m n
V Unblionl,vM, dne 6 aprila 1909.
Leto XXXVII.
Kg.ar-ur. r IT«
Velja po poŠti:
-s« celo leto naprej K 26'-
w pol leta
p
t* četrt leta iu cn mesec
13-6-50 2-20
V upravniltvu:
sza celo leto naprej K	22-40
ga pol leta „ „	11-20
»	5-60
»	190
' P1
a Četrt leta s« en mesec
poSIIJ. na dom 20 b M
mesec.
fc*ssamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 H za trikrat .... 9 M za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje ln praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah SL 2 (vhod ?ez
---dvoriife nad tiskarno). — Rokopisi s*
se «rataJo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo Je
- Vsi
Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ^sprejema naročnino, Inserate te reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.

*** Današnja številka, obsega 4 strani. ^C
Sijajna }masa S. L. s.
Med politiškimi boji in zmagami S. L. S. na Kranjskem spada pač med najsijaj-nejše izvolitev našega kandidata deželnim poslancem kranjskim pri nadomestnih volitvah za kranjski deželni zbor v kmečki skupini sodni okraj Idrija in Vipava. Kandidat S. L. S. Bogomir Perhavc je dobil 795, liberalni kandidat Gruden pa le 119 glasov. Liberalna strahovlada in moč v tem vol. okraju je popolnoma strta. 'Saj pride na enega liberalnega nad šest naših volivcev. Glasovi, ki jih je dobil Gruden, se popolnoma izgube in potope v številu glasov, ki jih je dobil kandidat S. L. S. Bogomir Perhavc. Naša zmaga dokazuje, da ljudstvo trdno zaupa S. L. S. in da so liberalci popolnoma izgubili zaupanje med ljudstvom.
Zmaga S. L. S. je pa še večjega pomena, ako upoštevamo dejstvo, da ni še tako dolgo, ko je pripadal volivni okraj Vipava-Idrija posestnemu stanju liberalne stranke. Saj ni še tako dolgo, ko je zastopal liberalec ta volivni okraj, ki so ga smatrali liberalci za svojo trdnjavo, katero so z vso besnostjo branili.
'Ob zadnjih volitvah so liberalci izgubili glavo. Kako je bilo vse zmešano v liberalnem taboru! Dasi je objavil »Notranjec« volivni oklic za Grudna in je glasilo načelnika kranjskih liberalcev Hribarja, »Naš List«, izjavilo, da je Gruden oficielen strankin kandidat, je »Slovenski Narod« pisal, da to ni res. Sicer so pa liberalci storili vse, da spravijo zadnjega svojega na volišče proti kandidatu naše stranke Bogomiru Perhavcu. A vsa pisma, ki so jih razposlali nebroj, vse spletke in laži pa smešenje našega kandidata po izkušenih slepih« navadah kranjskih liberalcev niso nič pomagale. Odgovor so dali liberalcem naši volivci tak, kakršnega so zaslužili: na enega liberalca več kot šest naših volivcev!
Od naše strani se ni delalo kdosiga-vedi s kako veliko silo za našega kandidata. Shodov je bilo le malo. Naš list je malo pisal o agitaciji. Kljub temu je zmagal naš kandidat častno in sijajno.
Drugače tudi ni moglo biti. Dasi so imeli liberalci, ki so bili pred kratkim šc
vsemogočni v kranjskem deželnem zboru, v tem okraju svojega poslanca, pa so skrbeli tako zanj, da so ga morali izgubiti po svoji nesposobnosti in po svoji lenobi pa po brezbrižnosti celo za svoje volivce. Niso skrbeli za prepotrebne ceste, niso skrbeli za vodovode. Vse njihovo delo je obstajalo zgolj v priljubljenem jim zabavljanju proti pristašem S. L. S. Sicer mi tega liberalcem ne zamerimo, je vsaj vsakdo izpoznal, da so liberalci veliki v spletkah in zabavljanju, popolnoma nesposobni pa za vsako pozitivno delo. Najmočnejše liberalne trdnjave so zdaj padle. Omenjamo le Ziri, kjer je dobil Gruden zgolj 22, naš kandidat Perhavc pa 69 glasov!
Mi smo z izidom zadnjih nadomestnih volitev v kranjski deželni zbor popolnoma zadovoljni. Volitve so dokazale, da liki sneg pred toplimi solnčnimi žarki izginjajo liberalci med poštenim slovenskim ljudstvom na Kranjskem!
Ha življenje in smrt.
J t. 11 j v Slov. gor., 4. aprila. Naš bil kedaj je ves ta raj, Očetom našim domovina; Tuj narod tod se širi zdaj, Naš raj je tujcev zdaj lastnina.
Vedno bolj se uresničujejo ti Gregorčičevi verzi. Naš Št. Ilj, zadnja postojanka Slovenstva više Maribora, ta krasni Št. Ilj, vedno bolj čuti kremplje »Siidmar-ke« in — protestantizma . . . Dozdaj se nas je ugonabljalo samo kot Slovence, a sedaj nas začnejo zatirati tudi kot katoličane! Pred leti še ni bilo nobenega protestanta v Št. Ilju, a danes jih je čez 160. Vsi so privandrali iz Nemčije, vse je spravila k nam »Sudmarka«. Niti najstarejši naši ljudje ne pomnijo, da bi tukaj kdaj kdo odpadel, a sedaj že imamo več odpadnikov. S protestantizmom, ki ga širi »Siidmarka«, se neverjetno ubija verski in narodni čut ljudstva. — Čudom se moramo čuditi, da se nemški krščanski socialci nič kaj radi ne odstranijo od »Sitd-marke«, akoravno je to društvo največja dandanašnja agentura za odpadništvo in razširjenje protestantizma!
Kako naj ta nemški — prusofilski in protestantski naval odbijamo obmejni Slovenci, ko smo osamljeni in malošte-
vilni! Ali pa naj kar puško v koruzo vržemo? Ne, tega ne bomo storili! Dvojna pomoč je še, ki nas, če ne popolnoma reši, pa vsaj ohrani: Pomoč iz sredine in pa izobrazba ter zavednost našega ljudstva! Bratje rojaki v sredini, pridite k nam in kupujte naša posestva, ki so na prodaj!
Da pa zamoremo postaviti izobrazbo našega ljudstva proti mogočnemu nemškemu kapitalu, zato nam je nujno potreba prej lastnega »doma«, v katerem bi se zamogli nemoteno zbirati ter našo mladino, ki je tako pridna, izobraziti in navduševati. Rodoljubje slovensko! Še enkrat Te milo prosimo, prispevaj za »Šent-iljski dom«, ki bo najboljši jez proti nem-štvu in protestantizmu! Ze letos bi radi stavili ta »dom«, a danes imamo 'šele komaj nad 2000 K nabranih. Razposlalo se je čez 300 prošenj, posojilnicam in rodoljubom, a le dve posojilnici ste odgovorili in nekaj več rodoljubov! Slovensko rodo-ljubje! Z velikim veseljem smo čitali, da se bo vršil to leto po celi naši domovini pri vsakem našem društvu »šentiljski dan«. Dal Bog, da bi ta »dan« se povsod izvršil z uspehom!
Mogoče, da še to leto pade občina Št. Ilj zopet v nemške roke. Zatorej moramo vse sile napeti, da ali pri volitvah zmagamo ali pa da si zasiguramo skupno zavetišče. Bratje rojaki! S:ila tu ob meji jc velika, pritisk protestantizma in velenem-štva naravnost strašanski Z e krog 900 tisoč kron so vrgli ti elementi samo v Št. Ilj za protestantsko in vsenemško idejo in propagando. A mi sami smo ubogi čr-vički! Zatorej pomagajte nam, da dobimo vsaj svoj »dom«! Težko je sicer prositi, a še težje je gledati lasten propad!
Spominjajte se ob velikonočnih praznikih naših obmejnih bratov v Št. Ilju! Darove sprejema tudi upravništvo »Slovenca«.
tlojaška nepripravljenost v
Italiji.
Demisija italijanskega vojnega ministra.
Ni slučaj, da je pravkar, kj^ima Italija novo zbornico in se je balMnska kriza poravnala, odstopil vojni minister baron Casana.
