Poštnina plačana v gotovem. LESNI DELAVEC ======== Glasilo Osrednjega društva lesnih delavcev ===== Izhaja vsakega Lin 15. v mesecu. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 6/11, desno. — Naročnina stane letno 26 Din. — Oglasi se za milimeter prostora v dolžini širine enega stolpca računajo po 1 dinar. — Nefrankirane ali premalo frankirane dopise se ne sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. Štev. 24. Ljubljana, dne 15. decembra 1923. __________________________,___k_______ Leto II. Gospodu inšpektorju dela v Mariboru in gosp. okrajnemu glavarju v Slovenjgradcu. Gospoda! Vama je znano, da so se v Mislinjah vršile že neštevilne uradne komisije. Vse te komisije so imele nalogo, da preiščejo razmere in odnošaje, ki vladajo pri lesnoindustrijskem podjetju Arturja Pergerja. Gospoda! Vama je poznato, da so te razmere pri tem podjetju nevzdržljive. Znano Vama je, da so pogoji, pod katerimi dela in živi delavstvo tega podjetja, take, da tvorijo naravnost kulturen škandal. Znano Vama gospoda je, da so stanovanjske razmere pri tem podjetju take, da kričijo do neba. Znano Vama je, go-spodaj da so tehnične naprave, zlasti pa gozdna železnigta, v takem desolatnem stanju, da preti neprestana nevarnost življenju prizadetih delavcev. Znano Vama gospoda je, da so prilike pri tem podjetju sploh gorostasne in ker Vama je vse to zrtano, sta odrejala komisijske oglede ter obljubljala, da bodeta napravila red, in če ne drugače, se bo dalo na račun podjetja vse potrebno urediti in popraviti. Gospoda, Vama je znano, da je strokovna komisija lesnih delavcey poslala na Vajina ^urada že nebroj vlog, v katerih se je neprestano po-ukazovalo na vse nedostatke in sta se tudi sama potom komisiji o resničnosti navedb strokovne organizacije prepričala. Higiena pretirale. O vodi. Podtalna in površinska voda. Da se umejejo današnji nauki zdravoslovja o dobri, zdravi in zanesljivi vodi, je treba izvestnih osnovnih predhodnih znanj. Te nauke lahko umeje vsakdo, ki je bolj pismen, in tako u-tegne po razmerah sam presoditi, kako pride on in njegova okolica lahko do' dobre vode. Ker je voda skoro bolj potrebna nego hrana, lahko pojmimo njen pomen, dasi po navadi lahko pridemo do nje. Človek more živeti brez hrane tudi več tednov, brez vode pa prebije komaj teden dni. t Vrste plasti v zemlji. Napravite iz zmešane gline ali črne prsti, pa tudi iz dobre ilovice plitvo posodo in vlijte vanjo vode; videli boste, da ta posoda ne prepušča vode. Istotako posoda iz trdnega kamena ne prepušča vode. Zemeljske plasti (in zemeljska skorja je navadno sestavljena iz raznih plasti), ki so iz trdnega kamenja, iz črne prsti ali gline, pa tudi iz dobre ilovice, ne prepuščajo vode skozi sebe in zato se imenujejo nepredirne, neprepustljive, vodo-držne plasti. Plasti, sestavljene iz peska, sipa, razdrobljenega ka- Sama sta izjavila, da se bosta zavzela za to, da se končno napravi v Mislinjah red. Zapisniki, ki so jih razne komisije sestavili, tvorijo strašno obtožbo proti Pergerju. Čas poteka, gospoda, in namesto da bi se pri gori označenem podjetju kaj zboljšalo, postajajo razmere čim dalje hujše! Kje so, gospoda, Vajine besede, kje Vajine obljube? Zakaj ne ukrepata ničesar, da se zadosti zapisnikom komisij? Oprostita nam, gospodd, če Vama povemo, da imamo vtis, da nista nikoli smatrala za resno, kar sta govorila in obetala ter sama priznavala kot nujno potrebno, Izgleda namreč tako, kakor bi bil Vajin namen pustiti vse zaspati. Ali