7Б. Itlfflta. Mirovni konferenci a pada! — Položaj se izboljšuje. i mndL — Ponovne konference Wilioaa ln odbora ietvorloe • nas. — Beka naia? — Laiki Novi orlantezpreaa tez Ljubljano. (c>ej naša najnovjša poroeua.) — Nai lntervjn a Herronom. (oiej tekst) v Svbd Pismo v Pariz. »Pravda« prinaša v Četrtek 20-marca francosko (in srbsko) pismo od Jeana de Mayerhoffen, slovstvenika» glavnega tajnika pri odbora >Franoo-sko-srbske Zveze«, ki ga kolikor toliko poznamo po onem obisku v našem gledišču- Evo ga v prevodu: Hotel sem zato, ker eem jim prijatelj, ker jih imam rad zbog tega kar bo bili in kar so: zvesti zavezniki, junaški in zanesljivi vojščaki, ker sem živel med njimi tri leta v macedonski vojski, hotel sem b?*4 poleg njih na dan razglasitve njih narodnega ujedinjenja. Ker mi je kot Francoza (tujcu) prepovedan vhod v Skupščinsko dvorano, sem se vtihotapil do vrat da vidim prihajat! one, ki ee jim je bilo udeležiti na vzvišenem in edinstvenem dogodku njihove sodobne zgodovine: na otvoritvi Pred-parlamenta, predetraže TJstavotvorne skupščine, ki bo razložila zahteve in prava jugoslovanskega naroda, ravnokar osvobojenega in združenega z njih srbskimi brati- 10 30 * * • Naposled je odbila ta ura, svečana med svečanimi po zaslugi Junaške in pobedonosne Srbije, toliko zar željena ura, živi sen Velikega Kara-džordža, in sicer baš eden od njegovih cenjenih potomcev, slavljen in ljubljen, jo sliši in jo posvečuje za vselej z ne-zabnimi besedami Ujedinjenja ia Prostosti- Vse sem videl, fill so mimo mene: Srbi iz stare Srbije in iz Banata, Hrvati, Slovenci, Bosanci in Her ce go vež, Črnogorci in Dalmatine!, vsi m držali glavo pokonci kakor nikdar doslej, prvi ovenčani s slavo, drugi ozarjeni z blag o tvorno lučjo zore Oslobojenja, Videl sem jih vre . • - Slovani so in ako ee jim noša razlikuje, njih duša je ieta_ Kar eo prejeli od oevajažev, ki eo jim vladali neprestano, to eo njih napake — kakor se učenec oprijema učiteljevih navad in ga potle smeši; oni še nosijo na sebi tanko plast lažne uglajenosti, katero bo jim gospodarji znali vsiliti in ki so jo morali oči to kazati, da jih ne bi preganjal! • - • Ako se imperializem oslanja samo na to vri an jo in površno prevleko narodov, da bi jih proglasil za svoje, ee bodo hitro otresli tega pokosta; nekateri ga že odmetajo. odkar ni več zavojevača, da jih vohuni, in odkar smejo misliti na gias- Otti so Slovani in za dokaz nočem drugega vzgleda nego to, kar sem videl na svoje oči: bilo jih je okoli mize dvajset iz vseh krajev bodočega kraljestva in govorili so med seboj- Raznolika jim je bila oprava, zaskrbljena so jim bila čela, ker se Še niso poznali osebno in vsakteri se je opazoval nemiren zavoljo duha, ki ga je utegnil stvoriti ne-prijatelj mod njimi, da bi jih razdružil; slučajno pride mimo velik siromak, star ko Čas, ki je brenkal na gosli prastaro melopejo, počasne In kratko , • • io slednji njih je začel pri eebi pevati. spočetka gledaje okrog sebe . . • zatem vse jaČje, saj pevuekal je že sosed - - -in nazadnje - • • je zadonelo jasno ln glasno, ker to je bila taista pesem. Iste besede, isti napev: ta popevka Je bila pet vekov stara, ee mi zdi . • . Peli so jo skladno, z istim srcem. Edo jih je mogel navdahniti in jih naučiti ako ne ena in ista mati in ljubezen do iste domovine- In isto, še mogočnejšo in lepšo pesem eo klicali v starem kraljevskem dvorcu v Beogradu;' t» je bila himna odkrita potem, ko je bila pokopana cela stoletja v srcih: sedaj je naenkrat izle-tela in v silnem poletu hitela v dobo svobode- Rusija, mati vseh Slovanov, tebe ni bilo kraj tvoje dece, nisi 'jim mogla razširiti svojega naročja! Izgubljena in odsotna mati. naj glas tvojih srbskih in jugoslovanskih sinov, zdravih, krepkih in obnovljenih preleti preko gozdov in gora. da te zbudi iz tvoje nezdrave in bolestne otrplosti, za vse. in naj nam prinese nado, da te skoro vidimo osvobojeno tvojih muk, močno in povečano* Mračna in razorožena Rusija, ni te, da bi ščitila svoje sinove; manjka te tudi tvoji prijateljici Franciji, da sedeš ob nji za mizo. kjer ee odloča usoda narodov in tvoiih otrok, Francija sama je že prešibka, da se poganja zanje, izčrpana je v borbi in njenega glasa kakor da ne poslušajo več, kadar govori o svojih slovanskih bratih, včerajšnjih in Jutrišnjih zaveznikov* Pariz sam, opora vseh tlačenih in nizkih, Pariz, herojski Pariz se zdi da jih ostavlja proti želji vseb src- Ampak, recite karkoli: Srbi. Hr- vati. Slovenci, Bosanci, Črnogorci io Dalmatine! so se