1' * *km
jjjp ^
(,#>
FF8ti1 rif
Radost in mir božične noči naj napolnjujeta vse vaše dni. V povem letu 2005 zdravje, mir, ljubezen, sreča vsa, pri vas naj bo doma.
Župan Radoslav Simonič Občinski svet
S ' PSSb
Foto: Tatjana Mohorko
i V			"pi '	j
	Ufi	EaP' ■?}	
Božična zvezda
l^Tjeno latinsko ime je EUPHORBIA 1 ll PULCHERRIMA, v tujini jo imenujejo večinoma POINSETTIA, pod katerim jo boste našli v katalogih vseh semenskih hiš in vseh, ki se ukvarjajo z vzgojo in razmnoževanjem rastlin prav po celem svetu. Neverjetno je, kako se je ta rastlina bliskovito razširila po vsem svetu kot simbol praznikov miru in božičnega veselja. Čeprav so žlahtnitelji širom po svetu uspeli vzgojiti rastline, ki imajo o vršne liste obarvane v mnogih barvah, od bele, do kremaste, pa lososovo oranžne, tudi skoraj rumene, oranžne, so rdeče še vedno najbolj tipične spremljevalke božičnega časa.
In od kod njihova priljubljenost? Najprej so ena izmed redkih rastlin, ki nam v puste zimske čase, polne sivine in rjavih barv, samo če imamo srečo tudi snežno bele barve, prinaša žareče rdeče barve, ki so znamenje veselja ob prihodu božičnega časa. Zakaj se obarvajo ravno v tem času? So namreč rastline kratkega dne. Ko se dan skrajša na manj kot 10 ur, se pričnejo zgornji listi barvati. Ker je ravno tik pred božičem (21.december) najkrajši dan v letu, so te rastline takrat ravno najlepše obarvane.
Začnimo od začetka, od kod izvirajo te spremljevalke božičnih praznikov?
Njihova domovina je Mehika in ostala srednja južna Amerika. Če verjamete ali ne, jo tam obravnavajo kot plevel, saj raste povsod, tudi na smetiščih. Seveda so tako veliki in škrlatno obarvani o vršni listi plod večletnega dela žlah-tniteljev, v domovini so to zeleni grmi, ki zrastejo do 3m visoko.
Naj vam, preden nadaljujemo o zgodovini božične zvezde, povem še eno zelo prijetno legendo o tej rastlini. Ker rastlina izvira iz Mehike, izvira od tam tudi ta legenda. Nekoč je živela zelo revna deklica z imenom Pepita. Najbolj od vsega si je za božič želela, da bi lahko otročičku v jaslicah podarila nekaj zares lepega. Ker pa je bila iz revne družine, ni imela prav ničesar. Ko je tako zvečer praznih rok šla k polnočnicam, je bila zelo žalostna. Spremljal jo je njen bratranec Pedro, ki je videl, kako močno žalostna je deklica. Ker jo je hotel potolažiti, ji je rekel: »Pepita, dobro veš, da si detece v jaslicah ne želi bogastva v denarju in zlatu. Najbolj si želi, da bi se imeli ljudje med seboj radi, da bi na svetu vladal mir. Detece vidi v tvojo dušo in ve, da ga imaš rada, da si dobra in prijazna z vsemi ljudmi, da mu želiš nekaj podariti, torej bo že ta skromni dar za njega najlepše, kar mu lahko podariš. Natrgaj mu divje cvetlice, ki rastejo ob cesti, prav gotovo bodo v njegovih očeh najlepše rože.« In Pepita je nabrala šopek iz grmovja ob cesti ter ga v cerkvi položila detetu k jaslicam. In zgodil se je čudež. Navaden plevel se je razcvetel v najlepše rdeče cvetje in resnično olepšal božične praznike vsem, ki so bili v cerkvi. Tako so te rastline poimenovali Cvetlice svete božične noči. Pri nas jih po obliki, ki jo tvorijo o vršni listi, imenujemo BOŽIČNE ZVEZDE.
Te prelepe rastline so gojili že Azteki, ki so iz njenih rdečih o vršnih listov delali barvo za oblačila, iz soka mlečka pa zdravilo proti vročici. Njeno uporabo - kot simbol božiča - pa je pravzaprav zakrivil frančiškanski misijonar že v 17. stoletju, ko je rdečo barvo divjega cvetja izkoristil za krasitev božične povorke, ki jo je prirejal vsako leto.
Iz Mehike je to rastlino v ZDA leta 1820 prinesel prvi ameriški ambasador v Mehiki JOEL ROBERTS POINSETT, ki jo je najprej prenesel v Južno Carolino, od koder se je hitro razširila po celi državi, od tam pa so nam jo kar hitro, tako kot mnogokaj drugega, kot simbol božičnih praznikov znali prodati tudi v Evropo. Po nekaterih podatkih se jih proda toliko, kot se proda vseh ostalih lončnic skupaj.
Prav gotovo vas mnogo misli tako kot jaz, da je vsaj ena rastlina v stanovanju v času božičnih praznikov enako nujna, kot postavljanje in krašenje božičnega drevesca 24. decembra. Čar božičnih zvezd pa je, da jih lahko imamo in občudujemo že cel adventni čas.
Najbolj popularne in razširjene so še vedno rdeče cvetoče. No, naj pri tem še nekaj povem o tem cvetenju. Kar mi občudujemo in nam pravzaprav krasi domove z rdečo barvo, namreč niso cvetovi. To so samo rdeče oz. v današnjem času tudi drugače obarvani navadni listi, ki obdajajo cvetove. Te liste bi lahko s strokovnim imenom imenovali tudi BRAKTEJE, s slovenskim imenom jih imenujemo o vršne liste. To je spet eden izmed mnogih čudežev narave, s katerimi so se rastline prilagodile in postale kar najbolj uspešne v razmnoževalnem ciklusu. Ker so cvetovi zelo majhni in neugledni, bele oz. rumenkaste barve, z njimi seveda v bujnem toplem podnebju Mehike, kjer je polno prekrasnega cvetja, niso mogle tekmovati v boju za pozornost žuželk. Te pa so vsem cvetočim rastlinam nujno potrebne za oprašitev, le tako lahko nastane seme, s katerim se rastline v naravi razmnožujejo. Zato so se odločile: seveda to ni povsem tako, ampak je trajalo vrsto let, v to so vključeni mnogi naravni procesi, da bodo žuželke privabile z lepo obarvanimi listi. Ker so bile pri razmnoževanju seveda najbolj uspešne tiste rastline, ki so imele liste blizu cvetov kar najlepše obarvane, so sčasoma v naravi ostale samo te.
Kje jih bomo doma postavili, je seveda močno odvisno tudi od tega, kje nam bodo v največji okras. Poskusite najti dovolj svetla mesta, nikakor pa ne smejo biti v bližini svetil,
izvora toplote: peči, radiatorjev, štedilnika, hladilnika, ventilatorjev oz tam, kjer piha vroč ali mrzel zrak. Mislim, da ni potrebno omenjati, da ne smejo biti v mrzlih hodnikih vežah ali ob vhodnih vratih. Tudi na televizorje, radijske aparate, ob računalnike, na mikrovalovne pečice ne sodijo, tam bodo hitro pričele izgubljati listje. Tudi neposredno pripekanje sončnih žarkov jih lahko uniči. Najbolje uspevajo pri temperaturah okoli 20°C, če so temperature podnevi ne presežejo 22°C, ponoči pa ne padejo pod 18°C, bodo brakteje ostale najdalj časa lepo obarvane. Njihov čas skrajša tudi naše gledanje televizije dolgo v noč, saj jim podaljšamo dan, ravno tako katera koli svetloba dolgo v noč. Takrat namreč smatrajo, da se dan daljša in pohitijo s cvetenjem. Pri nizkih temperaturah pod 15°C pa lahko pričnejo odmetavati spodnje liste.
Mnogi rastline po koncu praznikov odvržejo, saj dobimo vsako leto ne predrage nove. Zakaj pa ne bi poskusili rastlin ohraniti še za naslednjo sezono? Po cvetenju večina listov odpade, kar prestraši mnoge ljubitelje cvetja. Dokler ostanejo stebla zelena, so rastline še žive in je to njihov naravni način rasti. Takrat rastline porežemo, zmanjšamo jih lahko za dve tretjini. Ko pričnejo poganjati nove poganjke, jih pričnemo tedensko dognojevati z tekočimi gnojili za zelene rastline. Ko zunanje temperature ne padajo več pod 13°C, rastline presadimo v nekoliko večji lonček (ne sme biti prevelik) in jih postavimo v senčni kot vrta. Redno jih zalivamo in dognojujemo celo poletje. Če postanejo poganjki predolgi, potem jih lahko režemo do septembra.
V jeseni moramo najprej paziti, da jih damo pravi čas na toplo. Ko pričnejo nočne temperature padati pod 15°C, jih prestavimo noter. Najpomembneje pa je, da rastlinam od oktobra zagotovimo POPOLNO temo 14 ur, da bodo najlepše ravno v času praznikov. Tema mora biti popolna, že zunanja cestna razsvetljava, televizija, računalnik ... jo motijo. Torej ali pokrivati s škatlami ali pa najti popolnoma temen prostor, luči pa po potrebi tudi ugašati, da se rastline ne bodo obarvale prehitro. V letošnji deževni in oblačni jeseni je bilo potrebno ravno to. Potrebujejo namreč vsaj 6 ur prave svetlobe.
Se nekaj. Božične zvezde so tudi lepo darilo, saj jih nikoli nimamo preveč, in popestrijo nam praznike. Čeprav iz ran priteče bel mleček, se ne ustrašite, ni strupen, tako da niso nevarne za otroke, saj so ta mleček nekoč celo uporabljali tudi za zdravilo. V ZDA so jih natančno in dolgo testirali. Ugotovili so, da bi moral otrok, težak 22 kg, pojesti več kot 500 - 600 listov, pa še ne bi bilo zanj prav nobene nevarnosti. Kljub temu pa božična zvezda prav gotovo ni namenjena prehrani.
Pa še zadnja zanimivost: V ZDA je tako priljubljena, da ima celo svoj dan: 12 december je namreč nacionalni dan božičnih zvezd v ZDA. Na ta dan si podarjajo božične zvezde kot znak ljubezni, prijateljstva, spoštovanja...
Miša PUŠENJAK
Zupanov uvodnik
»Vsi ljudje hitijo, da ...«
Župan R. Simonič v družbi s prvim častnim občanom. Foto: Studio 2M
... postorijo še čim več in izpolnijo še kaj nedokončanih stvari tega leta. Katere pa so nedokončane stvari? Zelo različne so! Različne od človeka do človeka, od društva do društva, od podjetja do podjetja, od lokalne skupnosti do lokalne skupnosti, od države do ... Seznam primerjav bi lahko bil daljši kot ta številka Hajdin-čana.
Zal so to velikokrat le naše lepe in pobožne želje, ki se nam ne bodo nikoli uresničile. Velikokrat jih prekine kaj naključnega -nam neznanega, popolnoma neplaniranega in nepredvidenega. Naravne in prometne nesreče, bolezni vseh sort, pomanjkanje služb, denarja ... vse to velikokrat prepreči ali spremeni naše plane in smeri življenja. Pa vendarle se z našimi izpolnjenimi plani ali brez njih, z nami ali brez nas »svet vrti dalje«. In tako se bo odvrtel tudi v letu 2005, 2006 ...
Le še nekaj dni in za nami bo ostalo vse dobro in vse slabo tega leta - leta 2004.
Za dogajanja v naši občini bi lahko podal splošno oceno prav dobro, čeprav bi si nekatera področja zaslužila manj, nekatera več. Biti vedno 100% uspešen je iluzija, je teorija, v katero noben praktik ne verjame. Naredili smo veliko, lahko bi še več. Podjetniška pa tudi politična sposobnost združuje teorijo in prakso. Včasih nam zmanjka modrosti, drugič moči, tretjič volje ...
V letu, ki se počasi pa vendarle vztrajno izteka, smo v naši občini opravili nekaj pomembnih dolgoročnih in tudi za vsakdanje potrebe pomembnih premikov. V začetku leta smo sprejeli proračun za leto 2004 in 2005. Temu sta sledili še dve spremembi odloka (rebalans), na obzorju pa je že 3. sprememba (rebalansa), ki bo predvidoma v I. trimesečju 2005.
Skozi celo leto smo vodili aktivnosti okrog izgradnje PSC Hajdina. Sredi leta smo uspešno zaključili javni razpis in dobili investitorja. Gradnja centra napreduje, nerešena vprašanja pa sproti rešujemo na koordinacijah in na sejah OS. Skozi celo leto smo vodili aktivnosti pri izgradnji AC Slivnica - Draženci in HC Slovenska Bistrica - Ormož na območju občine Hajdina. Aktivnosti na področju izgradnje manjkajoče komunalne infrastrukture, konzorcija za izgradnjo kanalizacije, šolstva, zdravstva, kulture, športa, naravnih in drugih nesreč, varstva okolja in drugega so stalnica našega dela.
Nenazadnje smo 1. maja postali člani velike evropske družine. Imeli smo državnozborske volitve in dobili novo vlado. Občina Hajdina je vključena v prvo evropsko »mikroregijo HALINPOL« v Sloveniji.
V novembru smo slavili 6. občinski praznik in dobili 1. častnega občana g. Viktorja Gojkoviča iz Sp. Hajdine. Na tradicionalni prireditvi »Iz mošta vino - pridi na Hajdino« smo na občinsko-farni prireditvi dobili 9. kletarja letnikov g. Stanka Vegana iz Turnišč in sklenili 1. krog imenovanj.
Za nami je javna razprava ob enomesečni javni razgrnitvi Državnega lokacijskega načrta AC Slivnica - Draženci. Z veliko predlogi smo uspeli že v januarskih smernicah, vendar se bojim, da po obrazložitvi stroke zaradi višine in varovanja podtalnice ne bomo uspeli z izgradnjo podvoza pod železniško progo na Zg. Hajdini. Na obrazložitev stroke se je pozitivno odzvala tudi Civilna iniciativa za čim hitrejšo izgradnjo AC in prisotni poslanci v DZ (volilni okraji ob trasi AC Slivnica - Draženci - Gruškovje - mejni prehod).
Projektant za izgradnjo tki. obkanalske ceste pričakuje zadnje projektantske pogoje s strani DEM - Maribor.
Veliko bi še lahko pisali o minulih dogodkih. Različna dela na različnih področjih z različnimi stopnjami zahtevnosti dajo vedeti vsakomur izmed nas, daje lokalna samouprava živo področje, ki nenehno posega v naš vsakdan.
Živimo v času adventa, v pričakovanju božiča in novega leta. V občinski upravi in občinskem svetu pa moramo reči še nekaj zaključnih besed za leto 2004.
Nalijmo si novega vina, novih misli in novih želja. Mogoče smo enkrat letos to že storili ob državnozborskih volitvah. Nekateri zadovoljni, nekateri razočarani. Vsi skupaj pa smo dobili novo vlado, novega predsednika vlade, nove ministre ... Želim jim, da našo državo peljejo umno, brez velikih stresov za državljane in z razumom, potrebnim za današnji in jutrišnji čas (zelo tiho imam v mislih in pričakovanjih našo lokalno skupnost - občino Hajdina).
Če smo verjeli in upali že do sedaj, če smo do sedaj delali skupaj in veliko tega uspešno storili, bomo to pot nadaljevali tudi v NOVO LETO 2005.
Brez zdravja, sreče, veselja in mogoče tudi kakšnega malega čudeža v naslednjem letu ne bo šlo. Te misli nas naj vodijo skozi božični čas in skozi prihajajoče leto 2005.
Župan občine Hajdina Radoslav Simonič
HAJDINČAN je glasilo Občinskega sveta občine Hajdina. Urednica: Tatjana Mohorko. Uredništvo: Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Jožica Lešnik, Valerija Šamprl in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tercia tisk. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek.
Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko (Jaslice v cerkvi sv. Martina na Hajdini)
december 2004
HAJDINČAN
UVODNE BESEDE
V čarobnih dneh z mislimi že v novem letu ...
Ko pride december, takrat smo spet polni načrtov, pričakovanj, postorili bi radi še to in ono, preden se poslovimo od starega leta. A dnevi minevajo kot bi trenil, že je sredina decembra. Potem doživljamo čarobni božični čas in že je tu Silvestrovo. Časa nam kar zmanjka, a si obljubimo, da bomo pač kaj preložili v novo leto.
