Izhaja vsak petek. ■ ■ Uredništvo: Kopitarjeva ulica štev. 6. •BBttBaaaaBaaaaaaBBVBaaBaaBaaaB Haroiaina znaša: celoletna . ... K 4 — poluietna........V— šetrtletna...... V— Posamezna štev. .. 0*10 BSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB AVSTR! st. i. KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. V Ljubljani, dne 3. januarja 1913. Leto VI. Prot’ dušmaniira! Pod to devizo se je vršil preteklo nedeljo in ponedeljek v Ljubljani III. protialkoholni kongres. Ves značaj in vtisk je bil tak, da so hoteli bojevniki proti alkoholu pokazati, da ne mislijo odnehati na započeti poti, ampak le še z večjo odločnostjo in pogumom naskakovati tega dušmanina. Kongres je pa tudi pokazal, da se borci ne borijo zastonj, ampak da so že občutne rane prizadeli temu sicer silnemu in težko dostopnemu sovragu. Kongres se mora imenovati naravnost sijajen. Pokazal je, da je protialkoholna misel prodrla že v široke mase ljudstva, pa da se njenemu vplivu ne morejo odtegovati tudi oficielni krogi. Zastopane so bile na kongresu vse oblasti po deželi in prebivalstvo vseh slojev od profesorjev, doktorjev do preprostega mladeniča in dekleta z dežele. Zelo dobro je bilo tudi naše delavstvo zastopano. Svoje pozdrave zborovalcem so prinesli prevzv. gosp. knezoškof, deželni glavar, deželna vlada, deželna sodnija, ljubljanski magistrat, deželni šolski svet in bratje Hrvatje. Program shoda je bil zelo srečno sestavljen: odlični predavatelji, ki so se tudi potrudili, da so svoje naloge pošteno rešili. Predavanja so bila v resnici lepa in temeljita. Bogat materijal bo zbran v knjižici, ki bo poročala o III. protialkoholnem kongresu. Zelo zanimivo je bilo predavanje, ženstvu namenjeno. Gosp. Stupica je govorila z izbranimi besedami in pesniškim vznosom v natlačeno polni dvorani zbranemu ženstvu o njega dolžnosti, vstopiti v bojne vrste proti duš-maninu alkoholu. Delavstvu posebno namenjeno je bilo zadnje predavanje v nedeljo popoldne, združeno s skiop-tičnimi slikami. Priznati se mora, da tov. Puhar, ki je v imenu delavstva nastopil, ni bil zadnji in najslabši med predavatelji. On govori lahko, jasno, prijetno in odkritosrčno. Pojasnil je navzočim z lastnim zgledom na svoji osebi, kaj dela alkohol in kolika sreča za človeka, ki je bil alkoholu udan, je abstinenca. Obračal se je v prvi vrsti do delavstva in ga pozival, da naj se gane za na boj! Socialni demokrati so se spodti-kali nad sveto mašo, ki je bila na programu in se izgovarjali, da ne morejo zaradi nje priti na kongres, dasi se bahajo, da delajo za abstinenco. Uspeh kongresa pa je pokazal, da sveta maša ni bila tako odveč, marveč da je Bog očividno to delo blagoslovil. Naj bi tudi krščansko delavstvo, ki se bori za svoje stanovske pravice v znamenju križa, odlikovalo se v tem v resnici socialnem, narodnem in kulturnem osvobodilnem delu in se ne dalo prekositi od socialnih demokratov, ki hočejo osrečiti svet brez maše in brez križa. Krščansko delavstvo, v boj proti dušmaninu! J. E. K. Zadružnik. KONSUMNA DRUŠTVA NA ANGLEŠKEM. Leta 1911 je bilo na Angleškem 1407 konsumnih društev, ki so imela 2,640.091 članov in malo manj nego 2000 milijonov kron prometa. Ta kon-sumna društva imajo dve veliki nakupovalni družbi, kateri na najmodernejši trgovski način skrbe za to, da dobivajo konsumna društva blago čim najbolj po ceni. Promet pri teh dveh družbah je znašal leta 1911 800 milijonov kron. Konsumna društva in ž njimi obe veliki nakupovalni družbi ustanavljajo tudi razna društva in zadruge, v katerih se fabricira blago, ki se potrebuje v konsumnih društvih. Tako imajo n. pr. važno nalogo v tem oziru pekarij-ske zadruge, kjer se peče kruh predvsem za konsumna društva. Ravno tako mlinarske zadruge, kjer se v velikih mlinih melje moka članom konsumnih zadrug. Tudi velike mesarske zadruge delujejo v tem oziru. Celo na blago za obleko in za obutev, za volnate in bombaževe izdelke in za usnje imajo angleške konsumne zadruge svoje produktivne zadruge. Te produktivne zadruge imajo kapitala krog 40 milijonov kron. V njih je zaposlenih 9038 oseb. Pri imenovanih velikih nakupovalnih družbah je 26.652 oseb pri delu. Pri konsumnih društvih jih je pa 90.347; vseh skupaj je torej 126.037 oseb, ki jim daje kruh večinoma delavska zadružna organizacija. KONSUMNO DRUŠTVO »UNIONE COOPERATIVA« V MILANU. Na Laškem je konsumna organizacija, zlasti na severu, zelo lepo razvita tudi med kmeti. Od tam se je misel za kmečko konsumno zadružništvo razširilo celo v južnotirolsko pokrajino, kjer ima skoro vsaka fara poleg svoje posojilnice tudi konsumno društvo. Vseh skupaj se konsumnih društev na Laškem šteje 1764, ki imajo krog 400.000 članov. Največje konsumno dpuštvo je pa zadružna zveza (Unione Cooperati-va) v Milanu, o kateri je vredno, da povemo par besedi. Članov ima 14.582 koncem leta 1911, prometa v tem letu 11 milijonov lir (1 lira je par vinarjev manj vredna nego krona). Posebno to se nam zdi vredno omeniti o ti zvezi, da se peča z najraznovrstnejšimi stvarmi v korist svojih članov. V njenih pro-dajalnicah se dobi pač vse, kar člani, ki so v ogromni večini delavci, potrebujejo. Poleg teh prodajalnic ima pa to konsumno društvo tudi veliko ljudsko prenočevališče, kjer po ceni dobe delavci čedno preskrbo za čez noč. Daljg ima to društvo precej dobro urejen hotel in sedaj se peča s tem, da v obližju milanskega mesta za svoje člane zida hišice z vrtovi in tudi hiše, v katerih bi delavci dobili samo stanovanje proti na-jemščini , pa tudi v tem slučaju tako, da je za vsako stranko določen kos vida. KONSUMNA DRUŠTVA IN MALA TRGOVINA. Mali trgovci se silno hudujejo nad konsumnimi društvi in večkrat se sliši očitanje, da hočejo delavci s konsumnimi društvi uničiti vse trgovce. Pri