JDTTZHZCTV^ISrO
rf*“2" hä m im isäotom	xm
Oh, vosotros cuantos pasdis por el Dan Samo: camino, atended y considerad 31 hav dolor como el dolor mio (Jer. Lament.
1. 6).
Ay, que error el de fanta gente que quieren vivir sin contratiempo. Rodea-dos de comodidad, carino, honoi, lle-nos de salud, prösperos en sus em-presas ... es la ilusiön que sa hacen . . .
Se olvidan de que vivimos en el volle de lagrimas, de que somo en esta vida tan solo transeuntes, que con marcha räpida hemos de conti-nuar hacia la eterniadd; que quien se detiene en las cosas, que dema-siado lo atraen en esta travesia, co-rre el riesgo, de no llegar. Con el entretenimiento pasajero de esta vida perderd la dicha eterna . . .
Para hacernos comprender mejor ia prudencia con que hemos de gozai de las alegrias, consuelos, placeres y comodidades mundanas nos quiso dar Dios el misterio del Viernes San to: la pasion de su Hijo, nuestrc Se-hor Jesucristo y el dolor de su Madre, la Virgen Santisima de los Siete
Dolores . . .	valor del sufrimiento, de la humillu-
No hay palabras ni iilosofia huma- ci6n dg ,a injusticia y de ia miseria. na que pudieran intundir mas con- Comprendemos que son la escalera suelo y mäs valor a los que sufren, gUe con(juce hacia la verdadeza dicha que el sublime ejemplo del Calvario. ,a cual consiste en esta vida en
Las vanas ilusrones del paramo te- paz de ,Q concie„cia Y en la otra rreno en comodidades, honores. pla- en e[ premio de la ielicidad eierna. ceres y vanidades se derrumban en Imitando a jesüs y Maria en las nada, incapaces de Uenar el corazon. pruebas de la vida gozaremos con de secar las lagrimas y mitrgar los ellos en ,a eternidad. dolores de los desgraciados hijos de Adän.
Pero en frente de la cruz de Jesus	"EL DESCENDIMIENTO"
Y del traspasado corazon de la Ma-
dre de los Dolores comprendemos el obra Francesa. Escuela de Avignon
“O vi vsi, ki greste mimo, postojite in poglejte čigava bolečina je kakor bolečina moja!" nam kliče trpeči Odrešenik.
Lahko je lačnemu in strganemu obetati boljše čase, bolnika tolažiti z upanjem, da bo že bolje . . . Trpin prisluškuje, toda če gre njegova beda vse na huje, kaj mu veljajo lepe pesniške besede? . . .
po bivamo krute vesti o nečloveških nasilnostih iz domovine. Koliko naših dragih je bilo na grozovit ali podel način uničenih!
Kje najdemo modrost# ki naj razžen.e obupne misli in zapre usta bogokletnim besedam? Tisti, ki obetajo ljudem raj na zemlji obmolknejo ... Še več! Saj so ravno oni krivi, da je hudobija zrastla čez vse meje. Ker so odvrnili človekove misli od nebes, so ga napravili zverino, ki krvoločno brodi po krvi drugih kateie smatra kot oviro na svojem potu. Besede človeške modrosti so jalove in brez moči, da obrišejo eno samo solzo ranjene materinske in otroške ter bratske ljubezni!
Kadar Ti polje v srcu obup, kadar Te razdvaja dvom, tedaj ne reci: Ne vem ali naj bi klel, ali molil, ali jokal, ali začel pobijati še jaz . . . Pod križ stopi in ob strani Žalostne Matere Božje in ob Križanem premisli nauk, da ne živiš na svetu za telesno srečo, temveč zato, da rešiš svojo dušo.
Jezus je bil izdan od svojega apostola, pa mu je z ljubeznjivo besedo še ponudil odpuščanje.
Sprejel je zasramovanje On, ki je hip preje, s samim pogledom vrgel v prah biriče, ki so ga lovili!
Trpel je udarce bičanja On, ki je s svojo besedo očiščeval gobave in vrnil zdravje hromim!
S trnjem je bil kronan od ljudi On, ki je z lastno močjo zapovedoval valovom, viharjem in potresom!
(Nadaljevanje na naslednji strani v sredi).
VELIKA NOČ.
Rade uhajajo misli tja Kjer cerkev svetega Urha stoji, Tam se rajaje shajajo, s spomini iza mladostnih dni.
Kako je bilo tisti krat:
Aleluja, aleluja je pesem donela, in čez vso dolino pomlad, je svoja žehteča krila razpela.
Kakor iz prsi orjaških iztrgan, strel je zagrmel za vasjo, da se ie stresla duša in v prsih, postalo je toplo sladko.
Aleluja, aleluja, od vseh strani zvonovi so zabrneli.
Aleluja, aleluja, na trgu so v procesiji pevci zapeli.
Vsa v lučih okna žarela so ob zori tistega dne;
Kam si zasanjala duša se, kam si v spominih zašlo srce?
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Uiedništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez.
Telefon 48 - 3361	(48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure m po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldan 4924 Telefon 59 - 6413
CERKVEN VESTNIK
7. APR.: Maša na Paternalu za
Pri sv. Rozi za f Jožef Ražem
Pri sv. Rozi za f Franc Špacapan ob 12 uri.
Molitve in križev pot na Aveila-nedi.
14. APR,: Maša na Avellanedi za j Aleksander Kornhauser in sin.
Pri sv. Rozi za y Emilija Šatraj-čič ob 12 uri.
19.	APR.: Ob 18 ura molitve. Križev pot in spovedovanje na Avellanedi.
20.	APR.: Od 14 do 15 ure spovedovanje pri sv. Neži (Paternal), ob 15 uri blagoslov velikonočnih jed'.
21.	APR.: VELKANOČ. Maša ob 9.30 na Avellanedi za f mater Marije Krajcar.
Na Paternalu za f Viktor Keber, obletna ob 10.30.
Pri sv. Rozi za f Nežo Leban ob 12 uri.
Molitve na Paternalu s slovesnimi litanijami.
28. APR.: Maša na Avellanedi za f Marko Nemanič (obl.).
Pri sv. Rozi za f stariše Kavčič.
POROČILI so se: Pri sv. ROZI CELESTINA ŽIVEC iz Oseka ter JOŽEF UŠAJ iz Šempasa — Lojze Birsa iz Rihenberka in Lucijana Basualdo. V VILLI DEVOTO se je poročil MIRKO LEBAN iz Grgarja V SAAVEDRI MARCELA CIGOJ in Ricardo Ambrosia Vidah
VELIKANOČ. Mimo križa hodijo zemljani, s križem zaznamujemo naše čelo vsak dan in vendar je toliko ljudi, kateri menijo da bodo brez križa dosegli večno srečo in se bodo zveličali brez dela za svojo dušo. Samo za telo jim je mar; kaj bodo ljudje rekli, to jih skrbi. Kaj pa bo z njihovo dušo, to jim je postranska stvar!
POD KRIŽEM pomisli dragi vernik, kaj je Tvojega življenja namen in kako zelo si Bogu nehvaležen, ker brez brige tja v en dan živiš! Res je klical gospod Jezus: Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo! Toda nikar ne izzivaj božje pravične jeze, zakaj tudi je spregovoril isti Jezus: Ne jokajte nad menoj, temveč nad seboj in nad svojimi otroci! Ali mar ni vse to strašno gorje, ki je prišlo čez svet nekako opozorilo na ta Gospodov opomin? . . .
Zato se spomnite Vaših duš. Pohitite spet k spovedi in pristopite spet k angelski mizi za Velikonoč!
Posebno ste povabljeni k molitvi križevega pota. Na Paternalu 14. aprila, na Avellanedi 7. aprila pop.
NA VELIKI PETEK prihitite na Avella-nedo ob 16 uri k molitvi Kristusove smrti,
MAJNIK SE BLIŽA
Spominjamo, da bo na zadnjo majniško nedeljo shod v Lurdu z začetkom ob 15 uri.
Na križ je bil razpet On, kot razbojnik, pa ni stegnil svoje vsemogočne roke proti sovražnikom, marveč je prosil: “Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!"
Nag je visel na križu v zasmeh sodrgi On, ki oblači ptice in lilije, ki je vsem dobrote delil.
Žejo je trpel na križu On, ki je s 3 hlebčki kruha nasitil 5000 lačnih!
Preboden je bil s sulico Or, ki je klical: Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas
poživim!
^Žalostni Materi je bil položen mrtev v naročje On, ki je jokajoči materi obudil mrtvega sina in žalostnim starišem vrnil mrtvo hčer!
Pod. križ stopi maloverni, in tamkaj pomisli zakaj živiš na svetu. Poglej trpečega Zveličarja, ki je vsemogočni Bog, pa je dopustil, da so ga tako strašno ponižali, izdali, mučili, in zaničevali pa boš umel to, kar neverni ne razumejo:
Zemlja je solzna dolina. Kdor stepa za Kristusom in vdano nosi naloženi križ; kdor z molitvijo, delom in. zatajevanjem samega sebe ohranja v srcu vero, upatve in ljubezen bo ob nauku ir. zgledu Gospodovem vedno našel tolažbo in pomoč.
Brez križa in Boga človeštvu ne preostane drugega kot tema sovraštva, zavisti in obupa.
10 LETNICA NA AVELLANEDI
V juniju bo že 10 let, kar se zbiramo pri slovenski službi božji v Man. Este vez 630. Ta spomin bomo praznovali z večjo slovesnostjo in spominjamo že sedaj rojake na ta dogodek.
BRATOVŠČINA ROŽNEGA VENCA
Shod na PATERNALU 14. aprila. Seja vodstva po molitvi.
Na AVELLANEDI shod 7. aprila. Seja ob 15 uri.
POŠTA V DOMOVINO
PISMA gredo redno. Navadno pismo za 20 cent., avijonsko 60 cent.
PAKETE sprejema Rdeči križ. Se more poslati pakete do 2 kg, kar stane 10 S. Več kot en paket se ne sprejme istočasno za isto osebo. Časopisne pošte še ni.
TRI PISMA (Prejel g. Hladnik).
ŠENT VID PRI STIČNI. Piše župnik Janez Hladnik 5/12 46. "Od doma toliko vem, da so Štefan, Angela in Nace odsotni. Kje so, ne vem; molim zanje vsak dan (Štefan je na prisilnem delu. Nace in Angela sta v begunstvu v Italiji) . . . Moj brat Jakob se je vrnil iz Bavarskega iz izgnanstva in je sedaj v Ljubljani, kjer ima službo potovalnega učitelja za sadjarstvo. (Preje bil v Kamniku).
Na Dolenjskem je še precej mirno . . . Jaz sem se močno postaral (ima že 84 let). Spomin me zapušča, želodec mi odpoveduje, vendar v pokoj mi ne kaže iti. Pokojnine ni, kongrue (duhovska plača) tudi ne dobivamo, prihrankov nimam, inventar se je pa precej zmanjšal. Duhovnikov primanjkuje zelo v naši škofiji. 60 župnij je brez duhovnika. Bogoslovcev je pa v vseh 6 letnikih samo 11. Mnogo jih je zbežalo, novih se pa ni priglasilo .. . Kam plovemo.
KRIŽEV POT na AVELLANEDI 7 in 19 aprila ob 16 uri.
NA PATERNALU 14. aprila ob 16.30 (Avalos 250).
(Zvedelo se je po drugi poti, da jo bil isti v februarju postavljen pred "ljudsko sodišče", radi “agrarne tatvine ' . . . čeprav mu ie vsa fara priča, da je vso razdelil sproti potrebnim in nima na stara leta nič prihrankov).
PRAGLIA PRI PADOVI. Piše dr. Odar. ravnatelj slovenskega bogoslovja tamkaj 12. febr. 46.	... Včeraj sem dobi!
Tvoje pismo. . . . Odšli smo iz Ljubljane 6. maja na vrat na nos. Mene so več dni preje Nemci lovili. Celo leto sem moral menjavati prenočišče, ker so me Nemci imeli za "anglofila". Zadnje dneve so me hoteli na vsak način vjeti. 4. in 5. maja so me cel dan iskali. Zadnji večer je prišla straža 15 krat in jo je vodil sem podpolkovnik, jaz pa sem tičal v luknji ... En mesec nato so me partizani obsodili v Ljubljani na 10 let prisilnega dela, na zaplembo vsega imetja in trajno zgubo civilnih pravic, češ da sem bil izdajalec in da sem sodeloval z Nemci. Ubijam si glavo, a ne morem umeti v čem je bilo moje izdajstvo, ko ves čas okupacije nisem z nobenim Nemcem niti besede Spregovoril . . . Sedaj sem tu v tem začasnem slovenskem semenišču. Z mano so kot profesorji tudi: dr. Ahčin, dr. Lenček, dr. Slavič, dr. Vodopivec, dr, Turk, dr, Čepon, dr. Pajk in dr. Truhlar...
V domovini je hudo . . . Skrbi me kam bomo z duhovniki. Nekaj se jih bo lahko vrnilo brez posebnih poseldic, tako upamo, toda tisti, kateri so bili bolj izraziti v boju proti komunizmu nimajo upanja na vrnitev. Škof Rožman so v Celovcu v angleški internaciji, z njimi imamo stalne stike ....
ALEKSANDRIJA - Egipt - 9. 1. 1946. Piše štajerski duhovnik Jože Luskar, ki je našim bralcem že poznan.
Šele danes mi je mogoče odgovoriti na Vaše cenjeno pismo, čeprav je že precej časa odkar mi ga je prinesel g. Ambrožič iz Caira. Sem namreč zelo bolan in že devet mesecev sem priklenjen na vročo posteljo v Aleksandrijski bolnici. Najhuje mi je bilo v oktobru in novembru; po peti krvni transfuziji skoro ni bilo več upanja na rešitev. Zdaj pa je toliko bolje, da sem spet dobil voljo do življenja. Ne vprašajte, kaj mi je! To je vojna! Jaz pa se ne čudim, če sem bolan: bolj je čudno, da sploh živim! Moj križev pot gre že v šesto leto. Tako rad bi spet zastavil lopato v božjem vinogradu in delal! Saj sem komaj dovršil študije, ko me je zgrabila vojna vihra in me vrgla v svet kot tisoče drugih. Hudo, strašno me je zdelalo neizmerno trpljenje, ki smo ga prestali med grozotami vojne pošasti, tako da je ostal skoro samo še duh: dolge noči sem poslušat izpovedi pogaženih, strtih trpinov in dajal tolažbo takrat, ko bi bil tolažbe najbolj potreben sam. In ko je zadnjega vzela noč, sem zaril obraz v dlani in jokal na glas. In bi bil klonil, če bi ne vedel, da smo duhovniki zato, da drugim lajšamo gorjč, ne pa da bi ga s svojimi tožbami večali. Zato tudi Vam ne bom pisal o tem; le lažje je, če si mi kaj med seboj povemd.
Vsako trpljenje je hudo, vsak udarec boli; toda vsako mučenje se prestoji in ima svoj konec. Spominjam se, da sem nekoč čisto mirno stal ob zidu, pripravljen za streljanje; saj jih je toliko že padlo; saj je toliko novih svetih mučenikov, ki smo prej mislili, da so samo navadni (Nadaljuje na zadnji strani platnic)
Kdo mi bo ukazal
Doma je bil petek malovernim velika spcdtika. Kar ni jim šlo v glavo, zakaj naj bi ne smeli v petek jesti klobase, ki je vendar v petek prav tako dobra kot v nedeljo ... V Argentini petka ni. So pač drugačne razmere. Prehrana je tukaj drugačna, kot je bila v Sloveniji, kjer je bilo meso le bolj redka prikazen. Uuživala se je največ rastlinska hrana in zato r.i bila nikaka neprilika in zmeda za gospodinjstvo, če je bilo v petek meso zabranjeno. Saj so naše gospodinje znale napraviti sto okusnih jedi brez mesa in brez svinjske masti. Toda tudi v Sloveniji so se gospodarske razmere spremenile in zato je tudi Cerkev prilagodila postno postavo novemu položaju tako, da je bila v postne dneve dovoljena raba vsake masti za zabelo.
Tukaj je pa dežela, kjer menda gospodinje ne znajo napraviti jedi brez mesa . . . Zunaj v kampu so kraji, kjer sploh nimajo zelenjave in je meso skoraj edino hranivo. Zato je pa tudi Cerkev postno postavo olajšala. V petek se mesna jedila smejo uživati, razen v 40 dnevnem postu. Edini post v tej deželi so sedaj 4 vigilije, petki in srede v postu, veliki čertek ter kvaterni petek v adventu. In še od teh samo pepel ',:ca in postni petki post od mesa.
In vendar je še to nekaterim odveč. Ne umejo, da je post postavljen v njihovo korist in ne za nadlego. Tisočletna modrost Cerkve in n.ezmotno vodstvo Svetega Duha je vsakemu mislečemu zadosten dokaz, da je post zapovedan v veliko telesno in dušno korist vernikov.
POST NI TELESU ŠKODLJIV
Jasno dejstvo je, da je mnogo ljudi bolnih radi preobilno hrane, od posta pa še nihče ni obolel, razen radi lakote. Posebna zdravniška komisija pred 40 leti je znanstveno preiskovala zadevo posta. Preštudirali so tudi življ.enske pogoje kartuzijancev, ki so menihi, ki sploh ne jedo mesa in imajo samo eno hrano na dan, silno strog dnevni red in mnogo resnega dela. Dogr.ala je tista komisija, da so prav kartuzijam najbolj zdravi ljudje, ki dožive povprečno 10 let višjo starost, kakor ljudje enakega telesnega nastroja v svetu v vsej obilnosti . . . Po soglasnem mnenju veščakov se poje trikrat več, kot je zdravju resnično treba; prav zato se pa seveda tudi želodec preje izrabi in ves organizem preje opeša. Mora pač preveč delati! Za mr.oge bolezni je najbolj izdatno prav po ceni zdravilo: strogi post .... Toda ljudje raje zapravijo stotake na medicinah, kot da bi odrekli grlu, ki neurejeno poželi. Premnogo ljudi dela ravno narobe: Žive zato, da le jedo . . . Zdi se jim, da je glavna vrednost življenja v tem, da se posladkajo z dobrim prigrizkom in prilizkom ... In vendar je prava modrost življenja zapisana v besedi: Jemo zato, da živimo! . . . Pač moramo uživati hrano, toda imeti moramo vedno zdravo mero in biti toliko gospodarji nad seboj, da držimo mero. Čeprav se še sline cede po slaščici, je treba modro premagati neurejeno željo, da ne bo na kvar telesu in duši. Revmatizmi, sladkorna bolezen (diabetis), j eter''-e, želodčne in črevesne bolezni, kri in živci ter možgani . . . skoro vse telo more postati žrtev požrešnosti. Močna volja, ki se ne vda želji grla je najcenejše zdravilo in najzanesljivejše lepotilo.
POST KOT DELO POKORE
ima prav tako veliko vrednost za dušo kot za telo. Vsa človekova nagnenja so neurejena. To pač zato, ker je ravno v tem največja človekova naloga, da s krotenjem poželjivosti doseže zmago duha nad telesom. Vsa tragika človeštva ima svojo razlago prav v neredu r rže-ljenja. Ko bi trezna pamet vedno vladala v človeku, bi nihče ne zvabil po sosedoem, bi nihče ne bil gladen več kot tega kar res potrebuje, bi nihče ne gorel v zavisti nasproti drugemu, pač pa bi z veseljem storil drugemu na prid kar bi mogel . . .
Človeška modrost je kakor ljudska neumnost. Ko bi s postom prav lahko premagali bolezen, raje iščejo dragih in morda celo kvarnih zdravil . . . Mesto da bi človeštvo sprejelo moder nauk Cerkve, ki je nauk božje modrosti, da je treba s zatajevanjem neurejenih nagnjen sebi odreči, da je treba nojnrej ukrotiti lastno grlo, potem ne bo težko ustramovati tudi napuh lakomnost, nečistost, nevoščljivost, jezo in lenobo ... pa iščejo slepci za slepimi vodniki, kako bodo človeštvo
ozdravili z iznajdbami ter socijalnimi zakoni .. . Seveda je tudi tisto potrebno, toda vse bo neuspešno, če se dajo ljudje voditi poželjivosti. lakomnosti in napuhu. Za dosego resnične notranje urejenosti je post ključ . . . Danes je na svetu manj resnične sreče in zadovoljnosti kot je ni bilo nikdar — kljub temu, da ima človeštvo na razpolago za svoje blagostanje vsega bolj kot nikdar preje. — Zakaj? Zato ker nikdar niso ljudje imeli tako malo volje in smisla za post kot danes.
Odvrnili so ljudje svoje misli od nebes, kamor smo namenjeni in zablodili v usodno zmoto, — posvetnega uživanja. Srečo iščejo v tem, da strežejo neurejenim željam na kvar svoji duši in svojemu telesu. Smisla za zatajevanje ni, zato pa si osvaja prvenstvo v človeku telesna nasladnost: zato se zanemarja pamet in duša, zato človek postaja vsak dan bolj zverina ... In se še kdo čudi, kako je mogoče, da se dogajajo okrutnosti, o ka.or h nam pišejo iz Europe!
