Grazioli ob prisotnosti premiera Silvia Berlusconija, na katerem naj bi tekla beseda tudi o novih imenovanjih v okviru RAI. Za tajnika Demokratske stranke Daria Franceschinija bi bilo »grozljivo«, če bi imenovanja določali »na domu predsednika vlade, ki je lastnik treh konkurenčnih televizijskih mrež.« O prihodnjem ustroju RAI, opozarja Franceschini, mora avtonomno odločati upravni svet na podlagi sposobnosti, profesionalnosti in pluralizma idej. VELIKA NOČ Želja po počitnicah premaga krizo RIM - Kaže, da je želja po počitnicah močnejša od ekonomske krize. Tako vsaj izhaja iz ankete, ki jo je družba SWG opravila za združenje trgovcev Confesercenti. Po zbranih podatkih si bo 22 milijonov Italijanov privoščilo oddih ob velikonočnih praznikih. Sicer bo ta krajši in nekoliko skromnejši v primerjavi z lanskim letom. Italijani pa nikakor ne bodo pretiravali: 47-odstotkov vprašanih je izjavilo, da si bo v primerjavi z lanskim letom privoščilo krajši, t.j. 2-3 dnevni oddih. Pri tem se bo 52% anketiranih odreklo nakupovanju, 37% pa bo izbralo cenejše hotele. Večina (70%) bo potovala kar z avtomobilom, 14% bo izbralo letalo, 10% pa vlak. Med najljubšimi počitniškimi izbirami daleč prednjači Toskana, za njo pa Emilia Romagna in Sicilija; 14% vprašanih bo izbralo obisk evropske države, 29% se bo odpravilo na morje, 22% pa v mesta z bogato umetnostno tradicijo. NAPOLITANO - Spomin na Imbenija »Demokracija presega zaprtost in populizem« Giorgio Napolitano ansa RIM - Zdrava demokracija mora zmeraj reagirati na »zaprtost in populizem«. Tako je poudaril predsednik republike Giorgio Napolitano v sporočilu, ki ga je včeraj poslal Evropskemu parlamentu v Strasbourg ob poimenovanju ene izmed njenih soban po italijanskem politiku Ren-zu Imbeniju. Državni poglavar se v svojem besedilu spominja Imbenija kot človeka, ki je znal predvsem poslušati in voditi dialog. To mu je omogočilo, da je kot bolonjski župan užival veliko spoštovanje tudi pri tistih občanih, ki niso z njim delili marksistične politične usmeritve, kakor tudi da je užival velik ugled v Strasbourgu, kjer je postal podpredsednik Evropskega parlamenta. Po Napolitanovih besedah je Imbe-ni lahko tudi danes za zgled po svoji veri v demokracijo. »Demokracija mora znati vselej reagirati na zaprtost in populizem ter se odpreti novostim s pogumom in zaupanjem,« je zaključil državni poglavar. Na koga je meril s temi besedami? Verjetno ne zgrešimo, če rečemo, da se je nanašal na težak dialog med vlado in opozicijo. 8 Četrtek, 2. aprila 2009 TRST / APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu DEVIN-NABREŽINA - Srečanje med občinsko in pokrajinsko upravo Tokrat o javnih delih, okolju, g t • • v • ■ turizmu in nepremičninah Prispevki za ureditev pločnika v Devinu in Naselju sv. Mavra - Ponovno ovrednotenje zapuščenih poslopij Javna dela, spoštovanje okolja oziroma spodbujanje turizma in pokrajinske nepremičnine. To so bile vroče teme, ki so se jih včeraj na nabrežinskem županstvu lotili devinsko-nabrežinski občinski odborniki in upravitelji Pokrajine Trst. Po daljšem pogovoru so v sejno dvorano dovolili tudi novinarjem in jim obrazložili namen srečanja. Da je šlo za koristno srečanje, kateremu bodo sledila še podobna, sta prepričana tako župan Giorgio Ret kot pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Slednja je opozorila na pokrajinske prispevke za javna dela, ki zadevajo predvsem obnovo starih oziroma včasih celo neobstoječih pločnikov v Devinu. Že pred meseci so se namreč lotili del, ki bodo stekla vzdolž cestišča vse do morja; pri tem ne bodo zanemarili estetske plati, to je predvsem obcestnih kamnitih zidkov in dreves, ki bodo zaselek še dodatno olepšali. Za ta dela, ki se bodo zaključila predvidoma konec poletja, je pokrajina namenila 750 tisoč evrov. Za ureditev pločnikov in za namestitev rampe za dostop ljudi s posebnimi potrebami pri veleblagovnici v Naselju sv. Mavra pa je Pokrajina namenila 70 tisoč evrov. Dotaknili so se tudi vprašanja gradnje nadvoza nad železnico pri Šempola-ju, da bi se tako znebili vožnje čez tračnice; dežela naj bi temu posegu namenila 7 milijonov evrov. Glede turizma pa je bila gotovo dobrodošla ideja o morski povezavi med Sesljanom in Tržičem in pa postavitev več nadstreškov (pokrajinski prispevek 80 tisoč evrov). Nekoliko bolj zapleteno je bilo vprašanje pokrajinskih nepremičnin, začenši s stavbo Lege nazionale, ki jo namerava pokrajina po enoletnem čakanju prodati (občina ima pri tem predkupno pravico). Isto velja za poslopje nekdanje gorske skupnosti, ki ga bo upravljala de-vinsko-nabrežinska občina: v njem bosta ob občinskih uradih urejena tudi sedež Lokalno akcijske skupine in konferenčna dvorana. Beseda pa je tekla tudi o obnovi nekdanjega centra za turistično promocijo Aiat v Sesljanu, za katero je pokrajinska uprava namenila 300 tisoč evrov, zadnja beseda pa pripada lastnici -Deželi FJK. Ret pa je temu dodal še ureditev kamnoloma pri županstvu, kjer naj bi zagledala luč šola za kamnoseke in muzej. (sas) Tokrat je beseda tekla o konkretnih posegih, drugič pa se bodo lotili tudi »sanj«, je zaupal župan Giorgio Ret kroma OBČINA DOLINA - V okviru načrta za preprečevanje požarov Začetek del za preureditev zadnjega odseka gozdnih poti V gozdu nad Dolino, ob prisotnosti vodje del Valterja De Monteja od medoddelčnega nadzorništva za gozdove iz Trsta in Gorice in tehnikov operativne enote civilne zaščite občine Dolina Mitje Lovrihe in Igorja Martinija, so se pričela dela za preureditev zadnjega odseka gozdnih poti, ki jih predvideva Splošni načrt nujnih posegov civilne zaščite za zagotovitev javne varnosti pred nevarnostjo gozdnih požarov na Krasu in v Goriški in Tržaški pokrajini oziroma t.i. Načrt Kras. Omenjeni načrt predstavlja operativni odgovor deželne uprave na dogodke iz leta 2003, ko se je pojavila huda suša v zimskem in še hujša v poletnem času, ob tem pa se je temperatura zraka znatno zvišala nad sezonskim povprečjem. Izredno število in obsežnost gozdnih požarov na Krasu leta 2003 sta opozorila na neustreznost gozdnih poti, ki zagotavljajo dostop na pogorela območja in na hudo pomanjkanje vodnih virov za terenska protipožarna vozila in letala. Občina Dolina se je osredotočila na dva odseka. Prvi posegi so zadevali preureditev kolesnice in obrezovanje rastlinja na gozdni poti med pokopališčem v Mačkoljah in Orehom. Drugi pa so se osredotočili na dve povezovalni poti med zasel- kom Kroglje in njegovim vrhom ter zgornjim delom Doline. Po zaključku omenjenih del in zaradi obsežnih padavin poleti 2008 je bila pot, ki vodi v Moganjevec, nad dolinskim pokopališčem ob vhodu v Deželni naravni rezervat doline Glin-ščice, hudo poškodovana in je postala neuporabna. Deželna civilna zaščita je na zahtevo oddelka za investicije, okolje, evropske projekte in civilno zaščito in po dogovoru s srenjo Dolina (ki je lastnica večjega dela zadevnih površin) uredila omenjeno gozdno pot. Poleg tega je razširila stezo, ki je bila že več let neuporabna in jo preuredila v protipožarno stezo. Naslednji poseg v okviru Splošnega načrta nujnih posegov civilne zaščite za zagotovitev javne varnosti pred nevarnostjo gozdnih požarov na Krasu in v Goriški in Tržaški pokrajini predvideva ureditev zaščitnih pasov ob najbolj izpostavljenih naseljih in očiščenje podrastja. V občini Dolina bodo vzeti v poštev naselji Dolina in Boljunec za pas ob vznožju hriba Sv. Mihaela. Pred začetkom tega posega, ki se bo predvidoma začel v prihodnjem poletju, pa bo občina priredila srečanja z lastniki zainteresiranih površin, ki bodo lahko razpolagali z obrezanimi vejami. Praznični vikend na vabljivih Opčinah Jutri bo na Opčinah zaživel prvi poskus Centra na ulici - Skupaj na Opčinah. Gre za prototip trgovskega centra na odprtem, saj so se openski trgovci in lastniki lokalov združili v konzorcij, ki želi s skupnimi močmi strankam postreči z raznoliko in kakovostno ponudbo. Praznični pomladanski vikend bodo po uradnem odprtju v dvorani Zadružne kraške banke ob 20.30 oblikovali gojenci Glasbene matice v cerkvi sv. Bartolo-meja. Sobota bo minila v znamenju celodnevnega odprtja trgovin z 10-od-stotnimi popusti, v nedeljo pa bodo trgovine odprte od 10. do 18. ure. Po openskih ulicah se bodo od 14. do 18. ure peljali starodobniki, stranke pa se bodo lahko mirno sprehajale in uživale ob uličnih predstavah, glasbenih utrinkih (z ansamblom Vecia Trieste, skupini Bandomat in Alexom Bini-jem) in pogostitvah. Forum o tehnologijah z nizko stopnjo ogljika Od jutri do nedelje bo v prostorih Znanstvenega parka na Padričah potekal mednarodni forum, posvečen tehnologijam z nizkimi emisijami in nizko stopnjo ogljika, ki ga v pripravi na srečanje voditeljev osmih najbolj industrijsko najbolj razvitih držav na svetu prireja italijansko ministrstvo za okolje v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in padriškim znanstvenim parkom. Forum, ki se bo jutri pričel ob 9. uri s slavnostno otvoritvijo in ob 10. uri z začetkom del, bo posvečen preučevanju perspektiv glede razvijanja in razpolaganja z alternativnimi gorivi in novimi tehnologijami, ki bi bile v prihodnjih dvaj-setih-tridesetih letih zmožne dati ustrezen odgovor na naraščajoče povpraševanje po energiji brez zvišanja stopnje emisij ogljikovega dioksida in sočasno upoštevajoč tveganja spričo finančne in gospodarske krize, zaradi katerih bi se utegnila zmanjšati sredstva za tehnološke inovacije. Zasedanje bodo spremljale še druge pobude, kot npr. predstavitev knjige Italijanski dizajn za trajnost, ki bo danes ob 12. uri v bivši ribarnici na nabrežju, kjer bo do 14. aprila tudi razstava izdelkov italijanskega dizajna. Ob forumu pa bodo tudi slavja ob tridesetletnici znanstvenega parka: tako bodo jutri ob 9. uri odkrili spomenik, ob 9.30 pa bodo odprli razstavo o izdelkih in tehnologijah, ki so jih razvili v padriškem parku. KRIZA - Proti vladi Mladi demokrati • ■ v • • se pridružujejo pobudi CGIL Tržaški Mladi demokrati se bodo pridružili vsedržavni manifestaciji sindikata CGIL, ki bo pod geslom »Prihodnost da, nazaj ne« potekala v soboto. Spričo hude gospodarske in finančne krize, ki je prizadela Italijo, podmladek DS ocenjuje kot sramotne ukrepe, ki jih je sprejela vlada Silvia Berlusconija, saj so ti po mnenju Mladih demokratov nekonsistentni in temeljijo predvsem na populističnih geslih: »Vlada ne govori o krizi in ignorira tiste, ki trpijo njene posledice: mlade, prekerne delavce, družine... Pravijo, da nimajo sredstev, ampak so zapravili milijarde evrov za ukinitev davka ICI bogatašem in za financiranje sramotnega načrta za Alitalio. Italija se pripravlja, da zapravi petsto milijonov evrov z zavrnitvijo enotnega volilnega dne. Vlada je gladko zavrnila predloge DS za konkretno podporo brezposelnim, ljudem v dopolnilni blagajni in družinam,« ugotavljajo v svojem sporočilu Mladi demokrati, ki opozarjajo tudi na krčenje sredstev za šolstvo, univerzo in raziskovanje, s čimer vlada neposredno načenja 33. in 34. člen italijanske ustave. VELIKA NOČ - Dobrodelna pobuda organizacije I bambini di Trieste in Občine Trst Petje in darovi za revne otroke Od 4. do 13. aprila glasbene prireditve (pa tudi ogled domačih živali) na Trgu sv. Antona - Pomoč 170 tržaškim revnim otrokom Občinski odbornik Paolo Rovis, na njegovi levi Floriana D'Orso kroma Trg sv. Antona se bo v velikonočnem času spremenil v oder za pevce vseh starosti. To soboto, zatem še v ponedeljek, torek, sredo in ponedeljek, 13. aprila, bodo v popoldanskih urah v dobrodelne namene nastopali šolski pevski zbori in odrasle glasbene skupine (najmlajši pevec je star 4 leta, najstarejša pevka... 