Leto XVIIL, št 79
Habljana, tordc j aprila fm
Cena t Din
u (»viuftvo,	tuiaujcvk
ulica 0 — reiefon St. 8122, »124, 3125, ara.
Inseratm addeletu Ljubljana, borgova m. 6 — Tet 3892, 8493.
(Podružnica Maribor: Gosposka nttea Itt U - reiefon 8t- 2466.
Podružnica Celje: Kocenoro tU. K. 2 Telefon St 180.
Računi pri poŠt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga Oslo 78J80, WIen 9t 105.241.
IsAaja vsak ton -azec ponedeljjc*. Naročnina snaSa mesečno Dtn — Za inozemstvo Din 40«—
Uredništvo: LJubljana, Xna£ljeva ulica 6, Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon st. 2440. Celje, Strossmajrerjeva ulica Stev. L Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Triumfalen sprejem prezidenia dr. Beneša v Beogradu
Državni poglavar bratskega naroda je bil v Beogradu od ogromnih množic sprejet z nepopisnim navdušenjem — Vožnja s kolodvora v mesto je bila prava triumfalna pot — Sijajna revija naše vojske — Pomembna govora
kneza namestnika in prezidenta Beneša pri svečani večerji
Ljubljana, 5. aprila.
Beograd je danes spregovoril za ves naš narod, ko je z brezmejnim navdušenjem in ono prisrčnostjo, ki jo izkazuješ samo bratu, pozdravil v svoji sredini prezidenta dr. Beneša. Tako triumfalne dobrodošlice še ni bi deležen nihče in nikdar ni napram nobenemu gostu Beograd pokazal tako slovesno in iskreno svoje veselje. V duhu so milijoni ju-goslovenskega naroda prisostvovali sprejemu prezidenta bratske republike in njegove soproge in sto in sto tisoči so poskušali dobiti pri radiu vsaj bledo shko o velikem dogodku.
Ni treba iskati razlogov, zakaj se je prihod predsednika dr. Beneša v Jugoslavijo spremenil v pravi triumf. Pri--rčne simpatije celokupnega našega naroda veljajo njemu kot dolgoletnemu intimnemu prijateljskemu sodelavcu našega velikega kralja, državniku, prežetem globokega razumevanaja za naš narod, možu. na katerega iskreno lojalnost se je Jugoslavija vedno lahko zanesla. preizkušenemu prijatelju v dobrih in zlih časih. V njem pozdravljamo na naših tleh tudi najdostojnejšega naslednika velikega Masaryka, ki ga radi njegovih visokih let na žalost nismo mogli pozdraviti kot poglavarja bratske države v naši sredini.
V isti meri so veljali radostni pozdravi dr. Benešu kot vrhovnemu predstavniku češkoslovaškega naroda in njegove države. V njih se je odražala bratska ljubezen, a prav tako tudi spoštovanje do velikega dela, ki ga je ta narod izvršil. V burnih klicih je bilo spoznanie usodne povezanosti med nami in Češkoslovaško. In ko je narod prirejal ovaciie za bratsko zavezniško državo, je s tem manifestiral tudi za veličino in bodočnost lastne domovine. Če je bilo komu še potrebno, da čuje, kaj naš narod misli o Mali antanti in o
politiki svoje države napram drugim narodom in državam, potem naj bi prisluhnil današnjim dogodkom v Beogradu, ki odmevajo po vseh krajih Jugoslavije, v vseh delih naše nacije. Ni je sile, ki bi mogla zlomiti našo vero v pravilnost politike, zasnovane od našega kralja Zedinitelja, in ni moči, ki bi mogla okrniti zvestobo našega naroda napram prijateljem, s katerimi smo povezani iz davne preteklosti, a še posebno, odkar živimo samostojno državno življenje. Današnje beograjske manifestacije so bile manifestacije ne samo za črko naših prijateljskih pogodb, temveč za duha naših zavezništev.
Tudi nocojšnji govori pri slavnostni večerji, napitnice, ki sta jih izrekla Nj. Vis. knez namestnik Pavle in prezident dr. Beneš, so izraz tega stvarnega stanja. V besedah kneza namestnika je prisrčno podčrtana bratska vez med obema narodoma in poudarjena pravilnost politike Male antante, ki ne deluje samo v interesu njenih članic, temveč se dobro zaveda, da je ena od glavnih čuvaric evropskega miru. Globoko ganljive so bile spominske besede prezidenta dr. Beneša o kralju Zedinitelju, samozavestne njegove izjave o poglobitvi odnošajev med zavezniškimi državami. Širom naše zemlje, pa tudi širom češkoslovaške republike in Rumunije, bo odjeknilo potrdilo o potrebi neraz-rušnega edinstva teh treh držav.
Kakor mi z radostjo pozdravljamo obisk prezidenta dr. Beneša, tako smo uverjeni, da bo tudi češkoslovaški narod z bratskim zadoščenjem sprejel vesti o prisrčnih manifestacijah, ki veljajo njegovemu najvišjemu reprezentantu in s tem njemu samemu. Zopet enkrat ie potrjeno, da kri ni voda in da geslo o zvestobi ni fraza. V današnjih težkih in zapletenih časih je dobro in potrebno, da svet to ve.
meje do Beograda
Beograd, 5. aprila, d. Jugoslovenska prestolnica je sprejemala in pozdravljala v svoji sredini že mnogo odličnih in visokih gostov. Toda tako prisrčno, tako navdušeno in tako spontano, kakor je danes sprejela in pozdravila prezidenta bratske češkoslovaške republike, ni bil v Beogradu sprejet menda še nihče. Bolj kakor vse svečane izjave in vsa slovesna zagotovila je dokazal ta sprejem, kako tesno sta povezana jugoslovenski in češkoslovaški narod ne le po besedah in pogodbah, nego pc srcu in duši.
Ze obmejna postaja Kelebija nad Su-botico je bila v jugoslovenskih tn češkoslovaških zastavah. Tam so pričakovali posebni vlak prezidenta češkoslovaške republike kot zastopnik Nj. Vis. kneza namestnika Pavla poveljnik našega letalstva general Simonovič, ki je prezidentu dodeljen za spremstvo za ves čas njegovega bivenja med nami, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Hristič, kot zastopnik vlade prometni minister dr. Spaho, opol-r.omočeni minister Miša Mihajlovič z dvema tajnikoma zunanjega ministrstva, ki so prav tako dodeljeni spremstvu pre-zd^nta republike. Vlak je prispel ob 6.20 ziutraj. Po sprejemnih pozdravih je posebni vlak. ki je bil sestavljen iz prezi-der.tovega vagona ter šestih drugih vagonov, odhitel dalje proti Subotici.
Tu so prezidenta republike sprejeli in pozdravili zunanji minister dr. Kamil Krofta, češkoslovaški poslanik na našem dvoru Girsa in vojaški ataše Maly. Na postaji in okrog nje se je bila zbrala velika množica ljudstva, ki je navdušeno pozdravljala prezidenta. In tudi po vsej poti preko Novega Sada do Beograda so se na postajah in celo najmanjših zbirale množice prebivalstva z godbami in zastavami ter navdušeno pozdravljale predstavnika bratske države.
Državna prestolnica v svatovski obleki
Beograd si je že včeraj nadel svečano lice. Vse hiše so okrašene z jugosloven-skimi in češkoslovaškimi trobojnicami, a preprogami in zelenjem, iilasti glavne ulice, ki vodijo od kolodvora v središče mesta, so bile danes eno samo morje zastav in zastavic, cvetja, zelenja, girland, preprog in živopisnih narodnih noš. Splošno cenijo, da toliko zastav v Beogradu še ni bilo nikdar. Pozna se to tudi po tem, da je izredno mnogo zastav novih.
Po beograjskih ulicah je že od ranega tu tra vladala največja živahnost. Po ulicah so odmevale koračnice vojaških godb, ki so spremljale posamezne edinice na določena mesta. Kmalu po 8. se je začela zbirati tudi šolska mladina vseh beograjskih šol, ki je tvorila špalir na levi strani ulic, ki y vodijo s postaje do dvora. Del Šolske mladine je bil v narodnih nošah, vsi so imeli male jugoslovenske in češko-elovaške zastavice. V ogromnem številu
je nastopilo tudi Sokolstvo, ki1 je prav tako sodelovalo pri špalirju in je zavzemalo častna mesta zlasti pred kolodvorom in pred starim dvorom. Desno stran ulic je zasedlo vojaštvo v novih uniformah. V špalirju so sodelovale tudi vse nacionalne organizacije. Narodna odbrana, četniki, skavti, strelci in drugi. Za špalirjem se je že kmalu po 8. uri zgrnila nepregledna množica, nestrpno pričakujoč prihoda gostov. 2e ob 8. zjutraj je bila na ulicah taka gneča, da je bil vsak prehod nemogoč. Občinstvo pa se je povsod ponašalo izredno disciplinirano in je bilo vzdrževanje reda brez vsake težave.
Posebno svečano je bila okrašena beograjska železniška postaja. Pročelje je bilo prepreženo z girlandami in venci, ravno tako peron. Stebri na peronu so bili oviti z venci, na stebrih pa so bili menjaje se pritrjeni jugoslovenski in češkoslovaški državni grbi, obdani z zastavicami oi.eh držav.
Na peronu
Peron se je začel polniti pred 9. uro, ko so drug za drugim prihajali odličniki. Špa-lir na peronu je tvorila mladina Masary-kove osnovne šole v Beogradu. To so po večini otroci češkoslovaških državljanov, bivajočih v Beogradu. Vsi otroci so bili v pestrih čeških in slovaških narodnih nošah. v rokah pa so imeli male jugoslovenske in češkoslovaške zastavice. Poleg tega ljubkega špalirja je bila postrojena častna četa pešadije kraljeve garde z zastavo in godbo. Ob častni četi so zavzeli svoja mesta vodilni generali vrhovnega vojnega sveta in generalnega štaba, na drugi strani pa mnogoštevilni domači in tuii novinarji, ki se jim je pridružila tudi cela četa fotografov in filmskih operaterjev.
Na peronu so bili zbrani vsi člani vlade, diplomatski zbor, predsedstvi senata in narodne skupščine, vrhovni cerkveni predstavniki, beograjski župan, češkoslovaška kolonija, zastopniki kulturnih in nacionalnih organizacij. Nekoliko pred prihodom posebnega vlaka sta prispela kraljeva namestnika gg. dr. Stankovič in dr. Perovič, za njima pa knez namestnik Pavle in princesa Olga v spremstvu najvišjih dvornih funkcionarjev in dvornih dam.
Prezidentov prihod
Ura je 10.30. Za izvidniško lokomotivo Bkoro neslišno privozi prezidentov posebni vlak. Od vseh strani zadonijo v pozdrav navdušeni klici. Otroci češkoslovaške šole mahajo z zastavicami in njihovi glasovi dajejo viharnemu pozdravu posebno prisrčno barvo. V tem trenutku zadonijo mogočni akordi češkoslovaške himne in zastava gardne pehote se nagne v pozdrav, že stoji vlak in . vrata vagona, v katerem sta predsednik in njegova soproga se odpirajo. Izstopi najprej kancer predsedništva republike dr. šamal. Za njim živahno izsto-
pata prezident dr. Beneš in njegova gospa. Knez namestnik Pavle se s prezidentom in njegovo soprogo prisrčno pozdravlja, ravno tako kneginja Olga. Toplo se pozdravlja dr. Beneš nato s kraljevskima namestnikoma dr. Stankovičem in dr. Perovičem.
Dočim ostaneta kneginja Olga in ga. Be-neševa v prijateljskem razgovoru, kreneta prezident in knez namestnik k častni četi, kjer predsednik ČSR pozdravlja našo za-
stavo in post rojeno četo z našim tradicio-nelnim vojaškim pozdravom: >Pomozi Bog junaci!« Gromko mu odgovarjajo vojaki: Bog Ti pomogao!« Prezident dr. Beneš spregovori par ljubeznivih besedi z vsakim izmed prisotnih visokih generalov.
Nato so se podali knez Pavel s svojim gostom in ostala družba v dvorsko čakalnico, kjer so bili prezidentu dr. Benešu predstavljeni ministri in drugi dostojanstveniki
Silne manifestacije
Prezident dr. Beneš in knez namestnik sta se pojavila na vratih bogato okrašenega kolodvora, pred katerim so čakali dvorni avtomobili. Vojne godbe so zaigrale češkoslovaško himno in burja navdušenih pozdravov se je kakor vihar razlegala po širnem prostoru, ki je bil kakor vzvalov-Ijeno morje nepreglednih množic.
V avtomobilih se je visoka gospoda odpeljala v mesto.
Za policijskimi motociklisti sta se vozila v prvem avtomobilu minister štrimpl, šef protokola predsedništva CSR, in maršal našega dvora Colak-Antič. V drugem avtu se je vozil upravnik Beograda Ačimovič. V špalirju rnotociklistov sta se nato peljala skupno prezident republike dr. Beneš in knez namestnik, za njima gospa Bene-ševa s kneginjo Olgo, nato oba kraljeva namestnika, predsednik vlade dr. Stojadi-novič s čsl. zunanjim ministrom dr. Krofto, kancelar predsednika republike dr. šamal z ministrom dvora Antičem, čsl. poslanik dr. Girsa z jugoslovenskim poslanikom v Pragi g. Protičem itd. Povorko so zaključili avtomobili dvornih dam.
Pred kolodvorom je ves čas svirala 60 mož broječa godba beograjskega pešpolka, toda njene zvoke je popolnoma zadušilo vihamo vzkJikanje nepregledne množice. Ves WiIsonov trg pred kolodvorom ter široka Neraanjina ulica sta sc pretvorila v eno samo morje plapolajočih zastavic, robcev, čepic in klobukov in kakor morski valovi so se prelivali urnebesni klici: »Živel, živel dr. Beneš! Živela Češkoslovaška! Živel kralj! Živel knez namestnik! Živel Masaryk! Živelo jugoslovensko-češkoslovaško bratstvo!«
Avtomobili so le polagoma vozili skozi množico. Prezident dr. Beneš in knez namestnik, sta bila predmet prikipevajočih ovacij, ravno tako kneginja Olga in ga. Beneševa. Vz radosten se je prezident Beneš zahvaljeval na levo in desno, odzdrav-Ijal z obema rokama.
Tako je šlo vso pot. Med burnimi ova-cijami, med katere so se mešaii od vojaških in sokolskih godb svirani akordi češkoslovaške državne himne, je povorka polagoma vozila skozi Nemanjino ulico, po ulici Miloša Velikega in kralja Milana v stari dvor. Vojaške čete so povsod izkazovale prezidentu dr. Benešu vojaško čast. Zastave polkov so se klanjale dragemu gostu. Od skupine do skupine pa se je preli val bobneči val navdušenih vzklikov: »Ži vel! Nazdar!«
Ob vhodu v dvor je bila na levi in desni razvrščena šolska deca, poleg nje pa živo-pisne narodne noše, ki so predstavljale vse pokrajine Jugoslavije. Na nasprotni strani ceste je tvorila špalir konjenica kraljeve garde, za njo pa je bilo nazmeščeno v dolgih vrstah Sokolstvo.
Na dvoru
Tudi dvor sam je ves okrašen. Vhod je v cvetju ter okinčan z jugoslovenskimi in češkoslovaškimi zastavicami. Na enak način je okrašeno tudi široko stopnjišče.
Med oglušujočimi ovacijami je izstopil prezident dr. Beneš iz avtomobila, ki se je ustavil tik pred vhodom v dvor. Poveljnik dvorne straže mu je podal raport. V trenutku, ko je stopil prezident v spremstvu kneza PavLa in ostalih odličnikov preko praga. se je dvignila na strehi dvorna standar-ta prezidenta češkoslovaške republike.
Prezident dr. Bsaeš, knez-namestnik Pavle, kneginja Olga, ga. Beneševa, kraljeva namestnika Stankovič in Perovič ter minister dvora so se podali v dvorni salon, dočim se je ostalo spremstvo razvrstilo po salonih v pritličju. Gostom so servirali osvežujočo pijačo in mrzlo zakusko. Pred dvorom pa je množica neprestano manifestirala ter vzklikala dr. Benešu in Češkoslovaški.
Nastop naše vojske
Po kratkem odmoru so se visoki gostje skozi dvorni vrt podali preko posebej v ta namen narejenega prehoda na Aleksandrovo ulico, kjer so bile nasproti nove palače Narodne skupščine postavljene tri velike tribune. Istočasno kakor prezident dr. Beneš s svojim spremstvom, je prispela k tribuni tudi Nj. Vel. kraljica Marija, ki je odličnega gosta prisrčno pozdravila. Gostje so se nato podali na srednjo dvorno tribuno, kjer so bili poleg dr. Beneša in Nj. Vel. kraljice Marije, kraljevi namestniki knez Pavle, dr. Stankovič, dr. Perovič, kneginja Olga in ga. Beneševa, predsednik vlade, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, minister dvora, maršal dvora in dvorne dame, na ostalih dveh tribunah pa so se razvrstili člani vlade in člani diplomatskega zbora, poleg tribun pa generaliteta in ad-miraliteta ter veliko število bivših ministrov, senatorji, narodni poslanci, predstavniki raznih uradov in ustanov, novinarji itd.
Na obeh straneh ulice se je zbrala veli« kanska množica, ki je 7. največjim zanimaš njem in navdušenjem sledila nato ee vršeči veliki vojaški paradi beograjske garni-ziie.
Parada s© je pričela točno ob 11.30. Spored ie otvoril 6- letalski polk iz Zemuna. Na obzorju sta se pojavili najprvo dve eskadrili izv;dnjških letal, nato je sledila eskadrila lahkih bombnikov, sledilo pa jim je 7 ogromnih trimotorroih težkih bombnikov, ki so letali zelo nizko in ]>ovzročali silen hrup. Občinstvo ie z na;večjrm divlje« njem gledalo ogromne ptiče. V vzornem re* du je vseh 37 letal polagoma zopet izginilo v daljavi, pozneje pa eo se pojavila letala zopet visoko v zraku.
Takoj za odletom avionov ee je pojavil na čelu vojske štab kraljeve garde s poveljnikom parade, armijskim generalom Boij* slavom Tomičem na čelu. General Tomjč
je kakor vsi ostali vojaki nosil čelado. Za-jahal je pred tribuno in pozdravil s 6abljo, nato pa ob strani spremljali potek parade.
Defile oddelkov je otvor.fla častna četa JI. pešadijskega polka, kj nosi ime češkoslovaški. Četi je poveljeval komandant polka polkovnik Brammir živkovič. Po defileju, ki ga je izvedla četa z največjo vzonnoFtjo. se je t godbo in zastavo postavila poleg tribune in dvorne lože.
Nato eo prikorakali gojenci vo;ne akade« milje, ki so e svojimi lepimi uniformami in strumnim nastopom želj viharno odobrava« nje. Njim so sledili četa vojne intendantske akademije, ipešadijska podoticirska šola, oddelek vojne mornarice, podoficireka konjeniška šola iz Zemuna i- t. d.
Višek parade je tvoril nastop kraljeve garde. Za godbo je sledil pešadiijeki polk gard©, ki je z elegantnim korakom defiliral mimo tribun in vzbudi' splošno občudovanje, njemu mftraljeska četa garde 6 svojimi malimi, a krepkimi in vztrajnim; konji, vod gardnega topništva, nato pa konjenica kraljeve garde e fanfaro.
Defile garde je zaključil motorizirani oddelek, nakar je vzornem redu prispela kolesarska četa, ki je tudj izzvala 6plošno ob5 fudovanje. V polni bojni opremi ie nato de= filiral pešadijsk; polk. Pogled na krepke fante v novj opremi, je dal jasno sliko o jugoslovenski vojski in nič ni čudnega, da jo množira ob pogledu na te strumne bra-nitelje države izbruhnila v nove ovaciie ter navdušeno vzklikala kralju in vojeki. Parado so zaključile razne tehnične edinice. med njimi oddelek protiletalskega topništva, oddelek tankov in na koncu bolnicar-ska četa.
Visoki gostje eo odhajali s parade vidno zadovoljni, občintrtvo pa je vedno znova vzklikalo vojski, kralju, dr. Benešu. Defile čet je trajal nad eno ura
Govora kneza namestnika in prezidenta Beneša
Po defileju se je prezident dr. Beneš s svojim spremstvom vrnil v dvor, ob 13. pa se je odpeljal na Dedinje, kjer sta mu v Belem dvoru knez namestnik Pavle in kneginja Olga priredila svečano kosilo. Poleg prezidenta dr. Beneša in njegove soproge so se kosila udeležili predsednik vlade dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, prometni minister dr. Spaho. češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, kancelar dr. šamal, šef protokola dr.
Šrknpl, general BI aha, češkoslovaški poslanik dr. Girsa, jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Protič, dvorne dame ter še nekateri drugi dvorni odličniki.
Z Dedinja se je prezident dr. Beneš vrnil v Stari dvor, kjer Je ob 16. sprejel v avdienci predsednika vlade dr. Stojaidino viča, za njim pa češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofto.
Ob 17. je Nj. Vel. kraljica Marija priredila na dvom na Dedinju čajanko, na
čast dr. Benešu in njegovi soprogi. Čajanke sta se udeležila tudi kraljeva namestnika dr. Stankovič in Perovič.
Zvečer je bila na dvoru velika gala soar. reja, pri kateri je sodelovala godba kraljeve garde, o<b 22. pa je bil prirejen koncert beograjske Filharmonije. Po koncertu je imel dir. Beneš cercle.
Beograd, 5. aprila, a. Nj. Vis. knez namestnik je priredil nocoj ob 20. v starem dvo-ru na čast predsedniku češkoslovaške republike dr. Edvardu Benešu in ge. Beneševi gala diner. Na gala dinerju so bili Nj. VeL kraljica Marija, Nj. Vis. kneginja Olga, kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade dr. Stojadinovič, češkoslovaški zunanji minister dT. Krofta, kancelar g. Samal, predsednik senata dr. Mažuranič, predsednik narodne skupščine g. Čirič, prometni minister dr. Spaho, minister Strimpl, šef vojaškega doma prezidenta republike general Vlaha, češkoslovaški poslanik v Beogradu dr. Girsa, francoski poslanik Dampierre, rumunski poslanik Cadere, ministri ar. Behmen. Stankovič,_ dr. Subotič, Cvetkovič, dr. Vrbantč, dr. Kožul, Djura Jankovič, Stošovič, Letica Kaludjerčič, dr. Krek, general Maric, Voja Djordjevič, dr. Rogič, minister dvora An-tič, poslanik Protič, general Tomič, beograjski župan Ilič m še nekateri odličniki, skoro vsi s soprogami.
Zdravica kneza namestnika
Kmalu potem ko se je pričela večerja, so je dvignil knez namestnik Pavle in izrekel naslednjo kratko zdravieo:
Vaša eksceienca! Zelo sem srečen, da se ml je ponudila izredna priložnost, da v prestolnici kraljevine Jugoslavije pozdravim s kar najprisrčnejšo dobrodošlico dragega gosta in svojega osebnega prijatelja, predsednika češkoslovaške republike.
Ta visoki obisk nas je navdal k globoko radostjo, ker vidimo v njem poroštvo iskrenega prijateljstva in bratstva, ki sta že od nekdaj vezali Češkoslovaško in Jugoslavijo.
Naši dve državi sta prežeti z Istimi Ideali miru in prijateljskega sodelovanja z vsemi narodi, zato je popolnoma naravno, da se je njuno delovanje za dosego teh plemenitih ciljev doslej plodovi to dopolnjevalo.
Združeni s prijateljsko tn zavezniško kraljevino Roimmijo, sta se naši državi zmerom iskreno zavzemali za utrditev miru v povojni EvropL
Od svoje ustanovitve pa do danes se je Mala antanta v vseh resnih trenutkih zmerom pokazala odločno in neomajne pri uresničevanja svojih velikih ciljev. To tesno sodelovanje se bo nadaljevalo tudi v bodočnosti, ker ne temelji samo na posebnih koristih držav članic Male antante, temveč tudi na skupnem mednarodnem interesu.
Globoko prepričan, da se tudi vaša eksceienca bori za iste plemenite Ideje, ki edine morejo dati našima narodoma poroštvo za boljšo bodočnost, dvignem to čašo na čast in zdravje vaše ekscelence ln spoštovane gospe Beneševe, z najlepšimi želiami za srečno bodočnost bratskega ln prijateljskega češkoslovaškega naroda In za napredek zavezniške češkoslovaške republike.
Zdravica prezidenta Beneša
Orkester je intoniraJ češkoslovaško him* no. Nato ee je dvignil prezident republike dr Beneš. Rekel je med drugim.
Vaše Visočanstvo! Prišel sem v Beograd s čustvi resničnega zadovoljstva in radosti na prvi uradni obisk kot češkoslovaški državni poglavar. Sprejem, Iti so mi ga Vaši Visočans<vi in kraljevsko na-mestništvo priredita meni in moji ženi, ln čustva prijateljstva in bratstva, ki nama jih je pokazal jugoslovanski narod, so naju globoko ganila.
Ko prihajam k vam na ta obisk, izpolnjujem predvsem prijetno dolžnost: že dolgo let je moj globoko spoštovani veliki prednik, predsednik Osvoboditelj Tomaž Masaryk želel iti na to pot, da bi vrnil Nj. VeL kralju Aleksandru obisk v Pragi in da bi dokazal svojo dobro znano zvestobo vaši osvobojeni domovini in izkazal priznanje delu ln velikemu priza-devanju ter tako pomembnim odlikam jugoslovanskega naroda. Danes storim to namesto njega jaz. V 18 letih sem mnogo potoval po vaši domovini, počenši s potovanjem leta 1920, ki je rodilo našo prvo pogodbo o prijateljstvu in zvezi ter je postavilo temelje skupnosti treh držav Male antante. Na teh potovanjih, polnih zgodovinskih spominov, sem sodeloval pri razgovorih, važnih za naše države in sem z vašimi ministri in vašimi vladami pomagal sestaviti sklepe, ki so v znatni meri pripomogli k ohranitvi mira in sodelovanja med evropskimi narodi.
