ŠTAJERSKI TEDNIK štajerski EDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 1 let NAROČNIKE NAGRAJUJE! Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park T' boste nasii na oo'[asniK straneh. Kronika Lovrenc na Dr. polju • 300 let staro župnišče se je zrušilo O Stran 24 Aktualno Ptuj • Sprenevedanje glede (muzejskega) strokovnega izpita O Stran 2 Ptuj, petek, 25. oktobra 2013 letnik LXVI • št. 84 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 eur KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - Štajerski Reportaža • Do Leipziga tudi s pomočjo prleške rose O Stran 15 Spodnje Podravje • Sezona kostanja je na vrhuncu Dnevi v znamenju pečenega kostanja Letošnjo jesen je kostanj zelo dobro obrodil, še posebno na Štajerskem. Na številnih dvoriščih, poletnih terasah in vrtovih te dni diši po pečenem kostanju. Nekoč je po pečenem kostanju dišalo tudi v mestih, danes so redka mesta, ki še ohranjajo to tradicijo. Tudi ta lep ljudski običaj je v največji meri uničila nerazumljiva birokracija. Na Ptuju tako po pečenem kostanju diši le še izjemoma. Kostanj vsebuje veliko ogljikovih hidratov in malo maščob. Njegova glavna sestavina je škrob, vsebuje pa tudi sladkor, okrog 4 odstotke beljakovin, predvsem pa je bogat z vitamini skupine B (B1, B2 in B6) ter minerali, kot so kalcij, kalij, magnezij in fosfor. Po okusu sladek kostanj krepi želodec in ledvice. Tradicionalna kitajska medicina ga priporoča kot hrano in zdravilo. Še bolj kot njegove zdravilne lastnosti pa štejeta družabnost in prijateljstvo, ki se v teh jesenskih dneh krepita ob njegovi peki. MG Nogomet • Novi predsednik NŠ Drava je Fredi Kmetec O Stran 14 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si www.rad¡o-ptu¡.si Foto: Črtomir Goznik Tednikov objektiv: Razlike med cenami grob-nin več kot 100-odstotne Sp. Podravje • Eden od številnih stroškov, ki bremeni občane, je tudi plačilo zadnjega domovanja svojcev. Grobov po slovenski zakonodaji ni moč kupiti, lahko se le najamejo. Ni pa zakona, ki bi predpisoval enotne cene najema grobov (grobnin). Te so od občine do občine zelo različne. O Stran 4-6 Po inšpekcijski odredbi zrušili črno gradnjo Videm • V torek se je v naselju Soviče Videm po predhodni najavi inšpektorice pričela ru-šitev prizidka ob okrepčevalnici Vrček, ki je bil zgrajen na črno na delu zemljišča, ki je v občinski lasti. Zgodba, ki se je začela v letu 2009, je dobila svoj epilog. O Stran 3 9771581625012 2 Štajerski Aktualno petek • 25. oktobra 2013 Ptuj • Nova kadrovska kuhinja Sprenevedanje glede (muzejskega) strokovnega izpita Ptujski mestni svetniki na 33. seji pričakovano niso sprejeli sklepa o določitvi kandidata za imenovanje direktorja JZ Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, četudi so svet zavoda in strokovni svet muzeja ter celotni kolektiv izbrali kandidata, ki izpolnjuje vse pogoje iz zelo obširnega javnega razpisa, objavljenega sredi avgusta letos. To je Andrej Brence, sedanji pomočnik direktorja Aleša Ariha, ki se je odločil predčasno končati svoj tretji direktorski mandat. Kot poudarja Arih, ne bo pristal na nobeno vedejevstvo, počakal bo do imenovanja novega direktorja. S tem so bile ob odločitvi, da pred iztekom mandata v letu 2015 zapusti mesto direktorja, seznanjene vse štiri občine ustanoviteljice muzeja. V času, ko je kriza vse bolj zarezala tudi v kulturo in je treba pred večinskega sofinan-cerja (kulturno ministrstvo) hitro stopiti s konkretnimi projekti, se takšno ravnanje zelo maščuje. Muzej je letos že izgubil 26 tisoč evrov. Kot poudarja Aleš Arih, je zanj edino sprejemljivo, prav tako za kolektiv, da se za v. d. direktorja imenuje Andrej Brence; direktorja namreč glede na zadnja dogajanja očitno še dolgo ne bodo imenovali, saj tisti kandidat, ki izpolnjuje vse pogoje razpisa, ni po meri politike ... Lahko se tudi zgodi, da bo pred ponovno izbiro spremenjen osnovni muzejski akt in pravilnik o izbiri direktorjev javnih zavodov. Muzejski kandidat je tudi v celoti vpet v vse projekte, ki se bodo letos končali. Svetnikov ni zanimal razlog, zakaj kandidat ni izbran ... Statutarno-pravna komisija je v razpravi o izbiri kandidata za imenovanje direktorja muzeja namreč že predlagala, da se v najkrajšem možnem času pristopi k postopku spremembe odloka o ustanovitvi JZ PM Ptuj-Ormož, po potrebi pa tudi pravilnika o merilih za Foto: Črtomir Goznik V PM Ptuj-Ormož ocenjujejo, da bo imela neizbira direktorja dolgoročno negativne posledice za muzejsko dejavnost. izbiro direktorjev javnih zavodov v MO Ptuj. Komisija je tudi sicer podprla odločitev o umiku sklepa o določitvi direktorja muzeja z dnevnega reda 33. seje mestnega sveta, s tem da naj komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pred glasovanjem o umiku tega sklepa svetnikom obrazloži odločitev o koncu postopka javnega razpisa za direktorja in neizbiri kandidata, pojasni pa naj tudi nadaljevanje postopka. Te obrazložitve svetniki niso dočakali, ker je tudi nihče ni zahteval, pa tudi nobenega pisnega gradiva ni bilo o tem. Za umik sklepa je bilo 19 mestnih svetnikov in svetnic, šest jih je glasovalo proti umiku, en od svetnikov pa ni glasoval. Peter Pribožič, predsednik sveta zavoda PM Ptuj-Ormož, ki je bil sicer proti umiku te točke, pa ni mogel glasovati, ker je glasovanje „zamudil". Kot pravi, to ni bilo načrtno, kot so skušali predstaviti nekateri drugi svetniki v zakulisju, ki v teoriji zarote ob najnovejšem kadrovanju po ptujsko vidijo novi splet politične naveze SDS-LDS. V skopi predstavitvi umika točke o kandidatu za direktorja muzeja je predsednik Kviaza Rajko Fajt dejal, da so si pridobili mnenje sveta zavoda in strokovnega sveta. Imeli so tudi predstavitev kandidatov, na zadnji seji komisije pa so se odločili, da postopek končajo in da ne izberejo nobenega kandidata. Kot predlagatelji dnevnega reda so tudi predlagali, da se ta točka dnevnega reda umakne. Ptujski župan Štefan Čelan je ob tem povedal, da bodo postopek poskušali izpeljati na naslednji seji mestnega sveta v novembru, do takrat naj bi tudi pridobili mnenja vseh strokovnih organov na državni ravni, ki so potrebna, da bodo mestni svetniki lahko sklepali o tem. S tem županovim pojasnilom se je vsaj uradna razprava o kandidatu za novega direktorja PM Ptuj-Ormož na 33. seji končala. Kateri strokovni izpit je »pravi«? Po končani seji je ptujski župan vendarle nekoliko osvetlil neizbor kandidata za direktorja muzeja. Za politiko naj bi bila pridobljena mnenja (sveta zavoda in strokovnega sveta ter kolektiva), mnenja z določenimi pridržki, predvsem zaradi pomanjkljivega določila odloka o ustanovitvi muzeja o tem, s katerega področja mora Slovenija • Posojila iz državne zakladnice prejelo šest bolnišnic Največje posojilo so odobrili Splošni bolnišnici Novo mesto, in sicer 1,827 milijona evrov, več kot milijon evrov pa še jeseniški bolnišnici (1,245 milijona evrov). Poleg tega so posojilo odobrili še splošnim bolnišnicam Murska Sobota (700.000 evrov), Ptuj (800.000 evrov), Slovenj Gradec (450.000 evrov) in Bolnišnici Topolšica (515.000 evrov), so navedli na ministrstvu za finance. Odobrili so jim manj sredstev od zaprošenih, saj »je upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa pri dodeljevanju upošteval načelo varnosti in likvidnosti«, so še zapisali. Namero po zadolževanju je avgusta izrazilo devet bolnišnic - splošne bolnišnice Murska Sobota, Slovenj Gradec, Izola, Jesenice, Ptuj in Novo mesto, Bolnišnici Sežana in Topolšica ter Center za zdravljenje otrok Šentvid pri Stični. Bolnišnici Izola in Sežana ter Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični torej posojila (vsaj v oktobru) niso prejeli. imeti kandidat opravljen strokovni izpit, da je v vseh pogledih verodostojen kandidat in da sploh lahko kandidira za direktorja muzeja. Kandidati so predložili različna potrdila o opravljenem strokovnem izpitu, vsak s svojega področja dela (arheologije, etnologije in umetnostne zgodovine), ne pa - po mnenju članov Kviaza - s področja muzealske stroke, zato se tudi niso mogli odločiti o izbiri kandidata. Ob Andreju Brencetu in Ivanu Žižku naj bi bil kandidat za direktorja muzeja tudi Aleksander Lorenčič. Njihovo stališče po besedah župana je, da morajo od službe vlade za lokalno samoupravo ali še koga drugega pridobiti pisna stališča, ali so potrdila o strokovnih izpitih veljavna. Šele ko bodo pridobili vsa strokovna mnenja, bo mogoče pripraviti predlog, ki Uvodnik bo vzdržal, da ne bo pritožb in tožb. Še vedno pa je v igri tudi vedejevstvo. Vse skupaj naj bi, kot že povedano, dobilo epilog na naslednji seji mestnega sveta. Sicer pa bi se odgovorni za izpeljavo postopke izbira novega direktorja PM Ptuj-Ormož (preden bo izbran, ga morajo potrditi vse štiri občine ustanoviteljice muzeja) lahko o verodostojnosti strokovnega (muzealskega) izpita predhodno pozanimali na ministrstvu za kulturo, kjer bi jim povedali, da morajo posamezniki, ki opravljajo strokovno delo v arhivski, konservatorski, kon-servatorsko-restavratorski in muzejski dejavnosti, opraviti strokovni izpit, s katerim si pridobijo začetni naziv. Če izpolnijo predpisane pogoje, lahko po določenem obdobju napredujejo v višji naziv. MG Ptujski bolnišnici 800.000 evrov Ministrstvo za finance je sredi oktobra odobrilo likvidnostna posojila iz državne zakladnice šestim bolnišnicam, so sporočili z ministrstva za finance. Skupna vrednost posojil znaša 5,537 milijona evrov, kar je manj, kot so zaprosile bolnišnice. Za posojilo v skupni vrednosti 18,1 milijona evrov je sicer zaprosilo devet bolnišnic. V prvem polletju je pozitivno poslovalo osem bolnišnic, negativno pa 18. Poslovanje bolnišnic se poslabšuje zaradi negativnega denarnega toka, prav tako se neplačane obveznosti z daljšimi zapadlimi roki povečujejo. Ob koncu leta bodo bolnišnice predvidoma beležile 11,5 milijona evrov minusa. Posojilo iz zakladnice bodo bolnišnice morale odplačati v enem letu, zato so tudi morale pripraviti konkretne sanacijske načrte. (sta) Za dobro države Prosim, ne prisilite me s takšnimi primitivnimi prigovarjanji v ironičen krohot. Morda že preštevamo dneve do končnega sesutja 21-letne samostojnosti in »suverenosti« slovenske države. Ko je bil še čas, se prepotrebni ukrepi za vzpostavitev rasti niso izvajali. Ali zato, ker nekdo ni bil sposoben, ker ni smel ali ni upal. Tako imenovani rdeči klan nam je zapravil državo, in kar je še huje, zapravil nam je človeško dostojanstvo. V 21-le-tni samostojni slovenski zgodovini so nam vladali isti ljudje. Še bolj kot tisti, kijih vsakodnevno gledamo na televizijskih ekranih, so se na račun države debelili tisti v ozadju. Tisti, ki so očem javnosti še danes nevidni, v rokah pa imajo vse. V državi se je pokradlo in izčrpalo popolnoma vse, kar je bilo interesnim skupinam dosegljivo. Podjetja so se in se še izčrpavajo, milijoni se nalagajo v davčnih oazah, državljani pa smo iz meseca v mesec obremenjeni z novimi davki in dajatvami. Plače večine zaposlenih zadoščajo le za poplačilo položnic in nakup hrane. Marsikje zmanjka že za obleko. Prijavnem koritu se brez občutka slabe vesti mastijo naprej. Kajti še naprej obstajajo področja, ki jih je možno izčrpavati in denar kanalizirati v zasebne denarnice. Do javnega denarja se neodgovorno obnašajo tako tisti pri državnih kot tudi tisti pri občinskih blagajnah. Postopki javnih naročil so popolni fiasko, ki jih kartelno dogovarjanje povozi kot za stavo. Vrednosti gradbenih in številnih drugih del so precenjene, delo se deli po sistemu daj-dam. Pa ne samo država, tudi lokalne skupnosti so oderuške. Z dajatvami, kijih uporabniki plačujemo za oskrbo s pitno vodo, za ravnanje z odpadki in sisteme daljinskega ogrevanja, se polnijo bogsigavedi kateri žepi. O tem, da bi novodobnim kapitalistom ali tajkunom pobrali premoženje, do katerega so prišli na sumljiv način, lahko samo sanjarimo. Premoženje je skrbno skrito, pred sodišče so ali še bodo pripeljali kakšno žrtveno jagnje in zgodba bo končana. Ne vem, kako dolgo bo narod vzdržal to finančno nasilje v državi »Slovenistan«. Mojca Zemljarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 25. oktobra 2013 Aktualno Štajerski 3 Soviče • Rušitev črne gradnje ob okrepčevalnici Vrček Če bi lastniki prizidka upoštevali zakonska določila, do rušenja ne bi prišlo V torek se je v naselju Soviče v občini Videm po predhodni najavi inšpektorice pričela rušitev prizidka ob okrepčevalnici Vrček, ki je bil zgrajen na črno ter na delu zemljišča, ki je v občinski lasti. Zgodba, katere razsežnosti segajo že v leto 2009, ko se je objekt pričel graditi, je dobila svoj epilog. Ker lastnica Jožica Cafuta kljub pozivom gradbene inšpektorice objekta ni odstranila sama, ga bodo v teh dneh na njene stroške odstranili pooblaščeni izvajalci. Postopek, ki traja že več let, je v zaključni fazi. Kot je razvidno iz dopisa, ki ga je Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor naslovil na lastnico prizidka Jožico Cafuta, je bil rok za odstranitev prizidka velikosti 7,30 x 18,20 m k obstoječi okrepčevalnici že pred tremi leti, marca 2010. Ker je inšpekcijska služba ugotovila, da objekt še ni odstranjen, se je postopek izvršbe nadaljeval. Kljub vnovičnim pozivom gradbene inšpektorice Lidije Medved naj objekt odstrani sama, lastnica Jožica Cafuta tega ni storila, zato se je postopek nadaljeval vse do te faze, da bodo sedaj črno gradnjo, ki stoji na delu zemljišča, ki je v občinski lasti, na stroške lastnice porušili drugi. Inšpektorica je Jožico Cafuta v dopisu iz dne 23. septembra obvestila o odstranitvi prizidka, še pred tem pa jo pozvala, da črno gradnjo do 17. oktobra letos od- strani sama in opozorila, da če tega ne bo storila, bo objekt na njene stroške odstranil pooblaščeni izvajalec. Po omenjenem datumu odpoved upravne izvršbe več ni bila mogoča, kljub torkovem obisku predstavnikov občine na prizorišču je bila inšpektorica, ki uradnih izjav za medije ni dajala, neomajna in postopka ni ustavila. Neuradno pa smo uspeli izvedeti, da naj bi bil nauk te zgodbe, da se na tujem zemljišču pač ne more graditi na črno. Jožica Cafuta: »Občina je zavirala postopek!« Lastnica okrepčevalnice Vrček Jožica Cafuta, ki se z gostinstvom ukvarja že od leta 1990, kasneje pa se je začela ukvarjati tudi z avtobusnimi prevozi, je nemočno opazovala, kako pred njenimi očmi Foto: PK Jožica Cafuta za svoje težave krivi Občino Videm, ta naj bi po njenih besedah zavirala razvoj podjetništva, kot imenuje gradnjo prizidka na črno. podirajo prizidek in v solzah v prvi vrsti izpostavila, da jo ob teh dogodkih skrbi za podjetje, v katerem zaposluje 15 ljudi. Kot je dejala, so prizidek pričeli graditi leta 2009 z namenom, da bi razvili gostinsko dejavnost. Pred pričetkom del Prizidek, ki je črnogradnja, saj lastniki zanj nikoli niso uspeli pridobiti gradbenega dovoljenja, je bil namenjen širitvi gostinske dejavnosti. Pooblaščeni izvajalec je v torek začel odstranjevati objekt, ki je deloma stal tudi na občinskem zemljišču. Lastniki so bili s strani inšpekcije večkrat pozvani, naj črnogradnjo odstranijo sami, a tega niso storili. Zdaj bodo morali poravnati stroške rušenja. so na Občino oddali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za dozidavo, ki je bila zavrnjena, ker Občina ni podala soglasja k gradnji. Del zemljišča, na katerem stoji črna gradnja, je namreč še vedno v občinski lasti. Kljub zavrnjeni vlogi pa so brez gradbenega dovoljenja pričeli gradnjo. Cafutova za konflikt z Občino krivi župana, prepričana je, da je po njegovih navodilih stališče oblikoval tudi občinski svet. »Že štiri leta preko sodišča rešujemo težave, že v začetku smo imeli popolno dokumentacijo, manjkalo nam je le soglasje Občine,« je dejala Jožica Cafuta, ki Občino Videm obsoja zaviranja in celo ubijanja malega podjetništva. Na vprašanja, kaj bo zanjo in za njeno podjetje pomenilo rušenje prizidka, odgovarja, da jim je Občina skopala jamo, v katero se bodo zrušili. »Po tem, ko smo na Občino pošiljali vlogo za vlogo in eno za drugo prejemali zavrnitve, so danes prišli trije predstavniki občine, ki so se bili pripravljeni pomeniti in morebitno rušenje odložiti, a inšpektorica s tem ni soglašala.« Stroški rušenja naj bi po neuradnih podatkih znašali več tisoč evrov, natančen znesek pa bo verjetno znan v začetku prihodnjega tedna. V celoti ga bo moral kriti investitor, to je Jožica Cafuta. Župan Friderik Bračič: »Pravila so za vse enaka!« Župan občine Videm Friderik Bračič je dejal, da je pred leti, ko je Cafutova pričela gradnjo prizidka, občinski svet na podlagi posveta v krajevni skupnosti Soviče-Dravci zavzel stališče do omenjene težave, da se uredijo lastniška razmerja na objektu, ob katerem je stal prizidek. »Dvorana v zgornji etaži naj bi tako postala v celoti last občine, ki bi morala imeti urejen dostop v zameno za gradbeno parcelo, na kateri je Jožica Cafuta brez gradbenega dovoljenja postavila prizidek. Ker lastniki niso pristopili k temu, smo imeli od takrat zvezane roke pri reševanju te težave. Nato so na sodišču in na inšpekcijskih službah postopki stekli dalje in do danes se na nas ni nihče obrnil. Šele danes smo prejeli klic, naj rešimo, kar se rešiti da, a je bilo za to že prepozno, rušitve nismo mogli več ustaviti. Iskreno obžalujem ta primer, a za dialog morata vedno biti dva, in če dialoga ni možno vzpostaviti, niti župan niti občinska uprava nimata te pristojnosti, da bi zadeve reševala enostransko.« Kot je še dejal, verjame in ve, da zgraditi objekta ni lahko, a če se to naredi, kot se je zgodilo v omenjenem primeru, pač ni druge rešitve. »Pravila so za vse enaka, pred zakonom smo vsi enaki, in če bi lastniki prizidka upoštevali vsa zakonska določila, ki prepovedujejo črno gradnjo, do tega primera ne bi prišlo«. Patricija Kovačec V državi uradno 8724, neuradno pa 25.000 nelegalnih gradenj Dejstvo je, da podatkov o številu vseh nedovoljenih gradenj v Sloveniji (t.i. črnih gradenj) sploh ni; znano je le število tistih, ki so v inšpekcijskih postopkih. Po podatkih IRSPEP je imela gradbena inšpekcija konec maja letos v reševanju 8.724 zadev, od tega je bil v 1.450 zadevah izdan sklep o dovolitvi izvršbe. V teh primerih inšpekcijski zavezanci kljub uvedenemu izvršilnemu postopku niso izvršili odločb, zato morajo to narediti gradbeni inšpektorji. Po nekaterih ocenah naj bi bilo dejansko število nelegalnih gradenj vsaj tri krat tolikšno kot je doslej ugotovljenih nedovoljenih gradenj (torej najmanj 26.000). Od leta 2003 je bilo izdanih kar 9.741 odločb za odstranitev nelegalnih gradenj, število izvršenih odločb in legalizacij pa je bilo skupno 5286. V državi je bilo sicer konec lanskega leta zaposlenih 70 gradbenih inšpektorjev, ki letno obravnavajo od 7.000 do skoraj 9.000 zadev. Leto Število izdanih plačilnih nalogov Število izdanih odločb o prekršku Skupna vrednost izrečenih glob v € 2008 705 161 1.445.882,63 2009 482 152 702.714,51 2010 469 111 409.902,81 2011 440 112 614.606,45 2012 195 98 408.631,32 Vir: Vlada RS Število izdanih plačilnih nalogov in odločb o prekrških ter njihova skupna vrednost Foto: PK Foto: PK 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 25. oktobra 2013 Spodnje Podravje • Pred dnevom spomina na umrle Razlike med cenami grobnin več kot 100-odstotne Eden od številnih stroškov, ki bremeni občane (in se lahko z davkom na nepremičnine spet poviša) je tudi plačilo zadnjega domovanja svojcev. Grobov sicer po slovenski zakonodaji ni moč kupiti, lahko se le najamejo. Ni pa zakona, ki bi predpisoval enotne cene najema grobov (grobnin). Te so od občine do občine zelo različne, prav tako so različne tudi cene najema vežic in cene zakupa grobnih polj. Razlike med občinami se nadaljujejo tudi v tem, da imajo nekatere le enkraten zakup groba, druge pa (praviloma) desetletne pogodbe, po katerih so občani - ob vsakoletnem plačilu grobnine - vsakih deset let zavezani k plačilu najema. Izjeme je najti tudi pri plačilih grobnin, ki so vezane na velikost groba; tako je ponekod grobnina enaka ne glede na to, ali gre za enojni ali dvojni grob, spet drugje pa se grobnina plačuje natančno po kvadratnih metrih... A se tu razlike med občinami ne končajo; ponekod namreč občinski proračun krije stroške govornika, drugje morajo za to poskrbeti svojci. In tako naprej. Ptuj Občinsko podjetje Javne službe Ptuj na Ptuju ureja tri pokopališča: staro mestno pokopališče, ki se spreminja v spominski park z 1.648 grobovi, staro rogozniško pokopališče, kjer je okrog 540 grobov, ter novo rogozniško pokopališče, na katerem je 2378 družinskih grobov in 264 vrstnih ali enojnih grobov. Enkratnega (prvega) zakupa grobov na Ptuju nimajo, od trenutka sklenitve najemne pogodbe stranke plačujejo najem groba in urejanje infrastrukture. Prav tako v MO Ptuj ni večletnih ali desetletnih zakupov grobov. Zraven najemnine grobov najemniki plačujejo urejanje infrastrukture za izgradnjo grobnih polj, ureditev otokov za odpadke, vodovodnega omrežja, žarnih grobov, žarnega zidu na novem rogozniškem pokopališču še ni. Celoletna najemnina za dvojni grob znaša 33,42 evra, za enojni 27,30 evra, stroški urejanja infrastrukture tako pri enojnem kot dvojnem grobu pa letno znašajo 18,19 evra. MO Ptuj nima govornikov, plačilo zastavonoše pa se zaračuna po porabljenem času, od 1,5 do 2 ure, kar znaša od 18,21 evra pa do 24,28 evra. Dnevni najem vežice znaša 13,13 evra, vključuje pa uporabo vežice, čiščenje vežice, porabljeno elektriko, uporabo kuhinje, porabo elektrike v kuhinji in čiščenje le-te. Za urejanje infrastrukture je skupni račun za leto 2012 znašal 43.045,30 evra, od tega je bilo plačano 41.705,53 evra, skupaj naj bi od najemnin grobov lani prejeli plačila v višini 78.533,98 evra, plačano je bilo 76.117,20 evra. Za najem vežice pa so bili izdani računi v višini 4.496,63 evra. Neplačanih najemnin za grobove je okrog 3,09 odstotka. Stroški urejanja pokopališč so lani znašali 115.403,94 evra. Ocenjena vrednost investicije na novem rogozniškem pokopališču v letošnjem letu pa znaša 450 tisoč evrov. Javne službe so pričele in bodo v kratkem v okviru prenove tega pokopališča končale različna dela. Trenutno se na ptujskem pokopališču izvajajo klasični pogrebi s krsto in žarni pogrebi, v primeru raztrosa pepela se ta raztrosi na pokopališču v Mariboru. Na Ptuju narašča število žarnih pogrebov, v desetih letih se je to število povečalo za 25 odstotkov. V letu 2012 je bilo žarnih pogrebov že 77 odstotkov. Ne opažajo pa, da bi se ljudje odločali za cenejše pogrebe. Kriza se v tem trenutku še ne odraža pri odpovedih grobov, do odpovedi večinoma prihaja zaradi prekopov na druga pokopališča. Hajdina V občini Hajdina imajo eno pokopališče s skupaj 1465 grobovi. Hajdina je ena tistih občin, ki ima enkratni zakup groba, ki za enojni grob znaša 116,30 evra, za dvojni 190,93 evra in za žarni grob 607,65 evra. Ne poznajo pa večletnih pogodb, ki bi se obnavljale. To so cene, ki veljajo za občane občine Hajdina. Za občane drugih občin pa znaša zakup enojnega groba 144,92 evra, dvojnega 227,53 evra in žarnega groba 623,21 evra. Večletnih zakupov grobov nimajo. Tudi pri grobnini imajo ločene cene za Hajdinčane in druge občane. Grobnina za enojni grob v starem delu pokopališča znaša za enojni grob za občane občine Hajdina 17,18 evra, za dvojni grob 26,94 evra, v novem delu je grobnina za občane občine Hajdina za dvojni grob 35,58 evra, za žarni grob 10,26 in za grobnice 45,45 evra. Grobnina za druge občane znaša v starem delu hajdinskega pokopališča za enojni grob 21,14 evra, za dvojni grob 33,95 evra, v novem delu za dvojni grob 44,42 evra, za žarni grob 12,70 evra in za grobnice 56,62 evra. Občina Hajdina ne plačuje ne govornikov in tudi ne zastavonoš. Podobno kot pri zakupih grobov in grobninah se cene razlikujejo tudi za najem vežice, ki znaša dnevno 19,47 evra za občane občine Hajdina, k temu pa je treba dodati še stroške čiščenja v višini 21,45 evra dnevno. AKCIJA NAGROBNIH SVEC* KAMNOSESTVO www.kamnosestvo-kolaric.si Bojan Kolarič s.p. Za druge občane znaša dnevni najem vežice 24,42 evra, stroški čiščenja pa 23,18 evra. Iz naslova grobnin, najemov vežice in enkratnega zakupa grobov so lani zbrali 42.070 evrov prihodkov. Neplačanih grobnin je bilo v tem času 14 odstotkov. Tekoči stroški vzdrževanja pokopališča, vključno z odvozi odpadkov, ogrevanjem vežic, elektriko, vodo, so lani znašali skupaj 23.655 evrov, investicijski odhodki pa 38.552 evrov. Markovci V občini Markovci urejajo za vse vasi le eno pokopališče, ki je v neposredni bližini večnamenske dvorane v Markovcih. Enkratnega zakupa grobov nimajo, najemne pogodbe za grobna mesta pa so sklenjene za nedoločen čas z možnostjo odpovedi. Letna grobnina z DDV znaša za enojni grob 22,29 evra, za dvojni grob (družinski) 35,68 evra, za pokončni žarni grob 22,29 evra in za žarni grob 13,38 evra. Govornik prejema za posamezni pogreb neto 50,00 evrov, kar pomeni za občino bruto 70,23 evra, zastavonoša pa prejme za posamezni pogreb 15 evrov, kar za občino pomeni bruto strošek 30,46 evra. Najem vežice po enem smrtnem primeru znaša za klasični pogreb 74,58 evra z DDV, za žarni pogreb 37,30 evra z DDV. V najem je vključena časovno neomejena uporaba vežice (do dneva pogreba), uporaba čajne kuhinje, sanitarij in pokritega, ogrevanega ali hlajenega prostora za žalujoče. Iz naslova grobnin je v lanskem letu občina prejela okoli 21.000 evrov, iz naslova najema vežice pa okoli 1.200 evrov. Neplačanih storitev je okoli 22 %. V letu 2012 so vsi stroški vzdrževanja pokopališč znašali okoli 20.000 evrov, v kar ni vštet strošek zastavonoše in govornika. Sicer pa so v letu 2012 nastali tudi investicijski stroški v skupni vrednosti 19.600 evrov. Kidričevo V občini Kidričevo skrbijo za vzdrževanje treh pokopališč, in sicer v Cirkovcah, Lovrencu in v Kidričevem, v lanskem letu so za vzdrževanje vseh treh porabili okoli 33.000 evrov. Za grobove sklepajo zakupnine za 10 let, pri čemer je 10-letna zakupnina za družinski grob 115,00 evrov, za enojni in žarni grob pa 92,00 evrov (v obeh primerih brez DDV). Za vzdrževanje pokopališč je letni prispevek 20 evrov brez DDV, dnevna uporaba mrliške vežice pa je 32 evrov brez DDV, oziroma 35,04 evra z DDV. Govorniki so plačani po pogodbi o avtorskem honorarju, ki znaša 76.01 evrov bruto za en govor, medtem ko zastavonoš ne plačujejo. V minulem letu 2012 so iz naslova grobnin in najema mrliških vežic v občini Kidričevo prejeli okoli 51.600 evrov (plačani izdani računi z DDV), neplačanih pa je za okoli 28 odstotkov vrednosti izdanih računov za grobnine. IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA GSM: 041 902 648, e-mail: bojan.kolaric@gmail.com Akcija sveč traja do 2.11.2013 oz. do razprodaje zalog. ■ 10% pri nakupu bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov z gotovino (od 28.10. do 20.11.2013) DOM IN VRT KRPAN PTUJ Mariborska cesta 3, PTUJ Tel. št.: 02/7136 221 petek • 25. oktobra 2013 Tednikov objektiv Štajerski 5 iS Ormož V občini Ormož je sedem pokopališč, ki jih upravljajo krajevne skupnosti (KS). Enkratni (prvi zakup) grobov v občini ni uveden, z najemniki grobov so sklenjene desetletne pogodbe z možnostjo podaljšanja. Vrednost najemnine je odvisna od površine groba, obračunava se po kvadratnem metru. Govornikov in zastavonošev občina in KS ne plačujejo. Tudi za uporabo pokopališke veže se najemnina ne zaračunava. Cene najemov grobov so po krajevnih skupnostih različne. Za KS Ivanjkovci je cena po kvadratnem metru 10,19 evra, Kog 9,6 evra, Velika Nedelja 9,42 evra, Podgorci 9,36 evra in Miklavž pri Ormožu 9,42 evra. V KS Ormož sta dve pokopališči. Za pokopališče na Humu je cena za najem po kvadratnem metru 14,48 evra, v Ormožu pa 12,20 evra. Višina zbranih najemnin po posameznih KS je bila v letu 2012 sledeča: Ivanjkovci 11.285 evrov, Kog 8.157 evrov, Velika Nedelja 17.588 evrov, Podgorci 9.755 evrov, Miklavž 9.437 evrov in Ormož za dve poko- pališči 40.736 evrov. Skupaj v celotni občini se je iz naslova grobnin zbralo 96.958 evrov, zneski so brez DDV. Na dan 31. 