se gospoda kot predstojnika kraljevih oblasti res ne upata nastopiti proti tujerodnemu Pergerju, ki pred Vajimi očmi in pred Vajima nosoma fizično in moralno uničuje slovenske delavce? Ali je, gospod inšpektor dela, res, kar se o Vas govori, daste z mnogimi industrijci v debeli „žlahti“? Ali je res, da se bojite, da Vam ne bi gospod Perger maslo segrel na glavi? Mi sicer tega ne verjamemo, ali za boga, zakaj ste tako boječi in pasivni proti Pergerju? Tudi o Vas, gospod okrajni glavar, nočemo verjeti, da bi se morali bati Pergerja, kakor zlobni jeziki pravijo, radi pojedin na Pergerjeve stroške, radi lova v Pergerjevih gozdovih ali radi gratis-drv itd. Če 7 7 ^ i menja, prepuščajo vodo. Ce izlijete vodo na kup take tvarine, vidite, da odteče voda takoj na dno. Istotako prepuščajo vodo plasti, ki so sestavljenejz prsti, pomešane s peskom in sipom, nadalje razdrobljene stepe in zlasti razdrobljeni, preluknjani in izprani apneni skladi. Take plasti se zovejo vodoprevodne, vodonosne, prepustljive plasti. Znaten del zemljišča je nastal tekom milijonov let iz naplavin, ki jih je nanesla voda morja, jezer, rek in potokov. Pazite na zareze, ki so jih napravili potoki, reke, jezera in morja na obali in v hribih. Take preseke vidite tudi pri zarezah v zemljišču ob. napravljanju cest, pri usedlinah, obronkih itd. Tu lahko vidite, kako se menjavajo plasti razne vrste. Po nekod opazite, kako curlja voda iz ene ali druge plasti. Naposled lahko vidite tudi tam, kjer kopljejo in vrtajo vodnjake, predore, prekope itd., kako so sestavljene zemeljske plasti. Samo pazno vam je treba gledati, pa se prepričate o vsem, kar je bilo doslej povedanega. Kroženje, odtok vode na zemlji. Kakor znano, pada voda iz oblaka kot dež, sneg, toča, rosa itd. Vsa ta voda ni napravljena na nebu, nego to je voda, ki izpuhteva iz morja, rek, potokov, barij, listja in z drugih vlažnih površin. Pri tem se voda izpreminja v plinasto stvar, Vas, gospod glavar, razni taki obziri ne vežejo, zakaj pa potem ne nastopite proti Pergerju, o katerem veste, da bi se ga moralo že davno pognati preko mej! Vprašamo Vaju, gospoda, ali mislita sploh kaj ukreniti ali ne? Odgovorita, kajti skrajni čas je že, da bomo vedeli, pri čem da smo. Hujše nego v carski Rusiji. Težko je verjeti normalnemu človeku, da jadramo v Jugoslaviji v razmere, ki so hujše, nego so bile razmere v carski Rusiji, in vendar je ta trditev resnična. Vzemimo na primer osnutek tiskovnega zakona, katerega je izdelala in namerava predložiti vlada parlamentu. Po ustavi države SHS je tiskovna svoboda sicer zajamčena. Ali to, kar navzlic ustavi in v protislovju z ustavo nameravajo sedanji mogotci, to bije v obraz najprimitivnejšemu pojmu o demokraciji in ni bilo kaj tacega mogoče niti v tako razkričani bivši carski Rusiji. Da karakteriziramo nezaslišani atentat, katerega hočejo izvesti radikali na pisano besedo, naj navedemo le nastopnih par primerov: Kdo potom tiska širi mržnjo proti državi, verski ali plemenski razdor, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let in denarno do 30.000 Din. Kdor se potom tiska težko pregreši zoper javno moralo, se kaznuje z zaporom do treh let in denarno do 100.000 Din. Kdor potom tiska neti mržnjo do poedinih oficirjev ali do oficirjev kot celoto, ali kdo potom tiska podpihuje posamezne družabne sloje proti drugim, ali povzročava nezaupanje, preziranje ali zasmeh državnih uredb ter oblasti, se kaznuje z zaporom od enega meseca do dveh let in denarno do 