tem se sklicujejo na to, kako se malemu trgovcu slabo godi. To tudi mi priznavamo; toda največja neresnica, ki se je kdo more znebiti, je ta, če kdo neugodne razmere male trgovine podtika konsumnim društvom. Kaj pa je vzrok propada male trgovine? Tukaj je treba jasne besede. Najprej je v mali trgovini prevelika konkurenca. Mnogo takih oseb, ki nikakor niso sposobne za trgovski stan, išče v mali trgovini skromnega zaslužka. Mala trgovina nima zadostnega kapitala. Taki mali trgovci so navezani na kredit, in sicer morajo iskati kredita pri velikih trgovcih, od katerih prejemajo blago, obenem pa morajo dajati blago na upanje zato, da ne izgube kupcev. Gospodarsko je torej na vsak način zadružno trgovanje mnogo pametnejše od zasebnega. Povdarjati pa moramo, da se konsumna društvo splošno le počasi razširjajo in da pravzaprav niti toliko ne morejo konsumna društva sedaj doseči, da ne bi brez potrebe vedno novi ljudje silili v mali trgovski stan in na novo ne otvarjali prav nepotrebnih prodajalnic. Da bi pa konsumna društva solidno obstoječe trgovine uničevala, za to nimamo prav nobenega vzgleda. Dr. K., Mi in naši sosedje. Povodom letnih zaključkov ne bo odveč, ako si ogledamo nekoliko delovanje naših organizacij, oziroma zadrug, in pa onih naših sosedov. Glasom računskega zaključka socialnodemokratičnega konzuma za Ljubljano in okolico, je imela ta zadruga 10 prodajaln, v katerih je prodala blaga kakor sledi: V 44 149.862-48 na » 71.942’43 na (jr*~ cah » 65.983-25 v Vodmatu » 54.902-46 na Jesenicah » 47.743-98 v Sodni ulici » 33.137-14 v Trnovem » 27.350'24 v Tržiču » 19.122-01 na Celovški četi » 8.841-96 na Koroški beli » K 8.232-99 487.118-94 Torej okroglo 487 tisoč kron. Pri tem prometu so dosegli 83.623 kron kosmatega dobička. Iz tega sledi, da se je delalo povprečno z 20, beri: dvajsetpro-centnim dobičkom. Če se pa vpošteva, da je pri večini blaga, kakor moki, sladkorju, olju, petroleju, kavi itd. komaj 5% dobička (pa ne vselej), tedaj morajo te vsote vzbujati resne pomisleke. Ako pogledamo, kam izgine ta ogromni dobiček, najdemo sledeče upravne stroške, in sicer: Plače K 29.487-21 Vožnje » 9.186‘90 Razni stroški » 8.591-76 Stanarina » 5.162'65 Skupaj K 52.788*52 torej okroglo 52 tisoč kron. Sedaj pa obrnimo pogled k našemu »Prvemu ljubljanskemu konsumnemu društvu«. Iz zadnje bilance za leto 1911 posnamemo, da se je prodalo (tedaj) v dveh prodajalnah blaga za 334 tisoč kron (letos v treh okroglo 400 tisoč kron) tako, da pridejo tri socialnodemo-kraške prodajalne na našo eno. Kosmatega dobička se je napravilo 35 tisoč kron, kar bi odgovarjalo 10% dobičku, kar z ozirom na to, da je pri špeceriji manj, pri manufakturi in galanteriji več dobička, odgovarja rednim razmeram in cenam. Vsi upravni stroški so leta 1911 znašali okroglo 10 tisoč kron, to je petkrat manj kot pri soc. dem. Rezervni zaklad, nabran v petih letih pri nas 34 tisoč kron, px*i soc. dem. 6 tisoč kron. Pri nas članov okroglo 900, pri soc. dem. 1600. Kaj dä trgovec in kaj da konsumno društvo: Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo je izplačalo zadnjih pet let svojim članom sledeče vsote za dividendo: Leta 1908 4.517 K Leta 1909 5.755 K Leta 1910 7.708 K Leta 1911 12.700 K Leta 1912 17.000 K Skupaj 47.680 K Toraj v petih letih je samo ena zadruga prihranila in izplašala svojim članom J. Jörgensen: Naša ljuba Gospa Danska. m. Bilo je na malem katoliškem pokopališču, ki se je ponižno skrivalo v kotu velikega protestantovskega pokopališča v Kopenhagnu. Mala mrtvašnica je bila napolnjena do zadnjega kotička, in tudi zunaj pred vrati so stali pobožni gospodje in držali v rokah klobuke. Med temi zadnjimi je bil tudi Herman Ronge, ki ni nikdar zamudil prilike, da ne bi poslušal prelepih obredov za mrtve. Njega, ki so ga danes pokopali, niti poznal ni in tudi med navzočimi je poznal malokoga. Toda ravno takrat, ko so peli zadnjič: »Requiescat in pace«, in se je izprevod začel pomikati proti grobu, tedaj ga nekdo potegne za rokav. Hitro se je okrenil in po dolgem ugibanju spozna obraz, ki ga že dolgo ni videl. Vsako jutro je prihajal v latinsko šolo visok, lep mladenič, sin protestantovskega pastorja iz neke vasi blizu Kopenhagna. Celo v temnih zimskih dnevih je prihajal prvi, kljub temu, da 3e ležal kroginkrog debel sneg. V njegovih čistih, sivih očeh je počival mir, ki je razodeval nepokvarjenost in či- stost srca. Med mladimi svobodomisel-ci; ki so zadnja šolska leta imeli večino v razredu, je bil osamljen; vsi so vedeli, da je bil veren, a njegovo lepo obličje, fina in mirna zunanjost sta mu pomagali, da mu ni bilo za prepričanje nikdar treba trpeti. Po dovršeni srednji šoli ga Herman Ronge ni več videl. Niels Wiig — tako mu je bilo ime — je študiral bogoslovje in šele danes sta se zopet srečala njiju pota. »Večkrat sem ti že mislil pisati«, je rekel Niels Wiig in Hermann Ronge je takoj spoznal njegov hladen, krhek glas- »Tako dobro še pomnim, ko sva zadnjič govorila; to je bilo pri našem poslovilnem večeru. Ko sva se vračala domov, sva se začela pričkati; bila je to lepa poletna noč; spominjam se Še tako dobro, kakor bi bilo včeraj. Nad travniki se je plazila megla, na severu pa je svetil zlati žar svetlih noči. Vedel sem: ti si bil svobodomislec in ti si vedel, da sem bil kristjan, a midva prej nisva nikdar govorila o tem. Dobro se še spominjam, da si ti končno dejal: »Človek je jed; telo je slaba jed, duša je dobra jed.