Vsebina Osrednja tema: Mi smo pa doma ostali... 1 Proizvodna dogajanja: Giani tkalski stroji - koliko časa še?! Industrijsko računalništvo-tiskarski stroj Famox 3 2 Iz uradnih listov za življenje: Varstvo invalidov 4 Iz dela DPO in društev: Mariji Škapin javno priznanje Kamnika Od aktivne mladinke do družbeno politične delavke Gasilkam odprta vrata za republiško tekmovanje 6 2»«r*fTO! jjj^ očitnikarji iz »Svilanita«, zdaj si pa le oddahnimo! Za nami so vroči dopustniški dnevi, ki niso bili vroči samo zaradi ljubega sončeca, am-1 pak so nas pošteno grele tudi cene, dolge vrste, kolone . .. Bolj ali manj lepo smo jih preživeli, si odpočili roke, noge in glave (če ne na počitnicah, pa v tovarni) in si nabrali novih moči, se ve, za dolge in puste zimske dni. Za nami so torej razburljivi dnevi, ki so nas močno »ogreli«, mogoče bomo še celo pri premogu profit imeli. So nagrade za počitniško delo prenizke? Naša sodelavca na memorialu Franca Leskovška-Luke 10 Bodica: Kako je sindikat oživel, zaživel, izpolnil želje in izpraznil žepe delavcem neke delovne organizacije__________________12 Upokojili so se: Lazar Anica, Anton Trebušak in Jože Vrankar 13 Zamujeno nikoli več pridobljeno 14 Za razvedrilo_________________________14 Športne novice: Pomislite, prepedalale so šeststuo kilometru! 14 Počitniške drobtinice 20 »KAMNIŠKI TEKSTILEC« Letnik XXIII. št. 7-8 1985 Glasilo delovne organizacije »SVILANIT« Kamnik Glasilo urejuje uredniški odbor Adi Kužnik, Anka Hubad, Zdenka Bricelj, Jožica Lanišek-Golob, Alojz Jerman Odgovorni urednik: Bogo VViegele Tehnični urednik: Ivana Skamen in Andrej Verbič Naklada: 900 izvodov Grafična izvedba: Franjo Jereb - Idrija Šalo na stran, saj so pred nami meseci, z nič manj vročimi stresi, pretresi.. . Šola, šola, oh ta nadloga za otroke in starše, nam je do konca osušila listnice, ki so podobne lističem! A to še ni vse! Ozimnica, ozimnica, jojmene, le od kod naj dobimo denarcev, da kleti ne bodo prazne, same in otožne, da o Kurjavi, kurjavi sploh ne govorimo. Smo res toliko sladoleda polizali, da bomo za kazen pozimi zmrzovali in za tolažbo avanture z morja prežvekovali?! Kakorkoli že, če smo se na počitnicah lepo imeli, bomo težave že kako premleli, kot za šalo bomo vse probleme hude reševali, saj energije zanje smo dovolj nabrali! Osrednja tema O dopustih - »nedopustniki« Mi smo pa doma ostali... J; Pa sem se uštela! Pričakovala sem, kaj vem kaj, vsekakor pa ne veselih, nasmejanih obrazov svojih sogovornic. O žalosti, razočaranju, nesrečnih vzdihljajih, hrepenenju - ni ne duha ne sluha! Ko sem zrla v vedre oči sodelavk, ki so ali bodo svoje počitnice preživele daleč proč od morja in sonca, nepopisne gneče domačih in tujih turistov, slanih cen, mi je postalo jasno kot beli dan, da je v naši sredini kar precej delavcev, ki jim do »drage morske kuhinje« ni ali se ji prav lahko odpovedo za kako leto ali dve, če je potrebno dopust in denar nameniti kam drugam. Ce ne verjamete, preberite prispevek do konca! Mar nam je za morje Sušnikova Marija iz konfekcije frotirja s svojo hčerkico Sabino in boljšo polovico Miranom preživlja prosti čas, ki ga sicer zaradi dela na polju ni prav veliko, v planinski koči moževih staršev. Sabina ima 4 leta, pa morja še ni videla, a se ji ob pripovedovanju drugih otrok o morskih zgodah in nezgodah zaenkrat še nič ne toži po njem. Silno uživa v planinah, rada ima krave ... Za »nabiranje« lepe rjave barve Marija ne rabi posebnega časa, saj si jo nabere kar mimogrede, ko dela na polju. Marija je že bila na morju, pa dalj od namakanja nog ni prišla. »To lahko počnem tudi v domačem čebru za hišo,« pravi Marija in se prešerno nasmeje. Nalezljiv smeh me do konca prepriča, da počitnice ob morju pravzaprav niso mesto za vsakogar, ki si želi počitka. Regres za dopust se je že zdavnaj izgubil med gospodinjskimi izdatki, dopust je že šel v glavnem za poljska dela, kakšen dan pa ga bo s svojimi preživela v planinskem raju. Za konec je še veselo pristavila, da zaenkrat še ne namerava delati konkurence pri razporejanju počitniških kapacitet tovarne. Navezani na dom »Pred leti smo že bili na morju, pa se nismo nič kaj dobro počutili. Šli smo predvsem zaradi otrok.« Tako je pripovedovala Erzarjeva Slavka, šivilja iz konfekcije, ki je za skromnim nasmeškom še povedala, da je silno naveza- na na dom. Že od otroških let je tako in dobro se spominja enih svojih redkih počitnic od doma, ko se ji je skoraj svet »podrl« in bi jo od žalosti skoraj »pobralo«; sestra je šla na počitnice na morje, njej pa so bile namenjene v Novi Štifti, da bi se ji ne godilo slabše kot sestri. K sreči počitnice niso trajale dolgo, zato se Slavki svet ni podrl, nikoli več pa ni spraševala, zakaj gre sestra na počitnice, ona pa ne . . . Slavka bo tako svoj dopust pokoristila doma; nekaj namesto »bolniške« ali nege, kakšen dan za šivanje, za skromen vrtiček, ki ga imajo, pa dopusta ne rabi. V veselje ji je, da svojima hčerkicama kaj lepega zašije, sem pa tja pa priskoči na pomoč tudi mami, ki prav tako šiva. Moža Jureta vleče v gore, zato Slavka pravi, da na počitnice v planine bodo še šli, čeprav si starejša Mateja kdaj pa kdaj le zaželi morja. Ko bo večja, bo že šla, zdaj pa preživlja počitnice kar doma ali pri stari mami, pa se nič ne pritožuje. Drugačne počitnice samo letos Malijeva Majda bo letos, kot sama pravi, izjemoma izkoristila svoje počitnice daleč proč od morja - v Rogaški Slatini, kjer bo z najmlajšim Lukom koristila preventivno okrevanje. Sicer pa Majda pravi, da so otroci »nori« na morje; tudi sama preživlja počitnice zelo rada nekje ob mokrem veljaku, mož Milan pa je družinska izjema. Zaradi nemirnega duha komajda zdrži sedem ali deset dni z njimi; to mu uspe le ob kupu stripov in znancev, ki jih sreča prav vsepovsod, če pa ne, si jih pa poišče. Kljub temu, da Malijevi zidajo, Majda meni, da gradnja hiše ni tako pomembna, da bi se odpovedali prepotrebnemu dopustu, počitnice na morju pa so idealna prilika, da so starši in otroci več skupaj. Na počitnice hodijo vsako leto, odpovedali se jim niso niti, ko je bila starejša hčerka stara 5 mesecev. S starim spačkom so jo mahnili na Hvar in preživeli enega najlepših dopustov. Letos bo družina Mali izjemoma torej preživela svoje počitnice: mamica in sinko v toplicah, starejši dekleti s teto v Umagu, ata pa bo užival doma, brez skrbi za dolgočasjem in iskanjem novih znancev... Družina Mali, lepo se imejte! Polje, kdo bo tebe ljubil? Remsov! Marjani ni treba daleč, da bi uživala v lepi okolici; kamorkoli jo ponese pogled z domačih polj, povsod sama krasota. Marjana živi s svojo družino v Palovčah, ki se dvigajo nad Kamnikom, proč od mestnega hrupa, bližje soncu in oblakom. Zato se Marjana do mile volje lahko naužije sonca, miru in čistega zraka, če ima le čas zato. »V naši vasi večina odraslih in otrok preživi počitnice na poljih, redki gredo na morje. Naš fant je kot 5-letni nadebudnež šel v kolonijo. Prvič in zadnjič, saj ga ni, ki bi ga lahko še spravil od doma! Vsi smo zelo navezani na dom, pa tudi vajeni nismo hoditi od doma,« pripoveduje Marjana veselega obraza. Nekatera dela in skrbi v življenju na kmetiji ni mogoče odložiti niti za teden dni, zato je odhod od doma skoraj nemogoč. Seveda je dela na kmetiji vedno dovolj in za razmišljanje o počitku niti časa ni! Vendar to še ne pomeni, da bi bili zaradi tega slabe volje, zagrenjeni. Nepopisno zadovoljstvo človek doživlja ob pogledu na rodovitna polja, shranjeno seno v kozolcu. Edino »razkošje«, ki si ga Marjana privošči, je nedeljski popoldanski počitek: z otroci kakšno urico zadrema, pa se ji zdi, da je kot prerojena! Marjana si včasih želi, da bi šli zaradi otrok na morje, a vedno ostane le pri željah. »Verjetno bi ta mala dva najbolj uživala, saj jih pri kopanju doma komajda dobim iz bane!« Sicer pa je Marjana morje že videla. Ve, da je mokro, modro in slano! Ko je hodila v četrti razred, je bila v šolski koloniji. Spominja se, da je bilo domotožje nepopisno, najbolj pa jo je čudilo, da pri tako strašansko veliko vode ni niti kapljice pitne vode . . . Letos je tako naneslo, pravi Vera Čebulj iz šivalnice, ki bo letos ostala na počitnicah kar v Šmarci, 99 d. »Hišna samouprava« je letos namreč odločila, da gresta hčerki sami na morje: starejša s sošolkami, mlajša v šolsko kolonijo, mama Vera pa pravi, da bo teden dni dopusta koristila, ko se bosta punci vrnili domov. Vera kakšnega posebnega razloga, da se je morju letos odpovedala, ni našla. »Tako je naneslo,« pravi, 27 dni dopusta pa ji tudi ne bo problem izkoristiti, saj ga je nekaj tako ali že »podrobila«. Regres za letni dopust je »šel« za hčerkino kolonijo, no, ker pa bo Vera del dopusta preživela kar na vrtu in med lonci, izdatki za njeno počitnikovanje ne bodo previsoki. Vera je mnenja, da je v tovarni za dopusta željne delavce kar dobro poskrbljeno, kakšna garsonjera na morju ali v toplicah pa le ne bi bila odveč. Smo hišico zidali... Snežno bela polt naše sodelavke Marije Palma iz komerciale že na daleč oznanja, da se letos ni kaj dosti nastavljala sončnim žarkom. Marija smeje pravi, da res ni imela kakšnih posebnih težav z opeklinami, niti ni bila ena čakajočih v dolgih vrstah v trgovinah, niti se ji ni bilo potrebno jeziti zaradi »razigranih« gostov, ki svojo, sicer kar prijetno lastnost