102!), v okviru pobude »Vesela Velika noč 2009«, ki jo ponujata neprofitna organizacija I bambini di Trieste in tržaško občinsko odborništvo za gospodarski razvoj. Pristojni občinski odbornik Paolo Rovis, predsednica organizacije Floriana D'Orso in pevec Umberto Lupi so povedali, da spored dopolnjujejo nedeljski blagoslov palm pred cerkvijo sv. Antona in živalice (piščančki, ko-zice, ovčke in račke), ki bodo razveselile najmlajše. Cilj pobude je zbrati prostovoljne prispevke za delovanje omenjene neprofitne organizacije. Le-ta dobavlja najrevnejšim otrokom v Trstu živilske proizvode, obleke in razno opremo. Predsednica Floriana D'Orso je pozvala obiskovalce prireditve, naj prinesejo sladkarije, da bo vsem potrebnim otrokom za nekaj časa zagotovljen zajtrk. Dobrodošli so seveda tudi denarni prispevki. Na sedežu v Ul. Rossetti 27 celo leto zbirajo oblačila in otroško opremo: »Našim malčkom radi dajemo lepe obleke, saj se ne smejo počutiti manjvredne v primerjavi s sovrstniki!« Stik z družinami omogočajo socialni skrbniki in škofijska Karitas, število otrok, ki jim organizacija pomaga, se je v štirih letih povzpelo s 30 na 170. V glavnem gre za družine v hudih težavah in mame samohranilke, tujci (pa tudi otroci tujcev, rojeni v Trstu) predstavljajo tretjino celote. Število potrebnih narašča. (af) / KULTURA Četrtek, 2. aprila 2009 9 VZHODNI KRAS - Pohvalne besede na seji rajonskega sveta mm V« V V A VO I Krozisce na Opcinah se je doslej povsem obneslo Poveljnik openskih redarjev Alessio pa napoveduje nove prometne ukrepe v vasi Blagoslovljeno bodi novo krožišče na Opčinah! Vzhodnokraški rajonski svet je na torkovi seji s pohvalnimi besedami pozdravil novo prometno ureditev v središču vasi. Že po nekaj dneh se je promet v križišču Narodne ulice, Dunajske ceste, Proseške ulice in Ul. Salici sprostil, dolge vrste avtobusov in vozil so izginile, vse je potekalo mnogo bolj tekoče kot prej, brez zastojev, zamud in nepotrebne živčnosti. Seje se je udeležil tudi poveljnik mestnih redarjev z Opčin Giorgio Ales-sio, nič čudnega, da je postalo prometno vprašanje osrednja tema sestanka. Alessio je poudaril, da je sedanja ureditev z belo-rdečimi plastičnimi pregradami začasna. Trajala naj bi približno leto. V tem času naj bi preverili morebitne hibe tovrstne namestitve in jih -pred dokončno ureditvijo - skušali odpraviti. Poveljnik openskih redarjev je že nakazal, kaj bo treba spremeniti. V bližini krožišča, nekaj metrov od križišča Dunajske ceste s Proseško ulico, je vhod v avtošolo, ki povzroča sedaj nekaj težav. Treba ga bo bolj primerno urediti. Pred nekaj dnevi sta v krožišče zapeljala mestni avtobus in turistični avtobus. Izvoz iz krožišča je bil za turistični avtobus problematičen, nekaj plastičnih pregrad je bilo pri tem premaknjenih. Drugo prometno nedorečenost predstavlja križišče z Ul. Ricreatorio. Rajonski svetniki so poveljnika openskih redarjev opozorili, da številni vozniki, ki privozijo po Dunajski cesti v središče Opčin iz smeri Fernetiči, obrnejo pred kro-žiščem levo in zapeljejo neposredno v Ul. Ricreatorio, namesto da bi prej izvozili Novo križišče v središču Opčin je uredilo in sprostilo promet v vasi kroma krožišče. Domačini so predlagali, naj bi plastično pregrado podaljšali za nekaj metrov v smeri proti Fernetičem, tako bi preprečili nevarno obračanje v levo. Poveljnik Alessio je zavrnil to možnost, ker naj bi jo cestni zakonik ne predvideval. Pač pa je izpostavil dve prometni novosti, ki bi ju morali uvesti na Op-činah, da bi izboljšali prevoznost v središču. Redarji so ocenili, da je cestišče Dunajske ceste v bližini križišča z Ba-zovsko ulico preozko zaradi parkiranih avtomobilov. Zato bo predlagal uvedbo prepovedanega parkiranja od hotela Va- leria do oširka v smeri novega krožišča. Drugo novost naj bi predstavljal ukrep, ki naj bi omogočil spoštovanje prepovedanega parkiranja na odseku ceste od novega krožišča v smeri proti openskemu tramvaju. Pred tamkajšnjim barom Vat-ta namreč redno parkirajo avtomobili, in to na pločniku. Alessio je menil, da bi bilo najbolje, ko bi na pločniku namestili droge, tako bi onemogočili parkiranje vozil. Na seji je bil govor še o odpravi semaforjev na krožišču Narodne ulice z nekdanjo Trbiško cesto. Delo bo sicer pro- blematično zaradi prisotnosti tramvajske proge, nekaj pa bo treba postoriti. Prav tako bo treba urediti križišče pri Obelisku. Ko bo v nekdanji bolnišnici za pljučne bolezni začela delovati visoka šola SISSA, se bo promet na tem križišču močno povečal, s tem pa tudi nevarnost. Na seji je bil omenjen tudi kaotični promet v Bazovici. V to grenko prometno jabolko bo treba čim prej ugrizniti, je ocenil predsednik rajonskega sveta Marko Milkovič, saj je postala avtomobilska godlja za domačine neznosna. M.K. OD PONEDELJKA Plačevanje parkirnine kar z mobitelom Od ponedeljka bo mogoče plačevati parkirnino z mobite-lom. Posebno metodo, imenovano telepark, so predstavili predstavniki pobudnikov, tržaške občine in podjetja za ozemeljsko mobilnost AMT,ob činski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis in predsednik AMT Rocco Lobian-co. Telefonsko plačevanje parkirnine je še kar preprosto. Voznik si bo moral nabaviti napravo, ki aktivira servis (stane 10 evrov, vključno s 3 evro parkirnine, nakup je možen v uradih AMT v Ul. dAlviano 15). Za prvih 500 naročnikov bo aktiviranje servisa (7 evrov) brezplačno. Naročnik bo moral z mobitelom poklicati telefonsko številko 0893080 in slediti navodilom. Za vetrobran bo moral nalepiti nalepko z osebno šifro. Ob parkiranju bo moral poklicati telefonsko številko 089308 in šifro parkirišča (omenjena bo na vsakem parkirišču) in naprava za časovno parkirnino bo aktivirana. Ob odhodu bo voznik poklical telefonsko številko 0893089990 in s tem sporočil centrali, da je parkiranja konec. Telefonska sporočila z mobitelom so brezplačna. Odbornik Rovis je omenil, da so tovrstno telefonsko plačevanje parkirnine uvedli že v številnih italijanskih mestih, na primer v Brescii, Ferrari, Genovi, Neaplju, Salernu, Turinu, Trentu in Veroni. FURLANSKA CESTA - Krajani se pritožujejo, ker ni prostih mest Zasedeno parkirišče Občinski svetnik Ukmar posegel pri županu Dipiazzi - Med možnostmi parkiranje proti plačilu Slabo leto po ureditvi novega parkirišča v ovinku pri Rumeni hiši se prebivalci s Furlanske ceste že spet pritožujejo nad pomanjkanjem parkirnih prostorov. Oziroma: nergajo, ker je novo parkirišče stalno zasedeno, zaradi česar morajo svoje avtomobile parkirati drugje, na cesti. Po mnenju nekaterih se dogaja sledeče. Številni avtomobilisti s Krasa se zjutraj pripeljejo do parkirišča, tu parkirajo svoje vozilo ter se odpeljejo na delo v Trst z avtobusom. Tako jim je prihranjeno plačevanje parkirnine v mestu. Vračajo se zvečer, tako je parkirno mesto dejansko cel dan zasedeno. Na parkirišču so parkirani tudi številni avtomobili koprske registracije; pomeni, da tu parkirajo tudi ljudje s slovenskega Krasa, namenjeni v Trst. Domačini tako le težko dobijo prosto mesto. Nekateri stanovalci so svojo pritož- bo iznesli občinskemu svetniku Demokratske stranke Stefanu Ukmarju. Ta si je v prejšnjih dneh dvakrat ogledal novo parkirišče in res opazil, da je bilo skoraj popolnoma zasedeno: prvič je zasledil eno prosto mesto, drugič dve. Ugotovil pa je tudi, da je v sklepu o parkirišču, ki ga je sprejela mestna skupščina, govor o 60 parkirnih prostorih, urejenih pa jih je bilo 48. Ukmar je pritožbe domačinov posredoval tržaškemu županu Robertu Di-piazzi. Ta ga je seznanil z bližnjo ureditvijo drugega ovinka na Furlanski cesti, ki mu - tako kot se je zgodilo pred dvema letoma pri Rumeni hiši - grozi usad. Domačini območju pravijo Pri Fričih. Tudi tu bodo uredili parkirišče, ki bo s 27 novimi parkirnimi prostori sicer nekoliko manjše od tistega pri Rumeni hiši, bo pa vseeno zadostilo želji tamkajšnjih ljudi po parkirnih Novo parkirišče na Furlanski cesti je stalno zasedeno kroma mestih. Glede parkirišča pri Rumeni hiši pa je župan omenil dve možni rešitvi. Prvič: uvedbo tako imenovanega »rotacijskega parkiranja« (največ uro ali dve...), ali, drugič: parkiranje proti plačilu. Drugih možnosti cestni zakonik ne predvideva, je izrecno poudaril. Obe rešitvi bi bili za domačine težko sprejemljivi. Kajti: malo verjetno je, da bi tamkajšnji stanovalci pristali na časovno omejeno parkiranje (ali bi morali vsako uro, ali dve od doma do parkirišča, da bi spremenili časovni termin?). Prav tako pa ne bi pristali na parkiranje proti plačilu, saj bi jih to drago stalo. Župan in svetnik sta si bila v odgovoru edina: vse naj ostane tako, kot je. To je brezplačno. In z upanjem, da bi se na parkirišču vendarle našlo več prostih mest. M.K. VZHODNI KRAS - Hvalevredna pobuda Openski jusarji očistili poljske poti Izteka se lani začeta sečnja na področju med vojašnico na Prose-ški ulici, Zakotki in Laniščem, s katero so mu openski jusarji ponovno dali negovan videz. Upati je, da bo tudi vojaška uprava opravila svoje in odstranila v desetletjih nabrano nesnago vzdolž zunanjega zidu vojašnice. Medtem ko je več kot 80 ljudi (v glavnem nečlanov) sodelovalo pri sečnji, je druga manjša skupina krepko pljunila v roke in se spopadla s skoraj popolnoma zaraščenimi poljskimi potmi, ki prečkajo to področje. Več kot mesec dni so rezali grmičevje vzdolž suhih zidov in odstranili kar nekaj debel, tako da so poljske poti ponovno prehodne za kmečka in protipožarna vozila. Tudi sprehajalci, kolesarji in konjeniki bodo od zdaj naprej udobneje uporabljali poti, ki od zadnjih hiš tega zapadnega predela Opčin vodijo proti avtocesti in Briščkom. Ob tej priložnosti so premestili odseke poti, ki so že dolgo časa prečkala zasebna zemljišča, na prvotno traso. Zahvaljujoč se prizadevnosti skupine članov jusa so poljske poti ponovno dobile urejen videz. S pomočjo novega stroja so zmleli vse vejevje in sekanec raztrosili po poti. Tržaški CAI se je že pohvalno izrekel o pobudi openskega ju-sa. Poseg je potekal v soglasju in dobrem sodelovanju s poveljstvom gozdne straže na Opčinah, ki bo tako lažje izvajalo nadzor nad področjem, predvsem v preprečevanju gozdnih požarov. 10 Četrtek, 2. aprila 2009 TRST / ZDRAVSTVO - Novo ambulanto za športno medicino vodi Irena Tavčar Športnikom in društvom je po odprtju ambulante odleglo Po prvem mesecu so vtisi pozitivni - Zaradi zaprtja centra na stadionu Nereo Rocco so bili športniki v težavah Na nogometnem stadionu Nereo Rocco je do pred kratkim deloval deželni center za športno medicino, vanj je zahajal dober del tržaških športnic in športnikov. Pregledi so pred tem do leta 2000 potekali v bazenu Bianchi. 