20.000 dinarjev. Člen 49. osnutka je najbolj priginalen. V njem se navaja vse mere proti širjenju komunistične in anarhistične propagande. V resnici je to le plašč, ki naj bi zakril pravo namero, koje ost je naperjena proti vsemu opozicijonalnemu tisku brez raz- like. Predvidene so kazni za take prestopke od šest mesecev do dveh let zapora in denarno do 50.000 Din. Tiskarniški delavec, torej tipograf ali stavec, ako namerava izstopiti iz dela radi tega, ker noče staviti ali tiskati kako stvar, katera je naperjena proti njegovi ali kakršnikoli drugi delavski organizaciji, se že radi pretnje same — da izstopi — kaznuje z zaporom od treh mesecev do pet let in denarno od 1000 do 10.000 Din. Po krivici razžaljeni ima pravico, da naperi tožbo proti piscu in odgovornemu uredniku. Naperi pa tudi lahko tožbo proti vsakemu, katerega ima na sumu kot pisca ali drugemu, pravemu uredniku, če smatra, da odgovorni urednik ali označeni pisec nista dotičnega žaljivega spisa spisala. Če sodne takse in sodne stroške ter naknadno odškodnino ne moreta plačati ne pisec in ne urednik, tedaj je dolžan plačati vse navedene stroške lastnik dotične tiskarne. Vse denarne kazni, sodnijske stroške in sodnijske kazni se morajo poravnati tekom treh dni. Poravnava prisojene odškodnine pa se mora izvršiti tekom dveh mesecev po sod-nijskem sklepu. List, kateri bi v določenem roku tega ne storil, se ustavi in ne sme toliko časa izhajati, dokler ni zadna para plačana. In tako gre lepo naprej . . . Vprašajmo se, če bo v Jugoslaviji sploh mogel izhajati kak opozicijonalni list, ako ta projekt postane zakon ? Nastane pa tudi vprašanje, če se v Jugoslaviji bo našel kak lastnik tiskarne, ki bi hotel prevzeti tiskanje kakega opo-zicijonalnega lista in s tem riziko plačevanja glob, radi tega, ker je nekdo nekaj „kaznjivega“ napisal. Tendenca je jasna. Današnji režim se je namenil ves opozicijonalni tisk potom ene poteze kratkomalo zadušiti. Nekaj takega v despotični carski Rusiji ni bilo. Še tam bi tak nekulturen barbarizem bil izval vihar ogorčenja in protesta. Pri nas v Jugoslaviji pa preti nevarnost, da bo radikalna klika tak škandal izvedla. Sramota! v paro; zove se1 vodna para, ki je je vedno v zraku, časih več, časih manj. Zgoraj v zraku se zgosti ta para v tekočino ali se pa strdi ter prihaja kot padavina na zemljo. En del te vode ostane na zemeljskem površju kot barje, jezero, morje, ali pa teče kot reka, potok itd. Ta voda se imenuje površinska voda, ker je na zemeljski površini. Drugi del vode prihaja skozi luknjičavo, prepustljivo plast in pride v zemljo, pronicuje vanjo čim dalje globlje, dokler ne pride do vododržne plasti; tu ali ostane na njej ali pa, če je plast nagnjena na eno stran, teče po njej in skozi vodoprevodno plast. To je podtalna voda. Podtalna voda prodira na površino kot izvirek ali kot studenec. Če izhaja vodonosna plast na površino na strmini griča, prihaja voda, ki se je nabrala na dnu take plasti, a na površini neprepustljive plasti, na dan kot izvirek, ki teče, ako je svet nagnjen, dalje kot potoček. Če pa neprepustljiva plast ni nagnjena ali če je nagnjena jako malo, ali če ima tđlmun, pa se v njej ali spodnjem delu vodoprevodne plasti izkoplje jama, se pojavlja podtalna voda kot studenec, ki se po razmerah ali preliva ali ne preliva. Drobna bitja in voda. Kakor znano, se deli vse, kar živi na zemlji, vsa živa bitja, na dve skupini: na živalstvo in rastlinstvo. Ko so iz- umili priprave, ki lahko povečajo stvar