Ml
Ureja uredni ki odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna «Jadran« — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polleina din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. 657-T-162 — Rokopisov ne vračamo
LETO IV. ŠTEV. 26
Koper, peiels Zk. junija 1955
POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 10
Ekspoze podpredsednika Edvoida Kardelja v Zvezni ljudski skupščini
Prejšnji četrtek je v Beogradu na zasedanju Zvezne ljudske skup-Bčine podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj izčrpno obrazložil pomen (komun v na-iši družbeni ureditvi. Ko j eohraz-zložil načela in izkušnje, ki so nas privedle do spremembe upravno-terilorialne razdelitve države in (komunalne ureditve, je tovariš Kardelj dejal, da je ta korak, čeprav ne prinaša načelno ničesar novega v našo splošno usmerjenost socialistične graditve, vendarle izredno pomembno dejanje v napredku naše družbe na socialistični poti. Z njim izredno razširjamo množično podlago družbenega samoupravljanja in s tem tudi vsega našega sistema. Milijoni naših delovnih državljanov bodo mogli sedaj še bolj neposredno in še bolj aktivno sodelovati pri reševanju bistvenih vprašanj družbenega življenja, kar jim bo dalo nove možnosti in novo pobudo za razvijanje svoje iniciative na vseh poljih graditve socialistične družbe, zlasti pa v nadaljnjem razvijanju proizvodnih sil. To dejstvo bo imelo za posledico, da s'e bo v mnogem iz-premenila tudi vloga .okraja in republiških organov, v gotovem smislu pa por,topno celo 'udi zveznih organov. Zalo niti malo ne pretiravamo, če rečemo, da je akcija, ki jo sedaj realiziramo, ena izmed najpomembnejših faz v razvoju socializma v naši državi.
Potem ko je govoril o prvih fazah našega povojnega razvoja, je Itovariš Kardelj prešel na današnje stanje:
»Glede na to, kolikorkoli so bile v prvih fazah našega družbenega razvoja oblike revolucionarnega etatizma neobhodne in nenadomestljive za ustvarjanje materialne in politične podlage socialistične graditve, toliko je bilo prav tako jasno, da je to samo prvi korak mlade družbe k socializmu in da nadalnji napredek socializma ni odvisen samo od ekonomske krepitve družbe, temveč tudi od neprestanega izmenjavanja odnosov med ljudmi v smeri vse bolj doslednega razvijanja njihovega socialističnega in svobodoumne^a značaja. Eden izmed bistvenih r\-niteljev tega procesa je vsekakor tudi postopno obvladovanje eta-tističnih oblik na posameznih področjih družbenega življenja, — na eni strani s postopnim pretvarjanjem posameznih državnih fonk-cij v funkcije demokratičnega družbenega samoupravljanja, organiziranega tako po horizontalni, kakor tudi po vertikalni liniji, namreč tako v teritorialnih skupnostih, kakor tudi v okviru posameznih vej družbene aktivnosti, na drugi strani pa s postopno notranjo preobrazbo — po ustreznih demokratičnih političnih oblikah — posameznih državnih organov v dejanjske organe družbenega samoupravljanja.
Ta naloga seveda ne more biti stvar nekakšnega mehaničnega državnega pravnega akta, temveč se more uresničiti samo v rezultatu dolgotrajnega organskega razvoja družbe na podlagi družbene lastnine sredstev za proizvodnjo, Ta proces je odvisen tako od materialnih pogojev, kakor tudi od tempa razvoja nove družbene zavesti v glavah ljudi. Mi smo se tu ravnali in se moramo ravnati po starem marksističnem načelu, da niti stopnja samoupravljanja, niti stopnja državne avtoritete nista nobeni absolutni kategoriji, ki sta sami po sebi bodisi absolutno dobri ali absolutno slabi, temveč sta
njihova vloga in pomen vedno odvisni od potreb razvoja proizvodnih sil in v skladu s tem tudi od potreb razvijanja socialističnih odnosov, ki jim je treba dati ustrezno politično obliko. Seveda se ta odnos ne da matematično dolo:iti. Lahko se je tu pognali naprej, še laže pa zaostati za potrebami in možnostmi. Medtem se tu nismo spuščali v kakšne problematične konstrukcije. Tempo razvoja smo
Edvard Kardelj
določali v glavnem empirično, neprestano primerjajoč obšlo :eči politični in ekonomski mehanizem družbe s potrebami in gibanji ra-store — zavestne in stihijske — socialistične, ekonomske, politične in duhovne inicijative nzših delovnih ljudi v vsakdanji praksi. Ta iniciativa je naraščala vse bolj v istem sorazmerju, v katerem se je materialno krepil družbeni sektor proizvodnih sredstev države, in v istem tempu, v katerem so naši delovni ljudje s svojimi navadami in pojmovanji začeli se prilagajati v ekonomskih odnosih, ki so se razvili na podlagi družbene lastnine sredstev za proizvodnjo. To iniciativo in tako gibanje smo neprestano skušali onroščati svojstvenih motenj v političnem sistemu. In prav s tem procesom prilagojeva-nja političnih oblik in razvite socialistične iniciative od spodaj je bil torej empirično določen tempo razvoja družbenega samoupravljanja in postopnega podružablianja posameznih funkcij državnega administrativnega aparata. Prav zato, ker v glavnem nismo zaostajali, niti se poganjali izpred možnosti, smo tudi dosegli resne uspehe na tej poti.«
Ko je nato orisal Leninovo gledanje na državo v posameznih obdobjih njenega razvoja, je nadaljeval:
»Naša praksa ustreza v polni meri perspektivi, ki jo je podal Lenin in jo potrjuje. Seveda se z razvijanjem sistema družbenega samoupravljanja delovni ljudje naše države ne odrekajo, niti se ne morejo odreči državi kot instrumentu svoje oblasti. Ako bi se ba-vili s takimi utopijami, bi napravili slabo uslugo socializmu. Živimo v svetu razvitih mednarodnih nasprotij, v katerem je vmešavanje v notranje zadeve posameznih držav eno izmed najvažnejših sredstev boja, pa tudi znotraj države še nismo obvladali razrednih antagonizmov toliko, da bi ne mogli biti več resnejša nevarnost za socializem. Eno in drugo zahteva, da naj bo državna organizacija naše mlade socialistične družbe spo-

sobna braniti njen obstoj in njen neoviran nadaljnji razvoj. Toda če na področju boja za obstoj in svoboden razvoj socializma ter za obrambo neodvisnosti naših narodov tako stoje stvari, smatramo, da vse to ni treba biti zapreka procesu, v katerem bodo na podro ju razvijanja socialističnih odnosov državne funkcije postopno prehajale na organe družbenega samoupravljanja, oziroma v katerem se bodo posamezni državni organi sami po svojem bistvu pretvarjali v take organe družbenega samoupravljanja. Prav zato pripisujemo toliko važnost razvoju delavskih svetov in podobnih oblik samoupravljanja delovnih ljudi v proizvodnji in na drugih področjih družbenega življenja, kakor tudi njihovemu samoupravljanju v občinah in okrajih. Očitno je, da more in mora prav v takih političnih oblikah družba na soci '"stični poti prevladati ostanke preteklih družbenih sistemov, tako po vsebini, kakor po oblikah.
V dosedanjem razvijanju tega procesa smo izvršili štiri važne naloge:
1.	Vzpostavili in okrepili smo delavske svete.
2.	Z zadnjim zakonom o ljudskih odborih smo podali splosno orientacijo k ustanavljanju komun, pri čemer smo postavili v prvi fazi težišče za razvijanje samoupravnih okrajev.
3.	Izvršili smo bistvene spremembe v gospodarskem sistemu v smislu njegovega prilagojevanja orientacij k delavskim svetom in komunam 'ter zaradi osvoboditve
(Nadaljevanje na 2. strani)
MKmib
ga fu&lg&i MUK
Veliko je pri nas govora o tem, zakaj so gradnje tako drage. Mnogo kritike pada na račun posameznih gradenj glede na ceno in s tem na način izvedbe posameznih storitev, ki bi morda lahko bile drugačne in zalo cenejše. Mnogo teh stvari ljudje vidijo in jih ob-' godrnjajo. Zdi se nam prav, da malo pogledamo, kako je v resnici s temi stvarmi. Predvs'em je to problem, s katerim se v sedanji fazi .našega razvoja zlasti ukvarja tudi ljudska oblast, ker ni vseeno, pod kakšnimi pogoji in kako realiziramo sredstva, ki so namenjena posebno za gradnjo stanovanjskih 'in drugih objektov, od katerih je neposredno odvisen življenjski standard naših delovnih ljudi. Eden od ukrepov v tej smeri je bil sklep okrajnega zbora proizvajalcev v Kopru, naj Svet za gospodarstvo OLO prouči vprašanje prekomernega dobička, ki so ga gradbena podjetja realizirala v letu 1954. Navajamo nekatere podatke iz omenjene analize na podlagi stenja v štirih podjetjih gradbene stroke na področju koprskega okraja. To s'o »Gradbenik«, »Prvi maj«. Uprava za melioracije in »Slovenija •— ceste«.
Skupaj je bila prodajna vrednost v teh štirih podjetjih presežena za 16,9%, medtem ko je bil planirani dobiček presežen kar za 122,1%! Od tega samo podjetje »Prvi maj« ni doseglo planirane prodajne 'cene niti dobička, celotno stanje pa je takole:
»Gradbenik« — planirana prodajna vrednost je bila oslvarjena z 90,5 odstotka, planirani dobiček pa Ikar z 208,3 odstotka!
Te dni mineva deset let, ko so v San Franciscu postavljali temelje Organizacije združenih narodov. Človeštvo je bilo takrat še pod neposrednim vtisom strahot druge svetovne vojne in bolj kot kdajkoli o zgodovini si, je želelo trdnegd in trajnega miru. Zato je ves svet, z velikim upanjem sprejel vest o ustanovitvi mednarodne organizacije, katere namen je bil in je, da reši bodoče generacije pred novimi katastrofami.
Deset let Organizacije združenih narodov opravičuje njen obstoj. Kljub mnogim težavam, sporom, in trenjem, ki so slabila moč organizacije, zlasti v dobi neprikrite hladne vojne, je mlada organizacija kmalu postala močno orožje o rokah miroljubnih sil. V njej je prišel do izraza glas malih narodov in večkrat so prav mali narodi, prek nje preprečili uresničenje škodljivih teženj velikih držav, ki so, opirajoč se na svojo moč, svoj vojaški in materialni potencial, hotele diktirati ■svojo voljo ter se vmešavati u notranje zadeve drugih.
Delovanje Organizacije združenih narodov pa ni omejeno le na ozka politična vprašanja. V njenem okviru delujejo številni odbori, in ustanove za ekonomsko, kulturno, zdravstveno in drugo pennoč manj razvitim deželam. V tem pogledu je Organizacija zdrtižeriih narodov postala- most za zbliževanje med vsemi državami in narodi, ki 'imajd iskreno željo ne samo za ohranitev miru in vzpostavitev dobrih medsebojnih odnosov, ampak(tudi, da druga drugi pomagajo pri- ustvarjanju boljših življenjskih pogojev.
Danes je Organizacija združenih narodov močan mednarodni či-nkelj, s katerim mora računati tudi najmočnejša sila na svetu. Nedvomno je, da bi. bilo delo te pomembne mednarodne organizacije še uspešnejše, če bi bile v njej zastopane vse države, ki to zaslužijo >n> so se pripravljene boriti za spoštovanje in uresničenje načel, zapisanih v JJstanom' listini. Prav tako škodljivo vplivajo na delo OZN tudi težnje po reševanju določenih mednarodnih vprašanj mimo nje.
Mnogo je še odprtih vprašanj, ki povzročajo zaskrbljenost v svetu. Še vedno traja tekma v oboroževanju, odprto je še vprašanje Nemčije, dalje vprašanje sodelovanja pri izkoriščanju atomske sile in številni drugi problemi, ki jih bo lahko rešila le tako široka mednarodna organizacija kot je OZN.. Seveda pa je pri tem potrebna dobra volja vseh njenih članic. S ponosom lahko zapišemo, da je bila prav socialistična Jugoslavija v vseh desetih letih v tem pogledu lahko za vzgled, tako po svojem delu v raznih organih OZN, kot po svoji, zunanji politiki in odnosih do drugih držav.
»Prvi maj« — prodajna vrednost 95,7%, dobiček 94,6%.
Uprava za melioracije — prodaja 131.1%, dobiček 1607,o odstotka!
»Slovenija — ceste« — prodaja 195,5%, dobiček 372,4 odstotka.
Iz prednjih podatkov je razvidno, da je bil plan gradbenih storitev v teh štirih podjetjih dosežen s 116,9%. medtem ko je bil dobiček dosežen z 222% ali 66 milijonov dinarjev več, kot je bil planiran. Ce vzamemo v obzir povečanje cen gradbenim storitvam (16.9%), bi dejanjski prekoračeni dobiček znašal 57 milijonov ali 90 odstotkov. Uprava za melioracije ga je prekoračila za 14,560.000 din ali 1.132%, »Gradbenik« za 38,547.000 din ali 113o/o in »Slovenija — ceste« za 8,905.000 din ali 92 odstotkov. To je samo nadplainski ostvar-jeni dobiček! Planirani dobiček je bil namenjen zato, da se podjetjem omogoči plačilo anuitet in za gotovi določen odstotek za dopolnilne plače in duuge dajatve iz dobička glede na predpis'e in instrumente družbenega plana.
Gradbena podjetja so bila deležna določenih olajšav, da bi se zaradi težjih in specifičnih pogojev dela vseeno okrepila gradbena dejavnost. To je bilo povečanje plašnega sklada za 5%. dovolilo se je neomejeno število nadur, ki so se lahko prištele k obračunskemu skladu za plače, dovolila se je sprememba lestvice za formiranje dopolnilnega sklada za plače, —■ in ^endar je iz realizacije razvid.no da vse te olajšave niso vplivale na gradbena podjetja, da bi znižala ceno gradbenim storitvam, marveč so jih še povečala. To je tudi neposredno vplivalo na podražitev in-
vesticijskih del in spravilo mnoge ■investitorje v finančne težave Neopravičljiva in netočna je trditev gradbenih podjetij, da so dosegla tak dobiček zaradi znižanja cen lastnim storitvam.
Kam pa je ta dobiček šel?" Podatki kažejo, da je bil obračunski sklad za plače vseh štirih podjetij v povprečju napram planu presežen za 19,8%, medtem ko so dopolnilne plače bile prekoračene skoraj osemkrat! Ce primerjamo to povečanje s povišanjem cen gradbenim storitvam (16,9%). potem vidimo, da je tudi produktivnost dela padla, kar še manj opravičuje povečanje dobička na račun znižanja lastne cene oziroma povečanja produktivnosti ■ dela,
Podjetja »Prvi maj« in »Slovenija ceste« nista še razdelila ničesar za plače iz dobička, medtem ko je Uprava za melioracije razdelila 87,9% dobička,- »Gradbenik« iz Izole pa 58.40/0. Najtežji je primer Uprave za melioracije, ki je razdelila skoraj ves dobiček in poleg • rednih plač izplačala še nad tri izredne. Na os"novi dejanjsko izplačanih plač znaša pri tem podjetju dejanjski zaslužek na enega delavca nad 16.000 din, kar je znatno vi-!šje od planiranega povprečja, če upoštevamo, da ima zaposlene samo nekvalificirane delovne sile nad 60%, vse gradbene storitve pa so bile financirane iz proračuna.
Ed«n osnovnih vzrokov za tako stanje so vsekakor nerealne kalkulacije, na katerih so temeljili vsi ■predračuni, in pa slaba kontrola s strani investitorja. Tako upravljanje podjetja je nepravilno in škod-lljivo za skupnost. Razen tega pa (Nadaljevanje na S. strani)
Iz ekspozeja tovariša Edvarda Kardelja o komunah
Veliko, in ne zamen, je svet pričakoval od jubilejnega zasedanja Organizacije združenih narodov, ki je začelo v ponedeljek v San Franci-scit. Otvoritveni govor je imel predsednik ZDA Dwight Eisenhower. Prvič po končani vojni in prav oh doseli obletnici OZN je to zasedanje prineslo svetu tudi veliko olajšanje. Vse kaže, že po uvodnem govoru ameriškega predsednika, na prizadevanja vseh udeležencev konference za ohranitev miru v svetu in sporazumno ureditev vseh mednarodnih problemov. Eisenhoiver je pozval svet, naj preneha z oboroževanjem. Poudaril je, da je leto 1955 prav tako, kot je bilo leto 1945, čas velikih nad za svet. V zadnjih desetih letih nikoli ni bilo toliko volje med. narodi po poštenem, in stalnem boju za pravičen in trajen mi> Ponovno ie zagotovil, da so ZDA zveste načelom Ustanovne listine Združenih narodov. — Zasedanje traja in se boao na govorniški tribuni zvrstili vsi vodje delegacij 60 držav-člonic CZN. Prisostvuje tudi nekdmji predsednik ZDA Truman, ki je pred desetimi leti ob ustanovitvi OZN imel otvoritveni govor. Tedaj je z velikim upanjem izjavil, da je Ustanovna h stina važen dokument miru, varnosti in napredka v svetu.
Eisenhower je omenil tudi četverno konferenco, od katere vsi zelo veliko pričakujejo. Izjavil je, da ne more redi, če bodo v Ženevi, lahko predsedniki štirih vlad. razbili »strašni aparat strahu in nezaupanja, ki ga je svet zgradil od konca druge svetovne vojne«. Izrazil je upanje, da bodo doseženi določeni rezultati v razorožitvi, in da bodo velesile potem. sproščena sredstva lahko prispevale OZN za tehnični in gospodarski napredek zaostalih področij. Eden glavnih problemov na ženevski konferenci bo vsekakor združitev Nemčije in rešitev nemškega vprašanja. Del zahodnega tiska že objavlja nekatere pogoje, ki jih bo rnencla Zahod postavil za združitev Nemčije, vendar je malo upanja, da bodo na njihovi- podlagi prišli do sporazuma, Razen tega pa je Adenauer s svojo preveč samozavestno politiko prejudiciral položaj iti s tem zelo slabo pripomogel k razvozlanju problema.
Francija še nadalje preživlja težke trenutke zaradi svojih kolonij v Afriki. Francoska vlada se je končno odločila izvesti temeljite reforme tudi v Maroku, naletela pa je pri tem doma na strahovit odpor imperialističnih eksponentov. Nastal je spor ob izmenjavi maroškega rezidenta Lacoste-a, ki ga je vlada zamenjala z dosedanjim poslanikom v Posarju Gradvalom. To dejanje vladi zlasti zamerijo francoski naseljenci v Maroku, ki so celo protestirali v Parizu in zahtevali, da mora Lacoste ostali na svojem mestu. Več kot verjetno je, da so Francozi v 'Maroku vodili samovoljno politiko mirno vladnih navodil in proti obstoječim predpisom. S svojim paševanjem so tako pritisnili, domačine, da so bili prisiljeni, upreti se z orožjem o roki nezaslišanemu nasilju. Zalo afriškim Francozom ne gre prav nič v račun novi generalni resident, ki ima zelo široka pooblastila za uresničenje vladnega programa v Maroku. Po-ložai jo zelo zapleten in lahko dovede do krize Faureove vlade. Medtem pa se teroristične akcije in atentati v Maroku nadaljujejo, in vojska še nadalje izvaja veliko oboroženo čiščenje terena.
Veliko pozornost je vzbudil zadnji teden tudi upor vojske proti Pe-ronooi. vladi v Argentini, o čemer je govora v današnjem. vodlistku. Govorice o nasprotju med vojsko in Peronom je predsednik zanikal na tiskovni konferenci v sredo. Perona podntrajo delavske sindikalne organizacije. Sovjetska agencija Tass nri-pistrie upor tudi. ameriškemu vpliva in ugotavlja, da ie voditelj upornikov. mornariški minister admiral Olivier!. bival pred. kratkim v ZDA, ra-z°n tega va. da so se vn*le prav list" mornariške enote. ki jih je v marcu letos nregledala /»"".riška delegacija viš-Hh mornariških ofic.iriev z mornariškim ministrom ZDA Thoma-W" na čelu.
V Iiilii: so republikanci izstopili ¡Z rli'lnn koalicije in tako težko vri-zad"jal> $'"lhoi'ri r.tadn Niena )>'■"-osrtnva je J;ni no'lnbnn kr'fi. ker 7rlaj vladne, stranke ntmaio reč zajamčene večine v parlamentu.
Po končani stavki železničarjev se je stanje u Angliji popravilo. Zdaj so se po 28 dneh stavke vrnili, na delo tudi. pristaniški delavci. Sicer pa je zanimanje Angležev zdaj osredotočeno na dogajanja v San Fran-oiscu in na priprave za ženevsko konferenco štirih, ter na U Nujev obisk.
Po prisrčnem slovesu je predsednik burmanske vlade zapustil lugoslavi-jo in odpotoval 2 letalom v London. Od tam se .je še enkrat zahvalil za našo gostoljubnost in poudaril velike rezultate, ki jih je obisk imel za obe državi in za svetovni mir.
Indijski premier Nehru pa jc zaključil svoj obisk v Sovjetski zvezi. Prepotoval je velik del SZ, in imel razgovore z vodilnimi državniki dežele. Povabil je predsednika vlade Bulganina na obisk o Indijo. Časovno še ni določen, predvidevajo pa, da bo v januarju prihodnje leto. Na velikem zborovanju na. stadionu Dina-ma v Moskvi je Nehru tudi javno govoril. Dejal je, da imajo vprašanja Daljnega vzhoda prioriteto v reševanju. Izrekel se- je ponovno za S]»c-jem LR Kitajske v OZN. Zavzel se je tudi za mednarodno politiko ko-eksistence in aktivnega sodelovanja med narodi sveta.
(Nadaljevanje s 1. strani) gospodarskega življenja, ki se razvija na podlagi družbene lastnine sredstev za proizvodnjo, raznih škodljivih in nepotrebnih administrativnih oblik in metod, ki ovirajo iniciativo od spodaj ter povzročajo birokratizem.
