NO. 19 Ameriška Domovi ima s..,. /* fl/l'E RIC/* N—H o AMCRICAN IN SPIRIT J*0R€1GN IN LANGUAG€ ONI V National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 28, 1965 SLOV€NIAN HORNING N6WSPAP6B ŠTEV. LXIII — VOL. LXIII Vojfte zločince bodo V K«"sres !e !a »eden aj b s@ kar desfi ifeiaven Nemčiji ss preganjali! Pravni strokovnjaki Zahodne Nemčije trdijo, da naj bi bil zadevni zakon stopil veljavo šele 1'eta 1955, ko je postala Zahodna Nemčija suverena država. Tako bo veljal še 10 let. BONN, Zah. Nem. — Pravni strokovnjaki z a h o d n onemške vlade trdijo, da je zakon o preganjanju vojnih zločincev, čigar doba je bila omejena na 20 let, stopil v veljavo dejansko lahke šele maja 1955, ko je Zahodna Nemčija postala suverena država, ne pa leta 1945, ko je bila pod zavezniško vojaško zasedbo. Zakon bo tako ostal v veljavi torej še 10 let. S tem tolmačenjem se hoče vlada v Bonnu izogniti vsem pritožbam in protestom, katerim se je pridružil v preteklem tednu celo varšavski nadškof, poljski prim as, kardinal Višinski. Poljske državne oblasti trdijo, da imajo listo s še okoli 10,000 nekaznovanih nacističnih vojnih zločincev, ki žive večinoma v Zahodni Nemčiji. Posebno ostro so protestirali Proti ukinitvi zakona zastopniki Izraela in, svetovnega judovstva sp!oh. številni so protesti tudi v vseh deželah, ki so bile tekom druge svetovne vojne pod nemško okupacijo in kjer so se voj-ni zločini vršili. Med te spada tudi Slovenija in večji del ostale Jugoslavije. Odprto vprašanje je, kaj bo k takemu tolmačenju zakona o sodnem zasledovanju vojnih zločinov reklo nemško ustavno sodišče in nemški zvezni parlament. če bo vrhovno zvezno u-stavno sodišče odločilo drugače, bo usoda še neprijetih in nekaz-UoVanih vojnih zločincev polo-'■cua znova v roke zveznega parlamenta. WASHINGTON, D. C. — Zdi se, da se je Johnsonova kritika vendarle vsaj malo prijela naših članov Kongresa; vsaj tistih, ki so predsedniku obljubili, da bodo bolj delavni kot do sedaj. Največ zanimanja za delo je pokazal kongresnik Mills, ki je napovedal pospešeno obravnavo obeh trenutno važnih zakonov: o bolniškem zavarovanju in o ukinitvi nekaterih federalnih trošarin. Pristojni odbor Predstavniškega doma se bo vto-pil v obdelavo zakona o podpiranju šolstva. Kongresnik Cel-ier je pa napovedal hiter postopek o predlogu glede tiste spremembe v Beli hiši, ki bi jo rodila predsednikova nesposobnost za opravljanje predsedniških poslov. Senat je to vprašanje načelno rešil že lani, letos ga mora še Predstavniški dom. Senatni odbor za javna dela je vzel podpiranje apalaških pokrajin v pretres, takoj za tem se bo pa zanimal za vprašanje čistoče v naših vodah. Senator Byrd je izjavil, da bo njegov finančni odbor končno vendarle prerešetal znani mednarodni sporazum o cenah za kavo, ki samo zato ni stopil v veljavo, ker ga naš Senat ni odobril akoravno ga je naše državno tajništvo že pred par leti podpisalo. meseca prisilnega ^ela, ker je surovo pobil psa CLEVELAND, O. — Mestni s°dnik Louis Petrash je obsodil ^ -et starega Williama Masto-lasa s 6521 Broadway na 90 dni LUsilnega dela in $100 globe, ker m Pobil svojega psa, na katerega se je razjezil, ko ga ni ubo-®ah s tem, da je bil z njim ob zid. v Obtožila ga je Liga za zaščito 1Vah. Mastoras je dejanje pri-2f'al, pa se izgovarjal, da je to storil v jezi. Sodnik je obsojenemu prisil-110 delo skrajšal na 60 dni, ker Pred novimi vohunskimi poleti nad Sovjetijo? WASHINGTON, D.C. — Predsednik Eisenhower je po znani sestrelitvi vohunskega letala. TJ-2 nad Sverdlovskom v Sovjetski zvezi 1. maja 1960 ustavil iz-vidniške polete nad Sovjetsko zvezo. Eisenhower jeva odločitev ne veže njegovih naslednikov in nekateri namigujejo, da utegnejo nova amerikanska “izvid-niška” letala SR-71, ki so nedosegljiva sovjetski obrambi, letos take polete obnoviti. Fotografije, posnete iz teh letal, so veliko boljše in točnejše od onih, ki jih posnemajo vohunske umetne lune, poleg tega pa so tudi na razpolago v veliko krajšem času. Kot znano, nadzirajo U-2 letala še vedno Kubo in komunistično Kitajsko. ■le Že presedel 14 dni v okrajni “eči, predno je bil obsojen. * -deracija nas kar lepo zalaga z obvezami ^ Washington, d. c. iz po-stkov, ki jih navaja sedanji -cdlog za federalni proračun, gt izračunati, da odpa- ^ sedaj na glavo vsakega ^cnerikanca kar $1,625 dolga, n9° ^ucb okoli $500 federal- * izdatkov. Napram sedanje-z stanju so te obveze narastle Približno poldrag odstotek. Vremetuki prerok pravi: ^ Colačno, vetrovno, naletava-tur Sne^a' — Najvišja tempera- Khanh ali Taylor? ! S8li- M kr!tizlra ?8 ___ , nspraj zvezni praraeun V Sajgonu mislijo, da je s prevzemom oblasti v Južnem Vietnamu postal položaj ameriškega poslanika M. Taylorja nevzdržen, kar pa okolica tega zanikava. SAJGON, J. Viet. — General Khanh, ki je prevzel vodstvo J. Vietnama in odstavil njegovo civilno .vlado Van Huonga, je imenoval za začasnega predsednika vlade Nguyena Xuana Oan-ha, svojega nekdanjega namestnika v vladi, ki se je šolal na univerzi Harvard v Združenih državah. Khanh je izjavil, da bo naprosil tudi predsednika republike Phan Khac Suu-a, naj o-stane na WASHINGTON, D. C. — Znani konservativni der. okratski senator Byrd je kakor ptica selivka. Kakor hitro začuti, da je prišel njegov čas, začne napadati federalni proračun. Ker je obenem tudi predsednik senatnega finančnega odbora, misli, da je to tudi njegova dolžnost. Kritizira pa vsako leto nekaj drugega. Letos se jezi nad Kongresom, j ker imajo senatorji in kongresniki navado, da ie.eralni proračun razbijejo na 10-15 pooblastilnih zakonov in tako zgubijo vsak pregled na celoto. To jih zapelje, da glasujejo za izdatke, akoravno nimajo nobenega vpogleda, ali proračun predvideva svojem mestu. Odstav-, potrebno finančno kritje. Zato Kil a-i nri clrn f nr'oi 1 'i ' ... ^ . • t • • Ijen je bil dejansko torej ic predsednik, vlade Huong. Vsi o-stali člani njegove vlade so ostal?, začasno na .svojih mestih. V razgovoru s časnikarji je general Khanh poudarjal, da je sprememba vlade notranja zadeva Južnega Vietnama in da je prepričan, da bodo Združene države sprejele vsako odločitev v interesu vietnamskega ljudstva ter to stavile nad interese posameznikov. Očitno je bilo, da je hotel Vietnamec namigniti s tem na poslanika M. Taylorja, s katerim sta si od 20. decembra 1964 hudo' navzkriž. Ko so gen. Khanha vprašali, kaj misli o prevratu M. Taylor, se je odrezal: Zakaj ne vprašate to njega? , V vietnamskih krogih ugib-Ijejo, da bo bližnja bodočnost odločila med gen. Khanhom in M. Taylorjem. Zadnji se je kot poslanik ZDA zavzemal z vso močjo za civilno vlado in vztrajno podpiral Huonga. Ta je sedaj šel in v Sajgonu se zdi naravno, da bo moral iti tudi njegov podpornik. Vprašanje seveda ni tako enostavno, ker je pri tem prizadet ugled Združenih držav. Tako jo razumljivo, da v ameriškem poslaništvu tu izjavljajo, da M. Taylor ne misli niti malo na odhod s svojega mesta --i----o------ Važnost oči BALTIMORE, Md. —- Človek JOHNSON NE POJDE NA POGREB W. CHURCHILLA Predsednik L. B. Johnson je včeraj objavil časnikarjem, da so njegovi zdravniki prepričani, da še ni njegovo zdravje tako trdno, da bi se lahko podal na pogreb W. Churchilla v London. Združene države bedo tam zastopali državni tajnik D. Rusk, vrhovni zvezni sodnik E. Warren in poslanik v Londonu D. Bruce. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson in njegova žena sta se v torek vrnila iz Bethesda bolnišnice v Belo hišo, vendar so zdravniki predsedniku naročili, da mora ostati v svojem stanovanju, dokler se njegovo zdravje ne popravi še bolj. Hud prehlad, ki ga je dobil pretekli petek, je sicer popustil, toda še ni čisto prešel in možna bi bila no- in snežnih zametov. Iz Clevelanda in okolice Donna Adkins izgubila oko— Včeraj so 7 let staremu dekletcu Donni Adkins, ki je bila pretekli teden ugrabljena, pa nato najdena s poškodovanimi očmi na avtomobilski cesti, vzeli levo oko, ki ga ji je ugrabitelj uničil s plinskim strelom med oči. Sneg in mraz— Za danes je napovedan hujši mraz in sneg. Posebno okraja Lake in Ashtabula naj bi bila deležna več palcev svežega sne- finančni odbori mirno glasujejo za proračunske primanjkljaje, dasiravno so ravno oni poklicani. da prvi opozorijo Kongres in javnost, kakšne bodo posledice stalnih proračunskih deficitov. Byrd misli, da bo Kongres moral postaviti sam sebi gornjo mejo za vse izdatke, ki jih misli odobriti, in se potem držati takega okvira. Kot se vidi, je Byrd že obupal nad administracijo in ne verjame, da bi imela še kaj smisla za varčevanje. Iislopifši R&dsl! bodo meliaSi o goljufijah! COLORADO SPRINGS, Colo. — Letalska vojaška akademija je obvezala vse izstdpivše gojence k strogemu molku o tem, kako se je na akademiji goljufalo pri izpitih. Zagrozila je, da bodo strogo kaznovani, če o tem karkoli dajo v javnost. Akademija ima možnost kaznovanja, ker iz-stopivši gojenci še vedno ostanejo vsaj 30 do 60 dni člani Letalskih sil ZDA. Doslej je zaradi škandala v zvezi z goljufijami izstopilo 35 gojencev akademije. Vsa reč je prišla na, dan, ko sta 19. januarja letos dva nova gojenca prijavila vodstvu akademije, da ne- to pridobil 10 tovarišev, največ kateri kadetje prodajajo pole z igralcev nogometnega kluba, da va infekcija, posebno v Londonu, ki je znan po svoji zimski megli. Zdravniki so torej predsedniku Johnsonu svetovali, naj ostane doma, ker za dolgo pot v London njegovo zdravje ni dovolj trdno. Ta se je nasvetu zdravnikov pokoli! in včeraj objavil, da v London na Churchillov pogreb ne ho šel, da pa je določil za ameriške zastopnike državnega tajnika D. Ruska, vrhovnega zveznega sodnika E. Warrena m'poslanika v Londonu D. Bruce-a._______________ _____ Ko so časnikarji vprašali pred- sednika Johnsona v njegovem j (’n Ir^Pfl §!