To je pač narr na pos’edica splošnega propada duhovnorri v človeku in poživinjer.ja, v katerega pade človek, če skrbi le za telo dušo pa zanemari. Strašne stvari smo že zvedeli o človekovi kr- oločnosti in še hujše bodo prišle na dan, In drugače biti ne more, kajti človek, kateri je zatajil svoje božje otroštvo, je zapravil tudi bratstvo. Tako postane človek slabši od krvoločne zveri. Proti temu jo ero sano uspešno sredstvo, katero je oznanil Jezus: “Delajte pokoro, zakaj kraljestvo božje se je približalo."
ČLOVEŠTVO, KATERO ZANIČUJE POST,
je brez rešitve obsojeno na popolno propast, katera nese v prepad ne le hudobne, temveč tudi dobre. Naip-ej ro na vrsti ravno dobri, ki padejo kot žrtve hudobije; za njimi se pogreznejo v prenad hudobneži, i ;da z velikansko razliko:	Dobri vedo, da je
trpljenje odreš .-joče in : ato sprejmejo vdani v voljo božjo ne le prostovoljne pokoro in poste, temveč tudi bridke krivice, ki so jim seme večne sreče. Brezverni pohotneži pa besne proti svojim žrtvam, a pod težo pekoče vesti bodo končali v obupu in pogubljenju. Na belih kosteh svojih žrtev jih bo njihov polom še boli pekel.
Neštetokrat v zgodovini je človeštvo s pokoro, postom in molitvijo odvrnilo grozečo nesrečo in doseglo odpuščanje in usmiljenje. Danes so zato ljudje gluhi. Nočejo oke sano priznati svoj greh in s postom in pokoro popraviti svojo krivdo. Zato ni bila dovoli niti prva in ne druga voina. Morala bo priti še tretja in morda še čeirta. Tako dolgo, da bodo narodi strti na razvalinah spoznali, da je samo niihova krivda vse tisto grozno razdenaje, ker so odpadli od Boga in božje postave, ker so nebesa zatajili z željo da bi ustvarili nebesa svoji telesni razbrzdani poželjivosti.
NIMAJO PRAVICE PREKLINJATI BOGA.
kako da more dopuščati take stvari, temveč se morajo udariti na lastne prsi in ponižno priznati: sami smo krivi in je zaslužena kazen vse gorie, katero je čez nas prišlo.
Če voz zapelje iz poti se bo zvrnil! Trdo i= delo, spraviti ga nazaj na pravo pot. Človeštvo je tudi zavozilo. In samo pokora ga more spet spraviti k redu.
POST JE VIR ZASLUŽENJA.
Z mnogi grehi človek žali Boga. Kadar se da zavoditi svojim neredn-m željam prestopi s tem božjo postavo, škoduje svojemu telesnemu in še bolj dušnemu življenju. S tem naredi pred Bogom dolg. Kako naj ga
poravna? S čim bo odplačal, kar je Bogu dolžan? Kako bo potolažil pravično božjo jezo?
Jezus nam je povedal, da je post, miloščina in molitev tisto, s čemer človek doseže spravo z Bogom. Če lažnjiva človeška modrost zasmehuje ta nauk, s tem ne spremeni stvari. Človeku nima dati nobenega nadomestila, pač pa ga oropa edinega načina po katerem naj išče spravo z Bogom, da ne bo nesrečen za večno.
Prav zato, ker je post ir, vsakršna pokora tako velikega pomena za človekovo zveličanje, je lazimo-drost in peklenska laž vedno na delu, da človeka razoroži. Kdor zanemarja post in ga podcenjuje, bo kmalu zapustil pot božjih postav. Nima več nobene uspešne obrambe proti lastni poželjivosti, proti zapeljevanju sveta in proti peklenskim zvijačam. Razoiožen je padel v roke sovražniku svoje duše.
Pod krinko prosvete in napredka postane človek vsak dan bolj žival in vsak dan manj človek, ker ima vso skrb samo za telo in nikake za dušo. Norčuje se iz posta, ker ga ne ve ceniti, dela tako kot hudoben otrok, ki na lastno mater pljuje . . .
iZato ne bodi kakor trmast otrok, ki cepeta in kriči, kadar mu pametna mati ne ugodi . . . Cerkev je modra mati, ki ve kako velik blagoslov je za človeka post, zato ga nam naroča in ga nam tudi zapoveduje. V človekovo večno in časno srečo je, če ga zvesto spolni in njegova lastna poguba bo, če ga zanemari.
Post in pokora bosta rešila Tvojo dušo. Post in pokora ter neutrudna molitev vernih bo tudi rešitev sveta pred novimi vojnimi strahotami. Ne bodi torej brezbrižen! Tvoja krivda bo če bo Bog še zavihtel bič čez grešni svet in ga udaril z novo vojno.
David Doktorič:
V SRCU MT SOLNCE ŽARI!
V moji duši že vse te dni čudovito sonce žari,
. čeprav ne vidim veselega obraza v mrki množici, ki me obddr. —
Kakor če sredi snežnega mraza veselo se cvetka smehlja, kako te dni
v mojem srcu veselje žari.
Dali si že občutil radost pesnika, ki je pesem končal?
Ali jetnika, ko v zlato prostost presrečno pot ie ubral?
Radost žene, ki se spolnila
ji vroča je želja,
da svetu je dete rodila,
morda bila bi podoba le tega veselja.
Kaj bi meni ta raj sladkosti sredi morja neskončnih bridkosti? Okrog in okrog zija le peklo, a v mojem srcu — žari naj neb6?
Kako si dober. Gospod Bog!
Kako me ljubiš, čeprav sem ubog!
Saj si Ti mi dal to sladkost,
da iz src preženem trpkost,
sirote z ljubeznijo vzradosiim
in s svojim uboštvom jih še bogatim!
Kdo je še, kakor jaz, siromak
in vendar tako nesboncno bogat?
ROJAKI! 7. APRILA NA PRIMORSKI SHOD V:	CANGALLO 2535,
OB 9.30 URI.
JUGOSLAVIJA ZAHTEVA TRST
Nota ima tri dele: 1. Julijsko nižavje, 2. mesto Trst, 3. tržaško pristanišče.
Meja, ki jo zahteva Jugoslavija, je sedaj določena v vseh podrobnostih. Šla naj bi skozi Pontebo, Tarčento, Čedad (Cividale), Kormin (Cormons) in Tržič (Monfalcone) in naj bi vključila kopališča Gradež (Grado) in svetilnike v tržaškem zalivu.
Jugoslavija vztraja pri svoji zahtevi, naj se meja med nio in Italijo začrta na podlagi razdelitve italijanskega in jugoslovanskega prebivalstva na tem ozem-l'u, in da se ie treba ozirati na aospo-darske. predvsem pa komunikacijske potrebe jugoslovanskih naselij ob meji.
Ozadie Trsta je opisano v noti kot trden jugoslovanski narodni blok z nekaj malimi narodnostmi otočki mešanega prebivalstva, ki pa je ometeno največ na mesta. Poudarja se, da ie na podlagi zadnjeaa avstrijskega ljudskeaa šteti a med 710.000 prebivalci v teh krajih bilo samo 100.000 Italijanov.
Slovenski del Julijskega nižav ja postane del slovenske republike, hrvaški del
CIRIL DESPOTU MIHAELU Vsi "velikani".
izvirni do nepristnih podobnih,
od, "človekov in pol"
vseh bivših pa do sodobnih,
od, babilonskih
do Perzije slavnih vladarjev,
od faraonov do Rima poganskih cesarjev,
vsi so bili in so
pigmejski slabiči v tejle slabosti: ničemurni vsi so bili in so do norosti!
Krivično teptanih solze in boli, ponižanih množic trepet in strah, pa tilniki sklonjenih v prah, ki vsakega "vodja" časte ko boga, nad užitke so njim užitki oholi, — kadilo lizunov nad vse jih laska.
Ti, despot, in jaz in vsi enako rojeni smo nagi!
Ti, despot, in jaz in vsi bi se zadušili bili v blati, da nas ni LJUBESZEN rešila, da nas ni LJUBEZEN zredila!
Vsi in, despot, tudi ti še vse revnejši bomo ob smrti, ko bomo trepetajoči vsi, prav vsi, pod grehov bremenom strti, — božje sodbe čakali.
Takrat mar svojo zakril boš sramoto z zločini svojih prodanih vohunov?
Takrat mar svojo pokril boš goloto z besedami sladkimi svojih lizunov?
pa naj postane del hrvaške republike.
Trst, federalna edinica zase, naj bi imel svojo vlado, kar vključuje tudi lastni parlament in najvišje sodišče.
TRST NAJ SE SAM VLADA
Trst naj bi bil popolnoma samostojen in naj bi skrbel sam zase v domačih zadevah, kakor policija, pravosodje, vzgoja in razni oddelki financ in gospodarstva.
Za zunanje zadeve, obrambo, prometne zveze in denar pa naj bi skrbela jugoslovanska federalna valda. V tej naj bi Trst imel svoj glas in bil zastopan v obeh skupščinah parlamenta v Beogradu.
Jugoslovanska vlada je pripravljena sprejeti mednarodno obveznost, da jamči Trstu tako stališče.
Brez Trsta se Jugoslavija ne bi mogla prav gospodarsko razvijati.
Glede tržaškega pristanišča predlaga nota, da bi lahko postalo mednarodno, toda bilo naj bi pod jugoslovansko najvišjo oblastjo.
Tukaj Jugoslavija spet izjavlja, da je pripravljena sprejeti nase mednarodno obveznost, da jamči vsem narodom prosto uporabo pristanišča, brez ozira na to, odkod prihaja blago, ki gre skozi pristanišče, in kam je namenjeno. Posebna uarava naj bi urejevala vsa vprašanja glede prostega tržaškega pristanišča, njegovih možnosti in skladišč. Dežele ki bi prišle v poštev, bi sklenile posebno pogodbo glede upravljanja pristanišča.
Carina bi se ne pobirala od nobenega blaga, davki pa bi bili samo tako veliki, da bi krili izdatke za upravo in vzdrževanje pristanišča, njegovega iz-bolišanja in stroške za javne naprave.
Končno ponuja Jugosalviia prosti prehod brez carine ali drugih davkov za blago vseh dežel, ki gre skozi Jugoslavijo na poti iz tržaškega pristanišča ali pa na poti v to pristanišče.
TRST — TRIESTE, el famoso puerto del Adridtico, lig ur ab a nnter de la guerra de 1914 com3 el orin-cioal puerto de A us-tria-Hungria.	Teni a
250.000 habitantes. mitad de raza eslo-vena, mitad de raza italiana. Peto todo el litoral večino y la regidn tierra aden-tro era v es neta-mente eslovena, štni-ca, econdmica y geo-grdficamente.
Trst es entonces esloveno y yugosla-
a€©MWim©S9i
"El Espiritu dice claramente que en los tiempos venideros Han de apostatar algunos de la fe, dando oido a esplritus falaces y a doctrina de demonios, que con hipocresla hablarän mentiras y que tendrän atontada la conciencia (I. Tim 4) . . . En otro lugar encarga San Pablo a Timoteo: Te conjuro pues, delante de Dios. . . que ha de juzgar a los vivos y muertos predica la palabra. . reprende, ruega, exhorta con toda paciencia y doctrina. Porque vendrä tiempo en que no acep-tarän la sana doctrina, sino que, teniendo una comezön extre-mada de oir doctrinas que lisonjeen sus pasiones, se busca-rän maestros para satisfacer sus desordenados deseos . . . Cerrardn sus oidos a la verdad y los aplicaran a las fdbulas (II Tim 4).
Ciertamente vemos realizadas estas palabras en nuestros tiempos. Gran parte de la humanidad prescinde de la ense-nanza evangölica por completo. Si es que de los mandamientos de Dios hacen todavia ccrso, no es mäs que en cuanto contri-buyen a protejer los derechos, la comodidad o salud de e!!os. desprecicndo su valor sobrenatural. Otros hay, aue tečrica-mente se consideran catčlicos, pero präcticamente proceden igual que los incredulos, pues “pierden la misa, porque que-daron cansados por el baile", "comen la čarne el dia prohibido, porque les gusta", apoyan la corrupcion de la moral aplau-diendo libros, cintas, teatro que sostienen divorcio, adulterio. amor libre, ensenanza laica, confundiendo la libertad con el libertinaje.
Ademčis de la concupiscencia de la čarne contribuye actual-mente a la corrupciön moral de la sociedad el adelanto de la civilizacičn que facilitö enormemente la comodidad multipli cando los medios y ansias de gozar.
Muchos hay, para auienes la vida no tiene otro lin que el goce, la diversiön y la comodidad, un carnaval interminable.
En el tiempo de cuaresma hemos de tomar en serio la palabra de Dios: Convertios a mi con todo vuestro corazon. con ayunos y con lägrimas y con llantos (Joel 2, 12) ...
Nos ir,vita Jesus: "Venid a mi todos los gue andais agobiados . . . y Yo os aliviarä. Tomad mi yugo y hallaräis reposo para vuestras almas, porque mi vugo es suave y mi carga liaera (Mat 11, 28 s). Con eso quiere decir: Tomad sobre vostros el yugo de mis mandamientos y la carga de la cruza que os men. dare Yo, pues otra manera de hallar la paz no hay; y, a pesar de las apariencias contrarics, mi yugo es suave v mi carga es ligera.
El hombre siente en todo su ser la necesidad de ser feliz. Jesus fue tan bueno que quiso darr.os el ejemplo e indicar el camino: los mandamientos gue hemos de cumplir durante la vida; la tierra es el campo de trabajo es el valle de lägrimas. Cumplien-do aqui la valuntad de Dios, imitando el ejemplo de Jesucristo y de los santos aleanzaremos la aspirada felicidad en la eternidad. Este es el unico camino de la dicha. Es el caminito angosto, escarpado, erizado de espinas .... El otro al contrario es ancho, comodo y descier.de, pero lleva a la condenacion.
CUANTOS ERRORES COMETIO ya la humanidad. buscando otro camino de dicha, rero inutilmente. L o atestiguan las ruinas antiguas de Babel, Heliopolis, Corinto, Roma nagona . . . gue no son mäs que un signo visible de la ruina espiritual de millones de almas victimas de su sensualidad, va-r.idad y egoismo. iQue trdgicos monumentos para millones de almas condenadas son esas ruinas, acu-sadoras de los vicios v crimenes contrarios a todos los derechcs divinos y humanos! Pero con todo ii-su-ficientes para dar un escarmiento eficaz.
Los escombros de la guerra no terminada todavia, y las amenazas que se cierr.en sobre el mundo son presagio de una destrucciön total ya que el mundo desoye todavia la invitacion de Dios: Convertios . . .
Y no puede ser de otro modo, pues el mundo es ciego y se deja guiar por los ciegos . . . Como siem-pre solo en el fracaso de sus falsos ideales y sobre las tumbas de los eternamente condenados com-prenden que el alma es mäs que el cuerpo, que el espiritu debe primär sobre la materia, que el hombre debe mclinarse delante de Dios.
Nos cuentan las Escrituras de lc gran ciudad de Ninive, llena de peacdos, a la cua! Dios mandö al pro-feta Jonas, para predicar la penitencia. El pueblo, se ha conmovido y entre ayunos y penitencias im-ploraba perdon. Y Dios se apiedo de la gente. 40 dias de penitei?.cia publica y la conversiön sincera salvaron la ciudad de las ruinas . . .
Pero leemos 'ambien que Sodoma, ciudad peca-dora, sorda a las amonestaciones del mensajero divino, no quiso hacer penitencia ni renunciar a la sensualidad degradanie, por eso se hundio en un. mar ardiente . . .
La historia nos proporclona centenares de ejem-plos del castigo divino a los sordos, v de misericordia y perdon a los döciles llamados a la penitencia. Para todos los tiempos suena: “Ay de ti Corozain, ay de ti Betsaida! Que si en Tiro y en Sidon se hubierar, hecho los milagros que se han obrado en vosotras, tiempo ha que habrian hecho penitencia cubiertas de cenizas y cilicio. Por tar.to digo que Tiro y Sidon serän menos rigurosamente tratados en el dia del Juicio, que vosoiras" (Mat 11, 20 s). No hacer caso de la palabra de Jesus es lanzarse a la ruina.
čPOR QUČ EL AYUNO?
El ideal cristiar.o es dominio completo de iodas las inclinaciones naturales. Por el pecado original entro el desorder, en la naturaleza humana. Los ane-titos, čuva rnision providencial es, conservar la vida v la salud del individuo v la multiolicaciön de la humanidad, van llevados por el estimulo de goce. Esa iuerza motriz es ciega, pues la Harmonia inicial fue arruinada con el primer pecado. Al negar los primeros padres la obediencia a su Creador, se rebelo por castigo en ellos la čarne contra el espiritu,. A esa fuerza ciega del goce impuso Dios el medidor, para evitar la catästrofe. El medidor sor. los mandamientos.
Al impulso de la conservaciön de la raza impuso por medidor el sexto mandamiento v el sacramento del matrimonio. Par,ar estos dos limites es arruinar las familias y la vida social. Al apetito, a las ganas de comer, impu-o primero la sobriedad, pero, como los limites de ella son muy ar.chos, agreao fambien la obligacion. de renunciar a ciertas comidas v de limi-tar tambier. la cantidad v la frecuencia de la alimen-tacion como lo impone la Iglesia.
No tienen razon los gue se irritan oentra estas me. didas. La Iglesia no las imnone para mandar sino para beneficiar a sus fieles. Ke agui algunas ventajas gue da el ayv.no:
SUJETA LAS PASIONES
Al fueoro, si arde demasiado, se le echa un chorro de aaua. El mismo efeeto tiene para ’cs pasiones la mortificarion del paladar, pues los impulsos carxiales, los apetitos, denenden de la sangre gue recibe su fuerza de la alimentacion. Reducir esta es quitar la fogosidad a las pasiones.
Pero este efeeto fisico es menos imoprtente que el efeeto moral al renunciar a algunos gustos de la gula. El cuerpo vive en un estado de lucha contra el alma. Nuesira vida es un, combate entre ’g materia y el espiritu. La materia, el cuerpo, trata de imponer sus apetitos camales, para anular el dominio del espiritu.
En la medidc que prevalece la sensualidad, decae la epiritualidäd; cuanto mas se imponen los apetitos car. rales, tanto mas baja el hombre hacia la besiialidctd
Y	se aleja de la dignidad de hombre.
Para sujetar la fogosidad del cuerpo hav que po. rer freno a los cinco sentidos: vista, oido, tucto, olfato
Y	gusio que son como ur.os mucamos rebeldes. Entre esos sirvientes e! auslo es aquel de cuya mortificacion depende el domnio de todos los demds. El corazön huxnano es como la vid que brota empujccda por la savia. Si se dejan crecer iodos los brotes, darä muchas hojas pero — ninguna fruta. Para producir uvas, hay que podar los brotes y asi regulär el crecimiento y la producciön. Lo que es la poda para la vid, es la mer. tiiicacicn de la aula para el hombre. Quien iogra domina;- sus apetitos y rompe la esclavitud de su pa-lcdar, domir.ard fdcilrnente cualquiera oha inciina-cion desordenada.
E! objeto del ayuno y abstinencia no es aniquilar al cuerpo sino sujetarlo. La mortificacion no es fin sino medio. Se trata de poner orden en las pasiones
Y	f'-'5 destruir al cuerpo, pues el cuerpo es instrumenta mediante el cuai el alma ha de merecer la vida eienia. Hemos de concederle cuanto corrsoonde, para servir a su destino y hccerle violencia en cuanto es nece. sario para tenerlo suieto.
Esas mortificacior.es que arruinan la salud o que se hacen por oste-itacion sor. un error. Dios no nos dio el cuerpo para tratarlo oomo a un eremigor Jesu. oris! o mismo acepto un cuerpo en el cua! quiso sufrir para redimirnos. Del cuerpo se vale el Espiritu Santo par;a administrarnos las gracins de los Sacr i-nentos, y crdemas estd destinado tambien resucitar glorificado.
El cuerpo no es enemigo pero si caballo que lleva a su jinete, que es el atma, tar. sdlo con seguridad, si tiene los frenos bion ajnstados ....
ILUMINA EL ENTENDIMIENTO
Conocido er el proceder del rabio griego Piiägc. ras. Este fameso educador tenia a sus almunos muv a regimen. Frecuentemente hacia poner la mesa con riquisimos manjares. Sentados en derredor de ella practicaban el dominio de si misrros; luego se aleja-bar. sin probar bocado, para alimentarse con — po-rotos . . . Este fue el metodo para educar los hom. bres mäs capaces, v bien de acuerdo con la sabiduria cristiana expresada por el gran mistico medioeval Sušo en la frase: "Ouien Iogra a sus sentidos supeditar, con eso a la verdad hace reinar". los sentidos son puertas por las cuales se pone el espiritu en contac-to con el mundo. Si el hombre deja abiertas estas pueitas para que entre el er.emigo, quedarä esclavi-zado el espiritu a la moteria. Si al contrario guarda hier, las entradas, domina con su espiritu a lo que lo rodea.
Los sentidos no controlados son la causa del mal y los enemigos de toda virtud. Por eso acusa la Escri-tura el exceso en la comida y bedida como causa de la apostaria de los israelitas y San Prb'.o afirma "er. vino hav lujuria" (Ef 5, 18).
