V SOMBOTELI STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 3. julija 2008 • Leto XVIII, št. 27 39. Tabor slovenskih pevskih zborov, Šentvid pri Stični »Nu, pujte, pujte vsi ljudje!« »Samo spejvajte, spejvajte vsi lidgé!« Tau je bilau geslo 39. Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, steri je letos bijo 21. in 22. juniuša. 21. juniuša – kak vsakšo leto – so se srečali v šentviški šauli pevski zbori iz zamejstva (zdaj že iz sosednji rosagov), gde je iz Porabja popejvo Mešani pevski zbor ZS Avgust Pavel (o tejm več v drugoj številki). 22. juniuša zazranka rano so se napautili pevski zbori iz cejle Slovenije prauti Šentvidi, da bi spejvali na tom najvekšom pevskom srečanji v Sloveniji. Na letošnjo srečanje je prišlo kauli 150 slovenski pevski zborov iz Slovenije pa iz sosednji rosagov, zvün toga ešče 15 zborov iz štirinajsti evropski rosagov, med njimi iz Avstrije, Nemčije, Španjolskoga, Talanjskoga, Češke, Bulgarije, Romejnerskoga. Z Vogrskoga je prišo zbor Nyíregyházi Népzenész Kórus. S tau prireditvijo (rendezvény) je Slovenija zaprla svojo predsedovanje Evropski uniji na kulturnom področji. V Šentvidi pri Stični je vküper spejvalo kakšni 4500 pevcov pa pevk. Slavnostni govornik na letošnjom srečanji je bijo predsednik vlade (kormány) Janez Janša, steri je gučo o trej obletnicaj. Najprva o tom, da se v tom kraji na Dolenjskom že 39 lejt srečüvlejo vsakšo leto lidgé, steri radi spejvajo pa radi majo svojo slovensko materno rejč. Spaumno se je Primoža Trubara, evangeličanskoga pastira, steri se je naraudo pred 500 lejtami, njemi se leko Slovenci najbole zavalimo, ka se je slovenska rejč obdržala, gorostala, zato ka je Biblijo dojobrno na slovenski gezik. On je nagučavo lidi tö, naj v cerkvi spejvajo, ranč zatok so si za geslo (mottó) letošnjoga srečanja vöodebrali njegve reči »Nu, pujte, pujte vsi ljudje!«. Premier Janša se je spaumno časov pred dvajstimi lejtami, gda so se ništrni mladi lidgé (med njimi on sam tö) za tau borili, naj bi Slovenija leko bila samostojni rosag. Pred dvajstimi lejtami je bilau velko zborovanje v Ljubljani, on pa je s svojimi padaši bijo zaprejt. Mimo vauze so se pripelali pevski zbori pa so njim spopejvali pesem »Lipa zelenela je«, stera njim je tistoga ipa mauč pa batrivnost dala. Ta pesem se je na letošnjom pevskom tabori tö spopejvala med dostimi drugimi, stere je trno lepau bilau čüti pa spejvati v sprvajanji Policijskoga orkestra pod dirigiranjem Igorja Švare, steri je program Tabora vküppostavo. Na začetki programa so prejkdali priznanje jubilantom, med njimi Mešanomi pevskomi zbori ZS Avgust Pavel, steri že 35-fart bijo na Tabori slovenski pevski zborov, pa zborovodji Tomaži Kuharji, steri že 30 lejt ojdi v Šentvid pri Stični. Letos je emo tam dva zbora, Mešani pevski zbor Radenska pa Komorni pevski zbor ZS iz Varaša. »Vesele ljudi ima še Bog rad,« je citiro v svojom pozdravi Josipa Jurčiča (Deseti brat) Jernej Lampret, predsednik upravnoga odbora Tabora. Tau je valalo 22. juniuša tö, vej se pa v Šentvidi ali dež lejva ali pečé sunce. Istina, ka je letos malo preveč peklo, dapa tau je ešče itak baukše, kak gda dež ali toča deta. Te den je rejsan bijo svetek glasbe, svetek popejvanja. Gda 4500 lidi vküper spejva »Viva, viva la musica…« (Naj živi glasba), te tau rejsan mora valati. Marijana Sukič Fotografiji: A. Gyeček, M. Sukič 2 Nove knjige: Marija Stanonik Madžarski obrambni SLOVENSKA NAREČNA KNJIŽEVNOST minister v Lendavi »Pričujoče delo pomeni dragocen prispevek tako za slovensko literarno zgodovino in literarno vedo sploh kot tudi za slovensko dialektologijo,« je o obsežni študiji Slo venska narečna književnost dr. Marije Stanonik napisala dr. Mihaela Koletnik. Knjigo, ki je izšla pri založbi mariborskega Slavističnega društva Zora (za založbo dr. Marko Jesenšek), so predstavili v programu Poletne muzejske noči Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Del narečne literarne ustvarjalnosti so predstavili Olga Antič, Jože Ftičar, Marko Kočar, Ludvik Rudolf in Marta Sever (tudi občasna sodelavka Porabja), pogovor z dr. Marijo Stanonik pa je vodil muzejski svetovalec mag. Franc Kuzmič. V Uvodu preberemo, da »monografija odpira novo poglavje v slovenski literarni zgodovini in literarni vedi sploh, saj je prvo delo, ki skuša sistematično prikazati slovensko narečno književnost z vidika estetskega vrednotenja snovi, motivike, stilnih sredstev, percepcije.« Avtorica obravnava slovensko narečno dramatiko, narečno poezijo in prozo. Dramatika sodi na začetek po premisleku, da je govorjena beseda v njej najbolj naravna: »V dramatični zvrsti je na častnem prvem mestu koroški bukovnik Andrej Šuster Drebostnjak, ki je kot narečni ustvarjalec doživel doslej največjo pozornost slovenske literarne vede in etnologije.« V tem razdelku je obdelana še beneškosloven ska in goriška dramatika. Tu ni primerov niti iz Slovenije niti iz Porabja. »Najobsežnejši je drugi razdelek s pesniki, ki so v posameznih predstavitvah geografsko in zgodovinsko spleteni v solzno ogrlico ob slovenskem etničnem ozemlju tako, da je izraženo spoštovanje prvenstva mojemu profesorju na oddelku za etnologijo, prof. dr. Vilku Novaku z ljubljanske Filozofske fakultete, glasovi z notranjosti Slovenije pa dokazujejo, da slovensko narečno pesnjenje nikakor ni potisnjeno zgolj na rob slovenstva,« nam sporoči dr. Marija Stanonik. V razdelku je analizirana slovenska narečna poezija skozi poglavja Zgodovina, Sodobna slovenska narečna poezija, Prekmurska narečna poezija: Vilko Novak, Zbogom, Prekmurje; pa narečna poezija na Koroškem, Tržaškem, v Gorskem Kotarju, Terski dolini, Reziji, Poljanski dolini in na več drugih območjih. Na le nekaj manj kot 300 straneh (od 58 do 224) je dr. Marija Stanonik zbrala, iz tega izbrala, razvrstila in strokovno ovrednotila toliko vsega o slovenski narečni poeziji, da tega ni mogoče opisati in napisati v novinarskem članku. Za tiste, ki jih tematika zanima, ali one, ki