večstokrat, pa tudi tisočkrat (takozvane mikroskope), so zasledili celo kraljestvo drobnih bitij, po obliki mnogo enostavnejših od onih, ki jih vidimo na prosto oko, brez priprav. To je velika družina bakterij in drobnih glivic. Da jih jasno vidimo, jih je treba povečati večstokrat, včasih celo tisočkrat in še večkrat. Tudi bakterije spadajo po življenskih pojavih med najnižje, najenostavnejše, najdrobnejše glivice. Toda drobna bitja so tudi med živalmi. Nekatere teh drobnih bitij žive na človeku, v njem kakor tudi v živalih kot zajedavci ter pov?ročajo razne prenosne bolezni. Taka bitja se zovejo z občim imenom tudi okužljive kali. Tukaj naj omenimo samo one, ki se lahko prenašajo. To so kali vročice, kolere in griže. Razen tega pa so še druge kali, ki se prenašajo z vodo. Toda razen teh škodljivih, nevarnih kali, je tudi dobrih, koristnih. Mošt in sadje ne bi mogla vreti, mleko in testo se ne bi mogli skisati in marsičesa drugega nje bi bilo, da ni posebnih glivic in bakterij. Bakterije so jako razširjene; bivajo povsod: na stvareh, na zemlji, na njeni površini in v vrhnji plasti zemlje, v zračnem prahu itd. Ko pada voda izpod neba (iz zraka, atmosfere), odnese ob prehodu skozi zrak s seboj izvestno število kali iz zraka; še več pa jih vzame vase na zemeljski površini. Torej ima vsaka voda na površini (površinska) v sebi mnogo kali. Med njimi utegnejo biti tudi kužne kali. Umazana konkurenca. Kar navajeni smo že dokazov gospodov mizarskih mojstrov in njihovega jadikovanja, da imajo pri delu zgubo. Ta nesrečna zguba prihaja na tapet posebno takrat, kadar se gre za kako malenkostno povišanje. Jeremijade o doplačevanju in zgubah sicer niso resnične in jim jih tudi nihče ne verjame; pa recimo, da pri nekaterih delih zaslužijo res ravno toliko, da izidejo, to se pravi, da so stroški ravno toliki, da pokrivajo, in da je dobiček minimalen ali nikak. Slučaj, katerega hočemo navesti, dokazuje, da so mizarski mojstri takih slučajev, ki gotovo mso prijetni, v največji meri sami krivi, in to vsled konkurence, v kateri prekašajo drug druzega, kdo bo prevzel to ali ono delo cenejše. Mestna občina ljubljanska je oddala napravo 35 omar za zavetišče za onemogle (ubožnica) v Japljevi ulici. Za to delo se je potegovalo troje mizarskih mojstrov. Pri tej „plemeniti“ konkurenci se je pač dovolj jasno pokazalo, kako gospodje mizarski mojstri postopajo brez glave. Pri tako razmeroma malem delcu je bila diferenca med ofertami reci in piši celih devet tisoč dinarjev! Napravo omar je seveda dobil najcenejši. Sicer je vsa stvar nekako zamotana, in lahko rečemo, da je bila oddaja tega dela izvršena popolnoma nepravilno. Gospodje šefi posameznih uradov mestnega magistrata so se za časa demokratskega šlendrijana navadili oddajati posamezna dela za mestno občino kar tako pod roko. Tako se je zgodilo tudi to pot, in le tako je bilo mogoče, da je dobavo omenjenih 35 omar dobil neki mizarski „mojster“ Praznik v Ljubljani-Vodmatu. Vrhunec škandala pri celi stvari je, da Praznik sploh nobenega pomočnika nima. Omar seveda sam napraviti ni mogel, to je Praznik tudi dobro vedel, vseeno jih je prevzel, in kakor se je izkazalo iz špekulativnih nagibov. Najcenejši oferent Praznik je oddal napravo omar v Št. Vid nad Ljubljand in sicer za tako ceno, da je sam pri vsaki omari zaslužil 700 kron! Praznik je potemtakem, ne da bi sploh kaj delal, zaslužil lep znesek 24.500 kron! Ali ni to švindelj in verižni-štvo? Zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani je za to lum- parijo dobro vedela, ni pa ukrenila ničesar, da to umazanost prepreči, kar bi se ji bilo prav lahko posrečilo, če bi bila pravočasno o tem obvestila koga izmed delavskih občinskih svetnikov. Ko so delavski občinski svetniki za stvar zaznali in ukrenili, da se v bodoče potom šefov posameznih mestnih uradov ne sme oddajati mestnih del pod roko, kakor se je dogajalo, je bilo že prepozno. Zadruga mizarskih mojstrov — in to je značilno — se niti do protesta ni povspela, kar znači, da z umazano konkurenco Praznikovo soglaša! Dobava teh omar na ta način bi se bila dala prav lahko preprečiti, posebno še, ker je eden izmed oferentov bil dražji samo za 4000 Din, kar bi pri takem velikem znesku ne igralo nikake vloge. Tako si je Praznik prav po nepotrebnem priverižil 24.500 kron na stroške ljubljanskih davkoplačevalcev, med katerimi se nahajajo tudi ljubljanski mizarski mojstri, in drugič bo mestna občina opeharjena pri kakovosti dobavljenega dela, ker bo porabljeni materijal in izvršeno delo najmanj za 8000 Din manj vredno. - Mi ne zavidamo delo in zaslužek mizarskim mojstrom v Št. Vidu. Nikakor pa ni na mestu, da posestniki kmetij, ki torej niso popolni profesijonalni mizarji, delajo tako sramotno konkurenco čistim profesijonalnim mizarjem ljubljanskim. Nehote pa se vprašamo, k čemu imajo ljubljanski mizarski mojstri svojo zadrugo? Poročilo o drugi plenarni seji Saveza lesnih delavcev Jugoslavije, ki se je vršila dne 28. in 29. oktobra 1923 v Ljubljani. Tekom zadnjih petih mesecev, odkar postoji ujedinjenje lesnih delavcev Jugoslavije, je Savez lepo napredoval. Poleg porasta članstva je v glavnem zaznamovati, da se je ugladilo teren za bodoče delo na polju organizacije. V onih pokrajinah, kjer pritisk reakcije ni bil tako jak kakor v nekaterih drugih, kaže razvoj podružnic lep napredek. Največje potežkoče so se stavili organizatoričnemu de!u v pot v Dalmaciji, kjer se vsak občinski pandur čuti neomejenega gospodarja. Po ministrstvu za notranje zadeve potrjena pravila, ki so bila poslana na tamošnje velike Planinski potoki in rečice v krajinah, kjer ne prebivajo ljudje, so lahko stalno brez kužnih kali, ker ni nikogar, da bi jih zanesel tja. Istotako so lahko osrednji deli velikih jezer stalno brez kužnih kali, ako se jezera ne očiščajo. Največji del površinske vode v naseljenih krajinah pa utegne biti jako lahko onečiščen s kužnimi kalmi. Podzemska voda in kali. Površinska voda je polna kali. Ta voda ponicuje v zemljo. Pri tem deluje svet, skozi katerega prehaja, večinoma kot precejalo ter zadržuje kali v sebi, tako da je voda, ki je prešla štiri metre v globino skozi primeren svet, popolnoma brez kali, tudi kužnih. Taka voda je zdrava, zanesljiva, dobra voda. Voda pa teče pogostoma tudi skozi debelejše, prepust-Ijive plasti; čim debelejša je plast, skozi katero teče, tem bolj se lahko zanašamp, da je voda zdrava, zanesljiva. A to velja zlasti za tak svet, ki ni razrit in razgreben, ker niso prej kopali na njem stranišč, pomijalnic, kanalov, kleti itd. Tak nenaseljen svet je jako primeren za pridobivanje zdrave vode; svet v gosteje naseljenih mestih in čestokrat tudi v gosto naseljenih, pa je neprimeren. Svet, sestavljen iz prsti in peska, deluje kakor naravno precejalo ter zadržuje kali. Toda voda lajiko teče tudi na stotine metrov skozi zemljo in ima vendarle zopet izjemoma v sebi dosti kali. To velja zlasti za vodo, ki teče skozi apnene stene. Taka stena je pogostoma