Teh 18 let so naše države neomajno stopale ramo ob nuni, v svesti si svoje skupne usode. V vsej naši politični akciji je vsakdo od nas, ko je delal ss svoje lastno domovino, nueroin gledal, da bo obenem delal tndi za domovino svojega tovariša. Popolnoma se strinjun % vami %
tem tn tndi sam ponovim: To sodelovanje
bo prav takšno tudi v bodočnosti ln se bo še bolj okrepilo. Veliki rezultati te prijateljske in bratske vzajemne politike bodo mogli šele poznejši rodovi preceniti po njihovi dejanski vrednosti.
Vsako leto sem na teh svojih potovanjih s strastnim občudovanjem spremljal napredek in razvoj vaše lepe domovine in vašega čudovitega naroda. Toda ko sem gledal nihanje naprej in nazaj, ki se je neizogibno dogajalo drugo za drugim v razvoju povojne Evrope, nisem nikoli izgubil izpred oči stalnega napredka vaše države, nikoli nisem očutil niti najmanjšega dvoma ne najmanjšega omahovanja v svojem prepričanju o uspehu vašega naloga in vaše države.
Zato se, Vaše Visočanstvo, morem popolnoma pridružiti tistemu, kar ste malo prej rekli. Ideje, ki ste jih razvijali, so bile že 18 let vzajemna vodilna misel naših treh držav. To bodo tudi nadalje ostale v bodočnosti, o tem sem prepričan.
Jugoslavija, Rumunija in Češkoslovaška niso nikoli delale česa drugega kakor samo to, da bi svoj lastni interes mogle istovetiti s splošnim interesom Evrope. Najnovejši sklepi stalnega sveta Male antante, ki je šele te dni zasedal v Beogradu, tudi to pot to dokazujejo. Ti sklepi delajo vsak naš komentar odveč in prav tako tudj potrebo, ela bi vnovič poudarili popolno soglasje politike naših držav in naših vzajemnih ciljev.
Ko delam nekakšno bilanco vzajemne politike naših dveh držav v zadnjih 18 letih, se moram spomniti zlasti neštetih podvigov vašega velikega kralja Aleksandra. Mnogo mi je do tega, da mu izkažem iskreno in vdano spoštovanje za sodelovanje in prijateljstvo, ki me je z njim zmerom počastil, in spoštovanje vse naše domovine, ki ga bo zmerom ohranila v vdanem in ga-njenja polnem spominu.
O Češkoslovaški moram dodati, da bo z vsemi svojimi silami nadaljevala politiko miru in mednarodnega sodelovanja tudi v letih, ki prihajajo, v duhu Društva narodov in tistih tradicij, ki ste jih tako jasno poudarili. Ostala bo zvesta vam in Rumu-niji, zvesta vsem svojim prijateljem, in bo poskušala, da razvije svoje sodelovanje z vsemi svojimi sosedi.
V tem duhu se vam, Vaše Visočanstvo, še enkrat zahvaljujem iz globine svoje duše za prijateljski sprejem, prirejen moji ženi ln meni.
Dovoljujem si dvigniti čašo na zdravje Nj- VeL kralja Petra n., na zdravje Nj. VeL kraljice Marije, na zdravje Nj. Vis. kneginje Olge in Vašega Visočanstva, na zdravje članov namestništva in za blaginjo
ln čim srečnejto tn ptodovltejšo bodočnost
velike Jugoslavije, prijateljice in zaveznice.
Ob zaključku prezjdentovega govora je orkester intoniral jugoslovensko himno. Po kratkem presledku se je pričel koncert
čsl. odlikovanja članov kraljevskega doma
Beograd, 5. aprila. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik je priredil danes ob 13. v Belem dvoru slavnostno kosilo na čast pre-zidentu dr. Edvardu Benešu in njegovi gospe. Pred kosilom je dr. Beneš iziročil Nj. Vel. kraljici Mariji in Nu". kr. Vis knejrinji Olgi lento belega leva, knez namestnik ie pa izročil ge. Beneševi lento sv. Save.
Ob petih popoldne sta predsednik dr. Beneš in njegova gospa posetila Nj. Vel- kraljico Marijo in kralja Petra II na dvoru na Dedjnju. Kraljica je pridržala svoja gosta na ča.janki. Na čaju sta bila tudi knez n:v-mesfnik in knegimia Olga. Pri tej priložnosti je predsednik dr Beneš izročil Nj. Vel. kralju Petiru II. najvišje češkoslovaško odlikovanje ovratnice reda Belega leva, ki jo dobijo Ie državni poglavarji.
Ob šestih popoldne je predsednak obiskal kral-;eva namestnika dr. Radenka Sta.il-koviča in dr. Iva Peroviča. Prj tej priliki je izročil kraljevskima namestnikoma lente belega leva.
Italijanski odmevi
Rim, 5. aprila, o. Italijanski listi beležijo z velikim zanimanjem poročila francoskega tiska o potovanju predsednika dr. Beneša v Beograd. Po teh vesteh bo imel obisk tudi veliko politično važnost za zunanjo politiko Male antante. Listi posebno poudarjajo, da se je dr. Beneš pred svejim odhodom sestal z italijanskim poslanikom v Pragi. Sestanek so v Italiji zelo simpatično sprejeli, ker so prepričani da razgovori državnikov v Beogradu niso naperjeni proti Italiji. Kljub svoji francoski orientaciji je CSR vedno gojila prijateljsko politiko proti Italiji. Obe sta v skrbeh zaradi avstrijskega problema. Zato smatrajo, da bo obisk dr. Beneša v Beogradu prinesel važne sklepe. Bilateralne pogodbe, sklenjene med posameznimi državami Male antante in podpisnicami rimskih protokolov, bodo omogočile sodelovanje med obema blokoma v Podunavja. Začetek tega sodelovanja predstavlja pogodba, sklenjena med Rimom in Beogradom.
S španskih bojišč
Republikanci zatrjujejo, da je Francova ofenziva proti
Bilbau ustavljena
Madrid, 5. aprila d. Po vesteh o včerajšnjih bojih v Španiji se more sklepati, da je Francova ofenziva proti Bilbau ustavljena. Javljajo celo, da so vladne čete ponovno zavzele že izgubljene postojanke na tem področju. Vladne čete nastopajo tudi na fronti pri SantanderU.
Prav tako se položaj severno od Cordo-; be razrvija Ugodno za vladne Čete. Po neuspehu Francove ofenzive proti Pozoblanci čistijo republikanske čete še nadalje zopet osvojeno ozemlje. Na drugih bojiščih so bili samo manjši boji.
O položaju pri Madridu je objavil odbor za obrambo mesta snoči ob 22. uri naslednje poročilo;
V odseku ob Jarami so naše čete izvršile več pregldnih obhodov. Pri tem so izvršile vse naloge, ki jim jih je dalo vrhovno poveljstvo. Naše topništvo je preprečilo sovražnikov protinapad.
Snoči je pet nacionalističnih tromotor-nih letal preletelo Madrid. Protiletalski topovi so jih pregnali. Pozneje se letala še enkrat poskušala prileteti nad Madrid, pa jim je bilo to preprečeno.
Nacionalisti
30 km od Bilbaa
Pariz. 5. aprila. w. Z nacionalistične strani javljajo o bojih na biskajski fronti, da se nadaljuje prodiranje proti Bilbau. Nacionalistične čete so samo še 30 k.m oddaljene od mesta. Prodrle so že nekaki kilometrov preko kraja Ohandiano. ki so ga zavzele v nedeljo
Bombardiranje „Ceute"
Gibraltar. 5. aprila. AA. Hava«; Ponoči je republikanska vojna ladja »Jajme I« 40 mi-
nut bombardirala Ceuto ter izstrelila 50 do 60 granat.
Prihodnji teden stopi kontrola v veljavo
London, 5. aprila- o. Doslej še vedno ni točno znano, katerega dne bo uveljavlena mednarodna kontrola na morju in na kopnem ob španskih mejah. Posamezni pododbori za nevmešavanje se bavijo še vedno s porazdelitvijo kontrolorjev v posamezne pasove, vendar pa to delo še m končano. Po-avjle so ee tudi razne težkoče glede določitve krajev, kjer naj bi poslovali kontrolorji kakor tudi glede avtoritete, kj bi jo morali uživati. Velike težave povzroča tudi mednarodno pomorsko pravo glede pomorske kontrole. Kljub vsemu obstoja upanje, da bodo vse te formalne težkoče odpravljene v teku tedna, tako da bo vendarle prihodnji teden kontrola, stopila v veljavo. Kar se tiče plenuma odbora za nevmešavanje, trdiijo v ofieielnih krogih, da se ne bo sestal, dokleT ne bo kontrola uveljavljena in se ne bodo pokazali njeni prvi rezultati. Šele, če bi se potjavile težkoče v izvajanju kontrole, ee bo odbor za nevmešavanje sestal ter jih skušal odpraviti.
18 Fffaseovih letal sestreljenih
Valencjja, 5. aprila. o. Po statistiki letalskega ministrstva je v preteklem mesecu razvijalo republikansko letalstvo veliko aktivnost. Republikanska letala so sestrelila 18 nacionalističnih letal, dočim 60 republikanci izgubiii samo 5 letal. Republikanci 60 izvršili 136 letalskih napadov.
Povratek N). Vel. kraljice iz Bukarešte
Beograd. 5. aprila. AA Včeraj ob 14. se ie Nj. Vel. kraljica Marija vrnila iz Bukarešte v Beograd. Na posta.fi v Topčideru so jo sprejeli Nj. Vel. kralj Peter II.. Nj. Vis. kraljevič Andrej. Nj. Vje. knez namestnjk Pavle in kneginja Olga. Nj Vis. kneževič Ni kola. namestnika dr. Stankovič Ln dr. Pe-rovič. predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. prometni minister dr. Spa-ho, dvorne gospe in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Jagoda odstavljen
Moskva, 5. aprila, o. Centralni izvršni odbor je objavil službeno poročilo o odstavitvi ljudskega komisarja za poato in br-zojav Jagode, ki je obdolžen, da je bil v zvezi s trockisti, zaradi česar bo postavljen pred sodišče. Jagoda je predvsem znan kot bivši šef GPU.
V londonskem tisku je izzvala odstavitev Jagode veliko senzacijo. »Times« poročajo. da je med Jagodo in rdečo vojsko nastal hud spor, ker se je Jagoda vmešaval v vojaške zadeve. Organiziral je lastno vojsko svojih agentov, ki je štela že okoli 200.000 ljudi. Člani GPU so imeli boljše plače kakor oficirji rdeče vojske. Odstavitev Jagode smatrajo kot velik uspeh Voro-šilova.
Anglija utrjuje Hongkong
Rim, 5. aprila AA. Glede na britanski sklep,' da 6e dovolijo izdatki 8 milijonov funtov /a utrditev Hongkonga, pTavi »Newg Cforonjcle«. da se na podlag; washington-ske pogodbe iz 1. 1922 Honkong ni smel utrditi. Ker je washingtonska pogodba potekla. podvzema Velika Britanca ukrepe, kj bi mogli pomeniti začetek novega oboroževalnega tekmovanja med Veliko Britanijo. Zedinjeniimi državami in Japonsko za utrditev otokov na Pacifiku.
Važen radijski izum
Wash]ngton. 5. aprila. AA. Med pomorskimi vajami, kj bodo v kratkem ob Aljaski, bo mornariško ministrstvo preizkusilo nov izum. Greza radijske detektorje, ki lahko na velike razdalje preprečijo na sovražnih ladjah sprejemanje radjografskih in radio-fonsklh poročil. V pomorskih krogih pričakujejo. da bo mogoče na podlagi tega izuma izvršiti nepričakovan napad na 60vražne pomenske sile.
„Zlata roža" za italijansko kraljico
Rim, 5 aprila, o. Apostolski nunciji Bor-gonzini Due-a je izročil davi italijanski kraljici Heleni najvišje papeževo odlikovanje »Zlato rožo« za 40-Ietnico njenega srečnega zakona s kraljem Viktorjem Emanueloan. Pred tem je bil Borgonzini Duca sprejet na dvoru ter je izročil italijanskemu kralju in kraljicj dva papeževa breveja. ki nazjvata italijanska suverena Nj. Vel. kralj in kraljica Ita';je ter cesar in cesarica Abeejnije. To dejanje tolmačijo splošno v tean smislu, da je Vatikan sedaj definitivno priznal italijansko aneksijo Abosjnije.
Potres v Pecuju
Budimpešta. 5. aprila, g. Včerai ob 16.40 so v Pečuju občutili potres, ki je trajal 12 sekund. Višji«, poslopja so se zamajala. Sunki so povzročil! manjšo škodo Človeških žrtev ni.
Poplave v Bolgariji
Sofija, 5. aprila. AA. Zaradi neprestanih nalivov je začel Dun&v preplavljati okolico Večina. Doslej je brez strehe približno 300 rodbin Oblasta so organizirale nujno pomožno akcijo.
Stavkovno gibanje v Angliji
London. 5. aprila br. Angleški rudarski industriji preti stavkovno (ribanje. Rudarske strokovne organizacije so na zborovanju delegatov sklenjile. da prirede 15. fn 16. aprila v vseh premogovnikih zborovanja za stavko Tudi osebje londonskih avtobusov preti 6 stavko. V zvezi z mezdnimi zahtevami so zastopniki londonskih transportnih nameščencev najavili stavko za čas svečanost, ob kronanju kralja.
. Kupujte domače blago!
Beležke
Nakup živil po občinah
Zadnji čas so dobile nekatere občine podpore za nakup živil.
Zanimivo pa je naslednje dejstvo: Skoro istočasno prejemajo občine cirku-lar ljubljanske komisijske firme Bregar & Krek, ki se na te podpore sklicuje in pravi: »Ako se bo občinsko zastopstvo odločilo, da bo uporabilo to podporo za prevez ali nakup vagonske količine koruze, pšenice ali moke, Vas prosimo, gospod župan, da se obrnete na našo tvrdko«. Firma nato priporoča, naj se žito naroča le v vagonskih količinah. S pripomb?,, da se cene stalno menjavajo, obeta firma, da bo stavila »res skrajno kalkulirane cene«.
Tvrdka Bregar & Krek še ni stara; njen solastnik brat g. ministra Kreka, jo je ustanovil pred nekaj leti. Vendar je tvrdka, kakor je razvidno iz njene eferte, zelo agilna in vodi dobro evidenco o potrebah naših občin.
Senator Smodej o sporazumu z Italija
O nedavnem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo je rekel svojo besedo tudi senator Franc Smodej, ki je sicer pri razpravi o naši zunanji politiki v senatu konsekventno molčal in niti medklicev ni delal. Napisal je v »Samoupravi« uvodnik, v katerem dokazuje, da je sporazum, ki ga je podpisal dr. Stojadinovič z grofom Cianom, naletel na splošno odobravanje in simpatije vsega jugoslovenskega naroda. »Volja za sklenitev sporazuma med Italijo in Jugoslavijo ni obstojala samo pri vodstvih obeh držav, nego je bilo zanj tudi ustvarjeno med narodom potrebno psihološko razpoloženje. To psihološko razpoloženje je bilo vzbujeno med jugoslovenskim ljudstvom že z vestjo, da je naročil veliki voditelj Italije svojim oblastem, naj zaščitijo jezikovne pravice naših narodnih manjšin v Italiji. To razpoloženje je podkrepila tudi izjava grofa Ciana, da bodo odstranjeni vsi razlogi za spore med obema državama in da se bosta obe državi v bodoče trudili za to, da se prične nova doba v medsebojnih političnih stikih z ustvaritvijo trajnih medsebojnih prijateljskih odnošajev. Ni nobenega upravičenega povoda, da bi se sumilo v resničnost napovedi obeh prizadetih držav. Zaradi tega pa je tudi narod širom naše države z velikim zadovoljstvom odobril sklenjeni sporazum med Italijo in Jugoslavijo.«
Kaj bi rekel dr. Janez Evangelist Krek ?
Pod tem naslovom poroča mariborska »Delavska politika«:
»Mariborska policija je omejila shod stavbinskih delavcev in dopustila na zborovanje samo člane z legitimacijami. »Slovenec« se te omejitve zborovalne svobode silno veseli in jo imenuje »pameten ukrep oblasti, ki je preprečil brezvestno hujskanje. Kot govornike smo namreč pogrešali poklicne delavske voditelje, ki so do sedaj na vseh takih zborovanjih imeli glavno besedo ter so delavstvo hujskali k prenagljenim korakom«. V tem žargonu piše glasilo katoliške demokracije. Kaj le bi rekel na vse to ustanovitelj krščanskih strokovnih organizacij dr. Janez Evangelist Krek? Brez dvoma bi mu »Slovenec« zalučal v obraz: »Hej, vi gospod katoliški duhovnik, kaj pa imate vi opravka med delavci in s kakšno pravico ustanavljate delavske organizacije?«
Iz »Samouprave"
O strahoviti katastrofi pod Storžičem razpravlja tudi glavni organ JRZ »Samouprava«, ki smatra, da »je dolžnost starejših ljudi računati s temperamentom omla-dine in skrbeti za to, da se drži gotovih meja. Računati bi se moralo s posebnimi prilikami v zasneženih planinah in z vsemi mogočnostmi strahovitih in neznanih nevarnosti.« List apelira na mladino, naj hrani svoje sile in življenje za večje in pomembnejše podvige, kakor je samo šport. Zanimiv je konec člančiča, v katerem izraža »Samouprava« svoje zadovoljstvo, da je »ministrstvo za fizično vzgojo naroda storilo takoj vse potrebno s sodelovanjem ostalih oblasti, da se najdejo zasuti mladeniči. To je tudi dokaz, da je ta novi ministrski resor postal prava potreba.«
Španske informacije »Hrvatske straže"
Organ zagrebških klerikalcev o Hrvatske straža« ima zelo originalne informacije iz Španije. Tako napoveduje, da bo objavila statistične podatke iz katerih bo razvidno, da stoje vsi španski kmetje v taboru generala Franca. Nato nadaljuje: »Bogataši, kapitalisti, prostozidarji, bogati trgovci in drugi pa se nahajajo v taboru rdečih. RdeSkarji so pokradli vse zlato španskega naroda iz španske Narodne banke in ga odnesli z letali, zrakoplovi in ladjami v Rusijo in Francijo, s tem denarjem so kupili bombanderje, topove, strojnice in drugo orožje, s katerim pobijajo ubogi špandki nared. V zgodovini narodov se še ni primerilo, da bi nekdo okradel ves narod, kakor španski komunisti v družbi svojih ruskih, francoskih in čeških prijateljev. Ta tatvina je tako grda, da bodo o njej skoraj razpravljali v samem Londonu, kjer že preiskujejo, kam so skrili komunisti ukradeni zlati zaklad«.
Pribičevicevci med seboj
Parkrat smo že zabeležili akcijo nekaterih vplivnih beograjskih pristašev bivše SDS, ki očitajo zagrebškemu vodstvu stranke, da je samozvano, da nima za-slombe pri strankinih pristaših in da se je izneverilo osnovnemu programu stranke. Zahtevajo tudi, da se SDS otrese va-
Delavska zbornica
brez predsednika
Minister socialne politike je razrešil predsednika in šest članov vodstva delavske zbornice
Te dni se dobili nekateri člani upravnega odbora delavske zbornice v Ljubljani dekrete ministra socialne politike, s katerimi so razrešeni kot delegati glavne skup ščine in s tem tudi kot člani upravnega odioora delavske zbornice. Razrešeni so gg. dr. Bohinjec, Juvan, Sedej, Celešnik, Petejan, Smerau in žužek. Minister utemeljuje svojo odločbo s tem ,da so imenovani gospodje po svojem poklicu nameščenci javnopravnih korporacij in da zato po zakonu o zaščiti delavcev ne morejo biti člani delavskih zbornic. Zaradi tega tudi ne morejo biti delegati glavne skupščine in ne člani upravnega odbora. Razen enega so vsi razrešeni člani svoje funkcije izvrševali že dve funkcijski dobi, torej nad osem let. Pri zadnjih volitvah L 1933 so bili izvoljeni dr. Bohinjec in Juvan na listi Narodne strokovne zveze, Sedaj. Celešnik in Petejan na listi socialistične Strokovne komisije, žužek na listi Jugoslovanske strokovne zveze in Smerzu na listi »zelenih«, ki so sedaj ustanovili poleg JSZ svojo posebno Zvezo združenih delavcev. G. Sedej je bil, kakor znano, do svoje razrešitve predsednik delavske zbornice, tako da je ta najvišja predstavnica delavstva v Sloveniji sedaj brez predsednika.
Vprašanje, ali so funkcionarji delavskih
strokovnih organizacij, ki so po svojem poklicu javni ali poljavni nameščenci,
lahko kot delavski ali nameščenski 'delegati funkcionarji delavskih zbornic, je bilo doslej postavljeno že parkrat, zadnjič pri volitvah pred štirimi leti, ko so bili izvoljeni gori navedeni in še nekateri drugi gospodje. Ministrstvo socialne politike kot nadzorna oblast je doslej stalo na stališču, da v javno nameščenskem značaju privatnega poklica delavskih funkcionarjev ni videti ovire za izvrševanje funkcij pri delavskih zbornicah. Ministrstvo je zato volitve tudi potrdilo, s sedanjim svojim odlokom pa je ustvarilo nov položaj, ki pomenja brez dvoma notranjo oslabitev zbornice, ker javni socialno-politični delavci nimajo možnosti sodelovanja v tej važni delavski ustanovi. Zanimivo je, da se je kmetijsko ministrstvo v uredbi o kmetijskih zbornicah, ki je bila izdana pred par tedni, postavilo na drugačno stališče in je omogočilo v kmetijskih zbornicah tudi sodelovanje kmetijskih strokovnjakov, čeprav niso kmetje. Vprašanje je, ali deLavci manj kakor kmetje potrebujejo sodelovanja prijateljev in strokovnjakov, ki niso delavci v najožjem pomenu besede.
Sladkorna konferenca v Londonu
Zakulisna gospodarska pogajanja med Zedinjeniml državami in Veliko Britanijo
London, 5. aprila o. Davi se je začela sve tovna konferenca za sladkor, ki se je udeležujejo delegati 22 držav izvoznic in uvoznic sladkorja. Italija ni poslala svoje delegacije, Japonska pa ima na konferenci samo opazovalca. Glavni namen konference je splošen sporazum o omejitvi proizvodnje sladkorja, da bi se odpravila kriza v državah, ki so velike izvoznice sladkorja. Doslej so vsi slični poizkusi propadli, ker se je vsaka država prizade-vela, da bi zase pridržala čim večje kontingente proizvodnje in izvoza. Razrn tega je cilj konference, da bi države uvoznice čimbolj zmanjšale carinske ovire za uvoz sladkorja. Tudi v tem pogledu doslej ni bilo mogoče doseči sporazuma, ker stremijo posamezne države za tem, da bi
pod zaščito carinskih barier izpopolnile
lastno industrijo ter postale neodvisne od mednarodnega sladkornega kartela.
Mnogo bolj kakor za konferenco samo vlada zanimanje za zakulisna pogajanja izven nje. Posebno važnoet pripisujejo Rooseveltovemu odposlancu Normanu Da-visu, ki ima baje posebno misijo. Gotovo je, da Norman Daviš nadaljuje gospodarska pogajanja z Anglijo, ki jih je svoje-časno pričel minister P^unciman v Was-h ing tonu. Zatrjujejo, da je namen teh pogajanj doseči velik gospodarski sporazum najprej med Zedinjenimi državami in Anglijo, ki bi se mu posmeje pridružile tudi Francija. Belgija in Nizozemska te* še nekatere druge države.
Parlamentarna
Mala antanta
Rim, 5. aprila, o. V Rimu zaseda med par lamentarna umija Ob tej prjlikj so se sestali zastopniki jugoslovenskega. romunske tra in češkoslovaškega parlamenta-, ki so sklenili, da se bo parlamentarna Mala antanta sestala v Beogradu 6. maja ter bo zasedala do 8. maja. Ob tej priliki bo 6prejet statut parlamentarne Male antante.
Beckov povratek 4 v Varšavo
Pariz, 5. aprila, a Poljski zunanji minister Beck, ki 6e je mudil zaradi bolezni dva meseca na francoski revieri na oddihu je odpotoval nazaj v Varšavo.
Clerkovo slovo od Pariza
Pariz, 5. aprila, AA. Angleški poslanik sir John Clerk je danes s svojo soprogo odpotoval iz Pariza. Na postaji so se poslovili od nt:ega minister Chautempe. kabinetni šef zunanjega ministra Rosse, starosta diplomatskega zbora apostolski nuncij msgT. Ce-rutti italijanski, grški in kanadski poslanik ter druge osebnosti.
Napoleonove relikvije za Mussolinija
Rim. 5. aprila n. Senator grof Borle-tti Je izročil predsedniku vlade Mussolmiju par srebrnih ostrog, ki jih je nosj'1 Napoleon za časa svojega izgnanstva na otoku Elbi. Mussoljni se je zahvalil za darilo in ga poklonil nato milanskemu muzeju.
ruštva dr. Mačka in se vrne k svojemu prvotnemu programu. Iz njihovih letakov in časopisnih izjav je zvenelo večkrat prikrito namigavanje, da simpatizira z beograjsko akcijo tudi novi predsednik stranke g. Adam Pribičevič. V zadnji številki strankinega glasila »Narodno kolo« pa je g. Pribičevič objavil izjavo, s katero beograjsko akcijo odločno odklanja. Med drugim pravi:
»Deset let že vodimo politiko tesnega sodelovanja s hrvatskim kmečkim pokre-tom. Edino ta politika lahko utrdi osnove naše države in zajamči bodočnost kmečkega ljudstva. Za to politiko so trpeli nešteti naši prijatelji, je trpel tudi naš vodja.«
Adam Pribičevič končno poziva svoje politične prijatelje, naj se ne brigajo za beograjsko akcijo, marveč naj zaupajo vodstvu, »ki ima mnogo več pameti in poštenja od onih, ki ga napadajo«.