obhajali včeraj v bratskem Ln večnem edinstvu- Naj se stori karkoli: Kraljevina SHS je rojena, in ima moč jednega naroda in dušo enega ljudstva . • . rodu. ki je stoletja čakal te ure; rodu, kf že cele vekove trpi sovražne vdore, ki so 61! mimo njega kakor nevihte in toča, Id uničuje žetev, ali ne kvari tal . * • Bolgari so planili nanj kakor jastrebi in Bolgari so prošli * • . Turki so kosili njegove glave kot najlepše klasje njegovih polj, toda njegovo pleme ostaja in traja - . - Madžari so ga hoteli pobiti in podjarmiti, al! zmagali so le mrtve trupe; Madžari eo odšli in o stavili tam duše - - . Nemec je prišel potem kakor veter prinese dež, in tako ga ja veter odnesel- Naj pridejo jutri novi gospodarji! • - - ura odbije vedno onemu, ki jo pričakuje 1 . - . Naj bi spoštovanje nepreferšljivih pravic narodov onemogočilo, da bi odbila ke-daj ta bolestna ura - • • ali pa božja pravda, de ie nI človeške- A- D- шш o zvezi narodov, WWsvolitis M^reghn '* pdhodMht v CvTöpö je kakor znano predsednik WB--son govoril v Metropoli tain Opera House programatičen govor in je v njem Izvajal sledeče: Vrnil se bom domov šele. kadar bo na oni strani vse končano. Boga pa prosim. da bi se to kmalu zgodilo v Interesa miru !n sveta. Prvo, kar bom povedal množici onkraj oceana, bo. da se je ogromna večina ameriškega ljudstva izrazila v prid zvezi narodov. — To pomen ja. da tu ne gre za strankarsko zadevo. Vsaka stranka ima pravico, da zavzame stališče k tema problemu. Toda nobena ne bo -imela poguma upirati Re mu dolgo. V Parizu sem prisostvoval ko so se razlagale temeljne misli načrta za zvezo narodov. Nikdar ni Se nič name Kloblie delovalo, kakor ta razgovor v komisij?, kateri Je mirovna konferenca izročila nalogo na] izdela takšen načrt za zvezo narodov. Zastopniki 14 narodov so sedeli okrog stola. To niso bil! neizkušene!, ki ne bi poznali zadev lastnega naroda in svetovne politike. Pri vsakem njihovem sestanku se je čutila njihova vroča želja, da se stvori usnešr na in življeniazmožna zveza narodov. Vsaka navzočih oseb je bila prožeta z globokim nrenričaniem. da se mora sto- riti vse. da se izvrši to dela V dolgih mesecih vojne smo spoznali Črne naklepe centralnih držav in smo izvedeli za vsa podjarmi j en ja. ki so iih nameravali Črta Bremen-Bagdad je Sla preko Av-stro-Ogrske in Nemčija se je zavezala, da bo varovala avstrijsko-ogrsko inte-žal. ko jih zagleda. Krila kra'ka. segajoča malo čez kolena, predpasniki raznovrstni no, rute okrog vratu, te so že še primerne. amnak avbe. avbe. Seveda, pristnih avb ni lahko dobiti, zato si pomagalo kakor si pač morejo. A avba mora bjti. brez nje si ni misliti narodne noše, kakor, da so Žene hi dekleta vse povprek nosile le avbe. in nI bilo druzega okraska za glavo. Napraviti so^i dale avbe s črn;m baržunastim čelom, na tem pa so našiti s pozlačeno nitjo nrepleteni »ktfelčld«. Strašen pogled! Se strašnejJe pa je pokrivalo kake droge gospice. krasotice. Iz modre svilene krpe n. pr. Je šušmarjeno pokrivalo. Id naj bi nadomestovafo avbo. spredaj na Čelo, pa vidiš pozlačene. Če teh ni. pa posrebrene »flmterce«, našite vfanta-stičnih vi jug ah. Nehote se spomniš na pred pustno maškerado in loti se te ne-voOa. AH bi ne bilo boHe. da si dekle na glavo naveže pristno domačo peča, katerih je dobttl prt nas še dovoli Saj tč. so nosile d e k I e ta, t n ne avbe t Avba Je btta za žene! Katera pa nima ne tega. ne onega, naj se obleče v svojo navadno obleko hi na) ne napravHa na tujca napačne ntise o nail domačina, poznavalca, naše še pa ваЈ ne Žali s takimi Iz nastopov našega ženstva v narodnih nošah |e videti da je še dosti naših žena in deklet ki ne poznalo pristne naše narodne noše. Zato si dovoljujem tu podati kratek opis posamičnih delov obleke, ki tvorijo našo žensko narodno noša Ta opis velja le za obleko, v kakršno so se oblačile žene in dekleta oo letu 1848. nekako, in sicer v LJubljani ljubljanski okolici in deloma tudi po Gorenjskem. Podatke so mi dale stare ženice, ki so preživele to dobo. ko je bila narodna noša tedaj Še v navadi Peče so nosile 2eue in dekleta po vsem Kranjskem, v različnih krajih različno zavezane. Dekleta v Ljubljani In ljubljanski okolici ter na Gorenjskem n. pr. so imele v tri ogle zganjene peče zavezane krog čela taka da Je vezen vogel prosto visel čez tilnik. ostala vogla pa so potegnile križema pod viseči vogel in ju zavezale vrhu glave v pentljo, ld ao jo zvale »petelinov greben« (»petaHnček«). Žene pn so ßh _______okoB brade; vrtm glave je bfl namesto