izprana, predrta v raznih smereh. Skozi njene luknje teče voda neprecejena kakor skozi kanale; v razdalji enega ali več kilometrov pride zopet na dan ter ima lahko v sebi dosti kali. Zato je treba preiskati vsak izvir tudi v tem oziru, kar se imenuje bakteriološka preiskava. Na ta način se ugotavlja, koliko kali je v določeni količini, take vode. Iz vsega tega izhaja, da je lahko voda glede sestavin (kemijsko) odlična, v zmislu zdravoslovja (higiene) pa slaba, nezanesljiva, nepitna. Taka je, če ima dosti kali (bakterij), če se lahko onečisti ali če je onečiščena s kalmi in časih tudi s kužnimi kalmi. To dvoje se ne sme zamenjati! Dobra voda v kemijskem ni vselej dobra v higienskem zmislu. Kaj zahtevamo od dobre vode? Poleg tega, da ne sme biti v dobri vodi kali, zahtevamo od nje, da je bistra in da je v tanjših plasteh brez barve, da nima slanega okusa in da je brez duha. Razen tega mora biti zmerno mrzla (7 do 12 stop. C). Dobra voda ne sme nikakor imeti kužnih kali in sestavin, ki so škodljive za zdravje. Zajeta mora biti tako, da je izključeno vsako onečiščenje tako s škodljivimi sestavinami kakor tudi s kalmi za poznejše čase. župane, za te velike župane ne veljajo, (!) ker so očividno mnenja, da veljajo še vedno le pravila, ki jih je potrdil Dunaj in ne Beograd. Navzlic temu, da je pokrajinska uprava za Dalmacijo že likvidirana, veljajo potemtakem za velike Jugoslovane v Dalmaciji še vedno avstrijski zakoni! Navzlic vsem težavam je bila v Splitu upostavljena podružnica, katera šteje danes 140 članov. V ostalih mestih Dalmacije še ni bilo mogoče ustanoviti podružnic. Teževne so razmere tudi v Bosni in Hercegovini. Škoda bi bilo o tem obširneje pisati, ker vsak sodrug itak ve, s kakim groznim terorjem je bilo v Bosni in Hercegovini vso delavsko gibanje zatrto. Razumljivo je torej, da se rane, ki jih je teror zadal delavskemu pokretu, dajo lečiti le polagoma. Vrhu tega bo treba doseči sporazum z onimi sodrugi, ki se še oklepajo lokalne organizacije. Savez drvodjelskih radnika za Bosnu i Hercegovino bo moral likvidirati, ker itak nima več nikake življenske sile in je število članstva tako malenkostno, da se sploh ne izplača obstoj tega saveza. Razni predsodki bodo morali pasti, ker je popolnoma izključeno, da bi brez skupnosti in skupnega dela bilo pričakovati üspeha. Zlasti bo treba enkrat privesti vse lesne delavce do prepričanja, da lokalni patrijotizem in pokrajinski partikularizern ne vodi do cilja. Danes ima Savez lesnih delavcev Jugoslavije tudi v Sarajevu podružnico. Posledica na tleh ležečega pokreta v Bosni in Hercegovini se zrcali v delavskih plačah, ki so naravnost mizerne. V prvi vrsti prihaja vladni pritisk v korist kapitalistom, katerim reakcija in vgnjetenost delavstva prihaja prav za brezobzirno izkoriščanje, kar jim donaša silnih profitov. Delavstvo pa pri tem neizrecno trpi, je gladno, golo in boso. Na Hrvatskem in Slavoniji teror od strani oblastij tudi še ni odjenjal popolnoma in divja še posebno v Zagrebu. V tem mestu meče delavskemu pokretu režim polena pod noge samo radi tega, da gladi pot politiki frankovcev. Gorostastni slučaji se dogajajo posebno v Brodu na Savi. Če tam pridejo delavci k policijskemu štfu intervenirati v zadevah organizacije, jih ta famozni gospod na mesto potrebnih pojasnil, ki jih je dolžan dati in za kar je tudi od države plačan, .enostavno vpraša, kje so pristojni in če^imajo domovinske liste! Mnogo delavcev je ta policist že izgnal, ne glede na to, da so