Si bien es cierto que depende el fur.cionamiento del espiritu de las dispcsiciones del cuerpo y que la mente sana vive en el cuerpo sano, no se miae el vigor del espiritu nor el peso v robustez del cue.po, oues muchos genios grandes vrnem en cverpos bien insignificantes y bien feos (Nanoleor. Socrates). El espiritu necesita muy poca energia material y estč cientificamente demestrado que cuanto mas se re-ducen las necesidades del cuerpo, dominado por un espiritu fuerte, animado con ideales sublimes, tanto
» ' . * 'Grf&žr'* 'V*.......................ILtüsM
En San Martin de Los Andes (lago Lacar). P. Gregorio (Cisterc.) P. Pernišek (Sales.) y P. Juan entre connacionales el 16 de Octubre de 1945.
Na obisku pri Gusteljnu Dečman mas cr.ece la capacidad mental. Galer.o, famoso medico griego hdcia čada decimo dia un ayuno absoluto, sin tomar nada. El celebre Hipčcrates se levantaba de la mesa siempre ant es de saciar el apetito v aican-zo los 140 aiios. Moises ayuno 40 dias en el monte Sinai y regreso con el rostro resplandeciente . . . Los grandes santos, misior.eros incansables, eseritores de grandes y profundisimos libros, ejemplos de caridad cristiana en el servicio de los pobres, enfermos o ignorantes, pasaron dias enteros sin acordarse de la co. mida y su cuerpo les preslaba admirables servicios en cumplir su gran apostoledo.
BRINDA VIRTUDES Y PREMIOS
Ellos comprobaron en. su propio cuerpo que es tanto mäs ütil ir.strumento del alma, cuanto menos pretencioso es. Y tan era asi, que no necesitaban del sueno (Santa Rosa de Lima), o eran capaces de bilocacion (San. Vicente, cuyo cuerpo quedö lejos mientras el oredtcaba en Paris y casos mas recientes en la vida de Don Bosco) y otros que se levan.taron del suelo (Santa Teresa) en los momentos de profun-da oracičn . . . Debido a ese triunfo del espiritu sobre el cuerpo har. obrado algunos santos rr.uchas cosas, consideradas nr.lagros, pero que en realidad han sido consecuencia de su qrar. dominio sobre su cuerpo y robre el ambierte.
Es cierto que la mortificacion de la gula no es esencia de la vida cristiana, pero tambien es cierto que no puede nombrarse catolico, auien no atiende al aviso: “haced penitencia, pues el Reino de Dios se acerca" . . . Eso es tar to como decir: la penitencia es el pasaoorte oara ser admitido entre les discipulos de Jesucristo v para entrar al Cielo.
La oraeiön y el ayuno son dos caracteristicas de los verdaderos discipulos de Jesus, pero ambas sin ostentacion ambas a imitaeiön de Jesus ayunando en el desierto, sufrier.do sed en la cruz, rezando en la mort.ana y en el huerto Getsemani.
“La oracičn con ayuno es mejor que amontonar ‘osoros de riquezes" (Tob 12 8). La castidad. la man-sedumbre, la generosidad, obediencia, docilidad . . . aes: todas las virtv.des denenden de la practica de la verdadera mortificacion de 1 paladar. La mortificacion hace subir las virtudes. Pero si se omite la mortificacion inevitablemente decaen las virtudes y con ellas tambien el premic.
Ademäs de la importancia que tiene el ayuno para la vida eiemnlar, tiene su valor independiente como base de merilo. Cucrntas veces ofer.de el hombre a Dios al entregarse a placeres orohibidos. Es necado y es una deuda. iComo ha de liauidarse? . . . Jesus r.os lo indico: Si no haceis penitencia, perecereis todos ... Y el modo mas sencillo de la penitenc a
es el ayuno y la abstinencia. Ese mismo cuerpo que ofendiö a Dios con goces pecaminosos puede imjuo-nerse privaciones de cosas que le gustan y asi nos asegura Dios en su misericordia: S haceis penitencia. vuestros pecados, aun.que rojos como escarlaia y grandes como montana, serän anulados .... San Jerönimo fue en su juventud un vividor que luego amargamente lloraba sus errores juveniles. Enire grandes ayunos y discipünas de su cuerpo obrö la gracia de Dios en e). y tue un.o de los santos mäs grandes de la iglesia por su virtud y doctr na.
NO ME GUSTA EL AYUNO dice la gente entregada a la comodidad. Se consi. deran catölicos porque “cumplen con la semana Santa" y les parece que ya basta.
Pero cometen un gran error. El valor del ayuno y de la abstiner.cia no estä solo en la mortificaciön que ocasiona, sino tambien en el cumplim ento del mandamiento, Tan es asi, que el merito principal procede precisamenie de esa humiide voluntad de so-meterse a la ley de la Iglesia. Por lo tanto vale mucho mäs un acto de penitenica cumplido con el espiritu de obedien.c a que otro materialmente igual pero sin esa circunstancia de humiide sumision.
Otros protestan: A mi nadie ha de mandarme que debo comer . . . |No entienden el espiritu del ayuno! No se trata de rnandar ... Se trata de la disposicion de la Iglesia que es la amorosa madre de los iieies que, preocupada por el bien de ios creyentes, les brinda la oportunidad para gar.ar merito sobrenatural y perdön de sus pecados. Y para que no dejen descui-dada una oportunidad tan provschosa, hasta les manda, . . . pero como aquella buena madrecita, que despierta a su hi jo y le molesta para que se apure en el trabajo/ ünicamente preocupada por el bien del hi jo y nada del suyo ....
Protestan contra el ayur.o y abstinencia, y no le hacen caso. Viven entregados a las diversiones y gus-tos mundanos. jPobres! No se dan cuenta que han caido en una trampa infernal. No quieren el camino que trazö Jesucristo como el urico que conduce a la dicha; no quieren escuchar a los que les hablan en el nombre del unico maestro autentico, de Jesus, sino que prefieren elegirse maestros entre los mentirosos impostores cuyos halagos y condescendencias con las pasiones les agradan . . .
Ar.cho y cömodo es el camino que quieren andar siguiendo el paso de los incredulos, de los materialistas y de los ateos ... A pesar de las ensenanzcs tan convincentes de la historia y tan suplicantes de Jesus crucificado prefieren precipitarse en su ccndenacion arras'rando en ia desgracia a sus farnilias. Gritav. Ti-bertad" y son esclavos de sus pasiones en lugar de romper la esclavitud de su carne, del mundo impostor y de la astucia demoniaca.
Los juiciosos empero comprenden el gran valor de la mortificaciön de su gula. Para expiar sus excesos anteriores, imitan a Jesus, cumplen la ley del ayuno
con alegria, para restablecer asi el dominio de sus pasiones y romper la esclavitud de su čarne; para gozar la libertad de los hijos de Dios, la paz de su corazön y la seguridad de su salvaciön.
LA ABSTINENCIA
La ley de abstinencia manda abstenerse de carne y del caido de carne.
No estän prohibidos los huevos, lacticinios, ni cualquier otro condimento, aun de grasa de animales.
Obliga bajo culpa grave a todos los que l.„n cuinplido siete aiios.
Excusan de la abstinencia, la enfermedad, la pobreza, u otra difiucltad grave.
EL AYUNO
La ley del ayuno prescribe que se haga una sola comida al dia.
Esta comida, generalmente se hace al rnediodia.
En ella se puede tomar todo el alimento que se quiera; si no es dia de abstinencia, se puede comer carne.
Ademäs de esta comida. se puede tomar:
Por la manana: te, cafe, chocclate, pan, etc.; la carne y los huevos no son permitidos. La canlidad de alimento no debe exceder de 60 grames, sm contar el agua.
Pof la noche: se puede tomar cualquier alimento, menos la carne y el caido de carne.
La cantidad debe ser mucho menor aue en la comida ordinaria.
Deben tenerse en cuenta las condiciones de las personas; pues lo que para unos puede ser una comida, para otros seria solo una pequena e insuficiente refecciän.
Cada uno puede tomar la cantidad de alimento que juzgue necesaria para poder desempenar conv enientemnte su oficio.
Los teölogos dicen que todos pueden tomar hasta 240 gra-mos de alimento. sin contar el agua.
En cualquier hora del dia se puede tomar le, cafe u olras bebidas. aunque contcngan un poco de azücar; pero no se puede tomar leche, porque es*a se considera como alimento nutritivo.
El comer, sin necesidad, alguna cosa insignilicante, fuera del tiempo en que se permite tomar alimento, es solo ialta leve.
Es licito permutar, esto es, tomar al rnediodia la eolaeiön de la noche, por la noche la comida del rnediodia.
Estän obligados al ayuno todos los iieies, desde los veintiün ahos cumplidos hasta los sesenta empezados.
Nadie debe dispensarse, sin razön suficiente, de la ley de la abstinencia y ayuno.
Quien no ayuna, sin justa causa, comete pecado mortcl.
Excusan del ayuno, la enfermedad, el trabajo pesado, la pobreza que impide tenor una alimentaeiön sustanciosn, u otra dificultad grave.
La Iglesia, como buena madre, no intenta obligar a quien el ayunar o abstenerse de comer carne, le causare un grave inconvniente.
En caso de duda, conviene consultar al confesor.
No es, pues, el ayuno una cosa tan dilicil.
Estä probado, que el ayuno, en las condiciones con que lo prescribe la Santa Iglesia, contribuye mucho a lc conser-vacion de la salud.
DIAS DE AYUNO Y ABSTINENCIA
ABSTINENCIA SOLA, SIN AYUNO: Las cuatro Vigilias: 1? de Novidcrd; 2? de Pentecostes: 3* de los Santos Apästoles Pedro y Pablo; 4° de la Asunciön.
ABSTINENCIA CON AYUNO 1 Miercoles de Ceniza y todos los viernes de Cuaresma.
AYUNO SOLO, SIN ABSTINENCIA: Todos los demäs minr-coles de Cuaresma. el Jueves Santo y el viernes de Temperas en el Adviento.
NOTA: Este Indulto ha sido concedido para los Iieies de la America Latina e Isias Filipinos.
Javljamo tožno vest od smrti
Neže Leban,
naše dobre matere, ki je za vedno zatisnila oči v Poiubinu pri
Tolminu že 1944 leta.
Sinovi: Anton, Ivan in Andrej
Parana in Tucumdn.
Maša za rajno bo 21 aprila pri sv. Rozi ob 12 uri.
Sporočam vsem rojakom, da ie zapustila to zemljo moja dobra žena
Emilija Šatrajčič roj. Godler
stara 54 let je umrla 6. marca v Berazategui po kratki bolezni. Sosedje in rojaki so jo spremili k zadnjemu počitku v Quilmes. Z mano žalujejo za rajno tudi tri hčerke in 1 sin. Doma je bila iz Brežic.
Maša zanjo bo 14. apr. pri Sv Rozi ob 12 uri.
Jože Šatrajčič
Za vedno se je poslovila | f Frančiška Hrovatin por. Cigoj
v Malovšah pri Črničah, stara 57 | ■ let. Okclnosti smrti niso znane. Za I ljubljeno materjo žalujejo doma sir | Lojze in hčeri Francka Radiča in Dorica, tukaj pa Milka por. Gr^-ič ter njen mož Avguštin in hčerka Karmen Dorica.
I Doma žaluje za njo tudi še živa I mati ter brat Andrej Jožef, tukaj pa I sestra Ivana por. Rožič in brat Be:-| nard v Trelewu.	B
PO ARGENTINI SEM IN TJA
16. okt. v San Martinu de los Andes. v prijetnem zavetju. Zunaj je divjala cela nevihta. Morda bom pa spet imel doživetje, katerega sem doživel tisti dan. ko sem se poslovil od slovenske žemlje. 4. februarja 1936, ko sem brzel proti Trstu skozi snežni metež . . . . Zazdelo se mi je, da že vidim snežinke v zraku, zato sem pohitel ven, a sem videl, da je veter nosil češnjevo cvetje, belo kot snežinke . . .
Malo smo še pomodrovaii in obujali domovinske spomine, ura je pa hitro tekla in nas pognala spet na pot. Še malo smo pogledali po mestecu, postali za hip na bregu jezera Lacar, ki se vije med strmimi hribi tesno stisnjeno 27 km daleč doli v Čile. V njegovi kristalno čisti gladini se zrcalijo tisočletni gozdovi, ka. terih se še ni dotaknila sekira. Kakor belo cvetoče polje je bilo jezero, peneče se v besnečem vetru, ki ima menda prav tam vrata, skozi katera vdira v Argentino. Saj je prav na tem mestu najbolj nizka prehodna pot skozi Ande med Argentino in Čile in ni dvoma, da bi prav tukaj najlaže speljali železnico in cesto od Atlantika do Paciiika. Nadmorska višina jezera je 714 m.
TURŠKA PIPA IN TURŠKA KAVA
Poslovili smo se in pognali po ostrih ridah ob potoku Trabuco, med tem ko nas je veter obsipaval s češnjevim cvetjem. Na vrhu smo za hip ustavili pri “Turku", kjer je g. Ludovik hišni prijatelj. Čuden aparat je stal na mizi. No, sem se domislil starega pregovora, ne da bi seveda komu kaj pokazal to domislico: se pa res ne razumem na to prav	toliko	kot “zajec	na
— boben" . . .	Sedli smo okrog	mize,	starček je	pa
začel “cuzati" tisto čudno pripravo in tedaj sem umel, da je to “turška pipa" . . . Take rabijo tam! ... je modro meril možak in na široko zamahnil z roko . . . Kje tam? sem hotel vedeti . . . Kje neki? V Evropi! je skoro nevoljno menil možak . . .
Hočete reči	v Aziji, mi je bilo že	na jeziku,	pa
očividno je bilo	možu veliko do	tega,	da ga ne	bi
imel kdo za "azijata" ... Pa naj bo “v Evropi", čeprav nikjer take pipe ne rabijo . . . Ljubeznjivi mož mi je ponudil, da naj poskusim tudi jaz. Nisem odklonil in tako sem kadil — s turško pipo . . .
Gospa nam je pa s črno kavo postregla ir, sicer s turško, s tako v kateri je zoreč. Tega pa nisem vedel, da znajo turki tudi s kavo prerokovati . . . Na prigovarjanje gospoda Ludovika je žena vzela mojo skodelico in poveznila preostali zoreč na krožnik. Po kratkem opazovanju mi je prav modro prerokovala: “El padre esta haciendo un gran viaje y volverd muy contento a su časa" . . .
Kdo bi pač dvomil o preroškem daru ženice! Vse do besede je bilo res! Morda se bo kdo smejal tako “globokim prerokbam", saj se je tudi ona in mi vsi. In še je pogledala v zoreč in še naprej napovedala: “Tudi v velikih nevarnostih boste, a se boste vseh srečno rešili in domov prišli" . . . Zares imenitne prerokbe za človeka, kateri ima pred seboj 300 km dolgo vratolomno vožnjo s pulmanom in a vi jonski polet . . .
Pa saj je bilo vse samo za šalo. Globokoverna ženica, zvesta naši sveti veri, k kateri pripadajo Libanonci, dobrodušno skrbi za zabavo gostom in prijateljem, ne da bi koga hotela zavajati v kako vrašar-stvo. So pa drugi ljudje, kateri se imajo za “tako napredne", da nič “nočejo verjeti farjem", zakaj znanost, tako pravijo, “je dokazala, da je vera zmišlje-na" . . . Evangeliju nočejo verjeti in božjih zapovedi tudi ne spolnijo, toda “petek" in “št. 13" in ciganske
karte in tisti papirčki, katere je treba 9 krat prepisati in druge traparije vzamejo zelo zares . . .
Tako je Gospod Bog prav modro uredil, da tisti, kateri taji in zametava božje resnice, — katere so vsakemu razumnemu jasno dokazane kot zgodovinsko dejstvo in božji nauk, da bi ga vodile v njegovo večno in časno srečo, — zaide v praznoverja in. maliKuje hudiča, ker je Bogu doipno čast odrekel. In so tako glupi in neumni taki ljudje, da ne vidijo ponižanja svojega umišljenega dostojanstva v tem da hodijo k vedeževalkam, ki prerokujejo iz potez na rokah, iz kozarca, steklenega kristala ali iz zvezdne konstelacije; ki trepetaje prisostvujejo špiritističnim sejam in študirajo sanjske bukve . . . Zares kaka prosvetljenost in modrost, ki samo Bogu odreka vero. Smatrajo vero za nekaj manjvrednega a jih ni sram slepo verjeti v babje čenče in čarovna znamenja (mascota) ... Je pač tako, da kadar človek odreče vero Bogu, jo da hudiču, ker brez vere živeti ne more, tako globoko nosi zapisano. Pravijo da je pred vojsko v “nevernem Parizu" živelo v vsem razkošju 2000 vražaric in tudi v Buenos Airesu jih danes živi nekaj stotin. Bogati in revni, kateri so pravo vero zavrgli ali jo le po svoje spolnujejo, za mašo in za molitev nimajo ne časa ne volje, zapravljajo težke denarje za njihove čarovnije in prerokbe . . .
RAZBIT VOZ IN UKRADENA KOLESA . .\
Poslovili smo se in zbrzeli nizdol. Ravno pred nami še odraža v ostrih obrisih strm hrib, kakor Babji zob pri Bledu. Na vrhu je bilo opaziti križ. Ves tisti svet je last francoske družine, ki je dala postaviti sveto znamenje na 500 m visoki strmini, ki potniku že 80 km daleč pove, kje stoji Junin de los Andes.
“Tukajle imam pa neljube spomine, je pokazal g. Ludovik. Bilo je 25 de Mayo pred 6 leti. Prosili so me, da naj pridem za mašo v San Martin. Tedaj šem imel konja in prvič sem se vozil z njim. Pa mi je prav tukajle žival zdivjala. Polomljen sem oblegal jaz, zvrnjen in razbit sulki, konja pa nikjer več, ko sem se zavedel iz omedlevice v mrzlem snegu, ki se je kopama usipal v snežnem nietežu. Srečno je prišel mimo potnik, ki mi jc pomagal domov. Ko sem prišel čez tri dni, da kolesa rešim in kar je voza še v uporabnem stanju, koles ni bilo več, vzmeti tudi ne. Očividno se je nekomu zdelo škoda, da bi se ti uporabni deli vniče-vali v snegu in dežju ... Ni mu pa bilo toliko mar, da bi vprašal čigavo je tisto!
Neusmiljeno je gnal veter in nas bičal z ostrim dežejem. Če so se za hip razpustili oblaki, se je na bližnjih vrhovih pokazala sveža snežna belina. Bil je r.ovemberski dan iz naših planin, ki se je končal tako, da se je nebo zategnilo s tistimi oblaki, kateri so doma napovedovali cel teden dežja. Toda tukaj so drugačni vetrovi in zato se ni nihče začudil naslednje jutro, ko je sonce prijadralo spet po jasnem nebu in se veselo smehljalo sveži pokrajini, ki jo je včerajšnji dež tako poživil.
17. oktobra je bila moja želja pohiteti do Ivana Beningerja, našega rojaka, ki živi v Alumine, 150 km vstran, toda ni bilo konja, ki bi ne peljal, tudi deežvje tistih dni je bojda prekinilo pota. Tako mi pač ni bilo dano, da bi se osebno seznanil s tem znamenitim rojakom, poznanim kot najboljšemu veščaku v jeziku, šegah in zgodovini Araukanskih Indijancev med katerimi živi in ki ga imenujejo "modreca" . . . Gospod Ludovik je imel že izdelan drugi n.ačrt.
Kaj se Vam zdi gospod Janez, da bi midva šla v
Zapalo s kamijonom? Prijetno res ni, toda zanimivo je , tako je menil g. Ludovik. Meni je bilo pa tudi tako prav. Bom vsaj skusil tudi tako vožnjo.
Ob 13 uri je bilo vse nared. Sedla sva v kabino, ki je imela razbita stekla ob strani. Zagrmel je motor. Šofer, vajen mašine, katero vozi že 12 let, je brezskrbno vozil po strminah gori in doli, po ozkih ovinkih in nad prepadi. Motor ni imel več nobenega merilca, tudi trobke ni imel in pozneje sem videl da je bil tudi slep na eno oko . . . To vse so nepotrebne stvari je menil šofer. Kar mene skrbi je to, da ne bi začel šepati. Mašina ne bo odpovedala, da bi le kolesa vzdržala...
Kot lintver je šlo, da smo poskakovali do stropa. Kako šele so skakali zaboji zadaj za nami! In v ku-ferčku sva imela nekaj brašna in tudi nekaj v steklenici. Od vsega bo samo šmaren, tako sva menila, ko smo z divjo brzino drveli. 50 in tudi 80 km je vozil včasih fant, bolj naglo kot pulman. Sedaj smo se gnali v vis, kamor so nas klicale patagonske mesete, ki se stopnjema dvigajo, pa spet smo morali v nižino, koder si je izvrtala reka pot in tamkaj spet nazaj v vis. Človek meni: pridemo tja gori in tamkaj bomo drveli nizdol. Saj se zdi, kot da bi bil zgrajen zid, kakor starodavna trdnjava, katere ostanki so več ali manj ohranjeni. Ko pa pripleza cesta vrh grebena, se odpre tja v daljo ravnina in tam na obzorju se spet vleče druga podobna stena in za n.jo še in še. vse proti Zapali, katera stoji 500 m bolj visokom nad morjem kot Junin de los Andes.
GUMA POČI.
Sonce je zginilo za oblaki. Oster veter je začel udarjati v kabino. Mrzle deževne kaplje so se za hip spremenile v cel pljusk. Treba je bilo zapreti “okno". Mož je imel zato pripravljeno deščico, ki nas je zavarovala pred dežjem in vetrom. Nenadno je voznik ustavil. Začutil je da ena guma ne teče prav. Kmalu je bil nazaj in spet pognal. “Bo kar bo, je menil. Mnogo ne bo več vzdržala."