Italija je v sporu med Avstrijo iu Srbijo, boljše rečeno, med Avstrijo-Nemčijo na eni, Rusijo-Anglijo-Francijo na drugi strani igrala kaj klavrno iu ponižno vlogo. Ce bi Lahi ne bili imeli Tittonija, bi se bili postavili brez dvoma na stran troentente in bi bili zdaj med blamiranimi. Tako so pa saj na papirju povdarjali, da so še pri trozvezi. Rešili so se torej očitnega poraza. Vendar pa ostane na Italiji madež zahrbtnosti in — vojaške desorganizacije. Biilovv je v svojem odločivnem govoru v parlamentu ostentativno ignoriral Italijo in skoro očito naglašal, da jc dvozveza in ne trozveza stala troententi na strani; torej gre zmaga na Balkanu le Nemčiji in Avstriji. Pa tudi troententa ni Italije nič kaj vesela, ker ji ni nič mogla pomagati. Da bi nas bila Italija v slučaju svetovne vojske rada napadla, dokazuje »Tenips«, dobro inforinovano glasilo, ki je dan po končani balkanski krizi to izdal! Prav tako gotovo pa je, da je bila Avstrija tudi nasproti tej eventualnosti dobro pripravljena, dočim Italija ni bila — ne na kop-nem, ne na morju! In zakaj ne? Ker vojni minister baron Casana ui izpolnil nad, ki so se pred letom stavile nanj — tako vsaj pravijo danes Lahi, in zato je minister moral demisionirati. Izpočetka so ultra-lahi zahtevali glavo Tittonijevo, zdi se pa, da je.ta v pravem času vso krivdo zvalil na vojnega ministra.
Kralj je v prestolnem govoru z osobito slovesnostjo naglašal in obljubil temeljito reformo armade v svrho nacionalne obrambe; to se pravi, v svrho utrjenja vzhodne meje proti Avstriji. Lahi o tej »difesa nazionale« govore že pet let, utrdili so pa kaj malo, dočim je Avstrija, kakor hitro so Lahi začeli vpiti in organizirali izvrstne alpine, svojo mejo lizborno zavarovala, tako da se ji danes od te strani ni veliko bati. In to je, kar Italijo boli...
Za utrjenje meje je italijanski parlament dovolil vsegaskup 100 milijonov, Casana pa je ta denar razmetal za nepotrebne reči in ni pospešil del.
Novih brzostrelnih topov Italija še danes nima, dočim so v Avstriji zdaj že povsod v rabi in moštvo nanje priučeno. 10 let so reformo artilerije izdelovali in po programu Vigano bi morala italijanska armada saj decembra I. 1908 imeti od 250 naročenih baterij 220, pa jih -ima komaj ne-
LISTEK.
Iz dneoiilka poznonJsKeja učitelja.
Novela.
Poljski spisal H. Sienkie\vicz, posloveni!
Fr. Virant.
(Dalje.)
Kakor se je čutil deček vedno bolj izmučenega duševno in telesno, v isti meri so se taki neuspehi ponavljali vedno bolj pogosto. Opazoval sem, da je bil potem, ko se je izplakal in sedel k knjigam, tih in čisto miren ,toda v tej razdvojeni energiji, s katero sc je spravil k nalogam, jc bilo nekaj obupnega in mrzličnega obenem. Včasih je pa tudi sedel v kot, stiskal glavo z obema rokama in molčal; prenapeti deček si je domišljal, da koplje grob pod nogami ljubljene matere, pa ui vedel, kako bi si pomagal, in čutil se jc naravnost v položaju, iz katerega ni bilo izhoda.
Vedno pogosteje je posedal ponoči. Ker se je bal ,da mu ne ukažem iti spat, če se zbudim, .ie vstajal po tiho, v temi, nesel svetilko v predsobo, jo tam prižgal in sedel k učenju. Predno sem ga zasačil, je par noči prebil na ta način v nezakur-jenem prostoru. Ni mi preostajalo družeča, kakor da sem vstal, ga poklical v sobo
in predelal ž njim še enkrat celo lekcijo, da.sem ga prepričal, da zna vse in da je po nepotrebnem prezebal. Toda na koncu že sani ni vedel, kaj je znal, česa ni znal. Deček je izgubil sile, medlel, postajal žolt in vedno bolj mračen. Včasih se je pa zgodilo kaj takega, da sem prihajal do prepričanja, da mu ni samo učenje izčrpavalo sil. Nekoč, ko sem mu pripovedoval povest, ki jo je »stric pripovedoval nečakom«, kar sem na zahtevo gospe Marije delal vsak dan, je Mihec skočil z iskrečimi očmi pokonci,.jaz sem se pa kar vstrašil, ko sem videl vprašujoči in surovi izraz v njegovem obrazu, s katerim je zaklical:
»Gospod! torej to res ni bajka ? Ker . . .«
»Ker, kaj, Mihec?« sem ga vprašal začuden. Namesto, da bi mi odgovoril, jc stisnil zobe, končno je pa zaihtel tako močno, da ga dolgo nisem mogel pomiriti.
Vprašal sem Ovickega po vzroku onega ihtenja: ni mi vedel ali ni hotel povedati; domislil sem se pa vendar sam. Brez dvoma je poljski deček slišal v nemški šoli veliko reči, ki so žalile njegova čustva. Take besede pri drugih fantih niso pustile druzega sledu kakor sovraštvo do učiteljev in celega njihovega rodu; toda fant, pošten kakor Mihec, jih jc bolestno občutil, toda ugovarjati ni smel. Dvoje sil. dva glasova, ki jih mora otrok poslušati, ki sc pa morajo ravno zaraditega
skladati, sta vlekla Mihca vsak na drugo stran. Kar se je na eni strani imenovalo belo, pošteno, drago, to se je od druge strani na vse načine grdilo in smešilo; kar se je na eni strani imenovalo čednost, to se jc na drugi smatralo za prestopek. Tako je fant v tem razdvojenju šel za onim glasom, h kateremu ga je vleklo srcc, toda moral se je hliniti, da posluša in uboga nasprotne glasove; moral se jc hliniti od jutra do večera in živeti v tem mučnem položaju dni, tedne, mesece ... Kakšno življenje je živel ta otrok!
Čudna je bila usoda Mihčeva. Življenjske drame se po navadi začno pozneje, ko padajo prvi listi z drevesa mladosti; — zanj se je pa vse to, kar dela človeka nesrečnega: moralni pritisk, pritajena žalost, nemir, brezuspešni napori, borba z zaprekami, pojemanje upanja, vse to se je začelo v enajstem letu njegovega življenja. Niti njegova suha postava, niti njegove slabe sile niso bile kos takemu bremenu. Potekali so dnevi, tedni, ubožec je podvojil svoj napor, toda uspeh jc bil vedno slabši, vedno bolj je bil objokan. Pisma gospe Marije so pa vkljub ljubeznivosti še bolj povečala njegovo breme.
»Bog te je obdaril, Mihec, z nenavadnimi zmožnostmi,« je pisala mati; »upam torej, da ne boš varal mojih nad, ki jih polagam nate, in da boš kraju in meni v uteho.«
Ko je fant dobil prvikrat tako pismo, me jc krčevito prijel za roko in ihte začel ponavljati:
»Kaj naj storim, gospod Lavrenčič! Kaj morem storiti?«
Res, kaj je mogel storiti? Kaj je mogel zato, da ni prišel na svet s prirojenim darom za jezike in da se ni znal po nemški izražati?
Prišel je čas počitnic o vseh Svetih; izpričevalo ni bilo nikakor sijajno; v treh najvažnejših predmetih je imel zadostno. Na njegove silne prošnje in obljube ga nisem poslal gospe Mariji.