« Nato sva se ločila; jaz sem odšel čez polje proti domu. Toda ko sem stopal sam v oni svetli noči, ko se je tema vedno bolj umikala, da je bilo nebo jasnejše in vedno jasnejše ter končno vzžarelo v polni jutranji zarji, tedaj sem molil zate; zdelo se mi je, da si predober, da bi moral poginiti v tako žalostni veri. Od tedaj te nisem izpustil izpred oči; bral sem vse, kar si pisal v časnikih in listih in z največjim, prisrčnim veseljem sem zasledil v nekom majhnem, umazanem lističu zaničljivo novico, da si vstopil v katoliško cerkev. Jaz sam sem sicer ud druge cerkve, a midva oba priznavava vendar istega Gospoda in Rešenika in nama obema je potemtakem Jezus Kristus križani največja in edina sladkost.« Med tem pogovorom sta se mlada moža bližala izhodu in šla mimo velikega kamnitega križa. Niels Wiig je pri zadnjih besedah uprl pogled v Križanega. Hermanu se je danes zgodilo ravno tako kakor že večkrat, ko se je raz-govarjal z vernimi katoličani, ki so živo in neustrašeno priznali svojo vero. Naenkrat je začutil v srcu praznoto in osamljenost in ni se mogel povzpeti do višine drugih; prepad med tistim, ki ni nikdar niti dvomil o svojem prepričanju in onim, ki se bori s silo za vero, ki jo hoče imeti, je naenkrat zazijal pred njim in samemu sebi se je zazdelo, da ni drugega kakor slaboten lažnik in hinavec. Niels Wiig pa je nemoteno nadaljeval: »Tebi se morda zdi čudno; da tako govorim jaz, ki sem protestant in celo protestantski bogoslovec in bodoči duhovnik. Toda zadnje poletje sem potoval tja na Angleško, da se bolj natančno poučim o razmerah ondotnega protestant stva. In zgodilo se mi je čudo, da sem namreč začel občudovati in ljubiti anglikansko cerkev, in da sem našel najplemenitejše ljudi in najboljše kristjane med onimi, ki se najbolj potegujejo za veličino katoliških obredov — med tistimi, ki hočejo ondotno cerkev pokatoličaniti. Njih mladi duhovniki žive v najslabših predmestjih Londona, tu so si sezidali samostane in tu delajo dušno in socialno, da dvignejo zapuščeno propadlo ljudstvo. Pri njih sem spoznal, da prava krščanska ljubezen brez žive vere in ostre, skoro samostanske pokorščine ne more doseči nikdar one višine junaštva, ki ga mi občudujemo na naših svetnikih in misijonarjih. In vaš veliki Manning je stopal na čelu teh mladih ljudi in jim pokazal pot k socialnemu d e 1 u , ki so ga začeli zdaj s tako velikim zatajevanjem in požrtvovalnostjo.« okroglo 47 tisoč kron, ne oziraje se na to, da je tudi nekatero blago kolikorto-liko prodajalo ceneje. Ali pa ve kdo kaj sličnega povedati o kakem trgovcu? Poleg tega ima pa zadruga skupnega premoženja članov, to je rezervni zaklad, okroglo 34 tisoč kron, toraj je članom prištedila v petih letih skupaj 80 tisoč kron. To so vsote, ki govore. Povodom Novega leta želi odbor »Prvega ljubljanskega delavskega kon-sumnega društva« vsem svojim članom veselo novo leto. Kdor še ni član, naj se vpiše, koncem leta mu ne bo žal. Odbor. Stavka v Vevčah — pomagajmo boiev’'i,rm,l! Stavka v Vevč a. Ravnateljstvo pri tis o- gazi delavstvo, in f * ga spleta lakota, misl ilo pošteno zavest. Slovenci, za brate na Balkanu ste darovali tisoče in radostno smo na tem mestu beležili Vaše dejansko navdušenje. Sedaj pa stoje že tedne in tedne v vojski naši najbližnji bratje in sestre, in treba je napeti vse sile, da ne podležejo. Za te brate in sestre Vas prosimo vse, ki ste se v preteklih dneh navduševali za heroičen boj naših bratov na jugu. Brez blestečih podpisov Vas vabimo, da pomagate vsak največjim revežem med nami. Tu je sedaj naša pomoč najbolj potrebna. Vsak, ki čita te vrstice, naj vsaj z vinarji pozdravi one, ki na svoji zemlji nočejo biti brezpravna rajal In kdor je že kaj dal, naj svoj dar ponovi. Treba je nujne pomoči; zato kličemo na tem mestu na pomoč. Z združenimi močmi bomo olajšali mnogo trpljenja. Za brate in sestre, za čast in pravico naših najožjih rojakov! Uredništvo »Naše Moči«. Darovi naj se blagohotno pošiljajo na naslov: Ludovik Tomažič, Katoliška tiskarna, Ljubljana. — Vsak dar bomo hvaležno izkazali v »Slovencu«. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Predpustna veselica ljubljanskega krščansko-socialnega tobačnega delavstva bo v soboto dne 11. zanuarja 1913. Vršila se bo v »Unionu«. Delavci! Delavke! Udeležite se v obilnem številu naše predpustne veselice, da pokažete, da se res zanimate za prireditve svoje organizacije. Kakor vedno, je tudi letos čisti dobiček veselice namenjen za podporo obolelih članov Podpornega društva. Strokovni odseki naše organizacije imajo skupno sejo v sredo, 8. januarja 1913 v društveni sobi pri Krčonu. Vsi člani in članice odsekov, kakor tudi odborniki vseh naših strokovnih organizacij so dolžni, da se seje strokovnih odsekov udeleže. Najnujnejša zahteva t obačnega delavstva. Znano je, da je izdalo glavno ravnateljstvo pred leti plačilno razpredelnico, v kateri se navajajo plače delavskih kategorij. Kdor vzame to razpredelnico v roke in ve, koliko da delavstvo dejansko zasluži, se mora čuditi, ker plače, ki so v razpredelnici navedene, še niso dosežene. Pred vsem stremimo mi za tem, da pride ljubljanska tobačna tvornica v tisti plačilni razred, v katerega spada po sklepu državnega zbora, katerega pa vlada še ni izpeljala, češ da nima dovolj denarja na razpolago. Izboljšati, oziroma urediti plače tobačnemu delavstvu se glavno ravnateljstvo boji, češ da ugovarjajo zasebni fabrikantje. Nekaj se je letos pač storilo. Nekaterim kategorijam v Ljubljani so nekaj malega plače izboljšali. Mi se zavzemamo odločno za to, da če že nočejo Ljubljane uvrstiti v tisti plačilni razred, v katerega spada, naj se vsaj dovolijo tiste plače, ki so navedene v plačilni razpredelnici. Prav je, da se izboljšavajo plače posameznim kategorijam, a edino umestno in pravično je, da se vsem kategorijam plače uravnajo. Zdaj običajno »flikanje« napravlja na nas vtis, kakor da hoče uprava tobačne režije hujskati razne delavske kategorije eno proti drugi. Na vsak način naj tobačna uprava skrbi za to, da se vsem delavskim kategorijam določijo vsaj tiste plače, ki so navedene v plačilni razpredelnici. Iz tobačne tvornice v Fürstenfeldu. (Petletnica skupine Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.) Pred petimi leti je sklenilo nekaj mož, da ustanove v Fürstenfeldu skupino Avstrijske krščanske delavske zveze. Tovariš Miha Spork je čital v nekem graškem listu poročilo o Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi. Mislil si je, da bi tudi tobačnemu delavstvu v Fürstenfeldu čisto nič ne škodilo, če se ustanovi krščanska tobačna strokovna organizacija. Sklical se je shod, na katerem je poročal Kristijan Fischer iz Gradca. 