December je tak mesec, ko bi radi osrečili mnoge ljudi, nam še posebej drage, jim podarili kaj lepega, samo nekaj malega, kar jim bo ostalo v spomin. V prazničnih decembrskih dneh si radi poiščemo tudi dobre in vesele družbe, radi smo v krogu tistih ljudi, ki nam kaj pomenijo ali pa smo z njimi preživeli kaj lepega v letu, ki počasi jemlje slovo. Radi tudi ugotavljamo, kako uspešni, prodorni in delavni smo bili vseh dvanajst mesecev, ob tem pa delamo obračune in že načrte za novih dvanajst. A najlepši praznični čas v letu je najbolje izkoristiti za svojo dušo in srce, se predati čemu lepemu in storiti kaj dobrega zase ali za koga drugega.
Z dobrim namenom smo se tudi v uredništvu Hajdinčana odločili, da vas na domu obiščemo še z eno - letos že četrto številko občinskega glasila, v njej pa vam postrežemo z obilico dogodkov, ki so se zgodili v dobrem mesecu in pol. V ospredju je bil občinski praznik - Martinovali smo spet na Hajdini, bili v družbi muzikantov in pevcev, spremljali številna športna tekmovanja, ob tem pa se veselili z novim hajdinskim kletarjem Stanko Veganom, dobitniki najvišjih občinskih priznanj in prvim častnim občanom Viktorjem Gojkovičem. Tudi po živahnih prazničnih dneh dogodkov v občini ni manjkalo in skoraj povsod smo bili zraven; o tem in še o marsičem vam v Hajdinčanu pišemo v praznično obarvani številki, v kateri ne spreglejte tudi županovih želja in misli ob novem letu, pa še kake zanimivosti, ki bo morda sama opozorila nase.
Za letos smo zaključili! Uspešno, bi dejala, saj smo se vsi po vrsti trudili, da bi vam bil Hajdin-čan v prijetno branje, predvsem pa v ponos kot tiskano ogledalo občine. A oceno prepuščamo Vam, drage bralke in bralci, drage občanke in občani. Z novim elanom in svežimi idejami pa se v Hajdinčanu srečamo spet prihodnje leto - spomladi. Do takrat pa si naredite čim lepše, vesele in nepozabne praznike in naj vas osreči kaj zares posebnega.
Naj Vam novo leto prinese sreče, ljubezni in zdravja. Pa vesel božič in čarobnih 12 mesecev v letu 2005 Vam želim ...
Tatjana Mohorko
Z zasedanja Občinskega sveta
1 Tmesecu decembru se je Občin-V ski svet sestal na 15. redni seji, ki je bila 06. decembra 2004, ob 17. uri, v prostorih občine Hajdina.
Na seji so bili sprejeti:
ODLOK o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Hajdina
PREDLOG Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu v občini Hajdina
SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2005, ki znaša 1,03 SIT.
SKLEP o vrednosti točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina, ki znaša 570 SIT v letu 2005.
SKLEP o višini najemnine na pokopali-
šču Hajdina
SKLEP o podaljšanju najemne pogodbe Trgonetu d.o.o., se podaljša do 31.12.2005
SKLEP o zmanjšanju najemnine Market Nika, ki znaša 50.072,00 SIT na mesec SKLEP o nakupu zemljišča za ŠD Skorba
Občinski svet se je seznanil s: Predpogodbo za nakup idealnega deleža zemljišča - PSC
Dopolnitvijo programa prodaje občinskega stvarnega premoženja Informacijo o poteku postopkov za izgradnjo AC - Slivnica - Draženci Informacijo o projektu izgradnje zabaviščnega parka Megalaxia
Občinska uprava
Z IZOBRAZBO DO LEPŠE PRIHODNOSTI !
Vljudno vas obveščamo, da ponovno vpisujemo v
OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE, (zadnjič v osemletko!)
TEČAJE RAČUNALNIŠTVA, (Word, Excel....) USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODJE,
(računovodsko knjigovodska dela - 250 ur in priprava na izpit na GZ - 40 ur) TEČAJE ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE. USPOSABLJANJE ZA VARNO IN ZDRAVO DELO!
Z novimi tečaji bomo začeli v začetku leta 2005.
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
Za vse, ki nimate končane osnovne šole, je sedaj
ZADNJA PRILOŽNOST.
da jo končate še po starem programu osemletke.
Šolanie ie brezplačno! Program ie prilagojen odraslim!
Vpisujemo v 8. razred. Pouk bo trajal 5 mesecev v popoldanskem času od februarja do julija leta 2005.
Uspešno končana osnovna šola predstavlja prvo,
zelo pomembno stopničko na poti do poklica.
Jeseni leta 2005 bomo vpisovali samo v devetletko!
Obveščamo vas, da je DOKONČANA OSNOVNA ŠOLA temeljni pogoj za PRIDOBITEV KMETIJSKIH SUBVENCIJ iz STRUKTURNIH SKLADOV EU (EKUJS) (http://www.gov.si/euskladi/skladi/strukt_ekujs_3.html)
Prijavite se lahko osebno na Ljudski univerzi Ptuj,
Mestni trg 2, po pošti ali po telefonu (02) 749 21 50.
HAJDINČAN
december 2004
6.OBČINSKI PRAZNIK IN 9. PRIREDITEV »IZ MOŠTA VINO - PRIDI NA HAJDINO«
Praznovanje z vinom, ko zaigrata duša in srce
PRIREDITVE OB 6. OBČINSKEM PRAZNIKU SO SE ZAČELE ŽE NEKAJ TEDNOV PRED OSREDNJO SLOVESNOSTJO - CELA VRSTA ŠPORTNIH, KULTURNIH IN DRUŽABNIH DOGODKOV - NA HAJDINI LETOS »ŠTAJERSKA FRAJTONARICA« IN RADIJSKA DELAVNICA ZNANCEV RADIA MARIBOR - NOVI KLETAR IZ MESTNE ČETRTI TURIŠČE STANKO VEGAN - OSREDNJA PRIREDITEV, ZDRUŽENA Z ŽE TRADICIONALNO MARTINOVO PRIREDITVIJO V CERKVI SV. MARTINA NA HAJDINI - NA SLAVJU TUDI LETOS ŠTEVILNI GOSTJE, MED NJIMI TRIJE POSLANCI DRŽAVNEGA ZBORA S PTUJSKEGA -NA MARTINOVO NEDELJO SLOVESNO OB BLAGOSLOVU NOVIH ORGEL IN ZAKLJUČEK PRAZNOVANJA V CERKVI SV. MARTINA
/^V srednji praznični dan je bil v soboto, 13. novembra. Začelo V/se je že zgodaj dopoldan; najprej na Hajdini s prinašanjem belega in rdečega mošta ter z vpisom v vinsko krstno knjigo, na Turnišču, v mestni četrti MO Ptuj, pa so v tistem času na pot že pospremili novega hajdinskega kletarja Stanka Vegana. V gasilsko-vaški dvorani na Turnišču so kletarju pripravili prijeten
Stanko Vegan je pred odhodom iz Turnišč nazdravil tudi s svojim županom MO Ptuj.
S sodčkom in dobro voljo so Turniščani na pot pospremili svojega kletarja. Foto: TM
kulturni program, v katerem pa ni manjkalo pristne domače ljudske pesmi in harmonike, za smeh in dobro voljo pa so poskrbeli še člani gledališke skupine KD Videm. Na pot so novega hajdinskega kletarja z besedami pospremili tudi župan MO Ptuj dr. Stefan Čelan, podžupan občine Hajdina Martin Turk in predsednik MČ Turnišče Franc Štrucl.
V družbi vseh osmih kletarjev, sorodnikov, prijateljev in Turniščanov pa se je Stanko Vegan s konjsko vprego odpravil proti Hajdini, kjer ga je pred cerkvijo sv. Martina že čakal svečani sprejem župana in farnega župnika, pa tudi lanskega kletarja.
Slovesnost se je po tradiciji nadaljevala v cerkvi, kjer so blagoslovili in krstili letošnji mošt, zaprisegel je deveti hajdinski kletar in iz rok lanskega kletarja Franca Širovnika iz Kungote prejel posebno lento. Z zdravico in napitnico Oče nebeški, ki jo je letos na Hajdini zapel Dušan VVinkler, pa se je slavje potem preselilo še v velik prireditveni šotor.
V spomin na prijeten dogodek je Stanko Vegan dobil tudi dragocen spominek mestne občine in sliko svojih krajanov. Ob tem dogodku pa dejal: »Zelo sem počaščen in v veliko veselje mi je, da lahko predstavljam svoj kraj na tako pomembni prireditvi v fari sv. Martina. Zame je to velika čast, ki jo želim deliti z mojimi domačimi, krajani in prijatelji. S ponosom bom nosil Martinovo lento, današnji dogodek pa bo imel posebno mesto v mojem življenju. Obljubim, da bom kot deveti hajdinski kletar dobro skrbel za Martinovo klet in bdel nad žlahtno vinsko kapljico.«
december 2004
HAJDINČAN
V cerkvi sv. Martina so na Martinovi prireditvi nastopili tudi najmlajši - učenci OS Breg.
Župan Radoslav Simonič je bil navzoč ob zaobljubi bodočega kletarja, ki je »moral« obljubiti marsikaj za v prihodnje.
Bodoči kletar na častnem Martinovem stolu, ob njem pa hajdinski kletarji.
Najprej so mošt krstili, glavno vlogo je imel vitez vina p. Mirko Pihler ...
... potem pa je mošt še blagoslovil domači hajdinski župnik Marijan Fesel.
HAJDINČAN
december 2004
Tudi pod šotorom ni manjkalo dobro razpoloženih obiskovalcev, številnih gostov in pestrega programa. Med pomembnimi gosti so bili poslanci DZ Miroslav Luci,
Franc Pukšič in Branko Marinič, župan MO Ptuj dr. Stefan Čelan, župani sosednjih in prijateljskih občin, mnogi poslovni partnerji občine, predstavniki najrazličnej-
ših institucij, zavodov in domači veljaki, ki so na osrednjo slovesnost prejeli posebno povabilo.
Mladi iz Turnišč so z veseljem sodelovali pri tako pomembnem dohodku za svoj kraj, ki se zdaj ponaša še s kletarjem.
Kletar Stanko Vegan, ko je že imel lento okrog ramena,
potem pa je bila še njegova naloga, da udari pipico na V cerkvi sv. Martina so zapeli tisto znano Oče nebeški in sodček in nalije prve kozarce mladega vina.	nazdravili novemu kletarju letnika 2004.
december 2004
HA1DINČAN
Župan R. Simonič in predsednica komisije za ocenjevanje najlepših domov A. Drevenšek sta podelila bronaste, srebrne in zlate vrtnice ter priznanja za urejenost poslovnega objekta in vaške skupnosti.
ŽUPAN SIMONIČ -SLAVNOSTNI GOVORNIK
ZA delovanju občine Hajdina v zadnjem
W obdobju, od lanskega pa do letošnjega občinskega praznika, o že opravljenih nalogah, pa o tistih, ki jih ima občina zdaj med načrti, pa nasploh o dogajanju po vseh koncih občine - je v slavnostnem nagovoru veliko povedal župan Radoslav Simonič.
Zupanovemu nagovoru je sledila še svečana podelitev in razglasitev letos najbolje urejenih domov, poslovnega objekta in vaške skupnosti, podeljenih je bilo lepo število naj višjih občinskih priznanj in plaket, prvič v sedanji zgodovini občine pa so na Hajdini proglasili še častnega občana in letos je ta čast pripadla vsestranskemu umetniku iz Sp. Hajdine Viktorju Gojkoviču.
DOBITNIKI NAJVIŠJIH OBČINSKIH PRIZNANJ V LETU 2004
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO HAJDOŠE
T)GD Hajdoše v letošnjem letu slavi 50-
1 letnico aktivnega delovanja. Začetki segajo v leto 1954, ko so se napredni možje zbrali na prvem občnem zboru in imenovali prvega predsednika in poveljnika društva. Društvo je v Hajdošah hitro pognalo močne korenine, si v naslednjih letih zgradilo svoj gasilski dom in nabavilo najmočnejšo protipožarno opremo. Ustanovni in drugi člani, ki so z leti dopolnjevali gasilske vrste, pa so kaj hitro spoznali, da brez dodatnega strokovnega izobraževanja in organizirane preventive ne bo bodočnosti.
V Hajdošah je v 80 letih preteklega stoletja zaživel tako močan gasilski kader, da je društvo začelo močno izstopati iz slovenskega povprečja.
Gasilska tekmovanja kot sestavni del ope-rative in usposabljanja so dala društvu krila. S krili pa niso zamahnili samo v domači vasi, v gasilski zvezi, regiji ali v državi. Sli so preko vseh meja in na gasilskih olimpiadah v Nemčiji, na Poljskem, Danskem in pred tremi leti na Finskem dokazali svojo vrednost. Svojim dosežkom na operativnem in tekmovalnem področju so leta 1974 dodali društvu tudi kulturni utrip. Ustanovili so gasilski moški pevski zbor, ki letos slavi 30. obletnico delovanja. Iz velikega števila priznanj, pohval in pokalov, ki krasijo gasilski dom v Hajdošah, pa si lahko ustvarimo mnenje o delu društva v preteklosti - vse do današnjih dni.
Biti gasilec je spoštovanja vredno humano
in zahtevno delo. Pomeni, da pri nudenju pomoči ni ure, ni vremena in drugih neprijetnosti, ki bi gasilca ovirale pri njegovem osnovnem poslanstvu. Je častno delo, za katerega se ne prejme plačila. Največje plačilo gasilcu je njegova zavest, da je lahko nekomu ponudil pomoč in je za to nagrajen s hvaležnostjo. To je le nekaj razlogov, zakaj prostovoljni gasilec ne more biti vsak, kajti gasilstvo je velika moralna vrednota tako posameznika kot družbe nasploh.
Takšne vrednote pa so namenjene le tistim z velikim SRCEM. Gasilci in gasilke iz Hajdoš: ohranite to veliko srce, ga negujte in prenašajte na mlade rodove!
Janez VIDOVIČ, predsednik PGD Hajdoše:
»V Gasilskem društvu Hajdoše pa tudi v pevskem zboru smo bili veseli, da so se v občini Hajdina spomnili na nas ob občinskem prazniku. Priznanje in plaketa sta za nas veliko darilo, hkrati pa pohvala za vse doslej opravljeno delo, zahvala za trud in delo v društvu, za številne prostovoljne ure. Za nas je to tudi neke vrste plačilo. V Hajdošah smo bili gasilci zmeraj aktivni, zelo smo se trudili vseh teh 50 let, a so se na nas le malokdaj spomnili s kakim priznanjem, izjema je gasilska organizacija. Priznanji sta prišli ob pravem času - v letu, ko smo slavili kar dva jubileja, zato smo še toliko bolj veseli. Umestili jih bomo na steno, na častno mesto, kjer imamo že lepo število zbranih priznanj, pohval, fotografij, pa tudi tista fotografija iz našega kraja, ki nam jo je letos podaril župan Simonič, je
že na steni. Hvala vsem za to pozornost, v PGD Hajdoše nam pomeni ogromno in obljubljamo, da se bomo še naprej trudili v tej smeri.«
PRIZNANJE OBČINE -ŽUPNIKU FARE SV. MARTINA MARIJANU FESLU
ospod Marijan FESEL, župnik -
vJje svoje pastoralno službovanje v župniji sv. Martina na Hajdini nastopil v avgustu 1996. leta. Ob svojem duhovnem delovanju, ki ga posveča vsem nam, našim otrokom in tudi bolnikom, ki jih redno obiskuje na domovih, je s svojim čutom do urejenosti in gospodarnosti posegel v ureditev sakralnega objekta, kot tudi svojega in našega doma - župnišča. Veliko je pripomogel pri obnovi veroučne učilnice, župnišča z okolico in vinske kleti ter prenovi notranjosti božjega hrama z zakristijo.
Tako se Martinova cerkev na Hajdini danes ponaša z novimi klopmi, spovednicami, novim pohištvom - opremo v zakristiji in čudovitim vitražem v oltarnem delu cerkve. V letošnjem letu pa je župnija pristopila še k celoviti obnovi glavnih ORGEL, ki pa so zahtevale dodatno angažiranje; tako pri izbiri strokovnjakov kot tudi pri zagotavljanju finančnih sredstev. To je gospod Marijan Fesel opravil z veliko mero odgovornosti, za kar smo mu farani še posebej hvaležni.