12. 2012 je višina terjatev iz naslova nepobranih najemnin znašala 2.761 evrov. Celoletna višina stroškov vzdrževanja ter urejanja pokopališč in vežic je po posameznih KS v letu 2012 znašala: Ivanjkovci 11.286 evrov, Kog 11.160 evrov, Velika Nedelja 15.399 evrov, Podgorci 9.027 evrov, Miklavž 5.902 evrov in Ormož za dve pokopališči 36.020 evrov. Skupno torej 88.794 evrov. Središče ob Dravi V občini Središče ob Dravi imajo eno pokopališče. Enkratnega zakupa grobov nimajo, grobnino obračunavajo na podlagi desetletne najemne pogodbe o zakupu. Najem obračunavajo letno glede na velikost grobov, in sicer po ceni 12,2 evra z DDV po kvadratnem metru za tekoče leto. Honorar za plačilo govornika z DDV znaša 15,75 evra, stroškov storitev zastavonoše in najema vežice ne zaračunavajo. V letu 2012 je občina Središče iz naslova zaračunanih grobnin prejela 22.847,13 evra, približno trije odstotki grobnin ostajajo neplačani. Vsi stroški urejanja pokopališča in vežice (materialni stroški in plača zaposlenega) so v letu 2012 znašali 23.339,56 evra. Sveti Tomaž V občini Sv. Tomaž urejajo eno pokopališče, tudi tam nimajo uvedenega enkratnega prvega zakupa grobov. Praviloma imajo z najemniki sklenjene desetletne zakupne pogodbe, letna najemnina po kvadratnem metru znaša 11,22 evra (z DDV). Stroškov govornikov občina ne pokri- va, stroški zastavonoše znašajo 29,57 evra, stroški najema vežice na dan pa 22,84 evra z DDV. V ceno so vključeni najem vežice ter uporaba elektrike in vode. Iz naslova grobnin in najemov vežice je občina Sv. Tomaž v letu 2012 prejela 20.759 evrov, okrog dva odstotka grobnin je neplačanih. Vsi stroški urejanja pokopališča so v letu 2012 znašali 20.109 evrov. Gorišnica V občini Gorišnica urejajo eno pokopališče. Enkratni (prvi) zakup groba imajo uveden. Cena zakupa za enojni in žarni grob znaša 200 evrov, za dvojni pa 300 evrov. Letna občine letna najemnina za enojni grob v € letna najemnina za dvojni / družinski grob v € letna najemnina za žarni grob v € Prvi - enkratni zakup grobnega polja Desetletni zakup grobnega polja Odstotek neplačanih najemnin (leto 2012) MO Ptuj 45,19 51,61 - - - 3,09 Hajdina 17,18 do 21,14 od 26,94 do 44,42 od 10,26 do 12,70 od 116,30 do 623,20 - 14 Markovci 22,29 35,68 od 13,38 do22,29 - - 22 Kidričevo 20 20 20 - od 92 do 115 28 Gorišnica 20 25 20 od 200 do 300 - 20 Sv. Andraž 22,50 25 - od 50 do 70 - 16 Trnovska vas 25 30 - od 50 do 80 - 3,8 Juršinci 36 36 36 - - 7 Destrnik 25 35 - od 80 do 100 - 3 - 4 Cirkulane 25 25 - - - 20 Zavrč 27,79 37,06 - - - 4 Podlehnik 18,36 30,24 - - - 8 Majšperk od 16,47 do 24,52 od 16,47 do 24,52 od 16,47 do 24,52 407,80 (za žarno nišo) od 75,60 do 114 6 Žetale 22,80 22,80 - - 79,20 5 Videm 22,50 28,90 22,50 od 84,60 do 732,70 - 14,6 Dornava od 36,60 do 48,80 od 36,60 do 48,80 od 36,60 do 48,80 - 61 20 Plačilo grobnin na Ormoškem območju občina Ormož Središče ob Dravi Sv. Tomaž letna najemnina -grobnina v €/m2 od 9,36 do 14,48 12,2 11,22 Desetletni zakup grobnega polja da - po m2 da - po m2 da - po m2 Odstotek neplačanih najemnin (2012) 2,5 2 grobnina za enojni in žarni grob znaša 20, za dvojni pa 25 evrov. Strošek plačila govornika, ki ga plača občina, je 25 evrov neto, izplačan je po avtorski pogodbi. Strošek plačila zastavonoše je 23,91 evra. Najem vežice na dan znaša 40 evrov (za žaro) in 75 evrov (za krsto). V ceno so vključeni stroški najema z elektriko in vodo, uporaba ozvočenja in čiščenje vežice. V letu 2012 je občina iz naslova plačila grobnin prejela 16.387 evrov, neplačnikov ali dolžnikov pa imajo kar za 20 odstotkov. Vsi stroški urejanja pokopališča so v letu 2012 znašali 20.362 evrov. Sveti Andraž v Slovenskih goricah V občini Sveti Andraž imajo eno pokopališče. Prvi zakup groba za enojni grob znaša 50 evrov, za družinski pa 70 evrov. Pogodbe sklepajo za 10-letni najem groba, stranke pa plačajo le prvi zakup groba ter enkrat letno najemnino oz. grobnino. Za enojni grob znaša letna grobnina 22,50 evra, za družinski pa 25 evrov. Storitev govornika in zastavonoše občina ne plačuje. Najem vežice na pokopališču v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah za en dan znaša 20 evrov. V ceno pa so vključeni stroški elektrike in vode, uporaba kuhinje, dodatne klopi ter končno čiščenje. V letu 2012 je občina preje- la 7.313 evrov iz naslova grob-nin, iz naslova najema vežice pa 740 evrov. Skupaj neplačanih grobnin, ki so bile fakturirane že v tem letu in tiste še ne plačane iz leta 2012, je 16,08 %.Skupni stroški urejanja pokopališča so lani znašali 7.915 evrov. Trnovska vas V občini Trnovska vas urejajo eno pokopališče. Zakup oz. najem novega grobnega polja na pokopališču za enojni grob znaša 5 0 evrov, za družinski grob pa 80 evrov, žar-nega zidu še nimajo. Pogodbe imajo sklenjene, te storitve pa posebej ne zaračunavajo. Višina letne najemnine za grobna polja na pokopališču Trnovska vas znaša: za enojni grob 25 evrov, za družinski grob 30 evrov in za grobnico 35 evrov. Govornika in zastavonoše občina nima. Najemnina za mrliško vežico znaša 70 evrov, in sicer za vse dni, kolikor pač pokojnik leži v veži, po navadi je to do tri dni. Najemnino mrliške vežice samo za en dan pa zaračunavajo 25 evrov. V letu 2012 je občina Trnovska vas iz naslova grobnin imela 7.873 prihodkov, plačilo veže v letu 2012 je znašalo 840 evrov, iz naslova zakupa novega grobnega prostora pa so prejeli 260 evrov. To skupaj znese 8973 evrov. V lanskem letu 11 ljudi ni poravnalo svoje obveznosti, kar predstavlja 3,76 %. Vsi stroški urejanja pokopališča so v letu 2012 znašali 6.085,58 evra. Kamnoseštvo Lorber Darka Lorber s.p. Cerovec pod Bočem 1,325D Rogaška Slatina E-mail: lDrber.darko@gmail.CDm, gsm: 03I-344-B49,041-721-877 www.nagrDbnispomeniki.CDm nagrobne spomenike okenske police tlake in pulte iz naravnega kamna stopnice Vir: občine Spodnjega Podravja 3 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 25. oktobra 2013 Pojasnilo Zadeva: Opredelitev do navedb v članku »Za vzdrževanje cest in parkirišč letno 4,5 milijona evrov« V članku Za vzdrževanje cest in parkirišč letno 4,5 milijona evrov je navedenih nekaj navedb in informacij o financiranju dejavnosti vzdrževanja občinskih javnih cest v Mestni občini Ptuj, ki terjajo prikaz drugih dejstev in okoliščin, ki bralcu pomagajo pri oblikovanju objektivne predstave. Neresnica: Na Ptuju ima koncesijo javno podjetje Javne službe, ki je z občino sklenilo absolutno najdražjo pogodbo, vredno skoraj 1,3 milijona evrov. Dejstvo: Mestna občina Ptuj je s svojim podjetjem sklenila pogodbo z najvišjo pogodbeno vrednostjo v višini 1.263.000 EUR, pri čemer v ta znesek ni zajeto zgolj redno vzdrževanje občinskih javnih cest, temveč vzdrževanje vseh javnih površin. Pogodba zajema dve ločeni gospodarski javni službi, medtem ko članek obravnava zgolj eno. Obseg in vrsta del sta glede na to, da gre za mestno občino, povsem neprimerljiva s preostalimi občinami. Izhajajoč iz tabele na str. 5 je razvidno, da je najdražjo pogodbo sklenila Občina Sv. Tomaž. Po teh podatkih, sledijo še Občina Gorišnica, Občina Majšperk, Občina Videm in Občina Destrnik. Neresnica: Celoletna vrednost vzdrževanja vseh JP in LC ter parkirišč v evrih (proračun 2013) znaša 1.263.000 EUR. Dejstvo: Celoletna vrednost vzdrževanja vseh občinskih javnih cest (javne poti in lokalne ceste ter parkirišča) znaša 463.132,08 EUR. Kratica JP v tabeli je nedefinirana in dvoumna, lahko jo razumemo kot javno površino ali javno pot, pri čemer podatki v tabeli postanejo povsem neprimerljivi. Javne službe Ptuj, d.o.o. direktor Alen Hodnik Jursinci V občini Juršinci imajo eno pokopališče. Enkratnega zakupa nimajo uvedenega, najemniki grobov plačajo samo enkrat letno grobnino (za stroške vzdrževanja pokopališča). Pogodbe za najem sklepajo za obdobje 10 let, cena je enaka za vse vrste grobov (enojni, dvojni, žarni) - za leto 2013 je to 36 evrov. Stroški za govornika, ki ga plača občina, znašajo 35,47 evra, dodatne obveznosti pa ta dobi plačane po avtorski pogodbi. Zastavo na pogrebih nosi redno zaposlen komunalni delavec in je ta strošek zajet v njegovi plači. Cena najema mrliške veže v Juršincih znaša 30 evrov, ne glede na število dni uporabe. V letu 2012 je Občina Juršinci iz naslova grobnin prejela 14.648 evra, za najem mrliške veže pa še dodatnih 600 evrov. 7 % je neplačanih grobnin. Stroški pogrebne dejavnosti ter stroški v mrliški vežici so v lanskem letu znašali 9.965 evrov, v ta znesek pa niso všteti stroški CVETLICARNA (Rožmarin PESTRA IZBIRA NAGROBNEGA CVETJA IN DEKORACIJE PO OGODNIH CENAH Vse informacije lahko dobite v naših cvetličarnah, ki se nahajajo: - Miklošičeva ulica 10, Ptuj, telefon 02 776 40 01 - PE Dornavska c., Ptuj, telefon 02 746 40 02 - PE Bukovci 4a, Markovci, telefon 02 766 20 31 - NOVO: novo Rogoznlško pokopališče, Dornavska cesta 23 mm Svečo d. o.o. Pobrežje 6/a 2284 Videm pri Ptuju www.svcca.si mail:info@svcca.si Tel: 02 764 05 11 Fax.: 02~7Ó4 05 10 Prodaja kvalitetnih in cenovno ugodnih sveč. dela vzdrževanja pokopališča in mrliške vežice, ker delo opravlja komunalni delavec in so ti stroški zajeti v njegovi plači. Destrnik Občina Destrnik ureja eno pokopališče. Cena prvega zakupa novega grobnega polja znaša za enojni grob 80 evrov, za družinski grob pa 100 evrov. Pogodbe z najemniki sklepajo trajno oziroma do preklica najema grobnega polja. Letna grobnina za enojni grob je 25 evrov, za družinski grob 35 evrov, žarnih grobišč pa nimajo. Občina ne plačuje usluge govornika in zastavonoše na pogrebih. Za najem vežice pa imajo dvojne cene, in sicer 50 evrov za en dan in 70 evrov za več dni. V to ceno je vključena uporaba prostorov, inventarja, električna energija, voda, ogrevanje, uporaba telefona in čiščenje prostorov. Iz naslova grobnin in najema vežice je destrniška občina v letu 2012 prejela sredstva v sku- pni višini 15.031 evrov. Približno 3-4 % pa je neplačanih storitev grobnin. Vsi stroški so znašali 10.538 evrov, k temu pa je treba prišteti stroške čiščenja. Cirkulane V Cirkulanah urejajo eno pokopališče. Prvega oz. enkratnega zakupa groba nimajo uvedenega, imajo le sklenjene najemne pogodbe za grobove, zakupnina pa se ne zaračunava. Letna grobnina stane 25 evrov, ne glede na vrsto groba. Približno 20 % grobnin je neplačanih. Plačilo govornika, ki ga plača občina, znaša 38,70 evra, plačilo zastavonoše pa 19,40 evra. Najem vežice stane 40 za žaro in 77 evrov za krsto, ne glede na čas uporabe vežice, v ceno pa je vključena uporaba vežice in spremljevalnih prostorov. Občina je v lanskem letu prejela 13.612 evrov iz naslova grobnin, najemov vežice in najemnih pogodb za grobove, medtem ko so stroški urejanja pokopališča znašali 19.000 evrov. Zavrč V Zavrču prav tako urejajo eno pokopališče. Zakupa grobov nimajo uvedenega. Letna grobnina za enojni grob znaša 27,79, za družinski grob pa 37,06 evrov z DDV. Plačilo govornika, ki ga plača občina, znaša 112,37 evrov z DDV, zastavonošo pa plača vsak posameznik sam. Najem vežice v občini Zavrč se ne plačuje po dnevu, temveč glede na to, ali je krsta ali žara, in sicer za krsto najem vežice znaša 41,74 evra z DDV, za žaro pa 20,88 evra z DDV, v ta najem pa so vključeni najem prostora, elektrika, voda in ogrevanje. V letu 2012 je občina iz naslova grobnin in najemov vežice prejela sredstva v višini 12.300 evrov, odstotek neplačanih grobnin pa je v lani znašal okoli 4 %. Vsi stroški urejanja pokopališča v Zavrču so v letu 2012 znašali 12.460 evrov. Podlehnik V občini urejajo dve pokopališči, in sicer Gorca in Ro- dni Vrh. Enkratnega ali večletnega zakupa grobov nimajo. Letna grobnina za enojni grob znaša 18,36 evra, za družinski grob pa 30,24 evra z DDV. Plačila govornika oziroma zastavonoše ne krije občina. Najem vežice znaša 48,80 evr na dan, cena pa zajema uporabo poslovilnega prostora s spremljajočimi prostori, elektriko, gretje in vodo. Občina je v lanskem letu prejela 520 evrov iz naslova najema vežice ter 14.211,54 evra za najem grobov, približno 8 % grob-nin pa je v lanskem letu ostalo neplačanih. Skupni stroški urejanja obeh pokopališč so v lanskem letu znašali 7.594,84 evra. Majšperk V občini urejajo 5 pokopališč, in sicer Majšperk, Ptujska Gora, Stoperce, Janški Vrh in Bolfenk. Enkratnega zakupa grobov nimajo, imajo pa 10-letne najemne pogodbe. Za enojni grob znaša najemnina 75,64 evra, za družinski 114,07 evra, za žarno nišo pa prvi najem znaša 408,70 evra in za vsako naslednje 10-letno obdobje 75,64 evra. Vse cene so z DDV. Letno vzdrževanje za najemnike grobnih parcel in žarnih niš na pokopališčih Majšperk, Stoperce in Ptujska Gora znaša 24,52 evra. Za najemnike grobnih parcel na manjših pokopališčih Janški Vrh in Bolfenk pa znaša 16,47 evra. V skladu s podjemno pogodbo občina plača govorniku 35,48 evra bruto, medtem ko zastavonoše občina ne plačuje. Najem mrliške vežice znaša 20 evrov, ki jo zaračuna koncesionar, ki je podjetje Mir. V ceni so zajeti stroški elektrike in vode ter možnost uporabe klime in inventarja. Iz naslova grobnin in naje-mov mrliške vežice prejme občina povprečno letno približno 30.000 evrov. Neplačanih pristojbin za vzdrževanje pokopališč je približno 6 %. Stroški urejanja pokopališč in vzdrževanja mrliških vežic so v letu 2012 znašali 33.287 evrov. Žetale V žetalski občini urejajo eno pokopališče. Uveden imajo 10-letni zakup groba, ki stane 79,20 evra. Letna grobnina znaša 22,80 evra, plačilo govornika, ki ga plača občina, pa 64,52 evra, zastavonoše občina ne financira. Najem vežice znaša 34 evrov. V lanskem letu je občina iz naslova najemnih pogodb prejela 19.260 evrov, za grobnine pa 6.370 evrov, okrog 5 % ostaja neplačanih. Stroški urejanja pokopališča so lani znašali 6.540 evrov. Videm Občina ureja pokopališči Videm in Leskovec. Zakup enojnega groba znaša 84,60 evra, dvojnega pa 113,50 evra. Zakup grobnice znaša 282,80 evra, žarnega groba pa 732,70 evra. Letna grobnina za enojni in žarni grob je 22,50 evra in za dvojni grob 28,90 evra. Občina ne plačuje govornika in ne zastavonoše. Najem vežice za krsto, ki jo uporabniki koristijo 2-3 dni, znaša 52 evrov, medtem ko za žaro, ko uporabniki potrebujejo vežico le za nekaj ur, znaša 18 evrov. Občina je v letu 2012 prejela 34.545,59 evra iz grobnin in najemov vežic, pri tem je ostalo neplačanih grobnin za 14,64 %, odstotek je izračunan od vseh odprtih terjatev za vsa leta nazaj na višino izdanih računov za leto 2012. Stroški urejanja pokopališč in vežic so v letu 2012 znašali 44.296,94 evra. Dornava V občini Dornava urejajo dve pokopališči - v Dorna-vi in na Polenšaku. V veljavi so desetletni zakupi grobov, lani so pogodbe z najemniki podaljšali do leta 2022. Cena desetletnega najema znaša za vse grobove enako: 61 evrov z DDV. Znesek letnega vzdrževanja je bil za vse tipe in velikosti grobov v letu 2012 enoten, znašal je 40 evrov brez DDV. Pri plačilu letnega vzdrževanja se občanom Dornave prizna subvencija v višini 10 evrov brez DDV. Plačilo zastavonoša ob pogrebni svečanosti znaša 24,40 evra z DDV. Najem pokopališke veže za občane Dornave znaša 36,60 evra z DDV na dan. Za najemnike, ki niso iz občine Dornava, je cena najema vežice na dan 48,80 evra z DDV. In naslova grobnine je občina Dornava v letu 2012 zbrala 16.546 evrov, 1.200 evrov pa iz naslova zaračunane najemnine za pokopališke vežice. Za desetletni najem grobov za obdobje 2012-2022 je bilo zbranih 19.940 evrov. Neplačanih grobnin imajo za okrog 20 odstotkov. Stroški vzdrževanja in urejanja obeh pokopališč so v letu 2012 znašali 13.758 evrov. Majda Goznik, Dženana Kmetec, Patricija Kovačec, Mojca Zemljarič, Martin Ozmec petek • 18. oktobra 2013 Spodnje Podravje Štajerski 7 Zetale • Modernizacija cestnih odsekov Ptuj • Festival Vino ni voda Ujeli še zadnji vlak V torek je v prostorih Občine v Zetalah potekal podpis pogodbe za projekt rekonstrukcije lokalne ceste in javnih poti v naseljih Nadole in Kočice. Skoraj 600 tisoč evrov vreden dvoletni projekt bo izvajalo podjetje Asfalti iz Ptuja. Direktor podjetja Asfalti, d. o. o., in župan občine Zetale ob podpisu pogodbe, na podlagi katere bodo rekonstruirani in modernizirani določeni odseki cest, ki so za občino izrednega pomena. Pogodba, ki sta jo podpisala župan občine Žetale Anton Bu-tolen in direktor podjetja Asfalti, d. o. o., Boštjan Dokl Menih, je verjetno ena izmed zadnjih, če ne celo zadnja tovrstna pogodba, saj občine v prihodnjih letih ne bodo več zmogle v tolikšni meri investirati v cestno infrastrukturo, saj jim bližajoča se perspektiva 2014-2020 ni naklonjena. V žetalski občini so tako po besedah župana Butolena ujeli še zadnji vlak za pridobitev sredstev. V okviru projekta bo izvedena modernizacija treh odsekov javnih poti Pšetna graba-Zalopata, Zalopa-ta-Jurovski vrh in Peklača-Ra-koški vrh. Po besedah župana Antona Butolena je modernizacija omenjenih odsekov velikega pomena, saj po njih dnevno vozi šolski avtobus, poleg obnove pa bodo uredili tudi dve avtobusni postajališči ter postavili varnostne ograje. V sklopu projekta bodo obnovili tudi dva odseka lokalne ceste Ptuj-Dolena-Marinja vas. Gre za povezovalno cesto, po kateri se dnevno proti Ptuju vozi veliko ljudi in je precej prometna. Dvoletni projekt se je s podpisom pogodbe že pričel, rok za izvedbo del pa je konec septembra prihodnje leto. Vrednost investicije znaša 589.708,83 evra, od tega je občina pridobila 280 tisočakov evropskih sredstev iz ukrepa 322 ter 125 tisoč iz 21. člena ZFO, ostalo pa bodo letos in prihodnje leto zagotovili iz občinskega proračuna. Patricija Kovačec Vino tokrat za dobrodelnost 12. leto zapored Klub ptujskih študentov organizira festival Vino ni voda, katerega osnovni namen je spoznavanje vinske kulture. Tokratni dogodek pa ima tudi dobrodelno noto, saj bodo celoten izkupiček od letošnje licitacije namenili dijaku, ki je v tragični nesreči izgubil oba starša. S tradicionalnim festivalom, ki se je začel minuli petek, želijo mlade ponovno ozavestiti, da je vino več kot le alkoholna pijača. V času med 12. oktobrom in 9. novembrom bo festival živel na različnih lokacijah, od gradu, kjer so festival v petek uradno odprli, do razstavišča Stari zapori, dvorišča knjižnice ... V sklopu festivala bodo degustacije, delavnica, ogled Ptujske kleti in vsakoletni izlet, vsebine pa dopolnjujejo s kulturnim programom, ki ga kreirajo lokalni glasbeni izvajalci. „Zraven degustacij, ki bodo letos zaobjele vse slovenske vinorodne dežele, pa bo ključna licitacija vin, ki bo potekala 8. novembra ob 18. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu, s katero želimo prispevati delček k mozaiku dobrodelnosti. Svoja vina bodo prispevali vsi vinarji, sodelujoči na festivalu, izkupiček pa bo namenjen srednješolcu, ki je doživel tragično izgubo obeh staršev," pravi Aleš Meglič, predsednik KPŠ. foto: kpš Dženana Kmetec V petek se je na ptujskem gradu pričel festival Vino ni voda. Ptuj • Obiskali smo podjetje Vilu Ptuj, d. o. o. Foto: PK Luna - trgovina za ženske, ki hočejo nekaj več V Zelenikovi ulici 1 na Ptuju ima sedež podjetje Vilu Ptuj, d. o. o., na tem naslovu je bila julija letos odprta tudi ptujska prodajalna Luna z bogatim izborom najkakovostnejših oblačil za poslovno žensko istoimenske blagovne znamke. Podjetje Vilu Ptuj, d. o. o., ki je generalni zastopnik srbske blagovne znamke Luna, je svojo pot na slovenskem tržišču pričelo pred devetimi leti. Podjetje Luna iz Požarevca sicer obstaja že dvajset let, nastalo je iz majhne delavnice v sodelovanju mame z znanjem šiviljstva in z znanjem hčere, ki je znala te izdelke dobro promovirati in uspešno tržiti. Kot je povedala direktorica podje- tja Vilu Ptuj, d. o. o. Ptujčanka Tatjana Jerenko, se je njihovo poznanstvo pričelo pred desetimi leti, ko je bila še v prejšnji službi. Po stroki je tekstilka, inženirka tekstilno-konfekcijske tehnologije. Svojo poklicno pot je pričela v Muri, delala je tudi v Nesu. V začetku so izdelke blagovne znamke Luna prodajali izključno kot grosis-ti, kot grosisti delajo še danes. Pred dvema letoma pa so zače- li razvijati tudi lastno prodajno mrežo. Prvo trgovino Luna so odprli v Europarku v Mariboru, lani v grand hotelu Donat v Rogaški Slatini. Ptujska trgovina Luna je bila odprta kot tretja trgovina v lastni mreži, da se predstavijo tudi kupcem iz domačega kraja. Ptujska Luna je outlet, v njej lahko poslovne ženske dobijo kakovostna klasična ženska oblačila prejšnjih kolekcij pod ugodnejšimi po- Foto: Črtomir Goznik V prodajalni Luna v Zelenikovi ulici na Ptuju ponujajo širok izbor najkakovostnejših oblačil blagovne znamke Luna za poslovne ženske. goji. Izdelki blagovne znamka Luna stavijo v največji meri na kakovost dizajna in materiala, z modnimi trendi se spogledujejo le v detajlih oziroma v kombinaciji z njimi lahko ženska sestavi kombinacijo, v kateri bo osvajala na vseh poslovnih in tudi drugih priložnostih. Na prejšnji lokaciji v Dominu centru so bilo malo skriti, nova lokacija v Zelenikovi ulici v neposredni bližini Mestne hiše pa jim je že v kratkem času prinesla širšo prepoznavnost. Ptujsko trgovino Luna so tako Ptujčanke kot Ptujčani zelo dobro sprejeli, pove Tatjana Je-renko. Ptujsko okolje je veliko bolj optimistično kot drugje, na Ptuju ni toliko pesimizma, kot ga opazijo na primer v Mariboru. Izdelki blagovne znamke Luna, ki izstopajo od siceršnje tekstilne ponudbe na slovenskem trgu, tudi v tej krizi najdejo kupca, saj gre za izdelke, ki izstopajo ne samo po kakovosti in dizajnu, temveč tudi po ženstvenosti, saj sledijo liniji ženske in njeni filozofiji. Z izdelki Luna lahko zasijejo v največji meri tako na poslovnem področju kot tudi na kulturnih in drugih dogodkih. Ženska, ki se v njihovih oblačilih počuti dobro, bo tudi uspešna in se bo še vračala, je prepričana direktorica podjetja Vilu Ptuj, d. o. o. Tatjana Je- renko, zato se trudijo, da stranke s svojo ponudbo zadovoljijo v vsakem trenutku. MG 8 Štajerski Spodnje Podravje petek • 25. oktobra 2013 Trnovska vas • Občinski praznik /A Jj B ''-H iiEg fm váWZm / wm 5,6 milijona evrov za investicije Občina Trnovska vas, ki sodi med najmanjše, ne le na našem območju, temveč tudi v državnem merilu, je v soboto slavila 15. občinski praznik. Ob tej priložnosti so bili predstavljeni pomembni dosežki, večkrat pa je bil izpostavljen tudi predlog za ukinjanje občin, ki so ga prav vsi govorniki označili za nespametnega. Brez ustanovitve občine se najbrž danes v Trnovski vasi ne bi mogli pohvaliti s kar 5,6 milijona evrov nepovratnih sredstev, ki so jih preko raznih razpisov zagotovili za investicije. Ravno njena majhnost je bila na tokratnem občinskem prazniku večkrat izpostavljena, in sicer kot prednost, v kontekstu, da je to občina, ki se kljub vsemu odlično znajde v okolju in ki dela dobro ter uspešno črpa sredstva iz raznih naslovov. „Prepričan sem, da je bila odločitev, da gremo vsak po svoje, ki smo jo sprejeli pred 15 leti v takratni skupni občini Destrnik, Trnovska vas in Vitomarci, pravilna," je na slavnostni proslavi ob 15-le-tnici občine Trnovska vas dejal župan Alojz Benko. Predlog za ukinjanje občin je po njegovem izjemno slab, saj je prepričan, da želi država, namesto da bi zakrpala luknjo, iz katere teče, stvari sanirati napačno, ne da bi pred tem ugotovila izvor težave. „Norčujejo se iz ljudi, ki še delajo," je na občinskem prazniku dejal Benko in se pohvalil s podatkom, da so uspeli v 15 Blaž Potrč je zlati odličnjak, ki je prav vsa leta osnovnošolskega izobraževanja končal z odličnim uspehom. letih v občino pripeljati za kar 3,6 milijona evrov nepovratnih sredstev, k čemur je treba prišteti še dodatno dve-milijonsko investicijo, ki so jo pričeli izvajati letos. Benko je prepričan, da bi si država lahko vzela zgled po delovanju majhnih občin in da potem ne bi bila v takšni situaciji, kot je danes. Občanom in drugim gostom je predstavil še investicije, ki tečejo v tem letu in ki jih čakajo v prihodnosti. Pohvalil je delovanje občinske uprave, občinskega sveta in nadzor- Zupan občine Trnovska vas Alojz Benko in predsednica komisije za odlikovanja in priznanja Andreja Krajnc sta podelila priznanje Andreju Arnugi (drugi z leve, ob županu) in zahvalo Francu Arnugi (skrajno desno). nega odbora, saj se, kot pravi, zaveda, da so dobri rezultati občine povezani s sodelovanjem vseh naštetih organov. Občini sta vse dobro ob njenem prazniku zaželela tudi poslanec državnega zbora Franc Pukšič in župan občine Podlehnik Marko Maučič. Temu pa je sledila podelitev občinskih priznanj in zahval. Bronasti grb občine Trnovska vas je prejel Andrej Arnuga za aktivno delo na področju požarne varnosti v občini. Zahvalo občine si je zaslužil Franc Arnuga za aktiv- no delo v Bolfenškem društvu ljubiteljev stare tehnike in za skrb ohranjanja kulturne dediščine v občini. Pohvalo za devetletni odličen uspeh v osnovni šoli pa so podelili Blažu Potrču. Vse skupaj so popestrili s pestrim kulturnim glasbenim programom, ki so ga kreirali vsi, ki v občini ustvarjajo, od najmlajših do tistih v zrelejših letih. Osrednji slovesnosti je sledilo rajanje v šotoru pred večnamensko dvorano, na katerem so zaigrali Čuki. Dženana Kmetec v ^ Zetale • Slovesnost ob občinskem prazniku Postorili veliko za kakovost bivanja V soboto so z osrednjo prireditvijo slovesno končali praznovanje 14. občinskega praznika, na kateri so podelili najvišja občinska priznanja. Prireditev so s kulturnim programom popestrili učenci in učenke iz žetalske osnovne šole, otroci iz vrtca ter ženski in moški pevski zbor KD Žetale. Slavnostni govornik je bil Anton Butolen, župan občine Žetale, ki je uvodoma poudaril lepoto pokrajine žetalske občine, ki jo je po njegovih besedah vredno ohranjati za naše zanamce. »To pa bo možno le, če v tem trenutku uredimo pogoje za življenje in delo naših občanov v smislu, da ne bo več množičnega izseljevanja, kot je bilo v preteklosti, temveč bomo priča ponovnemu vračanju prebivalstva v osrčje Haloz.