4. S sklepi VI. kongresa Zveze komunistov in IV. kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva so komunisti in vsi zavedni borci za socializem prilagodili svojo vlogo in svoje delovne metode taki splošni orientaciji v našem družbenem življenju.k
Tovariš Kardelj je nato orisal razvoj, ki je omogočil, da danes lahko preidemo na sistem upravljanja po komunah, nato pa je govoril o pom.ejnu komune v' našem družbenem življenju,
»Ta je v 'tem, da je na eni strani takšna družbeno-ekonomska skupnost, v kateri se more izvršiti osnovno vsklajevanje individualnega interesa delovnih ljudi in kolektivnega interesa družbene skupnosti — čeprav nima samo ona t?.-ke naloge — na drugi strani pa je prav zaradi tega svojega značaja najbolj primerna politična oblika,
Dokument o izobčenju argentinske vlade na uradnem papirju svete
stolice
Iti
s katero se more pritegniti najširši krog delovnih ljudi k neposrednemu družbenemu upravljanju. Ti ljudje postajajo sposobni, da ne gledajo na reševanje posameznih družbenih problemov izključno skozi očala svojega trenutnega osebnega interesa, 'temveč postajajo kvalificirani gospodarji svoje usode, ž jasnim pogledom tako na potrebe, Rakor tudi na objektivne možnosti. Kot skupnost proizvajalcev je komuna obenem tudi skupnost potrošnikov. To dejstvo navaja vsakega državljana, da se ne loteva konkretnih vprašanj s stalrča take ali druge strankarske demagogije, kakršna je pogosto običajna v drugih sistemih, temveč samostojno in s polno odgovornostjo odloča na podlagi dejanskih materialnih možnosti in z namenom, da se te možnosti čimbolj pravilno izkoriščajo. Naloge ie vrste so obenem elementarna šola državljanov, da bi mogli na enak način gledati tudi reševanje drugih družbenih vprašanj, o katerih sklepajo viš;'i družbeni organi. Zato velja za nas vsekakor pravilo, da je samoupravna komuna najbolj pomembna šola socialističnega de-mokratizma.«
Nato je tovariš Kardelj govoril o tem, »da komuna ne sme biti zaprta organizacija, ki bi slabila ali na kakršenkoli način ovirala enotnost družbe kot celote ali samostojnost drugih družbenih samoupravnih organov. Družbena skupnost ima dovolj instrumentov, da lahko prepreči možnost takih pojavov. To je predvsem enotni gospodarski plan, ki usmerja razvoj družbenega gospodarstva kot celote, pušča pa svobodno iniciativo komunam, samoupravnim organizacijam in posameznim delovnim ljudem, da bi v okviru svojih možnosti zares mogli doseči maksimalne rezultate. Pravilna kombinacija ekonomskih ukrepov in splošnih administrativnih instrumentov bo omogočila zadovoljivo vsklajevanje splošnih interesov skupnosti s potrebo razvijanja vsestranske iniciative samoupravnih organizacij in komun, kar bo napravilo nepotrebno kako resnejše vmešavanje državnih upravnih organov v nii-hovo delo in poslovanje, razen da bodo bdeli nad zakonitostjo lega dela. V svoji splošni družbeni aktivnosti ?o vezane komune in vse druge samoupravne organizacije na ustavo in zakone, Iji zagotavljajo enotnost družbenega sistema.
W
Zadnje dni polnijo stolpce svetovnega tiska ter radijske in televizijske oddaje vesti o položaju v Argentini, kjer je vlada komaj zadušila vojaški upor. Ta upor je sledil takoj za javno elcskomunikacijo, ki jo je nad Peronovo vlado izrekel Vatikan. Da bomo lažje sledili dogodkom, si najprej malo oglejmo ozadje spora med Peronom in Vatikanom.
Argentinska vlada se je že dalj časa pripravljala, da bo odvzela cerkvi velike pravice, ki jih j« ta uživala. 2e kmalu po smrti Eve Peron, ki je bila steber paprške politike v Argentini, j.e' nasJtaia v državi kampanja proti vmešavanju katoliškega klera v notranje zadeve in upravno politiko de"ele. Katolicizem je namreč v Argentini po postavi zapovedana državna vera. Ustava celo predpisuje, da mora predsednik republike biti obvezno član Katoliške cerkve. Ta je zato imela pravico nastavljati učitelje, ki so tudi po večini bili duhovniki, država je iz svojih sredstev vzdrževala celo vojsko duhovščine in takšnega učiteljstv-i, pa tudi njihove šole in zavode. Ni torej čudno, če so se domači izobraženci, politiki in tudi preprosti ljudje vzdignili proti talkemu sa-mopašnernu gospodarjenju tujih plačancev, ki se niso vtikali samo 'v prosvetno politiko države, marveč so imeli močan vpliv na vseh področjih družbenega dogajania ■— celo v vojski in zunanji politiki.
Saj gre predvsem Vatikanu zasluga ■— čeprav je tudi režim zgrajen na totalitarni osnovi oziroma bi vsaj hotel bi.ti, — da je po končani zadnji vojni našlo zatočišče v Argentini veliko število pobeglih nacističnih in fašističnih zločincev.
V jeseni lansko leto je Peron začel z odkritim napadom na duhovščino. V novembru je objavil podatke iz kampanje, ki jo je pvo:ti režimu vodila katoliška duhovščina. Sledile s'o prve aretacije duhovnikov, ljudstvo pa je z javnimi manifestacijami na velikih zborovanjih potrjevalo svojo privrženost vladni politiki. Decembra lani je duhovščina prešla v protinapad, ki ga je začel kardinal Santiano Louis Copello, najvišji cerkveni dostojanstvenik v Argentini. Vlada je takoj ukinila Cerkvi pravice, da imenuje učitelje, parlament je izglasoval zakon o razporoki, odpustili so iz službe duhovnike, ki so opvavljali učiteljsko službo, iz koledarja so brisali pet cerkvenih praznikov, ki so do terlai bili tudi državni, ukinili so verski pouk v javnih šolah, sklenili so izvesti ločitev ^eikvc-od države in ukinili r>o velike gospodarske privilegije duhovščine, ki do tedaj ni plačevala za svoia ve-leposestva in drugo premoženje nobenih davkov itd. Seveda je Vatikan ostro reagiral na (tako postopanje. Najprej so bile ztast.i v Bue-nos Airesu velike demonstracije. Iki so jih uprizorili po duhovščini nahujskani verski fanatiki, 16. ju-
nija letos pa je najvišji organ Katoliške cerkve, »sveiti« kardinalski kolegij izobčil iz katoliškega občestva Perona in njegovo vlado — »vse, ki so sodelovali v kršitvi pravic Cerkve v Argentini«. Vatikan je računal s tem, da je močno prizadel Perona, ki po sedanji ustavi ne more več biti predsednik republike, ker ni več član Katoliške cerkve.
Takoj za izobčenjem je sledil vojaški upor. ki pa ga je vladi uspelo v kratkem času zadušiti. Položaj pa še vedno ni jasen ter lahko pričakujemo še nekatere spremembe. Tako je simptomatično, da je ves propagandni aparat ZDA odkrito izražal svoje simpatije za upornike, kar izhaja iz za ameriške pojme preveč »samostojne« politike argentinske vlade. Kljub velikanskim možnosJtim — Argentina je velika skoraj kot enajst Jugoslavij,. ima pa enako število prebivalstva — se zaradi take samostojne politike Argenticev dolar ni uspel tako in-filtrirati v gospodarstvo dežele, kot bi to Wallatreet želel. Vsekakor je jasno, da je usoda dežele še vedno negotova, kljub zagotovilom vlade, da je v državi vzpostavljen mir in red. Južna Amerika je vroča dežela tudi v prenesenem pomenu m izgleda, da je zdaj na vrsti Argentina. Zagotovo vemo, da zlasti Vatikan v obrambo Svojega položaja, ki ga je v Argentini in drugod po svetu zgradil na ljudski zaostalosti in lahkovernosti, še ni porabil vseh svojih sredstev.
kakor tudi enotnost pravic in obveznosti državljanov in samoupravnih organizacij.
Njihove pravice in obveznosti do komune so določene z zakoni, tako da jih komuna ne more spreminjati v njihovo škodo. Takšen pravni mehanizem kakor tudi razna samoupravna združenja po vertikalni liniji bodo zagotovila ne samo, da se komuna ne bo mogla pretvoriti v nekakšno samovoljo lokalno oblast, temveč bo tudi preprečil, da bi se mogla v komuni trajneje zasidrati nekakšna ozko-srčna in konservativna pojmovanja, ki bi vlekla družbo nazaj.u
Nato je tovariš Kardelj orisal položaj in vlogo gospodarskih podjetij in njihovih samoupravnih organov v komuni. »Zelo pogrešno je pojmovanje, da smo z decentralizacijo »izročili« podjetja okrajem ali občinam. Družba ni teh organov »izročila« nobenim posebnim organom izven teh podjetij, temveč je upravljanje poverila delovnim kolektivom samim s tem, da je v okviru družbenega plana in predpisov obenem fiksirala tudi pravice in obveznosti teh samoupravnih organov proizvajalcev do družbe. V odvisnosti od značaja določenih svojih obveznosti ali pravic imajo podjetja oziroma njihova združenja ¡tudi svoje odnose do raznih državnih in družbenih organov od komune do federacije. Glede na to danes nimamo več niti zveznih, niti republiških, niti lokalnih podjetij, imamo pa samoupravna družbena podjetja, ki so vsa obenem tudi zvezna, tudi republiška in lokalna, obenem pa nobenega — namreč so družbena. — Seveda je povezanost podjetij s komuno izredno važen činitelj v razvijanju proizvodnih sil in socialističnih odnosov. Prav ta povezanost omogoča vsklajevanje individualnega in kolektivnega interesa na n;egovi elementarni stopnji, kar je pogoj, da se samostojnost podjetja ne bi pretvorila v samovoljo delovnega kolektiva ali celo v protisocialistični činitelj. Toda tudi poleg takega družbenega pomena povezanosti podjetja in komune v načelu ostaja vendarle dejstvo, da more imeti komuna do podjetja samo one pravice, ki jih ji družba daje po ustavi in zakonih.«
Isto velja tudi za razne negospodarske samoupravne organizacije ,'in delavnosti, na prir.ier za pro-sve',0. zdravstvo in druge. Z razvojem širokih organizacij samoupravljanja na 'tem področju, ki^ zagotavljajo vodilno vloso socialističnih sil, bodo obenem debirokratizirane te dejavnosti.
Tovariš Kardelj je v nadaljevanju svojega ekspozeja opozoril še na eno važno dejstvo. Dejal je, »da je potrebno, da bo komuna v vsej svoji aktivnosti javna in odprta organizacija, odgovorna tako zborom volilcev kakor tudi družbi kot celoti, vedno podrejena tako javni kritiki državljanov in njihovih organizacij kakor tudi inšpekciji višjih državnih organov za zagotovitev zakonitosti. Da bi zagotovili, da se komuna v nobeni smeri ne bi mogla pretvoriti v nekakšno zaprto organizacijo ozkosrčne-ga lokalizma ali pa, da bi celo postala kakršnihkoli lokalnih skupin ljudi, morajo biti vsi odnosi do državljanov, samoupravnih organizacij in višjih družbenih organov določeni s statutom, v katerem more vsak državljan najti tudi svoje pravice in obveznosti in vse svoje možnosti vplivanja na upravljanje ¡komune in po njej družbe sploh.«
Nadalje je tovariš Kardelj govoril še o administrativnih kadrih v (komunah in okrajih, o tem. kako nova komunalna ureditev omogoča boljše in bolj množično sodelovanje državljanov v upravljanju, govoril je o družbenih skladih in materialnih možnostih komun, obravnaval je problem kadrov in njihovega zgrajevanja. Naglasil je, da je potrebno, da zlasti začasni organi novih okrajev in občin začno (takoj delati, da bodo ob definitiv-nem prehodu na novi sistem že pripravljeni vsi kadri na izvrševanje novih nalog. H koncu je priporočil ljudskim poslancem, naj glasujejo za sprejem novega zakona o novi ureditvi občin in okrajev.
S SEJE INICIATIVNEGA QJJB' ¡RA QSK KOPER
i tea [ii fe EÍ ®ÉM 3li
Pisma uredništvu
Nli in ..Aclria"
Jimu.t petei ;e po a vozs.vom predsednika Albina Daj ca zasedal v Kopru Iniciativni dobor skrajne skupnosti komun. Na seji so obravnavali še nekatera vprašanja rzi-roma pritožbe glede na teritorialno razdelitev med posameznimi komunami na področju koprske okrajne skupnosti, o volitvah začasnih ljudskih odborov komun in za odbor okrajne skupnosti, o sistematizaciji delovnih mest pri norih občinskih in okrajnem odboru, določil: so osebje novega biroja za planiranje pri Iniciativnem odboru skupnosti komun in pogovorili $ r se še o statutih novih občin ozirc-ma komun ter okrajne skupnosti.
Glede na trenutne želje ir. zahteve ljudstva na terenu so potrdili svoj predlog za teritorialno razdelitev med komunama Pivka in Ilirska Bistrica, po kateri vas Bač in sedanje občine Knežak pride v Komuno Pivka, vsa ostala občina pa v iiirsko-bistriško komuno, čeprav bo verjetno zaradi tega potrebna v prihodnosti korektura, ker je taka razdelitev nenormalna.
Odbili so tudi pritožbo sedanje občine Cerknica oziroma bodoče cerkniške komune, ki zahteva popravek razdelitve, kot je bila že poprej sporazumno določena. Zdaj bi hoteli imeti novo na podlagi starega avstrijskega katastra. Njihova zahteva pa je popolnoma neo-snovana oziroma zasnovana na ego-ističnem gledanju, ker odreže zato. da sama pridobi nekaj gozdov, vas Planino popolnoma od komune Postojna. kamor pripada. Zemljevid je točno pokazal, kako neopravičena in sebična je ta zahteva Cerk-ničanov. zato so jo odborniki odločno zavrnili kot- neosnovano.
Volitve v nove odbore občin oziroma komun morajo biti izvedene do 31. julija, odborniki okrajne skupnosti komun pa morajo biti izvoljeni že do 15. julija letos. Nove odbornike ljudskih odborov komun bodo izvolili dosedanji občinski odborniki itzned sebe. To se pravi, da bodo v okviru predvidenega števila ljudskih odbornikov za nove občinske odbore dosedanji občinski odbori izvolili najboljše ljudi v novi odbor. Prav tako bodo sedanji ljudski odborniki vseh treh okrajev — Kopra. Postojne in Sežane — iz svoje srede izvolili določeno število poslancev v novi okrajni odbor.
Sporazumeli so se. da bo novi ljudski odbor okrajne skupnosti komun v Kopra imel 120 poslancev. Od tega bo okrajni zbor štel 65. zbor proizvajalcev pa 55 članov. V okrajni zbor jih bodo izvolili po teritorialnem načelu, v zbor proizvajalcev pa po gospodarskem doprinosu družbi. Za to je bila potrebna podrobnejša razčlemba situacije v gospodarstvu.
Na podlagi števila prebivalstva bo koprski okraj imel v novem okrajnem ljudskem odboru 25 odbomi-&ov. Postojna 21 In Sežana 18. V novem okrajnem zboru proizvajal-
Za cenejše gradnje
(Nadaljevanje s 1. strani) Uprava za melioracije ni vnesla v svoj investicijski sklad niti dinarja. kljub oči vidnim potrebam, ki jih ima po razni mehanizaciji. Pri podjetju »Gradbenika so vendar ¡kljub visokemu izplačilu plač iz dobička rezer.-irali za investicijski «klad tri milijone dinarjev. To je potrebno poudariti zato. ker nekatera podjetja mislijo, da je izključno stimuliranje v plačah zaposlenega osebja, medtem pa popolnoma pozabljajo na investicijski sklad, ki je edina realna osnova za napredek in izpopolnjevanje podjetja."
To je v kratek pregled stanja v štirih podjetjih gradbene stroke, ki nam že pokaže enega od osnovnih vzrokov, zakaj s-o gradnje tako drage. Kaže nam tendenco teh gospodarskih organizacij, ki je v nasprotju z našimi splošnimi socialističnimi principi, v naspro"u z vlogo, kti naj jo podjetja imajo v naši družbi. Vsekakor ni prav. če podjetja kopičijo dobiček na račun skupnosti, da zagotovijo trenuten boljši položaj svojega kolektiva, ker se bo to prej alt slej maščevalo preko prikrajšane skupnosti samemu podjetju.
cev oo imei -i o nji koprski okra; industrijski vej:.
C ----
3d teh 15 po
U, na tajništvo za proSveto in kulturo (15), na tajništvo za zdrav-
stva. Del sedanj «a postojnskega stvo in socialna pvlitiko i? . na okraja, ki bo prišel v koprsko skup l. bo ime! L. ti - orr.iko\
nest ¿to
ro:zva:aicev. 5 iz kmetijstva, sežanski okraj pa
14 odbornikov. —
na zavod za planiranje *I4>. na 5 :; industrije 'In urad za stfetisr.ko K", r.a ser.at za ekrške 4 • itd. Plačan tajnik bo zer. glavnega tajnika sszr. še r.i.
rodarsivo. si-
industri
-t: ¿rr.e::;stva. it_-t~ s rattrte-
čeiu tajništva za
occor cer pa boco uraae voat.: nace.n:
okrajr
skumost: komun. Za novi
Za -.-ršilca do.žr..osti šeia novega
agiaEM^rBcaaan'H n' i"
Veseli kopalci v Portorožu
zbor proizvajalcev je bilo število odbornikov izračunano na podlag: crutto produkta posameznih vej gospodarstva na posameznih področjih. Tako doprinaša koprski o-vkraj na industrijskem področju družbi 1.625^55.000 din. postojnski
prav
v
zdustrij i 2.5i J .084.Cv0
din. sežanski pa 944,170.000 din. V kmetijstvu daje Koper 881,500.0X1 din. Postojna 802,900.000 din in Sežana 425.562.000 din. Na industrijo torej -odpade 72«i, na kmetijstvo pa 23o: doprinosa, torej so bili tako razdeljeni tudi mandati: industrija bo imela v novem zboru proizvajalcev koprske skupnosti komun 40 zastopnikov, kmetijstvo pa 15.
Določili so tudi število odbornikov v posameznih novih občinah oziroma komunah. Tako bodo imeli novi ljudski odbori: Divača 20 odbornikov. Herpelje 25. Ilirska Bistrica 33. Izola 35. Koper 40. Piran 30. Pivka 25. Postojna 30 in Sežana 27 odbornikov. Tudi ti odbori so bili določeni na podlagi' števila prebivalstva v posamezni novi občini, le v Izoli je število ostalo nespremenjeno, ker se področje občine ne bo spremenilo, razen tega pa se je precej dosedanjih odbornikov že odselilo iz občine in bo morda celo potrebno izvesti nadomestne volitve.
začasnega urada za planiranje, ki mora že takoj pričeti s svojim delom. so določili tovariša Magajno iz Sežane, v pomoč pa so dodelili v urad za takoj še tovariša Drole-ta iz Postojne ter Kerševana Milana in iovarišico Milerjevo iz Kopra. Urad za planiranje bo maral že v kratkem času pripraviti in zbrati vse podatke za druži.srni plan nove okrajne skupnosti kc-mun v prihodnjem letu.
S toplejšimi poletnimi dnevi so se pojaviti tudi številni turisti in drugi potniki, tako da so v si avtobusi pre-r«:ychftiu. Sa avtobusni postaji v Kopru je skozi ves dan velika gneča in človek lahko sliši od preriva-jočih se ljudi marsikatero pikro opazko na račun organizatorjev, ki so postajo urejevali. Kot prizadeti potnik bi rad pokazal še na nekaj pomanjkljivosti, ki vsekakor zavirajo hiter odpravek potnikov. Simam namena, iskati dlcke v jajcu in nekaj kritizirati zaradi same kritike, marveč bi rad pripomogel k izboljšanju položaja.
Predvsem mislim, da bi k hitrejšemu poslovanju veliko pripomogel cenik voznin za posamezne relacije, kot ga imajo izobešenega vse železniške postaje. Tako bi lahko potniki že v naprej pripravili potrebni denar bi tako hitreje opravili pri blagajniškem okencu.
Pohvale vredna je namestitev zvočnika, ki napoveduje odhode avtobusov, pa tudi ura je bila potrebna, čeprav za zdaj še ne kaže točnega časa. Prav je tudi. da je na postaji trafika, v kateri potniki dobe razen cigaret še razne spominke, razglednice in podobno, le pa postajni prostor veliko premajjhen še za čakedniške prostore, trafika pa je sploh prevelika za tja. Razen tega, ko že je na tem mestu, pa bi morala imeti prodajno okence tudi na peron in v bufet, da bi-ne bila prav v čakalnici in pred prodajnimi okenci za vozne listke taka velika gneča in večno zabavljanje. Zaradi tega pa je zdaj še bolj skrita tabla z voznim redom, ki je že itak obešena tako visoko in c mraku, da sc le s težavo ločijo barve, s katerimi so označene vsakodnevne in sobotne vožnje. Vsekakor bi bilo potrebno označiti sobotne s kakšno drugo barvo, na primer rumeno ali svetlo ■modro, ki bi sc dovolj ¡razlikovala od črne, da ne bi bilo treba s povečevalnim steklom ugotavljati, katera pravzaprav je.
Stari Slavnikov napis je tudi pri-
P
starih
Mnnoi
V
aa zda; ta na r s predslavija potovalni urad. ki ima svoj sedež v Poriorožu in se imenuje »Adria* (čeprav bi tudi prav lahiu) bil lepo po domače Jadran).
Prav bi bilo, če bi bili avtobusi tudi res postavljeni na mesta, kjer je zanje določena oznaka po relacijah, razen iega pa naj bi vozila imela točne relacije napisane tudi zadaj ali na strani. Morda bi bilo pametno, če bi bile proze oštevilčene. Tako bi odpadle vse zamenjave avtobusov in nepotrebna jeza in zadihano spraševanje za pravim vozilom, ki prav zaradi tega potniku večkrat pred nosom odpelje s postaje.
Še eno željo imam. Ta zadeva vsa avtopodjetja, ki vzdržujejo zvezo s Koprom. Gre namreč za avtobusno postajališče pri železniški postaji o Kozini, ki ga še ni. Avtobusna postaja v Kozini je od železniške precej oddaljena. Potnik, ki bi zaradi težke prtljage rad vstopil ali izstopil pri železniški postaji, tega ne more storiti, ker avtobusi tam nočejo ustaviti. Morda bi se dalo kako urediti, da bi bilo tam postajališče po potrebi na izrecno zahtevo potnikov, med katere štejem tudi sebe.