kažejo ob nepravem, nočnem času. Nasprotno, Marija je s prijetnimi občutki nad opravljenim delom pri gradnji hiše staršev (ki bo nekoč tudi njen domek) zvečer utrujena, a na moč zadovoljna legla k počitku skoraj s »kurami«, blažen mir pa ji spanca ni kalil , do naslednjega jutra. Sicer pa je Marija del počitnic namenila tudi počitku doma in kolesarjenju, za dva, tri dni pa bodo šli tudi pogledat morje in sonce, za katerega pravijo, daje na morju čisto drugačno . . . No, Marija tega čisto ne verjame, koristno »zapravljen« dopust pa ji je bil letos v veliko zadovoljstvo. Kadarkoli se pogovarjamo o počitnicah in dopustih, imamo skoraj vedno v mislih idiličen počitniški kraj ob morju, kjer se bomo do sitega in mokrega naplavali, nalizali sladoleda, pobarvali kot zamorci in počeli vse norčije, za katere doma ni možnosti in časa. Redko kdaj pomislimo na nepopisno gnečo, ki nas neprijetno preseneti že prve ure dopusta, ko se podajamo v goste morju - na cesti, kasneje v kampih, hotelih, trgovinah, gostiščih. Ne pomislimo niti na to, da bomo imeli morda glasne sosede, ki se veselijo pozno v noč, zjutraj pa o njihovem razpoloženju ni niti sledu in so jezni na otroke, ki jim pač ni do opoldanskega poležavanja! Ne pomislimo tudi na umazanijo, neprijaznost gostinskih delavcev in še na tisoče drobnih stva- Ob pregledu zastojev tkalskih strojev in ob razmišljanju, kako bi še lahko povečali proizvodnjo, ugotavljamo, da je največ okvar na Giani statvah. Ko se vprašamo ZAKAJ, je odgovor za 58 Giani statev kot na dlani: - prve so bile nabavljene leta 1964, zadnje od njih montirane 1969. leta - zadnjih pet let teče ponoči samo 10 Giani strojev, pa je kljub temu mesečno vsaj po eden od njih v remontu - zanje je značilno, da imajo veliko različnih mehanizmov oziroma strojnih delov in je remont težje napraviti in tudi priprava za remont je težja kot pri drugih (brezčolničnih) statvah. ri, ki nam lahko temeljito »razjedajo« dopust! Taki smo: z velikimi potovalkami dopustniške krame in želja odhajamo za nekaj dni v dopustniško »MEKO« in kar nekako pomilovalno gledamo na vse tiste, ki ostajajo doma?! Po razgovoru z mojimi sodelavkami sodeč bi lahko dejali, da ostajajo doma v glavnem le tisti, ki si to želijo in jim za ves cirkus, ki bi mu včasih težko rekli počitnice ali oddih, pač ni! Zato so pomilovalni pogledi odveč in nam jih marsikdaj, otovorjenim in nervoznim, lahko upravičeno vračajo, ko se odpravljamo na DOPUSTI? Ivana Skamen Kakšna je priprava za remont? Zaradi stečaja italijanske firme Giani so v tkalnici primorani za vse rezervne dele in mehanizme iskati domače izdelovalce, na izdelavo rezervnih delov pa čakajo od 3 mesecev do enega leta. Vse to v primeru, če vnaprej planirajo remont Giani stroja, vendar pa je v zadnjih letih vse več nepredvidenih okvar, ki jih spravljajo v še večjo zadrego. Kljub planiranju vse večjih denarnih sredstev za velika popravila, pa se le-ta še vedno prekoračujejo prav na račun Giani strojev. Iščemo tudi kvali- Proizvodna dogajanja GIANI TKALSKI STROJI-KOLIKO ČASA ŠE?! tetnejše dobavitelje rezervnih delov, kajti kljub reklamacijam, so obdelave in odlitki še vedno slabi. V zadnjem času se razmišlja o tem, da bi pri Giani strojih zamenjali večino mehanizmov razen ogrodja, da bi »vzdržali« še nekaj let, vendar se moramo zavedati, da bodo še vedno obratovali samo s 135 obrati/minuto, kljub temu, da bodo obnovljeni. Od 3. 1. 1985 do 10. 6. 1985 so remontni skupini vzdrževanja javili 183 okvar mehanizmov, od tega kar 167 okvar na Giani strojih in vse ostale na Sauer, Gunne strojih ter na snovalih in škrobilnem stroju. Najpogostejše okvare na Giani strojih odpadejo na pogon oziroma sklopke (32 primerov), nato sledijo okvare pogonskih zobnikov kolenčaste in udarne gredi (23 primerov), odmik bila (15 primerov), pogona žakarda (10 primerov) ter kolenčaste gredi (8 primerov). Osnovni vzroki za pogoste okvare omenjenih mehanizmov 1. Pogon stroja - sklopka (dobavitelj Rapid Koprivnica) - slaba kvaliteta litine in netočna obdelava, kar povzroča hitro obrabo in otežuje kvalitetno montažo na stroj - izrabljenost kolenčastih gredi na mestu, kjer je z zagozdo pritrjena sklopka in povzroča necentraičnost, večjo obrabo in lome kolenčastih gredi 2. Pogonski zobniki kolenčaste in udarne gredi (dobavitelj Interprogres Zagreb) - zelo slaba kvaliteta litine in odstopanje od predpisanih toleranc pri obdelavi, kar se kljub večkratnim reklamacijam ne odpravi - pri teh zobnikih pride do lomov posameznih zob ali popustitev zobnika na zagozdi, kar pogojuje tudi večkratno menjavo glavnih drsnih ležajev 3. Odmik bila - vsi deli so domače izdelave, ki pa niso enakovredni originalnim - obraba ležajev osovine, kjer je po konstrukciji precej otežkočeno kvalitetno mazanje - otežkočena je nabava kvalitetnega svetlovlečenega materiala za osi odmika bila 4. Pogon žakarda (dobavitelj pogonskih zobnikov Rapid Koprivnica) - hitra obraba ležajev pogonskih in stožčastih zobnikov - obrabljenost utorov pogonskih gredi žakarda - obraba pesta pogonskih zobnikov - obraba kolenčastih gredi na mestu, kjer je pritrjen pogonski zobnik 5. Bilo stroja - rezervnih bil za zamenjavo ni, zato je treba obnavljati obstoječe - lomi bila - izrabljenost drsnih ležajev gibanja bila - lomi noge bila 6. Kolenčasta gred - že iz zgoraj omenjenih vzrokov je precej lomov kolenčastih gredi, poleg tega pa so v večini že zavarjene in popravljene v mehanični delavnici - zamenjava kolenčaste gredi pa povzroči na stroju največ zastoja, saj je potrebno stroj skoraj popolnoma razstaviti, zavariti gred, jo obdelati in ponovno zmontirati. Poleg zgoraj navedenih okvar, ki so povzročale večje zastoje, je bilo še več lomov drugih mehanizmov, kot so: obrabe drsnih ležajev, zaribavanje strojev, ojnice bila, čolničkove skrinjice, števci obratov, zavorno kolo, sekirice ... itd. Op. avtorja: Giani tkalski stroji so prav gotovo že več kot odslužili in je prav, da v najnovejših razvojnih programih do leta 2000 v TOZD Frotir vključujemo postopno zamenjavo teh strojev z novejšimi pred graditvijo novih proizvodnih objektov. Zal so dobri, zlati časi nabave nove opreme minili . . . Sestavila: Urankar Jani Hubad Anka INDUSTRIJSKO RAČUNALNIŠTVO TISKARSKI STROJ FAMOX3 V prejšnji številki smo s sliko predstavili elektronski tiskarski stroj Soabar za tiskanje etiket. Podoben elektronski tiskarski stroj za tiskanje etiket je sedaj že v šivalnici; je švicarske firme KIMBALL Systems po ameriški licenci, imenovan FAMOX 3 z možnostjo 48 k bytov in programiranjem v BASIC računalniškem jeziku. Prvič je bil v Jugoslaviji predstavljen na sejmu Oprema 85 v Ljubljani letos aprila in je bilo zanj precej zanimanja že na samem sejmu. Tiskarski stroj deluje po principu hišnega računalnika z ekranom, ki je povezan s tiskarskim strojem in spomin- skimi enotami v računalniku, obstaja pa tudi možnost priklopa kasetofona s posnetimi programi na kasetah. Osnovne karakteristike stroja Kot vsi veliki sistemi računalnikov, je tudi tu princip enak: eno je strojna oprema »hartvvare« in drugo - programska oprema »softvvare«. Brez programa v računalniku ni tiskanja. V naši delovni organizaciji je bila dogovorjena enotna kartonska etiketa za brisače, plašče in ostale izdelke TOZD Svile in zanjo tudi izdelan program, ki ga je švicarski zastopnik na demonstraciji meseca julija v RAŠICI delno korigiral in v naši prisotnosti izvedel prenos računalniškega programa z mini diskete na ploščice -CHEEPE. Predstavnik firme KIM-BALL je na demonstraciji izdelal še dva računalniška programa za samolepilne etikete, katerih odtisi na sedanjih mehaničnih tiskarskih strojih niso bili dovolj kvalitetni. Tako imamo trenutno 3 računalniške programe, obstaja pa možnost izdelave glede na kapacitete računalnika še 3 do 4 računalniških programov, seveda izdelanih v Švici in proti manjšemu plačilu. V teh programih smo predvideli največje možnosti števila spremenljivk, tako da lahko programi zadoščajo za daljše obdobje in da jih ni potrebno spreminjati. Prednosti elektronskih v primerjavi z mehaničnimi tiskarskimi stroji Mehanski stroji: Nanos tiskarske barve, kontrola odtisa, popravek odtisov, odstranitev viška barve; dalje ročno vnašanje vsake črte oziroma številke s pinceto v utore tiskarskega stroja, neenakomernost odtisa na listku, vse to so slabosti mehanskih tiskarskih strojev. Delavcu na tiskarskem stroju in njegovemu občutku je prepuščena oblika in forma etikete, estetski izgled, kvaliteta odtisa, s tem da tudi škart zaradi premika vrst ali kvalitete odtisa ni zanemarljiv. Elektronski stroji: Izgled in kvaliteta odtisa nista prepuščena posamezniku: oblika, dolžina etikete je določena že z računalniškim programom; na ekranu se s pozivom ustreznega programa pokaže ustrezna etiketa in na tastaturi računalnika (podobno kot na pisalnem stroju) se vnašajo črke in številke - spremenljivi podatki za etiketo. Podajanje etiket je določeno s fotocelico, tiskanje samo pa se izvede preko ukaza na tastaturi. Vmes, ko se tiskajo etikete, se na tastaturi in na ekranu že lahko pripravljajo podatki -spremenljivke za novo etiketo. Kvaliteta odtisa je neoporečna, ker je tiskanje izvedeno po principu »pikčaste« pisave kot pri tiskalnikih računalniških sistemov preko barvne kasete. Čas vnosa podatkov je kratek in