»Dragi gospod!« je dejal s sklenjenimi rokami, »mama ne ve, da dajejo o vseh Svetih rede, a do Božiča se me morda Bog usmili.«
.Ubogi otrok se je varal v nadi, da te slabe rede še popravi, in kar je res, varal sem se tudi jaz. Mislil sem, da zadobi rutino v šolskih stvareh, da se privadi vsega, da se vživi v jezik in zadene pravi naglas, predvsem pa, da bo vedno manj časa potreboval za učenje. Ko ne bi bilo tega, bi bil že davno pisal gospe Mariji in ji naznanil ves položaj. Zdelo se jc, da nade niso prazne. Takoj po vseli svetih je dobil Mihec trikrat odlične rede, izmed teh enega v latinščini. Od vseh učencev v razredu jc samo on vedel, da je pretekli čas od gaudeo: gavisus sum, vedel je pa zato. ker je prejšnji dan dobil dva odlična
kaj nad 100 in še te se valjajo še zdaj po skladiščih, ker niso še kompletne.
Železniško omrežje na vshodni meji je nezadostno. Vojni minister bi se bil lahko poslužil ugodne prilike, ko je minister za javna dela, Bertolini, predlagal velik železniški program, pa ni nič storil. Vsled tega na meji ni mogoča hitra in nemotena mobilizacija, koncentracija in dislokacija čet.
'Nadaljp je parlamentarna komisija zahtevala, naj se ustanovijo stalne garnizije saj v Severni Italiji. Tudi za to se Casana ni zmenil. Laška armada — pravi Coriere — je ciganska tolpa, ki roma neprestano iz enega mesta v drugo in vzlic temu ni mogla vojaška uprava nedavno z novimi in svežimi polki nadomestiti decimirane posadke v Messini.
'Bolj aktualno in važno pa kakor utrjevanje meje in moderniziranje artilerije je častniško vprašanje. Armada je demo-ralizirana, ker ima častnike, ki so slabo plačani, ne avanzirajo in zato nimajo veselja do svojega poklica ter ne uživajo ugleda v družbi. Odkar obstoji laška armada. ni vladala v tem oziru tolika mize-rija. Poročniki so povprečno 40 let stari, od 35—45, stotniki pa povprečno od 45 do 50, in veliko teh stotnikov sploh ne bo prišlo nikoli do majorja! S tako, v pravem pomenu staro armado, brez naraščaja in pomladka, brez častnikov, ki bi imeli in mogli imeti kaj ambicije, se seveda ne more iti v boj . . .
In zato je iz stališča italijanskega patriota skrajni čas, da se nasposobtii šef vojne uprave umakne.
Prihodnji vojni minister bo izkušal s podvojeno marljivostjo nadomestiti, kar je njegov prednik zamudil. Avstrija bo morala stati nepretrgoma na straži. Ne bi bilo napačno, ako bi se na Balkanu razmere kmalu in prijateljsko uredile, da bi imeli proste roke nasproti staremu in zagrizenemu sovražniku monarhije. Dokler bodo Lahi imeli respekt pred nami, se nam za mir na jugozahodu ni prav nič bati, tako dolgo bodo tudi ostali naši — zavezniki . . .
Temelji republike se malo!
Pariz, 5. aprila.
V Hippodromu se je vršil od 6000 oseb obiskan shod, sklican od sindikata uslužbencev elektriških industrialnih podjetij.
Na shodu je bilo navzočih mnogo državnih uradnikov v uniformah.
Sklenilo se je, da v slučaju štrajka državnih uradnikov tudi proletariat proglasi generalni štrajk. Izvolil se je tajni stalni štrajkovni odbor, sestavljen iz šest uradnikov.
Značilno je, da je več govornikov med viharnim odobravanjem napadalo republiko, korumpirani parlament in fra-masone, ki vodijo državo ter goljufajo delavstvo s svojimi frazami, sami pa se debele in razdeljujejo medseboj najvišje državne službe.
Vsi listi se bavijo resno s tem shodom in izražajo veliko bojazen, kaj utegne iz tega nastati. Vlada, ki nima več svojega uradništva v rokah, je pokopana. Ako uradništvo z delavstvom vred štrajka, je vsaka vladna akcija nemogoča, žile državi so prerezane. Posebno bojazen vzbuja dejstvo, da je shod napadal republiko in nje »svobodomiselstvo«.
Francoski republiki se godi čisto prav. Prav iz srca ji privoščimo punt lastnih uslužbencev. Saj jih je sama
reda in je mene vprašal, kaj se pravi po latinski: »veselim se«. Mislil sem, da deček znori od sreče. Napisal je materi pismo, ki se je pričelo:
»Predraga mamica! Ali morda veš, ljuba mamica, kako je perfectum od gau-deo? Gotovo ne veš ti, niti mala Lola, kajti v celem razredu sem vedel samo jaz.«
Mihec je naravnost oboževal mater. Od tega časa me je vsak hip vpraševal po raznih perfektih in participih. Naloga njegovega življenja je bila sedaj, ohraniti te odlične rede. Toda sreča se je posve^ tila kakor blisk samo za hip. Kmalu je . usodepolni poljski naglas*) podrl to, kar jc sezidala marljivost, in preveliko šte vilo predmetov je oviralo dečka, da bi posvetil vsakemu izmed njih toliko časa, kolikor ga je zahteval njegov spomin, utrujen od mnogega učenja. Slučaj je še povečal nesrečo. Mihec in Ovicki sta mi i>o-zabila povedati o neki pismeni nalogi in je nista spisala. Ovickemu se ni zgodilo nič, ker ga kot prvega niso niti po nji vprašali, Mihec je pa dobil javen ukor v šoli. istočasno se mu je zagrozilo, da ga izključijo.	(Dalje.)
*) Poljaki naglašajo vsako besedo na predzadnjem zlogu.
vzgojita za to. To so učenci njene brez-verske šole. Zdi se pa, da so učenci postali razsodnejši od svojega učitelja — države — in izprevidijo, da je framazon-stvo republike le tiranija, grdo jakobin-stvo in slepenje ljudstva. Cim prej se ta republika podere, tem boljše. Nihče se za njo ne bo jokal.
Proces proti Srbom u Zagrebu.
O procesu proti Srbom v Zagrebu dozdaj nismo poročali, ker ni bil prav nič zanimiv in se ni nič pozitivnega dognalo. 25 razprava, 5. aprila, pa je bila precej in-teresantna, ker se je zaslišaval po obtožnici vrlo kompromitirani obtoženec. Mojo Hrvačanlin iz Dubice, osebni prijatelj kralja Petra. Hrvačanin ima smolo, da so pri njem našli največ korespondence z Belgradom, dočim so drugi obtoženci večinoma vse te reči sežgali, še predno jih je posetil preiskovalni sodnik. Pri Hrvača-ninu so se našla pisma belgradskega ministrstva za zunanje zadeve, pisma, s katerimi se vabi Mojo na dvor kralja Petra, pisma, ki menda dokazujejo, da je v Bosni delal srbsko propagando in da je za to bil plačan, za srbsko šolo v Dubici pa mu je sam kralj Peter po svojem zdravniku dr. Dimiču poslal 100 dinarjev. Mojo Hrvačanin je dobival tudi honorar za sodelovanje pri belgradskih listih, v katere je baje pisal o bosanskem vprašanju. Kralj Peter je Hrvačanina tudi osebno posečal, ker sta zelo dobra prijatelja iz mladih let. Seveda je Hrvačanin tajil, da bi vse, kar dokazuje korespondenca, imelo znak veleizdajstva.
Hrvačanin je član srbske radikalne stranka, ki Raucha podpira. Naslednji obtoženec, Dmitar Hrvačanin se ima zagovarjati najbolj zaradi tega, ker je iz šole in cerkve dal odstraniti slike kralja Franca Jožefa in jih nadomestil s slikami kralja Petra. Zatožil ga je pop Opačič, s katerim sta sprta. Tudi Dmitar je dobil od kralja Petra 100 dinarjev za šolo.
AVSTRO-OGRSKA. Prezgodnja prerokovanja.
»■N. Fr. Pr.« je objavila nekak dnevni red za bodoče državnozborsko zasedanje. Judje v »N Fr. Pr.« so se nekoliko prenaglili. Dnevni red določi »Slovanska jednota«, o tem naj bode »N Fr. Pr.« uver-jena.