grebena vozei z navzdol Posebno fine vrste blago za te peče 'le bfl »perkaU a v poznejši dobi po lata I860, nekaka so se Izdelovale peče tndi iz angleškega totja.. Avbe ao norile le itne, na že---nevesta in drnžl- predai narvadno paob _ . ali »kape«, -na tenčlcl (bele« biacn avbe) prttijea od rožmarina, pe tndi od suhih rož. * I i .t', t. - -t . ■'.C »Cekx avbe je bilo od črne svile ali Črnega baržuna. okrašeno z zlatim ploščnatim in visokim vezivom tako bogata da Je bilo od črne podlage videti le ob robeh veziva prav ozek pas. Celo ie bilo kroginkrog obrobljeno s trdim belim blagom. Vrh avbe je bil v LJubljani in ljubljanski okolici grebenast Podložen Je bil s finim rdečim perkalom al! taftom. Na zadnji strani avbe. spodaj. Je bila pritrjena pentlja od pisanega svilenega traku. Konca tega traka sta visela preko hrbta navzdol skoro do pasu. Zavij a Če so nosile Oorenike okrog Bohjnja. Srajčnlkjebilod finega perka-la. Krog vrata so bile nabrano prišite ozke čipke. Pod vratom se je sralčnflc zapel z malim belim gumbom, ali pa je bil zadrgnjen z belim trakom. Rokavi so bili široki. Za pestjo pa so imeli kake dva prsta Široke zapestnike (manšete). zaprte z belim,.pa tudi s srebrnim gum-1 bom (torej niso puščali podlaktja golega!). , V poletnem času je bfl srajčnik Škro-ban. Rokavi so imeli položene, trdo po-Dknone gube. ZapestnUd so bffl okrašeni z belimi vezeninami ali pa ao imeli prišite ozke Čipke. Rata okrog vrata Je bOa svilena, rdeče ali rožasta, pa tndi bela, (preje so bile zelo priljubljene rumene evttene rute). Na preUi sta se nie konca križala, in bila vtaknjena pod predpasnik. V zimskem časa jo Je bBo videti Izpod Jopiča (spenzeda). Rote so si kupovale po domačih prodajalnah. Mnogo pa jih Je bilo vtibotap-IJenih iz Trsta, kamor so Jih pripeljali ali iz Orienta ali Beneškega. Rute s vtkanimi zlatimi rožami so nosile nar« vadno le kmetice« meščanskam niso bAe priljubljene K r i 1 a so bila široka, sešita navadno iz treh pol temno modrega snkna. Segala so do gležnjev. Spodaj so imela prišit za dlan širok Črn baržunast pas. Izpod tega pasa se Je videla le še obrobljena vrvica. Tako po rimi V poletnem Času pa so nosile krila od temno-zelenega. vijoličastega, rjavega ali gra-i natno rdečega, volnenega blaga - tibeta. in tudi od kambrika. Bogatejše pa so imele krila od težke svile. Po« letna krila spodaj navadno niso imela nikakih našlvov, pač pa so imela ozke robčke, Id so segali skoro do kolen. Modre je bfl (vsled vpliva emptr« skega sloga) kratek in prišit h krSn. Prikrojen je faß iz enakega blaga kakor krilo. Spredaj Je bil malo izrezan, tako nekako kakor srednje izrezan moški telovnik. Našlvov ni imel nikaldh. Pred letom 1840. nekako so noafle brokatasf modre, ki je b0 spredaj tako globoko J», rezan, da Je segal pod prsa. Ker so bita v blago vpletene zlate ln srebrne nHL ao Imenovale te vrste nmdroe »zlat« al »srebrn« modre. Predpasnik Je bil po dve рсв širok, črn, svilen ali volnen, tibetast kake štiri prste krajši od krila. Krog te krog, torej ob straneh in spodai Je taut prišite kake dva do tri prste Široke te-vartdške Opke. Privezan , je M _-_____ __________,_._ ___ ________- — ' - / Stran Z «SLOVENSKI NAROD*4 te« 19. 75. Mer. kodne manjšino, se morajo omejiti na najnižjo mogočo mero in to tndi samo tam, kjer živo sosedni narodi tako pomešano, da Čista razdelitev ni mogoča-Nikakor pa aa ne smo čisti, kompaktni narodni teritorij deliti, ne samo ▼ prid enega ali dragega mesta kakor Maribora ali Trata, še manj se pa sme od celoto narodnega teritorija odcepiti kompaktni del v prid strategičnim ali historičnim zahtev&m kateregakoli eo- Mislimo in overjeni smo, da nismo sami mi tega naziranja, ampak tudi g> Wilson- Slej ko prej je on za pravično rešitev našega problema- Toda Italija jo že mnoga leta pred vojno Imela veliko propagando po celem svetu- Trento i Trieste! Ves svet je danes prepričan, da je naše Primorje tudi po narodnosti laško- Zato mislijo mnogi, da služijo pravici in da smo mi mali pa nesramni imperialisti, ki bi radi svoji žrtvi Italiji iztrgali težko in s krvjo odrešeno domovino Naš pariški dopisnik je pred Štirimi dnevi imel priliko razgovariati se s znanim profesorjem Herronom, ameriškim delegatom v Parizu in Wilsonovim sotrudnikom. Vprašal je Herrona za njegovo nraenie o glavnih vprašanjih mirovne konference in je dobil od ni eg a naslednji odgovor: »Ker aem delegat na mirovni konferenci, maram najprej izjaviti, da so sledeča pojasnila moje osebno mnenje in da moja vlada