'KNJIŽNICA	g
«VARCA KARDELJA 3 V CELJU	r
r-----------------------------------------------------
Šestindvajsetega julija 1941. leta je bila v naši dolini ustanovljena Savinjska partizanska četa. Njeni borci so bili povečini rudarji in tekstilni delavci ter njihovi sinovi. To so bili ljudje, prekaljeni v dolgoletnih borbah za pravice delavskega razreda, zavedni Slovenci in revolucionarji. Savinjska četa je okrepljena z nekaterimi borci revirske čete 24. avgusta 1941 leta napadla rudnik Zabukovico. O ustanovitvi Savinjske
V_____________________________________________________
partizanske čete v današnji številki objavljamo sestavek Abina Vipotnika — Stergarja.
Ob nedavnem obisku Mitje Ribičiča na partizansKih Dobrovljah smo se pogovarjali s starejšimi Krajani o dogodkih v NOB. Spominjali so se jih tako živo, kot bi se bili le-ti zvrstili včeraj in ne pred toliko leti. O tem objavljamo reportažni zapis.
"\
Objavljamo še reportažne zapise o praznovanju letošnjega praznika naše občine, o 40-letnici vstaje, 40-letnici napada na rudnik Zabukovico, pa komentarja o tem, kako gospodarimo in o problematiki mlečne proizvodnje, dalje pišemo o otvoritvi tovarne kmetijskih strojev v Šempetru in obratu NIVO v Vrbju in seveda še vrsto sestavkov iz življenja krajevnih skupnosti, društev in še kaj.
l||pp
j§§3
W&
Celje - skladišče D-Per
III 5/1981
9811173.7
COBI SS ®
Leto V Številka 7 Julij 1981
„Savinjski obdan” izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec.
Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik), Golob Elza, Ježovnik Franc, Lekše Zdenka, Strnad Ida, Vidmar Maijan, Praprotnik Marta, Fric Dušan, Urbanci Barbka, Puncer Zdenko, Speglič Franc, Kotnik Anton.
Naslov uredništva: Žalec - telefon 710-671
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, Novo mesto 4 Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Naklada: 11.000 izvodov
^ Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 je časnik „Savinjski občan” oproščen prometnega davka.
Izrečeno ob našem prazniku
„Ni slučaj, da praznujemo 40-letnico vstaje in občinski praznik v Grižah, v kraju, kjer je bilo med obema vojnama, pa tudi prej, središče naprednega revolucionarnega gibanja, oplemenitenega s široko in bogato kulturno dejavnostjo.
Ta dejavnost se tudi danes v tem kraju uspešno razvija in bogati. Znano je, da so bili rudaiji iz Zabukovice iz Liboj ter tekstilni delavci iz Prebolda med prvimi v Savinjski dolini, ki so pred 40 leti prižgali pla-Tnenico upora proti okupatoiju in s tem pozivali delavce, kmete in izobražence, skratka vse rodoljube širom Savinjske doline, da se jim pridružijo.“ (član sveta republike, in udeleženec ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije Albin Vipotnik - Stergar)
„Dobrovlje so zgodovinski kraj. Partizanska epopeja Dobrovelj je edinstvena. Z njo smo dokazali, da je partizanstvo na Štajerskem avtohtono,“ je dejal predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič med svojim nedavnim obiskom na Dobrovljah.
Ko je govoril o vračanju dolga naše družbe tem partizanskim krajem, je menù, da so ceste, elektrika in voda osnovne pridobitve za ustvarjanje boljših življenjskih pogojev naših ljudi v teh krajih. Ugotavljal je, da žalska občina povsem pravilno posveča veliko skrb razvoju Dobrovelj in drugih krajev v okviru začrtanih programskih izhodišč krajevnih dcupnosti.
„Programi razvoja kmetijstva v občinah še niso usklajeni z razvojnimi smotri na Slovenskem, ki dajejo naj večjo prednost primarni kmetijski proizvodnji in višji stopnji samooskrbe,“ je dejal član predsedstva SR Slovenije Tone Bole na otvoritveni prireditvi v SIP Šempeter, kjer je tudi odprl novo tovarno kmetijskih strojev. Pohvalil je proizvodni program SIP—a, ki zaokrožuje linijo priključnih kmetijskih strojev za spravilo in pripravo mrve. Pomembno je tudi, da Sip-ove stroje lahko uporabljajo kmetje tako v nižinah kot v višinskih predelih. S tem, da v novih pogojih ostajajo tudi na teh višinskih kmetijah mladi ljudje doma, krepimo tudi obrambno sposobnost. Omenil je še prizadevanja delovnega kolektiva v smeri večjega izvoza.
„Vesela sem, da danes ljudje v naši socialistični družbeni skupnosti boljše živijo kot prejšnji rodovi. Tudi v žalski občini se je v povojnih letih veliko zgradilo. Danes na primer v Vrbju začenjamo s pripravami za gradnjo nove trgovine. Počaščena sem, da so določili mene, naj položim temeljni kamen. To sem z veseljem storila, pa čeprav z invalidskega vozička.
Upam tudi, da bom dočakala občinsko praznovanje, ki bo prihodnje leto pri nas v Vrbju,“ nam je dejala 93-letna krajanka Terezija Šepec.
*+**-M(+***-fc-*<-fc*-Mt-*-Mt*+*
i '	k
tVE Ll ČASTNA *MANIFESTACIJA *OB 40.
*LETNICI VSTAJE
J Ljubljana — mesto heroj je £ k bila minuli torek prizorišče k
*	osrednje slovenske proslave ob J •k 40. letnici vstaje. Med 80.000 k
*	udeleženci je bilo tudi večje *
*	število naših občanov, ki so po- k Jhiteli z avtobusi že pred veče- * krom v Ljubljano.
J „Naj bodo Kardeljeve misli in k delo vodilo ljudskim množicam, k v katerih moč je neomajno za- £ k upal, naj bo vsem nam in bodo- k +čim generacijam trajna spodbu-k da, da bodo s svojim delom in k Jživljenjem, s svojo ustvarjal-knostjo prispevali k novim zrna- -V gam v večno živem toku revolu-kcije je med drugim dejal pred- k sodnik predsedstva SFRJ Sergej J k Kraigher na proslavi in ki je k
*	hkrati tudi odkril spomenik *
k Edvardu Kardelju, k	k
k-V****-¥*-kMM********ši*k
Hmeljišča obetajo dober pridelek Dobrovlje tesneje
povezati z dolino
V teh dneh naši hmeljarji že odštevajo dneve do obiranja letošnjega pridelka hmelja, hkrati pa se še spoprijemajo s pajkom, ki je letošnje poletje močneje kot dnlgekrati napadel hmelj-sko rastlino. Upajmo, da ga bomo pravočasno zatrli in tako obvarovali pridelek.
Hmelj se je sprva lepo razrasel, potlej je zaradi neugodnega vremena nekoliko zastal v rasti, pa spet pognal kvišku do vrha hmeljskih žic.
Sedaj je veliko odvisno od pravšnjega vremena, da se bodo kobule lepo izoblikovale in ode-
belile. Vse kaže, da bo tüdi letos cena hmelja, ugodna, skratka, obeti so. Večji del pridelka bomo, kot že vsa leta nazaj, tudi to pot izvozili na zahodna tržišča, nekaj pa ga bo odkupila jugoslovanska industrija piva. (Na sliki: hmeljišča v teh dneh.)
Tk.L.
Mitja Ribičič na Dobrovljah
Obisk predsednika republiške konference SZDL Slovenje Mitje Ribičiča na partizanskih Dobrovljah je izzvenel kot sproščen razgovor o razvojnih perspektivah tega kraja. Domačini so tovariša Ribičiča seznanili z izgradnjo vodovoda, s
katerim bodo izboljšali preskrbo z vodo in mu pokazali del že rekonstruirane partizanske ceste, ki jih povezuje z dolino.
O solidarnostni akciji povezovanja odmaknjenih zaselkov in hribovskih kmetij, ki teče v
žalski občini že nekaj let, je gosta seznanil Jože Jan.
Na posnetku: krajani Dobrovelj pozdravljajo Mitjo Ribiči ča pred Domom borcev NOB v Dobrovljah.
L. TRSTENJAK
„S primerom Dobrovelj in njihove partizanske epopeje siilo okupatorju dokazali, da je partizanstvo na Štajerskem avtohtono. Dobrovlje so zgodovinski kraj, zato je prav, da v žalski občini posvečate njihovemu, razvoju tolikšno skrb,“ je med drugim dejal Mitja Ribičič med nedavnim obiskom na Dobrovljah.
Menil je, da je tu prebivalstvo še posebej veliko prispevalo v NOB, zato smo dolžni, da mu sedaj pomagamo do večje razvitosti. Ceste, voda in elektrika so osnovni pogoji, da se bo kraj hitreje razvijal in se gospodarsko krepil ter povezoval z dolino. DOM borcev NOB, ki so si ga krajani zgradili ob pomoči družbene skupnosti, naj bi postal zametek razširjene dobroveljske družine je rekel tov. Ribičič. Ugotavljal je, da v žalski občini krajevni skupnosti Braslovče in na Dobrovljah s skupnimi močmi uresničujejo začrtane naloge s tem, da se lotevajo izgradnje vodovodov, rekonstrukcije cest in drugih del, ki zagotavljajo krajanom boljše življenjske pogoje.
Predsednik IS Jože Jan in predstavniki krajevne skupnosti Braslovče in krajani so Mitjo Ribičiča v sproščenem pomenku seznanili s politiko žalske občine do krajevnih skupnosti in obrobnih krajev občine. V tej smeri so se občani že pred leti odločili za široko zastavljeno akcijo solidarnostne pomoči pri izgradnji cest in drugih komunikacij, vse z željo: povezati višinske kmetije in zaselke v občini.
Akcija teče uspešno in med tem smo uspeli že večino višinskih kmetij povezati z novimi
cestami. Ker pa bitka na tem področju še ni končana, so občani podaljšali solidarnostno akcijo zbiranja sredstev še za dve leti. Dogovorjeno je namreč, da se vsak zaposlen delavec v občini letno odpove enodnevnemu zaslužku za potrebe te skupne akcije.“ S takimi solidarnostnimi in podobnimi akcijami v naši občini uresničujemo zamisel oziroma obveza - postopoma izenačiti življenjske pogoje ljudi v teh odmaknjenih zaselkih s pogoji občanov v dolini. To so naloge, ki jh uresničujemo v okviru zastavljenega policentričnega razvoja,“ je dejal Jože Jan.
Pogovor je stekel tudi o problemih in nalogah kmetijstva. Direktor SOZD Hmezad ing. Vlado Gorišek je dejal, da načrtujejo tesnejše povezave v smeri usmerjanja kmetij v tržno proizvodnjo tudi na Dobrovljah.
Ko bodo v celoti razširili in asfaltirali cesto, se bodo Dobrovlje s svojimi sončnimi griči še bolj približale dolini, to pa pomeni zeleno luč za razvoj kmečkega turizma. O njem nekateri kmetje na Dobrovljah že razmišljajo, pa tudi ukrepajo, ko gradijo stanovanjske hiše.
Vso to živahno življenje spreminja tudi mišljenje mladih ljudi, ki so še pred tem oziroma v prvih povojnih letih odhajali v dolino za delom, danes pa ostajajo na svojih kmetijah in iščejo razvojne možnosti doma v kmetijski proizvodnji. Kar zadeva nove gradnje, ki smo jih omenili, jih je treba povezovati tudi s programom SLO. Ob koncu zanimivega razgovora so krajani DobTuvelj Mitjo Ribičiča povabili, naj jih večkrat obišče.
LOJZE TRSTENJAK
Stabilizacijsko naravnane investicije v občini
Izvršni svet skupščine občine Žalec je na svoji zadnji seji obravnaval eno najaktualnejših tem sedanjega gospodarskega trenutka — investicijsko politiko v občini Žalec.
Na osnovi posebej pripravljene analize, Jci je prikazala ob vsaki investiciji v teku poleg nosilcev investicije tudi višino predračunske vrednosti, strukturo zagotovljenih sredstev in obsegu že opravljenih del, se lahko seznanimo še z nizom značilnosti naše investicijske politike.
Podatki vseh posameznih investicij so zbrani v dve skupini in sicer za področje gospodarstva in za področje negospodarstva. Skupno imamo v teku (po stanju 31. 3. 1981) 29 investicij od tega 18 gospodarskih in 11 negospodarskih. Če primerjamo podatke o investicijah v mesecu marcu 1981 s tistimi iz meseca septembra
1980,	lahko ugotovimo, da bistvenih sprememb v naši investicijski politiki v letošnjem letu ni.
Število investicij v teku se je sicer rahlo zmanjšalo od 31 v letu 1980 na 29 v letu
1981,	vendar je struktura gospodarskih in negospodarskih investicij ostala nespremenjena. Tudi delež lastnih sredstev v investicijah je ostal nespremenjen (43,1 %), ugodno pa se je povečal delež izločenih sredstev na račun v strukturi lastnih sredstev.
Prav tako pa je tudi pomembna sprememba v strukturi tujih virov v gospodarskih investicijah, saj se je udeležba bank bistveno zmanjšala (od 49,5 % v letu 1980 na 30,3% v letu 1981), medtem ko je v SRS udeležba bank v investicijah kar 51,0 %.
Če primerjamo nosilce posameznih investicijskih objektov, pa moramo žal ugotoviti, da gre v pretežnem delu investicij za iste nosilce in tudi predračunske vrednosti, katere smo izvajali že tudi v preteklem letu (z izjemo Aera in Mlekarne).
To pomeni, da novih pomembnejših investicij v letu 198j (z izjemo Juteksa na novi lokaciji na Ložnici), ni
Poudariti pa je potrebno, da gre za dokončanje pomembnih investicij, ki so se
izvajale več let in bodo za naše gospodarstvo pomenile zelo pomembne nove kapacitete (SIP - TKS, AERO. MLEKARNA, trgovske ka-'pacitete, sanacija gostinstva ter manjše, vendar pomembne investicije v manjših delovnih 'organizacijah). Zato mora biti vsa skrb in delo v okviru izvajanja nalog iz družbenega plana občine 1981 - 1985 posvečena prizadevanju za realizacijo vseh načrtovanih investicijskih projektov, saj bomo le tako uspeli realizirati planirane rasti osnovnih ekonomskih kategorij v tekočem petletnem obdobju.
Pomembno pa je tudi dejstvo, da gre pri negospodarskih investicijah prav tako v glavnem za dokončanje lani začetih investicijskih objektov, saj so nove investicije samo Tehnična baza v Šempetru, Dom upokojencev na Polzeli ter stanovanjski blok v Preboldu.
Za naše investicijske naložbe je torej značilna odgovorna stabilizacijska naravnanost, saj tako po obsegu, njihovi strukturi, visoki lastni udeležbi sredstev in skromni udeležbi v družbenem proizvodu gospodarstva občine, nimajo nobene skupne značilnosti z zaskrbljujoče visokimi in nepokritimi investicijami v SRS.
Posebno pomembna značilnost naše investicijske politike pa je odpravljanje razdrobljenosti investicij iz preteklih let in koncentracija sredstev v večje pomembnejše naložbe, kot so Aero -tovarna samolepilnih trakov v Šempetru, SIP - tovarna kmetijskih strojev v Šempetru, Mlekarna v Rušah ter trgovske kapacitete - Nama v Levcu, Notranja trgovina v Žalcu in Savinjski magazin na Polzeli
Realizacija teh investicij zelo ugodno vpliva tudi na spremembo strukture našega gospodarstva — eno osnovnih nalog preteklega in tekočega srednjeročnega obdobja-
Rast udeležbe strojegradnje, kemične in predelovalne industrije ter trgovine v našem gospodarstvu kaže na sicer dolgotrajen vendar uspešen proces prestrukturi-lanja našega gospodarstva.
J. C.
Na skupnem sestanku v Preboldu
Družbeni dogovor o medobčinskem sodelov
Predstavniki občin Žalec, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi so na nedavnem skupnem sestanku v Preboldu podpisali družbeni dogovor o skupnih interesih za razvojno obdobje 1981	-	1985, v
katerem so opredeljene konkretne naloge in oblike sodelovanja. Predstavniki omenjenih štirih občin so se že na prejšnjih sestankih dogovorili, da pripravijo tak dogovor, ki so ga slednjič podpisali. Že v uvodnem delu dogovora so zapisali, da je že tradicionalno sodelovanje Revirjev s Spodnjo Savinjsko dolino v zgodovini delavskega gibanja in NOB obrodilo bogate sadove, kar je osnova za nadaljnje poglobljeno sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja.
Gre za skupne interese in naloge, zlasti na naslednjih področjih: v OZD industrije in proizvodnje obrti, v kmetijstvu in živilski predelavi ter oskrbi z živili, v gozdarstvu in gradnji gozdnih cest, izgradnji cestnih povezav Revirjev in občine Žalec, prostorsko planiranje in varovanje okolja, kmečki in planinski turizem, ohranjanje zgodovinskih tradicij in varovanje ter urejanje spominskih obeležij delavskega gibanja in NOB, ureditev šolske mreže na mejnih območjih, športna in kulturna sodelovanja, predvsem mladih in za druge oblike sodelovanja.
Kar zadeva možnosti poslovnega sodelovanja industrije, omenjajo predvsem Feralit-Vamost—Steklarna—REK EK, STT —Strojna—Sigma—SIP, SOZD GDČ Zasavje—Gradnja Žalec—Sigma, Rudis—Raziskovalna skupnost Žalec.
OSKRBA REVIRJEV Z ŽIVILSKIMI PROIZVODI
Spodnja Savinjska dolina — občina Žalec lahko pomeni naravno zaledje za preskrbo revirskih občin z osnovnimi živili. Odpirajo se velike možnosti sodelovanja kmetijske proizvodnje in živilske predelave obJ tesnejših stikih s SOZD HMEZAD in ZKZ. Takšne možnosti so predvsem pri proizvodnji in predelavi mleka, razvoju perutninarstva, živinoreji in mesni predelavi, pridobivanju krmil, organizaciji prodaje in servisiranju kmetijske mehanizacije. Tako sodelovanje pogojuje tudi vključevanje SOZD Hmezad v preskrbovalni ciklus revirjev.
Udeleženci si bodo prizadevali zagotoviti redno preskrbo s premogom za potrošnike občine Žalec, za kar se bodo vsakoletno dogovarjali Zasavski premogovniki Trbovlje in Savinjski magazin Žalec.
Heprik Pušnik, predsednik skupščine občine Trbovlje
Japonska strokovna delegacija v Hmezadu
Pred dnevi je obiskala Hmezad japonska strokovna delegacija. Gostje so si ogledali tudi naš inštitut za hmeljarstvo in se seznanili z njegovim delom. Posnetek kaže japonske goste s strokovnjaki instituta za hmeljarstvo Žalec.