19. januarja letos so središče zaradi birokratskih zapletov zaprli in dejavnosti prekinili. Upravitelji morajo urediti dokumente in pojasniti javnemu tožilcu, zakaj so devet let delali brez veljavnega dovoljenja. Na vrat na nos so tržaški športniki ostali brez središča za opravljanje zdravniških pregledov, ki so za tekmovalne dejavnosti obvezni. Na Tržaškem se namreč samo peščica specialistov ukvarja s tovrstnimi pregledi v zasebnih ambulantah, kar je za krajevno povpraševanje odločno premalo. Vsako leto zaprosi za zdravniško potrdilo približno 4500 ljudi, od najmlajših do vrhunskih atletov in veteranov. Športna društva so zaradi nenapovedane nevšečnosti Irena Tavčar v novi ambulanti v Ulici Farneto kroma glasno (in upravičeno) protestirala. Vrzel sta po mesecu dni zapolnila tržaško zdravstveno podjetje ASS1 in center za srčno-žilno diagnostiko v Ulici Farneto, ki ga vodi direktor Andrea Di Lenar-da. 27. februarja so v centru odprli ambulanto za športno medicino, na čelo katere so posadili slovensko zdravnico Ireno Tavčar, ki drugače dela na kardiološkem oddelku na Katinari. Ekipo dopolnjujejo zdravnica Marinella Benedetti, štiri bolničarke in OBČINA DOLINA - Sredi marca ogled na terenu Na pokrajinskih cestah v načrtu postavitev 45 dvojezičnih smerokazov 18. marca so tehniki Pokrajine Trst in Občine Dolina izvedli ogled na terenu v zvezi s postavitvijo dvojezičnih smerokazov in prometne signalizacije vzdolž pokrajinskih cest na ozemlju Občine Dolina. Tehniki so se podali do ključnih križišč pokrajinskih cest, ki potekajo od Prebenega do Gročane, da bi ugotovili najprimernejše lokacije za postavitev smerokazov. Po prvih ugotovitvah naj bi Pokrajina Trst postavila okrog 45 novih tabel, s katerimi bi omogočila izvajanje popolne dvojezičnosti in uskladitve s prometno signalizacijo po padcu schen-genske meje. Pri ogledu cestne infrastrukture, ki je trajal dobre tri ure, je sodeloval tudi tehnik oddelka za javna dela in okolje Občine Dolina geom. Igor Martini, ki je predlagal ureditev raznih križišč pokrajinskih cest na teritoriju občine. Govor je bil tudi o dotrajani signalizaciji in poškodovanem cestnem tlaku. Pokrajinska tehnika geom. Flavio Ghezzo in geom. Paolo Liuzzi sta pri tem pojasnila, da je bila v prejšnjih dneh na pokrajinski cesti st. 12, ki iz Ricmanj pelje proti Borštu, delno obnovljena asfaltna prevleka na cestišču. Županja Fulvia Premolin se je zahvalila tehnikom za vložen trud in izrazila zadovoljstvo za usklajeno delo med Občino Dolina in Pokrajino Trst pri urejevanju ceste infrastrukture, obenem pa je zagotovila, da bodo v kratkem rešena tudi ostala odprta vprašanja v zvezi s cestnimi znaki in toponomastiko. dva socio-sanitarna delavca. »Factotum« novonastale ambulante, ki nosi veliko zaslug za njeno odprtje, pa je koordinatorka bolničark Donatella Radini. »Pri nas opravljamo zdravniške preglede, ki so za tekmovalne dejavnosti obvezni. Stroga pravila za delovanje tovrstnih ambulantje pred dvema letoma postavil deželni odlok,« pravi Irena Tavčar, nekdanja vrhunska atletinja, ki je najprej pri Boru, nato pri društvu CUS, zelo daleč metala tako disk kot kroglo. Leta 1977 je bila italijanska mladinska državna prvakinja v metu diska, leta 1980 je v metu krogle osvojila 2. mesto na članskem državnem prvenstvu, dvakrat so jo proglasili za zamejsko športnico leta. Po univerzitetni diplomi je nabrala dve specializaciji, eno v športni medicini, drugo v kardiologiji. To pot je ubrala ravno zaradi svojih športnih izkušenj: »Imela sem dolg do športa. Športnik vedno čuti potrebo po kom, ki bi mu pomagal: prevzela sem to vlogo.« Obvezni pregled predvideva analizo urina (za preverjanje pravilnega delovanja ledvic in hidratacije telesa), test s spirome-trom (napravo za merjenje pljučne kapacitete), poslušanje srčnega utripa in elektro-kardiogram, tako med počitkom kot po fizičnemu naporu. Katere napake se najpogosteje pojavljajo? »Starejši imajo včasih previsok pritisk ali holesterol, pri mladih pa zaznavamo manjše srčne napake, kot so šumi in aritmije. K sreči pa zelo poredkoma naletimo na hujše napake.« Preventiva je v športu zelo pomembna, za športnike s posebnimi težavami pa so na voljo specializirani centri. Tavčarjeva, ki se vsak dan vozi na delo iz Pradamana pri Vidmu, meni, da je obračun po prvem mesecu pozitiven: »Vtis je dober, pacienti so v glavnem zadovoljni. Organizacija gre in osebje je na ravni.« Tržaškim športnikom in športnim društvom je po enem mesecu zdravniškega »black-outa« nedvomno odleglo. (af) Sv. Jakob: razstava o Josipu Ribičiču V Kettejevi dvorani na sedežu Didaktičnega ravnateljstva Sv. Jakob v Ul. Frausin 12 bodo danes ob 18. uri odprli razstavo, posvečeno liku in delu učitelja in pisatelja Josipa Ribičiča, po katerem je poimenovana šentjakobska osnovna šola. S tem želita šentjakobsko ravnateljstvo in šola Ribičič na pobudo pisateljevih potomcev in v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico slavnostno obeležiti 40-letni-co smrti Josipa Ribičiča, sočasno pa tudi mednarodni dan knjig za otroke. Ob tej priložnosti bo ljubljansko gledališče Mini teater uprizorilo lutkovno predstavo Mi-školin, v kateri igra glavno vlogo znani igralec in dobitnik Borštnikovega prstana Jurij Souček. Jazz v Domu glasbe V avditoriju Doma glasbe v Ul. Ca-pitelli 3 bo drevi ob 21. uri večer, posvečen jazz glasbi. Nastopil bo Buster Williams Quartet, ki v tem obdobju nastopa v okviru turneje Something More. Tržaški koncert bo eden redkih italijanskih nastopov skupine, ki bo v Trstu tudi snemala projekt v živo. Drevišnji koncert bo predstavljal uvod v letošnjo tretjo izvedbo madnarodnega festivala jazz glasbe Trieste loves jazz, ki bo potekal od 17. do 26. julija. Cappella Tergestina drevi pri Sv. Jakobu Ob zaključku obnovitvenih del šentjakobskega trga bo drevi ob 20.30 v šentjakobski cerkvi na sporedu pravi spektakel. Tržaški zbor Cappella Tergestina bo pod vodstvom Marca Podda postregla s koncertom Miserere - 50. psalm (glasba J.A. Hasseja in M. Podde). Nastopili bodo sopranistka Karina Oganjan, baritonist Paolo Loss, za recitacije pa bo poskrbel Adriano Giraldi. Turizem - Izvirna zamisel Bo v Tržaškem zalivu zrasla nova Atlantida? Mitološka Atlantida bi lahko zaživela sredi Tržaškega zaliva. Točneje v bližini valobrana, ki leži nasproti starega pristanišča. Projekt Atlantis so v torek predstavili v tržaškem Novinarskem krožku in predvideva izgradnjo zidov, templjev, trgov in drugih spomenikov bajeslovne civilizacije. Struktura bi merila 175 x 75 metrov in bi se nahajala deset metrov pod morsko gladino. Obiskovalci bi lahko bili tako izkušeni potapljači kot »navadni« kopalci, katerim bi organizatorji nudili potrebno opremo. Zagotavljajo vsekakor, da so tovrstne strukture že operativne v najsodobnejših pota- pljaških centrih. Sredi »izginulega mesta« bi se nahajala tudi zaprta dvorana, v kateri bi lahko obiskovalci nemoteno kramljali: kljub temu, da bi bili pod morsko gladino, bi bili na suhem, zato bi tu lahko celo prirejali razstave ali druge kulturne dogodke. Skratka, zanimiva in nedvomno izvirna zamisel, za katero kaže, da ni prvoaprilska šala. Edino zapreko bi lahko predstavljala cena projekta, to je 2,6 milijona evrov. A organizatorji so prepričani, da bi stroške krili z obiskovalci, ki bi trumoma obiskovali podvodno mesto. Kdo ve, morda pa bi bilo res tako ... / TRST Četrtek, 2. aprila 2009 1 1 NABREŽINA - NSŠ Iga Grudna Marta Košuta o narodni noši Tudi srečanje o pomoči otrokom v Nikaragvi Letos smo učenci srednje šole Iga Grudna praznovali kar dvakrat dan slovenske kulture. V nedeljo, 15. februarja, smo sodelovali z OŠ Antona Šibelja-Stjenka na prireditvi v Komnu, v soboto, 28. februarja, pa smo na šoli gostili gospo Marto Košuta, ki nam je predavala o tržaških nošah. Narodna noša se je rodila v obdobju fevdalizma: da bi vsak fevdalni gospod prepoznal lastne tlačane, je vse dal obleči v enak kroj. Ko pa je s francosko revolucijo fevdalni sistem propadel, so se ljudje začeli zavedati, da so svobodni in se lahko tudi svobodno oblačijo. V obdobju pomladi narodov so Slovenci prvič začeli čutiti pripadnost skupnemu narodu. Tako je bilo tudi za Slovence v Trstu, ki so namerno obdržali ta kroj kot znak narodne pripadnosti, prav zato so ga preimenovali v narodno nošo. Med prvo svetovno vojno, ko je soška fronta tekla skozi naše kraje, se je noša izgubila, saj so mislili na nujnejše stvari in tudi, ker so se ljudje dali pokopati s to obleko. Noše so med obdobjem fašizma prepovedali, zato imamo ohranjenih le nekaj originalov, zopet pa so jih začeli preučevati v 60-ih letih 20. stoletja, ko so začeli prirejati »kraško ohcet«. Danes je po- leg originalov veliko novih noš, saj se tudi mladi zanimajo zanje. Tržaške noše delimo na dva tipa: alpsko in mediteransko. Nošo prvega tipa imenujemo tudi manderjerska, nosijo pa jo na Krasu, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu, mediteransko nošo pa imenujemo brška ali škedenjska. Spoznali smo razlike in podobnosti med obema in pozorno poslušali razlago, obogateno s predstavitvijo obeh noš, v kateri smo oblekli dve naši sošolki (na sliki). Isti dan nas je obiskala tudi gospa Jana Jarc, s katero sodelujemo že več let v okviru projekta »Dar tvojih rok«. Vsako leto izdelujemo pri pouku likovne vzgoje ročna dela, ki jih nato prodamo, denar pa izročimo v dobrodelne namene. Letos bomo že tretje leto pomagali revnim otrokom v Ni-karagvi. Jana Jarc nam je povedala, da je z denarjem, ki smo ji ga posredovali ob koncu lanskega šolskega leta, kupila za otroke »šolski kit« (zvezek, šil-ček, barvice, svinčnik, pero in podlago za risanje), blago za rjuhice za bolnišnico ter aparature za neonatološki oddelek. Vse to nam je pokazala z dia-pozitivi.Ta projekt nam je zelo pri srcu in vsako letu z navdušenjem pomagamo revnim otrokom po svetu. BANI - Praznovanje dneva slovenske kulture v SKD Grad Pomen spoštovanja V« • • I • življenja in ljubezni Častni gost večera 14. marca je bil pisatelj Boris Pahor Borisa Pahorja sta ob vhodu v dvorano pozdravili članici društva v narodni noši Skoraj neopazno je šlo mimo to praznovanje dneva slovenske kulture, ki ga je priredilo SKD Grad od Banov 14. marca. To priča tudi ta zapozneli zapis o tem dogodku, čeprav je privabil v društvene prostore toliko ljudi, kot že dolgo ne. Prireditev se je pričela s sprejemom uglednega gosta tega večera, pisatelja Borisa Pahorja, ki sta ga pri vhodu v dvorano pozdravili članici društva v narodni noši z gostoljubno slovensko šego - kruhom in soljo. Kulturni večer se je pričel z Vrab-čevo Zdravljico v izvedbi okteta Odmevi pod vodstvom Rada Miliča. Po uvodnem pozdravu predsednika društva Petra Malalana je priznanega pisatelja prof. Borisa Pahorja predstavila članica društva Barbara Ban. V krajši obliki je spregovorila o njegovih literarnih delih in o prestižnih nagradah, ki jih je prejel za ta knjižna dela v Italiji, Sloveniji