Štev. 12. Y Mariboru 22. marca 1883. Tečaj XYII. Uhaja Ytmk četrtek ln velja • poštnino vred in v Mariboru « poiilja-njem ni dom n cela leto 3 (ld., u pol let* 1 gld. 60 kr., *a četrt leta 80 kr. — Naročnina »e poiilja opravnlštru v dijaškem somenličn (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega druitva dobivajo list >>ret posebne naročnine. Poaameune Ilate prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Kokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila «e plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. List ljudstvu v poduk. Velika 1106 pa Slovenci. Kmalu zapojejo sedaj tihi zvonovi in po cerkvah zadoni vesela: aleluja. Kristus je vstal. Verni Slovenci se tega praznika uže od neke-daj veselijo, najbolje se vé tisti, kateri so svoje neumerjoče duše oprali v krvi Jagnjeta. Očiščena vest, stan milosti božje daje jim leži pozabiti tuge, leve, žalosti in nesreče, katere jih tlačijo. Radujejo se s sv. Cerkvijo o zmagi Zve-ličarjevi. Duhovno veselje pa je pomnoženo, če mu pristopijo še drugi veseli dogodki, n. pr. v narodnem oziru. Toda takšnih dogodkov letos pogrešamo in v narodnem oziru nas štajerske, še več pa koroške itd. Slovence nemili dogodki žalijo. Nadejali smo se letos rane spomladi. Mislili smo, da bodo meseca marca ljudje prazne njive posejali, prvo kop po vinogradih opravili. Toda naenkrat pritisnila je zima in snega je obilo zapalo. V narodnem oziru smo veliko pričakovali. Mislili smo, da bode v državnem zboru sklenjena dr. Tonklijeva resolucija. Uže smo nadejali se, da zadobimo drobtinco djanske jed-nakopravnosti v gimnazijah in učiteljišči. Prazno je bilo upanje, jalovo naše nadejanje. Naši vseskozi vrli poslanci so si mnogo prizadevali pa niso našli tiste podpore pri Čehih, Polja-cih in nemških konservativcih, kakor so pričakovali. Naposled je pa še kot nemški liberalec znani minister baron Konrad potegnil z nasprotniki našimi in celó rekel, „da se našim željam po slovenskih paralelkah" (t. j. profesorjih slovenskih in slovenskem poduku po slovenskih knjigah, dokler se slovenski otrok dovolj nemški ne nauči) „ne more ustreči in da nam Slovencem sploh ni prava resnica s tem, česar uže toliko let želimo in prosimo; in ker naše želje niso resnobne, zato mu tudi treba ni, na nje ozirati se". Dr. Tonklijeva resolucija bila je potem finančnemu odboru vrnena, dajo popravi, a popravljanje bode trajalo do drugega leta, ker je državni proračun uže dokončan in sprejet. Za letos je resolucija pokopana. Izjava ministra Konrada pa je takšna, da o njej pisati ne moremo, če nečemo, da bi list bil konfiscirau. Le toliko rečemo: naše narodne želje in terjatve so nam tako resnobne, da ne moreirio od njih nikoli odjenjati. Mi hočemo na slovenskih tleh kot Slovenci živeti in napredo-dovati. Ponemčiti se ne damo. Mi nosimo z Nemci jednaka bremena in tirjamo jednakih pravic. Prav za prav naloženih imamo večjih bremen pa vendar zahtevamo jako malo in še te drobtince se nam ne privoščijo. Slovenski Štajer šteje 464.000 prebivalcev, v ogromnem številu samih Slovencev; nemški Stajer pa ima okolo 900.0000 ljudij, tedaj blizu polovico več. Človek bi sedaj mislil, da bodo jednako razdeljena tudi vojaška bremena, t. j. da bodo iz nemškega Stajera polovico več vojakov pobirali. Ali temu ni tako. Reč je skoraj popolnem na opak. Čeravno je nas po številu menje, moramo vendar veliko več vojakov dajati, kakor sosedni Nemci. Pri teh nabirajo novincev za celi regiment štev. 27 in za 2 bataljona lovcev. Ali tudi Slovenci imamo skrbeti za celi regiment št. 87 in za 2 lovska bataljona. Regiment štev. 47 pa je razdeljen, da za njega pobirajo novincev tudi na slov. Stajeru. Letos jih zahtevajo v bistriškem, mariborskem, sv. lenartskem, ljutomerskem in gornjeradgon-skem okraji 2975 mož; okraji Feldbach, Lands-berg, Lipnica in Radgona pa imajo dati 5&69, od katerih bo še precej Slovencev iz radgonskega, cmureškega Upniškega in arveškega okraja. Sicer pa še ovo itak dovolj čudno razdelitev vojaških bremen pojasnuje sledeči dodatek. Slovenci štajerski imamo še sami oskrbovati z ljudmi celi 6. artilerijski regiment, če-gar službeni jezik je slovenski, in vrhu tega služi mnogo naših slovenskih vojakov pri 