Ministri pri cesarju in prestolonasledniku.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand je zaslišal 4. t. m. ministre Začeka, dr. Brafa, dr. Hochenburgerja in dr. Dulembo v daljših posebnih avdijencah. Ministri so bili po prestolonasledniku zaslišani, ker se je mudil prestolonaslednik v Švicit ko so bili imenovani. Prestolonaslednik je obiskal tudi Aehrenthala in se več časa posvetoval ž njim. Cesar je pa zaslišal Bienertha in Aehrenthala.
Deželni zbori.
Odposlaništvo istrskih državnih poslancev je naprosilo Bienertha, naj se kmalu skliče istrski deželni zbor, da dovoli sredstva za pomoč vsled uim. Bienerth je izjavil, da zdaj ne more sklicati istrskega deželnega zbora, ki se bo šele sklical, ko bo mogoče, da bodo splošno zborovali deželni zbori, kar pa zdaj ni mogoče, ker imajo nekateri deželni zbori volitve, drugi pa niso delosposobni. Glede na uime bo država toliko prispevala, kolikor bo prispevala dežela.
Z BALKANA. Konference velevlasti ne bo.
Po vseh poročilih konference velevlasti ne bo. Formelno bo najbrže Turčija predlagala velevlastim, naj se konferenca opusti. Vprašanje o aneksiji Bosne in Hercegovine je rešeno po sporazumu med Avstrijo in Turčijo. Evropa se bo morala le še izjaviti o vprašanju glede na proglasitev Bolgarije za kraljestvo.
Kako sodijo Francozi in Turki o rešitvi zadnje krize.
»Eclair« piše, da so dobro naloženi milijoni, ki jih je izdala Avstro-Ogrska za vojaške priprave ob balkanskem sporu. Avstro-Ogrska je pridobila ves terain, ki ga je izgubila 1. 1866, obdrži Bosno in Hercegovino, in govori lahko na Balkanu z neomejeno avtoriteto. »Tanin« pa piše, da je Aehrenthal vse izpeljal, kar je obljubil. Nemčija in Avstro-Ogrska tvorita blok v osrednji Evropi, ki lahko na levo in desno vse razbije.
Turška zbornica odobrila dogovor z Avstro-Ogrsko.
Turška zbornica je odobrila zapisnik o ententi z našo državo s 136 proti 46 glasovom. 18 poslancev se je vzdržalo gla sovanja. — V Carigradu je bil izvoljen z 284 mladoturškimi glasovi za poslanca turški zunanji minister Rifaat paša.
SESTANEK VLADARJEV.
Cesar Viljem zapusti Veliki ponedeljek Berolin in odpotuje v Benetke, kier
se činde z državnim kanclerjem. Mogoče obiSče Viljema v Benetkah italijanski kralj. Od 21. do 24. t. m. biva angleški kralj na Malti, kjer se sestane z Viljemom.
ZAKAJ SO SE UPRLI ALBANCI V JILDICU?
Albanski guverner je povabil minuli teden vse albanske načelnike na spravni banket. Med pojedino so pa veljaki opazili, da so obkoljeni in da jih hočejo prijeti. Ker so že prej sumili rzdajo, so skrili v bližini svoje privržence, ki so udrli na znamenje v dvorano in vprizorili krvavo klanfe. Posledica je bila, da so se uprli Albanci v Jildicu. Evropske diplolmate razmere v Albaniji jako skrbe.
Dnevne novice.
+ Na pomoč zatiranim Slovencem ! — Gorjanci vzgled našim društvom!
Gorjanski diletantje prirede v prid šent-iljskim Slovencem na velikonočni ponedeljek, 12. aprila 1909, v gostilnični dvorani ob 6. uri zvečer veselico. — Spored: 1. »Soči«, dekiamacija, zložil S. Gregorčič. 2. »Krošnjarica«, komičen prizor. 3. »Na potujčeni zemlji«, dekiamacija, zložil S. Gregorčič. 4. »Na ogledih«, veseloigra, spisal Ant. Medved. — Vstopnina: 1.—2. sedež 1 K; 3.—4. sedež 80 vin.; 5.—6. sedež 60 vin.; stojišča 30 vinarjev. Ker je Št. Ilj najvažnejša slovenska postojanka ob nemško-slovenski meji, zato so navalili Nemci z vso srditostjo ravno na ta kraj ter kupujejo tamkaj posestva, naseljujejo protestante, bojkotirajo slovenske trgovce in obrtnike, izkratka, z vsemi sredstvi podkopujejo Slovencem tla. Naša dolžnost je, da tlačenim bratom ob meji priskočimo na pomoč ter jim pomagamo pri njihovi organizaciji. Ta namen ima ta veselica in zato diletantje vabijo k obilni udeležbi. — Naj bi vrle gorjanske diletante posnemala vsa naša društva!
+ Iz deželne službe. Dr. Lovro Pogačnik je imenovan deželnim zadružnim komisarjem.
lj Domobranska vojašnica zida letos nov hlev.
+ Zastopnikom deželnega odbora v
zastopu zdravstvenega okrožja senože-škega je imenovan g. Jakob Turk, občinski svetovalec v Hrenovicah.
:+ Odstopil je ves liberalni cerkniški okrajni cestni zastop z načelnikom gosp. Šerkom na čelu. Vršile se bodo nove volitve. Število zastopnikov kmečkih občin je zvišal deželni odbor na šest. Tako bodo dobili kmetje priložnost sodelovati pri cestnem gospodarstvu.
+ Odstopil je načelnik trebanjskega okrajnega cestnega odbora gospod Ivan Bukovec.
+ Zadružna šola napravi poučni izlet v Trst, da se slušatelji pouče o veliki industriji in veletrgovini. Ogledali si bodo c. kr. skladišča, spedicijske naprave »Adri-aticae«, oljarno, tovarno za jutne izdelke, rižno čistilnico, ladjedelnico, petrolejno rafinerijo; ob povratku si ogledajo svi-ijarno in tovarno za sardine v laškem Tržiču. Potovanje bo trajalo od 5. do 9. t. m.
+ Tečaj v ».Zadružni šoli« se konča 1. majnika t. 1.
+ Dr. Krek je predaval sinoči na Dunaju v Leonovi družbi.
—	Nemški tovarnar ustrelil Slovenca. Iz Domžal se nam poroča, da je tisti Nemec, ki je nevarno obstrelil pridnega slovenskega fanta Antona Jereba, tovarnar in posestnik J o ž e f O b e r \v a I d e r , ki je lastnik Povžove tovarne. Ober\valder je vasoval na Koli-čevem in ko je iz hiše svoje izvoljenke prišel vun, je Jereb nekoliko zaceptal, nakar je Obenvalder potegnil revolver m takoj streljal. Anton Jereb je danes v deželni bolnici umrl. Pogreb Jerebov bo v četrtek ob pol 8. uri zjutraj. Peljali ga bodo domov na Količevo. Zopet imamo torej novo žrtev nemškega sovraštva proti Slovencem, a tisti, ki je kriv te žrtve, hodi prost okolu in še ni aretiran!