in Franciji, med katerimi naj omenimo samo naziv viteza francoske Legije časti. Na koncu mu je zaželela, da bi s kančkom sreče prejel še Nobelovo nagrado, ki bi pomenila veliko priznanje njemu osebno, kot tudi celotni slovenski skupnosti v Italiji. Kniževnik Boris Pahor - »pričevalec našega časa«, kot je bilo nekje zapisano, je v prosti obliki razvil svoje misli o izkustvu narodnega preganjanja, kar ga je že v otroštvu močno zaznamovalo za časa fašizma (požigi, škvadristični napadi, prepoved rabe materinega jezika) in pozneje, ko ga je usoda pahnila v grozote taborišča (Dachau, od tod v nekatera druga taborišča in naposled v Bergen-Belsen). S svojo pripovedjo se je dotaknil zavesti človeka do spoštovanja življenja, telesa, čustva - do ljubezni. Pahorjeva odrešilna moč gre preko podoživljanja taboriščnih grozot in smrti, h ključu rešitve preko ženskega elementa, ki je v občečloveški razsežnosti odrešujoč. Ko se je ob zaključku zahvalil za navdušujoč topel aplavz, se je obrnil z besedo k ženskam z apelom; naj se vključijo in angažirajo v politiki in prevzamejo odgovorna mesta v družbi, ker so nosilke drugačnega pogleda na svet, ker nosijo v sebi prerojenje in življenje samo. Dan Slovenske kulture pri Banih se je zaključil s pesmijo okteta Odmevi, ki se je podaljšal s prijetno družabnostjo in pogovorom o besedah, ki jih je pravkar izrekel človek, ki je zrl smrti v oči, ki je premagal svoje strahove in se zazrl skozi ljubezen in tenkočutnost ženskega bitja v prerojenje - v novi svet. Pavel Vidau BRIŠČIKI - Družabni večer Društva slovenskih lovcev Doberdob ob koncu sezone Govori, petje in lovski krst Krstili so dva novinca, ki sta pred kratkim pristopila v vrste zelene bratovščine - Večera so se udeležili člani društva ter predstavniki drugih lovskih družin in zvez Ob koncu lovne sezone je Društvo slovenskih lovcev Doberdob 7. februarja organiziralo že tradicionalno lovsko večerjo tokrat v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih. Družabnega večera so se udeležili društveni člani, predstavniki lovskih družin iz Slovenije, lovskih zvez in drugih lovskih organizacij, s katerimi društvo sodeluje že vrsto let. V pozdravnem govoru je predsednik društva Egon Malalan napovedal program in društveno delovanje ter ga povezoval z društvenim lovskim pevskim zborom, ki je v pozdrav prisotnim zapel društveno himno. Sledil je govor predstavnikov zvez in lovskih organizacij. Glavna točka družabnega večera je bil lovski krst dveh lovcev, ki sta pred kratkim pristopila v vrste zelene bratovščine. Krst je lovski običaj, ki izvira iz srednjeveških časov in ponazarja sprejem novega člana v viteški stan in ga lovska družba priredi lovcu, ki je uplenil svojo prvo veliko divjad (prvi kos divjadi) in mora zaradi tega biti kaznovan. Pri tem se po hitrem postopku zbere sodni senat, ki obsodi obtoženca na častno in etično obnašanje do narave in divjadi. Obsodba pa je vtisnjena z leskovo palico po najnižjem delu hrbta in zapečatena s prelivom domačega na vrat. Večer je potekal v dobri družbi prijateljev, ob izmenjavanju mnenj, povabil in prebiranju lističev srečolova z bogatimi nagradami. Društveni odbor se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji večera in prispevali k temu, da se je večer odvijal po najboljši poti. Lovski zdravo! Osrednji dogodek tradicionalne večerje je bil lovski krst dveh novincev Koncert učencev GM za openski konzorcij Koncert učencev Glasbene matice bo v petek počastil začetek delovanja Konzorcija Centro in via-Skupaj na Opčinah, ki združuje krajevne trgovce in ekonomske operaterje. Konzorcij je prvi tovrstni primer v deželi in je nastal z namenom, da bi krepil povezave med trgovci v ožjem prostoru, a si je od ustanovitve zastavil tudi cilj sodelovanja z društvi in kulturnimi organizacijami na teritoriju. Bogata kulturna dejavnost je namreč vezana na finančno podporo, ki jo lahko zagotovi le živa in pestra ekonomija, kot je poudarila predstavnica Konzorcija in predsednica združenja Skupaj na Opči-nah Marta Fabris: »Sodelovanje med kulturo in ekonomijo je nekaj nujnega, zato si močno želimo plodnih stikov. V tem duhu smo na dan uradne predstavitve projekta povabili ustanovo, ki je aktivna na teritoriju že sto let in je z mladostjo in ustvarjalnostjo svojih učencev prav gotovo najlepše voščilo za začetek našega delovanja. Raznolikost koncertnega programa je tudi v določenem smislu zrcalo raznolikosti našega snovanja.« Koncert bo v petek, 3.aprila, s pričetkom ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Na sporedu bodo nastopi solistov na kitaro in flavto, kvarteta flavt, dua kitar, klavirskega tria in učenk solo-pevskega oddelka. Danes v NŠK zadnja otroška urica Danes bo v Narodni in študijski knjižnici zadnja, šesta pravljična urica sezone. Tudi letošnji ciklus je v knjižnico privabil veliko otrok, z uspešno pobudo pa mislijo nadaljevati tudi v naslednjem šolskem letu. Pravljične urice namreč spodbujajo domišljijo in ročne spretnosti, namenjene pa so tudi druženju in širjenju bralne kulture med najmlajšimi. Na zadnjem letošnjem srečanju bodo otroci poslušali pravljico o ovčki Mili, ki jo bo pripovedovala Eva Stepančič, študentka Pedagoške fakultete v Kopru. 2 Četrtek, 2. aprila 2009 TRST / V SVETOIVANSKI CERKVI - Projekt ob skladateljevi 80-letnici Odkrivanje manj znanih del iz Jericijevega opusa Mešani zbor Štandrež je pred žal maloštevilnim občinstvom izvedel zanimiv program Sobotni koncert sodi v obširnejši poklon skladatelju kroma Stanko Jericijo je bil in je avtor, ki je znan in priljubljen predvsem v zborovskem ambientu in do kateremu zborovodje iz naše dežele že dolgo let izkazujejo pozornost s koncertnimi izvedbami in snemanji njegovih del. Duhovnik, zborovodja in skladatelj se je rodil v Avčah leta 1928; glasba ga je spremljala celo življenje, od diplom na tržaškem in beneškem konservatoriju preko poučevanja glasbene vzgoje in vse do prizadevne glasbene dejavnosti predvsem kot vodja goriških zborov in skladatelj, ki nam je zapustil okrog 200 skladb. Osemdesetletnica njegovega rojstva je postala priložnost za monografsko počastitev, s katero se je mešani zbor Štandrež želel srečevati z njegovo zborovsko ustvarjalnostjo, a v okviru širšega projekta, ki ponuja prikaz manj razširjenih pristopov k zborovski, a tudi solistični pevski govorici. Pobudniki glasbenega poklona so namreč ugotovili, da v Jericijevem Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 2. aprila 2009 FRANČIŠEK Sonce vzide ob 6.43 zatone ob 19.34 -Dolžina dneva 12.51 - Luna vzide ob 11.10 in zatone ob 2.43 Jutri, PETEK, 3. aprila 2009 RIHARD VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1014,7 ustaljen, veter 34 km na uro vzhodnik severo-zahodnik, burja, vlaga 72-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 30. marca, do sobote, 4. aprila 2009 Trg Garibaldi 5 (040 368647), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 - 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. Stock 5, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (040 364330). opusu je še veliko pretežno neizvede-nih vokalno instrumentalnih del, ki pričajo o njegovem »globokem glasbenem in duhovnem bogastvu» in še čakajo na primerno ovrednotenje. Med temi so skladbe zanimivega programa, s katerim so slovenski in italijanski, goriški in tržaški pevci in in-strumentalisti nastopili v soboto v Trstu v cerkvi pri Sv. Ivanu kot gostje domačega društva Marij Kogoj in Zveze cerkvenih pevskih zborov. Žal je le maloštevilna publika lahko spoznala tri redko izvedene skladbe v razgibanem zaporedju vokal-noinstrumentalnih zasedb, med katerimi je po dolžini in umetniški vrednosti imela osrednjo vlogo sekvenca Stabat Mater za zbor, soliste in orgle iz leta 2001, njegovo zadnje, večje vo-kalnoinstrumentalno delo, ki je dočakalo prvo izvedbo le po skladateljevi smrti ob lanski, jubilejni priložnosti. Delo priča o prijateljski povezavi zbo- www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Gran Torino«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Teza«. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »I mostri oggi«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Push«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.00 »Racconti incantati«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Diverso da chi?«; 17.40, 20.00, 22.15 »La verita e che non gli piaci abbastanza«; 17.55, 22.15 »The International«; 15.45 »Po-nyo sulla scogliera«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Gran Torino«; 15.45, 20.05 »The Millionaire«. FELLINI - 16.45, 18.30, 20.15 »Ponyo sulla scogliera«; 22.00 »The Reader -A voce alta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »FortaPasc«. ra Štandrež s skladateljem, ki je izročil zborovodji Davidu Bandlju parti-turo razmišljujoče skladbe, v kateri je avtor občuteno obravnaval vsak verz posebej z uporabo različne kombinacije izvajalcev. Čist, homogen in ek-spresiven zvok zbora je odražal natančno in poglobljeno delo zborovodje. Solistki sta bili že redni soobliko-valki goriške glasbene scene, sopra-nistka Alessandra Schettino in mez-zosopranistka Mirjam Pahor, ki sta ob spremljavi organista goriške stolne cerkve Marca Colelle izvedli tudi duet Ave Maria. Solo je zapel tudi basist Goran Ruzzier, ki si po večletni zborovski izkušnji utira pot v solistično izvajanje. Skladbe, ki so vezane na slovesne priložnosti delijo večkrat isto usodo, da izčrpajo svoj pomen in funkcijo v trenutku prve izvedbe in se potem redkokdaj pojavijo na koncertnih programih. Koncert je tako podaril nov GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Two Lovers«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »La verita e che non gli piaci abbastanza«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40 »Gola resnica«; 16.00, 20.00 »Pošasti proti Ne-zemljanom«; 16.20, 20.30 »Sedem duš«; 16.50, 19.00, 21.10 »Strastna za-pravljivka«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Diverso da chi?«; 18.15 »Aria«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I mostri oggi«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Push«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Il caso dell'infedele Klara«; 18.00 »The Mil-lionaire«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.10 »I mostri oggi«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Gran Torino«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.10 »Il caso dell'infedele Klara«; Dvorana 4: 17.40, 22.00 »Push«; 20.00 »La ma-tassa«; Dvorana 5: 20.00, 22.00 »Di-verso da chi?