enostaven, prav tako posluževanje stroja; potrebno je le poznavanje nekaterih karakterističnih tipk na tastaturi računalnika za »ukaze« spominskim enotam v računalniku. • Edina pomanjkljivost teh strojev je nekoliko manjša kapaciteta tiskanja v primerjavi z mehaničnimi stroji, kar je pogojeno s sistemom tiskanja tiskarske glave. Hitrost tiskanja števila enot je odvisna od števila podatkov: več podatkov - tiskanje počasnejše, manj podatkov - tiskanje hitrejše. Možnosti tiskanja tekstilnih etiket Strokovnjaki tovarn Rašica, Almira, Universale in PIK Tozd Vezenina Maribor so na skupni demonstraciji teh strojev v Rašici ugotovili, da jim elektronski tiskarski stroj FAMOX 3 nudi idealne možnosti tiskanja tekstilnih všivnih etiket zaradi maloserijske izdelave modelov, raznovrstnosti mešanic materialov, velikostnih številk ter vrste in namembnosti njihovih izdelkov. Njihova izvozna naročila pogojujejo tudi samo 20 modelov od velikostne številke v določenem surovinskem sestavu, vemo pa, da pri dobavitelju etiket tako majhnega števila etiket sploh ne morejo naročiti. Za Svilanit tiskanje tekstilnih etiket ni primerno, ker je obstojnost tiskarske Nesreče pri delu in izven dela, poklicne in druge bolezni ter drugi vzroki pri delavcu pogosto zmanjšujejo njegovo delovno zmožnost, velikokrat tudi do takšne stopnje, da ne more več opravljati svojega dela in dosegati pričakovanih rezultatov dela. Delavčev interes in tudi interes delovne organizacije in širše družbene skupnosti pa je, da delavec s preostalo delovno zmožnostjo sodeluje v proizvodnem procesu glede na svojo zmožnost in glede na zaščito, ki jo pozitivna zakonodaja daje delavcu z zmanjšano delovno zmožnostjo oziroma invalidu. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. list SFRJ št. 23/82 in 77/82) določa definicijo invalidnosti in zmanjšane delovne zmožnosti takole: /33. člen Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja/ »Invalidnost po tem zakonu je podana, če nastane pri zavarovancu zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, katerih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije, zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za dela oziroma delovne naloge, na katere je bil razporejen in jih je opravljal pred nastankom invalidnosti ter ža dela oziroma delovne naloge v temeljni organizaciji, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni sposobnosti. barve na etiketi (za pranje) samo do 60°C, medtem ko se za nas zahtevajo večje obstojnosti. Pogled naprej Elektronski tiskarski stroj Famox 3 je torej pričetek uvajanja računalništva v sodobno konfekcoijsko in oblačilno industrijo. Čas, ki prihaja, bo temeljil na nadaljnjem razvoju računalniške tehnologije in vse večjega uveljavljanja računalnikov v vse delovne procese. Vprašanje je le, kdaj se bomo soočili s tem in si pridobili ustrezna znanja in izkušnje. Torej začetek pridobivanja izkušenj je pred nami z novim Famox 3 tiskarskim strojem. Hubad Anka VARSTVO INVALIDOV Zmanjšanje delovne zmožnosti je podano, če zavarovanec ni več zmožen z normalnim delovnim naporom, ki ne ogroža njegovega zdravstvenega stanja, opravljati poln delovni čas del oziroma delovnih nalog, po katerih se po prvem odstavku tega člena ocenjuje invalidnost. Preostala delovna zmožnost je podana, če lahko zavarovanec, pri katerem je ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost, najmanj polovico polnega delovnega časa opravlja dela oziroma delovne naloge, na katere je bil razporejen in jih je opravljal pred nastankom invalidnosti ter dela oziroma delovne naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenimi delovnimi izkušnjami, ali če lahko po poprejšnji prekvalifikaciji ali dokvalifikaciji ali brez prekvalifikacije ali dokvalifikacije opravlja poln delovni čas druga dela oziroma delovne naloge. Izguba delovne zmožnosti je podana, če zavarovanec ni več zmožen za delo.« Ob določilih tega člena velja poudariti to, da se invalidnost, zmanjšana delovna zmožnost oziroma preostala delovna zmožnost ugotavlja pred invalidsko komisijo in delavec uveljavlja te pravice po pravnomočnosti sklepa. Delavci v TOZD pa so v skladu z zakonom, SaS o združevanju dela delavcev v TOZD, družbenimi dogovori in SaS dolžni zagotoviti varstvo delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb s tem, da jim zagotovijo prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo ter dela in naloge, na katerih bodo lahko delali po prekvalifikaciji oziroma dokvalifikacij. /142. člen Zakona o delovnih razmerjih/: »Delavec, pri katerem nastopi invalidnost, ima pravico opravljati svoje oziroma drugo ustrezno delo, če ga lahko opravlja glede na preostalo delovno zmožnost brez prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije. Za delavca, ki mu je zmanjšana zdravstvena ali delovna zmožnost in je z rehabilitacijo usposobljen za določeno delo, se šteje, da je zmožen za delo, za katero je z rehabilitacijo usposobljen.« Z dopolnitvijo zakona o delovnih razmerjih in izpeljanimi samoupravnimi akti SPIZ je bilo določeno tolmačenje SVOJEGA oziroma DRUGEGA ustreznega dela. Za svoje delo se smatra delo, ki ga je delavec opravljal pred nastankom invalidnosti oziroma zmanjšane delovne zmožnosti in vsa tista dela, ki bi jih delavec lahko opravljal glede na svojo strokovno izobrazbo in z delom pridobljenimi izkušnjami, torej je SVOJE DELO tudi delo, ki je lahko nižje ovrednoteno, če le ustreza delavčevi strokovni izorazbi oziroma z delom pridobljenim izkušnjam. Invalidnost pa je podana poleg trajne zdravstvene okvare le, če v TOZD oz. OZD ni del in nalog, ki bi jih šteli za SVOJE DELO. V kolikor pa ta so, se pri delavcu ugotovi le neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti ali spremenjena delovna zmožnost. V prvem primeru (invalidnost) gredo delavcu sredstva zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu iz sredstev SPIZ, v drugem in tretjem primeru pa v skladu z določili statuta SPIZ in samoupravnih splošnih aktov DO iz sredstev delovne organizacije. /143. člen Zakona o delovnih razmerjih/: »Da se omogoči delavcu iz prejšnjega odstavka uspešno opravljati ustrezno delo in da se mu omogoči dosegati delovne uspehe v skladu z njegovo delovno zmožnostjo, je dolžna temeljna organizacija z ustreznimi sredstvi in pripomočki takemu delavcu ustrezno prirediti delovne naprave in priprave ter delovno okolje, kjer naj bi delavec opravljal svoje delo, preden je nanj dokončno razporejen.« Zakon obvezuje TOZD, da delavcu invalidu priredi delovno mesto tako, da mu omogoči opravljati dela in naloge glede na njegove psihofizične sposobnosti, v kolikor pa to ni možno, pa ima invalid pravico do del in nalog, ki jih glede na zdravstveno stanje lahko opravlja. Zaščita invalida do opravljanja primernih del in nalog v TOZD je izražena na več načinov in sicer: - v kolikor so v TOZD dela in naloge, ki bi jih invalid-lahko opravljal, pa zanje ni usposobljen, mu je to TOZD dolžna zagotoviti z dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo. V času čakanja na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo paima invalid tudi pravico do denarnega nadomestila v skladu s samoupravnim splošnim aktom; - če v TOZD ni prostih del in nalog, ki bi jih invalidni delavec lahko opravljal, ima invalidni delavec pravico razporeditve na dela in naloge, ki jih opravlja drugi delavec, temu delavcu pa je TOZD dolžna zagotoviti druga dela in naloge, glede na njegovo strokovno usposobljenost; - kadar invalidnemu delavcu ni možno zagotoviti primernih del in nalog niti s preureditvijo delovnega mesta, prerazporeditvijo, dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo, je TOZD po zakonu dolžna zagotoviti primerna dela v drugi TOZD oziroma celo v drugi DO, kar se sklene s posebnim sporazumom obeh organov upravljanja. Za čas čakanja na prekvalifikacijo ali drugo ustrezno delo ima delavec v skladu s 66. členom pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo pravico do nadomestila OD v višini 80%, ki ga je prejemal v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti. Pri obravnavi problematike invalidov, delavcev z spremenjeno delovno zmožnostjo in delavcev, ki jim grozi neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, velja poudariti, da je glede na zaščito, ki jo uživajo po zakonu, potrebno upoštevati zakonska določila in samoupravno dogovorjene postopke. Postopek za priznanje invalidnosti na predlog lečečega zdravnika oziroma medicine dela priznava invalidska komisija in delavec lahko uveljavlja te pravice po pravnomočnosti sklepa. To je potrebno poudariti zato, ker v praksi prihaja do težav, ker je delavčevo zdravstveno stanje slabše že pred izdajo sklepa oziroma določbe in se išče primerne rešitve s prerazporeditvijo na druga dela. V kolikor je delavec pri tem razporejen na druga dela z nižjo analitsko ocenitvijo, se lahko zgodi, da ne bo prejemal razlike oziroma nadomestila v delovni organizaciji, ker bo pred invalidsko komisijo ugotovljeno, da delavec opravlja delo, ki utreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Prerazporeditev na drugo delo ob priporočilu zdravnika je lahko tako le začasno, brez ustrezne odločbe, seveda pa včasih tudi zdravnik težko oceni, ali bo pri delavcu priznana invalidnost ali spremenjena delovna zmožnost, pa ga TOZD ne more in ne sme premeščati na druga dela, če se pred invalidsko komisijo ne ugotovi, da so dela in naloge za delavca primerne. V primeru ugotovljene invalidnosti delavec uveljavlja razliko osebnega dohodka pred Skupnostjo pokojninsko invalidskega zavarovanja, v primeru spremenjene delovne zmožnosti pa v temeljni organizaciji. /68. člen Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo: »Delavec s spremenjeno delovno zmožnostjo oziroma podano neposredno nevarnostjo za nastanek invalidnosti, ki je razporejen na drugo delo, na katerem prejema nižji osebni dohodek kot ga je prejemal na prejšnjem delu, ima pravico do nadomestila zaradi manjšega dohodka na drugem delu ob naslednjih pogojih: - da ima delavec najmanj 15 let delovne dobe v delovni organizaciji oziroma da ima najmanj 20 let skupne delovne dobe, od tega najmanj 5 let v DO in delavka najmanj 10 let delovne dobe v DO oziroma da ima najmanj 15 let skupne delovne dobe, od tega najmanj 5 let v DO.