Franjo Krsnik, predsednik skupščine občine Hrastnik. Stojita Maijan Kovač, sekretar medobčinskega sveta revirskih občin in Vili Petek predsednik SO Žalec
Na področju gozdarstva dogovor odpira večje možnosti sodelovanja_ GG Celje — temeljnih enot Žalca in v revirskih občinah pri ekonomskem izkoriščanju (smotrnejši porabi) lesa, pa tudi pri gradnji gozdnih cest v smeri boljšega povezovanja mejnih zaselkov.
PROSTORSKA UREDITEV OBMEJNIH OBMOČIJ
SKIS in občinske skupnosti si bodo prizadevale uresničiti dogovor o modernizaciji ceste Trbovlje - Latkova vas in pomagale krajanom pri cestnem povezovanju.
Prostorsko ureditev mejnih območij bodo opredelili v posebnem urbanističnem programu, ki bo zagotavljal poselitev višinskih predelov z razvojem kmetijstva in ifrastrukture. Zajemal bo varovanje okolja s ciljem usklajenega in dogovorjenega koriščenja prostora ob upoštevanju razvoja turizma.
Posebno si bodo prizadevali za razvoj kmečkega, planinskega in športno rekreativnega turizma. V ta namen bodo sodelovali pri urejanju smučarskih središč na Vrheh, na Gozdniku in Prvinah.
-—
Dogovor omenja tudi oživljanje tradicij NOB in revolucionarnega delavskega gibanja. Sodelovali bodo pri urejanju spominskih obeležij: Čebine, Creta, Šmiglova zidanica in organizirali skupna srečanja občanov s prireditvami ob jubilejih in drugih pomembnih dogodkih.
Pospeševali bodo sodelovanje sosednjih krajevnih skupnosti Liboje, Griže, Prebold, Sešče,
Tabor, Vransko, Gomilsko,
Šentgotard, Čemšenik, Klek, F.
Salamona, Čeče, (Hrastnik),
Čeče (Trbovlje) in Kal pri uresničevanju njihovih progra-
Ivo Robič, predsednik občinske konference SZDL Žalec
mov.
Za spremljanje uresničevanja dogovora bo skrbel poseben štiričlanski odbor, v katerem so predstavniki iz vseh občin. Od-
Jože Koncilja za medobčinski svet SZDL revirskih občin
bor bo vsako leto. poročal na skupščinskih sejah (SO) o uresničevanju programskih nalog.
L. TRSTENJAK
Direktorji o gospodarstvu
/ .
Na zadnji seji direktorjev, ki jo je sklical Izvršni svet skupščine občine Žalec, so podrobno obravnavali poročilo o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 ter resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju Slovenije v letu 1981 s posebnim poudarkom na razmerah, ki so prisotne v gospodarstvu občine Žalec.
Dogovorjeno je bilo, da se kljub sorazmerno dobrim gospodarskim rezultatom, ki so bili na območju občine doseženi ob polletju letošnjega leta, zlasti v dopustniških mesecih, posvetimo vso pozornost nemotenemu odvijanju proizvodnih procesov, predvsem pa oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom, dvigu produktivnosti, da podrobno proučimo vse možnosti za čim večjo izvozno aktivnost ter da dosledno izvajamo obveznosti iz zaposlitve ne bilance občine. V zvezi z investicijami je bilo podrobno obravnavano poročilo o zagotavljanju sredstev in zavarovanju plačil za investicije v teku. Ugotovljeno je büo, da v tem obdobju na področju gospodarstva ni investicij, ki ne bi bile skladne z zahtevami, ki izhajajo iz širših družbenih interesov. Direktorji so načeloma soglašali s predlogom Izvršnega sveta, da v bodoče celotno gospodarstvo občine združuje del sredstev za izvajanje skupno dogovorjenih investicij dcih naložb na področju posameznih gospodarskih dejavnosti. Prav tako je büo dogovorjeno, da Izvršni svet skupno s posameznimi organizacijami združenega dela prouči vse možnosti nadaljnjega povečevanje izvoza, zlasti v drugi polovici letošnjega leta.
Na seji so obravnavali tudi predlog zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosova. Mnenja so büi, da je potrebno predlog zakona temeljito preučiti z vidika vsake organizacije združenega dela, posebno glede na možnosti združevanja sredstev in proizvodnega sodelovanja na nerazvitih območjih.	,<->
V teh dneh sledijo v vsak : organizaciji združenega dela razgovori v okviru samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Osnovni namen je v tem, da se ugotovi v sleherni organizaciji stanje in začnejo ukrepi za odpravo posameznih slabosti, predvsem pa v smeri prizaidevanj za doseganje čim večjih proizvodnih rezultatov. Razmere, v kakršnih živimo in gospodarimo, zahtevajo namreč od nas vseh, od slehernega delavca, čim večji prispevek, da bomo zmogU zahtevne in odgovorne naloge, ki so danes v ospredju.
JOŽE JAN
SA VINJSKI OBČAN - Julij 1981 3
Kolškova kmetija v Podgorju
Z dvorišča Kolškove kmetije v Podgorju nad Letušem so ponuja prelep razgled na Mozirje in Savinjsko dolino v njenem zgornjem delu. Od kar so sem v obrobje Dobrovelj speljali cesto, ta hribovska kmetija laže diha. Po cesti je možno prepeljati mleko in druge pridelke v dolino do zadruge in se oskrbeti s potrebščinami v trgovini.
Ferdo Kolšek sodi med tiste trdožive, žilave kmečke ljudi, ki jih je prekalilo in obrusilo delo, Tako kot večina domačij v Podgorju, so tudi Kolški že zgodaj začeli , sprejemati, takrat še redke partizane in aktiviste. Potlej jih je prihajalo vse več in zgodilo se je, da so Ferda Nemci zaprli zaradi sodelovanja s partizani. Štirinajst mesecev so ga zasliševali in mučili, slednjič pa so ga poslali v koncentracijsko taborišče Buchenwald. Tu je okusil vse strahote taboriščnika in se leta 1945 vrnil domov ter prevzel vajeti hribovske kmetije v svoje roke.
Z ženo Roziko sta se z vso mladostjo zagnala v delo, rodili so se jim otroci, ki so danes že odrasli in v službah. O tem Kolška nara-da govorita, saj si še tako želita, da bi se vsaj eden od otrok odločil prevzeti kmetijo takrat, ko bo treba. Sicer so vsi navezani na dom, redno prihajajo, hčerka, ki živi v Ljubljani, ima doma sinka, ki se je zelo navezal na babico in dedka, ona dva
Kolškova domačija v Podgorju
pa nanj. No, Kolška upata, da se bo še vse uredilo, da bo njuna kmetija dobila pravšnjega naslednika in zato živita in se z ljubeznijo oklepata grunta, hribovske zemlje.
V hlevu stoji sedem goved, večinoma krave, ki ob sončni paši, ki je je tu v hribih na pretek, dajejo precej mleka. Mleko je njun stalni vir dohodka, nekaj jima vrže ribez, ki je letos srednje dobro obrodil in sta ga prodala zadrugi po 30 din kilogram. Treba ga je dobro gnojiti in redno kropiti, sicer ne vrne vloženega truda. Njuna kmetija meri 18 hektarjev, od tega je pet ha obdelovalne zemlje, drugo pa je hosta in tako nekaj dohodka dobivata tudi od prodaje lesa.
Nekoč je bilo treba vsa dela opraviti z rokami in z voli, danes pa si Ferdo po-
maga s traktoijem, za nekatera dela pa je konj še vedno nepogrešljiva vprežna delovna sila.
Za hišo stoji čebelnjak, vendar je domala prazen — le dva panja je obdržal Ferdo. Ko je še živel brat, gozdar, ki je bil zaljubljen v čebele, so imeli veliko panjev, danes pa gospodar nima časa. „Čebele imam le še za oplojevanje sadnega drevja,“ je povedal.
Če bi se vrnil kateri od otrok in nasledil kmetijo, bi lahko razvijali tudi kmečki turizem, kajti lokacija domačije je izjemno lepa. Ne le, da se ponuja naokoli prelep razgled, tudi zrak in sonce, pa lepi sprehodi vabijo počitka željne turiste.
Kmetija ne prideluje pšenice (kruh kupujejo), dovolj pa pridelajo krompiija, koruze za prašiče in zelenjave za lastne potrebe. Bila so leta, ko je Ferdo aktivno sodeloval kot odbornik v krajevni skupnosti in drugod, danes pa ga leta že pomalem opominjajo, da vsega tega ne bo dolgo zmogel in daje glavno, da obdela grunt. Pri prosvetnem društvu pa še vztraja, saj ga to delo veseli.
Ferdo in Rozika Kolšek sta tu na kmetiji v Podgoq'u pognala korenine in ker imata rada svojo zemljo, pa čeprav je za obdelovanje nekoliko trša, kot spodaj v dolini, bi je ne zamenjala za nič na svetu.
LOJZE TRSTENJAK
Ferdo Kolšek z vnukom, ki je korajžno zajahal konja
Praznovanje hmeljarjev bo...
Ko je že vse kazalo, da bo letošnje, po vrsti že ^.praznovanje hmeljarjev odpadlo, so nam iz Braslovč sporočili, da praznovanje bo, le nekoliko kasneje, kot druga leta. 15. in 16. avgust so določili za praznovanje zato, ker bo nedeljo prej kongres hmeljaijev v Novem sadu, ki se ga bodo udeležili tudi slovenski hmeljarji.
V soboto, 15. avgusta, zvečer bo v Žalcu že tradicionalno srečanje hmeljarjev, na katerem bodo ustoličili novega hmeljarskega starešino in hmeljsko princeso, osrednja prireditev pa bo v nedeljo, 16. avgusta, v Braslovčah.
Program bo spremenjen v toliko, da bo tekmovanje mladih
hmeljarjev in hmeljark že v nedeljo dopoldne, na sklepni prireditvi popoldne pa bodo razglasili hmeljarskega starešino in hmeljsko princeso, pa tudi rezultate dopoldanskega tekmovanja. Braslovčam pripravljajo kulturni program, ki ga bo letos povezoval in skrbel za humor naš Rifle.
Letošnjo praznovanje hmeljarjev so zgledno podprle posamezne delovne organizacije, med katerimi prreditelji zlasti omenjajo SIP Šempeter, ki bo zavrtel tudi film o svoji kmetijski mehanizaciji. Poleg SIP—a še sodelujejo Železarna Štore s proizvodnjo traktorjev, Agrotehnika in Motvoz—platno iz
Grosuplja in pa seveda Hmezad Žalec..
Tu je treba reči, da takšne prireditve, čeprav so pripravljene v skromnejšem obsegu, veliko stanejo, turistično društvo Braslovče pa ob najboljši volji nima sredstev, da bi jih samo financiralo. Zato je sodelovanje še kako zaželeno in potrebno.
Po vsem tem bi lahko na rob zapisali, da so priprave stekle nekoliko pozno, pa zato toliko bolj intenzivno in po tem bi sodili, da bo do praznovanja vse nared.
Na posnetku: mladi hmeljarji in hmeljarke tekmujejo v spretnosti obiranja hmelja na lanskoletnem praznovanju.
Lt.
Kako uresničujemo prostorski plan
Občina Žalec je v zadnjih 10 letih zabeležila velik družbeni in gospodarski napredek, s tem pa so se povečale potrebe po novih urbanističnih površinah. Ker pred letom 1977 občina ni imela urbanističnega programa, ki bi prostorsko dolgoročno opredeljeval gospodarjenje s prostorom, smo takrat reševali poseganje v prostor z izvedbenimi urbanističnimi dokumenti (zazidalnimi načrti) pa tudi z izjemnimi lokacijskimi dovoljenji.
Posledice so bile, da so marsikje gradili na kvalitetni zemlji, pomembni za kmetijsko proizvodnjo, naselja so se neorganizirano širila, pokazale pa so se še druge posledice, kot zanemarjeno varstvo okolja itd.
Ob koncu leta 1977 ^prejet urbanistični program z elementi
prostorskega plana je pomenil bistveni premik na področju dolgoročnega prostorskega in urbanističnega načrtovanja pa tudi v izhodiščih za uresničevanje dolgoročnih prostorskih rešitev.
S sprejetjem prostorskega plana občine je prišlo do redkejših posegov na boljše obdelovalne površine za potrebe stanovanjske in druge nekmetijske gradnje. Bilo bi nedopustno pozidavah najboljšo zemljo v času, ko bijemo bitko za večjo proizvodnjo hrane tudi pri nas.
Vendar se žal še dogaja, da posamezniki pritiskajo na odgovorne službe, češ, nekaj zemlje za novogradnje ne bo škodovalo kmetijstvu skratka, prizadevajo si zaobiti predpise in ukrepati mimo sprejetih dolgoročnih urbanističnih in prostorskih dogovorov oziroma stališč,
ki smo jih sprejeli s prostorskim planom.
V naši občini si prizadevamo ohraniti kvalitetne obdelovalne površine, kar bo možno doseči s spremembo (novelacijo) urbanističnega programa oziroma prostorskega plana občine. No-velacija urbanističnega programa mora konkretneje opredeliti in razvrstiti kmetijske površine in njihov namen ter učinkovito onemogočiti nenačrtne ah ne dovolj pretehtane posege v kmetijsko zemljišče. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti ne samo obsegu izdelave in dopolnitev urbanističnih aktov, ampak predvsem njihovi vsebini, če se hočemo izogniti vsem posledicam, ki lahko izvirajo iz nepopolne prostorske in urb? nistične dokumentacije.
I.GLUŠIC
--------------------------------------- >
Novi mlekarni zagotoviti dovolj mleka
Odkup mleka in sedanje kapacitete celjskih mlekarn ne pokrivajo potreb trga. Podobna situacija je tudi na ostalih področjih Slovenije, skratka, v Sloveniji smo deficitarni, kar zadeva preskrbo z . mlekom in mlečnimi proizvodi.
Vzrokov zato ne gre iskati zgolj v odkupni ceni mleka, za katero proizvajalci menijo, da pri sedanjih visokih cenah krmil ni dovolj stimulativna, marveč tudi v še vedo slabo organizirani odkupni mreži in pa v nizki mlečnosti večjega števila krav, ki niso zajete v kooperacijsko proizvodnjo.
Celjske mlekarne dnevno odkupijo poprečno 100 tisoč lit-
rov mleka, v konicah do 130 tisoč litrov. V preteklem letuje znašal odkup 36 milijonov litrov mleka, od tega je celjska mlekarna odkupila blizu 28 milijonov litrov, ostalo pa mlekarna v Šmarju. Pa tudi tega mleka mlekarni zaradi premajhnih zmogljivosti nista mogli predelati in tako sta odpremili večje količine mleka kot surovino drugim predelovalcem oziroma potrošniškim centrom.
In vendar je bilo treba del mlečnih izdelkov za potrebe potrošnikov nabavljati drugje. Izračunali smo, da bi letno morali odkupiti vsaj 50 milijonov litrov mleka, če bi hoteli v celoti zadostiti potrebam po
mleku in mlečnih izdelkov na našem trgu.
Pomeni, da bo treba v naslednjih letih močno povečati odkup mleka, da bi zagotovili novi mlekarni v Alji vasi potrebne surovine za nemoteno predelavo. Novi mlekarni, ki bo ob polni zmogljivosti lahko dnevno predelala do 170 tisoč litra, bo treba zagotoviti dnevno vsaj 150 tisoč litrov mleka, okoli 50 tisoč litrov pa sirarni v Šmarju.
V Hmezadu so v tej smeri že izdelali program z vsemi potrebnimi ukrepi, kako bi ob boljši stimulaciji, novih naložbah in drugih merah zagotovili večjo proizvodnjo, pa tudi odkup mleka. Tu je treba upoštevati.
da se stara mlekarna v Celju zaradi omejenih zmogljivosti in posebej trudila razširjati odkupno mrežo in zajeti v odkup vse mleko, tudi sicer skromnejše viške v obrobnih vaseh in zaselkih. Zaradi velikih stroškov in nizkih premij tudi zadruge niso dovolj zavzete za širjenje odkupnih področij.
V sedanjo oziroma obstoječo odkupno mrežo je zajetih 17.436 krav, kar je le 45,8 odstotkov vsega staleža. Pomeni, da bo treba zajeti v redni odkup mleka vsaj 65 odstotkov vseh krav. Le tako bomo novi mlekarski industriji zagptoyüi potrebne surovine. Več bo treba storiti tudi za večjo molz-nost krav, ki je zlasti na slabo
organiziranih kmetijah še zelo nizka.
Strokovnjaki menijo, da je pri obstoječem genetskem potencialu možno povečati mol-znost od sedanjih 2500 litrov na 3000 litrov po kravi. V tej smeri čaka pospeševalce veliko odgovornega dela. Vse namreč kaže, da smo v zadnjih letih zanemarili skrb za rodovnik (veliko imamo še mešanih pasem govedi), spomniti pa se je treba tudi na tisti stari izrek, da krava pri gobcu molze. V naslednjih letih bo treba odločno več storiti za večjo proizvodnjo kvalitetne mrve, več bo treba sejati tudi koruze.
Ob naštetih in drugih ukrepih pa bo dober odkup mleka
pogojen s stimulativno odkupno ceno. Cena je občutljiva ža proizvajalce, zato si ne bi smeli dovoliti preveliko nihanj in ceno mleka bi morali določiti že v oktobru za prihodnje leto. Tako bo proizvajalec vedel, koliko bo dobil za mleko in bo ustrezno tudi skrbel za pridelek mrve in potrebne naložbe.
Če bomo pravočasno ukrepali in uresničevali v programu zastavljene naloge, lahko z gotovostjo pričakujemo večjo proizvodnjo, pa tudi večji odkup mleka, ki je potrebna novi mlekarski industriji, ne nazadnje pa tudi potrošnikom za nemoteno preskrbo z mlekom in mlečnimi proizvodi.
Tk. Le.
____________________________
Težave okrog izgradnje zdravstvene postaje na Vranskem
Že v letu 1979, ko so bile podane možnosti, da bi lahko pričeli z izgradnjo zdravstvene postaje na Vranskem, so nastopile težave s pridobivanjem zemljišča.
V postopku za pridobitev zemljišč je bilo ugotovljeno, da so solastniki zemljišča, ki bi ga potrebovali za izgradnjo in zunanjo ureditev zdravstvene postaje Rado KARO, ki je umrl ter Stanko KARO in Jožefa KARO. Po pokojnem Radu KARO še ni bila do kraja izpeljana zapuščinska razprava, ker so se dediči pritožili. Skratka vse od leta 1979 pa do danes, ko to pišemo, ni bilo mogoče pridobiti ustreznega zemljišča. Že za izdajo gradbenega dovoljenja smo morali obrniti lego same zgradbe tako, da zgradba ni posegla na zemljišče last KAROVIH. Pri tem pa smo le upali, da bodo KAROVI znali oceniti potrebe Vranskega po novi zgradbi za nudenje zdravstvenega varstva ter lekarne, zlasti še, ker je že bil sprejet zazidalni načrt za ta predel. S tem pa je bil določen že takrat rezervat za zdravstveno postajo Vransko. Od parcele, v izmeri 2368 m2, kije last KAROVIH, se nujno rabi za dovoz do zdravstvene postaje, ureditev kanalizacije ter ostalih komunalnih priključkov 687 m2. Ustni obravnavi, ki jo je razpisal občinski sekretariat za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo, se Stanko KARO ni odzval niti opravičil, Jože KARO pa }e poslal svojo pooblaščeni». Iz izjave pooblaščenke je razvidno, da KAROVI še vedno nasprotujejo razlastitvi omenjenega zemljišča. Enako so bila brezuspešna vsa prizadevanja krajevne skupnosti Vransko, katere predstavniki so upali, da bodo dosegli sporazumno rešitev.