«; 17.30 »La verita e che non gli piaci abbastanza«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU vabi na ogled razstave o življenju in delu pisatelja Josipa Ribičiča, ki bo v Kettejevi dvorani v ul. Frausin 12, od 3. do 17. aprila, (izključene sobote, nedelje in prazniki), od 8. do 13. ure ali po predhodnem lesk motetu Tu es Petrus, ki je nastal leta 1992 ob obisku papeža Janeza Pavla II v Gorici. Zasedba zrcali slovesnost trenutka z uporabo zbora in trobil (igrali so trobentača Giorgio Ruz-zier in Francesco Ivone, pozavnista Rok Furlan in Valentina Pieri), ki so podprla zmagoslavno radostne tone skladbe. Zadovoljna publika lepo sestavljenega glasbenega sporeda je nagradila nastopajoče z dolgim aplavzom, ki je bil namenjen tudi spominu na pred dvema letoma preminulega mojstra, katerega je koncert osvetlil pozornosti vredne aspekte ne zgolj zborovske literature. S širšim pogledom tudi na instrumentalni opus Stanka Jericija je isti glasbeni projekt, z dodatnim sodelovanjem instrumen-talistov skupine Arsatelier, nadaljeval v nedeljo svojo pot v Gorico, kjer je bil vključen v koncertno sezono Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Snovanja. (ROP) dogovoru z učiteljico Nadio Barazut-ti (tel. št.: 040-3481599). DPZIO JOŽEF STEFAN obvešča, da bo v ponedeljek, 6. aprila, od 17.30 do 19.30 roditeljski sestanek za vse razrede vseh oddelkov na sedežu šole -Canestrinijeva ploščad 7. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v torek, 7. aprila, na podružnici, Canestrinijeva ploščad 7, roditeljski sestanek ob 17. uri za bie-nij in ob 18. uri za trienij. @ Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi dne 4. aprila, na planinski pohod po »Jarkih in kavernah 1. svetovne vojne«. Lahka do zmerno težka pot, predvidene hoje je 5 ur. Obvezna čelada in čelna svetilka. Prevoz z osebnimi vozili. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih danes, 2. aprila, ob 18. uri. Dodatne informacije na gsm: 031-390382. Vodi Rajko Slokar. ONAV IN ANAG (Organizacije poku-ševalcev vin in žganj) organizirajo v nedeljo, 5. aprila, avtobusni izlet v Ve-rono na ogled sejma Vinitaly. Odhod iz Trsta in Gorice. Za informacije in vpis: tel. 0481/32283 (Daniela Mar-kovič) ali E-mail: daniela_onav@ya-hoo.com SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538. -/ SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV IZ PRIMORSKIH POKRAJIN TREH DRŽAV: Slovenije, Hrvaške in Italije. SPDT in Planinska sekcija Slo-ga-Devin vabita na četrto srečanje s Planinskim odsekom Slovenskega K.D. Bazovica iz Reke in s P.D. Snežnik iz Ilirske Bistrice, ki bo v soboto, 18. aprila, v organizaciji PD Snežnik. Na zbirno mesto se bomo podali z avtobusom, predvidena sta dva pohoda, daljši in krajši ter družabno srečanje na Črnih njiivah pri Ilirski Bistrici. Prijave za SPDT sprejemata: Livio tel. št. 040/220155 in Vojka 040/2176855 za društvo Sloga-Devin pa Viktor tel. 040/226283 in Frančko 040/200782. 0 Prireditve OPZ SLOMŠEK vabi na ogled muzikla »Moje pesmi, moje sanje« v nedeljo, 5. aprila, ob 17. uri v kinodvorani v Bazovici. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN ŽUPNIJA SV. JERNEJA z Opčin vabita na predstavitev letnega zbornika openske župnije »Naša beseda«. Uvodne misli bo podal prof. Robert Petaros, zbornik pa bo predstavila prof. Alenka Štoka. Predstavitev bodo obogatili samospevi v izvedbi tenorista Marjana Štrajna, ob klavirski spremljavi Mire Fabjan ter nastop Ženske pevske skupine Vesela pomlad, pod vodstvom Mire Fabjan. Večer bo v Finžgarjevem domu danes, 2. aprila, ob 20. uri. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE predstavlja knjigo Dušana Jelinčiča »Kam gre veter, ko ne piha«, o ponatisu uspešnice bo govoril avtor in njegovi dia-posnetki danes, 2. aprila, ob 20. uri, v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7). Vljudno vabljeni. OBČINA ZGONIK v sodelovanju z društvom Associazione Acquamarina ter ob podpori Zadružne kraške banke vabi v petek, 3.aprila, ob 18.uri, na Županstvo v Zgoniku, na odprtje fotografske razstave »Bosnia Erzegovina - Uno sguardo al futuro - Bosna Hercegovina - Pogled na bodočnost«. Avtorja fotografij Erika Mattea Vida in Ljubiša Selic, glasbeni utrinek Aljoša Starc in Aljoša Saksida. Razstava bo odprta ob delavnikih med 9. in 13. uro ter ob ponedeljkih in sredah tudi med 15. in 17. uro. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Demetrija Ceja »Med obliko in barvo«, ki bo v društveni dvorani v Nabrežini v petek, 3. aprila, ob 18. uri. Slikarja in njegova dela bo predstavila prof. Jasna Merku. Sodeluje Trio flavt iz šole GM, razred prof. Ta-mare Tretjak. KD IVAN GRBEC Škedenjska ul, 124, vabi na ogled razstave »Umetnostno poslikani keramični izdelki« Gabrijele Ozbič. Urnik razstave sobota, 4. aprila in nedelja 5. aprila, od 10. do 12. ure. SKD PRIMOREC vabi na ogled predstave »Maček Muri« v soboto, 4. aprila, ob 18. uri, v Ljudski dom v Treb-če. SKLAD MITJA ČUK, pod pokroviteljstvom tržaške Pokrajine, Vas vabi na odprtje razstave Judit Horvath Fontana »Umirjena samota časa«, ki bo v soboto, 4. aprila, ob 20.30, v galeriji Milko Bambič Proseška 131, na Op-činah. Umetnico bo predstavil prof. Fabio Favretto. Glasbena medigra Egon Taučer - harmonika. Razstava bo odprta do 24. aprila s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka 10-12 in 17-19. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncerte v sklopu 40. revije Primorska poje: v soboto, 4. aprila, ob 20.30, »Opčine«, Prosvetni dom, nastopajo MePZ Faros iz Pirana, DPZ Mavrica iz Postojne, MePZ Duri iz Cola/Ajdovščine, MoPZ Tabor iz Lokve, MoPZ Mirko Filej iz Gorice, MePZ Igo Gruden iz Nabrežine, Oktet Castrum iz Ajdovščine. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na »pomladanski koncert«, ki bo v nedeljo, 5. aprila, ob 18. uri, v društveni dvorani na Kontovelu. Izkupiček koncerta bo namenjen popravilu Kulturnega doma na Proseku. SDD JAKA ŠTOKA - Srednješolska skupina, vabi na premiero mladinske igre Borisa A. Novaka »Kdo je napravil Coco srajčico« (priredba in režija Romeo Grebenšek) v nedeljo, 5. aprila, ob 18. uri, v Kulturnem domu A. Sirka v Križu. / KULTURA Četrtek, 2. aprila 2009 13 »eva Dramatiziral in po noveli Leva Nikolajeviča Tolstoja siiffldil branko Jordan Kezisur Miha Golob ijeviča Tolstoja ...«najbolj uničujoča tragedija je bila je in bo tragedija spalnice.« (L.N.Tolstoj) DANES, 2. aprila ob 19.30-red K (z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok) OSTALE PONOVITVE JUTRI -V petek,3.aprila ob 2030 - red F V soboto, 4. aprila ob 2030 -red T (z italijanskimi nadnapisi) info in predprodaja: Blagajna SSG, ponedeljek - petek od 10. do 17. ure (brezplačna številka 800214302) SLOVENSKO STALNO GLEDALlifiE Čestitke Hip hip hura', na Kontovelu naša SAVI rojstni dan ima! Mnogo zdravja in dobrega počutja v krogu svojih dragih ji želijo vsi iz Kontove-la in Proseka, ki jo imajo radi. Našo drago mamo, nono in pra-nono LUCIJO SANCIN KOZINA je življenje obdarilo s 95-letno obletnico. Z njo se veselimo in ji iz srca čestitamo Severino, Sonja, Breda, Peter in mali Vasja. Danes v Nabrežini GIZELA BLASON praznuje 90. rojstni dan. Mnogo zdravja, sreče in dobrega počutja ji želijo Sonja, Renato, Miranda, vnuki Valentina z Andrejem, Andrej z Isabello, Aljoša z Manuelo. Pranoni Gizeli pošiljajo koš poljubčkov Veronika, Katrin, Marko, Ivana ter mali Erik. Danes naša dolgoletna zborovodkinja Zdenka Kavčič Križmančič okroglih 60 let slavi. Želimo ji še obilo zdravih, srečnih in ob petju veselih dni! O.P.Z. Slomšek Ü3 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040-228647 (Klara), 040-228462 (Sonja) ali 335-6434129 (Vojko). DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo danes, 2. aprila, ob 20.uri, v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cor-daroli, 29). KRUT vljudno vabi na predstavitveno konferenco projekta »Kvaliteta življenja v vseh obdobjih«, danes, 2. aprila, ob 16.30, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Zadnja urica letošnjega niza bo na sporedu danes, 2. aprila, ob 16.30, v otroškem kotičku Narodne in študijske knjižnice. Pravljico »Milli« bo pripovedovala Eva Stepančič. Toplo vabljeni! CCYJ - Kulturni krožek Yoga Jnana-kanda: Stalen tečaj za uvajanje v natu-rizem »Rastline v korist prebavnega in genitourinarnega sistema« ob petkih od 20. do 21.30 v mesecu marcu. Srečanji: v petek, 3. aprila, na ulici Maz-zini št.30, 3 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 329-2233309. Vpisovanje na sedežu ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30. JUS KRIŽ vabi člane na redni občni zbor, ki bo v kulturnem domu Alberta Sir- info@teaterssg.it - www.teaterssg.it ka v petek, 3. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi vse člane in prijatelje na občni zbor v petek, 3. aprila, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKGZ v sodelovanju s Slovenskim klubom prireja v okviru Srečanj večer »Odnosi med Slovenijo in Hrvaško v luči srednjeevropskega povezovanja«. Gost večera bo evropski poslanec Aurelio Juri. Srečanje, ki ga bo vodil novinar Rado Gruden, bo v petek, 3. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, v sodelovanju s Slovikom prireja tečaj »Javno nastopanje in komunikacija«. Program vodi dr. Vladimir Vodopivec. Predavanja se bodo odvijala v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. San Francesco 20, ob sobotah, ponedeljkih in sredah od 4. do 20. aprila. Info: ZSKD, tel: 040-635626, email: trst@zskd.org, www.zskd.eu. Prijave sprejemamo do petka, 3. aprila. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabi v soboto, 4. aprila, ob 20. uri, v Kulturni dom Ivan Grbec v Škednju, na predavanje na temo: »Ti, internet, reklama.«, dostop otrok in mladih do sredstev informacije, ozka in nihajoča meja med koristnostjo napredka in nevarnostjo vplivanja na zavest v fazi razvoja in v dobi uresničevanja. Predava Dr. Paolo Landi, publicist, predavatelj in pisatelj. Vstop prost. AŠD-SK BRDINA vabi na zaključni društveni večer in nagrajevanje društvene tekme, ki bo v restavraciji Križman v Repnu v soboto, 4.aprila, ob 19.30. Toplo vabljeni vsi člani. FUNDACIJA ELIC - USTVARJALNA MAVRICA: kreativne delavnice za otroke (okvirno) od 6. do 12. leta starosti. V igri, z ustvarjanjem preko opazovanja, glasbe, telesnega izražanja in ročnega oblikovanja bodo otroci odkrili pomembnost našega odnosa z okoljem, od 16. do 18. ure, v dneh: sobota 4. aprila - Origami oživi, sobota 8. aprila - Glas plesočih predmetov, sobota 9. maja - Umetnost v listu, nedelja 1. maja - Barvane note; na sedežu Fundacije ELIC, ul. Mazzini št.30, 5.nadstropje. Za informacije pokličite tel. št.: 040-390823 ali 333-478293, tudi leoelca@tin.it. SKD PRIMOREC vabi na ogled gledališke predstave »Maček Muri« (Kajetan Kovič) v izvedbi Združenja staršev OŠ Franceta Bevka in OV Andreja Čoka iz Opčin, režija Kristina Kovačič, v soboto, 4. aprila, ob 18. uri, Ljudski dom, Trebče. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju, na razstavo - prodajni sejem velikonočnih pirhov ter ročnih del in raznih okraskov. Urnik: sobota, 4., nedelja, 5. in ponedeljek, 6. aprila, od 16. do 19. ure. V nedeljo, 6. aprila, tudi zjutraj od 9.30 do 11.30. ZSKD v sodelovanju s SKD Tabor vabi na koncert 40. revije Primorska poje v soboto, 4. aprila, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčine. Nastopajo MePZ Faros (Piran), DePZ Mavrica (Postojna), MePZ Duri (Ajdovščina), MoPZ Tabor (Lokev), MoPZ Mirko Filej (Gorica), MePZ Igo Gruden (Nabrežina), Oktet Castrum (Ajdovščina). ŠC MELANIE KLEIN vabi na brezplačno predavanje z naslovom: »Kaj je danes na jedilniku? Vpliv prehrane na psihofizično počutje odraslih in otrok«. ^fe Društvo ARS GALERIJA vljudno vabi na predstavitev knjige EVELINA UMEK Po sledeh fate morgane Marica Nadlišek Bartol (1867-1940) Avtorico in novo publikacijo bo predstavil Jurij Paljk. Galerija ARS na Travniku 25 DANES, 2. aprila, ob 18. uri S.k.d. Slavko ŠKAMPERLE predstavlja knjigo Dušana Jelinčiča KAM GRE VETER, KO NE PIHA o ponatisu uspešnice bo govoril avtor in njegovi dia-posnetki DANES, 2. aprila ob 20.00 v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj (Vrdelska cesta 7) Vljudno vabljeni! Predavala bo izvedenka za prehrano dr. Marta Molinari. Srečanje bo potekalo v soboto, 4. aprila, ob 16.30, na sedežu v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 5. aprila, ob 17. uri v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, ul. Bran-desia 27, izvenabonmajska predstava Gledališkega vrtiljaka z nagrajevanjem risbic in gledalško igro Mala čarovnica Lili v izvedbi družinskega gledališča Kolenc. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 5. aprila, ob 17. uri nastop v Idriji na reviji Primorska poje. Odhod avtobusa iz Padrič ob 14. uri. V torek, 7. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padri-čah redna pevska vaja, v petek, 10. aprila, ob 20.45 skupna pevska vaja s pevskim zborom Kombinat. VZPI - ANPI,ANED IN ANPPIA - v nedeljo, 5. aprila, ob 15. uri bo na open-skem strelišču spominska svečanost ob 45-letnici junaške smrti 71 antifašisti-čnih talcev, ki so jih ustrelili nacisti. Spregovoril bo župan občine Zgonik Mirko Sardoč, predsedovala pa Maja Malalan. Sodelovali bodo Kostanca Mikulus, Alda Sosič in MoPZ Tabor. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN ZALOŽBA MLADIKA vabita v ponedeljek, 6. aprila, v Peterli-novo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev romana Vilme Purič »Burjin čas«. Knjižni prvenec tržaške avtorice bosta predstavili prof. Majda Artač Sturman in mag. Marija Merci-na. Nastopil bo pianist Matjaž Zobec iz razreda prof. Ksenije Bras pri Glasbeni matici v Trstu in mladi recitator-ji z branjem odlomkov iz romana. Začetek ob 20.30. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV »HO-SPICE ADRIA ONLUS« vabi na predavanje »Caregive in oskrba bolnika na domu« v ponedeljek, 6. aprila, ob 17.30 v dvorano Baroncini, ul. Trento 8, v Trstu. Predaval bo zdravnik paljativne medicine nabrežinskega hospica »Pineta del Carso« dr. Gianluca Borotto. Vljudno vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE obvešča občane, da bo zbirala podpise za peticijo proti odklopitvi električnega toka, plina in telefona, tistim ki se znajdejo v stiski, v torek, 7. aprila, od 9.30 do 12.00 na sedežu SKP na Trgu v Nabrežini. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je do vključno srede, 8. aprila, odprto vpisovanje za »8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin«. Za informacije lahko pokličete na tel. št.: 040-2916056 ob sredah od 21.00 do 22.00 ure ali pa pošljete email na naslov: cerovljemavhinje@li-bero.it. BAR TPK SIRENA organizira v nedeljo, 12. aprila, »Velikonočno kosilo«. Vabljeni člani in prijatelji. Informacije na sedežu ali na tel. št.: 040-422731 ali 347-6902820. LETNIKI '58 S KRASA vabijo soletnike na divjo večerjo v še bolj divjem kraju med volkovi in medvedi v petek, 17. aprila. Vsi, ki bi se radi udeležili te pojedine, naj pokličejo do 13. aprila na tel. št.: 347-9604775 (Igor) ali 347-0396371 (Nadja). 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo v soboto, 23. maja, večerjo z avtobusom v okolici Ljubljane. Zainteresirani naj se javijo do 15. aprila odgovornim osebam: »F.Preše-ren« (Sara 340-5937718), »Ž.Zois« (Silvia 333-1314065), »J.Štefan« (Rudi 329-8536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 320-8572522). PILATES - SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC: od petka, 3. aprila, bodo urniki vadbe spremenjeni in sicer, ob petkih od 19. do 20. ure telovadba za hrbtenico in razgibavanje, od 20. do 21. ure Pilates, ob torkih od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, ob V JAMLJAH, tik ob bivši državni meji, prodam 22.000 kv.m. kmečkega zemljišča. V dolini je jama z vodnim izvirom. Cena 13.000 evrov. Tel. št.: 335254896. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče popoldansko zaposlitev kot spremljevalka ali negovalka starejše osebe. Pokličite na tel. št.: 331-3151815. Id Osmice sredah od 18. do 19. ure Pilates. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v četrtek, 16. aprila, ob 8. uri v prvem sklicanju in v petek, 17. aprila, ob 20. uri v drugem sklicanju, v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 23. aprila, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predavanje o sodih - Barrique z degusta-cijo. Predaval bo izvedenec Dr. Ales-sandro Duranti. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na spletni strani »www.onav.it«, elektronski pošti trieste@onav.it ali na tel. 333-4219540. TONČIČEV SKLAD zbira predloge za »Zlato zrno 2009«, nagrado za umetniške dosežke mladih v Dijaškem domu S.Kosovel in Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Feiglovi knjižnici v Gorici in v Slovenskem kulturnem centru v Špetru do 24. aprila. Razpisni pogoji na navedenih mestih in na spletni strani www.skladtoncic.org. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 - 327122) do 27. aprila. 70-LETNIKI iz Devina Nabrežine, Pro-seka in Zgonika pripravljamo enodnevno »romanje« na Koroško in sicer 13. junija. Interesenti naj se do ko konca aprila javijo odgovornim: Lojze 040-299335, Anna Maria 040-200565, Gino, 040-200688, Giusto 040-299689, Antek 040-299509, Peter 040-229364 in Miranda 040-2528009. 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo 4-dnevni izlet od 16. do 19. julija v Novalijo (otok Pag). Prevoz z lastnimi sredstvi. Javite se do 1. maja odgovornim osebam: »F.Prešeren« (Sara 340-5937718), »Ž.Zois« (Silvia 333-1314065), »J.Štefan« (Rudi 3298536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 3208572522). H Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA išče delo kot negovalka bolnih in starejših oseb ali za druga opravila. Klicati na tel. št.: 040213011. KROGLJE - DOLINA privatnik prodaja hišo 150 kv.m, popolnoma opremljeno ali ne, z vrtom, tlakovanim dvoriščem, prostorno garažo in pralnico, avtomatična železna glavna vrata in avtonomno ogrevanje na metan. Cena 350.000 evrov. Prodaja se tudi zemljišče 1320 kv.m (Krogljah-Dolina ) z odobrenim gradbenim načrtom za eno dvostanovanjsko hišo in eno družinsko hišo. Cena 150.000 evrov. Tel. št.: 040-226627 ali 333-2809980. NA OPČINAH dajemo v najem večnamenski prostor (40 kv. metrov). Tel. št.: 333-1129574. NA OPČINAH dajem v najem prostor 85 kv. m. v Alpinski ulici 87, primeren za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št.: 338-1966768 ali 3403338082. PRODAM izložbe in hladilnike za trgovino jestvin. Poklicati na tel. št.: 3333655055. PRODAM KRAŠKO NARODNO NOŠO mera 46, dvakrat rabljeno. Tel. št.: 3406192100. PRODAM KRAŠKO SKRINJO - tel. št.: 339-7396098. PRODAM SENO kraškega travnika. Tel. št.: 335-6121077. TALNO PLINSKO PEČ za ogrevanje (metan) model sime avant, prisiljeno zračenje (aria forzata), z vgrajenim boj-lerjem, skoraj novo, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 348-3053904. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. OSMICA je odprta pri Jadranu, Ricma-nje 175. Tel. št.: 040-820223. Vabljeni! OSMICO sta odprla Jožko in Ljuba Co-lja, Samatorca št. 21. Tel. št.: 040229326. Vljudno vabljeni. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 338-3515876. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. PAOLO PERNARČIČ je odprl osmico, Medjavas 21. S Poslovni oglasi OBRTNA CONA ''ZGONIK'' - NUDIMO v najem-prodajo prostore različnih površin: pritličje, I. nadstropje, s parkirnim prostorom. 348-2812360 Prispevki Ob obletnici smrti drage mame Stanislave Bolčič darujeta Neva in Ada 30,00 evrov za cvetje v boljunski cerkvi. V spomin na Ljubico Guštin darujeta El-da in Ninko Škabar (Repen 72), 20,00 evrov za MePZ Repentabor. Namesto cvetja na grob Ljubice Guštin daruje Nadja in Tamara z družino (Fernetiči) 30,00 evrov za MePZ Re-pentabor. Namesto cvetja na grob Ljubice Guštin daruje Ivanka Simoneta iz Zgonika 30,00 evrov za repentabrsko cerkev. Ob smrti drage žene Ljubice Guštin daruje mož Milan 50,00 evrov za MePZ Repentabor. V spomin na Ljubico Guštin darujejo Batkovi (Repen 32) 50,00 evrov za MePZ Repentabor. Namesto cvetja na grob Ljubice Guštin darujeta Nadja in Robi (Repen) 30,00 evrov za MePZ Repentabor. Namesto cvetja na grob Stanka Škabar-ja daruje Marija Purič iz Mester 20,00 evrov za repentaborsko cerkev. V spomin na Stanka Škabar darujejo Ba-tkovi (Repen 32) 20,00 evrov za OPZ Zvonček. V spomin na Stanka Škabar daruje Milan Ravbar (Repen) 50,00 evrov. Na mesto cvetja na grob Stanka Škabar daruje Ivanka Milič 15,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. V spomin na Srečkota Križmančiča daruje Viktor Stopar 20,00 evrov za Godbeno društvo V. Parma iz Trebč. Namesto cvetja na grob Maria Budina daruje Milka Milič 20,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na Guidota Sosiča darujeta Rudi Wilhelm in Olga Kalc 20,00 evrov za SKD Tabor. Ob obletnici smrti Otona in rojstnem dnevu Raimonda darujeta Uča in Nada 100,00 evrov za Sklad Otona Ber-ceta. V spomin na Maria Budina darujejo Marija Gorela-Milič in sinova Bruno in Luciano 150,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Ljubico Guštin daruje MPZ Repentabor 100,00 evrov za otroški vrtec Anton Fakin na Colu. V spomin na drago Ljubico Raubar darujeta Danilo in Livia 30,00 evrov za VZS-CEO Mitja Čuk. V spomin na ženo Ljubico daruje mož Milan 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 2.4.2008 2.4.2009 Mario Stoka Z ljubeznijo se ga spominjajo žena in sinova z družinama 1 4 Četrtek, 2. aprila 2009 KULTURA / SLOVENSKA LITERARNA USTVARJALNOST ZA MLADE IN NAJMLAJŠE - Dragica Haramija: Sedem pisav Sedmerica najvidnejših proznih ustvarjalk in ustvarjalcev Univerzitna profesorica, ki poučuje v Mariboru, je v izbor vključila tudi Marka Kravosa Dr. Dragica Haramija, izredna profesorica za mladinsko književnost na Filozofski fakulteti in Pedagoški fakulteti v Mariboru, je dobra poznavalka sodobne slovenske literarne ustvarjalnosti za mlade in najmlajše. Že vrsto let jo raziskuje in spremlja v strokovni periodiki in na znanstvenih srečanjih, v tej monografiji pa izpostavlja pisave oziroma opuse sedmerice najvidnejših proznih ustvarjalk in ustvarjalcev: Svetlane Makarovič, Marka Kravosa, Slavka Pregla, Dese Muck, Lile Prap, Aksinije Kermauner in Janje Vidmar. Vsak izmed njih je, kot pravi, razvil samosvojo poetiko, drugačno od drugih, kar omogoča najširši vpogled v sodobne tokove ustvarjanja leposlovne in informativne mladinske proze na Slovenskem. Njihova leposlovna besedila obravnava tudi po zvrsteh in književnih žanrih, informativna besedila pa si sledijo po letnicah izidov. Zaporedje predstavitev v knjigi, ki sta jo izdali Mariborska knjižnica in Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, sledi letnicam rojstev izbrane sedmerice. Na prvem mestu je Svetlana Makarovič s prozo, v kateri v pravljičnem svetu ubeseduje in problematizira temeljne bivanjske teme in odnose, ki jih sicer slika na podobo arhaizirane družbe. Tipična veduta njenega pravljičnega sveta je po prepričanju avtorice vaška pokrajina, v živalski pravljici pa pogosto tudi naravno okolje; ti liki se večinoma ne srečujejo z urbanim načinom življenja, čeprav govorijo ravno o njem. Za Kravosova besedila, ki imajo večinoma pravljično formo, avtorica poudarja, da izpolnjujejo visoka etična načela, saj odslikavajo strpnost do drugačnosti v jeziku in narodu ter razumevanje otroškega sveta. Pesem ob mednarodnem dnevu za otroke Današnji mednarodni dan knjig za otroke vedno spremljata tudi poslanica in plakat, ki jo prispeva katera od članic mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY. Letos je to egiptovska sekcija, avtor plakata in poslanice v obliki pesmi je vsestranski umetnik Hani D. El-Masri. Hani D. El-Masri je poslanico v obliki pesmi naslovil »Ves svet je v meni, ves svet je jaz!