se je morajo lotevati med študijem narečij in književnosti, je toliko pomenljivih informacij, da bodo knjigo prebirali po delih in z vznemirljivim užitkom. Ne kot literarno, ne samo kot strogo znanstveno, marveč kot privlačno delo velikih intelektualnih razsežnosti. Za narečno prozo avtorica ugotavlja, da v slovenski literarni zgodovini ni bila deležna sistematične pozornosti kot slovenska narečna poezija. Kljub temu da se različne kratke oblike pojavljajo v časopisih, kot so Dom, Matajur in Porabje, medtem ko koroški Slovenci tako profiliranega časopisa nikoli niso imeli, ker so vpeti v prizadevanja za slovenski knjižni jezik. Sicer pa je avtorica tretji razdelek Slovenska narečna proza razdelila v Uzaveščanje narečja kot estetske vrednote v slovenski prozi 20. stoletja; Primorska narečna proza; Gorenjska narečna proza; Koroška narečna proza; Prekmurska narečna proza -radoživost Jožeta Ftičarja; Porabska narečna proza -skrivnost Mukičevega »Garaboncijaša« in Gorski Kotar. Na začetku so avtorji, ki so sicer pisali v knjižnem jeziku, a so v besedišče vključevali narečne besede. Tako Ciril Kosmač »mojstrsko obvlada sožitje knjižnega jezika in lokalnih jezikovnih sestavin.« Podobno še Ivan Potrč, pa Miško Kranjec, v romanu Strici so mi povedali, kjer je presenetil z bogato narečno plastjo v njem, Marjan Tomšič, ki mu pripada sloves, »da je v slovensko literaturo vpeljal Slovensko Istro.« Posebej zanimiva je tudi koroška narečna proza, kot »jedka bridkost koroškega Slovenca,« z najpogosteje omenjanim Jankom Messnerjem. Narečno prozo v panonski 20. junija se je v Prekmurju mudil madžarski obrambni minister dr. Imre Szekeres, ki se je v Lendavi ustavil na poti v Podčetrtek, kjer so se na prvem neformalnem srečanju sestali obrambni ministri Jugovzhodne Evrope. Po pogovorih z lendavskim županom Antonom Balažkom je Szekeres izpostavil, da je kljub temu da je prišel na pomemben sestanek obrambnih ministrov (ki ga je moral nato zaradi smrti dveh madžarskih pilotov predčasno zapustiti), njegov postanek v Lendavi pomemben. »Zdelo se mi je prav, da kot podpredsednik Madžarske socialistične stranke obiščem Lendavo, kjer živijo tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti. Pomembno je, da smo madžarski politiki v vsakodnevnih stikih s tukajšnjimi Madžari in da jih podpiramo v prizadevanjih za ohranitev njihove narodne identitete,« je dodal dr. Imre Szekeres, ki se je srečal tudi z vodstvom Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. se narečni skupini zastopata Stanonik je napisala štiride-Jože Ftičar in Francek Mukič. set strani obsežno študijo na »Od omenjenjenih avtorjev temo skrivnost Mukičevega je največ javne naklonjenosti »garaboncijaša«. Tekst, ki ga svojih rojakov doživel roman je zagotovo z zanimanjem v pismih Za napršnjek vedri-prebral tudi avtor Garaboncine, ki je Jožetu Ftičarju izšel jaša, ki je že izšel v knjižnem v dveh delih (2004, 2006). jeziku kot Črnošolec, še letos Vendar je enake pozornosti pa naj bi bil natisnjen v madvreden Garaboncijaš (porab-žarskem jeziku. ska legenda) Franceka Muki-Za zaključek še misel recenča (2005). Njuni deli se kljub zenta (ob prof. dr. Mihaeli snovni, žanrski in stilni raz-Koletnik), akademika, prof. ličnosti odlično dopolnjujeta. dr. Franca Zadravca: »Skoraj Prvi govori o drugi svetovni dramatično zveni vabilo, da vojni v Prekmurju, drugi pa je današnjo narečno književ o njenih nasledkih v Porabju. nost ohranjati in oznanjati Povezuje pa ju motiv, ki ima v toliko bolj, ker evropski jeziduhovni zgodovini tega okolja kovni valovi premalo kontroposebno mesto. Sveti Martin lirano butajo v slovenščino, je v Ftičarjevem romanu dal pa se utegne zgoditi, da bodo ime salezijanskemu zavodu prihodnje generacije imele Martinišče. Iz istega korena narečno književnost le še za pa je v porabščini ljubkoval-eksotično antikvarnost.« nica za glavno osebo, uradno Besedilo in fotografija: Martina Lončarja.« Marija Ernest Ružič Porabje, 3. julija 2008 3 Andovčani pri peštrski Slovencaj Z najmenše vesi v najvekši varaš Generalni konzulat – prizorišče kulturnih dogajanj in srečanj Slovenski generalni konzulat v Monoštri je grato v zadnjom časi eden od tisti punktov v našom varaši, stere radi gorziščejo Slovenci iz Slovenije, Slovenci iz Porabja pa Madžari iz Varaša. Kak je pravo generalni konzul mag. Drago Šiftar že pred enim letom, gda je prišo v Monošter, ščé, ka bi vrata konzulata bila oprejta pred vsakšim. Tau se zdaj vse bole uresničüvle. General- ni konzulat vse večkrat gorziščejo organizirane izletniške sku-pine, člani kulturnih, športnih, turističnih društev. Tak je bilau tau 25. juniuša tö, gda je dvorišče konzulata napunilo skurok stau lidi, člani kolesarskoga kluba Biciklin iz Velike Polane. Generalni konzul g. Šiftar njim je na kratki tapravo, ka vse dela konzulat, njim je pokazo prostore pa ji je pozvau na domanje pogače pa pijačo, vej je pa 25. juniuša, na den slovenske samostojnosti, bilau trno vrauče. 28. juniuša so se pa na konzulati stavili ljubitelji stari traktorov, steri so se že par dni vozili po Sloveniji, Avstriji, Hrvaški pa Madžarski. Od 23. juniuša naprej pa krasijo stejne konzulata slike, dela tisti slikarov, steri so ustvarjali na Mednarodni likovni kolonijaj v Monoštri. Razstavo so pripravili kak zadnji dogodek v počastitev predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Tau predsedovanje je ranč v tisti dnevaj dojzopojdlo. Razstavo je pripravo, za njau kejpe vöodebrau direktor Galerije v Lendavi Feri Gerič. M. Sukič Slovensko društvo v Budimpešti vsakšo leto 21. junija ma piknik s kulturnim programom. S tejm posvetijo slovenski državni svetek, den državnosti. Takšoga reda iz Porabja pa iz Slovenije pozovejo skupine ali društva. Tau leto so si tak zmis lili, ka zdaj pozovejo Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci, zato ka mi smo ešče do tejga mau gnauk nej bili pri njij. Tak mamo zgučano, ka 24. avgustuša, v nedelo pa