nanje ni tesno vezana» Predvsem nekaj besed o Ameriki in Jugoslaviji. Amerika je že od nekdaj naj-dobrohotnejše podpirala stvorjenje te drŽave in vse simpatije ameriških državnikov so vam gotove- Toda mi smo razočarani nad načinom, kako predna-ša mlada drŽava od premirja naprej svoje pretirane zahteve zlasti kar se tiče Trsta in Gorice, ki pripadajo zemljepisno in po narodnosti k Italiji- Rav-notako nasprotujejo Bolgari vašim teritorialnim zahtevam onstran VaHar-ja, Romuni pa v Ban a tu- Skader je albanska last in po izjavah albanskih državnikov ste vi poklali več tisoč Albancev, ne pa Lahi- Ako hoče Jugoslavija temeljiti na načelih svoje konsti-tueije. pravice in resnice, mora sama ravnotako izvajati ta načela napram drugim. Tudi v sedanjem konfliktu med j vami in Italijo <*e prav jasno vidi vaš j slabi namen- Lr.r;ki delegati so se pokazali mnogo bolj prijenljive- VaS konflikt bi se bil prav lahko da! pomiriti, ko so vam Lahi hoteli odstopiti vso Dalmacijo, vi bi se pa morali odreči tevojim zahtevam na Trst in Istro- Tako Trt bili Lahi dobili samo dve pristani-SO, vi pa devet ob celem Jadranskem morju- Ne smemo pozabiti, da bi brez vstopa Italije v svetovno vojno vi nik- ! dar ne zahtevali teh teritorijev- Tudi 'dobi Italija v primeri s svojimi napori mnogo manj, nego katerakoli draga dr-^ата, dočim ee vaše prebivalstvo od treh milijonov pred vojno poveča na nvanajst milijonov-Jasno je torej, da vi svojih zaveznikov pri sklepu miru ne podpirate, marveč da prihajajte samo e slabim namenom in da ne razumete, da je treba sedaj postopati po Wil-eonovih načelih in pospešiti sklep miru. ki je tako potreben za ves svet. Tudi je v vasem interesu, da vzdržujete dobre diplomatske in gospodarske od-nošaje z Italijo- Mnogi narodi eo s svetovno vojno dobili vrnjeno svojo svobodo, tako n. pr- Poljaki, ki nimajo takšnih zahtev, kakor vi. Alz&cija Lo-rena je z navdušenjem pozdravila svoj povratek k majhni Franciji- Desna obala Rena pride pod francosko kontrolo* Sirija se bo pritegnila pod francoski patrimonii, številne nemške kolonije pridejo pod francoski mandat. Anglija tankima trakoma. S tema je bila obenem zadej privezana tudi široka pentlja z dolgima, navzdol visečimo koncema, ki sta bila le nekoliko krajša od krila. Po letu 1865. nekako pa so nosile ožje predpasnike. Pred letom 1840. so nosile tudi bele, bogato vezene predpasnike. Jopič (spenzer imenovan po Ior-Jttn Spencerjn). V jesenskem ln zimskem času so nosile ali jopič, ki je bil naprav-jflen od enakega blaga kakor krilo, ali *pa tndi od drugačnega bi as: a. Rokavi so 'bili široki in so se zoževali proti zapestja. Ta so bili zelo ozki. zapeti z zaponkami, ob roba pa so imeli prišite bele, ozke Čipke, da jim ni bilo treba pod-oblečl lepih srajčnikov. Ob rami so bili rabranL Krog vratu je bil prišit za dlan Širok črn baržunast ovratnik. Ti jopiči so se zapenjali z zaponkami prvotno spredaj navskriž, pozneje pa od vrata naravnost doli Ob bokih so imeli nekateri jopič prišit kake trt prste Širok črn baržnnast pas, ki je trii zadej — ▼ sredi — nabran v nekako rožo. Spodnja krila eo büa bela. Skrobana. Ifkana- Spodaj so bila okra-Sena s Širokim vezenim robom, ali pa so Imela prišite kake tri prste Široke Hpke. Takih krit so imele do tri in tndi po Stfrt Pri hoji Jih je bilo vtdett Izpod gornjega krila. In ker so bila škrobana. so prijetno Šumela. Nogavice so bne bele in glad-k o pletene. Tesno so se oprijemale nog. Obutev. Pozimi so nosfle črne. nsnjate precej visoke, zgoraj krog bi krog ravno privezane Čižme. Spredaj so bile gladke, tore! brez kapic. Pete ao bde srednje visoke In ne dobi teritorij od Egipta do vprašanje: V razmerju s skupnimi napori zaveznikov zahtevajo Јп|оакта> ni preveč- Osebno sem vedno atol na vaši strani in asm šo nadalje pripravljen vedno podpirati vate prsiUs» achieve- Mejo Jugoslavije naj isaliujejo vso dosedanjo vašo državo in Dalmacijo, meje Italije pa naj bt segala d» Je-lijakih Alp in vsebovalo Trat, Gorico in Reko- — V vprašanju sdruftsnja Av»-stri je z Nemčijo zavzema to stališče r Avstrija naj ostane nezavisna svobodna država- Če se obe združita, nc resni-tira za noben del nič dobrega, ker je avstrijska kultura mnogo bolj latinska kakor ona v Neračlji-c Kdor prečita ta intervju je iz prva poražen. Mi smo ga brzojavno prejeli že pred osmimi dnevi, toda objavljamo ga šele danes- Pri natančnejšem premisleku stvar ni tako obupna, kakor na prvi pogled- Ako pride do zveze na rodov in ako res Izgubimo svoj narodni teritorij, nam