Bum .... “Je že! Saj sem vedel da ne more vzdržati", tako je menil voznik. Na srečo je prenehalo deževati. Poiskali smo na vozu drug gumijasti obroč. V pol ure je bilo vse gotovo, ne le guma temveč tudi naše teelsne potrebe. Saj smo prevozili že 150 km in so se tudi naši želodci dodobra stresli in spraznili. Spet smo pognali. Ne za dolgo. Mož je slutil, da novostav-ljeni gumij ni prida. Za 200 Si so mu pa prenovili in samo za 15 km je držal. Ko smo prišli do Negre, ki je obcestna krčma, sredi žalostne pušče, koder ni nc vasi n,e hiše ure hoda na okrog, je spet pričelo deževati. Ustavili smo, da uredimo naša kolesa kakorkoli za nadaljno pot. Novi gumij je žarel vročine kot ogenj. Na tistem mestu gotovo ne vzdrži več. Zato ga je preložil na zadnje kolo ki je dvojno in ga postavil znotraj, ker mongo manj trpi notranji gumij. Dve uri smo se zadržali spet, predno je bilo vse nared.
Bilo je ravno v tistih dneh, ko je bila v Buenosu velika rabuka. Lastnik gostilne, tudi “turco", ki imajo menda v tisti deželi patent na gostilne, nam je pripovedoval grozne stvari, ki se v Buenosu gode. Za nas so bile to seveda novice, ker v Juninu smo samo to zvedeli, da so Perona zaprli. Ta mož nam je povedal, da je 2000 mrtvih, če ne še več . . . Tako je poročal uruguajski radio. Mož bi še na Mohamedovo brado prisegel da je vse res, če bi se človek drznil ugovarjati. zato sem le rahlo podvomil nad zanesljivostjo poročil tiste postaje, ki je že ponovno spravila v svet grozne tragedije iz Argentine, ki se pa nikdar niso zgodile. “Nekaj groznega se godi v Buenosu, o tem ni dvoma", tako je zagotavljal možak, ko nam je nalival konjak in stregel s kavo, žena pa je privihrala od
Con motivo de la visita a Pl. Huincul.
Ob slovesu od rojakov, ki so se zbrali na postaji. Prav tisti dan je bil tam tudi g. Branko Rubeša, konzul v Rosariju.
zunaj in ga nahrulila, da naj pri miru pusti politiko sedaj, ko je treba iti loviti kokoši, ki so zginile kdo ve kam, in je že skoraj noč, in še dež gre ... In je tudi mož pozabil na 2000 mrtvih in na goste in se pognal na kurji lov, da reši vsaj svoje piščance, če že ni mogoče več obuditi one tisoče mrtvih ... In so jih rešili. Samo petelina ni bilo več. Menda si ga je privoščil kak dihur, ta grda antidemokratična zverjad, katere pa že ni hotel več iskati, da bi mu še mi ne unesli, kar smo mu bili dolžni.
Poslovili smo se. Spet nas je vznemiril nov tresk. Voznik je pa kar lepo mirno vozil dalje in menil: "Sedaj je dobro"'. Ta ne bo več počila. Tako smo brzeli dalje, toda že ne več kot preje. Naš enooki konj je z ie medlo lučjo rezal gosto deževno temo in previdno vozil, da ne bi še kaka guma počila in pa tudi radi slabe svetlobe. La Amarga, La China muerta, Pichu-Leufü so skromne naselbine, ali bolje imena krajev na 120 km dolgem potu do Zapale, kamor smo privozili že po polnoči.
KONDOR V KLETKI
Ko je 18. oktobra vstal dan, je bilo jutro jasno kot oko. Odprl sem okno, da zadiham svežega zraka, pa mi je sunil veter ostrega prahu v oči, da sem se kar ustrašil. Po včerajšnjem dežju se je dvignil tisti ostri piš, ki neutegoma žene sipine dalje in je v stanu, da v enem dnevu zasuje s sipo celo hišo, če jo tako zadene. Ni čudno, če je tudi v najino sobico nagnalo pod vrati cel zamet sipe; na dvorišču je bil pa že na delu hlapec, da očisti vodnjak pred invazijo peska.
Že zgodaj je klical zvonec k maši, ki je v Zapali le tedaj, kadar slučajno pride kak duhovnik. Ta dan bosta pa kar dve maši! In res sva imela kar cel misijon. V votlini stranskih vrat je bila spovednica, ki jo je g. Ludovik kar hitro zgradil. Obesil je ob podbojih zaveso in zadaj postavil stol. Bila je pridiga, krščevanje, spoved, sv. Obhajilo in še za naslednji dan sva jih povabila naj privedejo še druge.
20 km od Zapale leži Covunco, kjer je velika vojašnica, v kateri je služboval svoj čas tudi sedanji prezident Farrell. G. Ludovik je bil tam začasno tudi že vojni kurat. Tja vozi omnibus iz Zapale. Sredi puščave je zrastel pravi raj polen drevja in zelenja, katerega zaliva reka Covunco. Tamkaj ima sedež alpski regiment. Oficirji imajo tam tudi svoje družine in tudi nekaj civilnega prebivalstva živi tam. Imajo zelo lepo cerkev, katero oskrbuje vojni kaplan, stari Ludovikov prijatelj. Posebna vez njihovega prijateljstva so pa tudi cvetice. Da ste videli g. kurata s kakim ponosom je razkazoval svoj cvetni vrtiček. Iz razgovora sem spoznal, da je najlepše cvetje prišlo tja iz Perniškovega cvetličnjaka. Pa še nekaj sem razumel: v trdi vojaški ledini, kjer seme božje besede najde tako malo ugod-
nih tal, je poiskal služabnik božji pusto leho, na kateri z ljubeznijo goji cvetje in se uči neskončne potrpežljivosti, katere potrebuje zato, da se ne utrudi v delu za versko življenje med tako nehvaležnimi in malovernimi kristjani.
Sredi vojašnic je prostran park in v njem ogromna kletka v kateri je razprostrl mogočne peruti ponosen, kondor. Mežikaj e nas je pogledal, pa se je obrnil proč, kot da bi hotel reči: le hodite vašo pot in na miru me pustite. Kos mesa in nekaj zeljnih peres vsak dan, pa rne lahko v uh pišete, če vam bom držal, . . . ali pa kam drugam . . . nam je pokazal svoj zadnji konec in nas še zaničljivo pogledal čez rame . . . Prava podoba spridenega človeka, ki proda svoje poštenje in svojo dušo za par hipov strasti in naslade ali za denar in priliznjen poklon.
Že je trobil omnibus, ki nas je nato povedel naazj v Zapaio. Res je nadvse pusta pokrajina, po kateri teče cesta; tam v dalji pa jo obroblja tako prečudno lepo obzorje snežnikov od Volkanc pri Copahue mimo Chachila, Lanina ter Chapelca. Pač redko je pogled tako kristalno čist. kot je bil tisti dan, ko je ostra burja pomila sinje nebo, da nam pokaže divno obzorje v bolj bogatih barvah in v večji jasnosti.
MAŠA V KASARNI
Še nas je čakalo nekaj korakov. Tudi v Zapali je naših ljudi nekaj. Slovencev ni, pač pa Istrani in kak Hrvat, katere smo pozdravili in nam je tako noč kar prenaglo prišla. Povabljeni smo bili na večerjo v bližnjo kasarno, kjer so naju preljubeznjivo sprejeli prijatelji in znanci. Za prihodnje jutro smo uredili tako, da bo ena maša v Zapali, druga pa v vojašnici ob 10 uri. Najprej sva imela spet misijon v vasi nato so naju prišli iskati za mašo v kasarni. Posebno veselje je tukaj "misa de campana". Po naši postavi je taka maša možna le s posebnim škofovim dovolenjem, zato seveda jaz nisem mogel misliti na to, da bi ustregel. Toda g. Ludovik ima posebna dovolenja kot misijonar.
Pa naju je le skrbelo, kako bo. Veter je postal 'še bolj oster in je nesmiljeno žvižgalo mimo streh in skozi drevje. Kako naj bo maša na prostem, če pa nama bodo sveče ugašale in če nama bo morda veter celo hostijo odnesel ... G. Ludovik vse te stvari bolje pozna nego jaz in tako sva postavila sveče v kozarce, kjer so pogumno kljubovale ne le strahoti vetra temveč tudi sili vciaške bande katera je sveto mašo spremljala. Ravno po povzdigovanju svete Hostije je sunil tako naglo veter, da je potegnil mašniku hostijo izmed prstov. Jaz sem bil na kaj takega že pripravljen in sem jo še r,a oltarju prestregel . . . Tako je tekla maša dalje med zvoki glasbe in žvižganjem vetra skozi mogočno drevje v čigar zavetju so postavili oltar.
Samo mali de, vojaštva je bil pri maši. In vendar so imeli vsi zato čas in naročilo. Toda za božje stvari in za svojo dušo človek tako lahko pozabi! ... V nagovoru, katerega sem po maši napravil, sem imel na razpolago prav živo podobo. Saj so bili vsi priča, kako sem ves čas med mašo moral čuvati da ne bi sveče ugasnile, in celo sveta Hostija bi nam skoraj ubežala, li mar ni to podoba človekovega boja za zveličanje lastne duše? Neverni svet in hudič sta tisti grozeči veter, ki hoče ugasiti vero in uropati duši Boga . . . Koliko je takih, katerim je vera opešala, ali colo ugasnila. Kljut vsem čudežem Gospodovim, kljub neizpodbitni jasnosti in zgovovinski resničnosti Evangelija, žive premnogi v neveri ... Le kako se bodo mogli pred Bogom opravičiti? . . . Zares ne bodo imeli izgovora! Kako r.aj bi ne bolelo srce človeka, če pomisli.
kako malomarno zapravljajo ljudje svojo časno in večno srečo.
Za mal dobiček v denarju bede cele noči; za minljivo posvetno slavo tvegajo svoje življenje v smrtni nevarnosti; za trenutno naslado izdajajo svoje najsvetejše doknosti .... Kaj bodo rekli ljudje, izprideni, lažnjivi, in porogljivi, jih skrbi, čeprav dobro vedo, da bodo vsi onemeli pred sodbo božjo . . . Kaj bo rekel Bog, naš gospodar, naš dobri oče in naš večni sodnik, to jih pa nič ne vznemirja! Kot da bi imel človek pravico, Boga žaliti in tajiti, zato ker je z nami dober . . . Toda tudi ura njegove pravice bo prišla, ura sodbe, ki ni več daleč!
Zato je treba zvesto čuvati vero proti vsem nevarnostim, da jo bomo imeli za luč tedaj, kadar bo svet utonil v temi in se bo odprla pred nami večnost!
Vse častništvo se je zbralo nato na skupnem kosilu, nam v čast in v slovo tovarišem, kateri so se prav tisti dan odpravljali na tekmo v igri polo v Olavarriji. Iz napitnic sem spoznal, kako zelo spoštujejo tamkaj g. Perniška, katerega vsi častniki prav dobro poznajo.
Isti dan 19. okt. sva se poslovila z g. Perniškom. Jaz sem odhitel proti Plaza Huincul, on pa je naslednje jutro imel urejeno za pot nazaj v Junin.
SPET MED ROJAKI.
Krepko jo je pobiral vlak. Saj mu je bilo lahko.' kroga teče nizdol in še veter, ki nas je gnal z brzino 80 km, tako da je vlak prišel v Huincul celo pred časom.
Hitro sem se našel med rojaki. Pri Rejevih sem se oglasil in zvecfel takoj žalostno novico, da je umrla Malka Prinčič, ki je nekaj časa živela tudi v Huinculu, kjer je bila njena sestra poročena. Takoj smo sklenili, naj bo v nedeljo maša zanjo. Bila je tam tudi gospa Toroševa in smo tako kar hitro izdelali program za tisti večer in naslednjo soboto ir. nedeljo. Postelja me je že čakala v župnišču, hrana bo pa pri rojakih in tako sem bil prav odlično preskrbljen in tudi časa sem imel to pot toliko, da sem mogel obiskati večino rojakov, vsaj tiste, kateri žive v bližini. Pri Rejevih, Toroševih, pri Kocinu, pri Rusijanu, pri Srebrniču, Novaku, Osovnikarju, povsod se nas je zbralo kar hitro veliko in veselo omizje. Kako je doma, to zanima vse, toda kaj, ko zvemo tako malo veselega in iz večine pisem rveni: “Boga zahvalite, da niste bili doma in da ste sedaj tam, kjer imate vsega in v miru živite. Doma je pač toliko razvalin in sovraštvo, katerega je zasejal sovražnik, ki je izzval bratomorni boj, tako da je silno otežkočeno delo obnove. Vsak peti Slovenec je izginil in to so bili ravno najboljši. Kdo raj jih nadrnosti? ....
Obiskal sem tudi ravnatelja YPF, ki se je zelo pohvalno izrcizil o naših ljudeh. Poklonil sem mu “Yu-slavia en Fot )s" in “Venecia Julia". Obe knjigi je zelo priznalno occ nil.
V Plaza Huincul je cerkev in župnišče. Duhovnik pa pride v soboto in v por.deljek spet odide v Neu-quen. Poleg Kuincula je Cultral-Co, že celo mesto, ki ima sedaj že tudi svojo kapelo in šolo. Je pa še tretje naselje: kamparnent Standart, kjer je tudi kapela. Vsako nedeljo so maše v vseh treh krajih. Za nedeljo 21 okt. sem prevzel jaz Huincul, in imel 2 maši. Bila je ravno misijonska nedelja in dan posvetitve otrok Srcu Jezusovemu v okviru Kongresa, ki se je vršil za celo republiko,
Isti dan popoldne sem se že poslovil. Strašna burja jo brila a kljub temu je prišla večina rojakov k odhodu vlaka. Kar gesto je bilo ozračje napoljneno s prahom, tako da človek komaj korak daleč vidi. Ko sem
IVAN LUKAČ:
SPOMINI IZ RUSIJE
REVOLUCIJA PRIDE.
Med tem se je marsikaj zgodilo. Boljše-viki so dobili v roke oblast. Prvo kar so storili, je bilo, da so spustili iz zaporov vse kaznjence, ne le politične temveč tudi zločince. Razume se, da so tisti tički porabili priliko. Organizirali so se v četah 5 8 mož, kateri so v vojaških oblekah hodili po svojem roparskem poslu in se predstavljali za “boljševike''. "Davaj groši" to je bil njihov pozdrav. Če ni bilo denarja pri hiši. so dali 3 dni časa in čez tri dni so spet prišli. Če ni bilo denarja so vso družino pobili in odnesli, kar se jim je zdelo. Seveda je nato vsak kmet hitel, da je pripravil, kar so zahtevali, čeprav so morali zato prodati vse kar so imeli.
Če so slišali da ima kdo kaj zlata ali dragocenosti je tudi kar kmalu dobil tak obisk in so morali dati ne le svoj zaklad temveč tudi obložiti mizo z vsem dobrim, kar je bilo mogoče, da so si razbojniki tudi lepo postregli.
Tisti čas so prišli v Ukrajino Nemci in z njimi strašna beda. Ljudje so vse križem jokali, ker je pričelo stradanje in bilo je mnogo ljudi pobitih. Pobrali so jim vse zaloge jedil, in tudi pripravljeno za balo hčeram. S tistim platnom so čistili konje in ko so ga žene pobrale iz smeti in spet oprale, so ga jim drugič odvzemali. Ni čudno če je narod v Ukrajini Nemce tako strašno zasovaržil.
Nemci so se pa pozneje držali le v Pol-tavi, tako da so po deželi gospodarili razbojniki v boljševiških uniformah. Najstrašnejše je bilo v oktobru in novembru.
Razbojniki so tedaj sestavili tudi sodišče v samotni bajti ob cesti, v bližini vasi Ščerban. Moj gospodar je ob neki
priliki videl, kdo so sodniki in kaj počenjajo tam. Rekel je da so bili sami le-num in tatovi, kateri so nedolžne žrtve pretepali in mučili tako dolgo, da so priznali očitani zločin. Dva meseca so na najnesramnejši način poniževali dostojne ljudi. Pa je temu napravil konec rešen možak, ki se je zmenil z nekaterimi zanesljivimi in je nato, med tem ko so oni v bližini čakali na dogovorjeno znamenje, drzno vstopil in s svojim odločnim nastopom in jasno besedo razgnal sodišče, da bo se zločinski sodniki kar porazgubili.
Tako je teklo življenje dalje. Hodil sem s fanti na vas in tudi na ples. Zapeli smo Volga, Volga... ali “Hej, kozaki gredo' ali “Ko sedeli smo v okopih..." in druge. Bili smo si kot bratje. Kar milo se mi stori, ko se spomnim tistih fantov.
Neki dan pa kar nenadno stopi pred mene možak in me nagovori naj ,bi se vpisal v rdečo gardo. Kar hitro so se uprli fantje in rekli, “Kdo se bo vpisal v tako gardo, kjer so sami tolovaji".
Nisem takrat vedel, kaj je to "rdeča garda, a to vemo, da so se v naši domovini v grozotnih preteklih dneh dogajale še desetkrat hujše grozovitosti kot je bilo na Ruskem. Poleg tujčevega sovraštva je bilo tudi bratsko morenje in pa tudi to je bridka resnica, da so naši ljudje slabši kot na Ruskem, kier vlada med narodom veliko več bratske ljubezni in ni izdajalstva kot pri nas. Tudi niso Ukrajinci tako razburljivi kot Slovenci in kar še več pomeni: Boga tam mnogo bolj spoštujejo kot pri nas, zato tudi niso hinavci in zahrbtni. Njihova nesreča je to, da preveč zaupajo tujcu. Pridni so pri delu in stanovitni in čisto nasprotni oholosti. katera je nemška glavna "vrlina" ker si domišljajo, da so bogovi.
PRIPRAVE NA ODHOD
Zadnje mesece leta 1918 so Nemci zgi-
nili iz dežele. Tudi rdeče garde ni bilo, tako da so gospodarili sami razbojniki. V velikih vaseh je še bilo nekoliko varno, toda na samotni deželi, kjer so razmetane hiše daleč vsaka sebi, smo trepetali vsako noč, kaj bo. Moje delo je bila stara kobila in še krasna mlada kobilica, iskra žival, katero so zavidno gledali vsi. Stala je 5500 rubljev. Prav ta žival je buu zato tudi v vodni nevarnosti, da nam jo odpeljejo. Možki sem bil skoro vedno sam doma. ker gospodar je trgoval z lesom in drvi in bil po cele mesece odsoten. Zato sem vse delo končal že za dne in nato zaklenil vsa vrata in z dvema puškama oborožen in pod čuječim varstvom dveh psov varval dom. Rečem da sem marsikdaj užil več strahu kot na fronti, ko so grmeli kanoni. Saj so pri sosedu, oddaljenem 800 m ubili gospodarja in hči se je komaj rešila. Govorica je prišla, da bodo ubili tudi mojega gospodarja, zato me >e to še bolj vznemirjalo. Vzeli so ga na muho kot onega soseda, zato ker je bil štet, da je “buržuj", kot oni sosed, ki je imel 10 vrst zemlje, moj gospodar pa, ker je bil trgovec, čeprav je bil z vsemi potrebnimi zelo dober in tudi z menoj in z deklo.
Med tem je prišel 10 december, ko sem zvedel, da so Slovenci in Hrvati ustanovili Jugoslavijo s Srbi. Tako me je razveselila ta novica, da sem kar bledel veselja in povedal gospodarju, da bom šel domov. Kar drugi dan sem res odpotoval kljub njegovemu prigovarjanju, ki mi je obljubil 50 rubljev več, če vsaj en dan še počakam. Skoro ves zaslužek, od kraja 40 nato pa 100 rubljev na mesec je bil pn njem, da ga mi bo dal kadar odidem domov. Kot možbeseda mi je vse izplačal, žena pa mi je dala na pot polno vrečo jedil in čistega perila. (Nadaljuje)

stopil iz voza je sunil za vetrom tudi moj klobuk. Kar brez slovesa jo je ubral. To pa se je vsem zdelo tako nevljudno, da se je pognala za njim cela tekma in, so mi begunca v prahu spokorjenega prinesli nazaj.
Še en pozdrav, še en zamah z roko in robcem.
Prva postaja je Challacč. Pred leti je bilo tam komaj pra vrelcev, sedaj je pa tamkaj najbolj donosno petrolejsko ležišče v tisti coni. Ogromne naprave za
nalaganje surove nafte so tamkaj zgradili v zadnjih letih in je bojda tam toliko nafte, da so neprestano v skrbeh kako preprečiti požarje in pa to, da bi kak potok nafte iz neprevidno odprtega vrelca ne dosegel reke Limay in zasmradil vodo za vse niže ležeče kraje. Železnica nima toliko tankov na razpolago, da bi mogla sproti odvažati surovo nafto v rafinerije v Bahijo Blanco in Ensenado.
