Lett XVIII. V Celju, dne 7. februarja 1908. (JOlJ, 0J3|gJffijl j ^^»ctVHSJHI .iS. i t .iHMA'.i f.ii iyuiit>i u4u:ii.)iiOM i&ilJw | a^ii u Uredništvo ipišiseneV tiiue MUiata^uii/ctC- rolltefran- mt> j, siVO/iU upravništvu, plačajo se vnaprej. IdffiL -ga Slovenci! tt \f, . -jj t-i. w .,.•- i i\ t> i Sedanja volilna postava v staj. deželni, zbor je posebej za nas spodnje-štajerske Slovence krivična in nevzdrž-ljiva. Zato se je najprej pray vrst naših deželnih poslancev oglasil klic po spremembi deželne volilne postave. Vlada je ta klic, katerega so podpirale tudi druge nemške stranke vsaka po svoje, nvaževala in pripravlja spremembo deželne volilne postave. Nevarnost pa je, da ta sprememba na ljubo Nemcem ne bo taka, da bi dobilo našč kmečko in delavsko 1 j u d s t v 6 ■ . j , S . - C t isto število deželnih p oslanr J, £ ' K ' . i. L* ii V' -- i -J i i I; u i . Po Koppovem načrtu bi finančno organizacijo morala prevzeti posebni banka, katera bi morala razpolagati š kapitalom 7 miljonov mark (8,400.000 kron). Od teh bi dala država 3 miljone, dežela in okraji 2 miljona in 2 miljona podjetje samo. Namen podjetja bi bila organizacija notranje kolonizacije, predvsem naseljevanje kmetskega delavstva tam, kjer ga je najbolj potreba^ pomnoževanje in ohranitev malih iii srednjih kmetij, zboljšanje stanovanjskih razmer za kmetsko delavstvo na deželi, podpiranje dobrodelnih naprav vsake vrste kakor tudi drugih občno koristnih podjetij na korist poljedelstva, posebno pa še kmetskega delavstva, drobnih in srednjih kmetskih posestnikov. Tehnika te kolonizacije bi morala sloneti na teh načelih: Pravilo bi mo- *»V. w ■ - r 7 CUli a i -j i .■ in , rala biti rentovna kmetija, vsakemu naseljencu bi se pa morala dati prilika, da si, ako ga je volja, kupi posestvice in je prevzame v prosto in neomejeno last, ali pa, če se mu to bolje vidi, da vzame tako posestvice samo v najem. r ; ' / j, " ' *' Celo veleposestvo se knpi in raz-parcehr^ samo izjemoma. Pravilp je: ne drobiti, ampak manjšati veleposestvo. V ta namen flaj se kupujejo C. ; j '. ... r ' obmejna zemljišča veleposestev in gosposkih dvorov ter naj se skladajo v življenja zmožne kmetske vasi. Kmetski i delavec naj ne živi v bližini gosposkega dvora ampak na vasi. Na ta način bi se doseglo pravično stopnje- ........ " r . f f. (..' 1 i nekoliko kmetij, tako da. bi mogla vsak čas vstreči s potrebnimi zero-ljišči onim delavcem, kateri bi morda hoteli svojo zemljiško posest povečati. i • ^ ' ^ : t f i t t-jA . Proti koncn svoje spomenice pravi dr. Kopp. da je predpogoj uspešne kolonizacije samo inipolnoma prosta izvolitev kroja, V katerem hoče delavec delati ter višja mezdk v gotovmi, ki bi tildi dejstvo mikala. Vse drago bi pa storila sodelitnost v obcibi osebna odgovornost in jednaka pravica v Občinskih sttiireb. Tako bi se vzbujal smisel tik štaiiovske interesie, kkr je poleg žbiiljšaiijja gošj?bdai-skih razmer iii ftožnosti soižialnega napredka in postopka neobhodni pogoj za ugodno tešitev vprašabji o kmetsižši de-laVstin. T\ ^ ■ J » V ' ■ Politični pregled. J.iV vil* <1 il.l Domače dežele. Ministerstvo dela bode kmalo osnovano. Pogajanja se vrše o tem, koliko oddelkov naj ima in katere stroke javne uprave naj se zedinijo r njem. Štirje oddelki ministerstva dela bodo obsezali: stavbe, rudarstvo, po- U.i LISTEK. Matere, dojite svoje dojenčke same! Opomin slovenskim materam. Spisal dr. A. S o h w a b. Naravni zakon je tak; vsaka mati naj doji svojega dojenčka. Dojenje ohrani materam zdravje; saj porodni sledovi na materinem telesu pod vplivom dojenja hitreje izgi-jiejo nego pri materah, ki niso dojile. Te ostanejo premnogokrat bledične, nervozne, hirajo in izgubijo telesno lepoto. Dojenje torej ohrani materam telesno lepoto. Govorica o nasprotnem je prazna. Tudi jim napravi pravo materino veselje, o katerem mati, ki ni dojila, niti ne sanja. Stroški za amo ali za umetno hrano odpadejo. Za otroke pa je dojenje še večjega pomena. V prvem letu umrje od dojenih otrok 10 odstotkov, od ne-dojenih pa 26 odstotkov! 16 odstotkov pomore torej matere same ker svojih otrok nedojijo,in to so ogromna števila (n. pr. od 10.000 otrok jih umrje 1600 samo radi tega, ker niso bili dojeni z maternim mlekom.) Dojeni otroci so utrjeni vrh tega še pozneje proti marsikaterim boleznim. Narod, kojega matere dojč svoje otroke same, ima bodočnost. Prusi se iz tega razloga boje Poljakov in nemška učenjaka dr. Escherih in dr. Chrobak, profesorja na dunajs-ki medicinski f.ikul-teti opozar jata poleg drugih učenjakov, Nemce iu Ogre na nevarnost, ki jim preti od strani Slovanov v rečenem oziru. Slovenska mati, pomni to in zdrava, lepa in vesela boš in zdrav bo Tvoj otrok in močan Tvoj narod! Poezija in proza. (Dr. K. O/.vald.) (DaljeJ V Celovcu! Celovec slove za naj-mrzlejše mesto Avstrije. Ali kakor bi mi tajen glas šepetal v duši, da mora Slovencu spiičo tega mesta v ogromnem zublju splamteti srce, ako hrani v njem le še iskrico poštenega rodo-ljubja. Krnski grad, Gdspa sveta in Blatni grad v severni okolici celovški morajo biti Slovencu Mekka naše preteklosti. G o r a z d ! Hotimir! Jngo! Vaše prestolnice so se pred tisočletjem dvigale iz teh le tal. V slovenskem jeziku ste tukaj prisegli slovenskemu kmetu, da mu ho- čete biti pravični yladarji, Ali „minuli sreče so in slave časi" Ko žvižga v burni zimski noči sever čez vaše grobove, ne zveni li takrat skozi snežni metež vaša tožba: „Aj zde leži nem ta, pfed okem mym smutut slzicim, nčkdy kolebka, nyni narodu mčho rakev"? Fanatik Valjhnn, tukaj si zbral svoje čete za bratomorni boj s Č r I o-mirom in njegovo vojsko, ki je padi* do zadnjega moža „za vero staršev, lepo bog'nio Žiro, za črte, za bogove nad oblaki." Stojmir, Pribišlav in ZvoniJ-m i r! Na strmih skalah in zelenih gričih te le zemlje so se dvigali gradovi, raz ktere ste vladali Slovencu širom Korotana. A „zlomIjena je sablja, bratje pokopani, kar jih je ostalo, tujcu so prodani!" — Železni konj se je napil ter poskočnih nog zdirjal tje ob Vrbskem jezeru. speševanjeobrti in industrije. Minister Oessmannirf je na vso moč prizadeval, dibi odvzel trgovinskemu ministerstvu stavbo vodnih cest in reguliranje rek, kar se mu pa ni posrečilo, ker oboje ostane še v trgovinskem ministerstvu, pač pa dobi mihisterstVo dela patentni oddelek. Gessmann si je prizadeval Uadalje ,dobiti pod svojo oblast obrtno jn. . nadaljevalno šolstvo, pa tudi tega hotel. naučni minister Marchetdovo-liti in ^stanejo te šole tudi nadalje v področju ,še ne čisto poklerikaljenega oančnegaministerstva.i .i ■«,; <:'' I ■ k'-«:* /«1, Spravljivost Nemcev se je pokazala v kaj lepi luči na občnem zboru avatro-ogrske banke; Čehi so zahtevali, da se jim da eno mesto v generalnem «V9tn. Generalni svet šteje 12 članov, ako bi torej od teh 12 bil eden edini Čeh, bi ta sam in . edini gotovo ne mogel obrniti avstro-ogrske bapke na robe. Baron Beck je, kakor je dr. Kramaf izjavil, Člehom obljubil, da bode na Nemce uplival, da to mesto prepuste Cehom. Nemci se pa niso ozirali ne na-• opravičeno zahtevo čeških delničarjev ne na željo barona Becka, kateri sije Mcpr postavil spravo narodov v svoj program, kateri, pa zaradi te sprave ,ne m*™ na. Golgato. In res ni šel, češki kandidat Wohanka je dobil 252 glasov, nemški kandidat Prade 465. ftemec je izvoljen in baron Beck si pere roke v nedolžnosti. Dr. Kramaf z Mladočehi, Staročehi, češkimi agrarci in klerikalci mu pa služi, trdeč, da je to pozitivna politika. — Ravno tako, kakor naša kmečka zveza, S. L. S., kateri obe tudi služite baronu Becku iz zgolj ljubezni — do služenja — iz prirojenega lakajstva. . ' ' ' r ^ ■ ■ h L*; " ...; .! ' ,,v-, Minister Plehka je-hotel s svojo državniško zgovornostjo