bo po trdem delu Se vedno mogoče, informirati svet o resničnosti naših navedv in izzvati revizijo. V ta namen so pripravljamo na ire-dentsko delovanje. Tudi je bolje, da nas tiizna vest ne zadene nepripravljenih-Obup pomeni вашотог značaja- Kot narod in kot država smo mladi in popustili ne bomo. Čisto jasno je, da nas tepejo lastni grehi- Tepe паз naše dosedanje malomeščansko obzorje- Pred vojno smo se posmehoval! onim par izgubljenim Študentom. ki so Šli v svet. mesto da bi bile bogate naše hranilnice s štipendijami pošiljale ven vsaj nekaj desetin nadarjenih mladih mož- Poskus tržaškega dr-Gregorina izdajati revijo v francoskem jeziku, se je po dveh letih klaverno izjalovila* Tako se je zgodilo, da je mogočna laska propaganda prikazala celemu svetu, da žive mesto nas laški kmetje kompaktno nekam gori do Nanosa- Naša mirovna delegacija je o našem intervjuvu z Herronom obveščena. Njej ta intervju nI nič novega, vendar je dobro, ako podrobno informira Wil-sonove svetovalce, ker imajo vsaj dobro voljo, da se dajo informirati* Sicer je pa po najnovejših vesteh položaj izboljšan- Konferenca vidi, da so laške zahteve pretirane, vidi pa tudi. da smo mi njim potrebni. Končno ao boje svetovnih nemirov- V dneh, odkar smo objavili svojo prvo takrat konfi-scirano brzojavko in odkar smo prejeli ta intervju, pa do danes je položaj v mnogih važnih točkah ugodnejši* Upamo, da nam bo v kratkem mogoče objaviti kaj konkretnejšega- Ivan Prekoršek: Шо шШШ ID ШО Шп. Z drugim tečajem tekočega šolskega leta je bilo prevzeto celjsko ljudsko in meščansko šolstvo. Izvršil se je obenem tedaj tudi preustro! omenjenega šolstva v zrnislu načelnega postopanja, da mora slovenski otrok obiskovati slovensko šolo. Po tem principielnem merila se je preuredilo celjsko šolstvo v temeljne slovenske razrede in v tako-zvane sporedne (nemške) manjšinske razrede ali paralelke. Temeljnih razredov slovenske deske ljudske Šole je pet š'evflo učencev znaša 264. oet dekliških slovenskih razredov obiskuje danes 292 deklic: torej skupno 556 otrok slovenske narodnosti. Nemške sporednice (štiri deški ln štiri dekliški razredi) obiskuje 159 dečkov in 123 deklic: skupno 232 otrok nemške narodnosti, ali pravilneje izraženo. otrok, kojlh starši so zares Ncmci ali pa so nemškega mišljenja ter so svoje otroke tudi temu dosledno že od najmlajših let vzgajali deške ki Ml in dekttkM razrede M nčenk: tor*___ nemške paralelke pn ItcMo 49 bi 87 očenk: skupno 136 otrok. Ravnateljstvu obeh meščanska ftof tn vodstva obeh Ijndzklh Sol kakor celemu učnemu osohja gre vse priznanje za stvarno in redno razvrstitev otrok in za odgovorno in ne dela ki gn mora vtSW v razredih s takim materialom. Navajam Številke v podrobnosti, da vidi naia javnost tndi Stria jugoslovanska. kaj Je bila nam Štajerskim Slovencem nemška Sola. Samo v Celin, kjer smo so čutili Se dosti zavedne ln ie dovolj močne, se nam je kvarilo v nemških Šolah (Ijad&kib in meščanskih) 720 slovenskih otrok. In kako Je vzgajala nemška Sola in nemSkl učitelj, to smo na vsak korak predobro čutili. Zanimive so pa te Številke tudi z drugega vidika. Število naših slovenskih otrok, če tudi ugrabljenih v nemških Šolah, kale vso našo nacionalno premoč v mestu, ki je bilo na zunaj tako nemSko, da smo Slovenci bili absolutno brezpravna manjšina. na kofo se ni nikjer in nikdar oziralo. Dobro Je, da se to omeni ln večkrat ponovi, ker so sedaj drugi časi in se naši celjski nemški someščani radi potožijo čez nove razmere, ko vendar uživajo vso pravice. Ce bi se Jim delila pravica po receptu, ki so nam ga svojčas pisali oni, bi izgledali preostanki nekdanje celjske slave in moči pač hudo drugače. Naša vlada in mestno gerentstvo je krenilo pot po kateri avstrijska vlada m Drejšnfi magistrat ni znal hoditi: pot absolutne pravičnosti. Na to dejstvo Je celjsko Slovenstvo ponosno, ker ne rabi rte na zunaj ne na znotraj nikakrga nasilja za velik svoj napredek in razvoj. Šolska občina okolica celjska ima v mostu stoječe staro šolsko poslopje In бе nekatere paralelke po privatnih hišah v Celin, vse Je orenaoolnieuo, v to poprej edino slovensko deško okoliško Solo so poSiljalf tudi slovenski meščani svoje otroke. Javne dekliške slovenske Sole pa okoliška občina sploh ni imela. Obstojala je pa v mestu visoko organizirana slovenska dekliška šola šolskih sester s pravico javnosti, to šolo so obiskovale slovenske učenke Iz okolice in iz mesta, ta Šola Je tudi danes Se prenapolnjena. Velike Šolske palače, k! jih Je postavilo nemško Celje, da