J. F.
Bralci in prijatelji
SLOVENSKEGA JADRANA
Pozivamo vse bralce in prijatelje našega lista, zlasti pa stalne dopisnike■. da se s svojimi prispevki oglašajo v naši javni tribuni Pisma uredništvu-. S takim javnim obravnavanjem najrazličnejših vprašanj iz na-
šega družbenega dogajanja odpravljamo nepravilnosti in pomagamo t--m. kjer je to potrebno. Scvcd-a v a
se je treba pri tem izogibati nepreverjenih zadev. Nepodpisani prispevki načelno romajo v koš, ker jim pač iz razumljivih vzrokov m moremo in ne smemo verjeti.
Uredništvo
Obnova gozdov na slovenskem Krasu
Z nadomestni
volit
ix>do
lahko tudi drugod v nove občinske ljudske odbore izvolili tudi nekaj drugih članov, ki doslej niso bili odborniki ljudskih odborov občin ali okrajev. Prav tako so lahko voljeni tudi dosedanji okrajni odborniki. republiški in zvezni poslanci v nove ljudske odbore.
Občine in okraji so doslej imeli 525 uslužbencev, po novem predlogu pa jih bo le še 500. Od tega so imeli okraji 273 zaposlenih ljudi, občine pa 247. Novi okrajni ljudski odbor koprske skupnosti komun pa bo imel 157 uslužbencev, komune skupaj pa 333. Novi okrajni ljudski odbor bo razdeljen na tajništvo, kjer bodo trije uslužbenci, na tajništvo za splošne zadeve in preračun. kjer bo delalo 18. na tajni-
Zvezni izvršni svet je te dni s-pre-jel več uredb in, sklepov, ki urejajo nekatera vprašanja v gospodarstvu, zunanji trgovini, c prosveti in socialni zaščiti. Med drugim je bila sprejeta uredba o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva, uredba o ustanovitvi banke za zunanjo trgovino zvezne prometne zbornice, zatem spremembe in dopolnila k uredbi o trgovinskih podjetjih, ki omogočajo udeležbo potrošnikov pri dobičku nekaterih trgovinskih podjetij, dajejo možnost ljudskim odborom, da ustanovijo pri t-gov-skih podjetjih s-vete potrošnikov in dovoljujejo ustanovitev konsvmnih zadrug.
Pred kratkim je izšel kot posebna izdaja Gozdarskega vesti tka zbornik, ki ga bodo z zanimanjem prebrali ne samo naši gozdarji, ampak tudi vsi tisti, ki se Davijo z gospodarskimi vprašanji ter politični delavci. V zborniku je vrsta člankov, kd obravnavajo iz raznih strani vprašanje pogozdovanja slovenskega Krasa. Zbrani material je rezultat posvetovanja, ki so ga imeli pred enim letom kraški gozdarji v Sežani in njihove poučne ekskurzije po Krasu in Istri. Iz brošure smo zbrali samo nekaj najznačilnejših podatkov.
Pogozdovanje Krasa sesa že sto let nazaj, v dobo. ko so bili storjeni prvi poizkusi v okolici Trsta. Z ustanovitvijo Kranjsko-primor-skega gozdarskega društva, ki je imelo svojo ustanovno skupščino v Postojni (tedaj je bila postojnska koli-ca še goli kras1 leta 1875. se je pogozdovanje raztegnilo na vse področje slovenskega Krasa. To je bila zlata doba obnove gozdov. Po-gozdiii so okrog 8.400 ha kraških goličav. Prva svetovna vojna in sledeča italijanska okupacija so to delo prekinile. Za časa italijanske uprave je bilo pogozdeno le okrog 40 ha. večja dela pa so bila izvršena okoli Sočerge v Istri.
Po osvoboditvi se je začela nova zlata doba. Od 1947. do 1953. leta je bilo zasajenih 4.784 ha z novimi nasadi. 2.257 ha pa jih je bilo spopolnjenih. Pri tem so po-
rabili
s j 12 mi
sadik
iglavcev in 5 milijonov sadik listavcev ter 57 tisoč k? semen. Največ je bilo zasejanega črnega bora. zatem rdečega bora. jelke. smre-. ke. jesena, javorja, hrasta, oreha, kostanja itd. Kraško pogozdovanje :e danes na višini, ki ustreza napredku, znanosti. saj se gozdarji ne zadovoljujejo vež niti s 60—SO5'? uspeha, dočim so se morali njihovi
V zborniku najdemo izčrpen to rrsratski. ekološki ir. ve=etacijsk; •ti; r.tšet- Krasa, rodročja. ki je nolno zemljepisnih "in klimatskih k- r.trasiov. Razteza se od Soče do l=tre. cd Tržaškega zaliva dt' ?:>—
2000 m visokega spleta, ki se vleče od Trnovske planote do Snežnika. Na tem področju najdemo, skoraj bi rekli na vsakem koraku velike razlike v nadmorski višini, izpostavljenosti. ki spreminjajo podnebje glede obsevanja, padavin in vetrov. Na morski obali je srednja letna temperatura 14.2 stopinj Celzija. Postojna, ki je komaj 55 ■km oddaljena od morja, pa ima samo še 8.3 C letne temperature.
Na Krasu vladata suha in vroča poletna doba. ko usahne na golih planjavah domala vsa zeliščna vegetacija. ter surova vetrovna zima. ko pod vplivom ledene burje zmrznejo tla. ki jih po večini ne ščiti snežna odeja. Padavine so zadostne, toda neenakomerno razdeljene, ker paae večji del dežja pod konec zime in spomladi, poleti pa vlada suša
Na tem razgibanem svetu sr> r.e-mimi tudi vetrovi. Ozračje je pretežno pod vplivom dveh nasprotujočih si vetrov: jug je kot nosilec dežja dobrotnik vegetacije, naj pride pozimi, ker ogreje ozračje, ali poleti, ko prinaša mokroto izsušeni zemlji. Njegov nasprotnik je hladna burja, ki silovito pritisne iz severovzoda.
Kraška tla so sestavljena pretežno iz apneničaste podlage, ki pro-pušča vodo. Ta se zato ne mo:e zadrževati na površini, da bi jo pile korenine, marveč se zliva v notranjost. kjer ustvarja čudežni svet kraških jam s podzemeljskimi rekami in jezeri. Vsi ti pogoji neugodno vplivajo na rast in so v preteklosti olajšali proces spreminjanja nekoč z gozdovi pokritega
Krasa
skopi in ogolje
svet
Ta proces je sprožil človek- pa
na-
je to bil Benečan, k
ora-
li sek:
T—T -
gozdove, ali pa domačin, e v gospodarski stisk! za~ei sekati in požiga:i gozdove, da oi pridobil njive. Človek je tudi začel uničevati rastlinstvo z neko.t-
več gozda, so naravne sile proces zt-kraševanja pospešile. Prip-ek: je vedno bolj izsuševala tla. voda ;e izgubljala v n<
uničila mlado rast. ki je ssusaia poganjati s tal. Zemlje je bilo vedno manj, gospodarstvo vedno bolj siromašno. Z-ato so postajale tudi življenjske razmere vedno težje.— »Ni treba stoletij, da se spremeni gozdnati kraški svet v kraško puščavo. zadošča nekaj desetletij, če so negativne sile stalno na delu in če ne dajejo prirodni vegetaciji miru. da bi si opomogla in izboljšala slabo stanje.« — tako pravi zbomik.
Zato je treba obnoviti gozd. ki ni samo važen gospodarski čini-telj. ker nam daje les. temveč ;e tudi najboljši zaščitnik zemljišča, edini tvorec tal. regulator prdne-bja. zbiralec in ohranjevalec talne in zračne vode, varuh toodovd-.tosti obdelovalne zemlje.
Naslednji podatki nam povedo, kako reven je danes gozd na Krasu:
Gozdo-.dtost Slovenije je 42-A, kraškega področja pa komaj 20:A. Tesna zaloga kraških gozdov znaša okrog 2,5 milijonov m3 lesa. normalno pa bi jih moralo biti vsaj 8 milijonov. Od letnega prirastka lesa v kraških gozdovih, ki znaša 100 tisoč m3, smemo posekati, če hočemo izboljšati stanje gozdov, komaj 25 A-. Letna potreba po gradbenem lesu in kurivu pa znaša 230 tisoč m3. Ti podatki nam povedo. kako velik je gospodarski pomen pogozdovanja na Krasu.
V zborniku beremo:-->Iz sedanjosti. ki nam nalaga težko breme odgovornosti za obnovo zapuščenega krasa, zremo v bodočnost, ko bo kras doživel lepše življenje. Sonce in senca sta se menjavala na našem krasu skozi celo stoletje gozdarskega udejstvovanja. V bodočnosti želimo našemu krasu kar največ sonca, gospodarske in kulturne obnove. Njegova izčrpana in v sončni orioeki izsušena zeml;a pa naj se spočije v blagodejni senci zelenega gozda in obnovi svojo rodovitost, aa bo hranila bodoče kraške rodove laže in obilne je kakor dosleA:'

Podrobnejšo vse: onto še obravnaval
zbornika
\7
V nedeljo 19. ¡unija .se je v Parizu smrtno ponesrečil jugoslovanski pilot-amater Branko Ivanuš. Sodeloval 111 zmagal je na mednarodnem rallyju, ki so ga -priredili ob 50-1 rt-aiici letalstva. Preizkušal je francosko letalo SIPA-1. Vzletel je normalno, čez dve ali tri minute, ko je bilo letalo le kakih 100 metrov visoko, je pa iz neznanih vzrokov treščilo na tla. Branko je izdihnil na mestu.
Branko Ivanuš se je rodil leta 1919 pri Brežicah. Po končani gimnaziji se je vpisal na gradbeno fakulteto ljubljanske univerze. Zaradi gmotnih težav je študij prekinil in dobil zaposlitev pri železnici. Takoj po okupaciji se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Mnoge sabotažne akcije na železnici v tem času so bile plod njegovih organiza-torskili sposobnosti. Od novembra 1941 dalje je delal v Centralni tehniki CK KPS. V decembru so ga Italijani aretirali in obsodili na 12
let zapora. Leta 1944, kmalu potem ko je bil po .posredovanju Rdečega križa Slovenije izpuščen, je odšel v partizane. Ril jo m -d vodilnimi organizatorji službe državne varnosti.
Razen odgovornega dela v državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS, se je z vso vnemo udejstvo-val v letalski in strelski organizaciji. Zavzemal se je za gradnjo civilnih letališč v Sloveniji, vzgojil mnogo letalcev in s svojimi nasveti in izkušnjami pomagal tovarni letal v Ljubljani.
• Bil je rezervni podpolkovnik JLA, nosilec »Spomenice 1941«, podpredsednik Svetovne letalske zveze in predsednik Letalske zveze Slovenije.
Tragična nesreča je iztrgala Branka Ivanuša iz naše srede. Toda njegov lik požrtvovalnosti borca za socializem, talentiranega pilota in vztrajnega organizatorja na tem področju kakor tudi nesebičnega tovariša bo ostal vsem v trajnem spominu.
VSEM PRIJATELJEM ŠPORTNEGA LETALSTVA SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE PRI IZPOLNJEVANJU SVOJIH DOLŽNOSTI PREMINUL KOT ŽRTEV NESREČE, TOVARIŠ
PREDSEDNIK LETALSKE ZVEZE SLOVENIJE
Z NJIM SMO IZGUBILI ENEGA OD PIONIRJEV LETALSTVA SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
SLAVA MU!
ODBOR AERO-KLUBA KOPER
Za razmah zadružništva na Soriškem ii Tolminskem
Na nedavnem letnem občnem zboru sta se združili Zadružni zvezi Goriške in Tolminske. Predvidevajo da bo to ena izmed najmočnejših zadružnih organizacij v Sloveniji, Razen 115 splošnih 'kmetijskih zadrug bo imela ta organizacija še S kmečko delovnih zadrug iln 15 raznih zadružnih podjetij s skupnim zadružnim premoženjem v vrednosti 1.362,921.000. din.
Iz skupnega poročila, ki sta ga podali obe zvezi na letnem občnem zboru, je razvidno, da se je zadružništvo na Tolminskem in Goriškem v preteklem letu precej razmaknilo. Zlasti so bili doseženi lepi uspehi ¡kmetijskih zadrug .na Goriškem v kreditiranju kmetovalcev za pospeševanje kmetijske proizvodnje. V pogledu varčevanju pa je bila ustanovljena hranilnica in posojilnica, v katero so prinesli člani kmetijskih zadrug goriškega okraja v preteklem letu preko 50 milijonov hranilnih vlog.
Z združitvijo obeh zvez Tolminske in Goriške pa se obeta zadružništvu teh področij velik napredek." Analiza dosedanjega dela v pospeševanju kmetijske proizvodnje o"e pokazala, da bo treba v bodoče posvečati temu vprašanju večjo pozornost. Predvsem bo treba v Brdih urediti neke melioracije in regulacijo potokov. Za to predvideva nova Zadružna zveza investicije okrog 2-5 milijonov dinarjev. Prav tako pa je v ospredju in trenutno obenem zelo .pereče vprašanje dograditev 400 vagonske kleti v Dobrovem v Brdih, za kar bodo porabili nad 100 milijonov dinarjev,
Nov vodovod v Logjeh
V Logjeh se ponašajo v času po osvolx>ditvi z nekaterimi res pomembnimi pridobitvami. 2e nekaj časa veže ta kraj z Breginjem lepa cesta. Pred leti je veljalo širjenje te ceste okrog 7 milijonov dinarjev. Druga pomembna pridobitev za Logje jc električna luč, ki ljudem že nekaj let razsvetljuje domove, tretje po novi vodovod, ki so ga gradili več let, lani pa povsem dokončali.
V Portorožu so odprli razstavo primorskih viu
Preteklo soboto so odprli v ljudskem domu v Portorožu IV. r;'.:sta-vo primorskih vin. Ljudski poslanec iov. Albin Dujc, ki je odprl razstavo, je v svojem govoru med drugim poudaril varnost takih prireditev, ki kažejo napredek Primorske, kjer je 22 odstotkov vseh vinogradniških površin v Sloveniji. Nadalje je tovariš Albin Dujc naglasi), da bo ta razstava še bolj približala proizvajalca in potrošnika in s tem dala pobudo vinogradnikom za povečanje in izboljšanje pridelka vin.
Razen podjetij in vinarskih ter kmečko delovnih zadrug so na razstavi zastopani tudi zasebni pridelovalci vin. Koprski okraj, katerega zastopa v glavnem podjetje »Vinou Koper s svojim lepo urejenim razstavnim prostorom, razstavlja znani refošk, muškat, nial-vazijo in kabernet. S svojimi kvalitetnimi vini je seveda zastopan as sežanski in goriški okraj, z vinorodnimi Brdi in Vipavsko dolino. Vseh razstavnih vzorcev je 174. Za najboljša vina so bila razdeljena priznanja, med drugim 17 zlatih, 41 srebrnih in 54 bronastih diplom. Razstava je zelo okusno urejena, tako da v resnici prikazuje vinogradništvo kot najdonosnejšo gospodarsko panogo na Primorskem.
GLAS IZ KOMNA
Od leta 1949 je v Komnu nižja gimnazija, živi torej borih šest let — doba, ki ne predstavlja sicer ni-kakega pomembnega jubileja. Vendar pa bo prav, da zve naša javnost kaj več o tem učnem in vzgojnem zavodu. Šolsko področje zajema 30 vasi in naselij spodnjega Krasa. Ker so vasi redko nasejane, je umevno, da morajo nekateri dijaki premeriti precej dolgo pol v šolo in domov. So dijaki, ki prevalijo dnevno v obe smeri po 24 km! Seveda s kolesi. Najoddaljenejšim je v pravkar minulem šolskem letu omogočil OLO Sežana vožnjo v šolo z avtobusom, tako da je k mesečni prevoznini prispeval določeno vsoto. Kljub oddaljenosti, mrazu in večkrat res slabemu vremenu je do sedaj povprečen šolski obisk 9S,2°o. kar jc povsem zadovoljivo, Značilno je. da so v dneh, ko razsaja huda burja in v mrazu prislotni vsi dijaki i/, oddaljenih vasi, medtem ko se biizu stanujoči tiščijo v zapečku .. .Šolskemu obisku odgovaria - zlasti letos — tudi učni uspeh. Medtem ko je bil v prejšnjih šolskih letih učni uspeh med 45 in 55%, se je letos dvignil odstotek na 70, kar je vsekakor razveseljiv znak.
Od začetka gimnazije do vključno šolskega leta 1954 55, se je vpisalo 518 dijakov (moških in žensk). Za prihodnje leto bo ostalo 1S5 dijakov brez 1. razreda, za katerega še ni izvršen vpis. 4. razred je bil do sedaj zaključen v treh šolskih letih. Z »malo maturo« je doslej zapustilo zavod S7 dijakov, ki so ubrali v življenje sledeče poti: 15 v obrt, 10 v
Dokončna dograditev je terjala lani 344 metrov nove napeljave, s katero je dobila priključke vsa vas s šolo vred. Urediti so morali tudi rezervoar pri zajetju v Ušnjaku in pa betonski obrambni zid ter jašek za odtok odvišne vode. Vsa ta dela so stala 17S.000 dinarjev in 534 prostovoljnih delovnih ur. Ljudje pa bi lahko tudi kaj več opravili s prostovoljnim delom, toda vse kaže, da jim doslej ni bilo preveč za izboljšanje higijenskih razmer v vasi, čeprav jih čaka v tem še kar precej dela.
Popravilo šole jih je lani stalo 74.000 dinarjev. S tem denarjem so uredili vodovodno napeljavo v njej, zgradili sodobno stranišče, p.reple-skali .prostore, popravili streho in kupili žično ograjo.	—dt—
Taborniki iz Nove Gorice bodo letos prvič taborili
Pred nekaj dnevi so imeli taborniki rodu »Soških mejašev« svoj zadnji redni sestanek pred letnim tabo-renjem, ki bo v Kranjski gori od 5. julija do 26. julija.
Na sestanku so se dokončno zmenili glede zadnjih priprav za tabo-renje. Dalje so sklenili, da bodo poslali enega člana rodu na mednarodni tabor v Avstrijo in po možnosti več članov na Zlet tabornikov Slovenije, ki bo v Ljubljani koncem junija.
V	Kranjsko bo šlo okrog štirideset tabornikov. Taborili bodo v neposredni bližini vasi, v prostoru med Pišenco in Savo. V bližini je krasen bazen, ki jim bo nudil prijetno kopanje, razen tega pa bodo lahko hodili na izlete na bližnje gore. Nekaj minut od tabori »Soških mejašev« bo tabor Zveze borcev iz Nove Gorice za partizanske sirote.
Rod »Soških mejašev« je bil ustanovljen letos meseca januarja in šteje nad štirideset tabornikov in deset članov kluba.
V	Kranjski gori bo prvo taborenje rodu, katerega se vesele posebno nekateri mlajši člani, ki niso še nikdar spali pod šotori.	D. S
V času 25-letne okupacije so se Italijan, le redko spomnili na Ro-bedišče, kraj, ki leži sedaj tik ob -jugoslovansko-italijanski meji. Nanj so" se spomnili le takrat, ko je bil čas za .pobiranje davkov. V vsej tej dobi je bila edina pridobitev vašča-nov vodovod, toda tudi tega so si zgradili z lastnimi sredstvi.
Po osvoboditvi so se tudi za Ro-bedišče začeli srečnejši časi. Prvo, kar je naša ljudska olasl dala temu kraju, je bilo novo šolsko poslopje, temu pa je sledila še elektrifikacija vasi. To sta prav gotovo pomembni pridobitvi, pogrešajo pa Robedišča-ni kljub temu še marsikaj. Kraj šc vedno nima nobene povezave s svetom. Pred časom smo sicer zgradili cesto do Nadiže, naprej pa ne več. Za njeno dokončno dograditev bi potrebovali še precej milijonov, teli pa okraj še vedno ne zmore, občina pa še manj. Bodoča komuna bo vsekakor morala poskrbeti zanjo.
Cvetrož pri Braniku
V nedeljo 3. julija bodo v tej vipavski vasici odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Angelu Besednjaku na njegovi rojstni hiši. Na to proslavo bo prišel iz Maribora pevski zbor prosvetnega društva »Angel Besednjak« s 70 člani. Spominsko ploščo bo poklonilo prosvetno društvo .iz Maribora, ki nosil ime narodnega heroja Besednjaka.^ Pri proslavi "bodo sodelovala domače in društva iz okoliških vasi.
Angel Besednjak je bil sin kmečkih staršev. Svoja otroška leta je preživel v času najhujšega fašističnega terorja. Leta 192S je pobegnil v Jugoslavijo kjer se je v Mariboru učil ključavničarstva. Od leta 1934 je bil v službi v delavnici državnih železnic v Mariboru, kjer je bil zaradi svoje nesebičnosti in poštenosti zelo priljubljen. Leta 1941 so je vključil v osvobodilno gibanje. Takoj po prihodu Nemcev v Maribor je odšel v ilegalo. Kmalu potem ga najdemo med prvimi partizani na Pohcirju. Njdgovo ilegalno ¡ime je bilo Don, Konec maja 1941 se je kot delegat udeležil ustanovnega sestanka Pokrajinskega odbora OF za Štajersko skupno s Slavkom Šlandrom. Leoni Novakom in Milošem Zidan-škom v Kajzici pri Rimskih Toplicah. V prvi partizanski enoti na Pohorju je Besednjak sodeloval pri vseh akcijah, kasneje pa v prvem štajerskem bataljonu. Udeležil se je pohoda proti Brežicam, kjer je prvega novembra 1941 padel v bližini Lesičnega.
Bs—
Tudi manjšo trgovinico še vedno pogrešajo v Robedišču. Zakaj bi morali tudi po najmanjšo stvar v Logje ali pa celo Breginj? Pa tudi živino in tistega malo krompirja, ki ga imajo ljudje za prodajo, bi lahko odkupovala. Zakaj bi morali vse to neprestano na hrbtih prenašati v Logje. Vse to dokazuje, da sta trgovinica in cesta Robedišču res potrebni, saj je v Logje kar dobro uro hoda.
Razen ceste je sedaj v načrtih tudi javna razsvetljava. Misliti pa bo treba tudi na male asanacije. Tudi najpreprostejša stranišča so v vasi še vedno redkost, napreprostejša gnojišča in greznice so skoraj povsod pod okni spalnih sob in kuhinj. To terja ureditev, vzporedno s tem pa bo treba misliti še na ureditev kanalizacije.
Skopa" zemlja ne daje dovolj kruha za vse. Zaradi tega se kraj iz leta v leto številčno manša, zapuščajo ga predvsem mladi, ki iščejo zaposlitev na Jesenicah, v Kranju in drugod. Vedno manj se jih vrača domov. Tisti pa, ki se vračajo, prinašajo v svoj rojstni kraj duh novega časa, kar jamči, da bodo tudi v Robedišču v doglednem času obračunali z vso zaostalostjo.