omečiti tudi % še nemške nacionalce v. Bolcanu, Cer lovcu in Solnogradu ; baron Beck pa .m^fje dejal, da bode za enkrat dovolj s tem, kar je povedal v Gradcu in v Pragi in gospod Peschka ostane za „ peSjo na Dunaju. Gospod Dobernig se rje. pa na Beckovo vlado hudo razljutil i. ; ter ji je v imenu vseh svojih somišlje-; nikov iz alpinskih dežel napovedal brezobziren boj, ako ne bo za planinske Nemce tako skrbela kakor skrbi za dežele severno nad Donavo. Dobernig ima prav, da se za južne dežele malo stori in kar se stori, stori se tako, da imajo od tega koristi samo ^ Nemci — mi pa nič. On kot Nemec se torej ne more pritoževati, pritoževati bi se morali samo mi — pa večina naših poslancev venderle pokorno slaži vladi, v kateri sedi Peschka in ki imenuje sodnike v naših krajih po volji in predlogi istega Peschke in njegovih prijateljev. t i C; ■ Vi proračunskem odseku jb bito sprejeto poglavje o »soli", kakor je vlada predlagala. Cene soli se bodo znižale samo v , tem slučaju, ako bi gosposka zbornica odklonila zakon o znižanju davka na sladkor. Vse predloge o znižanju cene kuhinjske soli in živinske soli, je večina proračunskega odseka odklonila. > - * f il ; V poljedelskem odseku se je razpravljalo o podražeuju živil; Sprejet je bil predlog, naj bi občinska oblastva objavila najvišje dopustne cene živil v takih slučajih, ko trgovci in podjetniki j-gonijo brez opravičenosti cene kvišku. V vojnem odseku avstrijskih delegacij je bilo sklenjeno, da naj se glasuje za povišanje častniških plač in mezd moštva. Zakon o zvišanja naj ima veljavo od 1. januvarija t 1. -.-Madžari se bodo z vso silo upirali zakonu o zvišanju častniških plač, češ da če bi se to dovolilo, bi morali povišati tudi plače honvedskih častnikov, v to pa da niso pooblaščeni ter da rajši odložijo mandate, nego da bi glasovali za ta predlog. / • Najnovejša poročila iz Portugalskega. Iz Lizbone se poroča 6. febrharja; Trupli kralja in prestolonaslednika so prenesli v dvorno kapelo, katera jej popolnoma oblečena s črnim žametom] Krasni žastori pokrivajo glavni altar in kor. Pri šestih stranskih altarjih se služijo neprestano maše. S stropa visi velika krona z dolgimi žalnimi traki, pod njo pa ležita mrliča. Krog odra stoji 14 zlatih svečnikov, pri nogah velik križ. V celem dvornem gradu vlada velika tišina. Za kralja, ki je bil zelo debel, so morali dati napraviti novo krsto. Kraljica je skoro vedno pri mrličih iu jih krasi s cvetjem. ,, j Iz Lizbone, 6. febr. Novo mjhi-sterstvo Ferreirovo pozdravljajo stranke' ki žele obdržati kraljestvo. Kralj Ma-nuel je zopet dovolil nasprotnim časopisom izhajati in je preklical naredbo, ki prisoja preiskovalnemu sodišču neomejeno oblast nad obtožencem. — Franco je čisto potrt. Baje mu strežejo po življenju. — Umor je bil delo velike mednarodne zarote, ki si je postavila nalogo, napraviti iz Portugalske ljudovlado. Iz Lizbone, 6. febr. O kraljevem morilcu Buicu se pripoveduje pariškim listom, da je bil zelo ukaželjen, molčeč in krotek človek. Ima dvoje otrok in je pripadal k anarhistom (ljudem, ki so proti vsakim vladarjem). Drugi morilec Costa je bil agent in še le 23 leten človek. Pečal se je mnogo s politiko in govoril na javnih shodih. »Gospodarsko; in bralno društvo" |iri 8w. Jakobu % Slovenskih goricah in »Slovenec*'. V nedeljo dne 26. 'januarja se je ustanovilo pri Sv. Jakobu v Slov. goricah gbspodarsko in bralno društvo. Med običajnim dnevnim redom je bila j; točka »Nekaj iz kmetijskega položaja" o kateri je govoril gosp. dr. Florijan: Kukovec iz Maribora. Razpravljal je; o ovirah racijonelnega razvoja kmečkega stanu in kako bi bilo temu od-: pomoči. Ves njegov zanimiv govor je bil strogo kmetijski; pajmanj se ni: dotikal političnih razmer ha Štajerskem. — In glej ga — že se oglaša v torkovi številki »Slovenca" neki dopisnik; — bržkone iz sosedne fare — Jare-nine —, ki napade g. dr Fl. Kukovca in osnbvano društvo, ki se je komaj; rodilo, na način, ki je značilno za klerikalne dopisane iz tabora »Kmečke; zveze". : /v ' :"7 j Že so nam zavidni tega društva, ker se jim ni posrečilo ustanoviti podružnice S. K. Z. Na geslo: S. K. Z. »vera je v nevarnosti" pa je doticni1 dopisun le pozabil; Vodilni ktogi S. K. Ž. povemo yam. da je bila pri nas v'minulem letu vera jako v nevarnosti po znanem č. gospodu, ki sedaj osrečuje slavne Haloze ; takrat bi prišli gospodje gardisti Š. K. Z. k Št. Jakobu; nudilo bi se vam bilo mnogo prilike oporahr ljati vero v vaSo korist; a imeli ste gluha ušesa, rovate samo takrat in tam, kjer žive stanovi V najlepši slogi med seboj ter delate samo razpor. In tako bi radi tudi pri nas. Nastal je namreč pO odhodu Rabužekovem zopet lep mil', najlepša sloga je zavladala spet med kmeti, duhovništvom in uči-teljstvom; to seveda ne dopade gospodom okoli S. K. Z.; oni hočejo sejati prepir ter hujskati stanove drugega proti drugemu Tako napadajo, v omenjenem članku g. župnika, ki jim ni pO godu, ker se baje ukvarja z učiteljstvom, seveda »liberalnim". Dragi častiti gospodje voditelji zveznih podružnic ! vzamite si našega g. župnika za vzgled vzornega duhovnika in pravega prijatelja ljudstva; pO: njem se ravnajte, posnemajte ga — potem bo vladala povsod lepa edinost, pravo krščansko bratoljubje ^ potem vera ne bo več v nevarnosti. Dokler pa bote imeli v vaši sredini kot voditelje, kapacitete 4 la Rabusa, pustite nas pri miru, mi nočemo vas in vaših posredovanj. Na nadaljne napade tukajšnjega »liberalnega" učiteljstva ni treba odgovarjati; kajti po vaših prebrisanih bučah je vse liberalno, kar ne trobi v rog S. K. Z., ki bi se naj raje imenovala »Slovenski kmečki razpor". Od Št. Jurja ob J. ž. V ne- deljo 2. t. m. vršil se je" V m g. Rudolfa Dobovišeka sestanek Obrtnikov iz Št Jurja, na katerem so se posvetovali ,o .'ustanovitvi obrtno-nada^e-valne lole za ŠtL Juri. * ČM > > Zborovanje je sklical napredni obrtnik g, Jože Čretnik, Itavitelj umetnih mlinov, ki je tudi povabil g.nad-, učitelja Petričeka iz Žalca; vodjo' oh-dotne obrtno-nadaljevalne šole, da nam razloži pomen, take šole za domače obrtnike in daje navodila, "kafeojo oživptvoriti. Koncem svojega pojasnjevanja razkazoval je g. PetriČek strokovne risbe in druga dela * učencev, vajencev na žalski obrtno-nadaljev&lhi šoli. " ; -;' ; ,, L G- Jože Čretnik jes opozoril narj vzoče, naj se letos pri nas ustanbv obrtno-nadaljevalna šola v traje r spomin jubileja 60 letnega vladanja Njega Veličanstva presvitlega cesarja.' Todi je navedel vse razloge, ki1 podpirajo ter pojasnjujejo velik pomen obrtne šole yr Št. Jurju za' domaČe" obrtnike, posebno pa za naraščaj. Na njegov , predlog so vsi navzoči obrtniki enoglasno sklenili ustanoviti j u b i l e fn o nadalje v a In o šolo za ohrtne v a j en c e ter takoj voliti ustanovni odbor, ki prevzame nadaljno delo, da se namera uresniči. Gosp. " nadučitelja, Petričku pa izrekajo Šentjurski obrtniki tem potom še jedenkrat najiskre-nejšo zahvalo za njegov trud In po- Ustanovni odbor aie šhaija v nedeljo 9. t. m. ob 4. uri popoldne »ooet pri g. Rudolfu Dobovišeka da Sklepa kakor je oblastveno predpisano 1. o učnem načrtu, prikrojenemu našim razmeram, 2. o statutih, . . 