& stanovanju v Beli hiši, kamor sodg|0¥J[| jih je povabil na kratek razgovor, zakaj ne vodi delegacije ZDA podpreds. H. Humphrey, je ta odgovoril, da za to nima nobenega posebnega vzroka. Poleg uradne delegacije pojde na Churchillov pogreb tudi. bivši predsednik Eisenhower. Povabila ga je Churchillova družina, ker sta se smatrala pokojnik in zavezniški vrhovni poveljnik v drugi svetovni vojni in kasnejši predsednik Združenih držav za osebna prijatelja. Čemu se v Ljubljani smeje Šaljivi list “Pavliha”, ki izhaja v Ljubljani, je nedavno prinesel tale razgovor. Zdravnik: Od. mesa smete jesti samo teletino. Bolnik: Prosim, tovariš zdravnik, ali ne bi zadostovalo, če bi jo hodil samo gledat k mesarju? vprašanji za izpite. |so mu pomagali pri predaji teh Preiskava je menda dognala, Tapirjev. Skupno naj bi bilo da je neki starejši kadet ukradel prizadetih okoli 100 kadetov, od ' si nabere okoli 83% vsega svo- ključe od predala, v katerem, so tega 30 članov nogometnega [jega znanja s pomočjo oči, j bili ti papirji shranjeni in je na- kluba akademije. Za Anglijo bo Chutcbilov pogreb zgodovinski dogodek LONDON, Ang. — Anglija bo nov ne bo smel udeležiti nihče, satelitske države še niso naja- napravila iz Churchillovega pogreba zgodovinski dogodek. O tem pričajo vse priprave za pogreb. Mrtvi Churchill, ki je bil za časa svojega življenja “otrok angleškega parlamenta”, je postal po svoji smrti za par dni član kraljevske družine. Organizacijo njegovega pogreba je namreč prevzel angleški dvor in zaupniki kraljice imajo pri vsaki pogrebni malenkosti prvo besedo. Vendar jim je prebrisana Churchillova glava nekoliko pokvarila račune. Churchill je namreč vsaj za del pogreba sam predpisal nekaj podrobnosti. Ko se bo njegovo truplo izmuznilo iz roke angleškega dvora, ga bodo začeli prenašati vojaki tistega polka, ki je pri njem veliki pokojnik služil ves čas, ko je bil v vojaški službi. Ko se bo mrtvi Churchill približal svojemu zadnjemu bivališču, ki si ga je tudi sam izbral, bo postal zopet navaden človek: pokopali ga bodo kar na tihem na pokopališču, kjer počivajo njegovi starši. Njegov grob bo čisto blizu njihovega. Pokopa samega se razen družinskih čla- dostep ne bo tudi dovoljen časnikarjem, fotografom itd. Tako bo postal Churchill v trenutku, ko ga bo zemlja vzela vase, zopet to, kar je bil pred 90 leti: otrok svojih staršev. Angleški dvor je povabil na pogreb vse, kar nekaj pomeni na svetu. Amerika, Rusija in Francija so bile pri povabilih posebno počaščene. Na pogreb bodo lahko poslale po tri uradne delegacije. Svojo udeležbo je napovedala že cela vrsta kronanih glav: iz Danske, Norveške, Grčije, Belgije, Luksemburga, Nizozemske, vse bodo prišle v spremstvu ministrskih predsednikov. Ako bo koga manjkalo, bo vzrok bolezen. Pogreba se bodo pa u-deležili po možnosti tudi vsi vodilni politiki z mednarodnim u-gledcm. Gotovo bo prišel general De Gaulle, ne bo manjkalo generala Eisenhowerja, verjetno bo šel tudi predsednik Johnson; vse članice britanske imperijal-ne skupnosti bodo poslale svoje poglavarje; napovedanih je tudi dosti afriških politikov, med njimi tudi čombe. Iz Moskve pričakujejo Mikojana z njegovim običajnim spremstvom. Ostale vile članov svojih delegacij. Med pogrebci bosta tudi nemški kancler dr. Erhard in njegov zunanji minister dr. Schroeder. Ker bo vabljenih pogrebcev tako veliko število, bedo domači precej odrinjeni od pogrebnih slovesnosti. Udeležili se jih bodo samo takrat, kadar bo zanje kaj prostora. Nimajo pa veliko upanja, kajti v pogrebni cerkvi bo prostora samo za 3,000 pogrebcev. Vsi pogrebci se bedo seveda morali držati reda: kadar bo treba hoditi, bodo hodili, kadar se bo treba voziti, se bodo vozili. Samo predsednik Izraelske republike bo izjema. Ker je pravovernim Judom prepovedano, da bi se vozili v sobotah, bo izraelski predsednik Salman Shazar imel pravico, da gre peš na dolgi poti iz Westminstr-ske palače do katedrale sv. Pavla. Vsi ostali pogrebci se bodo vozili. Računajo, da bodo vse pogrebne svečanosti trajale okoli 2 uri. Začele se bodo ob 9.45, končane bodo opoldne, ko bo posebna ladja odpeljala truplo mrtvega državnika proti pokopališču, ki je precej daleč zunaj mesta na deželi. Svečanost bo prenašala angleška televizija, s pomočjo tele komunikacijskega satelita bo pogrebu sledil lahko velik del sveta. Računajo, da bo viselo na televizijskih aparatih kakih 350 milijonov ljudi. London se bo poslovil od svojega velikega pokojnika še na poseben način. V soboto ob 9.45 bo nehala biti znamenita ura Big-Ben na Westminstrskem stolpu, oglasila se bo zopet šele v soboto o polnoči. Mrtvi Churchill je pa celo po svoji smrti vplival na mednarodno politiko. V Združenih narodih so njegovo smrt porabili za žalne slovesnosti, sedanji BONN, Nem. — Voditelj poljskih komunistov V. Gomulka in naj večja nemška železarska kompanija Krupp sta sklenila dogovor o sodelovanju v investiranju in obratovanju železarske industrije. Krupp bo postavljal tovarne, jih opremil, organiziral proizvodnjo in dal za ta namen potrebne strokovnjake na razpolago. Gomulkini tovariši bodo pa prevzeli notranjo upravo, prodajo blaga in oskrbo obratnega kapitala, kolikor ga bo potrebno v poljski valuti. Seveda bo Poljska dala na razpolago tudi potrebno industrijsko delavstvo, ki ga bodo Nemci iz-vežbali. Za železno zaveso so vsi radovedni, kako se bo poskus obnesel. Podobne misli so svoj čas rojile tudi Titu po glavi, toda ni se mogel sprijazniti s tem, da bi tujci bili gospodarji v njegovih tovarnah, četudi omejeni le na proizvodnjo. Živalski vrt pod upravo okraja? Posebni odbor pod načelstvom E. Turka, zastopnika 23. varde v mestnem svetu, proučuje možnosti in okoliščine prenosa lastništva in uprave živalskega vrta v Clevelandu od mesta na okraj Cuyahoga. V republiki Burundi ne marajo kungoških upornikov LEOPOLDVILLE, Kongo. — Iz prestolice republike Burundi Bujumbura je prišla novica, da tamošnja vlada ne gleda lepo kongoških upornikov, ki so se natekli na njeno ozemlje. Simpatije do upornikov so se posebno ohladile po 15. januarju, ko je namreč burundski ministrski oredsednik postal žrtev atentata. Ozadje atentata še ni razčiščeno, vendar pa nihče ne taji, umorjeni predsednik ni simpatiziral s politiko kitajskega poslaništva. Voditelji kongoških upornikov so se radi tega že začeli seliti v sosednje države, da tam najdejo politično pribežališče. Judje in protestantje na poti do verske svobode v Španiji MADRID, Španija. — General Franco je pretekli teden sprejel v avdijenco dva zastopnika predsednik skupščine pa je vse|španskih Judov Pravij0i da se to porabil, da je izjavil, da l30|je Franco pogovarjal z njima o prvo usodno glasovanje v §ene'!priznanju judovskih verskih lalni skupščini šele prihodnji sk;Upnosti v Madridu in Barcelo-ponedeljek. nj Podoben sestanek je imel Svet je postal za predsednika Johnsona majhen WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson se odlikuje z veseljem do telefoniranja. Neprenehoma drži slušalko v roki, pred njegovim klicem ni nihče varen, tudi ne državniki. Telefonira kar po vrsti vsem. kadar se mu zdi potrebno. Je že velikokrat telefoniral sedanjemu angleškemu ministrskemu predsedniku Wilsonu. Ko je bil zadnjič kanadski ministrski predsednik Pearson v Miami na oddihu, ga je Johnson kar zvečer povabil, naj ga drugi dan na poti proti domu obišče v