« Kot je dejal, je bilo stanje pred 14 leti, ko je nastala občina, slabo. Pri tem je Butolen povzel mnoge investicije, ki so jih v letih obstoja izvedli, med drugim so zgradili šolo, vrtec, obnovili zdravstveni dom ter modernizirali več kot 50 kilometrov občinskih cest. Izpostavil je še številne pomanjkljivosti in projekte, ki bodo morali biti izpeljani v prihodnosti. V občini imajo še 30 kilometrov makadamskih cest, staro kulturno dvorano, ki je potrebna obnove, povsem na začetku pa so tudi glede čiščenja ko- Prejemniki občinskih priznanj z županom Antonom Butolenom munalnih odplak. »Vse to in še več si želimo uresničiti v prihodnosti, a naslednja perspektiva občinam ni prav naklonjena. Bojim se, da bomo v prihodnje črpali veliko manj evropskih sredstev, saj tako mi kot tudi druge manjše občine k projektom ne bomo zmogli prispevati lastnega deleža. Denar bo ostal v Bruslju, da bodo prizadeti ne bodo samo občani, pač pa tudi že tako osiromašeno gospodarstvo, izgleda v tej državi ne skrbi nikogar.« Župan Buto-len je zato poudaril, da so se v času med obema praznikoma ravno iz prej navedenih razlogov v občini potrudili, da so na razpisih pridobili čim več sredstev za izvedbo projektov letos in prihodnje leto. Zbrane je nagovorila tudi Darinka Fakin, županja občine Majšperk, ki je dejala, da majhne občine delajo dobro ter da si jih ne bodo pustili kar tako vzeti. »Prepričana sem, da boste z vašo vztrajnostjo in voljo ustvarjali za pozitivno prihodnost vaše občine.« Podeljena tri občinska priznanja, županovo priznanje in zlata plaketa Kot vsako leto je župan tudi letos čestital diplomantom, ki so diplomirali v minulem letu, teh je bilo letos 12. »Vi ste svoje delo opravili, sedaj je na potezi družba, da opravi svoje delo in poskrbi, da dobite službo,« je čestitki dodal Butolen. Letos so bila podeljena tri občinska priznanja, županov priznanje in zlata plaketa občine. Županovo priznanje za opravljeno delo v društvu upokojencev je prejel Feliks Pulko. Občinska priznanja so prejeli kmetija Martine in Franca Gajška, tekmovalna desetina članov A PGD Žetale za dosežene uspehe na tekmovalnem področju ter Marta Prevolšek za delo v kulturnem društvu. Zlato plaketo je prejel Jože Krivec za vsesplošen prispevek k razvoju občine. Patricija Kovačec Foto: PK Od tod in tam 91. razstava Rozine Šebetič Foto: Črtomir Goznik Ptuj • V razstavišču blagovnice Mercator na Novem trgu na Ptuju razstavlja ptujska slikarka Rozina Šebetič. To je že njena 91. samostojna razstava in hkrati tretja samostojna razstava v letu 2013. Predstavlja se s tihožitji in motivi Ptuja ter bližnje okolice. MG Obnova mestnega središča Foto: NS Ljutomer • Poškodovane površine na Glavnem trgu v Ljutomeru bodo končno odstranjene in obnovljene. Domače gradbeno podjetje Nograd, izbrano po javnem naročilu, bo z deli predvidoma pričelo konec tega meseca. Sanacija mestnega središča se bo financirala iz sredstev, ki so bila nakazana na podlagi unovčitve bančne garancije v višini 144.025,57 evrov, trajala pa naj bi najmanj 90 dni. V času obnove bo Glavni trg zaprt za celoten promet. NŠ Foto: nuk-uni-lj.si Slovenija • Portal digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin KAMRA, na katerem slovenske splošne knjižnice s svojimi partnerji objavljajo zanimive domoznanske zgodbe iz svojih okolij, kandidira za nagrado Netko 2013, ki jo podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije za dosežke v spletnem okolju. Vsi prijavljeni projekti se lahko potegujejo tudi za nagrado »Glas ljudstva«. Glasujete lahko na naslovu http://www.kamra.si/ . MZ Foto: AG Tržec • V soboto je ED Tržec v Športnem parku Tržec organiziralo tekmovanje v pečenju pečenk, ki se ga je udeležilo 8 ekip. Vse ekipe so po oceni komisije spekle odlične pečenke, ki so teknile prav vsem obiskovalcem, zmaga pa je na koncu pripadla ekipi Aktiva kmečkih žena Videm. . Pr-vouvrščene so prejele pokal, ostali udeleženci pa priznanje. Prireditev bodo ponovili naslednje leto. Andrej Gašpar petek • 25. oktobra 2013 Gospodarstvo Štajerski 9 Ptuj • Skupščina delničarjev PP zadnji hip preklicana »Zahteve KAD so bile nepotrebne« Kapitalska družba (KAD) v vlogi delničarja Perutnine Ptuj je za ponedeljek, 28. oktobra, sklicala zasedanje skupščine delničarjev Perutnine Ptuj, vendar po mnenju profesorjev Marjana Kocbeka in Saše Preliča le-ta sploh ni potrebna. Temu je po informacijah iz Perutnine Ptuj pritrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru in ponedeljkov sklic skupščine razveljavilo. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, je ob prejemu sklepa sodišča izrazil zadovoljstvo in zaupanje v slovenski pravni sistem: »Očitno je sodišče upoštevalo vse pravne argumente in zdaj potrdilo tisto, kar smo v Perutnini ves čas trdili: da smo izvedli revizijo, ki sta jo potrdila tako nadzorni svet kot tudi skupščina, da je nezakonito na skupščini odločati dvakrat o isti stvari in da nezakoniti sklic poleg drugih dejstev predstavlja še zlorabo položaja manjšinskega delničarja do vseh ostalih. V Perutnini Ptuj skrbimo za pravice in pričakovanja vsakega deležnika, tako tudi za manjšinskega delničarja KAD, ki je enakopraven vsem delničarjem. Celotno vprašanje izbire posebnega revizorja se vleče kot jara kača že več let. V vseh aktivnostih smo KAD-u našo dokumentacijo odprli za vpogled, kar so nekajkrat tudi izkoristili. Ko je KAD pred dvema letoma skupaj s še nekaterimi malimi delničarji zahteval izredno revizijo, so to delničarji z večinskim mnenjem na skupščini podprli. Nadzorni svet je na osnovi razpisa izbral revizorsko hišo BDO z mednarodnimi referencami. Poročilo revizorjev, ki v vodenju PP niso našli nepravilnosti, je sprejel najprej nadzorni svet, kasneje pa še skupščina delničarjev z 88-odstotno večino. Sodišče, ki je kasneje odločalo o reviziji, vendar zaradi postopka izbire in ne zaradi vsebine, je v skladu z ZGD to izbiro razveljavilo. Kot odgovoren gospodarski subjekt smo sklep sodišča Foto: Dialog »Letošnji poslovni rezultati ob polletju so bili nad pričakovanji,« zatrjuje predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser. upoštevali in letošnji skupščini predlagali ponovno revizorja, kar so delničarji tudi potrdili. Argumentirano so torej takšne zahteve KAD nepotrebne in neproduktivne, saj je bila revizija opravljena, predstavljena in potrjena, želimo se le fokusirati v svojo osnovno dejavnost - pridelavo varnega, zdravega in kakovostnega perutninskega mesa,« pojasnjuje prvi mož Perutnine Ptuj in dodaja, da Perutninina posla z družbama Infond holding in Center naložbe zajemata 9,5 milijona evrov in ne 20, kot je bilo razbrati v razpisu skupščine. »Za ta sredstva jamči Pivovarna Laško,« zatrjuje Glaser. Skupina Perutnina Ptuj je mednarodni koncern z visokim ustvarjenim prometom. Lani so na nivoju Skupine beležili rekordne prihodke. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram tudi letos ptujski perutninarji računajo na ugodno poslovanje. »Kljub nenaklonjenim razmeram smo letos v Perutnini Ptuj realizirali več kot štiri milijone evrov dobička iz poslovanja, rast realizacije beležimo tudi na nivoju Skupine. Skupni kosmati prihodek v prvih osmih mesecih tega leta je 240 milijonov evrov. Ker se zavedamo, da so naložbe generator rasti, z omejenimi viri financiranja izvajamo več pomembnih naložb tako v Sloveniji kot tudi v naših drugih integriranih procesih pridelave. Kmalu bodo iz Mesne industrije Ptuj na trg prišla živila, ki bodo pakirana v novem tipu embalaže in z novim izgledom, obnavljamo sprejemni del v Mesni industriji Ptuj in izvajamo še vrsto drugih tehničnih posodobitev. Na Hrvaškem smo odprli nov Tehnološki center za obdelavo perutninskega mesa, novembra odpiramo nova dva objekta v Bosni in Hercegovini - kompleks farm in nov distribucijski center.« Družba Perutnina Ptuj je lastniško povezana z mariborsko Probanko, ki je v postopku nadzorovane likvidacije. Zaradi finančni težav v Probanki je Perutnina že v lanski bilanci izvedla slabitev za devet milijonov evrov. Po Slovenija • V svetu se zavrže tretjina užitne hrane Samo v Evropi se zavrže devetdeset milijonov ton hrane letno Evropska komisija je ob svetovnem dnevu hrane poudarila zavezo k zmanjšanju zavržene hrane. V svetu letno zavržemo približno tretjino hrane, to je 1,3 milijarde ton. V Evropi je zavržemo okrog 90 milijonov ton. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je ob tem poudaril cilj komisije, da do leta 2020 razpolovi količino zavržene hrane. Kot so sporočili iz Bruslja, hrano zavržemo na vseh stopnjah prehranske verige, od kmetov, živilske industrije, prodajalcev na drobno, gostincev do potrošnikov. Med glavne razloge spadajo slaba osveščenost, slabo načrtovanje nakupov, slabo razumevanje roka uporabnosti ali pomanjkljiva poraba preostalih živil v gospodinjstvu. Izmed štirih glavnih virov odpadne hrane (maloprodaja in veleprodaja, gostinske storitve, predelava ter gospodinjstva) prav iz gospodinjstev izhaja 42 % celotne svetovne odpadne hrane, kar v povprečju znaša 76 kg na prebivalca. Hrana se zavrže tudi zaradi neustrezne količine pakiranj, slabo ocenjenega števila gostov, neučinkovitosti pri pripravi zalog ter marketinških strategij, ki potrošnike napeljujejo k nakupu prekomernih količin hrane. Med razlogi so tudi prekomerna proizvodnja, poškodbe pri pakiranju, neustrezno shranjevanje in neustrezno pakiranje. Industrija in trgovina sta se že zavezali, da bosta ukrepali, kar je precej logično, saj je zanju odpadek strošek. Je pa tudi strošek za gospodinjstva, čeprav se ta očitno tega še ne zavedajo dovolj. Anketiranci, ki so sodelovali v anketi o hrani kot odpadku v Sloveniji, so tudi na grobo ocenili, da s hrano na leto vržejo v smeti okoli 120 evrov, medtem ko po podatkih raziskave evropske komisije ta znesek v EU znaša kar okoli 250 evrov na leto. (sta) besedah predsednika uprave bodo slabitve potrebne tudi letos. »Nadzorovana likvidacija je dogodek, ki prizadene vse lastnike, vendar v konkretnem primeru zadnje dogajanje v Probanki ne bo imelo denarnega vpliva na poslovanje Perutnine Ptuj. Potrebno je namreč ločiti med bilančnim izidom ter rednim poslovanjem. Medtem ko slabitev vpliva na bilančni izkaz, pa nima nikakršne povezave s tekočim poslovanjem. Pri naložbi v Probanko je šlo za investicijo, ki smo jo realizirali v popolnoma drugačnih družbenih, ekonomskih in gospodarskih razmerah že leta 1994. Za slabitev je ostal še manjši del naložbe, manj kot dva milijona evrov, in ga bomo glede na razplet dogodkov slabili v letošnjem poslovnem letu. Zavedati pa se je treba, da je bila Proban-ka do leta 2009 izredno pro-pulzivna, je rasla in ustvarjala dobičke ter zagotavljala dober servis uporabnikom. Zgodila se je recesija in posledično kriza, ki je večini slovenskih bank prinesla težave. Če ne bi prišlo do svetovnega finančnega zloma, se danes o likvidaciji Probanke sploh ne bi pogovarjali. V banki smo bili strateški solastnik, ki pa z banko volumensko ni posloval v večjem obsegu. Sicer pa likvidacija Probanke ni situacija, ki bi likvidnostno obremenjevala poslovanje Perutnine Ptuj.« Perutnina Ptuj ima od začetka septembra novega predsednika nadzornega sveta. To je Borut Bratina, izredni profesor na Ekonom-sko-poslovni fakulteti v Mariboru. »Veseli nas, da bomo lahko sodelovali s tako uveljavljenim strokovnjakom. Predsednik nadzornega sveta je med lastniškimi pričakovanji in upravo, kar zagotavlja stra-teško-upravljavsko ter nadzorno stabilnost družbe.« In kakšni so načrti do konca poslovnega leta? »Letošnji poslovni rezultati ob polletju so bili nad pričakovanji. V letošnjem letu načrtujemo rekordno realizacijo v zgodovini Perutnine Ptuj, pomemben psihološki preboj načrtujemo v letu 2014. Če bomo namreč v letu 2014 realizirali več kot 360 milijonov evrov nekonsolidirane-ga kosmatega prihodka, to pomeni znatno rast, sploh v perutninskem segmentu,« je pogled v prihodnost usmeril predsednik uprave in generalni direktor družbe Roman Glaser. Svet je majhen Trojke ne bo Slovenska država je bila edina, ki se je po padcu komunističnih režimov in ob nastanku novih, suverenih, neodvisnih držav zoperstavila zunanjemu pravilu, da se morajo vzhodnoevropska gospodarstva odpreti in prepustiti prostor tujcem. Predpostavka takšnega razmišljanja je bilo prepričanje, da so nove demokracije potrebne nujnega ekonomskega razvoja, ki ga v socialističnih državah ni bilo. Medtem ko je bilo takšno razmišljanje skoraj zagotovo pravilno za večino novink v mednarodnem prostoru, vseeno ni bilo pravilno za Slovenijo. Naša republika je stopila v novo obdobje z delno »zahodnim« gospodarstvom. Industrija je bila gonilna sila našega izvoza in imeli smo vsaj dobro stopnjo sposobnih, racionalnih, vodilnih kadrov. Ker smo obdržali politične in ekonomske elite in torej nismo šli tako, kot se je zgodilo v nekaterih novopečenih demokracijah, v t. i. »lustracijo«, smo obdržali kontinuiteto s preteklostjo in uživali desetletni razvoj. Slovenija je v kratkem nadoknadila zaostanek pred razvitejšimi gospodarstvi in se po približno petnajstih letih lahko pridružila OECD, najelitnejšemu klubu na Zemlji, katerega člani so le najrazvitejše države sveta. Vendar se moramo zavedati, da elita, ki je vodila zadnjo fazo razvoja po osamosvojitvi, ni imela pred seboj dolgoročne skrbi za narod. V vsakem uspešnem podjetju, tako kot v vsaki državi, je treba delati strateške načrte za prihodnost prav v fazi vzpona za to, da se s preoblikovanimi prioritetami in strategijami soočimo z naslednjim ciklusom ali krizo. Elite kontinuitete - če jih tako imenujemo - so nam zagotovile deset let stabilnosti in nas istočasno zaradi sebičnega obnašanja, pohlepa in pomanjkanja želje po viziji pahnile v globoko gospodarsko krizo. Ko je bil primeren čas, niso pustile, da bi tuji kapital prišel na trg in osvežil domačega, niso pustile, da bi bančni sistem deloval po resnih mednarodnih standardih; namesto tega so ga uporabljali za financiranje lastnega roparskega načrta, ki nas je pripeljal do točke, v kateri že zelo težko naštejemo vsaj tri delujoča podjetja, ki bi nam lahko bila v ponos v tujini in zagotavljala zaposlenost doma. V zadnjih letih, ko smo dosegli razvojno stopnjo ostalih zahodnih gospodarstev, se nam je zalomilo vse. Državni dolg je začel rasti, država je morala začeti nadomeščati socialno varnost, ki bi jo moralo zdravo gospodarstvo, in prevelik javni sektor nam je začel požirati likvidnost. Po padcu vlade Janeza Janša nam prestrašena vladna koalicija in agresivna opozicija govorita le še o trojki: predstavnik Evropske centralne banke, Komisije in Mednarodnega finančnega sklada, ki naj bi v kratkem začeli nadzorovati naše javne finance. Grožnjo je vlada uporabila za to, da bi izoblikovala nove davke (zadnji na vrsti po času je neverjeten davek na deževnico!), opozicija pa za to, da bi dokazali nesposobnost večine v parlamentu. Če za trenutek damo na stran dejstvo, da nas v DZ res ne predstavljajo vrhunski intelektualci, si moramo vseeno priznati, da vladajoča koalicija zelo verjetno ne bo odprla vrat trojki v svojem mandatu. Obstajajo notranje in zunanje okoliščine, ki bodo Alenki Bratušek pomagale - če se zadeve drastično ne spremenijo - da konča svoj mandat kot premierka. Vlada ukrepa približno tako, kot si EU želi. Ne glede na vse kritike v Evropi po treh letih težkih preizkušenj ne obstaja niti minimalna želja po ponovni krizi. Vodilne države so razumele nauk iz poskusa rušenja projekta Unije in zdaj bodo naredile vse, da se Pandorina skrinjica ponovno ne odpre. Slovenija ima »srečo«, da je prišla na vrsto prav v trenutku, ko nihče več ne želi nadaljevati udarnepoliti-ke strukturnih reform, niti Angela Merkel ne. Laris Gaiser 50 let RADIOPTUJ 89,8° 98,2 = 104,3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Aktualno v Podravju. Rubrika o najbolj aktualnih temah. Od ponedeljka do petka ob 13.45. 10 Štajerski Izobraževanje petek • 25. oktobra 2013 Ptuj • Obisk dijakov iz Indije na Gimnaziji »To je bilo deset fantastičnih dni mojega življenja! « Dijaki in profesorji Gimnazije Ptuj smo v času od 21. do 30. septembra gostili 10 dijakov in dijakinj ter profesorico angleščine, gospo Geeto Rajan, z zasebne šole St Mark's Senior Secondary Public School iz New Delhija, glavnega mesta Indije. Foto: arhiv šole Neposredne stike s šolo iz Delhija je profesorica Alenka Ketiš navezala z indijsko profesorico v Singapurju, na praznovanju 10-letnice šole MI. Šoli sta se dogovorili za izmenjavo, saj sta obe šoli zainteresirani za mednarodne projekte. Šola iz Delhija sodeluje, prav tako kot Gimnazija Ptuj, v projektih ASEF (Asia Europe Fondation) in Azijsko-evrop-ske učilnice (Asia-Europe classroom NET). Gostje iz Indije so prispeli v Slovenijo 21. septembra dopoldan. V soboto smo vsi, gostje iz Indije s profesorico in slovenski gostitelji s profesoricama Alenko Ketiš in Branko Šijanec, obiskali družino Cvetko na Kogu, kjer so nam prijazno povedali vse o pridelovanju vina, nas popeljali na ogled kleti ter nam ponudili domače dobrote. V nedeljo smo obiskali Žičko kartuzijo. V ponedeljek smo gostom raz-kazali šolo in pripravili predstavitev šole, Ptuja in države. Indijski dijaki so nas s plesom in predstavitvijo svoje države popeljali v daljno Indijo. Popoldan smo jih peljali na grad in na voden ogled Ptuja, ki so ga pripravili dijaki naše šole. V torek so se naši gostje iz Indije z nami udeležili dveh ur pouka. Dopoldne nas je v mestni hiši sprejel župan Ptuja Štefan Čelan. V vodenih delavnicah na šoli smo ugotavljali podobnosti in razlike med državama ter med našim in njihovim načinom življenja. Popoldne smo jih peljali nakupovat v Maribor. Od srede do sobote so dijaki iz Indije z njihovo Nekaj vtisov naših novih prijateljev: »Ptuj je zelo majhno mesto z veliko manj prebivalci kot Delhi. Uživala sem v okolju, ki me je obdajalo. Zagotovo zelo umirjen kraj.« »Imeli smo srečo, da smo naleteli na poroko, ki je bila na Bledu. To je bila prva krščanska poroka, ki sem ji bila priča.« (Twinkle Pawar) »Lepota mesta, spokojnost narave in ljubeznivi ljudje so mi dajali občutek, kot da sem v nebesih.« (Manveen Kaur) »Zgodovina Ljubljane je bila dih jemajoča.« (Riya Khurana) »Slovenci radi jedo hrano v čim bolj prvotni obliki. Pri nas, v Indiji, hrano veliko bolj začinimo.« (Diksha Solanki) »Sedaj vem, kako pomembno je biti točen. In ja, zelo veliko smo morali pešačiti.« (Malika Sani) »S to izmenjavo sem se naučila biti samostojnejša in manj odvisna od svojih staršev.« (Khushali Khosla) »To je bilo deset fantastičnih dni mojega življenja in z veseljem bi bila še enkrat del tega programa.« (Sakshi Sondhi) profesorico potovali po Sloveniji. Ogledali so si Ljubljano, Bled, Krajnsko Goro, dolino Soče, muzej v Kobaridu, Izolo, Piran in Škocjanske jame. Obiskali so tudi Benetke, saj so njihovi starši želeli, da obiščejo čim več krajev in držav v tem delu Evrope. V soboto so se pozno popoldan vrnili k nam. V nedeljo smo si skupaj ogledali še Zagreb. In tako je prišel ponedeljek, dan slovesa. Poslovili smo se, žalostni, da se moramo raziti. Pa vendar veseli, da smo se spoznali. Sedaj vsi nestrpno pričakujemo začetek aprila, ko jim bomo vrnili obisk v Indiji. Indijski dijaki so manj samostojni Med izmenjavo smo spoznavali, da je med nami kar nekaj razlik. Indijski dijaki so dosti manj samostojni kot mi, tudi pravila obnašanja so v njihovih šolah strožja. Velika razlika je v hrani, naša hrana je dosti manj začinjena, zato jim ni najbolj všeč. Tudi po načinu življenja se razlikujemo, njihov je precej bolj umirjen in preprost kot naš. Povedali so, da so odnosi v družinah drugačni, oni se s svojimi starši ne pogovarjajo tako odprto in o vsem kakor mi. Predstavili so nam, koliko različnih festivalov imajo v Indiji ter koliko različnih religij. Nasploh so se Indijci izkazali za zelo prijazne, zabavne, zanimive, samozavestne in pozitivne osebe. Med nami so se spletle prijateljske vezi, za katere upamo, da jih bomo ohranili skozi vse življenje. Zagotovo pa je bila to nepozabna in zelo poučna izkušnja, ki je nihče od nas ne bo nikoli pozabil. Vsaka izme- njava nam omogoči spoznati tujo kulturo od blizu, iz prve roke izvedeti, kako živijo ljudje v neki drugi državi. To so doživetja in izkušnje,ki jih ne pozabiš, naučiš se sprejemati drugačnost. »Za sabo imam že veliko izkušenj z različnimi izmenjavami, potovala sem v različne evropske države, vendar se mi nobena izmenjava ni tako vtisnila v spomin kot zadnja - imela sem namreč izjemno priložnost gostiti vrstnico iz New Delhija. Biti gostiteljica dijakinje iz Indije je bila zame edinstvena izkušnja, saj mi je razširila obzorje, omogočila mi je spoznati delček indijske kulture, prav tako pa mi je pomagala, da cenim stvari, ki so se mi doma prej zdele samoumevne. V izmenjavah, v katerih sem sodelovala do sedaj, velikih razlik med nami in tujimi dijaki ni bilo, razkorak med indijskim in slovenskim življenjem pa je vendarle velik. Velikokrat nehote označujemo svojo kulturo za 'normalno' in v okviru svojega življenja in navad določamo 'normalnost' oz. 'nenormalnost' drugih kultur. Izmenjave nam omogočajo, da doživimo drugo kulturo, kot da smo del le-te in ne kot opazovalci. Naučijo nas sprejemati ljudi, ki so bili vzgojeni drugače in v drugem okolju. Res je, da so razlike številne, vendar se jih moramo naučiti sprejemati brez predsodkov in zadržkov v naših glavah. Najpomembneje se mi zdi, da se dijaki zavedamo različnosti kultur, da drugih ne označujemo za nenavadne, ampak jih sprejmemo z odprtimi rokami in se iz vsake izkušnje veliko naučimo,« pa je o izkušnji gostiteljice povedala Nuša. Ela Vidovič Tamara Majcen i-ajjflvo rnistva v knjižnici Sdo so zagovorniki Itrsiižnsc' i d o so zagovorniki knjižnic? . jic; i •■].. «j« še d pgaja .¡¡¿govori mediji afilip storite. . ijilptc?;^ |« orngtvo? aiuojs (njijej Jej - OiitaaAeiii jWllraep h a i" rt. j * ¿Diuzifuij iijiuJOAoSez os ofi>| Tednikova knjigarnica Demokracija potrebuje knjižnice Minuli teden (17.-19. oktobra) je potekal kongres ZBDS (Zveza bibliotekarskih društev Slovenije) z naslovom »Vizija. Strategija. Taktika.