3. o stroških in pokritju," Y 4;. o izberi učiteljev. "" ; Načelništvo odbora s tem vabi vse Člane odbora na točno snidenje, da se stvar ne zavleče. Nafielniitv«. Od Sv. Trojice v Slovi goricah. Ni še dolgo tega, kar so si naš gospod kramar Golob brusili pete čez drn in strn, da dobe eno slovenskih občin v svoje nemčurske kremplje. V Verjaneh, ne ravno daleč od Sv. Trojice, se je vršila pred kratkim občinska volitev. Ta je gospoda Goloba tako pekla, da mu ni dalo spati. Na vsak način je hotel, da zmaera on s svojo protislovensko, štajerčijansko stranko. Naročil je tedaj zvestemu svojemu pristašu Anžetu p. d. Šumejaku, poštnemu potu od Sv. Antona v Slov. gor, da je pobral po Antonjevški fari pooblastila, s katerih pomočjo bi naj zmagali nemčurčki. A vrli Gornjever-janci so se postavili krepko po robu ter zmagali v III. in II. razredu popolnoma, deloma pa tudi v I. r. Prelepo je Vrbsko jezero. Že večkrat sem se vozil ob njem ali po »njega biserni gladini. Vselej pa mi je spomin z; neodoljivo silo pred oči pričaral oni biser ob sinji Adriji, ki je Sirom Evrope in še dalje znan pod imenom Opatija. Ne vem, čegar zrcalu in okvirju bi dal prednost. Večerni mrak poljublja jezersko gladino in duša se mi polni pravljice o Vrbskem jezeru. Tam daleč zadej na pogorju pod gizdavo Jepo pa se vitko-stase Vile v nežnobelih krilih zaplesale svoj vilinski ples. Zahajajoče solnce jim z zlatimi prsti češe zlate lase. Srce mi s polnimi požiri pije po-. ezijo poletnega večera. Hreščeč klic »Beljak!" pa mi iznenada zamenja poezijo s prozo. Pravomoč voznega listka je zamrla in treba se izkrcati. -- Na vse zgodaj sem zapustil »Zlato jagnje." Hladna, skoro ostra sapa piha doli z Dobrača po dravski dolini, ko korakam čez most proti postaji. »Do Inomosta!" Na peronu je slišati precej ita-Ijanske govorice, kar bo tudi kolikor toliko atribut potovalne dobe. Ker sem, nižave sin, se mi oko najbolj pase po onih postavah bujnopestre množice, ki nosijo na sebi insiguije pričajoče sezone: turistovsko uniformo. Tudi kar je »večno ženskega", je vkovano v težke čevlje in ograjeno v raskav loden. Zopet sedim nad brzovlačno osjo. Vprežen pa je to pot konj, čegar jeklena noga se ne vstraši niti strmih klancev. Sočnati y gorski pašniki in čedne vasice se podijo v divjem teku tjekaj proti vzhodu in očesu se zdi, da jih niti brzokrako valovje motne Drave ne more dohajati. Debel Dunajčan in njegova Ksantipa glojeta kost o po-manjkujočem komfortu širom kršne Bosne in Dalmacije, dobrodušna družba Bavarcev pa se je pravkar glasno ze-dinila, da ne pozna Dnnaja, kdor se ni oglasil v Esterhazyjevi kleti. »Težko vlečem, težko vlečem" za-sope gorski zmaj, ki je maloprej pri Gorenjem Dravogradu zapustil tužni Korotan ter pridrdral v čarobne Tirole. Kakor zvest stražnik se na Koroško-Tirolski meji dviga Hochstadl ter, kopajoč se v morju jutranjega solnca, že zdaleč kliče dobrodošlico potniku, ki pride občudovat razpraskanih Dolomitov in njih bisernih snežnikov. V Dolcah (= DOlsach) je izstopilo, kar je namenjeno na Veliki Klek in brzec stoka naprej po pustriški dolini. Prekrasne plein - air slike na desni in levi mi čudno režejo v dušo, ki se na lahkih krilih fantazije zatopi tje v one čase šestega, sedmega stoletja, ko je že tudi tukaj Slovan, Slovenec častil svoje bogove. In beli snežniki se mi zazde velikanski grobovi. „Groboyi su, mniš, otaca slovinskijeh, na daleSe kieh slovjaše ime slamo.'1 Bolj in bolj stoka železni zmaj, in kakor da bi mu na zadnje zmanjkalo sape, se ustavi v Toblachu, 1811 metrov nad morjem. Pogled na toblaške hotele, ki so po svojem obsegu podobni orjaškim vojašnicam, in na razrite glave dolomitskih velikanov v njihovem ozadja je res da veličasten; ali moje oko obtiči na množici hribolazcev, ki se je kakor roj čebel vsula iz vagonov vseh treh razredov ter je vseskozi vsaj uniformovana za tnriste. Slokobedri velikomestni otročaj, nežna osjeatasa gospica, zastavni gospod z velikim trebuhom in dobrodušnim obrazom, šest-desetletni starec, skratka, »kar leze ino grede", pesti težko okovano gorjačo ter z zelenim nahrbtnikom krevsa v okornih čevljih tje proti »izhodu". O Tirolcih pravijo, da jim je Bog dal težko kaj več nego pol talenta . Xe ,pa je sedaj kramarčkn Pitibu Gok)bn in njegovemu zvestemu privržen«® fabrikantn "nove SpMrtan ni po volji. Vložil je priziv. Če kaj doseže, pokaže bodočnost Grda nesramnost pa je. da se likata Golobč in Schiitzč v naše zadeve. Kaj njiju brigajo naše občinske volitve? Kaj se vsiljujeta, kamor ni prostora za njijn? Golob naj gledana , svoj« trgovino, ki je zadnji Čas, odkar je Friševa trgovina v Gelobovem da-jeaia, v ceni silno poskočila. Naj se briga, raje za pošto ter skrbi za red, naj se pa ne vtika v zadeve, ki njega kratkemalo nič ne brigajo ter naj ne trapi in bega antonjevskega pota An-ieta.. Za njegovo strastno germanstvo !fle pride dan plačila, ko bo jel naš slovenski kmet spoznavati, kaki volkovi t ovčji obleki so ti nemčnrski gospodje. Le potrpite, pride dati plačila tudi bi)d0 fržali 6olobžki s Sekfirzi tja v vsenemški rajh ali raj, kajti za take ljudi pri nas ni prostora. Drugič si napravita raje iz »Štajercev" kislo župo ter ostanita doma i® me dražita zavednih slovenskih kme-tor v tujih občinah, Sicer bomo driigo; zaigrali. Dr. Tikvu«. ; V odgovor na dopis iz Trbovelj v štev. 13. »Domovine" smo dobili to k poročilo: V času, »ko se je šlo za to, da se prepreči v Hrastniku ustanovitev nemške šole" so bili res nasveti, da se uvede v šolo več nemščine, čepur pa ni bilo mogoče ustreči, ker . je itak že preveč nemškega pouka. V petem razredu deške šole n. pr. je „ pouk popolnoma nemški razen 3 ur, ki se uporabljajo za slovenski jezik in rasen veronauka. Četrti razred deške šole ima tudi dovolj nemščine, kajti v tem jeziku se poučuje poleg jezika samega (5 ur na teden) tndi zemljepisje, prirodoznanstvo in računstvo. Prične se na tej šoli s poukom nemščine pa že v 1- razredu! Ali smo mogli privoliti še več nemščine, gospod dopisnik?! Nadalje g. dopisnik ne ve, da v Hrastniku ni sedemrazrednice, ampak deška pet- in dekliška štirirazrednica. Mnogo staršev pa je izrazilo želio, da bi se njih otroci še več učili, kakor mogoče na petrazrednici, da bi se naj namreč ustanovila sedemrazrednica in mnogi pošiljajo svoje otroke sedaj ▼ sedmi razred v Trbovlje po eno, d o dve uri daleč. Da bi bil na hrast-nifiki sedemrazrednici v sedmem razredu nemški pouk, se mi zdi pa vendar nekoliko pametneje krkor sedaj, ko je Še v petem, ki obsega vendar tri šol. leta Napadati kogarkoli radi zelo premišljenega tega ukrepa Hrast-ničanje ne pustimo nikogar in prosimo Trboveljčane, da nam vsaj ne naspro- Bodisi. Ali podjetnosti jim nikakor ne gre odrekati. Mari sta tirolski hotelir "' in gorski vodnik od škrata dobila čudo-tverni koren, da lahko matjažujeta „let' in dan?" Te čudno adjustirane množice so tisti bogati škrat, ki Ti-rolcu seje cekine po hladnih dolinah, gorskih skalah in nebotičnih snežnikih. Kar mii vsak dan bogato, nedeljski pogrne mizo, je stvar, za katero Slovenec še ne pozna ne pojma ne besede, jO: Fremdenindustrie. Poveri noi! Ali sO naš Bled in Bohinj in Triglav in Logarjeva dolina ne dajo meriti s krasotami tirolske narave? Dajo se dajo, ali poglavje .podjetnost" bi se moralo z debelimi črkami natisniti v bodoči knjigi naše narodne ekonomije. Tako sem še vedno zatopljen v toblaško turiste in naše narodno gospodarstvo, ko naglič že zdavnaj, kak^r da se mu mudi vFranzensfest^, po bliskovo drvi navzdol. Človek bi tujejo, če nas že nočejo podpirati. -Sedaj, ko so zakrivili, da ima Hrastnik le enega v občinskem svetu ip to — Jfemca Diermayrja, kji vodi manjše občinske zadeve glede Hrastnika sam v nemškem duhu in ki hrani in uporablja pečat »Gemeindeamt Trifail, Sektion Hrastnigg". sedaj nam hočete nasprotovati še pri naši šoli! Pomislite gospoda. . Slovenske novice. Štajersko. , — Plesni venček »Delavskega podpornega društva v Celju". Od odbora smo naprošeni objaviti sledeče: Vabila za plesni venček, ki se vrši v soboto , dne 8. svečana v »Skalni kleti",, so razposlana. Vse one drnštvenike kakor tudi osebe, katere bi želele priti na plesni venček, a 0,iso dobile vabila, bodisi da se jih je pomotoma prezrlo, ali pa moralo izpustiti vsled nepopolne