« Delavci v TOZD in DO del sredstev za osebne dohodke solidarno združujejo za nadomestila delavcem z zmanjšano delovno zmožnostjo, delavec oziroma delavka pa pridobi pravico do teh nadomestil po določenem času v delovni organizaciji. /69. člen Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo/: in se mu ta priznava z odločbo invalidske komisije. V primerih invalidnosti uveljavlja pravice do nadomestila pri Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja, če pa gre za spremenjeno delovno zmožnost oziroma neposredno nevarnost za nastanek invalidnosti, pa to uveljavlja v OZD. Reševanje te problematike je v praksi povezano z vrsto problemov, od primernosti del in nalog in danih možnosti, pa do ureditve vseh formalnih postopkov, ki trajajo tudi do leto dni. V tem času mora biti primerno sodelovanje med delavcem, delovno enoto, kadrovsko-socialno službo, zdravnikom, Skupnostjo pokojninsko invalidskega zavarovanja in invalidsko komisijo, uveljavljanje pravic in nadomestil pa se lahko prične šele po dokončnosti odločbe oziroma sklepa. Da so delavci - invalidi, delavci z spremenjeno delovno zmožnostjo in delavci, ki jim grozi neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti v naši družbi dejansko zaščiteni, govori tudi določilo zakonodaje, da ima delavec v času čakanja na prekvalifikacijo oziroma ustrezno delo pravico do nadomestila osebnega dohodka in da v primerih, ko dela in naloge, ki so primerne za delavca invalida, zaseda zdrav delavec, ima invalid pravico do prerazporeditve na ta, sicer zasedena dela in naloge, V obeh navedenih primerih gre za sicer skrajne ukrepe oziroma možnosti, vendar z zagotovitvijo, da se problem invalidov in delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo reši v čim krajšem času in na najprimernejši način. Bogo VViegele Mariji Škapin lavno priznanje Kamnika »Stopnjevanje višine nadomestila osebnega dohodka zaradi prerazporeditve na drugo ustrezno delo:« Pogoj Delavka Delavec % 10 let v DO 15 let v DO nadomestila 10 let 15 let 70% 11 let 16 let 72 % 12 let 17 let 74 % 13 let 18 let 76 % 14 let 19 let 78% 15 let 20 let 80 % 16 let 21 let 82 % 17 let 23 let 84% 18 let 23 let 86% 19 let 24 let 88 % 20 let 25 let 90 % 21 let 26 let 92 % 22 let 27 let 94 % 23 let 28 let 96% 24 let 29 let 98 % 25 let 30 let in več in več 100 % Pogoj Delavka Delavec 15 let 20 let skup. del. skup. del. % dobe dobe nadomestila (5 let v DO) (5 let v DO) 15 let 20 let 70% 16 let 21 let 73% 17 let 22 let 76% 18 let 23 let 79 % 19 let 24 let 82 % 20 let 25 let 85 % 21 let 26 let 88 % 22 let 27 let 91 % 23 let 28 let 94% 24 let 29 let 97 % 25 let 30 let in več in več 1 00 % Višina nadomestila zaradi prikrajše-vanja pri OD na drugem delu je odvisna od pogoja delavčeve delovne dobe v delovni organizaciji oziroma skupne delovne dobe. Delavka, ki ima 10 let delovne dobe in delavec s 15 leti delovne dobe v delovni organizaciji pridobi pravico do 70% nadomestila v razliki OD in se mu letno stopnjuje tako, da 10 let pred upokojitvijo doseže polno nadomestilo, delavec oziroma delavka z najmanj 5 let delovne dobe v DO in 20 oziroma 15 let skupne delovne dobe si to pravico pridobi v enaki višini, vendar jo glede na izpolnjevanje pogojev za upokojitev lahko prejema krajši čas kot delavec z daljšo delovno dobo v DO. V obeh primerih pa 10 let pred upokojitvijo pridobiva pravico do polnega nadomestila razlike v osebnem dohodku. V razmišljanjih o ureditvi zaščite delavcev - invalidov, delavcev z spremenjeno delovno zmožnostjo in delavcev, ki jim grozi neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, velja poudariti, da delavec dokazuje delovno zmožnost pred invalidsko komisijo Na predlog družbeno-političnih organizacij v Delovni skupnosti skupnih služb je občinska skupščina ob prazniku občine Kamnik podelila javno priznanje tov. Škapinovi za dolgoletno prizadevno delo in aktivnost v samoupravnih organih. »Zelo sem bila presenečena, prijetno presenečena, ko sem zvedela za priznanje. Kaj takšnega res nisem pričakovala. To priznanje nekako zaokrožuje zaključek mojega dela. Mislim pa, da je v Svilanitu še nekaj delavcev, ki so vrsto let marljivo delali in se vključevali v samoupravno in družbe-no-politično življenje in bi si prav tako zaslužili takšno ali podobno priznanje,« je rekla Marija ob najinem kramljanju o Javnem priznanju, ki ji je bilo podeljeno ob občinskem prazniku na predlog družbeno-političnih organizacij v DSSS. Zamisel o poteku razgovora je splahnela, ko so se nizale^ misli o njenem prihodu na delo v Šmarco, o tem, kako se je delalo nekoč, o tem, kakšna je razlika v samoupravljanju pred leti in danes. »Delala sem v pisarni, toda če je bilo potrebno prijeti za drugo delo, je bilo pač treba, ker se je delo moralo opraviti. Nihče ni niti pomislil, če je to tudi njegovo delo, o tem, ali je to zapisano v opisu del in nalog, ni nihče niti razmišljal. Predpostavljeni je pač naro- čil, kaj je potrebno narediti. Vedeli smo, da delamo za svoje in naše skupno dobro. Velikokrat je bilo potrebno iti iz Šmarce v Mekinje, tudi v dežju in snegu, o kakšnem prevozu takrat ni bilo govora in če je bil dež, si bil pač moker. V spominu mi ostajajo tudi pota z ročnim vozičkom, ko smo se že preselili na Perovo, od tovarne do železniške postaje. Izdelki so pač morali na železnico, naložili smo voziček in ga dva ali trije vlekli in potiskali po makadamu. Zlasti v času prisilne uprave se mi zdi, da se je ta pripadnost Svilanitu še bolj okrepila, čutili smo, da je naša prihodnost v največji meri odvisna od nas samih. In uspelo nam je.« Spomini na tista leta so Mariji ostali trdno zapisani in v primerjavi z današnjimi časi ugotavlja velike razlike. Občutek ima, da mnogi ne znajo ceniti to, kar imamo. Od pogojev dela, malice, letnega dopusta in še in še . . . »Razumljivo je, da je razvoj prinesel višji standard, toda zavedati se moramo tega, kar imamo in to tudi ceniti, ne smemo kar naprej hlastati za več in boljšim in biti nezadovoljni s tem, kar je,« je ugotavljala Marija ob tem, kar je bilo nekoč in kar je danes. »Pri delu in v samoupravnih organih je bilo v preteklosti več zavzetosti, bilo pa je tudi vse bolj konkretno, realnejše. V delavskem svetu smo razpravljali o naših planih in rezultatih ter delu, vedeli smo, kaj hočemo in iskali poti, kako bomo to dosegli. Danes pa so razprave preveč načelne, zdi se' mi, da se vsebina kar razvodeni in da so sestanki skoraj sami sebi namen, ljudje pa o tem kar nekam apatični. To mislim, da ni dobro in da zato tudi ne more biti dobrih rezultatov. In pogoji za delo in poslovanje se tako hitro spreminjajo, da človek temu komaj sledi. Pogoji bi morali biti za vse enaki in imeti osnovo v delu.« Ko se pogovarjava o delu in pogojih dela v naši družbi, se začne pogovor tudi o njenem delu prodajnega referenta, o njenem delu v pisarni, o neprestanem zvonjenju telefona, želji, da kupcu ustrežeš, da želiš in zahtevaš, da je tisto, kar je bilo obljubljeno, tudi poslano. Marija pravi: »Vem, da sem bila sitna in da so me imeli za sit- Tov. Škapin Marija je zaposlena i/ DO Svilanit 33 let, od tega na delovnem mestu komercialist za prodajo brisač že 21 let. V času svojega dela se je izkazala kot vestna in marljiva delavka in je s svojim osebnim prizadevanjem dosegla natančnost in ažurnost poslovanja tako, da so kupci proizvodov naše DO v celoti zadovoljni. Zaradi tega je tov. Škapin Marija pri vseh kupcih dobro znana in uživa pri njih neprecenljiv ugled, s čimer veliko prispeva tudi k ugledu Svilanita na domačem trgu. no n zoprno Marijo, malo pa jih je razmišljalo o tem, da sem mnoge kritike slišala zaradi napak drugih in da kupca ne moreš zavrniti, ker smo od njega odvisni. V tovarni se s sodelavci lahko tudi skregaš, pa delo ne bo trpelo zato, s kupcem pa to ne moreš. Zvestoba in poštenost pa se najlepše pokaže v težkih časih. In ob odhodu v pokoj sem doživela nekaj zelo lepih trenutkov, ko sem čutila, da je vez med menoj in sodelavci pri trgovskih organizacijah z leti postala več kot samo poslovni odnos in da bodo mnoge vezi tudi po mojem odhodu ostale.