« Knjižničarski izzivi so bili artikulirani, prevetreni in usklajeni v kongresnem centru v Laškem, kjer so si tri dni sledila mnoga predavanja, predstavitve in delavnice. Njihovi naslovi so povedni, zato bom nekatere izpostavila: Klobuki in kreativnost v razmišljanju (mag. Nastja Mulej), Žegnani studenec - skupno dobro v knjižnici (mag. Franci Pivec), Strokovna dediščina naših prednikov: pogled nazaj, da bi videli naprej (dr. Melita Ambrožič), Slovenske splošne knjižnice za prihodnost. Strategija za obdobje 2013-2020 (Vesna Horžen), Od vizije do strategije 2003-2013: deset let osrednjih območnih knjižnic (Milena Bon), Strateško načrtovanje v knjižnici: primer Duplek (Tatjana Jamnik), Razvoj regijskega portala KAMRA (Andreja Videc), Stalno strokovno izpopolnjevanje zaposlenih (Simona Resman, Simona Šinko), med udeleženci je veliko odobravanja požela mag. Sabina Fras Popovic s slikovitim predavanjem Nekoč največja, nekoč brezplačna: razmišljanja ob spremembah v programskih usmeritvah Mariborske knjižnice ... Na kongresu so predavali najvidnejši strokovnjaki bibliotekarske stroke iz tujine, poudarek je bil tudi na komunikaciji z bralci in uporabniki knjižničnih storitev in poseben sklop predavanj je bil namenjen zagovorništvu knjižnic, ob čemer je izšel tudi prirejen priročnik, ki ga predstavlja današnja Knjigarnica in naslov le-te je citat iz omenjene publikacije. Publikacija je naslovljena preprosto Zagovorništvo v knjižnici in njen podnaslov glasi: Kako pridobiti in obdržati podporo knjižnici. Knjigo je prevedla in priredila Breda Karun (Prevod dela: Library advocate's handbook. Grosuplje: Zavod za razvoj knjižnic, 2013.) Uvodoma avtorica razlaga, da je zagovorništvo pravni pojem. Zagovornik je tisti, ki govori komu v korist, pojasnjujejo slovarji. Zagovorništvo knjižnic je nastalo in je najmočnejše v Ameriki, saj tam državno ali občinsko financiranje knjižnic v veliki večini ne zadošča za njihovo delovanje, da ne govorimo o razvoju in nadgradnji knjižnic, ustanov, ki so še kako potrebne v sodobnih demokratičnih družbah. Ameriške knjižnice pridobivajo največ sredstev od donator-jev. Med temi je najbolj znan primer 1689 knjižnic, ki so bile zgrajene v obdobju 1883-1929 v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji in na Irskem z donacijami filantropa in poslovneža Andrew Carnegija. V veliki večini je financiranje knjižnic odvisno od odločitev lokalne skupnosti in je zagovorništvo knjižnic temelj njihovega delovanja. Na stari celini je položaj knjižnic bolj stabilen in financiranje je zakonsko določeno, na primer z zakonom o medijih, z zakoni o lokalni upravi (npr. Avstrija, Nemčija, Francija, Irska ...), zato Evropa ne pozna sistematičnega zagovorni-štva knjižnic (razen Anglija). Toda z gospodarsko krizo, ki je ostro zarezala v javni sektor, se tudi knjižnicam Stare celine ne obetajo svetli časi, čeprav imajo knjižni po raziskavah visoko podporo javnosti, vendar je ta podpora pasivna. In kdo so najverjetnejši zagovorniki knjižnic? To so tisti, ki: - so aktivno vključeni v lokalno skupnost, - verjamejo, da je knjižnica žlahten prostor, da je pomemben in relevanten za skupnost, čeprav knjižnice morda ne uporabljajo, - prepoznavajo pomen knjižnice za skupnost in za izobraževanje, zabavo in vzgojo otrok in drugih, - prepoznavajo vlogo knjižničarjev kot zagovornikov vseživljenjskega učenja in enakopravnega dostopa do kulture in informacij, - vidijo knjižnico kot nepogrešljivo lokalno službo, tako kot so to šole, zdravstveni domovi, gasilci, in zagovarjajo javno financiranje knjižnic. Zagovorniki so prepričani, da je knjižnica pomembna ne le kot vir informacij, ampak veliko širše. Vidijo jo kot okno v svet, ki omogoča vsakemu članu skupnosti, da razvije svoje potenciale. Pa pridite kaj k nam, v knjižnico, na obisk! In bodite zagovornik knjižnice! Liljana Klemenčič Rokomet Tudi Ribnica v tem trenutku premočna Stran 12 Judo Ptujčani ponovno nastopili v 2. ligi Stran 12 Strelstvo Pokalni prvaki z velikimi okrepitvami Stran 13 Košarka Ptujski košarkarji ponovno gradijo ekipo Stran 13 Nogomet Novi predsednik NŠ Drava je Fredi Kmetec Stran 14 Reportaža Do Leipziga tudi s prleško roso Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ riaí na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Pokal Slovenije, prve tekme četrtfinala Dobra igra Kidričanov ni bila nagrajena Aluminij - Gorica 0:1 (0:0) STRELEC: Bazzoffia (57.) ALUMINIJ: Lipovac, Medved, Bingo, Kovačevič, Topolovec, M. Rešek (od 75. Petek), Letonja (od 70. Pečovnik), Drevenšek, Horvat, Kurež, Grezda (od 85. Jovanovič). Trener: Robert Pevnik. GORICA: Simčič, Širok, Enow (od 89. Calcer), Addae, Kavčič, Jogan, Bazzoffia, Berardocco (od 80. Vetrih), Danilievičius, Ndiaye, Ihrig-Farkas (od 55. Aguilar). Trener: Luigi Apolloni. Ekipa Aluminija je v četrtfi-nalu naletela na močno ekipo Gorice, ki je letos med drugim v 1. ligi dvakrat prepričljivo premagala Zavrč. Po prihodu trenerja Pevnika in zadnjih dveh zmagah v 2. ligi se v ekipo počasi vrača samozavest, ki Foto: Črtomir Goznik Pokal Slovenije, četrtfinale, 1. tekme: Aluminij - Gorica 0:1 (0:0); strelec: Bazzoffia (57.); Olimpija - Domžale 2:0 (2:0); strelca: Baskera (22.), Šporar (37, iz 11-m); Rudar Velenje - Celje 4:0 (2:0); strelci: Bratanovič (24.), Eterovič (41., 49.), Rotman (87.). Srečanje Šenčur - Kalcer Radomlje/Maribor bo odigrano v kasnejšem terminu. Iz ene redkih priložnosti na tekmi so Goričani zadeli v polno. je bila močno načeta. Svoje je dodal tudi prihod Leona Pani-kvarja, ki pa proti Gorici zaradi viroze ni nastopal. Kidričani so odlično začeli tekmo in v prvih 20 minutah povsem potisnili goste na njihovo polovico. Ti so začeli medlo in so v podzavesti vsaj malce podcenjevali tekmece. Domači nogometaši so si priigrali kar nekaj lepih priložnosti, izstopal je strel Roka Letonja v 6. minuti tik mimo gola. Poleg njega je veliko poskušal tudi Marko Drevenšek, oba omenjena pa sta odlično povezovala igro in razigrava-la soigralce. Gostje so prvi in edini resni poskus v 1. polčasu izvedli v 20. minuti, ko je Ndi-aye z glavo streljal mimo gola. Najlepšo priložnost v tem delu so imeli Kidričani v 41. minuti: Medved je iz prostega strela podal v kazenski prostor, kjer je do žoge prišel Kovačevič, dobro je streljal, vratar Simčič pa je žogo s skrajnimi napori odbil preko gola. Enaka slika se je ponovila v drugem delu: Goričani so bili sicer precej pri žogi, a so si lepše priložnosti ustvarjali Kidričani. V vodstvo bi lahko prišli v 50. minuti, ko je zelo gibljivi Kurež izkoristil napako goriškega branilca, šel s strani sam proti golu, a streljal preko gola. Gostje so bili na drugi strani uspešnejši v 57. minuti, ko je najprej Medved slabo izbijal žogo. V nada- Nogomet • NK Zavrč Nad Krko brez Kokola in Murka Po remiju proti Domžalam nogometaše Zavrča v petek čaka drugi zaporedni domači obračun. Tokratni tekmec bo Krka, s katerim sta lani skupaj nastopala v 2. ligi. Krki je nastop med prvoligaši prinesla administrativna odločitev NZS, saj je po tekmovalni plati zaostala za mesti, ki vodijo med najboljše. Zavrčani so v dveh domačih tekmah upali na šest točk, ker pa so z Domžalčani osvojili le eno, si tokrat proti Dolenjcem toliko bolj želijo zmago. Z njo bi Haložani utišali kritike, ki trdijo, da je Zavrč v krizi in da je pred njim spust po prvenstveni letvici. Lestvica kaže na veliko razliko Razlika med kluboma na lestvici je precejšnja, zato varo- vanci Viktorja Trenevskega o čem drugem kot o zmagi niti ne razmišljajo. Hkrati v en glas poudarjajo, da ne podcenjujejo Novomeščanov. Ekipi sta se enkrat letos že pomerili, na Dolenjskem je v pravi lepotici padlo kar sedem zadetkov (3:4 za Zavrč). Za zelene je takrat zablestel Maroševic, ki je dosegel »hat trick«, toda to je bila zgolj jalova tolažba. Razmerja moči so od takrat nekoliko drugačna, karte pa premešane na novo, saj so Novomeščani v tem času med drugim menjali trenerja. Borivoja Lučica je začasno nasledil Sandi Bra-covič in nanizal dve nepričakovani in odmevni zmagi proti Olimpiji in Gorici. Za nekdanjim igralcem Krke je na klop sedel Primož Gliha, nekdanji reprezentant, ki je pred leti vodil tudi ptujsko Dravo. Ekipa je doživela kar nekaj sprememb, zadnja se je zgodila pred kratkim, ko sta klub zapustila Le-kic in Grabus. Vso dogajanje okrog tabora zelenih pa ne zanima Viktorja Trenevskega, ki stavi le na svoje varovance, pa čeprav ti v petek ne bodo nastopili v najmočnejši postavi. Zaradi prejetih štirih rumenih kartonov bo manjkal Miha Kokol, še vedno pa je poškodovan tudi Peter Murko. Njuna odsotnost ne zmanjšuje apetitov ekipe in publike, ki pričakuje zmago, ki bi Zavrč obdržala med najboljšimi in bi bila obenem pred serijo izjemno težkih preizkusov zelo 1. SNL, 15. krog: Zavrč - Krka, v petek, 25. 10., ob 19.00 v Zavrču pomembna za dvig samozavesti. Da kakovost imajo, so beli letos večkrat že dokazali, če pa bo na nivoju tudi dnevna forma, potem se Novomeščanom ne piše nič dobrega. Večerno srečanje bo v petek v Zavrču nedvomno spet pravi praznik nogometa. Glede na zelo toplo vreme organizatorji v Športnem parku pričakujejo zelo lep obisk. Med gledalci bo tokrat tudi Miha Kokol, ki pred srečanjem s Krko kljub vsemu ostaja optimist: »Zmaga proti Krki je skoraj nuja. Sicer pa razmišljamo le o posamezni tekmi, ne o končni razvrstitvi. Zaenkrat pridno nabiramo točke in nadaljujemo ta pozitiven trend. Igrali bomo odprto, z željo po zadetku in menim, da nas bosta srce in domača publika pripeljala do treh točk.« tp Robert Pevnik, trener Aluminija: »Z igro sem zadovoljen, saj smo bili boljši nasprotnik, seveda pa z rezultatom nisem. To je bil šele prvi polčas četrtfinalnega srečanja in kljub zaostanku 0:1 je to za nas aktiven rezultat. To je bila ob vsemu tudi dobra generalka pred nedeljskim ligaškim srečanjem z ekipo Krškega. Je ena izkušnja več in zakaj ne bi bili optimisti.« Klemen Bingo, Aluminij: »Težko je kaj otipljivega povedati po takšnem porazu. Škoda, da nismo dosegli več, saj smo imeli zrele priložnosti. Po drugi strani pa je to dokaz, da znamo igrati. Tekma je bila sicer dinamična, žal pa so gostje zadeli iz praktično ene polpriložnosti in prišli do zmage. Podobno je bilo tudi lani ...« ljevanju akcije je Enow uspel s strani podati v sredino, kjer se je na pravem mestu znašel Bazzoffia in žogo kljub slabemu strelu spravil v mrežo - 0:1. Že v naslednjem napadu bi lahko Ki-dričani izenačili, a je strel Binga z glavo Simčič ubranil. Robert Pevnik je v nadaljevanju opravil tri menjave, a do spremembe rezultata ni prišlo. Blizu temu so bili domačini v 86. minuti, ko je do strela prišel Pečovnik, žoga pa je na poti do gola zadela enega izmed igralcev Gorice. Kljub porazu so Kidričani pred kakšnimi 100 gledalci dokazali, da je njihova forma v vzponu in da se počasi vračajo k svoji prepoznavni igri, s katero so bili uspešni v prejšnjih sezonah 2. in tudi 1. lige. Zagotovo ni treba vreči puške v koruzo, saj je naslednjo sredo pred tekmecema še povratni obračun v Novi Gorici. Če bodo Goričani tudi v to tekmo vstopili podcenjeval-no, potem se lahko ponovi tudi lanskoletni scenarij iz pokalnega tekmovanja, ko je Gorica zmagala v Kidričevem, Aluminij pa v Novi Gorici - napredoval je Aluminij ... Jože Mohorič Rokomet • 1. B SRL (m) Na Ptuj prihajajo Gorišničani Po uvodnih krogih 1. B SRL so izmed ekip iz našega območja v najboljšem položaju rokometaši iz Gorišnice, ki so osvojili pet točk, Drava je vknjižila dve, Velika Nedelja Carrera Optyl je še brez točk. V soboto je na Ptuju na sporedu lokalni derbi med ptujsko Dravo in Moškanjci-Gorišni-co. Glede na stanje na lestvici bodo favorit gostje, vendar to v podobnih obračunih ne pomeni veliko. Vsak ima svoje adute, vendar bomo šele videli po tekmi, čigavi so močnejši. Trener Moškanjcev-Gorišni-ce Sebastijan Oblak je pred tekmo dejal: »Iskreno povem, da smo šli v prvenstvo kar z malo straha, saj smo imeli na začetku zelo težek razpored. Z doslej prikazanim moramo biti zadovoljni: ekipa iz tekme v tekmo napreduje, dobro treniramo, vzdušje v ekipi je dobro, in ko se bodo vrnili še poškodovani igralci . V soboto nas čaka lokalni derbi z Dravo Ptuj. Vemo, da je Drava zelo dobra ekipa, ki pa je imela do sedaj smolo s poškodbami. Pričakujem zelo težko tekmo, v kateri so možnosti za zmago enakomerno porazdeljene -50:50. Odločale bodo malenkosti in dnevna forma. Osebno pričakujem lep rokometni večer z veliko gledalcev, zmaga pa naj boljša ekipa.« Gostje so favoriti, toda ... Uroš Šerbec, trener Drave: »Končno smo dočakali derbi z enim izmed lokalnih tekmecev. Igramo na svojem terenu, kar je še motiv več, da se fantje pokažejo v čim boljši luči. Zaradi lokalnega obračuna tako motiv ne bi smel biti vprašljiv, sosed sosedu namreč vedno želi dokazati, da je boljši. Sam pričakujem dobro tekmo, upam pa tudi, da bo prisotnih veliko gledalcev, ki bi nam pomagali. Imamo težave s poškodbami in srečanje z Mo-škanjci-Gorišnico bo še eno v nizu, ko ne bomo nastopili v popolni postavi. To je za nas nedvomno hendikep, toda to bomo poskušali nadoknaditi z borbenostjo in nepopustlji-vostjo. V tem srečanju je ekipa Moškanjcev-Gorišnice nedvomno favorit, saj je prvenstvo začela zelo dobro. Zaradi tega so v prednosti in rezultat je zelo težko napovedati. Gre za lokalni derbi, kjer pogosto odločajo dnevna forma ali navdih posameznika. Menim, da so možnosti v odstotkih 50:50. Mi moramo srečanje odigrati maksimalno zavzeto, dvigniti glave, zaigrati tudi za tiste, ki jih ni in v tem primeru bom zadovoljen, tudi če končni rezultat ne bo v naš prid.« dk, tp 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 18. oktobra 2013 Rokomet • 1. A SRL (m) Tudi Ribnica v tem trenutku premočna Ribnica - Jeruzalem 41:30 (24:16) RIBNICA RIKO HIŠE: Klarič (8 obramb), Perovšek (1 obramba), Košmrlj; Abrahamsberg 2, Marko-vič 4, Fink 4, Leban 10 (1), Nosan 11 (2), Merhar, Batinič 2, Pucelj 5, Grebene 2, Henigman 1, Ata-nasov, Omahen, Pahulje. Trener: Robert Beguš JERUZALEM ORMOŽ: Žuran (7 obramb), Belec (2 obrambi), T. Cvetko (3 obrambe); Kirič, To-polovec 1, Poznič 2, Radujkovic, Mavrič 1, Čudič 10 (2), Bogadi 1. A SRL (m) REZULTATI 8. KROGA: Ribni- ca Riko hiše - Jeruzalem Ormož 41:30 (23:16), Sviš - Slovan 33:27 (17:19), Istrabenz plini Izola - Pivovarna Laško Celje 25 : 29 (9:16), Maribor Branik - Krka 27:27 (14:13), Krško - Gorenje Velenje 24:35 (11:15), Sevnica - Trimo Trebnje 25:19 (10:10) 1. GORENJE VELENJE 8 8 0 0 16 2. MARIBOR BRANIK 8 7 1 0 15 3. CELJE PIVO. LAŠKO 8 7 0 1 14 4. KRKA 8 4 2 2 10 5. RIBNICA RIKO HIŠE 8 4 1 3 9 6. SEVNICA 8 4 0 4 8 7. ISTRABENZ P. IZOLA 8 3 1 4 7 8. JERUZALEM ORMOŽ 8 2 0 6 4 9. SLOVAN 8 2 0 6 4 10. TRIMO TREBNJE 8 2 0 6 4 11. SVIŠ 8 1 1 6 3 12. KRŠKO 8 0 2 6 2 6, Gregorc 3 (1), Peček 4, Sišma-novic 2, Mesarič 1, Žižek Cvetko. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Ribnica Riko hiše 3 (3), Jeruzalem Ormož 3 (3); IZKLJUČITVE: Ribnica Riko hiše 8 minut, Jeruzalem Ormož 4 minute; IGRALEC TEKME: Blaž Nosan (Ribnica Riko hiše). Rokometaši Jeruzalema so v Ribnici zabeležili šesti prvenstveni poraz. Gostitelji so v tem trenutku boljša ekipa od Jeruzalema, ki se ubada s številnimi poškodbami. Majhen igralski kader je načel ekipo Jeruzalema in v tem hipu je težko najti igralca v »enem kosu«. Ormožani so se Ribniča-nom upirali do 15. minute, ko je bil izid še zadnjič izenačen (10:10). Dobrih osem minut kasneje je prednost domačinov že narasla na +5 (18:13). Nekaj izgubljenih žog v napadu ter slaba obramba Jeruzalema so bili vzrok visoki prednosti Ribnice ob polčasu (24:16). Met rokometašev Ribnice iz igre je bil v 1. polčasu neverjetnih 24/28 (86 %). Število prejetih zadetkov (24!) samo dokazuje, da Ormožani na tej tekmi niso bili pravi in da je bilo vprašanje zmagovalca odločeno že pred drugim delom tekme. V nadaljevanju so se Ormožani sprijaznili s porazom in trener Saša Prapotnik je pred pomembno Foto: Črtomir Goznik Bojan Cudič (Jeruzalem Ormož) domačo tekmo s Sevnico spo-čil glavne adute in ponudil priložnost igralcem mladinske ekipe. Najvišja prednost Ribnice je v 42. minuti po delnem izidu 5:0 že znašala štirinajst točk (32:18). Do konca tekme je Jeruzalemu uspelo ublažiti visok poraz. V soboto, 26. oktobra, ob 19.00 je pred Ormožani zelo pomembna tekma 9. kroga, saj na Hardek prihaja žilava Sevnica, ki letos spada med večja presenečenja prvenstva. V zadnji tekmi so Sevničani na domačih tleh ugnali trebanjski Trimo s 25:19 in dokazali, da so v odlični formi. Na Hardeku bo v soboto torej izjemno pestro. uk Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Poraz v Ribnici je zaslužen. Domačin je izkoristil naše trenutno stanje s sestavo ekipe. Ne bomo jokali in v soboto gremo proti Sevnici 'na glavo'.« Judo • 2. SJL, Pokal Ljutomera Ptujčani ponovno nastopili v ligi V Ljutomeru so v soboto člani Judo kluba Drava nastopili v rednem krogu in končnici 2. slovenske judo lige. Ptujčani so si pod strokovnim vodstvom Vlada Čuša želeli napredovati, a se jim ni izšlo po željah. Je pa ponovna vključitev v ligaška tekmovanja znak, da na Ptuju ponovno dozoreva ekipa, ki bo kmalu sposobna za vrnitev v prvo ligo. V končnici so nastopili Slovenj Gradec, Ljutomer, Maribor in Drava, štiri solidne ekipe, ki so po kakovosti tekmovalcev trenutno enakopravne vsaj trem ekipam v prvi ligi. Največja pomanjkljivost ptujske ekipe je bila službena zadržanost Klemna Ferjana, kar je Ptujčane na koncu verjetno stalo prvega mesta. Pred tednom se je poškodoval še Matjaž Matjašič (-60 kg), tako da niso imeli menjav v lažjih kategorijah. V predtekmovanju je JK Drava izgubil s kasnejšim zmagovalcem Slovenj Gradcem in premagal ljubljansko Šiško. Korošci so imeli močno ekipo, Yankovskega, brata Me-sariča, Pečolerja in še nekaj odličnih mladih tekmovalcev. Na začetku so Ptujčani celo po-vedli z 2:1, ko pa je zaradi nepotrebne taktične napake izgubil Tadej Zalaznik (-81 kg), je bila tekma izgubljena. Drava je po zaostanku 0:3 preobrnila rezultat in premagala Šiško s 4:3 ter se uvrstila v končnico. JK Drava Ptuj: Sašo Sar-čevič, Jože Simenko, Tilen Vidovič, Alen Pulko, Tadej Zalaznik, Miran Plošinjak, Danijel Janžekovič. Strokovni vodja Vlado Čuš. Ekipa JK Drava Ptuj je obstala v končnici 2. judo lige. V polfinalu je proti izredno okrepljenemu Mariboru (nastopili so trije tekmovalce iz ljubljanskih klubov, op. a.) Za-laznik izgubil proti premagljivemu Drakšiču, tako da je v zadnji borbi Miran Plošinjak predal borbo brez boja in Drava je izgubila 2:5. Zadnjo borbo proti Ljutomeru so Ptujčani izgubili zelo nesrečno, en dvoboj zaradi nedovoljenega prijema noge in drugega po kaznih. Pri ptujski ekipi so z borbenostjo in po dvema lepima zmagama izstopali Sašo Šarčevič, Jože Šimenko in Tilen Vidovič. Pokal Ljutomera: Osem medalj za Dravo, štiri za Gorišnico V soboto je v Ljutomeru potekalo tekmovanje za slovenski pokal za mlajše selekcije. Udeležilo se ga je 230 tekmovalcev iz 24 slovenskih in tujih klubov. Iz našega območja so se borili predstavniki JK Drava in JK Gorišnica. V skupni uvrstitvi je pokal za prvo mesto osvojil JK Slovenj Gradec, drugi je bil JK Z" dežele Sankaku Celje, tretji pa TVD Partizan Ljutomer. Ptujčani so bili zelo uspešni, saj so skupno osvojili kar osem medalj, hkrati pa so dosegli še kar nekaj vidnih uvrstitev. V kadetski konkurenci je bila v kategoriji do 70 kg Mihaela Vogrin tretja, medtem ko je bil pri mlajših kadetih v kategoriji nad 81 kg Blaž Krajnc peti. Pri starejših deklicah je bila v kategoriji do 63 kg prva Nika Šlamberger, ki je dosegla dve zmagi. Viktorija Zadravec je v kategoriji do 48 kg osvojila 2. mesto. Pri starejših dečkih velja omeniti nastop Reneja Kloarja, saj je bil v kategoriji do 46 kg tretji in se je dobro boril ter dosegel dve zmagi. V polfinalni borbi ga je prema- gal le tekmovalec iz Zagreba z višjim, modrim pasom. Tekmovanje je potekalo tudi za starostne kategorije do 12 let, kjer so bili predstavniki JK Drava najštevilčnejši. Zmage se je veselil Jaša Dajčman, druga je bila Evelin Minula (dosegla je dve zmagi), tretji mesti sta osvojila Jure Mislovič in Jure Vogrin. Tik za stopničkami sta bila na četrtem mestu Aljaž Aj-dič in Matija Krajnc. Rok Veselic zmagal v Ljutomeru V Ljutomeru so dobro nastopili tudi mladi judoisti JK Gorišnica, ki so osvojili štiri medalje. Pri dečkih U-14 je bil v kategoriji do 55 kg prvi Rok Veselič, medtem ko je bil v kategoriji do 38 kg Žiga Ma-tjašič drugi. Tretji mesti sta v starostni skupini U-12 iz gori-šniškega kluba dosegla Luka Bolčevič in Žiga Bolčevič. Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Uvodno tekmo z novo trenerko odločila neuigranost ZOK AC Prstec -Prevalje 0:3 (-21, -20, -24) ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Pukla-vec, Cvirn, Kokol, Intihar, Seničar, Kosi, Miličevič M, Zajšek, Stanet, Miličevič T., Radivoj. Trenerka: Cri-stea Voichita Loredana Ptujske odbojkarice so v soboto prvič zaigrale pod vodstvom nove trenerke Criste Voichite Loredane, ki je na mestu trenerke zamenjala Re-gino Terbuc Roudi. Nova trenerka je premešala udarno šesterico, kar se je videlo na uigranosti ekipe. Prevaljčanke so to izkoristile in si nabrale nekaj točk prednosti, ki so jo po slabši igri Ptuj-čank obdržale skozi ves niz. Domačinke so v prvem in drugem nizu slabše servirale, saj je kar nekaj žog obstalo v mreži. Hkrati so se počasi, iz točke v točko, bolje znašle v igri. Na eni strani so izvedle nekaj dobrih napadov, na drugi strani pa so naredile nekaj osnovnih napak, kar je omogočilo gostjam, da so osvojile tudi drugi niz. V tre- 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 2. KROGA: AC Prstec Ptuj - Prevalje 0:3, Mislinja - Kajuh Soštanj 0:3, Mozirje -Benedikt 3:2, Celje - Swatycomet Zreče 3:1, Murska Sobota - Kost-man Slovenj Gradec 1:3. 1. PREVALJE 2 2 0 6 2. KOSTMAN SLOV. GRADEC 2 2 0 6 3. KAJUH ŠOŠTANJ 2 2 0 5 4. SWATYCOMET ZREČE 2 113 5. AC PRSTEC PTUJ 2 1 1 3 6. CELJE 2 1 1 3 7. MOZIRJE 2 112 8. BENEDIKT 2 0 0 2 9. MURSKA SOBOTA 2 0 2 0 10. MISLINJA 2 0 2 0 tjem delu igre je bila igra bolj izenačena in nobena ekipa si ni priigrala bistvene prednosti. Ptujčanke so zaigrale bolj skon-centrirano in uigrano, a so v zadnji točki poslale žogo izven igrišča in izgubile 0:3 v nizih. ŽOK AC Prstec Ptuj je sposoben pokazati veliko več, kot je prikazal na sobotni tekmi. S časom bodo igralke bolje uigrane in pričakujemo lahko, da bodo podobne tekme v prihodnosti obrnile v svoj prid. David Breznik Mladi člani JK Gorišnica: Žiga Bolčevič, Žiga Matjašič, Rok Vese-lič in Luka Bolčevič. Ljutomercani tretji, pet posameznih zmag Ljutomerčani so osvojili tretje mesto med ekipami, med posamezniki pa so iz vrst ljuto- merskih tekmovalcev zmagali Hana Mazouzi (do 57 kg), Uroš Vozlič^ (do 60 kg, oba U/16), Maša Štuhec (do 63 kg), Nina Magdič (do 52 kg) in Gašper Rudolf (do 50kg, vsi U/14). Drugo mesto je osvojila Nika Dajčar (do 52 kg, U/14). David Breznik, NŠ Namizni tenis Trije na 9. do 16. mestu V Mengšu je v soboto potekal 2. odprti turnir za kadete in kadetinje. V tej kategoriji se proti vrhu prebijajo mladi člani ptujskega in cirkovškega kluba (skoraj vsi še nastopajo v konkurenci mlajših kadetov). Udeležba je bila znova zelo številčna, saj je nastopilo 45 deklet in kar 60 fantov. Pri dekletih so nastopile Katja Krajnc, Eva Gojkovič, Sara Štumberger (vse Ptuj), Daniela Tomanič Butko-vska, Iva in Ina Unger (vse Cirkovce). V finalni del so se prebile Katja, Daniela (1. mesto v skupini) in Eva (2. mesto). Presenetila je predvsem Daniela, ki je v krogu treh igralk z enakim izkupičkom imela naj- boljše razmerje med dobljenimi in izgubljenimi seti. Katja in Daniela sta na koncu osvojili 9. do 16. mesto, Eva je končala na 17. do 24. mestu. Pri fantih se je najbolje odrezal Sašo Malovič, ki je najprej presenetil v svoji predtekmovalni skupini (1. mesto), nato pa je bil uspešen še v finalnem delu. Na koncu je osvojil 9. do 16. mesto. Mar-sel Šegula in Jernej Masten Toplak sta se prav tako uvrstila v finalni del, kjer sta proti močnima tekmecema klonila v 1. krogu in osvojila 17. do 30. mesto. Četrti član NTK Ptuj Gašper Cvetič je obstal v skupini. JM petek • 18. oktobra 2013 Šport, rekreacija Štajerski 13 Košarka • KK Ptuj Ptujski košarkarji ponovno gradijo ekipo Košarkaški klub Ptuj je imel v sezoni 2012/13 solidno člansko ekipo, ki je bila pri vrhu razpredelnice v 4. ligi vzhod. Uvodne priprave na novo sezono so pričeli 25. avgusta, povsem osredotočeno pa začeli trenirati po končanem evropskem prvenstvu, ki je letos potekalo v Sloveniji. Ekipa, ki jo vodi trener Matjaž Damiš, je v pripravljalnem obdobju odigrala dve prijateljski in dve pokalni tekmi. To soboto jih čaka prvi nastop v prvenstvu, ko se bodo v go-steh pomerili z Bistrico. Letošnja članska ekipa bo glede na lansko močno oslabljena in pomlajena, saj so zaradi študijskih ali delovnih obveznosti prenehali igrati Aleš Kotnik, Matej Kotnik, Marko Ple-skonjič, Rok Vodušek in Sašo Kramberger. K ekipi se je priključilo kar nekaj mladincev, medtem ko sta pravi okrepitvi Marko Ferme in Karlo Likavec. Slednji je dvometraš, ki zadnja tri leta ni nastopal v ligaškem tekmovanju. Od izku-šenejših igralcev ekipo tvorijo Sebastjan Holc, Igor Brkič, Igor Drevenšek in Gorazd Žnidarič. Glede na to, da ima Damiš na eni strani sila mlade in neizkušene igralce in na drugi strani nekaj kakovostnih izkušenih igralcev, si v ptujski sredini niso zadali previsokih ciljev. Šli bodo od tekme do tekme in bodo na vsaki poizkušali pokazati čim več. V prvem delu jih čaka deset tekem, najverjetneje še enkrat toliko v nadaljevanju prvenstva. Na teh bo vsaka zmaga nagrada za vložen trud na Foto: Črtomir Goznik Matjaž Damiš, trener članske ekipe KK Ptuj treningih (trenirajo štirikrat tedensko), osnovni cilj pa bo napredek v igri. Ptujčani bodo svoje domače tekme igrali ob sobotah ob 20.00 ali 20.