adrese, naj to blagohotno oprostijo in vkljub temu posetijo naš ples. One častite dame in gospode pa, kateri bi bili eventualno zadržani vdeležiti se tega večera, vendar pa bi bili pripravljeni poslati vstopnino, naj blagovolijo isto poslati društvu direktno, ali pa jo plačati v Zvezni trgovini v Celju. — Slovenci, vpoštevajte naše društvo, ki je dosihdob vedno trdno stalo v obrambo slovenskega delavstva pred ponemče-vanjem! . /Odbor. ; — Občni zbor »Kmečke zveze'* se je vršil včeraj v celjskem »Narod, domu". Udeležilo se ga je kakor zvemo od zanesljive strani nekaj nad 1100 ljudi, med njimi 62 duhovnikov. Število udeležencev ni niti tako visoko, ako se pomisli, da dela v vsaki fari jeden ali dva duhovnika in da so ti gospodje ljudem plačali vožnjo in pijačo. Inteligentnih ljudi je bilo na shodu malo, večinoma pač one široke vrste volilcev, ki še niso prišle do tega, da bi začele o svojih političnih pravicah brez duhovnikov odločevati. Aranžma je bil prav dober; duhovniki so bili razdeljeni po celi dvorani, da so delali primerno navdušenje oziroma ogorčenje. Zelo mnogo je bilo mladine. Največ udeležencev sta dala KoroščeV in Benkovičev volilni okraj; iz Savinske doline so manjkali vsi uglednejši možje. Iz slovenjgraškega okraja je bile tudi precej Udeležbe. Slov. gorice so bile slabo zastopane; iz gornje-grajskega, ormoškega in ptujskega okraja je bila, kakor slišimo, skrajno slaba ali pa sploh nobena udeležba. K nekaterim: Jankovičevim in Benkovi-čevim izjavam se še povrnemo. — Izpred celjskega porotnega sodišča. V sredo se je razprava proti rekel o njem, kar Homer o Sisifa zlo-kobnem kamnu, da „zdrknil je z vražjim ropotom po strmem pobočju v ravnino". Kakor Pavliha se mi zdi ta vlak, ki je v potu obraza poln razkošja so-pihal navkreber, da onstran vrha zlahka poteče v dolino. Kaj bi neki to? Opoldne, julija meseca, v vozu luč! Že mora biti tako pO zakonih železniške logike, si umirim radovednost, spomnivši se ob enem, kako mi je v P. pionir Janez nekoč na moje vprašanje, zakaj ploskne »pač" z veslom po vodi, predno začne veslati, s tajinstven. resnim obrazom odgovoril, da — stoji tako v vežbeniku. Kmalu nato pa začne Lukamatija vganjati čudne burke: kot muren smukne v luknjo, na drugi strani pomoli glavo iz nje, se zopet skrije in zopet pokaže. In da »manj strašna noč je v črne zemlje krilu" — luč V vozovih. H J Engelbrechtu, Schftnthonerju in Pohleju nadaljevala. Zanimiva je bila izjava zdravnikov, ki so izjavilv da je Engelr brecht slaboumen.. Dr. Jesenko je dejal, da: je njegova slaboumnost tolika, da ne more presojati kaznivosti kakega dejanja Konstatiralo se je tudi, da je bil Engelbrecht poprej zelo veren in pobožen, pozneje pa je zgubil to po-božnost. Ko pa mu je šlo slabo, se je skesal in smatral: svojo nesrečo za ll posledice brezbožnosti. t v.; V četrtek so govorili pri nabito polni dvorani namestnik državnega ' praVdnika in zagovorniki. Dr. Rojic je govoril cele 3 ure. Trudil se je doka-. zati, na kako premeten način je SchOnthoner izvršil goljufijo; glede Engelbrechta je prepustil razsodbo porotnikom. O Pohleju je priznal, da ga je SchOnthoner kakor Engelbrechta izrabil. Dr. Hofmokl je dokazoval, da Engelbrecht vsled svoje slaboumnosti i ni odgovoren za svoja dejanja. Dr. Ro-senfeld pa se je trudil uveriti porotnike, da ni SchOnthoner privedel. En-gelbrehta do goljufije temveč nekdo dragi. Dr. Stepischnegg se je pritoževal nad preiskovalnim sodnikom, da je Pohle po nedolžnem sedel 6 mesecev. Porotniki so imeli na to posvetovanje^1 SchOnthoner je dobil tri leta ječe,: uradni sluga Pohle je oproščen, o En-;i gelbrechtu pa se sodniki in porotniki niso mogli zjediniti. Zato pride Engelbrecht pred drugo porotno sodišče, pa najbrž ne pred celjsko. — Denarja Južna železnica še ni dobila — in to je menda za njo glavna stvar. Dr. Ja-bornegg je sicer izjavil, da vzdržuje J. ž. svojo zahtevo za povrnitev škode, toda SchOnthoner je že spravil tisočake na varen kraj. — Kako pri mestni občini v Celjn znajo sknbiti. Tukajšnji meščan Altziebler je prodajal svojo v Gosposki ulici ležečo hišo. Pogajal se je že pred poldrugim letom z gostilničarjem Krobatom, ki mu je ponujal 29.000 K. Mestni urad celjski je pa zvedeil da hoče Altziebler prodati ter je občinski posredovalni urad dal takoj Altzieb-lerju v podpis izjavo, da mora Alt-izebler plačati 2%, če mu posredovalnica spravi kupca, če pa drugemu proda, mora občini plačati za stroške 60 K. Zdaj je Altziebler prodal brez vsakega vpliva občinske posredovalnice 'Krobatu za ono ceno, kakor mu je že pred poldrugim letom ponujal. Niti s Krobatom niti s Altzieblerjem se pa mestni urad ni bavil. Le koncesijo so Krobatn zagotovili. Zdaj pa zahtevajo od Altzieblerja 580 K! Altziebler jim je poslal 60 K za stroške, četudi niso nič zanj storili, toda denarja niso sprejeli, ampak pri sodniji položili. Zdaj bode se torej pričela zanimiva pravda. Za kaj prav za prav na mestnem ur »du »Zdaj pa igrajmo nekaj drugega!" nam je bila Otročajem parola, če smo se dovolj »naskrivali". In tudi Luka-matijo je obšlo danes nekam mladinsko razpoloženje. Kači klopotači, ki mu v divjem kolopu sledi v hrib, je urekel tako, da se ob gorski rebri zvija, kakor bi jo grizlo. In tam blizu Schelle-berga jo je malodane ugriznil v rep. Še le v Gossensassu je bilo konec te serpentinske zabave. Gossensass — sopotnik je rekel Judensass — je prekrasno planinsko letovišče. Temno jelovje, sočnata zelen planin in biserni diademi ledenikov tam v daljavi mu tvorijo nebeško divno ozadje. Kaj čudo torej ono bnjno-pestro vrvenje na peronu v znamenju nahrbtnika in okovane jiorjače! »Ttžko vlečem, težko vlečem" odmeva km;ilu po jelovju ob železničnem nasipu kakor polnočni stok pognbljene duše sredi tem nega gozda. Prav ti bodi, hočejo 580 K ? Zakoneesijo vendar ne smejo nič zahtevki, .storiii pa : ža Altzieblerja sploh nič niso! Tako znajo pri mestnem urada ,v Celjn: sko-hiti svoje lastne politične privržene«. Tako mora ubog Celjan recHti magr-stratske gospode z debelimi trebuhi w imenu svete nemške stvari! Celjska podružnica štaj. kmet dražbe je imela zadnjo nedeljo svoj občni zbor. Ta podružnica pač same živi; njeno jedino delo jo to, da sedanji odbor skrbno čuva njeno »n«m-štvo" in brani vstop Slovencem. Le4kb sam je grajal malomarnost celjskega nemštva za to podružnico. No, nič čudnega: meščani s« ne morejo zanimati za njo, kmetov a okolice pa se ne sprejme vpodTužnieo Z »delom-podružnice se bodeta- na družbfttom občnem zboru m Gradcu pač lahko postavljala izvoljena odposlanca Ježovaik iz Arje vasi in znani Janič iz Celja. — I zadnjim Sodnim Imenovanjem še poroča ;81ov. Narod": G. dr. Mohoriča So imenovali 'sodnim tajnikom v Ljubljano, dasi tamkaj tako mesto sploh ni bilo razpisano niti ia-' praznjeno, to pa radi tega, da ga ne bi trebalo imenovati na Štajerskem okrajnim sodnikom, ker je — Slovenec. Zopet jasen dokaz, kako se izrivajo s Štajerskega — Slovenski sodniki — Od nst do ust gre vest, da se vsakdo udeleži velike maškarade »Celjskega^ Sokola" v celjskem »Narodnem domu" dne 1. marca. — Svinje so hoteli krasti neznani tatje pri Sossovi vili blizu Maribora, pa so bili pri delu prepodeni. ' ^ * ^ Na Podevi pri Bačah je razpisanih dvoje učiteljskih mest za de-finitivno nameščenje. Prošnje do 29. t. m. Trorazrednica in 3. pl. r. — Zaročila se je gdč. Marica Podobnik, učiteljica v Kamnici, t g. Berasom., glasbenim učiteljem v Mariboru. :1 , ■••*": .