«, v slovenščino sta jo prevedla Matej Krajnc in Vojko Zadravec. V tej moji knjigi si lahko nadenem vsak obraz. Podobe in pripoved, rime poneso me v dalje in bližine. To svet je sultanov in svet zlata, ki v njem se tisoč zgodbic odigra, svetilke čudežne, preproge, ki lete duhovi vsemogočni in Sindba-di, ki tajne govore Šeherezadi. Vsaka beseda in z njo vsaka stran me peljejo v vsemir in čas neznan in na razpetih krilih domišljije vihrava morja preletim, celin daljine. S stranjo prebrano vsako spoznanje mi posveti, da v družbi z dobro knjigo najlepše bo živeti. TRST - Dvorana Victor De Sabata Pregl največ opisuje teme v vsakdanjiku otroka, zlasti težave in stiske najstnika v mestnem okolju, polnem avanturizma, močne podkrepljene s humor-nostjo. Desa Muck in Lila Prap (s polnim imenom Li-lijana Praprotnik - Zupančič) sta na vrhu v uspešnosti. Prva je najbolj brana slovenska pisateljica - potem ko je svoja prva dela namenila mladostnikom, v novejšem času pa s serijo o Anici dosegla tudi generacijo bralcev začetnikov -druga pa je z vrsto avtorskih slikanic ustvarila povsem samosvojo poetiko prepleta in dopolnjevanja besedila s knjižno ilustracijo ter dosegla največji prodor na tuje knjižne trge. Aksinja Kermauner se je uveljavila z deli za otroke s posebnimi potrebami, Janja Vidmar pa je najboljša v mladinski realistični pripovedi, kjer odpira druž-beno-socialne teme, kot so družinsko naselje in za-znamovanost zaradi spolne usmerjenosti. V romanih tudi prestavlja mejo mladinske literature v območje književnosti za mlade odrasle, kar je na Slovenskem nov pojav. V vseh predstavitvah sledi uvodni oznaki avtorja poglavje z bio-bibliografskimi podatki, temu pa natančnejša analiza do lanske jeseni objavljenih mladinskih del; to poglavje je pri Makarovičevi razdeljeno še na Pravljice, Fantastične pripovedi in Mladinska romana. Predstavitve zaključujejo sklepi z navedbami literature in virov ter s povzetki značilnosti spisov obravnavanih avtorjev, pri čemer so izpostavljena najpomembnejša dela vsakogar od njih in poudarjen temeljni princip njene oziroma njegove pisave. Iztok Ilich Duohtar pod mus!, stopetdesetič Koprodukcija Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica in Gledališča Koper Duohtar pod mus!, za katero je tekst napisal igralec Iztok Mlakar, bo v nedeljo, 5. aprila, ob 20. uri v Novi Gorici doživela 150. ponovitev. Predstava je doslej obiskala preko 50 slovenskih krajev, ogledalo pa si jo je že okoli 50.000 gledal-cev.Predstava Duohtar pod mus!, ki jo režira Vito Taufer, je bila v Kopru pre-mierno uprizorjena 23. maja 2007, 4. oktobra istega leta pa še v Novi Gorici. Obe primorski gledališči z njo ža-njeta velike uspehe, saj so gostovanja po Sloveniji razprodana, so sporočili iz SNG Nova Gorica. Prav tako je bila koprodukcija na lanskih Dnevih komedije v Celju razglašena za žlahtno komedijo po izboru občinstva, Mlakar pa je z vlogo Sga-narela prejel naziv žlahtni komedijant. Poleg tega je Douhtar pod mus! dobil nagrado občinstva za najboljšo predstavo na 38. tednu slovenske drame v Kranju, se pohvalijo v novogo-riškem gledališču. Pri nastanku predstave so poleg Mlakarja in Tauferja sodelovali še scenograf in kostumograf Damijan Cavaz-za, oblikovalec luči Samo Oblokar ter igralci Urška Bradaška, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Ylenia Zobec, Teja Glažar in Gorazd Žilavec. V igri nastopa tudi Instrumentalni trio, ki ga sestavljajo Anže Vrabec, David Šuligoj in Roman Kobal. Kasneje se je Borisu Cavazzi v vlogi Geronta pridružil Renato Jenček, kot pianist v instrumentalnem triu pa je Vrabca nadomestil David Trebižan. (STA) TRST - Koncerti na konservatoriju Tartini Makedonski kitarist Vlatko Bocevski je zaigral tudi skladbo Corrada Rojaca Makedonski kitarist je izvedel zanimiv program kroma Nedeljski koncertni aperitiv Duo Rossini sestavljata imenitna solista tržaškega opernega orkestra, čelist Jacopo Francini in kontrabasist Mauro Muraro Neobičajni duo sestavljata imenitna solista O čem se lahko v deževnem nedeljskem jutru pogovarjata violončelo in kontrabas? Najgloblje godalo lahko svojemu tovarišu toži o dejstvu, da ga skoraj vsi skladatelji zanemarjajo ter mu redkokdaj privoščijo pomembnejšo vlogo, violončelo pa ga lahko tolaži s svojo toplo in plemenito barvo. Neobičajni duo je bil protagonist komornega aperitiva, ki ga je gledališče Verdi prejšnjo nedeljo priredilo v tržaški dvorani Victor De Sabata v okviru letošnje koncertne sezone. Duo Rossini sestavljata imenitna solista opernega orkestra, čelist Jacopo Francini in kontrabasist Mauro Muraro, ki sta se za skupno mu-ziciranje odločila pred štirimi leti, medtem pa že posnela zgoščenko. Repertoar za tovrsten duo ni posebno bogat, zato morata godalca včasih poiskati transkripcije, včasih pa odkrijeta tudi manj znane skladatelje, ki so nekaj del posvetili najnižjima godaloma. Tak primer je Giorgio Antoniotto, glasbenik, o katerem ni mnogo zanesljivih podatkov: bržkone je bil rojen v Milanu, živel je v 18. stoletju in v Amsterdamu so natisnili zbirko dvanajstih sonat, med katerimi jih je pet za čelo in kontrabas, ostalih sedem pa za dva čela. Francini in Muraro sta lepo podala Sonato št.9 , ki ohranja mnogo značilnosti baro- čne forme, kaže pa tudi na nove kompozicijske prijeme. Izstopajočo vlogo čelista je Muraro dopolnil z basovsko spremljavo, ki ni bila povsem podrejena, bolj resno pa je kon-trabasista zaposlil Duo, ki ga je spisal virtuoz Domenico Dragonetti, z Bottesinijem najpomembnejši kontrabasist 19.stoletja. Pojoči violončelo in mehki ter uglajeni kontrabas sta lepo izvedla šest Fug Luigija Boccherinija, ki so Murara celo prisilile, da je zadnji dve zaigral na višje uglašen instrument. Zanimivosti pa še ni bilo konec, kajti glasbenika sta nam predstavila tudi bachovsko resnobni duet Luigija Cherubinija, nato bolj briljantno Sonato Fran-za Bende; v skupni igri sta pokazala zanesljivo intonacijo in ubranost, nezanemarljivo vir-tuoznost, pa tudi soglasno izdelano fraziranje, ki je odgovarjalo stilističnemu okviru. Svoj nastop sta zaključila s poklonom Franzu Josep-hu Haydnu ob 200-smrti: transkripcijo prijetnega dueta je pripravil nekdanji Murarov profesor na dunajski Akademiji Klaus Stoll in izvedba je lepo zaokrožila kakovostno matinejo, ki je kljub neugodnemu vremenu privabila v dvorano dokajšnje število poslušalcev. Katja Kralj Angažiran umetnik mednarodnega slovesa Hans Werner Henze, eden od najbolj uspešnih in dejavnih tržaških skladateljev mlajše generacije, kot je Corrado Rojac in vodilni mojster ustvarjalnega vrenja v španski glasbi 20. stoletja Joaquin Turina so skladatelji, ki jih je makedonski kitarist Vlatko Bocevski izbral za svoj celovečerni solistični nastop v okviru koncertnega niza, ki se ob sredah odvija na tržaškem konservatoriju Tar-tini. Tankočutni kitarist je z obvladanjem široke zvočne palete razvil pripovedno nit sonate, s katero je Henze v sedemdesetih letih ustvaril portrete treh shakespearovih likov. Njegova bravuroznost je bolj neposredno nagovorila publiko z narodnimi prizvoki Turinovih skladb, čeprav je ponotranjeni pristop izvajalca kazal večjo afiniteto do sodobnejše literature. Bocevski se je rodil v Skopju leta 1982, kjer je diplomiral z odliko pred osmimi leti, zdaj pa zaključuje bienij druge stopnje v Trstu, kjer je študiral tudi s Fredericom Zigantejem. Prav njegovemu profesorju je Rojac leta 2007 posvetil skladbo „Concavo e Convesso II», katere naslov citira kreativno oceno kritika, ki je skušal opisati futuristično umetnino. Skladatelj pa opisuje svojo skladbo kot preplet treh glasbenih figur, ki so metafora večplastnosti narave in kitarist je s prepričljivo izvedbo znal evidentirati ravno živost stalnih preobrazb glasbene materije. Med publiko je sedel tudi avtor skladbe, ki od letošnjega šolskega leta poučuje harmoniko na novonasta-lem oddelku konservatorija. Rojac se vrača v domači kraj kot uveljavljen umetnik, uspešen po bogati koncertni dejavnosti kot tudi na skladatelj-skem področju. Med bližnjimi obveznostmi, ki pričakujejo tržaškega glasbenika so razni koncerti (solistični in v komorni zasedbi) po severni Italiji in solo nastop v okviru nove produkcije gledališča Verdi v Trstu, to je uprizoritev Solbiatijeve opere »Il carro e i canti«, ki bo na sporedu v drugi polovici aprila. (ROP) / KULTURA Četrtek, 2. aprila 2009 15 NAŠ POGOVOR - Gospa Olga Hvalica Franza je v Vili Tomažič delala 13 let »Dani je sedla h klavirju in mi večkrat rekla: Sedi sem in odpočij se, ti preveč delaš ...« 87-letna Olga se živo spominja Dani, Eme in Pepija Tomažiča - Ko je leta 1942 prvič vstopila v vilo, je bil Pino že mrtev Ostal je velik limonovec, ki vsako leti obrodi okrog petdeset dišečih limon. Ostale so pločevinasta škatla za piškote in vrsta črno-belih fotografij v njej. Ostale so knjige v slovenskem in italijanskem jeziku, tiste o »mladoporočencih iz Rossettijeve ulice«, tiste s Stankovimi ljubezenskimi pismi in pesmimi. Ostali so predvsem spomini. Kajti spomini gospe Olge Hvalica Franza so kljub njenim sedeminosemdesetim letom živi. Čas jih ni zameglil, podobe so jasne, človeškefigure natančno izrisane. »Ne veste, koliko stvari mi še danes pride na misel, ko se spominjam tistih let,« prijazno pojasnjuje na svojem domu pri Magdaleni, v hiši z vrtom, ki ga sama obdeluje. Gospa Olga je prijetna in radoživa sogovornica, ki z besedami in fotografijami ustvari mozaik: mozaik skoraj štiridesetletnega obiskovanja Vile Tomažič v Ulici dei Porta. Njen prvi stik s tržaško meščansko družino sega v vojna leta. »Leta 1939 sem iz rojstnega Ročinja pri Kanalu ob Soči odšla v Milan. Zaposlila sem se pri prijazni družini, ki me je imela za svojo, za domačo. Plačevali so mi tudi prispevke za pokojnino. V Milanu je bilo takrat veliko slovenskih deklet. Ob nedeljah smo se zbirale in skupaj pele, Ivo, ki je bil zaposlen kot "maggiordomo" pa nas je vzgajal v slovenskem duhu. Jaz na primer nisem znala pisati v slovenščini, ker sem obiskovala samo italijanske šole. Z Ivovo pomočjo sem lahko domačim pisala v slovenščini.