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Ob delu v članski ekipi je treba omeniti, da so v KK Ptuj pričeli oktobra tudi redno vadbo za otroke za starostne skupine U-10 in U-12. Treningi potekajo v športni dvorani Gimnazije Ptuj, na OŠ Mladika in OŠ Ljudski vrt, kjer imajo letos tudi košarkaški krožek. Treningi so brezplačni in jih vodi Jure Neudauer. V obeh starostnih skupinah redno trenira okrog trideset igralcev, ki se spoznavajo z osnovami košarke in bodo najverjetneje v prihodnji sezoni vključeni tudi v kakšen ligaški tekmovalni sistem. David Breznik Bovling • Podjetniška liga Krog v znamenju žensk, izstopala Lea Mohorič V prejšnjem krogu je ekipa Elektro Marlbor presegla mejo 900 podrtih kegljev, tokrat se ji je zelo približala ekipa Saška bar. Ta je kljub temu dosegla le minimalno zmago, podobno kot ekipa VGP Drava v der-biju proti »električarjem« iz Maribora (ti so sicer podrli 31 kegljev več). Ženska ekipa Boxmarka je remizira-la z DaMoSSom in dosegla enega izmed največjih uspehov. Visoke zmage so zabeležile ekipe Tamesa, Taluma in MP Ptuj. Med posamezniki si tokrat glavne vloge ni zaslužil profesor, ki je bil sicer najboljši posameznik kroga, ampak tretjeuvrščena Lea Mohorič (MP Ptuj). Ta je presegla mejo 800 podrtih kegljev (801), kar je prvi ženski dosežek te vrste v dosedanjih podjetniških ligah. Da je bil to resnično krog žensk, je potrdila še Karolina Kekec (Boxmark), ki se je z dosežkom 705 prav tako zavihtela med najboljšo deseterico. Če k temu dodamo še debitantski nastop naše sodelavke Polone Ambrožič Bombek, potem je mera polna ... Rezultati 6. kroga: M P Ptuj, d. o. o. - Lekarne Ptuj 8:0, Radio-Tednik Ptuj - Tames 1:7, Talum -Čisto mesto Ptuj 7:1, Mestna občina Ptuj - Gostišče Iršič 4:4, Saška bar - SKEI Ptuj 5:3, Boxmark Team - DaMoSS 4:4, Elektro Maribor -VGP Drava 3:5. 1. VGP DRAVA 6 2515 35 162,2 2. SAŠKA BAR 6 2883 32 167,5 3. TAMES 6 2524 31 164,1 Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 825, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 811, 3. Lea Mohorič (MP Ptuj) 801, 4. Marko Šamperl (Lekarne Ptuj) 765, 5. Aleksander Vi-dovič (Elektro Maribor) 756, 6. Andrej Trunk (Tames) 742, 7. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 739, 8. Robert Kurež (Saška bar) 723, 9. Tadej Starčič (Saška bar) 711, 10. Karolina Kekec (Boxmark Team) 705. 4. ELEKTRO MARIBOR 6 2546 31 160,2 5. MESTNA OBČ. PTUJ 6 2541 30 161,9 6. MP PTUJ 6 2477 30 156,4 7. GOSTIŠČE IRŠIČ 6 2518 27 157,9 8. DAMOSS 6 2331 27 150,5 9. SKEI PTUJ 6 2663 26 163,3 10. RADIO-TEDNIK 6 2249 20 152,6 11. TALUM 6 2448 18 153,0 12. BOXMARK TEAM 6 2313 14 137,9 13. ČISTO M. PTUJ 6 1958 12 134,1 14. LEKARNE PTUJ 6 2222 3 129,4 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Jani Kramar (DaMoSS) 192,5, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 191,7, 3. Igor Gaber (MO Ptuj) 182,3, 4. Aleksander Vi-dovič (Elektro Maribor) 182,3, 5. Gregor Miložič (Saška bar) 177,8, 6. Robert Kurež (Saška bar) 177,4, 7. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 177,1, 8. Tadej Starčič (Saška bar) 175,8, 9. Branko Kelenc (VGP Drava) 175,7, 10. Sašo Vidovič (Saška bar) 172,9. Naslednji krog bo na sporedu po šolskih počitnicah, v ponedeljek, 4. 11. JM Strelstvo • 1. turnir Pokala SZS - Ljubljana Pokalni prvaki - Kovinar Ormož -z velikimi okrepitvami v novo sezono Minulo soboto se je v Ljubljani s 1. turnirjem ligaškega tekmovanja pričela nova strelska sezona 2013/14. V prestopnem roku, ki se je končal 5. 10., so bili zelo aktivni v strelski sredini Kovinarja iz Ormoža, saj so iz vrst mestnega tekmeca, SD Tovarna sladkorja Ormož, uspeli medse zvabiti odličnega mladega (letnik '86) strelca Tadeja Horvata, sicer udeleženca SP v Zagrebu 2006. Slednji predstavlja veliko okrepitev ambiciozne Kovinarjeve ekipe, ki nastopa v najmočnejši članski 1. A DL s puško in stremi k vrhu, saj želi izboljšati lansko 8. mesto v prvi sezoni tekmovanja v najmočnejši konkurenci. Aktualni pokalni prvaki Slovenije (že tretjo sezono zapored) so drugi zveneči prestop izpeljali v disciplini zračne pištole, kjer nastopajo v 1. B DL. Mladi (letnik '82), vendar že izkušen piranski strelec Emerik Hod-žic bo okrepil Kovinarjevo sredino s pištolo, kjer se okrog talentiranega Kevina Vente že ustvarjajo pogoji za preboj v 1. A DL tudi s pištolo. Z obema okrepitvama bo Kovinar še dodatno utrdil svoj že tako dominanten položaj v pokalnem prvenstvu Slovenije. Prvoligaški turnirji bodo v letošnji sezoni na sporedu v Ljubljani v organizaciji Olimpije (trije), v Trbovljah in Železnikih, v januarju bo 400 najboljših slovenskih strelcev z zračnim orožjem gostil Ormož, nato pa se karavana v februarju seli še na Ptuj in ligaško sezono znova konča v Ljubljani v marcu. V 1. A DL s pištolo Na prvem turnirju 1. A DL s pištolo so se, enako uspešno kot lani v uvodu, na vrh zavihteli strelci iz Železnikov in z dosežkom 1133 krogov posta- 1. A-liga pištola Ekipni rezultati: krogi točke 1. ŽELEZNIKI 1133 15 2. J. KERENČIČA MIKLAVŽ 1132 12 3. PTUJ 1127 10 4. DUŠANA POŽENELA REČICA 1118 9 5. JURŠINCI 1111 8 6. MAROK SEVNICA 1108 7 7. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1107 6 8. OLIMPIJA 1102 5 9. KAMNIK 1098 4 10. GROSUPLJE 1096 3 11. BREŽICE 1079 2 12. SLOVENSKE KONJICE 1066 1 Posamični rezultati strelcev: 1. Blaž Kunšek, Marok Sevnica (384) 30 2. Boštjan Simonič, JKM (382) 26 3. Klemen Tomaševič, Železniki (382) 24 4. Petra Dobravec, Železniki (382) 22 5. Peter Tkalec, D. Poženela R. (378) 21 6. Cvetko Ljubič, S. Konjice (378) 20 7. Aleksander Ciglarič, JKM (380) 19 8. Sašo Stojak, Ptuj (380) 18 12. Zlatko Kostanjevec, Ptuj (374) 14 14. Majda Raušl, Ptuj (373) 12 16. Ludvik Pšajd, Juršinci (372) 10 18. Mirko Moleh, Juršinci (371) 8 21. Simon Simonič, JKM (370) 5 25. Rok Pučko, Juršinci (368) 1 1. A-liga puška Ekipni rezultati: krogi točke 1. OLIMPIJA 1177 15 2. GROSUPLJE 1170 12 3. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1166 10 4. DUŠANA POŽENELA REČICA 1164 9 5. I. POHOR. BATALJON RUŠE 1163 8 6. FRANCA L. VUKA H. VAS 1159 7 7. KOVINAR ORMOŽ 1159 6 Foto: Matej Černic V uvodu v novo sezono 2013/14 sta se v 1.A DL s puško med finaliste uvrstila ormoška strelca Tadej Horvat (tretji z leve) s 394 krogi, ki je na koncu osvojil 6. mesto, in Jan Šumak(drugi z desne) s 392 krogi, ki je na koncu pristal na 8. mestu. Na fotografiji z leve: Živa Dvoršak, Željko Moičevic (zmagovalec), Tadej Horvat, Grega Potočnik, Nina Juvan, Benjamin Jodl, Jan Šumak in Robert Markoja. vili svoj ligaški ekipni rekord. Drugo mesto je le s krogom slabšim dosežkom osvojila mi-klavška ekipa Jožeta Kerenči-ča. Povratniki v družbo najboljših so kot zmagovalci pretekle sezone 1. B DL (s povprečjem 1130 krogov, kar je za več kot 10 krogov bolje od najboljše v I. A DL) ambiciozno krenili po svoj drugi naslov ligaških prvakov v 1. A DL. Ptujska ekipa, ki je v lanski sezoni osvojila 3. mesto, je znova uspešno začela ligaško sezono in s 1127 krogi osvojila 3. mesto. Veliko bolje kot v pretekli sezoni pa so se na uvodnem turnirju odrezali tudi strelci iz Juršincev (sicer že trikratni prvaki v 1. A DL), ki so s 1111 krogi osvojili 5. mesto. Med posamezniki je slavil Sevničan Blaž Kunšek, ki je le za las, za 0,1 kroga, slavil pred Boštjanom Simoničem (Jožeta Kerenčiča Miklavž). Na uvodnem turnirju so se kar trije strelci iz Spodnjega Podravja uvrstili v zaključne boje, česar v pretekli sezoni nismo videli: 8. KAMNIK 1154 5 9. KOLOMANA FLISARJA TIŠINA 1148 4 10. TRBOVLJE 1144 3 II. ČRENŠOVCI 1144 2 12. TRIGLAV JAVORNIK KB 1143 1 Posamični rezultati strelcev: 1. Željko Moičevic, Grosuplje (395) 30 2. Grega Potočnik, D. Poženela 394) 26 3. Živa Dvoršak, Olimpija (397) 24 4. Benjamin Jodl, I. PB Ruše (393) 22 5. Nina Juvan, Olimpija (393) 21 6. Tadej Horvat, Kovinar Ormož (394) 20 7. Robert Markoja, Š. Kovača (392) 19 8. Jan Šumak, Kovinar Ormož (392) 18 35. Petra Vernik, Kovinar Ormož (373) 0 1. B-liga pištola Ekipni rezultati: krogi točke 1. KOVINAR ORMOŽ 1121 15 2. MROŽ VELENJE 1108 12 3. KOPAČEVINA Š.LOKA 1097 10 4 . ŠKOFJA LOKA 1085 9 5. ELEKTRO MARIBOR 1080 8 6. KIDRIČEVO 1072 7 7. TRZIN 1070 6 8. VREMŠČICA 1063 5 9. GORENJA VAS 1061 4 10. DOMŽALE 1007 3 11. LIBOJE 984 2 12. TRIGLAV JAVORNIK 678 1 Posamični rezultati strelcev: 1. Kevin Venta, Kovinar Ormož (381) 30 2. Renato Šterman, Velenje (379) 26 3. Jure Banovšek, Mrož Velenje (377) 24 4. Emerik Hodžic, Kov. Ormož (376) 20 10. Mateja Levanič, Kov. Ormož (364) 16 12. Matevž Mohorko, Kidričevo (364) 14 15. Uroš Mohorko, Kidričevo (361) 11 27. Tadej Toplak, Kidričevo (347) 0 Aleksander Ciglarič je na koncu osvojil 7. mesto, mladi Ptujčan Sašo Stojak pa v zahtevni članski konkurenci 8. mesto (v finale se je uvrstil kot 5.). Preostala Ptujčana, Zlalko Kostanjevec in Majda Rau-šl, sta ostala izven finala na 10. in 12. mestu, med juršinskimi strelci pa se je najbolje odrezal Ludvik Pšajd in s 372 krogi osvojil 16. mesto. Tadej Horvat in Jan Šumak med finalisti V 1. A DL s puško je slavila domača ekipa Olimpije, ki običajno svojo konkurenco zmelje z mlado in perspektivno ekipo, ki jo vodi londonska olimpijka Živa Dvoršak. Nič drugače ni bilo tudi tokrat, ko so ljubljanski strelci slavili s prednostjo 7 krogov pred Grosupljem. Okrepljena ekipa Kovinarja iz Ormoža je v sezono krenila zelo dobro in z izenačenjem lanskega najboljšega dosežka s 1159 krogov osvojila 5. mesto. Med posamezniki se je v kvalifikacijah najbolje odrezala Živa Dvoršak s 397 krogi, v finalu pa je zaostanek dveh krogov iz kvalifikacij v zmago pretopil slovenski reprezentant Željko Moičevic, vendar predvsem na račun hude napake Dvor-šakove, ki je v drugem strelu finala zadela redko videnih 6,8 kroga. Velika pričakovanja ormoške ekipe Kovinarja na račun okrepitev je že v uvodu v sezono upravičil Tadej Horvat in se s tretjim rezultatom, s 394 krogi, uvrstil med finaliste. V finalu pa je Horvat naredil napako v 4. strelu in zadel 8,8 kroga, zaradi česar je na koncu osvojil 6. mesto. Med finaliste pa se je s 392 krogi uvrstil še drugi Kovinarjev strelec Jan Šumak, vendar višje od 8. mesta, z nekaj slabšimi streli v finalu, ni šlo. Za Kovinarjevo ekipo je kot tretja strelka nastopila mladinka Petra Vernik, ki pa ji je nastop povsem spodletel. Razlog za slabši nastop je zagotovo iskati v njeni selitvi v Ljubljano in začetku študija na medicinski fakulteti, kar je na glavo postavilo tudi utečeno trenažno rutino. Kovinar silovito do prve zmage V 1. B DL s pištolo je okrepljena ekipa Kovinarja že v startu v sezono pokazala moč in ambicije, saj je dosegla svojo prvo zmago v 1. B DL z zelo dobrim rezultatom 1121 krogov. V B-ligaško konkurenco se je z zmago v kvalifikacijah ponovno vrnila ekipa iz Kidričevega, ki je v uvodu v sezono s 1072 krogi osvojila 6. mesto. Med posamezniki z odličnim streljanjem nadaljuje tudi lanskoletni prvak, Ormožan Kevin Venta, ki je zmagal z dobrim dosežkom 381 krogov. Simeon Gonc Stojak prepričljiv med mladinci V nedeljo so v Ljubljani novo ligaško sezono odprli še mladi strelci. Izmed strelskih društev iz Spodnjega Podravja so bili znova zelo aktivni in uspešni v ormoški in ptujski strelski sredini, z odličji v novo sezono pa so startali tudi strelci iz Juršincev. Najboljši ptujski mladinec s pištolo Sašo Stojak je ligaško sezono začel z odliko, saj je zmagal s 378 krogi. Izjemen konec prve tekme v sezoni pa je pokazal tudi Juršinčan Ivan Druzovič, ki je s serijama 98 in 97 krogov pokazal svoj talent in s 374 krogi osvojil drugo mesto. Preostali trije juršinski strelci, Gregor Vesenjak, David Kekec in Rok Repič, so s 363, 354 in 339 krogi osvojili 4., 8. in 10. mesto, z ekipnim dosežkom 1076 krogov pa so sezono začeli tam, kjer so predhodno končali, na vrhu s prvo zmago. Ormoška strelka Petra Vernik pa vedno znova dokazuje, da se še kako dobro znajde tudi v svoji rezervni disciplini z zračno pištolo, kjer je dosegla 361 krogov in osvojila drugo mesto, le tri kroge boljša pa je bila tokrat Jagoda Tkalec iz Rečice. Tina Novak in novinka v ligi Dijana Kolarič sta s 337 in 326 krogi osvojili 7. in 8. mesto, z ekipnim dosežkom 1024 krogov pa so si Ormožanke priborile še ekipni bron. V kategoriji mladink s puško je Petra Vernik s 380 krogi srečno pristala na 3. mestu, saj je Jano Kačič iz Rečice premagala šele po boljši zadnji seriji s 96:94. Preostali ormoški strelki Urška Kuharič in Tina Novak sta s 369 in 360 krogi osvojili 6. in 8. mesto, v ekipnem seštevku pa je ormoška ekipa kot aktualni prvak mladinske lige osvojila šele 5. mesto, vendar tokrat brez svojega najboljšega strelca Jana Šumaka, ki je v letošnji sezoni prestopil med člane. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 25. oktobra 2013 Nogomet • Izredna skupščina ŠD NŠ Drava Ptuj Novi predsednik Drave je Fredi Kmetec Na podlagi 15. člena Statuta ŠD Nogometna šola Drava Ptuj je bila v sredo izredna skupščina, na kateri je bilo na dnevnem redu pet točk. Glavna točka je bila nedvomno izvolitev novega vodstva šole. Na mesto predsednika Drave je bil soglasno izvoljen Fredi Kmetec, ki že vrsto let dela v ptujski nogometni sredini. Ob izvolitvi je povedal: »Ta hip se mi je zdelo vredno stopiti zraven in prevzeti mesto predsednika. Čutim se sposobnega, da lahko skupaj s člani UO člansko ekipo popeljemo v 2. ligo, mladince in kadete pa v prvo ligo. V prihodnosti nas vse skupaj čaka težko delo predvsem z organizacijskega vidika. Moje mnenje je, da nam bo uspelo uresničiti zastavljene cilje z organizacijskega in tudi z rezultat-skega vidika.« Foto: Črtomir Goznik Fredi Kmetec, novi predsednik ŠD NŠ Drava Ptuj Člani upravnega odbora so postali Ivan Šipek, Matjaž Majcen, Anton Daljavec, Boris Emeršič, Samo Bezjak in Mar- cel Rojko. Disciplinsko komisijo sestavljajo Boris Goričan, Ivan Vesenjak in Aleksander Šegula. Člani nadzorne komisije Bodybuilding Renko in Zidarič znova pri vrhu Mariborska dvorana Tabor je gostila mednarodno tekmovanje Maxximum open v kategorijah Bikini, Fitness in Bodybuilding. Tekmovanja, kjer so številni gledalci lahko uživali ob pogledih na lepo oblikovane postave, se je udeležilo več kot 150 tekmovalk in tekmovalcev iz 8 držav. Sodelujoči so prišli iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Italije. Tekmovanja sta se udeležila tudi »stara mačka«, Ptujčan Boštjan Renko in Ormožan Marko Zidarič, ki sta v preteklosti že osvajala najvišje naslove na svetovni ravni. Renko je v Mariboru najprej ugnal vso konkurenco v svoji kategoriji Bodybuilding classic nad 180 cm, nato pa je v kategoriji Bodybuilding classic slavil še v absolutni konkurenci. Ptujčan je bil uspešen tudi v kategoriji Bodybuilding nad 90 kg, kjer je osvojil 1. mesto. Vso delo in trud pa je poplačal še z zmago v absolutni konkurenci kategorije Bodybuilding nad 90 kg. Zidarič je v Mariboru v novi - vse bolj popularni - disciplini Fitness Physique - kratke hlače (tekmovalci nastopajo v kratkih kopalnih hlačah, ocenjuje pa se celoten izgled tekmovalca od frizure do kopalk) izmed 26 nastopajočih osvojil odlično 4. mesto in napovedal, da se počasi vrača v staro formo in pričakuje vrnitev na sam vrh. Renko in Zidarič sta se pred kratkim udeležila tekmovanja na Dunaju, kjer je Renko v kategoriji Bodybuilding nad 95 kg osvojil 2. mesto, Zidarič pa je v kategoriji Fitness Physique - kratke hlače zasedel 5. mesto. Pred nekaj dnevi se je Renko vrnil iz Madrida v Španiji, kjer je potekalo tekmovanje pod so Fredi Kolarič, Andrej Vin-diš in Boris Perger. Večina jih je bila prisotnih na skupščini, ki sta se je udeležila tudi ptujski župan Štefan Čelan in predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar. Vsi so v en glas zatrdili, da je treba na vseh nivojih pomagati Dravi pri doseganju zgoraj omenjenih ciljev. Pri tem jim bodo v veliko podporo največja sponzorja, podjetji Re-mont in MKV. Pri točki razno je Fredi Kmetec podal predlog, da bi se ŠD NŠ Drava Ptuj preimenovalo v Mestni nogometni klub Drava Ptuj. Ali bo do te spremembe prišlo, bo pokazal čas. Enako velja tudi za to, kako uspešna bo nova uprava ptujske nogometne šole. Glavno merilo uspešnosti bodo seveda doseženi rezultati na zelenici in ti trenutno Dravo peljejo v pravo smer. David Breznik imenom Arnold Classic Europe. Gre za eno od najprestižnejših tekmovanj, kjer je tekmovalo več kot 800 tekmovalcev v različnih kategorijah: »Osvojil sem 4. mesto v kategoriji Bodybuilding classic nad 180 cm. V moji konkurenci je nastopilo 26 tekmovalcev iz različnih držav. Uvrstil sem se v finale med prvih šest, nato pa končal tik za zmagovito trojko. Med slovenskimi tekmovalci sem dosegel najvišjo uvrstitev, s čimer sem zelo zadovoljen. Na tekmi je bil prisoten tudi Arnold Schwarzenegger. V Madridu je potekala tudi profesionalna tekma Arnold Classic na kateri so nastopili najboljši body-builderji na svetu,« je zadovoljen ter utrujen po napornih tekmah povedal Boštjan Renko. uk Boštjan Renko (v sredini) Marko Zidarič (v sredini) Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML REZULTATI 12. KROGA: Aluminij - Jadran Dekani 2:0, Celje - Rudar Velenje 0:0, Interblock - Krka 0:1, Ilirija - Maribor Branik 0:4, NŠ R. Koren Dravograd - Bravo 2:5, HIT Gorica - Šampion 2:0, NOGA Triglav - Olimpija 3:5, Domžale - Koper 1:1 1. SKL REZULTATI 12. KROGA: Aluminij - Jadran Dekani 2:1, Celje - Rudar Velenje 0:2. Interblock - Krka 3:6, Ilirija - Maribor Branik 2:2, NŠ R. Koren Dravograd - Bravo 0:1, HIT Gorica - Šampion 4:0, NOGA Triglav - Olimpija 0:1, Domžale - Koper 3:0 SKUPNA LESTVICA: 1. ALUMINIJ 24 16 4 4 39:23 52 2. OLIMPIJA 24 15 5 4 51:17 50 3. HIT GORICA 24 16 1 7 67:37 49 4. DOMŽALE 22 15 1 6 56:21 46 2. KRŠKO 13 12 0 1 59:4 36 SKUPNA LESTVICA: 5. KOPER 22 10 8 4 54:26 38 3. ŠAMPION 13 9 1 3 38:16 28 1. KRŠKO 20 17 0 3 70:11 51 6. CELJE 24 11 4 9 40:38 37 4. ALUMINIJ 12 9 0 4 48:16 27 2. G. M. JARENINA 20 14 3 3 85:23 45 7. MARIBOR BRANIK 22 10 5 7 52:27 35 5. NŠ R. KOREN 12 8 1 3 33:16 25 3. NŠ POLI DRAVA 20 14 1 5 73:23 43 8. ILIRIJA 24 10 4 10 39:40 34 6. FARM. VERŽEJ 12 7 1 4 44:19 22 4. FARM. VERŽEJ 20 14 1 5 56:31 43 9. NOGA TRIGLAV 22 9 4 9 43:30 31 7. KOR. PREVALJE 13 6 2 5 28:23 20 5.ŽELEZNIČAR 20 9 5 6 56:34 32 10. INTERBLOCK 22 8 5 9 32:35 29 8. VELJE 13 6 1 6 34:27 19 6. DRAVINJA 18 7 4 7 29:26 25 11. KRKA 24 7 8 9 37:41 29 9. RUDAR VELENJE 13 6 0 7 27:22 18 7. ŠMARTNO 1928 18 7 3 8 36:33 24 12. RUDAR VELENJE 22 9 2 11 30:51 29 10. DRAVINJA 13 4 3 6 14:34 15 8. MALEČNIK 20 7 3 10 34:43 24 13. BRAVO 24 8 1 15 28:47 25 11. POBREŽJE 13 4 1 8 10:24 13 9. A. E. BISTRICA 20 7 2 11 38:47 23 14. ŠAMPION 24 4 3 17 28:64 15 12. ŽALEC 12 3 1 8 8:49 10 10. POHORJE 20 7 2 11 37:46 23 15. ROBERT KOREN 24 4 3 17 27:88 15 13. KOVINAR TEZNO 13 3 0 10 14:55 9 11. ŠMARJE PRI J. 20 6 4 10 30:61 22 16. JADRAN DEKANI 24 2 6 16 21:59 12 14. NŠ POLI DRAVA 13 2 2 9 9:44 8 12. ŽALEC 20 5 4 11 23:39 19 LIGA U-15 15. FERK JARENINA 12 2 1 9 7:26 7 13. NAFTA 1903 20 5 1 14 29:77 16 16. A. E. BISTRICA 13 1 1 11 6:85 4 14.ZREČE 20 2 1 17 12:114 7 REZULTATI 13. KROGA: AHA EMMI Bistrica - NŠ Poli Drava 0:1, Šampion - Aluminij 3:1, Maribor Branik - Dravinja 4:0, Pobrežje - Korotan Prevalje 0:2, Rudar Velenje - Celje 5:1, Kovinar Tezno -Krško 0:11 1. MARIBOR BRANIK 13 12 1 0 58:1 37 2. SML vzhod GUMMI MIRAL JARENINA - NŠ POLI DRAVA 2:1 (1:1) 2.SKL vzhod GUMMI MIRAL JARENINA - NŠ POLI DRAVA 3:0 (2:0) Dekleta U-17 REZULTATI 8. KROGA: MSM Ptuj - Rudar Škale 1:4, Radomlje - Krka 1:1, Ajdovščina - Maribor 2:3, Teleing Pomurje Beltinci -Jevnica 12:0, Krim - Velesovo 2:4 Danilo Klajnšek Nogomet Šket v Apače, Vorih v Gerečjo vas, Verlak na Hajdini Zadnji krog v ligah MNZ Ptuj je prinesel kar tri menjave na trenerskih klopeh. Gorazd Šket je postal trener nogometašev iz Apač, kjer je odstopil dosedanji trener Bogdan Bauman. Dosedanji trener Hajdine Igor Vorih se je po lokalnem derbiju dogovoril za sodelovanje z ekipo Gerečje vasi. Nogometaše Hajdine bo do konca jesenskega dela vodil Aleksander Verlak. Brez trenerja so ostali tudi v Rogoznici, ki jo je zapustil Dušan Hvalec. V klubu so se dogovorili, da bodo rešitev do konca prvega dela prvenstva poiskali znotraj kluba. V nogometu je pač tako, da je lažje menjati trenerja kot pa igralce ... Danilo Klajnšek Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 15. KROGA - PETEK ob 19.00: Zavrč - Krka; SOBOTA ob 15.00: Triglav - Olimpija; SOBOTA ob 17.30: Domžale - Rudar Velenje; SOBOTA ob 18.00: Gorica - Luka Koper; NEDELJA ob 15.00: Celje - Maribor 2. SNL PARI 12. KROGA - PETEK ob 18.00 Šampion - Šenčur; SOBOTA ob 14.00: AH Mass Tech - Farmtech Veržej, Roltek Dob - Kalcer Radomje; NEDELJA ob 14.00: Aluminij - Krško, Šmartno 1928 -Bela krajina 3. SNL VZHOD PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Avto Rajh Ljutomer - Tro-mejnik G Sukič, Šmarje pri Jelšah - AHA EMMI Bistrica, Nafta 1903 - Odranci, Dravinja Kostroj - Fosilum Šentjur; NEDELJA ob 14.00: Avto Škafar Beltinci - Malečnik, Čarda Martjanci - Rakičan, Grad - Drava Ptuj. SUPERLIGA MNZ PTUJ REZULTATI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Hajdina - Podvinci Be-tonarna Kuhar, Središče - Bukovci, Videm - Apače; NEDELJA ob 14.00: Carrera Optyl Ormož - 1A avto Gerečja vas, Stojnci - Boč Poljčane 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Podvinci DS Galun - Cirkula-ne, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Markovci, Leskovec - Rogoznica; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Gorišnica, Skorba - Tržec 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Polskava Avroprevozništvo Grobelnik - Zgornja Polskava, Hajdoše - Makole, Pragersko 75 -Grajena, Oplotnica - Slovenja vas; NEDELJA ob 14.00 Majšperk -Podlehnik VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 40 - ZAHOD PARI 8. KROGA - PETEK ob 16.30: Pragersko - Pohorje Oplotnica, Podlehnik - Zgornja Polskava VETERANI 40 - VZHOD PARI 8. KROGA - PETEK ob 16.30: Leskovec - Gorišnica, Tržec -Podvinci, Markovci - Ormož LIGA U-15 14. KROG: NŠ Poli Drava - Pobrežje, Aluminij - AHA EMMI Bistrica (v soboto ob 11.00) Rokomet • 1. A ARL (m) PARI 10. KROGA - SOBOTA 19.00: Jeruzalem Ormož - Sevnica, Gorenje Velenje - Sviš, SOBOTA - 18.00: Krka - Ribnica Riko hiše, NEDELJA 17.00: Celje Pivovarna Laško - Krško; NEDELJA 19.00: Slovan - Maribor Branik, Trimo Trebnje - Istrabenz plini Izola. 1. B SRL (m) 5. KROG: Drava Ptuj - Moškanjci Gorišnica, Slovenj Gradec - Velika Nedelja (obe tekmi v soboto ob 19.00) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 3. KROG: Kostman Slovenj Gradec - AC Prstec Ptuj Zimska liga malega nogometa MNZ Ptuj je na spletni strani objavila razpis za tekmovanje v članski in veteranski ligi malega nogometa za sezono 2013/14. Tekme se bodo praviloma ob sobotah in nedeljah igrale v športni dvorani Center. Pričetek tekmovanja je predviden 23. 11. Tajski boks • Na Ptuju Noč gladiatorjev Muay Thai klub tajskega boksa Ptuj v soboto organizira Noč gladiatorjev 6. Od 16. ure naprej bodo v športni dvorani Center na Ptuju najprej na sporedu borbe, ki štejejo za Muay thai mednarodno liga-ško prvenstvo. Glavne borbe večera se pričnejo ob 18. uri, ko bo na sporedu tudi pet profesionalnih dvobojev po verziji WMC. Vsekakor gre za zanimiv večer borilnih veščin na Ptuju, v katerem si bodo gledalci lahko ogledali predvidoma 18 borb. V zadnjem dvoboju večera bo nastopil ptujski šampion Tadej Toplak. DK, JM, DB petek • 25. oktobra 2013 Zanimivosti, reportaže Štajerski 15 Do Leipziga tudi s prleško roso Reportaža iz Leipziga r - -v f r* 'i t a ■ . . ■ > ' t ' > r B . . ; .. ^ - ^. Ml- > Dvorana Messehalle v Leipzigu je bila dodobra zapolnjena. £ * Foto: Matija Brodnjak Boksarskega večera se je udeležila tudi slovenska veleposlanica v Nemčiji gospa Marta Kos Marko z možem. Foto: Matija Brodnjak Dejanovi navijači so pred dvorano naredili pravo zabavo. Foto: Matija Brodnjak »Operacija Leipzig« se je pričela pred približno dvema mesecema, ko je Jože Mohorič, predsednik Fan cluba Dejan Zavec, poslal članom ponudbo za spremljanje Dejana na njegovi 37. profesionalni borbi. »Kako pa veš, da bo do borbe v Nemčiji sploh prišlo,« sem ga vprašal, saj mi je Dejan pred nekaj urami sam potrdil, da so pogajanja o tem še v teku. »Pač vem,« mi je odgovoril. Jože Mo-horič pa bo menda že zaupal Jožetu Mohoriču in s tem je bilo odločeno - gremo v Nemčijo ... Prijave članov so začele deževati in avtobus z 58 sedeži je bil hitro napolnjen do vrha in še čez - oblikovala se je čakalna lista tistih, ki so »prežali« na odpovedi. Odhod je bil napovedan v petek ob 24. uri izpred gasilskega doma v Juršincih. Novinarska trojka (Matija, David in avtor tega besedila) se je pred potjo ustavila še v Dor-navi, kjer smo ob okroglem rojstnem dnevu čestitali rume-no-črnemu Jurčku, sicer udeležencu newyorške zgodbe. Nato pa v Juršince, kjer smo se hitro pomešali med navijače in pozdravili člane prejšnjih skupnih odprav. Nekaj jih je upravičeno manjkalo, nekateri so poslali svoje namestnike, nekaj je bilo novih obrazov, vsi prisotni pa so bili dobre volje. To je potrjeval predvsem pogled na dodobra napolnjeno drobovje avtobusa ... Ce bi nas za teden dni zaprli v hangar brez hrane, bi zlahka preživeli in ob tem nahranili še vsaj en avtobus presneto lačnih . in žejnih seveda . Pot se je začela, na avtobusu pa so se kaj hitro začeli obhodi z degustacijami. Najboljšo zalogo »zdravil« je imel Peter, ki si je ob tem vsaj stokrat zavrtel tisto Frančkovo ponarodelo: »Boril se je dobro, seveda se je boril, kaj pa naj drugega ...«. Posebno mesto med zdravili bi pripisal prleški rosi, okrepčilu z lastno blagovno znamko in nalepko na steklenici. Pa številnim steklenicam z zdravilnimi rožicami, do katerih je bilo težko priti. Med temi obhodi je bilo veliko šal, zapisal bi le eno: »Kaj dela Chuck Noris v Destrniku? To, kar mu reče Pu-kšič .