27. oktober, ko se je vršil ta shod, ostane Fdrstenfeldčanom v trajnem spominu. Socialni demokratje so v velikih množicah prišli na shod. Fischer je jasno obrazložil, kakšen namen in pomen ima krščanska strokovna organizacija in zakaj da se mora ustanoviti tudi v Fürstenfeldu krajna skupina Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Ni govoril gluhim ušesom! Ko je bil shod končan, je pristopilo Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi 60 članov, dasi so socialni demokratje kot pravi divjaki poskušali shod razbiti. Šestim pogumnim možem ustanoviteljem se je kmalu pridnlžilo veliko pogumnih delavk. V petih letih se je veliko storilo. Skupini v Fürstenfeldu načeljuje danes delavka. Krščansko misleče tobačne delavke in delavce so socialni demokratje opravljali, zasramovali, zaničevali, jih zasmehovali in jih kleli. Od vseh strani so dohajali rdeči govorniki v Fürstenfeld, da jih skreobrnejo k rdeči krivi veri. Nič niso dosegli. Naši živci so postali jekleni; ustva-rili so značaje, ki brez strahu nastopajo za svete naše krščanske svetinje. Na stotine ljudstva je zbranega danes v naših vrstah. Delamo in delati hočemo še naprej za koristi našega stanu. Veseli in samozavestni smo praznovali 10. novembra 1912 petletnico, ko se je v Fürstenfeldu ustanovila trdnjava avstrijskega krščanskega tobačnega delavstva. V pojasnilo onim tobačnim delavcem in delavkam, ki se zdravijo v bolnišnici. Glavno ravnateljstvo je izdalo odlok, s katerim pojasnjuje § 7. pravil bolniških zavodov tobačnih tvornic. Kakor znano, se določa, da imajo svojci tistih delavcev in delavk, ki se zdravijo v bolnišnici in za katere morajo skrbeti, pravico, da dobe v štirih tednih, ko mora bolniški zavod plačati zanje preskrbnino v bolnišnici, polovico bolniške podpore. Glavno ravnateljstvo določa, da so svojci poleg moža ali žene tudi sorodniki in svaki z adoptiranimi in z nezakonskimi otroci. Ker veljajo v smislu postave o bolniškem zavarovanju vsa zdravilišča in tudi blaznice, se izplača polovica bolniške podpore tudi svojcem tistih članov, ki se zdravijo po norišnifcah in po blaznicah. Če se sprejme član bolniškega zavoda v javno bolnišnico, se izplača polovična bolniška podpora svojcem dotičnega člana. Od polovice bolniške podpore se ne smejo odtegovati tedenski prispevki bolniškemu zavodu. Znanstvena agitacija. V tobačni tvornici Dunaj, Rennweg, so nedavno sprejeli dve delavki, ki jih »sodruginje« niso bile nič kaj vesele, ker sta se vpisali v Avstrijsko krščansko tobačno delavsko zvezo. Ker se sodruginje vedno za svobodo zavzemajo, je pa sodru-ginja bolniška mati svetovala novima delavkama, da naj ne pristopite Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi. V Steinu je pa neka sodruginja grozila neki novi delavki, da jo bodo »špinarce« strašno sekirale, če ne vstopi v rdečo zvezo. Res, slabo se že mora goditi rdeči zvezi, ker nastopa s takimi sredstvi pri agitaciji. Zahteve državnega delavstva. Delo je podlaga blagostanja in napredka. Vsled tega se mora tudi vsako pošteno, zgoraj označenemu namenu izvršujoče delo tudi zadostno vpošte-vati. Vpoštevanje pa naj ima v prvi vrsti znak v zadostnem, vsestranskem varstvu onih, ki izvršujejo delo. Predvsem mora delavec iz dela dobiti pošten obstoj, to je: delavec ima pravico iz svojega dela dobiti toliko plače, da v danih razmerah dostojno preživlja sebe in družino. Poleg tega je pa popolna ureditev drugih delavskih razmer tudi nujno potrebna. Nujno je: 1. Plače delavstva se imajo razmeram rastoče draginje primerno urediti. 2. Delavni in službeni čas se ima urediti tako, da delavec vsled predolgega dela ne bode trpel na zdravju. 3. Delo v vseh državnih podjetjih naj se uredi tako, da bode imel delavec stalen zaslužek. Razna prekinjenja dela in to osobito pozimi so za delavstvo velik nedostatek in nevarnost za eksistenco. 4. Delavstvu se ima zagotoviti stalnost dela in zaslužka. 5. Skrb za delavstvo se ima izpopolniti s tem, da je vsak delavec zavarovan za slučaje bolezni, nezgod in starosti in onemoglosti za delo. Zavarovanje naj se uredi primerno razmeram, tako da bode delavcu tudi v teh slučajih zagotovljena eksistenca. Isto-tako je skrbeti za sirote in vdove delavcev. 6. Pomanjkanje stanovanj vpliva na delavstvo zelo slabo. Vsled tega bodi dolžnost države skrbeti za primerna stanovanja delavcev. Država in drugi javni faktorji naj znatno podpirajo vsa stremljenja delavskih stavbnih društev. Država kot delodajalec bi morala biti privatnim delodajalcem v celoti v zgled skrbi za delavstvo. Toda žali-bog tem upovsem ni tako. Naši gozdni delavci se nahajajo še v zelo turških razmerah. Plače nizke, ob katerih je vsako dostojno življenje izključeno. Skrb za bolezni, starost in onemoglost skrajno pomanjkljiva. Zavarovanja za nezgode pa vkljub nevarnemu delu ni. Istotako je potrebno reform v teh ozirih rudarsko delavstvo in to tembolj, ker je delo rudarjev zelo težavno in v zvezi z velikimi nevarnostmi. Dolžnost vlade in merodajnih faktorjev je, v tem oziru napraviti na celi črte red. Potrebno je osobito tudi, da se premesti