STRAŽA PRI ŠENTRUPERTU. Piše Pepca Jerman, 10. sept. ...Pri nas smo še vsi žvi, jaz, mož in 5 otrok. Lahi so veliko domov požgali in ljudi postrelili in odpeljali. Naše poslopje je še celo. Tudi moj mož je bil dolgo zaprt, pa je prišel srečno domov. Na jesen je pogorel John Ru-gel. Mojemu bratu Francetu je zgorel pod, stala in hlevi. Anžičku pod in štala; na Grilemu hribu Rusu vse, samo hiša je ostala. Mavsarju je pogorel kozolec in nov pod. Grabelčem, Hlebčem in Zajčku pa vse, samo hiše so jim še ostale. Piškurju je tudi kozolec pogorel.
Pri nas pred hišo je po celem hribu bila nemška vojska s strojnicami in kanoni. Nazadnje so prišli še tanki. Je tako pokalo, da bi se bila hiša porušila, ako bi ne bila zvezana. To je bilo 24. oktobra 1943. Takrat so veliko domačih civilistov postrelili. Pri Zabukovcu so enega fanta, doma iz Trebelnega, Nežni Toni pa moža in tri sinove v starosti od 14 do 20 let. Grajakovega Janeza, Jožeta Anžička, An-tonovče; Toni iz Trstenika moža in Luka-tovega hlapca.
Istega dne so odpeljali tudi Praha in ga ustrelili. Pri nas je bilo zelo težko, ker je bila meja čez Ravne in blizu Drage, ter je bilo veliko vsakovrstne vojske. — Prvo je bila jugoslovanska vojska, potem nemška, nato italijanska, po-
tem pa še “Beli", “Rdeči" in “Plavi" in še drugi. Tukaj se je vse navskriž vojskovalo.
V Prapročah so še živi stric in teta. Sedaj je prišel Polde iz internacije. Jože je umrl od lakote v nemški internaciji. — Pepca in njen mož sta imela gostilno v Ljubljani in jima je zelo dobro šlo. Pri njih sta bila tudi Albin in pa Ferdi, voditelj belogardistov. Na koncu vojne so izginili neznanokam.
Sedaj Ti pa še opišem, kateri so padli: Lukatov Andrej, Ludvik, Antonovčev Toni, Kelniščekova dva in veliko drugih.
Moj mož je bil dvakrat na vojnem sodišču v Ljubljani in je dobil od Italijanov enkrat dva meseca pogojne kazni, drugič pa pet let. To so bile strašne ure. Bil je zaprt v gradu Rakovnik kot talec, žrtev radi Doba. Bil je tudi na smrt obsojen. Nazadnje je dokazal, dani bil kriv in je bil oproščen.
IZ GRADACA PRI BELI KRAJINI
Piše Matija Novak, nečak rajnega ra-doviškega župnika Matije Novak in Dra-gatuškega, sedaj v Ljubljani upokojenega čupnika Jožeta Novak.
Mi smo še živi, toa ni za popisati, kaj vse slabega smo prestali. Ivanka je bila ranjena, toda zdaj je že dobra. Večkrat smo bežali po Starem trgu, Gor-
jancih in po naših ložah. V Gradacu je požganih 14 gospodarjev; k sreči mi nismo, razen hiša je na več krajih prestreljena. Najhuje je bilo za obleko in hrano, morali smo jesti brez soli; zdaj je že malo boljše za vse. Ivečeva hiša je tudi porušena in vsi mrtvi, samo Jule in France, ki sta bila tedaj v loži, ste: še živa. Iz Gradaca je ubitih 32 oseb, France je tudi še živ in Jože. Bogajna vas, kjer je Pepca poročena, ;e vsa zgorela, Radoviče pa samo polovica. Živine ie tudi malo, pri nas v Gradacu je samo štiri pare volov. Zdaj dovažajo semkaj z avtobusi živila, nekaj obleko in razno drugo. Trtje je letos jako dobro obrodilo po vinogradih, torej bo vina dosti.
Doma smo zdaj Milka, jaz in Marička, žena; Ivanka in Zofka sta v Ljubljani še v vojski.
Še to vama dam vedeti, ker znam, da sta poznala Cerjanca. Njega so ustaši je tudi padel. Hiša mu je tudi zgorela, zrezali na živem in njegov sin Slavko ko so Italijani požigali tukaj na okoli, Lojze Bingeresov in Kovačevičev! trije sinovi, Ivec Stanko, Jankotov Ivan in Doltarov Lojze in Janez Južnov so tudi padli. A ata in mama so umrli in vse jim je požgano. Požgana je ena četrtina Gradaca od Italijanov.
SANTA AGATA DE HILDEGARDA.
He aqui unas lineas sobre la vida de una santa esLvena desconocida por el gran mundo, pero que goža de gran estimaciön entre pueblo esloveno en Carintia, junio con santa Hema, cuya vida publicamos anteriormente. Esta biogratia nos la mandö el Rev. P. Jose Šiška, Salesiano, que esta en Brasil.
En el castillo Kamen (Stein) en Carintia vivia en el ano 1000 un felis matrimonio. • Pablo y Agata cumplian en forma ejemplar todos los deberes de amos y padres cristianos, ejer-dendo muchas obras de cariuau, por lo cual gozaban de gran carino entre sus subditcs.
Pero el eterno enemigo de la felicidad humana, el de-monio, inventö la manera, como estorbar la paz de ese feliz hogar y Dios permitid duras pruebas, sin las vuales ninguna alma puede santificarse y aicanzar la perfecta re-nuncia a todo lo terreno. Una grave calumnia fue levan-tada contra la virtuosa esposa Agata. Pablo sucumbiö a la maniobra infernal. Primero empezö a mortificar a su esposa, que sufria indeciblemente al ver esas desconfianzas, pero lo aceptaba todo con resignacion cristiana. Comprendia que debia sufrir en la vida, pues sin dolor y lägrimas no hay redencion.
Llego a algo peor todavia. El esposo la echd al cala-bozo, donde la eneadenaron con pesadas cadenas acusän-dola formalmente de infidelidad y traicion. jCuintas no fueron sus agustias! Pero tenia un gran consuelo: la con-ciencia de su completa inocencia. Algun dia se habria de aclarar todo. Y, si no, seguiria los pasos de su Redentor, tambien acusado falsamente y condenado injustamente. En su humillacion aprovechö los largo dias para meditar sobre la pasiön de Jesus y las cadenas ya no le dolian. Solo los äuge-les fueron testigos de su entera entrega a la voluntad de Dios. El continuo pensamiento en la presencia de Dios le llenaba el alma con una paz que los mundanos jamäs cxpe-rimentan. Los azotes, hambre y frio los aceptaba como ins-trumentos de su santificacičn.
Un dia se abre la puerta y entra Pablo. La noble esposa hacia esfuerzos indecibles, para perdonarie la injustičia. Al verlo a su lado, pensö que sc habia convencido de su error y qup venia a librarla y disuelparse. Se levanto de su po-drido lecho para abrazarlo, pero el la rechazo, dändolc tal empujön que cayö desmayada.
Poco mäs tarde Pablo hizo traer a la santa a la torru del castillo. Con grave presentimiento seguia la calumniada al criado. En efecto. Cuando quedaron sölos ia agarro el injusto, precipitändola en la profundidad. Luego bajo fm-giendo lägrimas y pidiendo auxilio porque “Agata habia caido de la torre”. . .
Los criados tenian todos gran carino por su senora, por
VELIKA NOČ
Spomin trpljenja, smrti in vstajenja našega Odre-šenika. Na križu razpet nas uči, da je usodna zmota iskati srečo v telesnem uživanju; gol in s trnjem kronan oznanja, da je bogastvo in čast minljivo in varavo. Le tisti, kateri zmaga nasilstvo svojih nagnenj in podredi vse zemeljsko večnemu namenu, more živeti zadovoljen in bo umrl s sladkim nasmehom. Vera, upanje in ljubezen mu bodo stisni-!i v roke križ in bo njegova mirna smrt sladki vstop v srečo, po kateri je srce celo življenje zastonj hre-! penelo.	;
Brez trpljenja ni odrešenja.
Brez križa ni zveličanja.
;Na pot trpljenja nas vabi Gospod, da mu sledimo vsak s svojim križem, brez ozira na nevero, na zaničevanje, katerega mora verni prestati, pa bomo rešili sebe in bomo tudi kaj doprinesli k osre-čenju drugih.
Kdor pa noče križa in trpljenja v tem življenju; kdor noče dati Bogu, kar mu je dolžan kot Stvar-niku in Odrešeniku; kdor noče sprejeti ponujene ? roke, ki je bila razpeta na križu v objem nam vsem f in v odpuščanje in spravo, — s tem podpiše svojo i lastno večno obsodbo!	i
eso se apresuraron a darle siquiera debidos honores pöstumos juntando los restos del seguramente destrozado cadäver. Pero j como quedaron sorprendidos al hallarla Integra y sana, arrodillada en la zanja y resplandeciente en una bclleza an-gelical con sus ojos dirigidos al cielo!
Fue necesario este milagro para convencer al acscon-fiado esposo. Reden entonces quedö curado de sus estčriles celos. Profundamente arrepentido de su crimen le pidih perdön y luego con grandes penitencias trato de expiar su pecado, cometido por el trato tan injusto y por ei crimen de querer matar a su santa esposa.
Agata perdonö todo a el y tambien a los calumniadores. Durante las duras pruebas y sufrimientos merecio gracias muy especiales de Dios, para gozar una paz continuada sin-tiendo la presencia de El y teniendo trato familiar con los ängeles. Todo eso fue premio por la inquebrantable con-fianza en la Providencia divina.
Ya en edad avanzada se traslado a la patria eterna el 5 de febrero de 1024. El pueblo carintio y de las regiones eslovenas vecinas le rinde culto junto con santa Hema bajo la invocacion de Santa Agata de Hildegarda.
mestne kuhinje dobro hrano in dosti jesti, tudi belega kruha. Tobaka so nam tudi dali. Delali nismo nič. Tako mi še nikdar ni bilo dobro kot teh devet tednov.
Dne 14. avg. t. 1. so dali povelje za povratek. In tako smo stopili dne 18. avgusta na jugoslovanska tla.
Doma pa vse izropano. Vinograd je še zdržal Grebenc, ki ga je imel v najemu. Mnogi bodo morali prerigoliti. Hiša brez oken in vrat, pohištva in peči nič. Deske nobene, ne voza, ne pluga, ne vinske posode, ne svinj, ne kokoši, ne kuhinjske posode.
Dragi brat, sedaj živimo skromno. Veseli smo, ker smo rešeni suženjstva. Nekaj denarja sem dobil za jabolka in za vino, ki sem ga prodal 200 1. Prosim, pošlji mi, če moreš, zame par močnih čevljev, in ženi par, ker jih tu ni dobiti.
Brat in družina Pavlin.
IZ LESKOVCA PRI KRŠKEM
Brezovska gora, 14. okt. 1945.
Dne 6. aprila 1941 so Jugoslavijo zasedli nemški roparji. Čez tri mesece so pričeli seliti. Izselili so celo Bizeljsko ob Sotli, vse vasi in Brežice, in celo Krško polje, in dalje do Litije, 20 do 30 km na široko. To so imenovali obmejni utrdbeni pas. Izselili so cele družine, tudi starčke in otroke. Samo od tu so izselili 65.000 liudi. Dne 14. nov. 1941 so odpeljali nas. Rekli so, da nam bodo dali zemljo v Ukraijni, odkoder bodo pregnali Ruse, in to čez tri tedne. S seboj smo smeli vzeti do 300 kg prtljage, to je obleko, posteljnino in nekaj živil. Na naše domove so naselili Kočevarje in nekaj besarabskih kakor tudi itrol-skih Nemcev. Nas pa so razsejali po celi Nemčiji; nastanili so nas v taborišča, odkoder smo hodili na težka dela. Trpeli smo strašno lakoto in zimo, tepeni
smo bili, toraj pravi sužnji. Večkrat so nas prestavili. Prvi naš lager je bil Sei-iersdorf pri Dresdenu. Potem smo biil v Freibergu, v Oberirohni pri Kemnitzu, in zopet v Dresdenu. Od tu so nas premestili v Loreno (Lothringen) na francosko Maginotovo črto med Metzem, Luksemburgom in Didenhofenom. Tu pa so se približali Anglo-Amerikanci.
Pa žal, zopet so nas umaknili v Paderborn na Vestfalsko. Končno so nas pustili iz taborišča v Geislingensteige v Virtembergu. kjer sta bila naša dva sinova, ki sta šla semkaj tik pred selitvijo, da nista prišla v taborišče. Tu so nas rešili Amerikanci dne 21. aprila 1945.
V tem mestu nas je bilo 500 Slovencev. Prosili smo ameriško poveljstvo, da bi nas poslali v Jugoslavijo, oni pa so nas sklicali v taborišča, kakor tudi vse druge inozemce. Mi smo stanovali v krasnem hotelu in čakali, da nas odpeljejo. Ves čas pa so nam dajali iz
NEKAJ ZA STARIŠE
FANTJE IN DEKLETA
Večkrat se povprašuje, če je možno, da bi se razvilo med moškim in žensko prijateljstvo v zgolj besednem pomenu brez primesi drugih čuvsiov. To vprašanje zanima v prvi vrsti mlade osebe, ki bi rade na ta ali drug način opravičevale bolj zaupljivo občevanje in bolj gorko osebno razmerje, zlasti pa krile s posvečenim izrazom prijateljstva. Da ne bomo zavajali v zmote, treba priznati, da se pač najde med moškim in žensko — prijateljstvo brez tega, kar imenuje Grk "eros" (ljubav); toda le v redkih slučajih in še takrat le med dozorelimi in življer.sko preizkušenimi osebami.
“Kaj pa je hudega, če se prijateljstvu pridruži nekoliko erotičnega značaja?" bi mogel kdo reči ... Ne posegamo na tem mestu v poglavje katekizma, ki tako nujno svari pred bližnjo grešno priložnostjo, marveč svarimo pred takim prijateljstvom, ki nastane med mladimi osebami, radi tega, ker se na ta način to sveto čuvstvo skruni ter se povzroča škoda oni osebi, ki se čuti več ali manj prevarano!
Mati, povej svoji hčeri: “Če ti kdo vsiljuje prijateljstvo s tem, da te vabi s seboj na sprehode, v gledališče, v kino ali na druga zabavišča, vedi, da spleta okrog tebe nevarno mrežo. Človek, ki se skuša približati z darovi, z vabo k zabavi in pijači, ne išče tvoje sreče, marveč išče sebe in zabavo, ki je nizkotna." — Kdo ne ve, da je takih navideznih “prijateljev" brez števila, in da so vajeni vsakovrstnih zvijač in nakan, ko vabijo neizkušene mladeniče na opolzka pota. O takih lahkoživcih, ki se neprestano ženijo zdaj tu, zdaj tam, ob vsaki priliki in pri vsaki mladeniči, pravi sv. Tomaž Kempčan: “Videtur esse caritas, et est carna-liias" — vidi se, da imajo ljubezen, a je sama me-senost!
Ker je danes vnanjih prilik za občevanje čedalje več, ker so medsebojni odnošaji med obema spoloma čedalje rahlejši, je dvakrat potrebno, da so zlasti mladi ljudje bolj pozorni na medsebojno odgovornost, da si utrjujejo voljo v boju zoper vse, kar omadežuje dobro ime. Značajen človek se bo trajno oprijemal onih načel in smernic, ki so potrebne za bivanje v družbi.
Takozvano “prosto obnašanje", ki je v tem, da n. pr. deklica ne vidi nič napačnega, če se z moškim, četudi starejšim, sprehaja, če gre z njim na izlet, če ga obišče celo na stanovanju, če se odzove njegovemu povabilu v gledališče, če se končno še izpozabi, da dovoljuje razne zaupljivosti, je proti vsem nravi?,ostnim načelom poštene družbe. Ljudje svobodnih manir pozabljajo, da so dolžni spoštovati nravnosina načela tudi iz socialnega ozira ter varovati neizkušene osebe nesreč in propada. Ako bi mladenke "svobodnega obnašanja" pomislile, da je njih prikupljivost in čast navezana na zdržnost v zunanji svobodi, ako bi vsaj slutile, da postane tudi najlepša deklica naravnost ostudna, kakor hitro izgine z njenega obraza in iz njenih kretenj toli prikupljiva boječnost, obzirnost in umerjenost, bi se trikrat premislile, preden bi se odpovedale resnemu, dostojnemu in v resnici olikanemu obnaašnju.
V času, ko se ženstvo čedalje bolj posveča zu-
ZA SLOVENCE V BEGUNSTVU se je sestavil sledeči odbor, ki ima na skrbi vsa taborišča v Italiji in na Koroškem.
Dr. Miha Krek, predsednik; P. Anton Prešeren, podpredsednik; župnik Andrej Križman, tajnik; odvetnik dr. Alojzij Vogrič, blagajnik. — Ostali odborniki so; kapucin p. Arhangel Drolc, dr. Franc Bajlec, frančiškan p. Hugo Bren, ga. Kri-
En Plaza Huincul hay unas 20 familias yugoslavas.
Po kosilu pri Kacinovih.
nanj im poklicem, je dvakrat nujno, da je vsaka res značajna in da smatra čistost za svoj poklic.
*
Občevanje mladih oseb obojega spola spada med one odnošaje človeškega življenja, ki potrebujejo prav posebnega posvečenja. Seveda vidi mladina v tem posvečenju samo neko omejevanje svobode; zato se rajši oprijemlje krivih prerokov, ki pridigujejo: “Vse je dovoljeno, kar ugaja". Mi pa pravimo: Dovoljeno je le to, kar je po božji volji. Kdor se vdaja slabim nagonom, je slabič brez značaja!
. Res je, da je neko neprisiljeno občevanje mladih ljudi v pošteni družbi obojega spola od časa do časa bolj priporočljivo, nego umetna in popolna ločitev; toda vse je r.a tem, da se ne prekorači dovoljena meja tega občevanja. Naglašamo pa: Prave in čiste ljubezni tam ni, kjer r.i značajnosti, kjer ni srčne izomike, onega obzirnega viteštva, one močne volje, ki jo zastonj iščemo pri površnih, nebrzdanih in uživanja željnih ljudeh.
Kam zavede mlade ljudi lahkomiselno in nesmotrno prijateljstvo, ali pa vsiljevanje takega prijateljstva, je razvidno iz naslednje rodbinske žaloigre:
Dne 1. avgusta 1. 1909. je objavil dunajski list “Reichspost" tale pretresljivi dogodek:
Trgovski sotrudrdk Karel Mayer v Steyru na Zgornjem Avstrijskem je vsiljeval prijateljstvo dvema hčerama gostilničarke Kessler. Mladenki sta bili neobčut-ni in se nista brigali zato. Na večer 27. julija 1909 pride Mayer v gostilno, se vsede in čaka mirno, da so se gostje razšli. V gostilniškem prostoru je bila še 17 letna hči Marija. Mayer jo vpraša, zakaj se n.e meni z njim. Mladenka ga mirno in kratko zavrne. Za na. slednja vprašanja se ne briga. Naenkrat skoči Mayer proti Kesslerjevi ter ji z dolgim nožem zada 12 ran, da je takoj izdihnila . . .
Ali je bilo prijateljstvo tega divjega človeka resnično, iskreno, plemenito?
Pošten Človek, ki si išče tovarišice za zakon, bo čakal primerne starosti, si bo preskrbel primerno sluz. bo, potem bo pa ob belem dnevu, z vedrim čelom, odkrito in brez ovinkov stopil vpričo staršev pred bodočo nevesto, ki mu je voljna ponuditi roko za življenje.
|NO SE OLVIDEN DE LOS REFUGIADOS ESLOVENOS! iMANDENNOS, ROPA Y DONACIONES!
rojake, da kaj doprinesejo v ta namen, kor je ostalo čez 1000 pesov dolga. Istočasno pa naj iskrenejša zahvala tistim, kateri so v ta namen že prispevali kaj.
Begunskih otrok je samo v Avstriji 1200. Vsi ti so bili s poslanimi darovi oblečeni za Božič.
.	...... • 'n
siina Brodnik, gdč. Milka Goričan, Franc Kremžar, ga. Amalija Krek, Bogumii Remec, gdč. Bara Remec, dr. Matija Šaru-ga, dr. Ciril Žebot, gdč. Lada Rebec.
Iz Sev. Amerike so poslali že pred Božičem 20.000 dol. v pomoč. Iz Argentine je bilo poslanih doslej 23 zavojev obleke in 2 zavoja jedi v vrednosti 4000 pesov s stroškom vred. Prosimo plemenite
SV. CIRILU IN METODU
METOD, BLAGOSLOV MORAVSKE
Poslušajmo, kaj pravi dalje staroslovenska legenda: "Od tega dne je začel močno rasti božji nauk in število duhovnikov se je pomnožilo v vseh mestih, pogani so nametali svoje zmote in načeli verovati v pravega Boga. Toliko bolj sc je tudi moravska država pričela širiti na vse strani in srečno premagovati sovražnike, kakor tudi sami Moravani vedno pripovedujejo. — Metod je imel tudi preroški dar; mnoge njegove prerokbe so se inpolnile, inmed katerih hočemo eno ali dve povedati. Silno mogočen poganski knen ob Visli se je rogal kristjanom in jih preganjal. Metod pa mu je spo ročih Dobro bi bilo, ako bi se prostovoljno dal krstiti na svoji nemlji, da ne boš kot ujetnik prisiljen krščen biti v tuji deželi, in se boš takrat spomnil mojih besed. To sc je tudi ngodilo.