KAROVI predlagajo, naj se poišče druga rešitev dovoza do zdravstvene postaje.
Projekt dovoza do zgradbe zdravstvene postaje na Vranskem je upošteval veljaven zazidalni načrt, prometne danosti tega dela naselja ter funkcionalnost same zgradbe in nakazal najustreznejšo možno rešitev. Takšen dovoz pa je predviden tudi po lokacijski dokumentaciji-
Kaj lahko k vsemu temu še dodamo? Veliko! Predvsem to, da se bo izgradnja zdravstvene postaje in predvsem njena zuna nja ureditev (dovoza) še zavlekla za nekaj mesecev. V tem času bodo podražitve terjale dodatna družbena sredstva, ki jih v občinski zdravstveni skupnosti Žalec združujemo vsi delovni ljudje občine Žalec. Bolniki ki iščejo zdravstvene usluge na območju zdravstvena okoliša Vransko, še dolgo ne bodo deležni ustreznih zdrav -tvenih uslug, in ne nazadnje je s končanjem in finančnim pokritjem tega objekt i odvisen pričetek in možnosti za pripravo adaptacije zdravstvene postaje na Polzeli.
Menina da lahko lastnikom teh 687 m2 zemljišča zastavimo vprašanje, če so pretehtali in spoznali vse posledice m težave.
; ki jih s svojim ravnanjem povzročajo domala vsem delovnim ljudem v občini Žalec?
Pogodbeni rok za dokončanje del na sami zgradbi bo potekal 15. 8. 1981. Predstavniki Ingrada zagotavljajo, da je ta datum dokončen. Dela na zunanji ureditvi bi se morala pričeti najkasneje 1. 8. 1981, kar pa je odvisno od lastnikov zemljišča.
MARUA ŠTORMAN
Ob prazniku civilne zaščite
Podeljena priznanja za opravljeno delo
Član predsedstva SR Slovenije Tone Bole govori na otvoritvi nove tovarne kmetijskih strojev SIP Šempeter
Nova tovarna kmetijskih strojev v Šempetru
Nova tovarna kmetijskih strojev, ki jo je odprl član
Eredsedstva SR Slovenije Tone ole v Šempetru, pomeni dostojno počastitev kolektiva SiP-a 40-letnice vstaje slovenskega naroda, občinskega praznika žalske občine in borčevskega praznika. Nova tovarna z letno proizvodnjo 15.000 kmetijskih strojev pa je nedvomno velika pridobitev tudi za jugoslovansko kmetijstvo. Tovarna je veljala 305 milijonov dinarjev, od tega je SIP vložil 114 milijonov din lastnih sredstev. V novi tovarni za 10.700 kv. metri površine, bodo letno izdelali 15000 kmetijskih strojev, od tega največ koruznih in si-lažnih kombajnov, to je strojev po katerih je med kmetovalci veliko povpraševanje. V novi tovarni je zaposlenih 305 delavcev.
Član predsedstva SR Slovenije Tone Bole je zbranim najprej govoril o predvojnem revolucionarnem delavskem gibanju v Savinjski dolini in o dogodkih med NOB, potem pa se je dotaknil tudi problemov in nalog v našem gospodarstvu. Dejal je, da smo sredi skrb zbujajočega gospodarskega stanja, ki smo ga v glavnem ustvarili sami s svojimi prestopki, res pa je, da naj vplivajo tudi mednarodne ekonomske težave. Stanje se bo izboljšalo, če bomo resno izpolnjevali naloge in ukrepe, kijih narekuje stabilizacija.
Priznanje
zaslužnim
so
Na • priložnostni slovesnosti v Preboldu podelili letošnja priznanja ob dnevu samoupravljanja in srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije Prisotne je pozdrav?! predsednik Občinske-a sindikalnega sveta občine alee Rafko Mlakar, nato pa podelil srebrne znake ZSS, ki so jih za svoje uspešno delo prejeli naslednji občani: Milan Dolar, Danica Grabner, Alojz Puncer, Vili Vidah, Jože Knez, Jože Lebič, Milko Stebernak, Ivan Jezernik, Osnovno organizacijo ZSS TOZD Osnovna šola Vere Šlander Polzela in konferenca osnovnih organizacij ZSS OZD Ferralit Žalec. Priznanja samoupravljanja pa so prejeli: Vinko Janič, Srečko Pižorn, Oto Eber-linc, Tilka Emeršič, Jože Škapin, Venčeslav Stropnik, Rudi Veligovšek, Minka Virt in Franc Škrubej.
„Družbeno gospodarski razvoj Jugoslavije in Slovenije v prihodnjih letih nalaga kmetijstvu pomembne in zahtevne naloge. Izvoz kmetijskih pridelkov in izdelkov živilske industrije, predvsem pa žitaric, naj bi s presežkom nad uvozom hrane v veliki meri zmanjševal deficit v naši plačilni Sbilanci, Z večjim pridelkom in večjo proizvodnjo bo možno umiriti rast cen in doseči realno rast osebnih dohodkov in življenjske ravni. Za hrano še vedno dajemo preko 40 odstotkov osebnega dohodka. Prav je, da namenimo kmetijstvu več naložb v smeri pospešene rasti družbenega proizvoda v kmetijstvu v prihodnosti, vendar s sedanjim stanjem ne moremo biti zadovoljno. Ko je govoril o družbenem dogovoru in usklajevanju naložb je opozoril, da programi razvoja kmetijstva v naših občinah še niso vsklajeni z razvojnimi smotri v Sloveniji, ki dajejo največjo prednost primarni kmetijski
proizvodnji samooskrbe. „Trajnejše
in višji stopnji
dohodkovne vezi med kmetijstvom in živilsko industrijo ter blagovnim prometom šele nastajajo“ je dejal tovariš Bole. „Povečanje produktivnosti in zmanjševanje proizvodnih stroškov je možno le s sodobnimi postopki in tehnologijo pri obdelavi zemlje in spravilu pridelkov. Proizvodni program nove Sipove tovarne, zaokrožuje linijo priključnih kmetijskih strojev za spravilo in pripravo krme, kar je velikega pomena, saj dobi traktor svoj pravi pomen šele s priključnimi stroji. Pomembno je tudi to, da lahko njihove stroje uporabljajo kmetje tako v nižinskih kot višinskih predelih, ker so prilagojeni terenskim prilikam. Tako pritegnejo mlade ljudi, da ostajajo na kmetijah tudi v višinskih predelih, kar je pomembno tudi z obrambnega stališča. Pohvale vredna pa so tudi Sipova prizadevanja za čim večji izvoz.
Praznik Civilne zaščite je v naši občini izzvenel delovno. Po ugodni oceni opravljenih nalog v smeri večje usposobljenosti CZ, so podelili 18 priznanj, srebrno značko CZ pa so prejeli Jože Jan, Vlado Gorišek, Franc Jelen in Mirko Urbanci.
Priznanja so prejeli; Janez Zupanc, Franc Flajs, Franc Naraks, Ivo Glušič, Andrej Zakonjšek, dr. Andrej Loč-niškar, Danilo Podgornik, Bogdan Pečar, KS Andraž, dr. Vera Petkovič, štab CZ SIP Šempeter, Mirko Ledin-šek, Občinska gasilska zveza, GD Žalec, Miran Krajšek, Edvin Jordan in T one Stud-nička.
Mirko Urbanci je v svojem poročilu dejal, da smo na področju CŽ v žalski občini uresničili vse zastavljene naloge. Uspešno smo usposabljali CZ za njene odgovorne naloge in kar lepo število članov se je usposobilo na raznih tečajih in ob drugih oblikah izobraževanja. Teča-
ja so se udeležili tudi člani komisije za ocenjevanje škode ob elementarnih nesrečah, ki delujejo pri občinskem štabu CZ.
Enote CZ so se zlasti v zadnjem času opremile tudi po krajevnih skupnostih in danes predstavljajo močno silo, ki se je sposobna spoprijeti s še tako zahtevnimi nalogami, bodisi da gre za reševanje ljudi ali njihovega imetja. Tako so usposobili poljsko bolnišnico, ki lahko sprejme po potrebi 80 oseb in jim nudi zdravniško pomoč.
CZ je v minulem letu uspešno sodelovala tudi pri odpravljanju posledic po poplavah na žalskem in celjskem območju. CZ čakajo tudi v naslednjih letih odgovorne naloge, še naprej bodo njene enote sodobno opremljali, člane pa usposabljali in pri tem še posebej omenjajo množičnost občanov in delovnih ljudi v njenih enotah.
Tk.L.
Mirko Urbanci izroča Andreju Zakon&u priznanje
Ni miru na komunalnem področju
Ceste, potoki, vodovodi.«
Ni sence in ne počitka za naše krajane v teh pasjih julijskih dneh, ko se živo srebro dvigne nad 20° C.
V Zabukovici regulirajo in utijujejo bregove Artišnice in hkrati razširjajo cesto med Grižami in Zabukovico. Poslej Artišnica ne bo več ob vsakem večjem nalivu preplavljala ceste, po kateri so delavci Minerve in Sigme večkrat do kolen bredli po vodi v službo. Vodarska dela opravlja temeljna vodna skupnost Žalec, cesto pa SKIS sku-
paj s Sigmo, Minervo in krajevno skupnostjo. Z deli bodo predvidoma končali v avgustu.
POMAGAJO SI Z
REFERENDUMSKIM
DINARJEM
O orici in dotrajani cesti med Petrovčami in Libojami smo že pisah. Sedaj cesto širijo od štirih na šest metrov, blažijo ovinke in pripravljajo novo asfaltno prevleko. Po tej cesti se odvija živahen tovorni promet (kamnolom, KIL Liboje), zato
je bila rekonstrukcija nujna. Pri rekonstrukciji bodo porabili referendumska sredstva, sodelujejo pa tudi zainteresirane delovne Organizacije. Cesta bo nared še v tem mesecu.
SODELOVANJE TREH OBČIN
Razširjena in nà novo asfaltirana cesta med Letušem in Šmartnem ob Paki je dosežek skupnih prizadevanj treh sosednjih občin: žalske, velenjske in mozirske občine. Izvajalec del
je bil SKIS Žalec, krajevna skupnost Letuš pa je pripravila potrebno zemljišče za razširitev ceste.
Takšno sodelovanje na meji treh občin je lahko za zgled, kako je treba razreševati podobne probleme. Zapišimo še, da so se zadnji čas premaknila gradbena dela v Kajah, kjer si krajani želijo boljšo preskrbo z vodo Voda v hišah je bila sicer že dolgoletna želja krajanov. Sedaj se jim bo slednjič uresničila
Tk. A.
Razširjena in na novo asfaltirana cesta Letuš — Šmartno ob Paki jr naložba treh sosednjih občin - žalske, velenjske in mozirske
Potok Artišnico urejujejo v Zabukovici.
ni bilo
varjajo. V takih časih smo bili kajpak vsi v hiši budni in tako nas okupator ni presenetil. Imeli smo dobro obveščevalno in vedno smo se pripravili, če je imel priti kak nebodigatreba v okupatorski uniformi.
Nekoč se je zgodilo, da smo imeli v hiši devet ranjenih partizanov. Pa pridejo Nemci in treba je bilo hitro ukrepati, da jih'ne bi odkrili na senu. „Fantje, Nemci so tu, sedaj pa brž v mrvo in dovolj globoko, da ne bo presenečenja. Ranjence smo zakopali v mrvo in še pravšnji čas, kajti kmalu so se na senu pokazali Nemci in vohljali za morebitnimi partizani. Lahko si mislite, kako nam je bilo pri srcih, nam v hiši in onim, ki so se dušili globoko pod mrvo. A je minulo vse brez težav. Nemci so odšli, mi pa smo brž odkopali borce.“
Dobrovnik in ostali krajani bi lahko povedali še veliko takih in podobnih dogodkov. Dobrovni-kov oče se spominjajo tudi, kako so po borbi prinesli v hišo hudo ranjenega Čurija. Kar trije zdravniki so se znašli ob njem in mu amputirali nogo. A mu ni bilo pomoči, umrl je in na skrivaj so ga pokopali na Dobrovljah
Dobrovlje so resnično doživljale partizansko epopejo, kot je povedal Mitja Ribičič.
L. TRSTENJAK
izdajalca
Prišli so ga pozdravit, Mitjo Ribičiča, nekdanjega partizanskega borca in dobrega znanca, ki je napovedal obisk v Dobrovljah. Čeprav je bil delovni dan in so imeli . kmetje polne roke dela s spravilom sena, so se pražnje oblekli, kot se spodobi z a tak obisk.
Prišli so prezgodaj, zato smo posedeli v bifeju doma borcev NOB in pogovor je nanesel na dogodke iz NOB. Čas se je med tem odmaknil, leta so upognila hrbte, spomini pa so ostali sveži, kot bi se vse zgodilo včeraj.
S ponosom so mi povedali, da na Dobrovljah ni bilo izdajalcev in da je vsaka domačija predstavljala, če je bilo treba, partizanski bunker.
Strojanškova Ivanka je bila takrat, ko so na Dobrovlje prihrumeli Nemci, skoraj še otrok, a je že zgodaj doumela smisel boja proti okupatorju. Že takrat so si krajani zapisali v srca, da bodo storili vse za boj z okupatorjem.
Ivankin oče, sedaj že 80-letni Franc Strojanšek, je bil takrat še krepak možakar, ki je za partizane tovoril
tralci
in drugo «bilo naroče-bilo na Do-y, zato je volov. Če-niso bile o Nemci Strojanšek bilo treba partizane, šo ga vedno lilo presene-rojanšek je e vsa leta, ij okupator
municijo, blago, kar mu no. Takrat brovljah bila dobra prav takšne varne, saj postavili ni pomišljal, kaj pripeljati Pa tudi part zaščitili, da čenja, skratkif delal za partižr ne da bi ga ’ " presenetil in ujel
Pa tud-IvE uka se spominja, kao so doma kuhali za partizane in kako so prihajali v hišo Zupančev Ivo, pa j&rčnikov Ivan in drugi tovari&|£do bi se spomnil, koliko je bub takšnih obiskov, kolikokrat so se znašli žganci na mizi.
RANJENE PARTIZANE SO ZAKOPALI
v mrvo \ .
Franc Dobrovnik je pri 75 letih še vedno čil in krepak pa tudi spomni se vsakega dogodka med vojno. „Ja, ja, nikoli jih ne bom pozabil, tovarišev, ki so prihajali v našo hišo. Zatisnem oči, pa vidim Cankarja, Slandro-vo MicO, pa Zupanca in druge, kako sedijo za pečjo in se pogo-
Mladi se usposablja jo v obrambnih veščinah
Franc Strojanšek
Ivanka Strojanšek
F ranc Dobrovnik
Na letošnjem taboru je sodelovalo okoli 70 fantov in deklet iz organizacij združenega dela in kmetij. Komandant tabora Hènrik Krajnc nam je o življenju v taboru povedal: „Delo v taboru je bilo zelo raznoliko. Praviloma smo si teoretično in praktično znanje iz dopoldanskih ur ogledali v popoldanskem času še na filmu. Učni
program je bil zelo obsežen. Mladi so morali spoznati vse pehotno orožje in ravnanje z njim, bojne strupe in sredstva za uničevanje ljudi, Inane in pitne vode, zaščito pred njimi in odstranitev posledic. Pridobili pa o tudi osnove prve pomoči, tako da bi jo vsak od njih znal nuditi ne glede nà vrsto poškodbe. Seznanili pa so se tudi s sedanjo ekonomsko in politično situacijo doma in v svetu.“
Mladi so si znali popestriti življenje v taboru. Že prvi dan so ustanovili osnovno organizacijo ZSMS, za predsednika so izvolili Izidorja Cestnika. Imenovali so komisije za splošni ljudski odpor in družbeno
samozaščito. Za zabavo so poskrbeli ž raznimi oblikami dejavnosti. Zvrstila šo se razna športna tekmovanja, pripravili so kviz na temo „Tito, revolucija, mir“, na katerem so se nekateri posamezniki res dobro izkazali. Že od prvega dne dalje so imeli organizirano informiranje, ob večerih pa so pripravljah razne kulturne programe in druge vrste zabave.
Mladi so čas v taboru dobro izkoristili, veliko so se naučili, zanimalo jih je prav vse, bogato pa so izpolnili tudi prosti čas in tako življenjskim izkušnjam dodali 'še druge. Tabor so zaključili s pohodom na Dobrovlje.
T. TAVČAR
Mladi se seznanjajo z napravami ža ugotavljanje učinkovitosti atomskega orožja
V prVi polovici julija je bil v Braslovčah tabor usposabljanja obrambe in zaščite za mlade, ki ne obiskujejo srednjih šol. Pouk je predpisan z zakonom o ljudski obrambi, urejen pa z učnim načrtom Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo SR Slovenije.
Ustanovitev Savinjske čete
Savinjska partizanska četa je bila formirana v gozdu vzhodno od keramične tovarne v Libojah in se tam tudi opremila z orožjem, ki je bilo zbrano ob razpadu stare jugoslovanske vojske in sicer: en puškomitraljez z rezervno cevjo, dve puški mavzerici, dva revolverja z nekaj municije, štiri protitanskovske mine. Franc Klemen, strojnik v Zabu-kovici, je prinesel puško mavze-rico, drugo pa Miha Prodenčan, ml. Poleg tega je bilo nabranih več kot 2000 kosov municije za puške, več vojaških cerad, daljnogled in še nekaj druge mänj važne vojaške opreme. Orodje je bilo skrbno Očiščeno in konzervirano, municija pa je bila zložena v dva velika zaboja, ostalo orožje, razen min, pa zavito v impregnirane cerade in lesene zaboje, tako da ga hi načela rja-. Hkrati smo uskladiščili tudi nekaj zabojev konzerv. Te smo shranili pri Babičevi hiši na Bukovici.
Pri izkopu tega materiala so borci prve Savinjske čete z zadovoljstvom ugotovili, daje bilo vse lepo shranjeno in uporabno. Konzervatorsko delo je opravil v glavnem Vili Reberšak, ki je od vseh nas imel največ smisla in prakse za to delo. Pri zbiranju omenjenega orožja so sodelovali mladinci skojevci: Tone Žagar, Peter Šprajc ml., Ljudvik Zupanc in drugi.
Sicer sta akcijo za zbiranje orožja vodila Jože Letonja in njegov brat Vlado. Oba sta sta-
novala pri Strnadovih. Pri transportirahu iz Migojnic v Zabu-kovico pa je pomagal sorodnik Jožeta Strnada, Lojze Jereb. Jože Letonja je bil takrat kot član OK KPS za Savinjsko dolino zadolžen za vojaške zadeve in je ob formiranju čete tudi prevzel vodstvo, se pravi, bilje komandir omenjene čete.