U v njih abi-lalo slovenski zarod, so prešle s preobratom v našo last niso prazne in mrtve, danes služijo svojemu pravemu namenu, narodni vzgoji mladine. Brez odloga bo treba v šolskem vprašanju № dalje. Danes primanjkuje še najpotrebnejšega, učnih knjig. učil. modernih knjižnic, brez kojih si pravega nspevanja šote niti misliti ne moremo. Važno Je tudi vprašanje združitve all kooperacije okoliške in mestne Šolske občine. Želeti bi bik», da v tem pogledu izgine ona premišljena počasnost s katero se Je pol generacije v Celin in v okolici iz naše strani delala šolska politika. Tndi danes nam treba v Šolstva napredovanja, ne iz strahu pred ponemčevanjem, ampak i z globoke zavesti knl-turnega naroda,daje dolžan svoji mladini vse. Nemška gimnazija v Celin. V smisla naredbe deželne vlade za Slovenijo so bile začetkom П. tečaja vsled nezadostnega števila nemških dijakov nemške gimnazijske paralelke razpu5Jene. Ta stvaren in absolutno utemeljen korak poverjeništva za nauk smo vsi odobravali saj nismo v stari Avstriji vsi spodnještajerski Slovenci k) nas Je nad pol milijona imeli niti Jedne svoje srednje šole ter Ima danes v narodni drŽavi Jngoslavffi neznatna peščica Nemcev srednjih m meščanskih šol več ko preveč. Vsa zadeva celjske nemSke gimnazije ima pa Se neko drugo ozadje. Nemškim profesorjem, tujim državljanom se ne ljubi odtod, ker vedo, da so pri nas boU na gorkem. ko v svoji domovini In tako so si prizadevali na vse načine, da privatna _ _ M lahko nemoteno pončevaH dalje. SkraSaH so tako na ame- in anietuo vzdržati tn nemško kolonija U nima v Celin ▼ tej obliki ničesar opraviti. Pri znani nemšld lojalnosti, nam Se samo tega manjka, da M nemiki profesorji — pripadniki Nemške Avstrije vzgajali v naši drŽavi nemško deoo v duha onega patriotizma. Iti smo mu dolžni v vsej doslednosti izrmrati vse korenine do najglobljega dna. Olede privatne nemške gimnazije v Celju so krožile po mestu vznemirljive vesti, upamo za trdno, da so brez podlage. V začasni mestni Šolski svet celjski. Iti ga Jo izvolil Se »Narodni svet« v Celiu. Je mestno uči-teUstvo Izvolilo kot svoiega zastopnika g. ravnatelja deške meščanske šole Beno Serajnika.___ Novinsbl pregled. »NOVO DOBA« v Splitu pravi, da eo Italijani največji liberalci na tem svetu takrat, kadar ta liberalizem ne taugira njihovih najegoističnejeih interesov. Francija je najodiočnejše proti temu. da bi »e Nemška Avstrija priključila Nemčiji, Wilson pa je za to, da se spoštuje pravica narodne samoodločbe-In Italija je na strani Wilson», ker se hoji nekake ekonomske podonavske konfederacije, ki bi no bila v interesu Italije- Italijanski listi Izvajajo, da Francija hoče uveljaviti načelo najin-tegralnejšega bismarklzma in z mečem presekati vse točko' samoodločbe- — Italijani znajo braniti načelo narodne samoodločbe, kadar gre za tuje interese, pozabljajo pa ta načela in gazijo Wilsonove točke, kadar pišejo o jadranskem problemu, ko gre za neizpodbitno pravice jugoslovanskega naroda-Preko Wi Leonovih točk se drže londonskega dogovora, da bi se izvršila velika prevara, okrutna in opasna komedija. v kateri ima Sonn i no prvo vlogo- »NOVO VRIJEHE« v Zagreba piše o novi centralni upravi za trgovski promet z inozemstvom- Ministrstvo je odredilo kredit 500 milijonov dinarjev (okoli pol milijarde kron), da more ta urad vzeti v svoje poke vso uvozno ln izvozno trgovino in odrejevati kompenzacije za Ogrsko. Avstrijo, Češko in Poljsko. Ustanovi so v inozemstvu in doma po jeden denarni zavod za obrv čun- List pravi, da je nerazumljivo, dati kredit 200 milijonov, ko vlada baš išče kredit 130 milijonov za pokritje svojih nujnih potreb za april- Bati se jet, da bo posel z izvoznicami, potrebnimi za dobavo robe, hodil po onih poteh kakor v bivši monarhiji Trgovci ao Imeli posvetovanje in so se izrekli proti temo, đa M državna oblast dajala institucijam aH pojedlnlm oeebam monopol za katerokoli vrste trgovine, 5e§, doma otvarj* ministrstvo svobodno trgovino, na zunaj pa veže roke trgovini, ki je mednarodna, kakor da naj bi svobodna država 13-milijonov prebivalcev postala kolonija, v kateri bodo mogli nekateri ljudje početi vso, kar bo njihova volja* — Kakor se vidi, se je pričel velik boj v trgovskem vprašanju, ker trgovina trpi pod obstoječimi razmerami in s» odjemalstvo boji opravičeno vedno večje draginje- Iz vsega trgovskega, kakor drugega vrvenja je razvidna le nujna potreba sklepa poštenega mini, kateremu bodo sledili vzdržni odnoSajl med drŽavami, ki spravijo trženje zopet