Skupni interesi Madžarske in Jugoslavije
Budi m peštansk i »Az Est« objavlja uvodnik o skupin,h interesih med jugoslovenskim in madžarskim narodom. Po njegovem mišljenju imata oba naroda štirj velike skupne interese:
1.	sodelovanje v borhi proti boljševizmu;
2.	slični interesj na gospodarskem polju. Obe državi sta prvenstvo poljedelski. Madžar ska pa 'ma poleg tega razvito močno industrijo poljedelskih strojev, ki bj jih lah« ko zelo poceni dobavljala Jugoslaviji.;
3.	oba naroda imeia mnogo skupnih lastnosti, zilasti odkrit in iskren značaj ter veliko hrabrost ki sta jo pokazala v svetovni voj« ni. Zivliemiske razmere obeh narodov so si dokaj podobne. Jugoslovenski narod liubi prestolnico madžarskega naroda. V Jugoslaviji neobičajno cenijo madžarsko književnost;
4.	skupni interesi za organiziranje gospo? darstva v dumavskeim bazenu.
Lrad&ergh v Zagrebu
Zagreb, 5. aprila, o. Tudi danes sta Lind-bergh in njegova žena bila senzacija Zagrebčanov. Kakor znano, sta sc po včeraj -
šujem prihodu iz Aten nastanila v hotelu »Esplanade« vendar pa ves čas nista hotela nikogar sprejeti. Ko sta se včeraj nekoliko odpočila, sta odšla v spremstvu poveljnika letalske brigade polkovnika Rado-viča v njegovo stanovanje, kjeT jima je bila prirejena večerja. Prenočila sta v hotelu »Esplanade«. Dasi je bil njun odhod napovedan za davi ob 7., sta se ob 8. odpeljala v spremstvu polkovnika Radoviča iz hotela z avtomobilom na sprehod po mestu. Ogledala sta si tudi Meštrovičevo galerijo, kjer ju je zbrana množica navdušeno pozdravila. Ob 13. sta Lindbergh in njegova žena odšla s polkovnikom Radovičem na letališče, ker sla nameravala ob 14. odpotovati, vendar pa sta se premislila zaradi slabih vremenskih poročil z Dunaja, iz Pariza in Londona. Lindbergh bo najbrž šele jutri odpotoval na Dunaj.
MIhalake z©pet predsednik zaranistišne stranke
Bukarešta, 5. apc-jla. AA. Včeraj je kongres km e teke stranke zopet, izvolil Mihala-keja za predsednika stranke za dobo štirih let.
Schaehtov obisk v Bruslju
Berlin. 5. aprila. AA. Gospo«larski minister dr. Schacht bo odpotoval te dni v Bruselj, da vrne obisk guverneutia begi is ke Nar rodne banke.
Odhod francoskega poslanika iz Adis Abebe
A-Udis Abeba. 5- aprila, d. Iz Adis Abebe je odpotovai franooski poslanik Bodard. Se-da|j ni v bivši abesinski prestolnici nobenega f«ofvlan,-;ka več. ki je bil akreditiran pri prejšnji ne.ru še vi vladi. Namesto dotedanjega francoskega poslaništva ie M ustanovljen generalni konzulat.
Bivši maroški sultan umrl
Pariz, 5. aprila, d. Včeraj popoldne je umrl po kratk; bolezni bivši maroški sulta^ Majaj Ilafid. ki je po svoji abdikac.jji pred 20 letj bival v Enighienu les Bains v bližinf Pariza.
Smrt otfličnega
čsl. zgodovinarja
Praga, 5. aprila, d. Včeraj je v Praci umri v starosti 70 let redni profesor zgodovine moderne literature na Karlovi univerzi, pisatelj in kriti k F. K s Salda.
Znamke s Hitlerjevo sliko
Berlin, 5. aprila. AA. Dav,- je državna pošta oddaja v promet prve znamke g Hitlerjevo sliko.
Snežni viharji v Italiji
Rim, 5 aprila, g. Po krasnem spomladanskem vremenu zadnjih dnih ko so že cvetela drevesa, se iie zopet pojavila zima B snežnimj viharja. Zlasti v gorskj dolin} Val-sesja vlada hud mraz. Lavine 60 v gotovih predelih povzročile veliko škodo.
Vremenska napoved
Zemun&ka: Prevladovalo bo oblačno vreme. Ponekod utegne deževati. Temperatura se ne bo veljko spremenila.
Zagrebška: Nekoliko topletje toda oblačno, lokalno deževje. Dunajska: Nobene bistvene izpreanombe.
Naši kraji in ljudje
Pogreb Josipa Turka
Dr. Albert Kramer se s stopnišča sokolskega doma na Tabora poslavlja
od pokojnika
Sokoli nosijo krsto s truplom mrtvega brata iz sokolskega doma
Pogled na del množice pred Taborom med poslovilnimi govori
Zadnja pot staroste Josipa Turka jefcila annagoslavna, kakor da smo pokopali naj. večjega odlični ka.. A oče Turk si svoje veljave, ki je bila s pogrebom tako ganljivo in v velikem obsegu izpričana, ni pridobil morda. z velikim učenjaštvoan, temveč zgolj s svojim lepim značajem, s katerim je osvojil nešteto prijateljev v vseh krogih, še zlasti pa vso armado slo. vunskih gasilcev. Treba je bilo videti, kako dolga, neprekinjena reka je v nedeljo do ure pogreba kropila glavnega podpornika sokolskega Tabora, ko je ležal Bredi neštetih krasnih vencev. In ko je gasilski kurat kanonik dr. Opeka opravil molitve, ko je množica poslušala prisrčne, tople poslovilne besede staroste Sokola I., inž. Lada Bevea. senatorja dr. Alberta Kramerja in pc-džupana dr. Ravnilharja, je že vse tja od Tabora do vstopa v Ko-nienskega ulico stala pripravljena sokolska in gasiiska armada, med njo pa nosi-ei neštetih vencev, še žalostinka »Usliši nas«. in starosta Turk je nastopil izpred Tabora svojo poslednjo pot.
Daleč po Ljubljani se je vil žalni sprevod. tarn v osrčju mesta pri magistratu je zavil nazaj po Poljanski cesti. Tako velika, par kilometrov dolga pentlja je bila potrebna ne samo, da je Ljubljana lahko spoštljivo izkazala svojemu najpopularnejšemu meščanu zadnjo čast, marveč tudi zato, da se je ogromni žalni spre vod lahko popolnoma razvil. Sokolska konjenica na čelu sprevoda, sokolska godba in godba »Sloge«, ki sta izmenoma igrali koračnice, potem oddelki Sokolov in za njimi s kakimi 50 prapori bataljoni slovenskega gasilstva, možje in fantje od robov zelenega štajerja, iz Bele Krajine, iz notranjskih predelov in s ponosne Gorenjske — okrog 200)) uniformiranih gasilcev se je razvrstilo v vzornem redu, da je tako imela Ljubljana v svoji sredi eno največjih revij slovenskega gasilstva, kakršno je doslej videla samo oib vseslo-vanskem gasilskem kongresu pred par leti. Pred mrtvaškim vozom je stari gasilec Breskvar nesel pokojnikovo najvišje odlikovanje, red sv. Save III. stopnje, nato še dva gasilca dve blazinici, polni drugih odlikovanj, ki si jih je oče Turk pripenjal z upravičenem ponoscan. Vsi pa smo ob pogledu na ta lepa znamenja časti dn slave in ob pogledu na težko kovinasto krsto, ki so jo vlekli trije pari vrancev, bili ene misli, da bo najlepše odlikovanje ostalo Josipu Turku daleč preko groba: topel in hvaležen spomin v narodu.
žalujočim svojcem gr> sledili številni dostojanstveniki, ugledni predstavniki naše vojske, oblastev in javnega življenja, uvrstili so se v sprevod tudi mnogi pokoj. Bikovi soborci y gasilstva kj fiQ bili x
zadnjih mesecih razrešeni z vodilnih položajev, ki so jih desetletja zavzemali v naši gasilski organizaciji. In ko so se mnogi udeleženci pri viaduktu na šmar-tinski cesti poslovili, se je takoj uvrstila v sprevod nova mn-cžrica, posebno še šent-petrčani, med katerimi je Josip Turk živel v vsem spoštovanju. Tam pri Sv. Križu so se postrojili sokolski oddelki in gasilske čete v velikanski špalir, sklonile so se zastave, zaigrali sta godbi, ko je mimo romal mrtvi starosta. V cerkvi so zapeli pevci »človek glej«, potem so gasilci prenesli svojega dragega vzornika do rodbinske grobnioe.
Ob molitvah duhovnikov je zdrsela krsta v globino. Poleg pokojnikovih dveh prijateljev dr. Dinka Puca in Milka Kra-peža so se starosti oddolžili s prisrčnimi besedami predstavniki gasilcev: pod star 2-šina žajednice Konrad Goiogranc iz Celja, glavni tajnik gasilskega saveza inž. šel iz Beograda .poveljnik ljubljanskih gasilcev Stanko Pristovšek in razrešeni kamniški starosta Anton Cerer. Krasno ubrano je izzvenela žalostinka J-Vigred«. Sklonili so se prapori, padle so prve grude na krsto...
Izčrpno poročilo o velikem pogrebu je prineslo včerajšnje ponedeljsko »Jutro«. Tu smo ostalim čitateljem na kratko ponovili potek žalne manifestacije, o kateri zgovorno pričujejo tudj pričujoče tri slike.
Maribor, 5. aprila.
Te dni je bil v Beogradu redni občni zbor Aerokluba, ki sta se ga udeležila kot zastopnika mariborskih »Naših kril« pred sedaiik direktor A. Krejči in podpredsednik g. J. Papov. Prinesla sta nazaj v Maribor vesele novice. Na tem zborovanju je bilo govora tudi o razvoju letalstva v obmejnem Ma.ribor-u ter bo v smislu sprejetih sklepov dobil Maribor letališče, letalo in civilnega pilota izmed predlaganih mariborskih kandidatov. Pilota bo plačevala beograjska centrala. Tudi je »Našim krilom« v Mariboru zajamčena podpora v znesku 50.000 Din. Z njo in s podporo vse naše javnosti bo mogoče urediti letališče in postaviti popolnoma nov hangar. Nove moči v cdboru mariborskih »Naših kril« z novim predsednikom Krejčijem na čelu jamčijo za uspešno delovanje mariborskega Aerokluba. ki je svoj čas zaslovel po svoji iniciativnosti in delavnosti.
Lepe uspehe so dosegli mariborski letalci in jadralci tudi na razstavi letal v Beogradu, kjer so si priborili s svojimi modeli tretjo nagrado, za kar gre zasluga predvsem g. Romanu Valetu, načelniku mariborske jadiralne skupine, ki je uredil tudi mariborski del razstave, ,
Umrla je zgledna slovenska mat!
Ljubljana, 5. aprila
Slovenci nimamo plemstva po modri krvi, imamo pa, hvala bogu, žlahtne rodove, ki jih diči koren itost, poštenost in dobrosrčnost. Ena taka mati iz uglednega slovenskega rodu se je pravkar preselila v večnost. To je ga. Katinka Biziljeva, vele-ugledna posestnica in bivša mesarica s Hra-deckega ceste.
Bila je pristna Podgolovčanka. Zrasla je na ugledni Jagrovi domačiji. Zalo nevesto pa je izbral ženin Bizilj iz Moravč in se je priženil na njen dom. V srečnem zakonu se jima je rodilo šest otrok, ki so zdaj že vsi lepo preskrbljeni. Najhujše je bila družina prizadeta, ko je pred 10 leti izgubila skrbnega družinskega glavarja. Po moževi smrti je ga. Katinka Biziljeva. ki je že dotlej najzvesteje podpirala tri ogle vzorne domačije, prevzela nase še breme četrtega. Njena mesarska obrt je slej ko prej slovela po Ljubljani in okolici. Dobrih 30 let je podjetna ga. Katinka dan za dnem od ranega jutra do popoldanske ure stala v svoji stojnici v Šolskem drevoredu in je številnim svojim zvestim odjemalkam postregla poleg dobrega mesa tudi s prijazno domačo besedo. Noben napor ji ni bil pretežaven, noben mraz je ni ugnal. Toda v teku let so se le pokazale posledice naporov in skrbna mati je izročila vodstvo mesarske obrti svojemu sinu Antonu. Zal ni bilo blagi materi usojeno, da bi plodove svojega dela in iskreno ljubezen svojih otrok uživala tako dolgo, kakor si je to pač bila zaslužila. Ugonobila jo je vodenica, ko se je ga. Biziljeva ravno bližala 69. letu. Kako kremenit pa je njen rod, o tem pričajo tri njene sestre, ki so starejše od nje in še vse čvTste.
Ga. Katinka Biziljeva je bila živa dobrota. Noben revež ni zaman potrkal na njena vrata. Bila je zgledna podpornica Kola jugoslov. sester v Štepanji vasi in kot zavedna narodna žena je vedno tudi podpirala štepanjskega Sokola. Zaradi svoje plemenitosti na je tudi bila deležna vsega spoštovanja. Novica o nieni smrti je zbudila globoko obžalovanje in ves dan so jo danes hodili kropit znanci iz bližine, kakor tudi iz mesta. Svojo zadnjo pot bo nastopila v sredo ob 17. uri in bo našla večni počitek v rodbinski grobnici na pokopališču pri Božjem grobu. Naj blaga slovenska mati sladko počiva ob strani svojega moža! Vsi, ki smo jo poznali., ji bomo ohranili časten spomin. Uglednim družinam izrekamo iskreno sožalje!
Smrt 10} letne žene
Nova Sela, 5. aprila
Te dni je preminila v Banjaloki preužit-karica Uršula Cetinska. ki ie dosegla 103 ieta. Vse svoje življenje je bila čila in zdrava. Zdaj pa jo je hitro stisnilo
Tu okoli imamo sploh mnogo ljudi, ki štejejo 80 do 90 let. Ob zadnjem snegu jo je neki 941etnik od Kolpa primahal sem na pošto povprašat za liste. B'lo ga je občudovati, s kakšno lahkoto je ubiral težavno pot. Kaže torej, da je naše podnebje prav dobro.
Zbirke za svojce žrtev pod Storilcem
Tržič, o. aprila.
Kakor smo nedavno poročali, je tržiška občna na svoji žalin; seji sklenila pokreniti široko zasnovano podporno akcijo za dru, žime ponesrečencev. Zastopniki korporaeij so bili pozvani, da drugi dan javijo župan« stvu imena ovojih zastopnikov v akcijskem odboru. Kakor pa čujemo se je večina prizadetih organizacij in industrije odločila, da podporno akcijo jzvede;o vsak v svojem območju iin tako bo zbirka t rži o. k e občine ostala predvsem v oskrbi županstva samega.
Tvrdka Glanzmann & Gaesner je -sporočila županstvu, da ie med svojim delav« šivom i,n nameščenci že odredila posebno zbirko v podporni d. Vsak delavec naj bi od svoje mezde prispeval enkrat po 3 Din, vsak nameščenec s tedensko plačo po 25 Din, vsak uradnik pa dva odstotka od svo» ie mesečne plače. Razen tesa bosta tudi tvrdka sama in podporno društvo predilniški h delavcev prispevala večje zneske. Tvrdka Glanzmann in Gassner namerava tudj v krofih svojih poslovnih prijateljev pokreniti posebno zbirko in v tej zvezi je vodstvo Kreditnega zavoda v Ljubljani že naklon rlo za dmžiine ponesrečenih SflOODin. SK ?Trž;č« je takoi na prve vesti prjM zbirati prostovoljne prispevke in je nabral doslej že okrog 5000 Din. Tudi Ko!o jugoslovenskih sester v Tržiču je sklenilo izvesti svoio posebno rb.rko. Podpora '20.000 Din. ki jo je dovOtfl minister za telesno vzgojo naroda, ie določena za reševanje ponesrečenih smučarjev.
Včeraj se je skupina tržiškib f8m.tov znos va podala pod Storžič. da po možnosti nadaljuje jzkopavannje treh tovarišev, ki še počivajo pod plazom. Južno vreme pa povzro č a vedno nove plazove, v kraljestvu Storžj-ča venomer buči usipanie snega.
proti SPD Ruse
Maribor, 5 aprila.
V mariborskih planinskih krogih razpravljajo že dalje časa o prepovedi uporabe turisfčnih in gozdnih poti po Glan-čniku na področju njegovega posestva na Pohorju od Ruš proti Beigottovemu po_ sestvu in Ruški koči. Zadeva je našla v petek svoj cdmev pred mariborskim sre-skim sodiščem Za razpravo je bilo v vrstah obmejnega planinstva veliko zanimanje. Vodil jo je sodnik dr. Drnovšek. Podružnico SPD v Rušah ki je kot prizadeta vložila proti Glančniku tožbo, je zastopal dr. Boštjančič. Zaslišanih je bilo več prič pod prisego.
Večina prič je izpovedala ugodno za stališče SPD v Rušah, ki se bori za nadaljnjo uporabo navedenih pešpoti. Zelo važna je bila izpoved upokojenega oskrbnika Zabejevih posestev g. Wernerja, ki je dejal, da ni grof Zabeo kot svoječasni lastnik vpoštev prihajajočih poti nikdar prepovedal njihove uporabe, niti planincem, niti turistom, niti kmetom. Mnogi
Ceneje prodajamo štofe, ker jih sami izdelujemo!
Vse govori za to, da fe boljše kupovati štofe za obleke pri samem Izdelovalcu, v tovarniški prodajalni. Cene so nižje, izbira vzorcev je večja!
Vedno najdete ono česar sf želite I Poleg teh prednosti nudimo Vam še
eno»
Zamenjamo vsako naio ako njena kakovost ne bi nja.
Cene naših štofov za narjev meter.
tkanino aR vrnemo denar, zaslužila Vašega zaupa-
obleke 120 do 1£0 d\-
Stofi za vsak žep in za vsak ukus
Vlado TEOKAROVIČ i Komp.
Industrija volnenih tkanin
Parac in
LJUBLJANA
Gradi«« »t. 4
Prodajalne: ZAGREB
Jurfllčava 4
BEOGRAD
Knez Mlhajlova 39
In v vseh večjih krajih Jugoslavije
prizadeti bi v primeru veljavnosti Glan-čnikove prepovedi morali hoditi v Maribor preko Hoč ali Radvanja. Obravnava je bila zaradi zaslišanja novih prič ter po-
trebnega komisijskega ogleda na posestvu preložena. Proces vzbuja v vseh krogih obmejnega planinstva izredno živahno ter umevno zanimanje.
Žrtve prometa na gorenjski cesti
Usoden karambol s tramvajem — Smrt pod tovornim
avtom
Ljubljana. 5. april«
Cesta skozi Št. Vid je menda najbolj prometna cestna žila v ljubljanski okolici, pa ni čuda. da so tako pogoste nesreče med potniki in vozovi na nji. Snoči je prišlo na tramvajski progi ne daleč od znane Ži-bertove gostilne na Trati spet do karambo-la, ki je domala terjal življenje 23-letne-ga poljskega delavca Antona Florjančiča, zaposlenega pri gostilničarju Matjanu v Viž-marjih.
Ob 23. se je iz Št. Vida vračal proti mestu tramvajski voz. ki ga je vodil voznik France Glavan iz Tovarniške ulice. Ko je po temni cesti privozil v bližino Zibertove gostilne, je opazil, da mu po progi nekdo prihaja naproti, hip nato pa je sij tramvajske luči že padel na postavo neznanca, ki je ležal čez tračnice. Z naglim zamahom je Glavan zavrl svoj voz, a je s prednjim delom vendarle zadel človeka na glavo in ga odsunil po tiru. da je obležal v nezavesti. S sprevodnikom sta ranjenca brž pobrala in odhitela do šišenske stražnict, da obvestita policijo o nezgodi in da telefonirata po reševalce. V bolnišnici so zdravniki takoj nudili ranjencu vso potrebno pomoč, da se je kmalu osvestil in je njegovo stanje že izven nevarnosti.
Težja p« je bila nesreča, katere žrtev jo v soboto popoldne postal 32-letni uslužbenec mestnega trošarinskega urada France Punčoh iz Zgornje Šiške. V soboto je imel prosto, pa je po kosilu priredil s kolesom majhen izlet proti Šmarni gori. Mimogrede se je oglasil v veležganjarni Franca Zaletela v Št. Vidu, s katerega družino je dobro znan. Pri Zaletelu se je pomudil samo kake četrt ure, nato pa je pred hišo sedel na kolo. da se odpelje dalje. Tisti mah se je na cesti oglasil tovorni avtomobil. Punčoh je počakal, da mine, nato sc je pognal s kolesom na cesto. A usoda je hotela, da je takoj za prvim prihitel še drugi tovorni avto. Butnil je z blatnikom ob kolo. Punčoh je padel pod težki tovorni voz. Na krik so prihiteli Zaletelovi in poklicali zdravnika dr. Anka, ki je ugotovil, da ima Punčoh razen zlomljene roke in noge tudi nevarne notranje poškodbe. Odredil je takojšen prevoz v bolnišnico. Zaletelovi so sami s svojim avtomobilom prepeljali ranjenca na kirurški oddelek, a zdravniki mu niso mogli več rešiti življenja. Danes popoldne ob 16. so številni znanci in prijatelji spremili pokojnika, ki je zapustil mlado vdovo t otrokom, na dravel.isko pokopališče, oblasti pa so o nesreči uvedle preiskavo.
Prvi slovenski obrtniški tabor
V Ljutomeru zbrani obrtniki iz vse Slovenije so povedali svoje težnje in zahteve
Kakor smo poročali že v ponedeljski izdaji »Jutra«, se je vršil v nedeljo v Ljutomeru občni zbor zveze obrtnih društev. Nato na jo s!eail v dvorani Sokolskega doma obrtniški zbor. ki so se ga udeležili obrtniki iz vs~ Slovenije. Po pozdravu se je predsednik i. Rebek spomnil velikega zaščitnika obrtnikov, blagopokojnega kralja Aleksandra l i nazdravil mlademu kralju Petru 11 k mu hoče tudi obrtništvo pripraviti gospodarsko močno in urejeno državo. Nato je mestni, godba zaigrala državno himno. Predsednik je nadalje pozdravil zastopnike tiska, ki naj bo vedno tolmač obrtniških teženj, in je poudaril, da ne bo zbor sprejel nobenih predlogov in resolucij, zakaj zahteve obrtništva so znane vsem <xllo-čilnini činiteljem, katerih dolžnost je. da jih upoštevajo.
Tabor sta nato pozdravila sreski načelnik g. dr. Farčnik z željo, naj bi njegovi sklepi bili v korist obrtništva in državnega gospodarstva. in župan g. Kuharič, ki se je pri tej priliki spomnil slovenskega narodnega tabora v Ljutomeru 1. 1868. Poslanec g. Lukačič je naglašal, da je tabor obrtnikov glasen opomin odločilnim činiteljem, naj izpolnijo upravičene zahteve slovenskega obrtništva, posebno ker je glas o izboljšanju gospodarskih razmer v Sloveniji samo bajka. Končal je z željo, da bi bilo v političnem življenju več smisla za gospodarstvo, v gospodarstvu pa manj politike. G. Zadravec ie tolmačil pozdrav predsednika zbornice TOI g. Jelačina, g. Vilat pa je pozdravil tabor v imenu Združenja trgovcev. Nato je prevzel predsedstvo predsednik ljutomerskega društva g. Relch in orisal zgodovino ljutomerskega društva, nastalega iz 1. 1906. ustanovljenega Slovenskega obr-niškega kluba. Predsedoval je temu že pokojni Jože Velnar. L. 1907. pa se je klub preustrojil v društvo, ki torej letos slavi 30-letnico. Vsa ta leta je društvo krepko stalo na braniku slovenstva in obrtniških koristi.
Glavni referat je imel g. Rebek. Med drugim je poudarjal, da je slovenski obrtnik samozavesten in optimističen. Ne trpi nobenega cepljenja svojih vrst in da noče biti nikomur privesek. Govornik se je dotaknil m jvažnejših vprašanj, ki se tičejo obrtništva, tako davčne obremenitve, kjer zaznamuje obrtništvo delen uspeh z razširjanjem pavšalizacijc pridobnine. Obrtniki pa zahtevajo še več: pavšalizacijo za obrtnike s štirimi pomočniki in z motorji do štirih konjskih sil, kar je posebne važnosti za slovensko obrt, razdelitev pridobnine na dvanajstine za sezonsko zsposijene obrtnike in oprostitev nad 60 let starih obrtnikov, ki delajo sami. Nadalje ee je beril g
znižanjem zgradarine za podeželske obrtnike, s previsokimi samoupravnimi dajatvami v Slovemji posebno v mestih, in z novim povišanjem posrednih davkov. Orisal je boj zoper šušmarstvo, zoper obrtne vele-obrate v kaznilnicah, zoper režijske delavnice samoupravnih korporaeij, zoper postopno izpopolnitev železniških delavnic v obrtnem smislu, dalje zoper poslovanje raznih tujih podjetij, ki odnašajo dobiček v tujino, plačujejo pa le malo davkov. Zahteval je zaščito tudi za obrtrika in pokazal na škodo, ki jo bo trpelo naše gospodarstvo, če bomo s svojo produkcijo (na pr. železa) preveč pospeševali oboroževanje drugih držav, kar mora dovesti do pomanjkanja materiala in nerazmernega dviga cen. Naglašal je nadalje, da se morajo urediti kreditne razmere, da je obrtništvo zoper svobodno organiziranje vajencev, da zahteva izgraditev strokovnega šolstva, da so prispevki za sociakio zavarovanje previsoki in aa bodo v doglednem času še višji. Končal je z ugotovitvijo, da je treba dvigniti konkurenčno moralo, ki je v bistvu vzgojno vprašanje vsega obrtništva, in stremiti za kvalitetnim delom. Govomikova izvajanja so poslušalci sprejeli s toplim odobravanjem.