—dt—
Livek je poznana letoviška vas posebno našim smučarjem, ki se tako radi smučajo na valovitih teTenih kot jih ima ta kraj. Ce bi v tem kraju imeli še ostalega toliko, kol imajo pozimi snega, bi bilo življenje kar znosno. Prebivalci te vasi si znajo pomagati. V okolici in po pobočjih so lepi planinski pašniki, zaraščeni z grmovjem, ki ovira pašo in rast trave. Da bi to nadležno grmovje iztrebili, je tamkajšnja kmetijska zadruga prišla na posebno dobro idejo. Z rudnikom živega srebra v Idriji je sklenila pogodbo za dobavo večje količine lesnega ogl^a. Ljudje so se z vso vnemo lotili sekanja nadležnega grmovja. Pri čiščenju je zaposlenih 20 ljudi -in 5 strokovnih ogljarjev. Iz nasekanega grmovja bodo pridobil'. 1000 metrskih stotov oglja. Za oglie bodo prejeli okrog 2 milijona 300 tisoč dinarjev.
Prav te dni jc kmetijska zadruga na Livku pripravila pno pošiljko oglja, k', ga bo poslala Idrijskemu rudniku.
To je vsestransko koristna iniciativa kmetijske zadruge. Člani bodo imeli od tega velike koristi, saj bodo očistili zaraščene pašnike, zaposlili odvisno delovno silo v času, ko
srednje strokovne šole, 4 na učiteljišče, 9 v višjo gimnazijo, 5 v trgovino, 10 ostane na kmetiji. 1 v mornarico, 15 v pisarniške in poštne službe, 4 šivilje. To je res zelo skromna statistika, vendar pa pokaže, da se naša mladina po končani nižji srednji šoli pravilno usmerja v življenje. Prav bi bilo, če bi se več naših gimnazijcev odločilo za študij v višji gimnaziji in v učiteljišču. Ves Kras močno pogreša domačine —učitelje in uradnike z višjo izobrazbo. Vemo. da pni teh odločitvah igra važno vlogo materialna plat, upamo pa. da bo tudi to vprašanje rešeno v bližnji bodočnosti. Tudi bi bilo želeti, da bi merodajni krogi posvetili več pozornosti poslopju nižje gimnazije v Komnu. Poslopje je sicer lepe in prikupne zunanje oblike, notranjost pa je za toliko število dijakov mnogo, mnogo pretesna. Same tri učilnice so polno zasedene od jutra do večera, v zimskem času morajo dijaki od doma v temi in se vračajo zvečer v temi domov, Za izvenšolsko delo s pionirji in raznimi krožki in skupinami ni prostora, ne časa; za vse tako delo je pravi lov v opoldanskem odmoru, kar nikakor ne more zadostovati. Posebno pogrešamo fizikalno sobo, risalnico In telovadnico. Pohvalno moramo omeniti občinski ljudski odbor v Komnu, ki ima za razvoj tukajšnje nižje ginmaije pravilno razumevanje in ji daje voljno potrebna sredstva, čeprav je večkrat sam v gmotnih težavah.
Ob zaključku šolskega leta 1954-55, je priredila gimnazija v Komnu razstavo ročnih del, risb, učil, sa-moučil, zvezkov in knjig. Za razstavo jo bilo med starši dijakov in prijatelji učeče se mladine veliko zanimanje, v enem samem dnevu je bilo nad S00 obiskovalcev, ki so si obenem ogledali razstavo osnovne šole. Vsi obiskovalci so bili z razstavo prav zadovoljni. Istega dne — 5. junija — je bila v dvorani zadružnega doma v Komnu zaključna gimnazijska akademija. V prostorni, do kraja zasedeni dvorani je nastopil gimnazijski pevski zbor, ki je bil za to priložnost odlično pripravljen. Baletna skupina je nastopila v dveh točkah, igralska skupina pa je postavila na deske prav dovršeno pravljično igro »Sneguljoico«. Za prav dobro uspelo akademijo imata — poleg ra\natelja gimnazije tov. Mirka Dujca — največjo zaslugo tov. prof. Cebulec, Ukmar Marija, ki je vložila mnogo tnida v vaje baletne in igralske skupine ter tov. prof. Fakin Stojan, ki je .neumorno vadil mlade pevce. Popolno zadovoljstvo poslušalcev in nenehna pohvala nastopajočim sta bila prirediteljem v bogato in dovoljno nagrado.
V šoli so redno roditeljski sestanki, ki so vsakokrat dobro obiskani. Na koncu naj omenimo še, da obstoja na tej šoli šolski odbor, Id je posebno na zadnji seji 29. maja pokazal živo zanimanje za vzgojna in materialna vprašanja ¿jšole, zanimal pa se je tudi glede stanovanj iin prehrane učnega osebja. —oc—
ni na polju večjih del, zadruga pa bo dobila potrebna sredstva, s katerimi bodo prihodnjo pomlad začeli graditi nov zadružni hlev na Planini za okrog 100 glav živine. P. T.
"odovod za Piran in Porlorož
Vodovod v Portorožu in v Piranu v sedanjem stanju ne more preskrbovati z vodo višjih predelen', ker nima dovolj pritiska. V Portorožu pritiska vodo do višine 15 metrov nad morjem, v Piranu pa samo pet metrov nad morjem.
Okrajni vodovod v Kopni jc izdelal glavni načrt za gradnjo višinskega vodovoda za ti dve coni. V družbenem načrtu je za gradnjo predvidenih 34 milijonov dinarjev. Takoj ko bodo dokončani še podrobni načrti, bodo začeli z deli. Če bo šlo vse prav, bo gradnja vodovoda končana že do prihodnje pomladi. Novi vodovod, ki bo imel rezervoar nad Portorožem, bo preskrbival z vodo (»krog 2500 prebivalcev Belega križa, Arzc, Ficse, Pacuka ter višje predele Pirana.
Gradnja vodovoda za srednjo cono zaenkrat še ni v načrtu, ker za ta predel šele izdelujejo urbanistični načrt.	N. C.
Pred zadnjo letošnjo premiero Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru
.¡t— ÛÂ)|rJni|ijo|fpnp
lil IP M
m
Carlo Goldoni je gotovo najizrazitejši kom-ediograf italijanskega 10. stoletja. Njegovo gledališko delo nosi pečat refomiatorstva, v staro komedijo »dell'arte« je vnesel Ijud-skost, napredne elemente, neizumat-ničen kos ljudskega življenja. Italijanski literarni kritik Momigliano pravi o Goldoni ju. da je mikavna podoba stoletja, ni pa njegova stroga vest, bar je bil edinstveni Molière. Goldoni je v svojih 212 igrah sin veseloigrah postavil na oder pravo benečansko življenje, tisto, ki je daleč od doževe palače, ki se godi na ulici in na kanalu, v kavarni, pred vhodom v gledališče ali v sobici kurtizane. Med vrsticami njegovega teksta je benečansko sonce, je vonj po ribah, karneval, ples .in predvsem ljubezen.
V sLažniku« srečujemo stare maske nekdanje »commedie dell'ar.te«. ustaljene tipe, ki jih je Goldoni očistil izumetničenosti in zlaganosti in jim vdihnil sveže življenje. »Lažnika« so uprizorili prvič v Man to vi leta 1750. Tedaj so bile Benetke še samostojna republika in prva pomorska velesila. Toda čas njihovega konca se je že bližal, smrtni sunek jim je zadal Napoleon leta 1797.
Najbolj znana Goldonijeva dela •razen »Lažnika« so: »Cožotske zdrahe«, »Štirje grobijani«, »Krčmarica Mirandolina«, »Kavarnica«, »Sluga dveh gospodarjev«s »Vljudna žena« itd.
Goldonijevega »Lažnika-« si je izbralo Gledališče Slovenskega Primorja za isvojo zadnjo letošnjo premiero. Uprizorilo ga bo v Kopru na Titovem trgu pred znamenito »ioggio«, in sicer v soboto, 2. julija.
Režiral ga bo gostt iz Ljubljane ing. arch- Viktor Molka. Tovariša režiserja smo naprosili, da nam pove nekaj besed o svojih vtisih in pripravah, kar bo gotovo zanimalo aaše bralce, Rad je ustregel naši prošnji in takole je odgovoril na vprašanja:
To je Vaša prva režija z ansamblom GSP. Izbrali ste Goldonijevega »Lažnika«. Kateri, -vzroki so Vas vodili pri izbiri /tega dela in kakšen kriterij ste imeli pri zasedbi?
Ansambla GSP do danes skorajda nisem poznal. Razen nekaterih posameznikov so bili člani tega gledališča zame imena, ki so mi bila znana le po pripovedovanju. Ker režija ni samo rezultat režiserjevega kabinetnega dela, ampak v nemali meri raste iz kontakta med njim in ansamblom, sem zaradi omenjene neznanke želel z noTim ansamblom predvsem obno-riti eno svojih prejšnjih režij. Izmed teh je vodstvo GSP izbralo »Lažnikaa. In kriterij pri izbiri igralcev: najboljša možna zasedba.
Kako gledate na »Lažnika« in kakšno koncepcijo ste si zamislili pri sceni, ki bo tudi Vaša, i in pri režiji? Ali so stari prijemi klasične komedije »dell'arte« ali moderni?
»Lažnika je po tematiki današ-fijemu času že zelo odmaknjen. Zato me je zanimala predvsem njegova gledališko-zgodovinska plat. Naša predstava bo postavljena v muzealni okvir, ki bo skušal podčrtati igralski artizem komedije lideirartea in Goldonijevo gledališko reformo. »Lažniku namreč predstavlja kompromis med staro italijansko komedijo Mall'ïmprovi-sou in Goldonijevimi težnjami po karakterni komediji.
Ker ho uprizoritev na prostem, bo gotovo naše bralce zanimalo, ali se režijska in scenografska koncepcija precej razlikuje od uprizoritve na odru o dvorani. To bo namreč prav za GSP zelo važno, ker je potujoče gledališče in 71a terenu ne bo mogoče igrati nu prostem,
Uprizoritev na prostem se skoraj ne bo razlikovala od one v dvorani. Zgodovinsko okolje koprskega trga z »Ioggio«, kjer bo posavljen oder, bo le še podprlo muzealnost režijskega in scenografskega koncepta uprizoritve v dvorani. Pred gledalci bo oživela miniatura Go'-donijevega gledališča, ki ji bo mc-numentalna arhitektura trga bogat in stilno pogojen okvir dobe.
Ko smo že govorili o potujočem gledališču, kakšne so po Vašem mnenju potrebe primorskega potujočega gledališča? Njegov ¡namen, potrebe in perspektiva razvoja?
Zdi se mi, da ima GSP kot potujoče gledališče s sedežem v Kopru velike perspektive in s tem v zvezi tudi veliko odgovornost. Dve okolnosti sta zlasti zavidanja vredni močna baza razvijajočega se Kopra in njegove neposredne okolice in ogromno zaledje hvaležnih gledalcev po vsej Primorski. Takšne in tako številne publike nima danes nobeno drugo gledališče na Slovenskem.
Mislim, da je predvsem važno najti pravi ključ pri izbiri repertoarja, Radij delovanja GSP zajema v svoje območje kar najbolj raznoliko občinstvo. Zato je težko uporabljati povsod isto merilo. Koristno bi bilo opredeliti potrebe občinstva in nuditi vsakemu svoje. Tak način dela pa bi nujno zahtevalo ojačitev umetniške zmogljivosti kolektiva GSP in hkrati seveda tudi pomnožitev njegove materialne moči. Z ozirom na potrebno gibljivost in prilagodljivost potujočega gledališča bi po mojem moralo GSP v okviru izbranega repertoarja težiti za specifičnim uprizoritetvenim stilom, ki bi ome-
javal težnje posameznih gledaliških ustvarjalcev in jih podrejal potrebam polujoče gledališke družine.
Ne bilo bi odveč z iznajdljivostjo in znanjem urediti in opremiti obsežno gledališko poslopje v Kopru, ki pomeni, že takšno kot je, trdno bazo, bi pa v izpopoljnjeni obliki nudilo še veliko več možnosti za gledališko udejstvovanje. Moglo bi postati celo kulturno središče Kopra.
Ker so klimatske prilike mediteranskega podnebja v Kopru ugodne in ker je tujski promet živahen, bi kazalo misel o predstavah velikega stila na prostem razviti v načelo. Tako bi gledališče zaključe- , valo sleherno sezono z mislijo na množičnost svojega poslanstva.
In za zaključek še nekaj o sedanjem študiju. Kako poteka in kakšne uspehe pričakujete od kolektiva GSP?
S študijem sem zadovoljen. Ansambel ima veliko voljo do dela, ki jo izpričuje z izredno požrtvovalnostjo. Mislim, da bo rezultat pošteno zaslužen. Sodbo o njem pa prepuščamo gledalcem.
Na robu poročila o 2. št. „Borov" v „Primorskih novicah".
Idriji! se pripravlja m „Turistični teden'
Z ustanovitvijo Turističnega društva se je -začela -tudi Idrija vključevati med turistične kraje naše Primorske. Letos bodo priredili turistični teden od 3. do 10. julija, ki bo obsegal zelo pester spored -raznih prireditev. V nedeljo 3. julija bodo svečano obhajali Dan rudarjev, ko se bodo v idrdiiji zibrali zastopniki vseh slovenskih rudnikov. Osnovo -tednu bo daJa velika gozdarska razstava s posebnim poudarkom na zgodovinski razvoj. To razstavo pripravljajo že dve lebi, ker želijo z njo dokazati, da ima naše rudarsko mesto prvenstvo tudi v gozdarstvu, ki se je v Idriji začelo sistematično razvijati istočasno z rudnikom. Vso potrebno dokumentacijo so zbrali iz bogatega arhiva, ki sega v začetke 16. stoletja, vse tehnične naprave pa bodo ponazorili z mnogimi maketami, -ki jiih izdeluje idrijski muzej. Razstava bo razširjena še na spominsko razstavo idrijskega rojaka Nika Pirnata ter na razstavo nekaterih sodobnih slikarjev in grafikov. Razstavo bodo dopolnili še lovci, ri-fcrlči in filatelisti. 'Ker bo 'istočasno v Idriji tudi republiška razstava o zaščiti dela, bo celotno poslopje osnovne šole spremenjeno v veliko razstavišče.
Med tednom se bodo zvrstile razne kulturne in fizkultume prireditve, talco, da bo vsak dan nudil neko posebnost. V soboto 9. julija bodo ¿me-li veseli večer, kjer bodo razde-
lili tudi nagrade vs^m udahženoe/r, tekmovanja za olepšavo mesta. Zadna nedelja bo posvečena okolici, posebno prelepi dolini Idrjce v Beli, nad katero bodo' lovoi odprli novo kočo.
Zanimivo bo tudi tekmovanje črlp-karic, ki -bo že prvo nedeljo in bo menda prvič prirejeno. Že sedaj računajo z udeležbo najmanj 70 najboljših čipkanic, ki se bodo pomerile v hitrosti", čipkanja in v lepoti izdelka. Tako bomo dobili še eno prvakinjo — prvakinjo v oipkanju — ki si bo lahko nadela tudi svetovno prvenstvo!
Prepričani smo, da bo idrijski turistični teden s svojo zanimivostjo in pestrostjo privabil mnoge obiskovalce, ki že poznajo to naše zanimivo mesto, posebno pa še one, ki ga šc
ne poznajo!
L. S.
Prav bit bilo, če bi tega ne bil opazil, kajti stvar bi šla prej kakor po navadi v ,pozabo -in podpisanemu bi ne bilo treba brusiti jezika za dokazovanje. Toda najprej besedo dve o drugi številki »Borov«, ki jc imela čast zapustiti v nasledščino dve krajši, denilino »kritični poročili«, Prvo se je izlilo izpod peresa M. V,, drugo smo brali v eni zad-nj«h številk »Primorskih novic«, zapisal -pa ga je tov. Zdravko Jelinčič. Obe sta si v sodbi o kvaliteti ite druge številke diametralno nasprotni; prvo poročijo (Slovenski Jadran) meni, da so »Bori« v tej drugi številki padli na ravan, ki nima pravtlce na etiketo »revija za književnost in kulturo«, drugo pa dobesedno piavi: »V primeri s prvo številko, kakor tudi s prejšnjim letnikom, je ta . številka lepo napredovala. Brez dvoma so ji mnogo koristili prispevki starejših oseb, ki s tem kažejo pot mlajšim, istočasno pa v-isoko dvigajo vrednost revije same.«
Za neuravnovešenega človeka — dilenja! 'Kdor pa je z zavzetostjo in primernim nespokojem -zasledoval razvoj »Bojrov« od zbornika do dveh revialnih številk, se bo moral pnidruihVti mnenju Mi. V. v »Slovenskem Jadranu«, kajti druga številka — če izvzamemo nekaj resnih zapisov! — res nima mimo okusnih platnic in dobrega papirja kaj prida pokazati. B.eJetnlstika je anemična: Iima Kacinova (»Slike«) — napel retrospektivna metoda, nelogično vezanje motivov, včasih neokusna 'transkripcija v pogovorni jezik; Jože Pahor: Odlomek iz scenarija — nasilna, faktografska zadeva, nič novega, stokrat obnovljen motiv, formalno — vse prej kakor oblllka scenarija; Mara Samsa (»Zgodba o goldinarju«) — ni literatura ne po jeziku, ne -po motivu in ne po obliki. Poezija? Ne! Rajši velika usluga redakcije, ki je objavila to slabo serijzo šolskih ekspe-
Deset let plodnega dela in uspehov
»Tono Tomšič« Ilir. Bistrico
Kaj se še
Turistično društvo v Kopru je na predlog komisije za kulturno umetnostne prireditve sprejelo načrt umetnostnih prireditev v mesecu juliju. Ker je ta načrt po svoji strukturi že nekak mali festival, ga na kratko posredujemo tudi našim bralcem.
V	petek, dne 1. julija, bo v koprskem muzejskem vrtu komorni koncert dveh mladih slovenskih talentov: violinista Janeza Bokavška (13 let) in pianista Acija Berton-clja (14 let). Oba sta pred kratkim z uspehom gostovala v Trstu, pri r>a» pa ho5|ta izvajaia znamenita dela iz svetovne komorne literature.
V	petek, dne 15. julija, bo na muzejskem vrtu recitacijsko-glas-beni večer, posvečen motivu ljubezni v svetovni in domači literaturi in glasbeni dejavnosti. Navajamo imena sodelujočih: člana ljubljanske Drame Stane Sever in Mihaela Saričeva ter članica tržaškega SNG Štefka Drolčeva. Od pevcev nastopajo: sopranistka Vilma Bukovčeva, ki se je te dni vrnila z uspešne turneje po SSSR, tenorist Janez Lipušček in baritonist Vladimir Ruždjak iz Zagreba. Pri klavirju bo prof. Marjan Lipovšek.
V	ponedeljek, dne 27. julija, pa bo na Titovem trgu nastopala znamenita beograjska folklorna skupina »Lola Ribar«.
Te dni bodo izšli tudi okvirni programi omenjenih prireditev, na kar zlasti opozarjamo naše bralce.
V	desetih letih obstoja je -postalo SKU-D »Töne Tomšič« žarišče kul-'turno-prosvetnega udejstv-ovanja v Ilirski Bistrici.
Sedmi dan po osvoboditvi Ilirske Bistrice, 21. maja 1945, se je 9 Bi-stričanov zbralo na domu Franca DeJdeve in so stklenili, da bodo ustanovili pevski zbor. Pevci so prav kmalu nastopal; na raznih prireditvah, že 14. oktobra 1945 pa so priredili samostojen celovečerni koncert. Vaje je imel pevski zbor kar v kavarni, ker drugje ni bilo prostora. Potem so se preselili v gasilski dom in še marsikje so se potikali, dokler niso lansko leto dobili primerne prostore v glasbeni šoli. (Kljub temu pa je pevski zbor najštevilnejša in najaktivnejša skupina SKÜD »Tone Tomšič«. Iz leta v leto se je številčno -in kakovosbio dvigal ter uspešno nastopal na številnih prireditvah in koncertih doma in drugod po Sloveniji. Uveljavil se ije tudi na zadnjem festivalu pevskih zborov v Postojni, ob praznovanju desetletnice osvoboditve v Ilirski Bistrici pa je nastopal kot mešani, ženski in moški zbor. Danes šteje 65 članov.
V	okviru SKUD »Tone Tomšič«
se uveljavlja tudi dramska skupina, ki ije že uprizorila številne predstave, letos pa je imela dve premieri. V teiku so že dela adaptacije mestne dvorane, kjer 'bodo uredili sodoben oder primerne velikosti z vso potrebno tehnično opremo, Potrebna bi bila Je še primerna ventilacija, kajti dvorana je zelo nizka.
-Knjižnica SKUD v Ilirski Bistrici ima nad 2000 ¡knjig, nima -pa ustreznih prostorov. Prostor, kjer so zdaj knjige, je vlažen in vsled 'tega knjige propadajo.
Z vHjučitviijo mladine lansko leto je tudi godba -na pihala prebolela krizo -iin zdaj s svojimi nastopi poživlja nastope v mestu in v okolici.
Za vse te uspehe so morali vsi člani SKUD vložiti mnogo truda in požrtvovalnosti. Zlasti gre pohvala zdaj že pokojnemu pevovodji Alojzu Grmu in Dragu Grlju, edinemu izmed ustanoviteljev SKUD, ki še danes aktivno dela. Zdaj vod-i zbor prof. Marija Kirn in ima pr.l svojem delu lepe uspehe. Največjo pohvalo pa zasluži mladina, ki od 'leta 1953 pridno sodeluje pri pevskem zboru dn pri godbi na pihala.
—vel
«M«' :• :;
i-vf^
rimentov od Kanteta preko Vedri-njaka. Zajca, Breclja in Pribacn. Nekaj več pa obeta Lija Pregelj.
To je vse. Drugi prispevki so na običajnem nivoju.