v pravi tir* »eKPSKA ZORA« so imenuje list ki piše proti Hrvatom in Slovencem Tako je ta Ust zagrešil pred dnevi opazko, da Srbi ne potrebujejo tega, da bi s« kregali s Italijani radi Hrvatov in Slovencev. »Srpska Riječ« odgovarja: Go- spodje, U tako govore, ae govore v nenn Srbov v Bosni In Herosgovini, _a govore niti v Imenn jednega dela Srbov* Take besedo more diktirati samo ■lepa in brezobzirna mržnja, ki meji na Poleti so tile nekatere obute v nizke čevlje (šolne). ki so imeli spredaj v kotu zareze pritrjeno majhno Črno svileno pentljo ali kokardo. Tndi to obuvalo je bilo brez drugih okraskov. Nekatere meščanke so v poznejši dobi nosile poleti tudi čevlje od tankega črnega blaga. Pas, Nekoliko pod boki so imeli opasan kovlnast. srebrn ali pozlačen pas (sklepanec). Prvotno ta pas nI imel za obesek navezanih penteti. Z1 a t n i n X V uhljih so nosfle aH zlate »murčke* ali pa zlate uhane z obeski. Nekatere so imele tndi murčke z obeski Za navadno rabo so pri mnrCklh obeske lahko snele. Zaponk (brož) prvotno niso nosile, V poznejS dobi šele so bogatejše nosile zaponke ia tudi meda-Ijoue na zlatih verižicah aH na baržom. stih trakovih. Pri z or a. Ker treba prt wrodn) utv Si primerne frizure, naj omenim, da so imele lase spletene v široke kite po 5, 7,9,11, da celo po 15 stremenov. Zadel bolj proti tilniku. Je M v lase zataknjen rožen glavnik. LjabtJanCaknm le M priljubljen glavnik z vrezanimi prlprostlml okraski ali gladek s Širokim, otiim robom. Na kmetih pa tn Imele glavnike, v katere so WH za okrasek vdelani majhni svetli gumbi. Krog gtavnflta so bite ovite kite. Spredaj so imele Inn počesane na prečo in so jih položile ob sen-cfh preko obeli pač pn tabo. da |e Ue uhane dobro videti. Deklice to bfle gologtave ti so nosile kite, viseče po hrbtu. Opisal tem ta na kratko noSo, U Je büa pri nas najbolj da poslužujejo naše Žene ln dekleta še drugih prekrasnih slovenskih narodnih noš; noše tržaških ©kličank. Ztljank, zlasti pa nam naibllŽtih Belokranjic. Te opišem pri prvi priliki. Dr. M. AmbrožtC; h&n nid \m ta! Leta 1900 je umrlo na Angleškem od 100 živorojenih otrok 15 tekom prvega leta. Na angleških pokopališčih Je pa bil onega teta vsak četrti novoizkopan grob — grob dojenca. Ko je takrat angleška javnost zaznala za te statistične podatke, s« Jc zgroefla nad tako žetvijo smrti v naj-пеХпеШ dobi Odgovorni zdravstveni organi so pa šil nemudoma s podvojeno energijo na delo. da izvijejo zarod grabežljivim krempljem smrti. In evo uspeha v desetih letih! Leta 1910 je amrlo le to 10% dojencev * le Se vsa grob je kril dojenca. Ka Slovenskem so bfle pred približno iste razmere, kakor aa j Škem teta 1900. Na Kranjskem (če sme biti to približno merilo za Slovenijo) Je umrlo L 19« 15% dojencev to doien-ska nmriftvost Je büa Četrtina splošne. Pa ml za «o skoro vedefi rfsma knl Šele, da hI se brigat za zmanjšanje te merodajnt pri nit le Jako patriarhalni nazori Več afi manj sločajno pride otrok m svet. od stečaja le potem od-aaj vpraSaaJe. Mti aH ne bttt od I» z en. Ce dojenec umre, si mati kmalu otare pičle solze, kdo drugi pa tak dogodek komaj ©pazi Ce prelivi dojenško dobo in se lepo razvija, ga pohvalijo tete in strici če je pa revše bolefino ali pokvečeno, pa skomizgne z ramami kdor ga vidi, in pogleda stran z neprijetno mislijo, da so taki otroci Človeški družbi pač le v nadlego in spodtlko. In Če hoče kdo misliti o problema tilozo-fično, se povspne kvečjemu do grab in vrhov Tajgeta. Le religiozno Čnvstvo smo viden pri nas doslej na delu za otroka. Iz dveh razlogov: eden je ta, da je treba rešiti otroško duSo večnega pogubljenja, drugi Je pa pričakovanje večnega plačila na onem svetu za dobra dela na zemlji Vsako delo za otroka, izvirajoče iz kateregakoli impulza, le nekaj vredno. Vendar danes samo duševni Impulzi ne zadostujejo, da rešijo problem racionalne vzreje otrok, pred katerega nas postavite moderno fivijenie. A za ddo v prid prihajajo danes be socialnega ca vsi v ovnma m mtsnema. misucnje cio-veške družbe se boU in bolj pretvarja Is bojnega mišljenja vseh proti vsem v miSUenle vzajemne pomoči Predmet vzajemne pomoči bodi seveda tndi otrok kot San drafbe. bolj pa Se njegovi star-SL M Jbn Je naprtila asoda z otrokom na težke dolžnosti in цергШке. i pulzi za otroško-varstveno delovanje pa prihajajo iz nacionalnega mišljenja tn čnvstvovanja modernega človeka Nemec Je Izrazil to v svoji nacionalni nemški državi пз naj-surovejši način: »Država potrebuje vo- 4a j& je kolikor »NOVOSTI« v Zagreb« prinašajo