Marijan FESEL:
»Ko sem ob letošnjem občinskem prazniku izvedel, da sem med dobitniki občin-
HAJDINČAN
december 2004
skih priznanja, moram reči, da zame to ni bilo posebno presenečenje. Zanj sem namreč vedel že nekaj časa, saj me je za priznanje predlagal župnijski svet, bil pa sem vesel, da so se s tem strinjali tudi v Občinskem svetu, skratka v vodstvu občine. Priznati moram, da sem se priznanja razveselil, če pa ga ne ni dobil, pa tudi ne bi bil preveč žalosten. Priznanje je zahvala, znamenje neke hvaležnosti za trud, ki ga vlagaš v ohranjaje kulturne dediščine, vodenje župnije, v delo z otroki in mladino in nenazadnje za trud, ki ga kot farni župnik posvečam tudi bolnim in ostarelim v župniji, skratka, imeti moraš posluh za vse. Hvaležen sem vsem tistim, ki pomagajo pri uresničevanju mojih in župnijskih zamisli.
Priznanje pa ni samo moje, je priznanje, ki ga poklanjam celi župniji, vsem župlja-nom, svojim zavzetim sodelavcem, brez katerih ne bi mogel ničesar storiti. Dobro sodelovanje in trud pa sta samo v dobro župnije sv. Martina kot tudi naše občine. In kje imam priznanje zdaj? Je že na izbranem mestu, na steni v župnijski pisarni in pogosto se ozrem nanj.«
PRIZNANJE OBČINE HAJDINA ŽUPNIJSKI KARITAS SV. MARTINA
v
■^upnijska Karitas je humanitarna orga-
Z-mizacija, ki letos praznuje 10. obletnico obstoja. V svojih vrstah oziroma članstvu pa ima ljudi, ki se s svojo ljubeznijo do sočloveka razdajajo, saj njihov slogan pravi: »EDINO SRČNA LJUBEZEN JE TAKŠNA - ČIM VEČ JE RAZDAJAŠ, VEČ JE IMAŠ!«
Organizacija , ki deluje že od leta 1992, takrat je štela le pet članov, danes jih je že 45, je pričela z delom v letu, ko je divjala vojna in je bil ustanovljen begunski center. Uradno so prešli pod registracijo leta 1994 kot »ŽUPNIJSKI KARITAS sv. Martina«. Njihovo delovanje tudi močno izstopa v dekanijski KARITAS Ptuj - Zavrč, škofijski KARITAS kot tudi sami slovenski KARITAS. Članstvo je zastopano iz vseh vasi hajdinske župnije oziroma občine, kajti le tako najbolje obravnavajo socialne probleme - stiske pri posameznikih.
Pisarna je odprta enkrat tedensko, v njej pa se lahko oglasijo vsi tisti, ki so potrebni pomoči - od hrane do obutve in oblačil, nemalokrat pa se zgodi, da opremljajo cela stanovanja. V njihovem opisu »del in nalog z ljubeznijo« je tudi obisk bolnikov na domu ob raznih priložnostih, v domovih za ostarele, organizacija srečanj ostarelih in bolnih s sv. mašo in pogostitvijo. V težjih primerih stisk sodelujejo s socialno službo občine, skrb za financiranje v organizaciji pa je izključno na prostovoljni osnovi - od dobrih ljudi, v zadnjem času pa
tudi iz občinskih virov za socialne potrebe.
ŽUPNIJSKA KARITAS sv. Martina na Hajdini si s svojo humanostjo in srčno ljubeznijo zasluži za svoje 10-letno prizadevno delovanje zahvalo in priznanje. Takšnih entuziastov bi moral svet imeti še več, kaj pravite?«
Angela Trafela za Hajdinčana:
»Priznanja občine Hajdina smo se razveselili vsi člani, saj je to zahvala za vse naše vloženo delo in požrtvovalnost. V župniji sv. Martin deluje Karitas že od novembra 1992. Takrat smo delovali bolj skromno in le v naši župniji. Leta 1994 smo prešli pod registracijo kot »Župnijska Karitas sv. Martina«. Od takrat sem tudi predsednica tega društva.
Člani društva imamo vsak mesec srečanje, kjer se pogovarjamo o težavah posameznih družin in kujemo načrte, kako jim pomagati. Naša prva naloga in skrb vseh, ki delujemo v tej organizaciji, je, pomagati ljudem v stiski, še posebej starejšim, bolnim, onemoglim in osamljenim. Zato pa potrebujemo dobro odprte oči in široko srce.
Ljudje mislijo, da smo mi organizacija, ki skrbi le za hrano, obleko in obutev. Ne, naše poslanstvo je nekaj več. Z odprtim srcem moramo človeka poslušati, ga razumeti, tolažiti in mu vlivati upanje. Biti moramo luč, ki sveti na vse. Mi ne poznamo sovraštva, pri nas vlada ljubezen.
Že vsa leta v poletnih mesecih eno nedeljo namenimo starejšim in onemoglim bolnikom. Skupaj z njimi se udeležimo svete maše, jih pogostimo, se z njimi pogovarjamo, zapojemo in se poveselimo. Skrbno obiskujemo tudi bolnike v domu upokojencev na Ptuju.
Vsako leto zbiramo sredstva ob prvem novembru - Ena sveča in en cvet manj na grob - in jih namenjamo pomoči najbolj potrebnim. V okviru dekanije Ptuj -Zavrč izvedemo dobrodelni koncert, katerega zbrani denar podarimo eni izmed ogroženih družin naše dekanije.
Naša pisarna je odprta vsak četrtek od 16. do 17. ure, v njej pa se lahko oglasijo vsi, ki so potrebni pomoči - od hrane do obleke, obutve in pogovora. Danes je vse več ljudi v stiski. Pomagajmo jim, če ne drugače, vsaj z lepo besedo. In če je tu še humanost in srčna ljubezen, je to najlepše darilo, ki ga lahko damo sočloveku.«
PRIZNANJE OBČINE HAJDINA FRANCIJU VOGRINCU iz Zg. Hajdine
Z"'' ospod Franci Vogrinec iz Zg. Haj-
V_J dini je prestopil v gasilske vrste kot 12-letni gasilski pionir daljnega leta 1963. Od takrat dalje je aktivno deloval v društvu PGD Hajdina, in sicer kot orodjar, nato
dva mandata kot podpoveljnik, od 1978 do 1990 je bil poveljnik PGD Hajdina in od leta 1996 do 2002 predsednik PGD Hajdina, hkrati pa tudi podpredsednik Območne gasilske zveze Ptuj. Zadnja leta - od 27. marca 2000 je gospod Vogrinec predsednik Območne gasilske zveze Ptuj, v kateri zelo uspešno deluje tudi Občinsko poveljstvo občine Hajdina.
Ozaveščenost vseh gasilk in gasilcev v Območni gasilski zvezi Ptuj in s tem hkrati v poveljstvu občine Hajdina pa je tisti ključni element, ki zagotavlja varnost občanov pri preprečevanju večjih požarnih škodnih primerov. Skrb za pravočasno odpravljanje vzrokov in hitra učinkovitost pomoči je vrlina, ki ni samo zapisana v ciljih, ampak je enostavno dejstvo.
Gospod Franci Vogrinec je znal vse te vrline prenesti na vsa gasilska društva znotraj občinskega poveljstva in območne gasilske zveze. Hkrati pa se zaveda, da brez toliko vloženega truda in pomoči vseh gasilskih društev na območju občine Hajdina kakor tudi v celotni območni zvezi nikakor ne bi zmogel toliko pozitivne energije za dosego zastavljenih ciljev. Vedno je znal prisluhniti svojim gasilskim tovarišem in povzeti tiste zaključke, ki postavljajo Območno gasilsko zvezo skupaj s poveljstvom občine Hajdina v sam vrh kakovosti; tako po kadrovskem, operativnem in družbenem življenju v slovenskem prostoru.
Franci Vogrinec:
»Priznanje občine mi pomeni ogromno. Zame je to nagrada za vse tisto, kar sem v preteklosti naredil na Hajdini, še posebej v gasilskih vrstah. To razumem, da je na nek način plačilo za moje dolgoletno delo na vseh področjih, ne samo na gasilskem, kjer sem aktiven že dolgo let. Malo sem sicer slutil, da se mi to obeta, a vendarle nisem bil prepričan ali je namenjeno prav meni. Zares sem ga bil vesel, še posebej, ker sem ga prejel v domačem kraju, saj veste, da se bolj poredko dogaja, večkrat se to zgodi kjer drugje, kjer se prej spomnijo nate. Zame je to spet nekaj novega, kar mi daje zagona in energije, da v tej smeri nadaljujem in se še naprej trudim povsod tam, kjer imam to možnost. Priznanje pa je zdaj že na izbranem mestu, v domači hiši, kjer je dobilo prav posebno mesto.«
PRIZNANJE OBČINE HAJDINA ŠTEFANU LUKASU iz Gerečje vasi
ospod Stefan Lukas se je rodil 16.
V_J decembra 1946, športno pot pa začel leta 1953 pri pionirjih nogometnega kluba Železničar Maribor. Kot mladinec je leta 1961 prestopil v nogometni klub Branik Maribor, tam pa je vse do leta 1969 nastopal tudi še za člansko moštvo. Pot ga je nato vodila v Nemčijo, kjer je kot igralec
december 2004
HAJDINČAN
nastopal za tamkajšnje ekipe, leta 1975 pa se je vrnil v Slovenijo. Med leti 1975 in 1978 je opravil trenerske izpite za inštruktorja, nazadnje pa je opravil še diplomo za trenerja prvega razreda. Svoje delo je kot trener nato opravljal pri ekipah v Gere-čji vasi, kidričevskem Aluminiju in ptujski Dravi, bil pa je tudi trener reprezentance mlajših in starejših dečkov Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Trenutno je trener ekipe veteranov občine Hajdina.
S svojim pristopom in vloženim trudom je tako gospod Stefan Lukas pomembno prispeval k razvoju nogometa v Gerečji vasi, s tem pa posredno tudi razvoju športa v okolici občine Hajdina.
Stefan Lukas za Hajdinčana:
»Kot športnik sem prejel številna priznanja, pohvale kot tudi plaketo Zveze nogometnih trenerjev Slovenije in plaketo Nogometne zveze Slovenije.
Priznanje občine Hajdina, ki sem ga dobil, pa je v meni vzbudilo občutek zadovoljstva in veliko mi pomeni to, da je moje dolgoletno delo v Športnem društvu kot tudi v drugih društvih Gerečje vasi poznano vaščanom, ki ga cenijo. To je tudi kot nek spomin na minulo delo in z veseljem se v mislih vračam v pretekle čase. Priznanje, ki sem ga prejel, jih je v meni ponovno obudilo.
V	nogometu sem se znašel že kot otrok in z njim nadaljeval kot igralec v različnih klubih.
V	Gerečjo vas sem dečkom prinesel prvo pravo žogo, ki sem si jo sposodil v Nogometnem klubu Branik. S tem se je zanimanje za nogomet v vasi povečalo, kar je leta 1967 pripeljalo do ustanovitve Športnega društva Gerečja vas, katerega soustanovitelj sem bil tudi sam. Potrebovali smo nujno opremo in žoge. Leta 1969 sem odšel v Nemčijo in takrat sem domov prinesel dve garnituri dresov za vso ekipo. To so bili tudi prvi dresi naših nogometašev.
Ko sem se leta 1975 vrnil nazaj v Slovenijo, je športno društvo začelo resno delati. Pričela se je izgradnja novega igrišča na današnji lokaciji, zidava slačilnic, igral, ograj in vsega drugega, kar lahko danes vidite v našem Športnem parku. Vedno mi je bil cilj, igralcem omogočiti najboljšo vadbo, optimalne pogoje za trening in napredovanje v višje range tekmovanj. Danes se vidi, da se fantje, ki so odšli v druge, boljše klube in tam niso uspeli, ponovno radi vračajo nazaj. Že samo igranje v Štajerski nogometni ligi je za posameznika nek poseben izziv Seveda pa je danes šport kot tak pri nas premalo cenjen in v njega še zmeraj premalo vlagamo, kar se potem pozna tudi po rezultatih. V športu je pač tako, več v njega vlagaš, večje rezultate
potem žanješ.
Vesel sem, da imamo v vasi ponovno mlado perspektivno moštvo. Še naprej bom pomagal v klubu, jih vzpodbujal in se z njimi veselil vsakega uspeha. Športu sem predan že od otroštva in mu bom ostal tudi vse življenje.«
ZLATO PLAKETO OBČINE HAJDINA JE PREJEL HENRIK ŠLAMBERGER IZ Slovenje vasi
ospod Henrik Šlamberger je rojen vJSO. januarja 1944. Stanuje v Slovenji vasi 11. Za seboj ima veliko zaslug in prav zato so ga letos predlagali za zlato plaketo občine Hajdina. V svojem dolgoletnem delovanju na več ravneh: od predsednika vaškega odbora Slovenja vas, dolgoletnega aktivnega člana PGD Slovenja vas, mentorja za mladino v istem društvu kot tudi podpornega člana v več društvih v občini Hajdina je gospod Šlamberger s svojim delom in osebnim zgledom veliko prispeval h kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju ne le sovaščanov ampak je s svojo poštenostjo in pozitivnimi osebnostnimi zgledi neposredno prispeval tudi k ugledu občine Hajdina.
Henrik Šlamberger:
»Ko prejmeš zlato plaketo občine, potem je to nekaj enkratnega, nepozabnega, pa
Dobitniki najvišjih občinskih priznanj v družbi s častnim občanom Viktorjem Gojkovičem. Z nagrajenci župan Radoslav Simonič in podžupan Martin Turk.
HAJDINČAN
december 2004
tudi kako solzo moraš potoči ob tem. Z veseljem se spomnim občinskega praznika in trenutka, ko sem iz rok župana prejel plaketo, in to kar zlato, ki mi zares veliko pomeni. Tisti, ki so me zanjo predlagali, so o meni zapisali marsikaj, in izredno vesel, pa tudi ponosen sem, da se me v kraju in občini spominjajo po tem, kar sem naredil z veseljem, dobro voljo in za dobro vseh. Tudi danes še nisem obupal in plaketa mi je zdaj samo še vzpodbuda, da se trudim naprej in delam tisto, kar delam rad, kar delam za dobro naše skupnosti in z ljudmi, ki jih cenim in sem rad v njihovi družbi. Hvala za to pozornost. Ostala mi bo v prelepem spominu.«
ZAHVALNO LISTINO JE PREJEL MOŠKI PEVSKI ZBOR PGD HAJDOŠE
A /foški pevski zbor PGD Hajdoše je IVLbil ustanovljen 10. aprila 1974 in od ustanovitve^ pa do leta 1986 je zbor vodil Valentin Žumer. Po njegovi prezgodnji smrti je vodenje zbora prevzel pevovodja in organist Jože Dernikovič iz Cirkulan, s pevci pa gospod Jože še vedno vztraja. Zanimivost je tale, da vsi člani zbora prihajajo iz Hajdoš, vsi pa so tudi člani PGD Hajdoše, hkrati pa so tudi edina pevska skupina v Območni gasilski zvezi Ptuj. V zboru jih trenutno prepeva 20.
Pomembnejši nastopi zbora: sodelovali so na vseh srečanjih pevskih zborov PGD Slovenije, na občinskih in medobčinskih revijah, imeli so veliko samostojnih koncertov, nastopili pa so še na številnih drugih, prav tako pomembnih prireditvah. Velikokrat se njihovo petje lahko sliši v cerkvah, saj prepevajo tudi pri mašah, še posebej, kadar se odvijajo večje farne slovesnosti. Vse to pa je velika zasluga zoborovodje Jožeta Dernikoviča.
Pevci moškega pevskega zbora PGD Hajdoše so letos, ko so slavili jubilejnih 30 let delovanja zbora v svojem kraju in v domačem gasilskem domu, gostili tudi jubilejno - že 20. srečanje gasilskih pevskih zborov. Pevcem želimo, da jim petje v skupini ostane v veselje in zadovoljstvo.
ZAHVALNO LISTINO OBČINE JE PREJEL FRANC KAISERS-BERGER IZ Gerečje vasi
Gospod Franc Kaisersberger iz Gerečje vasi 23 prejme priznanje za večletna dejanja in zasluge na vseh področjih dela tako pri družabnih in drugih aktivnosti v okviru vaške skupnosti kot tudi v vseh društvenih dejavnostih lokalne skupnosti.
Gospod Kaisersberger že več let aktivno sodeluje na vseh področjih dela vaške skupnosti, na vseh področjih dela vseh vaških društev; njegovo delo in nesebična pomoč se odražata v praksi, ki so ji priča vaščani
Gerečje vasi že veliko let, pa tudi danes, in upajo, da tudi v bodoče.
FRANC KAISERSBERGER
Kaj vam pomeni priznanje župana?