« Marija še ni izpolnila pogojev za polno delovno dobo, pa se je kljub temu upokojila. Pravi, da se je odločila, storila in da ji za to ni žal. »Svoje osebne potrebe bom tudi ob pokojnini lahko izpolnila. Čutila sem, da je čas, da se delo prepusti mlajšim. Zelo mi je žal, da danes nimajo vsi mladi možnosti za takojšnjo zaposlitev, po končani šoli ali ko doštudirajo. To je breme za starše in otroke, še večja pa je škoda pri mladih, ker si ne morejo pridobiti izkušenj. Brezdelje jih kvari in že v tako slabših pogojih življenja za mlade mislim, da je to škoda, ki se nam bo še krepko maščevala. Odšla sem v pokoj, počutim se dobro in uživam ob delu doma, na vrtu, v rekreaciji. Komaj čakam, da se upokoji še mož in mislim, da nama bo potem še lepše, samo da bova zdrava.« Pogovor sva nadaljevala o življenju v Kamniku, kaj smo in kaj bi še lahko , pa nismo storili. Moti jo, da Kamniški stari grad sameva in propada. Včasih je bil obiskan in če bi bil primerno urejen, tudi danes v času množične rekreacije ne bi bil zapuščen. »V gostinstvu v Kamniku manjka »duše«, Planinka in Malograjski še zdaleč nista več tisto, kar sta bila. Privatne gostilne pa lahko uspevajo, torej možnosti so, nekaj je narobe v ljudeh in ne v pogojih. V Kamniku ima človek včasih občutek, da se za vsako stvar najde nekaj ljudi, ki delajo proti. Domžale niso tako daleč, pa je razlika ogromna. Žalostno je, da Kamnik s precej industrije ne more urediti veleblagovnice in denar naših delavcev odhaja že vrsto let v Domžale, Kranj in Ljubljano. Škoda!« V razmišljanjih o tem, kaj bi v Kamniku lahko bilo, pogovor obrnem spet na Svilanit, kaj misli o tem, kaj naj bi in kaj naj ne bi, tako kot vidi sama danes, ko njena eksistenca od njega ni več odvisna. »Mislim, da delo in stroji v teh časih lahko obdržijo tovarno in ji omogočijo kasnejši razvoj. Stroji so stari in jih bo treba zamenjati. Novi stroji bodo naredili več, čez čas tudi za nove prostore. V teh časih, mislim, da je nespametno graditi. Želela bi, da Svilanit ne bi zašel v težave. Kljub temu, da sem upokojena, želim, da bi tovarna uspešno poslovala. Misliti je treba na razvoj, toda odločitev mora biti ob pravem času. Prepričana sem, da bo Svilani-tovcem uspelo ostati zdrav kolektiv. V prodaji smo se dobro razumeli in na sodelavce me vežejo lepi spomini. Razumevanje in tovarištvo pa je ob takšnih težjih časih potrebno.« V besedah je čutiti tople občutke do nekdanjih sodelavcev, besede zahvale za sodelovanje in prisrčno slovo ter darilo se ne morejo prenesti na papir, ker ni čutiti odtenka topline glasu zahvale za čas, ki je bil in občutke in misli, ki ostajajo. Bogo VViegele Od aktivne mladinke do družbeno politične delavke 22 let dela v DO - 21 let dela v družbenopolitičnih in samoupravnih organih .. . In za vse to: TITOVA PLAKETA Z LISTINO ob 35. obletnici samoupravljanja. Sonja Uhanova je bila že v šoli aktivna družbeno politična delavka. Vodila je mladinsko organizacijo in kot njena predsednica je bila vključena v družbeno politično delovanje tudi v občinskem merilu. V Svilanitu so mladinko Sonjo postavili na čelo mladinske organizacije. Polna mladostnih idealov in zavedajoč se velike odgovornosti je to funkcijo opravljala skrbno in vestno. Mladinska organizacija je bila tedaj številčna in vse delovanje mladine se je razvijalo v okviru te organizacije. Bili so kot ena družina. Svoje cilje so videli razločno pred seboj, povsod so nastopali enotno kot eden za dobrobit Svilanita s ciljem zainteresiranosti in pridobiti za ta skupni cilj čim več mladih. Tesno so sodelovali z mladinskimi organizacijami drugih delovnih organizacij, posebno radi so se srečevali z mladinci Novoteksa. Sonja je kot predsednica mladine zastopala njihove interese v organih samoupravljanja v delovni organizaciji, aktivno je delovala tudi v mladinski organizaciji na nivoju občine. Sonja je kasneje prevzemala še mnogo odgovornih položajev. Ni se ustrašila velike odgovornosti, ki jih prinesejo s seboj imenovanja za sekretarja ZK v TOZD niti v DO. Vsa leta je bila članica ali predsednica DS TOZD FROTIR ali DS delovne organizacije. Spominja se težkih časov, ko so Svilanit pestile težave in je DS stal večkrat pred sprva na videz nerešljivimi problemi, ki pa so jih z voljo in skupnimi močmi premagovali. Spominja se, kako se je kot članica DS v.splošni akciji za ukinitev nočnega dela za ženske borila za uresničitev takšnih predlogov in kako je kas- neje kot članica istega DS podpirala ravno nasprotne težnje, ker se je zaradi proizvodnje za izvoz pokazala takšna potreba. Na moje vprašanje, kaj meni o samoupravljanju pri nas v preteklosti, pa tudi v sedanjem trenutku, mi je Sonja pripovedovala približno tako: Če hočeš delovati na družbenopolitičnem področju, moraš biti fleksibilen, širok, čutiti moraš z delavcem. Delovanje v ozkih okvirih formalizma ne pripelje nikamor. Sonje odgovorne funkcije niso oddaljile od delavca, temveč so vezi med njo in delavci utrdile. Tudi v najtežjih situacijah je znala delavcem obrazložiti stališča in predlagane sklepe zavedajoč se vedno velike odgovornosti ob tem. Zasledovala je izvajanje sklepov in ni ji bilo vseeno, če so nekateri ostali le na papirju. »Samouprava je zelo dobro zamišljena in beseda sama že pove, kaj naj bi to bilo.« Vendar pa Sonja meni, da je naša samouprava zašla v neko krizno obdobje. Mnoge stvari, določene in opredeljene z našimi zakoni, delavski sveti le še avtomatično potrjujejo, n. pr. potrjevanje zaključnih računov, podpisovanje samoupravnih sporazumov . . . Delavski odločamo sedaj le še o razporejanju minimalnega dela sredstev. Na razpravah o osebnih dohodkih pa se povsod čutijo osebni interesi. Mnogi delavci - delegati se ob takšnih prilikah težko vživijo v svojo nalogo - zastopati svojo enoto, sodelavce in gledati na probleme ne samo v ozkih okvirih svoje enote ampak delovne organizacije in širše družbene skupnosti. Vsi bi se morali zadevati, da se moramo boriti za skupne cilje in pri tem ne moremo popustiti ozkim interesom posameznikov. Včasih se premalo zavedamo, kako odgovorno je izbiranje delegatov. Preveč je žal takšnih, ki sprejmejo funkcijo, z njimi pa ne tudi naloge. V problematiko se moraš poglobiti in jo spoznati, saj drugače ne moreš predlagati ukrepov ali rešitev. Mnogi sestanki so zaradi tega netvorni. Naše gospodarstvo je preobremenjeno, zato delovnim organizacijam ostaja premalo sredstev. Na to delavec -samoupravljalec ne more vplivati in ne more ničesar spremeniti. Vidi le, da mora delati še naprej na zastarelih strojih, da je oprema dotrajana . . . Zaradi podobnih problemov pada interes za delo na področju samoupravljanja, delegati se ne udeležujejo sestankov, mnogi prihajajo na sestanke nepripravljeni. GASILKAM ODPRTA VRATA ZA REPUBLIŠKO TEKMOVANJE Čestitke in pohvale so namenjene zopet »Svilanitovim« gasilkam, ki so na regijskem tekmovanju v Litiji dosegle prvo mesto in si s tem na stežaj odprle vrata za republiško tekmovanje, ki bo jeseni. Pri pripravah za regijsko tekmovanje so bile naše gasilke zelo resne, saj so se zavedale, da bo konkurenca večja kot v Kamniku. Od pričakovanih šestih udeleženk iz treh občin, se ekipi iz Domžal nista udeležili, tako da smo pričakovali hud boj le med ekipama Litije in ekipo iz Kamnika. Zgodaj zjutraj smo se 22. junija zbrali v gasilski shrambi »Svilanit«, da smo še zadnjič pregledali vso opremo, ki smo jo potrebovali za tekmovanje. Ko smo se prepričali, da je vse v redu, smo se odpeljali proti Litiji. Da bi pozabili na tremo, smo se v prijetnem razgovoru kar dobre volje pripeljali do mesta, kjer je prometni znak oznanjal kraj »velikega« dogodka - Litija. Do- bra volja je nekoliko splahnela ob slabo pripravljenem tekmovalnem prostoru. Pred bazenom, kjer so se skla-pljale sesalne cevi, je bil posut leš in bali smo se, da bo prišel med spojke, kar bi seveda hudo oviralo delo. Težavam se je pridružil še blaten teren. Ampak ker so naše punce korajžne, da jim ni para, se niso »pustile« slabim pogojem in so se dobro držale ter dosegle najboljši čas pri vaji z motorno brizgalno. Pri drugi vaji - raznoternosti - ni šlo vse tako po »maslu«, a ob pogledu na tekmice, ki so se tudi otepale s težavami, je bila slaba volja brž pregnana. Po končanem tekmovanju smo bili z rezultati tekmovanja zadovoljni in pričakovali smo najugodnejši razplet objave rezultatov. Seveda so naše gasilke ob razglasitvi razočarano, kot rožice, povesile glavice, ko je bila za zmagovalno ekipo proglašena LIBER-GA, ekipa SVILANIT pa šele druga. Ker se nam je rezultat zdel sumljiv, smo na to opozorili regijskega poveljnika, ki je zatrdil, da so rezultati pravilni. Razočarani smo se odpeljali domov, okrepčilo na »Milem vrhu« pa nam je vrnilo drobec Židane volje. Že naslednjega dne pa nas je silno razveselilo obvestilo OGZ: »Pri članicah Liberga je bila računska napaka pri končnem, seštevku in odštevku za 100 točk in s tem zamenjava prvega in drugega mesta.