G. Vahtar iz Maribora je nato opisal boj mariborskih obrtnikov zoper kaznilniško ve-ledelavnico in prečita! zadevno resolucijo. Zavzemal se je tudi za ravno gospodarsko linijo brez politične primesi. G. Hrastelj iz Laškega je naslikal zborovalcem razmere v rudniških revirjih in se izrekel proti instituciji okrožnih odborov. Glede zadnjega vprašanja je g. Rebek pojasnil, da je ta institucija potrebna, da pa jo je treba primerno organizirati. G. Iglič se je med drugim izjavil proti poizkusom politiziranja obrtniške mladine. V imenu ljutomerskih obrtniških združenj je g. Horvat izrekel t Zbornici za TOI zaupanje obrtnikov. V zaključnem govoru je g. Rebek še poudarjal, da gre prizadevanje slovenskega obrtništva do složnega sodelovanja obrtnikov vse države dalje do slovanske obrtniške vzajemnosti. Pesem »Hej Slovani«, je zaključila prvi slovenski obrtniški tabor.
Pr! motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolid, je najbolje vzeti zvečer pol čaSe naravne »Franz-J osefo ve« grenčice in zjutraj na teSč želodec isto količino. Prava »Franz-Joeefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za Iztrebljanje črevesja.
0(rl. rae 8. br. ®
Domače vesti
•	Iz TO jaške službe. V zadnjem »Voja nem listu«, e katerim je imenovanih 5 novih brigadmih generalov, so med drugimi tudi naslednja napredovanja: Polkovnik je postal konjeniški podpolkovnik Petrahar Slavko, kapetan bojnega broda kapetan fregate Ulmanski Ivan, podpolkovnik pa veterinarski major Ferjančič Marijan, kapitani fregate so postalj kapitani korvete Medlička A mol d, Lenarčič Anton in Papež Zdenko. Čin kapetana I. razreda so dosegli : pehotni kapetan II. razreda _ Šolar Dragotm, inž. kapetana II. razreda Grdinič Rudolf in Margetič Milan ter zrakoplovni kapetan II. razreda Šmjit Edvard.
•	Premestitve kmetijskih strokomjakor. S kmetijske šole na Grmu je premeščen v Leskovec pri Krškem banovinski podurads nik g. Ivan Kostrevc, daleč naokoli znani in priljubljena praktični sadjar in kletar. Istočasno je bil premeščen * iste šole upravnik g. Franc Žikrt v Rakičan v Prek-murje. Oba moža bo šola in okolica težko pogrešala. Prvi je deloval na Grmu 15, drugi pa 10 let.
Srce, ledvice, živce, (nervozo, razburjenost, prenapete in slabe živce in si.) ženske, katar ne in nervozne motnje (beli cvet, neobčutljivost in sL) jetra, želodec, kamne, spolne slabosti ln motnje (splošne kakor tudi nervozne), sklerozo, zdravi z dobrim uspehom
Radensko zdravilno kopališče (pri Mariboru).
Zahtevajte prospekte!
*	Anton Drmota, tenorist dunajske dr* iavne opere, bo pel v 6redo 7. t. m. v
Beethovnovi IX simfoniji v družbi odličs n;h solistov, s sodelovainjem zbora Sohuber-tove zveze in orkestra simfonikov, pod taktirko znamenitega dirigenta Bohma iz« Dresdena, v velik« dvorani Konzerthausa. Izvedbo bo prenašala dunajska radio-pos'a-ja. Začetek ob 19.30. V petek 9. t. m. pa bo imel Drmota ob 17.15 v dunajski radio^ postaji samostojen koncert. Na oba na« stopa priljubljenega tenorista opozarjamo vse ljubitelje njegovega lepega petja.
*	Spominski dar PTL. V sipomin na pokojno gospo Erženovo in pokojnega g. dr. Kersnika je prispeval skladu Pro!ituberku« lozne lige g. dr. Matija Slavik z Bizeljske« ga znesek 200 Din. Naj bi bila PTL deležna še več spominskih darov.
*	No v j grobovi. V Šmarju prj Jelšah je nenadno umrl profesor g. dr. Franc Lorger. Pokojnik ie bil v naši javnosti dobro znan. Kot profesor je služboval na celjski gimnaziji, kjer je bil zelo priljubljen. Zadnja leta je prebival v svojem domačem kraju, venomer je snoval nove -laerte. K večnemu počitku bo legel jutri o<> 17. — Na svoj rojsfcnj dan. ko je dopolni! 29. leto, je umrl g. Stanko Ribarič, poštni uradnik v Slo-venjgradcu. Zadnjo pot bo nastopil danes ob 16.30 iz mrtvašnice na magdalenskem pokopališču v Mariboru. — V Ljubljani je umrla gospa Antonija Gastninova, trgovka. Blago pokojmico bodo dane.' ob 16. spremiš li iz mrtvaške veže na Vid o v< lanski cesti k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalu« jočim naše iskreno sožalje!
*	Najstarejši prebivalec Kosovega polja.
Malo naselje Veliki Ribaj na Kosovem polju je ponosno, ker ima med svojimi prebivalci najstarejšega moža vsega Kosovega in morda vse države. To ie Bahtijar Kožan, ki zatrjuje da ie star 132 let. Morda je nekaj let mlajšj. dosti oa ne, ker ee še živo spominja na 5as. ko so Cerkezi prišli na Kosovo ni tudj na ono strašno dobo. ko so za kolero umirale velike množice. Bahtijar je b;l dvakrat oženjen i-n je njegov najstarejši sin umrl v 105 letu starosti. Ima še 87letnega sina ni dve hčerki, etarj po 90 in 80 let. Njegov vnuk. prj katerem 6tarec zdaj živi je staT 65 let. Direktnih potomcev ima starec toliko, da tvorijo lepo naselbino. Točno 312 jih je. Bahtijar je še izredno čil. Na polju še opravlja lažja dela jn po več kilometrov še prehodi peš. Prepričan je. da bo živel še najmanj 10 let in svoje vnuke ie že nekajkrat prosil naj bi mu preskrbeli nevesto.
•	Podporni odbor za storžiške	Poročali smo že, da je občinski odbor v Tržiču sestavil poseben >Odbor za pomoč svoj« cem storžiških žrtev«. V odboru so tržiški župan, župnik, predsednika podružnice Rde* čega križa in gasilske čete ter predsedniki športnih in turističnih organizacij. Odbor je izdal oklic na slovensko javnost s pozivom za prispevke, ki ee bodo porabili za podpore po storžiški katastrofi najbolj prizadetim rodbinam. Odbor prosi, naj se prispevki pošiljajo na občino Tržič ali pa na uprave slovenskih dnevnikov.
•	Kako umirajo delavci. Šef statistične?^ fddelka Suzorja g. BranimiT Haberle je izdal statistiko o umrljivosti zavarovanega delavstva iz leta 1933 To leto je izbral zarad; tega ker je bila takrat gospodarska kriza na višku. V primerjavi s prejšnjimi leti je bila takrat umrljivost delavstva iz^ redno visoka, bilo je pa tudi dosti več primerov smrtnih nesreč med delom in izven dela ter samooimorov. Statistika ugotavlja, da ima med delavstvom največ žrtev jetika. razvidno pa je tudi. da ie bjla umrljivost največja na področju savske banovine. Med delom se je v nesrečnem letu pripetilo 370 smrtnih nesreč. Življenje si je vzelo iz obupa 10T delavcev fa 11 vajencev. V pregledu 60 opisane tudi smrtne nesreče v raznih obratih }n je med njimi mnogo tudi takih, da se človeku koža ježi.
•	Dunav prj Novem Sadu stagnira. Ka* kor smo že poročali, je tudi Novemu Sadu pretila velika nevarnost izlivov iz Dunava ki je nekai dni naglo naraščal. V nedeljo pa je naraščanje prenehalo in je vodovje ostalo na višini 6 m nad normalo. V gornjem toku, vse do Račke Palanke se Dunav polagoma znižuje, a ker nekateri njegovi pritoki še vedno naraščajo, menijo strokovnjaki, da nevarnost še ni minila in da se lahko vodovje Dunava te dni spet močno dvigne.
♦	Sneg v južnih krajih. Planine okrog Prokuplja so pod snegom jn sega sneg ce':> v doline. Prebivalstvo je sneg v tejpozmi rto« hj zelo iznenadij in tudi prestrašil. Stari liudie pa vedo povedati, da :e bilo leta 1879 v tem času okrog Prokuplja še več snega in da je bila letina potem zelo rodovitna. Nekaj snega je b:>lo v teh krajih v začetku aprila tudi leta 1923 in tudi takrat ni bilo slabe letine. Zaradi snega se je temperatura močno zniža'.i in prebivalci Prokuplja. ki so že davno ' svojih sob odnesli železne peči, j^ih nosijo spet nazaj. Precej izdatno je snežilo tudi v KuršumlU ji, a je sneer ostal samo na planinah, dočim ie v dolin; tako-j skopnel.
*	Tolpe volkov v okolici Podgorjce. V va-sj Gorici blizu Podgorice je tolpa volkov ponoči napadla stajo kmeta Vujoševiča V staji je bilo okrog 40 ovac, ki so se razbe« zale na vse strani. 10 ovc so volkovi raztrgali, ostale pa so vaščani rešili. To je redek primer volčjega napada v bližini me-sta. Še sredj ziime pridejo volkov; redkokdaj do Gorice, kaj šele v tem času. Kmeti e so uvedli pri svodih stajah močno stražo ter odganjajo volkove z ognjem, ker nima« io orožja.
*	Zatvorjtev starodavnega rudnika. Kakih 200 let so eksploatirali rove premogovnika »Lauš« prj Banjaluki. zdaj pa eo delo ustavili, ker so rovi popolnoma izčrpanj. Vse dosle; v tem rudniku zaposlene rudarje eo poslal; na delo v rudnik na Rakovač-fcih Barak ki je tudi blizu Banje Luke in je začel obratovat; pred dvema letoma. Tako bo odslej ta rudnik oskrboval vse podjetnike jn privatnike s premogom namesto opuščenega rudnika. Oba, rudnika sta državna last in je bilo v n,:ima zaposlenih bizu 500 rudarjev.
*	Ekskurzija v Pariz. Odbor ZKD za organizacijo ekskurzij v Pariz obvešča vse prijavljence in interesente, da so priprave in prijave že tako napred':vele, da so vse štiri nameravane ekskurzije v juniju, juliju, avgustu in septembru bolj ali manj zagotovljene. Saj pa nas ločita ko. maj dobra dva meseca od velikega svetovnega dogodka v Parizu. V interesu vsakogar, ki si želi ogledati svetovno razstavo s temi ekskurzijami, je, da si rezervira po možnosti že v naprej mesto čeprav morda okoliščine Ss ne dovoljujejo odločitve za določeni rok. Da dobe vsi javni nameščenci izredne dopuste za ta čas. je storjeno vse in smemo pričakovati, da nam bodo prošnje povsem ugodili. Vsak posameznik naj radi gotovosti se sam zaprosi za tak dopust, če se mu to zdi koristno in primerno. Vsak udeleženec, naj je iz katerega koli kraja Jugoslavije, si bo moral preskrbeti pri mestnih policij, j sikih upravah c<zlroma pri sreskih načel- i stvih samo dovoljenje za potovanje v ino- j zennstvo. Na podlagi teh dovoljenj bomo 1
glede afcopntti potnih ltotav ki vteonov
vse sami preskrbeli in uredili. Prijavljene! bodo prejeli še pred odhodom vodnik po Parizu, tako da se bo mogel vsakdo že dama seznaniti s točnim programom po to. vanja, z zanimivostmi Pariza in ostalih krajev, kjer se bodo ekskurzdsti ustavili in z vsemi informacijami in podatki, ki so za taka potovanja potrebni ln zaželjenL Vsak udeleženec bo tudi prejel seznam vseh ostalih sopotnikov posamezne ekskur zije in si bo lahko izbral družfbo in prostor v vlaku v hotelih in na ogledih. Vsakega prijavljenca bomo §e posebej in pravočasno o vsem tem pismeno obvestili, oni pa naj sporoče vse svoje morebitne želje glede informacij in podobno. Agitirajte za naše ekskurzije in zahtevajte zanje prospekte, položnice in informacije pismeno ah osebno v tajništvu Zveze kulturnih društev v Ljubljana, Kazina n. nadstropje (telefon št. 21-23) vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, (razen ob sobotah popoldne).
♦	Avtobus Ljubljana—Kamnik—Gornji grad—Ljubno danes spet redno obratuje.
♦	Izlet v Milano, na milanski velesejem na Gradsko in Comsko jezero ter v Certoso di Pavia (kartuzijanski samostan najlepši umetnostni spomenik v sev. Italiji od 20. do 25. t m. Najlepša prilika za ogled severne Italije ter vseh njenih najvažnejših zanimivosti. Cena potovanja v H. razredu brzega vlaka, hrana za ves čas, bivanje v izbornem hotelu, izleti z avtobusi, vožnja po mestu, vstopnina na velesejem z vodstvom vred znaša 1.480 dinarjev. Prijave v izletni pisarni M. Okorn. Ljubljana, hotel »Slon« do 15. t. m.
Iz Lfrjiblfar*@
u— Zabavni večer ljubljanskih konser. vatoristov. V soboto .0. t. m. bo v dvorani Kazine ta tradicionalna prireditev, ki je iz prejšnjih let v prijetnem spominu vsem prijateljem našega najvišjega glasbenega zavoda. Saj je ta večer vedr.: nudil poleg animiranega plesa kešček veselega, resne, ga ali sicer apartnega sporeda, s katerim so se konservatoristi oddolžili svojim naklonjencem. Letos tičimo še v sezoni pogostih koncertov, pa so si konservatoristi izbrali nekaj komičnih zabavnih točk, da ustvarijo z njimi prijetno in veselo razpoloženje kot uvod v plesno rajanje. Sli. šali bomo »stilno produkcijo« pianista B. Aiamiča, godalni kvartet v dosedaj še neobičajni zasedbi ter pevski jazz.kvintet, gdč. Zelanikova pa bo z g. Frelihona postregla občinstvu z dvema plesoma. Zaključek sporeda tvori Haydnova ljubka in zabavna »Poslovilna simfonija« pod tak tir ko absolventa U. Prevorška. Pokroviteljstvo nad letošnjo prireditvijo je blagovolil prevzeti Nj. Vis. knez namestnik Pavle, naš najvišji umetnostni mecen, in s tem priznanjem dvignil pomen prire. aitve. Mična vabila je izdelal cand. arh. Kregar in se reklamirajo v pisarni drž. konservatorija. Oficielni sprejem je dolo. čer. na pol 9. uro. Prosimo za temao večerno obleko. Plesni del za katerega skrbi jazz-orkester Bojana Adamiča, bo otvorilo kraljevo kolo.
u— Ga. Gjungjenac. gg. Kolaeio, prof. Lipovšek, prof. Šivic in Ljubljanski kvartet izvajajo v ponedeljek, 12. t. m. ob 20. v veliki filharmonični dvorani koncert kompo« zicij dr. Danila Švare. Koncert priredi Glas« bena akademija. Na sporedu so pesmi, klavirska sonata jn godalni kvartet. Podrobnosti še objavimo.
u— 6. znanstveno predavanje Prirodo-siovnega društva. V petek 9. t. m. bo pre. daval v mineraloški predavalnici na univerzi g. docent dr. Reja Oskar o gibanju in razprostranjenosti teče v dravski banovini. Pričetek predavanja ob 18. uri, dostop vsakomur prost.
u— Namesto venca na grob pokojnega dobrega prijatelja dr. Petra Defranceschi-ja je daroval g. predsednik viš. dež. sodišča v p. g dr. Anton Rogina Družbi sv. Cirila in Metoda 200 Din.
u— Dobrodelni sklad v spomin g. Josipa Turka. Obrtniško društvo v Ljubljani se je na dan smrtj svojega častnika predsednika g. Josipa Turka zbralo na žalni komemora« tivni seji, da se pokloni spominu velikega borca za obrtniške pravice. Na tej žalnj sejj 3. t. m. je obrtniško društvo sklenilo, ustanovili sklad Josipa Turka, iz katerega se bodo vsako leto na dan pred sv. Jožefom delile denarne podpore siromašnim obrtnikom in osirolelim obrtniškim družinam. Uprava dobrodelnega sklada bo določena 6 posebnim pravilnikom.
u— DIskusijski sestanki društva »Prav. nlka« bodo ta mesec v dneh 8., 15., 22. in 29., vsakokrat ob 16. v prostorih advokatske zbornice v Ljubljani, Dvorakcva ulica. Predmet diskusij; Zakonsko (brač-no) pravo, §§ 103 do 173 predh. nač.
Nadttčitelj Lapajne na zadnji |v?t~
Cerklje takega pogreba še niso videle
Cerkjje, 5. aprila
Obšjmo Kra.n;sko polje se vleče tja do gorenjskih velikanov in pokrajina pod Krvavcem ima posebno ime: Poderorje. Josip Lapa-ne. cerkljanski šolski upravitelj je temu kotu posvetil skoraj štirj desetletja svojega življenja. Domala ves gospodarski in proevetnj napredek je bil povezan z njegovim imenom. KakoT hrast je etal jn kljuboval viharjem. Danes pa je ležal gospodar Vavknove domočije tih in nem sredi svetja vencev -n sveč. Vse dopoldne so prihajale množice po slovo....
Številni venci, ki bo pokrivalj stene, so bili v dokaz spoštovanja, ki ga ie bil Jo-s'p Lapaine deležen vsepovsod. Soba. klier je srospodar Vavknove domačije ležal poslednje ure je bila okrašena e številnim; diplomam1] priznanjcami. pohvalami, lovskimi trofejami...
Cerklje, vse v žalnih zastavah, so bile danes živahne, kakor ta prijazna podgorska vas še ne pomni. Sa; pa so 'ud; redki dnevi. ko 6e poslavlja od Imbe va«; človek, kakor je bil pokojn" Lapa»i<ne. Okoliško prebivalstvo ee je zgrinjalo semkaj peš. bolj oddaljeni so prjhajali na svojih vozičkih iz Kranja. Škofie Loke Kamnika. Liublja<ne in drusrod pa so se dovažali v avtih in avtobusih
Ob 10 so dvigni!' Vtb'o z mrtvim podgorskim nadučitel em. Domači župnik ?. Čer nivee je opravil molitve pred hišo žalosti, šolski pevekj /.bor pa je pod vodstvom učiteljice ge. Pavlovčeve zapel »Spomlad; vse se veseli.« Natn se je razvji žalni sprevod Ceklie takega šp n?*o videle. Začetek sprevoda s tremi mladinskim; prapori šole Davorina .Tenka Jadranske straže in podmladka Rdečega križa je bjl že zdavnaj v cerkvi, ko se sredama ie niti rasrHa ni.
Za šolsko mladino — več sto otrok je nosilo v rokah kite prveg-a pomladnega cvetja in vsaka včolana vae je imela še lasten venec — so se zvrstili gasilci kranjske casjl-ske župe pod vodstvom župnega načelnika učitelja g Japlja \i Smlednika, potem uniformirani člani zelene bratovščine iz Cer-kelj. Kamnika Kranja jn od drugod.
Za žalujočimi rodbinami Lapainetovimi, Vavknovimi Černetovjmi Kotnikov i mi in Domšarjevim; so stopal; p>>ko ni kov i s'anov-ski tovarišj jn tovarišiee h vsega gorenjskega kota. Po svojih društvenih predsednikih so bili zastopani domala vs; srezi naše banovine, sai je bil Lapa:ne med vnetimi delavcj v JUU. Sekcj:o JUU sta zastopala tajnika g. Kumelj in Sunančjč prosvetno upravo pa kranjski šolsk; nadzornik g-Rupret Vinko. Dalje so hi'i med drugimi navzočimi bivši narodni poslanec £r. Lončar s Tržiča, narod n j poslanec g. Hočevar z Vrhnike in bivši stražiski župan e. Križnar. Gorenjsko Sokolstvo sfa zastopala kranjski starosta br. Završnik Stanko jn škofjeloški podstarešjna br. Horvat Rudolf
Cerkveno opravilo ee je vrstilo z žalostin-kamj vmes je čital sv. mašo cerkljanski rojak ljubljanski kanonik g dr. K'movec, zatem pa te duhovščna h Cerkeli in Vele-sovega čitala še črno mašo.
Ob pol 12. so bili cerkveni obredi končani. Nato oa je nastopilo spremstvo priliulv lienega rajnkega pot k grobu oh špalirju gasilcev fn vencev, med katerimi so bili zlasti vidni venci sekciije .JUU iz Ljubljane domačih Sokolov, strelske družjne jn ostar 'ih društev.
Tik pred krsto je stopal starešina domačega Sokola br. Rofeas, ki je nosil pokojnikovo odlikovanje sv. Save. Prisrčno sliko
vdanosti so nudili domači šolarji k; so kot zvesta straža s prižganimi svečami korakali ob krsti svojega nadučjte'ja.
Po končanih obredih so ob svežem Jože-tovom grobu mlada grla cerkljanskih šolarjev zapela »Gozdič je že zelen-« Učenec Janez Ahlin se je poslov H od pokojnega nad učitelja z zagotovjlom večne hvale lju-liomu voditelju. 87 let je rajnki volil cerkljansko deco. zdaj pa žaluje ob grobu 500 šolarjev, ki ne bodo nikoli pozabili prijazno-ra šolnika.
Iz pregovoril j 50 še kamnišk; župan g. Ster-gar v imenu lovcev, kranjskj šolski nadzornik st. Rupiret v imenu prosvetne uprave, sekcijski tajnik g. Metod KumeV v imenu stanovske organizacije JUU. Zadnj; je naglašal pokojnikove zasluge za JUU jn za to. da ima slovensko uoitel;stvo Učiteljski dom v Ljubljani V imenu domaČega dru-<fva JUU jz Kranja je šolski upravitelj g. Vlado Rape iz Šenčuova zagotovil večno hvaležnost za. Jožetovo delo na prosvetnem področju. Šolski upravitelj Zdravko Mjkuž iz Brezovice pa je obujal stare spomjne ko<t pokojnikov sošolec. Po končanih govorih so učitelji pevci pod vodstvom g. La/ziča iz Kranja zapeli Vavknovo — Devovo »Vf-gred...« Zatem so se sklonili nad svežim grobom prapor j množica je začela dušitj solze jn kepe pnstj so zagrmele na kmto odličnega prijatelja mladine in narave, vzornega gospodarja jn neomajnega nacionalista. ki a; je zapisal na prapor svodesra življenja prelepo geslo: služiti narodu.
Ko se je razvozlal klopčič ljudskih množic in smo sedli v avtobuse so ee pretrgale mesrle in Podgorje ee ie prikazalo v soln-Čnem ornatu Zelene livade so oživele, škr-jančk; in ščjnkavc,- so zažvrgolelj.. . kakor bi bili tudj oni iemali slovo od Jožeta...
Pokojnikov najliubš-" vrh Krvavec, je bil zavit; v sivo konreno tudi tedni1 ko smo se blfžal; Ljubljani...