»Priznanja nisem pričakoval, zato sem se ga zelo razveselil. Vedno sem rad pomagal v vseh društvih in vesel sem, da so moje delo opazili ljudje v naši vasi. Za svoje delo nikoli nisem pričakoval plačila, še najmanj pa ne občinskega priznanja, zato sem ga še toliko bolj vesel.
Že kot mlad fant sem vedno pomagal pri delovnih akcijah, katerih pa v tistem času ni bilo malo. Ljudje niso imeli denarja, zato smo marsikaj na vasi postorili sami. Veliko sredstev smo si pridobili tudi s tombolami in drugimi vaškimi veselicami. Obnovili in dogradili smo gasilski dom, zazidali garderobe in skupne prostore v športnem parku, uredili ceste, postavili zvon pri kapeli, omogočili vaščanom telefonski in CATV priključek po primerni ceni in še bi lahko našteval. Pri vsem tem sem z veseljem pomagal po svojih močeh in ni mi žal, saj se je v tem času v vasi veliko naredilo.
Po vsaki delovni akciji ali veselici sem poskrbel, da ljudje niso bili lačni - kotel je bil vedno moj. Velikokrat sem tudi sam organiziral vaške izlete, ki so se jih vaščani radi udeležili. Povedati moram, da sem ponosen na svojo vas in ljudi v njej. Rad delam in srečen sem, če lahko komu pomagam. To mi je tudi v največje zadovoljstvo.«
PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE HAJDINA V LETU 2004 JE PREJEL IVAN PUCKO, LETOŠNJI BISEROMAŠNIK iz Slovenje vasi
G. Ivan Pucko je bil rojen 6. junija 1921 v Bogojini v Prekmurju. Rojen je bil v kovaški družini. Že v rani mladosti je zaslišal klic za duhovni poklic.
V duhovnika je bil posvečen v času 2. svetovne vojne, 8. 12. 1944 v Szamhlat-herju na Madžarskem. Vedeti moramo, da je bilo v času 2. svetovne vojne Prekmurje okupirano po Madžarski oblasti. Svojo duhovniško pot je opravljal v različnih krajih. Postaje njegovega službovanja so bile Kobilje, Lendava, Markovci v Prekmurju, Gornji Petrovci, Turnišče v Prekmurju, Grad na Goričkem, Svečina in Zavrč. V Zavrč je prišel 1956 leta in bil tam do 1992 leta. Bil je prodekan od leta 1962 do 1972 in dekan od 1972 do 1991 leta. 1992 leta se je upokojil in preselil v Slovenjo vas. 1972 je bil imenovan za častnega duhovnega svetovalca, 1988 imenovan za častnega kanonika in 1991 za dekana cmerita.
Zraven svojega duhovnega dela je g. Ivan
Pucko tudi sodnik gradiščansko - panonskega reda vitezov vina. V naši fari in občini ga podrobneje spoznamo leta 1992, ko se upokoji in se naseli pri bratu Pavlu v Slovenje vasi. Tega leta se g. Ivan upokoji le formalno, kajti še vedno pomaga pri verskih obredih tako v podružnični cerkvi v Slovenje vasi, Kungoti in občasno na Hajdini in tudi drugje.
Predvsem pa je njegovo sedanje intelektualno delo usmerjeno v prevajalstvo. V glavnem prevaja vizitacijske zapisnike in župnijske kronike v slovenski jezik. Prevaja iz latinščine, nemščine, katera je zapisana predvsem v gotici, madžarščine, s tem da obvlada še kaj drugega.
G. Pucko Ivan nosi tudi naziv častnega kanonika in letos praznuje 60-letnico posvetitve. Postal je biseromašnik, slavil je 19. 09. 2004 v Marijini cerkvi v Slovenji vasi ponovitev biserne maše, kar je izredno redek dogodek.
Spoštovani Ivan, za vse dobro, kar ste v svojem življenju naredili dobrega za ljudi, za cerkev in za ohranjanje cerkvene kulturne dediščine na Slovenskem, Vam podeljujem Priznanje občine Hajdina po županu za leto 2004 z željo, da Vam bog da zdravja in da dočakate še železno mašo.
Gospodu Ivanu Pucku želimo vse dobro na poti življenja, na kateri je zbral že nešteto dragocenih biserov. Čestitamo!
BISEROMAŠNIK IVAN PUCKO
Kaj vam pomeni priznanje župana občine Hajdina?
»Kaj takega nisem pričakoval. Svoje delo sem vedno opravljal z ljubeznijo in ga opravljam še naprej. Rad pomagam pri verskih obredih v župniji, saj je to tudi moje poslanstvo, poslanstvo pomagati ljudem. Presenetilo me je to, da imajo ljudje pregled nad mojim delom in da je moje delo, ne samo duhovniško ampak tudi drugo, tako cenjeno in odgovorno.
Biserni jubilej, ki sem ga letos slavil, kot tudi priznanje župana občine Hajdina, mi je obudilo spomine iz mojih preteklih dni, iz katerih pa tudi črpam moč za nadaljnje delo.
Sedaj sem že 12 let v pokoju in prostega časa ne poznam, saj ves svoj čas namenim molitvi, pomoči potrebnim in prevajanju cerkvenih kronik z madžarskimi in nemškimi teksti, zapisanimi v gotici, v slovenski jezik. Rad zahajam tudi med svoje prijatelje, poznavalce ruj ne kapljice, kjer sem tudi sodnik gradiščansko-panonskega reda vitezov vina.
Dela imam vedno dovolj in posebnih načrtov za prihodnost, sedaj v mojih letih, nimam. Se vedno bom z veseljem pomagal ljudem, vse ostalo pa naj bo v božjih rokah.«
december 2004
HAJDINČAN
PRVI ČASTNI OBČAN OBČINE HAJDINA JE POSTAL VSESTRANSKI UMETNIK VIKTOR GOJKOVIČ iz Spodnje Hajdine
(Obrazložitev predloga za imenovanje prvega častnega občana je na slovesnosti prebral župan Radoslav Simonič.)
Gospod VIKTOR GOJKOVIČ, roj. 24.6.1945, Sp. Hajdina 47/a
Akademski kipar in restavrator specialist svetnik Viktor Gojkovič se je rodil 24. junija 1945 na Ptuju. Otroška leta je preživel v znani in številni družini Gojkovičevih na Sp. Hajdini
33.	Osnovno šolo je obiskoval na Hajdini.
Leta 1966 je končal šolo za oblikovanje - grafični oddelek v Ljubljani, nato pa nadaljeval študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Zdenku Kalinu. Diplomiral je leta 1971 pri profesorju Dragu Tršarju ter nadaljeval na isti ustanovi s študijem na specialki za restavratorstvo in konzervatorstvo pri profesorju Mirku Šubicu. Leta 1973 ga je uspešno končal. Od tega leta je zaposlen kot restavrator na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Mariboru. Med leti 1973 in 1992 je tudi poučeval plastično oblikovanje na nekdanji Pedagoški akademiji v Mariboru.
G. Viktor Gojkovič je član Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije in Društva likovnih umetnikov Maribor. Med drugim je leta 1967 prejel Prešernovo nagrado za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1992 je bil prejemnik Glazerjeve nagrade, udeleževal pa se je tudi kiparskih simpozijev, med drugimi leta 1969 v Arandelovcu, na katerem je prejel nagrado »Politike«, nato v Zrečah, Ljubljani, Mariboru, Kranju, Dubrovniku, Novem Sadu in Piranu.
Leta 1982 se je udeležil tudi XIV. slikarske kolonije »Petovio - Ptuj«
G. Viktor Gojkovič je ustanovni član grupe JUNIJ, katere pobudnik je bil leta 1969 Stane Jagodič, idejo za njeno ime pa je podal Viktor Gojkovič, saj so bili vsi ustanovni člani, takratni diplomanti Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, rojeni meseca junija. To so bili Harold Dra-ušbaher, Viktor Gojkovič, Stane Jagodič in Enver Kaljanac. Z grupo JUNIJ, ki je uradno nastala leta 1970, je sodeloval na mednarodnih razstavah in dosegel uspehe.
Med drugim je z njimi razstavljal v Moderni galeriji, Mestni galeriji ter v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča v Ljubljani, v Muzeju revolucije v Celju, v razstavnem salonu Rotovž v Mariboru, v tujini pa v Budimpešti, Carigradu, Celovcu, Dubrovniku, Marburgu na Lachni Rankah,
Častnemu občanu Viktorju Gojkoviču sta prva čestitala župan Radoslav Simonič in podžupan Martin Turk.
Sarajevu, Szombathelyu, Zagrebu in še bi lahko naštevali.
Samostojno pa je razstavljal v Ribnici, Kočevju, Radljah ob Dravi, Ravnah na Koroškem, Mariboru, Ptuju, Slovenj Gradcu, Zagorju ob Savi, Velenju, Beogradu, Lipnici, Izoli in Tuzli.
Nazadnje je razstavljal lansko leto v Vodnikovi domačiji v Ljubljani skupaj s članom grupe JUNIJ Petrom Vernikom, samostojno pa letos v galeriji Ars Sacra v Mariboru.
Tokrat se nam predstavlja v kulturno -prosvetni dvorani na Hajdini.
Najširši slovenski javnosti je znan predvsem kot kipar, ki je po štajerskih mestih in trgih postavil vrsto kvalitetnih javnih spomenikov, kot portretist pa sodi v sam vrh tovrstne slovenske likovne produkcije. Njegova je tudi izdelava likovne opreme za vrsto umetnozgodovinsko pomembnih slovenskih cerkva in samostanov, katera se diskretno podreja slogu in času nastanka cerkva, a vendar izpričuje likovni okus časa, v katerem je nastajala - predvsem zadnje četrtine 20. stoletja.
Kot restavrator je skrbel in skrbi ob sodelovanju s konzervatorji in kustusi, da naša likovna dediščina ni prepuščena zobu časa, pozabi in nestrokovnim posegom, da ponovno zaživi v vsem svojem starodavnem posegu. Gojkovičevo neumorno, več desetletij nastajajoče strokovno delo v okviru konzervatorstva in restavratorstva, ki obsega najrazličnejše kulturne spomenike iz vseh obdobij na področju Štajerske, Koroške, Prekmurja in drugih slovenskih pokrajin, je za slovensko kulturno dedi-
ščino izredno pomembnega značaja. Več kot 20 let je tudi poučeval plastično oblikovanje na nekdanji Pedagoški akademiji v Mariboru. S tem je poskrbel za nove generacije likovnih pedagogov, ki po šolah tudi po njegovi zaslugi nadaljuje z osveščenimi idejami pri mladih o pomenu in vrednotah umetnosti ter kulturne dediščine nasploh.
Zraven tako imenovanega dela na terenu oziroma na kulturno zgodovinskih spomenikih in objektih Gojkovič vsa ta leta dela in ustvarja v svojem ateljeju na Sp. Hajdini 47/a.
ČESTITAMO!
Pripravili: Tatjana Mohorko in Jožica Lešnik Fotografije: Studio2M in TM
NASTOPAJOČI NA OSREDNJI PRAZNIČNI DAN
V	cerkvi sv. Martina so nastopili: cerkveni pevski zbor, mešani PZ DU Ivan Rudolf Breg, učenci OŠ Breg, pevke Gmajnarice, Štajerski koledniki, člani TD Klopotec Soviče - Dravci in Albina Fridršek s harmonikašem.
V	šotoru so nastopili: godba na pihala Talum Kidričevo, ljudske pevke s Hajdine, Špela Huzjan in orientalske plesalke.
Za dobro pogostitev v šotoru pa so tudi letos skrbele članice društev žena, deklet in gospodinj iz občine Hajdina, ob sodelovanju žena in deklet iz Turnišč.
HAJDINČAN
december 2004
VSESTRANSKI UMETNIK VIKTOR GOJKOVIČ - PRVI ČASTNI OBČAN HAJDINE
»Z delom se ogromno doseže.«
Viktor Gojkovič - prvi častni občan Hajdine
T^udi na Hajdinskem je pustil svoje 1 sledi, a mnogo zaslug za to ima njegov oče, ki je delal v muzeju, raziskoval v arheologiji in prav od njega se je Viktor, kot pravi, veliko naučil. Delo nadaljuje zdaj brat, Viktor je ubral svojo, želeno pot v umetnosti. Za seboj ima bogato pripoved o delu in ustvarjanju, o razstavah in številnih nagradah, ki jih je prejel, a o tem nerad govori. Veliko ljubše mu je, kadar lahko predstavlja svoje stvaritve, dela v ateljeju; na terenu je vedno bolj poredko. Rad je preprost in takega poznamo mnogi, ki smo se kdajkoli srečali z njim. Delo je zanj glavni dosežek.
Trenutno restavrira štiri visoke oltarne figure, ki so ostanek bombardiranja med vojno, ko je bila zelo uničena minoritska cerkev. Dela tudi na terenu in vse to bo pokazal že v prihodnjem letu.
NAVDIH ZA
USTVARJANJE, ŠTUDIJ, PRVE IZKUŠNJE...
Kako se tega spominja naš sogovornik Viktor Gojkovič?
V. Gojkovič: »Začel sem na Hajdini. Se danes se spominjam profesorja Jožeta Majcna, ki mi je ogromno pomagal, pa tudi pomenil, predvsem njemu pa sem lahko hvaležen, da je moja pot šla v to smer. Po osnovni šoli sem se vpisal na šolo za oblikovanje - na grafiko, študij uspešno zaključil 1966. leta, potem pa nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Zdenku Kalinu. Znanje sem pozneje pridobival še pri mnogih drugih profesorjih: Tršarju, Tihcu ... in imel šele nato možnost spoznati pravo šolo kiparstva - kasneje sem se namreč bolj usmeril v portrete (Problematika potreta me je posebej zanimala!). Po Akademiji sem podiplomca delal na restavratorski šoli pri Šubicu in sem njegov zadnji učenec. Veliko sem že delal na terenu; tudi v Črni Gori, Makedoniji, tam, kjer so te starejše freske tudi doma, in s tem sem dobil priložnost, da vse to pobliže, natančno spoznam, tako tudi večja dela, denimo na izviru Pive Pivski manastir, ki se je v celoti selil za 600 m višje in potem so bile tja prenesene še poslikave iz 17. stoletja. Tam sem se precej naučil. Vse to mi je pozneje bilo v veliko pomoč, da sem lahko »reševal« velika dela v cerkvi v Ormožu, v Šentjanžu nad Kavčami, v ptujski proštiji, na Ptujski Gori ...
Predaval sem tudi na mariborski Pedagoški akademiji. Imel sem veliko dobrih študentov, so pa se ti usmerili v različna področja dela, med njimi pa so tudi posebej uspešni, kot denimo Golija in Jerkovič, ki sta danes priznana umetnika..«
Veliko ste ustvarjali, obnavljali v najstarejšem slovenskem mestu, pa
na Ptujski Gori ... Kako se tega spominjate danes?
V. Gojkovič: »Imel sem srečo, da sem lahko mnoge od teh spomenikov spoznal zares pobliže, predvsem proštijsko cerkve na Ptuju, kjer so bila opravljena velika dela. Na Ptujski Gori pa najdete pretežno moja avtorska dela (bronasta vrata, križev
december 2004
HAJDINČAN
pot, Kolbej ...)• To je bil povsem moj pristop, a mislim, da se lepo vključuje v gotski prostor in tudi sam spomenik oplemeniti. Zelo me veseli, da sem lahko ustvarjal v tem prostoru in tu pustil delček svojega jaza ...«
Po dolgih letih študija, specializaciji restavratorstva in konzervatorstva lahko sklepamo, da ste se ravno zadnjih dveh področij dela lotili z veliko vnemo. Kaj vas je posebej vodilo k restavriranju?
V. Gojkovič: »Ne samo želja po umetnikovem ustvarjanju temveč je bil to tudi eden od načinov, kjer sem si poiskal zaslužek. Že okrog 32 let sem zaposlen na Zavodu za spomeniško varstvo Maribor. Vzporedno sem tudi ustvarjal. Se dobro se spominjam prvih začetkov z grupo Junij, ki smo jo ustavili 1977 in do 1990 smo umetniki vedno predstavljali svoja naj novejša dela; pa ne samo po Sloveniji in tedanji Jugoslaviji temveč tudi po svetu. Skupaj smo dosegali lepe uspehe tako kot skupina pa tudi kot posamezniki. Pripravili smo več skupnih odmevnih razstav. Nazadnje nas je bilo že 130 članov. Bili samo znani širši javnosti in tudi nekaj sledi smo pustili za seboj. Poznanstvo nas nekatere še danes veže, še ustvarjamo. Srečujemo se bolj redko, a občasne razstave še nastanejo.«
Imeli smo vas priložnost spoznati na številnih razstavah - ne samo v Sloveniji temveč tudi preko meja; v Budimpešti, Carigradu, Dubrovniku ...