5. dragonerskem regimentu in pri pijonirjih. rega je za polovico večje število štajerskih Nemcev oproščeno. Ako toraj Slovenci uživamo toliko jedna-kopravnosti pri vojaških bremenih, zakaj bi resnobno ne postopali in glasili se za betvico narodne jednakopravnosti ? Če država od nas tirja tolikih žrtev, '- zakaj bi ona nebi dolžna bila tudi nam nekaj dati, česar potrebujemo v narodnem oziru? Gotovo, kar Slovenci tirjamo zastran šole, uradov, javnega življenja, to- je opravičeno na vse strani. In da nam je popolnem resnica, to kažejo vsi dosedanji slovenski tabori, vse volitve, brezštevilne prošnje itd. In tako bodemo delali naprej, dokler ne dosežemo, česar nam treba in kar nam gre pred Bogom in pred ljudmi. Tedaj bodemo pa tudi v narodnem obziru obhajali svoje vstajenje od narodne smrti, obhajali bodemo tudi v narodnem obziru veselo veliko noč! Volitve za okrajni zastoj) celjski. II. Ce je pa ravno resnica, da so se nekateri slovenski kmetski volilci dali preslepiti in na mesto volilni listek narodnih kandidatov si vsiliti dali nemških kandidatov listek, se mora pa vendarle resnično javno reči, daje takih izdaje v al cev naše narodnosti le prav malo bilo in gotovo ne več, kakor ima človek prstov na eni roki! Vidi se tedaj, da kmetski volilci ne morejo odločiti pri volitvi omenjene skupine, dokler bode vsaka celjska koča šteta med veliko gruntno posestvo. Omeniti še moram, da je nemška stranka dne 7. t. m. v komisijo za vodstvo volitev volila tudi znanega dr. G-lantschnigg-a, če ravno on nima volilne pravice niti v skupini velikega posestva, niti v eni ali drugi skupini, ker on ni posestnik in le majhen davkoplačevalec! Tudi niso hoteli Nemci niti enega člena za omenjeno komisijo iz Slovencev sprejeti! Grosp. Mihael Vošnjak se je pritožil zoper to ravnanje in zoper tako sestavljeno komisijo — pa zastonj, celjski liberalci niso hoteli tej čisto opravičeni tirjatvi ustreči, še posmehovati se so, režali in surove izraze rabili! To je nemška ravnoprav-nost in pravičnost! Čudno je tudi, da je nemška večina v skupini velikega posestva volila dr. (rlautschuigg-a in še dva druga dohterja v okrajni zastop, ker nobeden teh ni davkoplačevalec in ne vč, kako težko se priklade, naložene v okrajnem zastopu plačujejo! Takim gospodom je vse enako, ali naloži okrajni zastop 10 ali pa 50 odstotkov na davek, ker on na vsak način niti krajcarja ne plača! Takim ljudem gre za nemčurstvo in liberalstvo. Volitva v skupini mest in trgov pa v kmetskih občinah, ktere so bile odločene na 9. oziroma 10. t. m. so se vsled ukaza graške na-mestnije preložile. Nekateri pravijo, da bo se tudi v velikem posestvu še enkrat volilo, ker se je nekim kmetom po sili narodni volilni listek iz rok vzel, .laz pa mislim, da so se volitve za mesta in trga le zarad tega ustavile, ker je Celjsko mesto pritožbo vložilo zoper odločeno število zastopnikov Celjskega mesta v skupini mest in trgov. Pred 3 leti je namreč občinski zastop Celjskega mesta v skupini mest in trgov volil 5 členov v okrajni zastop, sedaj se je pa pokazalo, da po visokosti davka bi le samo dva voliti smel in zoper to je Celjski župan v Grradci pritožbo vložil. Zakaj so se pa tudi volitve kmetskih občiu ustavile, to ne moremo razumeti! Zna biti, da gospodje nemčurji še potrebujejo časa za agitacijo!? Je pa škoda za trud — vkljub „Celjskemu lisjaku!" Gospodarske stvari. Salate in česinj. Najboljša zemlja za šalate je trdna močna ilovica, ki se je že jesen poprej dobro po-gnojila in čez zimo ležati pustila, da je kolikor najbolj sprhtela. Meseca februarja ali začetek marca se zemlja z grabljami poravna in čebulici po vrsti 40 centimetrov jedna od druge in po 24 centimetrov čebulic od čebulica oddaljen posade. Za posajanje čebuličev se pa ne jemlje sadivni cvek ali pa motika, ampak čebulici se le s prsti v zemljo vtisnejo. Brž ko so se korenine prijele, morajo se zopet pritisniti, da korenine čebuličev ne vzdignejo iz prsti. Na dalje ni drugega dela pri njih kakor rahlo okopanje, da dobro prospevajo. Za posajanje se morajo lepi, dobro rašeni in zdravi čebulici vzeti. Le iz takih vzrastejo tudi lepi čebuli. Število raznih sort ni ravno veliko Razločujejo se le večidel po barvi in podobi, kakovost