ljubljanska tobačna tvornica v tisti plačilni razred, v katerega bi jo bila vlada že morala uvrstiti, če bi se na sklepe poslaniške zbornice kaj ozirala. Naši poslanci za delavstvo. Ob priliki proračunske razprave v državni zbornici je govoril poslanec Gostinčar o zahtevah gozdnih delavcev in rudarjev v Idriji ter zahteval, da vlada tem povsem opravičenim zahtevam delavstva ugodi. Pri glasovanju je »Hr-vatsko-slovenski klub« glasoval za železničarske predloge posl. Tomšika, Ke-meterja in Panca, da se dovoli 17 milijonov kron za zvišanje plač državnemu delavstvu in železničarjem. Istotako so glasovali tudi socialni demokratje za predlog poslanca Gostinčarja, ki je predlagal, da se dovoli finančnemu ministru najeti posojilo 150 milijonov K (namesto po vladi zahtevanih 130 milijonov) za razne stavbe, za nabavo železniških vozov in regulacijo plač delavcev v državnih podjetjih. Predlog za višje posojilo je veljal regulaciji plač železničarjev in drugih državnih delavcev. Kakor pri proračunski debati so naši poslanci glasovali tudi za vse predloge v prilog državnim slugam in pod-uradnikom ter s tem pokazali, da jim je na srcu blagor delavskih stanov. Jugoslovan. Strokovna Zveza. POMEN REVIZIJ PRI SKUPINAH. J. S. Z. je začela z revizijami. Do zdaj so bile revidirane že tri skupine: v Selcih, v Tržiču in v Litiji. Kakšen pomen in namen imajo take revizije? Pregledi vsega poslovanja so po zakonu predpisani za zadruge, ker so te tako velikega pomena za javnost, da na noben način ne more zadostovati zaupanje do načelstva in nadzorstva, zlasti ker so člani premalo izobraženi in izvežbani za težko in odgovorno gospodarstvo s tujim blagom, kakor ga izvršujejo posamezne zadruge. V novejšem času se tudi pri organizacijah, ki nimajo nič denarnega prometa, čedalje bolj uvideva pomen takih revizij. Izobraževalna, prosvetna, telovadna, pevska, glasbena in druga društva se vežejo v zveze in vsaka zveza skuša vpeljati take revizije pri svojih članicah. Samo pomanjkanje sredstev je vzrok, da take revizije niso že splošno vpeljane. Društva dostikrat izvolijo v odbor člane, ki se za društvo nič ne brigajo. Včasih zato, da bi jih na ta način bolj priklenili na društvo, včasih zavoljo ugleda in bogastva ali zavoljo zmožnosti. Ne pomaga nič, če se dotični še bolj branijo izvolitve in izgovarjajo, da nimajo časa. Mislijo si, ko bodo enkrat v vodi, bodo že plavali. »Naša Moč« je že svarila pred takimi volitvami. Dostikrat se člani puste voliti v odbor, ker mislijo, da je to samo izraz spoštovanja do njih in sploh ne mislijo prevzeti nobenega dela in nobenih dolžnosti. Seveda ne čutijo tudi nobene odgovornosti. Mnogokrat bi odborniki radi kaj naredili in radi tudi precej žrtvovali, da bi društvo napredovalo, pa se ne vedo ganiti. In tako društva spe . . . Vsak bo rad verjel, da bi vplivala kot svež, blagodejen veter v takih in podobnih slučajih revizija. Spreten in vešč revizor bi poučil odbornike o vsem potrebnem, pograjal napake, pohvalil vrline in povedal, kako znajo drugod. Odborniki bi videli, da ni njih odbomi-štvo sama čast na papirju, sramovali bi se pokazati revizorju revščino, nezadovoljnim članom bi bila dana prilika, da se pritožijo. Veter bi pregnal spanec in pajčevine. Koliko večjega pomena kot za društva brez denarnega prometa je revizije šele za skupine J. S. Z., ki imajo precej denarnega prometa, ki morajo vživati popolno zaupanje pri ljudstvu. Za vodstvo naših skupin je treba precej znanja in zmožnosti. Vsaka revizija bi morala biti obenem šola za vse činitelje pri skupini. Revizor bi pograjal vse napake in razložil, kako naj se popravijo, kaj naj se boljše in lepše uredi. Po sklepu revizije bo seja načelstva in nadzorstva, kjer bi se naredil načrt za bodoče delo in napredek. Za voditelje skupin bi bilo prijetno, če bi jim prav pokazal revizor na napake, ker bi vedeli, da se to ne zgodi iz zavisti ali škodoželjnosti, ampak z namenom, da se stvar zboljša. Za pouk in opozoritev na napake je vsak pameten človek hvaležen, če vidi, da prihaja iz prijateljskega srca z dobrim namenom. Tudi na javno mnenje mora revizija najboljše vplivati. Naj bodo Odborniki pri skupini še tako veliki poštenjaki, še bolj hvale in spoštovanja vredni možje, vendar je stara resnica, da se domačin na domačina nikdar dovolj ne zanese. Le tujec ima večjo veljavo. Vse drugače je, če se ve, vse poslovanje bo strogo in natančno preiskal nepristranski revizor, ki se na stvar razume. Če bi kdo rekel blagajniku, da se ne more zanesti nanj, se mu ta lahko odreže: »Če meni ne zaupaš, zaupaj revizorju!« Koliko je odbornikov, ki se požrtvovalno trudijo za skupino, dočim se člani ne brigajo dosti in niti ne vedo prav ceniti dela in skrbi požrtvovalnih tovarišev odbornikov, revizor bo spoznal trud in vrednost in vsak ve, kako dobro de človeku, če vidi, da pregleduje in ceni njegovo delo strokovnjak, ki ve, koliko je vredno. Ko so se prečitala revizijska poročila o izvršenih revizijah pri seji načelstva, smo jih bili veseli. Lepa so bila. Lepa je tudi misel in J. S .Z. jo bo uresničevala tudi zanaprej. Gotovo jo bo tudi vsak član vesel in gotovo bo pripomogla k rasti in napredku J. S. Z., ki si ga želimo v novem letu- Vevška stavka. Načelstvo jugoslovanske Strokovne Zveze je priredilo 29. t. m. pri Devici Mariji v Polju shod, namenjen stavkujočemu delavstvu. Domači župnik Müller poroča o pogajanjih pri glavarstvu, ki jih je uvedlo glavarstvo in ki so se 29. t. m. pričela. Pogajanj se je udeležilo odposlaništvo stavkujočega delavstva, župnik Müller, župana Dimnik in Korbar, zastopniki politične oblasti in obrtni nadzornik. Ravnatelj vevške papirnice je izjavil: mi smo pripravljeni vsak čas delo začeti, izjavljamo pa, da 30 tistih delavcev