V.	Gojkovič: »Ko smo prišli v to »kolesje«, ni bilo več težko. Spominjam se mnogih zares uspešnih razstav, kjer smo se
predstavljali slikarji, kiparji ... Nekaj razstav sem imel tudi na Ptuju, naredil pa sem več javnih spomenikov, portretnih postavitev, več jih je pri ormoškem gradu, kjer sem ustvaril znane slovenske literate, pa v Mariboru, pred leti sem sodeloval tudi pri obnovi mariborske univerze. Se nekaj mojih del bi lahko naštel, pa se vseh ta trenutek človek niti ne spomni, jih je pa veliko.«
Širši slovenski javnosti ste gospod Gojkovič znani kot priznani portretist. To je prav gotovo tudi vaša specialnost in nekaj vaših odličnih portretov smo imeli pred časom, v dneh občinskega praznika, priložnost videti tudi na Hajdini. Kaj ste postavili na ogled?
Viktor Gojkovič: »Na Hajdini sem predstavil prerez portretov zadnjih 10,15 let; od najnovejših pa vse do tistih, ki so se meni zdeli bolj uspeli. Portret je zares ena mojih postaj v umetnosti. Želel sem ga spoznati. Vsa obdobja umetnosti je bil aktualen, tudi danes je, ne glede na to, da v umetnosti gremo v različne smeri.«
V spominu mi je ostala posmrtna maska našega najuspešnejšega olimpijca Leona Štuklja. Kako vam je to uspelo narediti?
V. Gojkovič: »Posmrtno masko sem naredil le nekaj ur po njegovi smrti. Štukelj kot človek mi je bil zelo zanimiv. Dočakal je dolgo življenje, bil je poseben v svojem načinu življenja in vse to se je odražalo tudi v njegovem telesu. Tudi zato sem se odločil, da to naredim in na tak način ohranim spomin nanj.«
Umetnika in njemu ljuba dela smo lahko spoznali na letošnji razstavi na Hajdini (ob njem Aleš Arih in Radoslav Simonič).
Posmrtna maska Leona Štuklja - delo Viktorja Gojkoviča. Foto: Studio 2M
Kateri od portretov pa vam je še posebej pri srcu? Razmišljate kdaj tudi o tem?
V. Gojkovič: »Težko bi se odločil zares za enega, dva, kajti so zelo različni. Bliže mi je morda otroški portret, otroške glavice, ki so kot »kugle« in prepričan sem, da se da tukaj še marsikaj razviti. Bom videl, kaj mi bo še uspelo narediti. Portretom se veliko posvečam, skoraj tedensko naredim vsaj enega. To je moje veliko veselje, pri tem uživam ...«
Vem, da umetniki tako na splošno neradi govorite o nagradah, priznanjih, ampak na vaši bogati ustvarjalni poti se je tega veliko nabralo. Koliko pomena dajete danes temu?
V. Gojkovič: »Priznanje že, ampak bistveno je delo. To ostane, čas pa tako sam oceni, redči, in če je kvaliteta, potem se to ohrani. Še zmeraj pravim, da so bolj pomembna dela.«
Dobili ste tudi Prešernovo študentsko nagrado, pa Glazerjevo nagrado ...
V. Gojkovič: »Obe nagradi sta mi ostali v spominu, to pa je tudi vse. O tem ne razmišljam kaj veliko.«
Ob letošnjem prazniku občine Hajdina ste kot prvi v občini dobili naziv častni občan. Je bilo za vas to presenečenje?
V. Gojkovič: »V nekem smislu že, saj mislim, da je veliko pomembnih ljudi, ki so ogromno naredili za naš kraj in bi si to zaslužili. Težko je to v resnici zagovarjati, a z delom je potrebno to vse potrditi. Počaščen sem, da sem častni občan, to že moram priznati (smeh ...). Hvala za vse skupaj!«
Gospodu Viktorju Gojkoviču kot prvemu častnemu občanu občine Hajdina čestitke, hkrati pa dobre želje za bogatenje že tako plodne ustvarjalne poti.
Tatjana Mohorko
HAJDINČAN	december 2004
V SKORBI PROSLAVILI 20-LETNICO GLEDALIŠKE SKUPINE
Oder smeha, veselja in spominov
v
od nekdaj so ljudje na pode-M-šielju radi peli, igrali in radi hodili na gledališke predstave. Dobri dve desetletji pa sta minili od prvih zamisli in želja, da bi imeli tudi v Skorbi svojo gledališko skupino. Najbolj zavzet za to je bil domačin Ivan Ogrinc, ki je že imel nekaj gledaliških izkušenj z odrskih desk na Hajdini. Leta 1983 je stopil v akcijo. Potem ko je našel režiserja Jožeta Skoka iz Sp. Hajdine, pa je poiskal še mlado igralsko zasedbo in marca 1984 se je zgodila prva premiera nadvse uspe-
šne drame Domačija.
V začetku je mladi gledališki skupini v Skorbi pomagal Ptujčan Peter Malec, ki je takrat veljal za poklicnega režiserja, potem pa so si skozi gledališke sezone pomagali še z režiserko Jožico Skok, nekaj malega je režiral domačin Franci Mlakar, ki pa se je bolj posvečal igranju, kar nekaj sezon je bil režiser Silvester Vučak, zadnji dve leti pa v Skorbi režira Videmčanka Marija Cernila. V dveh desetletjih so na odrske deske postavili različna dela. Drama je bila samo za začetek, potem pa so se raje posluževali komedij in vaških veseloiger, ki jih je
občinstvo tudi najbolje sprejelo. Vseskozi je zraven tudi Ivan Ogrinc. Na odru je zaigral samo enkrat, potem je to raje prepustil drugim, sam pa prevzel tehnična dela in celotno organizacijo.
MED MLADIMI VSE VEČ ZANIMANJA ZA ODRSKE DESKE
Ivan Ogrinc se še danes z veseljem spominja odrskih začetkov in gradnje vaškega doma v Skorbi, s katerim je gledališka skupina dobila tudi mnogo boljše pogoje za delo in ustvarjanje vseh gledaliških iger, ki so jih igrali, posebej pa za ustvarjalce, ki so igrali na odru ali pomagali v zakulisju. Vse to je podrobno opisal tudi v publikaciji, ki jo je KD Skorba izdalo ob letošnjem jubileju - 20-letnici gledališkega ustvarjanja. V knjižici je zbranih veliko podatkov, letnic in fotografij, vse to pa Ogrinc skrbno hrani tudi v društveni kroniki. Od leta 1996, ko so v Skorbi ustanovili še kulturno društvo, pa do danes, se delo na odrskih deskah, pravi Ogrinc, na srečo ni ustavilo, ravno nasprotno, med mladimi je vse več zanimanja za ljubiteljsko igranje, zanimivo pa je tudi, da igralci prihajajo še iz sosednjih krajev in tako širijo prijateljske vezi.
Gledališki skupini v KD Skorba sta se že pred leti priključili pevska in recitatorska sekcija, uspešno delujeta oktet in skupina ljudskih pevk, po zadnji gledališki sezoni pa so bogatejši še za otroško gledališko skupino, ki jo vodi Nada Golob.
Spomini na gledališko predstavo Domačija v Skorbi v sezoni 1983/84
Ustvarjalci na ljubiteljskem odru v družbi z nagrajenci. Foto: Matija Brodnjak
december 2004
HAJDINČAN
JUBILEJNA PRIREDITEV - PRILOŽNOST ZA OBUJANJE SPOMINOV
Na prireditvi, ki so jo v Skorbi letos jeseni posvetili letošnjemu gledališkemu jubileju, Ivan Ogrinc ni skrival veselja nad zagnanimi gledališčniki, ki so posebej za to priložnost pripravili kratke odlomke iz najbolj uspešnih gledaliških predstav, na odru pa so se jim pridružili še gledališčniki iz KD Franceta Prešerna Videm. Ob zaključku pa je Ogrinc dejal takole: »Čeprav sem že zakorakal v jesen življenja, sem srečen, da sem vendarle v preteklih dvajsetih letih pomagal ustvarjati gledališko dejavnost skupaj z mladimi, pogumnimi in vestnimi ustvarjalci gledaliških iger. Želim le, da na naših odrih nikoli ne utihne slovenska beseda. Tudi na našem naj ostane še dolgo živa ...
Ob našem jubileju gre velika zahvala občini Hajdina in županu Radoslavu Simoniču za finančno pomoč tako pri našem delu kot pri izdaji biltena. Hvala tudi zvezi kulturnih društev v naši občini, vaškemu odboru Skorba in vsem drugim sponzorjem za vso pomoč. Hvaležni smo vaščanom Skorbe za vso podporo.«
Župan Simonič pa je ob tej priložnosti dejal: »S ponosom se lahko ozrete na prehojeno pot. Vseskozi ste negovali slovensko pesem in besedo, čeprav vam tudi tuji avtorji niso neznani. Najpomembnejše pri kulturnem dogajanju v Skorbi pa je dejstvo, da so vas vedno znova pozdravili in se vam z aplavzom zahvalili vaši zvesti poslušalci in gledalci - krajani Skorbe. KD Skorba je posebnost med društvi v naši občini. Za razvoj in širitev kulture v Skorbi se vsem, ki ste v preteklosti kakorkoli sodelovali, da ste dosegli današnji nivo ustvarjanja, iskreno zahvaljujem in čestitam k 20-letnici delovanja vaše gledališke skupine.«
ZAHVALE
Ob 20-letnici gledališke skupine so se v Skorbi zahvalili prav vsem, ki so jim pomagali na tej poti in odru, še posebej vaškemu odboru Skorba in hajdinskemu županu Radoslavu Simoniču, ki ima za kulturo v občini veliko posluha. Ivan Ogrinc je priznanja za sodelovanje podelil tistim, ki so v gledališki skupini delovali pet in več sezon, med temi sta tudi Silvester Vučak in Franci Mlakar, potem pa še igralcem in ostalim, ki so pomagali na uspešni poti gledališke skupine. Ta je v 20. letih prejela veliko lepih nagrad, in to so, po besedah Ogrinca, bili aplavzi občinstva na domačem in gostujočih odrih.
Tatjana Mohorko
PESNIŠKI PRVENEC TEREZIJE - REZIKE FILIPAJA IZ SKORBE
Preproste pesmi njenega življenja
^^vojemu prvencu je Terezija -Rezika Filipaja dala preprost naslov Življenje - pesem moja, skozi pesmi pa bralca popeljala po poteh svojega nadvse zanimivega življenja. Pesnica je že od malih nog, sanje pa je pričela uresničevati šele pred sedmimi leti, ko se je opogumila in pričela obiskovati literarne večer, ki jih je vodil pesnik David Bedrač. Z njegovo pomočjo ji je uspelo izdati zbirko svojih dragocenih pesnitev, ki jih je nadvse pogumno predstavila 27. novembra v domu krajanov v Skorbi.
Pesnica prihaja iz Jerneja pri Ločah, pot pa jo je pozneje pripeljala v Skorbo, kjer danes preživlja zanimivo jesen življenja. Zelja po pisanju je v njej bila že iz otroštva, ko so nastale prve pesmi, zgodbe in celo igre. Tega je ohranila bolj malo, po dolgem premoru pa spet začela pisati, predvsem za svojo dušo. Pesmi je predstavljala na raznih prireditvah in objavljala v občinskem glasilu, potem so jo pritegnile literarne delavnice, sodelovala pa je tudi na srečanjih seniorskih piscev. Pisanje verzov ji danes pomeni vse in s ponosom ugotavlja, da s tem uresničuje svoje dolgoletne sanje, ki pa jih želi nadaljevati še z drugo zbirko, pesmi zanjo pa že nastajajo na papirju. Fili-pajeva pravi, da bi brez pesmi težko živela, to je njeno življenje, pesem pa bo zagotovo ostala njena večna družica.
Pesem na papirje sreča izlita, včasih kruta in boleča, je smeh, jok in solza, ki pade na tla, se ne razlije, ponovno se v stihe sreče izlije.
Rezika Filipaja
NA VSAKI STOPNICI ŽIVLJENJA - PESEM
Tako pravi David Bedrač, ki je Reziko Filipaja spoznal na eni od literarnih delavnic, ki jo je vodil nekaj časa nazaj. Skupaj z njo se je veselil ob rojstvu njenega pesniškega prvenca in se ji posebej zahvalil za priložnost, ki se mu je ponudila v vlogi urednika in lektorja. Pesnico je označil kot vražje pogumno žensko, da je sama zmogla tako zahteven projekt in vztrajala do konca.
O pesmih pa zapisal: »To so pesmi za srce in dušo, in nič več! Tako sem dojel njeno sporočilo in s takim vtisom sem se - hočeš nočeš - lotil branja njenih pesmi. Te res ne izdajajo kake visoke umetnosti, so preproste, često naslonjene na ljudsko izročilo z že videnimi vzorci in rimami, a so pomembne zaradi dvojega - so dokument življenja ženske, ki zna izpričati svojo ljubezen, bolečino, stisko, hrepenenje, ki ne ostane
»Poguma mi v življenju ne manjka, tudi za pisanje ne,« pravi pesnica Rezika Filipaja.
HAJDINČAN
december 2004
ravnodušna v nobeni situaciji in nobenem okolju, in drugič: to je svojevrstna izkušnja sveta, dojemanje le-tega, slednje pa je prav gotovo zelo dragoceno. Pesmi, zajete v zbirko, so tako v prvi vrsti popotovanje po njenem življenju; ni čudno, daje zastavila -po kosovelovsko - enačaj med življenjem in pesmijo ...«
ZBIRKA NASTALA NA PRIGOVARJANJE IVANA OGRINCA
Terezija Filipaja je ob izdaji zbirke našla veliko podpore ne samo v svoji družini temveč tudi v domačem kulturnem društvu v Skorbi in prav na prigovarjanje predsednika Ivana Ogrinca se je odločila, da pesmi izda v zbirki. Ogrinc je na predstavitvi dejal, da so Rezikine pesmi take, da poslušalcu bogatijo dušo in ogrejejo srce, da so odraz njenega življenja in okolja, v katerem prebiva, nanje pa vliva vse tisto, kar ji je še posebej blizu. Pesnici je zaželel, da ubere pot, ki ji bo dala novih navdihov za pesniško ustvarjanje, to pa naj rodi izdajo še kakšne zbirke, ki pa jo Filipajeva že obljublja. Druga zbirka, če bo ugledala luč, bo narejena v modernem stilu, saj je spoznala, da s pomočjo tudi Davida to zmorem.
In zakaj so Rezikine pesmi tako žalostne, osebnoizpovedne?
Pesnica pravi, da so v pesmih spomini iz mladosti, ko je družina zelo zgodaj izgubila očeta, mama pa je ostala sama s šestimi otroki. Vse to je v sebi zapisala kot spomin na težke čase. Danes jo vse to še spremlja. Četudi živi drugače, se vrača nazaj, v preteklost, polno spominov.
»Življenje je resnično pesem moja, spre-
hod skozi moja leta življenja, vse to izražam v pesmih. V pesmi najdem uteho, tolažbo pa v mojih otrocih, ki so moje življenje in naj večja, naj dragocenejša vrednota.
Poguma vam za pisanje še ne bo zmanjkalo kar tako?
»Sele sedaj sem dobila pogum, to je bil moj prvi javni nastop. Lepa izkušnja, a sploh ni tako zelo hudo, kot si najprej misliš. Ob sebi moraš imeti le ljudi, ki ti pomagajo, te vzpodbujajo in ti nikoli ne vzamejo poguma, temveč te hrabrijo, četudi vidijo, da si včasih na tleh, pa ne vedo ali boš zmogel do konca. Otroci so tvoja moč in volja. Če imaš to, potem zmoreš vse.«
ŽUPANOVA ČESTITKA ZA OPRAVLJENO VELIKO DELO
Pesnici je ob predstavitvi prvenca čestital tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, ki je med drugim dejal, da si je z zapisovanjem raznih utrinkov iz življenja verjetno že nekoč želela narediti pravo stvar. To željo je izpolnila z izdajo zbirke, ki je tako zanjo, kot za vse ostale tista prava stvar. Povedal je še, da je Filipajeva zbrala neverjetno moč in hrabrost za izdajo pesniške zbirke, za kar ji iskreno čestita, za opravljeno veliko delo pa še posebej.