^v — Četrto letno poročilo javne Šolske n&rodne knjižnice na Oorie! (Kokarje). Knjižnica ima Štiri leta svojega obstanka za seboj. Odprta ije bila samo v zimskem času. V letu 1907 se jo izposodilo 458 knjig deloma proti plačilu po 2, 4, 6 in 8 vin. za komad deloma tudi brezplačno. Dohodkov je imela 43 K, troŠkov 33'45 K, torej je; ostalo koncem leta 1907 9 K 55 vin. gotovine. Z ozirom na dohodke je treba posebej s hvaležnostjo omeniti knjižničnega dobrotnika slavno »Posojilnico" v Gornjemgradu, ki ji je od svojega čistega dobička darovala 10 K. Bodi jf na tem mestu izrečena javna zahvala. " Knjižnica je vsakomur pristopna. Izposoj nje se le vezane knjige. Vseh knjig šteje nad 900. Namenjena je iz- kaj pa si uganjal prej burke; ki se spodobijo le poskočni mladini! ' »Birenner — eno minuto!" Ka-kor snop isker izpod kovaškega meha se mi v dušo vsuje sto predstav ob zvoku tega imena in ob pogledu na orientačno desko, ki Vpije, da smo 1372 metrov nad sinjo Adrijo. Kakor razjarjena osa pa se ena teh predstav zakadi v učitelja zemljepisa, ki nam je izza gimnazijskega katedra tako nazorno predočil. Brennerja naravne krasote in kulturnozgodovinski pomen, zabičivši nam — da leži ob 19; meri-dianu. Da se je skozi brennersko sotesko vila vratolomna pot srednjeveškim procesijam nemških kraljev in tisočerim smrtnikom, ki jim je cilj hrepenenja bilo jasno nebo italijansko, o tem nisem v zemljepisni uri slišal ničesar. (I)alje prih.) obrazbi naroda, zato je njeno ime »$$ro /v > Fi« i 0T'•'<) tudi ne bo zavržen, oce pa se bo zve- ■j J ■ • T 1 ličal. Kedo bi vendar ta dvom, to pi-kanje ne razumel in ne spoznal, da je g. župnik po svoji nelepi navadi že zopet žalil oba sina, ki sta oba doktorja, kakor tudi v pridigah zmirom rad koga zvito napade. Večkrat je bii že opomnjen, naj svoje postopanje opraviči, pa namesto tega gospod le ■1 m^MBK pMMctfmrMe"* Mftn KujihuM ■■ taji in zavija. — C. kr. kmetijska družba Štajerska ima 23. in 2^. marca v deželnem dvorcu v Gradcu svoj 85. občni zbor. Želeti bi bilo, da bi se ga udeležili zastopniki naših spodnještajerskih podružnic polnoštevilno. — Perutninsko razstavo misli prirediti štaj. kmet. družba na graškem jesenskem sejmu (FLrbstmesse). — Konkurz je dovolilo okrožno sodišče v Mariboru za premoženje trgovke z mešanim blagom Margarete Hochuetz v Ribnici na Poh. — Osrednji odbor štaj. kmet. družbe je sprejel predlog ljutomerske podružnice, da se naj dela na to, naj se uvede postava, po kateri bi bili prisiljeni trgovci in prekupci, ki tržijo po Štajerskem z manjvrednim ogrskim blagom, kakor jajci, perotnino, svinjami, sadjem, vinom, prisiljeni zaznamovati svoje blago kot ogrsko. (Ti možje tedaj očividno drugače mislijo o »dobrotah", ki nam jih nudi Ogrska kakor naši klerikalci, ki so spreijeli nagodbo). -- Od Slov. Bistrice. Na posestvu Trnovcn blizu Slov. Bistrice so delali hrvaški delavci. Minnlo soboto so zahtevali od oskrbnika Žusmana izplačilo, ker so se hoteli vrniti domu. J£er tega ni storil, so ga zaprli v pisarno in ga niso pustili ven. Oskrbnik "e poklical orožnike in ti so delavce, i so ga stražili, zapr)i. — V Slov. istrici je. zopet odrejen pasji zapor, ^er se je koristatirala pri psu steklina. — Dr. Benkovič malega kmeta ne pozna! Ne samo. da ga ne pozna, on ga tudi ne more spoštovati. Tako je dejal ta dični zvezarski poslanec na shodu v Loki pri Zid. mostu kakor poroča »Rd. Prapor". — Mi smo že švoječasno pisali o skrbi dr. Benkoviča za male posestnike, ki tvorijo vendar večino njegovega volilstva, zato se nam zdi t* izjava precej Verjetna. Pozabiti ne smemo, da je dr. Benkovič poslanec »Kmečke zveze" in je potemtakem tudi »Kmečka zveza" proti majhnim posetnikom. Z ozirom na stališče te duhovniške zveze pri draginjski debati v državnem zboru je to popolnoma jasno. Počasi se bo začelo svitati! — Zmešalo se je v vlaku od-goncu Tegelmannu. Razbil je v železn. vozu nekaj Šip in hotel zadaviti sopotnika gostilničarja Kollerja. Komaj so blaznega ukrotili. — Vadnica pri mariborskem moškem učiteljišču je mariborskim Slovencem nekako nadomestilo slovenske šole. Nekdaj, za ravnatelja Kaasa se je poučevalo na tej šoli slovensko. Bili so 'nameščeni na njej Miklošič, Koprivnik in Majcen — torej trije Slovenci. Danes sta nameščena na njej dva Nemca in dva Slovenca. Najnovejša pridobitev za vadnico je nemški Kočevar Herbst. Ta ne zna slovenski -— a vkljub temu podučuje slovenski! Kakor znano Herbst kompenzacija za imenovanje Majcenovo — in nosi tedaj težko odgovornost za ponemune-vanje slov. fantov na vadnici dr. Korošec. Od tega pa lahko tudi kaj ta-cega pričakujemo: saj je izjavil, da mu narodnost, torej tudi naše narodne pravice nič ue veljajo. — Naprednjaki, skrbite za svoje časopisje! Znano Vam bo vsem, daje štaj. slov. napredno časopisje naše najboljše orožje proti Nemcem in proti onim elementom našega naroda, ki ga izkoriščajo v svoje nelepe namene. Skrbite torej za »Domovino"! Akq pridobi vsakdo le jednega naročnika, kar ne bo pretežko, je s tem že precej dela storjenega. (Imamo lepe vzglede za to I) Vzamite pa tudi pero v roko in nam pišite o dogodkih v Vašem kraju, o občinskih in okrajnih rvauffl B.m1n t; uuiuaon m nRraMjtB- zadevah. Z malim trudom lahko storite veliko dobrega. Na delo iorej — nedelavnost je naš najhujši sovražnik! — V Novi Štifti pri Gornjem gradu je umrla v 42. letu svoje starosti Marija Požarnik, teta narodnega mladeniča Franca Černevšeka. Zapušča soproga in eno hčer. Rodbini naše iskreno sočutje. Naj v miru počiva! — Iz Nove Štifte pri Gornjem gradu. Spoštovani ggsp. urednik! Nič Vam nimam novega povedati. Volitve so minile, utihnil je vihar. Da bodo spoštovani čitatelji vedeli kako se skrbi pri nas za izobrazbo, moram tukaj nekaj spregovoriti. Meseca maja pretečenega leta so ustanovili v tukajšnji mežnariji trgovino. Nič bi ne imeli proti temu, ko bi se tam tudi ne prodajalo žganje. Ljudje, ki bi imeli skrbeti, da ostane ljudstvo trezno, pa podpirajo, kar mu je nevarno in škodljivo. Ali jim ni znano, koliko gorja je že zakrivilo nesrečno žganje? Kao polni bolnišnic in sirotišnic«?, dela jlolgove občinam in deželam ? Sramota za celj kraj, a vabil in celo plakatov. — Nov časopis za obmejno delo »Slovenski Branik" je pravkar izšel. Pečal' se bo zlasti z boji in stanjem naši)i obmejnih postojank. Shajal bo vsak mesec in bo veljal na leto 2 K 40 vin. Slovenci, naročajte ta list! — Družba sv. Cirila in Metoda ' 1 i • 1 ■ 8 *>! * v Ljubljani razpisuje s tem službo učitelja, oziroma nadučitelja na eno-razredni ljudski šoli na Muti, ki jo namerava razširiti v mešano dvoraz- i . .T 1 ua.O r 15(1 ij1 !•( rednico. ^ to službo so združeni pri-jemki, katere imajo na Štajerskem uči- .......... _ ni ti. telji-voditelji na dvorazrednih ljudskih šolah I. razreda. Poleg tega prosto stanovanje, eventnvajno stanarino v znesku 300 K. Prednost imajo tisti prosilci, ki so vešči delovanja na šolskem vrtu. Službo je nastopiti v Veliki noči, ko se prične novo šolsko leto. Tozadevne prošnje opremljene s potrebnimi dokazili naj se poš)jejo do 16. februarja 1.1. na družbeno pisarno v Ljubljani, — J)rob»e novice. V Gradcu še vedno razsaja influenca. Po zdravniški 4 . cenitvi je bolanih na njej več tisoč ljudi. — Postajo v Laškem trgu bodo razširili. Komisija se vrši marca. — 40 letni rudar Postik iz Celja se je v Voloski pri Opatiji s samomornim namenom smrtnonevarno obstrelil. — „Slov, Gospodar" priobčuje v včerajšnji številki »senzacijonelne" vesti iz izvrševalnega odbora »Narodne stranke" in našega uredništva. Što je baba htila, to je baba snila! — Iz Brestovca pri Rogaški Slatini. Zadnji ponedeljek, dne 3. sv^- „ . M cana je nastal zjutraj ob pol 8. uri ogenj pri tukajšnjima posestnikoma Francu Brautuši in Francu Cverlinu. ■ iinj Pogorela so jima gospodarska poslopja z vsemi pridelki, Ker sta omenjena posestnika sredi vasi, se je bilo bati, vas Brestovec. Da se se je zahvaliti požarni brambi slatinski, ki je prišla tako da pogori cela to ni zgodilo, nemo vremena ogenj ni razširil. Nadalje gre hvala gg. orožnikom ^anči, Slancn in Bajnšekn ter g.' ra^na^lju dež. kopališča V Slatini dr". Muleju, ki je posla! veliko svojijji delavcev na pomoč. """ z?"