« Računske pomote smo bili seveda zelo veseli, saj nam je prinesla zasluženo prvo mesto. Zato smelo čestitamo vsem našim članicam in jim želimo, da bi bile tudi na republiškem tekmovanju tako uspešne. Ostale članice kolektiva pa vabimo, da se nam pridružijo in sodelujejo z nami! NA POMOČ! Alojz Golob Upajmo, da bo Komite za spremembo zakonodaje pripravil kakšne primerne dejavnosti. Kajti samouprava omejena s kopico zakonov, ki jih mora delavec spoštovati, ni več samoupravljanje. Ko sem nekoč pregledovala poročila o udeležbi na sestankih, sem ugotovila, da je udeležba iz leta v leto slabša. To je zelo neodgovorno, saj se mora delegat zavedati, da je izbran zato, da bo zastopal mnenje širše skupine delavcev in se zato mora udeležiti sestankov. Seveda so takšni neodgovorni delegati v manjšini. Večina se udeležuje sestankov, prihajajo na seje celo delavci iz nočne izmene, ali žene matere, ki si morajo za čas sestankov poiskati dodatno varstvo za otroke . . . »Sama nimam otrok« je povzela besedo Sonja, »in zato sem se tem laže posvetila družbeno političnemu delu. Dosti svojega prostega časa sem porabila za to in ko se sedaj oziram nazaj na to svoje 21-letno delovanje, mi tega ni žal tudi sedaj ne, ko vidimo, da naš položaj ni rožnat. Mislim, da bi brez tega delovanja bilo življenje prazno.« »Sonja, katere funkcije pa opravljate sedaj?« »Na svojo lastno željo imam začasen predah v družbeno političnem delovanju in sem brez kakšnih posebnih zadolžitev na družbeno političnem področju. Rada bi se bolj intenzivno posvetila svoji stroki, rada bi doštudirala in za to potrebujem veliko časa. Če bo kdaj potrebno, bom še vedno rada delovala na družbeno političnem in samoupravnem področju. Menim pa, da moramo dati čim širše možnosti mladim. Naj se oni uveljavijo in čim bolj tvorno delujejo v našem samoupravnem sistemu.« Alenka Doplihar PUMI Izdelava in prodaja kemičnih izdelkov priporoča kvalitetne izdelke:. LAS GEL 80 ml - utrjevalec pričeske (220 din) KAMILICA 60 ml - zaščitni gel za roke (109 din) LAS 4-5 komplet za hladno trajno (390 din) AFTER SHAVE gel po britju (260 din) PUMI odstranjevalec madežev (170 din) PUCELJ France, dipl. ing. Titov trg 8, Kamnik SO NAGRADE ZA POČITNIŠKO DELO PRENIZKE? O potrebnem številu učencev in študentov razmišljamo že ob pripravi letnega gospodarskega plana, ko planiramo obseg materialnih stroškov, saj se nagrade oziroma plačilo za opravljena dela za učence in študente pokriva iz teh sredstev. Konkretno števi- lovno organizacijo pomeni cca 30% prispevkov od nagrade za opravljeno delo. Študentski servis učence obvezno zavaruje za primer nesreče pri delu. Določanje višine »počitniških« nagrad je v pristojnosti samoupravnih orga- Sršen Klavdija Grošelj Miranda lo učencev in študentov, ki jih v poletih mesecih sprejemamo na delo, pa nam v kadrovsko službo sporočijo delovne enote pred letnim dopustom tako, da izbiro opravimo v mesecu juniju. Z njimi lahko delno nadomestimo delavce, ki odidejo na redni letni dopust. Do nedavnega smo sprejemali učence v delovno organizacijo neposredno; v letu 1984 meseca avgusta pa smo se na zahtevo inšpektorja za delo občine Kamnik odločili za opravljanje počitniškega dela s posredovanjem Študentskega servisa, ki mu za posredovanje plačamo 10% od višine nagrade za opravljeno počitniško delo. Druga možna oblika sprejemanja učencev bi bilo sklepanje pogodbe o delu, za kar nimamo sredstev, ker so le-ta omejena z družbenim dogovorom; ali sklepanje delovnega razmerja za določen čas, kar za de- nov delovne organizacije. Do leta 1983 smo imeli določen razpon nagrad glede na dosežen uspeh učencev pri delu s tem, da smo lahko na normiranih delih izplačali nagrado po enakih merilih kot osebni dohodek brez stalnosti, konjukture in drugih podobnih dodatkov. Zaradi diferenciacije med fizično normirnimi deli in ostalimi deli in nalogami je bil 1984 samoupravnem organu posredovan predlog poenotenja nagrad v odstotkih od osnovnih vrednosti del in nalog, ki so jih učenci opravljali, različno glede na uspešnost pri delu. Zaradi določene razlike med nagradami za režijsko delo in za delo v proizvodnji je bila dana pobuda, naj se kriteriji za izplačilo nagrad povsem poenotijo. Tako so samoupravni organi dobili predlog, naj se nagrade izplačajo v višini 70% od najnižje plačil- ne grupe, ki jo izplačujemo s stimulacijo 10% + in 10% - glede na uspeh za vsa dela in naloge, ki jih učenci opravljajo ne glede na to, ali se opravljajo v neposredni proizvodnji ali izven neposredne proizvodnje. Pa poglejmo, kaj o samem delu med počitnicami in nagradami menijo učenci sami: SRŠEN Klavdija, je učenka usnjarske šole v Domžalah, obiskuje program IV. stopnje, je pa v mesecu juniju delala na delovnem mestu adjustiranje v šivalnici TOZD Frotir. Delo na adjusti-ranju brisač se ji ne zdi težko, ima pa občutek, da je količinska norma precej zaostrena, tako da norme ne more doseči. Za visoko normo so po njenem mnenju v veliki meri »krive« delavke same, ker si norme »višajo« same. Pravi, da je delo na adjustiranju včasih monotono, predvsem kadar je Delo, ki ga opravlja, ocenjuje za precej težko, ker je ob konicah tempo dela zelo hiter; delo se pričenja že zgodaj zjutraj pa tudi precej vroče je v kuhinji. Sama zvrst dela ji je všeč predvsem zaradi tega, ker se delovne operacije dokaj hitro menjajo tako, da delo ni monotono in dolgočasno. Organizacija dela je po njeni oceni v kuhinji dobra, z delavci v obratu se dobro razume. V delo so jo dobro uvedli, zato se je odločila, da bo ostala pri nas kar cele počitnice. Nagrada za delo se ji zdi poprečna in je z njo zadovoljna. KODRIČ Robert, bo šel v II. letnik srednje elektro šole - obiskuje program V. stopnje. Na delo pri nas je bil razporejen v enoto vzdrževanja in energetike. Delal je v gradbeni grupi, delo mu je všeč, malo je potožil glede prahu in vročine. Tovrstno delo bi rajši delal jeseni ali pozimi, ko je hladneje. Organizacija dela v obratu se mu zdi v redu, s sodelavci se je dobro razumel in ima občutek, da je delo pravilno razdeljeno. V Svilanit bi še prišel delat z željo, da bi opravljal dela iz svoje stroke. Za počitniško delo seje odločil zato, da bi si lahko s prihranki in zaslužkom v Svilanitu nabavi! kasetofon. Nagrada se mu zdi srednje velika, je pa čital, da nekatere delovne organizacije bolje nagrajujejo počitniško delo. Tako menijo nekateri učenci, žal pa se nismo mogli pogovoriti z nekaterimi učenci, ki so z delom predčasno prenehali, ker je po njihovem mnenju nagrada v višini cca 110,00 din na uro prenizka. Alojz Jerman potrebno zložiti večje količine enakih artiklov. Klavdija je pomagala tudi pri odpremi metražnega blaga, kar ocenjuje, da je precej težje od adjustira-nja. Delo ji je več in zato bi še rada delala pri nas. Nagrade za počitniško delo se ji zdijo prenizke. Ima občutek, da druge organizacije bolje nagrajujejo počitniško delo. Drugo leto bi rada spet prišla na delo v našo delovno organizacijo, vendar pričakuje in upa, da bodo nagrade za delo vsaj nekoliko večje. GROŠELJ Miranda obiskuje srednjo agroživilsko šolo v Kamniku; med letošnjimi počitnicami se je odločila, da bi delala v naši delovni organizaciji. Res je bila razporejena na dela v obrat družbene prehrane, kjer dobro opravlja dela. Za delo se je odločila zaradi zaslužka in da koristno izpolni čas, saj pravi, da bi bilo doma celo obdobje počitnic preveč dolgočasno. NAŠA SODELAVCA NA MEMORIALU FRANCA LESKOVŠKA4UKE Letos so se že devetič srečali kovinarji Slovenije na svojem delovnem srečanju, ki se je lansko leto, ko je bilg srečanje organizirano v Kamniku, poimenovalo v Memorial Franca Leskov-ška-Luke, revolucionarja kovinarja, ki je bil tudi častni občan Kamnika. Tokrat je bilo srečanje organizirano v srediču šaleške doline, v Titovem Velenju in tega sta se udeležila tudi naša sodelavca tov. Pipan Milan in Lipovšek Danilo. Da bi kaj več zvedela o njunem sodelovanju na tem delovnem srečanju, o namenu organizacije le-tega kot tudi o poteku samem, sem ju povabila na razgovor, kateremu sta se rade volje odzvala. Naj vam najprej predstavim naša »fanta« iz delovne enote vzdrževanje in energetika: Pipan Milan že 10 let opravlja svoj poklic, od tega največ v DO Titan, pred štirimi leti se mu je ponudila prilika, da se zaposli v naši delovni organizaciji, vložil je prošnjo in bil tudi sprejet na dela in naloge strugarja, katera tudi ves ta čas opravlja. Lipovšek Danilo pa je v Svilanit prišel še kot vajenec, se tu izučil ter se po končani odslužitvi vojaškega roka 1979 redno zaposlil kot ključavničar, po opravljenem tečaju za varjenje pa od 1980. leta opravlja dela in naloge varilca. Ko sem ju hitela spraševati, kako je bilo v Titovem Velenju, sta me pouči- la, da »vsakdo« ne more sodelovati na republiškem tekmovanju kovinarjev, pač pa po občinah in regijah pred tem potekajo izbirna tekmovanja. Tekmovanje kovinarjev obljubijanske regije, ki vključuje občine Domžale, Kamnik, Vrhniko, Grosuplje, Ribnico in Litijo, je bilo letos organizirano 8. junija v Domžalah in Kamniku. Na tem tekmovanju sta Milan in Danilo dosegla prvi mesti v svoji stroki in si s tem priborila priznanje, pokal in udeležbo na republiškem tekmovanju. Sicer pa Milan in Danilo nista novinca na regijskih srečanjih kovinarjev, saj je Danilo letos sodeloval že tretjič, Milan pa drugič. »Na ta tekmovanja se prijavljamo iz naše delovne organizacije samo midva in Preglov Miha, ki pa je imel letos smolo, saj je dosegel 4. mesto, kar je bilo premalo za udeležbo na republiškem tekmovanju,« pripovedujeta. Pojasnjujeta, da je podobno tudi v drugih delovnih organizacijah, saj se srečujejo na teh srečanjih eni in isti tekmovalci, tako da se med seboj že kar dobro poznajo. Še zlasti so se spoprijatelji s poklicnimi tovariši iz Ribnice, kjer bo prihodnje leto tudi izbirno tekmovanje. Na doseženi uspeh sta bila Milan in Danilo silno ponosna, saj jima prvo mesto