Prostor, kjer je taborila četa menda kakšen teden ali deset dni, v strateškem pogledu ni bil najboljši. Začeli so iskati boljše prostore/ kjer bi ob napadu nemške vojske imela četa boljše pogoje za obrambo in umik. V ta namen sta si Jože Letonja in Vib Reberšak ogledala teren na ' Dobrovljah: ji so bili, kakor smo pozneje videliTzelo primerni za partizansko taborjenje. Pri tem je treba upoštevati, da so Dobrovlje nekako na sredi sa» vinjskega teritorija, če vzamemo tudi Zg. Savinjsko in Zadre-čko dolino. Upoštevajoč vse te okolnosti, smo se odločili za premik na Dobrovlje. Tako smo se 26. julija zvečer zbrali pri Krušcu na desnem bregu Savinje, kakšnih petsto metrov sever» no od spomenika I. Savinjske čete (ta je postavljen na robu ceste pri Mirosanu, da bi tako opozarjal mimoidoče na pomemben zgodovinski dogodek iz teh dni).
Na tem mestu se je ta večer pridružila osnovnemu jedru te partizanske formacije še skupina že prej znanih tesno sodelujočih mladincev-skojevcev in sicer: Peter Šprajc ml., Ludvik
Zupanc, Nadi Raček, Matija Sevšek, Franc Kelhar in Vinko' Urbašek. Slednji ni bil skojevec.
Lojze Jereb je živel pri Strnadovih in Migojnicah. Bilje eden tistih skromnih in tihih sodelav-' cev, ki so neumorno in požrtvovalno delali z nami v pripravah na oboroženo vstajo. Ze prej smo omenili, daje sodeloval pri prevozu orožja od Savinje v Zabukovico. Pozneje je nosil hrano našim ilegalcem od Strna-
dove hiše v Migojnice v začasno taborišče v gozdu pod Bukovico.
Nekega dne so ga Nemci ujeli in ga neusmiljeno pretepali. Za vsako ceno so hoteli izvedeti, od kod in za koga nosi hrano, kje so ti ljudje, katerim je namenjena. Lojze ni ničesar priznal, ničesar izdal. Ustrelili so ga.
Sodeč po zunanjosti je bil Lojze slabotne konstrukcije in-
rahlega zdravja. S svojim hrabrim zadržanjem pred sovražnikom pa je izpričal visoko zavest in trdno pripadnost gibanju, ki se je borilo za svobodo in neodvisnost.
Borci in aktivisti Savinjske čete ob ustanovitvi pri Krušcu ob Savinji 24. julija 1941 so bili: Jože Letonja — Kmet, Albin Vipotnik — Strgar, Franc Lapajne, Pongrac Raček - Matevž, Jože Strnad, Vili Reberšak
Mladi rod nadaljuje svetle tradicije NOB. Ob kresu
Albin Vipotnik
- Čuk, Anica Vipotnik, Marija Vipotnik in Anica Lapajne. Pri Krušcu so se priključili: Ludvik Zupanc — Ivo, Peter Šprajc ml., Nadi Raček, Vencelj TJrbašek — Cene, Matija Sevšek "in Franc Kelhar. Nekaj dni pozneje se je pridružila še skupina partizanov s terena Prebold in Vransko. To so bili: Viktor Šošter—Miha, Ivan Farčnik-Buč, Anton Kot-nik-Robida, Franc Mrak, Tončka Mrak, še nekaj dni kasneje pa sta prišla Fani Strnad in Mirko Letonja. Na terenu Griž so ostali: Julka Cilenšek, član OK KPS Savinjska dolina, Peter Šprajc st. in Rudi Cilenšek. Na terenu Prebolda pa sta ostala Mton Pečnik, sekretar OK kPS za Savinjsko dolino in Avgust Lukane.
Peter Šprajc, st. je imel že prej doma radioaparat na baterije, ki ga je odnesel s seboj v ilegalo. Skupaj z Rudijem Cilenškom. sta si uredila prostor v gozdu pod šotorom, kjer sta . beležila kratice izvlečke iz radijskih poročil in jih razmnoževala -za potrebe terena.
Julka Cilenšek je v tem času bila članica okrožnega komiteja KPS za Savinjsko dolino in je opravljala zelo pomembne orga-n izacijske in politične naloge, saj je imela zelo dobro organizirano mrežo med vsemi političnimi aktivisti, partizanskimi enotami, odbori OF in partizanskimi javkami. Preko te zveze so prihajali na naše področje člani pokrajinskega komiteja KPS in centralnega koni teja KPS.
v S^OMW NA MJVO OBOROŽENO 80960 SAVINSKO REVIRSKE ČETE V NOÒ 00 a«. NA U AVGUST mi
IN 40 - lETNICO
VSTAJE NARODOV in NARODNOSTI JUGOSIAVUE
2A6UKOVICA, 4. JUUJA t'
Peter Sprajc odkriva spominsko ploščo ob 40-letnid napada na rudni&o stražo v Zabukovici. Ob njem Ludvik Zupanc — Ivo, edina še živeča udeleženca tega napada
Na osrednji proslavi 40-letni-ce vstaje slovenskega naroda v Grižah je govoril član sveta republike Albin Vipotnik — Stergar, spominsko ploščo ob 40-letnici napada na rudnik Za-bukovica pa je odkril prvoborec Peter Sprajc.
Osrednja občinska proslava 40-letnice vstaje slovenskega naroda v Grižah je zvenela tako, kot smo pričakovali: spontano in množično. Zbrani množici Savinjčanov — med njimi so bili narodni heroj Tone Vratanar — Antonesko in drugi prvoborci — je govoril o revolucionarnem delavskem gibanju in o dogodkih v NOB član sveta republike in udeleženec ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije Albin Vipotnik — Stergar.
Zatem je tov. Vipotnik govoril o bojih Štajerskega bataljona in o drugih partizanskih enotah, ki so delovale na širšem območju Štajerske. Spomnil se je postanka Štajerskega bataljona s komandantom Francem Rozmanom - Stanetom v Grižah in drugih dogodkov iz NOB.
„Ob pojavu fašizma in nacizma je Edvard Kardelj na Čebinskem kongresu namenil veliko besed temu, da je treba partijo okrepiti in usposobiti, povezati z vsemi rodoljubi, da bomo
sposobni braniti domovino pred fašistično agresijo,“ je ob koncu govora dejal tovariš Vipotnik. „Vidite, tu je pravzaprav začetek narodnoosvobodilne borbe!“ je menil Vipotnik.
In ob koncu: „2e prej smo slišali, da je preteklo celo stoletje, preden si je delavski razred izboril osnovne socialne pravice. Šele v samoupravni socialistični družbi je delavec s tem, da je dobil proizvajalna sredstva v upravljanje, postal resnično svoboden človek, vendar boj s tem še ni končan. Vsi vemo, da delovni človek še ne razpolaga v celoti z rezultati svojega dela, da še nima zadostnega vpliva na
minulo delo in podobno. Bitko na tem področju bo nadaljeval mlajši rod, ki mu zaupamo in verjamemo, da bo čvrsto stopal po poti, ki sta jo začrtala partija in tovariš Tito ...“
S sobotno prireditvijo so v Grižah hkrati počastili tudi 60-letico domače Svobode, ki je imela pomembno vlogo v revolucionarnem delavskem gibanju na tem področju. V pestrem kulturnem programu so nastopili pevci in pevke iz Griž, recitatorji in godba na pihala iz Zabu kovice.
Že uvodoma smo omenili, da so pred osrednjo pro riavo v Grižah v Zabukovici odkrili spominsko ploščo ob 40-letnici napada na rudnik Zabukovica. O napadu oziroma o tem dogodku je spregovoril udeleženec napada Ludvik Zupanc — Ivo, ploščo pa je odkril Peter Sprajc, prav tako udeleženec te akcije.
Odkritje se je udeležilo tudi 250 pohodnikov, ki so začeli svoj pohod pred spomenikom Savinjske čete, Iger jim je govoril Rudi Cilenšek, nato so se podali čez Šprajčev hrib — tu je govoril Peter Sprajc — do Minerve Iger so se udeležili svečanosti ob odkritju spominske plošče.
Tk. L.
S svečane sge SO Žalec
žki dela na vsakem
koraku
S svečano sejo delegatov vseh zborov skupščine občine Žalec, ob navzočnosti številnih gostov, med katerimi so bili narodni heroj Tone Vratanar — Antonesko in drugi prvoborci ter predstavniki sosednjih in pobratenih občin Kruševac in Bačka Palanka, smo v naši občini sklenili prireditve v počastitev letošnjega občinskega praznika 7. julija.
Na svečani seji so hkrati podelili letošnje občinske nagrade in priznanja, nagrade in priznanja inovatorjem ter slednjič zavrteli film o lepotah in značilnostih Savinjske doline. Udeleženci so ob koncu filma avtorja, brata Klarič in Jožeta Privška, ki je napisal glasbeno spremljavo, nagradili z burnim ploska-njem.
Predsednik izvršnega sveta skupščine Jože Jan se je v svojem govoru uvodoma spomnil dogodkov pred drugo svetovno vojno in v NOB, govoril pa je tudi o zagnanosti občanov, ki so pred vsakim občinskim praznovanjem — zvrstilo se jih je dvajset - s prispevki in delom ustvarili številne pridobitve — od asfaltiranja cest do izgradnje kulturnih domov in drugih objektov. Naslednji občinski praznik bo, kot so se dogovorili, v najmlajši krajevni skupnosti Vrbje.
Jože Jan je zatem govoril o dinamični rasti gospodarstva žalske občine. Dejd je, da so se občani odgovorno in dosledno spoprijemali s še tako zahtevnimi nalogami pri uresničevanju stabilizacijskih nalog in ukrepov in ta bitka še traja. Delovne organizacije uresničujejo svoje zastavljene proizvodne programe ne glede na težave pri nabavah repromaterialov (surovin). V skladu z resolucijo so tudi omejili zaposlovanje — to bodo tekočem letu zadržali v dogovorjenih okvirih (2 do 2,5 % rast). Pri tem je značilno, da smo v žalski občini v minulem srednjeročnem obodbju dosegali osem do 10 odstotno realno rast družbenega proizvoda in se s tem močno dvignili nad poprečno rastjo v SR Sloveniji.
Uspešno smo gospodarili tudi v preteklem letu ne glede na težave pri nabavah surovin, ugodne rezultate pa kaže gospodarstvo tudi v minuli polovici tekočega leta. Kar zadeva izvoz
so bili prav tako zabeleženi pomembni premiki. S tem, da smo v preteklem letu kar za 5Ó odstotkov presegli izvoz nad uvozom, smo ustvarili ugodno razmerje in to se bo, kot vse kaže, še nadalje stopnjevalo v korist izvoza.
Vso skrb posvečamo v žalski občini smotrnosti investicijskih naložb. Vlagamo predvsem tam, kjer pričakujemo največje proizvodne, pa tudi izvozne učinke. Osnovna kakgvost gospodarskega razvoja v žalski občini se kaže v izredno ugodnih strukturnih spremembah je dejal tovariš Jan.
Primarno kmetijstvo občine je bilo še pred leti udeleženo s 36 odstotki v strukturi družbenega proizvoda, danes pa ob nagli rasti industrije predstavlja le še sedem odstotkov. Pospešen razvoj so dosegli tudi trgovina, gostinstvo in drobno gospodarstvo. Tako smo lani v žalski občini dosegli že za 10 odstotkov višji dohodek na zaposlenega od povprečja v SR Sloveniji, kar velja tudi za celjsko regijo. Letos se bo ta presežek povečal na 25 odstotkov.
Žalska občina načrtuje v naslednjem sr dnjeročnem obdobju 5 odstotno realno rast družbenega proizvoda in to ob 2 do 2,5 odstotni rasti števila zaposlenih. Delež gospodarskih naložb bo predvidoma manjši za 21 do 22 odstotkov, prav tako pa tudi udeležba v osnovna sredstva.
Občani in delovni ljudje žalske občine si v naslednjem srednjeročnem planu zastavljajo odgovorne naloge tudi na področju proizvodnje in predelave hrane. V tej smeri omenjajo vrsto naložb, med drugimi gre za regijsko izgradnjo mlekarske industrije, za izgradnjo farme prašičev in druge objekte, ki bodo rabili kmetijstvu. V industriji prav tako načrtujejo močnejšo prestruktuiranje s poudarkom na intenzivnem razvoju kovinsko predelovalne industrije. Na rob našega sestavka bi lahko zapisali, da se dosežki ustvarjalnega dela zrcalijo na vsakem koraku in to je solidna osnova v smeri dobrega gospodarjenja in nadaljnje dinamične rasti občine Žalec.
Tk. Le.
Poudaril je pomen revolucionarnega delavskega gibanja v Spodnji Savinjski dobni, zlasti še v Libojah, Zabukovici in Preboldu. „Ni slučaj, da praznujemo 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti in občinski praznik tu v Grižah, v kraju, kjer je bilo med obema vojnama, pa tudi prej, središče naprednega revolucionarnega gibanja, oplemenitenega s široko in bogato kulturno dejavnostjo. Ta dejavnost se tudi danes v tem kraju uspešno razvija in bogati.
Znano je, da so bili rudarji iz Zabukovice in Liboj ter tekstilni delavci iz Prebolda med prvimi v Savinjski dobni, ki so pred 40. leti prižgali plamenico upora proti okupatorju in s tem pozivali delavce, kmete, izobražence, skratka vse rodoljube širom Savinjske doline, da se jim pridružijo.
Združeni v osvobodilni fronti pod vodstvom komunistične-partije bomo dovolj močni, da preženemo sovražnika iz naše zemlje!
Šestindvajsetega jubja 1941. leta je bila ustanovljena Savinjska partizanska četa. Borci so bili povečini rudarji in tekstilci ter njihovi sinovi. To so bili ljudje, prekaljeni v dolgoletnih borbah za pravice delavskega razreda. Četa, okrepljena z borci revirske čete (vodil jo je Jože Letonja) je 24. avgusta 1941. leta napadla posadko rudniške straže v Zabukovici. Napad je imel velik odmev med prebivalstvom, saj je prižgal zeleno luč novim akcijam proti okupatorju.
Udeleženci proslave 40-letnice vstaje v Grižah
Ing. Stane Rednak
Matjan Žuža
Vinko Zagoričnik
Ing. Ivan Diaci
Adi Vidmajer
Na nedavni svečani seji skupščine občine Žalec, ki je izzvenela kot sklepna slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku — 7. juliju so podelili priznanja občine Žalec naslednjim delovnim organizacijam in posameznikom:
Najvišje priznanje zlati grb občine Žalec so prejeli: Tekstilna tovarna Juteks Žalec, Gasilsko društvo Žalec, DPD Svoboda Griže in Jože Hrvatin iz Liboj.
Tekstilna tovana Juteks. V letu 1939 je bila to še manjša tkalnica jute za hmeljsko embalažo, ki je bila do konca vojne skoraj uničena. Hitrejši razvoj je podjetje zabeležilo z letom 1953, ko so obnovili nekatere obrate, v letu 1961 so zgradili moderno predilnico jute, v letu 1973 pa so svoj program razširili na izdelavo jutinega rilca in PVC talnih oblog. S svojimi izdelki so se uspešno uveljavili na domačem in tujem trgu. Juteks se danes uvršča že med največje izvoznike v žalski občini, letos so pričeli z izgradnjo obratov na novi lokaciji v Ložnici. Delavci organizacije združenega dela so vsa leta posvečali
1 veliko skrb razvoju samoupravljanja in delegatskega sistema.
Gasilsko drušvo Žalec. Letos praznuje 100-letnico obstoja. Žalski gasilci — rodoljubi so 1898. leta ustanovili zvezo slovenskih požarnih bramb za tedanjo spodnjo Štajersko s sedežem v Žalcu. V času NOB je iz vrst GD odšlo v partizane 15 članov.
GD Žalec uspešno deluje na območju občine pri vseh elementarnih in drugih nesrečah, dobro sodeluje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v KS Žalec, s štabom za civilno zaščito skupščine občine Žalec in z drugimi dejavniki.
DPD Svoboda Griže, društvo je bilo ustanovljeno leta 1921. Dvigalo in širilo je kulturno raven pri preprostih delavcih, ki so bili v takratni družbeni ureditvi grobo izkoriščani in zapostavljeni. Najprej so ; ustanovili knjižnico, kasneje pevski zbor in dramsko sekcijo. Pomen delovanja Svobode je mnogo širši, saj je znano, daje komunistična partija preko aktivnega vključevanja svojih članov v različne dejavnosti društva, zlasti v času pred drugo svetovno vojno, odigrala vodilno vlogo med rudarji in kmečkim prebivalstvom celotnega zabukovškega in gri-škega območja. Po razpustitvi Svobod so prosvetno delo nadaljevali pod imenom VZAJEMNOST.
DPD Svoboda sedaj deluje v boljših pogojih, ima svoj kulturni dom in tudi prostore za ostale družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti Griže. Letos praznuje 60-letni-co svojega delovanja.
Letošnji dobitnik zlatega grba občine Žalec je tudi Jože Hrvatin, dolgoletni ugledni družbenopolitični delavec. Hrvatin je nosilec spomenice iz leta 1941, boril seje v Šerceije-vi brigadi, od 1943—1945 je bil politični delavec na širšem celjskem območju, kjer je opravljal razne dolžnosti,'Jože Hrvatin je dobitnik visokih državnih odlikovanj, ob njegovi 60-letnicipa je prejel najvišje priznanje občine Žalec - zlati grb.
SREBRNI GRB OBČINE ŽALEC: AERO - TOZD KEMIJA ŠEMPETER IN PODRUŽNIČNI ŠOLI GOMILSKO
V zadnjih petih letih je ugotovljen precejšen razvoj investicijske dejavnosti v AERO — TOZD KEMIJA ŠEMPETER. V tekočo investicijsko razširitev so vložili 34 milijonov dinarjev z dodatnim investicijskim projektom S—3 v letu 1980, z realizacijo v letu 1981 pa še 204 milijone dinarjev. Na vseh nivojih so v tem obdobju dosegli premike v. smeri razvoja samoupravnih odnosov. Bodoča usmeritev je predvsem v pospeševanju izvoza, vendar pri tem ne gre zanemariti potreb na domačem tržišču.
Podružnična šola Gomilsko. Na šoli uspešno delujejo pevski zbor, ritmična skupina in dramsko—recitacij ski krožek. Šola deluje povezano s krajevno skupnostjo, društvi in delovnimi organizacijami. Ima tudi pionirsko hranilnico, njeni učenci radi sodelujejo na raznih akcijah, dosegajo pa tudi dobre učne uspehe.