—	Deželna vlada za popolno abstinenco — ali kali ? Iz abstinentskih krogov se nam poroča: Deželna vlada je z ozirom na konfiscirani abstinentski plakat izdala sledeči odlok: »Gospodu Peter Matelič-u (plakaterju) v Ljubljani. C. kr. deželno predsedstvo nc dovoljuje prrlep-ljenja dne 31. marca predloženega lepaka s pozivom »Ne pijte piva«, ker razglas po svoji vsebini nima namena poživljat' ljudstvo udeležiti se abstinenčnega gibanja proti pijačam sploh, temveč je namen tendenčnega poziva k bojkotu proti pivo varnam. Proti temu odloku prosta Vam je pritožba na c. kr. ministrstvo notranjih zadev, katero bi se moralo vložiti v roku štirih tednov, števši od dne vročitve pr podpisanemu c. kr. deželnemu predsed stvu. C. kr. dežel, predsednik: Sclnvarz.« — Tako deželna vlada. Mi si dovolim', deželni vladi prav ponižno, pa ravno tako odločno ugovarjati, zakaj bi se ne sme'
enkrat voditi boj posebe zoper eno vrsto pijančevanja, za katero gre toliko denarja ven iz dežele med tujerodce. Opomnimo, da besede »bojkot« ni na plakatu. Ce je pa treznost brez bojkota nemogoča, kako naj se drugače vpelje? Bojkot ni naš namen, namen naš je le treznost. Razuime se, da je abstinentno gibanje ipso facto združeno z nekim bojkotom, kar drugače nfi mogoče. Ako hočemo ljudstvo strezniti, moramo nehati podpirati proizvajanje alkohola in piva še posebe. Ce pa ne smemo tej obrti škodovati, moramo krepko piti. Vprašanje je tedaj, kam se ima pri tej neizogibni alternativi: ali podpirati pivovarnarje ali strezniti naše ljudstvo, na katero stran se ima prt tem deželna vlada postaviti? Ali je ona poklicana za to, da varuje naše ljudstvo moralnega in materijalnega pogina, ali za to, da ščiti tuje kapitaliste, katerih piva — pmrtigamskega, reininghauskega, geš-kega, bavarskega itd. — se uvaža v našo-dežela cele vlake? — Sicer pa deželna vlada, če jo prav razumemo, ne misli s to* konfiskacijo tako hudo, kakor je na prvi pogled videti. Iz njenega odloka in iz ustno podanega pojasnila je razvidno, da ona nima 'nič zoper to, če se podiva na bojkot proti opojnim pijačam sploh, ampak samo zoper toT da se poziva samo zoper pivo. Torej deželna vlada *za popoftto, a samo za popolno abstinenco! Bravo! To nas veseli. Zato bo izšel v tem smislu drug plakat, ki bo po želji vlade pozival na bojkot proti vse m opojninam. Upamo, da bo s tem deželni vladi ustreženo. Ako ne, potem bi morali govoriti drugače, in v tem boju zoper vlado ;bo brez dvoma na naši strani vse, tudi taki, ki niso prijatelji abstinence: saj se noben ugovor večkrat ne sliši,, kakor: »Vlada je kriva tolikega pijančevanja, ker ničesar ne stori zoper njega.« — Toliko zaenkrat. Več bo povedala prihodnja »Zlata Doba«, ki obeta biti jako zanimiva. Naročujte in berite jo'.:
—	Občni zbor društva avstrijskih krščanskih železničarjev »Prometna zveza« se je vršil včeraj na Dunaju. Na shodu ie bilo zastopanih po 120 delegatih nad 8000 članov. Predsednikom »Prometne zveze« je izvoljen Sch\vab. Občni zbor je imenoval za častna člana državna poslanca dr. Benkoviča in Jož. Gostinčarja.
—	C. kr. priv. južna železnica izdaja strankam sporočila takozvane avise, druga sporočila;, kakor tudi vozne liste, izključno le v nemškem jeziku, tako, da se dostikrat stranka nevešča tujega nemškega jezika, niti ne spozna, k£j dobi; ozi^-roma kaj želi. Mogoče misli c. kr. južna železnica, da smo v rajhu, ali pa iz mrž-nje do nas Slovencev nas ne mara vpo-števati. Italijanov je dosti manj, nego nas Slovencev, toda Južna železnica jih vpo-števa v vseh ozirih, zanje ima tiskovine vse dvojezične, a samo nam Slovencem se 'ji ne zljubi dati /vsaj trohico spoštovanja našega jezika. Nas noče vpošte-vati, a denar slovenski, ta ji je pa dober, tega se pa ne brani! Prosimo tudi gg. poslance, da nam izposlujejo pravico. Železnica je radi ljudstva, a ne ljudstvo radi železnice; torej nam naj bode železniška uprava toliko pravična, da naš jezik uva-žuje in vpošteva, ter nai izda vse tiskovine tudi v našem jeziku. To je želja borovniških trgovcev in upravičencev in' upamo, da tudi vseh Slovencev!
- K pravdi proti Foedranspergu.. Sodni d*vor je imel takoj po razsodbi tajno sejo, ki se je je udeležil tudi državni; pravdnik. Tržaški listi poročajo, da je sodni dvor sklenil, da Foedransperga priporoči cesarju v pamiloščemje. Ce bo pomiloščen, kar se najbrž zgodi, se mu smrtna kazen spremeni v dosmrtno ali pa v dvajsetletno ječo. Govori se tudi, da bi Foedransperg svojo kazen najrajši prestal v mariborski kaznilnici. V slučaju, da dobi 20 let ječe, si lahko kazen zniža za tretjino, ako hoče biti ves čas v samotni celici. Življenje v samotni celici je tako-le: Kaznjenec ne pride v dotiko niti s pazniki. Hrano dobiva skozi okence. Samo ravnatelj kaznilnice ga obišče vsak tretji dan za par minut, ravno tako zdravnik, kaznilniški duhovnik pa vsak teden enkrat. Vsak dan se sme eno uro sprehajati ali pa telovaditi. Posteljo mu zjutraj dvignejo, da ne more podnevu ležati. V celici se bavi z rokodelstvom, ki ga zna, ali pa z drugim primernim delom. Foedransperg nima slabega ukusa. Kaznilnica v Mariboru je skoro še nova in najmodernejše urejena.
Preinemba posesti. Tvornico cementnih izdelkov in umetnega kamenja na Dunajski cesti 73, nasproti topuičarski vojašnici je kupil od lastnika Seb. Unter-huberja gosp. Andrej Zajec, cementar na Pešati pri Dolu v zvezi z gospodom Jurijem Hornom, doslej voditeljem betonskega velepodjetja v Brnu. Domačinom toplo priporočamo domačo tvrdko. Opozarjamo tudi na današnji oglas med inserati.
—	O septeniberskih /dogodkih so
grali v Clevelandu dramo »Krvava noč i Ljubljani«. V tej drami, katero je spi-ial Jakob Hočevar, nastopajo: Dr. Tavčar, dr. Triller, dr. Kokalj, dr. Oražen, van Hribar, Rasto Pustoslemšek, Matko ^relovšek, mestni inženir, dr. Josip Jerše, jrofesor in katehet, Franja dr. Tavčar-eva, Minka Govekarjeva, Angela Zalaz-likova, Angela Češnovar, 'Pavlina Za-/aŠnik, Malči Šusteršič, Dori Plantan, Rudolf Lunder, strojnik, Ivan Adamič, di-ak, Borštnik, dijak, Franc Turk, delavec, tiišnik v »Mestnem domu«, Radegunda, njegova žena, Lilica, njuna hči, Gorindol, postrešček, Amerikanec-Slovenec, občinski svetniki itd.
—	Aprilove muhe. — Burja v Trstu. |)a je april star norec, je že sploh znano. A kar uganja letos, je vendar preveč. V nedeljo je razsajala po Trstu in okolici burja, kakor bi šlo za stavo. V Dolini je vrglo dva moža čez neki zid. K sreči se nista poškodavala. V Trstu so morali na večih krajih nategniti vrvi. Kljub temu je burja več ljudi nevarno poškodovala. Gospo Ano Karer, 45 let staro, doma iz Češkega, udovo kavalerijskega stotnika, nastanjena v hotelu »Balkan«, je vrglo poleg kavarne »Commercio« na tla ter jo tako poškodovalo, da so jo morali odpeljati z ambulančnim vozom rešilne postaje. Sploh se mora prištevati nedeljsko burjo med najhujšo, kolikor jih je bilo minulo zimo. Dosegla je brzino 100 km na uro, a opoldne je znašala celo 120 km. Burja je razsajala po vsej Adriji. Temperatura j^e padla na 1'3° nad ničlo. Vihar ie morske valove tako pršil, da je vodni prah skrival parnike. Ves 76 metrov široki pomol pri* »SanitiU v Trstu je bil pokrit z valovi. Parniki niso mogli 'pristati k obali, odhajati pa tudi ne. Lloydov parnik »Tebe« je rabil iz Benetk v Trst 20 ur, dočim jih sicer rabi največ šest. 3arnik pomorskega urada »Pelagora«, rihajajoč iz Dalmacije, se je moral usta-iti v Piranu. Posebnih nesreč na morju
menda ni bilo.