Na prireditvi so se Reziki Filipaja pridružili številni prijatelji in znanci, posebno presenečenje ji je pripravila tudi njena družina, na odru pa je zapela še s skupino ljudskih pevk iz Skorbe (članica je že vse od ustanovitve), kot gostje pa so nastopile še pevke Gmajnarice iz sosednjih Hajdoš.
Tatjana Mohorko
KULTURNI
NAPOVEDNIK
Prepričana sem, da vas verjetno vsaj malo zanima, kaj pripravljajo v kulturnih društvih v novem letu 2005. V zadnji številki tega Hajdinčana vam ponujam okvirni napovednik (možne so tudi spremembe, kajti društva še niso izvedla občnih zborov). HAJDINA Januar 2005
V	kulturnem društvu KPD Hajdina pripravljajo koncert »S pesmijo v novo leto«, v istem mesecu pa se bodo pevci in pevke
udeležili Revije ljudskih pevcev in godcev v organizaciji Sklada za ljudsko kulturo RS. Februar 2005
V	pustnem mesecu se bodo lotili tradicional-
nega luščenja bučnic.
Marec 2005
V	mesecu marcu v KPD Stane Petrovič načr-
tujejo letni občni zbor, ker pa je mesec marec mesec žensk, seveda načrtujejo še proslavo ob materinskem dnevu.
HAJDOŠE Januar 2005
Štajerski frajtonarji bodo skupaj z Gmajnari-cami pripravili koncert, ki bo na ptujskem gradu v organizaciji Ptujskega muzeja.
Marec 2005
V	tem mesecu organizirajo delavnice, kjer bodo barvali pirhe in izdelovali velikonočne
spominke, delavnice pa bo vodila Valerija Tekmec.
April 2005
V	mesecu aprilu pripravljajo Gmajnarice koncert pred izdajo svoje druge kasete.
SKORBA Januar 2005
V	mesecu januarju bo gledališka skupina gostovala po naseljih občine Hajdina s
komedijo »Zadrega za zadrego«.
Februar 2005
Dramska skupina bo z gostovanji nadaljevala po drugih krajih, Moški oktet pa bo sodeloval na proslavi ob kulturnem prazniku RS.
Marec 2005
Ljudske pevke bodo pele ob svečnici, KD pa bo organiziralo proslavo ob materinskem dnevu.
DRAŽENCI
Iz kulturnega društva Draženci žal niso posredovali podatkov.
ZKD občine HAJDINA Februar 2005
Zveza bo organizirala in izvedla proslavo ob kulturnem prazniku RS.
Saška Serec
december 2004
HAJDINČAN
V HAJDOSAH KULTURNI VEČER V SPOMIN NA VALENTINA ŽUMRA
Ob pesmi zaigra še srce
oški pevski zbor PGD Hajdoše je decembra v domači gasilski dvorani priredil že tradicionalni spominski kulturni večer, posvečen spominu na prvega zborovodjo Valentina Žumra. Pokrovitelj pevskega večera v Hajdošah je bil župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Zbranim je zaželel prijeten pevski večer predsednik odbora za družbene dejavnosti Andrej Tkalec.
Letošnji slavljenci so si ob koncu napor-
nega leta, ko so v PGD ob 30-letnici delovanja zbora praznovali še zlati jubilej gasilskega društva, privoščili tudi nekaj za svojo dušo, najlepše pesmi pa podarili občinstvu, še posebej pa svojim družinam. Nanje na zaključnem koncertu niso pozabili, kot tudi ne na vodstvo občine, pa krajane in člane gasilskega društva, ki so jih v velikem številu povabili na kulturni večer. Pod vodstvom zborovodje Jožeta Derniko-viča so za kulturni večer pripravili le nekaj
izbranih pesmi iz svojega bogatega programa, na odru pa so se jim v prijetnem sobotnem večeru pridružile še pevke Gmaj-narice iz Hajdoš, ljudski pevci in pevke KPD Hajdina, Štajerski frajtonarji, ljudske pevke KD Skorba in mešani pevski zbor DU DPD Svoboda Ptuj. Po končani prireditvi se je druženje v Hajdošah nadaljevalo, pevci pa so že obljubili, da se spomladi spet srečamo na novem koncertu.
TM
mro. studi;
Duštvo žensk Hajdoše
F eto, ki se izteka, je bilo za naše l^društvo lepo razgibano. Prednost smo dale druženju, porodništvu, kolesarjenju, ogledu domačih krajev in tudi izletu v Benetke. Spomladi po končani zimski telovadbi smo se podale na pohod preko Ptuja, Grajenščka in vurberških gozdov. Poleti smo kolesarile skozi Videm, Varejo, Leskovec in
nazaj preko Turnišča in Hajdine.
Julija smo se odpravile na izlet v Benetke. Z avtobusom smo se zgodaj zjutraj odpeljale proti morju. V Piranu nas je čakala ladja, ki nas je po čudoviti plovbi preko morja pripeljala v Benetke. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledale njegove znamenitosti. Ob sončnem zahodu smo se vračale spet z ladjo nazaj v Piran. Po kraj-
šem ogledu mesta smo odpotovale proti domu, kamor smo prispele naslednji dan v zgodnjih jutranjih urah. Čudovit izlet smo doživele, pa tudi veselja in petja ni manjkalo, saj nas je s harmoniko spremljala Romana.
Avgusta smo se podale na enodnevni pohod v Zeleno in Vinetujevo dolino. Naužile smo se lepot in se po lepem in veselem
HAJDINČAN
december 2004
Udeleženke izleta v Benetke
druženju vrnile domov. Septembra smo se odpravile na izlet v Rogatec, si ogledale muzej na prostem in grad Strmol ter nadaljevale pot proti Rogaški, kjer smo si ogledale zdravilišče.
Ob koncu oktobra smo se spet podale peš po Halozah. Po naporni hoji smo bile deležne počitka, malice in dobre haloške kapljice v vikendu naše članice.
Tudi ob občinskem prazniku smo sodelovale. Ker pa je bilo sredi novembra lepo vreme, nas je na pohod še enkrat povabila
Anica Tekmec, ki v našem društvu skrbi za pohode in kolesarjenje. Doživele smo lep in prijeten dan med haloškimi goricami. Seveda tudi dobrot ni manjkalo. Rade smo se tudi odzvale na vse prireditve v vasi in postregle z domačim pecivom.
V zimskih mesecih pa bomo hodile na predavanja o zdravem življenju, se razgibale ob urah telovadbe, kuhale, pekle in se veselo družile.
NIKOLI NI PREPOZNO POGOVOR PRIJATELJIC
Prijateljica Urška, kam se ti tako mudi?
Draga Helena, ueš, to so pa skrbi!
Bolijo me že vse kosti.
A povem ti,
da k telovadbi se mi mudi.
Res sem slabe volje, vendar upam, da bo bolje.
Leta prinesejo svoje, da z zdravjem ni najbolje.
Kosti so nekam krhke in porozne - zračne, v sklepih škriplje in boli.
Zdravnik me opozarja:
Kaj vaš sladkor, krvni tlak?
Pa da ne omenim še maščob! Polno je teh naših že tegob.
No, zdaj si slišala, kaj nas vse teži; a če že z nami čutiš, lahko se nam pridružiš tudi ti.
Anica Cafuta
Za društvo žensk Hajdoše
Ana Žumer
V ozadju ladja, ki nas je popeljala preko morja domov.
decdxember 2004
HAJDINČAN
4. gospodinjski večer v Dražencih
¥ Tsoboto, 27. decembra, so članice V društva gospodinj Draženci pripravile 4. gospodinjski večer s tradicionalnim tekmovanjem v ročni izdelavi domačih rezancev.
Pred samim začetkom tekmovanja je vse prisotne pozdravila predsednica gospodinj Draženci Zdenka Godec in vsem tekmovalkam zaželela veliko uspeha pri izdelavi rezancev. Po nagovoru predsednice so izvedli kratek kulturni program, v katerem so sodelovale ljudske pevke iz Hajdine in dra-ženski otroci iz OS Breg. Vse prisotne je pozdravil tudi svetnik občine Hajdina Ivo Rajh, ki je tekmovalkam zaželel čim lepše rezance in dejal, da ni pomembno, da so rezanci lepi, pomembno je, da so dobri.
Rezance so izdelovale predstavnice iz naslednjih društev:
-	Društvo žena in deklet občine Hajdina,
-	Društvo žena in deklet Gerečja vas,
-	Društvo aktiva žena Sela,
-	Društvo kmečkih žena Dornava,
-	Društvo gospodinj Juršinci,
-	Društvo kmetic občine Videm,
-	Društvo žena Tisa Ptujska Gora,
-	Društvo podeželskih žena občine Markovci,
-	Društvo gospodinj Draženci,
-	Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas in
-	Društvo žensk Pobrežja.
Tekmovanje je bilo ekipno, v ekipi so bile
3 tekmovalke.
Tekmovalke so dobile nalogo, da izdelajo jušne in široke rezance ter krpice. Najprej so ročno zamesile testo iz dveh jajc, ki so ga razdelile na 3 dele. Vsaka tekmovalka je morala čim bolj tanko in brez lukenj razvaljati svoj del testa, ki ga je kasneje, ko je bilo testo dovolj suho, tudi razrezala.
Potek dela je nadzorovala in ocenjevala
strokovna komisija v sestavi: Terezije Meško, koordinatorke svetovalk za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v Podravju pri KGZ Ptuj, Cvetke Pintar iz Kmetijske šole Turnišče in Marinke Vaupotič, predstavnice Društva kmetic občine Videm.
Komisija je imela zelo težko delo, saj so se ženske zelo potrudile in rezanci so bili eni lepši od drugih.
Ko so bili rezanci že pripravljeni, da se zakuhajo v juho, pa je bilo potrebno izbrati še najlepše - »naj« rezance večera.
Čas čakanja na razglasitev komisije je zapolnil ansambel »Trio Joža«, kateri je že med samim tekmovanjem skrbel za dobro voljo tekmovalk in vseh prisotnih.
In kateri rezanci so bili komisiji najbolj všeč? To so bili rezanci, ki so jih izdelale ženske Društva kmečkih žena občine
Dornava. Predsednica Društva gospodinj Draženci Zdenka Godec jih je zato tudi nagradila (kot tudi vse ostale sodelujoče članice), se jim zahvalila za sodelovanje in jih povabila na ponovno snidenje v naslednjem letu.
Iz kuhinje je že dišalo po goveji juhi, manjkali so še samo domači rezanci, ki pa jih ta večer ni manjkalo. Preden so jih draženske gospodinje pobrale in zakuhale, smo si jih lahko ogledali vsi, ki smo si ta večer vzeli čas in se udeležili tega tekmovanja. Večerja, s katero smo bili postreženi vsi prisotni, nam je dobro teknila. Gospodinje iz Dražene pa ne samo, da dobro kuhajo, tudi dobro pečejo. Tudi letos so postregle z najrazličnejšimi vrstami domačega peciva.
Da pa so draženske ženske pridne kot čebelice, je omembe vredno, saj nam že njihovo celoletno delo pove dovolj.
OBČINA HAJDINA
OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31
Na podlagi 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. I 10/02 in 8/03), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. I. RS, I02/04-ZGO-I-URBI), 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84 in 33/89 ter Uradni list RS, št. 44/97) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02 in 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 15. redni seji dne 6. 12. 2004 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI HAJDINA
1.	člen
V Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Hajdina (Uradni list RS, št. 135/03, 69/04) se v 12. členu v tretjem stolpcu število točk spremeni tako, da se glasi 390.
2.	člen
Te spremembe Odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljajo pa se od 1. 1.2005.
Številka: 423-06-2/05
Datum:	6. december 2004
Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ
SKLEP
o vrednosti točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina
1.
Vrednost točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina v letu 2005 znaša 570,00 SIT
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od I. januarja 2005.
Številka: 423-04/01 -5 Datum: 6. december 2004
Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r.
Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) in 18. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št 5/99) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 15. redni seji dne 6. 12. 2004 sprejel
SKLEP
o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2005
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 15. redni seji dne 6.12.2004 sprejel naslednji
SKLEP
o spremembi meje naselja Lancova vas pri Ptuju
1.
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Hajdina v letu 2005 znaša 1,03 SIT.
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od I. januarja 2005.
1.	člen
Občinski svet občine Hajdina soglaša, da se iz naselja Lancova vas pri Ptuju v občini Hajdina izločijo parcele št. 693/1-3, 693/14, 695/3, 695/4, 693/5, 695/2, 695/1, 695/5, 758/1, 703/6, 703/7, 703/24, 700/9 in se priključijo k naselju Lancova vas v občini Videm.
2.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.
Številka: 030-06/99-1/7 Datum: 6. december 2004
Radoslav Simonič župan občine Hajdina
Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) in
2. člena Odloka o komunalnih taksah v občini Hajdina (Uradni list RS, št. 91/01) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 15. redni seji dne 6. 12. 2004 sprejel
Številka: 423-06-1/05 Datum: 6. december 2004
Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r.
Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 15. redni seji dne 6. 12. 2004 sprejel naslednji
SKLEP
i.
Občina Hajdina sofinancira nakup zemljišča za namen ŠD Skorba, na vlogo Ivana Vogrinca, po ponudbi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS za pare. št. 862/2 v izmeri 8014 m* 2, kar ustreza površini nogometnega igrišča Skorba v znesku 1.687.187,42 SIT kar znaša po m2 210,53 SIT
Sredstva se nakažejo Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.
Številka: 352-08/04 Datum: 6. december 2004
Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ
Na podlagi 30. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) in 16. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/99) je Občinski svet občine Hajdina na 15. redni seji dne 6. 12. 2004 sprejel
občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 15. redni seji dne 6. 12. 2004 sprejel naslednji
SKLEP
o zmanjšanju najemnine
I.
Občinski svet občine Hajdina soglaša, da se najemnina za poslovni prostor na Sp. Hajdini 77 za leto 2005 zmanjša za 20 % in tako znaša 50.072,00 SIT na mesec,
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja, uporablja pa se od I. januarja 2005.
SKLEP
o višini najemnine na pokopališču Hajdina
Številka: 330-01/05 Datum: 6. december 2004
Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ
Enoletna najemnina za najem grobov na pokopališču Hajdina znaša:
-	na starem delu za enojni grob
-	na starem delu za družinski grob
-	na novem delu za družinski grob
-	grobnica
Višina o enkratnem nadomestilu
-	enojni grob
-	družinski grob
3.650.00	SIT
5.840.00	SIT
7.640.00	SIT
9.750.00	SIT
najemu groba na pokopališču: 24.410,00 SIT 39.1 10,00 SIT
Uporaba mrliške vežice Uporaba hladilne komore
4.660.00	SIT/dan
2.330.00	SIT/dan
Za občane občin, katere dogovorno sofinancirajo investicije na pokopališču Hajdina znaša najemnina:
-	na starem delu za enojni grob	2.905,00 SIT
-	na starem delu za družinski grob	4.563,00 SIT
-	na novem delu za družinski grob	6.046,00 SIT
-	grobnica	7.735,00 SIT
Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču:
-	enojni grob	19.766,00 SIT
-	družinski grob	3 1.693,00 SIT
Uporaba mrliške vežice Uporaba hladilne komore
3.687.00	SIT/dan
1.844.00	SIT/dan
Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 15. redni seji dne 6. 12.2004 sprejel naslednji
SKLEP
o podaljšanju najemne pogodbe Trgonetu d.o.o.
I.
Občinski svet občine Hajdina soglaša, da se najemna pogodba Trgonetu d.o.o. podaljša do 3 1. 12. 2005.
Najemojemalec se obvezuje, da bo plačal:
-najemnino za prostor postavljenega kioska za cvetličarno mesečno v znesku 17.098,00 SIT,
-stroške električne energije po dejanski porabi,
-stroške odvoza smeti v protivrednosti enega kontejnerja v letu.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja, uporablja pa se od I. januarja 2005.
Številka: 313-03/05 Datum: 6. december 2004
Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ
3.
Cene so brez davka na dodano vrednost.
4.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od I. januarja 2005 dalje.
Številka: 403-01/01-08 Datum: 6. december 2004
Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ,!.r.
Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03)), 6. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Hajdina je Občinski svet občine Hajdina na 15. redni seji dne 6. 12. 2004 sprejel
TEHNIČNI PRAVILNIK
o javnem vodovodu v občini Hajdina
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne
I.	člen
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodo-
vodov v občini Hajdina (v nadaljnjem besedilu: vodovod).
2.	člen
Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov.
3.	člen
Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda).
4.	člen
Naprave in objekti vodovoda so:
-	zajetja,
-	vodnjaki (vrtine),
-	črpališča,
-	čistilne naprave,
-	cevovodi,
-	prečrpališča,
-	vodohrani (zbiralniki pitne vode),
-	objekti in naprave za zniževanje tlaka,
-	vodovodno omrežje,
-	omrežje za gašenje požara - hidrantna mreža,
-	drugi manjši objekti, ki služijo ža pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njih sestavni del.
5.	člen
Lokalni vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe.
6.	člen
Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim vodovodom.
II.	DEFINICIJE POJMOV
7.	člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen:
-	zajetje = objekt za zajemanje vode,
-	vodnjak = objekt za zajemanje vode,
-	črpališče = objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode,
-	prečrpališče = isto kot črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v višje ležeči vodohran,
-	čistilna naprava = objekt za čiščenje in razkuževanje vode,
-	vodohran ali vodni zbiralnik = objekt za hranjenje vode,
-	raztežilnik ali razbremenilnik = objekt za znižanje tlaka vode v cevovodu,
-	reducirna postaja = objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje tlaka,
-	cevovod = objekt za transport vode,
-	vodovodno omrežje = sistem cevovpdov, ki ga delimo na magistralno, primarno ter sekundarno omrežje,
-	magistralno omrežje in naprave:
-	cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij,
-	tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja,
-	primarno omrežje in naprave:
-	cevovodi in objekti, med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,
-	cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji,
-	sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo,
-	zračnik = element za odzračevanje cevovoda,
-	blatnik = element za praznjenje in čiščenje cevovoda,
-	priključek = spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera,
-	jašek = betonski objekt na cevovodu (običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov),
-	vodomerni jašek = jašek, v katerem je nameščen vodomer,
-	vodomer = naprava za merjenje porabljene vode,
-	zasun = zaporni element na cevovodu,
-	hidrant = element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante),
-	uporabnik = odjemalec vode iz vodovoda.
III.	PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA
8.	člen
Pri načrtovanju vodovoda se morajo upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, še določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli izvajalec javne službe.
a)	Dimenzije cevovodov in vrste cevi
9.	člen
Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov:
1.	litoželezne cevi iz nodularne litine (duktil),
2.	cevi iz polietilena visoke gostote - PE,
3.	jeklene cevi,
4.	keramične cevi.
Vse vrste cevi morajo po kvaliteti odgovarjati veljavnim standardom.
10.	člen
Cevi PE uporabljamo samo v naslednjih primerih:
-	za izvedbo priključkov in sekundarno omrežje,
-	na terenih z nestabilno nosilnostjo tal,
-	za vgradnjo v zaščitno cev,
-	v drugih primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov
-	spajanje PE cevi se izvaja z elektroupornimi sponkami
Naj večji dovoljen premer PE-HD cevi je I 10 mm. Za večje premere je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
I I. člen
Jeklene cevi se uporabljajo za gradnjo cevovodov, samo kjer zaradi zahtevnosti gradnje ni možna uporaba drugih cevi.
12. člen
Jeklene cevi morajo biti pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene. Antiko-rozijska zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z bitumenskim ali drugim ustreznim premazom in povita z zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno. Na mestih, kjer se pojavljajo blodeči tokovi mora biti jekleni cevovod tudi katodno zaščiten.
b)	Globine
I 3. člen
Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj I, I m zasipa pri nevoznih površinah in 1,3 m pri voznih površinah. Maksimalna globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih.
14.	člen
Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti
s točnostjo ±3 cm.
V jarku, izkopanem v terenu IV in V kategorije je za polaganje cevovoda treba obvezno pripraviti posteljico iz sipkega materiala v minimalni debelini 10 cm.
Plastične cevi (PE) se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0-4 mm.
15.	člen
Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim materialom. Plastične cevi pa s peskom granulacije 0-4 mm 10 cm nad temenom, 20 cm pa s sipkim materialom.
16.	člen
Kadar se ob cevovodu za lastne potrebe polaga električni kabel mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot plastične cevi.
c)	Odmiki
17.	člen
Cevovod mora biti projektiran in položen tako, da je možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja.
18.	člen
Odmik objektov od cevovoda mora znašati najmanj:
-	čisti objekti in oporni zidovi 3 m,
-	greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnim in škodljivim materialom 5 m,
-	posamezna drevesa (drevored) 2 m,
-	drogovi (električni in PTT) I m.
19.	člen
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od cevovoda odmaknjeni minimalno:
-	kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši globini ali enaki kot cevovod, 3 m,
-	meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, I m,
-	plinovod 0,5 m,
-	energetski kabli, telekomunikacijski kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot vodovod I m, oziroma 0,5 m, če so položeni v kineti ali ustrezno zaščiteni,
-	toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod,
1,0 m,
-	vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m.
Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen tako, da je možen neoviran dostop z ene strani.
20.	člen
Kolikor zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora izdelovalec projekta z dogovorom z izvajalcem javne službe določiti način izvedbe in vzdrževanja ter možnost dostopa z ustrezno mehanizacijo.
d)	Križanja
21.	člen
Za vsako križanje cevovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe obstoječega komunalnega voda.
22.	člen
Pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi ne glede na material iz katerega je cevovod.
23.	člen
Pri križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del cevovoda zgrajen
iz jeklenih ali litoželeznih cevi iz nodularne litine ali PE cevi z zaščitnim plaščem.
24.	člen
Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevovoda z komunalnimi inštalacijami morajo biti:
1.	Če poteka cevovod nad
-	kanalizacijo 0,3 m,
-	toplovodno ki neto 0,4 m,
-	plinovodom 0,4 m,
-	energetskim in telekomunikacijskim kablom inkablom javne razsvetljave 0,3 m;
2.	Če poteka cevovod pod
-	kanalizacijo (izjemoma) 0,6 m,
-	toplovodno kineto 0,6 m,
-	plinovod 0,6 m,
-	energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m.
Minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
25.	člen
Cevovod ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Kolikor to ni možno, mora biti križanje s fekalno kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v soglasju z izvajalcem javne službe.
e)	Vgradnja merilno regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih elementov
26.	člen
V	vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna merilnoregulacijska oprema.
Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe.
27.	člen
V	vodovodno mrežo se smejo vgrajevati samo taki fazonski kosi, in armature, ki odgovarjajo veljavnim standardom.
Kolikor je zaradi dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 16 bar. Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten.
28.	člen
Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov.
29.	člen
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda pred in za zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na primarnem cevovodu, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500-800 m v primarnem cevovodu.
30.	člen
Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem.
Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom gledano v smeri toka vode. Pri vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi.
31.	člen
Litoželezne cestne kape se morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja.
f) Jaški
32.	člen
V omrežje vgrajujemo betonske jaške za vgradnjo armatur in meril-noregulacijske opreme.
Minimalna velikost jaškov mora biti:
-	po višini 170 cm,
-	po dolžini = vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 150 mm, 150 cm na cevovodih do 0250 mm in 180 cm na cevovodih do 0600 mrh,
-	po širini = vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu -f I /2 najširšega vgrajenega el. v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 0150 mm, 150 cm na cevovodih do 0250 mm in 180 cm na cevovodih do 0600 mm,
-	nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa,
-	dno jaška mora biti z betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode,
-	velikost vstopne odprtine mora biti min. dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi,
-	jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom,
-	montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne zadošča se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti,
-	vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestev morata biti iz cevi "40 mm, nastopne prečke " 18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jačka.
33.	člen
jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. V dnu jaška morajo imeti poglobitev za črpanje vode.
34.	člen
Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV/c.
g)	Hidranti
35.	člen
Hidrante vgrajujemo v vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80-150 m oziroma v odvisnosti od gostote naselitve prebivalstva v posameznem naselju. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje hidrante je " 100 mm. Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja, je potrebno upodtevati pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
36.	člen
Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča.
37.	člen
Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun. Vsa izlivna mesta pri hidrantu in priključni zasun se plombirajo.
38.	člen
Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10-20 cm pod niveleto terena.
39.	člen
Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti pod betonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Pod-betoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant.
h)	Preizkušanje cevovoda
40.	člen
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda.
Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novo zgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije.
41.	člen
Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih cevi se izvede na 2x-ni delovni tlak, vendar ne manj kot I 5 bar. Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda.
42.	člen
Klorni šok je preizkus, s katerim se ugotovi ali je vodovod sposoben prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus izvede upravljalec vodovoda v soglasju z Zavodom za zdravstveno varstvo in o preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni šok se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu.
i)	Označevanje vodovodnih naprav
43.	člen
Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST 1007 za hidrante.
44.	člen
Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta se tablica postavi na zato posebej postavljen drog.
45.	člen
Trasa cevovoda se označuje z opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi). Nad cevovodi iz plastičnih cevi mora biti položen označevalni trak s kovinskim vložkom.
IV.	VODOVODNI PRIKLJUČKI
a)	Postopek za priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje
46.	člen
Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi.
K pogodbi mora priložiti:
-	situacijo z vrisanim objektom v merilu, ki velja za projektno dokumentacijo,
-	kopijo gradbenega dovoljenja ali lokacijsko informacijo za izvedbo vodovodnega priključka,
-	projekt vodovodnega priključka, interne inštalacije oziroma tehnološki projekt, za proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda rabila v tehnološke namene,
-	soglasje občine s potrdilom o plačilu povračila ob priključitvi na vodovodno omrežje
-	soglasje upravljalca ceste (v primeru preboja ali rezanja ceste)
-	služnostno pogodbo sklenjena z lastniki zemljišč (če trasa vodovoda prečka njihovo zemljo).
47.	člen
Izvajalec javne službe je dolžan skleniti pogodbo o priključitvi ob izpolnitvi tehničnih pogojev, razen v primeru, če naročniku ne more zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno tehničnih pogojev ali če bi bila s tem motena oskrba ostalim potrošnikom.
V primeru, da iz razlogov iz prejšnjega odstavka ni možno skleniti pogodbe o priključitvi, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti pristojni občinski organ, s katerim se naročnik ob sodelovanju izvajalca
javne službe dogovori o možnosti načina in tehnične rešitve izvedbe priključitve.
48.	člen
Na osnovi sklenjene pogodbe o priključitvi izvajalec javne službe naročniku - bodočemu uporabniku vode opravi:
-	odkar trase priključka in merilnega mesta,
-	skladno z dogovorom med naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo za izvedbo priključka.
49.	člen
Izvajalec javne službe izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o priključitvi. Po izvedbi del za priključitev na vodovodno omrežje je izvajalec javne službe dolžan vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču na katerem je bil izveden priključek.
50.	člen
Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik zahteva po enakem postopku kot nov priključek, pri čemer izvajalec javne službe za vsak primer posebej presodi, če je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma.
5 I. člen
Priključek se ukine na osnovi pisnega naročila lastnika priključka. Stroške ukinitve poravna naročnik.
b)	Dimenzije priključkov in izvedba
52.	člen
Dimenzijo priključka določi izvajalec javne službe:
- po številu izlivnih mest v priključenem objektu za gospodinjstvo:
Število izlivnih mest	Vrsta in minimalna dimenzija priključka
5-20	PE DN 32/10
20-30	PEDN 40/10
- če se predvideva, ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne instalacije oziroma tehnološkega projekta, večjo konično porabo kot 2 l/se k., se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom.
53.	člen
Za gradnjo vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo določbe v poglavju projektiranje in gradnja vodovoda.
c)	Lokacija in izvedba merilnega mesta
54.	člen
Merilno mesto je praviloma v jašku izven objekta, čim bližje javnemu vodovodu. V objektih v katerih je predvidena ločena meritev za več uporabnikov, je lahko register vodomerov v objektu.
55.	člen
Če je vodomerno mesto v objektu uporabnika, mora biti cev vodovodnega priključka zaščitena s PE cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera.
V zaščitni cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa skozi steno vodomernega jaška izven objekta.
56.	člen
Talni jaški izven objekta so tipski PVC termo jaški ali betonski jaški opisani v 32. členu tega pravilnika.
d)	Tipi in dimenzije vodomerov
57.	člen
Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporabljajo za merjenje porabljene vode, določa izvajalec javne službe, dimenzijo vodomera pa
določi projektant ob soglasju izvajalca javne službe.
58.	člen
Upravljalec plombira qb prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji vodomera matični privoj s PVC plombo. Odstranitev, uničenje oz. poškodovanje plombe se sankcionira v skladu z določbami Odloka o oskrbi s pitno vodo.
e)	nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov - vzdrževalnina priključka
59.	člen
Vzdrževalnina priključka je znesek, ki se mesečno zaračunava za pokrivanje stroškov redne menjave vodomernih naprav v enem menjalnem obdobju.
Znesek vzdrževalnine priključka v obračunskem obdobju dobimo kot zmnožek nazivnega pretoka vodomera in cene vode.
Vzdrževalnina priključka = Qn (m 3 /h) x cena vode (SIT/m 3) x obračunsko obdobje (mesec)
Vodomer	DN (mm)	20	25	32	40	50	65
Nazivni pretok	Qn (m3/h)	2,5	6	6	10	15	25
Vodomer	80	100	150	50-k	80-k	100-k	150k
Nazivni pretok	40	60	150	40	60	90	200
■ k - kombinirani vodomer
60.	člen
Izvajalec javne službe lahko na osnovi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov.
V.	TEHNIČNO DOBAVNI POGOJI
61.	člen
Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih:
-	da je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v objektu,
-	da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov.
62.	člen
Začasni priključek na javni vodovod je možen:
1.	za gradbišče (gradbiščni priključek),
2.	za bodoče uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo minimalnega premera 80 mm ob pogoju:
-	da z izgradnjo začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo,
-	da je s srednjeročnim programom predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže na kompleksu, kjer je objekt uporabnika,
-	da uporabnik pred izvedbo priključka podpiše pogodbo z izvajalcem javne službe, kjer bodo natančno opredeljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne mreže na kompleksu in rok o začasni uporabi priključka.
Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka izda izvajalec javne službe, pri čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik predložiti.
63.	člen
Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del interne instalacije in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem izvajalca javne službe.
Naprave za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem v primerih, ko iz omrežja ni možno zagotavljati črpalne količine vode.
Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju.
VI.	NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA
64.	člen
Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, nadzira med samo gradnjo strokovna služba izvajalca javne službe.
65.	člen
Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika, obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala.
VII.	PREVZEM VODOVODOV V UPRAVLJANJE
66.	člen
Investitor javnega vodovoda, če to ni občina, mora tega predati v last občini. Način in pogoje predaje opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo:
-	projekt z gradbenim dovoljenjem,
-	projekt izvedenih del (PID) v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-I) in po določbah pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodologiji katastra izvajalca javne službe,
-	zapisnik o tlačnem preizkusu,
-	atest o izvedenem klornem šoku,
-	podatke o investicijski vrednosti,
-	uporabno dovoljenje.
Na osnovi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju.
67.	člen
Lokalni vodovod prevzame izvajalec javne službe v upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode in urejene varstvene pasove.
Vlil. KATASTER VODOVODNIH NAPRAV
68.	člen
Izvajalec javne službe mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih naprav.
Kataster komunalnih naprav se vodi skladno z določbami pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in zakona o katastru komunalnih naprav.
Podatki iz katastra se izdajo na osnovi pisne vloge, ki mora vsebovati namen rabe podatkov. Za izdajo podatkov iz katastra se plača nadomestilo stroškov priprave in izdaje podatkov. Občini se za njene potrebe izdajo podatki iz katastra brezplačno v dogovorjeni DXF oblik. Prav tako občina izdaja podatke iz katastra izvajalcu javne službe brezplačno.
69.	člen
Ne glede na določbe pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav pa izvajalec javne službe za operativne potrebe sektorja vodooskrbe vodi katastrski elaborat v obsegu:
1.	Pisni del,
2.	Grafični del v državnem koordinatnem sistemu,
3.	Skanogrami,
4.	Elaborati.
Ad/I
Pisni del vsebuje popisne liste ali tabele po segmentih (točka, sistem daljic ali ploskev).
Ad/2
Grafični del vsebuje:
a)	Podloge:
-	digitalni katastrski načrt,
-	digitalni ortofoto načrt,
-	topografski načrt različnih meril (1:1000, 1:5000, 1:25 000...),
-	druge podloge.
b)	Segmente katastra komunalnih naprav:
-	točkovni (hidranti, zasuni, zračniki...),
-	linijski (cevovodi...),
-	ploskovni (jaški, vodovarstvena območja...).
Ad/3
Skanogrami so digitalna oblika elaborata:
a)	skanogrami fotografij (jaškov, cevovodov, križanj, zanimivih
detajlov...),
b)	skanogrami topografij, skic, shem in shematskih prikazov.
c)	skanogrami, druga dokumentacija.