Bronasti grb je prejela LIK Savinja — TOZD Pohištvo Šempeter. V lanskem letu so se :i aradi iztrošenosti strojne opreme lotili rekonstrukcije žage. Vložili so 4 milijone din. Da gre za smotrno naložbo, sklepamo po tem, da so zaposlili za 60 odstotkov več delavcev, kapaci-t jte pa so se povečale kar za 100 odstotkov. Dohodek se je dvignil, poudarek pa dajejo tudi
i/vrv7u
Plakete občine Žalec so prejeli:
IVAN DIACI, dipl. inženir, je že 10 let tehnični direktor
Milan Zabavnik
SIP Šempeter. Je tvorec številnih tehničnih in tehnoloških novosti, ki so pogojevale hitro rast SIP-a. Pod njegovim tehničnim vodstvom, pa tudi njegovih zamislih, so se in se še uspešno lotevajo zahtevnih programskih nalog v smeri uvajanja tehnoloških in organizacijskih proizvodnih sistemov. Danes se SIP Šempeter že uvršča med vodilne proizvajalce kmetijske mehanizacije v Evropi in pri tem ima velik delež Ivan Diaci.
JANEZ MEGLIČ deluje kot aktivni družbenopolitični delavec v občini Žalec od leta 1956. Dosedaj je aktivno delal predvsem na področju telesne kulture, kjer je bil večletni predsednik TVD Partizan Griže in Žalec in šest let predsednik občinske Zveze telesnokultur-nih organizacij Žalec, pa tudi nekaterih republiških odborov, skratka, njegovo delo je izredno bogato. Od leta 1969 je predsednik Zveze kulturnih organizacij Žalec. Bil je tudi poslanec' prosvetnokultumega zbora skupščine SR Slovenije in podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Žalec.
JERNEJ KOŠTOMAJ je zaposlen v keramični industriji Liboje. V svojem vsestranskem družbenopolitičnem delu v OZD, kjer je zaposlenje bil več let sekretar osnovne organizacije ZK, vrsto let član DS ter v raznih komisijah samoupravnih organov. Več let je član sveta krajevne skupnosti, predsednik krajevne organizacije SZDL, predsednik tamburaškega zbora in član izvršnega odbora DPD Svoboda Liboje. Še bi lahko naštevali, plaketa je vsekakor prišla v prave roke.
BORIS DEBIČ, udeleženec NOB. Po letu je opravljal odgovorne dolžnosti kot sekretar OK SKOJ Celje, bil je sekretar MK SKOJ Celje, referent za ljudsko prosveto okraja Celje. Po zaposlitvi v Hmezadu je bil več let član občinskega komiteja ZKS Žalec, predsednik sveta za šolstvo, vodil je tudi več komisij in odborov pri občinskih družbenopolitičnih organizacij. Izredno se je zavzemal v občini pri uresničevanju programov idejnopolitičnih uspo-
Viktor Drama
sabljanja v ZK in drugih družbenopolitičnih organizacijah.
Ima tudi velik delež pri razvoju in dobrem gospodarjenju RD Šempeter.
VIKTOR DRAMA že vrsto let uspešno opravlja funkcijo poslovodnega organa v Zarji Petrovče. Vseskozi si prizadeva, da bi DO dosegla kar najboljše gospodarske rezultate. Pod njegovim vodstvom so združili precej sredstev v okviru delovne organizacije, namenjenih za investicijska vlaganja. Zarja je tako dobila nove prostore, v katerih je omogočena sodobna proizvodnja.
Viktor Drama je opravljal pomembne funkcije v okviru družbenopolitične skupnosti, bil je predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti, član občinskega sindikalnega sveta, aktivno deluje tudi v krajevni samoupravi in na drugih področjih.
ALOJZ KOTAR, udeleženec NOB, sicer pa dolga leta agilen družbenopolitični delavec. Njegova aktivnost je zlasti vidna pri delovanju komiteja za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri krajevni skupnosti Liboje, kjer je tudi predsednik. Je sekretar OO ZK Liboje in opravlja še druge funkcije.
MILAN ZABAVNIK je vseskozi opravljal na vseh dolžnostih delo marljivo in vestno. Od 1952. leta je deloval v državni upravi skupščine občine Žalec. Bil je član izvršnega sveta skupščine občine ter imenovan za načelnika davčne uprave. Kljub svojemu odgovornemu delu je Milan našel čas za opravljanje številnih nalog in funkcij, kijih je opravljal kot družbenopolitični delavec. Aktivnost je pokazal tudi na področju krajevne samouprave, v sindikatih in pri drugih nalogah.
ADI VIDMAJER je kot zagret športni delavec in mentor vzgojil vrsto nadarjenih športnikov — bil je celih 10 let mentor šolskega športnega društva Prebold.
Kot aktivist - športnik, družbeni delavec v občini, regiji in v SR Sloveniji ima vrsto zadolžitev, ki ga vežejo na stalno delo v telesni kulturi. Je sekretar občinske telesnokul-tume skupnosti Žalec, predsednik MDO PD regije, predsednik PD Prebold, član GO PZS, Atletske zveze Slovenije in sekretar mladih atletov.
VINKO ZAGORIČNIK sodi med tiste napredne kmete, 1 ; se uspešno vključujejo v uresn ce-vanje samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov v okviru KZ Savinjska dolina.
Je tržni proizvajalec m* sa, hmelja in drugih kmetij ih proizvodov.
Priznanja in nagrade inovator jem
Na nedavni svečani seji skupščine občine Žalec, s katero smo sklenili letošnje prireditve v počastitev občinskega praznika, so med drugimi podelili priznanja in nagrade najbolj uspešnim inovatorjem naše občine.
Kot je znano, v naši občini že nekaj let nazaj posvečamo inovatorski dejavnosti vso skrb in najboljše tudi nagradimo in jim podelimo priznanja. Letos so jih prejeli:
Prvo nagrado Anton Briner in Vlado Skok iz tekstilne tovarne Prebold za kombinirani indigo — barvalno škrobilni stroj. Tovarna se je poprej posluževala za izdelovanje originalne jeans tkanine uvožene tehnologije. Po tehnološki zamisli oziroma konstrukciji avtorjev pa smo doma izdelali celotno postrojenje za proizvodnjo navedene tkanine in si s tem v tovarni samo v minulem letu prihranili 77,200.000 di-naijev.
Drugo nagrado in priznanje je prejel Ivan Banko iz TT Prebold za inovacijo tesnenje
Marija Hrovat
dozirnih črpalk. Zaradi okvar na teh črpalkah je prišlo do večkratnega izpada proizvodnje in škode zaradi nekvalitetnega dela. Z inovacijo so lani prihranili 3.756^18 dinarjev. Tretjo nagrado in priznanje sta prejela Jože Lubej in Zdravko Tmov-šek prav tako iz te delovne organizacije za preureditev statve textima in s tem prihranila 3.604.522 dinarjev. Naslednjo nagrado in priznanje so prejeli Jože Praprotnik, Branko Žagar in Darko Drev za uspešno zamenjavo uvoznih .surovin z domačimi. S tem so prihranili Juteksu Žalec 1,917.800 dinarjev.
Naslednjo nagrado in priznanje je prejel Ivo Jelen iz SEP Šempeter za vrtavkasti zgrabljalnik in rotacijsko rezalno potisno napravo. Ža inovaciji še traja postopek za patentiranje.
Priznanja za inovacije so še prejeli: Zlatko Prislan in Jože Hrašar iz Ingrada. S svojo inovacijo sta prihranila 535.860 dinarjev. Gre za sidriranje fasadne konstrukcije. Ivan Gril iz CPC Celje, tozd Asfalt — kamnolom
Jernej Koštomaj
Velika Pirešica je rešil prot m varovanja tekočih tekov ìa asfaltni bazi in predelave z a-njačev na elektromotorjih, ar pomeni prihranek 125.00! li-naijev.
Janez Malinger in Emil < rje iz Aera,- TOZD Kemija m-peter, sta izboljšala rekuperacij-ske naprave za delovanje v času, ko pade temperaturaa okolice pod 0°. Letni prihranek znaša 1,093.899 dinarjev. Vojko Vidmajer iz TN Polzela je z izdelavo aparata za ustavljanje na pletilnem stroju dosegel letni učinek v vrednosti 249.658 dinarjev. Priznanje je prejel tudi Drago Družinek CP Celje, TOZD Kamnolom Velika Pirešica za inovacijo zapiranje loput ciklona, kar pomeni sprostitev enega delovnega mesta.
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti je sklenila, da bo inovacije Antona Brineija in Vlada Skoka ter Ivana Jelena glede na izvirnost in veliko gospodarsko korist predlagala za nagrado sklada Borisa Kidriča.
Tk.
Ivan Prašnikar
Akademska slikarka Jelica Žuža iz Žalca
Skoraj vsakdo, ki pozna slikarko Jelico Žužo, zdaj že I ve, da odhaja iz Žalca. Prav kmalu se bo odselila z domačije, polne starodavnega čara in neobičajnih mikavnosti... Odšla bo v Ljubljano iz hiše, kije polna spominov zanjo in za vsakogar, ki mu je ta zgradba pomenila nekaj več kot samo stavbo v senci starih košatih lip, več kot samo zanimivost ob cesti, z značilnim lesenim kozolcem j v ozadju ... To je tista arhi-j tektura, ki ima lep portal in :	vrata, odprta ali zaprta polk-
ne, zelenje ob zidu in prijeten prostor za hišo .. .
Slikarka Jelica Žuža je povezana z Žalcem in Savinjsko dolino že iz življenja svojih prednikov, ki so bili dobri gospodarji in napredni hmeljarji... Pa tudi sama je včasih delala na prostranih . hmeljiščih in pomagala pridelovati dragoceno zeleno cvetje Savinjske doline ...
Njena slikarska nadarje-! nost pa jo je odpeljala iz Žalca v svet, v šole. Najprej 1 na Dunaj, potem.v Ljubljano M in na koncu še v Zagreb. Obiskovala je ljubljansko akademijo za upodabljajočo umetnost, kjer je bila učenka ' likega slovenskega slikarja Angona Gojmira Kosa. V Zagrebu je akademijo končala, prav tako pa tudi specialko za slikarstvo. Njen profesor je bi! odličen analitik slikarske umetnosti in pomemben hrvatski slikar, akademik prof. Marino Tar-
V	____________
taglia. Po končanem šolanju je Jelica Žuža nekaj časa bivala v Zagrebu, nato se je vrnila domov in je v Žalcu živela skoraj dve desetletji. Seveda je medtem neštetokrat potovala v različna mesta, kjer si je ogledovala galerije in muzeje svetovne likovne dosežke. -
V času svojega bivanja v Žalcu je Jelica Žuža ustvarjala kot svobodna umetnica. Uresničila je vrsto slik, ki pomenijo v njenem dosedan-
jem slikarskem opusu velike dosežke .,. Nastale so podobe, na katerih so usposob-ljena tihožitja s sadjem, suhim cvetjem, košaricami, šopki, z izbranimi steklenimi in keramičnimi posodicami ter drugimi atributi, ki izražajo svojstvene značilnosti v slikarski motiviki Jelice Žuža. Nastale pa so tudi odlične portretne in figuralne mojstrovine.
Za vsako slikarsko realiza-cijo Jelice Žuže je značilno,
da je nastala z veliko slikarsko kultiviranostjo, senzibilnostjo, z enakovredno obravnavo vsake najmanjše površine in to v dosledni usklajenosti s celoto. Pri njenem delu je odločujoča zlasti vrednost barve, v tonu in specifičnem nanosu, ki je študijsko pretehtan in ima veljavo pravega razkošja na slikarski površini. Med našimi likovnimi 'ustvarjalci predstavlja Jelica Žuža samosvojo osebnost. Navezujemo jo lahko le rta slikarsko prefinjenost in izredno znanje profesorja Tartaglie in na njegove umetnostne dosežke. Karakteristike in vredno- . te njenega slikarstva se kažejo zlasti v tisti kakovosti in lepoti, ki ima v ovkriu sodobnega slovenskega slikarstva individualno obeležje in pomen.
Jelica- Žuža je doslej za svoja dela prejela že več vidnih nagrad in priznanj. Razstavljala je v številnih krajih naše države in v širšem svetu, njene slike pa so shranjene v javnih in privatnih zbirkah pri nas in v tujini.
Še posebej je treba poudariti, da je Jélica Žuža v času svojega bivanja v Žalcu doprinesla pomemben delež h kulturnemu napredku kraja.
Za ta napredek se je zavzemala z idejami in delom. Bila je neutrudna in se z vso močjo trudila, da so se v Žalcu organizirale prireditve zavidljivega kulturnega po- . mena.
Jelica Žuža pravi, da odhaja iz Žalca zaradi svojega umetniškega ustvarjanja. Raduhi namreč v miril slikala in to v večjem kulturnem središču, ob številnejših likovnih dogajanjih, med drugimi slikarji in ostalimi umetniki.
MILENA MOŠKON
__________________ • J
„Gaudeamus igitur” na DU Žalec
Takole so zažareli obrazi naših maturantov nekaj minut zatem, ko je izpitni odbor razglasil, da so opravili zaključne izpite in postali strojni trehnuci.
Prisrčna slovesnost ob predaji ključa „zelencem“, ki niso vedeli niti tega, kako se „švasa“ v sodu z vinom, je bila obenem tudi zahvala matični šoli RŠC Velenje, vodji oddelka za odrasle, prof. Vinku Smaj-su, kolektivu DU Žalec ter seveda profesorskemu zboru. Bili so prijeten in zrel kolektiv, na katerega bomo ohranili lepe spomine, čeprav je že dolgo tega, ko smo s stene na hodniku delavske univerze odstranili „osmrtnico", ki je naznanjala:
„Sporočamo veselo novico, da nas je Zapustil 4. A STŠ, roj. s poklicno šolo. Po triletnem mukopolnem šva-sanju, piljenju in zabijanju netov v glavo je vrlim ' inženirjem ih profesorjem uspelo, da so izdelali 14 strojnih tehnikov. Ohranili jih bomo v trajnem spominu, njihov pepel pa razstrosili po združenem delu.“ Štirinajst dni za tem je opravilo maturo tudi 19 slušateljev ekonomske šole. V obeh oddelkih je bil uspeh dober, vsi pa želimo, da znanje, ki so ga pridobili s trudom in vztrajnostjo, ki ga zahteva študij ob delu, s pridom izkoristijo v združenem delu.
AK
RAZSTAyA RUDIJA ŠPANZLA V GRIŽAH - Naš umetnik, akademski slikar Rudi Španzel je v počastitev letošnjega občinskega praznika in 40-letnice vstaje, pripravil v prostorih osnovne šole v Grižah samostojno razstavo svojih del. Razstava je bila ves čas dobro obiskana, zlasti si jo je ogledalo veliko mladih.
Gradovi m graščine v občini Žalec
Dr. Ivan Stopar 12
kotnim čelom. Kleti so delno ravno stropane, delno obokane. Obokan je tudi eden od prostorov v nadstropju (danes kuhinja) — banja z o bočnimi loki. V
II.	nadstropju je ohranjena empirska peč.
SENEK, grad
Lokacija ni zanesljivo ugotovljena. Po Ignacu Orožnu ntg bi stal grad na mestu današnje ceikvice sv. Miklavža nad Podvinom, po Curku na gnču nad sedanjo graščino, po Ptrchegger-ju na ledini Tumstein pri sv. Janeza in Pavlu na Dobrovljah.
Senek stopa v zgodovino z letom 1288, ko se omenja hkrati z drugimi žovneškimi gradovi kot c as trum Scheinek. V srednjeveških listinah še večkrat naletimo nanj. 1308 se omenja kot tum Scheynek, 1379 Scheinek, 1385 Schewnek, 1423 tum Scheincegc. Sodil je med tiste celjske gradove, ki so jih Celjani za časa bojev s Habsburžani o. 1439 sami razdejali. Tako ga omenja tudi anonimni pisec Kronike grofov Celjskih med gradovi, ki so postali žrtev njihovega nasilja: ain, thum ob Sannest, Schemeck genandt — stolp pri Žovneku, Senek imenovan. Stolpastega gradu, ki je bil očitno dobro utrjen, pozneje najbrž niso več pozidali, čeprav se v virih še dvakrat omenja. 1458 je dobil, verjetno od cesarja Friderika IV., šeneški
grad in urbar za pet let v oskrbo Hanns Presinger. Temu je kot oskrbnik sledil Koz ma z Grabe-na, njemu pa 1479 Jakob Schratt 1529 se kot lastniki Seneka (gradu ali graščine, dvora? ) omenja Krištof Raum-schuessel, lastnik Ojstrice in zakupnik mitnice na Vranskem.
ŠENEK, graščina
Graščina stoji na položni vzpetini, Polzela 19, tue istoimenoga naselja v Spodnji Savinjski dolini. Dom oskrbovancev.
Senek je kot dvor morda že 1493 pozidal ojstriški oskrbnik Lenart Raumschuessel, potomec starih šeheških kastelanov. Tu je bil urad skromnega ime-nja, ki je 1527 štelo trinajst, 1542 ob cenitvi posestev pa šestnajst podložnikov. Značilno je, da Vischer etavbe ni upodobi ne na svojem zemljevidu iz 1679 ne v svoji topografiji — bila je pač preneznatna. Dvor so 1665 posedovali Gabelkhov-
ni, 16% 'Rudolf grof pl. Schra-. ttenbach, 1730 J. Ernest pl. Ehrenberg. Poznejši lastniki:
1746 Johan Anton Curri Franzini, 1770 Rajmund Novak, 1774 Filip pl. Carastella, 1775 spet Rajmund Novak, 1797 Johann Nepomuk Kircher, 1807 Anton Gumik, 1813 spet Johann Nepomuk Kircher, 1819 vdova Jožefa Perše, ki ga je kupila za 77.000 fl. 184^ je postal lastnik Seneka Lenart hči Fani pl. Pongraz gaje posedovala še med obema vojnama.
Kompleks graščine oblikuje skupek stavb, pozidanih s treh strani okoli pravokotnega dvorišča, medtem ko je na četrti, vzhodni strani, zidana arkadna ograja. Južno od kompleksa je samostojna kapela, postavljena nasproti glavnega trakta, k njej pa je pripeta dninarska hišica Glavni trakt, obrnjen proti jugu, je dvonadstropna, sedetn-osna stavba z mansardno streho, ki je v osi poudarjena z baročno oblikovano mansardno
Graščina Senek pri Polzeli
atiko z vazami na vrhu, ob straneh pa z dvema manjšima oculusoma. Portal, ki je postavljen v osi, je kamniten, neoba-ročen. Prav tako so neobaročne z gredami in pilastri členjene gasade. Enake značilnosti srečamo tudi na zunanjih fasadah drugih dveh traktov in na okro-$em, prav tako dvonadstropnem stolpiču z razgibano lan-temasto streho, ki je postavljen v zahodni vogal zasnove. Stavbo obteka kamniten zidec iz rezanega kamna. Severni in zahodni trakt sta zaradi lahno vzpenjajočega se terena za nadstropje nižja od glavnega trakta. Posebej je poudarjena le dvoriščna fasada zahodnega trakta nasproti arkadnega zidu, ki ima v pritličju arkadno oblikovano lopo, s svetlobnimi odprtinami secesijskih form, sicer pa tudi na
strehah obeh pomožnih traktov srečamo baročno oblikovane atike in ocpluse.	, - '
Notranjščina' objektov je večidel nezanimiva. V kleti glavnega trakta sicer še naletimo na baročne banjaste oboke s sosvodnicami, v njegovem nadstropju pa na originalne, belo prepleskane baročne vratnice, to pa je tudi vse, kar se je ohranilo iz baročne dobe. Iz časa zadnje prezidave, kije dala stavbi rieobaročno podobo, je najzanimivejša velika dvorana v pritličju zahodnega trakta, ki ima bogato štukiran strop in lep marmornat, verjetno neobaro-čen kamin.