Počivaj sladko v tesnj jami. tovariš Lapa jne!	Jože Zupančič
a— Mestna ieaska Cirfl-MeMova podružnica v Ljubljani ima svoj občni zbor jutri 7. t m. ob pol 5. popoldne v družbeni
pisarni, Beethovnova ulica št 2- Po občnem zboru bo odborova seja zaradi običajne zbirke, ki bo 10. in 11. t. m. Prosimo, da 6e občnega zbora in soje udeleže vse gospe
od borni ce.
u— Praznik umetniškega dela v gledališču. G. Drenovec Lujo član Narodnega gledališča bo proslavil v drugi polovici tega meseca 251etni jubilej svojega odrske ga dela.
u— žena v dobi mene odnosno klimak-
terija! Kaj preživlja žena v tej dobi, bo predaval v okviru Spi. ženskega društva docent dr. Ivan Matko, Sef internega oddelka v Ljubljani m sicer 8. t m. ob 20. v dvorani Deiavske zbornice. Predavanje ni namenjeno samo ženam, ki naj bodo čim bolj poučene o dogodljajih v svojem organizmu pcčeaši od dobe spolnega dozorevanja pa do dobe usahnjenja njihove spolnosti in plodnosti, marveč tudi moškemu spolu. Kajti po današnjem stanju vede preživlja tndi moški spol neko vrsto mene aH klimakterija, o katerem aktualnem vprašanju bo v kratkem javno predaval docent dr. Ivan Matko.
u— Občni zbor društva »Gospodinjska šola za gostilničarske gospodinje« bo 19. t. m. ob 16. v sejni dvorani gostilniškega doma, Privoz št. 11 z običajnim dnevnim redom. Vabimo cenjeno članstvo "ln vse one, ki se zanimajo za razvoj gostinskega šolstva k udeležbi. Odtocr.
u— Vodstva na razstavi urbanizma in arhitekture v Jakopičevem paviljonu so vsak dan ob pol sedmih, s čimer se nudi vsakomur prilika seznaniti se s stremljenji in problemi sodobnega stavbarstva.
u— poškodbe in tatvine v mestnih nasadih. Večkrat se dogaja, da zasačijo mestni čuvaji v Tivoliju in drugih nasadih dečke, ki lazijo za pticami tn jih streljajo 3 fračami. Pred kratkim pa so našli celo dečka, ki je streljal s flebertom. Dalje trgajo mlajši študentje po nasadih cvetlice, da si napravljajo herbarije. Pojavljajo pa se tudi drugi uzmoviči, ki kradejo na novo zasajenih skupinah mačehe, tulpe, ki okuse itd. Celo izpred Trubarjevega spo menika je nekdo odnesel več azalej, ki so bile posajene v gredi. Mačehe sproti izginjajo, zlasti cvetice izrednih vrst. Zato mestno poglavarstvo opozarja in prosi meščane, naj pazijo na take uzmoviče in vsakogar, ki ga vidijo, da odnaša cvetje iz nasadov, ali preganja ptice, takoj prijavijo čuvaju ali stražniku. Vsak, ki bo zasačen pri uničevanju mestnih nasadov, bo strogo kaznovan. Sa.j so nasadi in ptice, ki razveseljujejo naše oko in uho, skupna last vseh, zato naj vsakao po svojih močeh pazi in čuva, da se prepreči van dalsko pustošenje lepih mestnih nasadov.
u— Tat Brez namena. Policija je včeraj aretirala nekega pocuožnega delavca iz viškega predmestja, ki je ob precej nerodnih okoliščinah zagrešil dvoje tatvin, pa je takoj po izvršeni kraji zavrgel svoj plen, ne da bi mu bil greh kaj v korist. Najprej se je z družbico prijateljev in znancev znašel v nedeljo zvečer v neki znani gostilni na Gliacah. Posedeli so malo v kuhinji, a ko so njegovi tovariši odšli v gostilniško sobo, da malo pobiljardirajo, ali kaj, je mož snel prijateljevo suknjo, vredno okrog 1000 Din, s klina in se odti-hotapil .kasneje pa se je vrnil, kakor da se ne bi bilo prav nič zgodilo. V neki drugi gestiini je istega večera prav tako v kuhinji ukradel domači služkinji iz omare icčno torbico z nekaj drobiža, raznimi papirji in drugo drobnjavo. Naslednje jutro pa je neki delavec iz tobačne tovarne našel na neki c-graji pred svojim stanovanjem obešeno suknjo iai torbico, samo za denarjem ni bilo ne duha ne sluha. Ko so moža, na katerega je padel sum od vsega poietka, aretirali, so našli pri njam še tri kcvače od petih, kolikor jih je imela služkinja v svoji torbici ves plen pa je zavrgel takoj po tatvini iz strahu, da ga dobe.
u— Buret »Rio« v šelenburgovi ima prvovrstno kuhinjo: golaž, vampi, kranjske klobase, hrenovke, sendviči itd. Vedno vse sveže. Pridite pokusit!
u_ Putnik priredi od 23, do 26. t m. izlet z avtobusom v Milano na milanski sejem. Potuje se s kolektivnim potnim listom. Prijave <)o 20. t. m. Cena potovanju, za aranžmane in izlete z vod Si 955 Din. Informacije pri biletarnicah Putnika v Gajevi ulici in v hotelu iMetropolu«.
p— Obleke in klobuke kemično čisti barva. plisira id lika tovarna Jos. Reich.
Iz Celja
e_ Učiteljstvo bo zborovalo. Sreski učiteljski društvi JUU v Celju in Šmarju pri Jelšah bos-a zborovali skupno v soboto 10. t. m- s pričetkom ob 9. dopoldne v mestni narod nj šolj v Celju. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje g- C'rila Debevca, režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani. >0 ideoloških osnovah sodobnega gledališča«. Uro prej bo isrtotam sestanek učitelislva, ki se zanima za smernice in delo »Učiteljskega pokreta«. Društvena knjižnica bo poslovala.
e— Podružnica Sadjarskega in vrtnarske ga društva v Celju naznanja svojemu član* stvu. da je mestna občina celjska naklonila podporo za nabavo drevesnega škropiva sadjarjem in vrtnarjem. Blagajnik podruž« niče g. Gabršek izdaja članom nakaznice _za nakup žveplenoarmene brozge po polovični cenj v skladišču Kmetijske družbe v Celju. Škroplienie z arbonnom ni več priporočljivo. Nadalje naznania podružnica, da se dobi Priolova knjižica »škropljenje sadnega drevja« pravtako pr; blagajniku g. Gabršku na mestnem maaistfrattu.
e— Gluhonemi so igrali. Društvo gluhonemih v Ljubljani je priredilo v soboto zvečer v ve.iki dvoran: Narodnega doma v Ceiiu javen nastop. Občinstvo ie fkoraj docela napolnilo dvorano in s svojim razumevanjem lepo podprlo kulturno delo gluhonemih. Uvodno besedo o problemu gluhonemih in važinosti njihove sistematične vzgoje je govoril tajnik g. C. Sitar. Njego« ve besede so ee globoko doimile poskušal« cev. Nato so gluhonemi uprizorili dve eno-deianskj jn eicer burko >Zamorec« in dra* matski prizor »Oče« v dobri režiji g. V. Rupnika Na močno presenetljiv način so po« kazali, kako odlične uspehe je dosegla z njimi' šola. ki jim je vrnila dar govora im jih usposobila za razne poklice. Posamez: niki so se dobro vživeli v svoje vloee in so tudi govorili docela razumljivo. Prireditelji !n nastopajoči so s svojim; javnimi nastopi uvedli najboljšo propagando za izboljša« nje položaja gluhonemih, ki so vredni vse podpore javoo&ti jn pristojnih činite&iev.
BL P.
TEl. 21-24
MATICA
Veliki kriminalni film ZA CENO ŽIVLJENJA Carl Ludwig Diehl, Kitty Jantzen, Theo Lingen.
TEl. ,
27-30
SLOGA
Veliko filmsko aeio JETNIKI S. HUDIČEVIH OTOKOV
WARNER BAXTER
tel. 22-21
UNION
Film nenadkriljive lepote
ŽETEV
Paula Wessely	Attila HOrbiger
Režija: G. Bolvary
e— Mojstrski izpit so napravili: mesarja Maks Zumer iz Celja in Jože Travnvkar s Teharja, pek Viktor Kajba iz Šoštanja in fcrojačica Plesčeva z Ljubnega. Ce^tarno!
e— Notj grobov,. Včeraj je umrla v Voj« niku znana narodna žena, posestnica ga. Marija Vrečkova. imenovana Olcjekova teta. Pogreb blage pokojne bo jutri ob 10-dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Vojniku. V nedeljo zjutraj je umrl na Groblji pri Št. Pavlu pri Preboldu v starosti 77 let g. Martin Kapns, posestnk. gostilničar in član uprave Posojilnice v Št. Pavlu prj Preboldu. Pogreb bo danes ob 10. iz hiše žalosti na pokopališče v Št. Pavlo. V soboto ie umrla v celjski bolnišnici v starosti 57 let vdova po dimnikarskem mojstru ga Ljudmila Kumpova iz Konj-ic. Vče, raj je umrla v Zagradu prj Celju 441e'oia delavčeva žena Viktorija Ambruseva. Po« kojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje.
KINO METROPOL, danes ob 16.15 in 20.30 »BURGTHEATER«. Ob 18.15 »POD SRE<5NO ZVEZDO«.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefiHim >Ti si moie solnce . . .< z Rihar-dom Tauberjem jn tednik, ob 1S.30 matineja.
DOBRNA zdravljenje
(stanovanje, hrana, kopeli, zdravnik, takse in avtobus iz Celja in nazaj) izven glavne sezone za najmanj 10 dni Din 55.—, 62.50, 72.50 dnevno za državne uradnike in Din 65.—, 75.—, 82.50 dnevno za privatnike. V aprilu 10% popusta na gornje cene.
Iz Maribora
a_ šorlijev večer v gledališču. Dne 19.
t. m. slav«; ugledni slovenski pisatelj in knji ževnik nortar dr. Ivan Šorli svojo 601et«nico. Ob tej priliki priredijo mariborske kulturne organizacije v mariborskem gledališču Šorlijev večer, ki ga že marljivo pripravljajo. Slavnostno besedo bo govoril slavijen ev rojak dr. Pregelj. Na sporedu je tudi lovanje gledaliških igralcev v nekaterih vedrih enodejankah, ld jih je spisal slavlje« nec ter z nekaterimi arijami iz oper. ki jih je dr. Šorli svoj čas prevedel. Za Marfbor 1k> šorlijeva proslava pomemben kulturni do godok.
a- Kulturni Jubilej ljudske univerze. 7.
t. m. je svečana proslava 151etnace obstoja in delovanja tukajšnje Ljudske univerze. Spored obsega 6ledeče točke: dijaški pevski zbor klasične gimnazije zapoje dve pesmi. Poročilo o loletnem delovanju Ljudske univerze poda predsednik inž. J. Kuko« vec. Zatem slavnostno predavanje pisatelja F. inžgarja o »Zvestobi, narodu in zemlji«.
a— Kritna predstava na Teznem. V soboto zvečer je doživelo nacionalno Tezno lep kulturni dogodek. V šoli, kjer ima nameščen draniat.ski odsek tezanekega Sokola ličen oder, je bila krstna predstava drame >Ko umira srecac v petih sslikah. Dramo je napisai tajn;k dramatskega odseka in režiser br. Rebolj Hinko. Pred predstavo je društveni prosvetar br. F. Luknar s primer, nim govorom izročil režserki s. Tušakovi lično diplomo ob lOlefcnici njenega vnetega režiserskega delovanja na tezenskem so« kolskem odru. Pri predstavi «0 uspešno in vneto sodelovali avtor br. Rebol, nadalje sestre Reboljeva, Frida in Šeiblerjeva ter bratje dr. Cotič, šelbler, Vojko Cotič ter Emiii Hodi. Predstavo je poserila številna publika, kj je resno dramo sprejela s toplim odobravanjem. Med prvimi odmorom je bila izročena avtorju br. Rebolju lepa diploma in lovorjev venec. Sodelovali so tudi pevci »Radosti«. Cisti dobiček igre gre za zgradbo sokolske telovadnice na Teznem.
a— Francoski tečaj. Vpisovanje v francoski večerni tečaj za obiskovalce svetovne razstave v Parizu bo v sredo 7. t. m. ob 19. v čitalnici, francoskega krožka, Gregorčičeva 4/1. Pouk bo dvakrat na teden, dan in ura po dogovoru.
a— Kulturno feministični odsek ženskega društva priredi drevi ob 7.15 v Cankarjevi šoli predavanje g. dr. Kreuzinger-ja o spolnih boleznih. Vabljene!
a— Velika škoda zaradi prometne nesreče. Na Aleksandrovi cest; se je pripetila pred hotelom »Meran« razburljiva prometna nesreča. Okolj 8. zjutraj se je namreč pojavil na navedenem mestu 421etni želez« ničar Franc Postružnik, ki se je pripeljal na kolesu e kolodvorske dovozne ceste na Aleksandrovo ceeto. Ob istem času pa je pryvoz.il po Aleksandrovi cesti proti sredini mesta mestni avtobus št. 2-514, k; se je v trenutku znašel pred kolesarjem. Šofer je sicer v zadnjem trenutku zavrl avtobus, ki pa je zdrsel za kakšnih 20 m naprej, prs tem podTl kolesarja in treščil z vso silo v osebni avto trgovskega zastopnika Gorev* ška iz Celja, ki je stal pred hotelom »Me-ranom« in ki se je ob tej priliki do neuporabnosti razbil. Gorevšek trpj škode oko li 25000 Din. Komsija je dognala, da so bile zavore v brezhibnem stanju in 6e skuša še rešiti vprašanje, kako je mogel avtobus zdroetj za 20 m naprej, dočjm bi mo» ral že po 4 m obstati. Zadeva se bo nedvomno razčiščevala pred sodiščem.
a— Nove zasilne stanovanjske hiše bo gradila mestna občina ob periferiji magda« lenskega predmestja jn sicer kot nadom°« stilo za barake, kj jih nameravajo porušiti. 0 tem bo govora na pojutrišnji seji mestnega sveta in se bodo nove zasilne stanovanjske hiše po vzoru onih v Jadranski ulici gradile iz preostanka kaHrminskega fonda in pootNnsga, poBOjile-
a— Bnrnj debat] na zborovanja ževljar-
jev, o katerem smo deloma že včeraj poro« čali, eo sledile volitve, ki so bile tajna in pri katerih so bili izvoljeni: Anton Krajcer, predsednik, I. Grašič, podpredsednik. Od» borniki: Rudolf Babič, Josip Dogša, Štefan Godec, Friderik Novak, Franjo Mjhalek, Tomaž Huber, Jurij Novak, Franjo Mesarič in Jakob šnideršič. Namestniki: Jakob Ko-res., Ivan Pire, Peter Kolarič, Ivan Cernko, Jurij Jančič. Ivan Sadek. Nadzorni odbor: Lovro Žohar, Vaclav Vošinek, Franc Grejf, Jakob Fras Franc Petek.
a— Ka je z novo palačo na glavnem trgu. Svojčas smo poročali, da je propadla akcija hišnih posestnikov, da bi se na nezazidanem prostoru med Bergovjm dvorcem in državnim mostom postavil Meščanski dom,
ker ie mestna občina pričela pogajanja tt
prodajo navedene parcele Vzajemni &ava< rovalni družbi v Ljubljani, ki namerava tukaj zgraditi petnadstropno moderno palačo. 0 prodaj,- parcele bo sklepal mestni svet na svojii četrtkovi seji.
a— Uboj. Zganjekuha pri nekem posestniku v Jurjevskem dolu v Slovenskih goricah je imela krvav zaključek. Skupina fantov se je sprla in etepla io na bojišču je obležal 271etni posestnikov sin France Senekovič. Z batom za mečkanje krompirja ga je nekdo smrtno nevarno poškodoval. Fanta eo takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa ga zdravniki niso mogli ohraniti prj življenju. Orožniki so aretirali več udeležencev pretepa in bodo gotovo tudi ubijalca kmalu izsledili.
V nekaj vrstah
Po nedelj s Kiti teKmah v marioorskem I. razredu se je prvenstvena tabela dokončno uredila v njenem vrhu, kjer sta se železničar in Celje spravila na prvi dve mesti in bosta sedaj igrala izbirne tekme za. naslov podsaveznega prvaka s prvima najboljšima kluboma iz ljubljanske skupine, celjskim Olimpom in trboveljskim Amaterjem. Te tekme se bodo začele že prihodnjo nedeljo, in sicer med Olimpom in Zeleiaiičarjem v Celju ter Amaterjem in Celjem v Trbovljah. Mariborski železničarji so za vse svoje tekme zaprosili za zagrebške sodnike. Tabela mariborskega I. razreda pa je naslednja:
Železničar Celje Maribor CSK Rapid Atletik
10 7 10 6 10 6
9 9 10
0 1 1
3 1 0
3 3 3 3 5 9
34:14 14
23:15 13 21:15 24:20 18:23 7:40
13 9
7
o
Neodigrana v tej skupini je torej še tekma med ČSK in Rapidom, ki se bo igrala v teku tega meseca, pa ne bo imela nobenega vpliva več na vrstni red med temi klubi.
V	ligi bo prihodnjo nedeljo spet popoln spored. V Beogradu in Zagrebu bodo imeli dvojne prireditve, in sicer v Beogradu med Baskom in Gradjanskim ter BSK in našo Ljubljano, v Zagrebu pa med Con-cordijo in osiješko Slavijo ter Haškom in Slavijo iz Sarajeva. Slednjič bo v Splitu beograjska Jugoslavija nastopila proti Hajduku. Razen Gradjanskega je sedaj za italijanskega sodnika zaprosila tudi že Jugoslavija,
V	soboto in nedeljo je bila v Budimpešti važna konferenca odbora za srednjeevropski pokal, na kateri so bile določene razne podrobnosti o odigianju teh tekem, v kateri bo, kakor znano, nastopil tudi eden jugoslovenskih klubov. Precej zapletena določitev parov je prinesla sklep, da bo zastopnik Jugoslavije igral pivo tekmo s tretjim italijanskim klubom v tej konkurenci, to je zmagovalcem za italijanski poka!. Kakor menijo poznavalci italijanskih klubov, bo to najbrže Ambrosiana, FC Roma ali Genova. Tekme se bodo začele 13. junija, in sicer bodo morali Ju-gosloveni najprej nastopiti v Italiji, rezani pa oodo odigrali doma. V nasled- j njem kolu jih čaka zmagovalec med prvim avstrijskim in drugim češkoslovaškim klubom. Za sojenje teh tekem bo •morala med drugimi tudi Jugoslavija določiti pet najboljših sodnikov in 10 stranskih sodnikov. Največ govora seveda je bilo na tej konferenci o finančnih pogojih za udeležbo posameznih klubov, ki so slednjič ostali enaki za vse klube — tudi našega —, toda samo v semifinalnih in finalnih tekmah.
Celo do Dunaja je segel glas o nezdravi športni konkurenci, ki je zadnje čase uganjata beograjska kluba BSK 'in Jugoslavija.. V tej konkurenci sta šla med drugim tako daleč, da sta za 12. maja oba sklenila prirediti nočno nogometno tekmo, in sicer BSK z Ujpestom iz Budimpešte! Jugoslavija pa z Laziom iz Rima. Tudi mi se pridružujemo pravični sodbi, da je takšno ravnanje ne samo v škodo športnih k ubov samih, temveč tudi v škodo športa vobče!
Haspls
otvoritvenega mitinga ASK Primorja
ASK Primorje v Ljubljani priredij v soboto dne 24. in nedeljo dne 25. aprila propagandni otvoritveni lahkoatdetski miting kot prireditev po dolžnosti. Prireditev bo na igrišču ASK Primorja, Tyrševa cesta g pri-četkom v soboto ob 17. v nedeljo pa ob 9. Pravjico nastopa imajo vsi verificirani in ne-verificirani lahkoatleti klubov, članov JLAS. Prijave je poslati na naslov: Savo Sancin, Tavčarjeva ulical/IIl. najpozneje do 17. aprila, ob 12. s priloženo prijavnino Din 5.- za točko in osebo ter Din 15.- za moštvo. Naknadne prijave kakor tudi prijave brez pri-javnine se ne sprejemajo.
Nagrade: pri 5 tekmovalcih dve priznani-©i. pri več kakor 5 tekmovalcih 3 prizna-nice. Enako velja tudi za moštva. Tekmovanje se vrši na tekališeu. ki je pokrito z ugaski. dolgo 420 m in ima 4 nedvign.jene zavoje. Juniorske dreorpline: skok v višino, tek 100 m in met krogle 5 kg-, veljajo za troboj, ki se ocenjue po finskih tabelah. J Tekmovalne ge vrši po pravilih in pravilnikih JLAS-a.
Spored in vrstni red disciplin ie naslednja: Sobota 24. aprila ob 17. 1. tek o00 m. 2. skok v daljino z zal. jun. C! jn sen 3. met diska sen 4 met disika jun. C (1.5 kg). 5 tek 3000 m s handicapom. Nedelja 25. apr la ob 9
1. 9 1-nrni tek. 2. !).30 skok v višino 7. zal. jun C in sen.. 3. 10. tek 100 m iun- 0 in sen., 4 met krogle soniorji. 5 met krogle
5	ksr iun. 0. 6. tek 300 m seniorjd. 7. tro-sk-ok sen. in jun. C. 8. trk 1000 m senioriii in jun C, 9 štafeta 4 x 200 sen. in juniorjd
6	handicapom.
R T
suspenz in mu kazen poteče 7. aprila t. 1.
6.	Zabeleži se prijava Doberleta Miodraga, Slovan, s tekme Slovan—Kranj 14. 3. t. 1.
7.	Kaznuje se po §§ 36 in 13 k. p. Poljšak Marjan, Slovan, s 14-dnevno zabrano igranja od dneva objave. — 8. Zabeleži se izključitev Anžiča Daniela, Jadran,, na tekmi Jadran—Grafika 14. 3. t. 1. — 9. Zabeležita se izključitvi Boha Rudolfa. Mladika, in Verčnika Roneta, Grafika, na tekmi 7. marca t. 1. — 10. Kazenska zadeva zoper Ber-gerja Aleksandra, Celje, se da a. a., ker je klub igralca črtal iz seznama verificiranih igralcev, — 11. Ustavi se postopek zoper Derendo Vladimira, Hermes, ker ni dokazov. — 12. Kaznujeta se po § 26 k. p. 2gur Mirko in Malec Anton, oba Kranj, z enoletno zabrano igranja; všteje se jima suspenz in jima kazen poteče 13. marca 1938.
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov
(Iz 3. seje u. o. in 4. seje t. o. 24. III) Tečaj lahkoatletskih organizatorjev za klube bo od 4. do 18. julija. Pczivajo se klubi: Mura, Ptuj, železničar, Rapid, Maraton, Jugoslavija, Amater, Litija Kranj, Bratstvo, Elan, Primorje, Ilirija, Planina, Korotan, Sloga, Svoboda, da predložijo kot udeleženci tečaja po enega svojega člana, ki naj ima potrebno kvalifikacijo in spada v klubu med najboljše organizatorje. Opozarjajo se klubi: Vrhnika, Drava, Maribor, Slovenigradec, Olimp, Celje, Brežice, Kostanjevica, K.ško, Javornik, Cerknica, Trbovlje, Gorenjec, Logatec, Lendava, Bled in I. ško, da lahko imenujejo in pošljejo v tečaj po enega najboljšega tečajnika na zvezine stroške s pogojem, da pristopijo v članstvo JLAS, sicer pa s pogojem, da krijejo stroške za potovanje, prehrano in prenočišče ter nakažejo za ostale stroške Din 200. Potno stroške kakor tudi stroške za prehrano in prenočišče tečajnikov bo krila zveza. — Obravnavanje dopisa SK Maratona od 18. t. m. se odloži do prejema zapisnika cross-coun-try prvenstva zveze in Maribora. Opravičilo g. inž. Laha, da ni mogel zaradi odsotnosti zastopati Zveze na cross.countiy prvenstvu, se vzame na znanje. Vzame se na znanje seznam originalnih podpisov od bomikov SK Ptuja. Poziva se Rapid, da nemudoma sporoči točne podatke, kdaj je' bil verificiran Helier Ivan, obvešia se SSK Maraton, da žerek Engelbert pomotoma ni bil pri JLAS verificiran s pravico nastopa takoj in bo slednji pogreško popravil na prihodnji seji. Poziva se železničar, da za šterna Ivana predloži rojstni list. Prijave Primorja za cross.counlry prvenstvo države se vzamejo na znanje in odpošljejo JLAS. —. Verifikacije: Čitajo se s pravico nastopa takoj: za SK Flanino: Pavlič Drago (1919), Butara Dušan (1919) Pavlič Ivo, za SK Ilirijo: Janežič Jože. — Pozivajo se vsi klubi, da v smislu § 3. sav. pravil poravnajo do 31. maTca denarne obveze. Blagajniški izvleček bo vsem odposlan v nekaj dneh.
Službeno iz LNP. Drevi ob 19.30 seja k. o. Na sejo se pozivajo: Trček Ivan, Drobež Lado, oba Mars; Mikec Marjan, Svoboda—L j.; Slanina Edo, Reka; Kariž Rajko, Slovan.
SK Ilirija. Redna seja upravnega odbora bo drevi ob 20.30 v klubovem tajništvu. Potrebna je udeležba vseh odbornikov. Kazenska sekcija: Zaradi nedeljske prireditve bo jutri v sredo ob 18.30 v klubovem tajništvu, Šelenburgova ul. 7/JI, desno, vsžen članski sestanek.
ŽSK Hermes: Seja centralnega odbora bo drevi ob 19. v prostorih UJNŽB, — palača Grafika — I. nadstropje. Prosim točnosti ! Tajnik.
SK Reka (smučarska sekcija) Drevi ob 20.sestanek v gostilni Konzum na Glin-cah.
O 1
Službene objave LN?
(Službeno št. 4, 15. seja k. o. dne 23. marca) 1. Kaznuje se po §§ 24 in 13 k. p. Bohinc Josip, Radovlj ica, z enomesečno zabrano igranja; všteje se mu suspenz in mu kazen poteče 13 .aprila t. 1. — 2. Kaznuje se po §§ 24 in 13 k. p. Pliberšek Rudolf, Savica, s 14-dnevno zabrano igranja; všteje se mu suspenz in mu kazen poteče 27. marca t. 1. — 3. Kaznuje se po § 18 k. p. Pire Ivan. Korotan, s 14-dnevno zabrano igranja;.všteje se mu suspenz in mu kazen poteče 7. aprila t. 1. — 4. Kaznuje se po §§ 36 in 13 Gasparič Zvonko- Slovan, s 14-dnevno zabrano igranja; všteje se mu suspenz in mu kazen poteče 7 anrila t. — 5. Kaznuje se po § 18 k p. Jankovič Miha, Slovan, s 14-dnevno zabrano igranja; všteje se mu
Nova uprava Sokolske župe ljubljanske. V poročilo, ki smo ga v ponedeljski izdaji objavili o glavni skupščini ljubljanske Sokolske župe, se je vrinila neljuba pomota v imenih članov nove uprave. Izvoljeni so bili starosta dr. Josip Pipenbacher, namestniki staroste inž. Lado Bevc, Bogomil Kazelj, načelnik Franjo Lubej, namestniki Ivo Pustišek, Jože Rus in Stanko Trček, načelnica Jelica Vazzazova* namestnice Mica Kržetova, Mara Staničeva in Hilda Jezerškova, tajnik Stane Flegar in blagajnik Anton Čotar, dalje Ivan Pro-senc, Joža Burja, Lojze Lubej, Janko Miil-ler, Dušan Podgomik, inž. Alb?rt Poženel. dr. Josip Prodan, France Slana in kapetan Gvozden Bradovič. V nadzornem odboru so Luce Strauss,, Vinko Kocijan in Leo Čebu-lar, v častnem razsodišču pa dr. France Lo-kar, Janko BIeiweis, Josip Janša, Bojan Drenik in" inž. Gojmir Pehani.