pomeni potrditev samega sebe, da res nekaj veljata v svoji stroki. »Pretekla leta so prva mesta zasedali večinoma delavci iz Tita- na, le Mihu je enkrat uspelo osvojiti prvo mesto v rezkanju, letos pa smo naše konkurente le uspeli potisniti stopničko nižje,« mi razlagata. Poudarjata, da so takšna delovna srečanja tudi priložnost za izmenjavo delovnih izkušenj in znanja. Karavana 18 najboljših kovinarjev obljubljanske regije je 26. junija odpotovala proti Titovemu Velenju, kjer so jih prisrčno sprejeli. Po nastanitvi v internatih in domovih je dan minil predvsem v spoznavanju in pogovoru z -ostalimi udeleženci srečanja. Zbralo se je preko 300 najboljših kovinarjev Slovenije, poleg tega pa še številni spremljevalci, družbenopolitični delavci in ocenjevalne komisije, katerih naloga je bila, da je tekmovanje potekalo po vseh pravilih. Naslednji dan je bil sprejem udeležencev v Centru srednjih šol, kjer je Pipan Milan bila razstava inovacij kovinarjev Slovenije pod geslom »To smo naredili mi, slovenski kovinarji«. Razstava je bila pestra in bogata, saj so bile prikazane največje storitve domačih inovatorjev-kovinarskih delavcev Slovenije in si jo je ogiedalo precejšnje število tekmovalcev in drugih gostov, med njimi tudi predsednik slovenskih sindikatov tov. Marjan Orožen. Poieg razstave inovacij so si udeleženci srečanja lahko ogledali tudi razstavo likovnih del slovenskih kovinarjev, na kateri so delavci različnih poklicev in iz raznih delovnih organizacij kovinarske stroke širom Slovenije predstavljali svoje dosežke na likovnem področju. Po sprejemu so si udeleženci ogledali organizacije združenega dela v Titovem Velenju in delovna - tekmovalna mesta. Med tekmovalci je že vladalo napeto vzdušje, saj se je bližal teoretični del tekmovanja. »Gradivo za teoretični del smo prejeli že po pošti domov, vendar pa je bilo tako obsežno, da bi potreboval najmanj sedem dni, če bi ga hotel prebrati,« nekako v opravičilo pove Milan, ki ga je očitno prevelik zalogaj papirja odvrnil od misli, da bi ga pregledal. Danilo pa si je le vzel toliko časa, da ga je »na hitro« prelistal. Na vprašanja s področja stroke in varstva pri delu sta naša fanta še kar v redu odgovarjala, le samoupravljanje ... to pa je tako zapleteno in drugačno kot y praksi. Ko je bil prvi del preizkusa znanja za tekmovalci, se je kmalu z Internacionalo, ki jo je zapel mešani pevski zbor Gorenje, v Domu kulture začela otvoritvena slovesnost 9. delovnega srečanja kovinarjev Slovenije. Prisotne je pozdravil predsednik organizacijske- Lipovšek Danilo ga odbora tov. Ivan Kramer, ki je med drugim poudaril, da delovna srečanja kovinarjev postajajo sestavni del celotnih naporov naše družbe za uresničitev ciljev in nalog, ki smo si jih zastavili, kajti smo v času, ko smo primorani usmerjati vse naše sile v borbo za večjo produktivnost, večji dohodek in boljše gospodarjenje. Pozdravna govora sta imela tudi predsednik skupščine občine Velenje in predsednik sveta ZSS Velenje, ki sta vsem tekmovalcem, organizatorjem in gostom izrekla dobrodošlico v mestu, ki ima kovinarsko dejavnost zelo razvito. Poudarila sta tudi pomen takšnih srečanj, ki jih povezujejo delo, znanje in tovarištvo. Vsem udeležencem sta zaželela prijetno bivanje, tekmovalcem pa veliko uspeha v preizkusu znanja in sposobnosti. Naslednji dan je bil predviden za praktični del tekmovanja, zato se je bilo potrebno spočiti in se tudi psihično pripraviti nanj. Pripravljen je bil razpored tekmovalcev po delovnih organizacijah in tudi časovna razporeditev. Danilo pravi, da pri tem ni imel sreče, saj je moral svoje strokovno znanje prvi dokazati. »Okrog mene je bilo polno gledalcev in sodnikov, zato sem imel tremo in so živčki kar dobro delali,« se smeje spominja svojega nastopa. »Na takšnih tekmovanjih je zelo pomembno, da si zbran, saj lahko v hipu nepazljivosti narediš napako, ki se je ne da popraviti in se lahko kar posloviš od nadaljnjega tekmovanja. Ni tako kot v tovarni, ko lahko vzameš drug kos materiala in ga obdelaš. Kako je delo opravljeno, je v precejšnji meri odvisno tudi od razpoloženja, saj vsak dan ne gre enako dobro od rok. To kažejo tudi rezultati s tekmovanja, saj so bili nekateri zelo dobri kovinarji, ki so prejšnja leta posegali po prvih mestih, letos slabo uvrščeni,« pripovedujeta Milan in Danilo, ki sta se solidno uvrstila v prvo polovico tekmovalcev. Milan je zasedel 11. mesto od 28 nastopajočih, Danilo pa je po praktičnem delu zaradi že omenjenih razlogov zdrsnil z 10. na 13. mesto. Po končanem praktičnem delu tekmovanja je bilo poskrbljeno za pestro kulturno in družabno srečanje tja do 24. ure. Zadnji dan bivanja so si udeleženci lahko ogledali razstavo tekmovalnih izdelkov in zanimivosti me-' sta samega, na slavnostnem zaključku memoriala pa so podelili priznanja najboljšim tekmovalcem. Tako je končano še eno tekmovalno delovno srečanje kovinarjev, ki je obogatilo tekmovalce z novimi izkušnjami, katere bodo lahko vnesli v svoje vsakdanje delo in jim bodo služile za doseganje boljših delovnih uspehov. Milan in Danilo se bosta teh srečanj še udeleževala. Na uho sta mi šepnila, da bi rada sodelovala na zveznem tekmovanju kovinarjev, za kar pa se je potrebno še bolj pripraviti, pa tudi malo več zanimanja in spodbude s strani neposrednih vodij dela in delovne organizacije kot celote bi jima bilo dobrodošlo. Do sedaj sta bila prepuščena sama sebi in sta sama poskrbela za pravočasno prijavo na tekmovanje in tudi odobritev dopusta. Prvo mesto na regijskem tekmovanju je gotovo veliko priznanje za tekmovalca, delovno organizacijo in za vodje dela, ki so mu dali možnost in strokovno znanje, da je postal dober delavec. Prav bi bilo, da bi delovna tekmovanja in dosežke bolj cenili, saj so vrednostno višji kot tisti v športu ali kje drugje. Mislim, da se zato ne bi bilo odveč spomniti naših prizadevnih tekmovalcev v obliki majhnih simboličnih nagrad ali vsaj z morebitnim priznanjem. Senožetnik Mija Bodica ^fi!P 0ti',eX' arv^Llie l td'v in ve' rOZDRAVUf, ,$y Prizorišče dogajanja: neka neimenovana delovna organizacija Igralke in igralci: neimenovani delavci in delavke, katerim so zadnje podražitve popolnoma izpraznile žepe, denarnice, hranilne knjižice in tekoče račune Čas dogajanja: obdobje bližanja 80% .inflaciji (uradni!?) Tema: »Navali narod na sindikalne prodaje in razprodaje« V enem izmed delovnih obratov sledimo pogovoru dveh delavcev. Delavec A: »Ti, v sosednji fabrki so pa res klase. Delavcem so zrihtali kolesa in to celo na kredit. Vidiš, to se ravi, da sindikat nekaj dela. Nam delavcem je treba pomagat, ne pa samo prazno slamo mlati« Delavec B: »Jaz imam doma cel cirkus. Jeseni sem si kupil dirkalno kolo, da bi mal’ športaril, pa še mal' z dobrim izgovorom v oštarijo zavil. Zdej pa so babe čist ponorele, ko so tist' člank v Kamniškem občanu prebrale. Moja mi že nekaj dni ne da g maha in ga moram kup’t še njej. Problem pa je v tem, da nimam dovolj denarja. TisVga kupčka, ki ga imam pa za nov avto našpa-ran'ga, pa tud' ne bom zaradi babe načel. Ti, a misliš, da bi bilo fajn, če bi midva poklicala nš'ga glavn'ga sindikalista in ga pobarala, če si misli kaj sosednjo fabr'ko za vzor vzet'.« Delavca A in B stisneta glavi skupaj in pričneta z izdelavo strateškega načrta, kako prepričati sindikalnega predsednika, da bi tudi v naši delovni organizaciji »zrihtal kolesa na puf«. Toda, glej ga zlomka, tudi po glavi sindikalnega predsednika se že dalj časa motajo enake misli, ki mu ne dajo miru ne podnevi in ne ponoči. Spomni se na tov. VIP-a in zavrti telefon. Vljudne besede, prošnje in zahvale so potovale po telefonski žici na ušesa tega uglednega tovariša, ki menda lahko »zrihta kolesa na puf«. Medtem pa naša dva delavca še vedno kujeta načrt. Končno se delavec B opogumi in zavrti telefon. »Dober dan, tovarišica. Oprostite, ker vas motim. Vem, da imate veliko dela. Toda vseeno bi vas prosil, da mi posvetite minutko svojega dragocenega časa. Tukaj v naši delovni sredini so delavci izrazili željo, da bi tudi v našem podjetju poskusili dobiti kolesa na kredit. Veste, jaz ne prosim zase, ker ga že imam. Prenašam vam samo mnenje »baze«. Še enkrat hvala, ker ste me poslušala in na svidenje.« Delavec B odloži slušalko in si veselo po-mane roke. K njemu pristopi delavec A in ga povpraša po rezultatih pogovora. Delavec B ponosno dvigne glavo in zarenči: »Zdaj sem jim pa povedal vse kar jim gre. Babi je kar sapo zapiralo. Boš videl, če sedaj ne bo zrihtala ne bo nikoli. Samo meni se imate zahvalit za vse.