*njo nedelj,o je pri nas zelo poučljivo predaval gospod potovalni učitelj Franc Goričan, in sicer je govoril najpoprej splošno o zboljšanj« kmečkega stann in njegovega položaja Ljadstvo, katerega se je zbralo nad 150, se je zelo zanimalo za to socijalno vprašanje in je z živahnim pritrjevanjem kazalo svoje zanimanje; Predaval je pa tudi o umni živinoreji in o njenih različnih papo- katl košnji, o domačih m umetnih gnojilih itd Tudi o sadjarstvu se je nekaj govorilo. Zelo zanimiv je bil pa zadnji splošni del tega pcučljivega predavanja. Vprašalo se je namreč vsakega kmeta, ima li kako prošnjo ali kako vprašanje. Precej se jih je vzdignilo, a vsi so imeli samo eno pritožbo in sicer: drsava iij dežela, nas prvič pri ureditvi novih vinogradov premalo podpirata, drugič pa se ne odpiše postavnih davkov od trtne uši opustošenih vinogradov. Eden kmet je celo rekel, da ko je prosil brezobrestnega posojila je prišel nek gospod iz Gradca v hudej zimi vinograd pogledat. A ker je tega gospoda zeblo, je hitro rekel: Vi ne dobite nič. ker je ta lega premrzla za vinograde. Moj Bog, po zimi je pač povsod mrzlo! Menda pa kmet, ki se je tam že skoz desetletja bavil uspešno z vinogradništvom, bolje ve, je li ta lega za vinograd pripravna ali ne. In še več enakih pritožb je bilo slišati. Kmetje, če se vas tudi enkrat odbije s prošnjo zahtevajte, še drugič in tretjič, slednjič se vas bo le moralo nslišati. V imenu vseh poslošalcev se je zahvalil gospod pristav Slavko Brglez, in izjavil željo, naj bi se taka poučna predavanja bolj pogosto vršila. ! (Ako je stvar z onim uradnikom povsem resnična, bi se morala zasledovati uaprej. To je pravi škandal! Opomba uredništva). — Hvala Bogu! Poročali smo pred kratkim hudomušno zgodbico iz Savinske . doline, da si je g. poslanec Terglav pri streljanju v proslavo svoje zmage osmodil kazalec desne roke in ne bo mogel vsled tega pisati za „8lov. Gosp.'' temeljitih člankov o dež. proračunu in o reformi volilnega reda. Mi smo to seveda oznaeili kot hudo nesrečo. V pomirjenje povemo sedaj, da je g. Terglav včeraj pokazal ,,slavnemu zboru" vseh 10 prstov. Konstatiralo se je, da je omenjeni kazalec zdrav. Ako zadostuje to in pa spričevalo šentpeterskega občinskega odbora, verjamemo sedaj, da zna gosp. Terglav resnično pisati, kar je gotovo kastno za poslanca „Kmečke zveze". — Žitne cene so se znatno dvignile. Podraženje se je pričelo v Budimpešti. — J Novem mestu se je vršila S. t. m. prizivna obravnava v zadevi dr. Benkoviča proti g. dr. Janku Ser-necu. Prizivno sodišče je potrdilo razsodbo prvega sodnika, t. j. g. dr. Janko Sernec je obsojen po §496 (dejanjsko razžaljen je) ne pa po § 491 (razža-ljenje.časti) kakor je hotel imeti zastopnik dr. Benkoviča. Pač pa je bilo to „dejansko razžaljenje" tako zdatno, da je sodnija povišala g. dr. Sernecu globo na 100 K. Stroške prizivne obravnave nosi vsaka stranka sama. §?v - — Drv primanjkuje kakor poročajo zadnjemu „Slov. Gosp." na ptujskem polju. Kmetje si jih naročajo . iz Poljean. Ta nevolja pa ni le doma okoli Moškanjc, tudi v ormoškem okraju se toži o grozinji draginji in ppmanj-kanju drv. " njo In Zgornjo 'Hndinjo8""^"se"vrši v nedeljo,' dne 9. svečana 1908 ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne gosp. J. Omladiča „pri Lipi z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. — Umrl je v Špitaličn zadnjo | nedeljo g. Miha Zidani, oče ravna-1 telja, dešk. semenišča v Mariboru, gosp. Josipa Zidanška, star 82 let. ! N. v m. p. ! — V D rami j ah je šola zaprta, ker je veliko otrok obolelo na nalezljivih boleznili. — Cest* i? Solčave v Logar-jevo dolino. Okrajni zastop v Gor-njemgradu je v zadnji seji sklenil, da se zgradi okrajna cesta iz Sojčave v Logarjevo dolino. Ta sklep bode vzbudil veliko zadovoljstvo in veselje ne samo v domačem okraju ampak v vsem prebivalstvu sploh. Posebno navdušeno pa ga bodo pozdravili vsi ljubitelji naših planin, saj še le ta cesta odpre jedno najkrasnejših planinskih dolin, katere lepota slovi že po celem svetu, občnemu prometu. Želeti je, da bode sklep tudi kmalo izveden v dejanje. — Cene živine v Gradcu, 6. febr. Prignanih je bilo na sejm 1050 glav. — Plačevalo se je za kilogram žive teže: pitani voli 74—80 vin. (izjemno 86), napol pitani voli te—72, suhi voli 58—64. pitane krave 52—62, napol pitane krave 42—50, suhe krave 30—40, biki 52—70 vinarjev. 493 glav se je prodalo izven mesta. — Cene so padle. — Cene klavne živine na Dunaju dne 3. februarja. Na osrednji živinski trg pri Sv. Marksu na Dunaju se je prignalo 4075 glav, 3586 glav pitane živine. Za Dunaj se je prodalo 3514 glav. tuji kupci so kupili 408 glav, 135 glav je ostalo neprodanih. Plačevalo se je za kilogram žive teže: ogrski pitani voli: I. (1171 glav) 65—96, j II. (439 glav) 56—87, III. (106 glav) 48—67; gališki pitani voli: I (458 gl.) 78—86, II. (224 glav) 71—77, III. (37 glav) 62—70; „nemški" pitani voli (med njimi tudi iz naših dežel) I. (176 glav) 81—96, II. (177 glav) 70—80, III. (27 glav) 60—69; 471 pitanih bikov po 60—74, 160 pitanih krav 56—72, suha živina (160 glav) 56—72 vinarjev. Teleta: (živa) 76—100, mrtva in brez drobca 88—120 vinarjev za kilogram. ^er je umorila svojega sina; sodišče ji je spremenilo kazen v* 20 letno težko ječo. S — Delavnice državnih železnic sje ustanovijo v Šiški pri Ljubljani.. IjTemci so radi tega sila nevoljni, ker sp hoteli imeti te delavnice, v katerih l?p našlo mnogo ljudi zaslužka, v Celovcu ali || yidu. — kranjski socijalni demokrate postavijo v bodočih deželno-zjborskjb volitvah lastne števne kandidate. Stranka misli prirediti koncem tekočega meseca manifestacije za splošno in jednako volilno pravico v. deželni zbor. " ^ : " ".» Primorsko. — Deželnozborske volitve na Goriškem. Narodno napredna stranka je na svojem shodu v Gorici dne 6. t. m. proglasila te le kandidate: Andrej Gabršček, Alojzij Štrekelj (drž. posl.), Josip Štrekelj in Fran Obljubek, ostale kandidate določi izvrševalni odbor. Na shodu veleposestnikov so bili istega dne proglašeni v sporazumljenju med agrarno in napredno stranko ti le h kandidatje za veleposeetvo: Ignacij Kovač. Fran Obljubek in dr. Alojzij Franko. — Nadjati se je, da pojdejo agrarci in naprednjaki tudi v krfetskih oibčinah in v trgih složno v volilni boj. — Občinske volitve v Pnll so za 2. in 3. razred potrjene, vi. razredu pa razveljavljene. * : — Prijeli so v Vidmu na Italijanskem čevljarja Semoliča, kateri je zakrivil roparski uboj nad voznikom Furlanom. —- Preiskava bo dognala ali je ubil on one tri izvoščke,' Praznika, Mogoroviča in Vidava,. čijih umori so svoj Čas vzbudili v Trstu t '>'■ -f «f i ••»'•» ilt'!^ m i mnogo pozornosti m strahu. — Na Goriškem je proglasila jugoslovanska soc. dem. v splošni kn-riji že kandidate, ki so: Milost Kopač in Vrčon. V splošni kuri ji so tudi učitelji* imenovali svojega kandidata jati l sledečim je Brežice: Trgovina z mešanim blagom: Boecio Josip, Uršič in Lipej. in denarnim zavodom! Kozje s Umetni mlin in žaga: Maček Anton. kranjsko. Tečaj za meščanske učitelje se vrši celo šolsko leto 1908/9. Vodil ga bo ravnatelj Črnivec, poučevali bodo pedagogiko, slovenščino in nemščino prof. dr. Ilešip, zemljepis prof. Orožen, zgodovino prof. Pajlc. — Statistika ljudskega in meščanskega šolstva na Kranjskem. 31. decembra 1906 je bilo 2 meščansk. šol (nemška v Krškem, slovenska v Postojni) in 389 javnih ljudskih šol, med njimi 186 eno-, 103 dvo-, 40 tro-, 38 četvero-, 16 pet- in 2 šestrazred-nici, nadalje 1 sedem- in 3 osemraz-rednice. Vseh razredov je bilo 893. 