« Po treh letih Milana se je dvajsetletna Olga preselila v Trst. »V Ulici Montecchi, nedaleč od današnje redakcije Primorskega dnevnika, je živela moja teta. Nekega dne sem jo pospremila na pokrito tržnico in medtem, ko sva kupovali zelenjavo, me je nagovoril prijazen gospod: oh, kako lepo govori slovensko ta punčka, pri nas doma v Ulici dei Porta bi je bili zelo veseli!« Tisti gospod je bil Pepi Tomažič, Olgina teta pa je bila medtem že našla družino, ki jo je želela zaposliti. »V tisti hiši v Ulici Battisti sem zdržala dva tedna. Bila sem lačna, gospodarji so mi dajali le star kruh, zato sem odšla. S teto sva se napotili proti Ulici dei Porta in začeli iskati hišo, v kateri naj bi živela slovenska družina. Kako sva bili presenečeni, ko sva zagledali vilo z napisom Tomažič! Pozvonili sva in vrata sta nama odprla gospod Pepi in gospa Ema, oba v črnem: bilo je na začetku leta 1942, Pino je bil že dva meseca mrtev.« Dvajsetletno Olgo je presenetila notranjost vile, v kateri je bilo vse čisto in luksuzno. Presenetile pa so jo tudi tiste gospodarjeve besede. »Gospod Pepi je med ogledom hiše pokazal na omaro in rekel: tukaj je kruh, pri nas ne boš nikoli lačna.« Olga je pri Tomažičevih ostala trinajst let. Iz tistega prvega obdobja se ji je v spomin vtisnila žalost, ki je vladala v vili. »Gospod in gospa sta bila zelo potrta. Pinova smrt ju je užalostila, posebno hudo je bilo, ker nista vedela, kje je pokopan. Šele leta 1945 so trupla ustreljenih našli pri Trevisu. Krste so pripeljali na Veliki trg: koliko ljudi je bilo na trgu, ko se je Pino vrnil v Trst!« Svetel žarek v tolikšni žalosti je predstavljala hčerka Danica, ki so ji pravili Dani. Olga se je z njo zelo dobro razumela. Desno: Danica, Pepi in Ema Tomažič, na spodnji sliki Ema, Olga Hvalica in Marica Terčon. Deček Pino igra violino, mlada Dani na stopnišču pred domačo vilo. osebni arhiv olge hvalica franza »Vsak dan sem ji v njeno stanovanje v Ulici Rossetti nosila sveže mleko, ki ga je zelo rada pila. Čeprav je veliko časa preživljala pri starših, je bila rada tudi sama. Morda tudi zato, ker je bila gospa Ema zelo natančna in je zahtevala red, Dani pa je bila mlada, polna življenja. Zelo dobro se je razumela z očetom, ki je bil zelo prijazen in občutljiv. Tudi meni je na primer večkrat pripravil vrečo hrane, da sem jo nesla družini v Ročinj. Dani je rada igrala klavir, tako v Ulici dei Porta kot v svojem stanovanju. Ko je sedla h klavirju, mi je večkrat rekla: sedi sem in odpočij se, ti preveč delaš. Z mano je ravnala zelo prijazno, kupila mi je tudi črno obleko in mi podarila čevlje s podplati iz plutovine: kdo bi si jih sicer lahko privoščil! Veliko se je družila s prijateljico Cito, tudi Boris Pahor jo je večkrat obiskal, od nekdaj sta bila prijatelja. Tudi on je rad igral klavir.« Gospa Olga si je pred nekaj tedni v Slovenskem stalnem gledališču ogledala predstavo Zaljubljeni v smrt. Med pripravami sta jo tudi obiskala umetniški vodja Marko Sosič in dramaturginja Tamara Matevc, katerima je zaupala nekaj svojih spominov. »Dani je bila res živahna, a ni mi bilo všeč, kako so jo predstavili. Zdela se mi je preveč senzualna, meni se ne zdi, da bi bila taka. No, sicer ne vem: take stvari se običajno ne vejo. Jaz vem, da je Dani redno hodila v Fossano, kjer je bil zaprt njen mož Stanko. Vsak teden mu je nosila pakete, redno sta si dopisovala, njuna pisma so tudi objavili v knjigi.« Ko se je Stanko, ki se ga gospa Olga spominja kot zelo resnega človeka, končno vrnil iz zapora, sta mladoporočenca skupaj preživela tri mesece. Vse do tistega mar-čevskega popoldneva. »Razširile so se govorice, da sta se Dani in Stanko odpravljala v partizane. Ne vem, ali odgovarja resnici. Dani je gotovo bila za partizane, Stanko pa ni bil komunist, bil je iz zelo pobožne družine, a tudi anti-fašist. Ne vem, zakaj ju je 10. marca 1944 obiskal dr. Zajc iz Ljubljane, vem le, da je okrog 17. ure zazvonil telefon v Tomažiče-vi vili. Bila je vratarica iz Ul. Rossetti. Dejala je, da so iz stanovanja pritekli trije moški v belih dežnih plaščih in ji rekli, da so slišali streljanje; potem so se razbežali vsak v svojo smer ...« V stanovanju na Rossettijevi ulici so v mlakah krvi našli tri trupla, nad vilo v Ulici dei Porta se je zgrnil nov oblak žalosti. »V vili se je zbralo ogromno prijate- ljev, tako kot so se zbirali ob obletnici Pi-nove smrti. V dnevni sobi sta na parah ležala Dani in Stanko. Dani je nosila poročno obleko, lep bel "tajerin". Prestreljeno oko ji je pokrival nagelj ... Na dan pogreba je bil vrt vile poln vencev, proti pokopališču je krenil dolg sprevod kočij.« Tomažičevi takrat še niso imeli družinske grobnice. Prostor pod stebriščem na pokopališču pri Sv. Ani so si zagotovili kasneje, ko je gospa Ema morala pokopati tudi moža, ki je nedaleč od doma umrl pod ruševinami bombardiranja. Druga svetova vojna je družino Tomažič uničila, tudi potem pa ji večkrat niso prizanesli; gospa Olga se na primer spominja, kal O 12/17H^ii ^'NB O " PORTOROŽ O --- - ČRNOMELJ 9/17 REKA 11/18 OPATIJA ZAGREB 10/15 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Zgodaj zjutraj bo ponekod lahko še deževalo. Od popoldneva se pa bodo lahko pojavljale plohe. Podnevi se bo v nižini ter ob morju razjasnilo. Jutri bo sprva še deževno, popoldne pa bo dež ponehal. Ponehala bo tudi burja na Primorskem. LONDON - Ob vrhu skupine G20 Michelle Obama na večerji ob avtorici Harryja Potterja Michelle Obama DEMOGRAFIJA V tropih se rodi več deklic PARIZ/LONDON - Pari, ki si želijo rojstva deklice, naj odpotujejo v Afriko, kjer naj tudi ostanejo, če gre verjeti včeraj objavljeni študiji. Ta kaže na veliko razliko v deležu rojstev deklic in dečkov v prid prvim v tropih. Študija je analizirala podatke o rojstvih iz 202 držav v obdobju med letoma 1997 in 2006. Glede na analizo je bilo v tem obdobju 49,3 odstotka novorojenčkov v Afriki deklic, v Aziji in Evropi pa je bilo teh le 48,6 odstotka. Iz študije tudi izhaja, da delež dečkov narašča z geografsko širino. Temu verjetno botrujejo dejavniki, kot so dolžina dneva in temperature, je v študiji navedla ameriška raziskovalka Kristen Navara. Sicer študija tudi ugotavlja, da je razmerje med rojstvi dečkov in deklic po svetu načeloma prav neverjetno stabilno. Na 100 novorojenih deklic se tako rodi med 105 in 106 dečkov. Delež dečkov je tako po svetu v povprečju 51,3-odstoten, z izjemo tropskih območij, kjer je zgolj 51,1-odstoten. (STA) VATIKAN - Prispevala je pričevanje Sophia Loren si želi beatifikacije Janeza Pavla II. Sofia Loren LONDON - Prva dama ZDA Michelle Obama je na včerajšnji večerji pred četrtkovim vrhom G20 v Londonu sedela ob avtorici znamenitega Harryja Potterja Joanne K. Rowling. Na Michellini drugi strani je sedela tekačica na srednje proge in večkratna olimpijska zmagovalka Kelly Holmes, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na večerjo, ki jo za spremljevalke predsednikov oz. premierov 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih držav pripravila soproga britanskega premiera Sarah Brown, je bila sicer poleg različnih umetnic, podjetnic in neke slovite psihologinje povabljena tudi manekenka Naomi Campbell, piše dpa. Večerjo je damam pričaral znani britanski "televizijski" kuhar Jamie Oliver, na mizi pa se je med drugim znašle tudi domače britanske jedi, kot je va-ližanska jagnjetina z mladim krompirjem in belu-ši. V luči svetovne gospodarske krize je bila večerja sicer manj ekstravagantna in luksuzna, kot so bile podobne pojedine v preteklosti. Možje ter nemška kanclerka Angela Merkel so sinoči večerjali ločeno od svojega spremstva na Downing Streetu 10. Kdo je tam sedel ob kom, ni znano, ve pa se, da soprog kanclerke Merklove, Joachim Sauer, v London ni prišel, še dodaja dpa. (STA) HRVAŠKA - Redek primer četverčkov Srečna mamica rodila dva para dvojčkov ZAGREB - Mamica Zvjezdana Vrbetic iz Velike Gorice pri Zagrebu je rodila dva para zdravih enojajčnih dvojčkov. Četverčki - dve deklici in dva dečka - so bili rojeni s carski rezom v 35. tednu nosečnosti, ki je potekala pod zdravniškim nadzorom, saj so redek primer četverčkov z ultrazvokom odkrili v petem mesecu nosečnosti. Kot poroča časnik 24 sata, so se Ema, Lana, Lo-vro in Filip Vrbetic rodili 22. januarja letos. Ob rojstvu so tehtali med 1200 in 1300 gramov, po dveh tednih pa so zapustili porodnišnico. Vrbeticeva je zanosila z zunajtelesno oploditvijo, ko so ji vsadili dva oplojena embria, je za hrvaške medije v torek pojasnil zdravnik Josip Belmiš iz Klinike za ženske bolezni in porode v Zagrebu, ki je od začetka spremljal nenavadno nosečnost. "Gre za izjemno redek pojav, način, kako se to zgodi, pa v medicini še vedno ni popolnoma razjasnjen," je dejal Belmiš. Pojasnil je, da je imela mamica dve posteljici z dvema ovojnicama plodovnice, v katerih se razvijajo dvojčki. Jajčeci sta se namreč razdelili v maternici, kar predstavlja medicinski fenomen. Deklici sta imeli svojo posteljico in plodovnico, dečka pa svojo. Verjetnost, da se embria na ta način razdelita, je ena proti 25 milijonov. Zdravnik je dodal, da še ni slišal za podoben primer v svetu s srečnim izidom, saj je omenjena nosečnost izjemno rizična in se zgolj vsaka četrta konča brez pripetljajev. Poudaril je, da je bila mamica zelo disciplinirana in je zadnjih nekaj mesecev mirno ležala v postelji. (STA) RIM - Med pričanji, ki jih je Vatikan prejel v prid beatifikaciji pokojnega papeža Janeza Pavla II., je tudi pismo italijanske filmske dive Sophie Loren, je poročal italijanski tednik Chi. "V svojem srcu ljubosumno varujem spomin na Janeza Pavla II.," v pismu, ki ga je prejel za primer beatifikacije pokojnega papeža pristojni prelat Sla-womir Oder, piše z oskarjem nagrajena zvezdnica. "Ta spomin je vsakodneven. Šla sem na grob Janeza Pavla II. v Vatikanu, da bi se mu poklonila in molila, da bi pokazala svoje veliko občudovanje in verovanje. K njemu sem se v določenem trenutku tudi obrnila po blagoslov za mojo celotno družino," je še zapisala Lorenova. Postopek za beatifikacijo Karola Wojtyle so sprožili že dva meseca po njegovi smrti 2. aprila 2005. Tako kratek rok - običajno mora preteči pet let - je določil njegov naslednik, Benedikt XVI. in s tem odgovoril na pozive vernikov, predvsem iz Poljske, naj se Janeza Pavla II. takoj razglasi za svetnika. Doslej najhitrejšo beatifikacijo so opravili v primeru Matere Tereze. Za blaženo je bila razglašena leta 2003, šest let po smrti, pri čemer je sam Janez Pavel II. odpravil daljše čakalno obdobje. Glede na nepotrjene informacije, ki so pricurljale v javnost, naj bi Janeza Pavla II. za blaženega razglasili ob peti obletnici njegove smrti, torej 2. aprila 2010. Za razglasitev za svetnika pa je potrebno dokazati še en čudež. (STA) POREČ