Texasu. Tako je prišlo do sestanka, ki je ukinil naše in kanadske carine na avtomobile in avtomobilske rezervne dele. Pri taki povezanosti med politiki je seveda časnikarjem nemogoče slediti dogodkom. V duhu bo marsikdo pri pogrebu. Nehote mu bo pa silila v glavo tudi misel, da bo v soboto s Churchillom vred pokopan tudi del angleške mednarodne veljave. Odkar ne bo Anglija imela več živega Churchilla, bo pomenila nekaj manj za dobo, ki njene dolgosti ne moremo predvideti. . Franco pred nekaj tedni z voditelji španskih protestantov. Na drugi strani so se pa zbrali španski katoliški škofje na tridnevno konferenco. Tako dolge že niso imeli cela leta. Vse pomeni, tako pravijo v Madridu, da bo zakon o svobodi vere kmalu prišel pred španski “parlament” in da Ibo tudi sprejet brez debate. Mills obeta tudi hiter postopek glede trošarin WASHINGTON, D.C. — Predsednik odbora za pota in načine predstavniškega doma Mills je administraciji obljubil, da bo njegov odbor vzel zakonski predlog o ukinitvi nekaterih federalnih trošarin čim preje mogoče v pretres. Trenutno je odbor zaposlen z zakonom o bolniškem zavarovanju, zato trošarine ne bodo mogle priti na vrsto pred pomladjo. Takrat pa že ne bo ostalo dosti časa, kajti nekaterim trošarinam poteče veljava že 30. junija in do takrat je treba urediti ves problem, da ne bo prišlo do zmešnjave v proizvodnji in prometu trošarinskega blaga. Republikanska stranka je izjavila, da znižanju trošarin ne bo nasprotovala. Skupina 68 kongresnikov želi podaljšanje nemškega zakona o nacistih WASHINGTON, D. C. — Kongresnik Celler, predsednik pravnega odbora Predstavniškega doma je na čelu skupine 68 naših kongresnikov, ki se je obrnila na nemški parlament s prošnjo, naj Nemčija podaljša zakon, ki velja za preganjanje tistih nacistov, ki so se umazali z zločini. Prošnja opozarja nemški parlament, -a bi nemški nacisti takoj prišli zopet na površje, kakor hitro jim ne bi grozila nobena nevarnost za vse, kar so joočeli pod Hitlerjem. Kongresniki povdarjajo, da bi tak pojav rodil zaskrbljenost po vsem svetu, kar ne bi koristilo nikomur, najmanj pa nemškemu narodu. 1 ? SMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 28, 1965 Bogovim 6117 Št. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 Jugoslavija je bila začasno za svobodni svet izgubljena. teklosti “pod mizo” kaj odriniti National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 19 Thurs., Jan. 28, 1965 Winston Churchill Kljub sijajni zmagi nad Nemci je Churchill pri volitvah v juliju 1945 pogorel. Vlado je prevzela delavska stranka in Churdhill je bil le še “vodja opozicije njegovega veličanstva”. Dobrih pet let nato je bil zopet predsednik britanske vlade, dokler ni leta 1955 zaradi starosti sam stopil v pokoj, pa ostal v parlamentu. Churchill je dejal, da noče biti grobar Britanskega imperija in vendar njegovega naglega razpada ni mogel zadržati, ko je čas kolonializma z drugo svetovno vojno nenadno preminul in je postala zahteva po neodvisnosti v Aziji in Afriki premočna. Na splošno je bila njegova sodba stvarna in Churchill je videl večkrat dalj v bodočnost kot njegovi sodobniki. On je dal mrzli vojni njeno ime v znanem govoru v Fultonu leta 1947. Njegov čas je minil, še predno je dejansko umrl. Postal je simbol vztrajne, zagrizene borbe za svobodo, ki ga je že začela obdajati legenda, toda narodi Jugoslavije gledajo kljub temu v njem vzrok svoje sedanje nesreče. BESEDA IZ NARODA Preteklo nedeljo zjutraj je mirno za vedno zaspal eden največjih državnikov 20. stoletja, vojak, časnikar, zgodovinar in pisatelj Winston Churchill. Dočakal je 90 let in dva meseca. Rodil se je na pragu moderne tehnične dobe, ko je parni stroj osvajal svet, ko električne luči še sko-to niso poznali, ko še ni bilo ne sluha ne duha o avtomobilih, o letalih, radiu in vsem drugem, kar sta v tem stoletju ustvarila znanost in tehnika. Winston Churchill je bil rojen v palači vojvod Marlborough v Blenheimu leta 1874 kot sin tretjega sina sedmega vojvode Marlborough in njegove v Združenih državah rojene žene. Študiral je na Harrowu in Sandhurst!! kot drugi sinovi velikih plemiških rodbin viktorijanske Velike Britanije. Leta 1895 je bil dodeljen k španski armadi na Kubi kot vojni poročevalec. Šel od tam k britanski armadi v Indijo in v Sudan, kjer so Angleži prav končevali upor, ki ga je 15 let preje sprožil fanatični muslimanski derviš Mahdi. Kot poročevalec londonskega lista Morning Post je šel v Južno Afriko, kjer se je začela druga burska vojna. Buri so ga ujeli in zaprli, pa se mu je posrečilo uiti. Leta 1900 je bil prvič izvoljen v parlament, kjer je ostal 62 let, skoraj do konca svojega življenja. Bil je odličen govornik in sijajen debater, pa tudi izvrsten časnikar. To je bil čas imperialne Velike Britanije, na katere ozemlju sonce ni nikdar zašlo in katere vojno brodovje je obvladovalo vsa morja. Bil je to tudi čas hudih trenj med evropskimi silami, ki so hotele spraviti pod svojo oblast čim večje dele Azije in Afrike. Ko se je Evropa razdelila v dva tabora, Anglijo, Francijo in Rusijo na eni strani, Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Italijo na drugi ter so balkanske vojne napetost zaostrile do take meje, da je bilo očitno, da pride do velikega spopada, je Winston Churchill kot prvi lord admiralitete skrbel za moč in pripravljenost britanskega vojnega brodovja. Da bi pospešil konec vojne, je Churchill predložil, naj bi angleške sile napadle in osvojile Dardanele in Bospor v Turčiji ter s tem ustvarile neposredno zvezo z Rusijo preko Črnega morja. Angleške čete so se res izkrcale na polotoku Galipoliju, pa so se po velikih izgubah zaradi zagrizenega odpora Turkov morale 1. 1915 umakniti. Churchillov ugled je to tako prizadelo, da je moral iz vlade. Kasneje se je v to vrnil kot minister za strelivo in pomagal pri ustvarjanju angleških tankovskih oddelkov, ki so nato bistveno pripomogli k porazu Nemcev na zahodni fronti. Med obema^vojnama se je Churchill vztrajno ukvarjal s politiko, pa tudi vneto proučeval preteklost. Napisal je življenjepis svojega očeta, vojvode Marlborougha, in še nekaj drugih del, pa se z vso silo znova posvetil politiki, ko se je pojavila nevarnost fašizma in nacizma. Svaril je pred popuščanjem, pozival k vojaški pripravljenosti in odločnemu nastopu dosledno in vztrajno, toda čas za to ni bil zrel. Zahodne demokracije so popuščale v upanju, da bodo Mussolinija in Hitlerja že nekako potolažile in usmerile nemško osvajalnost proti vzhodu. Ko je Hitler septembra 1939 napadel Poljsko, sta Anglija in Francija le segli po orožju, Churchill je bil sprejet v vlado, pa postal njen predsednik, ko so spomladi prihodnjega leta nemške armade pregazile Holandsko, Belgijo in Francijo. Tedaj je Churchill z mogočno in prepričljivo besedo vzbudil v Angležih borbeni duh, vztrajno delavnost in zagrizeno nepopustljivost, ki so končno pripomogle k zmagi nad mogočnimi Hitlerjevimi armadami. S predsednikom Rooseveltom sta sestavila v avgustu na Atlantiku takozvano Atlantsko listino, v kateri sta objavila svetu osnovne cilje zaveznikov v boju proti nacizmu in fašizmu. Ko je Hitler udaril na Sovjetsko zvezo, sta Anglija in Amerika sklenili z njo dogovor o sodelovanju v boju proti skupnemu sovražniku. Churchill se je sestal z Rooseveltom in Stalinom v Teheranu in v Jalti in z njima delal načrte za ureditev Evrope po zmagi nad Hitlerjem. Churchill je poznal komunizem in njegovo nevarnost in je bil že leta 1919 najvnetejši zagovornik vojaškega nastopa zahodnih sil proti boljševikom. . Ko je šlo za to, da reši Anglijo in stre Hitlerja, mu je bila tudi komunistična Sovjetija dobrodošla. Za ohranitev angleške svobode je bil pripravljen žrtvovati karkoli in se vezati s komerkoli. Tako se je povezal tudi s komunistično osvobodilno fronto pod Titom v Jugoslaviji. K Titu je poslal svojega lastnega sina, da bi se prepričal o položaju na prostoru, ki se mu je zdel za Veliko Britanijo izredno pomemben. Vedel je, da je Tito komunist, vedel, da je njegovo gibanje komunistično, pa je pritisnil na Sovjetijo, da je Jugoslavijo priznala v maju 1944 za angleško “operacijsko področje” in upa! na ta način držati Tita na vajetih. Pri tem se je pošteno opekel-Tito mu je z Visa. kjer je bil preveč blizu Angležev , pobeg- Waukegan, 111. — Letošnja zima je posebne vrste zima. Nekaj tednov predno se je po koledarskih določilih in zakonih prijavila na osrednjem zapadu okrog Velikih jezer, je razsajala in sitnosti ter težave prodajala tam ob pacifiški obali, in to celo po krajih, po katerih, kakor pravijo, se