nov dopis Is Pariza, ki poroča- mod dragim to-le: Vprašanje Jadrana Je Se nedotaknjeno, ker Italijani n« Sole, da bi prišlo sedaj na dnevni red, marveč čakajo, da se mogoče kaj pripeti, kar bi ugodno vplivalo na situacijo v njihovo korist čakajo, da jim njihova prav besna propaganda proti nam princes tudi nekake rezultate- Zato treba velike opreznosti in Izogibanja vsakemu ne-preroi Sij enemu koraku, ker italijanski deeperaterji utegnejo Se marsikaj poskusiti* Njihova najnovejša forca tukaj, kakor doma v Italiji je ta, da eo s prav vehementno silo začeli agitacijo za Reko in Dalmacijo, katere se udeležuje tndi službena Italija, to pa vse radi tega, da morejo kasneje delati kompromis, da nam »dobrohotno« odstopijo Reko In Dalmacijo, ugrabijo pa Trst Istro in Grorioo* »PRAVDA« v Beogradu, baveč ee s primorskimi problemi, izvaja: Ako pogledamo naša jadranska mesta, moramo zatrditi, da razven Reke in Trsta nimamo na vsem Jadranu niti jedne drugo luko, ki bi mogla odgovarjati našim ekonomskim in trgovskim potrebam. Split so bo sčasoma pretvoril v večjo trgovsko luko* Ali da bi Split mogel v bodočnosti v ekonomsko - trgovskem pogledu biti ono, ker sta bila v Avstro - Ogrski Trst in Reka, bi bilo treba odstraniti nepripravnost njegovega zaledja- Za moderno ureditev splitskega pristanišča bi trebalo 30 do 30 let, kar bi stalo milijarde in milijarde materijalne izgube v narodni ekonomiji. »RIJEC SHS« v Zagrebu piše glede na morebitno sestavo nove vlade: Danes je pri nas prva zahteva, da je vlada močna, da ima odrejeno, jasno, narodu razumljivo politiko in da jo Izvaja energično in brez obotavljanja-Ali jo pri tem podpira več ali manj strank, je postranskega pomena* Nasprotno, ako bo neaktivna, i z gab i vsak ugled, pa čeprav bi jo tvorile vse stran* ke in strančice- Skoro navadno je tako, da služijo vlade, ki naj bi bile izraz narodne sloge, samo kot manifestacija. Mora ss postaviti program za rešitev najnujnejših stvari in one stranke, ki hočejo sodelovati, se pritegnejo k delo, drugo naj ostanejo ob strani- Nikaka nesreča ne bo, ako bo imela vlada močno opozicijo, mnogo hujše je, ako ee opozicija privzame v vlado in jo para-lizira- Od strank, Iti sestavljajo vlado, ee mora zahtevati da delajo solidarno ln nosijo solidarno odgovornost sa svoje delovanj» Pred vsem pa, da delajo! »THE MANCHESTER GUARDIAN«, jeden najuglednejših angleških listov, je priobčil dopis iz Pariza, ki pravi med drugim: Pred dvema mesecema se je mislilo, da bo mogoče doee-daj končati delo mirovne konference-Kakor pa stvari sedaj stoje, se bližamo šolo preliminarnemu miru in nihče ne ve, aH bo blagoslov ali prekletstvo za človeštvo- Ako bi se bilo zbralo deset razsodnih mož, da rekonstruirajo svet po Wilsonovih načelih, potem bi bilo njihovo delo doslej že končano. Slučaj Italije vodi nas do bistvene točke- Zakaj ni konferenca že spočetka odločila, da tajni dogovori nimajo nobene veljave? Ti ne bi se smeti vzdržati ker so sovražne sile sprejele premirje ® pogojem, da se Wilsonove točke priznajo za temelj miru, zato so tajni dogovori ne-odločilni- Vendar pa se trdi, da ao tajni mogoče mnogo vzgojimo.« Nacionalizem Nemca se je kristaliziral v militarizmu, zato je bil militarizem gonilna sila nemškega delovanja na poljn otroškega varstva. Mi Jugoslovani nismo mffltaristi. smo pa nacionalisti skoz in skoz. Iz najčistejše ljubezni do naroda hočemo, da smo svobodni in da se dvignemo na višino kulture prvih svetovnih narodov. Tekmovati hočemo s svojimi sosedi z delom in kulturo. Za to pa potrebujemo ljadi, in sicer mnogo in zdravih. Ker se nam danes nI bati da bi našemu narodu usahnila generacijska sila, nam Je le treba skrbeti, da bo naS zarod ostal pri življenju ln da bo vzrejen zdrav, pa bomo lahko uspešno tekmovali v družini narodov na vseh poljih. Da je delovanje za ohranitev življenja in zdravja zaroda lahko uspešno, nam kaže Angleška z uvodoma navedeno statistiko, Kaže nam to Norveška, kjer so potisnili umrljivost dojencev na nlžmo 8 %. Kaže nam to mesto Bordeaux, ki Je znižalo umrljivost dojencev v 8 letih od 13 % na 6 % In mesto Zurich. ki jo Je znižalo V istem časa od 28 % na 9 %. TI vspehi so se mogli doseči ker so v delu tekmovali privatniki, mesto in država. Vsi mladinski higtje-ntid in sociologi so si pa Jedini v tem, da Je tako delo najcenejše in naJnspeS-nejle tedaj. Če je organizirano po enotnem principu in v enotni organizaciji_ to Je: od državet Brez dvoma |e ena največjih nalog naše države, da si vzgoji zdrav zarod.