Sokolsko društvo Novo mesto priredi drevi ofe 20. uri v svojem domu predavanje »O Kočevju« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Kumer Janko.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske univerz« 4. aprila	_
Ljubljana 7. 752.3, 4.0, 93, NE1. 10. dež, 22.0; Maribor 7. 753.2, 5.0, 90, O. 10, dež, 21.0; Zagreb 7. 752.2, 8.0. 95, ENE2, 10, dež, 13.0; Beograd 7. 753.8, 7.0, 95, SE6, 10, dež, 1.0; Sarajevo 7, 752-8, 10.0, 90, 0, 8, —. —; Skopi je 7. 756.2, 100, 96, 0, 10, dež 2.0; Kumbor 7 . 755.4, 14.0. 80. SE4. 8, dež. 28.0; Split 7. 752.8, 13.0, 80, SE3, 4, dež, 10.0; Rab 7. 753.7, 10.0, 90. SE5, 10, dež, 8.0.
Temperature: Ljubljana 6.8, 3.6; Mari« bor 10.0, 4.0; Zagreb 11.0. 7.0; Beograd 14.0. 6.0: Sarajevo 16 0. 9.0: Skoplje 13.0, 7.0. Kumbor 12.0; Split 16.0, 10.0; Rab —, 4.0.
Gospodarstvo
Preokr et v svetovnem gospodarstva
Razvoj dogodkov ▼ svetovnem gospodarstvu nam zadnje mesece kaže popoln pre-okret. Res je sicer, da so mnoge države že v letu 1935., zlasti pa v lanskem letu zabeležile znaten napredek v konjunktur-nem razvoju; zlasti svetovna industrijska produkcija se je znatno dvignila in je v nekaterih državah že lani prekoračila nivo iz konjunkturnega leta 1929. Vendar doslej navzlic temu ni bilo mogoče govoriti o novem konjunkturnem poletu, ki bi zajel vse svetovno gospodarstvo. Blagovna izmenjava med državami se je nadalje razvijala v ozkih mejah. Napredujoče gospodarsko oživljen je v posameznih državah zaradi tega ni moglo prekoračiti mej nacionalnih gospodarstev, da bi se v enaki meri razširilo na vse svetovno gospodarstvo.
Zadnje mesece pa se je slika bistveno spremenila. Z devalvacijo valut zlatega bloka je odpadel važen moment nesigur-nosti v mednarodni trgovini, naraščanje cen surovinam je povzročilo, da se je pričela industrija z naglico zalagati s potrebnimi surovinami, kar je izzvalo dvig cen za najvažnejše surovine v takem obsegu, kakor tega nihče ni pričakoval. To gibanje cen je še pospešilo naglo oboroževanje velesil, ki so v ta namen odobrile ogromne zneske. Za današnjo situacijo je naznačilnejše, da primanjkuje povsod v svetu najvažnejših surovin in polfabrikatov. To se občuti najhuje pri železu in kovinah. Angleške železarne in jeklarne so z naročili tako preobložene, da ne morejo sprejemati več novih naročil in tudi na evropskem kontinentu so železarne docela zaposlene in dobavljajo tudi železne polizdelke z rastočo zakasnitvijo. Največje težkoče imajo jeklarne z dobavo starega železa in so nekatere v Nemčiji že morale ustaviti obratovanje, ker nimajo te važne surovine. Cena staremu železu se je v taki naglici dvignila, da pripravljajo evropska železarska podjetja mednarodno organizacijo, neke vrste kartel, ki mu bo namen, da prepreči medsebojno licitiranje pri nakupu stareg«? železa, da določi maksimalne cene in kontingen-tira nakup staiega železa. Evropske železarne razmišljajo tudi o ukrepih, da se preprečijo spekulativni nakupi železa. Tako nameravajo češkoslovaške železarne kon-tingentirati prodajo posameznim odjemalcem v višini 120—130% lanskoletnih nakupov.
Najbolj se boji Anglija, da bi ji zmanjkalo železa. Tako je že pred tedni docela ukinila carino na surovo železo, ostale carine na železne izdelke pa je znižal? na polovico; sedaj pa je še ukinila carino na železne polizdelke. Tudi Japonska je že izdala ukrepe za olajšanje uvoza železa, podobne ukrepe pa pripravljajo tudi še druge države. Pomanjkanje se kaže tudi pri ostalih kovinah, kjer je veliko povpraševanje povzročilo, da so se cene v nekaj mesecih skoro podvojile. Pri tem so zaloge pri producentih padle na izredno nizko stanje. Podobne razmere vladajo tudi na drugih važnih tržiščih surovin in povsod se opaža stalno dviganje cen. Značilna je znatna okrepitev cen na prekomorskih žitnih tržiščih, kjer evropske v žitu pasivne države pri rastočih cenah kupujejo blago, kjer ga dobe. Anglija, Nemčija in Italija se boje, da ne bodo mogle brez težav kriti uvozne potiebe za zadnje mesece pred novo letino.
Naše gospodarstvo v februarju
Povečanje železniškega prometa
Iz mesečnega statističnega pregleda Narodne banke za februar posnemamo, da je v tem mesecu promet na naših efektnih borzah narasel na 34 milijonov- Din (lami 18), medtem ko je znašal v januarju le 19 milijonov Din (lani 19). Tudi devizni pro* met se ie povzpel na 259 milijonov Din (lani 219, predi. 101).
Indeks cen v trgovini na debelo se je dvjgnil od januarja za 0.5 na 70.9 točke in je bil pr; tem za 0.9 točke večji nego lani in za 7.0 točke večji nego pred dvema letoma. Predvsem je narasel indeks cen mineralnih proizvodov, m sicer za 2.4 na 84.8 (lani 81.1).
Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah v naši državj so narasle od 1 januarja do 1. februarja za 126 na 10 932 milijonov Din in so bile pri tem za 629 milijonov večje nego pred enim letom. Od tega prirastka pa odpade približno ena tretjina na državne denarne zavode. Pri 20 največjih bankah v našj državi so znašale ob koncu ja* nuarja hranilne vloge 308g milijonov, to je za 15 milijonov več nego pred enim letom.
Znatno se ie povečal promet. V febrnar* Ju je bilo na naših ieleznicah natovorje-nih 108.000 vagonov nasproti 93000 v istem mesecu lanskega leta. V prvh dveh mesecih t. 1. pa je bik) notovorjemih 215.000 vagonov nasproti 190.000 pred enim letom in 180.000 pred dvema letoma.
Gospodarske vesti
= Francija Je podaljšala preferenčno postopanje sa avstrijski les. Iz Pariza poročajo, da je Francilja za eno leto podaljšala preferenfini sporazum z Avstrijo, po katerem "velja za avstrijski les pri uvozu v Francijo preferenca 5 frankov za 100 kg in sicer za letni kontingent 15.200 vagonov.
= Družba Jugoslovenska Standard-Va-cuum Oil Company d. d., ki ima velike rafinerije za mineralno olje v Bosanskem Brodu in Široko razpredeno prodajno organizacijo za mineralna olja, objavlja svojo bilanco za leto 1936., ki izkazuje pri glavnici 175 milijonov Din čisti dobiček r višini 20-5 milijona Din nasproti 15.4 milijona Din v letu 1935., medtem ko je imela družba v letu 1934. Se izgubo v višini 5.5 milijona Din. Ob koncu leta 1934., je znašala narasla izguba iz prejšnjih let 22.2 milijona Din; ta izguba se je z dobičkom v letu 1935. zmanjšala na 6.8 milijona Din, iz lanskega dobička pa je krit Se ta preostanek izgube, tako da izkazuje bilanca po tem odbitku Se čisti dobiček 13.4 milijona Din. Družblne nepremičnine in tvor-nlške naprave so v bilanci vnešene z vsoto 95 milijonov Din, zaloge blaga z 102 milijona Din, dolžniki pa z 82 milijonov Din.
My1twn ko so prej skozi leta prodajalci ponujali svoje blago, morajo danes kupci surovin iskati blago. Ta preokret je izzval pri potrošnikih surovin bojazen, da se ne bodo mogli oskrbeti s potrebnimi surovinami, in tako je prišlo pogosto do nakupov iz bojazni, ki jih je po svoje izkoristila špekulacija. Le tako je razumeti, da so se cene v kratkem času dvignile v tako znatnem obsegu. Seveda pa je ta bojazen v mnogih primerih neupravičena. Res je sicer, da so se svetovne zaloge raqx>ložlji-vih surovin hudo zmanjšale, toda temu zmanjšanju zalog stoje nasproti večje zaloge pri podjetjih, ki so se prav v zadnjem času iz bojazni pred višjimi cenami Se bolj založila. Veliko povpraševanje po surovinah v zadnjih mesecih torej ni v celoti ustrezalo tekoči potrebi in zato je verjetno, da bo vsaj na nekaterih tržiščih prišlo v doglednem času deloma do pomirjenja.
Celotna slika svetovnega gospodarstva nam kaže, da se je na razvalinah, ki jih je pustila svetovna gospodarska kriza, pričelo razvijati novo življenje. Predvsem je važno dejstvo, da so težkoče pri dobavi surovin izsilile živahnejšo trgovinsko izmenjavo med državami. Režimi uvoznih kontingentov so pričeli padati in težkoče pri oskrbi s surovinami so mnoge države prisilile, da so po lastni iniciativi pričele zniževati uvozne carine, številne države danes niso več tako nedostopne za razširjenje blagovne izmenjave kakor prej.
Svetovni razvoj obeta tudi ugoden vpliv na jugoslovensko gospodarstvo, ki žal še vedno stoji nekako ob strani ob splošnem dviganju konjunkture. To zboljšanje se lahko prenese v našo državo le preko zunanje trgovine. V resnici opažamo zadnje mesece znatno oživljenje našega izvoza, ki se je pričelo lani proti koncu leta in smo v decembru, januarju in februarju izvozili z*. 403 milijone Din več nego v istih mesecih pred enim letom, če bo ta izvozna konjunktura trajala dalje, zlasti pa, če bomo, kakor zadnje mesece, lahko v večji meri izkoristili možnosti izvoza v države, ki nam nudijo plačilo v devizah, tako da nam povečan izvoz ne bo prinesel samo povečanja zamrznjenih terjatev v inozemstvu, potem se bo sčasoma gospodarsko oživljenje v večji meri tudi lahko preneslo na naše gospodarstvo. Z-asti moremo pričakovati koristi od zboljšanja izvoznih cen. Dispariteta med cenami izvoznih in uvoznih predmetov se je zadnja leta že nekoliko zboljšala. L. 1933. je znašal v povprečju indeks cen glavnih izvoznih predmetov 58.4 točke, indeks cen glavnih uvoznih predmetov pa 74.3 točke (1926 enako 100) in je bil indeks cen glavnih izvoznih predmetov za približno 16 točk nižji od indeksa cen glavnih uvoznih predmetov. Lani v decembru pa je ta razlika padla že na 19 točke, kajti indeks cen glavnih izvoznih predmetov se je dvignil na 69.8, dočim je znašal indeks cen glavnih uvoznih predmetov 71.7. V letošnjem letu se je to razmerje gotovo še nadalje zboljšalo. To velja zlasti za cene, ki jih dosežemo pri izvozu žita, rud in kovin in deloma tudi pri živini. Ce ne bodo prišle nove nepričakovane novice, lahko torej pričakujemo, da se bodo razmere končno tudi pri nas polagoma zboljšale.
5. aprila
Na ljubljanski borzi so se avstrijski Šilingi v privatnem kliringu trgovali po 7.99, za angleSke funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih Šilingih po 7.89
(v Beogradu po 8.00), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 31.56. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.30, v Beogradu 12.2655 in v Zagrebu 12.30 odnosno za konec aprila 12.30 in za konec julija in avgusta 12.4250.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila in je bil zabeležen tečaj 406.50—409 (v Beogradu promet po 407.50—409). Zaključki pa so bili zabeleženi v 4% agrarnih obveznicah po 52, v 4% severnih agrarnih obveznicah po 51.25 (v Beogradu po 52.25), v 6% be-gluških obveznicah po 76 (v Beogradu po 76.25), v 7% investicijskem posojilu po 88 (v Beogradu po 89) in v 7% Blairovem posojilu po 87 (v Beogradu po 87). Promet je bil še v delnicah Trboveljske po 270, v delnicah šečerane Osijek po 215 in v delnicah Gutmanna po 50.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2394.41—2409.01, Berlin 1757.03—1770.90, Bruselj 736.25— 741.31, Curih 996.45—1003.52, London 213.78—215.84, Newyork 4341.01—4377.32, Pariz 201.29—202.73, Praga 152.54—153.64 Trst 229.64—232.72.
Curih. Beograd 10, Pariz 20.2025, London 21.4875, Newyork 438.50, Bruselj 73.89, Milan 23.12, Amsterdam 240.15, Berlin 176.40, Dunaj 80.10, Stockholm 110.7750, Oslo 107.9750, Kobenhavn 95.9250, Praga 15.31, Varšava 83.20, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 406.50—409, 4% agrarne 52—52.25, 4% severne agrarne 51—51.50, 6% begluške 75.50—76.50, 6% dalm. agrarne 73.50—74, 7% invest. 87.50—88.50, 7% Blair 86.75— 87, 8% Blair 96 bL; delnice PAB 196 den., Trboveljska 265—275, Dubrovačka 350 deb., šečerana Osijek 215—220, šečerana Veliki Bečkerek 750 bi., Osiječka ljevao-nica 165—190, Gutmann 49—51, Narodna Sumska 20 bi., Danica 40 bL, Is is 17—20.
Beograd. Vojna Skoda 408.50—410 (407.50—409), za junij 408-409 (408), 4% agrarne 52.25—52.75, 4% severne agrarne 52—52.75 (52.25) 6% begluške 76— 76.50 (76.25), 7% dalm. agrarne 74—74.50 (74—74.25), 7% invest. — (89), 7% sta-biliz. — (87.25—87 5), 7% Drž. hip. banka 99—100, 7% Blair 87 den., 8% Blair 96—97, Narodna banka 7340 bi., PAB 198 —199 (198.50—199).
Blagovna tržišča trio
+ Chiemgo, 5. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za mat 144. 75. za julij 129, za sept 125.50; ksraza: za sept 114.126.
WtaB|peg, 5. apitfa. Začetni tečaji: u maj 15150, za jufcj 146, za okL
129.
+. Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca prijazna. Pšenica: baška, sreniu «ka 178V- 180. slavonska 178 — 180, banat£ ska 175 — 179, baška, potiska 185 — 187. Oves: baški, sremski, slav. 102.50 — 105. Hi. baška 144 — 146. Kornza: baška >n sremska 93— 94, banatska 91 — 92. Moka: baška in banatska >Og« in »Ogg< 255 — 265 >2c 235 - 245. >5< 215 — 225: >6c 185 — 195: >7« 155 — 166: >8< 107.50 — 112.50. Otrobi: baški, banatskj S6 — 88. Fižol: baški beli brez vreče 240 — 245.
Pod Ratitovcem $o ustrelili medvedko
Železniki, 5. aprila.
Lonci Selške dottne so Izvedeli, da se je v gozdove pod Ratitovec priklatila medved, ko. zato so sklenili, da jim mora priti izredni gost v roke. V snegu je bilo zverino prav lahko slediti, a kljub temu je bilo treba velike vztrajnosti. Medvedka je bržčas zavohala človeka in se v goščah pod Jetovico umikala zasledovalcem proti Prtovftu.
Sredi popodneva so zadeli skupaj. Maj_ hna je bila razdalja med kosmatinko in elektrarnarjem Francetom K amper lom, ki je naglo pristavil puško k obrazu in sprožil. Medvedka je zarjula se postavila na zadnji nogi in že merila z velikimi skoki razdaljo naravnost proti lovcem. Toda v tem je pomeril Filip Gartner z Novakov in usmrtil zver z dvema zaporednima streloma v glavo.
Kosmatinko bo spravili v železniške in nato na Cešnjioo, kjer so jo odrli. žival je bila najbrž zaradi zimskega spanja dokaj mišava. Tehtala je 85 kg starosti pa so ji prisodili dobri dve leti. Lovskemu uspehu Selčanov sprva nihče nd hotel verjeti. Je bil pač 1. april šele potem-, ko so zverino otipavali, so verjeli.
Iz življenja na dežel!
Iz Pta|a
j_ Opereta na našem odr«. Naraščaj ptujt-kega Sokola priredi drevj ob 20. »Hmeiijsko princeso«, opereto v treh dejanjih. Spisal in ugiasbil jo je Radovan Gobec. Občinstvo se opozarja, naj s, pravočasno rezervira sedeže, ker je pričakovati navaL
j— Občinska seja je bila 22. t. m. Župan je p reči tal odlok tehničnega oddelka sreskega načelstva, da je trasa novega dravskega mosta definitivno določena, in sporočil, da bo 31. t. m. ob 14. otvoritev avtobusnega prometa v Haloze. Naglašal je, da bo potrebno pokreniti akcijo za izpre>-membo voznega reda pri opoldanskem vlaku, in sicer naj bi ta vlak namesto ob */« na 12. odhajal šele ob 12.15 iz Ptuja, s čimer bi se dijakom gimnazije in meščanskih šol obisk obeh zavodov olajšal. Za zastopnika mestne občine v nadzorstvu Zadružne elektrarne sta se predlagala gg. Brenčič in Kersche, v načelstvu pa gg. Alič, Berlič, Steudte in Zorčič. Nadalje se je obravnavala zadeva nove tekstilne tvornice, ki jo namerava zgraditi g. Lah Ivan. Sklenilo se je, da se brezplačno odstopi 6000 m3 zemljišča poleg tvornice slamnatih tulcev za ustanovitev tekstilnega obrata. Brezplačni odstop velja le tako dolgo, dokler se zemljišče uporablja v produktivnoindustrijske svrhe. Pogoj je, da se najkasneje do 1. maja pričnejo gradbena dela. Na dnevnem redu je bilo med drugim tudi vprašanje brezposelnih, katerih število se je v zadnjem letu zaradi priključitve okoliških občin znatno povišalo. Ker občina nima sredstev, je klenilo, da se od 1. aprila zniža brezposelnim dnevna mezda na 15 din dnevno. Prednost zaposlitve imajo predvsem kvalificirane in družinske osebe. Zraven žrebčarne na Ormo-Ski cesti ima občina dve hišici, ki sta v zelo slabem stanju. Zato se je klenilo, da se čim prej porušita. Subvencije so priznale Športnemu klubu >Ptuj«, Športnemu klubu »Dravi«, Prosvetnemu društvu, Ljudski knjižnici in Jadranski straži po 1000 din. Nadalje se razdeli podpora v znesku 3000 din na razne druge prosvetne organizacije. — Iz poročila odseka za mestna podjetja je razvidno, da mestno kopališče ne ustreza modernim zahtevam. Ze lani je upravni odsek sklenil, da se izdelajo načrti za preureditev kopališča. Izdelava načrtov je bila poverjena vseučili-škemu profesorju arh. Vumiku. Načrt določa večji kopalni bazen s skakalnim stolpom in manjši bazen za otroke. Stroški se cenijo na 200.000 do 250.000 din, ki bi sa krili delno iz postavke proračuna v znesku 53.000 din, ki je določena za brezposelne, ker bi se ti pri teh delih zaposlili, delno iz subvencije, ki jo je pričakovati v to svr-ho, ker je banska uprava obljubila 30.000 din že Iz tekočega proračuna. Naposled naj bi se najelo posojilo v znesku 100.000 din. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti.
j— Kino Ptuj. V sredo jn četrtek obakrat ob 20. *Mihajilo Strogov-carski sek.
št. Janš na Dolenjskem. Dne 2. t. m.
je bila pri s reške m sodišču v Radečah zanimiva kazenska razprava. Dne 18. oktobra 1936, teden dni pred občinskimi volitvami v naši občini, je bil pri nas volilni shod JRZ, na katerem je kot glavni govornik nastopil g. dr. Anton Milavec, predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani Govornik je ostro kritiziral delo prejšnega občinskega odbora, zlasti pa je napadal g. Ivana Majcena. Slednji je vložil tožbo zaradi raz-žaljenja časti in klevete. Za večji del iz-nešenih klevet In žaljivk je bil dr. Milavec deležen blagodati amnestije in je bila sedaj razprava pred sreskim sodiščem samo zaradi ene točke, ki ne spada pod amnestijo. Sodišče je spoznalo obtoženega dr. Milavca krivega prestopka zoper čast ter ga je obsodilo na din 420 denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti izpremeni v kazen 7 dni zapora ter na plačilo vseh stroSkov. Obsojeni dr. Milavec si je pridržal 3 dnevni rok za premislek glede eventuelnega priziva.
POHITITE
■ nakupom arečk dri. razr. loterije. Žrebanje L razreda 54. kola b«
14« in IS« aprila t« L
Veliko Izbero Številk Vam nndl
Zadružna hranilnica v Ljubljani, Dalmatinova 6
Srečke dobite tod! r oglasnem oddelku »Jutra« v Selenburgovi ulici.
Hradčani, dika slovanske zlate Prage
Dr« BeneS v Sloveniji
Kralj ni dobil piva
Pred dnevi je stopil v kolodvorski buffet ▼ Baslu vi6ok ptlavolas gospod, sedel k prazni mizi ter naročil dve ocvrti jajci in čašo svetlega piva. Bilo je ob 7. ur; zjutraj, zato mu je natakarica, ki je imela službo, pojasnila, da piva ne more dobiti, ker je v tako rani u.ri prepovedano postreči go« stom s pivom, sicer pa je to tudj v nasprotju z ljudskim zdravjem. Po končanj razlagi je prosil gost za čašo vode, 6 katero je bil poetrežen. šele potem, ko j^ plavolasee odšel, je natakarica zvedela, komu ie napravila pridigo o abstinenci. Gost, ki ga je zavrnila zaradi piva, je bil namreč belgijski kralj Leopold, kj ee je pod izmišljenim imenom grofa de Rethvja vračal z velikonočnih počitnic v Švici v Belgijo.
K ako Msijs angleška vohunska služba
Sssseessirasja nezgoda britanskih pomorščakov pri
Formozi
Poroka v Franciji?
Neka poročila iz Londona vedo povedati, da se bo NVindsorski vojvoda napotil proti koncu aprila ali v začetku maja v Francijo, kjer bo poroka z go. Simpsonovo. Baje hoče bivši angleški kralj prihraniti svoji materi dolgo pot v Avstrijo, kajti kraljica Marv želi prisostvovati temu poročnemu obredu.
Mož, ki je bil zadovoljen z življenjem
Reševalci iščejo žrtve nesreče med vagoni ponesrečenega vlaka
Na mostu južno od Temze se je 3 minute po 8. uri zjutraj ustavil vlak, ki je prihajal iz Coulsdona ter je bil namenjen Ba postajo kraljice Viktorije v Londonu. Strojevodja je zavrl lokomotivo ob signalu »stoj«. Tedajci pa je za prvim vlakom privozil drug vlak, kateri ni dobil signalnega povelja, naj se ustavi. Lokomotiva je zavozila v zadnje vagone prvega vlaka z veliko silo in tako ie nastal sunek, ki je terjal mnogo človeških žrtev. Doslej je 12 mrtvih, 20 hudo in 30 lahko ranjenih. Po sunku je buhnil tudi ogenj, ki pa so ga kmalu pogasili.
Samo duhaprisotnosti nekaterih potnikov gre hvala, da se ni ta nesreča še povečala, kajti trenutek po katastrofi je bil najavljen iz Londona brzi vlak, ki bi bil moral privoziti po istem tiru, na katerem se je zgodila nesreča. Ljudje so poskakali
Reševanje ponesrečencev je bilo zelo težavno. Gasilci so morali plesati k razbitinam po lestvah, kajti nesreča se je primerila ravno na mostu. Delo je šlo tako počasi od rok, da so progo za silo očistili šele proti 6. uri zvečer, medtem ko se je zgodila nesreča deset ur poprej. Ranjence so odpeljali v bolnišnico sv. Tomaža, ki leži ob Temzi na nasprotni strani londonskega parlamenta.
Nesreča je zbudila v Londonu velikansko žalost, ker sta že dan poprej trčila dva vlaka na predmestni postaji Bow in je bilo ob tej priliki ranjenih 16 potnikov. Vlak, ki je zavozil v zadnje vagone stoječega vlaka, je hitel tik pred nesrečo z brzino 80 km na uro. Njegova lokomotiva se je zarila v zadnja dva vagona, ki sta se takoj sesula na kup.
Dvoboj med plavolasko in rjavko
Reine Berlotova proti Adeli Violonovi
Dvoboji med ženskami postajajo, kakor je videti, moda. Pred nedavnim smo poročali o spopadu med dvema lepoticama z Montmartra. Svojo ljubosumnost sta opravili s svetlim orožjem. In sedaj poročajo francoski listi spet o »ameriškem dvoboju« med neko blondinko in brinetko, ki bi se bil prav lahko končal tragično, a je obe nasprotnici nepričakovano spoprijateljil,
Tudi v tem primeru gre seveda za moškega. Ta moški, ki so se zanj ženske teple, se je pred tremi leti zaljubil v lepo plavolasko Reine Berlotovo, ki je bila v neki drogeriji za prodajalko. Mladi mož, sin nekega bogatega industrialca, se je bil zagledal ne na zadnje v njene krasne, naravno plave lase in Reine je bila prepričana, da ne bo več dolgo za prodajalko. Videla se je že v ulogi žene mladega industrijalca Gastona Lusseta.