sprehaja gospodična “Večna pomlad”, to je v kalifornijskih nižavah in pobočjih Sv. Bernardine in po vsej tamkajšnji okolici daleč naokrog. Teda, kakor je tiste dni vreme govorilo, se je moral stari teti Zimi njen “jeep” nekaj ali precej pokvariti in pri cukanju, skakanju ter zibanju sem in tja po robatem boulevardu je raztresel po vseh tamkajšnjih toplih kalifornijskih paradižih precejšnje množine snega. Tako so nam dopovedovali po radiu in televiziji. Mi po osrednjem zapadu, ki seveda nismo sami zlati, dobroželjni angelčki, smo se ob tistih poročilih kar nekam zadovoljivo muzali, češ, prav, leti. Neki Cič s Krasa je priromal z oslom v staro Vrhniko, obležnim s težkim tovorom, s precejšnjo težo soli, nekaj težkih brusov in še meh jesiha je imel na oslu. Po sredi Vrhnike je vodil osla in vpil: “Imam jesiha hudega — dobro sol iz morja samega —- in bruse za nože in kose! Kupite, kupite!” Vrhniške gospodinje pa tiste dni niso kupovale ne jesiha ne soli. Tudi za bruse ni nihče vprašal. Tako je šel Krašovec po Vrhniki enkrat, dvakrat gor in dol. Ker je pa v jutru istega dne Krašovec pojedel nekaj takega, ki je močno vplivalo na odvajanje, se mu je začelo nekam muditi in je vprašal mimoidočega očanca: “Ej oča, ali imate pri vas kako “Strniše”, tako je naglasil in izgovoril tisto besedo. V mislih je seveda imel stranišče. Očanec ga je pa razumel, da ga je vprašal za strnišče, to je žitna njiva, na katerem po žetvi ozeleni in včasih da še prav dobro deteljo in travo nekaj tednov po žetvi, vsaj tako so obdelavah v starem kraju pred leti in so take dele njih imenovali strnišča. In tako je očanec odgovoril Čiču: ‘Da, da, tam gori na koncu vasi jih je več!” Krašovec je krenil tja, a ko je prišel na konec vasi, je tam našel le nekaj prav, naj da zima tudi Kalifor-1 jcoscev jn pjy- žensk, stranišča nijčanom malo belega snega, da bodo vsaj vedeli, kakšne barve je še sneg. Sicer pravijo, da ga vidijo od daleč na vrhovih gora in hribov, ampak od blizu pa ne. Zdaj so ga pa gledali tudi tam bolj od blizu. Ampak temu našemu muzanju in porednosti je kmalu sledilo razočaranje. V začetku grudna je pa teta Zima priropo-tala s svojim “jeepom” semkaj na osrednji zapad in za njo pa tako močna in silovita burja, da je vse svoje zaloge snega izpihala iz svojega “jeepa” in ga raznesla po tukajšnji okolici po nekaterih krajih od 8 do 10 inčev na debelo. Nekaj dni je bila prav ostra zima in toplomeri so kazali v mnogih krajih pod ničlo. N. pr. iz Joiieta so poročali, da je bilo 7 stopinj pod ničlo, kar je za te kraje precej mrzlo. Potem je pa mrzli val popustil, sneg se je začel topiti in v nekaj dneh so bile ceste in pota v, takih “plojdrah”, da ni bilo ne za hoditi ne za voziti. Tako' vidite, se je zima z nami poigravala. Pa pravi, da se še bo in da bo nam pokazala še ostrejše kremplje in zobe. Jaz bi ji kar privoščil, da bi se starka kje kam zaletela in se tako polomila, da bi jo ne bilo več nazaj. Takega svojega obnašanja, kakor ga je pokazala prvi teden v decembru, je človek kaj hitro sit! Naj jo koklja brcne! * V WASHINGTONU RAZLAGAJO ŠKANDALE. — škandali predstavljajo pohujšanja, sramoto, itd. Nikomur niso v čast. Škandali so pa taki in taki, nekateri zelo veliki, drugi manjši, a vsak izmed njih spada na neko zatožno klop zato, ker je pač škandal. Pokojni Petkovšek se je spominjal enkrat in govoril o nekem škandalu, ki da se je do- nil v Moskvo in sklenil tam dogovor o sodelovanju s Sovje-jgDdil v_stari Vrhniki. Dogodil pa nobenega. Obrnil se je, ker potreba je kruto pritiskala s svojo zahtevo. Še ni prav prišel nazaj v vas, je že zaropotalo tako, da se je še zraven Krašovca ido-či osel ozrl nazaj na svojega gospodarja in pomahal z repom, kakor da je hotel reči: joj, joj, kaj pa zdaj? In v tem težkem stanju ga je našel tisti očanec, ki mu je preje povedal, kje je “strnišče” in ga ogovoril: “Ste našli, kar ste iskali?” Kraški Čič pa mu je osorno odgovoril: “Škandal, škandal!” “Kaj pa je to škandal?” ga je vprašal nazaj očanec. “To, kar se je meni dogodilo! In to po vašem nasvetu, da sem šel iskat strnišče tja gori za vasjo, kjer nobenega ni!” Tistega kraškega Čiča so videli nekateri potem, da je v Podlipšici hlače pral in da se je po čičovsko zeksal: “Škandal, škandal!” Tako je, vse vrste škandali so na svetu. Pri nas so pa tik pred Božičem prali hlače in “gate” nekateri politični veljaki pred izpraševalnim senatnim odborom in nekateri so bili tako sramežljivi, da niso hoteli niti odgovarjati na razna vprašanja. V primeri s temi bi človek rekel, da je tisti Čič s Krasa, o katerem je pravil pokojni Petkovšek, bil v svojem slučaju v manj “prijetnem” slučaju, kakor pa so slučaji, v katere so bili zapleteni politikarji in “iblajtarji” v Washingtonu. Zanimivo bo, kako bodo rešili f0 neprijetne slučaje. Najbrže pa to tudi niso edini slučaji. Nagnjenja h korupciji, katerih so se nalezli ljudje vseh raznih stanov na raznih višjih in nižjih položajih, službah in uradih. Večkrat smo že culi tudi o takih dogodkih nred raznimi unij-skimi uradniki tu in tam. Ti- v oblikah napitnine, ali kaj takega, so postregli bolje, kakor onim, ki so znali le in bili navajeni reči “Dober dan” in pa “Z Bogom”. Čuden je ameriški business — čuden! Ampak čudnega delajo ljudje, ki se ravnajo po tistem nekdanjem armensko-bizantinskem geslu: “Kdor zna ‘šmirati’, — temu voz dobro vozi!” — Prav in pošteno pa to ni. Pri vsaki taki mešetariji nekdo škodo trpi. Včasih je oškodovan posameznik, včasih organizacije, včasih država. Take so posledice takih mešetarij. Take zadeve je imel zadnji mesec v “žehti” preiskovalni odbor zveznega senata v Washingtonu. Na izpraševanja so bili povabljeni nekateri v javnosti smatrani za prav odlične in visoke glave. Dober teden pred prazniki so zasliševanja prekinili. Nadaljevali pa bodo z njimi, kakor so poročila omenjala zopet zdaj v januarju in izgleda, da bo glede tega vsega še dosti vetra, ki bo dvigal in razpiha-val prah in blato in tu in tam bodo nekateri v tem ali onem potoku ali reki prali svoje hlače in “gate”. Nazadnje pa zna ostati vse pri starem, le tu in tam bo eden ali drugi drugega tolažil: “Kaj to! Kjer so ljudje, tam so še vedno bile besede ... Pozabimo in naprej v nov dan! * ZGODOVINA, PRAVIJO, DA UČI. Dogodki v njenih raznih dobah so res poučni, le ljudje imamo trde buče, da se od njenih naukov prav malo zapomnimo. Tako govori nam zgodovina sama vse od njenega po-četka, odkar pripoveduje o nas vseh, kako neposlušni in malopridni smo večina nas ljudi. Zgodovina nam jasno dopoveduje po Cezarju Juliju, da diktatorstvo se ne splača in da navadno vedno nesrečno konča. Dva tisoč let zgodovina že to dopoveduje svetu, pa ima le malo uspeha. Kandidatov za diktatorske položaje nikoli ne zmanjka. Enemu sape zmanjka, že drugi sede na njegov stol in po svoje poveljuje. Prav je povedal tisti hollywoodski humorist, ko se je izrazil o diktatorjih: “Osata, komarjev, muh in pa diktatorjev ne bo na svetu nikdar zmanjkalo.” Ne samo on, ampak tudi vsa zgodovina tako dopoveduje. Cezar, njegovi nasledniki Kaligula, Galba, Atila, Napoleon in tako naprej do Hitlerja, Mussolinija, Stalina in ravno v “penzijon odišlega” Hruščeva, so žive priče: Diktatorjev na svetu nikdar ne zmanjka. Tudi zdaj jih imajo po nekaterih deželah. Na mestu , je in prav, da cd časa do časa pogledamo malo nazaj v zgodovino v čase, v katerih so delovali razni diktatorji. Ozrimo se za danes na Julija Cezarja na kratko s par stavki. O Juliju Cezarju povedo zgodovinski zapiski, da je bil slavni rimski vojskovodja (1. 101-44 pred Kristusom). Osvojil da je ves takratni svet. Zavzel je Galijo (sedanjo Francijo), prodrl v Britanijo, se vojskoval na Španskem in v severni Afriki (na tleh današnjega Tunisa). V Rimu je vladal kot diktator prosvetljenega kova. Uvedel je davek na kapital in konsolidiral državne dolgove. Kljub svoji prosvitljenosti (danes bi najbrže rekli demokratičnosti) se je dal oklicati za velikega duhovnika, da je lažje veljal za nezmotljivega in nedotakljivega. A tudi to ga ni obvarovalo nasilnega konca: vsi vemo, da je umrl kot žrtev zarote in da je še utegnil spoznati med morilci svojega najbojšega prijatelja Bruta. U-morili so ga 15. marca 1. 