« Odpeljali so šoferja Sem že omenil, da tisti na listi čakajočih niso samo čakali na odpovedi? Jasno, organizirali so si svoj prevoz in tako smo na parkirišču nekje v Avstriji (»Avstrija, to ti je veliko mesto«) srečali avto gabrniškega gasilskega društva, pred njim pa si je prepevala osmerica s slovenskimi zastavami ... Voznik Srečko je poskrbel za varno vožnjo, ostali pa so bili vzorni potniki. Ivo Klarič seveda ni manjkal s svojo ogrlico iz štucov klobas, dornavski luk pa je tokrat pustil doma. Kar kmalu smo prešli avstrijsko-nemško mejo in Foto: Matija Brodnjak Dream team se v Nemčiji ustavili na prvem postajališču. Tam pa presenečenje: ko smo mi mirno srkali kavo za 2,8 evra, so nam nemški cariniki - meni nič, tebi nič - odpeljali šoferja! Seveda smo imeli rešitev tudi za ta problem, saj smo imeli zraven dva. Kljub temu smo bili obzirni in smo počakali še na prvega, ki so ga cariniki čez kakšne pol ure po zajetnem plačilu pristojbin pripeljali nazaj. Ni šale z nemškim carinikom, ki je naš avtobus ustavil, še preden je prišel v službo! Tako rekoč na poti v službo je že začel delati -nemška delavnost pač . Jasno je, da v množici 60-70 ljudi izstopa nekaj posameznikov, ki jih je treba posebej omeniti. Sara je npr. dekle iz okolice Poljčan, ki ima od vseh domačih živali najraje kače, od športov pa ji je najbolj pri srcu rokoborba. »Včasih sem imela več kot 100 kač, sedaj imam le še tri. Ko sem v službi ali kje drugje na poti, jih morajo namreč oskrbovati moji domači, nad čemer pa niso najbolj navdušeni,« pove Sara, ki sicer v dolini Winetu spretno in (baje) zelo hitro pripravlja ribje specialitete. Zakonca Gomilšak sta druga izmed izstopajočih. »Moja žena Marjeta je navdušena maraton-ka, jaz ji samo občasno delam družbo' pri teh podvigih,« pove Srečko, ki nato nekoliko bolj podrobno opiše nekaj njunih skupnih podvigov: »Veliko jih je bilo, eden zadnjih je bila vzdržljivostna preizkušnja na Mont Blancu. V 48 urah sva premagala več kot 10 tisoč vi- šinskih metrov: od postaje do postaje, gor in dol po pobočjih najvišje evropske gore. Najprej ti drago zaračunajo startnino, nato se pošteno utrudiš na teh pobočjih, nato pa takoj v avto in na dolgo pot domov. Vendar vse odtehta zmagovalni občutek, ko premagaš začrtano pot.« Njune zanimive zgodbe bi si že res zaslužile poseben članek ... Himne pa ni bilo ... Ob vsem ni čudno, da je pot do Leipziga minila hitro (nekaj minut/ur je bilo tudi spanja) in da smo se okoli 14. ure znašli v nemški deželi Saški in v njenem glavnem mestu - Leipzigu. Ta je z nekaj več kot pol milijona prebivalcev med srednje velikimi nemškimi mesti. Naš hotel je bil v neposredni bližini sejmišča (dvorana Messehalle je v sklopu sejmišča), kakšnih 10 km izven središča mesta. Vse je bilo nemško korektno: majhne, lične sobe, internet deluje, TV deluje, TV-postaje prenašajo vse nogometne tekme v živo ... Za nameček je bil v bližini še McDonald's, kjer so nam »skuhali« večerjo ... Ker se je boksarski večer začel že ob 18. uri, smo se kar hitro odpravili proti mestu dogodka. Že na poti smo naleteli na slovenske navijače, ki pa niso prišli z nami z avtobusom. »Tukaj delamo v tovarni BMW in ko smo zvedeli, da Dejan boksa tukaj, smo se seveda odločili za ogled tega dvoboja. Iz naše tovarne nas pride 13 Slovencev, še nekaj jih bo iz drugih,« povedo. Pred dvorano pa že od daleč zaslišimo harmoniko in slovensko pesem. Kjer so Dejanovi navijači, je pač zmeraj veselo in razigrano. Izjemno lepo gesto je storila slovenska veleposlanica v Berlinu, gospa Marta Kos Marko, ki je v Leipzig pripeljala desetčlansko ekipo iz veleposlaništva. S tem je res izkazala posebno čast Dejanu in njegovim športnim dosežkom, obenem pa dala veljavo Dejanu kot slovenskemu ambasadorju športa v tujini. Dvorana ni bila klasična, ampak so bile tribune za približno t\ jL Branko, Uroš, Marija in Simon 5 tisoč navijačev postavljene znotraj ogromne hale. Nemško korektno . Kot smo pričakovali, je štimalo prav vse: od reda pri vstopnicah in akreditaci-jah, do redarjev, stojnic s hrano in pijačo, postavljenimi TV-kamerami postaje SAT 1 . Kar odkrito smo se namuznili, ko organizatorji pri prvem dvoboju za titulo niso mogli zagnati CD-ja s himno . Miiircoooo Riiicciiii! O Dejanovem dvoboju je bilo že veliko povedanega na Radiu Ptuj in napisanega v torkovi številki Štajerskega tednika. Pravega slavja po dvoboju med navijači zaradi smrti De-janove mame ni bilo, bila so le prisrčna srečanja in izmenjava čestitk zaradi zmage. Izmed dvobojev, ki so bili ta dan še izpeljani v Leipzigu, pa je poleg rutinske zmage Dejanove-ga klubskega tovariša Roberta Stieglitza (ubranil je naslov svetovnega prvaka v super srednji kategoriji po verziji WBO) treba omeniti vsaj še enega. Za naslov mladinskega (do 24 let) svetovnega prvaka sta se merila Nemec Dominic Bosel in Italijan Mirco Ricci. Slednji je imel s sabo majhno, a zelo glasno spremljevalno ekipo, v kateri sta izstopala mlajši fant in punca. Z najbolj cvilečim glasom, kar sem jih doslej slišal na boksu, sta celotnih 10 rund spodbujala svojega rojaka: »Mi-iiirkooooo, Mirko Riiiiicciiiii! Predatore! Miiiirkooooo, Mirko Riiiiicciiiii! . « Na zalogi sta imela še nekaj kratkih pesmic in sloganov, vse skupaj pa se je odvijalo tik za našimi hrbti v neposredni bližini ringa. Prav žal nam je bilo, da je Mirco kljub tej silni podpori izgubil . Za novinarski del ekipe se je večer končal okoli 2. ure zjutraj, Matija je svoje FB-prijatelje s slikami in komentarji razveseljeval še nekoliko dlje. Zjutraj je navijače pred hotelom že čakal avtobus, Matija, David in jaz pa smo se odpravili na pot v domovino z Denisom. Zavili smo še v mesto, naredili fotoreportažo, nato pa ob zvokih Dejanovih po-potniških melodij prebrodili Nemčijo (na postajališču smo se poslovili od navijačev in si obljubili, da se vidimo ob De-janovi naslednji borbi - najraje v Las Vegasu), Avstrijo in Slovenijo. Matija je v zadnji etapi poskrbel še za »spoznavajmo svet in haloške griče«, nato pa smo pristali v toplih domačih posteljah . Jože Mohorič P. S. 1: Dejan, imej v mislih tisto o Las Vegasu ... Foto: Matija Brodnjak V Leipzigu seveda ni manjkal niti Ivo Klarič, ki je reden gost Deja-novih gostovanj v tujini. Desno je Ljubo Čuček. Anketa med navijači Pozitivni občutki navijačev Branko: »Občutki so absolutno pozitivni, predvsem zaradi Dejanove zmage. Zaradi tega smo se tudi podali na pot. Sama borba je bila zaradi vseh okoliščin zelo težka, Dejan pa je čutil in sprejel podporo navijačev.« Uroš: »Sama pot v Nemčijo je trajala precej časa, a je bila kljub temu prijetna. Sama borba se je v čudovitem vzdušju odvijala tako, kot sem pričakoval. V Dejana in njegove sposobnosti trdno verjamem, prav zato ga spremljam. Vesel sem, da sem bil del te skupine.« Marija: »Pred potjo smo vsi pričakovali zmago, zato smo še toliko bolj zavzeto navijali. Lepo je bilo, ko smo preglasili vse druge v dvorani in pomagali Dejanu v težki situaciji. Sploh mi ni žal, da sem se odpravila v Nemčijo, še enkrat bi storila enako.« Simon: »Zmaga je bila zaslužena in dosežena na lep način. Po porazu v New Yorku je Dejan spet na zmagoviti poti, kar je za njegovo kariero zelo pozitivno. Skupina navijačev je bila zelo homogena. Dejana sem doslej spremljal na vseh dvobojih, razen na drugi poti v ZDA, ko nisem imel druge možnosti. Tako bo tudi v bodoče.« Foto: Matija Brodnjak 16 Štajerski Nasveti petek • 25. oktobra 2013 Kuharski nasveti Teletina Danes, ko vse pogosteje posegamo po skrbno izbranih živilih in ko večina ljudi rada »je« malo, vendar dobro, je tudi teletina vse pogosteje na naših mizah. Teletina je nežno, rožnato meso, katerega kakovost, struktura tkiv, barva in čvrstost je zelo odvisna od načina krmljenja. Pri teletini se barva različnih delov ne razlikuje tako močno kot pri drugih vrstah mesa. Večina kosov je nežnih in jih je mogoče uporabiti na različne načine, ker vezno tkivo še ni čvrsto. Teletine praviloma ne hranimo v zamrzovalnih skrinjah, saj meso močno zgubi na kakovosti, ker vsebuje veliko vlage in malo maščob. Vezivno tkivo pri teletini je tako mlado, da pri toplotni obdelavi želira in to vpliva na večjo sočnost mesa. Teletino po večini uporabimo kot svežo meso, le redko iz nje izdelujejo mesne izdelke. Veliko teletine se uporablja tudi v dietni prehrani. Jedi so okusne predvsem tople in jih hladnih skoraj ne ponudimo, tako kot to velja za nekatere jedi iz svinjine. Glede na svojo nežnost teletina ni primerna za pečenje pri visokih temperaturah, ker vsebuje malo naravne maščobe in zaradi tega jo tudi izredno redko pečemo na žaru. Če pa želimo hrustljavo zapečeno teletino, je bolje, da temperaturo pečenja dvignemo proti koncu pečenja, ko je meso že prepečeno. Pri pripravi jedi iz teletine od toplotnih postopkov pogosto uporabljamo dušenje in kuhanje. Pri kosih, kot je stegno, pa je teletino primerno tudi bardirati oziroma zaviti v tanke kose slanine, ki jih pred koncem toplotne obdelave odstranimo, ali preslaniniti oziroma pretakniti s slanino in tako vplivamo na izrazitejši okus teletine. Če pa se odločimo, da bi teletino marinirali, je dovolj, da jo mariniramo eno do dve uri v mešanici listnatih in zrnatih začimb, kot so peteršilj, timijan, rožmarin, kumina, oziroma odvisno od jedi, ki jo pripravljamo. Telečje stegno je eden izmed najobilnejših kosov pri teletini in nam hkrati ponuja, da si iz njega pripravimo različne jedi. Delimo ga na zunanje stegno in notranje stegno. Zunanje stegno bolj pogosto uporabljamo za različne pečenke, mesne rulade, lahko ga nadevamo, pretikamo in dušimo ali iz njega režemo zrezke. Notranje stegno je glede na oblikovanost bolj specifično, tako iz oreha režemo in pripravljamo steike, fileje in zrezke, mali oreh pa je primeren za pariške in dunajske zrezke ter razne rezine. Iz stegna so tudi drugod v svetu poznane številne jedi, tako je znani holsteinski zrezek, ko telečje zrezke opečemo na hitro z obeh strani na surovem maslu, jih pred servi-ranjem obložimo s pečenimi jajci na oko in dekoriramo s sardelnimi fileji, nekateri pa tudi s prekajenimi lososom, bolj kot druge zrezke telečje Foto: Črtomir Goznik paniramo v mešanici drobtin in parmezana in ocvremo v oljčnem olju in pri serviranju zraven ponudimo paradižnikovo omako. Telečje zrezke pa lahko paniramo tudi z dodatkom mlete rdeče paprike. V omaki jih pogosto pripravljamo z rezinami slanine in flambiramo s cherryem. Telečji zrezki se dobro podajo tudi z zelišči, tako jih pripravimo z žajbljevimi listki in gnjatjo. Od začimb in dodatkov pri pripravi telečjih zrezkov v omakah uporabljamo še kapre, limono, jabolka, šampinjone, gosja jetra, ne ostro čebulo, grah, paradižnik, sir, smetano kislo in sladko, peteršilj, drob-njak, kumino, vino in druge dodatke. Okusno telečjo rulado dobimo, če meso oblikujemo v večji zrezek in ga nato napolnimo. Nadev si lahko pripravimo iz različnih sestavin, na primer iz na pol kuhanega riža, ki mu dodamo na maslu pre-pražene šampinjone, po okusu začinimo s soljo in dodamo še sesekljan peteršilj in rumenjak. Pripravljen nadev razporedimo po mesu, na rahlo zavijemo, povežemo s kuhinjsko nitko in meso položimo v pekač. Na dno pekača potresemo grobo narezano jušno zelenjavo, kot so por ali čebula, korenje in pe-teršiljeva korenina. Pečemo pri 180 °C. Čas pečenja je odvisen od debeline telečje rulade. Telečje rulade lahko napolnimo tudi z vloženimi beluši, beluše pa ovijemo z blanširani-mi listi blitve ali špinače ali jih zavijemo v tanke rezine gnjati ali šunke. Ta nadev pa lahko uporabimo tudi za manjše telečje zrezke, ki jih pripnemo z lesenim nabodalcem in jih kasneje na vroči maščobi opečemo in do mehkega dušimo ali jih poljubno paniramo in v vroči maščobi ocvremo. Opečene zrezke ne glede na to, ali jih polnimo ali ne, pa lahko tudi gratiniramo, oziroma najprej jih v ponvi do polovice opečemo na hitro z obeh strani, nato zrezke položimo v pekač, na zrezke damo rezine šunke in sira ali gosto bešamel omako s parmezanom, lahko tudi kuhani pšenični zdrob, ki mu dodamo sladko smetano v enaki količini, kot smo uporabili zdroba, in nato v pečici zapečemo. Na dno pekača pa položimo na pol kuhano poljubno zelenjavo ali krompir. Vlado Pignar Tačke in repki Debelost in muca Pika Imam mucko Piko, ki je stara 2 leti in je sterilizirana, čipirana, cepljena. Težava je, da zelora-da je. Veterinarka mi je svetovala, da mora shujšati, saj ima Pika 7 kg, vendar mi to ne uspeva. Ne vem več, kako jo spraviti na dieto, drugače je gibčna in teka okrog. Kaj mi svetujete? Vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor. Ste pred težavo, ki pesti veliko lastnikov živali in ni najenostavneje rešljiva. Tu ne gre za bolezen, temveč za pretirano ješčnost oziroma pretirano hranjenje. Dejstvo je, da je pri vaši muci kalorični vnos hrane prevelik in zato se muca redi. Muca je še zelo mlada, in če ima že sedaj 7 kg, je ne čaka prav nič dobrega, ko bo stara 5 let in več. Muce imajo relativno dolgo življenjsko dobo, vendar je prekomerna telesna teža tisti faktor, ki lahko življenjsko dobo močno skrajša. Vsekakor je v redu, da ste muco dali sterilizirat, saj neprestane gonitve prinašajo številne druge nevšečnosti in zdravstvene težave. Res pa je, da muce, kadar se gonijo, ne jedo prav veliko in imajo neke vrste naravni post. Sedaj, ko je muca sterilizirana, pa tega posta ni več. Prosite svojo veterinarko, da naredi izračun za dnevno potrebo po zaužitih kalorijah pri vaši muci. Od tega izračuna morate odšteti najmanj 10 do 20 %, saj želite shujšati muco, ker ima že sedaj preveliko telesno težo. Če pogladite svojo muco po trebuhu, boste opazili, da se ji močno nabira podkožna maščoba in nabirala se bo še bolj, če ne boste procesa učinkovito ustavili. Sami boste težko pripravljali obroke svoji muci glede na kalorični izračun potrebnih dnevnih kalorij. Svetujem vam, da uporabite že pripravljeno hrano v obliki briketov ali konzerv, ki je namenjena hujšanju živali. Verjetno ste sami pri sebi prepričani, da muca te hrane zagotovo ne bo hotela jesti. Vendar ni tako, vse Kmetijska svetovalna služba Obvezna izpolnitev izjave o izpolnjevanju splošnih zahtev KOP (kmetijsko okoljskih ukrepov) Kmetije so v teh dneh prejele iz Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja poziv za izpolnitev izjave. Zaradi izpolnjevanja zahtev zakonodaje Skupnosti EU se je na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pokazala potreba po uvedbi dodatne administrativne kontrole izpolnjevanja splošnih zahtev za izvajanje podu-krepov Kmetijsko okoljskega programa (KOP) 2013. Kmetije, vključene v KOP, boste morale glede na podukrepe, v katere ste vključene, podati izjavo o uporabi mineralnih gnojil, o izdelanem gnojilnem načrtu na podlagi veljavne analize tal ter o zasnovi petletnega kolobarja. Torej ARSKTRP je vsem vključenim v KOP v tem tednu izdala pozive, da se najkasneje do 30. oktobra 2013 telefonsko naročite na izpolnitev izjave na najbližji izpostavi Javne službe kmetijskega svetovanja. Naročite se pri svojem svetovalcu med 7. in 8. uro zjutraj glede termina izpolnitve izjave. Izpolnitev bo potekala elektronsko in je za upravičence brezplačna. Na naročen termin morate upravičenci h kmetijskemu svetovalcu obvezno prinesti ustrezno dokumentacijo, na podlagi katere bo kmetijski svetovalec lahko izpolnil izjavo. Za GERK-e, kjer uporabljate mineralna gnojila, je treba prinesti: • izdelane gnojilne načrte na podlagi veljavnih analiz tal (analiza tal ne sme biti starejša od 5 let) in • veljavne analize tal. Če ste vključeni v podukrepe ZEL, SOR, NEP, IPL, IVR, KOL oz. VVO, za katere ste dolžni imeti izdelano zasnovo kolobarja, s seboj prinesite: • zasnove kolobarja za vse GERK-e, na katerih izvajate navedene podukrepe. Če vlagatelj ne poda ustreznih izjav o izpolnjevanju splošnih zahtev za izvajanje podukrepov KOP oz. izjava ni izpolnjena, se šteje, da zahteve v zvezi z gnojilnim načrtom, analizo tal in načrtom kolobarja niso izpolnjene, zato se plačila za zahtevane podukrepe znižajo za 20 %. Kmetijska svetovalna služba je v tem primeru vaš servis za elektronsko izpolnitev vaše izjave, da imate narejene analize tal, gnojilne načrte in njivske kolobarje in za izpolnjevanje te zahteve sami odgovarjate. Zavezanec za KOP na vnosu predloži dokumente o analizi zemlje, gnojilnem načrtu in kolobarju, če pa dokumentov ne predloži, odgovarja z izjavo o tem, da izpolnjuje zahteve pogoje. Vsaka kmetija, ki je prejela pozivk, si mora sama preko telefonskega klica zagotoviti termin za elektronski vnos izjave. Vnosi pa morajo biti urejeni do 15. novembra 2013, za zamudnike bo možen vnos tudi po tem datumu, vendar najkasneje do 30. novembra. Vodja oddelka Kmetijske-svetovalne službe KGZS Zavoda Ptuj Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. je v rokah lastnika živali. Pri že pripravljeni hrani za hujšanje si lahko natančno odmerite dnevni obrok, ki je v skladu z izračunanimi kalorijami in to muci ponudite. Sprva bo muca dietno hrano ignorirala, saj je hrana osiromašena z maščobami in zaradi tega nekaj manj okusna. Vendar je treba vztrajati in biti načelen in nepopustljiv, saj gre za mucino dobro. Enostavno muci pokažite, da to hrano ima, druge pa ne dobi, tudi če še tako prosjači zanjo. Res je, da je to lažje napisati, kakor v resnici upoštevati, saj žival uporabi vse možnosti, da prepriča lastnika, da ji ta hrana ni dobra in intenzivno zahteva svojo staro hrano. Vendar vztrajnost se vam bo obrestovala in muca bo počasi začela izgubljati na telesni teži. Včasih je treba potrpeti tudi nekaj dni, da žival sprejme novo hrano in to se zgodi le, če res sprevidi, da druge hrane ne bo dobila. Če pa v tem obdobju, ko muca prosjači za hrano, popustimo in ji ponudimo obrok njene prejšnje hrane, smo bitko najverjetneje izgubili, saj bo muca drugič še intenzivneje in dalj časa zahtevala svojo priljubljeno hrano. Kasneje, ko se telesna teža muce približa njeni normalni oziroma priporočeni telesni teži, to je med 4 in največ 5 kg, lahko uporabimo že pripravljeno hrano v obliki briketov, ki je namenjena steriliziranim mucam. Ta hrana je kalorično prilagojena steriliziranim mucam in ob pravilni uporabi se muca ne bo več zredila. Hrana te vrste je tudi okusnejša kot hrana, ki je namenjena hujša-nju živali in zato so problemi z neješčnostjo manjši. Za konec naj še enkrat poudarim, da izgovor, da muca zelo rada je, ni odgovor oziroma opravičilo za debelost muce. Vse je v rokah in glavi lastnika, ki mora poskrbeti za pravilno in količinsko ustrezno prehranjevanje svoje živali. Muco je treba navaditi na ustrezen red pri hranjenju in ne nasedati mijavkanju muce in njenemu dobrikanju in ji takoj spet ponuditi hrano. Vsekakor svetujem uporabo že pripravljene briketirane hrane, saj jo bistveno lažje doziramo glede na kalorične zahteve, izogibati se je treba hranjenju z mize, oziroma hranjenju z ostanki hrane za ljudi. Vztrajanje pri tem se nam bo obrestovalo, saj bo naša muca zdrava in vitalna in pričakovana življenjska doba muce bo vsekakor daljša kakor pri muci, ki je že v mladosti s sedmimi kilogrami krepko predebela. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: ES petek • 25. oktobra 2013 Stilski izziv, Zanimivosti, Naj prodajalka/prodajalec štajmkiTEDNIK 17 Iščete svoj stil Kombinacija rdece-crne za različne priložnosti Naša današnja udeleženka akcije Iščete svoj stil Silva Čeh bo kmalu proslavila abrahama. Doma je v Drstelji 31. Po poklicu je prodajalka, trenutno brez zaposlitve. Ima dve hčerki, razveseljujeta pa jo tudi že vnukinja in vnuk. Prijavila jo je hčerka Janja, izziv je z veseljem sprejela. Zaposluje jo delo na vrtu, na njivi, uživa pa tudi v urejanju okolice hiše. Gospa Silva je prvič obiskala kozmetični salon. Ima suho in občutljivo kožo, po površinskem čiščenju so ji obraz še zmasirali. V kozmetičnem salonu Neda so ji uredili tudi obrvi. Po strokovnih nasvetih bo skušala kožo negovati tudi doma. V tem jesenskem času se priporoča uporaba pi-lingov, ki vsebujejo mlečno kislino, in uporaba hranljivih krem. Čiščenje kože naj bo nežno, pred nanosom kreme je priporočljiva uporaba olj in serumov za hitrejšo obnovo in hidratacijo kože. Od olj je najboljše olje žafranike, ki kožo vlaži in globinsko ob- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Silva prej ... . in pozneje novi. Za Silvino novo lasno podobo je poskrbela Jožica Pepelnik, nosilka dejavnosti v Frizerskem salonu Stanka. Njene zelo tanke in blond pobarvane lase je v zadnjem delu postrigla dvignjeno paž, spredaj pa asimetrično. Pobarvala jih je v dveh blond barvah (toplo, hladno), da se lepo prelivata. Oblikovala jih je s krtačo in produkti Wella. Vizažistka Minka Feguš je ličenje pričela z nanosom pudra, ki ga je enakomerno porazdelila po celem obrazu. Na veke je nanesla bronasto vijolične tone v kombinaciji z nežno roza. Za obrobo je uporabila bronasto rjavo črtalo, na trepalnice pa je nanesla črno maskaro. Ličnice je poudarila v mareličnem odtenku, rahlo rdeči ton pa je nanesla na ustnice. Gospa Silva je sprejela ponujeno priložnost in se prepustila našim rokam. Vsaka sprememba v življenju prinese nova spoznanja, nove prijatelje, nov videz. Ravno za slednje je tudi tokrat poskrbela ekipa akcije Iščete svoj stil. Z združenimi močmi in znanji smo poskrbeli, da je naša današnja kandidatka vsaj za nekaj časa uživala v svojem novem vide- zu. „Oblačila sem izbrala v trgovini Modiana, obutev in torbico pa v trgovini Alpina. Od oblačil sem izbrala črno ravno krojeno krilo, rdečo jakno in črno rdečo majico. Tako barve kot ti trije kosi oblačil so izjemno hvaležni za veliko različnih kombinacij z drugimi kosi oblačil, ki jih že mamo v omari. Izbira obutve k temu stajlingu je seveda odvisna od vremenskih razmer. Kljub temu da nas še vedno razvajajo topli sončni žarki, pa sem po Alpininih policah brskala med novimi modeli škornjev, ki jih bomo prav gotovo že kmalu potrebovali. Izbrala sem eleganten model črnih škornjev, vendar z nizko peto, da bo korak kljub eleganci lahkotnejši. Tudi torbica, ki je bila na polici v tr- KOLÍKT1V SALONA inosKo m sensKo Slomškova 22 10 % popust v oktobru š Foto: Črtomir Goznik Silva po preobrazbi v oblačilih iz Modiane, čevlji in torbica so iz Alpine. govini Alpina, je elegantna in vseeno dovolj velika, da se v njej najde prostor za potrebne in nepotrebne stvari. Kot že omenjeno, sem črnemu, ravno krojenemu krilu, dodala malo daljšo potiskano majico (džersi) v črno-rdeči kombinaciji, ki jo po potrebi lahko nosimo tudi preko spodnjega dela oblačila. Glede na današnjo kombinacijo s krajšo, po telesu krojeno rdečo jakno, sem se odločila, da je majica potisnjena v krilo. Rdeča ja-kna je nosljiva v teh toplih jesenskih dneh kot zadnji sloj, pozimi pa jo lahko oblečemo tudi pod topel plašč,,, je Sil-vino preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olimpic so gospe Silvi podarili vitaminsko nego telesa. »Vsaj dvakrat letno, to je po dolgi zimi ali pa po poletju, naši koži prija obnova. Da ta postane sijoča, mehka in bolj prekrvavljena, je potrebno, da se odmrle celice odstranijo z rahlim pilingom. Koži tako spet omogočimo dihanje in obnovo. Pilingu sledi nanos masažnih krem in olj, ki kožo nahranijo ter poskrbijo, da postane bolj gladka in vitalna, nega pa deluje tudi spro-ščujoče,« je o vitaminski negi kože povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG Ptuj • Petouvrščena Tednikove akcije Kidričevo • Obnavljajo dvorec Šterntal V odličnem kolektivu ni težko biti dober Janja Nahberger iz Gerečje vasi je prodajalka v Hoferjevi trgovini na Ormoški cesti na Ptuju. Prodajalka je že 4 leta in pol. V poletni akciji Štajerskega tednika Naj prodajalec / prodajalka 2013 je bila petouvrščena. Kupci so ji namenili 439 glasov. V svojem delu uživa, četudi ne dela v osnovnem poklicu, po poklicu je namreč živilska tehnica. Svojega dela ne bi zamenjala za nič na svetu v tem trenutku. Dela v odličnem kolektivu, imajo odličnega poslovodja, skratka služba je res odlična. Vsi skupaj so se veselili njenega petega mesta v poletni akciji Štajerskega tednika - Naj prodajalka / prodajalec 2013, vključno s šefom Alešem Ca-futo in področnim vodjem. V letu dni ga bodo preuredili v Multicenter Poleg novega zdravstvenega doma je v občini Kidričevo te dni delovno in živahno tudi na gradu, kjer delavci gradbenega podjetja GP Project ing opravljajo celovito obnovo dvorca Šterntal,v katerem bodo uredili Multicenter Kidričevo. Foto: Črtomir Goznik Janja Nahberger, Hofer (Ormoška). „Pri nas se vsi trudimo." »Kupci so videli oz. vidijo, da se vsi skupaj trudimo zanje, ne samo jaz, in so glasovali,« pove. Janja je hvaležna za vsak glas, ki so ji ga namenili zadovoljni kupci, za podporo pa se hkrati zahvaljujejo vsi zaposleni, ki jim je skrb za kupčevo zadovoljstvo na prvem mestu. Tako uspešni so tudi zaradi tega, ker imajo dobrega šefa, je prepričana. V odličnem kolektivu pa ni težko biti dober. Na poklicnem področju Janja nima nobenih posebnih želja, saj je v svojem novem poklicu našla izpolnitev svojih želja. Uživa tudi v družinskem življenju, njen prvi otrok, sinček, bo decembra dopolnil dve leti. Aprila 2014 pa se bo mlada družinica povečala še za enega družinskega člana. Sinčku posveča večino prostega časa, rada pa se tudi sprehaja. MG Sicer sta župan Kidričevega Anton Leskovar in direktor podjetja GP Pojekt ing Antun Daljavec pogodbo o obnovi dvorca Šterntal v višini 1.794.032 evrov podpisala že 20. avgusta. Ob tem je pomembno, da je projekt delno financiran tudi z evropskim denarjem v višini 923.914 evrov. Po obnovi pa bodo v dvorcu uredili Multicenter Foto: M. Ozmec Delavci gradbenega podjetja GP Projekt ing te dni lovijo lepo jesensko vreme in na dvorcu Šterntal pospešeno opravljajo sanacijska in gradbena dela. Kidričevo, saj bodo v njem poleg sedeža občine še krajevni urad, policijska pisarna ter prostori za javno podjetje in kulturna društva. Leta 1870 zgrajen dvorec, ki je sedaj v lasti občine, bo tako dobil novo vsebino z urejeno zunanjo okolico. Po besedah župana Leskovarja pomeni obnova dvorca v Multicenter pomemben družbeni in gospodarski razvoj občine in predstavlja pomemben prispevek k vzpostavitvi funkcionalnosti objekta, večji