Toda njegova čustva so kmalu popustila. Ko se je nekega dne modno geslo, ki je dajalo prednost plavolaskam, moralo umakniti drugemu modnemu geslu, ki je hvalilo rjavke, se je začel navduševati za novo barvo. Reine, ki je bila ta čas že ofi-cialna njegova zaročenka, se je sprva njegovemu spremenjenemu »okusu« samo smejala, nekega dne pa je napravila junaški sklep: svoje lase je dala pobarvati temno. A tudi ta sprememba ji ni prinesla pravega uspeha, kajti Gaston je videti moški. ki mu imponira samo »narava«.
V svoje največje nezadovoljstvo je Reine opazila, se je začel navduševati za njeno j prijateljico, brinetko Adelo Violonovo. Med j obema ženskama je prišlo do srditih nasto- j pov, ki so se končali na zadnje s tem, da i sta sklenili »ameriški dvoboj«. Reine je potegnil nesrečno kroglo in je nato po dogovoru izpila kozarec lizolove raztopine, ki je bila za srečo tako redka, da jo je bilo mogoče rešiti brez truda. Potem se je s svojo tekmico znova spoprijateljila in se-daj ji je nezvestega zaročenca celo dokonč-
no prepustila. Seveda je vprašanje, koliko časa se bo ta šviga-švaga še navduševal za modo naravnih temnih las.
Japonci so na južnem obrežju otoka For-rnoze v popolni tajnosti zgradili pri mestu Ko&unu veliko letalsko bazo. To bazo so po golem naključju odkrili britanski pomorščaki, ki so se tam ponesrečili. Kasneje pa se je izkazalo, da jc to »golo naključje« priredila angleška obveščevalska služba, ki ni mogla na drugačen način prodreti do skrivnostne letalske baze.
Košunska letalska baza jc naperjena proti britanskemu Hongkongu, ki ga polagoma predelujejo v moderno obmorsko trdnjavo. Teden pred Veliko nočjo jc imelo angleško brodovje v teh vodah velike manevre, pri katerih je sodelovalo 25 velikih bojnih ladij in 25.000 mož. Vaje so morale ugotoviti, dali je mogoče braniti Hongkong
pred kombiniranim napadom japonskega brodovja in letalstva. Brodovje je poskušalo izkrcati čete, letala pa so imela zabra-niti izkrcanje. Posledica manevrov je, da bodo Angleži izdatno ojačili posadko v Hongkongu. Za utrjevalna dela je bilo letos določeno okoli 800 milijonov dinarjev.
Vendar pravijo poročila angleških agentov. da je japonski pritisk na jug znatno popustil Vzrok temu je silno rusko oboroževanje na Daljnem vzhodu. Sovjeti imajo baje samo v vladivostoškem okrožju zbranih 300.000 mož vojske. Letal imajo Rusi tam 1200, podmornic pa preko 70; njih število pa stalno raste. Ta poročila so vzrok, da so Japonci postali bolj miroljubni.
pariške razstave
Posebnj pooblaščenec francoskega mini« ©trškega predsednika za letošinjo svetovno razstavo v Parizu Locquin je izjavil listu >Le Soir«, da bo prezident Lebrun otvoril razstavo dne 2. maja. Do tega dneva bodo paviljoni povečini dogotovljenj. 7.a javno-^t pa bo razstava otvorjema ša'e v soboto pred brnkoštno nedeljo, t. j. 15. maja. Pariška raziptava zavzema £0 hektarov prostora, paviljoni pa so večinoma iz lesa.
Zadnji car in njegova mati
x Neko italijansko založništvo je pridobijo pravico publikacije 400 pisem, kj jih je pisal zadnji ruski car Nikolaj svoji materi. Pisma obsegajo dobo od carjevega detin-stva do njegove tragične smrti.
Plesalka in volnsnka
Sodišče v Barceloni je obsodilo francosko plesalko Georgelle, ki je nastopala pod imenom Vera Varenič, na dvajset let ro-bije. Dokazali so ji, da je vohunila.
0 W
a nesreča na mostu blizu Londona
Napoleonov klobuk in ostroge
Mussolini fe te dni sprejel v posebni av-dijenci senatorja grofa Borlerttija, kj mu je poklonil klobuk in par ostrog, ki jih je baje nosil Napoleon na otoku Elbi. Oboje je dobil muzej Sieorpmento v Milanu.
Hradčani, rezidenca čsl. prezidenta dr. Beneša, v zelenju ln cvetju — španska dvorana na Hradčanih, kjer se vrše sprejemi
Dr. Edvard Beneš z go. Ha.no na povratku z izleta v Bohinj poleti 1935
12 mrtvih, §0 ranjenih
Železniška nesreča pri Battersea Parku blizu Londona
Boba plastičnih tvoriv
Kaj je bakelit? — Barvanje bakelitov s svetlimi barvami
V Harboroughu je umrl upokojeni profesor Franois Hammond v 78. letu svoje do* be. Zapustil je tisoč funtov denarja v kor;s(t državni blagajni iai oporoko, v kater; piše, da je bogu hvaležen, da se je rodil Anglež in da je smel živetj pod najmodreišim in najpravičmejšim vladarjem najponosnejše dr žave na pvetu. Poleg tisoč funtov, ki jih dobi dTŽavna blagajna, je zapustil pokojnik še 15 tisoč funtov denarja za druge namena javne blaginje.
V petek predpoldne se je zgodila v Battersea Parku, majhni postaji pred Londonom, železniška nesreča, ki jo smatrajo za eno največjih, železniških katastrof v An-flijL
iz vagonov in tekli vlaku naproti ter opozorili strojevodjo na grozečo nevarnost. O pravem času so ustavili lokomotivo, ki bi bila drugače zavozila naravnost med razvaline.
F. Shervsnood Taylor je nekje zapisaL da 6e naša doba odlikuje s posebno velikim številom izumov v po lroči;u plastičnih tvoriv Odkritje takšnih tvoriv pomeni mejnik v zgodovini človeštva.
Uporabe lesa. usnju, kosti, slonove kosti, gline, opeke in kovjne se je človeštvo naučilo že v svojih početkih. uporabo stekla jo odkrilo pred tremi tisočletji, odtlej pa nd odkrilo nič, prav nič novega. Izpopolnjevalo je vsakovrstne načine, toda novega tvoriva n>i našlo, dokler ni v našem času nastala prava poplava odkritij- Odkritij plastičnih tvoriv.
Plastična tvoriva so po znanstveni definiciji tista, ki se dado s pritiskom izobličitj v določene oblike in s tem trditi. Po tej definiciji lii bila plastična tudi stoki o in glina, toda ti ilve tvorivi nn.s t" ne zanimata daL;e. Med novimi plastičnimi tvorivi pa bomo imenoval- celuloid in vulkanit snovi, ki se izdelujeio h strjenega kazeina. pred vs^m pa bakelrt.
To tvorivo, ki se tako imenuie po svo-
jem izumitelju Baekalandu. je ena izmed najbolj značilnih umetnih smol. Bakeliti ee odlikutjejo po tean. da preidejo po nek; plastični vmesni stopnji s pomočjo toplote v trdo. netopljivo in netaljivo stopnjo, ki jo imenujemo hezit. Ta proces, ki nasprotuje vsem običajnim fizikalnim postopkoma, temelji na nastanku tako zvanih molekularnih verig pri rezanju fenola s formaldehidom Na žalost se je vsako barvanjje bakelitov doslej ponesrečilo in obdrže vedno svojo rumenkasto rjavo temeljno barvo.
Le v najmove ;šem času so napravili poskus z novo tvarino, ureo, ki omogoča barvanje bakelitov s sijajnima, svetlimi barvami. To odpira nova področja uporabe bakelitov, posebno za okrasne predmete. Drugače pa je bakelit že danes neobhodno potrebna snov. Telefonske slušalke radeluiiejo iz bakelita. avtomobilske sestavne dele, gumbe in tisoč drugih reči. In ker nne<nu-je'o naše stoletje že stoletje plastičnih mas, moramo še omeniti, da ne zahteva njih izdelava nobenih dragih materialov.
Lindbergh v Zagrebu
V nedeljo popoldne je pristal na zagrelv škem letališču zmagovalec Oceana letalec Charles Lindbergh. Pripeljal se je s svoj® soprogo iz Aten. Z novinarji se ni hotel razgovarjati, prenočil je v hotelu »Espla« nadec, v ponedeljek zjutraj pa je odletei proti Dunaju.
VSAK DAN ENA
Ta slika nadvse nazorno prikazuje položaj na kraju katastrofe pri Battersee Parim, kjer se je vlak g električna lokomotivo
larii v vlak, ki je čakal m progi. ¥««00! m m prevnJB kl mabitt „
»Ta športni pokal je za naju brez vrednosti. Ukrasti bi ga morala trikrat zaporedoma, šele potem bi postal najuna , ln0L0	iSKEi^bod^a, wcekl^
Polkovnik Lindbergh
Lindberghova soproga
Izstop iz cerkve zaradi boljše ocene
Po poročilih nemških lisitov se je v Nemčiji zelo ojačil proticerkveni pokret. Osobi-to se opažajo številni izstopi iz evangelj-ske in katoliške cerkve med državnim uradnišitvom. V zadnjih dveh mesecih je i* evangeljske cerkve v Šlezvigu izstopilo 2700 oseb. v Meklenburgu 2500, v Rosto-ku pa 1600. V istem času je katoliška cerkev izgubila v KeLmorajutski škofiji več ko 2700 vernikov. Po pretežni večini izstopajo državni uradniki in to baje na pritisk svojih nadrejenih. Izstop iz vere je namreč važna podrobnost pri kvalifikaciji javnega nameščenca.
Leteče ženske
V Londonu jo izšla statistika, kj navaja, da Je zdaj v Angliji 444 žensk 6 pravica ietanja, doSlm ima Amerika samo 295 zraž, nfli pilotk, jn se od teh jih živi nad ti6oč * Kaliforniji.
A N E K D O T A
Flchte je učfl na vseučilišču v Jeni. Dekan tamkajšnje juristične fakultete je menil, da bi moral vsak izobražen človek vedeti nekaj o pravu in je naganjal zato tudi aluSatelje drugih fakultet, da bi se udeleževali njegovih predavanj. Fichte pa je bil drugačnega naziranja. Dejal je: »če hočeš z gotovostjo delati pravo, ti ni treba o pravu skoraj ničesar vedeti, če pa hočeš delati z gotovostjo nepravo, študiraj pravo.«	1 : !
a.<eMsat
47
Spomini e&&ce£ence JHufaoCovceva
ji
o m a n
»Lepa druščina!« je rekel Bili, ko je pogledal okoli sebe. »Francoski detektiv pri oknu, angleški pri kaminu itd.«
>Samo gospod Fish je izginil kdo ve kam«, je dejala Culica. »Tudi Virginije ni. Drugače so pa vsi zbrani, Bili, in slutnja mi pravi, da se bližamo trenutku, ko se bo vse pojasnilo. Zdaj čakacmo samo še prihoda Anthonyja Čada.«
Vrata so se odprla, in TredweII je naznaanJ:
»Gospod Cade.«
Anthony je hitro pristopil h gospodarju. »Lord Caterham, silno mi je žal, da vam povzročam toliko nadlege,« je dejal. »A trdno sem prepričan, da se bo ta skrivnostna zadeva nocoj razvozlala.«
Lord Caterham je bil takoj potolažem. že od začetka je čutil do Anthonyja posebno naklonjenost. >0 kaki nadlegi ni govora!« je prisrčno odvrnil.
»Zelo ste prijazni,« je rekel Anthony. »Kakor ■vidim, smo vsi zbrani. Torej se menda lahko lotim posla.«
»Ne razumem — prav nič ne razumem,« Je s važnim glasom pripomnil George Lamaac. »Vse to je zoper vsakršno pravilo. Gospod Cade nim^ nobenega naslova — nobenega stanu tako rekoč. Položaj je na vse pretege mučen in siten. Reči moram, da sem — «
Tok njegove zgovornosti je mahoma usahnil, fco je višji nadzornik Battle pristopil b njemu in mu šepnil nekaj besed. >Nu, če tako mislite,« je čemerno nadaljeval »Seveda smo pripravljeni poslušati gospoda Čada.«
Anthony se ni prav nič zmenil za njegovo zanič-ljivo ošabnost. »Nekaj mi je prišlo na misel,« je veselo začel. »Gotovo se spominjate reči, ki jih je grof Muholovcev nastavil v tistem skrivnem hodniku: bile so same vrste reči — gumbov, črk in pletenih zank. A kaj je v tej hiši takega, da bi bilo spravljeno v vrstah? Pred vsem knjige, jelite? Če uvažujemo, da stoji v katalogu knjižnice lorda Ca-terhama delo z naslovom »Življenjepis eairla Rich-mondskega«, si lahko vsaj približno mislimo, kje je skrivališče. Ako pričnemo s tem delom in smatramo navedene številke za številke polic in zvezkov, se utegne izkazati, da je izgubljeni — predmet skrit v škatli, ki ima podobe knjige, ali pa v votlini za kako knjigo.«
»Bogme, zelo pameten sklep!« je vzkliknil lord Caterham, in tudi Lomax je hotel ziniti nekaj pohvalnega, ko je Anthony smeje se poskočil, rekoč: »Preizkusimo, koliko je vreden! Jaz stopim v knjižnico in — «
»Tramrtefc, prodni, gospod Cade!« mu Je Lemoine Mastno segel v besedo. »Saj dovolite, lord Caterham!« Stopil Je k pisalni mizi, hitro začečkal nekaj vrstic, zalepil pisemce in pozvoniL Ko se je Tredwell pokazal, mu je dal pisemce in velel: »Poskrbite, prosim, da se to pismo neutegoma dostavi.«
Nato se je Francoz obrnil h Čadu, lri je zelo mirno vprašal: »Kaj nameravate, Lemoine?«
»O, če je dragulj tam, kjer vi mislite, tedaj leži tam že sedem let, in torej ne gre za četrt urice več ali manj.«
»Nadaljujte,« je rekel Anthony. »To menda ni bilo vse, kar ste hoteli povedati?«
»Uganii ste, da ne. Vtem trenutku bi bilo — ne-modro, dovoliti komurkoli, da bi zapustil sobo. Posebno, če ima dotičnik zelo sumljivo preteklost.«
Anthony je vzdignil obrvi in si prižgal cigareto. »Hm, da, potepuškega življenja ljudje ne čislajo,« je zamrmral.
»Da ste bili pred dvema mesecema v Južni Afri-la, je dokazano, gospod Cade. A kje ste bili prej?«
Anthony se je naslonil nazaj in puhnil višnjev oblaček v zrak. »Kanada. Divji zahod.«
»Ne morebiti v — kaki francoski jetnišnid?«
Battle se je avtomatsko pomaknil proti vratom, kakor da bi hotel nekomu ubraniti beg, a Cade se je samo glasno zasmejal: »Ubogi Lemoine! Čisto ste obsedeni od svojega kralja Viktorja! Kaj me res imate za tega zanimivega gospoda?«
»Mar tajite, da ste to vi?«
Atrttnonj si Je odpihnil pepe!5e& z rokava, »ReS, ki me zabaverjo, nikoli ne tajim,« Je dejal. »Toda
pazite! Premislite vsak korak, ki ga storite.«
»Včeraj mi je pariška policija poslala prrstme odtise in Bertillonove mere krailja Viktorja,« je odvrnil detektiv, »in pravkar sem pisal svojim ljudem v gostilni, naj jih takoj prineso semkaj. t>e nekaj minut, pa bomo vedeli, aU ste pravi, aM niste.«
»To Je bilo kaj pametno od vas,« je smeMjaje se rekel Anthony. »In če se ujemajo z mojimi merami — kaj potem? «
»Kaj potem?« je osuplo vakUknil Lemoine. »Nu, potem imamo v rokah dokaz, da ste kralj Viktor.«
»In če bd bil?« je odvrnil Anthoay. »Kralj Viktor je svojo kazen odsedel. Kaj bi mu mogli?«
»Ne pozabite Amerike!« se Je razvnel Lemoine. »Amerika, kjer ste se izdajali za princa Nikolaja in z lažnjivimi pretvezami izvalbljali denar.«
»Dokazal bom, da me ob tistem času ni bfflo V Ameriki. Če se je kralj Viktor v Ameriki izdajal za princa Nikolaja, tedaj nisem jaz kralj Viktor. Ali zanesljivo veste, da je bil slepar in ne sam princ?«
»Mož je bil slepar, gospod Cade,« se je mahoma oglasil Battle.
»Vaša navada je, da imate zmerom prav. Ali zanesljivo veste, da je princ Nikolaj poginil ob Kongu, dragi Battle?«
Uradnik ga j* pazljivo pogledal. »Vsi tako mislijo, gospod Cade.«
urni pregled
Pimatov Puškin
Največji slovanski pesnik A. S. Puškin je zamikal tudi nekatere slovenske likovne umetnike, da so skušali prikazati njegov človeški lik. Iz reprodukcije, ki je izšla v 2. zvezku »Umetnosti«, posnemamo, da je Miha Maleš že L 1925 izdelal lesorez uškina. V isti tehniki je obdelal Puškino-> glavo Elko Justin za letošnjo Puški-ovo številko »Življenja in sveta«. Tik pred oslavo stoletnice pesnikove smrti je Fr. k o d 1 a r posrečeno kopiral znani Tropi-•iov portret. Največji slovenski likovno-: netnostni prispevek k letošnjim prosla-jm Puškina je pravkar dovršil kipar in sli-:r Niko P i r n a t. Je to velik kip Puškina ^ tri četrt naravne veličine).
r -natov Puškin je po svojih plastičnih i :itetah delo, ki samo hvali oblikovalca, i ^skin je tu malce idealiziran, kakor je umljivo pri pesniku, ki je čedalje manj oseben in čigar prvotni človeški lik se vedno bolj izpreminja v poosebljenje genija, v podobo duha, ki je snoval in oblikoval v pesnikovi minljivi telesni obliki. Pri vsem tem pa seveda ne sme izgubiti osnovnih značilnosti svoje glave in obličja. Niko P; mat je. kakor se nam zdi, zelo srečno združil oba momenta: skozi tipične karakteristike pesnikovega, iz raznih slik in celo iz pesnikovih lastnih risb znanega obraza je upodobil duhovni obraz genialnega pesnika, ki mimo vseh rasnih primesi dvomljivega pomena izraža duševnost velikega ruskega naroda Pri ustvarjanju svojega Puškina je ime! Pirnat pred očmi pesnika v dobi, ko je bil nekako na višku svoje umetniške rasti: v dobi »Evgcnija Onjegina«. Med portretnimi vzorci je bilo bližje delo Ki-
{>renskega kakor pa Tropininov najpopu-arnejši, že oficialni portret. Pri tem si je naš kipar seveda temeljito ogledal tudi vse ostale slike in portrete iz Puškinove obilne »ikonografije«.
Kip je bil prejšnji teden odlit v mavec. Ni zamišljen za okras knjižne omare, marveč za širši prostor, kjer bi ob primerni sceneriji prišel do polne veljave: za kakšno veliko dvorano ali za spomenik na prostem. Slovenski kip Puškina je potemtakem izdelan in sedaj nastane vprašanje, kaj ž njim? Umetnika je tolikanj mikal problem Puškinovega lika', da ga je po svoje rešil in izoblikoval; s tem je njegovi stvarjalni funkciji zadoščeno. Če je pa umetnostno delo, kakor so prepričani vsi kulturni ljudje, tudi obča zadeva, tedaj je prav, da posvetimo Pirnatovi stvaritvi občno pozornost.
Vsekakor je dejstvo, da ima Ljubljana kljub svojemu značaju kulturnega središča, ki predstavlja posebno narodno-kulturno individualnost, malo spomenikov. Res je, da je bila tudi zaradi teh vedno v zadregi, toda temu je bolj krivo ozko, malomesitno pojmovanje postavitve spomenikov, kakor pa dejansko obstoječe možnosti, ki nam jih daje okolje, če si vprašanje spomenika in njegov funkcionalni pomen postavimo nekoliko drugače. Menim, da zlasti tivolski park s svojimi razsežnimi ploskvami in s stopnjevitim dviganjem tal nudi mnoge možnosti za manjše spomenike, kakor jih najdeš po parkih raznih zapadnoevropskih mest V slikoviti scesneriji tega parka bi si prav lahko zamislili tihi kotiček, kjer bi, nemara ob straži brez, Puškinu in slehernemu Rusu tako priljubljenih dreves, dobil svoje dostojno in učinkovito mesto Pir-nato Puškin v bronu.
Ljubljana bi ne smela prezreti prilike, ki se ji nudi. Nedavno je bil odkrit spomenik A. S. Puškina v Šanghaju z govorom kitajskega prosvetnega ministra. Tako torej tudi na Daljnem Vzhodu proslavljajo pesnika, ki je »dobri genij ruskega naroda«. Na zapadu, v Parizu, kjer je dobil krasen Bour-dellov spomenik Adam Mickievvicz, takisto pripravljajo spomenik njegovemu sodobniku in prijatelju A. S. Puškinu. Ljubljana, ki sodi med najbolj zapadno ležeča slovanska mesta, bi bila poklicana, da svojo več ko stoletno slovansko tradicijo krona s spomenikom največjega slovanskega pesnika. Tak spomenik, ki bi v tej obliki niti ne zahteval posebnih žrtev, bi bil na eni najzapadnejših točk slovanskega sveta viden izraz tiste ideje, iz katere smo tudi Slovenci v prejšnjem stoletju in do svetovne vojne črpali svojo moralno moč. Z druge strani pa bi bi! Puškinov spomenik v Ljubljani hkrati tudi spomenik praktičnega slovensko-ruskega kulturnega sodelovanja v dobi. ko so mnogi ruski emigrantje našli pri nas ne samo možnost eksistence, marveč tudi priliko, da so se plodovitno včlenili v naše kulturno življenje in razvili prav pri nas (n. pr. Ruska Matica) orga-nizatorično in kulturno aktivnost.
Sedaj bi bila naloga slovenskih kulturnih organizacij, da bi Pirnatovemu kipu A. S. Puškina omogočili dostojen placement v kulturnem središču Slovencev. Vzpodbudo za to bi mogla po svojih tradicijah prevzeti »Slovenska matica«.

Zapiski
»Bcheme« z Anito Mezetovo. Gostovanje gdč. Mezetove kot Mirni je privabilo v opero mnojro tistih ljubiteljev lepega petija. ki znajo ceniti pevkino pevsko kulturo in uživat; njen toplj in zvonkj gla6, ki jra neprisiljeno obvlada. Iskrena igra združena z nežno in prikupno odrsko pojavo. io vzpo-sablja prav nalašč za omenieno vlosro. čeprav jo želimo spoznati v kakj novi, kj je pri nas še nii igrala (Kavalir z rožo. Mignon, Prodana nevesta. Suza,na v Figarovi svatbi, I>;ula v Eru). Dočim pevka v ierri od leta do leta prfdob-va na samostojnosti, je svoj pevski materiial tehnično izkoristila do tolike mere da ga je dodobra mosroče objektivno oceniti. Pri tem je treba poles: že naštetesra poudariti razumljivost besedila in veliko skladnost med izrazom v gesti in barvo tona. Iz zgrora; navedenega repertoarja. ki <ra pevka z uspehom zmaguje v Beogradu lahko posnemamo da pravilno cenj in spoznava značaj svojih umetniških zmož nosti. Ni dvoma da iih je in bo v tem okviru pri nai ali kierkol; s polnim priznanem uveljavila. Hvaležno občinstvo jo je obsipalo s cvetjem in odobravanjem. Izrecno je treba pohvaliti sijajni nastop Gosti-čev. ki je kot Rudolf pevsko tako brjliiral. da bi sra bjl vsak svetovni oder vesel. Tri kratke mesece je bil v tujini, na ee ie obogatil e takim; dobrinami ki za nje potre bujeio drugi pevci do i sra leta. Našel je pravo zvezo med dahom jn nastavkom ("prepono !n glavo) te rsi tako zagotovil pravilno »kritje«, kakor temu prf .nas^tolikokrat po-grešno in diletantsko pravimo^ .Čestitamo mu velikemu mp<Uu.i£ftMll<y.v cU bd za-
vestno nadaljeval po te(j poti }n postal ponos ljubljanske opere.	P. Š.