44 pred Kristusom, po pičlih štirih letih njegovega absolutizma. Takšen konec so skoro z matematično gotovostjo učakali do malega vsi cezarji in diktatorji, vse od tedaj sem do teh današnjih dni. Ura časa po svoje “tika, taka” in poje pesem vsakemu diktatorju: Danes temu . .. jutri tebi ... Usoda hiti za teboj in bo bo izročila pozivnico: z menoj Jičani upirali pod generalom po plačilo! Plačan pa boš po |Rupnikom in generalom Ivanom tem, kar si vreden in kar si zaslužil. Naj bo dovolj za danes, prihodnjič si bomo ogledali kakega drugega diktatorja nasilnega duha. Vsem čitateljem A. D. iskren pozdrav od Vrhenškega Tineta Poseki! pomel! mMm šslslce prireditve pri Sv, Vidu CLEVELAND, O. — Še razlog je, zakaj mora sobotna prireditve en komunisti so postali 100-odstotne katoli- vidovske Slovenske šole takorekoč za vsako ceno moralno uspeti. Vsem nam je znano, v kakšni sredi živimo. Na eni strani imamo med Ame-rikanci prijatelje, ki so iskreno naklonjeni po božji in človeški postavi utemeljenemu našemu gojenju svoje narodne kulture; po drugi strani pa jih je sipet nekaj, in to večkrat pomembnih, M jim to ni po volji, ki bi imeli radi vse samo “amerikan-sko”. Za vse žive narodnostne skupine, iz katerih obstaja ameriško narodno občestvo, je neprecenljivega pomena odločba drugega vatikanskega zbora o rabi domačega-narodnega jezika v liturgiji. Narodnostne skupine — tudi naša slovenska — so s tem pridobile od takšne strani kot je Cerkev za svoje ravnanje naj-višjo moralno oporo. Močnejše si sploh misliti ne moremo. Da se tega res zavedamo, smo Slovenci v clevelandski naselbini, posebno še v oni vidovskega o-koliša, brezdvomno že zadostno dokazali s svojo takojšnjo pripravljenostjo z vso vnemo sodelovati v domačem delu božje liturgije. Sedaj pa je potrebno, da pokažemo to tudi zunaj cer-kve. Sebotna prireditev naj še to dokaže! Imamo poseben apostolat, izpolnjujmo ga! J. S. Ljisisljaisa isiefl iteulke okupacijo I §41-1 lil o. — Cleveland, O. — V nedeljo, 17. januarja, je v Baragovem domu predaval v okviru predavanj ZSPB g. prof. Vinko Lipovec o “Ljubljani ob času okupacije in revolucije 1941-1945”. Kljub velikemu snegu, mrazu in viharju, ki je razsajal istega dne, so se zbrali v Baragovem domu številni rodoljubi ter napolnili dvorane, ki je kmalu postala skoraj premajhna. V zbranih besedah je g. Lipovec razlagal težave in težkoče, ko so Ljubljano zasedli najprej Italijani, nato pa 8. septembra 1943 Nemci. Proti okupatorjem so se narodni demokratično smer j eni Slovenci povezali politično v “Slovenski zavezi”, vojaško pa v “legijah” in nato v “Slovenski vojski v domovini”. Prof. V. Lipovca so Nemci zaradi sodelovanja v podtalni vojaški organizaciji zaprli ter ga poslali z drugimi sodelavci vred v zloglasno taborišče Dachau. Bil pa je še tako srečen, da je ubežal bridki usodi, ko se je pričela nemška barka potapljati. Osvobodila ga je ameriška 3. armada, ko je 29. aprila 1945. zasedla Dachau. Predavanje je bilo velezani-mivo in ena ura je zbežala, kot da bi jo pihnil. Pričela se je debata, v katero je poseglo več gospodov rodoljubov; eden izmed gospodov je stavil vprašanje — zakaj se niso katoličani dovolj pobrigali, da bi se zoperstavili komunističnemu pohodu. Prezljem — gospodarji ške dežele. Med živahno debato je ga. Marija Petričeva naglašala, da je bila med nemško okupacijo v Ljubljani peta kolona — največje strašilo — med Slovenci, kjer človek človeku ni mogel ničesar zaupati; ovajali so nedolžne žrtve iz gole zavisti ter osebnega sovraštva Nemcem, ki so jih nato pošiljali v nemška taborišča ter tam neusmiljeno mučili. Naj navedem tu dva umora, j ki jih je peta kolona zakrivila, j Taka žrtev je bil moj brat Josip Terpin, večletni nadučitelj v Vodicah na Gorenjskem. Iz Vodic je bil premeščen v Ljubljano k Prosvetnemu šolskemu odboru (to je približno toliko, kakor je tu Board of Education). Pri istem odboru je uradoval tudi pisatelj Narte Velikonja. Bila sta velika prijatelja in sošolca še iz goriške gimnazije, oba praktična katoličana, najboljša kolega v uradu in oba Goričana: Josip Terpin iz Gorice, Narte Velikonja iz Otlice na Vipavskem, Nekega dne je bil Josip Terpin obtožen pri Nemcih in pod ovadbo je bilo zapisano ime — Narte Velikonja. Še isto noč so prišli nemški biriči razbijat na vrata mojega brata, ga izvlekli iz postelje ter še časa mu niso dali, da bi se pošteno oblekel, moral je z njimi na zasliševanje ter naposled v Dachau, kjer so ga ubili. Ko so prišli Jugoslovani v Ljubljano, je bil Narte Velikonja ustreljen, ker je ovadil mojega brata in še radi drugih “prestopkov”; in vest se je nadalje glasila, da je prejel zasluženo plačilo . .. Kakšno plačilo! Narte Velikonja je bil dobra duša, ki je vsakemu pomagal, kjer je mogel. Skozi vso vojno je zbiral denar in obleko, da je pomagal revnim beguncem, ki so dohajali v Ljubljano z Gorenjske in Dolenjske ter jim preskrbel živež in prenočišče; nezaslišano bi torej bilo, da bi se ta plemeniti človek pomazal s črnim izdajstvom. Dr. Karl Capuder, nekdanji profesor na geriški gimnaziji, (ki je učil in poznal obe žrtvi) ter poznejši ravnatelj realne gimnazije v Ljubljani, jev dokončno pojasnil: Nekdo iz pete kolone je dobesedno ukradel, iz osebnega sovraštva, pošteno ime Narte Velikonja ter ga podtaknil pod ovadbo. Kakšno dušo je imel brezvestnež, ki je zakrivil vse to gorje! Bila je pač črna duša, ki ima na vesti dva umora. Ernest Terpin tijo, ki ga je par mesecev nato Churchill moral priznati. se je baje pa še pred kakimi 150'stihi, ki znajo in so znali v pre-'hotela, dokler te ne dohiti in ti Sfsvssstia ihh peiska Euclid, O. — V nedeljo, 31. januarja, bosta Mr. in Mrs. John Jamnik s 664 E. 250 St. praznovala svojo zlato poroko z zahvalno sv. mašo ob desetih dopoldne v cerkvi sv. Roberta. Njun dom bo odprt sorodnikom in prijateljem cd treh do šestih popoldne. Poročila sta se v cerkvi Marije Vnebovzete v Collin-woedu 31. januarja 1915. Zlatoporočenka Marjeta Jamnik je bila rojena leta 1883 v Lučah pri Žalni, . od koder je prišla v Združene države leta 1913. Zlatoporočenec John Jamnik je rojen v vasi Lanišče pri Šmarju leta 1881 in je prišel v Ameriko tudi leta 1913. John Jamnik je imel mesarijo in trgovino na St. Clair Avenue Predavatelj je pojasnjeval, da so'cd leta 1913 do 1919, nato pa v se komunisti vežbali in priprav-! Euclidu do leta 1946. Oba, John Ijali na revolucijo že več let in Marjeta sta že nad 50 let čla-pred vojno'. Zaradi nerešenih|na SDZ. John je tudi član SN-narodnostnih vprašanj in pol- PJ, ga. Marjeta pa članica SŽZ-diktatorskih režimov je bil te-j Zlatoporočenca imata štiri o-ren za širjenje komunizma zelo troke, Johna, Franka, Mrs. Es-ugoden. S spretno politiko zla- ther Garbincus (Euclid) in Mrs. sti v narodnostnem vprašanju je’ Josephine Jevec (Mentor) ter Titova Osvobodilna fronta znala'sedem vnukov in vnukinj, pridobiti naklonjenost Angležev' Zlatoporočencema čestitamo ter postala diplomatičnim potom in jima želimo, da bi še dolgo zaveznica Anglije. Nič ni poma- zdrava in zadovoljna živela v galo, da so se kljub temu kato- krogu svoje družine! AD SMERISZA DOMOVINA, Družba 1 V* Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena *3. novembra 1914 v Zedinjenih Državah Iniaaf Sil Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike uvUCZ. JJaCi., m. 14. maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlan.e Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH’L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOY3IUS MADIC, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111 JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Bivd., Cicero 50, IH. POROTNI ODBOR: ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA Direktorica prireditev: NANCY OWEN URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103 Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačHcm, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), si ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. “'-■a vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: pi v te šole. Ta preprosta filozofija globoko verne žene dela ta-korekoe čudeže. S študenti, oziroma graduanti, pridejo k sv. maši tudi katoliški učitelji in starši graduantov. Vse to po posredovanju dobre katoliške žene. 1940. Pismo naj bi bilo objav- natorja Goldwaterja, vendar nje- JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434 Te dni sem imel priliko, da sem šel mimo sobe, kjer imajo pevski zbori svoje vaje. Vadijo se v lepih cerkvenih pesmih, ki jih potem poslušamo vsako nedeljo pri sv. mašah. Fara sv. Janeza ima tri cerkvene zbore: otroškega, mladinskega in starejšega ali kakor ga navadno imenujejo cerkveni pevski zbor sv. Janeza. Vse tri zbore vodi znani muzikalni umetnik Ernest Majhenich. Rekel sem, da sem šel mimo, ko je bila pevska vaja. To omenjam zato, ker sem slišal nekaj narodnih pesmi in sem postal pozoren. Zanimalo pravki. me je, kaj se neki godi in sem potem