turistični privlačnosti, omogočal naj bi tudi nova delovna mesta in zagotavljal tudi večjo promocijo občine. Dela naj bi bila končana v enem letu. Dvorec Šterntal je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena in je na območju občine najstarejša stavba. -OM 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 25. oktobra 2013 Glasbeno prizorišče ponuja... . Dejan Vunjak s prvo avtorsko skladbo Želim, želim Dejan Vunjak, danes dvajsetletni študent drugega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, je po dveh letnih samostojne glasbene kariere poslal med poslušalce svojo prvo avtorsko skladbo z naslovom Želim, želim, ki jo je z ekipo posnel septembra. Dejanova samostojna glasbena pot se je začela, ko je z Domnom Kumrom leta 2011 posnel priredbo skladbe Ona sa- i(C RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 Otroška oddalo ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. big food mama - iskre 9. hamo & tribute 2love - dejva bit čist bliz 8. alex volasko - kratek dih 7. mateja malnar - bivše punce 6. sopranos - cel svet je tak 5. ice - spomni se 4. jan plestenjak - čao lepa 3. katarina mala - 69 2. ditka - ne bodi kot drugi 1. nina pušlar - svet je tvc Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj nja Pariz. Le-ta je pri poslušalcih doživela nepričakovan uspeh. Takoj naslednje leto je Dejan posnel še eno navihano skladbo, priredbo pesmi Od Murske do Kopra, za katero je posnel tudi videospot. Obe omenjeni skladbi sta tudi na CD plošči Dejan Vunjak in Brendijeve nepozabne, ki je konec leta 2012 izšla pri založbi Mandarina. Nude - Boljši jutri Nude, ena najbolj priljubljenih skupin zadnjega obdobja, je v teh dneh izdala novi singl z naslovom Boljši jutri. To je po pesmih Še imam te rad, Dan ljubezni in posebej za Planico spesnjeno Navijala Slovenija, že četrti letošnji singl. Po preboju na glasbeni vrh med leti 1998 in 2002, ko so izdali svoja najuspešnejša albuma Spermarket in Drugačna gravitacija ter prejetem Viktorju v letu 2000, so se v letu 2005 ponovno povzpeli na vrh lestvic s pesmijo Tako lepo si zlomila mi srce. V tem desetletju je Naj- Dejan Vunjak Foto: Dejan Vunjak lepša pesem prav tako postala velik hit in je bila v letu 2011 tudi med najbolje predvajanimi pesmimi pri nas (med toplO). V zadnjem letu je bila v vrhovih lestvic tudi predelava vseslovenskega hita Dan ljubezni kot tudi zadnja avtorska skladba Še imam te rad. Letošnje leto je zaznamovalo Filmski kotiček Načrt za pobeg Film Načrt za pobeg se prav prijetno pretvarja, da čas video pofla iz osemdesetih ali morda celo grindhouse filmov iz sedemdesetih ni nikoli minil. Poraja se vprašanje, zakaj sta Stallone in Schwarzenegger še leta 2013, po toliko vzponih in padcih, še vedno največja akcijska junaka? Kje je mlajša generacija? Odgovor seveda ni preprost, a poskusimo podati vsaj eno plast. Namreč, ta dva igralca na filmu od nekdaj utelešata tisto prvinsko, skorajda primalno moškost, ki je resda temu primerno filmsko pretirana, a vseeno globoko v podzavesti zabrenka na tisto arhetipsko Escape Plan Igrajo: Sylvester Stallone, Arnold Schwarzenegger, James Caviezel, Vincent D'Onofrio, Vinnie Jones, Sam Neill, 50 Cent, Amy Ryan Režija: Mikael Hafström Scenarij: Miles Chapman, Jason Keller Žanr: akcijski triler Dolžina: 116 minut Leto: 2013 Država: ZDA idejo, kaj naj bi (pravi) moški bil. A spomnimo se, v nekem trenutku so ženske sveta očitno imele dovolj takšnega viška testosterona, zato se je v 80-ih pojavil medijski val člankov in razmišljanj o moških, ki si upajo jokati, ki si drzejo biti ranljivi, ki skrbijo zase, skratka, ki so emaskulirani. Stvar se je prijela do te mere, da so danes, dobro generacijo kasneje, moški povsem brez testosterona, mlade ženske pa sploh ne vedo več, kako je, če te kakšen moški povabi na ples. Slednji namreč samo še slonijo na šankih, se hvalijo, nacedijo, popadajo po tleh, zjutraj pa se šopirijo, kako noro so žurirali. Medtem pa ženske le zabodeno gledajo, ne vedoč, kaj za vraga se je pravzaprav zgodilo. Še več, niti ne vedo več, da je nekoč bilo drugače. Zato novih akcijskih junakov ni, ali pa so doživeli le zmeren uspeh (Statham in podobni) in zato so nam ostali "le" stari akcijski junaki, ki jih gledamo že 35 let, in ki danes doživljajo preporod s svojim lastnim podžanrom akcijskega filma, ki ga je s Plačanci že več singlov, izdaja kompilaci-je z naslovom Dvajset in veliko dobrih koncertov, vendar Nude napovedujejo, da tudi to še ni vse. Nova pesem Boljši jutri ima moderen zvok in sledi produkcijskemu trendu zadnjih nekaj pesmi skupine. Zaznamuje jih kitarsko klavirski zvok, v tej pesmi pa so malenkost močneje poudarjeni elektronski zvoki. Avtorja pesmi sta Gaber Ma-rolt in Teodor Amanovic - Toš, pesem je bila posneta v Studiu Orange, producenta prav tako Teodor Amanovic - Toš in Gaber Marolt kot koproducent. Pesem je razgibana, govori predvsem o novem upanju in dejstvu, da si ljudje želimo tako kruha kot iger. V kratkem je planiran tudi izid videospota. Overflow z novim albumom Hrvaški Overflow predstavljajo nov, sedmi studijski album z naslovom 'Overflow & Miškina''. Hkrati je to tudi prvi album zasedbe v hrvaškem jeziku, saj so z njim uglasbili poezijo iz opusa enega od največjih hrvaških pesnikov - Mihovila Pavleka Miškine! Tokrat so Overflow pripravili drugačen album, saj je uglasbi-tev poezije prej izjema kot pravilo. Člani banda so, po svojih besedah, oživeli preteklost, se sprehodili skozi zgodovino in spoznali Miškino. Album ''Overflow & Miškina'' prinaša 10 skladb. spočel ravno stari lisjak Stallone. In nimajo konkurence. Zato bomo v prihodnjih letih še naprej gledali Stallona, Ar-nolda, Forda in druge. Kar, če pomislimo, sploh ni slabo, zlasti zato, ker njihova zimze-lenost priča o zdaj želeni vrnitvi testosterona. Načrt za pobeg je temu primerno tudi vsebinsko zastavljen povsem preprosto. Stallone je veliki poznavalec zaporov, ki se za hobi (in službo) da zapreti v najstrožje varovane zapore in nato pobegne iz njih ter tako izpostavi njihove hibe. Šale je seveda konec, ko se ga nekdo hoče znebiti in ga zapre v tajni, najstrožje varovani zapor, od koder pobega ni, tudi če mu uspe pobeči. Kar sledi je kljub klišejem zabavna zgodbica, vredna kakšnega akcijskega filmčka iz nekdanjih videotek, ki se svojega izvora še kako dobro zaveda, o čemer najbolje priča vizualni masturb z Arnijem, ki besno strelja s strojnico. Seveda pa bitka za primat največjega akcijskega junaka še vedno traja in kadar je v filmu Stallone, mora vsem ostalim, tudi Schwarzeneggerju, biti jasno, da je glavni lahko le ta italijanski žrebec in nihče drug. A kljub temu, da žanrsko povsem solidna režija Šveda Mikaela Hafstroma zajame vse, kar se da zajeti v tej retrospektivni zasnovi, imamo občutek, da je vse ostalo nalašč narejeno tako, da glavna junaka nikakor ne bi zasenčila svojih največjih uspešnic. Nikakor ne želita, da bi svoje najboljše filme posnela na stara leta. Želita, da se ju še naprej spominjamo predvsem kot Rockyja, Ramba in Terminatorja. Matej Frece ' vL, J OVEN (21.3. - 20.4.) Zvedava energija bo prinesla nekaj prijetnosti in ugodnih priložnosti. Razveseli se boste novosti na delovnem mestu. Svežina vam bo koristila. V ljubezni se bo treba prilagoditi srčnemu izvoljencu. Blagodejno se boste počutili v naravi, kjer bo prava umetnost opazovati malenkosti. 80 BIK / (21.4. - 20.5.) * Umetnost vam bo v samopomoč. Obdajali vas bodo zelo zanimivi ljudje, od katerih se boste učili in si tako pilili svoje znanje. Harmonično bo v ljubezni in romantična energija bo tista, ki vam bo pomagala. Življenje boste znali po: in si ustvariti m DVOJČKA (ll. S. - lQ. ó.) prijetnosti. Merkurjevi varovanci boste v tem tednu doživeli srečo. Ljubezen bo prinesla nekaj prilaganja. Označevalo vas bo delo in delavne obveznosti. Pilili se boste v diplomaciji. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč in morate si postaviti osebne meje. Narava bo vaša zaupnica in jica. RAK (21.6. - 22. 7.) Notranji nemir bo posledica stresa. Odločitve bodo sestavni del življenja. Pomembno bo, da se odločno soočite s tistim, kar vas čaka. Na življenje boste morali pogledati iz drugega zornega kota in tako ugotoviti, da skozi težave duhovno rastemo. Ljubezen bo W LEV (23.7. - 22.8.) Obiskala vas bo vila dobre volje. Razvedrilo, kreativne dejavnosti in umetnost bodo iztočnice, kjer boste lahko blesteli. Zdi se, da si nalagate preveč nalog. Omenjeno se bo občutilo na delovnem mestu. Popaziti boste morali, da v tem tednu ne bi spregledali pomembnega o DEVICA (23.8. - 22.9.) Teden, v katerem bo mnogo priložnosti za osebno in duhovno rast. Koraki usode v pogledu službe bodo zelo drzni in intenzivni. Prejeli boste tudi pohvalo in priznanje. Zvezde vam bodo naklonjene v ljubezni, kjer se odpira paleta novosti. Iskreno se bo treba pogovoriti o notranjih občutkih. petek • 1S. oktobra 2013 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC JEREBIKI PODOBNO DREVO Štajerski KONTRA-MARŠ RASTLINA PLAVICA NAS PISATELJ OGRADA OB HLEVU TRENJE VRBA PRIZNANJE GREHOV VRSTA VISOKE PALME AGAMEMO-NOV SIN NAS IGRALEC (MATEJ) OGLASANJE SRAK PRVOTNI VIR OTO ULMAN RIMSKA STEVILKA 54 GRSKI PROSTOR ZA ZBOR NASELJE PRI DIVAČI OLGA GRACELJ KRAJ PRI KOZJEM MANJSI PAKET NASELJE PRI TREBNJAH NEMORALA OMELO Z RESAMI MODEL TOYOTE TRIZVOK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PISATELJICA CHRISTIE PISATELJ OPRTNICE POSVEČENEC TANCICA, PAJČOLAN (STAR.) STIRIZLOZNA STOPICA SIBA, PALICA SIDRO AMERISKI PESNIK OKER LILIJA, ALOJA IVA NUIC MOKA ZA POSIPANJE VIRGILOVA PESNITEV AVT. OZNAKA ZDA DOMAČA ZABAVA PEVKA DEZMAN RITMIČNI POUDAREK MAJHNA GOZDNA PTICA PREBIVALCI HRVATSKE OSTANEK DRAGO TRŠAR ALENKA JERAJ FRANCOSKI PESNIK (PAUL) DALJSE VRHNJE ZENSKO OBLAČILO PUSTNI POKAČ Z BIČEM OTOK ZADARSKE SKUPINE ZNAK ZA ENAKOST ČESKI KAMION UGANKARSKI SLOVARČEK: ADEPT = posvečenec, ELUARD = francoski pesnik (Paul), LUKOVEK = naselje pri Trebnjah, MATAVUN = naselje pri Divači, PEAN = štirizložna stopica, RECER = slovenski gledališki igralec (Matej), SKORŠ = jerebiki podobno drevo, VEL = staro ime za tančico, pajčolan. ■vaivi Tvovn3 'ivnhcm 'dv>iod 'v>iiNni 'aavrm 'i»roH UvAdH ">I3ZI3 'sn 'VOI3N3 'VdlSOd 'NI '30d 'VA10>I lOHd '13A ">ldlA 'VH1V3V 'VIVdOlAlV 'd3Sind3 'dOlAl '»3AO>irn 'OAOlOdO! 'aOHLLOHd '13dlS3dd ">I3S0A '333>I0 '33d0d 'SdO>IS :ouAejopoA INNVZIHVI 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8'98,2»I04,3 SOBOTA, 26. oktober: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 27.oktober: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Marjan Nahberger), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 28. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Polona Ambrožič Bombek). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 29. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 30. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dne- va. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val. ČETRTEK, 31. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). PETEK, 1. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Ptuj . POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU www.radio-tednik.si IN OBIŠČITE NA FACEBOOKU. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Novembra bo za vas priložnost za preobrat. Narediti boste morali močan rez s preteklostjo. V poslovnem svetu bodo napredki počasni, toda temeljiti. Popaziti bo treba na denar - kajti tako prihaja kot odhaja. Sreča se skriva v drobnih rečeh in pri vas bo to ljubezen. ŠKORPIJON STRELEC (24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Pot napredovanja bo zahtevna in vaša vztrajnost nagrajena. Na življenje boste znali pogledati bolj optimistično in drzno. Če želite narediti nekaj dobrega zase, začnite telovaditi. Finančno stanje bo podobno gugalnici. V ljubezni bo drznost tista, ki bo obrodila sočen sad. Po zvezdnih namigih bo pred vami teden hitrosti in drznosti. Spremljala vas bo odločnost in nenavaden preobrat. Svoja razpoloženja boste menjali po kameleonsko. Na delovnem mestu bo treba dokončati začete projekte. V ljubezni se bo romantična energija prelevila v strastno razvajanje. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti. Spodbudno bosta delovala pogovor in izmenjava mnenj. Uspešno bo na delovnem mestu, kjer boste korak za korakom osvajali nova obzorja. Seveda bo pri tem treba popaziti na fizično energijo. Koristne učinke bo imelo razvajanje v dvoje. ^ VODNAR ^^ (21.1. -18.2.) Drznost vam bo koristila tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Spremljala vas bo sreča in paleta ugodnosti - obdajali vas bodo zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Po eni strani vam bodo učitelji in po drugi učenci. Popaziti boste morali, da si sami postavite lastna pravila igre. RIBI (19.2. - 20.3.) Slikanje in ustvarjanje bo prineslo čarobno energijo. Določeni premiki se bodo zgodili na delovnem mestu. Omenjeno vam ne bo ravno všeč, vendarle vas tudi motilo ne bo. Sreča se skriva na strani pogumnih. Obiskala vas bo muza in tako se bodo zadeve v osnovi odvijale v vašo korist. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 25. oktobra 2013 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (16.) Turist po Rigi gre ... Tako kot v vseh večjih mestih po Evropi je tudi v prestolnici Latvije na razpolago brezplačen voden ogled mesta. Mladi domačini si na tak način zaslužijo kak dodaten cekin, saj, čeprav je ponudba v osnovi brezplačna, so napitnine vseeno zaželene. Ker se vodiči po svojih najboljših močeh potrudijo predstaviti Rigo z vidika lokalnega prebivalstva, zraven pa ponudijo še številne koristne nasvete, navadno nikomur ni težko prispevati vsaj majhne napitnine. Vsak dan, natanko opoldne, se pred cekrvijo svetega Petra zberejo turisti, med katerimi sem bila tokrat tudi jaz, ki pogledujejo po rumenem starinskem kovčku, ki stoji sredi trga. Gre za prepoznaven znak vodenega ogleda (Yellow free tours), ki vsakodnevno, vsaj za nekaj uric, združi ljudi iz različnih koncev sveta. V majhni, pisani druščini starih in mladih sem se takoj počutila zelo prijetno, saj smo se že v prvih minutah dodobra nasmejali našemu vodiču, ki s svojimi šalami ni spravljal v smeh samo nas, temveč tudi mimoidoče, ki so se slučajno znašli v naši bližini. Ker turiste ponavadi zanima optimalna razgledna točka, od koder je mogoče posneti najlepše fotografije, ki kasneje krasijo številne popotniške albume, nas je vodič opomnil, Foto: Mateja Toplak Zvonik cerkve svetega Petra (zbirna točka brezplačne vodene ture po Rigi) je verjetno najboljša razgledna točka, od koder je moč videti celotno mesto. Die Bremer Stadtmusikanten -menito zgodbo bratov Grimm? Foto: Mateja Toplak poznate to zna- da je zvonik cerkve svetega Petra, ki je visok kar 72 metrov, pravi naslov, saj omogoča čudovit pogled na celotno mesto. Ob protivrednosti nekaj evrov dvigalo turiste elegantno popelje v višave, kjer lahko uživajo v čudovitem razgledu in svežem „visokogorskem" rigaškem zraku. V trgovinici, ki je locirana v neposredni bližini, je ta zrak, v privlačni embalaži seveda, moč tudi kupiti - iznajdljivost trgovcev in nepremišljenost kupcev res ne pozna meja. Podoben razgled je mogoče (in to popolnoma brezplačno) zajeti tudi iz zadnjega nadstropja najvišjega hotela v mestu, a tega turisti navadno ne vedo, zato je cerkveni zvonik še vedno zelo dobro obiskan. Ob rahlem dežju smo se sprehajali med uličicami in trgi in moram reči, da čeprav sem tukaj že nekaj mesecev, sem nekatere stavbe oziroma spomenike videla prvič - ali pa sem bila tokrat le malce bolj pozorna? Blizu ene izmed luteranskih cerkva (St. John's Church) sem opazila zanimivo skulpturo, ki se je želijo dotakniti številni turisti, saj menda prinaša srečo. Bronast kip predstavlja eno izmed zgodb bratov Grimm Foto: Mateja Toplak Simboličen prikaz rečne struge nekdanje reke Ridzene, po kateri je mesto dobilo ime. Foto: Mateja Toplak Eden izmed simbolov Rige (Cat house) aven't it, ■have no I been in Riga Foto: Mateja Toplak Črni balzam (Black Balsam): „Če ga niste poskusili, niste bili v Rigi". Ptuj • Na vrtu Cvetke Mlakar 800-gramske kutine istočasno pa je tudi simbol in darilo pobratenega nemškega mesta Bremen iz leta 1990. V samem centru starega mestnega jedra je trg (Livonia Square), na katerem je moč opaziti zanimiv vzorec iz kamnitih blokov, ki na prvi pogled spominja na valove. Vodič nam je pojasnil, da gre za simboličen prikaz rečne struge nekdanje reke Ridzene, po kateri je mesto dobilo ime. V vsakem mestu obstaja ogromno mitov in legend, tudi v Rigi. Najbolj zanimiva je zgodba o bogatem trgovcu, ki ga niso in niso želeli sprejeti v obrtno zbornico, zato je iz maščevanja na streho postavil dve jezni mački, z repom obrnjeni proti zbornici, da bi mestnim gospodom vrnil „milo za drago". Danes je to eden izmed znanih simbolov Rige, ki se pojavlja na razglednicah, magnetih in obeskih za ključe. Ob poslušanju zanimivih zgodb smo odkrili še nekaj skritih kotičkov, naš turističen sprehod po Rigi pa smo končali, kot se spodobi seveda, s pokušnjo latvijske tradicionalne žgane pijače, črnega balzama (Black Balsam). Domačini pravijo, da če ga niste poskusili, sploh niste bili v Rigi, zato smo poslušno zvrnili vsak svoj frakl. Nenazadnje, zima prihaja, zato se bo treba navaditi na močne pijače ... Nadaljevanje prihodnjič Foto: MZ Na vrtu Cvetke Mlakar iz Nove vasi pri Ptuju je letos kutina zelo bogato obrodila, plodovi so tehtali tudi do 800 gramov. »Drevo imamo zasajeno na dvorišču. Sadiko nam je pred štirimi leti s katarininega sejma prinesel sosed. Zdaj rodi že dve leti, letos pa so sadeži zares bogati,« je povedala Mlakarjeva in dodala, da so kutine odlične za sladico (spečejo se v pečici), iz njih lahko naredimo tudi kompot in marmelado ali pa jih kot osvežilec vložimo v omaro med perilo. MZ Biseroporočenca Požgan 60 skupnih let Zadnjo septembrsko soboto sta biseroporočenca postala Elizabeta in Stanislav Požgan iz Gerečje vasi 2 a, ki sta se prvič poročila 26. septembra leta 1953 na Hajdini. Foto: Uroš Požgan Biseroporočenec se je izučil za kovača, zaposlen je bil v TGA Kidričevo in v Tamu Maribor, biseroporočenka je bila kuharica, ki je delala v mariborskem Gradisu in še danes kuha za vso družino. V zakonu se jima je rodil sin Stanislav, v jeseni življenja pa ju razveseljuje še vnukinja Mojca. Civilni obred zlate poroke sta vodila podžupan občine Hajdina Franc Mlakar in član občinskega sveta občine Hajdina Franc Krajnc, cerkvenega pa župnik Marijan Fesel. Na biserno poroko ju bo spominjala slika cerkve sv. Martina na Hajdini, ki jima jo je podarila Občina Hajdina, ta slovesni trenutek pa je olepšala tudi pesem Uroša Sagadina. Biseroporočenca Požgan sta še čila in zdrava. Želita si, da bi tako bilo še dolgo. Vzorno skrbita za svoj dom in njegovo okolico ter se veselita skupnih trenutkov s sinovo družino ter najbližjimi. MG petek • 25. oktobra 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. V DOMINU PTUJ - frizerski studio M v I. nadstropju, moško striženje 5 €, žensko striženje - fen 15 €, prameni 7 €, barvanje 6 €. Tel. 070 420 499. V TOREK, 29. oktobra, od 9. ure dalje ste vabljeni na piknik - pripravo na noč čarovnic na Krimsko 10 v Ljubljani, zaželene so družine, inf. na tel. 040 260 288, vabi Metka iz Go- UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. Novo v prostorih Slimmer centra - svetlobna terapija. Deluje na naraven način, vzbuja regeneracijo telesa deluje protibole-činsko, zdravi vse vrste poškodb, deluje kot fizioterapija, pomaga pri športnih poškodbah, pomaga pri sindromu kronične utrujenosti in še veliko več. Informacije na 041 461 266. Darinka Pesek, s. p., Miklošičeva ulica 5, Ptuj. ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. KMETIJSTVO PRODAM orehovo hlodovino. Tel. 769 54 11. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. KUPIM konja za meso. Tel. 041 825 057. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, v 60-kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu nad 10 vreč nagrada domače bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08. KUPIM vino gemaj, samo pacano, ne-mešano, 50 litrov. Tel. 041 594 438. PravniNas vet. c om V JUSTIT1A OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto. Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo. AMMKA PONUDBA V MESNICAH JOŽETA FDNGUŠTA MESO IZDELKI w gs£> 1 nmniv J Mil KOLESARSKA KLOBASA 1,99 C/KG KRVAVICE 4,68 € - 36/ = 2,99 €/KG SV. MESNATE KOSTI 0,95€/KG ZAČINJENA PIŠČANČJA STEGNA l,99 €/KG PEČENA MESNA SLANINA 4,99 €/KG VPONUDBI TUDI VSAKDANSVEZA TELETINA, TEL. ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. VABLJENI V MESNICE JOŽETA FINGUŠTA! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes in idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale, tel. 769 26 91. PRODAM črno-belo telico, za pripust, in šest prašičev, od 180 do 220 kg, mesnati tip. Tel. 031 887 247. PRODAM suhe deske, debeline 25 mm, cena 120 EUR/1 m3. Na zalogi imamo ladijski pod, brune. Možna dostava na dom. Informacije na GSM: 040 351 580. DOM STANOVANJE SAMSKI ženski oddam v najem eno-sobno stanovanje na Ptuju. Tel. 779 5251. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mosti&k, proteze in bela zalivka s popustom cenovno zalo ugodni. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Pogovor z Romanom Glaserjem, predsednikom uprave in generalnim direktorjem Perutnine Ptuj, o stanju svetovne, evropske in slovenske prehranske industrije; Koncert pevk ljudskih pesmi Jezero - Zapoj z menoj, prijatelj moj; nastopajo: Ljudske pevke Jezero, Ljudski pevci DU Turnišče, Hišni ansambel DU Markovci, Ljudske pevke KD Osluševci, Ljudski godci KD Franceta Prešerna Videm, Ljudske pevke Urbančanke, Stari prijatelji iz Kicarja, Fantje izpod Vurberka, Teja Strelec - flavta. RAZNO PRODAM kotel za žganjekuho, dvocevni, v dobrem stanju. Tel. 040 217 485. RADIOPTUJ 50 let www.radio-tednik.si Ptuj I Dvajset let TMD INVEST, d. o. o. V korak s časom in potrebami kakovostne gradnje Družba TMD INVEST, d. o. o., podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve, ustanovljena je bila leta 1993, praznuje letos 20-letnico uspešnega poslovanja. Ustanovitelji, Anica Drevenšek, Janez Meznarič in Stanko Tement, so združili bogate operativne izkušnje na področju graditve objektov in postavili zdrave temelje družbe, ki s svojimi kakovostnimi storitvami izpolnjuje pričakovanja investitorjev na Ptujskem in širše. Podjetje ima danes 12 redno zaposlenih, od leta 2011 ga vodi Polonca Drevenšek Ranfl. Do takrat ga je uspešno vodil Janez Meznarič, ki se je upokojil. V letu 2011 se je tudi spremenila lastniška struktura, danes sta lastnika podjetja Anica Drevenšek in Stanko Tement. Mlada direktorica se je dela, ki ga je poznala že iz srednje šole, prav tako celoten proces nastajanja projektov, lotila z veliko vnemo in veseljem. Pod prve, manjše projekte, se je podpisala že v študentskih letih. „Delo projektanta je zelo zanimivo, dinamično, hkrati pa zelo zahtevno in odgovorno, saj je treba projekt uskladiti z željami investitorja, z vsemi vidiki racionalne, trajnostne in ekološke gradnje, pri tem pa upoštevati tudi vso zakonodajo. Znanje projektanta je treba nenehno izpolnjevati, saj se na tržišču nenehno pojavljajo novi materiali, nove tehnologije gradnje, posledično pa se spreminjajo predpisi in upravni postopki, povezani z našim delom. Treba pa je tudi slediti trendom povpraševanja trga. Če „rastejo" projektanti, posledično raste družba, v kateri delujejo, To je tudi moje vodilo pri upravljanju našega podjetja," poudarja direktorica Polonca Drevenšek Ranf. Začeli so z majhnimi koraki, projektiranjem in nadzorom manjših objektov. Prva večja preizkušnja je bila projektiranje vrtca v Majšperku. Vsak naslednji projekt je prinesel novo znanje, izkušnje in reference in odpiral vrata novim, še zahtevnejšim projektom. S tem pa so se povečevale potrebe po novih kadrih, ki obvladajo vse faze celovitega in kakovostnega projekta (urbanizem, arhitektura, konstrukcija, elektroinstalacije, strojne instalacije, nizke gradnje, zunanja ureditev), in ustreznejših prostorih za ustvarjanje. Prve prostore so imeli na Zadružnem trgu, ki so jih zamenjali za lokacijo Ob Dravi 3 a, nato so se preselili v center mesta, na Prešernovo 17, od leta 1999 pa je njihov naslov Prešernova ulica 30, lasten objekt, ki je z novo vsebino in obnovo temu delu Ptuja prinesel novo dodano vrednost. Družba TMD INVEST, d. o. o., letno izdela okrog 100 projektov. Kljub krizi se število projektov ni zmanjšalo. Prevladujejo pa manjši projekti, ki so tudi finančno veliko manj donosnejši. Gre za različne projekte nizkih in visokih gradenj za občine na Ptujskem in tudi širše. Eden večjih projektov v tem trenutku je projekt vodovoda in kanalizacije za občino Gorenja vas - Poljane. V bistvu pripravljajo vso potrebno dokumentacijo od zasnove do izvedbe vseh vrst objektov, od preprostih (garaže, prizidki, lope, kozolci ...) do zahtevnejših (večstanovanjski objekti, gostinski objekti, izobraževalni objekti, upravne, pisarniške stavbe, trgovski centri, poslovni objekti, industrijski objekti), sončnih elektrarn, objektov nizkih gradenj, vaških središč in podobno. Ob tem pa se družba tMd INVEST ukvarja tudi s prostorskim načrtovanjem (OPN, OPPN ...). „Naš cilj je priprava dobrega pro- "T— Foto: Črtomir Goznik Polonca Drevenšek Ranfl, direktorica TMD INVEST, d. o. o.:"Naše poslanstvo in cilj je ustvarjati dobre, kakovostne in v praksi uporabne projekte." jekta, ki vodi do dobro izvedenega objekta, ki izpolnjuje kakovostne zahteve iz ekološkega, ekonomskega, družbeno-kulturološkega, tehnološkega in procesnega vidika. Investitorjem svetujemo in jih usmerjamo od začetka do konca gradnje. Nudimo tudi nadzor nad gradnjo. Zanje vodimo in uredimo celoten postopek za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja, predvsem za občine, večje družbe in posamezne investitorje. Z znanjem in projekti sledimo zahtevam trga, ki zahteva hitre, zanesljive in ustvarjalne odzive. Trenutno se dodatno izobražujemo na področju projektiranja nizkoenergijskih, varčnih in ničenergijskih stavb, prav tako pridobivamo znanje za pripravo projektov za pravilno in stroškovno sprejemljivo ravnanje z odpadki. Izobražujemo tudi strokovnjaka za izdelavo energetskih izkaznic za novogradnje in obstoječe stavbe. Kakovostni in v praksi uporabni projekti, ki v vseh pogledih vodijo do kakovostnih objektov trajnostne gradnje, so garancija našega razvoja in perspektivne prihodnosti." - (j štajerski tednik praznuje in zveste naročnike nagrajuje! Štajers^J^D^IK HOTELS & RESORTS Terme Ptuj Nagrada za tokratne izžrebane naročnikejeVSTOPNICAZAKOPANJE VTERMALNEMPARKUTERMPTUJ. 