oni pridejo k nam, zato ka prejšnji den de tak Državno srečanje Porabski Slovencov, kama oni tö vsigdar pridejo. Etak te z edno putjauv v dvaujo mesto leko dejo. Slovensko drüštvo je nas nej samo na piknik pozvalo, pred programom so nas ešče malo kauli pelali po Budimpešti tö. Andovčani, štirje Čepinčarge, pa člani društva smo zrzanka v petoj vöri steli štartati, zato ka v pau desetoj smo že pred parlamentom mogli biti. Kak šegau ma biti, iz peta vöre je že skur pau šest gratala, gda smo se napautili. Sami s sebov smo vözdelali, zato ka smo se samo gnauk leko stavili na pet mi-nut, ovak bi nej prišli scajtoma. Dapa tau je nej bila taša velka nevola, zato ka smo meli s seuv telko djesti pa piti, ka bi do Merike leko vözdržali. Sprvoga vsakši samo drejmo, dapa gda je prvi glaž palinke kauli üšo po busi, te smo že malo k sebi priš li. Gda smo pred parlamentom stanili, sonce je že redno sijalo. Feri Kranjec nas je tam že čako, pa audlič kazo, naj brž demo, zato ka včasin pau deset baude. Prvin kak bi ešče notra šli, smo mogli prejk titi edni vrat, štere so cvilile, če je stoj železo emo pri sebi. Malo so špajsno gledali varnostniki, gda so iz žepk naprej prišli naužicke. Dapa pavri so pavri, naužic vsigdar v žepki majo. V parlamenti smo dobili vodičko, štera nam je dosta vse nauvoga taprajla. Zanimivo je bilau, sploj pa tistim, šteri so prvič bili. Dapa najbole so zato tau steli videti, gde majo djilejše poslanci. Istino, ka ta so nas nej pistili notra, dapa edno ranč tašo dvorano (terem) so nam zato pokazali. Od Parlamenta smo v baziliko šli, poglednili smo si cerkev. V tej velki zidinaj je zato bilau dobro biti, ka so hladne bile zvün tauga, ka smo dosta vse vidli. Od bazilike smo na Trg herojev (Hősök tere) šli, gde nas je že čakala Folklorna skupina iz Babinec. Kak so oni taprišli? Tak, ka oni so tö povableni bili na piknik, pa od tistec smo že vküper šli poglednit grad. Od velke vročine malo zmantrano smo prišli na tisto mesto, gde je bijo piknik. Tam so nas že naši peštrski Slovenci z mrzlo pijačov čakali, pa leko povejm, ka mi je šör vejn ešče nikdar nej tak dobro spadno kak te. Gda smo se malo vöpočinili, smo poglednili kulturni program, ka ga je nam folklorna skupina iz Babinec naprejdala. V programi so nam dosta vse notrapokazali iz svoje krajine, ešče tau tö, kak so gnauksvejta kapüsto klačili. Po kulturnom programi smo na obed šli, gde smo se leko odlaučili, če mo pörkölt djeli ali bograč. Feri Hanžek, küjar, je tak dobro sküjo, ka smo mi Andovčani obaddvaujo vösprobali. Potejm se je začno ples, gde smo mi samo gledali, kak drugi plešejo, zato ka smo tak siti bili, ka smo ranč sape nej dobili. Srečo smo meli, ka sta Joži Karba pa Hugo Čerpnjak dobra kölnara bila, zato ka ešče do piti nej trbelo nam rit zdigniti. Kauli pau desete smo zbaugom dali pa smo se napautili domau. Vejn smo ešče ranč nej vö z Budimpešte prišli, gda je že eden bola frko kak drugi. Hvala Peštarom za te lejpi den, dapa tau vam že zdaj obečamo, ka mi tö ranč tak »vözdelamo z vami«! Karel Holec Porabje, 3. julija 2008 4 »V muzejskoj nauči jaz ne morem spati...« Tak bi leko malo prejkspisali poznano porabsko nauto. Če je človek malo najgir pa ma volau, leko na Ivanovo nauč dosta muzejov pogledne. Tau nauč, štera je najkračiša v leti, so skoro vsi muzeji na Vogrskom do zranka oprejti pa s vsefele programi lüstvo čakajo. Prvo muzejsko nauč so organizerali pred petimi lejtami, letos pa se je že več kak dvejstau gezero lüdi odlaučilo, ka tau zacumprano nauč v muzejaj preživé. V Somboteli majo šegau čakati največ lüstva v muzejsko ves, v škanzen, gde majo programi vsikšo leto malo ovakšo temo. Do zdaj so meli že lübezen, odjen pa sunce, letos so pa vöodebrali zvejzde. Slovenci v Somboteli majo ranč tak vsikšo leto program v škanzeni, tau leto so pa nej steli samí svetiti Ivanovo, zatok so pozvali Drüštvo porabski upokojencov, Slovence iz Bakonya pa madžarsko drüštvo iz Murske Sobote k sebi. »Bakonyski Slovenci« so nej vsi iz Bakonya, depa skoro vsi živijo nindri nad Blatnim jezerom. Če škejo svoj gezik pa svoje šege gordržati, jim je najbliže, če odijo v Somboteu v drüštvo. Lani so pozvali Sombotelčane k sebi v Bakony, zatok so se té odlaučili, ka je nazajpozovéjo na Ivanovo nauč. Penzionisti iz Porabja radi déjo na paut, tak je nej čüdno, ka sta se ž njimi dva busa napunila. Oprvin so se stavili pri cerkvi svetoga Martina, gde so je že čakali bakonyski Slovenci pa glavna organizatorka Marija Kozar. Plebanoš Géza Aigner jim je nutpokazo cerkev pa razstavo o žitki svetnika, depa tau tö nej pozabo povödati, kak lepau vküper dela s sombotelskimi Sloven- ci. Gda pridejo prauškarge iz Porabja ali Slovenije, vsigdar vödeje prt z napisom »Hvalite Gospoda vsi narodi.« V Martinovoj cerkvi majo najstarejši Marijin kip v varaši, pred njim so zbrani vsi zamaj zaspejvali edno Marijino pesem. Tau so eške gnauk včinili v püšpekovoj cerkvi (stolnici), gde je Marijina kapejla. Gda so si poglednili muzej pri cerkvi, so se vsi napautili v škanzen. Telko lüdi pri sinčarskom rami (štera je iža sombotelski Slovencov tö), vejn eške nej bilau, samo te, gda so go zozidali leta 2002, pa je tam bilau državno srečanje Slovencov. Porabski penzionisti so pa ranč edno leto prva bili v Somboteli, gda na mesti slovenske iže eške nika nej bilau. Zdaj so si vsi leko ram poglednili, takši pa so tö bili cuj, šteri so eške »pravo« ižo na Gorenjom Siniki vidli. Nisterni malo mlajši penzionisti pa so oprvin obiskali muzejsko ves v Somboteli. Organizatori so se malo bodjali, ka bau, če de dež üšo. Nej zaman. Gda bi se mogo začniti program, je že kvapilo, tak ka je cejlo lüstvo odišlo prejk pod šotor. Pod strejov sausadnjoga škednja so bile števanovske pa varaške ženske tö, štere so veseldje prinesle s svojimi domanjimi pesmimi. Če pa so že v Somboteli bili, so nej smele faliti sombotelske Spominčice. Dež pa je samo üšo. Včási je tak fejst vdarilo z néba, ka so se nisterni primlili