bili v Brodu na Savi rojeni' in da v tem mestu žive že 40 in več let, in ne glede na to, da so državljani Jugoslavije. Nasprotno pa ta policijski šef pusti popolnoma pri miru razne akcijonarje in tovarniške ravnatelje, čeprav so madžarske narodnosti in tudi v večini madžarski državljani. V Gorskem okraju na Hrvatskem'se z delavstvom še vedno postopa tako, kakor bi nad celo Jugoslavijo bilo proglašeno izjemno stanje. V tem kraju se po 9. uri zvečer ne smejo sestati niti 3 do 4 delavci. In da bo suženjstvo delavcev popolno, se vsak delavec mora javiti pri pristojnih oblastih in prositi dovoljenja, če hoče potovati iz kraja v kraj! S takimi težavami in zaprekami se Savez lesnih delavcev Jugoslavije mora boriti. Ali navzlic vsem tem težavam in zaprekam šteje danes Savez lesnih delavcev Jugoslavije že 54 podružnic. Od 9. maja 1923, torej od časa kongresa, do konca oktqbra je zaznamovati 31 tarifnih ali mezdnih pokretov. Od teh je bilo 14 pokretov zvezano s stavkami, ki so trajale skupno 198 dni. V stavkah je bilo udeleženih 1871 delavcev. Za vsa mezdna gibanja je bilo izdatkov Din 37,956(11. f Potom mezdnih pokretov, v kolikor so se zaključili mirnim potom, kakor tudi potom stavk, se je poleg drugih ugodnosti doseglo od 10 do 30% poviška na plače. Tri stavke so bile izgubljene. Tekoče posle Saveza lesnih delavcev Jugoslavije opravlja za enkrat sedem nameščencev. Eden izmed teh je nameščenec podružnice, štiri pokrajinskih odborov in dva centrale. Ker pa se je pokazala potreba pokrajinskega tajnika za Bosno in Hercegovino, je plenum želji bosanskih sodrugov ustregel, ker se je o nujni potrebi prepričal, tako, da je število nameščencev za enega naraslo. Dela je silno mnogo, posebno še, ker so plače lesnih delavcev na celi črti daleko pod faktično potrebo. Da se ta ne-dostatek popravi, je treba posvetiti mnogo pozornosti poedinim podružnicam, da se jih dvigne ter vsestransko ojači za nadaljno delo, posebno pa da se vstvari delovne pogoje, ki bodo lesnim delavcem zagotovili dostojno življenje. Pravilnik plenarna seja ni sprejela, pač pa je sklenila, da se predloženi osnutek da odtiskati. Tiskani osnutek pravilnika se razpošlje pokrajinskim odborom in podružnicam v proučitev tako, da bo vsem prizadetim faktorjem v Savezu dana možnost iznesti svoje pripombe in želje. Dokler pravilnik ni sprejet, veljajo vsi oni sklepi glede podpor, kakor jih je bil sklenil kongres in kakor so, biii podružnicam publicirane. Prihodni kongres Saveza lesnih delavcev Jugoslavije se bo vršil meseca avgusta 1924. Število delegatov za kongres se določi tako, da pride na prvih 100 članov en delegat, na daljših 200 članov zopet po en delegat. Predno se bo vršil kongres, se ima vršiti še plenarna seja, na kateri se ima določiti vse podrobnosti za kongres. Vse podružnice se opozarja, da se imajo mesečne obračune vsakega meseca najkasneje do 10. redno pošiljati pristojnim pokrajinskim odborom. Večkrat se naproša podružnice za razne podatke zlasti statističnega značaja, na katere sodrugi ne polagajo nobene posebne važnosti, kar je pa velika pogreška, ker se s tem zavlačuje in otežkoča redno poslovanje. Da se takim napakam pride v bodoče v okom, se apelira na vse podružnice, da takoj odgovarjajo in zaprošene podatke sporeče, kakor hitro so dobili od pristojne Savezne instance tozadevni poziv. Plenarna seja sklene, da se na račun društvene imovine ne sme nikomur dovoljevati kakega posojila. Delegati, ki se vozijo v društvenih poslih po železnici, se