« In še in še se je tolkel po prsih naš delavec. Okrog njega se je zbrala velika gruča ostalih delavcev, ki so poslušali z odprtimi usti. Junak dneva, ni kaj! Tako je naš sindikat oživel. Ob istem času mimo vratarja hiti sindikalna predsedica. V mislih se že pripravlja na sestanek s tov. VIP-om, da bi se dokončno dogovorila o nakupu koles. Joj, če bi delavci vedeli, kolikokrat je že zavrtela telefon, prepričevala, prosila in rotila tega tovariša, naj dokončno nekaj ukrene. Ima pa tudi že dovolj izkušenj, da ve, da so take sindikalne prodaje lahko tudi nakupi »mačka v Žaklju«. Delovne organizcije želijo prodati nekvalitetno blago in ga največkrat podtaknejo sindikatom. Na vso srečo je^ pogovor s tov. VIP-om obrodil sadove. Že naslednji dan so v tovarniškem glasilu objavili vest o nakupu koles vseh vrst na kredit. Glasilo je v hipu razgrabljeno. V telefonski centrali prihaja do velikih obremenitev in skoraj do »k ... šlusa«, saj vsi kličejo tovarišico predsednico in naročajo kolesa. Pri naročanju vsi spoštujejo načelo »vsa žlahta bližnja in daljna na kolo za zdravo telo«. Med naročniki so tudi taki, ki želijo nabaviti celo po tri kolesa. Nihče pa ni pomislil, da bo potrebno v naslednjih mesecih napolniti prazne želodčke, plačati kup položnic, preživeti dopust na morju, nakupiti šolske potrebščine in pokriti še cel kup drugih izdatkov. Tako je naš sindikat ne samo oživel, ampak tudi zaživel. Ko poide začetna koledarsko -nakupovalna mrzlica, v nekem drugem obratu sledimo pogovoru dveh delavk. Delavka A: »Popolnoma sem obupana. Včeraj se mi je dokončno pokvaril pralni stroj. Ubogi revež je zdržal kar petnajst let. Le kako si bom kupila novega, saj menda ta stane skoraj devet starih milijonov.« Delavka D: »Ja, to pa je res hudo. Pri takšnem življenjskem tempu kot je sedaj, si res ne moreš privoščiti ročnega pranja. Imam idejo, Kaj, če bi poklicali našo predsednico sindikata in jo pobarali , če misli kaj na nas uboge delavce. Lahko bi nam zrihtala nakup takih in podobnih predme-, tov na kredit, pa brez pologa seveda.« In glej ga, šmenta! Delavki stisneta skupaj glavi in dogodki se naprej zavrtijo po že ustaljenem postopku. Telefon, razgovori in potem zopet zbiranje v gruče in občudovanje pogumnih delavk, s pomočjo katerih-bomo lahko nakupovali vso vrsto bele tehnike na kredit, pa brez pologa seveda. V drugem obratu pa tovarišica predsednica zaskrbljeno zre v popisan list papirja. Spet ponudba za nov ugoden nakup na kredit. »Že, že, prodaja na kredit, vendar ne po novih ampak po starih cenah. Mi smo pa verjeli, da bodo delovne organizacije spustile cene na februarsko raven. Zdaj pa vidim, da so že na jesenski ravni letošnjega leta,« bolj sebi kot pa sodelavki dopoveduje naša predsednica. Na sosednji mizi ponovno zazvoni telefon. Spet poziv za predsednico. Tokrat urgenca iz oddelka za obračun OD, kjer si delavci dobesedno podajajo kljuko in vsi naenkrat hočejo imeti potrdilo o osebnem dohodku. Med njimi je tudi vrsta takih, ki imajo zasedeno že več kot eno tretjino osebnega dohodka. Tako je naš sindikat ne samo oživel in ne samo zaživel, ampak izpraznil žepe tudi našim delavcem. In še eden izmed resničnih dogodkov, ki se je dogodil na tako imenovani »MARIJA GELD« dan. Zgodil se je nekaj' trenutkov po tistem, kor,' so se izobesile plačilne liste. Vrata pisarne so zahreščale pod pritiskom mojega nekoliko preobilnega sodelavca. »Ti,« zavpije z gromkim glasom, da se mi kar stemni pred očmi, »a ti misliš, da bom jaz za tak denar hodil na šiht. Saj ste čisto znoreli. Namesto da bi vsak mesec dobil nekaj več, pa dobim vedno manj.« Pritisk je mojemu sodelavcu nevarno naraščal, tako da sem se resnično ustrašila za njegovo zdravje. Nekako ga mi je le uspelo pomiriti. Skupaj sva si ogledala plačilno kuverto in dragi moji, kaj mislite, da ugotoviva? Moj preljubi jeznoriti sodelavec si je privoščil sindikalno prodajo na kredit. Posledica pa seveda je, da je potrebno nabavljeno blago tudi plačati. Pa še doživljaj oziroma ena izkušnja več pisca tega članka. Sem pač med tistimi, ki so navdušeni nad sindikalnimi prodajami. Tokrat sem si predstavljala, kako dan in noč sedim za ši- občini je bil enak tip šivalnega stroja za polovico cenejši, če pa sem odštela še obresti za posojilo, je bil pa skoraj še enkrat cenejši. Moje sanje, da bom postala super šivilja, so se razpršile v nič. Zavrtela sem telefon in odpovedala naročilo. V sveti jezi sem želela prodajalcu povedati nekaj krepkih. Toda saj on končno opavlja Samo svojo delovno dolžnost. Tukaj je spet pristavila svoj piskerček delovna organizacija, ki se je želela znebiti visokih zalog po višjih cenah. Taka je bila torej moja grenka »sindikalno nakupovalna« izkušnja. »Glej, glej! Kaj pa v tistem kotu tam zopet šepetata naši vrli delavki. Aha, že vem! Toda skrivnosti vam zaenkrat še ne bom izdala. Lahko pa predvidevate, da bo kmalu kakšna sindikalna prodaja. Bliža se nakup ozimnice in tudi nove skrinje je potrebno preizkusiti. Kakšen obilen pujsek bi kar prav prišel. Pa tudi za vožnjo na super di-kalnih kolesih je potrebno imeti »super športno« oblačilo. Naj živi sindikat in njegove sindikalne prodaje!« »nesojena sindikalna nakupovalka« 310 (5060/00 3v3A/lU 810 1V17A/1U 1-.401,3u rt>U HOO'00 iu3<*/i>0 02 !>/68 21 ' lov 3684/10 z UU 03 0,10 1‘>1/!4 i/UU 1412/1' NETO OD •• 28.301,50 din DODATKI750,00 din OOTESLIAH: 19. 005,00 din 1')V KOČfiA K MiNl K ISli ‘ItTŠS NETO od: 38.730,50 dih odt«sv>aji: si.m, oo' zadovoljevanja potreba, u kakvim uvjetima rade i kako * "e ’"''' ' ' '- v """ ■ žive radnici itd. » /• v-, \c,viw"■,*>«*”- . dinara. Radnici mogu godišnji odmo\ i vC,!.l„\»<"'0 . 'fe^vc„,.r. so t . provesti u domu na Rabu. jednoj od 1 kamp-prikolica u raznim mjestima i zemlji, ili u k uči na Velikoj planini. Ima mo dječji vrtič. neriješenih stambenil ■blema i Kamnik - Trst - Bovi sekciji žena niktL Voda rad niča Ivana Skamen. kaži 600 km voziti kao od šale. Slovenjgradec-klističkoj ^ ovo citate, najšarmantnija bici-a koju je svijet vi-maraton: -Celovec -k. Riječ je o bici-irnice »Svila-sekcije. socijalna že da če tih „.v. jer sve članice puta t jed no cijele godine. desetak maratona, sudje-luju na raznim natjecanjima u Sloveniji. Ortodoksni biciklist kakav jesam. pa kao čovjek koji. kažu, vrlo primječuje žene s posebnim ženskim atributima. a u drugaricu Skamen. ljudi moji. idu nel| upravo čudesni atributi žene. poloi sam se nagovarajuči je da pri hvale ; nog -padobranca-. Nije mi pomoglo govaračko umiječe (o. okrutna žen« dok ove leptirice svojim -specijalkar k liže u koruškom moru rascvjetalih ba-\ gremova. ja vozim svog raspadajučeg ponyja po vrelom zagrebačkom asfaltu. ■Svilanit« je nesumnjivo Osim ekonomskih pol atelj uspješnos ica da direkto tku razgovora kaže: »Možete poči i naš pogon i razgovarati s rad Svi proizvodni prostori s bitan poki vanja jest činjenict >, svijetle. klimatizin ostorije. Nitko tu ne -šefuje« a u džepo' ^ giKlini1, kažu. ima punt' me, kako je i utkano u temeljni Ijenia našeg društva Višestruko se išestruko se vra-dnoj organizaciji i društvu u cjeli-ni. Radmk koji smisleno provodi slobod-no vrijeme svakako je prod ul lllFSsSrt nicima«. Svi proiz sta čiste, svijetle. klimatizirane, ugodne prostorije. Nitko tu ne -šefuje« s ruka-‘ ivatko radi s 3 m Dober dan,1 >11 SvO«"11 Torek, 18. junij SLOVENJ GRADEC - Velenje - Mozirje - Gornji grad - Črnivec - Kamnik 116 kilometrov Pred odhodom imamo še veliko dela: treba je napolniti zalogo jogurtov in sadja, pa 110-krat potegniti po jeziku z lepljivimi sličicami, ki so našle svoje mesto na robu kartic. Poslovimo se od prijaznih Pohorcev, drvimo proti Velenju; kot bi nas sam vrag preganjal po mislinjskem klancu čez Hudo luknjo; prav potruditi se moramo, da se lahko ustavimo pred velenjskimi semaforji. Zavijemo proti Mozirju, v prelepem Savinjskem gaju pa malicamo. Pospravimo in počistimo dno kozarca z arcnijami in se odpravimo proti Gornjem gradu. Zaidemo in pripeljemo v mestece pod Črnivcem po nekaj kilometrov dolgi makadamski cesti. Čeprav site cestnega prahu in kamenja, si privoščimo v Gornjem gradu pravo domačo govejo juho. Za moč, si pravimo v šali, ki jo potrebujemo za črnivško strmino. Že brcamo v klanec; ker nam hitrost ne jemlje sape, pojemo in osvojimo vrh s pesmijo: Čez gore, polja, po svetu naj doni, Slovenija preljuba, pri tebi smo doma ... Po petih dneh se srečamo s »svojimi«; čeprav še nismo na cilju, nam do zavesti nenadoma prodre: doma smo, konec je kolesarskega potepanja. Spustimo se po klancu in drvimo proti Kamniku, Malograjskem dvoru, kjer nas »hiša« pogosti z nageljnom in srninim golažem. Še pred tem napravimo častni krog čez Kamnik. Le sem ter tja nam pomaha kakšen znanec, večina Kamničanov pa po stari navadi drvi levo in desno, za opravki.. . Ko se odpravljamo proti cilju - Mengšu -nas kislo preseneti dež. Nataknemo si vetrovke in v dežju hitimo proti cilju. Po mengeškem polju pojenjuje, še pred tablo, ki oznanja konec našega popotovanja, pa dež »odneha«. V svoji kolesarski uniformi DOBER DAN, NAŠI se bližamo cilju. Zaslišimo strumne zvoke godbe, ploskanje množice ljudi in ganjene ne razumemo, da je to za nas ... Vrt Hrama Rožice je poln vrveža: naših mož, otrok, prijateljev, znancev, godbenikov in ljudi, ki jih prvič vidimo. Zaključujemo naše popotovanje, sprejemamo čestitke, vrtnice, ljubke plakete, izvirno »kolesarsko« torto; čutimo nekaj posebnega, prekrasnega: domač kraj, domače ljudi! Tudi SVILANIT! Namesto zaključka »Prijetno utrujena, srečna, se s svojimi vračam domov. Sem pa tja me požgečka skrb o kupu nepomite posode, razmetane sobe ... A v hodniku prijetno diši: po svežem, čistem . .. Pogled na čisto kuhinjo je kot balzam za nepotrebne skrbi, lep svež šopek na sredi mize pa je namenjen samo meni; LJUBO DOMA, KDOR GA IMA, so mi zapisali moji fantje, me spravili v jok in dali piko na »i« prečudovitemu potepanju ...« Ob spominu na dogodek se naši kolesarki še vedno zmočijo oči... A ne le nanj! In ne le njej! Skamen Ivana ’ W\. . ' X.. - < . • -V - Lep, sončen dan v objemu gora ... Vit33-ii^v»e ?0$o^Ce