oziroma delavk, ki so se med stavko nedostojno obnašali, ne sprejmemo nazaj na delo. Taussig hoče delo urediti in je bil ta štrajk Leykamovi družbi zato ljub. Štrajk moramo izrabiti če kaj dovolimo, bodo pa delavci začeli zopet rogoviliti. Popolnoma hočemo položaj izrabiti. Delavci so na to izjavili, da takih pogojev ne morejo sprejeti in da se morajo zopet vsi sprejeti nazaj na delo. Ravnatelj je izjavil, da se nikogar ne boji in da tistih, »ki so nam nagajali«, ne sprejmemo na delo nazaj. Pričelo se je prerekovanje. Končno je ravnatelj izjavil, da se zadovolji, če jih 12 od dela izključi, a da mora tudi za to dobiti prej dovoljenje od Taussiga. Nadalje je ravnatelj izjavil, da namerava akordno delo urediti in da če delavstvo te pogoje sklene, bi se z vsem delom ne pričelo takoj, a,mpak šele čez 14 dni. Glede na delavski odbor je ravnatelj izjavil, da se mu zdi, da delavstvo še ni dovolj zrelo. Pogajanja pri glavarstvu se v četrtek nadaljujejo. Govorili so razni govorniki, ki so poudarjali, naj bi se pogajanja nadaljevala. Tvornica naj zniža število tistih, ki naj bodo od dela izključeni, na dva. Izključita naj se od dela tista dva, ki sta stavko vprizorila: namreč oba ravnatelja: obratni ravnatelj in pisarniški načelnik. (Živahno odobravanje.) Grajalo se je, ker politična oblast ne pritegne k pogajanjem zastopnikov ljudstva: poslancev. Sklene se, da o predlogih, ki jih je stavilo ravnateljstvo, dne I. januari j a delavstvo tajno glasuje. Glasovanje se prične 1. januarja ob 1. popoldne v »Društvenem Domu«. Ob %3. uri sledi kratko zborovanje delavstva, na katerem se proglasi izid glasovanja. — Vevško delavstvo stavka zdaj že dolgo časa. Stavkokazov med delavstvom ni. Ob stavki je postopala tvornica nasproti delavstvu nečuveno; o raznih podrobnih dogodkih smo že poročali. Naši poslanci so radi dogodkov v Vevčah večkrat v državnem zboru interpelirali. Vevško delavstvo je v svojem hudem boju, ki mu ga je družba brezvestno nalašč vsilila, vredno, da delavstvo slovenska javnost najuspešnejše podpira. Dne 1. t. m. je sklicalo načelstvo J. S. Z. zopet ob 8. uri zjutraj velikansk shod, na katerem je poročal urednik Kerhne. Shod je sklenil, da se stavka nadaljnje. V četrtek 2. t. m. so se pričela pogajanja pri glavarstvu nadaljevati. Iz Tržiča. Število »Naše Moči« je naraslo tudi med našim delavstvom. Upamo pa, da se bo še povzdignilo ob novem letu. Delavci, agitirajmo, da se pomnoži število članov in članic naše Jugoslovanske strokovne skupine. V tovarni Kozina je večina delavstva še neorganiziranega. Ali bi ne bilo mogoče tudi tukaj našo organizacijo izpopolniti. Nekoliko več zavednosti, pa bo šlo. Litija — predilnica. V prvi številki »Naše Moči« iz Litije se je poročalo, da je predilnica tistim delavcem, ki so bili na dopustu radi pomanjkanja dela, plačala polovico plače za čas dopusta. Danes se poroča, da je predilnica plačala celo 90% plačo vsem delavcem na dopustu. Dasi je tovarna iz svojih interesov tako velikodušna, vendar je delavstvo hvaležno ravnateljstvu, katero je lahko prepričano, da zadovoljno delavstvo bo vedelo to ceniti! S tem je dala tovarila tudi zgled drugim tovarnam, da delavec ne more živeti od zraka, kakor n. pr. v Vevčah. Pravnik. Delodajalec ne sme svojevoljno skrajšati odpovedne dobe, tudi če ima vzrok delojemalca takoj odpustiti. To- žitelj je stopil dne 4. febraarja 1911 pri tožencu v službo kot jedilni natakar. Odpovedna doba med strankama ni bila pogojena. Toženi gostilničar je prišel dne 6. februarja 1911 okolu osme ure zjutraj v sobo, kjer je tožitelj prenočeval in se jezil nad njim, da ob osmi uri še vedno ni v restavraciji, slednjič še pripomni, dav treh dneh lahko gre, ako mu služba ne ugaja. Tožitelj pa je naprej vršil svojo službo in prišel tudi 9. februarja 1911 zdoja v restavracijo v službeni obleki. Toženec pa ga je izplačal in odslovil. Radi tega tožba na odškodnino za ostalih 11 dni 14dnevne odpovedne dobe. Pri obrtnem sodišču je toženi restavrater ugovarjal: Takoj prvi dan po nastopu službe je pokazal tožitelj svojo nezmožnost, ker je odvrnil njegovi ženi, ko mu je rekla naj krožnike najprej pogreje, da je tudi ta-ok dobro. Ker pa je tudi prepozno vstajal, mu je odpovedal na tri dni, mesto, da bi ga taoj odslovil. To odpoved da je vzel tožitelj z odobrenjem na znanje s tem, da je molčal. Kako je bil tožitelj dne 9. februarja napravljen, ko je prišel zjutraj v restavracijo, se ne ve več spominjati. Tožitelju je sodišče priznalo zahtevano odškodnino za 11 dni iz sledečih razlogov: V predmetnem slu-caju ne pride prav nič v poštev, če je za tužitelja podan razlog v smislu § 82, točka b in f, obrtnega reda, da se ga sme takoj odpustiti. Toženec se te morebiti mu pristoječe pravice ni poslužil, ysled tega bi imel tožitelja odsloviti sele po preteku zakonitega odpovednega roka, to je po preteku 14 dni, po-i - mu j® službo odpovedal. Od-P ^ dni rok skrajšati samovoljno pa tožencu ni dovoljeno, kajti v tem slu-Cc ju bi morala obstojati izrecna postavna določba, da je dovoljeno samo- voljno skrajšati postavni ali dogovorjeni odpovedni rok, ako je podan za toženca razlog, da tožitelja lahko takoj odpusti. Postavni odpovedni rok 14 dni bi mogel toženec v tem slučaju skrajšati samo pod pogojem, da bi bil tožitelj s tem zadovoljen. Toženec bi si bil torej moral ali v naprej zagotoviti tožnikovo dovoljenje ali pa bi moral tožnik odobriti izpremembo pogodbe. — Izpre-memba je namreč obstojala v tem. da je toženec odpovedal službo na 3 dni, med tem ko bi mu moral odpovedati na 14 dni. — To pa se v predmetnem slučaju ni zgodilo. Ako toženec trdi, da je bil tožitelj z odpovedjo zadovoljen, ker je na takratno odpoved molčal in s tem pritrdil odpovedi, je to mnenje popolnoma