je pa skoraj pri vseh taista, izmed šalat je navadna, bledorudeča sorta bolj rodovitna od temuorudeče Jersevljanske sorte. Dobra sre-bernokožnata sorta se lahko s česnom zameni, od kterega se pa le navadni česen prideluje. Inkaruatna detelja. Ta deteljna sorta tudi v suhi iu medli zemlji še precej stori. V boljšem zemljišči pa daje tudi boljše pridelke. Ostrega podnebja ta detelja ne prenaša dobro. Seče ali kosi se nekaj prej ko navadna slovenska detelja. Vendar pa se ne hvali, da bi enako bogate pridelke dajala ko ta in tudi živina je ne je tako rada. Seje se jeseni v strn jarik žitnih sort, pa tudi spomladi. Ta detelja se tudi priporoča, da se z njo plehe med navadno domačo deteljo zesevajo. Semena je treba 15—28 kilo na hektaro. Vinski sejem bo v Zagrebu dne 25., 26. 27. aprila t. 1. Na sejem pusti se tudi slivo-vica, drožena in tropinska žganjica. Svinje na Ogerko prodavati je sedaj zopet dovoljeno. Trsove sadike, t. j. ukoreninjeno trsovje prodavati je ostro prepovedano zavoljo trtne uši. Vinogradarje toraj svarimo, naj se varujejo. Kazen je velika. Sejmi. 27. marcija: Podčetrtek. Ligist, Ljutomer, Ptujska gora, Teharje, AVildon; '29. marcija: Gradec, Nova cerkva, 31. marcija: I)obje, 2. aprila: Artič, sv. Lenart v Slovensk. goricah, Rogatec, Marija snežnica v Slovensk. Goricah, Cirkovice. Dopisi. Iz Vitanj. (Nov župan.) Pred kratkim smo imeli volitev novega župana. Kakor je pri nas že navada, bil je izvoljen strasten nemčur, namreč J. Putschnik (nekdaj se je pisal Pučnik). Kako da je ta človek pri naših nemčurjih do te časti dospel, to se nam, ki Jožeta iz Blatne vasi dobro poznamo, jako čudno dozdeva. Ali mislite, da so ga izvolili, ker je morebiti premožen ? Ali pa morebiti, ker je prebrisane glave ? — Kajše, to bi se jako motili. Mi le toliko vemo, da dobro kričati zna, in to se morda Vitanjčanom najbolj dopade. Pred večimi leti je študiral v latinskih šolah v Celji. Toda tukaj se mu je jako slabo godilo, kajti zaporedoma je v svojih spričevalih dvojke in trojke domu nosil. Po velikih težavah je do 4. latinske šole dospel. V tej šoli je bil celi 2 leti in na zadnje je tako slabo spričevalo dobil, da ni smel to šolo v Celji še enkrat ponavljati. Podal se je potem na učiteljsko izobraževališče v Maribor. Pa tudi tukaj mu ni šlo od rok, ker v sedanjem času morajo učitelji biti prebrisane glave 'in tisti, kateri hočejo učitelji postati, se morajo marljivo učiti. Pozneje smo ga videli kot suplentnega podučitelja v Ločah in potem v Vitanji, kateri službi je zarad pomankanja učiteljev in po mnogih klečeplaznih prošnjah dobil. In tako bi bil moral ta ubogi, ker ni skušenj imel, danes ali juter tudi učiteljstvo popustiti. In kam potem? — Naposled ga je neka vdova in hišna posestnica v Vitanji za moža vzela in mu tako vsaj stanovanje zagotovila. Ubogi Vitanjčani, da nimate v svoji sredini za županstvo bolj duševno zmožnega moža! Iz kakih glav to nemškutarsko gnjezdo obstoji, lahko dragi čitatelji sami sodite. Glejte, ne samo, da so ga za župana postavili, izvolili so ga tudi v velikem posestvu v okrajni zastop in že poprej v odbor okrajnega šolskega sveta, da bi tamkaj svojo modrost, o katerej nam ni nič znanega, pokazaval. O duševno skromni Vitanjčani, ki imate tako prebrisano glavo na svojem krmilu! Vi bi ga še morebiti, — ako bi mogli, — zarad tega, ker je nekdaj slišal, kako se mladina podučevati mora, za šolskega nadzornika postavili. Take glave Vam pač iz srca radi privoščimo, kakor tudi „Celjskega lisjaka", iz katerega svojo modrost srkate. — Iz ljutomerskega okraja (Ceste, železnice.) Zdaj, ko imamo zopet novi okrajni zastop, želel bi mu nektere reči na srce položiti. Glavna reč okrajnemu zastopu so ceste, dobroto njih vsaki lehke spozna. Dosta se je v tem storilo, ali vse še vendar ni dognauo. To, kar se je na Malonedeljski cesti storilo, to ni bilo samo potrebno, temuč je tudi pravično: celi okraj bodi, pa ne samo nekteri deli, z okrajnimi cestami prevlečen! Moja misel je toraj, kar se okrajnih cest tiče, ta: Malonedelj-ska občinska cesta naj se vzame med okrajne ceste, zveže pa se naj na Kamenščaku in v Drakovcih s ptujskimi, a na Grabah z Jiirjev-sko okrajno cesto, in ako bode enkrat ormožki