349 šol je bilo slov., 30 nemških in 10 dvojezičnih. — Zadušil se je s fižolom 31/2 letni fantek Trnovec iz Črnega vrha pri Vrhniki. — Umrl je v Senožečah vpokojeni dacar Hrovatin vsled mrtvouda. Rad ga je pil; imel je tudi to čudno navado, da je škropil grob svoje matere z — vinom. — Trat si je prerezal zadnji petek posestnikov sin Ivan HODigmann iz Rakitne pri Ribnici. Zmešalo se ffft is- — Pomiloščena je Mapja Ro?-mann, ki je bila obsojena na smrt, Trgovina z mešanim blagom in vinom: Frece Martin. Celje: Trgovine z manufakturnim blagom: R. Sfermecki, Karol Vanič. Trgovina s papirjem: Zvezna trgovina. Trgovine ^ špecerijskim blagom: Kolenc Anton, Pečnik Franc. Trgovina z mešanim blagom: Fj-anjo Karlovšek. Trgovina s steklom: Strupi Franc. Trgovina z urami in zlatnino: Salmič Rafael. Trgovifta z žganjem: Diehl Robert. Brivnice: Anderwald Rud., Kapus Ivan. Čevljarski mojster: Kolšek Martin. Fotograf: Pick Viljem. Gostilne: „Skalna klet", „Stadt Graz". Narodni dom", Josip Sevcnikar, Lava pri Celju. Ključavničar: Rebek Ivan. Knjigoveznica: Zvezna knjigoveznica. Krojaški mojstri: Zabukošek Josip, Hočevar Josip. Mesarija: Stelcer Josip. Modistinja: Pick Matilda. Pekarija: Vošnjak Franc. Slikar: Bevc Viktor. Stavbeni podjetnik: Kukovec Vinko. Tiskarna: Zvezna tiskarna. Denarni zavodi: Južnoštajerska hranilnica in celjska Posojilnica v Narodnem domu, Zadružna Zveza v Celju, Lastni dom v Gaberju pri Celju. I. češka zavarovalna družba: Alojzij Terček, zastopnik. Zavarovalna banka: „Slavija", Ivan Likar, zastopnik. Trgovina z mešanim blagom: Šalekar Martin, Gostilna in lesna trgovina: Iršič Konrad. Mozirje: Izdelovatelj soda vode :Miklavc Anton. Trgovina z mešanim blagom: Pevec Rudolf. Hotel Ilirija in urarstvo: Zdravko Vasle. Rušo: Sedlar in tapetnik: Svobodin Povoden. Slovenjgradec: Trgovina z mešanim blagom: Druškovič in Valenčak. Sv. Frančišek (Ksaveri): frgovina z mešanim blagom: Sem Jakob. Šmarje pri Jelšah: Trgovina z mešanim blagom: Štupica Anton, LOschnigg Janez. Denarni zavod: Hranilnica in posojilnica v Šmarji. Gostilna: Habjan Ivan. Sv. Jurij ob juž. žel. Koncesij oni rani izdelovatelj mlinov: Josip Čretnik: Trbovlje: Izdelovatelj harmonik in mizar: Mervar Anton. v Krojač: Pinterič Niko. Vransko: Trgovina z mešanim blagom: Oset Franc. Zdole: Denarni zavodi: Posojilnica v Gornii m 4 „ s Rad j v»ornji Trgovina z mešanim blagom: Ivan Černoga. Ivanjkovci: Zibika, pošta Šmarje: Trgovina z mešanim blagom: Trgovina z mešanim blagom in eo- Petovar Lovro." stilna: Založnik Ivan. Prijave sprejme »Slovensko trg. društvo v Celju". ,. ^ , ... ... ...;... j Mdučitelja Ig. Križmana. ki bode kandidiral, v agrarni stranki. Ako tudi; naprednjaki postavijo še svoje kandidat«' v tej kuri ji, bode vsled te ne-umestne in nepotrebne razcepljenosti naprednih elementov klerikalcem sijajna zmaga zagotovljena. Šolo za analfabete v Polji 80 osnovali italijanski nčitelji. V to šolo zahaja 70 delavcev, od teh jih je 60 hrvatske narodnosti Je li čuda, da se potem delavstvo potujčuje ako se naše raznmništvo za - nje ne briga. Sietovne lestl. ■ - •.......« •■ . - ,\V , — Slovenski pevec. Komorni pereč Naval (Fran Pogačnik) je nedavno pel v KodanjU. Danskemu kraljn seje iJavalovo petje tako priknpilo, da je , .umetnika povabil k sebi ter ga odlikoval z visokim redom. — Največje gledališče na svetu bode narodno gledališče v Buenos Aires y južni Ameriki. To gledališče zidajo le dvajset.let ter bode še .komaj letos gotovo. Po svoji krasoti in velikosti bode prekašalo največja gledališča na svetu, kakor operO v Parizu in Novem Jorku. — Proti »Uvažanju" milijonark ls severoameriških Zedinjenih držav se že oglašajo govorniki v parlamentu v Washingtonu. Nedavno je poslanec Gavin z ostro ironijo šiba! hrepenenje amerikanskih milijonark po plemeni-taških naslovih. Za drag denar si ku-1 pujejo naslove dvomljive vrednosti in : nosijo denar iz dežele. Da se ta razvada omeji, naj, se naloži velike takse na dote, ki se bodo plačevale v fivropo. ,. 'i. • ■ Celjsko pevsko društvo javlja, da odpade jutrišnja pevska vaja; vršila se bode , oziraje .se na občno željo pevcev, V sredo 12, t m. Prosi se, da vsakdo, ki ima do tega še kaj resne: Vdlje, pride točno ob 8; uri zvečer.! Trebalo bi vkratkem nastopiti in je od števila udeležencev-pevcev te pevske vaje—enkrat za vselej odvisno, se-li bodo te še sploh vršile vnaprej ali ne. Odbor. Bralno druitvo na Ljubnem ima svoje redno zborovanje v nedeljo dne 9. svečana po večerni cah v Petrovi gostilni z običajnim vsporedom. n ■«■ » w « * a i iv ■ _ ' 'i' % •>«. Blagoslovi mili Boie Vas, preblage ljubitelje, plemenite obdarovatelje uboine malošolske mladine. Prejmite otroško hvaležnost od priprostega in majhnega, — dal Bog! — pozneje enkrat tudi čistega, rodni zmlji vsikdar trajno zvestega zaroda. ' . >[., ■ i : . : ' i v. ivi ,' Živeli vsi dobrotniki šolske mladine! Živelo doševno plemstvo na zemlji slovenski! Otroški vrtec v Gaberju, dne 6. svečana 1908. Vam vedno hvaležni ndeležniki. —•-:——<—— r*-*—; ; Št 248. ■ i ki je popolnoma izurjen ae sprejme. Pogoji po dogovoru. Nastop mogoč takoj. Ponudbe oziroma naslov npn*~ ništvo »Domovine*. a^t ■'- • • ••"•"... ..'•■■ ..'.„ ■". ■■ ■■:-.■■ ■ .,;•; ■■"k \ K«s T" ■■■"". ir • CELJE, dne 6. svečan* j^jja. za modno trgovino za gospode (krojaško obrt) se takoj sprejme v Celju, gosposka ulica it. 32. . 93 3—1 Službe nad učitelja in učiteljevi Na trirazredni ljudski šoli na Zidanem mostu popolni se definitivno mesto nadučitelja, (H. krajni razred), na šolski podružnici v Lokavcu, spadajoči k šoli v Loki pri Zidanem mostu (n. krajni razred in 200 K lokalne doklade), mesto učitelja: definitivno ali pa provizorično, nadalje se definitivno ali pa provizorično popolni- mesto učitelja na štirirazredni ljudski šoli v Št. Juriju ob Taboru. (Iti. krajni razred in za moško učno *noč 72 K stanarine na leto do uvrstenja šole v višji krajni razred). Prošn jiki imajo pravilno opremljene prošnje uradnim potom vlofcti-do dne 10. sušca 1908 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. 7 •'/ i M .PStfl** T>%« 5"".:' v y ■ s >1 I . ■ , ' v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po Štiri odstotke ! ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: fidrnjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila z& dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se inžnoštajershe hranilnice varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali iužnoštajersho hranilnico. POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 ž neomejeno zavezo ustanovljena, Šteje §edaj nad 4100 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 K vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6V2 milijona kron hranilnih ::: vlog in nad ::: 330.000 kron ::: rezervnega zaklada. ::: iais src POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje SUSffl in praznikov. G90300 Hranilne vloge sprejema od vsasega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 %% :*.: posojilnica plačuje ::: rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 5ya°jo in 5% obrer- StOVanju. 14 62—62 ; Absolventka višje dekliške šole V Ljubljani se proda že,i mMta s nosnim blagom za dane in gospode, galanterijskimi, parfumerijskimi, kirurgiCnimi in dnigiiii predmeti, ustanovljena že leta 1845, Tttfi' rodbinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji. —• Plačati bi biiotakoj 8.000 K, ostanek pa » dogovorjenih obrokih. Trgovino prevzame in vodi tudi lahko dama. Ponudbe naj se pošiljaj« na upravništvo tega lista pod Šifro »Ugodna prilika". Salamo fine ogr8ke gld- r75; iz gnjati zelo priljubljene gld. 1'30, dunajske 86 kr. bolj fine gld. 116 za kilo 4 la Praga 1 gld. brez kosti 120 -IHiOjsP® pleCe brez kosti 95 kr. Miho meso 96 kr. slanina 88 kr. glavina fina 50 kr. za kilo. kranjske klobase, vel., ena 20 kr. e|S1.ni(|ra brinjevee, gld. 1'20 ^liviivna liter pošilja s poštnim "povzetjem od 5 kil naprej. 