pomotno. Kajti odpoved obstoji v tem, da ena stranka izrazi svojo voljo drugi stranki, ni pa potreba, da bi druga stranka zavzela na-pram tej odpovedi kakršnokoli stališče. Zato iz molka tožitelja sklepati na njegovo privoljenje v odpoved nikakor ni dopustno. Nasprotno se pa da iz okolnosti, da je prišel tožitelj dne 9. februarja 1911 v službo in da je vsled odslovitve takoj vložil tožbo, z gotovostjo sklepati, da tožitelj z odpovedjo ni bil zadovoljen. Odklonitev delavca, ki brez postavnega razlogaza-pusti službo, pa se nato še pred pretekom odpovednega roka zopet ponudi za delo, povzroči, da službeno razmerje sporazumno preneha; delodajalce je dolžan delavsko knjižico brez od-lašanja izročiti. Obrtno sodišče je sledečemu slučaju tako-le razsodilo: Iz jeze, da ga je mojstrova žena nekam ostro zavrnila, je zapustil pomočnik A. dne 20. marca 1911. službo pri mojstru B. B. ni hotel A. izročiti delavske knjižice. Dne 22. marca pa se je A. javil pri B., da bi zopet nastopil službo, B. ga pa ni hotel sprejeti in zopet ne izročiti delavske knjižice. Nato tožba na izročitev delavske knjižice in odškodnino za čas od 22. marca 1911 naprej do izročitve knjižice. Tožbenemu zahtevku je sodišče ugodilo, upoštevajoč sledeče razloge: Ker je tožitelj dne 20. marca brez postavnega razloga zapustil službo, je bil toženec v smislu § 80., točka c obrtnega reda upravičen, delavsko knjižico zadrževati do preteka postavnega odpovednega roka. Ta pravni položaj se je pa izpremenil v trenotku, ko se je tožnik ponudil zopet v delo. Toženec pa je njegovo ponudbo zavrnil in s tem dovolj jasno pokazal, da ne reflektira nič več na to delavsko moč, da je torej popolnoma zadovoljen s tem, da je tožitelj zapustil službo. V tem trenotku se mora smatrati to službeno razmerje za sporazumno med strankama končano. Potemtakem pa toženec nima nobenega razloga, da še vedno zadržuje delavsko knjižico. Tožbenemu zahtevku je bilo torej v smislu § 80., točka c in točka g obrtnega reda ugoditi. Dr. Š. Izdajatelj: Fran Ullreich,Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. — Tisk „Katoliške tiskarne“. Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjeaa gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:“ iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Strokovno društvo delavstva kranjske industrijske dražbe priredi dne 5. januarja 1913 ob 3. uri popoldne v Delavskem Domu na Savi redniobčnizbor Udeležite se ga v obilnem številu. Odbor. Dne 5. januarja 1913 ob 4. uri popoldne sklicuje „politično društvo“ svoj redni občni zbor v Delavskem Domu na Savi. Po občnem zboru bo javen društven shod na katerem poroča č. g. župnik Skubic o organizaciji in domačih razmerah. Priporočamo obilno udeležbo. Odbor. 1 7IRFRT timm ^ Xj H. £41 UL Bil, mevaoliea n rfS ' r priporoča svojo KI veliko zalogo čevljev do- ( (D malega izdelka :: p ül c 5 * i; J * Solidno izdelane dežnike m sodnike priporoča po najnižjih cenah L MilriKrh Ljubljana minUJllA, Mestni trg St. 15* ivvrvz: I 3ogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F b F Hprttal uobljhhh lo HvIjUI, Mestni trg 18. M vV -O Trgovina z modnim in drobnim biagom. 3 ro 3 N Oj n. & Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sukanca itd. ro 2 S 1 jfredt skanje in vezenje monoiramov in vsakovrstnih drugih risb. i in Pozor, slovenska delavska društva! m Cene najnižje. Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janho Česnik fFri Cesniku) LJUBLJHItH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. i i o o 2 iH P O Postrežba poštena in zanesljiva. Pl! Pridobivajte naročnike „Naši Moči“! — 4 _ ukazi raznih oblastij občinstvu težko dostopni, deloma v tem da so tuintam brez posebne razlage težko umljivi. Sedaj veljavni avstrijski obrtni red se opira na sledeče zakone: 1. Cesarski patent z dne 20. decembra 1859, drž. zak. št. 227 o katerega pomenu smo ravnokar razpravljali. 2. Zakon z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, s katerim so se vpeljale nekatere nove določbe glede rokodelskih obrtov in se je določilo, da mora tisti, ki se hoče z njimi baviti, podati »dokaz spo-§O102O)Stl<< PrVO’ drugo’ tretje’ eetrto in sedmo poglavje in deloma , 3' .ftako" z dne 8. marca 1885, drž. zak. št. 22, s katerim so se ouprayiii prejšnji predpisi o obrtnem pomožnem osobju in se nadomestili z novimi (šesto poglavje). on 4O4‘,5Si0n z d?c 16- ianuarja 1895, drž. zak. št. 21. S tem zakonom se je uredil po obrtih počitek ob nedeljah in praznikih, razveljavil pa se dotlej veljavni § 75. obrtnega reda. s qö 4;Julii.a 1896> drž- zak- §t. 205, s katerim se je § 38. dodal dostavek (četrti odstavek) o obsegu upravičenosti trgovinskih obrtov na drobno. ° e 6. Zakon z dne 2o. februarja 1897, drž zak. št. 63, s katerim so stopili v moc novi predpisi o sprejemanju vajencev, o času za po-skusnjo, o vajenčevih m gospodarjevih dolžnostih in o nekaterih m ,,0b^rir!kih1 fadr^g. (§§99-10(), 106, 107, 114, 115-115 b, 118, 119 d, i20 [3. odstavek] m 137). - *n7'/?a,kxn Z dne 15- fel)ruarJ> 19°2> drž. zak. št. 49. Mesto §§ 59. m b0. (določenih po zakonu z dne 15. marca 1883 drž zak št 39) so stopili predpisi §§ 59-59 e in 60-60 b o iskanju naročil za blago in krosnjarskem obrtu. 8. Zakon z dne 22. julija 1902, drž. zak. št. 155, ki določa neke nove odredbe za pomožne delavce pri stavbnih podjetjih (§ 96 c). 9. Zakon z dne 18. julija 1905, drž. zak. št. 125, s katerim so se deloma izpremenile določbe zakona z dne 16. januarja 1895, drž. zak. X pri § -5^itku °b nedeUah in praznikih (glej člen VI., VII., IX. in 10. Zakon z dne 5. februarja 1907, drž. zak. št. 26. Izpremembe, „nmpnaJen^®de- ta zakon> S(> zlasti za rokodelski stan velikega imrnčiT? on* ?l10 p.oprej uPravni oblasti prepuščeno z ukazom d mn ra rintab te’ kl ^ se smatrajo za rokodelske in za katere se zahteva dokaz sposobnosti, se je sedaj v zakonu samem kot rokodelce določilo 54 raznih obrtniških skupin. Vendar se je trgovinskemu ministru še zanaprej pustila pravica, da sme nekatere druge obrte razglasiti za lokodelske, toda le sporazumno z ministrstvom ni !