—	Zaradi nabiranja prostovoljcev za rbijo so v Samboru na Gališkem obsodili nontanskega inženerja Voroncova, ruske-
podanika, v šest tednov ječe. Kadar azen prestane, ga izženo iz Avstrije, regovarjal je delavce, da bi šli kot pro-tovoljci v srbsko vojsko.
—	Zvezdama na Učki. Istra dobi tre-zvezdarno. Ena je v Pulju, druga v
ošinju; sedaj ustanove na Učki vrh Opa-ije tretjo, ki jo bo podpirala dunajska aka-emija znanosti.
—	Umrla je v Spodnji Šiški posest-nca gospa Marija Strupi.
—	Obravnava proti Benediku in Kor-etu, ki sta v Clevelandu v Ameriki s
svojo »banko« oškodovala ljudi za 000 dolarjev, je preložena.
RoroJke novice.
k Volitev za deželni zbor iz kurije eleposestva se je udeležilo od 114 voliv-ev 105. Zmagali so seveda kandidatje druženih nacionalcev in ustavovernih eleposestnikov proti krščanskim sociai-etn in »srednji stranki«, ki imate okroglo do .35 glasov.
k Dvoje samoumorov tekom enega
ne imamo v Celovcu. V nedeljo popolu-ne se je obesil občeznani trgovec s šival-imi in kmetijskimi stroji Konrad r o s c h. Vsled pomanjkanja krme je pela i njegova trgovina in pred par ted-je napovedal konkurz. Predno je prišlo poravnave, se je sam končal.. — Vče-zjutraj pa je skočila v Lend-kanal 25-tna soproga realčnega profesorja N a -' e j a. Še-le pred kratkim je porodila, ker sta živela v jako srečnem zakonu, domneva, da je samoumor izvršila v enutni blaznosti.
k Nevarno obolel je v Železni Kapli K. Tomaž Ulbing.
k Nenavadni stranki so imeli te dni cd celovško okrajno sodnijo. Osmošolec lovške gimnazije je namreč tožil prof. Angererja radi razžaljenja časti. Dijak bil član katoliškega srednješolskega nštva in se je zagovarjla s tem, da ni latral to za nič hudega, ker imajo i na-onalni dijaki svoja društva, k katerim haja celo član učiteljskega zbora, dr. igerer. Ker tega ni dokazal in v določeni roku svoje trditve ni preklical, ga je enoval dr. Angerer v pričo ravnatelja ■n eharakterloses Subjekt«. Dijak se je 'til zadetega v svoji časti in tožil svoje-profesorja. Zagovornik se je pri obrav-vi v soboto postavil na stališče, da sta stala toženec in tožnik kot učitelj in cnec nasproti in da dr. Angerer teh bedi ni rabil z namenom, dijaka žaliti, ani-k ga le zavrniti zaradi njegove obdol-vc. Sodnik jc dal zagovorniku prav in ženca oprostil. Tožnikov zastopnik je glasil priziv. Kot »Fr. Stimmen« poro-io, so dijaka že prej suspendirali od po-a.
Jtalerske novice.
š Kandidatje »Narodne stranke«. V
trški slovenski skupini kandidira Narodna stranka dr. Vekoslava Kukovca, v splošni skupini spodnještajerskih mest in trgov kandidira Ivan Rebek in v nemških mestnih skupinah dr. Gvidon Sernec.
š Koza požrla 140 kron. ,V vasic! Gams na Zg. Štajerskem je obesil v hlevu hlapec suknjo, v kateri je imel listnico s 140 kronami. Koza je prišla do žepa, potegnila listnico ven in jo pričela prežvekovati. Ko je prišel hlapec v hlev, je pač še rešil prazno mošnjo, papirnati denar je pa koza že požrla.
š Točo so imeli predvčerajšnjem v Voitsbergu.
Ljubljanske novice.
LJUBLJANSKO MESTNO GOSPODARSTVO.
Doslej se ljubljanski občinski svet ni vedno ravnal po določilih mestnega Statuta, zlasti pri stvareh, ki se tičejo gospodarstva z občinskim premoženjem. Deželni odbor se je v svoji zadnji seji bavil s to zadevo in sklenil sledeče:
1.	Sklep občinskega sveta mesta Ljubljane z dne 9. februarja 1909, glasom katerega naj bi se odstopilo društvu »Mladika« za zgradbo internata za 80 gojenk mestnega dekliškega liceja stavbn. parcela št. 195/12, ležeča za višjo dekliško šolo, pod tem pogojem v brezplačno last, da za slučaj, če se društvo razide, postane poslopje internata z bremeni vred last mestne občine ljubljanske, se ne odobri.
2.	Mestnemu magistratu ljubljanskemu, oziroma predsedstvu občinskega sveta se naroča, da v smislu § 62. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano, da v vseh slučajih, kadar se storijo v občinskem svetu sklepi, po katerih se občinsko premoženje prodaja, daruje, zastavlja ali sploh odtujuje, take sklepe javno razglasi, ker bi jih sicer deželni odbor ne mogel zaradi take opustitve odobriti.
To naročilo velja zlasti o onih sklepih, katerih odobrenje je po § 81. občinskega reda pridržano deželnemu odboru ali deželnemu zboru.
3.	Mestnemu magistratu ljubljanskemu, oziroma predsedstvu občinskega sveta se v smislu § 80. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana naroča, da predloži deželnemu odboru prepis zapisnika vsake tajne seje, v kohikor se v tisti razpravlja, oziroma sklepa o stvareh lastnega območja mestne občine. Vsak tak zapisnik naj se predloži najpozneje tekom osmih dni po seji.
4.	Mestnemu magistratu ljubljanskemu, oziroma predsedstvu občinskega sveta se naroča, da tekom štirinajstih dni po vročitvi deželnoodborske odločbe predloži semkaj prepise zapisnikov vseh tajnih sej, v kolikor so se vršile v tekočem letu.
Za ljubljanske davkoplačevavce bo le koristno, ako deželni odbor kot nadzoro-valna oblast nad občinskim gospodarstvom izvršuje svoje pravice in dolžnosti.
lj Jutri se v veliki dvorani Uniona
točno ob pol iS. uri zvečer vrši javno predavanje dr. I . Lenarda o Rusiji in njenih stolicah Predavanje bodo spremljevale krasne barvane skioptične slike. Vstopnina 10 vinarjev za osebo.
lj Obredi velikega tedna v stolnici. Jutri se prično ob 4. popoldne slovesne ju-tranjice. Ob isti uri bodo tudi v četrtek in petek. Na veliki četrtek : Prva sv. maša ob %7. — Ob 8. bo pontifikalna maša škofova. Med to sv. mašo bo posve-čevanje sv. olja in nazadnje umivanje nog dvanajstim starčkom. — Po sv. maši prenos sv. R T. v božji grob in razkritje oltarjev. — Na veliki petek: Zjutraj ob %6. sv. k rižev pot in potem glasna molitvena ura. — Ob %9. se prične sv. opravilo, med katerim se poje pasijon. Odkritje križa in počeščenje istega po presv. gosp. knezoškofu in ostali duhovščini ter bogo-slovcev. — Prenos sv. R. T. v božji grob in nazadnje nemška pridiga. Od četrtka na petek bodo vso noč molili moški ča-stivci sv. Rešuje Telo pred božjim grobom. — Na veliko soboto: Sv. R. T. se izpostavi ob 5. zjutraj. Ob V±6. je blagoslov ognja. — Začetek opravila ob Vi9. — Popoldne ob 4. slovesne jutranjice in po teh slovesna procesija Vstajenja Gospodovega.
Ij Ustanovitev ženskega zbora slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«.