8 5—1 Janko Ev. Sire v Kranju. Ustanovljena leta 1885. Mnogo priznanj, o do-poelaaem blaga. — K u pujem pa ve dno brinjevo olje. na gfavni cesti v trgu Vojniku pri Celju je naprodaj. Pripravna je za vsakega rokodelca in kmeta pa tali za privatne rodbine. Zraven je tndi ved oralov zemlje in se proda vse ali posamezno. Več pove lastnik Vinko Gajiek v Celju, »I Savodna 22 (GriC sv. Jožefa). 2—1 lahob Fritz etrflni in vojaški krojač t Celju, kovaška ulica št. 3 se priporoča slavnem* občinstvo v izdelovanje vsakovrstnih oblek, več letna praksa v tej atroki jamči za povoljno izvršitev. '' • :V. V ■ . < ' r, c Rt kot začetnica: Prijazne ponudbe se prosi pod HSlovenka 177'poštnoležeče Ljubljana.: v.88 3—1 i; Zanesljivi in delavni »te se sprejmejo takoj. — Vpraša se v trgovini A. Kolenc, Graška cesta. * 87 3—2 92 2-1 Polzela priporoča svojo veliko zalogo popolnoma izgotovljenih oken, v velikosti do 1-50, 1-60, 1-70, 1*80, 1*90 in 2 ID po konkurenčnih cenah. Vrata istotako lzgotovljena v velikost od 2, 2-20, 2-80, 2-40 V zalogi je izgo-tovljeno pohištvo f Zajamčeno solidna in točna postrežba. Načrte za okaa In vrata pošiljam na ogled. .*. Sprejmem Več spretnih vsake vrste, sprejme v popravilo lu. Rebeh, ključavničar, Celje Preskrbi tudi preizkušenje pri meroizkusnem uradu. .... ; - - ■ ' ' I Filip Neusteinove sladke čistilne krogljice K^Si" Te krogljic« nimajo v sebi nobene škodljive tvarine in so v vsakem oziru boljše k* vsi enaki preparati. Z največjim uspehom se rabijo pri boleznih v trebuha, Čistijo kri, niso nobeno zdiavilo, pa boljše in čisto neškodljive, da se lahko rabijo pri 15 7-2 v črevesih, gotovem virn največ bolezni. Ker so sladke, jih imaje radi zlasti Skatlja s 15 krogljicami stane 00 vinarjev; zavitek z 8 škatljami, g 120 otroci. . , _______________.___, _ 120 krogljicami Rtane samo 2 K; kdor požlje znesek 2"45 K naprej dobi še povrhu zastonj - zavitek z 8 škaljami. Cvflrilnl ponarejanjem svarimo! Zahtevajte Filip Neusteinove OldlllUi čistilne krogljice, ki so samo tedaj prave, ako nosi vsaka škatlja in navodilo našo protokolirano varstveno znamko v črno-rdečem tisku „Heil Leopold" in podpis Filip Neustein, lekarna. Naši po trgovskem sodišču zavarovani zavitki morajo nositi našo tvrdko. Filip JfeujtefooVa lekarna „K jVetemn £eopoldu" Dunaj I. Plankengasse 6. Zaloga v Celju: Lekarna Rauscher. sv?. nvjV.V «y> Hv> *.=> «yj '. •(•.•> f!> *-*> •<•••) (.i ~ ti a svsR^VS ; m * « • ako Vam zaostaja kri,' < Vas ozdravi P.>Ziervas, Kalk pri Kdlnu št 265. Gospa G. v M. pišeš t „ Vaše sredstvo je naglo, pomagalo". Prosi se, da priložite znamko za odgovof: ' 3 6-4 i" % fr* m, v* m <&;)) «•*•>>. h? )TnTnToTn*nTnTnToTnTf>TftTnffif i P \ ■ -.i.,'-- • ~ t* ■ f Suhe gobe, brusnice, maline, želod, jabolke, hruške, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi trgovec v Celju Narodni dom in graška cesta. i.u.M.M.M.u.u.M.u.u.1 -I e:?!* Prednosti 99 6 17 8-6 ; • M »Santa Elena" 3ama!ca ruma: fin okus, nežen aroma, izvrstna kakovost. Edina slovenska M •t v Borovljah na Koroškem. NajboljSa delavnioa za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih oevi za kroglje in drobni svinec, ;a nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cfenahl Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in oeno puško, naj zahteva najnovejši slovanski cenik, kateri se brezplačno doopošlje. 9-5 Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej. 1 —5 TRST-NEW-JORK je najpripravnejia, najcenejša in najboljša pot iz LJUBLJANE v Severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedovanja ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov mej potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik Andrej Odlaoek, Ljubljana SlonSekov« uliti it. 2S. ptl>g certvs Sna luumgi- Odhodi parnjkov iz Trsta s Slavonija, 12. febr. 1908. Pannonia, sreda 26. feb. Carpashia, 6. marca 1908; iz Liverpola: Lnsltanlja, (največji in najlepši parnik sveta) 7./3., 4./4., 25./4. in 16./5. 1908 Manretania22./2., 21./3. 11./4., 2.15. In 23./6. 1908. m 10 a * i in [j prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart * ■ ■; o:S$M et »sfij eja6tt> m in lf# 3mi priporoCa _ . f kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. " cepice sVincniHi Ifamen^i peresa tablice radirlte črnilo v vseh velikostih Črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platnb, gradi, ali p« usnje vezane. po raznih cenah. JiajVcčja zaloga Vseh tisHoVin za obSin-ske urade krajne - - šolske svete, učiteljstvo, župnijske urad«, okrajne zastope, nžitninske zastopa, hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje ■ in privatnike. ■ Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah. papirnate VrecY ?tt _ peCatniki, vig-nete, (Siegelmar-ken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Časa. umetne, pokrajinske in s cvetlicami ' odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostih. JflJ za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplaCno na razpolago. —•------ Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. T Prizmi lito bla««. e Silita ii ttfii usstrelta «esvedicijo pomikov v vse kraje % najboljšimi in najhitrejšimi parniki na sveta, čez Basel, Pariz, Havre * Now-York. Prevoz po morju samo J do T dni. — Vsa nadajjna pqjas»ila.Jta-kor tudi slike notranjosti parnikov, dajemo I Ji ——— ~ " ""_ takoj, in,brezplačno, l 19 44-6 — Pišite samo na: Amerikan. transportno društvo [Frank Zoffi , Kew-Yort.) 4.Solothirnerstralse, Basel, Strica. Kupujte narodni kolek! ■Š i, trgovina 8 špecerijskim blagom, barvami, deželnimi pridelki in vinom. " - *; ■ "J r~ '' '"'.✓'"'✓V'-.«..—..-^.-»v-v. Priporočam svojo dobro založeno zalogo k božiča vse vrste južnega sadja ln tprdin, posterv v olju, slanikov, msov in polenovke, direktno importi-ranega najfinejšega ruskega in kitajskega čaja, Jamaica ruma, konjaka, vseh CoDStantinquelle, vrst in velikosti. i> s;f8 v. ne I lil in cajgaste v ti hiši na debelo in drobno. i. STERMECKI, CELJE ne more nihče zahtevati ampak proda- jajo se pa veliko pod lastno ceno vsaki i v mesecu. ===== ' i ^ " ' V zavitke po 5. no za trgovce, prvi feden Po pošti proti K), 20 R. Posebno 1 U % 47-6 . , j::- ft* ' * jevi šivalni stroji za vse mogoče namene ne Te za obrtne, temveč tudi za vsa dru žinska šiviljna dela se dobijo le pri nas. XXXXXXXXX50000000000000000000<^ SINGER Co. akc CELJE, Kolodvorska ni. 8. Nafte t|govine pO* znate vse po tej sliki. xxxxxxxxxxxx»oooo< i. i.-' k.' I/U liU 1"UUV!U1IJ& 01IU1U1U OUVJGI, Podružnice v vseh večjih mestih. rt. .Hi.t. n.,. BT - ^ m--j j■-- - * L- yl - - - - - J- 24 24—15 v obliki dobiva iki plakata Zvezni traovini v Galiu a se v IV* ^ 1 Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek še pošlje po nakaznici ali v znamkah. Javo«) ,$ouuil<< —V' SasaSBSasasasasasa i.. J- - - -- •• sH5H5S5H5HsasaEasasasBSHsa5ssa. sasasHsasasHsa-B prave ruske, s znamko „ZVEZDA Bi ■ PROVODNIK" priporoča tw H ■ .............. i . ; . .. .... . i _ HSE5ESES^ESESHSSSS5H5E5ESSSHSHSSSE5ESHSESaSESESESa5E5HSaS^HSESSSES5SESHSa5HSESaSSSaSHSaSESSSHSE5ES: _- _ ran dom - V/. 4 54 6 Velika trgovina manufaKturncga blaga.:: Zaloga modnega in črnega suKna9 sVile in perila. v / ' • Velika izter najnovejšega blaga za ženine in neVerfe. Specijaliteta »Olijsfco platno". Najnižje cene. ■ "V *■•■( ( i1-. I rsrm H.V um......................................... •! in ,.f.v- ti t - .»f >, - -.i-i.l ! .<*'.• » ^ , «t.