okraj tisto cesto, ktero je v zadnjem času do Koračic naredil, do naše meje v Godomarcih ali kam inam potegnil, potem bi kazalo, tudi to cesto z malonedeljsko zvezati. Za ormoški okraj, mislim, da bode to storil, ker drugače ne zastopim, zakaj bi mu cesta do Koračic bila, ako nebi hotel te kraje s trgovino k sebi potegniti. Te zveze bi potem zadostovale na vse strani, zdajna lukovska cesta pa bi se lahko potem takem popolnoma opustila. Tudi Veržej in Moto naj ne boli glava za njihovo cesto iz Starevesi proti Razkeržju, toliko je gotovo, da ta cesta ne more nikoli več kakega pomena imeti. Ali gledati naj bi za to, da se iz Veržeja proti sv. Križu in iz Mote proti Ljutomeru in potem tu in tam do Mure okrajna cesta naredi bodoč je zelo verjetno, da na ti ali oni strani Mure bode sčasom železnica narejena, in meni se zdi, da poprej na oni strani, kder veliko ogerskih velikašev, ki pri ogerski vladi mnogo premorejo, svoja posestva imajo, in ker tudi Varaždinci, kakor sem slišal, svojo zvezo s Čakovcem imeti hočejo. Pa naj si bode tako ali onako, Veržej in Mota sta vselej na dobrem, a celi okraj pa bode moral za to skrbeti, da bode na vse kraje z železnicami barem neko zvezo imel. Od ene strani Središče, Ormož, Ptuj, od druge strani pa Radgona in morebiti druga postaja unkraj Mure. Ix Brašlovec. (Trije tujci,) ki so k nam „privandrali" iz drugih srenj, pa nekoliko premoženja nalovili, hočejo zdaj celi trg stra-hovati in Slovence pri volitvah spodrinoti. Prvi je pred leti prinesel vse svoje imetje v robci, sedaj pa rogovili, kakor bi obseden bil, Bog ae daj tega voliti, da bi s trgom delal, kakor bi hotel. Drugi je pri vojakih nekaj s konji in kočami opraviti imel. Kdo ga zamore voliti? Tretji pa je uže pred leti ščuval pobaline na poštene narodne može, ki so bili v odbor izvoljeni. Slovenci, bodimo vrli možje Savinjske doline, ne hodimo rogoviležem na limance. Volimo svoje domače poštenjake. Iz Mežne doline (Pošta v Prevalih) Slovencem ni mila. Prineseš list s slovenskim napisom, zaslišiš: aber diese dummen windischen Adressen". Predzadnja štv. „Slov. Gosp." došla mi je 12. t. m., akoravno pečat kaže, da je na pošti bila 9. t. m. Izmed 4 iztisov je listonoša dobil samo enega. Lani in letos sem moral 4-krat reklamirati. Listi s slovenskimi napisi čestokrat izostanejo. Poštar prošen, naj bi meni poštno hranilnično knjižico slovenski napisal, odgovoril je: „Ich versteh' nicht windisch". Vabil slovenskih k pristopu k poštnej hranilnici nisem videl, pač pa ima „Nabiralnica" nemško-slovenski napis. Menda poštar čisto nemškega ni dobil. Iz Hrastnika. (Seja kmetiške podružnice.) Kmetiška podružnica za Trbovlje in Hrastnik imela je 18. marcija popoldne ob treh v Hrastniški šoli drugo letošnje zborovanje, kterega se je udeležilo 21 udov. Novoizvoljeni predsednik, gosp. Valentinič, je s prijaznim pozdravom sejo utvoril. Govor g. Ferd. Roš-a o bolezni goved s povdarkom, kako se je pomagati pri porodu telet, ako je lega mladega v maternici napačna, bil je, kakor tudi govor g. predsednika o sadjereji v občno zadovoljnost navzočih rešen. — Sklenilo je društvo kupiti za boljšo rejo dva bika i merjasca. — Naznani se pa central, odboru želja, v laškem okraji ne samo na enem okraji „licencirati" bike, ampak na dveh i sicer v Hrastniku i v Rimskih toplicah. Konečno bi še omenil, da je bil napad v „Slov. Gosp." štev. 11. zadevajoči našega predsednika, g. Valentiniča kriv, ker ni on, kakor „Tagespošta" sama priča, pisatelj onih zagrizenih besed v tem Graškem židovskem listu. E. M. Od sv. Janža na vinskej gori. (Župan in učitelj.) V štev. 11. Slov. Gospodarja se nahaja v raznih stvareh poročilo iz sv. Janža na vinskej gori, da je poprejšnji župan zopet izvoljen, in da on slovensko vraduje, to je resnica, naj bi njega v tej stvari vsi g. župani po Slovenskem svetu posnemali, da bi se pa g. učitelja Franc Zagorinčnika radi iznebili, in da on nemškutari, to pa ni res tako. Marveč kdor tega gospoda prav pozna, ve, da je on izvrsten narodnjak slovenski, in priden učitelj, iskren katoličan, kojega bi si naj nekteri učitelji v izgled vzeli; da pa njega nektere osebe zarad kaznovanja otrok v šoli tožijo, se ta reč v ozir jemati ne more, ker pametni g. učitelj gotovo čez postavo, in brez potrebe šolskih otrok kaznoval ne hode; vsi pa kteri učitelja zaradi tepenja otrok tožijo, naj spoznajo, da je božjega strahu v šoli potreba. M. L. Politični ogled. Avstrijske dežele. Cesar so bili jako ne-voljni. ko so zvedeli, kako je nemško-liberalni prusak in poslanec Schönerer nesramno govoril. Bismarka hvalil in naznanjal, da bodo Prajzi skoro našemu cesarstvu vzeli najlepšo deželo češko. In takega človeka še zagovarjajo nemško-liberalni listi. Kmetje slovenski, puntarji onim 1. 