za srce. Držence tö nej vsikši emo. Depa nej so zaman Slovenci, s pomočjauv dvej fudašov so pod šotorom pa v škednji dale spejvali. Leko, ka je njina pesem zagnala oblake, vej se je končno sunce pokazalo. Tisti obiskovalci, šteri so prišli k slovenskoj, sinčarskoj iži, so leko vidli, kak so vsi trge pevski zbori vküper spejvali porabske naute o zvejzdaj. Kak sam že napiso, so bile zvejzde letos tema programov. Zatok so na stolaj pa talejraj takše figice bile, štere so mele formo zvejzd. Upokojenci so eške dinski šterc s sebov pripela li. V škednji so flajsne roké začnile delat, ka bi nutpokazale stare meštrije. Marija Ropoš so pleli cejkre, Ana Ropoš pa Ilona Dončec so redile rauže, Margit Korpič pa ejglali male zvejzde. Ovak so bili na stoli eške ejglani pagejt, rokajca, golejr pa zavci tö. V škanzeni je eške dosta programov bilau, če rejsan je zavolo deža nej preveč lüdi prišlo. V ednom rami so nutpokazali škeri, s šterimi so pred stau lejtami zvejzde gledali. Sledik, gda je sunce dojodišlo, je vsikši leko sprobo takše daljnoglede (távcső). Na odri so se vrteli mladi folkloristi iz Kőszega, skupina je nutpokazala plese iz cejle Madžarske. Njino ime je Zvejzda danica (Hajnalcsillag). Največ stari šeg za Ivanovo nauč so leko obiskovalci spoznali iz igre členov Madžarskoga drüštva »Baráti kör« iz Murske Sobote. Na odri sta se pogučavale dvej starejše ženske, Rozi pa Böške (Zsuzsanna Sečko pa Anna Car), o tem, kak je v njini mladosti bilau pa kak ovak je gnes. Zmejs so pa drügi igralci spejvali pa obidili šege, tau, kak so na priliko bujé od stari lidi ali živine odegnoli (»buházás«) ali kak so mlade dekle prejk ognja skakale, ka bi rodovitne (termékeny) bilé. Na slovensko ižo je že duže cajta mejsec svejto, gda so se mogli gostje nazaj odpelati. Do busa so je domanji Sloven-ci sprevajali s fudami pa lepau slobaud vzeli. Nisternim je bilau malo žau, ka so nej vidli kresa, veukoga ognja, šteroga majo šagau vsikšo leto vužgati. Najbole magično nauč so v paunauči razsvetlile eške zvejzdice ognjemeta (tűzijáték), štere so spominale na tau, ka sta v žitki donk lübezen pa padaštvo najlepšiva. Prireditev so podprli Zveza Slovencev na Madžarskom, Slovenska samouprava v Somboteli pa Železnožupanijski muzeji, šteri so mesto za srečanje zagotovili. -dm Porabje, 3. julija 2008 5 Srečanje po petdeseti lejtaj 22. juniuša -po petdeseti lejtaj -so se znauva srečali sošolci v števanovskoj šauli, šteri so 1958. leta zgotauvili šaulo. Vsevküp ji je štirinajset prišlo. Ovak ji je pa šestdvajsti odlo v eden klas. Zaka so drugi nej prišli, pa malo od srečanja sam spitavo Margito Korpič. • Koma je tau najprvin napamet prišlo, ka te držali 50. obletnico? »Večkrat sam se srečala z Rudinom Čerom, on je tö naš sošolec bijo, pa mi je vsigdar pravo, ka dobro bi bilau vküppriti. Zato, ka že dosta lejt smo se nej vidli. Te sam ma prajla, ka naj malo čaka, zato ka tau leto mo tak 50. obletnico meli. Tak smo se te zdaj srečali.« • Kak ste leko lüstvo vküperpobrali? »Nej je bilau težko, zatoga volo, ka nas je dosta doma v Števanovci. Malo je nas, šteri so odišli iz vesi. Rudi Čer je v Somboteli, Čer Agi je v Őriszentpétri, Nemet Joška, Gyeček Pišti pa dja smo v Varaši.« • Kelko vas je vküpprišlo? »Koma smo na znanje dali, je skur vsakši prišo. Karči Časar je nej prišo, ka je on sploj batežan. Dva sta v tijini, v Meriki pa Dajčlandi. Nemet Joškana pa ne vejmo, zaka nej prišo. Na žalost, osem je že mrlau med tistimi, šteri so v naš klas ojdli. Etak nas je bilau štirinajset, pa Agica Holec kak danešnja ravnateljica. Če bi vsi vküpprišli, ka nas je bilau v klasi, te bi nas šestdvajsti bilau. Velki razred smo bili.« • Kak se nazaj spomnite na tiste čase, gda ste v šaulo ojdli? »Te je ešče zato nej taša šaula bila kak zdaj. Bausi smo ojdli, edno srajco smo samo meli, tablo smo pod pazgi nosili pa na tisto smo pisali. Knjige smo samo za štenje pa za računati meli.« • Šteri školnicke so vas včili? »Dosta so že tapomrli, kak Markovič gospaud. Ravnatel Pusztai pa njegva žena sta zato nej prišla, ka so Miška bači v špitala prišli. Zdaj že samo edno lerenco mamo, Irenko Pavlič, samo ka ona nej mogla pridti, zato ka v Pešti so nišo prireditev meli.« • Včili ste se slovenski jezik? »V petom razredi so nas začnili včiti. Dapa vsepovsedik smo tak meli notranapisano, ka vend, pa nej tau, ka slovenski jezik.« • Nej bilau špajsno, da so vas v knjižnem jeziki začnili včiti? »Najbola, ka mi je v glavej ostalo, ka nigdar ne pozabim, gda so nam Irenka Pavlič tau prajli v knjižnem jeziki, ka kruh. Mi smo pa doma prajli ka kröj. Tau je meni sploj špajsno bilau.« • Zdaj ste v šauli tö bili? (Srečanje je bilau v kulturnom daumi. op. pisca) »V šauli smo začnili. Agica Holec je držala razredničarsko vöro. Gda je notraprišla, te smo gorstanili, pa sam dja glasila, kelko nas je, kelko falij pa kelko je tisti, šteri so že na žalost tapomrli. Potejm smo si te poglednili redovalnico (osztálynapló), pa na kratki vsakši tapravo svojo živlenje. Tadala smo se trno nej mogli včiti, zato ka te ešče nej tak bilau kak zdaj. Dja sam sama med njimi, štera sam gimnazijo skončala. Drugi so včasin delat šli ali so pa kakšno meštarijo se šli včit. Gda smo vö iz šaule prišli, te smo na cejntor šli k grobi gospauda Markoviča. Tam smo eden Očenaš tazmolili, tak kak so nas gospaud navčili. Potejm smo osem svejč vožgali pri velkom križi tistim, šteri so več nej med nami. Od tec smo pa te že šli v kulturni daum.« • Kak se je posrečilo vašo srečanje? »Ka naj povejm? Sploj dobro, tak mislim, tau niške nede mogo pozabiti. Zaka bi nej bilau dobro, gda smo meli piti, djesti pa muziko tö. Vsakšomi se je trno fejst vidlo, pa vsakši tau pravi, ka bi se za pet lejt dobro bilau znauva srečati.« Karel Holec Moramo priznati, da so Porabski Slovenci, steri živejo v Somboteli, pa njina voditelica Marija Kozar trno dobri lidgé. Pozvali so našo drüštvo penzionistov k njim na programe Ivanove nauči, steri so bili 21. juniuša. Znali so, da nas nega malo, dapa nej so marali. Mi smo se pa napautili k njim z dvöma völkima busoma pa eške z enim kombinom. Prevoz pa druge organizacijske stvari sta tanapravile sodelavke Zveze Slovencev Klara Fodor pa Gyöngyi Bajzek. Sombotelčani so nam pripravili lejpi program. Istina, ka mi zatok večkrat ojdimo po Somboteli, dapa tau je zdaj malo ovak bilau. V pau tretjoj vöri smo se pri cerkvi sv. Martina srečali z Marijo Kozar. Prišli so pa ešče Porabski Slovenci tö, steri živejo raztraušeno po vasnicaj v Bakonyi. V cerkvi so nas že čakali gospaud župnik Géza Aigner, ta so nam povedali zgodovino cerkve pa sv. Martina. Spopejvali smo eno Marijino pesem pa šli v Informacijski center cerkve, gde smo si poglednili razstavo, po steroj so nas vodili župnik. Njim se lepu zahvaljujemo, ka so si vzeli čas za nas pa ka spoštüjejo Slovence. Potejm smo se napautili (ništrni pejški, ništrni z busom) do püšpekove cerkve, najprva nas je vodička pelala v cerkveni muzej. Zato, ka je leto Biblije, majo posaba razstavo, vidli smo vseféle Biblije, stare, nauve, najnovejše. Püšpekova cerkev (škofijska stolnica) je vsigdar lejpa bila, zdaj je pa eške lepša, ka so go znautra obnauvili. Po razlagi vodičke smo tü tö spopejvali sveto pesem, potejm smo se pa pelali v škanzen. V tej muzejski vesi je med dostimi ižami slovenska iža tö. Tau je zatok dobro, ka smo se tak čütili, kak če bi domau prišli. Sploj pa zatok, ka so nas tam že čakali spoznanci, sombotelski Slovenci, steri vsigdar dosta delajo zatau, ka nas lepau sprejmejo. Sombotelsko drüštvo tö ma svoje pevke pa harmonikaša Franceka Mukiča, stere so spejvale v programi ranč tak kak varaške pa števanovske ljudske pevke. Med programom se je dež vlejo pa je treskalo, dapa mi smo nika nej marali. Bili smo pod strejov pa pod šatori, fudaške so igrali, mi pa plesali. Po güžini so naše članice pripravile razstavo iz tisti stvari, ka so je od daumi prinesle. Doma so pripravile rauže iz papire, okraske, kvačkale, ejglale so, pekle vsefele stare pokaraje (pogače, kolače, ajdovi kaup), ka so eške od stari lidi vidle pa se navčile. Baug plati vsem ženskam za trüd pa delo. Če bi nam vrejmen nej nagajalo, bi gvüšno eške več lidi prišlo poglednit tau priložnostno razstavo. Porabska palinka se je tö vsakšomi vidla, steri go je kaušto. Med tejm časom se je začno program Madžarov iz Slovenije, eni so šli nji gledat, drugi so eške kaulek ojdli med starimi ižami v škanzeni, dapa so že vse bole spitavali, gda mo domau. Zavalili smo se našim gostitelom, pa se odpelali nazaj domau v Porabje. Dragi sombotelski Slovenci! Dopüstite mi, da vam v imeni vsej naši členov eške gnauk povejm Baug plati za vaše pozvanje, delo in trüde. Vüpamo, ka mo vam leko nazaj zaslüžili. Drugo leto vas mi čakamo na srečanje pa piknik. Marija Svetec in vsi porabski slovenski penzionisti Porabje, 3. julija 2008 6 Ključarovčani v Porabju Dva obiska na en den Ključarovci pri Ljutomeru je žavni praznik, 25. junija, s po-so se tudi z nastankom cister 22. juniuša sta dvej skupine prišle na kratek obisk k Porabskomi obcestno naselje na južnem sebnim avtobusom odpeljalo cijanskega samostana v tem kulturnomi in turističnomi društvi v Andovce. Prva skupina je bila robu Murskega polja, na des-preko Mure proti Goričkemu. kraju po odločitvi kralja Bele Kolesarsko društvo z Gorejnjoga Senika. Štartali so od Senika pa so nem bregu reke Mure, sodi pa v Najprej so obiskali središče III. leta 1183. Nato so se ustavili Občino Križevci pri Ljutomeru. Krajinskega parka Goričko pri pred železno ograjo v preddverVečina prebivalcev se ukvarja Gradu, nato pa se povzpeli še ju sosednje baročne cerkve sv. z živinorejo, najbolj pa je kraj na Tromejnik, stičišče meja Slo-Gotarda. Poskušali so si vtisniti znan po vzreji konjev kasačev. venije, Avstrije in Madžarske. v spomin freske, še zlasti prizor Izmed teh rejcev posebej sla-Sledila je vožnja do Martinja in bitke pri (Modincih) Monoštru vi družina Slavič. Izmed 400 nato v Porabje, kjer so spoznali iz leta 1664 s Turki, zapeli pa so prebivalcev jih je tudi Marijino pesem. Sledil je polovica članic sprehod do muzeja, kjer so bili in članov tam izredno lepo sprejeti, še posekajšnje Krajevne bej pa presenečeni, da so lahko organizacije Rde strokovno razlago o razstavah čega križa. v muzeju poslušali v razumljivi Ta organizaci govorici, v porabskem narečju. napravili krog Martinje, Šalovci, Andovci, Monošter pa od tistac naja trikrat letno Tu so spoznali delo dr. Avgusta zaj na Senik. Za volo vročine smo je z mrzlo vodauv pa z vinom organizira krvo- Pavla in Karla Gašparja. Ne čakali pri »Malom Triglavi«. dajalske akcije: kateri so se zatem podali še na Prvin kak bi se oni odpravili, je že prišla druga skupina tö. Oni so enkrat oddajo sprehod po mestu, večina pa se pa bili pevski zbor frančiškanske cerkve iz Ljubljane, šteri so na Gokri na transfuzi je odločila za obisk tržnice. V rejnjom Seniki v cerkvi spejvali pri meši. Pri kamni so spejvali dvej ološkem oddelku hladni senci ter ob osvežujoči bolnice Rakičan pijači je za dobro voljo vseh pri Murski Sobo udeležencev izleta, kakor tudi ti, dvakrat letno ostale naključne obiskovalce pa jih obišče s po tržnice, poskrbel z zvoki harsebno ekipo Za monike mladi harmonikaš vod za tranfuzijo Peter. krvi iz Ljubljane. Na povratku so se iz Slovenske Ključarovčani so si ogledali tudi monoštrsko Vsaj enkrat letno vesi pogledi vseh usmerili pro baročno cerkev pa se odpravijo ti zahodu, proti kraju Modinci na društveni izlet. In kot nam prvi kraj Gorenji Senik. Skozi v sosednji Avstriji, kjer se na je povedala predsednica Kra-Dolenji Senik in Slovensko ves vrhu hriba bohoti velik bel jevne organizacije RK, Majda so se popeljali do središča Mo-križ v spomin zmage nad Turki Bibianko, ki organizacijo vodi noštra. Zapustili so avtobus in pred 344. leti. Skozi Dolenji in pesmi, potistim so pa oni že tö vseli v »škedjenj«, gde sam njim kak že četrto leto, je