Nekoč se je Svetopolk nopet navojskoval s pogani, a ni mogel uspešno napredovati, ko se je bližal praznik svetega Petra. Metod mu je sporočil: “če mi obljubiš, da bos na dan svetega Petra s svojimi vojaki prebil pri meni (pn sveti maši), verujem v Boga, da ti bo skoraj izročil sovražnike. Kar se je tudi zgodilo. Neki zelo bogat (knezov) svetovalec se je oženil s svojo sorodnico. Metod ga je.mnogo učil in opominjal, a ju ni mogel ločiti. Rekel je: Prišel bo čas, ko se boste spomnili mojih besed, a bo prepozno. Res ju je zadela božja kazen. In še mnogo podobnega sc je zgodilo, kar je v prilikah javno povedal.”
Na kratko in pnprosto nam pisec slika uspeh Metodovega dela: 1. božji nauk je začel močno rasti, -. število duhovnikov se je pomnožilo v vseh mestih, 3. pogani so se spreobračali in, to je posebno značilno, 4. radi Metoda je bila blagoslovljena tudi država, pričela je širiti se na vse strani in srečno premagovati sovražnike. Tako so si Moravani sami tolmačili svoje politične uspehe.
Iz vseh poročil izhaja, da je bil Metod doslednejši in strožji v bičanju razvad in pregreh nego nemški duhovniki in škofje, brezpogojen branitelj krščanskega zakonskega življenja, ki je brezobzirno prepovedoval razporoke pa ženitve med sorodniki. Ta njegova strogost in odločnost ni mogla biti prav posebno všeč posvetnemu Svetopolku, ki se je iz istega razloga najbrž rajši združil s popustljivimi nemškimi duhovniki, jih držal na svojem dvoru in jih tudi drugod po državi podpiral bolj nego slovanske učence svetega Metoda.
Tudi izven Moravske sega Metodov vpliv: tako je opominjal h krščanstvu poganskega kneza ob Visli in, po starem izročilu, je krstil tudi češkega vojvoda Borivoja, moža svete Ludmile. O njej vemo, da je ona svojega vnuka svetega
Sporočam bridko vest, da je umrl moj brat
RADOVAN KRMAC
star 33 let v goriški bolnici 12 okt. 1945 na posledicah mučenja v nemškem taborišču. Pokopan jp bil z odličnim pogrebom doma v Vi polžah v Brdih.
Za njim žaluje doma mati, sestre: Slavica, Smiljanka in Danila, v Ljubljani brat Boris, tukaj pa svakinja. Jožica Cigoj por. Krmac in nečakinja Dianica ter podpisani
Ladko Krmac.
Venceslava vzgojila in dala poučevat tudi v slovanskih knjigah”. Verjetno je, da je sveti Metod sam ali po svojih učencih širil m utrjeval krščanstvo med Čehi.
SVETOPOLK TOŽI METODA V RIMU
Nemško-latinska stranka je bila na Moravskem precej močna in je s svojim uplivom dosegla, da je Svetopolk leta 879 poslal papežu pismo s pritožbami proti Metodu. Tu pismo je nesel v Rim duhovnik Janez iz Benetk, ki je užival posebno Svetopolkovo zaupanje. Že leta 874 je on vodil moravsko poslanstvo pri sklepanju miru z Nemci.
Kaj so Metodu sedaj očitali?
Zdi se, da je bil papež Janez VIII. leta 873 proti Nemcem nekoliko popustil, samo da je rešil Metoda, morda tudi ker o zadevi ni bil dodobra poučen, in je menda res bi! slovensko bogoslužje prepovedal. To bi namreč izhajalo iz pisma, ki ga bomo bližje spoznali in ki ga je papež napisal kot odgovor na Svetopolkovc tožbe in predloge.
Metod se iz razumljivih razlogov na tisto od papeža izsiljeno prepoved ni bil ozira in se je držal še vedno Hadna-novih navodil. Njegovi razlogi za to ravnanje so bili gotovo tehtni in kot papežev legat in metropolit je imel vso pravico po cerkvenih običajih, nastopati v podobnih slučajih po svoji lastni uvidevnosti. Ko bomo obravnavali papeževo pismo iz leta 880, bomo videli, da potrjuje pravilnost njegovega ravnanja.
Nemško-latinska stranka je seveda papeževo prepoved Z velikansko naslado izrabljala zase, dodala je pa še očitek, da Metod uči krivo vero.
Svetopolku samemu so bili skrajno neprijetni verski boji, ki so rušili notranji mir med Moravani. Njegov svetovalec Janez iz Benetk, ne prav prijazen Metodu, je to Svcopolko-vo razpoloženje gotovo še bolj podpihoval v svoje namene. Moravskemu knezu radi njegovega političnega položaja in razmerja do Nemcev ni moglo biti vseeno stališče do svete Stolice in ni hotel, da bi očitki proti Metodu mogli škodovati njegovemu lastnemu ugledu v Rimu.
Nemci so bili takrat mojstri v izrabljanju krščanstva in svoje vdanosti do papeža v svoje imperialistične namene, zato se je tudi Svetopolk trudil, da pridobi papeža zase.
Da je s tem izdal Metoda, slovanske interese in pravo voljo svojega naroda, radi tega si nepretankovestni Sveto polk ni delal preglavic.
V juliju leta 879 je papež odgovoril. Iz tega odgovora se vidi, da se je Svetopok v svojem dopisu zares nagibal na stran Metodovih nasprotnikov. Obenem je o tem papež obvestil tudi Metoda,, ga opozoril, da mu je že leta 873 prepovedal slovansko bogoslužje in naj tedaj mašuje ali latinsko ali grško. Strogo mu nalaga, naj se brez odlašanja odpravi v Rim, da se pred papežem očisti očitka krive vere.
Sporočam bridko vest, da je umrl moj brat
RADOVAN KRMAC
star 33 let v goriški bolnici 12 okt. 1945 na posledicah mučenja v nemškem taborišču. Pokopan jp bil z odličnim pogrebom doma v Vi polžah v Brdih.
Za njim žaluje doma mati, sestro: Slavica, Smiljanka in Danila, v Ljubljani brat Boris, tukaj pa svakinja. Jožica Cigoj por. Krmac in nečakinja Dianica ter podpisani
Ladko Krmac.
VIPOLŽE. Grad je bil pozorišče krvavih igodkov. Pred njim je bilo ubitih mno-
0	ljudi, v njem pa 100 Nemcev. Karlina [ihova je bila od četnikov ranjena, pa
1	je pozdravila. Ano Mihovo por. Golja > ustrelili.
Za kraje v Italiji se lahko pošljejo na-keti po EXPRESO EUROPA. Mexico 972 (U. T. 37-4592). Se sprejemajo paketi po 5 kg (18 S) in 10 kg (34 S). Sprejema se le rabljena obleka. Zapakira se v agenciji.
SVIBNO POD KUMOM
Č. g. Pernišek je dobil od doma več glasov. Ena sestra njegova je usmiljenka v Sarajevem. Je še na svojem mestu. Njihov kaplan č. g. Ilič je pa bil zaprt od 20. junija.
Domači v Svibnem so bili 3 leta in fi mesecev vsi v Nemčiji. Ko so se vrnili so našli vse razdejano. Tudi starejši brat se je vrnil. Mlajši brat je umrl, sestra pa se je vrnila bolna. Perniškova rojstna hiša je ostala cela, drugo je vse vničeno.
MODIC1 JOŽEF IN FRANC v Clevelandu pozvedujeta za brata Matevža Modic,
doma pri Rakeku. Imata zanj važne novice. Oglasi naj se na Pasco 431, Capital.
LJUBLJANA. Mati pozveduje za sinom, ki je v Argentini. HELMUT GALATIA. Ljubljančan, živi nekje v Buenos Airesu. Njegova mati prosi usmiljena srca, naj bi ji pomagali dobiti naslov sina, od katerega nima že 6 let glasu. Sporočite na naš naslov kdor kaj ve za imenova nega.
MARTIN PEČARIČ iz Drašič (Metlika) išče naslov sorodnika ANTONA ŽUGELJ, ki je nekje v Cordobi. Pečarič se nahaja v Meranu na Tirolskem, njegova družina je v Drašičih. Tast (Matkovič iz Čuril) je bil nekaj časa zaprt. Tudi žena enako. Anton Žugelj naj sporoči naslov, da mu pošljemo pismo (Janez Hladnik, Pasco 431, Bs. Aires).
La Revista "LA VIDA ESPIRITUAL" es un organa de apostolado y necesita bienhechores para poder continuar su mision. [Necesilamos su ayuda!
Bojo el Sol Libre
DECIMOSEPTIMO CAPITULO
Una alegria salvaje y mareante sc apodero esc dia de los vencedores eslovenos. La disciplina del ejercito, ta n sonada por Iztok, se habia diluido tras el triunfo. Los soldados se quitaron los escudos, arrojaron los yelmos en tin monton. Los escudos de hierro e ra n demasiado pesados para el pecho acostumbrado a la libertad. Los hombres se dispersaron por cl campamento, depredando, rompiendo y destruyendo, ata-ban a las mujeres, se peleaban entre ellos por las hermosas esclavas, se arrancaban uno a otro los barriles de vino de las manos, derrumbaban los cueros de aceite, degollaban a las o ve j as y masticaban energicamente la čarne seča. Por toda la llanura ardian hogueras; junto a ellas, se movia el bullanguero grupo de eslovenos, la grasa se derretia en los asados, las antorchas iluminaban las ofrendas a Penin v Morana.
Cuando algunos je fes penetraron en la carpa de Tunus, abrieron la boca de asomhro y se detuvieron en el humbral. Tanto brillo penetro en sus ojos. Y en medio de ese cen• telleo, comprado en Bizancio, robado en el sur y el Oriente, yacia como un hada, entre blandos terciopelos, la hermota Alanka.
Su pecho se cubria con un peplo de seda, tal como !o llevaban las mas importantes coretsanas de Bizancio. Por su espalda, caia en ondulantes pliegues hasta el suelo, una estola que ardia en piedras preciosas.
En las munecas y los codos lucian brazaletes durados, en sus cabellos de carbdn asomaba una diadema. En su mi rada no habia ruegos, su rostro no pedia piedad. El desafio y la provocacion rodeaba sus labios.
“; Atras!”. grito y se volvio en el asiento. “Atras, jescla-vos . . . maleantes! Vinisteis a la reina del gran huno. hi jo de Atilas. No mancilleis con vuestro pie el suelo pur donde osa n solo los magnates y los reyes. Llamad al jefe v decidle que venga, para quc hablc conmigo. si es que le interesa la vida de la eslovena Liubiniza.”
Sonrientes, penetraron algunos en la tienda, y alaiga-ron las manos hacia Alanka con la intencion de trata tla como a las demas. Pero cuando oyeron cl nombre de L-u-biniza. se detuvieron y se miraron.
“No tenemos rey y no viene con noootros el jefe an-ciano. ; Nosotros mismos somos los reyes de los Eslovenos nosotros somos los jefes! Habia, ^donde esta Liubiniza? j Ere s nucstra esclava!”
Asi le hablo el mäs anciano y se le acerco.
Alanka no se movio, no revelo en su rostro ni el menor temor. Leva n tö como una acusacion la mano men uda. y reto a los jefes:
“^No teneis rey? Las ovejas denen el carnero, el macho cabrio guia a las cabras, y vosotros, eslovenos, vais sin con-duetor? Alanka es la reina y senora del heroc sunremo, del mavor de cuantos cabalgan desde el Dnieper a Bizancio. y ella sabe que habriais, agiles asaltantes, incendiado el cr.nv pamento, Io habriais deshecho, si no os hubiera guiado al guien mäs šahi o que vosotros. Que venga čl. si le interesa la vida de Liubiniza. Si no, mi halcon Tunus, se venga ra cruelmente."
Los jefes volvieron a mirarse. La vida de Liubiniza in-fluia en las almas salvajes. Rodearon la tienda, le nusiercn una guardia delante y el mäs joven partio en bosca de Iztok.
Cuando Iztok entro a la tienda, se maravillo ante cl lujo y las riquezas acumuladas, de las que estaba demasiado lleno cl hogar del dirigente huno. Vib tapices brillantes dc
oro, tales como no habia tenido ni siquiera Epalrodit.
"jMe llamaste! ^Que deseas, esposa del valiente soh dado y jefe de los hunos?”
“^Tu eres el conductor?”
Iztok sabia que los eslovenos escuchaban la conferencia desde afuera. Por eso, contesto con cautela, para no desper-tar la sospecha de que se arrogaba la autoridad sobre la nacibn.
“No sov el conductor, hermano entre hermanos, e Kijo del anciano Svarun."
QIztok?”, resumio Alanka y se admiro. “^Hermano de Liubiniza:
“Hermano de Liubiniza. <Sabes algo de ella? Di adon-de partio Tunus con ella, para arrancarsela.”
“Te dire ese secreto, juro por el linaje de Atilas, un secreto que no conoceräs por ningun huno. Pero por ello me premiaras.”
“Olvidas que eres esclava de los eslovenos. No *cas temeraria en tu hablar."
“Mientras vive mi halcon, heroe entre heroes —• y cl vive, pues no lo encontraste entre los muertos ni lo enfren-taste en la lucha , hasta entonces Alanka puede hablar con temeridad. j Esclavizame, hundeme la espada en el pecho! ^Acaso lo temo? jTemed los eslovenos! Si Tunus pide ayuda, se levantarä el jefe mayor, prepararän los arcos los Varhunos, ensillarän sus caballos los alanos y el mismo Emperador le enviarä legiones; y desde el Murcia llegarän vuestros derro-tados hermanos antos. /Me eselavizaras o me premiaras?”
Iztok penso. La orgullosa Alanka le agrado. \a habia indagado a los hunos sobre Liubiniza, sobre Tunus. Rado, impaciente, los azotb con el litigo, pero ninguno revelo el secreto, como si sus boe as fueran mudas. Ninguno ni siquiera se lamentb bajo los golpes. Por eso, Alanka era su črnica guia hacia Liubiniza.
“Te dije que soy hermano entre hermanos. Si los jefes aceptan, te premiarč por el secreto.”
Iztok salio de la tienda. Junto a el se reunieron los jefes. El hijo de Svarun les explicö el deseo de Alanka. Al principio el grupo murmuro malcontento. Pero la decisibn final fue darle a Iztok plena libertad para actuar.
Volviosc a la tienda.
“jHabia de Liubiniza, explica sobre Tunüs y exige el premio!”
“Jurarnc por los dioses y el umbral de tu padre, que no me enganas. jYo	tambien jure!”
“jLo juro!"
“Por el secreto que te dirc de Liubiniza y Tunus. te exijo mi ibertad: me dlaräs dos caballos, ■ uno para cabal-gar, y el otro para carga, y me dejaras ir adonde quiera. /Lo haräs?”
“;Lo he jurado!”
“Sientate y escucha. Tu hermana hechizo a mi halcon, sc en a moro y la rapto. Ya esa noche 11 ega ron de Bizancio unos mensajeros, anunciändole que debla presenlarse ante el Emperador. Fue. Liubiniza lloraba como llora la tortola en la pradera. Me uuemaron las lagrimas de esa niansa oveja y yo lc avudč a huir. Porque de pesar se le derretii ian los ojos y se desvaneceria como una primula cortada. ; Ahora lo sabes todo! Si aleanzo su hogar, no lo se. Pero fue libre de aqui v prefirič la m vierte en medio de la estepa antes que la vida con Tunüs. Y asi ansio yo ahora la libertad y tam-bien la muerte en medio del liano antes que la esclavitud.” “^Adonde fue, hacia el sur o hacia el norte? j Dime! Tu la Puiaste, pues no conocia el camino. j Puč a la muerte!” “i Partio hacia la libertad! La deseaba y se la di. j Ahora dämela tu a mi!”
“jTambien tu llegaräs a la muerte si vas a la estepa! j Ven con nosotros! ;Tc prometo la libertad!"
“Tunus ofrecio a Liubiniza esta tienda y ella no la
quiso. No quiero yo la libertad en tierras eslovenas.“
“;Tunüs se vengarä en ti!”
“No. Vino un juglar y gran hechicero entre nuestro linaje. Preparö una bebida hechizada que dare a Tunüs, si nos volvemos a encontrar. Lo mareara y le borrara el re-cuerdo de la eslovena, joh!, y mi halcon me abrazarä a mi, jsu Alanka!”
Iztok recordö en seguida a Radovan, jLadino padrecito! Realmente arriesgö su cabeza y llegö al cubil de Tunüs:
;Y dönde esti ahora ese brujo? <jCay6 en la lucha?"
“jNo! Porque ayer se despidio de nosotros alabado y admirado por el pueblo.”
La sigue buscando, penso Iztok. “Y Tunüs no volvio de Bizancio?”
Alanka callo por un momento.
“Si, tambien eso jure decirte. No volvio. Ve y prepara los caballos.”
Muy pronto se prepararon dos hermosos caballos hunos En uno cargaron comestibles y algunas riquezas, el otro aguardaba ensillado ante la tienda. Alanka salio de la tienda, vestida como un joven huno, con una gorra roia en la cabeza. Las mujeres comenzaron a llorar, los esclavizados guerreros hunos se revolcaron en el suelo y aullaron, Alanka moviö la mano hacia ellos y les di jo:	jNo lloreis, hijos!
j£l vive!”
Luego, subiö como un päjaro a la silla, los caballos re-lincharon, tomö las riendas de los corceles y el hermoso jo-vencito volö por el desfiladero y desaparecio.
Cuando al anochecer creciö la alegria de los ebrios eslovenos, Iztok llamö a los jefes en un consejo de guerra. Era neecsario decidirse pronto si volvian a časa o termina-ban de recorrer la Mesia aunque sea hasta el Hema. Como todos estaban ebrios de triunfo, aprobaron inmediatamente el asaltar las tierras del Emperador y vcngar aunque fuera en parte los asaltos de Hilbudi. Iztok y Rado se alegraron de esa acitud. Rado ansiaba la pelea, para acallar el dolor interior tras Liubiniza y anegarse en sangre. Esperaba tambien encontrarla en algün caserio como doncella, sola, escla-vizada por los colonos bizantinos.
Iztok no tenia esa esperanza. El ünico rayo de espc-ranza era Radovan. El podia andar libremente, llegar como juglar a todas partes. Seguramente tambien supo de Alanka adonde partio Liubiniza. Y se habria dirigido, sin duda, hacia el sur si no habrian encontrado al juglar cuando fueron contra los hunos. Si todavia estaba viva, si no habia caido como victima de las fieras la encontraria Radovan, que co-nocia todos los caminos, todos los villorios, todo el lugar.
Pero Iztok deseaba emprender la marcha. Estaba sc-guro de no encontrar en ninguna parte resistencia huna. Estaba orgulloso de haber vencido a los hunos, magnificos guerreros, aunque le hubieran en parte diezmado su caballe ria. Pero esta falta pudo llenarla con los caballos hunos v con los jovencitos, que de buena gana vistieron las corazas
Alanca levantö la mano ....
de los eslovenos caidos.
Tras el consejo de guerra, rogö a los jefes que hicieran descansar al pueblo. Disemino las guardias en las entradas y en el bosquecillo de olmos. A pesar de la invitacion de los jefes, el gentio no quiso tranquilizarse. Al contrario, la ola de gloria arrastro consigo a los prudentes conductores y la noche se hundiö sin que se descansara.
Iztok y Rado estaban solos junto a un pequeno fuego. Estaban acostados en el suelo, sin hablar, sin cerrar los ojos cansados. Sobre ellos se extendia la noche estrcllada, en la llanura aumentaba el griterio, sus pensamientos busca-ban silenciosos y llenos de ansia a Irene y Liubiniza.
A la manana, cargaron el botin sobre los caballos y pusieron en el medio a las esclavas. Luego juntaron gran-des hogueras, colocaron sobre eilas a los cadäveres de los eslovenos y los ouemaron. Junto a los fuegos se apostaron los guerreros armados. Para cumplir sus votos arrojaban al fuego lo prometido a los dioses. Cuando se apagaron las hogueras, todo el ejercito se alzo de la llanura.
Los heridos conduieron el botin y los presos hunos hacia el Danubio, para llevarlos inmediatamente al častil lo. El eiercito se dirigiö hacia el sur.
Ya al dia siguiente se desbordo este torrente sobre una pequena aldea. Destruyo todo lo que le molestaba, robö en cada casa, tomü el ganado, maniatö a los prisioncros y partio luego, tras destruir las casas.
El terror los precedia. el llanto les acompanaba, tras ellos quedaba el humo de las villas y bandadas de cuervos seguian el ejercito esloveno, que buscaba sangrienta ven-ganza por los blancos huesos de sus hermanos, caidos Lajo la espada de Hilbudi.
Traduccion de DARINKA ČEHOVIN
OPAZOVALEC
Piše sestra Maksencija (doma od Celja).
Prejela sem pismo od mlajšega brata doma. Menda živi samo še on od vse družine. 1941 augusta so prišli nacisti in začeli ljudi preganjati in odpeljavati. Tudi mama je bila odpeljana na Poljsko, kjer je umrla. Starejši brat je bil ranjen. Umrl je v Mariboru. Mlajša sestra in po obsodbi na smrt slednjič oproščen ustreljena. Najmlajši brat je bil odpeljan a zaprt v koncentracijski tabor kjer je bilo 20.000 Jugoslovanov. Ko so jih 5. maja 45 rešili Amerikanci je bilo samo še 1700 živih. Pa tudi ti se niso hoteli ptn—-
nato vrniti domov radi slabih poročil iz Jugoslavije. V Salzburgu je sedaj mnogo Jugoslovanov in vedno novi prihajajo, ki beže iz Jugoslavije.