Do 40 gospej in gospodičen se jc zbralo včeraj v društvenih prostorih »Ljubljane«, da ustanove procvitajočemu našemu 'glasbenemu društvu ženski zbor. Predsednik »Ljubljane« g. dr. V. P e g a n sc je ozrl v svojem govoru najprej na kritično dobo »Ljubljane«, katero so takrat hoteli nasprotniki uničiti, ker jim ni bila zadostno politično pobarvana in jim je bila radi tega na poti. Postavili so se na
stališče, da je pri delu za slovensko pesem vprašati za politično"barvo, ne pa za petje. Toda »Ljubljano« so rešili požrtvovalni možje in ji začrtali pot, ki vodi do povzdige slovenske pesmi. Najlepša pa je pesem, če so v njej zastopane vse barve glasov, zato pozdravlja gospe in gospodične, ki so prihitele ustanovit »Ljubljani« ženski, oziroma mešani zbor! Ob toliki udeležbi gospej in gospodičen se naše na-de niso izjalovile, ampak so prekošene. Mirno lahko zremo v bodočnost mešanega zbora »Ljubljane« ter jo zaupamo tako vrli četi pevk. Prepričan serij, je dejal predsednik, da gospodje ne bodo hoteli zaostati za damami in da bodo tudi gospodje se točno udeleževali skušenj. Žetiski zbor bo kras ^Ljubljani«! Končno predsednik povdarja, da se gre »Ljubljani« samo za slovensko pesem, zato stoji na stališču, da se nikdar ne sme gledati, kdo poje, ampak kako poje. Stojimo na demokratiškem pevskem stališču. V pevskem zboru ne sme biti nič drugega merilo kot pevsko grlo. V tej misli je združen moški zibor »Ljubljane« in v tej misli naj napreduje tudi ženski zbor. Poziva gospe in gospodične k živahni agitaciji. Vsaka pevka naj pridobi še novih pevk! — Besedo je povzel nato glasbeni reditelj g. S v e t e k ter v vznesenih besedah pozdravil četo pijonirk na polju slovenske glasbene prosvete. Dal je duška navdušenju in odločni volji, ki je odsevala iz obrazov navzočih dam. Izrazil je čestitko slovenskemu ženstvu, ki ima v svoji sredi tako svetega navdušenja plamteča srca, ki zamore spričati na tako .impozanten način toliko iskrene ljubavi za svojo slovensko pesem. Govornik se je taknil s trnjem posute poti, po kateri stopa neustrašena četa pevcev nevzdržno naprej v kraljestvo slovenske glasbene umetnosti in popeljal navzoče dame v duhu za njimi, da kot zmagovite soudeleženke čez čas vzhičenim srcem kot ponosne članice »Ljubljane« pohite za pevci in sredi pre-jasnili poljan slovenske glasbene umetnosti proslave roko v roki s pevci dan vstajenja »Ljubljane« z neizrazno globokim čutom zadoščenja, plačila za vstrajno, požrtvovalno delovanje 'v »Ljubljani«, preko vseh neprilik, ki gotovo ne izostanejo. Neprilike pa nas ne bodo ovi/ale, temveč spodbujale in podžigale k tem izdatnejšemu delovanju. Končno je govornik pozival k dosledni delavnosti v pro-speh »Ljubljane« radi njenih plemenitih ciljev, priče energije iu pridnosti ter visoke inteligence slovenskega muzikal-nega ženstva in mož, kažipot za naraščaj. Tem besedam so se častite dame odzvale z nepopisnim navdušenjem, iz obrazov vseh je žarela istinitost čutil, ki so polnile srca. Vsi smo čutili vzvišeni moment, vsi smo vedeli, da smo napravili velik korak naprej na polju kulture, in zavedajoč se sicer težavne, a hvaležne naloge, se je razšla četa naših pevk. — Jutri, v sredo, ob pol 8. uri zvečer se zbero pevke v društvenih prostorih. Nove pevke dobrodošle!
lj Pevska skušnja moškega zbora »Ljubljane« se vrši danes zvečer.
lj Častni član I. avstrijskega društva državnih uslužbencev je postal drž. poslanec Jožef Gostinčar.
Ij K včerajšnjemu naboru je od 120 vabljenih v prvem razredu prišlo 65, potrjenih pa je bilo 26.
lj Velika obravnava proti obtožencem, katere dolže, da so odstranjevali dvojezične napisne deske po Ljubljani, se bo vršila 19. t. tn.
Ij Umrl je v Inomostu c. kr. carinski revident gospod Adolf H a m m e r -s c h m i d t. Truplo prepeljejo v Ljubljano.
lj Ustavljena preiskava. V soboto je bila popolnoma ustavljena preiskava proti tukajšnjemu trgovcu in hišnemu posestniku g. Jos. Lončarju.
Ij Umrla je Karunovih ulicah posest-nica N e ž i k a J e r i n a , stara 64 let. Pokojnica je bila teta zastavonoše S. K. S. Z. g. Jakopiča. »Zvezini« člani naj se udeleže pogreba ob 5. uri popoldne. — V Gradcu je 85. letu starosti umrl dvorni svetnik g. A v g u s t U r b a s.
Ij Ničnostno pritožbo proti razsodbi, s katero je bil deželni odbornik dr. V. Pegan oproščen od obtožbe povodom septeniberskih dogodkov, je državno pravd-ništvo umaknilo.
Ij Odlikovanje. Kakor poroča današnji uradni list, je dobil gosp. računski svetnik Ferdinand Omcjc častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje. Čestitamo!
lj Prošnja somišljenikom. Socialnega kurza S. K. S. Z. se v dneh po velikonočnih praznikih udeleži tudi nekaj slovenskih dijakov. Lepo prosimo, da jim somišljeniki preskrbe brezplačna prenočišča. Blagohotna obvestila za brezplačna prenočišča sprejema iz prijaznosti trafi-• kant g. Šoukal Pred škofijo.
lj Krvavi drevored. Slovenski Američani zahtevajo v »Glasu Naroda«, naj se »Šolski drevored« odslej imenuje »Krvavi drevored«.'
telefonsko ln brzojavna porotna.
OBČINSKE VOLITVE V CERKNICI. Cerknica, '6. aprila. Podobčina Be-zuljak tudi pridobljena. Dosedaj je volilo šest podobčin, povsod zmagali pristaši S. L. S.
MONARHIJA ČAKA NA RAZPUST SRBSKIH BAND Trst, 6. aprila. Tukajšnji »Piccolo« poroča iz Berolina, da avstroogrska v :jna uprava toliko časa ne bo pustila rezervistov, ki se nahajajo v Bosni in Hercegovini, domov, dokler se ne razidejo srbske prostovoljne čete.
ANGLIJA PRIZNA ANEKSIJO — POD POGOJEM! London, 6. aprila. Angleška vlada je včeraj odgovorila na noto, s katero Avstroogrska zahteva odobrenje aneksije. Anglija aneksijo prizna pod pogojem, da bo rešeno tudi vprašanje o členu 29. berolinske pogodbe, tičočem se Črnegore. (Ta člen smo včeraj priobčili doslovno. Op. uredništva.)
AVSTRO - OGRSKO - SRBSKA TRGOVINSKA POGODBA. Belgrad, 6. aprila. Pogajanje zaradi trgovinske pogodbe se prične takoj po Veliki noči. Srbska vlada upa, da obdrži dosedanje ugodnosti glede uvoza zaklane živine, poleg tega pa bo zahtevala tudi prevoz žive živine in znižanje nekih ca-Pinskih postavk.
NEOVISNOST BOLGARIJE. Perterburg, 6. aprila. Po praznikih pričakujejo korake ruske vlade glede neodvisnosti Bolgarije.
DVA OROŽNIKA USTRELJENA. ' Solun, 6. aprila. V okraju Kasandra so četaši ustrelili dva patruljujoča orožnika.	j
NEMIRI V TURŠKI ARABIJI. Carigrad, 6. aprila. V turški Arabiji so veliki nemiri Arabcev. Angleške ba-zare so vstaŠi pet ur obstreljavali. Na nekem parniku so ustreljene tri osebe.
VELIK POŽAR V AMERIKI. Fort VVofth, Texas, 6. aprila. Tu jc ogenj uničil sedem hišnih skupin 100 hiš, 4 cerkve iu 2 šoli. Vojaki hodijo po mestu, da preprečijo rope.