letos padla od-se peš podali po središču Porab-Gorenji Senik je sledil povratek predsednik drüštva malo notrapokazo najmenšo porabsko ves pa ločitev, da obiščejo Porabje. skih Slovencev. Ogledali so si domov. tapravo, kak je prišla skala s Tiglava v Porabje. Kar 52 udeleženk in udeležen-prenovljeno cerkev-kaščo, kjer Besedilo in fotografija: cev izleta se je na slovenski dr-je danes gledališče, seznanili pa Filip Matko K.H. Porabje, 3. julija 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA Bili so najbaugši Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. v nogometi Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. SENJE Lidge radi ojdimo v bauto. Na, trno radi pa demo nut v njou, gda dosta pejnez mamo. Zato, ka si leko dosta kaj küpimo. Baute so oprejte skur vsikši den, na senji pa ne moremo vsikši den pejneze tadavati. Pa zato, ka je senje nej vsikši den, je bole radi mamo. Pa je pri ribaj ranč tak. Tisto, ka je nej vsikši den, vekšo veseldje dela. Pa ranč kak lidge, ribe tö svoje senje majo. Najbole poznano senje pa je ranč v potoki naše zlate ribice. Tou senje je med ribami najbole poznano. Na njega pridejo ribe od vseposedi. Na, nej ka bi prišle, liki priplavajo. Ka se odavle na toum senji, se pitate? Nete vörvali, depa na toum senji se nika ne odavle. Rejsan! Tou senje je vsikšo leto gnouk. Depa na njem se nika ne oda pa na njem se nika ne more küpiti. Na toum senji se ribe vküp dobijo, ka se zgučijo. Na, ka edna drugi tanačiva. Ka edna drugi povej, kak naj jo niške ne zgrabi. Edna drugoj vöovadijo, kak trbej ribiča prejk ličiti. Ja, tou je takšo senje. Od vsej pa vej od toga povedati ranč zlata ribica. Kak bi pa nej, vej je pa una od vsej rib bila največkrat zgrablena. Zato una dun vej, kak je zgrableni biti pa ka nej sloboudno delati, ka te ne zgrabijo. Zlata ribica vej, kak črv vövidi, steri je gor obešeni, ka ga riba naj zej. Una trno dobro vej, kak takša kukorca vövidi, pa eške kak dobro pozna krüj za ribo zgrabiti. Ka kukarčni žgankov ranč ne gučimo. Ja, trno dobro vej, zato, ka tistomi, ka go zgrabi, leko želenje vöspuni. -Depa ge moram zesti tisto, ka ribiči nut v vodou dejejo. Moram zesti, ka me zgrabi pa njemi po tistom želenje spunim. Depa, depa vi sestre ribe, takšo ne smejte delati. Vas nazaj nut v vodou ne pistijo. Tou pa zato, ka ste nej čalejrske ribe. Vi ne morete želenja spuniti, -vsikšo leto začne zlata ribica gnako gučati na toum njihovom senji. - Sestre moje, trno trbej skrb meti, ka zejte pa kak tou naredite. Preveč naši sester je odišlo tavö iz vode, ka so nej skrb mele. Zato boukše malo menje gesti, ka de po tistom med nami menje žalosti. Gda tou vöpovej, se senje začne. Tak vejo od toga dosta povedati druge ribe tö. Največ tiste bole stare, stere so ribičke že skur zgrabili pa so vujšle. Med njimi so takše tö, ka se njim tou na čobaj vidi. Se vidi, ka so nej dobro gesti zejle. Depa tou so tiste bole krepke ribe, male se ne morejo vkraj vtrgnoti. Zato najbole mladim tanačivajo. Gda tou senje majo, ribe nika ne zejo. Cejli den so brezi gestija. Tou je trno čedno delo. Tou pa zato, ka ribičke vpamet vzemejo, ka je dosta rib v potoki. Pa so zato cejli den pri vodej. Ka delajo? Ja, ribe škejo zgrabiti! Pa zato ribe nika ne smejo zesti, ka ne bi kakša žalost gratala na senji. Kuman po tistom, gda se senje skonča, zlata ribica zej kaj tistoga, ka ribičke namakajo v vodej. Tak leko druge ribe vidijo, kak je nej sloboudno delati. Eden ribič pa zatoga volo hasek ma. Kak bi ga pa nej emo, vej njemi pa zlata ribica želenje spuni. Ka jo po tistom nazaj v vodou pisti. -združenje športnih zvez pa Občina Izola sta 20. pa 21. juniuša pripravila 32. srečanje slovenski športnikov v sau sadni rosagaj. Srečanje mladi športnikov je bilau v Izoli. Na srečanje že od začetka mau odijo mladi iz Avstrije, Italije, Madžarske pa s tistoga kraja v Sloveniji, gdé je izpelan te program. Mladi športniki iz različni rosagov leko pokažejo, kak se vejo špilati futbal, odbojko (röplabda), košarko pa namizni tenis (pingpong). Na letošnjom srečanji so se leko špilali 1993. leta rojeni pa od toga mlajši. Z Vogrskoga je skur na vsakšom srečanji taum bilau Športno drüštvo iz Slovenske vesi s futbalisti, v devetdeseti lejtaj pa ške števanovska šaula z ekipo v namiznom tenisi. Športno drüštvo v Slovenskoj vesi tü z več vasnic ma svoje športnike. Letos je šlau 18 mladi, zvöjn domanji pojbov z Gorenjoga Senika, Dolenjoga Senika pa Sakalauvec. Prvi den, v petek, smo se tak Olimpijski komite Slovenije bojati za nji v tistoj velkoj vo dej. Nej bi prajla, ka ji je tak trbelo vöcmariti, prišli so pred cajtom vö, ka je prej ške mrzla bila voda. Skur na drü- Mladi nogometaši NK Slovenska ves gom konci Slovenije smo se leko srečali z dobrimi znanci iz OŠ Kuzme pa Pertoče, steri so meli tabor v naravi pa tau pri mordji. Kak njim je dobro! Našim je pa ovak šlau dobro. Prenočišče so meli pri Izoli v Belvederi, v trno lejpoj okaulici. Po otvoritvi srečanja so se mladi leko spoznavali med seov, ka se je tak dobro posrečilo, ka so skur pozabili dola ležti spat. Depa drügi den, kak je bijo težki. Tröjdno, sneno pa v tistoj velkoj ici špilati futbal. Futbal so špilale štiri ekipe (csapat), dvakart po dvajsti minutov. Slovenska ves je najprvin špilala prauti avstrijski Slovencom, podje so brsnili pet golov, dobili so pa samo dva. Od drügim so se mogli špilati za prvo mesto z italijanskimi Slovenci. Tau je šlau fejst za resnico. Čüda, ka je trener Tomaž Časar nej tak zamukno, ka bi ma več nik dugoj pauti bar leko kaupajo Dončec, za vse samo Janžo, tak bilau. Brsnili so dva, dobili so pa en gol, steroga bi njim sploj nej trbelo, depa ka do, če je kon centracija na začetki sfalila, vejndar pauleg kratke noči. Mlajši, steri so v najvekšoj ijci, podné mogli špilati futbal, so vse pohvale vrejdni. Tau je zdaj vejn že štrta paut, ka so oni zmagali. Bilau je lepau. Vseeno nika se pa ne zgodi, če nedo oni zmagali. Tau srečanje dé najbola zatau, naj se mladi slovenski športoške iz štiri rosagov srečajo pa prijateljsko špilajo med seov. Dobro bi bilau, če bi se vse več padaštva povezalo med mlajši, s tejm bola aktiviziralo pasivno znanje slovenskoga gezika. Mlajši so bili dobri, lepau so se držali, odrasli so pa velko brigo meli za nji, naj se vse baugše leko majo. Kak vsakšo leto, organizacijsko delo je prejk mejla Slovenska zveza, ranč tak pautno ceringo pa pogostitev med potjauv. napautili, naj se po tašnoj dar nej prišo nazaj glas. Karči Besedilo in foto v mordji. Ziskali smo dobro, pa ške vejn tau pozabo, sto je, Fodor za mlajše valaun plažo, gde na telki sta stela obadva, naj Miki Roš se nam je nej trbelo na telke porabski mlajši baujo najbaug- Porabje, 3. julija 2008 PETEK, 04.07.2008, I. SPORED TVS 7.00 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.05 TEDENSKIIZBOR,OTROŠKIPROGRAM, 10.25 HARMONIJE EVROPE: ODA RADOSTI, 10.40 JASNO IN GLASNO: NESTRPNO STRPNI, 11.25 OSMI DAN, 11.55 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKH MEST: CELOVEC, 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 STRES IN BOLEZNI; KMEČKI TURIZEM ZA DUŠO, 13.50 S POTI PO MEHIKI, DOK. ODD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 15.50 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS.,16.00 IZPOPOTNETORBE:MIZICA, POGRNISE!16.20MAKS,DANSKA MLAD. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 SLIKE IZ SEČUANA: CHENGDU, 17.40 POZABLJENA MESTA IZ DAVNINE, ANG. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, TV NAD., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 04.07.1990, 0.35 POZABLJENA MESTA IZ DAVNINE, ANG. DOK. SER., 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL PETEK, 04.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 04.07.1990, 8.55 ALININE SANJE, NEMŠ. FILM, 10.55 ŽOGARIJA -KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, 11.20 EVROPSKI MAGAZIN, 11.50 LEPO JE BITI MUZIKANT, 14.00 ODPRTO PRVENSTVO VELIKE BRITANIJE V TENISU, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: NATAŠA DOLENC, 20.00 HOROVO OKO, BRAZ. DOK. SER., 20.50 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 21.20 VRAŽJA * * * SOBOTA, 05.07.2008, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SLIKE IZ SEČUANA: CHENGDU, 13.25 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 13.50 GOSPOD VERDOUX, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 50 LET TELEVIZIJE: ŠOU BO ŠEL, 20.50 POLETNA POTEPANJA, 21.20 ALEKSANDER MARODIĆ: MALI OGLASI: ZAPESTNICA, IZVIRNA TV NAN., 22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 I.KARLOVŠEKA.TOMAŠIČ: KLAN, IZVIRNA TV NAD., 23.35 DEADWOOD, AM. NAD., 0.25 ZGODBA O MARIE IN JULIENU, FRANC. FILM, 2.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 05.07.1990, 3.15 DNEVNIK, 3.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 4.00 INFOKANAL SOBOTA, 05.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.20 SKOZI ČAS, 9.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 05.07.1990, 9.55 LEPO JE BITI MUZIKANT, 11.25 AFNA FRIKI: GRADBENIŠTVO, IGR. NAN., 11.50 HOROVO OKO, BRAZ. DOK. SER., 13.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.05 ZADNJA PREIZKUŠNJA, FRANC. FILM, 16.15 NASLOVNIK NEZNAN, 16.55 SMUČARSKI SKOKI - CELINSKI POKAL, 18.30 ŽREBANJE ZA EVROPSKO LIGO PRVAKOV V ODBOJKI, 18.45 ROGER FEDERER, ŠPORTNI FILM, 19.10 S POTI PO MEHIKI, DOK. ODD., 19.45 KRONIKA LENTA, 20.00 SNEŽNA PAST, KAN. FILM, 21.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.15 SOBOTNO POPOLDNE, 0.30 ANNA PIHL, DANSKA NAD., 1.15 INFOKANAL * * * NEDELJA, 06.07.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 OPUS, 11.25 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 V RITMU VALČKOV BORISA KOVAČIČA: TRIO VITALA AHAČIČA, 14.45 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL LOJZETA SLAKA, 15.15 SKRIVNOST MODREGA VLAKA, ANG. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 50 LET TELEVIZIJE: TVARIETE, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZLATI AVSENIKOV ABONMA: POKLON ALBINU RUDANU, 21.20 INTERVJU, 22.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.40 NEPOVABLJENI GOST, ŠPANSKI FILM, 0.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 06.07.1990, 0.55 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL NEDELJA, 06.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.20 SKOZI ČAS, 9.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 06.07.1990, 9.55 POLETNA POTEPANJA, 10.25 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 11.00 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 11.30 MED VALOVI, 12.00 AALPE-DONAVA-JADRAN 13.05 TEDENSKI IZBOR, 17.30 ATLETIKA - MEDNARODNA LIGA, 18.05 PRAVI MOŠKI, AVSTRALSKI FILM, 19.45 KRONIKA LENTA, 20.00 AZIJSKE POTI POD NEBOM, KOREJSKA DOK. SER., 21.00 PRI MAUPASSANTU: OGRLICA + PRIJATELJA, FRANC. NAN., 22.00 POZDRAVLJEN, PEKING, 22.55 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.40 NA UTRIP SRCA, 0.25 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 07.07.2008, I. SPORED TVS 7.15 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 POZABLJENA MESTA IZ DAVNINE, ANG. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLNOČNI KLUB: GLASBA NAŠE MLADOSTI, 14.25 SLOVENCI PO SVETU: VIDENJE VIDE VIDMAR, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: ČRKE, 16.15 BINE: ROJSTNI DAN, LUTK. NAN., 16.35 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: KRAVE, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 DIVJA KITAJSKA, ANG. POLJ. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VROČI STOL, 21.00 BRIDKOSTI TROPSKEGA OTOKA, FRANC. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNI RAJ, 23.25 LETNI KONCERT APZ TONE TOMŠIČ UNIVERZE V LJUBLJANI, 1.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 07.07.1990, 1.25 DIVJA KITAJSKA, PON., 2.15 DNEVNIK, 2.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 07.