vprašal enega izmed pev-cev, kaj naj to pomeni, da slišim posvetne in narodne pesmi peti namesto cerkvenih. Pa mi je zaupal. Rekel je ‘‘Koncert bo.” Mislil sem si sam pri sebi, vidiš ga spaka, kmalu bi bilo nekaj in jaz ne bi vedel. Tako je pa prišlo na dan. Koncert bo zadnjo nedeljo pred postom in sicer dne 28. februarja. Toliko v vednost ljubiteljem prelepe pesmi in še slovenske povrhu. Take stvari.postajajo vse bolj redke. Zato jih bolj cenimo in z večjim veseljem pričakujemo. Ijeno v časopisu, ki je takrat tukaj izhajal. Mislim, da je to bil “Obzor”. Nisem mogel zaslediti ali je bilo pismo objavljeno ali ne. Pismo toži o tedanjih razmerah in želi, da bi se Slovenci združili. Misli predvsem na Slovence, ki so bili takrat združeni okoli cerkve sv. Trojice. Piscu je šlo za to, da bi se Slovenci združili in skupno skušali doseči, da bi bil vsaj en duhovnik pri fari, ki bi razumel slovensko. Poslali so pismo sto osmim družinam, a jih je le nekaj prišlo. Razlaga in nujno prosi, da naj bodo ljudje složni, če hočejo kaj doseči. Na koncu pisma pravi, da bodimo vsi za enega in eden za vse in nikdar se ne izgovarjajmo, da nam tega “business” ne dopusti. Tisto pismo bi verjetno lahko objavili danes s prav malimi po- gova kritika ni rodila uspeha v pravem času, to je na republikanski konvenciji. Ženske dobijo delo Ženska dobi delo Iščem žensko, da bi pomagala z bolnikom od 8. zjutraj do 5:30 pop. Kličite KE 1-8036 (19) Moški dobijo delo M ihvauški zapiski T Milwaukee, Wis. — Mladi Judje so vedno polni upov. Živ-.enie jim. je stopnja v dosego Mihovih želja. Podjetnost mla-M ljudi je znana. Postopijo se akorekoč vsake stvari. Zato l1! občudujemo. Te dni se bodo na mnogih šo- lah 2a zaprla vrata za marsikoga. Me je konec šolskih let, ti-let, skozi katere človek ne| cre nikoli dovolj hitro, ko pa Mejo, jih ne more pozabiti. , . a mnoge bo konec gimnazij-M let začetek vstopa v svet, v ,lstl svet, od katerega si obetajo j.^r^ast° bodočnost. Žal, da to-vj 0rCrat prinese razočaranje, ki oi-eka večkrat stre in mu vza-e ves pogled v boljši svet. Tri Sv. Janezu na Deveti ce-1 s° zadnjo nedeljo imeli gra-M*cij0 za South Division High ^ onool. že nekaj let se pcslužu-■gl° Sv. Janeza, da dajo čast in°^U vZa prestane izpite jj sreono končanje šole. Župnik s , Vedno da na razpolago po-h° sveto mašo. Po sv. maši , imaj dvi skupni zajtrk v farni ha°rari*' graduanti se na- tudi dve faranki Sv. Ja-j Za M sicer Marija Zigoy in ^ice Frankowski. sv- mašo, ki je ob osmih ka.rab Jim župnik vedno pove da3 23 niihova mlada leta in jim Ije ^ 'Se^ne misli za napot v živ-J6 posebna priložnost, spr.~ ° tmlade duše pripravljene ',0ti dober nasvet. Če le ena je 61 ostane, je dobro. Letos jim Žjv]. ed drugim omenil, da kak hi ^niski neuspeh še ne pome-nec življenja, ampak nam ho 1 sTušnjo, ki nam lahko ved-ciljfav Pride v dosegi našega Všgk Trav posebno so mi bile Tuk- /'aTovedi za mladoletnike, do +a? Vam idr bom podal. Bo-2 Ucd Vas zanimale. p^Tovedi za mladoletnike so 1 °Mli mladoletniki sami. Pripravili so jim mladoletniki iz severne Kalifornije. Spomladi leta 1955 so jih sprejeli kot merilo za mladoletnike. Čez štiri tisoč zastopnikov Zveze katoliških šol nadškofije San Francisco jih je sprejelo kot zakonik za mladoletnike. Od tistega časa naprej so se razširile po vsej Ameriki. Vredne so premisleka. Zapovedi so sledeče: 1. Postoj in pomisli, predno piješ. 2. Ne razočaraj svojih staršev, zakaj zaupajo vate. 3. Bodi dovolj ponižen in ubogaj. Prišel bo dan, ko boš sam dajal ukaze. 4. Takoj prvi trenutek se ustavi vsaki nečisti misli in to takoj prvi trenutek. 5. Ne razkazuj se, kako dober vozač si. Če hočeš tekmovati, pojdi v Indianapolis. 6. Za svoje dekle si izberi tako, ki bo dobra življenjska družica. 7. Cerkev obiskuj redno. Bog ti daje ves teden, vrni mu vsaj eno uro! 8. Ne hodi za množico. Bodi glava in ne rep. 10. Drži se izvirnih deset zapovedi (božjih). Graduantje so zelo skrbno sledili župnikovim mislim, še mene je prevzelo. Sv. maša za graduante, ki jih je bilo okrog petdeset, je že nekaka tradicija te šole. Šola je javna in je zato še toliko večjega pomena. Oseba, ki skrbi za dobre odnose med študenti in profesorji, je zelo dobra katoličanka. ^Je to starejša gospa, ki pa bi jo po naše lahko imenovali “študentovska mama”. Na tem zgledu lahko vidimo, kaj lahko katoličan napravi, če je res na svojem mestu, pri vsem tem, da je Cerkev ločena od države. Njeno stališče je, da katoličan, ki obiskuje javne šole, ne neha biti katoličan, ko vsto- Dolgo časa smo se ga otepali, snega, mislim. Sedaj so ga nam pa natrosili, da ga imamo za naprodaj. Kar deset inč so ga nam poslali. Pa je tako skrivnostno prišel, da ni bilo videti, da ga bo toliko naletelo. Sneg bi naj še bil, saj je čas za to. Le ko ga ne bi bilo treba toliko kidati. Vsakdo, ki sem ga srečal, je stokal za razbolelimi mišicami, rokami in hrbtom. Hudo je bilo! za tiste, ki so hoteli iti na delo zjutraj, pa niso mogli iz garaž. Sneg pa ni naredil škodo samo pri tem. Veliko prireditev, ki bi se morale vrstiti tisti večer, so morali ali preklicati ali pa preložiti na drug večer. Tako se je zgodilo Društvu sv. Janeza KSKJ. Na programu so imeli ples. Skušali so nabrati nekaj sredstev za prevoz igralcev v košarki na tekmovanje v Waukeganu, Illinois. Pa jim je sneg vso štreno zmešal. Ples so preložili na soboto, 6. februarja. Upajmo, da bo takrat boljše vreme! Sneg je zaprl veliko šol. Tudi slovenska šola je morala zapreti svoja vrata. Bodo otroci imeli več priložnosti, da se boljše pripravijo za naslednjo uro, ko pride. Nekaj otrok pa je kljub slabemu vremenu le prišlo. Tak duh požrtvovalnosti je občudovanja vreden! * Slovensko društvo Triglav se pripravlja na maškerado. Imelo jo bo v nedeljo, 21. februarja. V načrtu je. Upam, da jo bodo tudi izpeljali. So se nekaj menili pred cerkvijo. Nekateri so rekli, da se bodo tako našemili, da jih noben živ krst ne bo spoznal. Predpust je tisti čas, ki si ga brez maškar skoraj ne moremo misliti. Včasih so doma tudi pusta kurili. S tem so so odpovedali posvetnemu ,mišljenju in življenju in se pripravili za sveti post, ki je bil v starih časih zelo hud. Sedaj, ko je toliko olajšav, komaj vemo, kaj je post. In še takrat, kadar je, pa naj bo še v tako mili obliki, godrnjamo in se ga težko držimo. Časi se spreminjajo in seveda mi z njimi. Problem Slovencev v Milwaukee je bil vedno pereč. Imeli so težave. Pri vsem številu Slovencev v Milwaukee, saj pravijo, da je to druga najmočnejša slovenska skupina v Ameriki, niso mogli najti skupnega cilja in enotnosti, ki je potrebna za dosego namenov. Te dni mi je prišlo v roko pismo, ki ga je pisal star slovenski naseljenec dne 16. decembra NAš WISCONSIN Milwaukee; Kilbourn Avenue. Poroča ing. Dušan Svetlič. En blok severno in vzporedno z mogočno Wisconsin Ave. poteka Kilbourn Ave., imenovana po tretjem možu milwauškega triumvirata — Byronu Kilbour-nu. Kilbourn je bil rojen v Connecticutu leta 1801. Potekal je iz slavne angleške rodbine. Bil je zelo izobražen in podjeten. Bil je dober računar in dober zemljemerec. V Ohio je zgradil mnogo važnih zgradb, kot Ohio River Canal, Miami Canal, Mil-wan Ship Canal. Leta 1834 mu je bila poverjena služba državnega zemljemerca v Green Bay-ju, ki jo je ambiciozni Kilbourn smatral kot vmesno postajo svojega cilja, zgraditi ob obali Michiganskega jezera veliko trgovsko mesto. Kupil je od države kot preje Juneau in Walker, eno četrtino sekcije po en in pol dolarja za aker in ustanovil svoje mesto Kilbourn Town. Podjetni Kilbourn se je takoj spravil na velikopotezen načrt prekopa Milwaukee-Mississippi. V mestu samem mu je uspelo zgraditi dober kos prekopa, ob katerem se je v kratkem času razvilo industrijsko središče s 24 mlini, žagami in tovarnami. Drugi del prekopa pa mu je država, kljub prvotni privolitvi, prepovedala. Veliko je pomagal pri razširjenju železniškega omrežja. O-tvoril je kampanjo za zgraditev železnice Milwaukee-Waukegan. Leta 1848 je postal župan mesta Milwaukee-ja. Prizadeval si je za železniško zvezo mesta z Mis-sissippijem. Postal je komisar železniške družbe Milwaukee-Watertown in predsednik družbe La Crosse-Milwaukee. Kot tak ,se je zapletel v velik finančni škandal, iz katerega se je izmotal kot edini obubožanec. Živel je v mestu kot spoštovan meščan do jeseni leta 1868, ko ga je rahlo zdravje prisililo, da je odpotoval na jug v Jacksonville, kjer je že.