6. MagdaJazJbec, Rogaška cesta 53,2251 Ptuj 7.Jože Bauman, Zupečja vas 48/a, 2324 Lovrenc na Dr. po|j 8. Branko Černejšek, Nadole 52/a, 2287 Zetale '/ V Termalni Park Terme Riti 1. DanaMajer, Mezgovci 57,2252 Domava 2. Frančiška Sirnonič, Muretinci 60/jb, 2272 Gorišnica 3. Branko Godec, Njiverce vas 10,2325 Kidričevo 4. SlavaKokol, Hlaponci 49,2257 Polenšak 5. Edvard Strelec, Spuk|ja 112,2250 Ptuj u 9. SuzanaŽganjarJastrejbd 44,2276 Kog to. Edi Ček, Vitomarci 3/a, 2255 Vitomarci Nagrajenci boste -prejeti nagrado po posti. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 25. oktobra 2013 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabnapovršina-470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, 02/749 34 10 ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTUJI PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Oprema Barva seat ibiza 1.4 mpi stella 2002 2.150,00€ klima kov. modra fordfusion 1.416v comfort 2007 4.950,00« 52.000 prev. kov. srebrna peugeot 3081.416v confort 2008 6.190,00« prvi last. kov. srebrna mercedes- benz a160 classic 1999 2.750,00« klima rdeča renault megane1.616v elan 2008 5.690,00« 43.000 prev. kov. borbo peugeot 607 2.216vtitan 2001 2.650,00« serv. knjiga kov. srebrna ford fiesta 1.416v comfort 2008 5.230,00« prvi last. kov. črna renault megane 1.9 dci cabrio privilege 2006 7.250,00« serv. knjiga kov. siva mazda 61.816v 2005 5.150,00« serv. knjiga kov. zlata volkswagen pol01.2 basis 2005 3.850,00« klima kov. srebrna peugeot 4061.8ist 2000 1.750,00« avt. klima kov. modra fiat punto 55 s 1997 540,00« 3 vrata kov. zlata fiat punt01.2 8v actual safe 2007 3.450,00« serv. knjiga kov. srebrna renault karavan megane 1.9 dci dyn. conf. 2007 4.700,00« klima kov. bordo audi a41.6 limuzina 2001 4.600,00« avt. klima kov. siva volkswagen golf iv1.4basis 2002 2.650,00« serv. knjiga kov. zelena renault espace 2.2 dci privilege avt. 2006 6.900,00« serv. knjiga kov. Črna ford mondeo 2.0 tdci titanium 2007 7.900,00« serv. knjiga kov. Črna peugeot 4071.6 hdicomf. pack sw 2007 5.900,00« serv. knjiga kov. siva jeep grand cherokee 5.9 v8 avt. 4x4 1998 2.990,00« avt. klima kov. Črna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 tjffluJ ) Industrijska 9, MARIBOR f ^JjZf/ 02 2283020,031 658 679 1 NOVA VOZILA FORD 1 POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE } BREZ POLOGA 1 ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE I ZNAMKA LETNIK CENA « OPR. BARVA CHEVROLfTCAPTIVA 2.0 VCDILT DIESEL 2010 15.980,00 4X4,7 SEDEŽEV,USNJE.PARK SENL ČRNA KOV. BMW 3 3251AVTOMATIC, 4 TOTA 2005 13.990,00 D0D.4 ZIM.GUME NA PLATIŠČIH ČRNA KOV. BMW 552314 VRATA 1! 198/99 2.990,00 ALUPLAT, SERV.KNJIGA, MEGLEN. SV.ZE1ENAK0V. CITROEN C 41.416V, 5 TOT ATOM 2008 5.990,00 TEMPOM, DVM.KUMA TEMNO MODRA KOV. CITROEN 031.4 HDI, 5 VRAT 2006 4.990,00 1.LAST.SERV.KNJ. NIZKA PORAB. SREBRNA KOV. RAT SCUD0 VAN COMBI FURGON 1.91D 2000 2.390,00 MOŽNOST ODBITKA DDV BELA FORD BMAXTÍEND 1.01 EC0B00ST-1ES1 2013 13.999,00 TEMOPOMAT, VINJETA, MEGL ČRNA KOV. FORD DMAXTREND 1.0 TDCI MS TESTNI 2013 17.425,00 PAKETTREND PLUS, DOD.ZAT.ST. SREBRNA KOV. FORD (MEND 1.0 0 92 KW-TESTNI 2012 16.990,00 PAKETTREND 1, PAKET UDDBJE1 MARS RED KOV. FORD FIESTA THEND 1.2516V, 5 VRAT 2010 7.690,00 OBMNIPMAJB 33184 kil BELA FORD FIESTA COMFORT 1.416V, 5 VRAT, SLO 2008 5.790,00 ALU PLATIŠČA. KLIMA^BS.ELPAK MODRA KOV FORD FIESTA TITANIUM 1.25.5 VRAT 2012 9.990,00 TEMPOMAT, CONTROL PAKET 2 HOTMAGENTAKOV. FORD FIESTA TREND 1.251,5 VRAT-TESTNA 2013 10.900,00 BLACK&VHITE, VINJETA, MEGL. BELA FORD FOCUS 1.65VRAT 2000 1.690,00 KUNIA, VLEČNA KUUKA TEMNO MODRA FORD FOCUS 1.6T1 VCT, 5 VRAT, SLO 2008 7.690,00 OBVOLKONfflJEMPOMJWT BELA FORD FOCUS EBONY 1.6,5 VRAT, SLO 2012 11.390,00 ALUPLAT, MEGL,TEMP0M,1.LAST. ČRNA KOV. FORD FOCUS KARAVAN 1.616V, SLO 2007 6.980,00 DOD. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT. KOV. SREBRNA FORD FUSION 1.6 COMFORT, 5 VRAT, SLO 2008 6.690,00 ALU PLAT..AVT.KUMA, MEGL KOV. TEMNO SIVA FORD FUSION 1.6 TREND, 5 VRAT, SLO 2008 6.990,00 KUMA,ELPAKET,1.1ASTWCD KOV. TEMNO SIVA FORD MONDE01.8 TDI KARAVAN 2000 1.470,00 KUMA, MEGUSTRE.SANL ROLO BELA FORD MONDEO 2.0 TDCI ÏÏTAN, 120 KW-TESTNI 2011 19.990,00 BLACK&WHITE, NIZKA PORABA BELA MAZDA 21.31 CE PRO, 5 VRAT 2008 5.990,00 1.LAST.KLIMA, RADID+CD+MP3 RDEČA OPEL ASTRA ESSENTIA 1.7 CDR. KARAVAN 2007 6.480,00 AVT.KUMA.DOD.ZIMSKE GUME BELA OPEL CORSA COSM01.216V. 5 VRAT 2004 3.680,00 DOD. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT. SREBRNA KOV. PEUGEDT2061.4,5 VRAT.SL0 2005 3.190,00 KUMAWERVISIRAN KOV. BORDO RDEČA PEUGEDT807 2.0 HDI 7 SEDEŽEV 2006 7.390,00 KUNIA, KOMUNIK.PAKET, HIFI SREBRNA KOV. PEUGEOT RCZ COUPE 1.6, SLO, ODLIČEN 2010 19.500,00 le 37.417 km,BDCENON,USNJE,— ČRNA KOV. RENAULT MEGANE 1.5 DCI, 5 VRAT 2004 3.190,00 KUMA,ELPAK..6AB,MEG,SERVO SREBRNA KOV. SEAT LEON 1.4,5VRAT, SLO 2003 3.790,00 KUMA, ABS.1.LAST.P0T.SERVISI MAKOV. VW GOLF 1.4H TEENDUNE.5 VRAT.SLO 2004 5.790,00 1.LAST..SERV.KNJ..8 AIRBAVT.KL KOV. SREBRNA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Podelitev priznanj dr. Antona Tratenjaka 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 40. let F S KUD Korena 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 08:00 ŠKL 06:00 Pot do rastline po Goethe-ju 10:00 40. let FS KUD Korena 12:00 Oddaja iz Ptuja 18:00 Markovci-Oddaj a iz preteklosti 20:00 Mesečna kronika Markovci 21:00 Ujemi sanje _ 22:30 Polka in Majolka 09:00 Hajdina-Srečanje starejših, otvoritev igrišča 10:30 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Tržec-Predaja gasilskega vozila nr0qram V ŽIVO tudi 13:00 Baronov tabor v Dornavi 15:00 Gorišnica - Iz naših k raj sv preko Spleta: 17:00 Mesečna kronika Destrnik WWW SiDtV Sj 18:30 40, let FS KUD Korena " " 20:00 Bučijada v Rošnji 21 00 Glasbena oddaja | Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 20 let KTD Soviče - Dravci 09:30 Polka in Majolka 10:20 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Tržec-Predaja gasilskega vozila 20:00 Mesečna kronika Markovci 21:30 Pot do rastline po Goethe-ju 22:30 Glasbene novičke z Ingrid Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICAZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.=.o. Raičeva 6 2250 Ptuj [top3avtomobil7 t- VOZILA Z GARANCIJO .J Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M=f J=1WI d 911! I MeJJ 9 M B M O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2009 13.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA AUDI ALLROAD 2.5 TDI QUATTR0 2003 5.490,00 4X4, SLO, VSA OPREMA KOV SIVA BMW 318 d TOURING 2009 13.490,00 1. LAST., VSA OPREMA KOV. ČRNA BMW 318 dTOURING DIESEL 2004 5.490,00 AVT. KUMA, 17 C0L KOV MODRA BMW 520 d FIO NOV MODE 2011 31.990,00 VSA OPREMA KOV MODRA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdi 2008 8.490,00 KUMA, KOT NOV KOV.VIJOUČNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2009 8.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA CITROEN C51.6 DIESEL HDI 2011 11.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV ČRNA FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI GHIA 2010 9.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV. SIVA FORD MONDEO 2.0 DIESEL TTTAN. 2009 9.990,00 AVT.KUMA, NAVIG. KOV ČRNA OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL 2009 6.990,00 KUMA, 1.LAST. KOV SIVA OPEL ASTRA GTC1.616V 2008 6.790,00 C0SM0 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI 2011 13.990,00 VSA OPREMA BISERNO BELA RENAULT CU01.216V 2004 2.990,00 KUMA, SLO K0V.SREBRNA RENAULT ESPACE DCI DIESEL 2004 3.490,00 KUMA, VELIKI SERVIS KOV SIVA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2008 5.990,00 1.LAS, SLO KOV SREBRNA RENAULT SCENIC1.5 DCI 2008 6.490,00 KUMA, SLO KOV ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. O PMiklavž č.t ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA, BARVA BMW SERIJA 3:318 DTOURING 2010 13.280,00 KOV. ČRNA BMW SERIJA 5:520D T0URING 2008 14.280,00 KOV. ČRNA CITROEN C4 PICASS01,6 HDI BUSINESS 2010 9.380,00 KOV. SV. MODRA FORD MONDEO 2,0 TDCI 2003 2.850,00 KOV. RJAVA FORD SMAX 1,8 TDCI TREND 2008 10.490,00 KOV. ČRNA HYUNDAI I401.7 CDRIC0MF0RT 2012 16.980,00 KOV. SREBRNA OPEL ASTRA 1.6 ENJ0Y 2010 8.870,00 KOV. ČRNA OPEL CORSA 1,3 CDTI 2010 6.550.00 BELA OPEL INSIGNIA SPORTSTOURER 2.0 CDTI EDITION 2011 12.390,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 307 CCDYNAMIOUE 1.616V 2004 4.700,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 308 SW C0MF0RT PACK 1,6 HDI 2009 6.980,00 KOV. SIVA PEUGEOT 407 SW BUSINESS 1,6 HDI 2010 8.490,00 KOV. ČRNA RENAULT MEGANE BERUNE 1.5 DCI DYNAMIQUE 2009 5.980,00 KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC 1,5 DCI BUSINESS 2011 9.770,00 KOV. SIVA SEAT IBIZA ST STYLE 1,6 TDI CR DPF 2011 8.550,00 KOV. SREBRNA VW PASSAT VARIANT 2,0 TDI DPF COMF. 2009 10.590,00 KOV. SREBRNA VW PASSAT CC 2,0 TDI DPF 2010 17.390,00 KOV. SIVA ODKUP VOZIL V ENI URI www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 25. oktobra 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 Prireditvenik 1 Petek, 25. oktober 9:00 Jeruzalem, gostišče Jeruzalem Brenholc: ocenjevanje za naj špricar in turnir mladega vina 10:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju: znanstveni simpozij ob 500. obletnici izdaje drugega ptujskega statuta - Ptuj v stoletju izdaje drugega mestnega statuta 14:00 Hajdina, pri OŠ: spominska svečanost 15:30 Vitomarci, telovadnica POŠ: 500 let začetka gradnje cerkve sv. Andraža, delavnica za otroke, ob 17.00 maša za LD Vitomarci, SD Trap in PGD Vitomarci in ostale 16:00 Ptuj, grajski hrib: odprtje Muzejske - Oskarjeve hiše na grajskem pobočju in razstava grajskih košenj 17:00 Ptuj, kegljišče Deta center: 15. praznik občine Hajdina, občinsko prvenstvo v kegljanju, ŠD Gerečja vas 18:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: koncert Pozdrav jeseni, MePZ Ojstrovec KD Destrnik 18:00 Majšperk, KPC: odprtje razstave ob 5-letnici UD Ustvarjalec Majšperk, s kulturnim programom 18:00 Močna pri Lenartu, gostilna Šiker: predstavitev knjige Igorja Plohla Ne domišljaj si! pogovor bo vodil Tone Partljič 18:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: 500 let začetka gradnje cerkve sv. Andraža, odprtje razstave Srednjeveški stavbar in literarni večer - predstavitev knjige 500 let začetka gradnje cerkve sv. Andraža 18:30 Lenart, Dom kulture: prireditve ob prazniku občine Lenart, večer glasbe, petja, gledališke igre 19:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Mateje Lapuh, 7500 km po Novi Zelandiji 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: komedija Carla Goldonia - sluga dveh gospodarjev 20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII: Primusove vinske zgodbe, vse o chardonayu Sobota, 26. oktober 8:00 Vitomarci, Gasilski dom: 500 let začetka gradnje cerkve sv. Andraža, pregled gasilskih aparatov, ki jih imajo občani doma 9:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: 500 let začetka gradnje cerkve sv. Andraža, razstava starih prtov in kulinarike ter mašnih plaščev, Društvo gospodinj Vitomarci, postavitev slavoloka na križišču Berlak in Pavlas Šilec 9:00 Zg. Hajdina, strelski poligon: 15. praznik občine Hajdina, občinsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe 10:00 Sveta Ana: regijska plesna delavnica za vodje plesnih skupin Tine Dobaj - Koreograf- sko osmišljanje plesnih idej 17:00 Jurovski Dol, Kulturna dvorana: uradno odprtje KD, koncert ob 40-letnici FS Jurovčan in 4. jurjevo srečanje folklornih skupin 18:00 Majšperk, KPC: gledališka igra iz obdobja srednjega veka Prigode iz Mansperga, dramska sekcija UD Ustvarjalec Majšperk 18:00 Skorba, Dom krajanov: 15. praznik občine Hajdina, tradicionalna prireditev Praznujmo s pesmijo, domači glasbeni ustvarjalci in tamburaška skupina KUD Mak iz Trnovca pri Varaždinu, ZKD Hajdina 19:00 Lenart, Dom kulture: Gala koncertni večer z mladimi pevci Fiero Spirito 19:00 Podgorci, Kulturni dom: Podgorci pojejo in plešejo Nedelja, 27. oktober 11:30 Vitomarci: 500 let začetka gradnje cerkve sv. Andraža, pogostitev pred cerkvijo po svečani maši ob 10.00, ogled razstave v večnamenski dvorani v Vitomarcih ob 12.15 11:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: sprejem za starejše občane ob občinskem prazniku 13:00 Krčevina pri Vurbergu, Mohorkova graba, pravljični gozd Rdeča kapica: zaključek letne sezone, cirkuška predstava bratov Malek, do 16.00 13:00 Vitomarci, telovadnica OŠ: 500 let začetka gradnje cerkve sv. Andraža, svečana akademija 15:00 Benedikt, športna dvorana: dobrodelna prireditev Sestavimo sonček z glasbenimi gosti, Muzika Benedikt 16:00 Grajena, Dom krajanov: letni koncert Moškega pevskega zbora KD Grajena, ženska vokalna skupina Sinfonija KD Trnovska vas, Navihanci iz Grajenščaka 17:00 Majšperk, KPC: spevoigra ali muzikal »HALOŠKO BRAJE«, KD Majšperk 17:00 Laporje: Oktober je dober, koncert vokalne skupine Il divji; KID Zven Laporje Mestni kino Ptuj Petek, 25., sobota, 26., in nedelja, 27. oktober: 17:00 Kauwboy; 19:00 Kick-Ass 2; 21:00 Še enkrat Camille POVABILO ZA SODELOVANJE ZAVAROVALNIM OBMOČNA ZASTOPNIKOM SS Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj uvaja za svoje obstoječe in nove člane storitve zavarovalnega zastopanja. Povezala se bo z več zavarovalnicami in zagotovila ugodna premoženjska, avtomobilska in osebna zavarovanja. Za sodelovanje pričakuje ponudbe zavarovalnih zastopnikov, ki imajo: • izkušnje na področju osebnih in premoženjskih zavarovanj, • dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, • svoje zavarovalno zastopniško podjetje (ni pogoj), • visoka načela profesionalnega svetovanja in osebne ter strokovne reference. Nudimo: • poslovni prostor in opremo, • pomoč pri sodelovanju z našimi članicami in člani v občinah, ki jih pokriva OOZ Ptuj (Ptuj, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Sv. Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale), • stimulativno nagrajevanje, • urejene razmere za uspešno poslovno sodelovanje, • ekskluzivno pogodbo o poslovnem sodelovanju. Vabimo vas, da ponudbe z dokazili in življenjepisom pošljete na naslov: zdenka.skerget@ozs.si ali na naslov: OOZ PTUJ, Vošnjakova 13, 2250 Ptuj. Ponudbe sprejemamo do 10. 11. 2013! Informacije na telefonu: (02) 7493950. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na dan 24. 10. 2011, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Janez Meznarič IZ MOŠKANJCEV 114 Hvala vsem, ki ga ohranjate v srcu z lepimi spomini. Žalujoči tvoji najdražji ZAHVALA ob izgubi drage mame, tašče, babice, prababice Marije Rebernak IZ MAISTROVE 31 2. 11. 1919-14. 10. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani, darovali cvetje, sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu ... ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila draga žena, mama, hčerka, sestra, teta in svakinja Irena Horvat IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 45 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala duhovniku in gospodu Maherju. Posebej se zahvaljujemo družini Caf in podjetju Boxmark. Žalujoči: mož Drago, hčerki Klavdija s Ferijem in Valerija z Jankom, mama ter brata in sestri z družinami Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta Franca Gaveza IZ MEJ 11 10. 10. 1936 t 16. 10. 2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku in pogrebnemu podjetju Mir. Zahvalo izrekamo tudi osebju UKC Maribor. Hvala vsem, ki ste mu v življenju pomagali, ga obiskovali in mu krajšali jesenske dneve. Žalujoči: njegovi najdražji Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe, dragi oče - dedi, ostaja in živi. V SPOMIN Mineva petnajst let, odkar nas je mnogo prerano zapustil Janko Petrovič IZ PODVINCEV 126 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu poklonite lepo misel. Dani z družino Prišel je jesenski čas, ko vsa narava legla bo k spokojnemu počitku ... In ti, naš dragi Denis? Ti za večno si zaspal, a v mislih naših za vedno z nami boš ostal. SPOMIN 23. oktobra mineva 10 let od izgube sina in brata Denisa Janžekoviča IZ PRERADA 43 A 1. 2. 1985-23. 10. 2003 Naše srce te vedno išče in gremo na pokopališče, da te vedno tam obišče. V beli krsti mirno spiš. Na grobu tvoja slika zdaj stoji in bela rožica cveti. Hvala vsem, ki postojite ob mnogo preranem grobu in darujete cvetje ter prižigate sveče. Žalujoči: mama Marija, ata Ivan, sestra Sabina in vsi, ki te imajo radi Usoda je tako hotela, da prezgodaj si odšel. Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, ostali so sledovi tvojih pridnih rok, žalost, bolečina domujeta sedaj pri nas. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubega brata in strica Stanka Krajnca IZ SENČAKA 9 PRI JURŠINCIH Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekali sožalje. Hvala govornicama Mariji Filipič in Klavdiji Štebih za ganljive besede ter pevcem, nosilcem praporov, g. župniku za opravljen obred in podjetju Mir. Žalujoči: bratje Alojz, Jožek in Franc ter sestre Marija, Frančka in Anica Skromno ste živeli, v življenju mnogo delali in trpeli, ko pošle vaše so moči, zaprli trudne ste oči, zdaj tiho, mirno spite, bolečin več ne trpite, a v naših srcih še naprej živite. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče Marije Trunk IZ FORMINA 26 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo ge. dr. Darji Pribožič, g. župniku Ivanu Holobarju, govornikom, podjetju Mir, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino in vsem, ki ste našo mamo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za cerkev in za svete maše. Žalujoči: sin Ferdo ter hčerki Marija in Marjeta z družinama Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame, prababice in tašče Marije Horvat roj. Vesenjak 1917-2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za sv. maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku Ivanu Holobarju župnije sv. Marjeta in g. župniku Janezu Maučcu župnije sv. Marko za opravljen obred, cerkvenim pevcem sv. Marjete in pevcem KUD Kultura iz Markovcev za odpete pesmi slovesa, govornikoma, zastavonoši, nosilcem praporov ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsi njeni Lovrenc na Dr. polju • 300 let staro župnišče se je zrušilo Po padcu stene so objekt popolnoma porušili Okoli 300 let star objekt župnišča v Lovrencu na Dravskem polju očitno ni vzdržal gradbenih posegov, ki so jih pričeli pred dnevi, saj se je v ponedeljek popoldne nenadoma sesula severna stena; zaradi varnosti je pristojni inšpektor odredil dokončno rušitev celotnega poslopja. Objekt župnišča, ki je stal tik ob regionalni cesti Maj-šperk-Hajdina, je po besedah domačinov na sanacijo čakal že nekaj let, saj je bil popolnoma dotrajan; za to so se pred dnevi vendarle odločili, a očitno je bilo prepozno. Ko smo bili v torek na prizorišču nevsakdanjega dogodka, so gradbinci s stroji župnišče še rušili, lovrenški župnik Karel Pavlic pa je bil ves iz sebe: »Ne vem, kaj je bil natančen vzrok za porušitev stene, tega verjetno še strokovnjaki ne vedo. Ker je bila celotna zgradba v zelo slabem stanju, smo pred dnevi pričeli sanacijska dela, najprej z ojačitvijo temeljev in vezi. A v ponedeljek popoldne, le kake četrt ure zatem, ko so delavci zapustili gradbeno jamo in pospravili orodje, se je severni del stene nenadoma porušil. Hvala bogu, da ni bilo v jami nikogar več, sicer bi lahko prišlo tudi do poškodb ali celo žrtev. Najprej se je na zidu pojavila razpoka, skozi oboke je začel curljati pesek, nato pa se je v 10 minutah se- Takšen je bil pogled na lovrenško župnišče kmalu zatem, ko se severna stena skoraj 300 let stare zgradbe. verna stena zgradbe nenadoma porušila.« Kot je še povedal župnik Pavlič, so skupaj s farani in delavci najprej začeli reševati predvsem vso župnijsko dokumentacijo in knjižnico, pohištvo in nekaj njegovih osebnih stvari, Gradbeni strokovnjaki, projektanti, 100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!! I ^ (z vami že 5 let) Bi bili radi se boljši ljubimci ? www.sextablete.si - NA VOLJO BREZ RECEPTA - NARA VNO IN ZA VSA LETA 040 800 5601 4 tablete + 1 brezplačno =30,60 EUR 9 tablet + 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 13 tablet + 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 27 tablet + 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet Kako lahko pride do trajnega povečanja ? www.penistablete.si - ANONIMNA DOSTAVA V 24 URAH - BREZ STRANSKIH UČINKOV 0312468161 predstavniki Zavoda za spomeniško varstvo in Zavoda za raziskovanje materiala so se po pregledu odločili, da je poškodba prehuda in sanacija ni več možna, pristojni gradbeni inšpektor pa je nato izdal odločbo, da se celotna stavba poruši, saj je ogrožala tudi bližnjo cesto in mimoidoče. Pavlič je še dodal, da zaenkrat še ni zaprosil za pomoč vaščanov ali občine: »V prvem trenutku tako niso mogli pomagati, saj je bilo gibanje v bližini porušenega stavbe prenevarno: »Sam sem sinoči prespal v majšperškem župnišču. Ker se približuje zima, so mi na občini obljubili, da bodo poskušali prek CZ zagotoviti kontejnerski bival-nik, tako da bom lahko ostal 10 tablet = 32,74 EUR 20 tablet + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 30 tablet + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 40 tablet + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet) NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR.VRATA N^IiORSvoo Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; ■ BREZPLAČNO SVETOVANJE ■BREZPLAČNE IZMERE ■BREZPLAČNA PONUDBA ■STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO Foto: M. Ozmec Zaradi varnosti je pristojni inšpektor odredil dokončno rušenje celotnega objekta, kar so z gradbenimi stroji opravili v torek. Foto: Anton Leskovar je v ponedeljek popoldne sesula v bližini. Začasno priročno pisarno imam sicer tukaj v župnijski garaži.« V torek dopoldne so delavci z gradbenimi stroji dotrajano župnišče že do konca porušili, župnika pa je obiskal tudi župan Kidričevega Anton Leskovar in mu obljubil, da bodo v najkrajšem možnem času poskušali zagotoviti bivalni zabojnik. Sicer pa se je v sredo popoldne sestal tudi lovrenški župnijski svet, na katerem naj bi se med drugim odločili tudi o tem, ali bodo v kratkem pričeli gradnjo novega župnišča. Dodati pa velja, da je zaradi porušenega objekta in odstranjevanja ruševin v Lovrencu še vedno polovična zapora regionalne ceste med Majšperkom in Hajdino, promet pa poteka izmenično enosmerno. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Lovrenški farni župnik Karel Pavlič, ki je ostal brez strehe nad glavo, si je s pomočjo faranov uredil začasno pisarno kar v župnijski garaži. Župan Anton Leskovar je obljubil, da mu bodo v najkrajšem času poskušali zagotoviti bivalni zabojnik. »Starejši del župnišča je bil zgrajen pred okoli 300 leti, novi del pa je bil dograjen leta 1900. V prostorih župnišča je bila župnijska pisarna, veroučna učilnica, kuhinja in kurilnica ter skladiščni prostori, v njem pa sem živel tudi jaz. Da je prišlo do porušitve, je poleg starosti zagotovo veliko pripomoglo tudi dejstvo, da je tik ob župnišču speljana regionalna cesta, kar je povzročalo določene tresljaje, tudi gradnja jaškov ob asfaltiranju ceste je zahtevala svoje, tako da je verjetno vse to pripomoglo, da star in dotrajan objekt ni zdržal. Kadar sem sedel v pisarni in je mimo pripeljal kakšen tovornjak ali avtobus, sem vedno čutil tresljaje. In že pred leti sem imel občutek, da se s to stavbo nekaj dogaja, zadnja leta so se pričele pojavljati razpoke, vendar smo s sanacijo odlagali, ker smo reševali cerkev. Letos smo se odločili za sanacijo župnišča, a se je zgodilo, kar se je ...« je med drugim povedal Karel Pavlič. www.ZavarovalnicaMari bor.si 080 19 20 Napoved vremena za Slovenijo www. radio-ptuj.si Simon in Juda se s snegom prebudita. družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta... Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji. www.pomaranca.si Wl www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 Danes v vzhodnih krajih dokaj sončno. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod na zahodu države bo spet lahko rosilo ali rahlo deževalo. Zapihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje dnevne od 19 do 21, na vzhodu do 24 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo največ sonca v vzhodnih krajih. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod na zahodu države bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter.