SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poitl prejeman velja: Za celo Uto prodplalaa 16 rl4., ca pol leta 8 rld., n četrt Ira A »If., » i*dta
аемс 1 fld.40 kr.
V adminiatraeiji prejeman velja: tm ••!• leto 11 clt., ia pol leta 6 fld., u «olrt leta 3 rld., ta jeden meiec 1 (ld. ▼ Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Poaamuo Številke po 7 kr.
Naročnino in oananila (iaoerate) viprejema npravnlltvo ia okspedleija v „Katol. TUkaral", Kopitarjeve allee It. 3.
Rokopisi «o ne vračajo, lefrankovana puma ne vtprejemajo.
Vredništvo jo v Semenllklh olleah It. 8, I., 17.
Ishaja vaak dan, iiraomti nedelje in pnunike, ob pol 6 uri pepoldno.
©v. lOl.
У Ljubljani, v ponedeljek 23. avgusta 1897.
Letnik XXV.
Aa svojo roko.
Dva dogodka zadnjih dnij spričujeta, kako moderna Človeška družba veduo bolj propada kot žrtva brezbožnosti v kremplje zlobnosti ia smešno s ti. V mislih imamo umor španskega ministra* predsednika iu pa dvoboj princa Henrika Orlean-skega z grofom Turinskim.
Canovas je padel kot žrtva anarhistične zarote. Angiolitto je bil odbran od svojih sodrugov, da izvrši sklep skrivne družbe, ki z umori vladarjev in njih svetovalcev kaže svoje namere razrušiti, vse prestole in na razvalinah uvesti brezvladje. Eo je javno mnenje konstatovalo, da je bil Angiolitto anarhist, da je umoril Canovasa vsled sklepa anarhistov, da so torej ti krivi groznega zlodejstva, tedaj so se jeli izgovarjati anarhisti, vzlasti francoski, da morilec ni bil z anarhisti v nobeni zvezi ter da je umor izvršil na svojo roko.
„L'assassin n'a cien de commun avec nous, c'est un isole". Morilec nima z nami nič skupnega, on je storil to sam za se na svojo roko. A ta izgovor je popolno prazen. Morilec Angiolitto je bil črko-stavec v Poggii, čital je rad anarhistične liste in brošure, hodil je mnogo po svetu in se vedno družil z anarhisti. Bival je v Marselju, kjer imajo člani anarhistične zveze svojo trdno postojanko, bival je v Barceloni, v Bruselju, v Londonu, sploh povsod, kjer imajo anarhisti svoja glavna središča.
Vojaški sod Španski je sicer izrekel smrtno obsodbo nad morilcem in Angiolitto je zadostil človeški pravici, toda kaj pomaga, ker se bodo na njegovem grobu drugi naeitovali s sovraštvom do človeške družbe in do onih , ki so dolžni skrbeti za njeni red in obstanek. Takih pojavov ni dovolj samo obsojati in se zgražati nad njimi, treba je iti globlje in poizvedovati, kje so zadnji vzroki takih pojavov I
Kakor strogo obsojamo čin morilčev, moramo
LISTEK
Srebrni jubilej v Planini.
Slavnost srebrnega jubileja duhovnikov zbranih 17. t. m. v Planini se je v vsakem oziru sijajno obnesla. Tacega slavja, velikanskega po vnanji obliki in prisrčnega po duhu, ki je preveval vse zbrano občinstvo, pač ni kmalu kje videla kranjska dežela. Svečanost se da v svoji celoti vredno vzporediti oni zlate sv. maše v Postojni. Vrla Notranjska je pri ti priliki zopet v polni meri pokazala, какб umeva ceniti delovanje svojih duhovnikov. Mladina obojnega spola v Planini in v Lazih je kar tekmovala, kje se bode napravilo več in lepših vencev in slavolokov.
Zupna cerkev sv. Margarete je bila okrašena kakor nevesta, ki pričakuje svojega ženint, toliko zelenja in cvetličja ne bode kmalu dičilo nje sten in altarjev.
Orjaški mlaji, darovani od svetlega kneza, so bili razstavljeni okrog cerkve in na drugih primernih krajih planinskega trga, 15 preko 20 m visocih in mnogo vitkih manjših smrečic, ki so jih v ta namen podarili trije vrli posestniki iz Grčarjevca. Zlasti je bilo lepo videti štiri smreke sredi cerkve, katerih dve sta nosili ukusno sestavljeni slavolok Marijine
vendar le reči: Angiolitto je žrtva onega dela človeštva, ki izvaja skrajne posledice zakonito priznanega brezboštva v javnem življenju. Nesrečno žrtvo milujemo, a kličemo na odgovor one oblaetvenike, ki v svoji zaslepljeni brezbožnosti delajo na to, da se brezverska načela kot vodilo za javno življenje uvajajo v kodekse državnih zakonov. Mogočneži sveta padajo zadeti po strupu Jjače, katero so si sami iz-gojili na svojih prsih. Л
Na svojo roko, prHo in trdijo, je grof Tu-rinski, nečak italijanskega kralja, pozval na dvoboj princa Henrika Orleanskega, ker je ta nekda razžalil italijansko armado. Čudno in smešno I V časih, ko nekateri krogi tako malo verujejo na Boga, iščejo „sodbe božje", ki bi bi^a opravičena ali vsaj umevna le v veri na Boga, v prepričanju, da zmaga nedol-žnež. Recimo, da bi bif grof Turinski smrtno ranjen, ali je zato princ Orleanski trdil resnico ? In ker je bil ranjen princ Orleauski, ali je sedaj neresnično, kar je pisal o italijanski armadi v Abesiniji? In ko bi bila oba težko rai.jena, ali sta oba v krivici ?
Dvoboj se je vršil proti državnemu zakonu, a kar je višje in hujše, proti božjemu zakonu, taljenje božjega zakona je pa tem večje, ker sta je storila osebi, ki bi morali po svojem rojstvu in socijalnem stališču dajati drugim lep vzgled.
Gotovo pokaže večje junaštvo, kdor premaga samega sebe, krivico prizua ter jo popravi. To bi bilo junaško in vitežko. A krivica se obsoja, krivičnež pa proslavlja. Tudi to je zuamenje Časa.
Iz hrvatskega sabora.
Iz Zagreba, 20. avg. Razprava o verifikaciji.
Dne 14. avgusta se je nadaljevala saborska sed-nica tudi zvečer. Najpreje so se stavljale interpelacije, s katerimi niso prišli poslanci zjutraj na red. =
družbe z napisom v zlatih črkah : „Družba Marijnih otrok kliče : ohrani Vas Bog I" — aa drugi strani: „Marija danes za Vas prosi, molitve Vaše k Bogu nosi I"
Dekleta Marijine družbe iz Gorenje in Dolenje Planine so ves teden vence plete in cerkev zunaj in znotraj tako krasno ovenčale, da se je vsak po pravici čudil finemu ukusu in iznajdljivosti preprostih kmetskih deklet v tem oziru. — Vže ob dveh novih sv. mašah in lani ob sv. misijonu so se bile dobro izkazale, a letos ob svečanosti srebrnega jubileja domačega župnika in njegovih duhovnih tovarišev so uprav prekosile same sebe. Tacih deklet ni z lepa kje. Čast jim I
Pri vbodu v Planino od grada sem je stal slavolok z napisom na sprednji strani: „Planina se ra-duje, da jubilej se tu praznuje", na drugi strani: „Iskrene želje naše, k spominu srebro-maše". V vasi Laze na čast duhovnikom, ki so od postajice „Planina" prihajali, je bil napravljen drug slavolok z napisom spredej: „Voščila radostna sprejmite, še zlato mašo doživite I" — zadej : „Da Vas še dolgo Bog ohrani, zakličemo iz srca vdani I" Pred cerkvenimi vratmi na orjaških mlajih slavolok s pozdravom : „Zahvaljen mili Jezus bodi, še dalje vas ohrani, vćdi I" na uni strani: „Nebesa blagoslov rosijte, na te duhovnike častite I" Pred cerkvijo sv. Roka v Go-
Interpelirali pa so baron Rukavina, Kutuzovic, dr. Potočnjak in Pasario. Predmet teh interpelacij so krivice, ki se godč narodu radi zadnjih volitev. Sodeč po teh interpelacijah mora vladati po občinah in kotarih popolna anarhija; nižje oblasti delajo vse po svojej volji brez vsakega ozira na postave. Opozicijonalni volilci so proglašeni za „vogelfrei", In vendar poslanci večine branijo današnji zistem ter ga hvalijo kot najboljega. Tako bi moral človek sodili, ko je prebral govor onega glasovitega Barlo-viča, ki je trdil v saboru, da se more vlada postaviti nad zakon.
tieveda je po njegovi trditvi vse, kar je dosedaj opozicija govorila, laž, in vendar ni mogel nobene njene trditve ovreči. Sram ga je pa vendar le, da se je izjavil o tolikej moči današnjega zistema, pa je prosil sabor, da mu to ne zameri, ker je bil jako vznemirjen, ko je izrekel ono svojo poznato izjavo. Sploh pa je govoril mož tako zmedeno, da je bilo dosta smeha na obeh straneh sabora. Tem izvrstneje je branil opozicijo župnik Zorić, izkušeni parlamentarec iz prejšnjih časov, ko Hrvatska še ni bila tako potlačena. Njegova ojstra ali vendar ne razžaljiva beseda je silno delovala tudi na večino, ter mu niso niti ugovarjali, kar je sicer navada njena. On se je javno izjavil, da je glavno obiležje današnjega zistema to, da činovniki nimajo nobene slobodne volje, marveč se morajo ravnati v vsem po zapovedih od zgoraj. Potem pa je prijemal ojstro vlado in njene činovnike radi obrekovanja duhovnov. To denuncijanstvo je vladni proizvod ter so na ta način kaznjeni bili že najbolj pošteni in najzasluž-neji duhovniki. Vlada hoče spodkopati ugled duhovščini, a s tem si sama sebi koplje grob. Sicer pa radi tega preganjanja domoljubna duhovščina ne bode zapustila narodne zastave, marveč bode branila domovino do skrajnosti, dokler jej ne izvojuje popolne slobode. Ta govor je bil jeden najlepših
renji Planini je stal šesti slavolok, posamični mlaji nenavadne velikosti in vitke rasti so bili usajeni na hribu sv. Duha (27. m.), na glavnem trgu v Dol. Planini in pred Zihrlom (po 25 m). Zastav je vihralo brez števila s streh in oken.
Gospodje jubilanti so imeli na predvečer ob 6. slovesne večernice, na zadnje blagoslov z Najsvetejšim. V molitvah, v prijateljskih razgovorih in spominih iz minolih let dijaškega, bogoslovskega in duhovniškega življenja jim je le prenaglo minevala ura za uio. Ob 9. zvečer jih iznenadi prisrčna ova-«ija Planincev. Ce dalje več ljudstva se je nabiralo okrog župnišča. Nismo vedeli, kaj to pomeni. Kar se začuje boben. Godba iz Postojne, spremljana od ognjegascev svirajoč prikoraka ter se ustavi pred župniščem. Tu zaigra več izbranih komadov, vmes pa zapoje pevski zbor prav izvrstno pesmi „Nazaj v planinski raj", ter „Slovan na dan". Bengaličen ogenj je razsvetljeval prostor in zbrano množico. Gospod župnik planinski se z okna doli z iskreno besedo zahvali faranom za genljivo podoknico ; povdarja, da vso to čast, katera se mu danes skazuje, poklanja najvišjemu duhovniku Jezusu Kristusu, katerega nevreden služabnik je; — zagotovija farane svoje ljubezni in obeta, da se bode še v poznih letih hvaležno spominjal, какб je umela planinska fara počastiti svojega župnika, ter prosi blagoslova bož-
tudi po obliki, saj je pozuat župnik Zorio tudi kot izvrsten hrvatski pisatelj.
Dne 16. avgusta se je oglasila prvikrat tako-zvana „čista" stranka v tej razpravi. Cela polovica njena (obstoji namreč samo iz dveh članov) dr. Mile Starčević je napadal vlado in zedinjeno opozicijo, katero je obdolžil, da je največ kriva, da je prišlo tako malo njegovih privržencev v sabor. Ali večina hrvatskega naroda je prepričana, da bi bila prav» sreča zanj, ko bi ne bil izvoljen niti on niti njegov drug dr. Frank, vsaj bi se bil narod mogel složno boriti samo proti jednemu sovražniku. Zdaj pa se mora opozicija boriti proti dvema sovražnikoma. V narodu stranka čistih sicer nima mnogo privržencev, ali je žalostno, da se v saboru v tako važnej borbi za narodni obstanek hoče pred svetom pokazati neka nesloga v opoziciji. Morete si misliti, da je mažaronskej stranki godilo, ko je dr. Mile Star-čevič napadel Strossmayer-ja, češ, da je on kriv današnjih žalostnih odnošajev v domovini, da on ni noben mecen, da je bil le dolžan to storiti, kar je Storil, in še več tako neumestnih napadov je bilo slišati v njegovem govoru. Posebno čudno pa je to, da je oponesel neodvisnej narodnej stranki tudi sestanek med pokojnim dr. Antonom Starčevičem in Strossmayer-jem v Rogatcu. Vidi se iz tega, da je ta stranka „čistih" popolnoma zaslepljena in da je njeno delovanje prav dvolično. Ni čudno tedaj, da neki trdijo, češ, da ona drži tajno celo z današnjo vlado.
Mogoče, da je kaj takega, kajti veliki župan Kovačevič, ki je govoril za njim, ni odgovoril niti besedice na njegove pritožbe gledd vladnega pritiska, pač pa je napadal, kar se je dalo, „Obzoraše", katerih ne more trpeti še od onih časov, ko je sam bil privrženec Starčevičev ter je za vlade Mažurani-čeve tudi slobodno zanj glasoval; zdaj pa bi vsakega činovnika, ki bi se podstopil glasovati za opozicijo, precej iz službe spodil. Tafabiikant glasovitih volitev na Hrvatskem, kakor ga je imenoval govornik Hegedić, je kar apodiktično tajil vsako nasilje pri volitvah ter se predrzno izjavil, da pri volitvah na Hrvatskem vlada največji red in sloboda. Kar se proti temu govori, je le obrekovanje, a kjer so bili neredi, provzročila jih je le opozicija. Ali o delovanju opozicije ni mogel navesti nobenega pismenega dokaza, nego le obrekovanja. Najhuje je napadal župnika dr. Žerjavici, češ, da ne polaga cerkvenih računov, da je našel v cervi župnikovo sliko in da celo denarje posojuje na velike obresti. Eo je na te drzovite napade hotel odgovoriti, mu je predsednik komaj dovolil besedo. Župnik je dokazal, da vsako leto podaje račune, kateri so dozdaj vsi potrjeni, denar posojuje siromakom na najmanje obresti, katerih pa večjidel ne dobi, nego mu propadajo s kapitalom vred, za šolo je dal 1000 gld., a za popravek cerkve 17.000 gld. Ce je graditelj Bole zato dal narediti brez njegovega znanja njegovo sliko kot dobročinitelja, ni nobena pregreha, a veliki župan Kovačevič bi se imel nad takimi stvarmi najmanje spodtikati.
Opozicija in galerije so pozdravile ta odgovor z
burnim živio in predsednik je dal galerije sprazniti. Veliki župan Kovačevič pa je dobil, kar je iskal.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. avgusta.
Izvrševalni odbor mladočeške stranke je, kakor se poroča iz Prage, storil potrebne korake, da se v najkrajšem času snide na Dunaju parlamentarna komisija desnice, ki naj se posvetuje o razmerju večine napram ministerstvu. Kakor se vidi, se Mladočehi mnogo trudijo, da bi se sedanjim razmeram primerno preosnoval Badenijev kabinet, kar je seveda popolno odobravati posebno iz stališča slovanskega.
Trezna sodba o jezikovnih naredbah. Neko zelo vplivno glasilo mladočeške stranke objavlja, kakor se zatrjuje, iz verodostojnega vira, da je presvetli cesar glede zahteve znanja druzega deželnega jezika pri državnih uradnikih nastopno izjavil: Častnik si mora v gotovem času prisvojiti jezik svojega polka, toraj se sme zahtevati tudi od nemškega uradnika na Češkem, da se priuči češkemu jeziku. — Gotovosti sicer nimamo, je li to poročilo resnično ali ne, vsekako pa je primera zelo umestna.
Nemiri v Plznu, o katerih smo na kratko že poročali, so sedaj glavni predmet, s katerim se polnijo predali nemško-liberalnih in nacijonalnih listov. Poročajo namreč, da so Čehi razbili ogromno število oken in tudi sicer provzročili veliko škodo. Množica, broječa kakih 10I|00 oseb, ki se je sošla povodom prepira mej židovsifen dijakom Hartmannom in Cehom Schmidtom, je neli ogorčena planila ter razbila vse, kar ji je prišlo pod roke. Poškodovani so baje vsi nemški javni lokali ter židovske shod-niee. O prepiru samem se nastopno poroča: Zid Hartmann se je na javnem trgu bahal z velikim pruskim trakom, kar je pa seveda užalilo mimoidočega češkega dijaka Schmidta, vsled česar se mu je nekoliko posmehnil in pokazal svojo nevoljo. To pa je Hartmanna tako razkačilo, da je udaril Schmidta s palico, vsled česar se je vnel pretep. To je v kratkih potezah posnetek obširnih poročil, o katerih istinitosti pa moramo vsekako dvomiti, dokler ne dojde tudi iz čeških virov obširneje pojasnilo. Za javno varnost je poskrbela vlada s tem, da je poslala v Plzen več stotnij vojakov, ki čuvajo sedaj javna poslopja in posamne dele mesta.
Nemški „volJcstag" v Ašu, za katerega so se vršile v poslednjih dneh velikanske priprave, je vlada v zadnjem času prepovedala iz znanih, dovolj tehtnih razlogov. Vkljub temu se je zbralo, kakor poročajo nemško nacijonalna glasila, včeraj do 20.000 (!) udeležencev, ki so zborovali v dveh zaprtih prostorih. Umevno je, da je vsled tega na-vstal v nemškem taboru grozen vrišč in Jurij Schonerer je dobil nov" povod, da ščuva svoje zveste oprode proti Badenijevi vladi in proti udeležbi pri naznanjeni konferenci.
Prepir mej Avstrijo in Bolgarijo, katerega je, kakor znano, provzročil bolgarski ministerski predsednik Stoilov s svojimi žalečimi bese-
jega vsem skupaj. Ves trg planinski je bil razsvetljen, tudi v najmanjši koči smo videli luč, zlasti je bilo lepo videti v daljavi grad Haasberg v ča-rovni razsvetljavi.
Dan potem, 17. avg., so gospodje jubilanti od 5. zjutraj naprej opravljali tihe sv. maše v zahvalo Bogu za vse milosti, katere so prejemali od Njega tekom dolgih let.
Ob 10. se je vil sprevod v cerkev; naprej belo oblečene deklice, Marijina družba s svoj<m krasnim banderom, častniki požarne brambe, gg. jubilanti, ljudstvo, katero se je od blizu in daleč na - šlo v gostih trumah. Slavnostni govornik, jubilant p. Jožef Bizavičar je v jako lepih preprostih besedah razlagal pomen slavnosti; beseda je prišla od srca in segala do srca. Zbrani verniki so pazno poslušali in v marsikaterem očesu so zaleeketale solze srčnega ginenja. Veliko sv. mašo sredi obilne aziatence in z blagoslovoma je daroval č. g. župnik šenčurski Kukelj, — pevski zbor je svojo nalogo prav izvrstno dopolnil, zlasti je ugajala pesem pri vstopu jubilantov v cerkev : „Pozdravljen jubilej današnji", besede zložil župnik Podboj, napev p. Angelik Hribar. — Napev je preprost pa tako lep, da je vsem ugajal in bo vrlo služil ob jednakih priložnostih prihodnja leta. Pesem Podbojeva in Bilčeva, poslana v pozdrav ubilantom na dan jubileja, sledita na koncu dopisa.
j
Po izpeti zahvalni pesmi se je sprevod vrnil v župnišče. Deputacija Planincev iu ognjegascev je prišla domačemu župniku čestitat in mu za spomin podarila lep srebrn križ. Tudi svetli knez in kne-ginja Windisch Graetz sta prišla v župnišče, izrazit svoja voščila.
Popoldne se je pripeljalo v Planino več sošolcev civilnega stanu: vojaški zdravnik dr. A. Stare iz Ljubljane, ravnatelj c. kr. učiteljišča Hubad, sodni svetnik Žužek iz Postojne, račuuski svetnik Svetek, deželni oficijai Omejec, dan potem se jim je pridružil še dr. Sterger, star prijatelj planinskega župnika. Koliko prisrčnih napitnic se je izreklo, koliko prijaznih starih spominov obudilo, koliko veselje je vladalo mej tovariši, katerih se nekateri niso videli, odkar so se razšli iz gimnazije, ni mogoče popisati.
Gospodom jubilantom je došlo od raznih krajev blizu štirideset brzojavnih in pismenih voščil, dve pesmi in dva kronograma.
Tako lepe in ganljive slavnosti Planina ni videla in jo bo težko še kedaj. Splošni vtis ostane neizbrisno začrtan v spominu vdeležencev; dubov nikov in ljudstva. Slava faranom planinskim, ki so pri ti priliki tako očitno in sijajno pokazali, kako spoštujejo svojega župnika in duhovski stan v obče
(Konec sledi.)
dami, se je te dni polegel. V petek se je vršilo v tem oziru pogajanje mej zastopnikom zunanjega ministerstva grofom Welsereheimbom in bolgarskim upraviteljem na Dunaju Sirmadjevom, ki je imelo, kakor razvidno iz naslednjega poročila „Wiener Abendpoet -e", ugoden uspeh. Poročilo namreč sldve: -Po naročilu bolgarskega ministerskega predsednika dr. Stoilova se je oglasil v zunanjem ministerstvu agent dr. Sirmadjev in izjavil formalno, da je v „Berliuer Localanzeiger" objavljen pogovor zelo popačen. Ministerski predsednik ni imel niti najma-njega namena žaliti Avstro-Ogerske in Najvišje cesarske hiše in se toraj ta objava, ki jo resuično obžaluje, nikakor ne vjema z njegovim mišljenjem. Kot vzrok zakasnelemu pojasnilu se navaja, da je bil Stoilov odsoten in premalo poučtn o celi zadevi in je hotel toraj ta važni slučaj trezneje presoditi. Vsled te uradne izjave je c. in kr. vladi zadoščeno in toraj ta zadeva rešena". Stoilov je konečno ven-dar-Ie uvidel, da je boljše mirnim potom poravnati preporno zadevo, kakor si pa nakopati na vrat neljube posledice.
Mirovno pogajanje v Carigradu. Iz Carigrada se poroča „Koln. Ztg.*, da se je v soboto zvečer vršila seja poslanikov, pri kateri se je neki doseglo sporazumljenje (?) tudi gledć znane šeste točke pogodbenega načrta in da je temu sklepu pritrdilo tudi turško ministerstvo, ki je prosilo neki tudi sultana, naj odobri sklep poslanikov, ki zahtevajo, da morajo Turki ostaviti Tesalijo do Črte južno od Larise, v kateri okraj spada tudi mesto in zaliv Volo. V poslaniških krogih se trdi, da je v kratkem pričakovati ugodnega odloka in bode torej mirovna pogodba v malo dneh rešena. Tej točki se protivi, kakor že znano, samo Anglija, ki bo podpisala pogodbo, izjemši zadnjo omenjeno točko. To so najnovejša poročila, ki prihajajo iz sultanove prestolnice, o katerih pa dosedaj še ni nikakega oficijelnega potrjenja.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. avgusta.
(Vseslovenski shod.) Obmejni Slovenci se, kakor svedočijo njihova glasila, jako zanimljejo za vseslovenski shod. Kakor poroča mej drugim .Soča", bode resolucijo o goriških razmerah utemeljeval odvetnik g. dr. Alojzij Franko, resolucijo o koroških razmerah, kakoi nam piše koroški dopisnik, g. dež. poslanec Grafenauer, in resolucijo o štajerskih razmerah g. dež. poslanec dr. Dečko.
(Osebne vesti) Drž. pravdnika namestnik dr. Al. S c h m i d je premeščen iz Ljubljane v Gradec. — Poštna koncipista dr. T. Sweceny in K. Csarda sta imenovana komisarjema v Trstu.
(Umrl je), kakor se nam brzojavno poroča, danes zjutraj nagle smrti č. g. Frančišek Tavčar, ekspozit pri sv. Joštu nad Kranjem. Mnogoštevilnim obiskovalcem tega kraja dobro znani pokojnik je bil rojen dne 29. januvarija 1832 v Poljanah, ter bil dne 22. julija 1856 v mašnika posvečen. Pogreb bode v sredo, dne 25. t. m. ob deveti uri dopoludne. Blagemu pokojniku svetila večna luč!
(Volilski shod pri sv. Jnrjn na Sčavnici) bodeta imela državni poslanec g. Jos. Žičkar in deželni poslanec g. dr. Franc Rosina dne 29. avgusta popoludne ob 3. uri na vrtu gospe Kreftove. Vsi rodoljubi so k udeležbi uljudno vabljeni.
(Volilski shod v Gornji Radgoni) se bode vršil dne 5. septembra t. 1. popoldne ob 3. uri v gostilni gosp. Skerleca. Poročala bodeta gg. državni poslanec dr. Lavoslav Gregorec in deželni poslanec dr. Franc Bosina. Rodoljubi, udeležite se v obilnem številu.
(Dar.) Namesto venca umrlej gospej Levstikovi na Vrhniki sta darovala gospod župan in deželni poslanec Gabrijel Jelovšek 5 gld. in gospa Marija Jelovšek 5 gld. za tukajšnje Marijanišče. Nadalje je daroval gospod župnik Preželj 5 gld. Bog povrni t — MarijaniSče.
(StAla.) Iz Smlednika 21. avg. Minuli petek ob eni uri popoldne je udarila strela v stolp župnijske cerkve v Smledniku. Ker stolp nima strelovoda, in s ploščevino krita streha nobenega odvoda za strelo, iskala si je strela sama pot. Odbila je na treh krajih znatne kose podstrešnega zidca pri stolpu, razkopala pri uri motovila vodeča ua kazalce, potem se je pa razdelila v dva žarka ; prvi je puhnil na kapelo lurdske Matere B., vrgel okraske s skalovja in altarne mize, raztrgal in osmodil ter popolnoma uničil vse oltarne prte, pod stopnico vrgel
in zdrobil iz tlaka 14 cementnih ploščic, odtrgal v dveh krajih od kamenitnih ploščic za jabelko debele koee in zginil. Drugi žarek pa je prevrtal obok na koru in skočil na desni vogel orgelj, odbil nekaj okraskov, pometal več piščalk, dokaj poškodoval glavno sapno cev, odčresnil zapornico „cis" od vseh registrov pri spodnjem manualu, odkrušil veliko ometa od obeh stebrov, na katerih stoji kor, in tako zginil v tla. Po vasi je bilo dokaj strahu. Vsa škoda v cerkvi znaša do 200 gld. — Bog nas varuj te nesreče.
(Odličen gost) Proslavljeni hrvatski pesnik, gospod profesor dr. Franjo M a r k o v i č, je bil mi-nole dni s soprogo v divni Gorenjski, obiskal Vrata in slap Peričnik, Bled in Bohinj. V knjigo pri Smercu je zabeležil eonet o Peričujku, na Vratih pa dva soneta o Triglavu.
(Novo gimnazijsko poslopje v Kranju) bode slovesno blagoslovljeno dne 18. septembra.
(Konjerejska enketa) se je vršila danes pri tukajšnji c. kr. deželni vladi. Enkete so se udeležili zastopniki kmet. ministerstva, osrednje konjerejske komisije na Duuaju, kmet. družbe kranjske in nje nega konjerejskega odseka.
(Premembe v štajerski kapucinski provinciji.) Provincijalom štajerske provincije kapucinskega reda je bil izvoljen č. o. Friderik Inglič, dtfinitori pa so bili izvoljeni: č. oo. Albert Moselberger, Gregor Jenič, Edvard Bervar in Konštantin Skodnik. C. o. Metod Mišič, do sedaj v Gorici, je imenovan vikarjem v Celju. 0. Oswald Semć je premeščen iz Gorice v Knittelfeld, o. Mavricij Kukovic iz Gorice v Celovec, o. Maver Rozman iz Gorice v Celovec. O. Gregor Jenič je imenovan gvardijanom v Celju. O, Odilo Rifelj pride iz Celja za gvardijana v Gorico, o. Žiga Wagner pa iz Lipnice za gvardi-jana v Krško. 0. Gabrijel Bajte je izvoljen vikarjem v Lipnici. V sv. Križ pride za gvardijana o. Alfonz Waksel iz Krškega. Premeščen je o. Celestin Lojk iz Celovca v Skofjo Loko, o. Henrik Putrich iz Ca-lovca v Gorico. 0. Alojzij Slabanja pride kot vikar v Hartberg, o. Herman Langeršek ц 5kofie Loke v Irdning, o. Augel Sakler kot vikar v Labudnico, o. Zeuo Lezuo kot gvardijan v Labudnico. 0. Epifanij Bachmayer pride v Hartberg, o. Karol Kemperle iz Irdninga v Gorico, o. Erhard Pečar pa iz Celovca v Celje.
(Utopljenca) o katerem smo nedavno poročali iz Smlednika, da je pri kopanju nad medvoškim jezom utonil, so našli v soboto 21. t. m. na produ blizo Tacna, kamor ga je Sava zanesla.
(Medved) je dne 17. t. m. blizu Vimola v občini Ceplje na Belokranjskem napadel čredo ter raztrgal jedno tele.
(S tira) sta dne 18. t. m. ob 4. uri popoludne na postaji Velika Loka pri Trebnjem skočila dva osebna vagona. Poškodovani so bili nekateri vagoni in tir, druge nesreče ni bilo.
(Odmevi „Sttdmarke" v Kočevju.) Piše se nam: Skoda časa, da bi pisali o tem izpodletelem nem škem slavju v Kočevju. Dovolj je, če so drugi listi našteli blamaže, opisali upadla srca zaradi „neiz merno mnogoštevilne udeležbe" in trepet pred de ficitom. Gledali smo Čisto mirno to slavnost, videč, da se je mnogo, mnogo spofienjalo, a ubogo malo rodilo „Parturiunt mentes .... I" Ko smo pa brali nemške liste, tedaj nas je vse zaneslo na drug, bajen svet. Tedaj smo zvedeli, kako bi moralo biti, ne, kako je bilo. Zvita laž v „Tagespošti" je ta, da naznanja prihod ob 11 uri, ne ob 10. uri. To so zapisali zato, ker dobro vedo, da so s svojim prihodom motili cerkveno pobnžuost, da je moral govornik hco zapustiti, ker so se drvili tedaj mimo cerkve tikoma ob ua stežaj odprtih vratih. Dvakratna prošnja, uaj vrata zapro, ni izdala nič. Nasprotno, Se ti so šli ven zijala prodajat, kar j h je bilo za vratmi pri pridigi. — Zelo važen je stavek imenitnega zgodovinskega pomena za nemške veščake, ki poznajo izredno dobro povestnico naših dežela. „Ta-gespošta" ponavlja besede nekega govornika: „Man werde den Slaven zeigen, dass sie von einer falschea MeinuDg befaugen sind, wenn sie in ihrem Wahn-witze bebaupten, dass das Land im Siiden der Drau, ja eogar der Siiden der Steiermark ihnen gebure 1" Komentara ni treba za tako gorostasne pojme o zgodovinskem pravu, katero pristaje Slovencem glede teh pokrajin I Ne vem. če ni ono žlobudralo bolj ,wahnwitzig', kot vsi Slovenci skupaj I Zanimivo je, kako se je mkoračil na veselici neki kočevski učitelj, katerega slavni pradedje so gotovo potomci •bardov, kajti to znači njegovo pristno hrvatsko ime
■ seveda v nemški kamižoli. Ta je širokoustil o Bismarku in pozival Kočevarje, naj bojkotu jej j slovenske trgovce, obrtnike in delavce I Ne vem, kako more človek tako sebi v obraz tolči. Kdor je ali je bil v Kočevju, vd, da Kočevec ne bo delal z lepa na polju. Baje zadene krošnjo in gre križem sveta, ali, če ima novce, jo potegne čez morje. Koliko je oblastnih Kočevcev, ki imajo glavni prispevek od slovenskih voznikov in gostov 1 Le bojkotujte, potem bomo mi tudi, in radovedni smo, kdo se bo nazadnje smejal. Mi moremo le pridobiti, oni le izgubiti 1 — ,Pošta1 piše tudi, ,wie Deutsche durch Krain reisen*. Tako samovestno in ponosno gotovo ne, kot Slovenci po Štajerskem. Ali zanimivo je, da je na Ortneku videl poročevalec vse črno duhovščine na čelu zabavljajoče množica. Bujno domišljijo ima ta mož, vidi in napada nasprotnike, kakor znani španjski vitez. Bevež, ki ima take fiksne ideje I — Sicer pa se hujšega ni zgodilo, kakor da je nekaj oken pobitih na hišah, ki niso imele zastav, pa da se po mestu pozdravljajo s „heilo".
(Dušljivi kašelj) je razširjen med otroci v občinah Zagorje, Kotredež, Aržišče, St. Lambert, Tre-belovo in Dol. Zbolelo je 137 otrok, od teh 7 umrlo.
(Na mornarski akademiji) na Reki se prično vsprejemni izpiti dne 10. sept.; oglašenih je 35.
(Razpisuje) se mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Vodicah (okr. glav. Kamnik) proti pogodbi in kavciji 200 gld. Letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 200 gld., za vzdrževanje vsakdanje enkratne pešpošte h kolodvoru v Vižmarje. Prošnje y teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo iV Trstu.
(Sto let) svršuje se ta mesec, odkar jeKotar z Boko združen z Avstrijo. Tem povodom se vrši dne 26. t. m. v Boki slovesna stoletnica.
(Materina kletev.) „Obzoru" se poroča iz Novega Grada: Kmet Marko Sestak je pred tremi leti vsled grozne kletve svoje matere na mah onemel iu zblaznil. Letos v juniju je Sestak nenadoma zopet spregovoril in um se mu povrnil. V juliju je zopet znorel, odvedli so ga v Stenjevec.
Društva.
(Slovensko planinsko društvo) je izročilo na prošnjo c. in kr. vojaškega geografičnega zavoda ključ od svojih koč in dovolilo brezplačno bivanje v njih gosp. nadporočniku Konig-u, ki bo v družbi 5 mož v okolišu Triglava in Mangarta izvrševal svoj posel.
(Društvo zdravnikov na Kranjskem) vabi k izvanrednemu občnemu zboru, v četrtek dne 26. avgusta ob 6. uri popoludne v operacijski sobi kirurgičnega oddelka deželne bolnice. Ker se bodo vprašanja tikajoča se nadaljnega obstanka društva obravnavala, so p. n. društveniki naprošeni, da so gotovo polnoštevilno udeleže.
Načelništvo društva.
(Zahvala.) Povodom XII. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Škofji Loki dne 5. avgusta t. I. javlja podpisano vodstvo svoja hvaležna čutila tem potom vsem, ki so pripomogli na ta ali drug način do tako sijajnega vspeha. Imenom pa se zahvaljuje slavnemu pevskemu društvu „Ljubljana", ki je s krasnim petjem v predvečer 4. avgusta v Ljubljani zabavalo skupščinarje pri „Zvezdi" ; ženski in moški podružnici v Škofji Loki na vsem prijaznem, tako obilem njunem trudu, gospodu mestnemu županu Niku Lenček, gospodu mestnemu župniku Ivanu E. Tomažič za njihove naudušene vsprejemne nagovore, slednjemu še izrecno za vzvišeno božjo službo v prelepo okinčani mestni župni cerkvi, gosp. podpredsedniku moške podružnice Leonu Lavrič, odposlanstvu mestnega zastopa in zastopa kmetske občine Zminec, slavni škofjeloški čitalnici, katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov, požarni brambi, bralnemu društvu v Železnikih ter vsem Skofieločanom za bratovski vsprejem na kolodvoru na Trati in veličastno ter dragoceno okrašenem mestu v Škofji Loki; škofjeloškim damam, ki so že na kolodvoru presenečile skupščinarje, obsipajoč je s šopki in cveticami, posebno še gospici Amaliji Sušnikovi za njene izbrane besede na Trati; cerkvenemu pevskemu zboru za njega naudahnjeno, pobožnost vnemajoče petje, pevskemu klubu, čitalničnemu tamburaškemu zboru in vsem loškim narodnim društvom na izbor-nem izvajanju koncertnih točk; damam govornicam ter govornikom za entuzijastične napitnice pri banketu, gospicam škofjeloškim ter gospem Franji dr. Tavčarjevi, Ani dr. Zarnikovi, Mariji Zupančičevi. Mariji dr. Kušarjevi, izrecno še gospicam Heleni Bavdekovi, Miheli Javornikovi, Franji Kobilčevi, Mici Kopačevi, Amaliji Sušnikovi in L. Trtnikovi za sku-p l j pri vrpcih in drugih stvareh ali v predvečer 4. t. mes. v Ljubljani ali pa 5. t. mes. v ob veliki skupščini v Škofji Loki v materijelni prid družbi; gospodu učitelju Dolinarju za pokionitev svojeročno izdelane palice, ki je potom dražbe vrgla nad
20 gld. ; vsem dopošiljateljem laskavih nam telegramov, vsem zborovalkam in zborovalcem, vsem delegatom naših posamičnih podružnic, sploh vsem ude-ležuikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob zares slovesnem iu prijetnem našem bivanju med stanov-niki škofjeloškega mesta.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Trgovska in obrtniška zbornica.) [Dalje.] XVI. Zbor. tajnik poroča, da je c. kr. dež. vlada naznanila, da se se je obrnila mestna občina ljubljanska do vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje, naj bi se pretvorili strokovni Šoli za lesni obrt in za umetno vezenje v Ljubljani, kakor hitro mogoče, v državno obrtno šolo (šolo za mojstre), mehaničuo tehnični meri (za kovinsko industrijo), kateri naj se priklopita umetuo obrtna oddelka, in sicer za sedaj za lesno obrt iu umetno vezenje.
Občinski svet imenovane mestne občine je izjavil, da d£ sezidati novo stavbo za tak zavod in da prevzame vse doneske, katere običajno doprina-šajo dotične občine za take zavode, kakor za kurjavo, razsvetljavo, snažen)e in dr.
Na podlagi vestnih pretresavanj predlaga poročevalec v imenu odseka:
1.	Zbornica se izreči za ustanovitev mebanično-tehnične šole za mojstre v deželnem stolnem mestu Ljubljani s strokovnimi šolami oziroma specijalnimi učnimi tečaji za strojne ključavničarje, za montere, kurjače, mašiniste, strojevodje, elektrotehnike, stavbene in pohištvene mizarje, strugarje, rezbarje, mo-delere in podobarje s posebnim ozirom na cerkveno smer, za umetno vezenje in čipkarstvo.
2.	Zbornica se izjavi, da je pripravljena podpirati ustauovitev in vzdrževanje šole za mojstre z doneski, kateri naj se določijo v sporazumljeuji z drugimi činitelji, ko bodo znane zahteve učne uprave.
Predloga se vsprejmeta.
XVII.	Zbornični svetnik Josip Lenarčič poroča v imenu odseka, da je c. kr. finančno ravnateljstvo z dopisom z dne 1. julija 1897 sporočilo, da je prosila neka trgovinska iu ebrtna zbornica, naj bi se dovoljenje za carine prosto dobavo bencina v svrho obrata motorjev ne omejilo po odredbi točke 1. ukaza finančnega ministerstva z dne 3. julija 1896 samo na take osebe, oziroma podjetja, ki vrše svojo obrt s motorji na bencin, temveč se razširilo sploh na vse, ki delajo s takimi motorji.
Zbornica se izreče v poročilu do c. kr. finančnega ravnateljstva v smislu, da se davka, oziroma carine prosta dobava bencina razširi na njega splošno vporabo kot gonilno silo, brez ozira na to, je li dotični konsument slučajno obrtnik ali ne. zlasti da se razširi taka olajšava tudi na vporabo v kmetijstvu.
XVIII.	Zbornični svetnik Karol Luckmann utemeljuje sledeči kot nujno spoznani predlog : „Zbornica se obrni s prošnjo do c. kr. priv. južno železnične družbe, da nastavi vožnjo jednega nočnega brzovlaka Trst Dunaj tako, da bi isti v interesu tr-govstva posebuo poštnega prometa došel približno ob osmih zjutraj na Dunaj. Brzovlak št. 1 južne železnice dospe šele ob desetih zjutraj na Dunaj. Ce se pride ob takem času na Dunaj, je za trgovce, ki se najraje po noči vozijo, vsekako prepozno, ker zamude za trgovino najvažnejši predpoldanski Čas, in se morajo mnogokrat ves dan poprej voziti i brzovlaki ter na Dunaji prenočevati, da oskrbe svoje posle, za kar se izgubi premnogo časa.
Se mnogo neugodneje pa je, da dospo pisma, katera pišejo trgovci tekom dneva in jih oddajo pošti navadno zvečer, šele drugi dan ob desetih zjutraj na Dunaj, in jih dunajska pošta dostavlja ta-mošnjim adresatom šele popoludne.
(Konec eledi.)
Telegrami.
Dunaj, 23. avgusta. „Fremdenblatf poroča, da so se odzvali povabilu grofa Badenija in sicer v imenu Cehov dr. Herold, v ime konservativnega veleposestva grof Bou-quoy in v ime liberalnega veleposestva grof Osvald Thun. Konservativno veleposestvo odpošlje h konferenci člane parlamentarne komisije deželnozborskega kluba grofa Bouquoy in Palffy, kneza Lobkovica in Schulza.
Trst, 23. avgusta. Sodišče je obsodilo v soboto 18 delavcev v zapor od štirih do devetih mesecev radi dogodkov dne 5. junija t. 1. v Skednju. Trije zatoženci so bili oproščeni.
Solnograd, 23. avgusta. V soboto opoludne je trčil na progi Solnograd-Freilassing brzovlak ob lokalni vlak. Jedna oseba je ubita in osem ranjenih. Štirje vozovi lokalnega vlaka so razbiti in stroj brzovlaka poškodovan.
Aš na čeSkem, 23. avgusta. Napovedani „volkstag" je vlada prepovedala. Udeleženci, kakih 500 po številu, so se podali preko avstrijske meje v vas Wildenau, koder so jih pa bavarska oblastva zavrnila.
V Asu, kamor so se povrnili rogovileži, so se nato pojavili nemiri. Dva uradnika okrajnega glavarstva so Nemci napadli ter sploh tako dolgo razsajali, dokler jih ni raz-gnalo vojaštvo.
Bern, 23. avgusta. Mejnarodnega kongresa za varstvo delavcev se udeležuje blizu 400 delegatov in 150 gostov. Izmej delegatov jih je 18 iz Avstro-Ogerske, 50 iz Nemčije, 13 iz Belgije, 21 iz Francije, 7 z Angleškega, 2 iz Holandije, 8 iz Italije, 2 iz Luksemburga, 3 iz Kusije, 1 iz Španije, 1 iz Švedske, ostali so Švicarji.
Carigrad, 23. avgusta. Pri hišni preiskavi je našla policija pri nekem Armencu (?) dve bombi. Govori se, da se je nameraval napad na ruskega in nemškega poslanika.
London, 23. avgusta. Napovedana sobotna večerna seja se je preložila na nedoločen čas,. ker vsi poslaniki še niso prejeli potrebnih informacij. Salisbury vztraja pri prvotnem sklepu, Nemčija preti izstopiti iz koncerta.
Foulard-svila 60 kr.
do gld. 3-35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi urna, bela in barvena Henneberg-avlla od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poitnlne ln carine proito na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni poito v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
32	c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih. 17-11 2
Tržne cene v Ljubljani
dne 21.avgrusra.
	gl-tkr.			gl.	kr.
PSenica, m. st. . .	11	50	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—	76
Rež, „ . . .	7	30		—	84
Ječmen, , . , .	6	20	Jajce, jedno . . .	—	3
Oves, „ . . . Ajda, „ . . .	6	20	Mleko, liter . . .	—	10
	8	—	Goveje mco, kgr.	—	64
Proso, , . . .	8	—	Telečje	—	60|
Koruza, , . . .	6	20	Svinjsko „ „ .	—	68
Krompir, , . .	2	50	Koštrunovo „ „ .	—	36
Leča, hktl. . .	12	—	Piščanec ....	_	40
Grah, „ . . .	11	—	Golob.....	_	18
Fižol, , . . .	10	—	Seno, 100 kgr. . .	1	78
Maslo, kgr. . .	—	94	Slama, 100 „ . .	1	60
Mast, , . .	—	80	Drva trda, 4 kub. m.	6	60
Speh svež, „ , .	—	74	„ mehka, 4 „ „	4	50
Meteorologidno porodilo.
B «s a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	-a Л « ■jsS 0»
21	9 zvečer	734-7	16-3	sr. sever	jasno	
22	7. zjutraj 2. popol.	734-7 733-3	114 25 7	si. svzh. sr. jzah.	megla skoro jasno	00
22	7. zvečer	732-7	18-5	si. jug	jasno	
23	7. zjutraj 2. popol.	731-1 730 0	14-4 22-1	sr. svzh. sr. ssvzh.	del. oblač. oblačno	00
Srednja temperatura sobote 16*6°, za 1'7° pod normalom.
Srednja temperatura nedelje IS 2°, za 0-3" nad normalom.
Ekeekutivne dražbe.
Josipa C b i a u 11 a zemljišča v Dolenji Planini (3125 gl.) dne 2. sept. in 2. okt. (preložitev) v Logateu.
Ivana M o d i c a z Rakeka neprem. posestvo (4000 gld.) dne л. sept. in 2. okt. v Logatcu.
Andreja M i 1 a v c a iz Jakovce zemljišča (11.348 gld.) dnž 2. sept. in 2. okt. (ponovitev) v Logatcu.
Antona Palčiča iz Igevasi zemljišča (2283 gld. 50 kr.) dne 6. sept. in 6. okt. v Ložu.
Jakoba Vodnika v Gabrški gori zemljišča s pritiklinami (2192 gld. 60 kr. in 1155 gld.), terjatev 20 gld. 221/, kr. in 19. gld., dne 2. sept. in 30. sept. v Škofji Loki.
Josipa Potokarja iz Cikave zemljišče (500 gld.) dne 4. sept. in 4. okt. v Ljubljani.
Marije D e b e v o iz Brezja neprem. posestvo (665 gld.) terjatev 11 gld. 52 kr., dne 4. sept. in 4. okt. v Cerknici.
Franceta T r o j a r j a iz Strahomera zemljišči (1020 gld. in 30 gld.), terjatev 22 gld. 20 kr., dne 4. sept. in 4. okt. v Ljubljani.