čez dve leti umrl. Na tega podjetnega moža nas spominja poleg avenije tudi še Kilbourn Park, Fourth Ward Park, palača avditorija, mason-ska loža, šola na North 4th St. & Galena in Centralni trg na North 6th in West Vliet St., za katere ustanove in parke je poklonil mestu polovico sveta. Ko bi Kilbourn v svojih načrtih uspel, z drugimi besedami, ko bi ne naletel pri tukajšnjih prvih naseljencih na tolikšno ljubosumnost in konservativnost, bi Milwaukee postal to, kar je danes Chicago. — Pa še drugič kaj. Na svidenje! ------o------- Bolezen ne pozna strank! PITTSBURGH, Pa. — Prav isti dan in za isto boleznijo kot predsednik Johnson je moral na hitro v posteljo tudi guverner Pennsilvanije Scranton, ki se je slučajno nahajal ha poti v Pittsburgh. Njegov zdravnik je rekel, da bolezen ni nevarna in da bo njegov bolnik v par dnevih že okreval. Scranton spada med najodloč-! rej še kritike politike bivšega se-J Short Order Cook Man wanted to work nights, Friday and Saturday. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (X) MALI OGLASI Stanovanje oddajo V bližini E. 77 St. in Superior Avenue oddajo 5 sob s kopalnico v pritličju za $65 mesečno. Kličite po 4. pop. tel. 7’32-8738. (22) Naprodaj 4-družinska, $230 mesečni dohodek, blizu cerkve Marije Vnebovzete in šole. Dober kup za $22,500. Kličite 946-4466. (19) Naprodaj hiša za 2 družini Na 16203 Trafalgar Ave., blizu E. 160 in Waterloo Rd., je naprodaj hiša za dve družini, štiri sobe spodaj, pet zgoraj, klet, cena samo $12,900. Zidan bungalov/ Na Richmond Rd. blizu Chardon Rd. je naprodaj zidan bungalov s priključeno garažo, lot 100 x 400. Cena $22,900. STREKAL REALTY IV 1-1100 405 E. 200 St. (20) V najem — E. 58 St. 4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138. (20) V najem 4 sobe na E. 67 St., spodaj, $50.00. Kličite AC 6-1024, ali AC 8-0219 (19) V najem Oddamo 5 sob najraši zakonskemu paru z enim otrokom na 5441 Homer Ave. Kličite HE 1-9482. (21) Opremljeno stanovanje za samca S posebnim uhodom oddajo na E. 66 St. Kličite po 5. uri 431-5977. (20) V najem za 1 feb. Wickliffe, šest-sobna hiša, sedaj prazna, klet, Freeway itd. Slovenski sosedje. $109. Lahko kupite. 943-3670, govorite slovensko. (20) Naprodaj Predelana dvodružinska hiša, se lahko rabi kot enodružinska. Lahko na zemljiški kontrakt; blizu Lake Shore in E. 147 St. Kličite UL 1-5946. _________________________(20) Ženitbena ponudba Vdova Slovenka, stara 51 let, po poklicu kuharica, eno leto v Kanadi, želi spoznan-stvo radi ženitbe z Slovencem ali Hrvatom v starosti od 53-63 let. Ponudbe poslati na upravo Ameriške Domovine pod značko “Prijeten dom.” — (20) V najem Eno 4-sobno in eno 3-sobno stanovanje s kopalnicami na 1148 Norwood Rd. vprašati spodaj. (20,22,26,28 jan) V najem Oddamo popolnoma moderniziranih 6 sob, parna gorkota, vse udobnosti. $68.00 na 7702 St. Clair Ave. zgoraj. Kličite KE 1-1934. (ThFX) RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH PRODAJA! iz bombažnega muslina v izrazitih enotnih barvah ali progaste 72 x 108 ravne rjuhe ^ 81 x 108 ravne rjuhe __ ali spodnje prikrojene ali spodnje prikrojene SO ozke mere vsaka široke mere & vsaka 42x36 blazinske prevleke, enobarvne ali vzorčaste .... 78<^ vsaka Izrazito progaste ravne rjuhe s pet palcev širokim robom. Skladne izrazito enobarvne bombažne spodnje prikrojene rjuhe. Izbirajte med ognjeno rdečimi, nebesno modrimi, olivno zelenimi in zlatimi. Varčujte dolarje pri teh dekorativnih rjuhah po tej nizki, nizki ceni. Poletni rožasti Vzorec v ravnih ali spodaj prikrojenih vrstah. Izbirajte med modrimi, zlatimi in roza. Skladale se bodo čudovito z izrazitimi enobarvnimi spodnjimi prikrojenimi v dekorativni izgled in bodo dale vaši spalnici nadih pomladi. Lahko si jih privoščite več po tej nizki prodajni ceni. “1MWK 55 snežno bele bombažne prkašasie r^lis Preje 2.99, 72x108 in 2-58 Preje 3.49, 81x108 in 7.88 spodnje prikrojene, ozke ^ vsaka spodnje prikrojene, široke vsaka Ozka, posebno dolga 2.99 yuxiuo .. Široka, posebno dolga 3.49 72x120 .. 2.99 Dve ozki, spodnje prikrojeni 6.99 Zgornja prikrojena, ozka 2.79 90x120 . 3.99 Zgornja prikrojena, široka 2.99 “I0»WK” snežno bela rpfee Iz bombažnega muslina 4.8» * vsaka Preje 2.49, 72x103 in spodnje prikrojene, 'ozke Zgornje prikrojene, ozke ................ 2.09 Zgornje prikrojene, široke .............. 2.39 42x36 blazinske prevleke ......... 49c vsaka |29 Preje 2.59, 81x108 in n. spodnje prikrojene, široke ........ * vsaka 63x99 ................................. i.79 90x109 ................................ 2.69 45x36 blazinske prevleke......... 59c vsaka KLETNI ODDELEK ZA DOM, V ME STU IN V VSEH 5 PODRUŽNICAH AMERIŠKA DOMOVINA, PATRICK A. SHEEHAN: NODLAG Is! .J Tudi sem čutil, da je bilo v tem človeku nekaj, po čemer se je razločeval od povprečnih ljudi. Jaz imam posebno nagnjenje do teh molčečih narav, ki nikdar ne govore, temveč le posežejo kako vmes v najbolj odločilnih trenutkih ter s hitrim, odločnim dejanjem razrešijo težko-če in napravijo konec negotovosti ali pa prisilijo nestanovitno gospo Srečo, da izpre-meni svoje mnenje, in sicer takoj. Obiskal sem ga v hotelu. Bil je v postelji, hudo zdelan, toda gledal je tako hladno in mirno kakor vedno. Sprejel me je kot ponavadi mrzlo in je odgovarjal na moja skrbna vprašanja s kratkimi vzkliki, tako da me je v resnici spreletaval mraz po kosteh in da sem bil vesel, ko sem mogel oditi z zavestjo, da sem svojo dolžnost storil. Toda ko sem se ravno obrnil k vratom, mi reče: ‘Zelo sem Vam hvaležen z a obisk, gospod župnik. Upam, da zopet kmalu pridete!” To je podrlo vsa moja domnevanja. Kaka dežela mora pač biti Amerika, sem si mislil, da je treba ubogemu človeku nositi tak mrzlo gladek jeklen oklep, s katerim zakri- va svojo naravno toplo odkritosrčnost! Prihajal sem večkrat in postala sva dobra prijatelja. Jaz sem bil očaran od besed, ki jih je bil izpregovoril oni starec na dan našega velikega zmagoslavja o Kaseyu, slavnem borilcu, ker se mi izmed mojih ljubljenih kaplanskih spominov vedno vračata na ustnice in v misli dva refrena narodnih balad. Prva je odpev neke slavne volilne balade iz časa, ko smo imeli na Irskem borough-volitve, pri katerih so bile šale, pretepi in žganje vedno na dnevnem redu. Drugi refren je novejši homerski izliv, ki so ga v zadnjih letih večkrat peli pod mojimi okni, ko sem začel baladno slovstvo bolj ceniti in spoznavati, kolike važnosti je za podrobno deželno zgodovino. Pesem sta pela navadno po kiticah menjajoč se dva glasova, moški in ženski, ki sta se potem združila v četrtem in zadnjem verzu. Refren CHICAGO, ILL. se je glaasil: Kajti vrli, mladi Kasey tu je, ki se z njimi kakor lev bojuje . .. Niti Hektor, niti Mart v boj neče poiskat si zmagovite sreče, kadar vrli, mladi Kasey bije, kakor ples se po bojišču vije. Domišljija mi je naslikala “vrlega, mladega Kaseya” kot polboga, in ker se hitro vznesem, kadar mislim na irsko preteklost, sem si ga naslikal kot velikega, odličnega in v njegovi stroki nepremagljivega borilca, res pravega junaka. Ni bila tedaj zgolj navadna plemenita radovednost, d a sem omenil bolniku enkrat to stvar v enem izmed mnogih prijateljskih pogovorov o b njegovi postelji. Menim, da je človek, ki krade skrivnosti, stokrat, slabši kakor tat, ki okrade žepe, in v resnici sem bil nekoliko vznemirjen, ko nem. če pokažem le najmanjšo nevednost o dogodkih v župniji, se ne bojijo reči, da sem puščavnik in da bi moral biti trapist, če se rodi kje sem zvedel, da ni Amerikanec otrok, hočemo pravtako vsi CHICAGO, ILL MALE HELP CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE INCOME PROPERTY — COLOR STONE $250 Month income. 4V2 rm. up., 6 Rms. 1st. fl. Also 5 Room basement apartment. 30’ lot. 2 car gar. By owner $17,000. VA 6-9554. (19) DEERFIELD MANOR bdrm. ranch, % acre, auto, gas ht. car gar., carport. Nicely land-aped. $13,950. Call for appt. — Ehigh 7-5237 or LEhigh 7-0276. (19) FOREST PARK — BY OWNER Modern 6 rm. bungalov/, 3 bedrm.; W-W crptg. in liv. rm., din. rm.; picture windows, drapes inch, gas heat, full bsmt., 2 car gar. with greenhouse on. top. 3 talks, to L. 1 blk. schls., srtores. $19,900. — JO 6-1747. (21) JOURNEYMAN mmmm MACHINISTS NEEDED AT ONCE Must he experienced journeyman with strong background. These are permanent positions with nationally known food manufacturer. These positions offer excellent growth opportunity. — Attractive company benefit program. Profit Sharing. Top wages to qualified men. Please apply in person or send resume to; Employment Supervisor Dept. A (All Replies Held in Confidence) THE PMES? MU COMPANY CEDAR RAPIDS, IOWA An Equal Opportunity Employer (20) HOUSEHOLD HELP 2ND MAID Age 25-50. Reliable. Three children, school age. Live in. Own rm. Refs, required. Nr. north side. SU 7-6333. CHILD CARE — LIGHT HOUSEWORK We want a refined, exp’d1 woman for care of 2% yr. old. Personal laundry, some cooking. Live in,. Modern home. 5;d days. Refs. nec. Good Salary. BU 8-5682. HELP WANTED — FEMALE PHYSICAL THERAPIST Eligible For Registry REGISTERED NURSES LICENSED PRACTICAL NURSES All shifts —- positions offer, good salaries, plus differentials. Pleasant modem working conditions — with many early and long term fringe benefits. This is an excellent living and working area in summer and winter months. — — Also DIETITIAN A. D. A. Salary commensurate with qualifications. (Share with hospital seven miles away.) Kindly write: Mr. W. L. Sperry, Adm. TWO RIVER MUNICIPAL HOSPITAL Two River, Wisconsin — All Replies Held Confidential — (20) nihče drugi kot silni Kasey sam. Imel sem pred njim svet strah, kakor ga občutite pred veliko osebnostjo, ki vam je bila dosihmal znana samo po imenu. Temno sem slutil, da se skriva za tem skrivanjem kaka povest, morda žalostna povest, Skrivnost se je razjasnila na sledeči način. Pritoževal se je nad postrežbo z hotelu -— da nima vsega, kar more bolan človek po pravici zahtevati itd. “Res,” sem dejal, “natakar je sicer dober človek, razen če se napije limonade, ki mu ne prija, ker ima, kakor pravi, slab želodec in mu je zdravnik naročil, naj se varuje vseh sladkih reči. Toda meni se zdi bolje — če Vam smem svetovati — da poskrbite za kako žensko roko, ki Vam bo nekoliko očedila, Vam postregla z zdravili itd.” “Da, to. sem tudi sam mislil,” je rekel. “Pa glejte, jaz bi nerad razžalil te dobre ljudi,” — te besede so pokazale, da je plemenito mislil in čutil “Tega nikakor ne morem razumeti. Zdi se mi, da bi ti ljudje bolje storili, ko bi skrbeli za svoje lastne zadeve.” “To je bil amerikanski predsodek,” sem mu odgovoril, “ali bolje, staro anglosaško mnenje, zakaj vi, Ameri-kanci, ste, dasi tega sami ne veste, Anglo-sasi. Pripovedovali so mi, da more tam pri vas imeti človek dvajset let koga za naj bližjega soseda in niti ne ve, kako se imenuje ali kaj zajtrkuje. Meni je to naravnost sebičnost. Vi' se morate silno bati drug drugega, če na ta način varujete svojo skrivnost. Pa poglejte k nam! če moja kobila izgubi podkev, ve o tem v štiriindvajsetih urah vsak mož, vsaka žena in vsak otrok v vsej župniji, če grem v Cork, me vsakdo vpraša, kam grem in kdaj se vr- vedeti, ali je deček ali deklica, ali je podoben očetu ali materi, kdaj ga bodo krstili in kako nazvali. če kdo umrje, gre vse bdet k mrliču in med molitvami si krajšajo čas s tem, da poizvedujejo, koliko je zapustil in kdo podeduje. Preden ga polože v krsto, ga mora vsaka stara ženica v župniji še enkrat pogledati in mu popraviti obleko, da vidi, ali je kapuca prav naravnana; kadar ga spuščajo v grob, se začno vsi vneto prepirati, če to vrše enakomerno. Slednjič pogleda še vsakdo na deščico, koliko je bil mrlič star, in nekateri odmajujejo z glavo, kot bi niti ob grobu ne bil popolnoma odkritosrčen o svoji starosti. Nato se z zadnjim pozdravom: ‘Bil je dober človek, Gospod mu daj večni mir!’ razidejo, zadovoljni s svojo lastno dobroto. Jaz imenujem to krščansko ljubezen in naklonjenost, kateri je Vaša poganska nedružabnost popolnoma nasprotna.” “Prav,” je dejal, mahnivši po tej pridigi trudno z roko, ‘toda jaz tega ne razumem. Vi ste čudni ljudje.” “Morda smo res,” sem odgovoril nekoliko pikro, ker me nič ne razdraži tako kot čuv-stvo vzvišenosti pri narodu, kateri bi se mogel skoro tisoč let učiti od nas. “Toda rečem Vam, da vam je treba k nam še v šolo hoditi.” ‘Da stvar hitro končamo, je rekel, “jaz sem Terence Kasey. ‘Kasey, borilec?” sem prestrašeno zavpil, ko sem nenadoma zagledal pred seboj svojega idealnega junaka. Da, pa tega ne smete nikjer povedati, celo potem ne, ko odidem.” ‘‘Gotovo, Vašo skrivnost bom sveto čuval. Toda — ali mi boste dovolili, da V am stisnem roko?” “Zakaj?” me je vprašal, umaknivši se nekoliko nazaj. “Samo, da izrazim svoje občudovanje. Morate namreč vedeti, dragi gospod, da se Vas že dvajset let spominjam skupaj z junaki grških bajk, z Ajantom in Ahilom, da niti ne govorim o Martu in Hektorju iz znane balade. Ali, ko bi ljudje bili vedeli, da ste Vi Kasey, ne vem, s kakimi častmi bi Vas bili obsuli. Godba bi Vam priredila vsak večer podoknico, vsak klub v naši grofiji bi Vam poslal deputacijo, in skoro gotov sem, da bi Vam izročili lepo okrašeno adreso, kadar bi se hoteli vrniti pod zastavo ‘zvezd in trakov’.” Delničarska seja SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA 15335 Waterloo RcL, Cleveland, O. v nedeljo 31. JANUARJA 1965 začetek ob 1:30 popoldne Vljudno vabimo delničarje in delničarke ter društvene zastopnike, da se te važne seje gotovo udeleže! Za direktorij: •• ANTON VRH, predsednik AGNES STEFANIC, tajnica u I | JOS. ŽELE IN SINOVI | = r O GRS B N V ZA VOD “ § 6502 ST. CLAIR AVENUE Te!.: ENrJicott 1-0583 H i COLLI N W O O D S E I IJ E A D H § 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 5 s Avtomobili in bolniški voz redno in oh vsaki uri na razpolago r Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo m*??*«* ■ V BLAG SPOMIN obletnic smrti naših dragih staršev* ki so nas tako hitro zapustili 35. obletnice smrti našega dragega očeta in starega očeta ki sta vdana v voljo božjo zapustila nas in svet in se preselila v nebeški dom druge obletnice smrti naše ljubljene matere in stare mame OČE BUSINESS OPPORTUNITY SNACK SHOP AND GRILL FOR SALE. All stainless steel equipment. Good business. Same owner 10 yrs. Retiring. 750 E. 83rd St. PH. 723-0068. (19) REALTY- SHOP — ESTABLISHED 2 YEARS. Vic. 32nd & Halsted. Good business. 11 dryers, 5 stations, air cond. Cos metic and Jewelry. Many extras. Reas. rent. Sacrifice for quick sale. By owner. VI 2-5514. 19) BARBER SHOP IN EVERGREEN PARK Business and Residential Neighborhood. $567 down, balance can be financed ($1200). Call 8 a.m. — 12 p.m., or after 6 p.m. & all day Sat. and Sun. 568-0836. (21) ROOM & BOARD PRIVATE ROOM AND BOARD for congenial person. Retired or employed. T.V. privileges. Vicinity 4100 North — 2900 West. Reasonable. — IR 8-9620. (21) ORGANS FOR SALE B - 3 HAMMOND Organ with a P.R. 40 speaker. Walnut finished. 1 year old. Used 6 months. Excellent condition. Plastic covers. — Sells for $3,100; asking $2,400 only. — Call 455-5762. (19) KR0PP FORGE COMPANY NEEDS Drop Forge Hammermen and 1 Planer Operator. Top rate. Only persons with forge shop experience need apply. Personnel office: 5301 Wr. Roosevelt Road, Chicago, Illinois (312) BI 2-1900 An Equal Opportunity Employer (20) DIE 1MER Experienced on. precision cutting dies to be used for rubber and other soft material. Good starting pay. Excellent fringe benefits. WESTERN FELT WORKS MATI ...... ~ vi? Okus varjenja z ognjem ... to je tisto, kar je v njem, za vas __ ___I t -.v ............ 4115 West Ogden Ave. (20) MACHINIST Machine building and development necessary. Permanent position. Day shift. Good wages and benefits. WESTERN FELT WORKS 4115 W. Ogden Ave. (20) m vas, in vas, m vas, in vas. Frank Strumbel ki je umrl 24. septembra 1930. Čas beži v naglem teku; 35 let je že minulo. Sedaj odšla je za Teboj še naša ljuba mama. Spominjamo se srečnih dni, ko še živel med nami si, sedaj žalujemo za Teboj, a Tebe cd nikoder ni! Nikoli Te ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili. Čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših Ti živiš. Hvala, naš dobri oče, vso ljubezen ste nam dali, vse meči in vse skrbi. Rajski mir, nebeška sreča, naj Te spremlja v večnosti. Kako bi bili veseli vsi, ko bi še živel Ti, pa božja volja je bila, da prezgodaj šel si s sveta. Mamica je kakor sonce, srček njen je zlat; kakor žarek, ki prisije od nebeških vrat. Žalujoči otroci: ' ■! I Č I I Mary Strumbel ki je umrla 28. januarja 1863. Kako smo radi skup’ prišli, pri naši dobri mamici. Zdaj pa žalostni smo vsi, ker mamice več med nami ni. Kje si, naša ljuba mama, j kje je mili Tvoj obraz, kje , je Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je ’ prazen in otožen, ker Te več med nami ni. Hvala naša dobra mama, vso ljubezen si nam dala, vse moči in vse skrbi. Rajski mir, nebeška sreča, naj bo Tvoja v večnosti! Če bi ljubezen odločila in solza mrtve obudila ne krila Tebe bi gomila. Kadar žarek ta ugasne, v dušo pade mrak; v upanju pa solza lije tja pred prestol zlat. FRANK, ANTON, JOSEPH, JOHN — sinovi MARIE KRAMER, ANNA ZUPANČIČ — hčeri vnuki in vnukinje; pravnuki in pravnukinje ter SORODSTVO. Cleveland, Ohio, 28. januarja 1965.