»Mercure de France« o jugoslovenski književnosti Pod naslovom Lettres vougoslaves je priobčil ta veljiki štirinajstdnevnik 1. aprila članek (str 204—210) o romantiki, ilirskih pesnčtvah. o Puškjnu in Jugcslovenih, o Ihrovčevi Anthologie de la poesie vougo-slave. o Vukasovjčevi zbiTkj Pripovetke i Basne. o Miličičevem delu Moje Selo. o Kra-molčevi Domovini, o treh Šajkovičevih publikacijah. to se pravi o tekstih ki jih založniki pošiljajo neut<rudl-;ivemu našemu prijatelju, er. Phileasu Lebesjue-u. Ljubi So-kolovjču. Tako mu n-i zameriti. 6e omenja poškinoslovie v »Življjenju i« Svetu«, ne pa n. pr. v L j. Zvonu. Precej vrstic je odpadlo na Prešerna in na Slovenijo o kateri se izraža: »Čeprav ii ;e italijanska aneksi ja odrezala dobršen del - njenega ozemlja, čuva Slovenija svojo kulturno samostojnost in svojo vero v bodočnost naroda.« — Literarne pro zvode je nasloviti na: Ph. Lebessrue. La Neuvjlle-Vault. par Beavajs fOise), Francija.	* A. Debeljak
Tržaški »II Piccolo della Sera« je priobčil 30. marca poročilo o delu dr. Fr. Štele ta »Monumenta artjs slovenicae« (2. knjiga). Pisec priznava, da je to delo monumental-no in da »prv;č osvetljuje na osnovi novih natančnih raziskavanj Jn z znanstvenimi merili slovensko umetnost«. Italijanski poročevalec se posebej zaustavlja na vplivih :talijanske umetnosti, kakor jih kaže na Slovenskem baročno slikarstvo
Razstava francoske umetnosti v Pragi. 2.
aprila je bila v praškem paviljonu »Manes« otvoirjena razstava francoskega slikaistva
od Maneta do danes. Zbirka k, so jo zavarovali za 21 milijonov Kč. obsega 93 slik, 66 risb in 1 kip in je bila večidel izbrana v Louvru. Razstava bo trajaJa samo do 25. aprila
Anton Dermota je 2. aprila gostoval v praškem Narodnem divadlu kot Pinkerton v Puociniievi »Madame Butterfly«. Prvo daljno kritiko smo opazili v »Venkovu« s 4. aprila. Pisec sodi. da bi Dermoti na sedanji stopnji njegovejra razvoja bol; koristilo delo na manjših odrih. Kariero mu zagotavlja jasen, svež jn lep tenor prijetne, gibčne zvočnosti, dobro šolan in v resistrj-h izravnan ki se z lahkoto dviga v višje lesre in ohrani tudi tu osnovno simpatično barvitost. V nižijih lesah izsrublfa Dermotov glas na polnosti in se v celoti kaže kot tenor, kj je za velik oder za sedaj še premalo zvočen in prodoren. 0 Dermotovih igralskih sposobnostih sodi praški kritik, da so še dokai skromne. V ostalem pa ie imel Der-miota uspeh in kritik »Venkova« poudarja, da ga je občinstvo sprejelo zelo toplo
Tintorettova razstava ▼ Benetkah. Poseben odboT. kj sra vodi Nino Barbantini. pripravlja v Benetkah razstavo celotnega slikarskega dela Jacopa Robustna Tintoretta. (1518—1594). Razstava bo otvoTjena zadnje dni aprila t. 1. in bo trajala do novembra. Prirejena bo v prostorih Palazzo Pesaro.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. url. Torek 6. aprila: zaprto. Sreda 7. aprila: Matura Premijera. Premi-
jerski abonma. Četrtek 8. aprila: Dr. Red C. Petek 9. aprila: Ob 15. uri: Dež in vihar. Dijaška predstava Globoko znižane cene od 14 do 2 Din. Sobota 10. aprila: Simfonija 1937. Izven.
Cene od 20 Din navzdoL Nedelja 11. aprila: Ob 20. uri: Matura. Izven.
Premi jera Fodorjeve »Mature« bo v sredo za premijerski abonma Delo, ki ima idejno resno zajeto fabulo, vsebuje tudi nešteto vedrih prizorov in originalno karak-terizacijo nekaterih oseb. Dejanje se godi na ženski gimnaziji v konferenčni sobi, kjer stoji pred zbranim profesorskim zborom inkriminirana učenka. Igro je zrežiral gosp. Ciril Debevec.
OPERA Začetek ob 20. uri. Torek 6. aprila: Ples v maskah. Red B. Sreda 7. aprila: Ero z onega sveta. Red Sreda.
Četrtek 8. aprila: Pikova dama. Rsd Četrtek.
Petek 9. aprila: zaprto.
*
V operi pripravljajo sledeče novitete:
Respighijevo opero »Plamen« (La fiamma) pod vodstvom dirigenta Nika štritofa, Vla-digerovo opero »Car Kalojan«, katere komponist je Bolgar in češko opereto »Lojzka« z go. Marico Brumen-Lubejevo v naslovni partiji.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 6.: Sveta Ivana. A.
Sreda, 7.: Zaprto.
Četrtek, 8.- Rdeči nageljm«. B.
si c! i ©
Sreda 7. aprila
Ljubljana 12: Reprod. koncert na wur-liškjh orglah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 14: Vreme, borza. — 18: -Mladinska ura: Praktično vremenoslovje (g-Janko Ziherl). Ročna dela: Naredimo si akvarij (g. Miroslav Zor). — 18.40: Delavsko predavanje: Kolektivne pogodbe (g. Rudolf Smersu). — 19: Čas, vreme, poročila, epored, obvestila. — 19.30- Nac. ura: Pedagoški moment v kulturnem življenju naroda (dr. K. Ozvald). — 19.50: Sah. — 20: IV. ura slovenske orgelske glasbe. So« delujeta Megr. Stanko Premrl in ga. Angela Megla-Mauchova. — 21.15: Koncert na dveh harmonikah (igrata brata Goloba). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za veselo razpoloženje (Radio orkester).
Beograd 17.20: Koncert. — 18: Narodne melodije. — 19.50: Poljuden večer. — 21.30: Čelo koncert — 22.20: Orkester. — Zagreb 17.15: Klavirske skladbe. — 20: Prenos iz Ljubljane. — Praga 19.20: Vojaška godba. — 20.50: Janačkova opera >Sar-ka<. — 22.20: Plošče. — Varšava 19.45: Laihka glasba. — 21: Mednarodni Chopinov koncert. — 22: Lahka godfha. — Dimaj 12: Plošče. — 16.05: Wagnerjeva glasba. — 17.15: Petje. — 17.30: Komorna glasba. — 19.30: Beethovnov večer. — 21.20: Orkestralen koncert. — 22.20: Šramli. — Berlin 18: Ura pestre glasbe. — 19.15: Plesne melodije. — 21: Virtuozi im pevci se produci* rajo na ploščah. — 22-30: Lahka rn plesna muzika. Mflnrhen 18: Lahek koncert za det lopust. — 19: Orkestralna glasba. — 21: Koncert madžarskega filharmoničnega orkestra. — 22.30: Prenos iz Berlina — Stntt-gart 18: Ura pestre glasbe. — 21: Koncert orkestra In solistov. — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24: Nočni koncert.
BOLEČINE V NOGAH ZBADANJE V ŽULJIH
TI
V tej mlečni kopeli boste takoj našli olajšanje
Oksisen — veliki čudotvorec
Pest Saltrat Rodella enostavno raztopite v topli vodi. Pazite, kako spušča oblake majhnih mehurčkov oksigena. Najhujše bolečine v nogah in gležnjih prenehajo, ko pomočite v to mlečno kopel noge. Ce so noge vnete, rdeče ali če srbijo, vse to takoj preneha kakor z neko magijo. Ozebline in odrgnjena mesta zacelijo. Ta oksigenirana veda prodre do samih korenin tudi najtrdovratnejših žuljev. Kmalu jih boste lahko odstranili s prstom Otekline izginejo. Čevlji Vas ne tiščijo več. hoja Vam bo v veliko zadovoljstvo, — kakor da bi imeli peruti na nogah. Saltrat Rodell predpisujejo zdravniki. Prodajajo ga in jamčijo zanj lekarnarji.
....... BREZPLAČEN KUPON «...
■
i Ne trpite več. Poslali Vam bomo ; brezplačno vzorec Saltrat Rodella. • Olajšanje bo takoj nastopilo. Sporo-: čite svoje ime in naslov na: M. Neu-; mann, Zagreb, Boškovičeva ulica 44 ; (oddelek 10-D >- Pišite takoj.
^	Zato
ZEISS-OBJEKT1V
K moderni precizijski kameri z njeno natančno aplikacijsko možnostjo z vezanim daljinomerom ali iskalnim objektivom spada brezpogojno objektiv za posnemanje, ki popolnoma odgovarja vrlinam takšne kamere, a to je Zeiss-objektiv. Njegova velika svetlobna jakost in njegova ne-prekosljiva ostrost slik — do roba tudi pri polni odprtini — nam omogočajo, da lahko izkoristimo razne možnosti fotografiranja današnjih dovršenih fotoaparatov v kar največji meri in dobivamo pri teh prilikah sijajne slike, ki vzbujajo vzradoščenje vseh. Ne štedite na objektivu!
Orlovsko oho VaSe kamere
TRIOTAR TESSAR SONNAR
1:4,5—1:3,5 1;4£-1;2,8 1:4 — 1:1,5
Izbira kamer dobrih znamk s Ze-ss-ofejektlTi je posebno bogata. Vala fototrgovina Vam bo dala rada nasvete. Bogato ilustrirano brošuro »FO« brezplačno pošlje CARL ZEISS, Jena. in tvrdka M. Pavio-vič, Beograd, poJt. pret. 411.

Postani in ostani Slan Vodnikove dražbe!


Žalostni naznanjamo, da nam je v noči od 4. na 5. april 1937 nenadoma umrl naš dobri brat oz. svak in stric, gospod
dr, Franc Lorger
PROFESOR
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 7. aprila 1937 ob 5. uri popoldne.
Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 8. aprila 1937, ob 7. uri zjutraj.
ŠMARJE PRI JELŠAH, 5. aprila 1937.
Dr. VIKTOR LORGER, zdravnik, brat; LIA LORGER, šol. ravnateljica v p., MICI KLINC, ZOFIJA LORGER, sestre; LUDVIK KLINC, davčni inšpektor, VIDA LORGER, svak in svakinja; dr. ERIK KLINC, zdravnik in VIKTOR LORGER, nečaka..

V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da Je naš predobri soprog, oče in stari oče, gospod
Martin Kapus
posestnik, gostilničar tn član upravnega odbora posojilnice v Št. Pavla pri Preboldu.
v nedeljo 4. aprila ob 7. tiri zjutraj po kratki in mučni bolezni v starosti 77 let mirno preminuL
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil ▼ torek 6. aprila iz hiše žalosti na Groblji na farno pokopališče v št. Pavlu pri Preboldu.
Sveta maša zadušnica se bo darovala istočasno .
GROBLJE, dne 4. aprila 1937.
ŽALUJOČI OSTALI
Kdor oglašuje - ta napreduje!
ToreE S. IV. ttr
8
*JUTRO« SE. 79
GODBA?.... Da, toda samo dobra!
POMLAD JE KAMEN PREIZKUŠNJE ZA RADIO
Dolgoročna odplačila po ugodnih pogojih!
Najmanjše motnje Najmanjša uporaba toka Najtočnejša reprodukcija Največja selektivnost
Pooblaščena prodaja v vseh večjih krajih. — Za dravsko banovino: BRUNO KLEMENCIC, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 30 — Telefon 35-58.
MALI OGLASI
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek 8 Din. M Šifro «11 dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Dtn.
Več šivilj
takoj sprejmem.. Naslov T VBeti poslov. Jutra.
8756-1
2 brivca
hitra in dobra v britju dn striženju, »prejme M. Bukov čaji, Celje.
8607-1
Postrežnico
Težčo meščanske kuhe ln gospodinjstva, — sprejme Verč, Verstovškova 22, — Mirj«.	8886-1
Frizerko
debro »oč, sprejmem takoj ▼ stalno službo. — Slavko Žerjav, Kranj.
8383-1
Krojaškega
pomočnika
S Tovrstnega, sprejme salon i bar, Resi jeva 8.
8682-1
Pomočnico -
začetnico
•prejmem takoj. — Salon Vara, Nebotičnik. VI. nad.
8876-1
Mesto kalkulanta
ki je zsnozen voditi kal-kulacijski urad, razpisuje I>ruštvo tiska rnarjev r Ljubljani. Predpogoj strokovnjak, ki obvladuje vseh vrst kalkulaciie in večletn-. praksa. Ponudbe je vložiti do 10. aprila t. 1. do 16. ure opoldne v pisarni Društva tiskairnarjev, Tyrševa cesta l/a. IV. nsd.
8881-1
Službe išče
Vsaka Doseda 90 oar 1»
rek S Din. za Miro sil dajanj« našle«« S Din; naj-manjii tneeek 13 Dio.
Knjigovodja —
bilancist
• 15!etno prakso v lesni industriji perfekten italijanski, nemžki. srbohr-va-tski korespondent išče iralno nameščenje Ponudbe pod šifro »Agilen in zanesljive na ogl odd Jutra.	8649 2
Šivilja
oble-ke in perilo, gre šivat na dom po nizkih cenah. Naslov v v^eh poslovalnicah Jutra.
8S99-2
Krojačica
prvovrstno izurjena, z večletno prakso, z dobrim oku-•om. izdeluje točno in solidno vse da.m?ke toalete. Priporoča s« cen j. damam na dom. Sv. Petra nasip L nadstropje.	8S84-2
Beseda 1 Din. davek S Din. ta šifro al- lajanje oasrova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
10.000 parov
nogavic ienekib Id moških, odpro-dajamo po zelo nizkih ce nih »ZORA«, Ljubljana Mi klošičeva c. 30. Ugodno za trgovce ker si i našimi odprodajnimj cenami povečajo zaslužek- N» zalogi imamo tudi manufakturno blago, katerega odpro laja-«.o tudi po nrzkib <-eti»h.
8558-6
Modern voziček
skoraj še nov, naprodaj. Vpra.%ti: Rimska cesta 19, I. nad., desno, vrata S.
88S7-6
Cepljene trte
enoletne, na ameiižkž podlagi Muscat Kraljica vinograda, Mnacat *cpr. Ma-thias Jovana, Kraljica JeM-saveta — tvrdke Hlršl Vla-dislav ln drag, Sobotica — ima na zalog? SEVER & KOMP., Ljubljana is stane posamezna trta od navedenih sort Din &
5964-6
		
iSM		a
Beseda 1 Din. davek S Din. za šifro al! dajanj« naslova i Din. Najmanjii tneeek 17 Din.
BSA motor
specijaJna športna tipa — luksazno opremljen, tokrat naprodaj cenejše. Ostrož-nik, trgovina, Pasaža Nebotičnika.
8985-10
Auto-limuzino
petsedežno. malo rabljeno v prima stanju, no vejše tipe, fcupim. Ponud be na ogl. odd. Jutra
pod »Gotovinsko piačilo« 8589-10
Beseda i Din. lavafc 8 Din za Sifr« ali lajanje naslov« 5 Din. NajmanjSi cnesek 17 Din.
Krojaški
šivalni stroj
dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8932-39
W4iTffM
Beseda 1 Din, clavak 3 Din, za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pes volčjak
11 mesecev star, naprodaj. Naslov v vseh potovalni cah Jutra,
8668-27
za 85fro ai! lajanj« naslova Beseda 1 Din, lavak 3 Dtn. 5 Din. Najmanjši tnesek !7 Din.
Razmnoževalni
aparat
na matrice, kupiim. Dopise na ogl. cdd. Jutra pod »Dcrbro ohranjen aparat«.
SSDS-7
Beseda 1 Ka. davek 8 Din. sa šifro »P lajanje oaslova t Din. Najmanjši znesek 17 Din
Kupujemo stalno
črno jefeo, brez grč, okrogel, svež, ne suh les. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Črna jelša«.
8S75-1S
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
ČER NE - juvelir
Ljubljana. Wolfova ulica 1.
aa-ss
Beseda 1 Kn, Javek 9 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši snesek 17' Din.
5.000 Din posojila
ail Jamstva išče novo sohdno podjetje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »5000 Din«.
S732 ?6
G. Th. Rotman:
Profesor Bizgec gre sta potovanje okoli sveta
68
Niso se zaleteli v dimnik — ampak padli so vanj! Kakor mne, ki ljubi toploto, je vtaknil »Pulex« nos in sprednje noge v toplo cev. Za profesorja in nje. gova sopotnika je bilo pa to dokaj neprijetno: gosti, dušeči dim je silil skozi vse reže in razpoke, na zračenje ni bilo misliti, ker bi se bilo še bolj lilo, če bi bili odprli okno.
AL. PLANINŠEK Ljubljana
Beethovnov« tU. 14/1. Telet«* 3o-(U iapoeluje nakar te prodajo
hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje
Informacije daj* br««p)ačno 39-16
Posojila
dobe državni m samo upravni uslužbenci v LJubljani v goto vin: tn blagovnih bonih. »Her mes«. Informacije Ta v čar jeva 2.
87-16
Knjižico
Obrtne banke d . 70.000 Din kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Takojšnje plačilo«.	6438-16
Hranilne knjižice
Kmetske posojilnice ljubljanske Vim takoj vnovči za gotovino AL. PLANINŠEK, Ljubljana. Beethovnova n!. tiVL	8301-16
Iščem Din 10.000
proti vrnitvi Dm 16.000 za mesec ali delitev na dobičku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober zaslužek«.
88SB-16
Beseda 1 Din, davek 3 Dn. za šifr« ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mesarji!
Mosa-rijo s prekajevalnnco in filijalko v Ljubljani (periferija), oddam v najem. Kavcija potrebna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8001-17
Besed« t Dn. tsvek 8 Din za šifro ali lajanje aaslova 3 Din. Naftna nji! r.oesek t7 Din.
Gostilno
vzamem v najem ali na račun. na prometnem kraju. Reberšek ITiei, Cret št. 22, p. Teharje pri Celju.
ilS
Beseda 1 Din. davek 9 Din, za Sifr« «11 dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
v L nadstropju, oddam 1. maja v Beethovnovi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8890-31
Dvosob. stanovanje
solnčno, oddam v I. nadstropju na Oesti 20. oktobra (Rimska cesti) št. 23.
8889-21
Enosob. stanovanje
s kabinetom in prazno sobo s štedilnikom, oddam. Nova vila. parket. Niaka cena Staretova 26. Trnovo.
8905-21
Stanovanje
obstoječe ii 3 sob na Poljanski cesti št. IS. oddamo za takoj al». 1. maja 1937. Rajko Globočmiik, prisilni upravnik, Ljubljana, Ljudska posojilnica.
8900-21
Stanovanje 3 sob
3 sob s pritiklinami. odda mo takoj ali 1. maja 1067 na Poljanski cesti 12/1.
6279-21
Enosob. stanovanje
s kuMnjo. balkonom, kopalnico. vsemi pritiklinamn in vrtom, oddam starejšim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8065-31
2 dvosob. stanovanji
oddam sa 15. april. Poizvedbe in ogled: Križevni-ška 11 od 11.—12. ure pri hišniku.
8873-31
Beseda 1 Dtn. davek 3 Dn. za šifro iii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Večje število parcel
kompleksov, posestev, goz-diov, trgovskih in stanovanjski!]	ter vil ima naprodaj gred be ni strokovni izobražen! posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 39. okt št. 6. Teletu o 37-S3. Pooblaščeni graditelj rzi sodni cenitelj za nasvete brezplačno aa razpolago.
69-20
beseda 1 Dtn -lavak 8 Din. sa Sifr« »h dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
s kopalnico v Mostah ali na Kcdeljevem iščem za 1 maj. Ponudbe pod »Dober plačnik« na ogl. odd. Jutra
8867-21a
Beseda J Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova
5 Din Najmanjši znesel 17 Din.
Prazno sobo
s posebnim vhodom s stopnic oddam takoj ali pozneje. Langusova ulica 17 (Mirje).	8894-23
Sobo
lepo, opremljeno, pritlično, poseben vhod. takoj oddam. Voga,] Holzapflove . Zalo-karjeva 13 (ob vrta gluho-nemnice).
8888-33
Veliko
opremljeno sobo
z dvema posteljama, takoj oddam v STedn-ni Ljubljane. Vprašati: SaJendrOva ft/HL 8892-28
Sobo
oddam 1 ali 2 gospodoma na Rimskd cestL Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
889i5-23
Opremljeno sobo
v mestu, takoj oddam go-v vseh po-
du. Naslov nicah Jutra.
8874-23
Svetlo sobico
s poeetinim vhouom. oddam z vso oskrbo ali brez. stalni osebi 15. maja. Dukičev blok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8877-23
Prazno sobo
v novi hiši v centru. 8 so-upora-bo kopalnice, oddam tekoj aH 1 maja. Informacije: Ko*nikova ul. 17, pritličje, med 14. to 36. uro.	8635-23
Informacije
Besed« 1 Dia. davek 8 Din. ta Sifr« Ul lajanj« naslova 5 Din. Najmanjši uieoek 17 Dio.
Goik vabi k
sodelovanju!
8908-31
Dražbe
ciesods » Um. lavafc 6 fta ca šifr« ali dajanj« naslova I Dia. NajmanjE 17 Dte.
Parna žaga
v Mariboru s kompletnimi stroji ln veliko parcelo «e proda na dražbi dne 12. aprila 1987. Informacije daje Zadružna gospodarska banka, podr. Maribor.
6403-32
^_
Vsaka beseda g Din; davek 8 Dir ta lajanje naslova 5 Din: najmanjši znesek ®0 Din.
27. m.
Nemogoče. — Prosim pod isto Šifro na ogl. oddelek Jutra.	8880-31
Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika
TRGOVINA
Z LESENIM BLAGOM
se je preselila iz Vodnikovega trga na POGAČAHJEV (sadni) TRG
nasproti Kresije in se svojim odjemalcem še nadalje
priporoča.

!?v»jj
Na svoj rojstni dan, ko je dopolnil 29 let, nas je zapustil po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, naš iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, zet in stric, gospod
poštni uradnik v Slovenjgradcu.
, K zadnjemu počitku ga spremimo v torek 6. t. m. ob 16.30 uri iz mrtvaške veže na Magdalensko pokopališče v Mariboru.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v sredo 7. aprila ob 7. uri v magdalenski župni cerkvi v Mariboru. Prosimo tihega sožalja.
Slov. gradeč, Maribor, Kastav, Strelečko, Sisak, Melbourne, Buenos Aires.
žalujoči: MARIJA, soproga; ZOFIJA, mati; Rodbine: RIBARIČ, PRIOL, ŠESTE K, BRIGGS in STANKOVICH.
Gospodična j
mlada, z belo čobo na modri čepici, poleg bobna v kavami Nebotičnik v četrtek popoldne naj ee javi desnemu sosedu in v lšftu. Dopisi na ogl odd. Jutra pod »Resnost St. 1937«.
8686-24

Beseda 1 Dtn, davek S Din, za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Bančno kom« zavod
MARIBOR, Aleksandrova uL 40,
Vam izvrši nakup ali prodajo
hranilnih knjižic
vseh denarnih zavodov najvestneje tn najbolje. Za odgovor Din 3.— v znamkah.
TrenSkotl, veternl suknjiči
Novosti,
lepe vzorce za pumparlce, športne obleke nudi ceneno
P r e s k e r,
Sv. Petra c. 14.

Skoro v vsaki tvornici nalivnih peres skušajo posnemati PARKER VACUMAT1C črnilnik vnalivnem peresu, ki ima kot prvi popolnoma vidno zalogo črnila : — v dokaz, da je to edini črnilnik, ki pride za vse v poštev. PARKER VACUMATIC je odkril vse napake drugih brez-cevnih črnilnikov in jih premagal. Na ta način so razumljive naslednje prednosti PARKER VACUMATIC črnilnika :
• vidna zaloga črnila v držalu v celoti—in ne samo v zadnjih ostankih črnila. 9 14 prejšnjih sestavnih de-
lov je odstranjenih, da se je dobil prostor za 102% večjo zalogo črnila, ne da bi se pri tem format povečal. Z vsako napolnitvijo je dosežena tako dvakrat daljša vpora-bljivost.
•	mehanizem je vdelan v zgornjem delu črnilnika, kjer ne more priti v stih t črnilom in kjer je oksidi-ranjein razkrajanje onemogočeno.
•	edinstveno zlato pero, ki nikdar ne praska, z oblogo iz platina in s precizno konico, /standard modeli imajo navadna zlata peresa.
ČRNILNIK : Din. 7S0- — 450.- PRIKLADNI SVINČNIK : Din. 250.- in 350.-
NOTTER i DRUG, GUNDULICEVA
5, ZAGREB.
NARODNA "pKARNA
I L3UBL3ANA
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE
KNAFUEVA 5
Potnik
avtovozač, mlad, agilen — v špe-cerijah dobro uveden, z dobrimi referencami se sprejme takoj. — Ponudbe z zahtevki na: Tovarna mila, Kranj.
„ > •				
				
				
	- v v* " : 4' ' ■			
Vdani v voljo Vsemogočnega javljamo žalostno vest, da je previdene s sv. zakramenti prenehalo biti srce naše najboljše mame, stare mame, sestre in tete, gospe
Antonije Gastraun
TRGOVKE
Predrago rajnico spremimo k zadnjemu počitku v torek, dne 6. aprila 1937, ob 4. url popoldne iz mrtvaške veže Vidovdanska cesta na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo v sredo v cerkvi sv. Petra ob pol 7. uri in v četrtek pri sv. Jožefu ob 6. uri
LJUBLJANA, 4. aprila 1937.
Žalujoče družine: DOLENC, BOŽIČ in FRAUO.
Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je davi preselila v boljše življenje naša srčno-dobra mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa
KATINKA BIZILJ
rojena JAGER,
posestnica in bivša mesarica.
K večnemu počitku jo bomo spremili v sredo 7. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiSe žalosti Hradeckega cesta 50, na pokopališče pri Božjem grobu, kjer jo bomo položili v rodbinsko grobnico.
V LJUBLJANI, dne 5. aprila 1937.
ANTON, IVAN in FRANCI, sinovi; PAVLA CILEN8EK, MICI POGAČNIK, ANI LAMPIC, hčere; JANEZ CELENŠEK, STANE POGAČNIK, CIRIL LAMPIC, zetje; NEŽKA in MICI, snahi in ostalo sorodstvo.
Pogrebi* M vod OajSeic Ivani, Ljubljana,
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tžskarnarja Fran Jeran, —' Za inseratni del je odgro&ea Ak>ja Novak — 5Tsi ? Ljubljani