To priložnost pa bi rad izrabil za potreben monolog na račun »kritičnega zapisa« tov. Zdravka Jelinčiča v »Primorskih novicah« z dne 10. junija, Pravzaprav: na račun tistega dela, ki je posvečen moji »mi-niicibežnosti« z naslovom «Slovenska narodna pesem pod giljotino-; in se glasi -tako-ie: »Okoren Se nam zel. M. Llndič s svojo razpravo ) Ezumetoičeoju slovenske narodne pesmi: danes, ko se vezi med narodi in ljudstvi tako stikajo, jc nemogoče misliti (kaj še zahtevati) na nekako fosilizacijo naše narodne pesmi, ki bi pomenila njeno popolno smrt, ker bi več ne ustrezala našemu duhu in našim zahtevam. Kritike v tem smislu je bilo črtati prav zadnje čase v našem časopisju.«
Tako pravi tov. Jelinčič! Skušal bom v naslednjem bolj jasno in — če hočete — sintetično povedati, kakšen ergo 'izhaja dz teh neugna-nih trditev. »Fosil-izacija« ali — povejmo jasno — ohranitev slovenske rodne pesmi z vsemi inačicami, z vsemi strukturalnimi potezami, 1/1-pičnim melosom in našim koloritom pomeni (če upoštevamo Jelinčičevo izumiiiteljstvo, ki nedvoumno izhaja iz oitilranega odstavka) hkrati njeno smrt. Zakaj? Ker bi (v taki obliki, op. p.) ne ustrezala našemu duhu in našim zahtevam. In naš duh, naše zahteve so — kakor lahko logično nadaljujem iiz Jelinčičeve ant'icipacije! — priredbe slovenske narodne pesmi, ki predvsem lin zlasti upoštevajo tehnične elemente naše mjo.deme »musiea nuova«: sin-kopiranje, glissandi, štiri al-i osem--taktne periode in tako naprej. Skratka: metamorfoza slovenskega ljudskega plesa al-i pesmi- v zabavno popevko, ker le-ta pač odgovarja »duhu in zalitevam našega časa«, (dokaz: Gorenjski kvartet). Sijajno! Potem pa le na delo: posta^ino grmado, jo zažgimo in nanjo pome-čimo vso Maroltovo zapuščin."), življenjsko delo, ki je prvič v zgodovini slovenskega gibno-zvočnega folklora znanstveno utemeljilo In dialektično zajelo principe irazvoja in obrambe slovenske narodne pesmi.
Verjamem, da se -pišoči človek lahko zmoti. Navsezadnje je to kaj naravno! Toda — ali je mogoče verjeti in -razumeti,, da se nekdo javno zavzema za to, da bi slovensko narodno pesem približali (Jelinčičevemu) »duhu -in zahtevam našega časa«, se pravi, da bi iz nje napravil popevko (chansone), jo tako aLi drugače aranžiral, utesnil me-lodiko, poklical na pomoč .>rutiaer-je«, ki so do obisti spregledali men-taliteto naših ljudi in to ko naprej. Sej: zat-o pa imamo Gorenjski instrumentalni -kvartet, ta simpatični ansambel, ki je v enem letu ustvaril več »slovenskih narodnih polk in valčkov 111 koračnic« kakor ljudstvo cdmo v dveh stoletjih. Potlej pa niti .nI čudno, ko se človek ustavi pred paradoksom: Koroški vestnik je v eni od svojih zadnjih številk pisal o nastopih tega kvarteta na Koroškem v -tonu, ki bi bil ustrezal tudi za najpomembnejše ljudske slavnosti. Zamislite: v pradomovini slovenske rodne pesmi!
Našim vrlim Korošcem ni kaj zameriti: ravnali so se po principih »duha časa in zahtev«. Tudi Gorenjski kvartet se tako ravna in še marsiikak spodbudni »narodni« ansambel bo šel po isti poti. Pri vsem tem pa zla-goma tone v pozabo vsa tofoslil-izacija« našega Jjudske-ga na-peva, ker -jc Marolt žal že pokojen dn s.i v onostranstvu tolmači tako početje pač kot »metodo duha časa in zahtev«.
To je vse. Pripravljen pa sem tov. Jelinčiču po svojih .skro-niimlh močeh in znanju vso zadevo prikazati na trdnejši osnovi, če bi ga pričujoča nepretenciozna beležka ne utrdi.'a v domnev», da je ravnal napak in brez tehtnejšega premisleka.
LINDIC MILAN
Pet let je sicer kratka doba. Skoraj ni v navadi, da bi slavili podobne jubileje. Toda velika dela, ki spremljajo postavitev tovarne pohištva v Novi Gorici in pet let njenih uspehov zaslužijo, da napišemo o njih nekaj besed.
Osnova za postavitev tovarne pohištva v Nova Gorici je bila vsekakor solkanska mizarska obrt, ki se je razvijala že pred šestdesetimi leti. Tii obrt se 'je postopoma razširjala. 2e 1898. leta so solkanski mizarji postavili na »Steni« prve stroje za predelavo lesa. Toda po dveh letih je poslopje zgorelo. Tedaj so solkanski obrtniki ustanovili, mizarsko zadrugo, za katero so morali jamčiti z vsem svojim premoženjem. Zadrugo je vzdrževala Obrtna zadruga v Gorici. Nagla razširitev je že 'takrat narekovala postavitev žagarskega obrata. Tak obrat so si mizarji v okviru zadruge postavili na zemljišču, kjer stoji danes nova, modema tovarna.
Za tiste čase je bil žagarski obrat v močvirnati kromberški dolinici ze-
kup.il bogataš Crooetti, ki je bil lastnik vse do 1948. leta, ko je bil obrat nacionaliziran. Danes upravlja novo tovarno nad sedemsto-član-ski delovni kolektiv.
KROMBERSKA DOLINICA JE ZNOVA ZAŽIVELA
Načrti izgradnje Nove Gorice so predvidevali postavitev novega industrijskega objekta v majhni kromberški dolinici. Spomladi leta 1948 so' zavihali rokave gradbinci »Pri-morja«, mladinske delovne brigade pa so zasadile prve lopate. Glavna direkcija lesne industrije za našo republiko pa je vodila gradnjo. Toda hkrati z' vsein tem so bila tu že prva razočaranja; zemljišče preveč močvirnato in potrebno drenaže, žele-zobetonska konstrukcija namesto lesene, pomanjkanje delovne sile, materiala in prevoznih .sredstev,
To so bili prvi trdi orehi vodstva tovarne, ki je dobilo istočasno -tudi plansko zadolžitev za žaganje lesa
nimi pogoji so začeli obratovati. Brez vode, brez prezračevalne naprave, brez sušilnice, parne napeljave in tudi brez stranišč. Vse to je bilo še v izgradnji. Električna napeljava je bila tako zasilna, da je naravnost čudež, da ni prišlo do požarov in nesreč. Ogromno so ti ljudje tvegali, vendar je sedaj vse to za njimi. Polna tri leta je trajalo, preden je začel uspešno delovati pami kotel. Šele februarja 1953. leta je za poskušnjo začel dajati pogonsko silo. Med tem časom so si pomagali s starim navadnim dimocevnim kotlom. Zaradi tega je bil v zimskih časih izreden padec kakovosti in proizvodnje.
Toda z dobro voljo in požrtvoval-
lo dobro urejen, saj je ¡Imel med drugim celo lastne sušilnice. Tako so solkanski mizarski mojstri začeli izdelovati pohištvo. Kakovost izdelkov je bila precej dobra in so si kaj kmalu utrli pot tudi v tujino. Pri tem naj navedemo, da ¡t- bila to v .vsej Sloveniji prva zadruga, ki je začela izvažati pohištvo in razne mizarske izdelke.
Med velikimi objekti, ki jih je s svojimi izdelki opremila solkanska mizarska zadruga, ie bil tudi hotel »Heluan« v Kairu. Toda dela za la objekt so bila za zadrugo usodna. Težak pritisk, ki ga je nad sclkan-skimi mizuiskimi mojstri izvajala upiava l.otela, kakor tudi nepoznavanje razmer v Kairu in drugi vzroki, so privedli zadrugo leta 1910 v likvidacijo. Močan .gospodarski temelj Solkana je bil s tem porušen, k čemur je pripomogla tudi nesloga med člani zadruge.
Zadružno premoženje si je za majhno vsoto prilastil solkanski veleposestnik in industrijalec Lenassi. Toda po njegovi smrti leta 1926 je to premoženje ostalo mestnim sirotam. Takratne oblasti pa tega niso hotele priznati in so si premoženje solkanskih sirot prisvojile. Prodale so ga tvrdti Gilberti-Collott, 'ki je preuredila mizarski obrat v žagarskega, Vse to pa je 1939. leta spet
Industrijsko poslopje
in za izvoz pohištva. Toda 1949. leta je bila ustanovljena Direkcija za lesnopredelovalno industrijo, ki je prevzela znaten del odgovornosti za pravilen potek gradenj nove tovarne ter jih tudi z uspehom izvrševala. Na vsak način je njena glavna zasluga, da je začela tovarna obratovati takoj po prvem maju že 1950. leta. Trd je bdi boj z neizkušenostjo, vendar v kromberški dolinici je začelo utripati srce solkanskega mizarstva' — nova tovarna pohištva. Nihče ni verjel, da bodo končana v tako kratkem času. Razen tega je bil mesec pred otvoritvijo tako nagajiv, da je bil ves uspeh odvisen le od desetih dni sončnega vremena. Če sedaj pomislimo, kakšnih stvari se je tedaj lotil delovni kolektiv nove tovarne, je treba na tem mestu priznati, da so imeli solkanski obrtniki veliko poguma. Toda stroji so stekli, tovarna je začela serijsko proizvajati pohištvo, kromberška dolinica pa je zaživela. Od tega je minulo že pet let, ki so tako hitro prešla, kakor bi bilo vse to šele včeraj. Vendar nova tovarna ni ostala pri tem, ta doba pomeni v njeni povesti pet letustvarjanja, graditve stavb, siste-
IMAJO SE VELIKE NAČRTE...
Ljudem nove tovarne vstajajo lasje pokonci, če se spomnijo, pod kakš-
nostjo so prebrodili, vse težave. V pogon so spravili sušilnico in prezračevalno napravo. V lastni režiji so začeli urejevati okolico tovarne in cestišča. Zgradili so slirambo za te-
koča goriva, gasilni bazen ter upravno poslopje. To pa še ni vse. Vodstvo tovarne je že začelo tudi reševati najtežjo nalogo, to je obnovo dosedanjih lesenih strešnih konstrukcij glavnega obratnega poslopja. Natančni pregledi so neizpodbitno pokazali, da lesena konstrukcija zaradi deževnice propada, Polovico del so izvedli že v preteklem letu. Letos pa s tem nadaljujejo in na koncu leta ne bo več pretila nevarnost leseni konstrukciji. Prav tako nameravajo dograditi tudi poslopja za garderobo, mehanično delavnico, skladišče pomožnega materiala in menzo. In kar je najvažnejše: izpopolniti strojni park. Doslej so si nabavili iz fondov deviz za prosto razpolaganje žc vrsto potrebnih strojev. Toda mehanizacija neprestano napreduje. Če imaš eno, ti je potrebno še drugo. Vedno večje potrebe pohištva pa narekujejo, da dvignejo proizvodnjo kolikor se da. Sedaj izdelujejo letno 7.400 garnitur pohištva. To je le 68 odstotna zmogljivost tovarne. Torej možnosti za razširitev proizvodnje so.
NAŠEMU DELOVNEMU ČLOVEKU CENENO IN DOBRO POI-IISTVO
Čeprav se je kolektiv v teh petih letih razvojne dobe komaj porajal, je vseskozi naraščalo prizadevanje za dvig proizvodnje. V petih letih so skrbni mizarji dosegli pomembne uspehe in močno povečali proizvodnje. Ta delovni uspeh ni odraz le naraščanja števila za-
PARTIZANSKA SREČANJA
JOSIP RIBIČIČ;
ÉÉililIJÉllfe; .
Bori
■poslenih, pač pa je to predvsem uspeh večje storilnosti. Poglejmo vrednostni pokazatelj: vrednost proizvodnje na člana kolektiva 'je bila 1950. leta po današnjih cenah 413.582 dinarjev, lani pa 751,560 dinarjev. Če vzamemo za osnovo tipe pohištev in za njihovo izdelavo porabljene delovne ure, pa je slika delovnega učinka, ki iz dneva v dan narašča, sledeča: v začetku 1954. leta so porabili za izdelavo izvozne spalnice 241 ur, konec istega leta 203; za spalnice »Gorica 3 DK« so zamudili lani v januarju 133 delovnih ur, v decembru le 118. Pr.i spalnicah »Gorica 2 D« v začetku preteklega leta 136 ur, na koncu pa 117. Vsekakor je to zavidljiv uspeh, ki so ga dosegli z izpopolnitvijo tehnološkega procesa, osvojitvijo ustreznega proizvodnega programa po zgoraj navedenih izdelkih in pa z racio-

nalnejšo organizacijo proizvodnje.
Po izdelkih tovarne pohištva Nova Gorica je v inozemstvu veliko povpraševanje. Četudi bi tovarna delala s polno zmogljivostjo sa no za izvoz, bi ne zadostila potrebam na tujih 'tržiščih. Dober glas o ni.aiih izdelkih pa se vse bolj šir: Najbolj cenijo pohištvo Nove Gorice o Angliji, Švici, na Švedskem, v Italiji in tudi v Zapadni Nemčiji.
To je le v nekaj besedah povedan razvoj in uspeh delovnega kolektiva tovarne pohištva v Novi Gorici. Vendar ne mislijo ostati pri tem. Imajo še velike načrte, ki pa jih nočejo obešati na veliki zvon. Vodilno vlogo, ki jo ima ta tovarna v svoji stroki v naši državi, nimajo namena zlorabljati kot monopolizem za čim-večji dobiček, pač pa njihov glavni namen nuditi našemu delovnemu človeku ceneno in dobro pohištvo.
V partizanski vojski med zadnjo vojno ¡nismo kovali samo našega jugoslovanskega bratstva in enotnosti-. Bilo je v naših vrstah tudi nekaj pripadnikov drugih narodnosti, s katerimi! sino bili slovenski partizani prav tako dobri tovariši iin večkrat veliki prijatelji. Eden najbolj znanih takih partizanov — pripadnikov drugih narodov — je bil že v zgodnji ■partizanski dobi 'Novozelandec John Denviir, ki je imel partizansko ime Frenk. Bil je znamenitost Šercerjeve brigade, dober tovariš in neustrašen borec. Poslal je kmalu komandir čete, nato pa celo komandat bataljona. V itežki borbi z Italijani iin 'belogardisti pri Krvavi peči je 'bil močno ranjen. Po zdravljenju v partizanski bolnici na Rogu je bil preko Visa iin Italije evakuiran v Egipt, kjer- so ga popolnoma ozdravili, nakar se je vrnil domov na Novo Zelandijo. Te dni pa je na povabilo Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije prišel iz svoje daljne domovine k nam na obisk i,n nedeljsko slavje v Kopru nam je med drugim pripravilo tudi veselo srečanje z njim. Pozdravila sva se kot stara znanca, ker se je -imena hitro spomnil, lik pa mu je pomagala priklicati v spomin stara fotografija iz leta 1945. saj je od našega zadnjega srečanja minilo že celih dvanajst let.
2e aprila 1942 sem bil .prvič s Šer-
Okusni izdelki tovarne pohištva
Vsi tako radi uporabljamo izraz »sončna Istra«, da je že prišel v vsakdanjo uporabo, čeprav se tudi nad tem koščkom naše zemlje včasih zberejo temni oblaki, dz katerih se usuje uničujoča toča, ima sonce prevladujočo vlogo v vseh mesecih leta. Razen teh pa imamo v koprskem okraju še posebno zavetne lege, kjer rasejo in ¡rodijo vrtne jagode. To je doma dn v inozemstvu zelo iskan sad, ki vsako lepo prinaša našim kmetovalcev prav le.pe denarje.
Ko so gore in hribi še pokriti z debelo snežno odejo, se njive str-u-njanskfih in portoroških kmetov oblečejo v belo obleko. Potniku, ki v zgodnji spomladi prvič pride v te kraje, se čudno zdi, da vidi namesto zelene pšenice cele njive jagodnih nasadov, ki že zgodaj spomladi belo zacvetejo. Dobre tri tedne nato, če je pomlad topla in zgodnja, pa bele cvetove zamenjajo — debele in dišeče vrtne jagode.
V	strunjanski dolini, v okolici Portoroža in Sv. Lucije jih gojijo že nad sto let. -Nekateri kmetovalci imajo nasade jagod, ki merijo celo
en hektar, -Naše kmetovalce bo zanimalo, če povemo, da je vrtna jagoda med vsemi kmetijskimi kulturami tista, ki daje največ dohodka na hektar. Andrej Vegliac iz Stru-njana ima v kraju Mazane nasad, ki meri približno 2-50 kvadratnih metrov, Lani je na tej površini nabral 140 kg jagod, kar bi dalo 5600 kg na hektar. Če računamo, da je dobil za kg jagod 80 dinarjev, bi prejel Ic-po vsoto 44S.000 dinarjev, če bi imel nasajenih en hektar jagod.
Vrtne jagode zorijo -postopoma in traja obiranje rdečih sadov en mesec. Vsake tri dni dozori pri vsaki rastlini nekaj plodov. Za obiranje imajo kmetje lične košarice, spletene iz vrbovih mlacl-ik.
V	okolici Sv. Lucije so kmetje pred vojno vsako jesen zasuli -jagodove nasade za dva cm na visoko s prstjo. To je jagode varovalo pred mra-
Vrtna jagoda
zom .in raznimi boleznimi. To so pripovedovali sami, ko smo jiih obiskali. Tako zasute rastline so pognale na površju nove korenine in se -nekako pomladile. Mlajši kmetje so to zasipanje opustili in po mnenju starejših ljudi sebi v veliko škodo.
-Nasadil jagod so nekoč trajali od cleset do dvanajst: let, danes pa trajajo komaj tri do štiri leta, Kmetje sami imajo o tem različna mnenja. Nekateri pravijo, da je zemlja postala utrujena, drugi, da so vzrok razne bolezni in škodljivci, tretji, da so rastline opešale in podobno. V Stranjami je leta .1929 Pie tro Bartola prinesel iz Gradeža nekaj rastlin vrtne jagode. Ta ¡nova rastlina se je hitro udomačila v tem kraju, tako da je izpodrinila prejšnjo sorto. Lani so kmetje v tej dolini pridelali 15 vagonov jagod. Do vključno 3,
•junija letos je 'kmetijska zadruga v Strunjanu odkupila že 15 vagonov jagod. -Kmetijska zadruga pri Sv. Luciji pa je v okolišu, ki obsega Beli križ, Portorož in Sv. Lucijo odkupila do 2. junija 270 stotov vrtnih jagod.
ŠKODLJIVCI VRTNIH JAGOD
Kot vsaka rastlina, imajo -tudi vrtne jagode polno sovražnikov med živalskim svetom dn nevidnem svetu glji-vic. V strunjanski dolini je neki škodljivec, ki mu domačini pravijo »torčion«, napravil že veliko škodo na nasadih. Zavod za pospeševanje kmetijstva se je z vso odločnostjo spustil v borbo proti temu škodljivcu. Podjetje »Fructus« je dalo v ta namen pol milijona dinarjev. Za vsake tri hrošče dobijo tisti, ki jih pobirajo, po en dinar. Hrošče pobira-
raijo šolski otroci in odrasli. Hrošček je podnevi skrit v zemlji in se šele ob mraku prikaže na dan. Lov na tega škodljivca se vrši ponoči.
Pred nekaj dnevi so imeli v Stru-njanu sestanek vseh članov kmetijske zadruge in drugih kmetovalcev. Na sestanku so se pogovorili o zatiranju tega škodljivca, Id ga je posebno v tem kraju zelo veliko. Pri eni sami rastlini so že dobili do 12 hroščkov. Zračunali so, da je na ja-godovih nasadili tega kraja okrog tri milijone teh škodljivcev.
Baze-n tega so jagode napadle tudi 'bolezni. Strokovnjaki Zavoda za pospeševanje kmetijstva pa zagotavljajo, da bodo še prej kot v dveh letih uspeli zatreti vse sovražnike vrtnih jagod.
ŠE VEČ JAGOD V BODOČE
Gospodarski pomen pridelovanja vrtnih jagod so spoznali kmetovalci sami. Pri. obiskih na terenu smo videli več lepiih novih nasadov jagod. Da rase zanimanje za to kulturo, dokazujejo številke: Leta 1952 -je bilo odkupljenih 35.312 kg jagod, leta 1953 je bilo odkupljenih 171.773 kg, lani. pa že 202.09S kg.
Zanimive so številke odkupa v posameznih dneh. Lani se je odkup vrtnih zagod začel 10. maja, ko je bilo odkupljenih prvih 106 kg jagod. Višek je odkup dosegel dne 4. junija, ko je bilo odkupljenih 19.751 kg jagod, zaključil pa se je dne 24. junija z odkupom zadnjih 6 kg jagod.
Zavod za pospeševanje kmetijstva in zadružno podjetje »FRUCTUS« že več let vodita med kmeti propagando za povečanje površin nasadov jagod, Zadnje čase so se strokovnjaki Zavoda začeli zanimali za Ankaran in bližnjo okolico. Sedaj preučujejo tamkajšnjo zemljo, če bi bila primerna za -gojenje vrtnih jagod.
Pridelovanje vrtnih jagod ne zahteva posebnega znanja in skrbi, Gla\no je, da je zemlja dobro pognojena in obdelana.	P. A.
in sprva naklonjena reakcionarni londonski vladi s kraljem Petrom na čelu. Tam so ljudje vedeli veliko več o Miliajloviču kot o naši borbi in Titu in šele Frenkova 'knjiga je prinesla pravo sliko položaja v Jugoslaviji, čeprav je bila pomanjkljiva in napisana skoraj izključno na podlagi njegovih osebnih doživetij pri. nas. Simpatije vseli so -takoj prešle na našo stran in Tito je .postal tudi njihov junak.
Pestra in zanimiva je življenjska zgodba Johna Deaivira-Frenka v vojnih letih. Čuje se kot roman in mno-gokje je skoraj neverjetna. Menim, da se bodo tudi naši bralci prav radi spoznali z njo, zato jim jo bom skušal povedati tako, kot sem jo slišal od njega samega v nedeljo.
Frenk je rudar. -Njegova specialnost je jamski les. Bil je srečen družinski mož in oče 'treh otrok, ko je ■moral ob ¡izbruhu zadnje svetovne vojne kot angleški vojak v vojno vihro. Boril se je na Kreti v Grčij-i že leta 1941 proti -Nemcem, ki so v zračnem desantu zavzeli otok. Bil je ■tedaj v pouličnih borbah ujet. Nemci pa so ga skupaj z drugimi vojnimi ujetniki spravili v ujetniško taborišče v Maribor. -Prvi beg od ¡tam se mu je i^onesrečil dn so ga zato Nemci spravili v samico. Drugič je bil bolj previden dn je še z dvema prijateljema s pomočjo železničarjev dosegel Ljubljano, odkoder so ga spet železničarji spravili v .partizane. Tako ga že od .Novega leta 1942 srečujemo po naših ¡notranjskih partizanskih enotah. Priučil se je prav dobro našemu jeziku in je nad leto in pol delal z namil vse tegobe in veselje partizanskega življenja. Ko je bil že v jeseni leta 1943 kot rekon-valescent v Egiptu, ga -je tamkaj »izvohal« radijski komentator londonskega BBC (British Broadcas-tmg Corporation), znani Kenneth, ki je nato Frenkovo zgodbo objavljal v nadaljevanjih preko radia, Prva neposredna posledica tega je bila ia, da je zanj zvedela njegova žena, ki je že tri leta prejemala zanj pokojnino.
Veliko zanimanje javnosti za nje-
gove doživljaje med slovenskimi partizani, ki se je pojavilo že ob objavi prvih -spominov v angleškem radiu, je tovariša Frenka napotilo, da je napisal knjigo o Titovih borcih za bodo. Prek nje se je po izidu spoznal z mnogima naprednimi ljudmi, ki so ho telil ime li podrobnejša pojasnila in je tako veliko pripomogel tudi osebno, da je resnica o Titovi Jugoslaviji prodrla ¡tudi v njegovi domovini in drugod v angleškem svetu. Frenk se je hotel na ta način oimlepše oddolžiti za vse tovarištvo in prijateljstvo, ki ga je bil deležen v najtežjih dneh minule vojne med nami.
Celih šestintrideset dni je potoval skupaj s svojo soprogo z ladjo, predno je od svoje domovine prispel v Trst in od tam k nam. V sežani se je z največjim veseljem pozdravil z narodnim herojem Jožetom -Klanj-škom-Vasjo, ki ga je tam pričakal. Z velikim zanimanjem spremlja zdaj dogajanje v naši deželi in si vse vtise pridno iin sproti vsak dan zapisuje. Pravi, da bo po svoji vrnitvi napisal še eno knjgo o Titovi Jugoslaviji. -Njegova prva knjiga »'Partizan« je bila sprejeta zelo ugodno -in je bila kmalu razprodana, čeprav je izšla v pelinšestdesettisoč izvodih, kar je za dvomiilijonski narod vsekakor velika naklada.
■Ko mi je pripovedoval o svojih vtisih in obujal spomine na nekdanje dni v partizanih, mi je potožil, da ga je najbolj prizadela novica, da je njegov najboljši prijatelj iz partizanov, za -katerega se je tudi najprej zanimal, nekdanji komandir čete Jože, v partizanih padel.
Na koncu je obljubil, da 'bo pred svojim odhodom — pri nas bo ostal kaka dva meseca — še povedal, kakšne vtise odnaša iz naše domovine. Ze zdaj pa je omenil, da ga izredno veseli dejstvo, da je na vodilnih in odgovornih položajih v našem političnem, vojaškem -gospodarskem iin kulturnem življenju povsod videl stare partizane, kar priča, da smo pri nas uspeli ostva-niti vse tisto, za kar smo se v zadnji vojni borili, Rastko Bradaškja
Partizan Frenk s svojo soprogo
cerjevci, vendar tedaj Frenka še nisem poznal -Ko pa -me je v prvih dneh leta 1943 tik pred velikim italijanskim napadom na -Pu-gled pri Ljubljani tamkaj »snel« pokojni heroj iKavčič-Nande in me priključil za nekaj časa kot radijskega poročevalca in propagandista štabu IV. zone, sem se v Šercerjevl brigadi spoznal med drugim z visokim, rdečelasim borcem, ki je lomil naš jezik z očitnim angleškim naglasom. Tedaj se nam je zdelo popolnoma naTavno, da so 'tudi taki ljudje -med nami. čutiti ni bilo prav nobene razlike in skupna borba je odpravila vsako nezaupanje al-i kaj podobnega. Dokaz je bil v tem, da je tudi tovariš Frenk. po svojih kvalitetah napredoval do komandanta ¡bataljona in je šele huda rana pretrgala njegovo vojaško napredovanje v vrstah Titove ljudske armade. Postal je tudi njen oficir in vsem njegovim znancem in vojnim tovarišem je -bilo Tesnično žal, ko ga je težka rana natrgala iz naših vrst. Storili pa smo tedaj vse, da bi mu zdravljenje olajšali. Še pozneje smo se večkrat zanimali zanj in bili smo zadovoljni, ko smo izvedeli, da se je prek angleške vojaške misije pni našem Glavnem štabu in z našo pomočjo evakuiral kot renkonvalesceret preko Dalmacije in Italije v Egipt. Pozneje nismo več slišali o njem, dokler nam ni naše konzularno .predstavništvo pred časom poslalo knjigo »Partizan«, ki jo je s .pomočjo svojega prijatelja .in na podlagi svojih beležk še iz egiptovske bolnice izdal v svoji domovini. Knjiga jc vzbudila veliko zanimanje med Novozelandci, zlasti med tamošnjimi. Ju goslavami. Odpravila je na mah vsa nasprotja med njimi, sloneča na pomanjkljivem obveščanju
ZDA, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Kitajske v Dumbarton Oaksu v
OZN pa je 24. oktober 1954, ko so pri States Departementu ZDA bile
ZDA 21. avgusta 1944. leta sklenili predložene predpisane ratifikacije.
ustanoviti novo mednarodno organi- Sedež OZN je v New Yorku,' kjer
zacijo. Predlogi, ki. so jih na tpj kon-	je bilo leta 1950 dograjeno veliko
ferenci sprejeli, so bili predloženi	upravno poslopje, ki ga je videti v
konferenci Združenih narodov, ki je	doljnjem levem oglu na naši sliki. ' bila v San Francisca od 25. aprila do
11'; 3 K 5SB3ÍI1
^	^ i» ^ ^ S-- \ s-í- V % % It
Druga svetovna vojna je pokazala,	26. junija 1945. leta, ko je bih pod-	|
da Društvo narodov ni. bila dovolj	pisana Ustanovna listina Združenih	|
učinkovita mednarodna organizacija,	narodov. Podpisali so jo zastopniki.	1
ker ni mogla preprečiti oboroženega	petdesetih držav, med katerimi je bi-	1
spopada. Zato so že na konferenci	la tudi Jugoslavija. Pravi rojstni dan	1
/ r i A / ,-> I t 1 - s-, D • i - , - C — . —i _ 7 _	T nT	«	J	t. t	« ^ i «
(Odlomek)
§j Partizan Dren, ki sta mu sledila Mara in Peter, je = okrog polnoči stopil iz gozda na rob planine. Položil = je svojo culo na tla in naslonil brzostrelko na deblo stare
s smreke. .
| »Kar odložita,« je dejal in sedel na mahovnaia tla, | «tu bomo legli in počivali nekaj ur. Ob zori moram* i naprej, Cez noč smo tu na varnem, šele čez dan «e bodo 1 morda fašisti ojunačili in jo udarili za nami.« g »Ali res misliš, da je tisto streljanje, ki smo ga sli-| 6ali med potjo, veljalo -nam?« je vprašala Mara in sedi» = k Petru, ei se je bil zleknil po tleh in se naslonil n« § culo.
== »Seveda nam, komu pa?« je odgovoril Dren in legel i vznak. Prekrižal je roke pod glavo in gledal v zvezdnato 1 nebo. »Deimonte in tisti njegov pajdaš sta najbrže štela g minute in čakala v sobi, da mine ura, Iz previdnosti | sta morda dodala še pol ure, preden sta si upala iz hiše. | In ko sta povedala v vojašnici, kaj se jima je pripetilo, § so začeli fašisti po stari navadi streljati na slepo v gozd.« | »Ne vem, kaj bi dal, da bi videl obraze fašistov, ko g sta prišla vklenjena mednje,« je menil Peter in se. = zasmejal, da je pozabil na utrujenost in zaspanost, ki mu g je vso pot zapirala oči.
»Najbrž so bili divji, pa ne samo na nas, ampak | tudi na onadva, ker sla se tako slabo odrezala. Zdi se, g da je hotel Deimonte vse sam izpeljati in je drugim 1 zamolčal, kar je vedel, da ne bi bili še drugi deležni g slave. Ako ne, bi jih bilo prišlo vsaj deset. Za to bo go-I tovo še dajal odgovor svojim!« je dejal Dren, I	»Prej s'i obljubil, da boš povedal, zakaj si Delmonteja
1 (klical za Podgorca,« se je Mara obrnila k Drenu, I	»Ali ne bi raje zaspali in se jutri pomenili o tem?«
= je zazehal Dren,
E	»Ne, preveč sem radoveden! Le povej, tačas izvleče*
| ,iz cul odeje, da nas ne bo zeblo. Hladno postaja in tudi | rosno bo proti jutru.«
i	»No, prav!« je odvrnil Dren. »Deimonte je bil nekoč
| res Podgorec, doma iz tistih slovenskih krajev, ki jih S je Italija dobila po prvi svetovni vojni. V naši enoti je i -tovariš, ki je iz iste vasi in pozna vs'o zgodbo teh _Del-| montejev, nekdanjih Podgorcev. Očeta Podgorca so fašisti | ikakor mnogo naših ljudi premestili daleč v notranjost 1 Italije, menda nekam v Kalabrijo. Tam mu je kmalu I umrla žena. Takrat je bil njegov sin, ki ga poznate za | Delmonteja, komaj zrel za šolo. No, oče Podgorec, se I je spet oženil, to pot z Italijanko. In .ko je izšel ukaz, | da se morajo vsi slovenski priimki izpremeniti v italijan-1 ske. se je sll-ari Podgorec izprevrgel v Delmonteja, mali | Janezek pa je postal Ginno. Potem si lahko mislite, kako I je bilo: Doma je Ginno samo še z očetom tu pa tam I Izpregovoril kakšno slovensko besedo, pa še to samo prva lepi ta — kajti tudi oče mu je ¡kmaLu umrl — s krušho materjo, | s sošolci in povsod drugod je čebljal samo italijanski. | In ko je fašizem začel loviti mladino v Svoje mreže, je 1 tudi njega omamil in ga nazadnje omrežil. To je vse. Dozdaj se morda niti ni zavedal, da je izdajalec lastnega rodu. Najbrž je verjel, da bi morali biti Jugoslovani srečni, ker sta prišla fašizem in laška kulLura mednje. Morda bo po sinočnjem doživetju šel vase in spregledal.«
»Zato torej si jima prizanesel!« se je zamislila Mara.
»Ne samo zato.« je odkimal Dren. »Ako bi bil z njima obračunal, bi s'e danes fašisti maščevali nad vso vasjo, ker bi mislili, da so ju vaščani. Najmanj dvajset moških bi postrelili. Tako pa jim bosta povedala, d» so ju napadli partizani. Seveda bosta trdila, da je bilo partizanov kot listja in trave!«
»Saj res!« se je spomnil Peter. »Delmonteju si rekel, da čaka v zasedi na stotine partizanov okrog kovačije. Mi pa nismo srečali nobenega!«
»Seveda ne! Kako jih boš -srečal, ko pa ni nobenega. bilo?« se je zasmejal Dren. »Ko bi bila onadva vedela» da sem sam, bi ne čakala v strahu, da mine ura, ampak bi zdirjala v vojašnico takoj po našem odhodu. Mi bi morali presneto hiteti, da bi ubežali kroglam, ki bi jih Ikmalu sipali v gozd. Tudi ne vem, ali bi tvoji trije od Rdeče pesti lahko neopazno prišli domov , . . Hm, da ... . Rdeča pest! 2e nekajkrat sem te mislil po poti vprašati, pa si me vedno zmotil s tem, da si pripovedoval, kaj vse ste nalkuhaLi fašistom, kitko sta se sprli zaradi Mare lin kako si jo opazoval, ko je hodila k meni v gozd po navodila. No, pa zdaj povej: Zakaj ste si izbrali tako ime?«
»Zato, ker ima bes'eda past štiri črke, Vsaka je začetna črka imena enega izmed štirih, ki smo se združili,« je razložil Peter.-»Piva črka je p, to ,sem jaz: Peter: druga je e — to je Edo; tretja s — Stanko: četrta t — Tine.,«
»Glej jih prebri-sance!« s'e je zasmejal Dren,
»Jaz in Mara pa sva mislila, da vas je pet, kakor je v pesti pet prstov. Tudi fašisti so tako mislili. Sele sinoči sem podvomil, ko sem videl, da ste samo štirje. Ampak, zakaj ravno Rdeča pest in ne morda Črna, barva noči, ali Zelena, barva upanja?«
»Da naj bo Rdeča, sem predlagal jaz,« se je pobahal Peter. »To pa zalo, ker sem videl, kako je oče nekoč pogladil rdečo ruto in dejal: .Zapomni si, Peter, take zastave bodo prej ali slej vihrale po vsem svetu. To je barva svobode, pravice in enakopravnosti! Ponovi, kar sem rekel!' In moral sem ponoviti njegove besede. Nikoli več jih ne bom pozabil. Fašisti so potem odnesli tisto ruto in vse, kar je bilo pri nas rdečega. Zato sem predlagal, da bodi naša pest Rdeča pest!«
»Skoda tvojega očeta!« s'e je zamislil Dren. »En sam dan prej, preden bi bil moral z vama obema vred odit' med partizane, so ga odgnali!«
(Nadaljevanje na 11. strani)
Zabawm^ i rte ra tu psi, Fad i o
«
m filmi gspi ©tFotowi vzgop
BRANJE ZABAVNE LITERATURE
Vestni roditelji navadno ne vidijo radi, da njihovi otroci berejo zabavne stripe .in knjige, ker so mnenja, da le-ti kvarijo okus njihovih otrok za dobro literaturo s tem, da jim polnijo glavo z mračnimi, nezdravimi pustolovskimi mislim!, da jih cele dneve zasužnjujejo v hiši. da jim ne pustijo časa za naloge in za učenje ter da končno to tudi stane precej denarja. V vseh teh obtožbah jc tudi nekaj Tcsnice. Toda če si otrooi nekaj želijo, pa naj bo ■to tudi zabavna literatura, sladkarije ali jazz-glasba, moramo pač s tem računati in poskušati otroka razumeti. Mnogo bolj je koristno in pozitivni) za otrokov razvoj, da mu zaželene stvari nudimo potem v čim boljši obliki, kot pa da mu jih enostavno prepovomo ali jih celo nervozno in diktatorsko od tega odtrgamo.
Otroci v vsej svoji razvojni dobi čutijo veliko željo, da bi se izkazali s čim velikim in da bi tako dokazali, da so že odrasli. V svojih zgodnjih letih se zadovoljijo s tem. da starejše posnemajo: vozijo avtomobile, so trgovci, zdravniki, učitelji in drugo. Ko začnejo hoditi v šolo, se življenje njihove domišljije le malo razlikuje od njihovega stvarnega življenja. Ure in ure potrebujejo za to. da sami sebe prilagajajo šolskemu življenju in da si med svojimi šolskimi tovariši najdejo prijatelje. Ko zvečer šc budni ležijo v postelji, jih njihova prebujajoča se neodvisnost sili, da razmišljajo o svojih delili in prepričani so, da nimajo nič skupnega s dolgočasnim življenjem njihovih staršev ali sosedov. Prepričani so, da sami vedo, kaj in ¡kako je prav, pre.nleva.jo pravice, Id so jih slišali, kjer dobro vedno zmaguje. Toda zgolj pravljični motivi ne zadoščajo več. Domišljija gre dalje, sanja o hrabrili pustolovščinah in vročih bitkah. Takrat seveda postane tudi zabavna in pustolovska literatura »kruli in voda« tega razvaja. "
Popolna napačno je, če mislimo, da otroci vseh tistih divjih pripovedk ne razumejo. Ljudje, ki jih pišejo in ilustrirajo, uporabljajo vse tisto, za kar so dognali, da otroke najbolj zanima In kar si najbolj želijo. Izobraženim .in odraslim osebam se zdijo te zgodbe surove, nepopolne in pomanjkljive v literarni vrednosti in brez kakršnegakoli idealizma. Toda to samo kaže, da so odraslii pač na drugi stopnji razvoja kot desetletni otrok. Psihologi pravijo, da otrok mora skozi dobo nemirnih in razburljivih pustolovščin, kjer nadčloveška moč in pravica vedno zmagata v zadnjem trenutku, preden postane sposoben za resno literaturo.
Nobenega vzroka ni, da bi se bali, da bo taka literatura odvzela otroku smisel -in okus za pravo književnost v poznejših letih, prav tako kot je napačno misliti, da otrok ne bo znal hoditi pokonci, zato ker je najprej plezal po vseh štirih. Seveda je razumljivo, da niste navdušeni, če vaš otrok toliko bere, da nima časa za sprehode ali za učenje. Toda prav tako ne smete želeti, da bi vaš otrok bral v teh letih samo dobro in resno literaturo. Seveda pa morate pri branju določiti meje: samo toliko zabavne literature tedensko ali samo določene ure dnevno. Nikoli ne smemo pozabiti, da tudi resen in notranje urejen otrok lahko za nekajj časa utone v želji po zabavni literaturi, toda to je prehod-
nega značaja. Na drugi strani pa imamo otroke, ki se popolnoma predajo svoji fantaziji, živijo v napetih pustolovščinah, knigam, radiu in filmih. Tak otrok potrebuje pomoč staršev in tudi pomoč šole. potrebuje prijateljstvo in igre. Vsekakor pa morajo imeti starši kontrolo nad literaturo svojega otroka, kajti veliko je škodljivih knjig, ki lahko rodijo slabe posledice.
RADIJSKI PROGRAMI
Otrokovo navdušenje za radio je za nekatere starše problem. Prva težava je 7, otrokom, ki se tako boji razburljivih pripovedk, da ponoči no moto zaspati ali da ga tlači mora. To je bolj pogost pojav pri mlajših otrocih, ki poslušajo radio, tam okrog petega in šestega leta. Toda občutljivi otrok z bogato fantazijo se lahko vznemirja tudi v poznejši dobi. V takih hudih primerih bi bilo dobro, da starši preprečijo otroku poslušanje takih 'razburljivih stvari in da mu to razumljivo obrazložijo.
Dnigi problem je zopet otrok, ki se kar prilepi na radio in ga posluša od jutra do večera. Zvečer ga z veliko muko spravimo spat- Otroku se zdi škoda časa za jed in za spanje, kaj šele za naloge in učenje. Starši morajo otroku razložiti, kako mora biti čas pravilno razporejen. Pri tem skušajte doseči z otrokom sporazum in potem ga ne opominjajte kar naprej, kadarkoli posluša radio. Nekateri otroci opravljajo svoje delo .prav tako dobro, čeprav je radio odprt in to trdijo tudi številni odrasli. Res je, da se naredi manj, če jo govorni program, kol pa če je glasba. V splošnem, tu _ naj starši upoštevajo otrokovo delo: če so
V
Nekdaj si nobena gospodinja ni mogla predstavljati pranja brez pepela. V pepelovem lugu postane perilo v resnici lepo belo. Lug lesnega pepela ni dober samo za pranje, temveč je odlično sredstvo za čiščenje kovinskih stvari. Predmeti iz cinka postanejo kot novi, če jih poribamo z vrelim pepelovim lu-gom, potom zdrgnemo z drobnim kositrnim peskom.
Razen tega pa je pepel tudi lzbor-no sredstva za rahljanje zemlje na vrtovih, ker hkrati uničuje poljski
mrčes.	r
Koristno uporabljamo pepel tudi za čiščenje svetle plošče pri štedilniku, To delamo na ta način, da namočimo vlažno krpo v pepel od oglja in z njo zdrgnemo plosco. Nato jo dobro obrišemo in še enkrat zdrgnemo s suhim pepelom.^ Na ta način dosežemo lep blesk našeg;i štedilnika.
Nekateri uporabljajo pepel tudi za konserviranje. V presejan in hladen pepel zagrebejo melancane, paradižnike, jajca itd. in tako ostane zelenjava še dolgo časa sveža.
Pepel je poleg tega tudi priporočljivo sredstvo za čiščenje ovratnikov pri moških suknjičih in plaščih, ki je precej pusto in zamudno dolo. V ta namen si pripravite pepelovo vodo in sicer takole: v posodo dene-mo 5 žlic presejanega pepela (samo lesnega), na katerega polijemo 1 liter mrzle vode. To pustimo čez noč stati. Naslednji dan precedimo m S preccjeniim očistimo ovratnike, ki jih nato je splaknemo s čisto vodo.
njegove .naloge v redu, če so ne brani sprehodov, v redu večerja in gre ob svojem času v posteljo, mu nikoli ne branimo, da posluša radio, in sicer karkoli želi. Tega otroku ni treba zameriti, niti ga ni treba zaradi tega kregati. Pustolovske pripovedke, ki ijih mogoče posluša in sc nam zdijo nekoristne in nepotrebne, zanj pa so neizčrpni vir fantazije in izkušenj in tudi to pomaga graditi njegov značaj. Ne smemo pozabiti, da je celo to del otrokovega družbenega življenja in da pozneje o tem ra.zpravljo s svojimi prijatelji, kakor razpravljamo mi mogoče o knjigah, športu in novicah.
FILMI
Pustolovske pripovedke na platnu imajo ist". učinek kot zabavna literatura in radio. Prav gotovo ni umestno braniti otroku, di bi videl primerni film v nedeljo popoldne. To velja nekako od sedmega do dvanajstega leta. Potem mu lahko že dovolimo tudi zgodnje večerne predstave, toda ne več kot enkrat tedensko. Popolnoma neprimerno in nezdravo pa je peljali v kino majhne otroke. Psihologi so tudi mnenja, da je film zelo tvegano sredstvo za otroka pod sedmimi leti. To, kar imamo mi le za filmski program, pomeni za otroka resnično življenje in to lahko deluje pri težkih filmih
tako, da škodljivo vpliva na otrokov razum, kajti otrok pri štirih ali petih letih ne razlikuje dogajanja na platnu od resničnega življenja. Čarovnica na platnu je zanj prav tako grozna, kot bi bil za nas živi razbojnik, ki bi nam strcgel po življenju. Zato majhnih otrok ne jemljite s seboj v kino, če niste prepričani, da v filmu ni nič takega, kar bi ga lahko prestrašilo. Se več, niti starejših otrok ne peljite v kino, če se baje strahov in čarovnic ter razburljivih prizorov.