1878 za nemški Frankfurt razsajajočim podobni vzdigujejo se zopet, tokrat oviti v ovčjo kožo nemškega liberalizma Ostanimo kakor takrat zvesti svojemu cesarju! — Državni zbor snide se 3. aprila; meseca junija zboruje štajerski sedanji deželni zbor zadnjokrat, nove volitve bodo pri nas drugo leto; na Kranjskem pa uže letos. Štajerski in koroški deželni odbor ne storita čisto nič, da bi Slovenci zvedeli, kaj delata, vse deželne postave in odborski ukazi izhajajo nemški, akopram Slovenci precej dežel-skih doklad plačujejo. — Češko šolsko društvo v Tešnu na Slezkem snuje češko gimnazijo. — Oderuška postava in postava zoper pijance je na Gališkem v 5 letih znatno zmanjšala število zločincev. — Slovenske posojilnice, med njimi tudi št. Jakobska na Koroškem, izprosile so si od finančnega ministra slovenskih obrazcev ali blanket za menjice; nemčurji hočejo jeze pok-niti. — Srbi hrvatski sklenoli so Hrvatom pomagati, da priborijo Hrvatskej večjo neodvisnost od Magjarov in pridobijo Dalmacijo. Vnanje države. Na Ruskem se je bivši minister Makov in njegov tajnik usmrtil. Bala sta se preiskave, ker sta veliko milijonov iz državne blagajnice ukradla. — Rumunski kralj in kraljica odpotovala sta v Italijo. — Bolgarska vlada je sklenola staviti železnico Ruščuk-Sofija; knez pa obišče grškega kralja in črnogorskega kneza. Italijani so razburjeni, da še iz turš^ke zapuščine niso nič dobili; iščejo povsod zaveznikov pa nihče jim prav ne zaupa. Kralja in kraljico je zopet nek postopač napal in javno zasramoval v Livornu, oficir je z golim mečem moral kralja braniti. — Na Francoskem, Španskem, Portugalskem delajo skrivni zarotniki na to, da bi nastala revolucija in da bi bogate ljudi vse poklali in premoženje razdelili. V Parizi so policaji in vojaki komaj za-branili večjo vstajo ^stradajočih delavcev, ki nimajo zaslužka. — Se huje pa razsajajo Irci na Angleškem. Vladino palačo v Londonu, kder prebivajo ministri, so hoteli z dinamitom razrušiti ; palača je močno oškodovana pa razdjana ni, tudi ni bil nihče ubit pač pa so v velikem delu mesta vsled groznega poka potrupane na oknih vse šipe; strah je povsod velik in policaji in vojaki morajo noč in dan stražiti in javna poslopja varovati. Glavači irskih zarotnikov so deloma v Parizi deloma pa v New* Yorku v Severni Ameriki. Tam je tudi nemških socijalistov glavač, po imenu Most. Ta je nedavno naznanjal, da bodo delavci in nemaniči v Evropi naredili strašno revolucijo, kakoršne še ni bilo. Sad neverstva hitro zori. Za poduk in kratek čas. Trst Na sopraznik sv. Sholastike slavne sestre še slavnejšega sv. Benedikta očeta zapadnih menihov — v pondeljek 10. februarja leta 1879. se poslovim od prijaznega Reškega mesta, da jo udarim proti Trstu. Stopivši na Reškem kolodvoru v prostorno sobano, skoči mi ko solnce v oko madjarski napis: ostaly I. in ostaly II. V madjarskem jeziku umem sicer le — molčati vendar si lahko brez posebnega truda rastol-mačim rečeni poziv. Ostaly je soba, v.katerej treba potovalcu ostati ali počakati, dokler ne pozvoni železniški zvon na dalnji odhod. Res ni bilo treba dolgo ostajati, kmalu je zazvižgal hlapon in že smo drdrali za morskim obrežjem. Pri konci mesta sem še pozdravljal prelepi mestni vrt „jardino publico", kder sem včeraj občudoval krasne, raznolične cvetljice, ki zelene in cveto tukaj po gredah, ko črta ravno uredjenih. Rado prav rado se mi je paslo oko po živo zelenih tujah in cipresah, po zatemnelili palmah oleandrih in ahornih. Vso vožnjo do prve postaje Metulja, ponujal se je potnikom čarobno-divoten razgled na levo čez vedno nemirno luko Kvarnersko. Vendar na desno ni očes razveseljeval lep, prijeten in zanimivljiv