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.50 SOBOTNO POPOLDNE, 14.40 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.05 POLETNA POTEPANJA, 15.35 POZDRAVLJEN, PEKING, 16.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 07.07.1990, 16.55 OSMI DAN, 17.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 VIRTUALNI ČLOVEK, DOK. ODD., 22.50 MARI, KATALONSKI TV FILM, 0.50 INFOKANAL * * * TOREK, 08.07.2008, I. SPORED TVS 7.00 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.10 NA POTEP PO SPOMINU, 9.50 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 DIVJA KITAJSKA, ANG. POLJ. SER., 11.55 INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TROJČICE: BUFFALO BILL, RIS., 16.05 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK, 16.15 ZOJA KAJETO, RIS., 16.30 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 OBRAZI PLANINSKEGA POLJA, DOK. SER., 18.00 MUZIKAJETO: GODALNI KVARTET, IZOBR. MLAD. SER., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 MIŠKO KRANJEC: STRICI SO MI POVEDALI: FAČUK, TV NAD., 21.05 SREBRENICA NIKOLI VEČ?, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 LJUDJE NA MEJI, DOK. ODD., 23.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 08.07.1990, 0.15 OBRAZI PLANINSKEGA POLJA, PON., 0.40 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL TOREK, 08.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.20 VIRTUALNI ČLOVEK, DOK. ODD., 12.50 STUDIO CITY, 13.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 08.07.1990, 14.15 OPUS, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI: LE PLESAT ME PELJI 2007, 19.25 SLOVENSKA LJUDSKA PESEM V ZAMEJSTVU -ŽOLDNI ČASI, 20.00 ZVOK, GLASB.-DOK. SER., 20.30 METRESE - SKRIVNA MOČ ŽENSK: SULTANOVA LJUBICA, NEMŠ. DOK. SER., 21.25 ZMAGALI BOMO, DANSKI FILM, 23.10 50 LET TELEVIZIJE: TVARIETE, 0.25 INFOKANAL * * * SREDA, 09.07.2008, I. SPORED TVS 7.00 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.30 OBRAZI PLANINSKEGA POLJA, DOK. SER., 12.00 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 14.05 SREBRENICA NIKOLI VEČ?, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ODDAJA ZA OTROKE, 16.10 POD KLOBUKOM: PUST, MASKE, 16.40 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 STEBRI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA: BERT SOTLAR, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 MALI MOŽ TATE, AM. FILM, 21.30 GLEDAMO NAPREJ, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 BREZ REZA - DEJAN JELOVAC: PRIHODNOST MEDIJEV, KULTURA, DRUŽBA IN TEHNOLOGIJA, 23.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 09.07.1990, 0.00 STEBRI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA: BERT SOTLAR, PON., 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL SREDA, 09.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 15.35 50 LET TELEVIZIJE: ŠOU BO ŠEL, 16.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 09.07.1990, 16.55 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 20.40 SUPER POKAL V NOGOMETU, DOMŽALE -INTERBLOCK, 22.45 STANISLAVA PRZYBYSZEWSKA: DANTONOV PRIMER, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 1.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: INTERNATIONAL JAZZ KVARTET, 1.40 VIDEL SEM, KAKO SO UBILI BEN BARKO, MAROŠKO-FRANC. FILM, 3.20 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 10.07.2008, I. SPORED TVS 7.00 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 STEBRI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA: BERT SOTLAR, DOK. ODD., 11.35 SVETO IN SVET: ODLOČITVE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: SLOVENIJA, 13.40 MIŠKO KRANJEC: STRICI SO MI POVEDALI: FAČUK, TV NAD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 16.20 POZABLJEN, DOK. FILM EBU IZ EGIPTA, 16.35 ENAJSTA ŠOLA: ZRAČNA TLAČILKA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI: KREATIVNO DELO, 18.15 DUHOVNI UTRIP: SEJEM EZOTERIKE LONDON, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 SKOZI GLAVNA VRATA, FRANC. TV FILM, 1.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 10.07.1990, 1.35 DUHOVNI UTRIP: SEJEM EZOTERIKE LONDON, 1.50 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL ČETRTEK, 10.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.40 PRIHODNOST MEDIJEV, KULTURA, DRUŽBA IN TEHNOLOGIJA, 14.10 BLISK, TV NAD., 14.40 AZIJSKE POTI POD NEBOM, KOR. DOK. SER., 15.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 10.07.1990, 16.05 GLEDAMO NAPREJ, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 MED VALOVI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 20.00 WALLIS IN EDWARD, ANG.-AM. FILM, 21.35 POD RUŠO, AM. NAD., 22.25 25 STOPINJ POZIMI, BELG. FILM, 23.55 50 LET TELEVIZIJE: TRIBUTE TO COUNT BASIE, 1.05 INFOKANAL 8. DRŽAVNO SREČANJE PORABSKIH SLOVENCEV MONOŠTER, (v soboto) 23. AVGUSTA 2008 Državna slovenska samouprava -ob 220. oblejtnici rojstva Jožefa Košiča - zové vse Slovence, šteri živijo v Porabji in zvün Porabja na Madžarskom ali gde koli po svejti, na srečanje v Varaš. Lepau vas prosimo, prijavnice (jelentkezési lap) pošlite najkisnej do 31. julija 2008 na atrejs: Državna slovenska samouprava, 9985 Gornji Senik, Cerkvena pot 8. Országos Szlovén Önkormányzat, 9985 Felsőszölnök, Templom u. 8. Informacije dobite po telefoni: 94/534-024 Angel »Mamica, povej mi, vsakši angel zna po lufti leteti?« pita mala Ančika. »Ja,« ji pravi mamica. »Tetica Klara, stera namé naskrbi ma, gda tebe nejga doma, tö zna leteti?« »Vej pa Klara je nej angel, ona je naša pomočnica, kak bi pa znala leteti,« ji tomači mama. »Zakoj ji je pa te oča včera, gda si ti odišla delat, pravo, ti si moj angel?« spitava tadala Ančika. »Istina? Na, te de pa zdaj rejsan letejla.« V.G. Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: ČASOPIS tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, SLOVENCEV NA MADŽARSKEM porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 narodne in etnične manjšine na Madžarskem. SWIFT koda: OTPVHUHB