Čudile se boste, kako hitro bodo izginili vsi madeži. Če vam ostane še kaj tekočine, jo lahko shranite v steklenico, da imate vodo za čiščenje tudi za drugič pripravljeno.
Drobm nasvete
Sedaj, ko je začelo sonce malo bolj pripekati 'iin dozoreva raznovrstno sadje, je prav, da sc malo pomenimo o njegovem pomenu, zlasti pa o koristi, ki jo imamo od, pravilnega in zmernega zauživanja sadja, o njegovi hranilni in zdravilni vrednosti.
Sadje ni luksus, kakor navadno sodijo nekateri, ki stojijo življenju ob strani. Sadje je potrebno in sodi k normalni prehrani slehernega človeka. Njegova zdravilna vrednost ni samo v vitaminih, rudninah, in lah-koprebavljive.m sladkorju, temveč tudi v dragoceni aroma in neskončni harmoniji vseh sestavin, kakršne ne premore noben drug naravni produkt.
Človek si je vzgojil sadno drevje in ga prilagodil svojim potrebam v življenju. Pri tem pa je zbiral predvsem tisto, kar mu je najbolj dišalo.
Sadeži vseli vrst so v pretežni večini sestavljeni iz vode. Vendar te »vode« ne pijemo, temveč jo jemo in v tem je tudi bistvena razlika med uživanjem sadja in pijač. Voda iz sadja, tka. jo srkamo, prihaja v telo v obliki mezgovine, ki nam če-sto nmogo bolj prija kakor čista pijača. Tako dobi naš organizem vse tisto, kar se pri predelovanju sadja lahko izgubi sladkor, vitamine in druge dragocene snovi. Sadje nam organizem, zlasti prebavne organe opere, izoisti in prenovi.
V sadju je predvsem mnogo sladkorja v prirodni obliki, glukoze. S sladkorjem, škrobom in maščobami, ki jih vsebujejo posamezne vrste sadja v različni obliki in množini, prihaja v naše telo energija, ki mu je potrebna za vzdrževanje življenjskega procesa, Kalorije, ki jih sadje posreduje človeškemu organizmu, niso pri vseh vrstah sadja enake.
Odrasel človek, Id tehta okrog 70 kilogramov, potrebuje za navadno delo 3300 kalorij dnevno. Pri njegovi .prehrani je sadje zelo hvaležno, posebno zaradi svoje sladkorne vsebine, Kilogram grozdja, fci ga po-užijemo, nam lahko nadomesti, četrtino dnevnega obroka hrane, poleg tega pa nas še prijetno osveži.
Sedaj imamo na trgu že nekaj tednov češnje, češnje vsebujejo malo maščob, soli in beljakovin, prav zato pa so koristne za vse, ki bolehajo na ledvicah, mehurju aH revmatiz-mu. Za bolnike s srčnimi 'boleznimi je priporočljiv češnjev kompot, ki ne napenja. Ker vsebujejo češnje le malo maščob, so idealne tudi za shujševalno kuro. Na češnje seveda ne smemo piti vode, da ne nastanejo prebavne motnje, pač ,pa ne škodi mleko v majhnih količinah, Češnje v mleku in sladkane z medom so priporočljive zlasti pred spanjem.
Gozdne jagode, tako sadež kot njihovo listje, uporabljamo za zdravilne kure. Gozdne jagode so dobri pomočniki pri težkih napadih pu-tike in pri pljučnih obolenjih. Sladkor v njih je tako lahko prebavljiv, da jih lahko uživajo tudi diabetiki. Pri raznuh črevesnih obolenjih gredo beljakovine .jagod direktno v kri in pomagajo pri koprivnici ali urtikari-ji. Njihov okus je prijeten in je le malo ljudi, ki ga ne prenesejo. Pripravljene s sladkorjem, mlekom, sladko ali tolčeno smetano, pa zadovoljijo tudi najbolj izbirčen okus.
Boro\-nice so že znano zdravilo in to popolnoma upravičeno. 2e v starem veku so jih uspešno uporabljali proti griži. Prekuhane so primerne tudi za sladkorno bolne. Zlasti pa so borovnice s svojo bogato vsebino priporočljive za otroke, kakor 'tudi maline, ribez in robidnice.
Marelice in breskve so že pred dva tisoč leti prinesli iz Turkesta-na. V starem Rimu so cenili breskve kot veliko dragocenost, dandanes pa j'ih imamo povsod, kjer uspeva vinska trta. Marelice in breskve so zlasti koristne za bolnike s srčno boleznijo, pomagajo pa tudi pri putikl, pri boleznih jeter, žolča ter obvarujejo pred vnetjem ledvic. Ni pa priporočljivo zauživanje breskviniih jedrc, ker vsebujejo prusko kislino, ki lahko pri večji količini jedrc povzroči zastrupi jen je.
Vedno je dobro, če imamo pri hiši sleklenico dobrega likerja, s katerim lahko postrežemo gostom, pa tudi domačini. Pogostoma je kozarček dobrega likerja tudi zdravilo, ki se dobro prileže žlasti slabotnim, če jim zdravnik ni popolnoma prepovedal uživanja alkoholnih pijač. Na kupljen liker se ne .moremo vedno zanesti, da jc pristen. Zato ga marsikje Taje napravijo doma.
Češnjev ali v iin je v liker napravimo takole: 1 kg lepih zrelih češenj ali še bolje višenj stoloite in dajte v steklenico s košoicami vred. Na-sujte povrh pol kg sladkorja in na vse nalijte liter dobrega vinskega žganja (tropinovca). Steklenico zamašite 'in postavite za tri tedne na sončen prostor. Potem liker odcedite v primerne steklenice, zamašite in spravite.
Pelinkovec za domačo uporabo delamo tako, da v žganju namočimo nekaj vejic pelina, primešamo potem po okusu z vodo kuhani sladkor .n vse skupaj precedimo.
Metin ali tnelisni. liker pa napravimo takole: vzemite majhen krožnik menic ali melise .in lupine c le pomaranče. Vse narežiite na drobne rezance in natrosite v steklen;co. povrh .nalijte liter dobre sJMvovke al.i vinskega žganja in postavite za sedem ali deset dni na sonce. Potem pa sok odcedite in primešajte pol kg s četrt 1 vode kuhanega in oslajenega sladkorja, dobro premešajte in spravite.
Likerji so uporabili šele čez nekaj časa, kadar so se uležali.
Garderoba za počitnice. S kombinacijo in p rak ličnostjo boste primerno obl vsako priliko pališče, šport
in obisk lokalo
lahko
'ečene za — za ko-spr( "hode
Ključavnice lepo očistimo tako, da jih izp.ihamo s sesalko za kolo in nabrizgamo vanje malo olja.
Kvačke so nevarno orodje, zlasti če jih dobi otrok. Ko jih ne rabimo
več, jih vbodimo v mehak zamašek. *
'Neprijeten vonj po čebuli odpravimo z rok tako, da jih zdrgnemo s kuhinjsko soljo in splaknemo v mlačni vodi.
D ve popoldanski ali večerni obleki
ZbRflVNIŠKI KOTIČEK
Rdečke - nalezljiva otroška bolezen
Rdečke spadajo med otroške nalezljive bolezni, ki jih povzroča poseben virus. Torej so le znak okužbe s tem virusom, ki dobi svoj viden izraz v spremembah na koži in na bezgavkah.
Otroci nalezejo to bolezen naravnost od obolelega. Le redkokdaj sc bolezen prenese s predmeti, ki so jih rabili bolni otroci, ali po zdravi osebi, Id je bila v stiku z bolnikom. Inkubacijska doba, to je čas od okuženja do izbruha bolc-zni, traja dva do tri tedne. Bolezen je nalezljiva od zadnjih dni mkubacije do takrat, ko izgine izpuščaj. Rdečke puščajo trajno odpornost.
Bolezen spoznamo včasih laže, včasih teže. Pni spoznavanju oklevamo včasih med škrlatinko in ošpicami, med raznimi zastruplje-nji. zlasti pa med izpuščaji, ki se pojavljajo po zaužlvanju nekaterih zdravil. Vendar pa imajo rdečke nekatere posebne značilnosti, ki nam olajšajo snoznavo. Izpuščaj se pojavi hitro in se lahko usuje večkrat zapored. Najprej ga opazimo za ušesi, nato na čelu in na ličili. Sestavljen je ,iz različnih peg, kakršne opazimo tudi pri ošpicah. Vendar pa so te pege manjše in niso tako rdeče ter so večinoma bolj modrikaste, skoraj vijoličaste. Izpuščaj je tudi bolj okrogel, pege se največkrat ne spajajo med seboj. Le na licih se včasih spojijo
v manjše marogaste in mrežasto ploskve. V ustih največkrat ni nobenega izpuščaja, v čemer se ta bolezen loči od ošpic iin škrlatin-ke, kjer večino najdemo izpuščaje tudi v ustali. Značilno za rdečke je nabrekanje bezgavk po vsem telesu. Zlasti opazne so otekle bezgavke za ušesi, na zaglavju, na zalilku, pa tudi drugod, na primer v komolčnem, kolenskem, pazduš-nem in dimeljskem pregibu. Včasih tudi otečejo bezgavke, še preden se pojavi .izpuščaj.
Otroci, ki imajo rdečke, večinoma ne potrebujejo kake posebne nege. V času bolezni pa naj bodo doma in naj ležijo, če imajo vročino.. Po dveh tednih, računajoč od pričelka izpuščaja, smejo otroci zopet v otroško družbo.
Čeprav štejemo rdečke med otroške bolezni, so lahko nevarne tudi odraslim, in to zlasti bodočim materam v prvih mesecih nosečnosti. Pokazalo sc je namreč, da noseče žene lahko splavijo, če se okužijo z rdečkami. Če ne splavijo, pa se lahko zgodi, da je njihov plod nepravilno razvit, da se rodi otrok s prirojenim! napakami na živčevju, na čut ¡lih ali na srcu. Potemtakem rdečke niso le nekakšna nevšečnost. ki bi ne bila prav nič nevarna in bi jo lahko podcenjevali. Zato jc vsak otrok, kakor tudi odrasel človek, ki ima rdečke, nevaren bodočim materam.
Prejšnji četrtek se je začelo v Beogradu drugo povojno mednarodno atletsko prvenstvo mesta Beograda. V slovesnem sprevodu so korakale izbrane ekipe Vel. Britanije, Grčije. Madžarske, Zah. Nemčije, Poljske, Turčije, CSR in Jugoslavije. Sodelovali so atleti svetovnega merila, kot so Emil Zatopek, njegova žena Dana. Janeček, Rozsa-volgyi in drugi. Zal, da ni bilo še Švedov in Rusov, pa bi bila zbrana v Beogradu vsa evropska atletska elita.
Značilnost, tega atletskega tekmovanja so bili dobri rezultati. Ob močni mednarodni konkurenci so se spet močno afirmirali domači atleti.
Tablica rekordov: izenačen slovenski rekord Lorgerja na 1000 m (10,6). Nov slovenski rekord Vipot-nika na 800 m (1:51.3). Dva neuradna državna mladinska rekorda: Sarajlič na 1000 m 2:34,3 in Budim-ski x skoku ob palici 400 cm. Nov ■jugoslovanski rekord Stritofa na 5000 m, 14:18.6, poljski rekord na 300 m Levandowski 1:50.5. turški rekord na 5000 m Kokpinar 14:27.0, turški rekord na 1500 m — Onel 3:49.6 in navsezadnje š-s nov evropski .rekord madžarskega atleita Roz-savolgyija na 1500 metrov — 3:42.2. • Skoda, da je bil atlet številka 1 Zatopek bolan. Toda nastopil je .■¡kljub krčem v želodcu, da ne bi razočarali številnih gledalcev, ki s'o prišli na stadion morda prav zaradi njega. Tekel je le zaradi publike.
Številni strokovnjaki menijo, da bo morda prav 'to tekmovanje pomenilo nekakšno prelomnico v jugoslovanski atletiki, ki je lani preživljala krizo.
Jugoslavija na 8. mestu
V Budimpešti so se zaključila tekmovanja za evropsko prvenstvo v košarki, na katerem je sodelovala tudi naša državna reprezentanca. Po zmagi nad Francijo, smo prišli v finale. Razen, nas in Italije so se plasirali v finalna tekmovanja same vzhodno-evropske reprezentance, ki imajo za seboj tedne in tedne špartanskega tr.aninga.
Večji, uspeh naših košarkarjev je bil vstop v finale in zmaga nad ekipo CSR. Nekaj časa smo bili na -predzadnjem mestu, po dramatični borbi z Italijo, ki smo jo zgubili
Jugoslavija v finalu
Prejšnji teden se je začelo v Bu-zkarešti evropsko prvenstvo v odbojki. Na kvalifikacijskih tekmah so igrali naši reprezentanci v drugi skupini, v kateri je tudi favorit prvenstva, CSR. Brez Hežave smo povozili ekipi Egipta in Avstrije, v dvoboju s Cehi smo se pa pošteno popekli — 3:0. (En set se je končal celo 15:1 za CSR),
Prvo moštvo, s katerim smo se •srečali v finalnem tekmovanju, je bila reprezentanca Romunije, Po dramatičnem zadnjem setu (17:15), smo zmagali z rezultatom 3:2.
je
Tekmovanja za državno prvenstvo v nogometu za sezono 1954— 1955 so končana. Naslov državnega prvaka si je že trtjič po vojni priboril »majstor s mora«. Čeprav zadnje dni ni igral kdovekako navdušujoče, je vendarle ostal na čelu lestvice. V poslednji tekmi, 19. junija je igral na domačem igrišču ¡Enajsitorico Radničkega je matiral brez težave. Ostali dve častni mesti si delita BSK in Dinamo, medtem ko stojita oba popularna beograjska kluba, Crvena Zvezda in Partizan na četrtem in' pestem mestu. Iz nadaljnih tekmovanj v I. ligi sta izločena Lokomotiva in Var-dar.
Čeprav je do olimpijskih iger v Melbournu še daleč, so priprave nanje že sedaj mrzlične. Pred krat-
Ob priliki bridke izgube naše dobre mamice Marije Krast iz Pim-na, Fornace 7, se izkreno zativalju-•jemo vsem znancem m darovalcem cvetja, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre delovnemu kolektivu indiiavi, sitega pnd-jelia Salvetti Pirin za moralno in gmotno pomoč in /.a poslovilni ro-vor pri odprtem g-.>bu tov. Cizlju. Družba Krast Pir«..,
'kim je zasedala v Amsterdamu posebna komisija FIFA, da bi določila način izvedbe nogometnega prvenstva. Ker lahko igra v Avstraliji le 16 državnih reprezentanc, prijavilo se jih je pa 28, bodo potrebne kvalifikacijske tekme. Izžrebali so pare, pri čemer so upoštevali geografsko lego. Za nasprotnika naši državni enajstorici je določil žreb reprezentanco Romunije.
nastop
//
a
V počastitev 10. obletnice osvoboditve je bil zadnjo nedeljo v Sežani telovadni nastop »Partizana«. Pred nastopom so šli vsi nastopajoči v sprevodu skozi Sežano na igrišče Tabora. Pred 800 gledalci je nastopilo 550 telovadcev. Na sporedu so bile proste vaje, vaje na orodju in atletika. Najbolj uspela točka je bilo »Titovo kolo«, ki ga je plesalo vseh 550 tekmovalcev, le s tremi koši razlike (66:69), smo zasedli osmo mesto.
Prvi so Madžari, za njimi CSR, dosedanji svetovni prvak ZSSR je 6ele na tretjem mestu.
V	nedeljo je bila v Ajdovščini zaključna nogometna tekma med domačo enajstorico in Taborom iz Sežane.
Obe moštvi sta bili resni kandi-daJt za naslov »Primorskega prvaka«. Zato ni čudno, da je tekma vzbudila toliko zanimanja.
V	začetnih udarcih je bil sežanski vratar kar dobro zaposlen. Šele čez kakih dvajset minut je Tabor uredil svojo napadalno vrsto. Uapeh se je pokazal v drugem polčasu, ko je Planinšček I. zabil prvi gol. Cez dobrih 10 minut je padel še drugi gol. Kljub naporom in lepim akcijam domačinov, je ostal rezultat nespremenjen 2:0 za Tabor!
V	predtekmi sta se pomerili mladinski' enajstorici iz Ajdovščine in Sežane. Mladinska ekipa Tabora je doživela katastrofalen poraz — 7:0.
Okrajni odbor SŽDL v Kopru in zletni odbor pokrajinskega zleta Partizan v Kopru se toplo zahvaljujeta vsem, ki so kakor koli pripomogli k sijajnemu uspehu pokrajinskega, zlet(a ¡Pajrtizan v1 Kopru. Se zlasti pa izrekata zahvalo in priznanje telovadno-tehničnemu vodstvu in vsem požrtvovalnim vaditeljem .in telovadcem, nadalje prometni komisiji in vsem njenim sodelavcem, ki so z veliko požrtvovalnostjo in vestnostjo pripomogli k dobri organizaciji prehrane, prenočišč, zdravstvene službe, ki so poskrbeli za pravočasno ureditev stadiona, tokmovališča in drugih objektov, kakor tudi za lepo okrasitev in redi-teljsiko službo.
Pokrajinski zlet Partizan je pokazal, da se dajo z združenimi močmi, s požrtvovalnostjo 'in vestnostjo rešiti tudi najtežje naloge. Ta vestnost in .izkušnje, ki smo si jih pridobili ob tem zletu, poudarjata v svoji zahvali okrajni odbor SZDL in zletni odbor, naj bodo vzpodbuda, da bomo z enako vnemo sodelovali tudi pri [reševanju bodočih nalog, še zlasti pri razširitvi in poglobitvi lelesnovzgojne dejavnosti, kar naj bi bil končni uspeh zleta.
'NEDELJA, 26. VI.: — 8.15 M. Tome: Dolenjsko ženitovanje; 8.40 Za maše kmetovalce; 9.00 Ritmični panoptikum; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Ob deseti obletnici osvoboditve — tekmovanje prosvetnih društev: PD Ozcljan in PD Vogersko; 16.00 Tisoč in en takt — nedeljski promenadriil koncert; 21.00 Veseli večer; 22,15 Zavrtite se z nami; 23.40 Glasba za lahko noč.
PONEDELJEK, 27. VI: — 13.45 Zabavna glasba .in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14.45 Sonja Hočevar in Rezika Koritnik pojeta slovenske narodne pesmi; 20.00 V ritmu španske glasbe; 20.40 Hrvatske narodne pestmi v priredbah; 21.10 Koncert ansambla zagrebških solistov; 21.30 Morja široka cesta; 21.40 Koncert sopranistke Amlte Me-zetove; 22.00 Plešitc z nami; 23.40 Glasba za laliko noč.
TOREK, 28. VI, — 13.45 Zabavna glasba .in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno življenje na Primorskem; 14.50 V veselem narodnem ritmu s kmečkim triom; 20.00 Začnimo s Straussom... 20.30 U. Giordano »Andre Chemier« opera v 4. dejanjih; 22,25 Plesna glasba.
SREDA, 29. VI: — 13.45 Lahka glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije, vmes ob 14.10 Glasbena kronika; 14.45 Koncert pionirskega zbora gimnazije v Idriji p. v. M, Znidaršiea; 20.00 Igra orgester Helmut Zacharias; »Oj Mostare ...« narodne pesmi; 21.00 Kulturni .pregled: 21.10 Koncert tenorista Poldeta Polenca, skladbe Greča.ninova, Rahmaninova. Lajovica in Pavčlča; 21,30 Iz dobrih knj'ig; 60 let Moderne; 22.00 «Jazz — včeraj, danes, jutri«; 22.30 Plesna 'glasba; 23.40 Glasba za lahko noč.
ČETRTEK, 30. VI. — 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno pismo; 14.50 Borut Lesjak improvizira na slovenske narodne teme; 20.00 Popularne melodije in ritmi; 20.40 Nočnil komorni koncert; 21.30 Operne zvezde Metropolitana;
ODBOR NK AURORE V KOPRU SKLICUJE
v četrtek dne 30, junija 1955 ob 20. uri na svojem sedežu v Blaževi ulici s sledečim dnevnim redom: 1. izvolitev delovnega predsedstva;
2: izvolitev zapisnikarjev, verifikacijske in volilne komisije;
3.	poročilo o šporltni delavnosti društva in diskusija:
4.	finančno poročilo in diskusija;
5.	razrešuica staremu odboru;
6.	izvolitev novega odbora:
7.	razno.
Odbor vabi na občni zbor vse svoje člane, igralce ter prijatelje nogometnega športa.
Zlet partizana je za nami, Koper se je pomiril in življenje se .je vrnilo v stari. tir. Le na novem stanovanjskem bloku še vedno stoji mogočen emblem — zletni znak. Ljudje trdijo, da ga prebivalci omenjene zgradbe ne pustijo odstraniti v znak velike kvaležnosti, ker so jim za to priložnost lepo uredili pritličje in počistili tiste planke, ki bi drugače verjetno dočakale, da se same po sebi amortizirajo na »licu mesta«. Naj bo kakorkoli; hiša ima zdaj res spodoben videz, kar je že nekaj vredno.
Zadnjič sem ostal dolžan nekaj odgovorov na pisma mojih znanih iin neznanih prijateljev. Nadaljujmo torej. Neka tovarišica iz Kopra bi .rada vedela, zakaj cene ribani na naši tržnici tako skačejo. Med drugim pravi, da jim zlasti ob petkih radi primaknejo kovača ali dva pri kilogramu, tako da tudi one, ik> ne spoštujejo posta, rahlo opomnijo na verske in cerkvene predpise. Po moji skromni pameti je to navadno izkoriščanje verskih čustev v Spekula-tivne trgovske namene, kar je pri nas strogo prepovedano. Tembolj pa je vse skupaj obsojanja vredno, če pomislimo, da plačajo gor tudi vsi drugi državljani, ki jim je post deveta briga in bi morali biti spričo tega oproščeni podobnih taks na zaostalost.
Oobro ibi bilo, da se enkrat pogr vorimo tudi o rezervacijah po naših prodajalnah kruha. Na ta račun sem
jih že mnogo slišal. Vendar pa moram zbrali nekoliko konkretnih podatkov, da bo vsa zadeva zabeljena, kakor se spodobi. Zato o tem vprašanju ob drugi priložnosti. (To je odgovor tovarišici, ki me prosi, naj podobne pojave razkrinkam, ni mi pa postregla z dokumentacijo.) Mimo- -grede vam bom . povedal, da mi je neka duga znanka prinesla v moj slavni urad hlebček kruha, ki je tehtal točno 26 dekagramov. Povedala je, da je dala za kruh 24 dinarjev, čeprav je bil hlebček bel in le.po zapečen, tako da so se mi kar sline pocedile, sem se popolnoma strinjal z njo, ko je trdila, da je to sleparija. Svetoval sem ji, naj poišče opeko iste teže in jo ekspedira po zračni poli v prodajalca. Če se bo držala mojega nasveta in jo bodo posnemale še druge gospodinje, boste videli v bližnji bodočnosti po Kopru več obvezanih glav. Lahko se zgodi, da bo zaradi tega, kar sem tu napisal, tudi moja med njimi.