svet. Doli so žalostni in zapuščeni, gore pa gole in mrtve. Raste le bičje in dračje, trnje in grmovje, vse-povsodi je obilo nasuto bodečega kamnja. Ne maram, ker ne morem in ne moram lepe imenovati ali celo opisati te preubožne okolice nekdaj bogato obgozdenega Krasa. Dolgočasna ker enolična je vožnja in pot po tem kosi zemlje, kder gledajo v tebe iz globokih jarkov in brezden sive skale, kakor brezočne jame iz trohljive mrtvaške glave. Le tu pa tam si odpočije ubogo oko na nizki vinski trti, katero duši pesek in grdo robidovje. Potem takem je vendar res vse, kar sem koli kedaj čul ali čital o Istrski deželi, da je preuborno obdarovana od narave vsaj v danešnjih dneh — a svoj čas ni bilo temu tako. Kras ni več krasen, kakor je bil v davno minoli dobi, ko so ga zaljšale lepe lipe, bele breze in košate bukve, ko so ga senčili jasni jaseni in hrasti orjaški. Kakoršen je sedanji Kras, takošno si mislim Kečkemeter pusto. Rodne zemlje in plodne je le za^ pedi globoko; plug bi rezal golo kamenje. Se tega, kar je po sodbi starega, grškega modrijana Pindara najbolje — voda, še te pomanjkuje Kraševcem. Juterna rosa in večerna jo morate nadomestovati. Ves Kras, kolikor sem ga videl, zdi se mi, da je kakor zmrzneno široko morje, preko kterega negibljivega valovja hiti paruik brez jader-črni hlapon. Druga postaja od Reke gor je majhno, samotno selo Jurdani. Odslej zapazuje oko potnikovo tam na levici v hribih vasice Lipo in Skal-nice. Zatim sreča železni vlak tihotne kraje Pasijak, Bistrico in Trnovo, kder tujca pozdravlja s solnčnega holmca milo ljuba cerkvica. Mimo par samotnih sel in skozi kake tri predore ali podzemeljske prekope je prigrmel vlak ob večernem mraku do sv. Petra, od koder smo po kratkem odmoru blisknili proti Trstu, po katerem mestu je moje srce toli koprnelo. Zal prav žal, da mi je nočna tema zabranje-vala razgled po bližni okolici in na prečudno morje, ki se pri Občini potniku tako nenadoma prikaže, kakor bi bilo še le v tem trenotku pri-kipelo iz zemlje. Pozno dospevši do zaželenega cilja podam se po jasno razsvetljenih in ljudstva polnih ulicah v veliko vojaško bolenišnico k ondašnjemu dukovnemu oskrbniku vle. g. H., ki me je preprijazno sprejel ter pod svojo streho več dni gostoljubno hranil in varno branil vsakega zla. Trst! lepo mesto, prezauimljivo mesto! Po širocih in dokaj snažnih ulicah se gnete ljudstva raznih narodov od vseh petero delov sveta. Stopiš pak na obal Tržaškega pristanišča, misliš, da si zašel v gaj, kder rastejo smreke visoke in tenke jelke in ravne hojke — pred seboj imaš gaj od jamborov, ki se kakor po taktu neprenehoma gibljejo v nemirnem zalivu. Da! Trst je imenitno trgovsko mesto, ki se sme po sodbi Dr. Rafaela Hellbacha meriti s Hamburgom, Amstelodamom in Roterdamom. Po 14.000 ladij in še više se zglasi vsacega leta v luki Tržaškej. Ni, da bi opisoval vse, kar sem videl znamenitega, dragocenega, spomina in pogleda vrednega — kdor želi natačno poznati Trst, ki je, da tako denem, ogromna ladja z močnimi mački priklenena k obrežju divnega golfa, ki meji tukaj morje adrijansko — ta naj stopi sam t je in preuči mnogobrojno mravljišče kupčijskega sveta, ali pa naj prebira nedavno med svet poslano knjižico: ..Trst in okolica. Zgodovinska slika. Spisal Matija Sila. V Trstu 1882. str. 155." V naslednjih vrsticah hočem spomeniti le to, kar je meni najbolj ugajalo in dopadalo. (Konec prih.) Smešnica 12. „Ali mi bodeš djal fajfo iz ust, ti smrkovec, zagrmi oča na svojega 81et-nega sinčeka; mar si ti mene kedaj videl v osmem leti s fajfo v ustih ? Stavenšinčar. Razne stvari. (Mariborski oderuhi) Gassmajer, Ore-hek so uže bile toženi, sedaj pridejo pa še ženske na vrsto: Heumajerca in jena hčer. (V Lobnicah) so gozdarju Hiittelnu pokradli špeh, sir in 140 fl. v bankovcih. (Pri sv. Hemi) je drevo podirajoče se ubilo 71etnega fantiča. (Kdo ropa otroke.) V Žabnjaku pri Slov. Bistrici je preminol 11 letni fantič posestnika Pajeka. (V G r u š k e m v r li u) v Halozah so tatje sina Drevenšekove Marije s pištolo obstrelili, ker je za njimi sledil. (Rekruti) so blizo Vojnika posestniku Ajdiču iz Frankolovega zlomili nogo rekrutu A. Belaju pa v Celji razbili spodnjo čeljust. (Sevniški okrajni zastop) je največjega nemčurja Aussererja izvolil v okrajni šolski svet! Čudno! (S u 1 v er e i n e) tiščijo med ljudi v Vuherji Brežicah in Soštanji in vabijo denarjev iz žepa, koji bi ze druge reči potrebnejši bili. (Pustni č a s) je v Rakuschovej tiskarni ; njegovi tiskarski fantiči nosijo rudečo-črno-zlate trake. (Rum un's k i k r alj in kr al j i ca) mudila sta se na potovanji v Italijo v Mariboru in prenočila v gostilni „Stadt Wien". (Cigani) klatijo se po slovens. graškem okraji in kradejo. (Zdravnika) želijo Smarijčani dobiti. Okraj mu ponuja 500 fl. nagrade. (Sevniški Slaček) je sam se izdal sodniji. (Gospodarja toži) Mahrenberški pisač. Verbanski bivši dijak Lešnik, sedaj Löchnigg. Nemčurski listi se tega neizmerno veselijo, kar je menda pri celej rabuki glavna reč. (Glasbena matica) v Ljubljani je izdala: Jour-fixe marš, za glasovir vglasbil in literarno-zabavnem klubu v Ljubljani poklonil Viktor Parma. Cena? (Zadnji „Br en cel j") ima naslikanega celjskega dr. Glantschnigga, kako kuštrav in barusast z gorijačo v desnici koš poln „Kmets-kih prijateljev" nese, da se s koša cedi, kar psiček nemškutarček slastno liže. (K o dbo ro vi seji) družbe duhovnikov, ki se bode obhajala dne 21. t. m. (velikonočno sredo) ob 2 popoludne v knezoškofijski pisarnici, čč, gg. odbornike uljudno vabi Predstojništvo. (Odbor za Miklošičevo slavnost) ima 26. t. m. v Narodnem domu ptujskem sejo, zvečer pa napravi čitalnica lepo veselico. (C. g. Božidar Rajč) je nevarno zbolel. (Iz Gornjega grada) poroča se, da iz Dunaja sitni trgovci učiteljem vrinjavajo drage podobe cesarja Jožefa, zviti tuji klateži pa ljudi strašijo, da bodo bankovci veljavo zgubili ter obešajo lehkovernežem za bankovce slabo robo trgovinsko, tudi ščujejo ljudstvo zoper poštne hranilnice. Klateže treba napoditi. (Pri sv. Tomaži) nad veliko nedeljo naredila je delitev milodarov po toči oškodovanim in kruha šolarjem velike nevolje in kletve, ker niso zadovoljni s tem, kako se deli. (Nebeški petelin), ki je zadnjič v smešnici bil, je znan nemčur v Oplotnici pa tudi Konjičani imajo podobnega v trgu. Pri-lično več. (Profesor Z i t e k) v Leobnu je na poti iz gimnazije tako nesrečno pal, da si je desno roko popolnem izpahnil. Bolečine so velike. (V Mehiki) so Nemci kiipili 9 milijonov oralov zemlje za nemške izseljence. Ko bi vendar naši nemčurji in nemškutarji tje hoteli po-tegnoti, nas Slovence pa na miru pustili! (Od Radgone) nam se poroča, da je vi-ničarski sin in rekrut Tone Krajnc bil od dveh novincev z nožem tako hudo v glavo ranjen, da je 9. dan umrl. (Profesor Nagel e) celo na železnici slovenskih učiteljev ne piisti na miru. Nedavno je učitelja F. Majcena lovil in mu 800 fl. od „šulvereina" ponujal — zastonj! (Slovenske risanke) in pisanke prodava g. Lapajne v Krškem po zelo nizkej ceni. (N e m š k u t a r j i) pri sv. Lovrenci v puščavi perklicuje vsa naznanila nemški, za edinega Nemca v trgu, za občinskega slugo. Lisjaka tudi vrlo razpošiljajo, ker si ga sicer nihče ne naroči. (Iz Luč) toži dopisnik o slabih cestah in želi, da bi gornjegrajski okraj hotel za popravo kaj več storiti. (Stojnčarje) pod Ptujem silijo šolsko poslopje staviti za 5000 fl. Siromaki prosijo poslanca Hermana, naj jim pokaže pot iz preteče nesreče. Večkratne toče in lani povodenj so jih hudo zadele. (Pri okrajnih volitvah) v Konjicah je nekov Miiller iz Loč grdo psoval, da so Slovenci zmagali. No, naj se pa ta stvar božja pobere, da jej ne bo treba nas gledati in poslušati. Slovenci ga vendar lehko pogrešamo. (Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg.: Srabotnik 60 gold. (ustan. dopl ), Mikuš 10 gold., Sijanec Anton 12 gold., Rotnik 2 gl. Novak Ivan 1 gold. (Slovensko društvo) obhaja v Šoštanji svoj tretji občni zbor v pondeljek 26. marcija t. 1. ob 4. uri popoludne v gostilnici g. Goloba. G. dr. Jožef Vošnjak poroča o delovanji državnega zbora. (Odbor Slovenskega društva) je dne 20. t. m. sklenil letos občne zbore sklicati v Šoštanji, Sevnici, Ptuji in pri sv. Ani v Slov. goricah in sprejel več jako važnih predlogov, zlasti, kar zadeva uspešnišo uradovanje in delovanje pri odboru samem. (G o s p. dr. Vošnjak), državni poslanec vabi uljudno svoje volilce k občnemu zboru Slovenskega društva v Šoštanj, kder bode poročal o državnem zboru in sploh o naših političnih zadevah. (G. Haas) pride baje iz Celja v Maribor za okrajnega glavarja. (Ž e 1 e z n i c o) od Špielfelda v Radgono bi radi nekateri še prej, ko bo ogerska od Jennersdorfa do Olsnice dogotovljena, dodelali; Cmurek in Radgona prosita za dovoljenje staviti začeti in ob enem želita, da vlada akcij ali delnic prevzame za 500.000 fl. Loterijne številke: V Trstu 17. marca 1888: 84, 12, 62, 63, 80. V Linci „ „ 9, 85, 76, 15, 3. Budapešt „ „ 39, 70, 8, 13, 67. Prihodnje srečkauje: 31. marca 1883. Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. Mesta - I Pšenica >M P3 Ječmen « O Turšica Proso st •O fl. kr. fl. |kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . . 7 42 5 40 5 15 3 20 5 73 4 — 5— Ptuj . . . 9 20 7r 7 80 6 70 6 50 5 60 7 — Celje . . . 9 — 7 32 5 70 3 98 6 45 5 G0 6 50 Gradec . . 8 29 5 47 5 77 3 38 4 79 5 6? 3 98 Ljubljana . 8 19 5 ¡43 4 53 3- 5 61 4 3 6 18 Celovec . Dunaj J g ti Pest i ~ 5 7 40 10 25 9 90 3 66 7 85 7(30 4 76 9¡- 1 90 1 3 J— 6 75 6 60 1 4 44 6 50 5 90 5 8 6 85 82 •v- — 20 6 30 Oznanilo. Slavnemu občinstvu se naznanja, da prevzame I)i'. Josip Kočevar lekamioo ali apoteko svojega očeta in da bode v istej hiši in p9pol-nem po načinu in smislu rajnega g. Dr. Štef. Kočevarja zdravil. V Celji meseca marca 1S«3. Dr. Josip Kočerar. Zalivala. Društvo „Gornje-savinjska posojilnica" v Mozirji, je blagovolilo darovati lansko leto 10 fl. in letos zopet 10 fl. za uboge šolarje na Gorički šoli, za katero svoto se je letos raznovrstno blago kupilo in se ¿7 potrebnih učencev obdarovalo. V imenu obdarovanih revčekov, izreka podpisani najtoplejšo zahvalo blagim dobrotnikom ! Na Gorici 15. marca 1883. Tone Žagar, učitelj. OzBiaiailo« Na sadje- in vinorejski šoli pri Mariboru vršijo se od 27. do 31. marca t. 1. predavanja za goste. Razlagalo bode se, kako se imajo obrezovati in saditi trsi pa sadovna drevesca. Pristop je vsakemu izobražencu prost. Naglaša se pa in več poizve pri ___________Ravnateljstvu. 12 Ponudba. Pri podpisanem se dobiva po zelo nizki ceni: 1. Okoli 2000 sadik velikih jagod; 2. Semena in sadike raznih cvetlic; 3. Lepa mlada drevesa Jdivjega kostanja z rudečim cvetom, 2—4 metre velika; 4. Lepo število žlahtnih vinskih trt in okoli 1000 drevesnih sadežev za požlahnjenje. On tudi sadi in cepi prav izvrstno razna drevesa in žlahne trte, ter se v tem občinstvu priporoča Jarnej Pepevnak, sadje in viporejec. Postaja Polčane, pošta Loče. Mlinska sprava popolnem zadostujoča zu 8 tečajev iz dveh mlinov blizu Vojni k a pri Celji je na prodaj. Več povt5 Ferdinand Urlich v Celji. Skodle (Palzschindeln) prav po ceni prodaja Franc Gradišnik (j«t'osswalz pri sv. Duhu pošta: Leutchach. i_a 1-3 Hišne orgije v okusni omari, še celo nove, so na prodaj. Več naj se pozve pri gospodu J. Nkiiniljiči, organistu pri sv. Benediktu v Slov. gor. r-orpma pri sv. J e d e r t i nad Laškim trgom z dobrimi dohodki in prostim stanovanjem je do 1. maja t. 1. razpisana. — Prošniki naj pošljejo svoja spričala župnijskemu uradu pri sv. Jeder ti (Tiiffer.) i_3 Tržeč s perutnino in j ajea mi Štefan Mopša v Kačah (Kraniehsfeld, Sti.dbH.hn) išče prejemnikov na debelo. 3-4 Harmonična zvonila |§ z jarmi vred proti poroštvu, da so dobro vglasbena in iz najfiniše robe. gP Zvončke za na steno, zvončke za JU službo v cerkvi, za 3, 4, 5 glasov po K || 6, 8, 10 fl. eden. Dalje : || || Cerkvene svetilnike « Slustre, svetilnice, svetilnike za na steno, m lr nn A« 1-nl-ili rtrt T»-»ntiiTm a t rr rj»«Acii rji nl-n kanontablice, masivne iz zmesi zlatu po-dobne po izvrstno okusnih modelih lite, ki § ^ se krasno svetijo, kakor bi zlate bile, JP ;|f in so trpežne za več kakor 100 let, so- ¿P lidno delane in jih po nizkej ceni pri-poi-očuje ^ Albert Samassa || c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev In gasilnega orodja ^ v Ijjubljani. D18E" Podrobne, črnilnike dopoblja brezplačno in ^t» ^ franlco. I S I Tri bike (Miirzthaler) ali tudi domačega plemena (sive) kupi občina Trboveljska, kteri pa ne smejo biti veliko pod 1 Y'2 leta, in ne nad 2 leti stari. 7 Pismene ponudbe do 15. malega travna podnaslovom: Fci'