IZ LIVKA PRI KOBARIDU 12/11 45. Piše Marija Hrast sestri Amaliji Matelič por Hammer.
Zdravi smo. kar nas je ostalo. Dva sina sta padla pri partizanih: Jožko 1943 1/11 v Starem Sedlu, Štefko 26/1 44 v Cerknem. Bil je tam v oficirski šoli in je z njim padlo 50 fantov. Rajko je poročen in živi v Benetkah.
Pri Kamertovih so zgubili vse možke. Že 1940 so umrli eden za drugim Lojz, Pep
in Stanko. Mirko je padel v boju pri Trstu. Ostale so same Kati, Lojza in Pavla. Mi smo srečni, da nam je ostala hiša.
Zetova hiša je zgorela. Zetovko so ustrelili doma, njega odpeljali in ga ni več nazaj. Senike so vse požgali od Iderske-aa do Ravni, tudi Kamertova dva za Ferlinom.
Sestra Viktorija je v Devinu. Njeni otroci s vsi živi. Pri Matičku so vsi zdravi. Brat dr. Tone MateVč je v Jugoslaviji in sestra Rezika tudi. Je v Ljubljani. Sin ji ie naibrž padel. Bratu Francu (finančni kontrolor v Radovljici) so vse požgali. Naš Mirko je doma. Bil je 3 leta v partizanih.
IZ KANALA OB SOČI. Po 6 letih se je spet vršila svobodno polnočnica. Nabita je bila cerkev in prav posebno začudenje naroda je vzbudilo, ko je pristopila skoro celotna ameriška posadka k svetemu Obhajilu. Pri polnočnici je bil za diakona ameriški vojni kurat Baznik.
Veselje praznika pa so pokazili usodni streli. Isti dan sta namreč dva ameriška vojaka popravljala telefonske žice in ju je podrla krogla jugoslovanskega partizana. To je razburilo ne le ljudi tam temveč tudi vso ameriško javnost in je zelo kvarno uplivalo na rešitev našega Primorja.
KAL, ZAGRADEC PRI ŽUŽENBERKU, piše Janez Hrovat bratu 6 sept. Mi smo sedaj doma živi in zdravi. Za starejša sinova Janeza in Jožeta ne vem nič, Lojze je pri partizanih. Hiša je bila bombardirana, štala porušena. Živine nimamo nič. Letna je slaba ... Pri Raten-čevih je tudi vse vničeno, samo hiša še stoji. Imajo samo eno kravo. Sinova Ivan in Metod sta ubita. Za Cirila ne vedo nič. Kal je bil ves bombardiran in je pol vasi porušene, tako tudi v Ambrusu, Višnjevku in drugod. Mišmašu je umrla žena. 10 otrok živih. Hišo ima porušeno, drugo zgorelo. Henrik Stancmar-jev je doma, za Jakca pa nič ne vedo.
IZ ŽABELJ PRI VIPAVI
Več možkih je bilo v Franciji. Prišli so v roke Amerikancem na Sardiniji, ki so jih odpeljali v Francijo. Tam sta bila Vlado in bratranec Kristjan Troha. Večinoma so se vrnili. Vlado Troha je bil že pred vojno poročen z Mežnarjevo Vilmo.
Vojna leta so bila groza. Strah pred Nemci, četniki, ustaši, domobranci in partizani je ljudi begal noč in dan. V vasi, katero so Nemci hoteli požgati, sta zgoreli Jozelnova in Trohatova štala. Mnogo Žabeljcev je bilo odgnanih v Nemčijo. Vsi 80 se vrnili, razen Borisa Trohovega, Naceta Štokelj in Rudolfa Čehovin. Vladko Trohov je šel v partizansko vojsko, kjer je dosegel čin kapitana. Pozneje pa se je vrnil domov in se činu odpovedal.
IZ DOL. LENDAVE (Prekmurje). Ta kos slovenske zemlje je med vojno najmanjo trpel. Šele 1945 so odpeljali Ogri možke. ki so se večinoma iz Nemčije vrnili. Majnika je prišla nova postava. V deželi je bilo nekaj madžaronov, še več pa takih, kateri niso s simpatijo sprejeli novega kurza, ker so imeli s komunizmom že bridke skušnje iz leta 1919. Poročila pravijo da so partizani pozaprli kakih 4000 oseb obojega spola, kakih 3000 jo zginilo neznanokam. Zaprti so bili v zaporu okrajnega sodišča 1200, v gradu 593 v taborišču v Tihovcih pa 2250. To je bilo pred volitvami. Volitev se je vdr.Ie-žilo v Prekmurju samo 12%.
BRAT ZOPER BRATA
Iz neke vipavske vasi je prišlo tole poročilo: V naši vasi je nad vse žalostno. Kopiči se sovraštvo vrh sovraštva, brat proti bratu, sin proti očetu in obratno. "Vsi smo željno pričakovali svobode, nismo si pa mislili, da bo prišla v rdeči obleki in to je povzročilo razdor . . . Svoboda! Kako lepa parola je to! Ampak pri nas je odmerjena le nekaterim. Upajmo da se svet s časom uredi in se razmere ublažijo. Če ne, bo treba pa spet po svetu ... za vami!"
NA AVELLANEDI, Villa Marconi, je nagla smrt pokosila 36 letnega -j- ALOJZIJA TEMLIN. Rojen je bil v Brezovcih v Prekmurju. Imel je tu gostilno. Za njim žaluje žena. Pokopan je na Avellanedi.
IZ LJUBLJANE, 26/8. 45.
Mi, ki smo še do danes ostali na tej slovenski zemlji, ki je prepojena s solzami in krvjo naših mučencev, se nahajamo v težkih preizkušnjah. Dragi Bog daje tudi nam piti iz keliha grenkobe iz vrta Getzeir.ani in nas pelje po svojih stopinjah proti Kalvariji.
Trg Vače pri Litiji je sama razvalina. Samo cerkev še stoji, pa je zelo poškodovana. Pri Mervetu ali po domače Be-zist so že vsi pomrli. Na Dolu pri Fejšk je doma brat Lojze z družino. Oče so pa umrli lani 15. dec., stari 86 let. Duhovnika ni bilo nobenega, da bi jih sprevidel. In tudi pokopal jih je kar organist.
Sestra Marija je nekie v pregnanstvu v obupnem položaju z dvema otrokoma. Mož je pa v ječi, če še živi.
V Ljubljani je bilo tekom voine veliko molitve, zato smo bili pa tudi mnogokrat čudovito obvarovani pred raznimi nesrečami. Veliko zahvalo smo dolžni Mariji Pomočnici, ki je kot begunka med nami v naši stolnici. Kdaj se vrne na Brezje, se ne ve.	'
IZ LJUBLJANE (22/11 1945) piše rojak, doma od Vel. Lašč na Dolenjskem.
Moke smo dobili po šest kil na mesec, po 6 kil krompirja, malo sladkorja in po par kil rajža, tako da je nastala lakota in silna draginja. Tobakarji so plačevali po 15 lir za eno cigareto; moka je bila po 500 do 800 lir kila in drugo vse tako.
Bombardirali so Krvavo peč kar trikrat, da sedaj ni sledu, kje je kdaj stala kakšna hiša. Osredek, Cente, Sekiršče, Zgonče, Rob so tudi bombardirali; hiše Jernejčeva, Zbančikova, Matičkova, Kuharjeva so tudi porušene, druge pa se stoje, a so brez vrat in oken, prav zunaj vasi pa so še cele. Tudi žaga je 5o cela. Ljudi je pa silno dosti pobitih. Pravijo da jih je samo iz fare Rob kakih 300.
Tudi pomrlo jih je več v tem času. Tu je nekaj vaših znancev, ki so umrli: Mežkov Tone v Št. Vidu: Možkov France (An-čkin mož) v Robu. ki je bil dalj časa interniran v Nemčiji; Stirn (Rozin mož); Miklavževa dva fanta: Štefanov Slave, ti trije so bili od Italijanov pobiti. V Ljubljani pa je umrla ga. Hribar in še veliko drugih.
Pogledat bom šel v mestno hranilnico, če se bo ha; dobilo od tistih 3000 dinarjev, da bi Vam jih poslal v Ameriko. Tu ie sedaj določeno, da kdor je kaj vložil v banko ali hranilnico v vojnem času, ne dob: nobenega denarja ven. Bogatašem, veleposestnikom in drugim, ki imajo k"' več, kar odvzamejo in dajejo tistim, ki imajo malo ali pa nič.
PETROVCI V PREKMURTU. V Šulincih. doma. ie umrl Štefan Šimon 9/8 44. Zapušča 5 dece. 3 so doma, eden pri vojakih, eden študira gimnazijo v M. Soboti. Imre Šimon je prišel iz boine zdrav. Ubit je bil njegov zet iz Moščancev na emškem v izgnanstvu. Zapušča dve deteti. Poročil se je 1942.
BOREČA. Pri Bedeki ie ena hči v Ma-ribrri pri Rdečem Križu. Sin je pri vojakih.
V Prekmurju so velike spremebe. Kak se vse to kaj v red postavi, to sam Boa zna. Stari Lajoš so uidi mrli. Moški so
bili do 1945 doma. Tedaj so jih Madžari mobilizirali in nato so bili odpeljani na Nemško.
ČRNIČE. Pisal iz Ljubljane Rudolf Cigoj (krojač). Požgano je vse Poštarjevo. Krševanova štala, Slančeva gostilna, Tum-nikova hiša, kaplanija, Nežečeva štala, Stanko Smodinov je umrl v Dachau. Ven-celna ni domov, ni prišel tudi Jožko Slovencev, Jožev Slavko in še več. Ravne so požgane, Osek pol. Tata in mama zdravi in Vladko, Albin je bil ranjen v partizanih. Rudolf dela sedaj v Ljubljani, na pomlad pa upa pričeti delati v Gorici, ko upa, da bo že prosta Lahov. Vinko Bavcon (Klepcov) je zgubil eno oko. Kosničevi (Malovše) so zdravi. Loj-zika se je poročila na gostilno Štrukelj v Ajševici. Milan Korön je bil tudi ubit.
ŠTANJEL. Piše Marija Kos sestri Gabrijeli por. Blažiča. Vsi smo živi in zdravi. Franc je že 5 let pri vojakih. Čakamo da se vrne iz Francije. V begunstvu smo bili 9 mesecev pri Čipnih (v Branici). Ko smo se vrnili smo dobili vse izropano. Štala požgana, hiša razbita. Albin (mož sestre Polde) je pri železnici v Italiji. Mladenčev iz Štanjela je ubitih 25. iz Kobdile pa 5, tudi Elko Toščev in Jože Grofov. Grada ni več. V Dol. Štanjelu ni ene hiše več. V Kobdili veliko zgorelo. Toščevi so ob vse. Saržentovi so tudi brez strehe.
ŠENT PETER. GORICA. Oskar Nemec (Blažiča) je bil ubit od fašistov v Italiji. Se ne ve kje je zakopan. Stric Rikard je umrl. Njegov sin Ladko je vojak v Jugoslaviji. Bruno se je vrnil iz Italije oženjen. Pepi (sin od Tončke) se je vrnil iz Nemčije.
BOJANIA VAS PRI METLIKI 30/11 45. 7/8 42 so Lasi požgali vas, 47 hiš. Ostalo ie 7 h'$ Na Radoviči je zgorel farovž in šola. V Boldražu je vničen samo Barin pod. Slamna vas ni pogorela nič. Na Hrastu ni sokro nič ostalo. Tonček Slobodnik je podel v bojih pri Žuženberku. Truplo so prepeljali v Radoviča kjer je bil pokopan z vsemi častmi on in Kapu-šin iz Radoviče 25/2 45. Bili so trije duhovniki radoviški in 2 iz Metlike.
Tz Bojanie vasi je padlo 11 fantov. Do-vičika v Boldražu ie umrla.
STARI TRG OB KOLPI. Mariia Guštin ie dobila več glasov. Brat Vinko piše: Mesec dni pred vojno sem dobil mesto sodnika v Mariboru, Po izbruhu vojske sem se čudovito rešil . . . Žena ie bila učiteljica v Delnicah. Imela sva 104 otroke v šoli. Potem sem šel v partizane . . . edaj imam dobro službo v Liuhljani. Sestra Ivanka ie omožena na Močilah.
Od Brezovice do Kočevja je vse požgano. Ljudje so vsi zbežali ali bili odseljeni Tam nihče ne dela polja in ne kosi.
V naši fari ie bilo ubitih 183 civilistov. Imamo še vse 4 zvonove. Imamo 2 duhovnika. Cerkev je cela. I.ipe so nam na posekali. Brat Pavel ie bil na otoku Rabu, pa je prišel srečno domov. Za našo sestro redovnico Germano pa nič ne vemo, koto da je živa.
ROB PRI VEL. LAŠČAH. Prvo gorje ie bilo ob umiku jugoslov. vojske, ko so bili nekateri po nesreči zadeti. Potem no se pojavili partizani v Mačkovcu, Mo-kercu in Krimu in začelo je nato goreti in padati vse križem. Od Iga do Blok so bližnji gozdovi vse požgani. Golo. Krili, Visoko, Rogatec, Zapotok, Kurešček,
Osredek----- Bukovec in v Rutah, 7 vasi
te požganih. Požgano je pri Jernejcu. Kuharjeva m Grajščinska hiša in nekaj tudi Engelnova. Na hribu pa župnišče, šola m prosvetni dom. Druge vasi niso pri-zadete.
DOBERNIČ-ŽELEZNO. Piše Fran Gla-van. Brat Janez, ki je bil v Mirni poči ie umrl 6. aug. 38. Sestro Micko so ustre-h!*' ker [e bila hči Sabina pri partizanih. Jakob pa je bil v Kočevskem Rogu v partizanski tiskarni. Oče je star 87 le! in je še živ. Pri nas v Ravnih so nam Italijani vzeli 3 konje in 2 kravi. Tudi mene so vzeli. France je ušel. Sedaj je v ovem mestu. Jaz sem prišel srečno do-mov. Lojze je star 28 let in je sedaj v Kikindi, zdravnik za konje ....	19. sept.
1944 so mi emci zažgali kozolec.
DOB PRI DOMŽALAH. Prejela Sestra Helena Svetlin (Dimčeva Mici). Oč» so umrli 1942. Mati so zdravi. Brat Lojze je nadel v bojih s partizani pri Žuženberku. Miha je^ oženjen. Jože z združino živi v Tončkovčevem mlinu. Francelnova družina zdrava. Starejši sin mu je prišel sedaj domov. Vinko ima že dva sina. Žer.a mu je iz Škocjana. Anica (sestra) je poročena v Rahučah. Fantov je zelo veliko padlo. Iz Vira od vsake hiše kateri. Pri Goltrarju (Krč) kar dva: Jože in Miha, oba poročena. Veliko starih ie pomrlo, tako oba Tomaževa (Oberwalder), ki sla prišla iz izgnanstva in nato oba žalosti umrla, ko sta našla vse razdejano.
VRTOJBA. Manika 45 oseb, M jih ji vzela vojska. V RENČAH le bilo »bitih 153 mo^kjh, med katerimi Lucijan Brad! kovič, Jože Mozetič, (Rabinci) 2 Mozetičeva (Žigonova). Ženske, ki so se vrnile iz izgnanstva, so ubile Franca Atčona. obdolženega, da jih je ovadil.
GOBICA, Za Vahti so pripieliali iz gor 150 ostankov pobitih, ki so jih tiste dneve razpeljali nato po vaseh, od koder so bili. V Bukovci je bi! pokop treh na dan sv. Martina.
BABNO POJTE, 30. okt. Piše Ana OžbcV svaku Anton Troha ... Mi sm~ ob v«e. Kar ni znorelo so nam Tahi odnesli. 79. b’liia ie bil sodni dan. Zbrali so Italijani 98 možkih. 49 so jih ustrelili, 49 odpeliali na Pob, ki so skoro vsi umrli tam. Med niimi Tanez, Tone T.oize in moj mož »1 Francetov Janže. Zgorelo je v vasi 34 hiš.
BEGTTNIE PRI CERKNICI. Selšček U/H 1945. V iuniju 1942 je pričela aroza. Tisoče možkih so odpeliali v izaon. V Otavah so odpeliali 18 fantov in 2 učitelja in iih postrelili. V Ložu so Postrelili 28 možkih. mnoge odpeljali. V Danah so odpeljali Lahi 2 fanta v neko gmajno in »ma ukazali teči in s streljali za niima. Eden iim je ušel. V Osredku so zbrali in postrelili vse moške do 50 let, čeprav nihče nii mel orožia. Kožljek je ves požgan in nol Begunj od Lahov. Cerknico so požaali Nemci.
V Selščku so Lahi požaali Primoškova in Štefkovo hišo in ustrelili Cenceljna.
Kaj pove Menišija v zadnjih štirih letih okuoaciie: Begunje krog 84 mrtvih, med niimi je tudi kakšen poarešan: Be-zuljak 40 mrtvih ali poarešan-h: Dohec 70 isto: Kožliek 30 isto: Selšček 28 isto: Topol 16 isto; Brezje pet mrtvih ali pogrešanih. Torei skuai 271 mladih fantov in mož v najboljših letih je vzela vojna, med njimi kakih 20 deklet. Te številk« povedo mnogo!
AMERIŠKI SARGENT NA PIVKI Frank Boštjančič, katerega je vojska prinesla v Slovenijo, je dobil od oblasti dovoljenje za obisk očetovega rojstnega kraja in sordonikov v Dolnjem Zemunu m drugih vaseh okoli Trnovega. Vsi ti-sti kraji so v jugoslovanski zoni. Najprej se je oglasil pri čeničevih, ki ir» njegova teta. Seveda je bilo silnega za-čudenja ob tako nepričakovanem obisku. Stric Jože in sin, Vidi se. da je bilo zelo mnogo izropanega po hišah. Takoj SO pritekli nekateri drugi sorodni-kl. °!. Karlina' sestra od Čepičeve, k; je učiteljica. Večerjali so polento in mleko. Isti večer je bil ples, na katerega je bil s sestričnami Danico in Vido . . . Čepičev; imajo zelo lepega konja, tri Krave, tri teleta in enega prasca. Obiskal je tudi teto Štenberger, ki ima dva sina in dve hčeri, strica pa ni bilo doma. Sestrična Roza Čepičeva je uradnica v Ljubljani, trije fantje so pri partizanih.
za enega pa ne vedo. Obiskal je Fer-jančkove. bil pri mami tete Škrlj, Nadi Koren, Anici Baša in pri treh bratih tele Sibitzer. Dva stanujeta v Zemunu, edc-n v Bistrici. V Koseze je šel s kolesom obiskati Sibitzerjeve in druge sorodnike v Bistrici.
23. sept. je bil pri maši v Bistrici in le obiskal Trnovo. V Bistrici je bil zvečer kino. Obiskal je tudi Harije, kjer je bil njegov oče rojen. Moštjančiči žive sedaj pri Kosovih. Stric je že, umrl, živa pa je še teta in 22 letna hči Tonca. V Zarečici pri Birtovih je poročena tudi ena sestrična.
V Prem se je peljal s Faturjem, ki vozi mleko. Tam je teta Pavla, por. Fatur, ki ima 2 hčeri in enega sina.
VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Daneu
FRANC KLAJNŠEK KONSTRUKTOR
Izdeluje načrte in proračune — vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo. HABANA 4321 Bs. Aires. — U. T. 50 - 0277. Villa Devoto
ROJAKI IZ NOTRANJOSTI!
Kadar imate opravka v Buenos Airssu, se ustavite v
HOTELU
“ P A CIFIC 0 ”
kjer boste ceno in dobro postreženi.
CHARCAS 769 - BUENOS AIRES Lastnik:
ANTON BOJANOVI č
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi l Oglasite ee na Fatemalu
PAZ SOLD AN 4844. Tel. 59-1868
Iz teh podatkov se vidi, da tisti kraji niso bili tako strašno prizadeti kot dru-
TOLMTN. IZ PRAPETNEGA. Na Nem-sko je bil odpeljan potem ko je bil pre-ganjan že po Italiji Franc Klobučar, star 54 let. Od tam se ni več povrnil. Tukaj ima dve svakinji: Jožefo por. Leban ki z;v, v Tucumanu in Marijo por. Pinto, ki živi v Buenosu.
STRAŽA NA DOLENJSKEM. Prejela Marija Hrastar od sestre Antonije, ki je živa in tudi hčer in sin. ki je bil doma za par dni iz voiske. Prosi obleke, ker je vse vojna vzela. Straža je bila dvakrat bombardirana in so skoro vse hiše napol podrte in brez strehe.