Dvakrat zaporedoma sem že imel v precepu avtobusno postajo v Kopru. Pravijo, da v tretje gre rado. Tn res je šlo. Tokrat ¡e na vrsti ura. Več se jih je že oglasilo pni meni zaradi nje in vprašujejo zakaj ne gre. Spočetka sem jih tolažil in jih tolmačil, kako bi ura rada šla, saj od časa do "časa celo poskuša. Vidi se, da ima dobro voljo. No, pozneje pa sem se bolj podrobno informiral in zvedel, da je vmes vse kaj drugega. Če namreč ura gre, potem
kaže vsako minuto drugače. Tako moraš kar naprej gledati nanjo in še nikoli ne veš koliko je uro. Vidite, na avtobusni postaji pa ipogledaš samo enkrat in si za ves dan dober. Pa tudi zapomniti si je laže. Tudi glede točnosti ta ura poseka vse. Nekje na Angleškem imajo sicer uro, ki se v pol stoletja laliko zmoti največ za eno sekundo. Toda pred našo gre lahko nekam. Ta se tudi v desetih tisočletjih ne bo zmotila za eno sekundo!
Ko sem že pri avtobusni postaji, naj omenim še to, da bi stranišču od časa do časa ne škodila metla. Brez komejltarja!
Tovarišu, ki mi piše o' opravlji-vem babjem centru v Podgorju, pa sporočam, da mi zadeve ni dovolj jasno obrazložil, Če tak center res obstaja in deluje, potem ga sestavljajo živi ljudje, ki ponavadi imajo svoja imena in priimke. Ker pa teh v pismu ni, ne morem »centra« jemati kot dejstvo. Povedali moram ■—• to velja za vse, da ni dovolj, da je vsak dopis, ¡ki ga pošljete meni, lepo in v redu podpisan. Navedena mora biti tudi oseba ali ustanova, na katero se dopis nanaša, jaz jo sicer laliko spustim, če se mi preveč smili, vedeli pa le moram zanjo. Kaj .pa če se prizadeti .pritoži in zahteva, da obelodanim ime? Pomislite tudi na to, ko mi pišete!
Ostanite zdravi,
Vaš Vane.
22.00 Zabavna in plesna glasba;. 23.40 Glasba za laliko noč.
PETEK, 1. VIL — 13.15 Zabavna glasba in objave; 13.45 Glasba po željah; 14.45 15 minut z gorenjskim kvartetom; 20.00 Pianist Erpll Gamer izvaja ritme na klavirju; 20.40 »Ružmarine, dunjo moja ...«; 21,00 Glasbeni portret Georga Gershvvina; 21.30 Mladi slovenski talenti. Koncert pianista Acija Ber-■tonclja in violinista Janeza Bokav-ška. Prireditev turistično - olepševalnega društva v Kopru. Prenos iiz ■muzejskega vrta; 22.30 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč.
SOBOTA, 2. VII. — 13.45 Zabavna glasba iin objave; 14.00 Ali veš, kaj je to? Pisan spored glasbenih ugank (nagradna oddaja); 14.40 Tržaška kronika; 14.50 Slovenske narodne; 15.00 Pol ure z znamenitimi orkestri zabavne glasbe; 15.30 Deseta obletnice osvoboditve —• tekmovanje prosvetnih društev: PD Otlica in PD Prestranek; 20.00 Melodije tiz operet, filmov in revij; 20.40 Popularne narodne pjesme; 21.30 Radijska igra; 22.30 Zavrtite se z nami; 23.10 Dvajset minut z italijansikuni plesnimi ansambli; 23.40 Glasba za lahko noč.
RDEČA PEST
(Nadaljevanje s 7. strani)
»Ali misliš, da se mu bo zdaj kaj zgodilo?« je zaskrbelo Maro,
»Ne,« je odkimal Dren. »Njega je sodišče obsodilo na pet let ječe in je zdaj v zaporih v Italiji. S tem so z njim opravili. Ako bi ga zdaj imeli črnuhi tu, bi s'e najbrž res maščevali nad njim, ker sta jim vidva ušla in ker sta dva izmed njih doživela tako sramoto!«
»Čudno se mi zdi, da nič ne piše,« je vzdihnila Mara.
»To ni nič čudnega,« jo je tolažil Dren. »Najbrž še vedno potuje od zapora do zapora. V Italiji romajo kaznjenci iz kraja v kraj tudi po leto dni, preden jih pripeljejo v kaznilnico, kjer ostanejo do konca kazni.«
»Zakaj?« bi rad vedel Peter.
»Ne vem! Pri njih je že taka navada, posebno med vojno. Morda zato, da se z njimi bahajo po ulicah raznih mest, češ: glejte, koliko banditov je premagala naša slavna vojska. Morda je oče med potjo tudi kaj pisal, pa so pisma zavrgli, ker so bila pisana v slovenščini... Bosta že morala počakati, da pre-ženemo črno svojat z naše zemlje, preden ga bosta spet videla. Bo pa takrat tem lepše!«
»Samo da bi srečno prestali!« je zaskrbelo Maro.
»Kaj bi ne — tak hrust!« je vzkliknil Dren,
Petru so se zaiskrile oči.
»V vasi in daleč okrog ni bil nobeden tako močan kot on,« je dejal, »sto kil je dvignil s tal kot nič!«
»No, vidiš,« s'e je nasmehnil Dren in se udobno zleknil. »Zdaj pa zaspimo! Zjutraj nas čaka še dolga pot.«
»Nata,« je rekla Mara in razgrnila čez vsakega po eno odejo.
»Glej, da bo še zate kaj ostalo!« je menil Dren že na pol v spanju.
»Zase bom obdi~žala kožuha,« je odgovorila Mara, »čeprav ne vem, po čem vse dišita.«
Ne Dren ne Peter je nista več slišala. Spanec ju je premagal v trenutku, ko sta se zleknila na tla in ju je Mara pokrila.
Mara pa dolgo ni mogla zaspati. S široko odprtimi očmi je strmela v zvezdnato nebo in poslušala pritajeno šuštenje smrek in jelk. Se enkrat je v mislih doživljala razburljive dogodke prejšnjega večera, potem pa s smehljajem na ustih zadremal . . .
SIV VOLNEN PULOVER sem dne 9, t. m. izgubil na cesti od Seme-dele proti bišvi železniški postaji do Kopra. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na upravo lista.
PREKLICUJEM, ker sem po krivici osumil tov. Franca Marolta iz Izole ter izjavljam, da je bila moja sumnja neutemeljena in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe.
Stanta Franc Izola, Čopova ul. 33
V Parizu živi dobrodušni starčok clr. Koah, ki se že dolga leta ukvarja s sestavljanjem besednjaka ptičjega jezika.
»Le kako sle se odločili za takšno delo?« so .ga vprašali.
»Zaradi dobrega posluha so me že v detinstvu proglašali za čudežnega otroka. Se do sto nisem znal dobro šteti, ko sem že igral vioK.no pred najelitnejšo publiko. Moja glasbena nadarjenost je krenila v drugo smer. Kakor vidite, me je prevzelo ptičje petje.«
Dr. iKoch je stalni obiskovalec pariškega ptičjega trga. Zamišljeno se sprehaja in hoče iz ptičjega petja razbrati tisti pomen, ki ga zanima.
Najprej mirno posluša, potem pa odgovauja. In ptice ga razumejo! Koch ni samo mojster v žvižgaivu, marveč tudi globoki poznavalec njihovega jezika; Vsi so si edini v tem, da sta doktorjev posluh iin način žvižganja presenetljiva. Zato so ga začeli ljubitelji ptic nagovarjati, da je sestavil »Francosko-ptičji« slovar. V tem slovarju so .izbrani temeljni glasovi ptičjega sporazumevanja. V njej je Koch označil, na kakšen način izražajo ptiči ljubezen,
strah, veselje in jezo. Z nekoliko dobre volje, posluha in smisla lahko vsakdo razume ptičje žvrgolenje. Svoje veselje izraža slavec takole: Tju, tju, tju, tju. Spe-tju-lokua. Tjo, tijo, tjo, tjo! Svojo bolečino pa takole: Kvoror tju, clcua pipbitskuizi cor, cor, cor, sore.i. Nekateri pravijo čisto resno, da jc to bolj razumljivo, kakor pa verzi sodobne poezije. Vsekakor je pa ne-kje stena, ki deli ljudi od ptičjih misli .in občutkov.
V Francija je pa tudi zavod, ki sc ukvarja z »akustično psihologijo«. Tu deluje mladi znanstvenik Rene Biisnell, ki ije dokazal, da se živalski glas omejuje na precej enostavne zvočne konstante. Bisnell snema živalske glasove na magnetofonski trak. Po tem se pa loti njegova ekipa razčlenjevanja. Svojim obiskovalcem zelo rad reproduoira posneti razgovor z žabo, v katerem ni težko opaziti, da je žaba odgovarjala na njegova vprašanja brez obotavljanja.
Na podlagi teh poskusov je Bisnell zaključil, da ni važna »oblika« zvoka, marveč mora imeti imi tirani • glas pravilne prehode.
•¿M |Q pP
Pil
(MM
íiiiSKSSS i»!»-!: Mi-
<s
liš«lf «
I
Kače so splošno znane sovražnice ptic. Zlasti so nevarne negodnim mladičem, pa tudi ptičja jajca gredo d tek. Vendar se pri nas hranijo več ali manj vse kače z mišmi in drugimi podobnimi živahni. Mladi ptiči so le bolj poredkoma na njihovem jedilniku. Medtem pa t) Egiptu živi neka vrsta kač, ki se hrani izključno s ptičjimi jajci. Te kače prežijo na gnezda tudi večjih ptic, vendar se jih lotevajo le takrat, ko so nezavarovana. Da imajo utemeljene razloge za to, da se izogibajo odraslih ptic, nam govori pričujoča slika, ki prikazuje konec boja ' med kačo in samico neke vrste egiptovskega jastreba. Kača še je v odsotnosti ptice vtihotapila v gnezdo in požrla jajca. Še ni dobro končala svojega obeda se je samica vrnila, zgrabila ptico in ji po srditem boju zlomila hrbtenico. ¡Nato jo je prijela s klunom in dvignila ter »stresla« jajca iz
nie nazaj v gnezdo
ko
:í.w íyKPs
m
m
lil
I»	É
«i»«»»«»:




V londonskem akvariju imajo med drugimi ribami in vodnimi prebivalci. tudi. električno jeguljo. Riba je dolga približno pol metra in »proizvaja« toliko električne energije, da lahko prižge 220 V električno žarnico. Na sliki vidite, kako uslužbenka razkazuje obiskovalcem čudovite lastnosti te nenavadne ribe. v rokah ima dve žici in z njima se dotakne jegulje pri glavi in pri repu ter tako sklene tok. Žarnica posveti. Seveda tok ni trajen, ampak so to le kratki, sunki, ki pa so precej pogosti. Električna fizgulja uporablja <t> naravi, električni tok tako za obrambo kot tudi. za napad.. Z močnimi sunki omamlja mnogo večje živali, kot je sama. So jegulje, ki dajejo Hektrične sunke do 600 V in so lahko nevarne celo človeku.
Po prepiru z ženo spregledal
Prepiri med možem dn ženo spadajo med prisrčnosti zakonskega življenja. Začnejo se s kričanjem, zmerjanjem, končajo pa se z razbitimi krožniki, otečeno glavo ali pa pred sodiščem. Včasih pa ima takle družinski »rompompom« tudi človekoljubne posledice. Poslušajic! Peter Bnrr je bil pred dssetimi leti v • vojni ranjen in je popolnoma oslepel. Življenje mu je bilo od dne do dne .bolj mučno, postal je težak neu-rastenik, 2e zaradi najmanjše malenkosti je bil ogenj v strehi. Tudi pred nedavnim sta se z žen.) takole zgrabila. Peter je razbijal s pestjo po mizi. Pri nekem udarcu Je pa mizo zgrešil in »usekal« po dlani leve roke. To ga je rešilo, Nenadoma je začutil da se mu pred očmi nekaj svetlika. Kmalu nato je začel okrog sebe spoznavati predmete in čez četrt ure je videl že čisto normalno. »Skočil sem k svoji ženi in jo objel. Potem sem vzel svojo palico jo zlomil na kolenu in jo vrgel v smeti,« je rekel novinarjem.
Skoraj vsak kadilec je že kdaj sklenil, recimo na Novo leto [za tako važne odločitve so najbolj primerni okrogli datumi), tale cigareta je pa zadnja. Le malokdo je pri tem pomislil na svoje zdravje (morda le bežno), marveč na svojo ¡etično denarnico. Dunajski profesor in njegov sodelavec dr. Kaindl se že dolgo ukvarjata z vplivi nikotina na ožilje. Sestavila sta poseben aparat, ki meri nihanje krvnega obtoka. Ta aparat je pokazal, da je že ena oigareta dovolj, da pade pretakanje krvi za četrtino in da poslane normalno šele čez 15 minut. Najbolj je pa škodljiv dim še na tešče pokajene cigarete. Iz vseh teh poskusov sta zdravnika zaključila, da nam vsemogoče obremenitve našega vsakdanjega življenja ne škodijo srcu in našemu ožilju toliko, kakor nikotin. Boj proti temu sovražniku človeškega zdravja bi ¡moral biti bolj odločen, kakor je.
Kako bi krstili tale leteči stroj? Tudi konstruktorji se še niso zedinili. Nekateri mu pravijo »leteči, prstan«, drugi spet »leteče motorno kolo«, tretji celo »leteča kopalna kad«, največ pa uporabljajo »nekaj, kar leti«. In ta »nekaj, kar leti« je res čudovit stroj. Opremljen je z dvema lahkima motorjema, ki poganjata dva rotorja. Rotorja se vrtita v nasprotni smeri in potiskala zrak navzdol, tako da nastane nekak zračni steber, na katerem »jaha« pilot s svojim strojem. Pravijo, da je doslej najbolj enostavno, pa tudi. najbolj praktično vozilo. Predvidevajo, da bo postalo res nekakšno zračno motorno kolo. Čeprav je sedaj proizvodna cena še relativno visoka — okrog 1500 dolarjev —• računajo, da v serijski proizvodnji stroj ne bo stal več kojt okrog 200 tisoč dinarjev v našem denarju. Na sliki vidite »nekaj, kar leti« v zraku.
Za vse take razloge imajo pa ljudje s slabo voljo kaj kmalu potreben ■izgovor; »Poslušajte, vam bom pa jaz nekaj povedal: moj stari oče je vlekel svojo ,fajfo' vse življenje, pa veste koliko let je učakal? Dvain-devetdeset!«
So pa tudi ljudje, .ki bi vam na takšnole moralno pridigo odgovorili zaničljivo; »Nikotin? Koliko ljudi živi zaradi njega! Pridelovalec to- ' baka, tobačne tovarne, tovarne cigaretnega papirja, tovarne vžigalic, vžigalnikov, invalidi v trafikah in zdravniki, ki dobivajo honorarje za študije ,0 škodljivosti nikotina'. Torej bi radi spravili armado ljudi ob njihov kruh?«
Z eno besedo — ljudje s takimi in podobnimi aduti v rokah, priznavajo svojo nemoč!
Medvedka Vila je zelo pogumen dirkač. Na ovinkih hitro in točno presodi, položaj in se temu primerno nagne. Pred. kratkim je UUa dobila tudi varnostno čepico in zdaj jo nosi ponosno kot vsak vozač> Desno taco položi Vila na plinsko ročico motorja, z levico pa drži sklopko. Če je nevarno, tudi hupa. To je obenem vedno znamenje za viharen aplavz, s katerem nagradi medvedko cirkuško občinstvo. Vila je namreč »zvezdica« med svojimi medvedjimi brati in sestrami in njena točka je med najbolj bleščečimi v cirkuškem programu
V Š^ - v>
Ded ni takoj razumel, odkod ta slabost. Mladenič je sovražil delo s prirojeno mržnjo, ki je bila močnejša od njegove volje. Zaman je bilo vse navduševanje z obljubami prebo-gatih lovov, ki bi jih izvršili v Recatiz, v Rincón de la Olla1'') ali v kateri drug predel Albufere. Cim je stari obrnil hrbet, že je fant zginil.
Rajši je pohajkoval po Dehesi s sosednimi fanti, rajši se je zleknil pod drevo in poslušal petje ptičev ali opazoval pisane metulje in ose, ki so brenčale okoli divjih cvetov.
Zaman ga je ded strahova! s svojimi grožnjami. Nekoč ga je celo dvakrat potegnil za uho, fant pa je zbežal, pobral nekaj kamnov, pripravljen, da se brani.
Stari se je vdal in lovil sam; kot je to dotlej delal.
Svoje življenje je bil prebil v neprestanem delu in njegov Tono je bil še bolj odporen kakor on sam, čeprav ga je zapeljala strast do zemlje. Toda, komu je bil podoben ta paglavec-sinov? Odkod, za vraga, je prihajal z onim trmoglavim odporom do slehernega dela, z odporom rojenega postopača, ki ga je gnal, da je po cele ure ležal na soncu ikakor martinček na bregu obcestnega jarka?
Kako se je svet spreminjal! Možje so uničevali prvotni videz Albufere, družine so se cepile, razbijale in za vedno pozabljale izročila domače dežele.
Sinovi ribičev so postajali sužnji zemlje in vnuki so pobirali s tal kamenje, da ga vržejo proti svojim dedom. Po jezeru so vozili ogromni čolni, polni premoga. Oh, bolje
15) Rincón de la Olla Albuíeri.
Recatiz
dva predela v
bi bilo umreti, izginiti, kakor pa gledati, kako uničujejo svet, ki se je dotlej zdel večen in nedotakljiv.
Sprt z domačimi in z edino ljubeznijo neukročene strasti do Albufere, ki jo je imel za mater, jo je obiskoval sleherni dan, podolž in počez, raziskoval najmanjše posebnosti z modrimi in zvitimi očmi, ki so bile podobne jezerski vodi, v katerih se je zrcalila flora Dehese.
Ko so posekali kak bor v gozdu, je že iz daljave opazil praznino, ki jo je le-ta zapustil, in dejal sam pri sebi:
— Spet eden manj...
Starec je trpel in preklinjal najemnike, ki so bili sami požrešni tatovi. Da, res je bilo, da so ljudje iz Palmara žgali drva iz Dehese, toda ves ta les je bilo samo grmičevje, suho vejevje, drobir... gospodarji pa so pod varstvom s puškami in uredbami oboroženih stražarjev brez usmiljenja sekali najstarejša drevesa v gozdu, starce nekoč tako bujne vegetacije.
Zanj so bila ta drevesa velikani iz pravljic, ki so ca opazovali že takrat, ko se je še kot otrok valil po čolnih, in ki so bili že nenavadno visoki takrat, ko je njegov oče, prvi od Palomov, živel v divjini Albufere, ubijal s trsti kače, ki so kar mrgolele po obalah. Gade in modrase! Pa so bili ti bolj prikupni kakor današnji ljudje!
Ob pogledu, kako je umirala primitivna poezija polja in jezera, ga je napoljnjevala nedopovedljiva žalost, zato je iskal najmanj dostopne kotičke, kamor grabežljiva človeška roka še ni bila prišla.
Mraz ga je stresal po telesu, če je zagledal staro napravo za dviganje vode. Zamaknjen in ginjen je opazoval tkolo, ki se je drobilo, ker so ga načeli črvi, razbite cevi, zamašene s slamo, od koder so prikazovale miši svoje gobčke, Razvaline pokojne Albufere so bile vse te, in, kakor on, dragocene starine boljših časov.
Ko j^e čutil potrebo po počitku, je odnesel svoj čoln na obalo Sancha, med blatne lagune in med makije visokega iočja. Tam je gledal pisano zelenino, si klical v spomin lomastenje in šumenje kače iz pravljice in se tolažil, da vse pa
le še ni prišlo v nenasitna žrela modernih ljudi, med katerimi — na žalost — je bil tudi njegov sin.
II.
Ko je bil Tonet rešen dedove surove vzgoje, se je počutil srečnega. Toda kmečko življenje njegovega očeta ga je dolgočasilo. Gledal ga je, kako sredi tisoč žab in pijavk pod pekočim soncem sadi riž v vodi blatnega rižišča, ki mu je segala do kolen, in misel na njegovo bodočnost ga je vznemirjala.
Ne, ne! Tudi ta poklic ni bil zanj. Orožnik ali stražnik bi bil raje, da bi se lahko udobno zleknil v pesek na plaži.
Ko je še z dedom hodil v Albufero, se je prepričal, da je bilo tako življenje nadvse lepo. Njegova največja sreča je bilo potikanje po jezeru brez določnega cilja, veslanje po kanalih, križarjenje in rad se je ustavljal sredi jezera, da je poklepetal z ribiči.
Spet drugič se je spustil na otočke, ki so bili pokriti s 'irstjem, da je z žvižganjem dražil samotne bike, ali pa se spravil v gozd na Dehesi, da je nabiral robidnice ali plašil glodalce. Kadar je le mogel, se je polastil divjega zajca, ki gg je zajka še dojila.
Toda to potepanje je trajalo malo časa.
Ko je doraščal, je stari postal do njega samolasten in oblasten in prisilil ga je, da je opravljal vse, kar je bilo za lov in pri lovu potrebnega.
Povrh vsega pa mu ded sploh ni pomagal; vnuk ga je moral celo vozili v čolnu, leže, ket bi bil invalid, medtem ko se je ta neverjetno mučil.
Čolnarji so od daleč pozdravljali nagubano Palomovo glavo, ki se je dvigala iz čolna.
—	Oh! ... To je pa res krasno življenje! Ded sedi kot gospod, vnuk pa se muči kot žival!
Paloma pa je resno odgovarjal:
—	Tako učim jaz. Moj oče je delal z mano ravno tako.
Sledili so lovi, ki so trajali od mraka do zore. Tonet je
na ladjinem nosu držal šop suhe trave, ki je gorela z rdečim plamenom in risala na črno površino jezera krvav madež.