Grajska kapela ima pravokotno ladjo in pravokoten, na vogalih zaobljen prezbiterij. Nad vhodno fasado je pozidan mali zvonik s kapo baročnih
oblik, nad baročnim portalom pa je v sklepnem ščitcu pod segmentno preklado napis s kronogramom, ki da letnico 1779: SVb proteCtlone FLo-rlanl Patroni DoMVs Vestrae SeCVrae erVnt. Kapelo je pozidal Rajmund Novak, ki je bÜ takrat lastnik graščine. .
Graščina Senek je nastala še-, le v obdobju baroka, verjetno v 1. pd. ali sredi 18. stol., na mestu nekdanjega dvora. V ta čas lahko datiramo jedro glavnega trakta, ki je najstarejša sestavina zasnove. Severni in zahodni trakt so pozidali šele v času velike prenove graščine, ko sta zamenjala nekdanja pritlična gospodarska objekta — vidimo ju na Kuwassegovi upodobitvi graščine iz Lamplove suite (o. 1845). Graščina jè nespremenjena tudi še na Reichertovi litografiji iz 1864., zato sklepamo, da je dobila svojo današnjo neobaročno podobo šele po 1869, ko je prišla v roke Oskarja Pongraza. Ta.je poleg obeh novih traktov pozidal tudi okrogli stolp in verjetno obdal svoje prebivališče z angleškim parkom, bogatim z različnimi vrstami tis.
(Se nadaljuje)
Naš kraj: Braslovče
Ste se že kdaj peljali v Mozirje? Ali ste opazili ob cesti nekaj sto metrov oddaljeno naselje, kjer se hiše, stare in nove, kakor preplašena jata ptic stiskajo druga k drugi? To so Braslovče, trg, v katerem živi danes 318 krajanov. Nad trgom se ponosno, kot.v spomin na mračno preteklost in opozorilo bodočim rodovom, dvigajo partizanske Dobrovoljc. Za trgom se počasi, kar malo lenobno, vije potok Trebnik. Le redko kdaj se zbudi iz svoje lenobno sti in prestopi bregove ter po plavi okoliške njive in travnike
Če pri spomeniku v Rakov ljah krenemo po cesti proti Kamenčam in nato z glavne ceste zavijemo po kostanjevem drevoredu, nas rahlo vzpenjajoča cesta privede do velikega dvorišča, obdanega s številnimi poslopji, njivami, posejanimi z žitom in drugimi pridelki. Pot nas je pripeljala na Žovnek, središče državnega posestva. Tu živijo in delajo ljudje iz najrazličnejših krajev in govorijo naj-različnejše jezike. Pisana in zanimiva druščina živi na tem majhnem kosu zemlje. Asfaltna pot, ki se vije med gozdom, odkrije popotniku še eno bra-slovško zanimivost — jezero, obdano z visokimi smrekami,
V	Andražu praznovali
V	Andražu praznujejo krajevni praznik v spomin na prvo bitko v času NOB med Nemci in partizani v teh krajih, ko je zaradi domačih izdajalcev prišlo do borbe. Takrat so padle tudi prve žrtve fašizma.
V	letošnje praznovanje krajevnega praznika so se krajani polnoštevilno vključili v priprave in izvedbo praznovanja, ki je trajalo cel teden. Mladinska organizacija je pripravila pohod ob spomenikih NOV, udeležili pa so se ga borci, ki so obujali spomine na težke čase in mladina. Mladi želijo, da bi se takšnih akcij udeležilo kar največ krajanov, saj z letošnjo udeležbo niso bili zadovoljni.
V	tednu praznovanja so se zvrstile razne dejavnosti. Pripravili so orientacijsko tekmovanje z vprašanji iz prve pomoči, koncepcijo SLO in poznavanja topografije. Izbrali so najboljšega šahista krajevne skupnosti, rokometašice, nogometaši in gasilci so preizkusili svoje znanje in moči. Višek praznovanja je pomenila slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, katere se je udeležilo veliko število krajanov in predstavnikov družbenopolitičnega življenja občine.
Slavnostni govornik, predsednik sveta KS Srečko Pižorn, je nanizal uspehe in probleme, pa tudi dolžnosti, ki jih čakajo v prihodnje. Opozoril je na nekatere nepravilnosti, predvsem pri izvajanju komunalnih del in tudi pri delovanju krajevne samouprave. Ob zaključku so podelili odlikovanja OF Anki Spiljak, Stanku Zabukovniku, Franciju Drobežu, Petru Zabukovniku in Rafku Reberniku, za aktivno delo v krajevni skupnosti pa sta prejela priznanje Franc Rojnik in Konrad Brunšek.
SLAVKO PIŽORN
GOBE
SLABO RASTEJO
Gobarji, ki zadnje dni odhajajo v gozdove, pravijo da še ni prave gobje bere. Tu in tam najdejo kakšnega gobana ali nekaj lisičk fGjub zadnjemu dežju so namreč gozdna tla še vedno suha in tako še ni pravšnji čas za gobe.
gabrom in hrastom; na njegovi gladini pa čolne in vesla.
Okrog in okrog Braslovč se razprostirajo nasadi hmelja, in popotnik, ki v avgustovskih
dneh zaide v Braslovče, lahko vidi, kako praznujejo hmeljarji in kako izvolijo svojo hmeljarsko princeso.
Ij
Braslovče — panorama
GRADIJO NOV STANOVANJSKI BLOK
Poleg bloka takoimenovanih malih stanovanj, ki gaje zgradila tekstilna tovarna Prebold za svoje samske delavce in bo v kratkem vseljiv, je odprto že drugo gradbišče.
Izvajalci del SGP Hrastnik se trudijo, da čim prej zgradijo nov stanovanjski blok, v katerem bodo pretežno solidarnostna stanovanja. Stanovanjska soseska ob Bolski bo tako dokončno pozidana in za gradnjo novih blokov bo treßa iskati druga zemljišča. Ob vsem tem pa velja izpostaviti dejstvo, daje večina stanovanj omogočila zgraditev Tekstilna tovarna Prebold, ki se s tem tudi uvršča med najuspešnejše OZD za reševanje stanovanjske problematike tako v občini kot republiki.
-DAR-
Monografija „Griže z Zabukovico”
Težko je na kratko predstaviti monografijo „Griže z Zabukovico“, ki je izšla ob 40-letnici vstaje, 40-letnici napada na rudnik Zabukovico, 604etnico DPD „Svoboda" Griže in 20-letnici praznovanj občinskih praznikov občine Žalec. Zato je prav, da jo preberete. Nudi vam 300 strani zanimivega branja, po katerem bodo radi segli vsi, katerim so prirasle k srcu Griže z Zabukovico, s svojo slikovito pokrajino, srčnimi ljudmi, bogatim predvojnim delavskim gibanjem, z udeležbo v NOB.
Brošura bo tudi dragocen pripomoček šolarjem, predvsem pa prizadevnim planincem, da bodo še naprej z ljubeznijo in spoštovanjem obujali tradicije NOB.
Ne bi predstavljali avtorjev, ki so poskrbeli, da je brošura tako bogata, saj so vsak po svoje zajeli življenjski utrip Griž in Zabukovice z okolico. Ne manjka fotografij, ki živo ponazarjajo bogato preteklost, sedanjost in dajo slutiti obetavno prihodnost. fango posameznikov, koliko delavnosti, odrekanj in svetlih idej je potrebno, da se kakšen kraj lahko postavi s tako razgibanim življenjem, ki ga predstavlja brošura. Skrbno ih vestno je moral delati uredniški odbor, da je zajel vse pomembne podatke, slike, rokopise, ljudi Zato ni čudno, da je v tako delavnem in naprednem okolju vzklila bogata kultura, ki je nekoč v delavcih in kmetih budila narodno zavest in spodbuja-
la k uporu, danes pa lepša vsakdanjik. Le tam, kjer žive plemeniti ljudje, je kultura lahko doživela takšno rast, se stalno plemenitila z delom in znanjem, da so danes ljudje ponosni na Rudija Sparala, Radovana Gobca,
na bogato prehojeno 604et-no kulturno pot DPD „Svobode", na vsakega posameznika, ki diha s krajevno skupnostjo, ki je vedno tam, kjer kliče delo. Veliko je teh imen, ki se pojavljajo povsod, kjer jih potrebujejo. Sicer pa se prepričajte sami. Ko boste brošuro vzeli v roke, vas bo kar sama prisilila k branju in vem, ko bodo čez desetletja ta imena v brošuri že bledela, bo ostalo njihovo delo, ki bo oznanjalo, da so tod živeli ponosni in kleni ljudje.
Ob zaključku šolskega leta 1980/81
Na zadnji seji pred počitnicami smo v svetu VIO, ki deluje kot centralni delavski svet Vzgojnoizobraževalne organizacije Žalec, predstavniki ocenili učnovzgojne rezultate 10 mesečnega dela v vseh 11 TOZD in DSSS. Prva ocena je pomembna zlasti zaradi priprav na novo šolsko leto, ko bomo pričeli z uresničevanjem nekaterih novosti pri vzgojnoizobraževalnem procesu, zlasti pri osnovni šoli in usmerjenem izobraževanju.
Učni uspeh na osnovnih šolah se giblje od 98 do 99,4 %. Po opravljenih popravnih izpitih pričakujemo ponovnb znižanje osipa, ponavljalci bodo povsod izjema V Braslovčah in Žalcu so izdelali vsi učenci 8. razredov , na ostalih šolali pa je imelo 22 učencev 8. razredov obvezo do popravnega izpita, največ iz matematike in tujega jezika. Izjemno dobre rezultate sta dosegli celodnevni šoli Slavko Šlander Prebold in Ljuba Mikuš Žalec, kar povsem opravičuje nadaljnje uvajanje te oblike šole. V jeseni bo uvedena na razredni stopnji v Petrovčah, celodnevne šole pa bodo deležni tudi učenci višjih razredov z območja Vinske gore, ki bodo obiskovali novo celodnevno šolo v Velenju.
O ugodnih vzgojnih in učnih uspehih so poročali tudi za glasbeno šoio in vzgojnovarstve-ni zavod. V tem šolskem letu sta bila odprta dva nova vrtca (Velika Pirešica in Tabor). V vseh 17 vrtcih je sedaj že vključenih 1230 predšolskih otrok.
je
Uspešno je bila izvedena mala šola - priprava za šolo v širšem obsegu, saj bo v jeseni nekaj več novincev, kot jih je bilo doslej.
Učnovzgojne uspehe so dostojno dopolnile bogate svobodne dejavnosti. V šolska športna društva, šolska kulturna društva, organizacije, krožke in zadruge je bila vključena večina učencev. Skozi vse leto. posebno pa še v drugem polletju so tekmovali, nastopali, igrali, se predstavljali, skratka branili svoje barve in se borili za različne naslove tako, da je že zmanjkovalo časa in udeležencev.
Zvrstile so se mnoge menitene prireditve in akademije. Mnoge so bile posvečene letošnjim obletnicam OF in vsta-i ni bilo povsod dobrega obiska niti s strani staršev in učiteljev. V Braslovčah so uspešno proslavili 175 — letnico šolstva. Podružnična šola Gomilška je prejela visoko občinsko priznanje — srebrni grb občine.
Boljši prostorski pogoji in modernejša opremljenost naših TOZD so prav tako prispevali k ugodnim rezultatom. Stokovna zasedenost učnovzgojnega kadra je bila ugodnejša že lani in v jeseni, skozi leto pa je okrog 50 delavcev opravilo diplomske ali strokovne izpite. Obseženo je bilo tudi redno strokovno in družbenopolitično usposabljanje v občinskih aktivih in preko Zavoda za šolstvo.
K večji strokovnosti in temeljitejši obravnavi posameznih otrok so dodale svoj delež razvitejše šolske svetovalne službe,
ki so ob koncu šolskega leta že obsegale pedagoga, 3 psihologinje in 4 sociable delavke. Poleg obsežnejšega dela s šolskimi novinci in reševanjem socialnih zadev je bilo veliko opravil s poklicnim usmerjanjem. Rezultati teh prizadevanj so trenutno že znani, saj je večina učencev 8. razredov vpisana v oddelke usmerjenega izobraževanja.
Svet VIO je tudi ocenil aktivnost samoupravnih organov na ravni VIO in v TOZD. Večina se je redno sestajala in razreševala vsa najaktualnejša vprašanja. Pogosto so zborovali celotni kolektivi, zlasti ko je šlo za obravnavo samoupravnih aktov, delitve dohodka m osebnih dohodkov in izvajanje delovnih načrtov. Odbori samoupravne delavske kontrole se niso redno sestajali. Opazili smo tudi primere slabše udeležbe in neresnega odnosa pri uveljavljanju samoupravnih odnosov. Pri tem pričakujemo tudi v bodoče več pomoči od družbenopolitičnih organizacij, katerih delovanje bi naj v jeseni temeljijo ocenili.
Ugodna ocena delovanja je bila podana tudi o vseh drugih službah VIO, zlasti o računovodstvu, ki kljub izredni razširitvi dela in novim obveznostim ažurno opravlja vse posle.
Rednejše izdajanje giasila je prispevalo k obveščenosti delavcev. Sprejeti so bili novi planski dokumenti, nov samoupravni sporazum in pravilnik s področja stanovanjske politike, dopolnjeni so bili statuti. Pristopili smo tudi k izdelavi novih delitvenih dokumentov, ki bi xnaj prispevali k učinkovitejši svobodni menjavi dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
JANEZ MEGLIČ
Lojzka Kronovšek
Vest o smrti Lojzke Kronovšek nas je vse, ki smo jo poznali in cenili, hudo prizadela. Ni veliko tako zagnanih družbenopolitičnih delavk, kot je bila Lojzka, zato je za njo ostala vrzel, ki jo bomo še dolgo čutili.
Z nekaj skromnimi besedami, izrečenimi ob slovesu je nemogoče oceniti vse njeno delo za naš skupen napredek, za lepši jutri. Lojzka se je že takoj po osvoboditvi znašla v vrstah aktivnih družbenopolitičnih delavcev v naši dolini, v njeni Orli vasi Lojzka tudi pozneje kljub bolezni ni poznala počitka, z njej lastno trdoživostjo in voljo se je spoprije mala z najtežjimi problemi. Bila je skrajno poštena, prizadevna pa tudi kritična aktivistka če je bilo treba, vendar je ohranila svojo plemenitost v odnosu do ljudi p širšem okolju
Uspešno je delovala kot predsednica krajevne organizacije SZDL, uveljavila pa se
Boja o k a Emeršič
je tudi kot članica občinske in republiške konference SZDL. V preteklem odbor-niškem sistemu je delovala kot aktivna odbornica občinskega ljudskega odbora Žalec, vse do leta 1974 naprej pa je sodelovala v delegaciji krajevne skupnosti Trnava za zbor krajevnih skupnosti v skupščini občine Žalec.
Še ne tako dolgo nazaj je Lojzku do poznih večernih ur s . svojimi krajani načrtovala program tekočega četrtega referendumskega obdobja v naši občini. Velik delež ima tudi pri uvedbi urejenega otroškega varstva po priobnovi podružnične šole Orla vaš in pri številnih drugih akcijah. Ni se menila za bolezen, delovala je naprti v dobro naše socialistične skupnosti.
Lojzko Kronovškovo fa poznamo nekdanji kmečki fantje in dekleta širom Slovenije kot zagreto članico in pobomico društev kmečkih fantov in deklet. Delovala j e v uredništvu Grude v katero smo radi dopisovali.
Lojzka Kronovšek je za svoje delo in aktivnost na področju samoupravnega socialističnega razvoja naše družbe bila večkrat odlikovana. Prejela je občinsko priznanje OF slovenskega naroda s srebrnim znakom. Red dela s srebrnim vencem in Red dela republike z bronastim vencem
Draga Lojzka, ohranili te bomo v lepem spominu.
LOJZE TRSTENJAK
v« v
Odšla je od nas v cvetu mladosti, polna načrtov in ustvarjalne zagnanosti. Hudo nam je pri srcu in ne moremo dojeti, da naše Bojanke ni več. Vidimo jo, kako je vesela in delavna vodila lutkovno gledališče v DPD Svoboda Polzela. Njena prisotnost v društvu je pomeniia razcvet lutkovnega gledališča, ki je pritegnilo številne otroke
Bojanka, z vso resnostjo in zagnanostjo so si pridobivala znanje, ki ti je bilo potrebno kot režiserju lutkovnih predstav. Tudi tvoja zadnja pot v Šibenik, kjer si se udeležila seminarja za režiserje lutkarje, je bila ena sama želja po znanju, žal pa si v prometni nesreči omahnila pred domačim pragom Ni ti bilo dano, da bi uresničila načrte in hotenja, ki si jih gojila in ostala je velika vzrel, ki jo bo težko nadomestiti
Njena aktivnost je segala tudi na družbenopolitično področje. Že v osnovni šoli je bila predsednica mladinske organizacije, član ZK pa je postala v Pedagoškem šolskem centru v Celju, ko se je pripravljala za pedagoški poklic. Kako priljubljena je bila, je dokazala njena zadnja pot na polzelsko pokopališče.
Bojanka! Ohranili te bomo p lepem spominu
POLZELANI
TR1MSKO PLAVANJE V PREBOLDU
Občinska zveza za telesno kulturo in TKS Žalec sta napovedali dve trim akciji v plavanju, obe v obnovljenem bazenu v Preboldu. Prvo trirnsko plavanje bodo organizirali med 20. in 25, julijem, druga pa bo od 17, do 22. avgusta. Trirnsko plavanje bo organizirano vsak dan od 15. do 17. ure.
Tekmovanje sodi v okvir tekmovanj za najboljšo krajevno skupnost v občini Žalec.
SREDNJE DOBER PRIDELEK RIBEZA IN VISENJ
Kmetje oziroma sadjarji v Savinjski dolini so že obrali višnje in ribez. Pridelek je bil srednje dober Največ višenj vsako leto oberejo na Mirosanu.
Čmi ribez so zadruge odkupovale po 30 dinaijev kilogram.
JEČMEN JE ŽE POŽET
V teh dneh se je tudi v Savinjski dolini pričela žetev. Ječmen so kmetje že poželi, pšenica pa bo prišla na vrsto v naslednjih dneh. Vse kaže, da bo pridelek srednje dober Tu velja reči, da so kmetje v Savinjski dolini še pred zadnjo vojno segali precej več pšenice in rži kot danes, ko dajejo vse večjo prednost pridelovanju mrve za živinorejo.