smejo voziti ie v III. razredu osobnih ali brzih vlakov Ker se je vse podražilo, se apelira na vse podružnice kakor tudi na pokrajinske odbore, da kolikor mogoče varčujejo. Odbore, zlasti pa kontrole podružnic se pozivlje, da svojo dolžnolt točno in strogo izvršujejo. Pretresujoč sklep vlade, po katerem namerava ukiniti ministrstvo za socialno politiko kot edino instanco delavstva, plenum v imenu vseh lesnih delavcev proti taki nameri najodločneje protestira. Ob enem tudi protestira proti vsaki poostritvi vsako-jake reakcije, katera bi bila naperjena proti delavskemu razredu. Tozadevna resolucija je bila že objavljena. Po vsestranski razpravi je bila seja plenuma zaključena s pozivom na vse člane našega saveza, da posvetijo vse svoje moči namenu, da se vse lesne delavce Jugoslavije privede v strokovno organizacijo. Probuditi je treba vse one, ki se nahajajo še v spancu brezbrižnosti in ne vedo, kam se jim je treba obrniti in kje bi iskali pomoči. Organizacija je edina zaščitnica delavskega razreda. Delavstvu pa je vsak dan treba premišljevati, kako bi postalo čim jačje in odpornejše proti skupnim izkoriščevalcem. Naj živi Savez lesnih delavcev Jugoslavije! Centralna uprava. šlffiezdni pokret« Končno je dne 5. decembra 1.1. prišlo do zaključka mezdnega pokreta v tovarni pohištva iz ogibanega lesa v Karlovcu, kateri se je vlekel že nekoliko tednov. Resultat tozadevne razprave med zastopnikom tovarne na eni in zastopniki delavstva ter Saveza lesnih delavcev Jugoslavije z druge strani je sledeči: 1. Pravice delavskih zaupnikov se priznavajo. Zaupnika se smatra kot posredovalni organ med upravo tovarne in delavstvom. 2. Normalni delovni čas je osem ur dnevno, oziroma 48 ur tedensko. 3. Prekourno delo se dovoljuje le tedaj, kadar bi dotično delo ne moglo biti izvršeno v normalnem delovnem času in bi iz tega pretila nastati materijelna škoda. 4. Za vsa na dosedanji pogodbi sloneča akordna dela, za katere je kot eksistenčni minimum veljal tedenski zaslužek za delavca 260 Din in za delavke 150 Din, se povišajo za delavce na 320 Din in za delavke na 210 Din. 5. Delavci, ki se jih od akordnega dela začasno premesti k delu, za katero je določena dnevna plača, prejemajo ono plačo, katera je za dotično delo določena. Za delavce, ki se jih od akordnega dela za stalno premesti k dnevnemu,'se določi dnevno plačo sporazumno. 6. Dnevne plače za mizarje znašajo: v prvi kategoriji, v kateri so uvrščeni samostojni mizarji, 8 Din na uro, za mizarje v drugi kategoriji 7 Din, v tretji 6 Din in končno za mizarje v četrti kategoriji 5 Din. 7. Strojni delavci in delavci v montaži: Plača za te vrste delavcev znaša 4'50 do 7 Din; za začetnike znaša plača za prva dva meseca 4'50 Din in se jim ista po preteku tega roka po sposobnosti zviša. 8. Za ključavničarje, kovače in kurjače velja plača od 5 do 6 Din na uro. 9. Glede stanovanj, drv in vrtov, ki so jih dosedaj od strani tovarne uživali delavci, ostane vse tako, kakor dosedaj. 10. Odpovedni rok velja za obe stranke osem dni. V kolikor bi se kdo izmed delavcev ne ravnal po tem odpovednem roku, mu tvrdka za kazen odtegne zaslužek za zadnje tri dni. Tako nabrani zneski se porabijo za delavske prosvetne namene. Zaupniki imajo pravo kontrole teh sredstev. j Aiojsšj iš>š$ian. j V Ptuju je umrl dne 24. novembra 1923 naš član Alojzij Kristan, rojen leta 1864. Rajnkega Kristana je sklatila v grob dolgotrajna proletarska bolezen — jetika. Naj mu bo zemljica lahka! Vsem gaeidrfcgžmcam si