Marije Dermastja'iz Zadvora posestvo (6360 gld.) dne 4. sept. in 9. okt. v Ljubljani
Magdalene M e r h a r iz Hrovače nepremakljivo posestvo (1335 gld.), terjatev 85 gld. 75 kr., dne 7. sept. in 5. okt. v Ribnioi.
Mihaela Pu celja iz Žlebiča nepremakljivo posestvo (400 gld.), terjatev 17 gld., dnć 7. sept. in 6. okt. v Ribnici.
Janeza P u c e 1 j a iz Slatnika nepremakljivo posestvo (1859 gld. 50 kr.), terjatev 827 gld. 75 kr., dne 7. sept. in
5.	okt. v Ribnici.
Antona Kromarja iz Prigorice nepremakljivo posestvo (2296 gld.), terjatev 1400 gld., dne 14. sept. in 12. oktobra v Ribnici.
Sebastijana in Matije Stembergerja iz Kuteževa zemljišča (2150 gld.) dne 10. sept. in 11. okt. v Ilir. Bistrici.
Janeza K o k a 1 ja iz Dolenje Vasi nepremakljivo posestvo (2582 gld.), terjatev 200 gld., dne 10. sept. in 8. oktobra v
Črnomlju.
Marije, Ane, Jakoba in Martina Pluta iz Omote zemljišče (40 gld.) dne 23. sept. in 21. okt. v Metliki.
Josipa T o m c a iz Ljubljane premičnine (320 gld.) dne
6.	septembra in 20. sept. (preložitev) v Ljubljani.
Zahvala.
Vsem dragim prijateljem in znancem, ki so nam k srebrnemu jubileju mašnikovega posvefenja čestitali, v imeuu svojem in tovarišev tem potom izre-kuiem srčno zahvalo. Spominjali smo se jih pri altarju in dom«. B.>g jim povrni njih ljubezen ter nam jo ohrani še ua dalje !
Planina, dt,e 19. avgusta. 1897.
Ivan Podboj,
župnik - srebromašnik.
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
j^moNiJEiB^
Gli
najčlstije lužne
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	(.VIII.) 4 34
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalmcah in trgovinah z jestvinaini in vinom.
Cirkus Неигу
v Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu. Danes v ponedeljek, dn6 23. avgusta, ob 8. uri zvečer:
Briljantna predstava.
Novo! Prvikrat! Novo ! Ruski medved. Mojster kosmatinec kot umetni jahač na konju. Medved na dirjajočem konju, skače čez vsakovrstne predmete itd.; dresiral in ga vodi ravnatelj. — Novo! Prvikrat 1 Novo! Mile. Platty kot umet-nloa na vrvi. Najboljši izvežbani in slobodni konji. Komični presledki vseh klownov. — V olganskem taboru, fantastični balet v jednem dejanju. Vodi ga baletna učiteljica.
Predprodaja vstopnic od 10. ure zjutraj do 6. ure zvečer je v glavni tobačni zalogi na Mestnem trgu.
«iT Natančnejši vspored je na lepakih razviden.
554 l _Ravnateljstvo.
Alojzij Večaj
izdelovaleo pečij iz glinastih anovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice 2 47—28 priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih peč\j
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe za Štedilnike, sploh razne glinaste izdelke.
Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
Na prodaj je v Starem Trgu pri Ložu B/iA - JIH . . .HI 41 a
if) ^иш1
Natančneje se poizvć pri Antonu Ponuda, županu v Starem Trgu.	540 з—з
Deklica,
izučena prodajalka, zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi dobiti službo v kaki trgovini.	545 3—2
Več se poz^e pri upravuištvu „Slovenca".
Vesten, кбпј vajen in v jahanji izurjen
konjski hlapec
dobi takoj službo pri A. Hauptmann-u v Vodmatu v pristavi.	541 3-3
100 io 300 Ш.
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma.
Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, BudapastVIll, Deutschegasse 8. 459 10-1 198 4
Uradne in trgovske
Naznanilo in priporočilo.
Odbor Glasbene Matice v
Ljubljani izročil je z današnjim dnem vso svojo
zalogo muzifialij
tukajšnjemu trgovcu s papirjem g. Jos. Petrič-u ter prosi, slavno občinstvo blagovolji naj svoje na-ročbe na muzilcalije na gosp. Jos. Petrič-а obračati, Icateri se bode potrudil vse naročbe natančno in brzo izvršiti.
V Ljubljani, 18. avg. 1897.

Oziraje se na naznanilo odbora Glasbene Matice prosim, slav. občinstvo blagovoli naj svoje naročbe na mueikalije name dopo-šiljati, za Icar vže naprej zagotavljam vedno točno in skrbno postrežbo.
V Ljubljani, 18. avg. 1897.
<3fos. Petrič,
trgovina s papirjem i. t. d.
v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 6.
544 3-3
ШВ Dunajska borza.
Dn6 23. avgusta.
I trap ni driavni dolg ▼ notah.....
Skupni državni dolg v srebrn ...
ivstrijska zlata renta 4 %......
ivstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta .......
Ogerska kronska renta 1%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
L»adon vista...........
Nesslki drl. bankovci sa 100 m. nem. dri. velj.
10 вагк............
N frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
0. kr. eekini...........
102 gld. 40 kr.		
102		40 .
124		10 .
101		60 .
122		45 .
100		05 .
955		50 .
364		
119	B	75 .
58		75 .
11		75 .
9		58V.
45		15 .
5	9	64 .
Dn6 21. avgusta.
4* driavne srečke 1. 1864, 250 gld. , . 5* državne srečke l. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
i% kranjsko deielno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.bankei* Prijoritetne obveznice driavne železnice . . .	, južne ielezniee 3% .
.	, južne železnice b% .
.	, dolenjskih Ieleznic 4 %
159 gld.	—	kr.
161 .	50	
188 .	76	
99 .	50	0
141 .	—	
128 .	75	
108 .	25	
112 ,	50	
98 .	76	•
99 .	60	•
228 .	—	•
182 .	60	B
126 .	8 b	
99 .	60	fl
Kreditne srečke, 100 gld........202
4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld.	154
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld........71
St. Gendis «rečke, 40 gld.......79
Waldsteinove srečke, 20 gld......57
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	163
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. v.	3400
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	407
Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . ,	87
Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba .	—
Montanska družba avstr. plan.....136
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	166
Papirnih rubljev 100........127
gld.
25 kr.
60 ' f- :
25 .
25 : 50 .
9.
50 !
25
ШЖ" Nakup ln prodaja
v ak vrstnih driavnlh papirjev, aredk, denarjev itd. (»varovanje za zgube pri irebanjlh, pri izirebanjs najmanjšega dobitka. K a i s n t n a izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška druiba
„M B R C IT
«olizeile it. 10 Dunaj, Miriihilferitruii 74 B.
t*
Pojasnila ТНХ v vseh gospodarskih in «nančnlh stvareh,
potem o kurenih vrednostih vseh ipekulsol|skib vrodnestift papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega »brestovanja pri popolni varnosti |C na toženih er lavni o.