N.	
	' ' ' '■V- v
9MW «M»	-Pm>013)
Grob ob cesti. Šopek, posušenih rož na njem. Na sivem kamnu se še vidi zbledel napis:
Tu je padel partizan .. . Več ni mogoče prebrati, saj avtobus, s katerim se peljemo na ekskurzijo, že hiti dalje. Pokrajina ostaja za nami in ustavimo se v Ljubljani. Naše oči so polne sočutja, usta pa nemo sprašujejo, ko beremo z grobnice imena herojev, ki so dali življenja za svobodo. Že smo pred Vidmarjevo hišo. Spominska plošča na njej priča, da se je tu nekaj dogajalo. Nestrpno zremo v napise na plošči. Iz vsake besede ... ne — prav iz vsake črke nas gledajo pogumne oči borcev, njihova usta pa pripovedujejo. Le kaj? Prisluhnimo!
6. aprila 1941 — napad na Beograd. Druga svetovna vojna se je začela povsem nepričakovano in se bliskovito širila. Kraljeva vojska je pokazala, da na vojno ni pripravljena. V nekaj dneh je razpadla, kralj je skupaj z vlado zbežal, okupator pa sije
našo domovino razkosali-kot bi imel pred seboj kos blaga.
Kaj pa se je dogajalo v naši ožji domovini - Sloveniji? Italijani so zasedli jugozahodni del,- Nemci so zase obdržali osrednji del, Madžarom pa je ostal majhen kos na severu. Začel se je strahovit sovražnikov teror. Slovensko ljudstvo se je uprlo, ker je videlo, da se KPJ bori za pravice človeka in lepšo prihodnost.
27. aprila 1941 je bila v Vidmarjevi hiši v Ljubljani na pobudo KPJ ustanovljena proti-imperialistična fronta, ki se je po napadu na SZ preimenovala v Osvobodilno fronto, ki je postala vseljudska politična nacionalna organizacija Slovencev, ki se je razvila v socialistično zvezo delovnega ljudstva. Že v prvih tednih okupacije je OF ustanavljala odbore, ki so dvigali zavest ljudi in jih družili v skupnem boju za osvoboditev. OF postane država v državi.
Ljudstvo je izpolnjevalo nje-
40-LETNICA
VSTAJE
Kot smo napovedali že v prejšnji številki Savinjskega občana, tokrat objavljamo še dve nagrajeni nalogi na temo 40-letnice vstaje in ustanovitve OF. To sta nalogi Janeta Galjot in Vesne Stadler. Ker je čas počitnic in naši mladi dopisniki zasluženo počivajo, smo pobrskali po njihovem arhivu, ki se je nabral med letom v uredništvu in izbrali še nekaj njihovih prispevkov, ki jih objavljamo.
Svodoba je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena je smrt. ..
na navodila. Da bi sovražniku prizadejalo čim več jeze in neuspehov, se je vključevalo v demonstracije. Plebiscitarne akcije je izvajalo tako, da so povsod lepili plakate, tiskali časopise, pisali po zidovih in trosili letake. Sovražnik je bil ob teh akcijah brez moči.
Vrhovni plenum OF se je odločil, da se preimenuje v SNOO, ki je postal oblastni, ne več samo politični organ in v katerem so imeli glavno vlogo' komunisti. Ti so kmalu začeli oborožen boj proti okupatorju, s katerim so dvignili vseljudsko vstajo in nastajati so začela prva osvobojena ozemlja. Tako sovražniku ni uspelo uničiti slovenskega ljudstva, saj mu je to preprečila zagrizena narodnoosvobodilna borba.
„Le kaj je tako zanimivega, da gledate to ploščo že skoraj pet minut? “ nas je zdramil iz misli glas tovarišice učiteljice.
JANETA GALJOT 8. a razred OŠ Vlado Bagat Braslovče
Konec aprila in v začetku maja praznujemo vrsto pomembnih obletnic. Vsaka obletnica ima svoj zgodovinski pomen. Te obletnice so: 27. april, 40-letnica ustanovitve osvobodilne fronte, 1. maj - praznik dela in 4. maj — prva obletnica Titove smrti. Omejila se bom na praznik 40-letnice OF.
Sredi okupirane Evrope, takrat, ko je bil fašizem na višku svoje moči, je mali, stoletja zasužnjeni slovenski narod ob programu KP Slovenije, strnil najnaprednejši del v organizirano borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem. Vsi ti so si zadali cilje, da izborijo socialno in nacionalno svobodo, ne-glede na cenò, ki jo bo treba plačati. Tako je bilo sklenjeno pred 40 leti 27. aprila v Rožni dolini v Ljubljani. To je bil trden dogovor naprednih sil o akcijski enotnosti na poti k skupnemu cilju — svobodi. V OF so bili zbrani krščanski socialisti, sokoli, socialni demokrati, kulturni delavci, komunisti .. .Tako je nastala OF in se razvijala v vseljudsko osvobodilno gibanje. Imela je enotno politično vodstvo, od tu je bila tudi njena največja moč. Bila je izraz teženj in želja ljudskih množic. Počasi so minevala štiri leta, ki so terjala od naših najboljših sinov in hčera našega naroda nadčloveške napore in .številne žrtve. OF je s svojim delovanjem segla do vseh zavednih Slovencev in jih vključevala
v razne akcije. Povezovala je tiste, ki so bili v ilegali in tiste v borbenih partizanskih enotah.
Vloga OF pa ni bila pomembna samo med vojno, ampak tudi v povojni graditvi. Takrat je bilo treba vse sile in sredstva združiti za obnovo porušene domovine. OF je prerasla v najbolj množično politično organizacija, v socialistično zvezo delovnega ljudstva. To je organizacija, ki omogoča vsakomur, da uresničuje skupne interese po demokratični in samo-
upravni poti.
Ob taki obletnicah po navadi pogledamo, kaj smo naredili doslej. Uspehi so vidni vsepovsod. Tudi v svetu veliko pomenimo. Vendar lahko ugotavljamo, da se v svetu mednarodni odnosi vse bolj slabšajo. Svet pestijo gospodarske krize in velike tekme v oboroževanju. Tako nam te obletnice pomenijo tudi spodbudo za boljše delo, odgovornost in nove dosežke.
VESNA STADLER 8. b.
OŠ Vera Šlander Polzela
Tako velike in strumne parade Žalec ne pomni
Na osrednji prireditvi je v paradi sodelovalo blizu 1000 uniformiranih gasilcev s 116 prapori - Zanimivo tekmovanje za pokal mesta Žalca — V novem gasilskem domu so odprli gasilski muzej.
Mogočna in strumna parada blizu 1000 uniformiranih gasilcev in gasilk, ki se je_ minulo nedeljo razvila skozi Žalec, je izzvènela kot množična manifestacija gasilstva ob tem pomembnem jubileju. Na stadionu sta postrojenemu ešalonu gasilcev in številnim gostom spregovorila o pomenu obletnice in o razvoju gasilstva predsednik GD Žalec Ivan Pražnikar in predsednik skupščine občine Žalec Vili Petek.
Praznovanje 100-letnice gasilskega društva Žalec pa so spremljale še druge prireditve. Tako so že v soboto dopoldne priredili zanimivo tekmovanje gasilskih desetin v medobčinskem merilu. Tekmovanje se je udeležilo 21 desetin s člani in 5 ženskih gasilskih desetin. Med člani si je priborila prvo mesto gasilska desetina industrijskega gasilskega društva Polzela pred drugo uvrščeno desetino GD Šalek in tretje uvrščeno iz GD Šmartno ob Paki. Med ženskimi desetinami je zasedla prvo mesto desetina iz Tovarne nogavic Polzela pred GD Prožinska vas.
. V soboto je bila v veliki dvorani gasilskega doma tudi svečana seja, na kateri so bili med gosti tudi gasilci pobratenega GD Kruševac. Na seji so podelili tudi odlikovanja najzaslužnejšim društvom in posameznikom. Visoko odličje —
gasilski red II. stopnje sta prejela Anton Gros in Karel Jug.
Po programskem delu so se številni gostje oziroma udeleženci zadržali v Žalcu na tovariškem srečanju.
GASILSKI MUZEJ V ŽALCU ODPRT
Žalski gasilci so v okviru jubilejnega praznovanja 100-letnice GD že v petek dopoldne odprli v avli novega gasilskega doma gasilski muzej. Gre za zanimivo zbirko orumenelih dokumentov in za drugo gasilsko opremo. Zanimivo je, da je pobudo za muzej dal že ob 90-let-nici GD Žalec tedanji predsednik Karel Strahovnik, sedaj častni predsednik društva. Zbirko so imeli poprej spravljeno v Savinovem salonu, potlej pa so1* jo prenesli in hkrati obogatili z novimi eksponati v avlo novega gasilskega doma.
Muzejska zbirka hrani številne zanimive dokumente, kot na primer dokument o ustanovitvi GD 5. junija 1880. leta. Žalčani so se sicer potegovali za dovoljenje, da ustanovijo GD, ki
se je imenovala takrat POŽARNA BRAMBA že poprej, vendar jim je bila vloga zavrnjena, ker so jo napisali v slovenskem jeziku. Dovoljenje so dobili šele z novo vlogo, ki so jo napisali v slovenskem in nemškem jeziku in še takrat po posredovanju takratnega narodnega poslanca in žalskega župana Franca Robleka.
Med zanimive dokumente spada tudi slovenski „VEŽBE-NIK” za gasilce, ki gaje pripravil takratni javni delavec in žalski župan Josip Širca. Širca je bil ustanovitelj in prvi predsednik Zveze slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko. Posebna zanimivost je njegova častna sablja s čelado. Na ogled pa so še druge zanimivosti, ki pritegnejo obiskovalce.
Na rob je treba zapisati, da gre za gasilski muzej, ki ne prikazuje zgolj razvoja in začetka gasilstva v Žalcu, marveč na širše območje žalske občine. Bilo bi zaželeno, da bi muzejsko zbirko še obogatili in izpolnjevali z novimi dokumenti in eksponati.
Le. Tk.
Na obisku pri naših brigadirjih
Precej Časa so se kresala mnenja o tem, ali so mladinske delovne akcije ekonomsko in
Irena Brinar
vzgojno upravičene. Končno je zmagalo prepričanje, da niso le koristne, temveč tudi potrebne. Širom po domovini so mladi z udarniškim delom zgradili objekte in z njimi dokazali, da so delovne akcije ekonomsko upravičene, neprecenljivo vrednost pa imajo tudi v utrjevanju in izgrajevanju bratstva in enotnosti naših‘narodov.
Mladi naše občine se v delovne akcije vključujejo v brigadi Slavka Slandra. Ze vrsto let se vanjo vključuje 40 do 50 najboljših mladincev in mladink. Letos sodelujejo na zvezni delovni akciji , „Slovenske Gorice 81”. Obiskali smo jih v brigadirskem naselju Dornava pri Ptuju na trasi na Dravskem polju.
Šprejela nas je komandirka brigade Slavko Šlander, Irena Briner, z njo pa je bil tudi namestnik komandanta naselja, Mile Miloševič. Ta dan je bila prva četa žalske brigade dežurna v naselju, tako da smo imeli še več priložnosti videti, kakšno je njihovo brigadirsko življenje. O niem so nam pripovedovali:
IRENA BRINER: „Poleg naše brigade so tukaj še brigade iz Dugog Sela, Alibunarja in Dravograda. V prvih dneh je bilo kar precej hudo, sedaj, ko gre akcija h koncu, pa smö zadovoljni, saj smo plan ne le izpolnili, temveč smo ga precej presegli.”
ALOJZ TERGLAV: „Letos sem prvič na tako veliki delovni akciji v zveznem merilu in zdi se mi prav enkratno. Vstajamo ob štirih zjutraj, potem trdo delamo, vsak zase se trudimo, da bi bili najboljši, popoldne in
IRENA TERGLAV: „Dosle še nisem sodelovala na nober delovni akciji in lahko rečem da mi je zaradi tega žal. Tolik« priložnosti za spoznavanje ii navezovanje prijateljstev n možno nikjer drugje kot tu. A dopoldanskem času med delon prevladuje med brigadami pre cej rivalsko vzdušje, prehitet hočemo druga drugo, popoldn« in zvečer, ko sodelujemo v raz nih svobodnih dejavnostih ali s< zabavamo, pa smo kot eno.” LJUB AN PAVLOVIČ: Tuka mi je zelo všeč in res bi bili velika škoda, če delovnih akci ne bi bilo. Poleg tega, da mlad: opravimo koristno delo, se tud: mnogo naučimo. Organizirani so številni tečaji, politična šola Edvarda Kardelja in še vrsta drugih svobodnih dejavnosti, v katerih lahko vsakdo sodeluje s svojim talentom ali dobro zamislijo.”
Alojz Terglav
zvečer pa imamo več kot dovolj priložnosti za razne dejavno-
cti «
ako so nàm o svojem briga dirskem življenju pripovedoval mladi iz naše občine. O njerr govorijo z navdušenjem, enotne pa so izrazili željo, da bi m takšnih in podobnih akcijah še sodelovali.
Tekst in foto: T. TAVČAR
TEMELJNA KAMNA ZA NOVI TRGOVINI V VRBJU IN VINSKI GORI
V okviru letošnjega občinskega praznika občine Žalec, so krajani Vrbja (najmlajša krajevna skupnost v občini) vzidali temeljni kamen za novo trgovino. To nalogo je opravila najstarejša krajanka — 93—letna Terezija Sepec.
KS Vrbje šteje 600 krajanov, od pomladi do jeseni pa je na njihovem območju tudi precej sezonskih delavcev, ki potrebujejo trgovino za redno 'oskrbovanje. Sicer,(»je izgradnja nove trgovine ena izmed nalog, ki so si jo krajarii zapisali v srednjeročnem programu. Investitor izgradnje nove trgovine je Savinjski magazin Žalec. Krajani bodo z napovedanosplidarnostno akcijo v obliki krajevnega samoprispevka sodelovalisrfe le pri tej naložbi, marveč tudi pri ostalih delih, ki jih načrtujejo)
Podobno slovesnost so imeli tudi krajani Vinske gore. Sedaj, ko so položili temeljni kamen nove trgovine, so prepričani, da se jim bo slednjič uresničila njihova dolgoletna želja - imeti v svojem kraju dobro založeno trgovino.
Na sliki: 93—letna Terezija Šepec polaga temeljni kamen za novo trgovino v Vrbju.
Tk. Le.
Uspešno sodelovanje z združenim delom
Usmerjeno izobraževanje izhaja iz potreb združenega dela, družbenega razvoja in vsestranskega razvoja osebnosti v naši socialistični samoupravni družbi. Prav to pa narekuje tesno sodelovanje šolstva z združenim delom.
V naši občini organizacije združenega dela kažejo dovolj posluha za izobraževanje svojih delavcev. Naj omenimo na primer Tekstilno tovarno Prebold, ki zlasti v zadnjem času posveča veliko skrb izobraževanju svojih delavcev. Tako je skupaj s Centrom za usmerjeno izobraževanje organizirala izobraževanje ob delu za 62 slušateljev poklicne tekstilne šole, od katerih jih je 56 uspešno zaključilo izobraževanje.
To je vsekakor primer, ki zasluži priznanje in bi bilo prav, da bi se po njem zgledovale tudi druge OŽD v naši občini. Delavci Tekstilne tovarne Prebold se zavedajo skrbi in pozornosti, ki so je bili deležni in bodo prav zato še bolj čutili pripadnost svoji delovni organizaciji, obogateni z dodatnim znanjem.
že v juniju je TT Prebold skupaj s CUI Žalec organizirala valeto ob zaključnih izpitih. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki IS skupščine občine Žalec ter DPO in organizacij združenega dela. Tajnik posebne izobraževalne .skupnosti za tekstil Mirko Pogačenik je izrekel vse priznanje uspešnemu sodelovanju.
Maturantje poklicne administrativne šole Centra za usmer-
jeno izobraževanje so se poveselili skupaj s slušatelji tekstilne tovarne in prav ta povezanost šole z združenim delom je dala svečanosti še večji poudarek. V
TT Prebold so se odločili, da bodo nadaljevali z izobraževanjem svojih delavcev, kar je prav gotovo pohvalno.
M. MAROVT
Končali študij ob delu TT Preboj
Novi metri asfalta v KS Galicija
„V slogi je moč,“ pravi star so ponovno dokazali krajani slovenski pregovor. Daje to res, Pemovega in Železnega v kra-
Priznanja predsedstva SFRJ teritorialcem
Na slavnostni seji občinskega štaba teritorialne obrambe Žalec je Vili Petek izročil 15 odlikovanj, ki jih je najdelavnej-šim članom teritorialne obrambe podelilo predsedstva SFRJ.
Red dela za vojaške zasluge s srebrnimi meči je prejel Ivan Močnik, red dela s srebrnim I vencem Martin Goršek, medaljo J zaslug za narod Karel Cizej in Marjan Golob, medaljo dela Jože Pajk, medalje za vojaške za-i sluge Ivan France, Jože Jelen, j Marjan Krašovec, Rudi Orel, j Albert .Ramšak, Franc Stakne, i Vlado Štravs, Edvard Zupanc in ! Roman Župane ter medaljo za vojaške vrline Franc Nemivšek.
; Ob tej priložnosti so se oddolžili s skromnim darilom Vladu Gorišku, prejšnjemu pred-i sednikii občinske skupščine, ki ; je vseskozi z dobro mero poslu-
ha skrbel zà razvijanje in uspešno delo teritorialne obrambe.
Na seji so izvolili za novega načelnika štaba in namestnika komandanta občinskega štaba teritorialne obrambe Emila Pi-žoma. Vili Petek, ki je bil na tem položaju prej, je ob tej priložnosti poudaril, da je bila žalska občina prva, ki je uvedla financiranje teritorialne obrambe iz sredstev združenega dela na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora. Kasneje so tak način sprejele tudi-druge občine.
Sicer pa se je v zadnjih letih precej izboljšala^ rganizacija dela in disciplina, občinska teritorialna obramba ima svoj koncept dela in vzgoje pripadnikov, ki so dobro usposobljeni. Za uspešno delo je TO lani sprejela srebrni znak OF.
S. ŠROT
Prebold zopet privablja turiste
t
Od šredine meseca julija je I zopet moč zaplavati v prebold-! skem plavalnem bazenu. Turi-I stično društvo Prebold je s pomočjo Telesno kulturne skupnosti Žalec in podjetij v Preboldu uspelo obnoviti bazen in še ujeti letošnjo, kopalno sezono. Oba bazena imata obnovljeni školjki, ki sta prevlečeni s plastično maso. Veliki 50-metrski bazen ima tudi sistem stalnega pretoka in čiščenja vode. Otroci pa so najbolj veseli malega bazena, ki je bil zaradi dotrajanosti zadnji dve sezoni prazen.
V dopoldanskem času se že odvijajo organizirani plavalni te-
čaji, ki jih vodijo člani Smučarskega kluba Prebold.