Hudo prehlajenje
in kašelj poneha pri uživanju lajšajoče in krepilne Scottove emulzije,
Scottova emulzija
je prijetnega okusa in vsi, ki ne morejo prebavljati navadnega ribjega olja, Scot-tovo emulzijo z lahkoto pre-bavljajo in jo radi uživajo. Vrhtega je Scottova emulzija znatno koristnejša. 2249 1
Pristna le s to Tudi poleti se jemlje z naj-SiSf-fi	boljšim uspehom.
garancijskim _	, • ,
"to«™ r«"1' Cena originalne steklenice °V"n",r"V : 2 K 50 vin. : : Dobi se v vseh lekarnah. : TRŽJNE CE]>E.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 6. aprila
Pšenica za april.......13-75
Pšenica za maj .......13 54
Pšenica za oktober I. 1909. . . .	11 27
Rž za april 1. 1909..............9 94
Oves za april . •.....8 48
Koruza za maj 1. 1909..........7 39
Efektiv 15 ceneje.
931 1-1

sprejme ..Katol. tiskarna".
Zaradi ogromne zaloge
sveže, najmodernejše spomladanske in poletne konfekcije za dame, gospode,
deklice, dečke in otroke prodajam že pričetkom sezije 1909
Na zahtevo pošiljam na deželo izbero Tudi brez povzetja. - Naročila po meri za dame in gospode bodo najhitrejše in najfinejše na Dunaju izvršena.
tudi pod lastno ceno!
Frančiška Strupi naznanja v svojem in v imenu svojega očeta in ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njena nepozabna, iskrenoljubljena mati, oziroma soproga, gospa
Marija Strupi
posestnica
danes ob 8. uri zvečer v 68. letu svoje dobe po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno zaspala v Gospodu. Pogreb se vrši v sredo dne 7. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Sp. Šiška št. 38 na pokopališče k Svetemu Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Blaga rajnica se priporoča v pobožno molitev in blag spomin.
Sp. Šiška, dne 5. aprila 1909.

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, teta, gospodična
Neža Jerina
posestnica
danes dne 5. aprila po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 64. letu zaspala v Gospodu.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo 7. aprila ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti Karunove ulice št. 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, 5. aprila 1909.
Zahvala. <
Žalujoči ostali pokojne gospe
Elizabete pl. Schivitzhoffen
izrekajo tem potom vodji ljubljanske policije blagorodnemu g. svetniku j. Lau-tirju na njegovi veliki neumorni skrbi, da bi se našlo ponesrečenco, in na njegovi uljudnosti in prijaznosti napram družini in Borodnikom svojo najsrčnejšo iskreno zahvalo.
Istotako se presrčno zahvaljujejo orož-niškim postajam ob Ljubljanici na iskanju trupla ponesrečence, osobito pa županu v Vevčah, g. Jakobu Dimniku in tamoš-njemu žendarmerijskemu postajevodji g. Francetu Macele, na njegovem trudu pri shranitvi trupla.
973 Zahvala.
Za vse ljubeznjive dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
Franca Lasnika
brivskega pomoinika
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo, predvsem se pa zahvalju|emo čast. g. kaplanu Petriču, slav. podpornemu društvu brivskih pomočnikov, darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so se udeležili pogreba ter izkazali zadnjo čast, nepozabnemu pokojniku.
Ljubljana, 6. aprila 1909.
Žalujoča rodbina Lasnik.
ififejo in najdejo tolažbo in zdravje z rži -vanjem pravili Hrndy-jevih želodiinih kapljic, kol- se po krat kom uporabljanja tega scaroznanrgK Rredstva odfttr&njajo vse sla-tioiiti in neprijetne posledice kakor vrtoglavost, slabost, glavobol, Blaba prebav-Ijanjii, zaprtost in po toj povzročena utrujenost in onemoglost. Ker se pogosto pro-dajnjo ponaremnjn, zahtevajte vedno le pristne Brady-jeve želodčne kapljioe, ki imajo ra zunbiijt.ii> ovitku in navodilu ritzen Marijine podobe s cerkvijo kot varstveno znamko tudi podpis Najvarnejši pred ponareja-njem ste, že naročite na-	'
ravnost pri izdelovalcu O. Brady-Ju, lekarna, Dunaj I. Fleisrhinarkt l/46if, kjer stane 6 steklenic K 6 — ali 8 dvojne steklenice K 4'50 franko in popoln« brez vsakih stroskov.	2745 ti—1 a
Kuharica
ki je bila več let v župnišču. želi zopet
SiODlti v enako s'užk°- Več se ^	jzve p, j upravništvu „Slo-
venčevem".	919 3-1
Aon sveže mnf ninT^ prekajene, okusne giBcAlgiliK
Velikonočne šunke s kožo, kg	K 2 30
Velike gorenj, klobase, komad	—44
Velike pristne kranjske klobase	— *40
Krakovska letna salama, kg	2*40
Razpošilja od 5 kg naprej vse proti povzetju z jamstvom za fino blago,
, A. NOVAK
Ljubljana, Kolizej.
rgj
Za Šport In promet
Zaloga koles
Puch, (Styria), Globus, Regent In drugih Specialnih znamk ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, : poniklanje ter popravila :
solidno in oeno.
Karol Čamernik
Ljubljana, Dunajska c. st. 9.
0. BERNATOVIČ
954 Ljubljana, Mestni tri 5 3-.
priporoča odjemalcem na debelo
klobuke po 12,l8,Z4Ktucnt In ulije slamnike po 1K tucat In wUje.
Velika izbera velour klobukov
v različnih barvah po nizkih cenah.
Zlit« ivetiHje: Berlti, Paril, lin iti.
SOBjl
za enega gospoda se odda. Izve se do 15. apr. na Francovem nabrežju številka 7, pritličje.	940 3-l
flnglcSKo sKlndKče oblek
0. Bernntovič
UBMjontr, Mestni trg St. 5.
H. volk, kemična pralnico
Šoštanj, Štajersko
se priporoča za snaženje vsako-vrstnih oblek itd. Cene primerne nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši
Sprejemnlnica za Ljubljano pri I. Magdiču
krojaču, Miklošičeva oesta 10,
680
30-1
Prodajalka
pridna in poštena, se takoj sprejme v modno trgovino v Ljubljani. Ponudbe na upravo ^Slovenca" pod .Poštena' do 10. marca 1909.	916 5__]
JL LUKIC
Priporoča svojo veliko, popolnoma svežo
najmodernejšo IrnnfekCHO Oblek
; za gospode, dame. dečke, deklice in otroke
po najnižjih cenah. — Postrežba solidna.
Krasno
pomladansko zaloso i modneso blaga zu i gospode in dame

priporoča
t«
Engelbert ftiM
1 * i" m 1' 1 »—1 ~ iti• i. * i_rmi~wiriiLn'nj-~ij»-«.iin
LJubljana. Mestni trs 19
6 masnih pesmi
za mešan zbor zložil Josip Si-cherl, organist v Ribnici. V natis dovolil kn.-šk. ordinarijat v Ljubljani dne 9. decembra 1908. štev. 5431. — Partitura K 1 —.	859 8-1
Velikonočne pesmi TtŽf
napevi). Drugi natis, partitura K 1—.
25 Marijinih pesmi
napevi), za mešan in moški zbor. Partitura K 2 —, glasovi a 30 v.
Naroči se lahko po nakaznici pri skladatelju, poštnine prosto in na vsakih 10 izvodov en izvod brezplačno. Dobi se tudi v Kat. Bukvami.
Največja zaloga oblek: gospode in deč^e. 7zborni izdelki, po nizkih in stalnih cenah. Velika ijber blaga jg izdelovanje civilnih Kakor tudi vseh uniforms^ih oblačil po meri.
jS JbJj /mr"	Dvorni trg 3.
"V UrlL podružnica: Novo mesto.
422 100—1
Prodaja iz konkurza.
V konkurz Avgusta Benigarja spadajoče zaloge, obstoječe iz čaja, zganja, likerjev in drugih spirituoznih pijač se prične danes v lokalu v Selenburgovih ulicah št. 3
nadrobna razprodaja po znižanih cenah.
Proda se tudi inventar
970 1-1
Podružnice
Spljet, Cclovcc ln Trst
- Delniška glavnica -K 3,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarje™ niice 2
sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje po čistih

Kupuje in prodaja srečke in vse vrste [vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.
Dr. Fran Tominšek,
konkurzni upravitelj.
Podružnice
Spl|ct, Cclovcc ln Trst
Rezervni fond K 300.000.