IZ ŠTAJERSKE. Markovci pri Ptuju 25/11* (Piše Anton Meglič hčeri, sestri Venceslavi na Paternalu). Mi smo ostali vsi živi in zdravi. Brata sta bila v jetništvu. Franc na Angleškem, Lojze v Franciji, Franc še sedaj služi v naši vojski, Lojze je doma. Čeha Janeza (stric) ni več. Soaa Nemci ustrelili. Gregčeva te ta je umrla ... Vsi hvalimo Boga, da nas je obvarval. Drugo se bo pa že počasi izboljšalo ... In pridi kmalu domov . . .
t
KITAJSKI MISIJONAR UMRL
V	HÄNKOVU ie umrl znani slovenski misijonar PETER BAPTIST TURK. star 72 'et, ljubljanski frančiškan. Še kot dijak 'e samo na to mislil, da hoče nostati misijonar, in res je odšel na Kitajsko, ko >e dobil prvo priliko: takrat menda ni niti popolnoma skončal bogoslovja, pač r,a je bil že mašnik. Od leta 1930 naprej do smrti je živel in deloval med Kitajci. Pred nekaj leti so ga ujeli teroristi in so ga imeli zaprtega več mesecev, preden so ga izpustili, oma ie bil iz TOPLIC PRI NOVEM MESTU. Bil je vzoren misijonar.
IZ OSEKA. Odlomek iz pisma. Anton Batič (Kimlov) je prišel iz Nemčije. Ko-žuhova (Majerjev!) sta dva doma. od eneaa se nič ne ve. Od Toplikarja hčer in sin sta bila odpeljana in ju še ni od n;kod”r. Pri Markovih so Nemci požgali hlev, hiša je ostala.
V	RRTAH PRT KOMNU ie umrla 80 letna Aloizüa Uršič (Pri Lojznih). Tukaj zapušča hčer Mihelo por. Cigoj. Viktoriio nor. Rebula in sina Augusta Uršič. V Mariboru pa je Marija por. Cigoj.
DUTOVLJE Iz Logatca je prišlo pismo od Loizeta Renčelj, da jo njegova družina tam živa in zdrava. V Dutovljah pa jen mrl brat Jože.
IZ LIPE NA KRASU. Pri Kavčičevih sta umrla oče in mati. Oče 28. aprila 1945, mati na že pred božičem. Sin Mirko je zbežal že preje v Jugoslavijo. V teh zadnjih letih pa se ie oženil. Poroka je bila na Sveti Gori. Kupil je nalo trgo vino v Udinah, kjer sedaj živi. Rudoll ie bil 2 leti v Nemčiu. Ko se ’e mala vrnil, ni več našel starišev. Polde je še v Ju-aoslaviji v vojski. Domov je prišel za 8 dni na dopust.
TOLMIN. Piše Pavla Kraničičeva sestri Idi vdovi Kumar. Smo živi in zdravi razen hčere Sonie,\ki jeu mrla 10 jan. 15. Pavle le prišel domov v maju. V partizanih ie bil 2 meseca. Moj mož Franc je prišel sedaj iz Francije. Tolmin in okolica ni trpela. Tu imamo denar, ki ne velja v Ljubljani in tudi ne v Volčah, kjer so Amerikam. Mama je še živa.
Jelči (učiteljica v Ljubljani) pride večkrat na obisk. Tukaj manjka veliko ljudi. Dorica Lebeničeva je v Gorici v bolnici. Njen brat Viktor je padel. Albin Bricov je umrl, teta Tina je še živa. Sin Hajko je odšel v Čedad. Umaknil se je pred partizani. Trailonka (Kuk) je umrla in tudi Oskar Moderjan in Štajerc.
PLANINA PRI RAKEKU. Piše Justino Cjuha stricu Antonu Stanovnik 12. nov.
“Vaša rojstna hiša je do tal podrta. Vas so požgali Italijani. Jože noče zidati več v Ligojni, ker ima službo na Vrhniki. Veliko ljudi je pobegnilo, ki so bili domobranci.
JURJEVIČA PRI RIBNICI. Lojzetu Osvald piše brat.
"Jaz sem bil v intnreaciji 18 mesecev v Italiji. V Jurjeviči je bilo pokončanih okoli 28 hiš in približno 35 skednjev. To so požgali Italijani. Pri meni je vse do tal pogorelo. Zdaj popisujejo vojno škodo. Mučimo se že od 18. junija 1942. pa nismo še nič popravili.
Mežnarjeva družina je v Brežah, sestra Neža si je za silo doma popravila, mož je pa pri vojakih.
letino smo imeli prav dobro tako, der ne bo lakote.
BEGUNJE. Piše Marija Turk iz Jvanje-ga sela.
"Mi smo dobili pismo iz Ivanjega sela. Strašno je bilo tam. Franca piše, da so ji ubili sina Darkota, ki ie bil v Kamniku. Ubili so ga Nemci kot talca.
Pravi tudi, da Blaževega Pepeta ni več. (Brat Malči Osvaldove). Sin njegov je prišel domov ves razbit. Njegova hiša (Blaževa) je samo pogorišče — vse je šlo. V Cerknici ie Dragarjevo vse požgano. V Bezuljaku so pripeljali Kešlanu in sina mrtva domov. Tankovega je ene ga v Logatcu vlak povozil, eden je pa zbežal. Kotovega gospodarja ni več: zapustil je 5 otrok.
Našim so Italijani vzeli hišo še leta 1941 in so morali eno leto živeti pri Mesarjevih. Gregorjevega Fronca so na Me-nišiji Italijani prijeli in umorili. Njegovega sina so pa v Nemčijo odpeljali, kjer je umrl. Odpeljali so jih tudi drugih 20 iz Ivajega sela. Našega Jožeta sin je bil 19 mesecev v Dachau. Domov se je vrnil sama kost in koža.
Od našega Toneta sin (Matičič) je bil tudi zaprt v Iatliji, pa je tudi prišel domov.
DRAGATUŠ. Anton Trpin, rojen v Gorici 1893 kot sin izvoščeka se je izšolal za učitelja in je to delo vršil v Jelšanah, od koder je moral pobegniti pred fašisti. Dobil je nato mesto v Dragatušu (Bela Krajina), pozneje v Vodicah, Bevkah pri Vrhniki in slednjič v Ljubljani. Kot dobrega narodnjaak so Italijani spet preganjali, pozneje še Nemci, ki so ga vni-čili v Rabsteinu, kjer je bilo smrtno taborišče mnogih Slovencev.
TOPLICE PRI NOVEM MESTU (Dol. Su-šice 12). Piše sestra naj sporoči Nežinim hčeram, da je mati že 2 leti v grobu. Vsi z upanjem pričakujejo obleke iz Amerike, ker so raztrgani kot cigani. Nesla je čevlje v popravilo, pa je zavrnil čevljar, naj jih kar "k trti zakoplje" . . . “Nekateri ljudje še kaj kje dobijo, jaz pa nikjer nič in še bolna sem in zebe me."
Dol. Sušice 19. Velikokrat smo bežali pred bombami in kanoni. Granata nam je razbila vso hišo, k smo bili v kleti in smo se rešili. Zadnja ofenziva pa nam je pokradla vso obleko.
URŠNA SELA. Piše Jera Zamida. “Moj brat Franc je imel 7 sinov v vojski. Dva sta padla. Sestro Jankončoko je zadela kap pred 4 leti. Kulovčevih fantov ni več ne Janeza ne Jožeta. Jože je pustil 5 otrok. Pri Tvojem bratu Alojziju Klobčar je bilo strašno gorja. Bil je ranjen.
JUGOSLOVANSKE VOLITVE. Poročila javljajo, da je bil na Štajerskem neza-
dovoljiv odziv na volitve. Povprečno je glasovalo le 30% ljudi. V Prekmurju in v Slovenskih goricah pa komaj 25%.
VSE JE DRAGO. V LJUBLJANI stane hrana mesečno GOO Din za osebo, kar se dobi na živilske izkaznice. Uradna plača pa znaša za srednji sloj 1500 Din mesečno. Denarni zavodi so vsi podržavljeni. Konzumne in nabavne zadruge so vse združene v eno, katero vodi kot predsednik že preje aktivni komunist Maks Kcr-VELIKE BLOKE NA NOTRANJSKEM. Ob priliki svatbe pri Ivanu Lužar, ki je komunistični major, je prišlo do neljubega incidenta, katerega žrtev je postal 13 letni sinček Lužarjev.
V občino je prišlo 5 voz obleke, ki jo je poslala Jugoslaviji UNRRA. To pa ni zadostovalo niti za zaupnike sedanje oblasti, tako da je mnogo oseb ostalo brez potrebne pomoči, kar je seveda izzvalo neljube incidente.
IZ RADOVIČE PRI METLIKI poroča Ivan ka Cesar roj. Volk. Piše da za župnika Jermana nič ne vedo. Najbrže je mrtev. Njegov brat Martin (njen svak) je bil zaprt v Nemčiji. Pravijo da je umrl. Njen mož je z doma že od 1942. Najbrže ni več živ. Ima 4 male otroke, lačne in gole. ker obleke ni, letina pa je bila slaba radi velike suše.
DOBRAVICE, GRADAC v Beli kraaini. Piše Anton Žugelj št. 17. Bil je interniran v Italiji in Nemčiji. Bili so skupaj 3 bratje. Bratoma ni nič pogorelo doma, Anton pa ima požgan dom. Imel ie vse novo stanje, ki je zgorelo 1943. Družino je pa našel živo in zdravo, ko se je julija vrnil. Očeta je zadel mrtvoud. Tudi mati je med vojno umrla. Vas so požgali Italijani.
SADINJA VAS. Dvor pri Žuženberku. 2. nov. Piše Johana Vidmar. Skoro cela vas je pogorela od bombardiranja. Nam je zgorelo vse, prav vse in tudi živina, živež in obleka. Poldeta ni. Toneta ni. Iz vasi je šlo 24 fantov, katerih še ni nazaj. Bili so domobranci. Malo se jih je vrnilo. Oče in mati so še živi. Oni fantje so se umaknili na Koroško, nato so jih Angleži nazaj poslali in so tisti fantje zginili brez sledu. Brala Franceta tudi ni od nikoder. Brata Martin in Johan sta pomagala v stiski. Johan ima trgovino v Nov. mestu
IZ VISEJCA PRI ŽUŽENBERKU. Ljudje smo se skrivali in stiskali glave, kamor je kdo mogel. Živina je tulila, otroci klicali in jokali za ata, mamo . . .
Zgorelo je tudi vse naše poslopje, tako da je res hudo. Nekaj časa sem bila pri Antonu. Hiše, katere so ostale še cele, so bile vedno natrpane ljudi. To hudo je bilo pri nas 17. in 19. marca 1943. Vedno pa so bile tudi hude borbe med nami, da nismo bili niti eno uro brez skrbi. Iz naše vasi so padli: Gričar, Pod-lipec, Tončkov Matije, Japljev ta mladi in njegov sin in Jernejčev fant, star 23 let.
Frančiška Gregorič. BESEDA OD SVOJCEV IZ DOMOVINE TISOVEC 9, POŠTA STRUGE na Dolenjskem, piše Frančiška Grm:
“Očeta ni več. Umrli so 15. aprila 1942. Midva sva tudi ob najstarejšega smu Lojzeta. Padel je v borbi 4. dec. 1943 v Velikih Laščah. Tvojega edinega brata pa tudi pogrešamo že od nemškega razpada.
Letina je bila pri nas to leto boli slaba. Poleti suša, imeli smo točo, ki je precej potolkla, za točo pa še hudi vihar. Krompirček je bolj droban in objeden, fižola ni skoro nič, oves smo kar pokosili. Pšenica je bila drobna, ječmena pa komaj za seme.
Prišli smo ob vse, samo cunje imamo na sebi. Zima se bliža, pa smo skoro bosi in nagi, samo streho še imamo.
Iz Tisovca so padli 4 fantje. Naš Lojze je bil star 18 let, Urbanov Jože 18, Cva-
NA VELIKI PETEK bo na Avella-nedi ob 16 uri križev pot in melitev trpljenja Gospodovega. Prilika za spoved.
NA VELIKO SOBOTO na Paternalu (Avalos) od 14-15 ure spovedovanje. Ob 15 uri blagoslov jedi.
| NA VELIKONOČ. Maša na Avella-i nedi ob 9.30 uri (Man. Estevez 630). | Na Paternalu: Maša ob 10.30. (Av. f del Čampo 1653).
* Slovesne molitve na Paternalu
1
r (Avalos) ob 16.30.

rov Jože 24: Anškov Anton 21. Naj v miru počivajo vsi skupaj.
DRAŠČA VAS 27, pošta Zagradec na Dolenjskem, prejela Ivanka Hrovat od setre: Izgubila sem moža. Ubili so ga italijanski fašisti še 16. avgusta 1942. Mene in moje tri hčere so pa odpeljali na Rab. Tam smo bile 9 mesecev. Zdaj, ko je konec, smo pa zopet doma. Gotovo vas skrbi, kako se ima setra Rozi in brat France. Tam so še vsi živi in zdravi in jim ničesar ne manjka.
Brata Lojzeta so takrat ubili kot mojega moža. Vencelna in Hendrika tudi niveč ....
ŠANT JANŽ v Savinski dolini, 28. okt.
Marija Prisland predsednica ameriške slov. ženske zveze je dobila zahvalo od dveh mladenk za poslano obleko. V enem žepu sta našli listek z naslovom te gospe in sta ii pisali r imenu vseh pismo polno zahvale.
KRSNICE PRI LITIJI 4. sept. Več družin so Nemci s hišo vred zažgali: tako so napravili s Kermelovimi v Kresniškem vrhu. Požgali so tudi Gornji Pekr in Spodnji hrib. Mnogo ljudi so tudi odselili. V Lazah je imel Ivan Kovič hotel. Padla je nanj bomba in ubila več ljudi 14. marca 1945.
IZ GOJAČ pri Černičah je prejel pismo g. Viktor Ličen od svoje mame in sestre Dragice, pisano 20/11/45. — Podamo izvleček:
Z velikim veseljem smo prejeli tvoje pismo po 5 letih. Hvala! Uprašaš kako smo prestali vojno. Da, Viktor, nepopisno grozno je bilo. Na kratko: 1943 po polomu Italije so prišli Nemci. So divjali, požigali, ropali, streljali možke, tako so delali da nevem kako smo prestali vse to. Še bolj hudo je bilo marca in aprila leta 1945 ko so "četniki" prišli, ki so klali in neusmiljeno ravnali z ljudstvom, zlasti če so izvedeli za kakšnega ki smo delali v domačem odboru. Tudi teh smo se rešili. 30. aprila' so morali pobegniti ko je Jugoslavija prišla v Trst in dol po glavni cesti skozi Selo in Černiče. I. maja 1945 so se odprla vrata Svobode, tako pričakovane in zaželjene.
Opišem ti malo tudi kako smo vozili iz Gojač, Malovš, Sela in iz sosednih vasi, ponoči živež in vse potrebno za naše partisane. Kolikokrat so morali pustit vozove z živino in se skriti po mejah pred sovražniki. Oskar je bil malo časa pri partizanih; je zbolel in so ga domov poslali. Potem pa je doma opravljal službo na terenu kot odbornik, seveda v velikem strahu in nevarnosti pred sovraž niki. Kolikokrat sem ga morala skriti v sod pred Nemci. Iz Gojač jih je bilo mnogo v Nemčiji. Hude so prestali. Eni so se že povrnili, ostale pa pričakujemo.
Še eno lepo novico: Na sv. Pavlu so na staro fondo sezidali cerkvico ki je posvečena imenu vseh padlih za osvoboditev iz cele Vipavske doline.
x,iktor, sedaj smo veseli in zadovoljni, ali še bolj bomo, ko pridemo vsi skupaj. Sprejmite srčne pozdrave in poljube od Mame, Dragice in ostalih.
"SLOVENSKA KRAJINA"
Prosimo člane, da poravnavajo sproti članarino.
BRATOVŠČINA Ž. R. VENCA
Za primanjkljaj od sveč in harmonija in za ogrinjalo harmonija so zbrali in darovali: Marija Horvat 5._, Pevci 5._,
L. Fujs 2.—, Ana Šeruga 4.—. Primanjkljaja je še 4.— S. Ob enem prosimo da se nabere še za sveče za Velikonoč.
“DUHOVNO ŽIVLJENJE”
“LA VIDA E S P I R I T U A L ”
Pasco 431, Buenos Aires, Argentina
CORBEO ARGENTINO Sucuraal 13
fantje, ki ne znajo drugega kakor na vasi pesem zapeti, dekleta dražiti in da jih je treba zato vsako nedeljo s prižnice pošteno grajati. Mnogim so s svojo neustrašeno smrtjo dali novih modi in smo videli, da smo se s svojo sodbo o njih varali.
Hudo pa je duhovno trpljenje; to pa človeka lažje stre. Nekemu človeku sem nekoč rešil življenje. Bil je obsojen na smrt. Lahko si mislite, kako mi je bil hvaležen. Toda že po šestih mesecih je prav isti človek, ko je po revoluciji prišel do moči, napisal proti meni lažnjivo obtožbo in še druge prisilil, da so jo podpisali, čeprav nekateri niti za vsebino obtožnice niso vedeli, tako da bi bi! izgubil življenje, če bi me sam Bog ne bil rešil. Dotlej nisem niti pomislil nikoli na možnost, da bi mogli obstojati taki ljudje. In vendar so! To me je potrlo, skoro strlo, čeprav ni prav.
Kadar mi mehkužni egipčani tožijo svoje težave, ki izvirajo večinoma iz pre-nasitosti, jih smeje se poslušam. In potem jim povem kako strašno dogodivščino iz svojega življenja. Neka gospa, ki je omenila, da je najnesrečnejša žena na svetu, osupne z razširjenimi očmi: “Gospod, ali je mogoče, da se še smejete?"
“Da, jaz se vedno smejem, posebno kadar govorim s tako nesrečnimi ljudmi kot ste vi, ki imate dovolj obleke, da se preoblečete, dovolj kruha, da si ga odrežete, kolikor hočete in še sobo, kjer ste svoj gospodar. Da, jaz se smejem, ko gledam, kako si ljudje kalijo vodo, ki bi jo radi pili; kako si sami delajo težave, če so brez njih! To mora biti tako in to ni nič tragično: Življenje je borba. In v
TARIFA REDUCEDA Concesiön 2560
njej si morate ustvarjati veliko, ljubečo dušo, če hočete izvršiti svojo življensko nalogo; če ne, je bilo vaše življenje, gospa, zastonj in odgovor bo težak. To pa, če je vaš gospod mož svojo gospo razžalil, morda celo nabunkal, je ne všečna zgodba, ki ji je pa treba dati dober konec . . ." In gospa je rekla, da še ni nikoli mislila nato, kaj je to: “življenjska naloga in velika duša"; da bo kupila filotejo sv. Frančiška Šaleškega m jo brala, če je res tam o tem imenitno povedano in da ne bo več mislila na raz-poroko.
“Gospod, kje stanujete?"
“Mi je žal, da vam tega ne morem povedati, ker nimam ne hiše ne številke na njej. Zdaj sem bolan v postelji", sem rekel. 'In kovček, ki ne želim, da je pretežek, je moje imetje. Ko ozdravim, bom pripovedoval naprej o življenski nalogi človeka in njegovi sreči . . ."
Gospod urednik, naj bo dovolj o teh modrostih! Za onih 10 šterlingov se Vam iz srca zahvaljujem. Saj sem tako v potrebi! Naj Vam Bog povrne!	f
— V Egiptu je v puščavi v taborišču okoli 100 Slovencev, ki so med Dalmatinci. Vseh Jugoslovanov je tu še 9.000. Najnujnejše jim daje U.N.R.R.A. Hrvatje so svojcem nekaj iz Amerike poslali. Za Slovence Se pa menda ne ve. Če bi jim kaka organizacija hotela kaj poslati, bi bili zelo hvaležni. Poslati bi bilo najbolje na naslov p. Ambrožiča; kajti če se pošlje v taborišče naravnost, potem se rada kaka reč izgubi, med nami povedano, in tudi svobodni niso v kampu.
Končam. Vem, da je pismo pisano v
neredu, ker me nekoliko kuha vročica. Toda pozneje Vam bom napisal kaj bolj zanimivega iz mojega dnevnika. Če je kdo tam, ki ljubi študente, naj pošlje kaj mojemu mlajšemu bratu, za katerega sem ravno včeraj zvedel, da živi trdo življenje begunstva. Njegov naslov: Lu-skar France, študente di medicina, Universität, Padova. — Tudi sebi v prilog bi kaj rekel, toda o sebi je vedno težko govoriti. Raje se bom za vsak dar iskreno zahvalil in vsak dan pri maši gorak memento opravil za dobre ljudi in za vse trpeče Slčvence v teh težkih dneh.
Vas prisrčno pozdravlja vdani
Jože Luskar.
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO KOVINSKA OKNA IN POLKNA
FRANC BANDELJ
Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 5021 Telef. 51-5184.
"ČASA JUSTO"
MARMOLERIA Construccion de Monumentos en los Cementerios PLAČAŠ DE BRONCE
JUSTIN MARUŠIČ Garmendia 4947 U. T. 59-4318 La Paternal
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA
Ban Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽI! ,
Obrnit« se na
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠi x ŠTEFAN L I P IČ A R
eUTBITBBBO SSW r At<Ul BJLIT MARTIN TeL 60-303»
Recreo “EUROPA”
RIO CARAPACHAY
Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja ln nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.50.
U. T. 749 - 0589 — TIGRE — FCCA.
A M A * 0
MONTE CUDINE
A Z A r s A N
MONTE CUDINE
CALIDAD Y BENDIMIENTO
MONTE OUDINE S. R. Ltda.
Capital 1,000.000 |.	BELORANO 2283
JUAN BOGANI
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
192S — ALSINA — 1926
U. T. 47, Cuyo 6894
Buenos Aires