■ BaBaveaHSBSBaBBHsaBBaaHaaaBaaaaaeaaBBaeaBBB ■ ■ R j Obrtni red. ■ 19 SS n <4 Spisal Anton Kralj. ■ ■ Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Hovostl v konfekciji za dame. Sladnl čaj-zajtrk! Kril sladnl čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr.pl.Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mnrl ie vedno bolj priljubljen. Povsod '/«kg zavoj 60 vin. 1UUL ! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredi! s sladnim čajem. Q avne zaloge na Dunaju: le-7diio■■■■■■■■■■■■■■■■■■■r■■■■■■■■■dl*■■■■■■■■■■■>■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■!■■■•■■■■■ IVMIMihSIH lis priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih vozniti koles in šivalni!! strojev = za rodbino In obrt. = ■■■a■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■&■■■■■■•■■■aaaan>■■■■«•«■■■■«aoiB>■■■■■■■■>:■■«■■■a■■•■■BsaaiBaBaB■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ uiiiiiiiimiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimHsiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiimniiiiiiiiiiiiuiu i Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: = I BIOGLOBIN I H = E Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. = I Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. § 1 V steklenicah po K 3-50 in K 2-— v vsaki | I lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko: | I M= H. Sušnik | 1 lekarna „Pri zlatem jelenu“ | Ljubljana, Marijin trg. ................... Edina in najkrajša Hnija o Hmerfks! Samo 5 dni! f iz Hawre v New-York francoska prek-morska družba. Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linijo iz Havre v Ncw-York in listke za povratek Iz Hmerlke v staro domovino, po najnlžjl ceni jasnUff'daj^e'sa'mo ED. ŠMARDA potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice". Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana. Priporoča sc slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. n IA M 88 fc. K ta '8 s i 01 £ ta N rrn 15 4 Za hranilne Pioge jamči dežela Kranjsfea. Najboljša, najsigurnejša prilika za sledenje! OßiiAmi pranimi L f 911. čez 82 tnilijonou K. Stanje ui®§ čez 22 tnilijonDD M. Lastna glaunica K 704.939*27. UUfl POHHICfi registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6 pritličje v lastni hiši nasproti hotela „Union“ ga frančiškansko cerkvijo prejema hranilne uloge ^ vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne ter jih obrestuje po M 3! 01 4 k lo brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. Fran Povše, komercialni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec, predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpredsednik; odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št.Vidu nad Ljubljano; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici; Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik „Ljudske posojilnice“; Ivan Pollak ml., tovarnar; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku. IES Za hranilne uloge jamči dežela Kranjska, ggfl “j BI 3 š R 3 R a B a Ni se ■* 8 ifl — 3 — UVOD. Moderna obrtna zakonodaja v Avstriji se pričenja z letom 1859. Takrat je bil izdan »cesarski patent z dne 20. decembra 1859«, in sicer, kakor je takoj v uvodnih besedah povedano, z namenom, da bi se obrtno delovanje uredilo enakomerno za vso državo in »kar največ olajšalo«. S tem zakonom je bila vpeljana skoro popolna obrtna svoboda in le za malo obrtov je bilo z ozirom na javne razmere še treba dobiti posebno državno dovoljenje. Ostanki srednjeveških cehov, v katerih so se poprej združevali obrtniki, so bili s tem zakonom popolnoma odpravljeni, mesto njih pa so se zaradi lepšega uvedle obrtniške zadruge, katerim je bila naloga, zastopati skupne, stanovske koristi svojih članov. Sodelovati pri državni obrtni upravi te prve zadruge še niso imele pravice, zato pa tudi 6 niso imele nobenega pomena in so ostale le na papirju. S tem zakonom so se uveljavila v obrtni zakonodaji načela gospodarskega liberalizma. Posledice so obrtniki kmalu bridko občutili. Mali rokodelec je čimdalje težje shajal v borbi s kapitalističnimi podjetji. Naravno je torej, da se je pričel v obrtniških krogih hud odpor proti obrtnemu zakonu, ki je bil od konca do kraja prešinjen z duhom, kvarljivirn za malega obrtnika, koristnim pa za kapitalista. Ako se je hotelo preprečiti popolni propad obrtniškega stanu, treba je bilo obrtno svobodo kolikor toliko omejiti, z raznimi zakonitimi odredbami ščititi obrtnika ter varovati tudi koristi mnogobrojnih obrtniških uslužbencev in sploh obrtno zakonodajo spraviti bolj v sklad z modernim socialnim naziranjem. Težnje obrtniškega stanu po zboljšanju obrtne zakonodaje so bile upravičene, a ustrezalo se jim je le polagoma, košček za koščkom. Menda ni nobene postave pri nas, ki bi jo bili tekom časa toliko in tolikokrat popravljali, izpreminjevali in dopolnjevali, kakor ravno obrtni red. Poleg cele vrste zakonov imamo še nebroj raznih ministrskih ukazov in odlokov in razsodb upravnega sodišča, s katerimi se urejajo posebne razmere obrtniškega stanu. Vse te zakonite predpise skupaj imenujemo na kratko »obrtni red«. Vkljub veliki važnosti, ki jo ima obrtni red ne samo za obrtniške mojstre, ampak tudi za njihove pomočnike in vajence in razne trgovinske in tovarniške uslužbence, so ti predpisi vse premalo znani. Vzrok tiči deloma v lem, da so ti zakoni in k njim izdani