Turistično društvo Prebold upa, da bo naslednje leto voda v bazenu ogrevana. S tem bi se kopalna sezona podaljšala, kar bi bilo posebno ugodno za bližnje osnovne šole.
Turistično društvo si bo v prihodnje tudi prizadevalo za ureditev rekreativnega kompleksa pri bazenu, ribnika in celotnega okolja. Zavzemajo se tudi za razvoj kmečkega turizma. V društvu so mnenja; da$e tudi na podeželju splača razvijati in investirati v turistične dejavnosti.
M. PRAPROTNIK
jevni skupnosti Galicija. Od sredine meseca julija se namesto po prašni, makadamski cesti vozijo vaščani po novi, asfaltirani cesti, dolgi okrog tri kilometre.
Pripravljalna dela so pričeli že v začetku lanskega leta. Da bi makadam čimprej nadomestila asfaltna obloga, so že v lanskem letu opravili precej delovnih ur in zbrali finančna sredstva. Vrednost njihovega prispevka je že v lanskem letu znašala približno 30 starih milijonov, letos pa so krajani zbrali ze 17 milijonov dinarjev. S po-
močjo Krajevne skupnosti Galicija, SKIS Žalec in Cestnega podjetja Celje so v Pemovem in Železnem dosegli novo delovno zmago. Brez udarniških ùr seveda ni šlo in njihovo število ni ravno majhno, saj znaša okrog 3800 delovnih ur.
Z novo cesto so v krajevni skupnosti Galiciji izboljšali prometno povezanost. Želijo si, da bi v podobnih prijateljskih in sosedskih odnosih delovali tudi v Hramšah — kraju, ki še edini nima urejene ceste.
Ob našem obisku so polagali asfaltno prevleko v centni vasi Pemovo. (T. Tavčar)
ZAH V AITA
Ob bridki izgubi paše drage hčerke Bojanke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali z nami sočustvovali in nas tolažili.
Posebna zahvala profesorjem in dijakom Pedagoškega šolskega centra Celje, Občinski konferenci ZK Žalec, družbeno političnim organizacijam Tovarne nogavic in Krajevne skupnosti Polzela, Osnovni šoli Vera Šlander, godbi na pihala Liboje, Hortikulturnemu društvu, moškemu pevskemu zboru in vsem ostalim, ki ste darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČA TILKA IN STANKO EMERŠIČ Z DRUŽINO
-------------------------------;------------------
CENTER ZA USMERJENO
IZOBRAŽEVANJE
ŽALEC
vpisuje
1.	učence v 3. letnik upravno administrativne šole zà šolsko leto 1981/82
2.	v oddelek za odrasle, smer kovinar - strojnik, skrajšani program.
Pod prvo točko se zahteva zaključni izpit poklicne administrativne šole ali Uspešno zaključen drugi letnik upravno-administrativne šole.
Pod drugo točko je pogoj uspešno zaključen 6. razred osnovne šole.
Prijavnice pošljite do 10. avgusta 1981 na naslov:
CENTER ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE ŽALEC,
UL Ivanke Uranjek 6,63310 ŽALEC.
v__________________________________________________J
LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT, 0..0I.0.	telegram SAVINJA CELJE, telex 33619 YU SAVUK
SLOVENIJALES
DO LIK „SAVINJA” CELJE
0.	sol. o., Mariborska 116, Celje
objavlja razpis
prostih del in nalog:
1.	Zahtevnejša skladiščna in odpremna dela (več delavcev)
2.	Pomoč pri viličarju (en delavec)
3.	Več kvalificiranih mizarjev za dela v proizvodnji pohištva.
Za opravljanje navedenih del in nalog je zaželjeno, da poleg splošnih pogojev kandidati izpolnjujejo še naslednje posebne pogoje:
Pod 1. in 2.:
—	končana osnovna šola
—	delovne izkušnje v lesni industriji
Pod 3.:
—	poklicna šola lesne smeri
—	delovne izkušnje v lesni industry i
Pismene ponudbe kandidatov bomo sprejemali v 15-dneh po objavi razpisa v kadrovski službi delovne organizacije. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
O odločitvi komisije za delovna razmerja bodo kandidati pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku prijavne-
ga roka.	J
	
r	A
CENTER ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Ivanke Uranjek 6 ŽALEC
RAZPIS
prostih del in nalog
' 1 profesorja za obrambo in zaščito
za nedoločen čas s polovično učno obveznostjo
1 predavatelja osnove tehnike in proizvodnje
za nedoločen čas s polno učno obveznostjo
1 profesorja administracije in poslovne tehnike za določen čas s polovično učno obveznostjo.
Pogoj za sprejem je končana visoka izobrazba ustrezne smeri.
Kandidati naj pošljejo prijavo na gornji naslov v roku 15 dni po objavi, o izbiri pa bodo obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
V________________——_____________________________________
------------------------——------------------—	X
DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC
razpisuje v šolskem letu 1981 /82 vpis v:
—	strojno tehniško šolo 2., 3., 4. letnik
—	poklicno kovinarsko šolo 2., 3. letnik
—	poklicno administrativno šolo 2. letnik
—	upravno administrativno šolo 4. letnik
—	ekonomsko tehniško šolo 2., 3., 4. letnik
—	osnovno šolo 5., 6., 7., 8. razred
in tečaje:
—	strojepisni — začetni in nadaljevalni
—	šiviljski - začetni in nadaljevalni
—	kuharski — začetni in nadaljevalni
—	za kurjače centralnih kuijav
V šoiske oblike se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končane predhodne letnike ali ustrezno poklicno predizobrazbo.
Vse dodatne informacije dobite na Delavski univerzi osebno * ali po telefonu št. 710^616 v mesecu avgustu vsak dan dopoldne, ob sredah pa do 16. ure.


V Žalcu nova trgovina
Letošnji občinski praznik so v Žalcu proslavili s številnimi delovnimi uspehi. Med takšne lahko štejemo tudi otvoritev nove poslovne enote Avto Celja na Soseski Ložnici. Prodajalna za program Zastava, ki meri 190 m2, je bila zgrajena v razmeroma kratkem času, saj so se predstavniki Avto Celje in občine Žalec začeli dogovarjati o novem objektu šele v lanskem letu. Vrednost objekta znaša 525 starih milijon din, izvajalec del pa je bil Ingrad Celje.
Novo prodajalno je izročil namenu predsednik občinske konference SZDL Žalec Ivo Robič. Ob tem je poudaril pomen novega objekta za vse občane in opozoril, da pomeni prodajalna tudi korak naprej v kompletiranju ponudbe. Nova trgovina se namreč nahaja v zgradbi, kjer so številna stanovanja in prodajalna Savinjskega magazina.
Ob koncu je na pobudo izvršnega sveta občine Žalec prejel zlato značko občine Žalec direktor Avto Celja Ivan Požlep.
Ij
Nivo Cel je odprl proizvodni obrat
V« 1 v•	•
v nasi občini
V okviru prireditev v počastitev letošnjega praznika občine Žalec, 7. julija, je NIVO Celje v naši občini odprl nov obrat za proizvodnjo gradbenega materiala. Gre za pomembno pridobitev delovne organizacije, ki s svojimi dejavnostmi krepko posega tudi v žalsko občino, katere pomen pa je tudi v tesnejšem gospodarskem sodelovanju na območju dveh sosednjih občin.
Direktor NIVO—ja ing. Niko Rožič je dejal, da proizvodnja v novem obratu pomeni novost na jugoslovanskem tržišču in da gre za smotrno naložbo 59,5 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da so • obrat zgradili v glavnem z lastnimi sredstvi. V novem obratu se bo v začetku zaposlilo 38 delavcev, proizvodnja pa se bo že v
prvem letu povzpela na 33.800 metrov armiranih ce-vjjn drugih izdelkov.
Nova pridobitev NIVO-ja tako pomeni novo stopnico na razvojni poti podjetja ob njegovi 24-letnici obstoja in vseskozi uspešnega gospodarjenja.
Predsednik IS skupščine občine Žalec Jože Jan je čestital delovnemu kolektivu k tej novi delovni zmagi in hkrati direktorju Niku Rožiču podelil zlati znak občine Žalec, ki sodi med najvišja priznanja, ki jih podeljujejo v občini. Šestim vzornim voznikom pa so podelili plakete. Obrat je odprl oziroma pognal strojne naprave delavcev Tone Žgank, mladi iz delovne organizacije pa 'so pripravili kulturni program.
Tk. A.
Direktor NIVO-ja, ing. Niko Rožič, prejema zlati znak \^občine Žalec____________________________________________^
Kam v počitniških dneh
Naši šolarji že nekaj časa uživajo zaslužene in tako težko pričakovane počitnice. V morju, na bazenih ali pa kar na bregovih Savinje se predajajo toplim sončnim žarkom, se podijo po igriščih ali preživljajo počitniške dneve na domačem dvorišču. Letos imajo še eno možnost -vsak dan lahko prihajajo na otroško igrišče v žalskem športnem parku, kjer so organizirane številne interesne dejavnosti.
Občinska zveza prijateljev mladine v Žalcu je med letošnjimi počitnicami pripravila in začela uvajati nove oblike vzgojnega dela za predšolske in šolske otroke. Vsak dan, razen sobote in nedelje, lahko prihajajo otroci v žalski športni center, kjer se bodo pod organiziranim vodstvom lahko vključili v razne družabne igre, športna tekmovanja in druge oblike interesnih dejavnosti. Za popestritev bodo vzgojitelji po-
peljali najml^jše v šoštanjski plavalni bazen, organizirali izlete v naravo in še kaj.
Ko smo v toplem julijskem dopoldnevu obiskale športni park, so najmlajši ravno organizirali tombolo.
Seveda, ne takšno z velikimi in številnimi nagradami. Pa to sploh ni bilo važno. Povsem jasno je bilo, da je šolarjem takšna zabava všeč in da ne vedo za dolgčas. Na občinski zvezi so nam povedali, da prihaja na igrišče vsak dan od 15 do 20 otrok, kar je nekoliko manj, kot so pričakovali. Upajo, da se bo do konca avgusta, tako dolgo bo namreč poskrbljeno za naše šolarje, v športnem parku zbralo še kaj več mladih. V začetku avgusta bodo na podoben način poskrbeli še za šolarje v Preboldu, naslednje leto pa še v drugih krajih žalske občine.
IJ
Ob 10-letnici razvili prapor
V začetku meseca julija je Hortikulturno društvo na Polzeli praznovalo 10-letnico obstoja. V počastitev tega jubileja so pripravili vrsto prireditev. Tako so razvili društveni prapor, ki je prvi te vrste v Sloveniji. Ob tej priložnosti se je pred osnovno šolo Vere Šlander zbralo več sto krajanov, navzoči pa so bili tudi predstavniki Hortikulturnega društva iz Celja, Laškega in Ljubljane ter predstavniki družbenopolitičnega življenja občine. Predsednik centralnega delavskega sveta Tovarne nogavic Polzela Franc Dobovičnik je razvil prapor, predstavniki raznih društev in organizacij ter zasebnikov pa so nanj pripeli trakove.
O delu društva v preteklih desetih letih in o nalogah v bodoče je spregovoril predsednik društva Cveto Pavlin. Po-
udaril je, da je lepo okolje nepogrešljivo v vsakdanjiku delovnih ljudi, k urejenosti Polzele pa je prav gotovo veliko prispevalo Hortikulturno društvo.
Na Polzeli so v tem času odprli razstavo cvetja, pogrinjkov in ročnih del, v likovnem razstavišču Komenda pa še likovno razstavo Staneta Petroviča—Čončija in mecramejev Travti Laznik iz Žalca.
Zaključno prireditev s kulturnim programom so posvetili tudi dnevu borca, na njej pa je spregovoril član predsedstva KO ZB NOV Lovro Ogris. V kulturnem programu so sodelovali poleg mešanega pevskega zbora iz Polzele še kvartet Fran-kolovčani, mešani pevski zbor in folklorna skupina iz Marije Gradca pri Laškem in mladinski pevski zbor s Polzele.
Posvet staršev in predstavnikov VIO
Društvo prijateljev mladine je pred kratkim pripravilo v Vinski gori posvet staršev in predstavnikov Vzgojnoizobraževal-nih organizacij iz Velenja in Žalca.
Znano je, da večina učencev iz Vinske gore obiskuje višje razrede osnovnih šol v Velenju. Tu bodo letos dokončali V. osnovno šolo na Gorici, v kateri bodo prešli v celodnevni pouk, ki bo zajel tudi učence iz Vinske gore. V ta namen so zaradi pomislekov nekaterih staršev sklicali posvet, katerega so se udeležili tudi predstavniki VIO in Izvršnega sveta iz Velenja ter VIO in Izobraževalne skupnosti iz Žalca.
Na posvetu so se starši seznanili s programom celodnevne šole, opozorili pa so na nekatere probleme v zvezi z njò. Do-
govorili so se, da se bodo za učence celodnevne šole uvedli pogodbeni avtobus, urediti bodo morali postajališče. Da bi bili programi osnovne šole v Vinski gori čimbolj usklajeni s šolo v Velenju, bodo morali v Vinski gori pričeti z uvajanjem posameznih oblik celodnevnega pouka. Starši iz Sp. Črnove so zahtevali, da se tudi za njihove učence organizira prevoz do Vinske gore in Velenja.
Z dobrim sodelovanjem Vzgojnoizobraževalnih organizacij občin Velenja in Žalca tudi ta obrobna krajevna skupnost glede šolstva ne bo prikrajšana, za kar pa lahko damo vse priznanje VIŽ—u iz Velenja. Ob zaključku posveta so se domenili, da se ob letu zopet sestanejo.
I. VODUŠEK
Sodelovanje v „Naših srečanjih”
Najbrž večina bralcev pozna oddajo ljubljanske televizije z naslovom Srečanja. Čeprav so počitnice, se Mito Trefalt s svojimi sodelavci pripravlja na jesensko serijo oddaj, pri tem pa mu lahko pomagate tudi vi. Kako?
Morda bi v rubrikah, ki jih bo uvedel' v jeseni lahko sodelovali sami, morda poznate koga, ki bi bil kot nalašč za kaj takega. Samo s pomočjo gledalcev bo oddaja lahko takšna, kot si jo želite. Kaj lahko poiščete?
Predlagate lahko družine, kjer pojejo in igrajo, posameznike, ki bi se
lahko potegovali za naslov,.najmočnejša desnica.“ Morda poznate ljudi, ki žive tako, da bi jih lahko pokazali pod naslovom „Biti ali imeti“. Sporočite lahko naslov tujca, ki že leta in leta živi v Sloveniji, ki seje naučil našega jezika in se popolnoma vko-reninil v slovenskem prostoru. Ali pa živi v naši sredini izumitelj, ki ga zanimajo izumljanje smešnih stvari.. .
Vsi, ki želijo pomagati naj pošljejo svoje predloge na nalosv. M. T. TV Ljubljana Moše Pijadeya 10 ali pa sporočite prijave Krajnc Kondra-du, Prebold 10.
Kladivo, konj in voda
Akustična glasba ima svoje korenine že v ljudskem izročilu in ne v rock glasbi ali popevkah. Bistvo te ustvarjalnosti je v poeziji, glasba je le manj pomembno sredstvo izpovedi. Poezija je osebno izpovedana in družbeno angažirana, interpretirana v glasbeni obliki ob spremljavi akustične kitare, mandoline, harmonike ... Takšna glasba je v svetu doživela svoj razcvet v šestdesetih letih.
Zanimanje za omenjeno zvrst glasbe je precejšnje, posluša jo mladina in tudi nekoliko starejši poslušalci. Radi ji prisluhnejo vsi tisti, ki glasbo ne le poslušajo, temveč ob njej tudi razmišljajo.
Tudi v žalski občini je precej tistih, ki akustični glasbi radi prisluhnejo. Imamo tudi skupino, ki takšno glasbo izvaja, to je Kladivo, konj in voda. Kdo jo sestavlja, kakšno je njihovo delo in uspehi?
Skupina se je začela pojavljati v javnosti leta 1978, ko se je širšemu občinstvu predstavüa na Rock festivalu v Novi Gorici. Temu nastopu je sledil festival Gaudeamus v Zagrebu in še bi
lahko naštevala. Damjana Go-lavšek, Sine Videčnik, Daniel Bedrač in Srečko Lavbič — to so člani skupine, ki razvijajo akustično glasbo in poezijo. Njihove pesmi na postmodernističen način obravnavajo posameznika in družbo, človekovo notranje življenje kot odraz -konfliktov s sredino, v kateri živi. Nekatere njihove pesmi so znane že širši slovenski javnosti, saj je skupina posnela nekaj pesmi za RTV Ljubljana, Radia Celje. K sodelovanju jih je povabil tudi letošnji Prešernov nagrajenec, režiser Mile Korun. Skupina naj bi sodelovala pri uprizoritvi Juvanovičeve drame Prevzgoja srca.
V teh dneh se skupina pripravlja na 2. festival akustične glasbe Žalec 81, ki bo v sredini septembra. Izboljšati želijo svojo interpretacijo, poglobiti in popestriti instrumentalne dele skladb. Že v tem mesecu naj bi izšla kaseta z 12-imi skladbami „konjev“, hkrati pa se skupina pripravlja tudi na izdajo svojega prvega albuma.
A. VOVK
Pri jezeru Preseqe je Ribiška družina Šempeter v počastitev občinskega praznika pripravila ribiško tekmovanje. Udeležilo se ga je 48 ribičev iz enajstih ribiških družin Slovenije. Ekipno je prvo mesto osvojila domača ribiška družina I„ najboljši posameznik je bil Martin Žemljak iz RD Šemepter, pri članicah posamezno pa je zmagala Metka Hladin iz Celja.
Ob 10. obletnici Hortikulturnega društva na Polzeli so pripravili razstavo cvetja, pogrinjkov in ročnih del. Obiskalo jo je več sto ljubiteljev cvetja, ki so bili nad razstavo navdušeni.
FOTOKRONIKA
Telesnokultuma skupnost Žalec je ob prazniku občine pripravila trim akcijo „Vsi občani žalske občine na kolo“. Akcije se je udeležilo kar 457 kolesarjev.
Že po desetem juniju so kmetje v Savinjski dolini pričeli z oranjem zgodnjih sort krompiga. Pravijo, daje letošnji pridelek dober, pa tudi odkupne cene so zadovoljive.
1 /
I	;
II
I
Novi prostori za negovalce
Pri domu upokojencev na Polzeli gradijo novo negovalo enoto za oskrbovance. V njej bo 98 mest, nova kuhinja, večnamenski prostor, jedilnica, ambulanta, upravni ; prostori, kotlovnica in za-j klonišče za 100 oseb. Predračunska vrednost investicije j je 7.198.000 dinarjev. Dela
Rhhhbhhh
izvaja SGP Hrastnik z izvajalci, zgradili pa ga bodo z družbenimi sredstvi. Novih prostorov se gotovo najbolj veselijo tisti, ld v domu živijo in delajo, pa tudi tisti, ki jih sedaj zaradi pomanjkanja prostora ne morejo sprejeti.
T. TAVČAR
J