Ad/4
Elaborati:
Elaborat je zbirka vseh listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih je bil nastavljen pisni in grafični del elaborata, zlasti:
-	pregledna karta območja novega cevovoda M 1: 500, 1000, 5000, 10000
-	situacijski načrt, ki vsebuje geodetski posnetek terena in cevovoda z vsemi pripadajočimi elementi z označbami in podatki
-	podolžni profili
-	topografije zasunov, hidrantov in podobnih objektov na cevovodu,
-	oznake detajlnih listov, kjer je cevovod ter številke zapisnikov s podatki meritev,
-	montažni načrti cevovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna mesta, križanja),
-	dimenzije, materiali, leto izgradnje,
-	situacijski načrt, topografije in podolžni profili morajo biti v digitalni obliki (dwg, dxf format)
-	drugi podatki.
70.	člen
Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah na komunalnih vodih, ki se posredujejo izvajalcu, ki vodi kataster.
Prijava o spremembi komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu.
71.	člen
Ro prejemu prijave o spremembi komunalnega voda mora služba katastra takoj poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v katastrski elaborat.
72.	člen
O spremembah na komunalnih vodih se vodi posebna evidenca.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
73.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku, določenim za njegov sprejem.
74.	člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 352-05-10/04-1 I
Datum: 6. december 2004
Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r.
Občina Hajdina in Športna zveza Hajdina na podlagi 10.člena Zakona o športu
objavljata
JAVNI RAZPIS
za vrednotenje športnih programov v občini Hajdina za leto 2005
I.	PROGRAMI VADBE IN TEKMOVANJ
Programi morajo vsebovati:
1.	naziv izvajalca z navedeno odgovorno osebo
2.	vsebino za populacijo, kateri je vadba namenjena (skupino, ekipo ali posameznika)
3.	kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne kvalifikacije
4.	urnik in kraj vadbe
5.	poimenski seznam vadečih
Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja.
II.	STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE
Vsebina vloge:
-	naziv predlagatelja
-	predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev strokovnih nazivov (vaditelj,
inštruktor, trener)
-	predvideno število strokovnih delavcev za predvidena izpopolnjevanja (potrjevanje licenc)
III.	ŠPORTNE PRIREDITVE
Vloga mora vsebovati:
-	naziv izvajalca
-	naziv prireditve
-	namen prireditve
-	kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve
-	finančna konstrukcija prireditve in viri sofinanciranja
Rok za prijavo športnih programov je do 14. januarja 2005 na naslov Občina Hajdina Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA - s pripisom ŠPORT 2005.
Nepopolnih prijav in prijav, ki bodo prispele po roku za prijavo ne bomo upoštevali!
Dodatne informacije in formularje dobite v času uradnih ur na sedežu občine Hajdina ali na tel. št. 041-353 247 (g. Mertelj Sandi - sekretar Športne zveze Hajdina). Z izvajalci športnih programov bodo sklenjene pogodbe.
HAJDINČAN
december 2004
Ob svojem 4. gospodinjskem prazniku so pripravile razstavo na temo Vlaganje in sušenje sadja in zelenjave, ki je bila na ogled v nedeljo, 28. decembra, od 10. do 17. ure v domu vaščanov v Dražencih.
Draženske gospodinje se zavedajo, da je v sedanjih gospodarskih razmerah, v času vsesplošnega varčevanja, še en razlog več, da koristno uporabimo vse, kar doma pridelamo ali v sezoni ceneje kupimo. Odločile so se, da bodo vso sadje in zelenjavo, ki jo imajo doma, same konzervirale, saj bodo tako lastne pridelke, ki bi sicer propadli, smotrno porazdelile na vse leto.
Vloženo sadje in zelenjavo so vlagale v kozarce različnih velikosti in oblik. Pokrove so okrasile z različnimi barvnimi krpicami, kar je razstavi dalo poseben čar. Pripravile so zelenjavo v kisu in slanici, najrazličnejše vrste marmelad, kompotov, džemov, meda, sokov, likerjev, žganja, zdravilnih napitkov, želejev, sadja v žganju ter posušeno sadje, zelenjavo in zdravilne rastline. Prikazale so tudi izdelavo bučnega olja, kjer so razsta-
vile bučnice, prge in olje.
Zelo rade posegajo po starih receptih iz
časov naših dedkov in babic, kar je bil dokaz originalni, ročno napisani zvezek receptov iz leta 1951.
Zenske so izdelke, ki so bili razstavljeni, (teh pa ni bilo malo) izdelale same na tečajih in doma, kar potrjujejo tudi fotografije, ki smo si jih lahko ogledali ob razstavi. Pripravile so tudi zloženko, na kateri so zapisani vsi razstavljeni izdelki.
Razstava je bila dobro obiskana, saj je bila pripravljena smiselno, poučno in zanimivo.
Prireditve, razstave in druženja, ki jih pripravljajo gospodinje iz Dražene, kot tudi vse ostalo njihovo delo, nam pove, da je to društvo, ki je složno, delovno, polno idej, društvo, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, društvo, ki tke nitke prijateljstva med vsemi društvi na vasi in v občini.
Iskrene čestitke in še veliko novih idej ter uspeha pri vašem delu.
Jožica Lešnik
TRADICIONALNO SREČANJE STAREJŠIH NAD 70 LET
Druženje za lepšo jesen življenja
v
•^upan Radoslav Simonič je tudi
Mu letos v dneh po občinskem prazniku in pred prazničnem decembrskem času na druženje povabil starejše občanke in občane, stare 70 in več let. Druženje je v domu vaščanov v Dražencih 26. novembra je bilo dobro obiskano, saj se ga je udeležilo okrog 110 starejših občanov.
Prvi del srečanje je bil tudi letos obarvan z uradnim programom, v katerem je udeležence srečanja najprej pozdravil župan Simonič, v kulturnem programu pa so jih razveseljevali učenci OS Hajdina in otroška gledališka skupina KD Skorba. Po uradnem delu pa je sledil še družabni del srečanja, ko so se starejši najprej okrepčali, potem pa veselo zaplesali tudi ob taktih ansambla Interval. Mnogim bo tudi letošnje druženje prav gotovo ostalo v prijetnem spominu, spet drugi se ga bodo spominjali po čem posebnem, morda tudi po prijateljih, ki so jih srečali spet po dolgih, dolgih letih. A na jesen življenja je vsako tako druženje dobrodošlo, še posebej, ker je tudi zaradi takih trenutkov lahko življenje še lepše in prijetnejše.
V občini Hajdina pa so se v pred prazničnih dneh spomnili tudi na najstarejšo občanko gospo Marijo Gornik iz Spodnje Hajdine, rojeno leta 1909, ki jesen življenja preživlja v Domu upokojencev na
			
			
		| j*	k	
Ptuju. Tam so jo obiskali direktorica občin- v občini, pa želimo še dosti zdravja ske uprave Valerija Šamprl, predstavniki in prijetnih trenutkov v novem letu župnijske Karitas sv. Martina in farni župnik 2005!
Marijan Fesel.	TM
Gospe Gornik in tudi vsem starejšim	Foto: Občinska uprava
december 2004
HAJDINČAN
POVABILO NA MIKLAVŽEVO VEČERJO
Hajdinčanke so spretne kuharice
\ TDruštvu žena in deklet občine w Hajdina si zmeraj izmislijo kaj novega in ob začetku letošnjega prazničnega decembra so se odločile, da pripravijo spet nekaj posebnega - Miklavževo večerjo. Na Miklavžev večer 6. decembra so se zbrale v dvorani Gasilskega doma na Hajdini, tam pa ob pomoči mojstra - kuhanja Vlada Pignarja pripravile jedi za prav poseben večer.
Predsednica društva Marta Sitar je bila tako kot zmeraj dobro razpoložena, ob njej pa tudi vse ostale udeleženke, ki so se najprej zbrale na večeru kuhanja in priprave izbranih prazničnih jedi. Pri izbiri jedilnika jim je veliko pomagal Vlado Pignar, ki je vanj vnesel kar nekaj novitet, ki so jih Hajdinčanke kaj hitro osvojile. V kuhinji je bila gneča nekaj ur, ko pa so bile jedi skuhane in pripravljene za serviranje, je bilo potrebno le še sesti za praznično pogrnjeno mizo. Ob dobri postrežbi je tudi hrana odlično teknila, gostiteljice večera pa so zraven ponudile še kozarček rdečega domačega, ki se je po napornem kuharskem večeru marsikateri tudi prilegel.
Posebnih običajev okrog Miklavževega niso obujale, nam je zaupala Marta Sitar, saj na Hajdini nekoč tudi niso na veliko obhajali godu sv. Miklavža, pa tudi v kuhinji se to ni kaj posebej poznalo. Pri nekaterih hišah so nekdaj le spekli kaj dobrega in ponekod skuhali tudi malo boljšo večerjo. Članice Društva žena in deklet pa so si
Posebej zanimivo je bilo v kuhinji ...
Miklavževo večerjo zdaj izmislile čisto na svoj način. Največja želja je bila, da se spet dobijo skupaj, poklepetajo in se ob vsem še naučijo kaj novega. Posebej jih je pohvalil Vlado Pignar, češ da jim gre delo v kuhinji zares dobro od rok, ob tem pa dejal, da se že veseli novih srečanj z njimi.
Le nekaj dni po Miklavževi večerji so se članice Društva žena in deklet občine Hajdina zbrale na predavanju O zdravi prehrani, kjer so se srečale z domačinko
Marto Simonič, dr. med., specialistko dia-betologinjo, ob tem pa so se že veselile decembrskega pevskega srečanja in prireditve S pesmijo v novo leto. V januarju na Hajdino vabijo še na en družabni večer, ko bodo luščile koščice in obujale še enega od kmečkih običajev.
TM
MIKLAVŽEVA VEČERJA
*
goveja juha z domačimi rezanci
*
polnjena svinjska riba z brokolijem
*
piščančja bedrca s kornfleksom *
kuhana govedina
*
hren s smetano *
stročji fižol s slanino in smetano
*
svedrci z zelenim poprom
*
solata endivija
*
domače pecivo
DOBER TEK!
Hrana je najbolj teknila za praznično mizo. Foto: TM
HAJDINČAN
december 2004
4. TRADICIONALNI KOLESARSKI MARATON »PO POTEH OBČINE HAJDINA«
V Slovenji vasi povrnili energijo

	
	
Na startu pred stavbo občine. Foto: V. Markovič
^^godil se je 30. oktober 2004, £*eden izmed 11. dnevov programa prireditev ob 6. prazniku občine Hajdina. Tudi letos smo se odločili za kolesarjenje po poteh občine.
Ob startu pred stavbo občine Hajdina ob 9. uri je kazalo, da bo vreme vzdržalo, da bo lep sobotni dan, kar je privabilo precejšnje število občanov - kolesarjev, žal pa se je ob samem začetku maratona »vlilo kot iz škafa«. Kolesarji so krenili proti Dra-žencem, nadaljevali skozi Njiverce, Gere-čjo vas in sledil je postanek na kontrolni postaji v gasilskem domu v Slovenji vasi, kjer so domačini tako kot lani pripravili
tople napitke in nekaj za vrnitev izgubljene energije, predvsem pa prostor brez dežja, kjer je med udeleženci zavladalo tovariško vzdušje. Toda po polurnem postanku je bilo treba ponovno na pot - nazaj skozi Gerečjo vas, Zg. Hajdino in na cilj - športni park ŠD Nova Hajdina.
In kot da bi nebo preizkušalo odločenost udeležencev maratona, da pridejo do cilja, se je prikazalo celo sonce. Domačini-člani upravnega odbora ŠD Nova Hajdina so poskrbeli za dobro počutje udeležencev maratona: golaž, kuhano, brezalkoholne pijače in spoznanje, da je maraton uspel, so dali pečat eni izmed prireditev občin-
skega praznika. Tudi beli golobi gospoda Branka, izpuščeni proti nebu, so se veselili tega dogodka.
4. kolesarski maraton je za nami. Kljub slabemu vremenu, ki je bilo podobno kot lani, je bilo več udeležencev - od najmlajših do upokojencev. Prihodnje leto bomo organizirali že petega, potrudili se bomo, da bo uspel v zadovoljstvo udeležencev. Občani občine Hajdina že sedaj vabljeni.
Fotografski material pa vam naj, spoštovani bralci Hajdinčana, vsaj malo prikaže vzdušje pri naši rekreativni dejavnosti.
Viktor Markovič
Kontrolna postaja v Slovenji vasi
Zaključek 4. maratona pri ŠD Nova Hajdina
december 2004
HAJDINČAN
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV HAJDINA
Na obisku v Rogaški Slatini
¥ Tzadnjih dneh novembra so se V člani DU Hajdina že tradicionalno odpravili na zaključni izlet, ki je letos potekal v Rogaško Slatino. Izleta se je udeležilo kar 100 članov društva, lepo, sončno vreme pa je še dodatno prispevalo, da so bili vsi dobro razpoloženi in odlične volje.
Kot nam je povedal predsednik DU Hajdina Anton Cestnik, so si v okviru izleta najprej ogledali, kako poteka proizvodnja stekla v Roški Slatini, tam pa so imeli tudi priložnost za nakup steklenih izdelkov. Potem so si ogledali še nekatere krajevne znamenitosti, nato pa jih je pot vodila v Majšperk na kosilo v gostilno Dolinca, kjer so jim postregli z dobro hrano in domačo kapljico. Seveda pa tudi tokrat ni šlo brez glasbe, za dobro voljo pa poskrbel glasbenik Kar. Ob njegovem igranju in izbranih vižah pa so se hajdinski upokojenci na skupnem druženju tudi veselo zavrteli. K dobremu razpoloženju so svoj delček dodale še ljudske pevke iz Hajdine, sicer članice DU Hajdina. Po uspelem izletu in nepozabnem druženju pa A. Cestnik pravi, da se bo vsak udeleženec izleta spomnil dobrega vzdušje in si bo še žele na podobna srečanja.
»Ob iztekajočem se letu pa bi rad vsem upokojencem in upokojenkam zaželel zdravo in srečno novo leto 2005 z željo, da bi se tudi v bodoče
pridno udeleževali vseh skupnih srečanj in druženj. Pa vesel božič vsem skupaj!«
TM
V spomin na vsako druženje ostanejo skupne fotografije ...
M. ■■
	A'1 m	
	crji k Z m	llfcb. j
	PS	'M	
		
		
		
Hajdinski upokojenci na še zadnjem letošnjem druženju. Foto: Cestnik
HAJDINČAN
december 2004
GERECJA VAS
2. ženski turnir v kartanju
r¥'udi letos je Društvo žena in Z deklet Gerečja vas organiziralo ženski turnir v kartanju. Turnir je potekal v soboto, 20. novembra, v gasilskem domu v Gerečji vasi. Udeležile so se ga predstavnice društev žena in deklet iz Hajdine, Dražencev, Kidričevega in Gerečje vasi. Prijavljenih je bilo 13 ekip (parov), ki so svoje nasprotnice naključno izbrale z žrebom.
Sam žreb in tekmovanje je vodila tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Janko Goj-košek, Franc Drevenšek in Marija Metličar. Komisija je tekmovalke pred igro seznanila s pravili igranja s kartami PAVER ŠNOPS in skrbela, da je igra po pravilih tudi potekala. Igralo se je na izpadanje in po večurnem igranju smo dobili najboljše ekipe.
Komisija je razglasila najboljše, pokale pa je ekipam podelila predsednica društva žena in deklet Anica Drevenšek.
In katere ekipe so si letos priigrale pokal?
Prvo mesto je letos pripadlo ekipi iz Kidričevega, ki so jo zastopale Vera Sitar in Marija Marks, drugo ekipi iz Dražencev v
PAVERŠNOPS
Turnir v kartanju se približuje, veselje in nemir že v mislih poskakuje, saj ženske smo za druženje in za to, da bi kartanje v tradicijo prišlo.
Se karta premeša in razdeli, po pet jih vsaka od nas dobi, in ko jih v rokah držiš, že ugotoviš, kaj lahko z njimi igraš, kaj narediš.
Visoka karta te v prednost popelje, vsaka od nas ima tihe te želje, da zmagala bi in osvojila pokal, kar društvu prinaša že nekaj pohval.
Če strogih pravil se ne držiš, lahko tudi kar vse izgubiš, zmaga pa naj dvojica le ta, ki sreče in znanja veliko ima.
Marija Markovič
sestavi Marice Cestnik in Danice Janžekovič in tretje mesto ekipi iz Hajdine v sestavi Zdenke Ogrizek in Nežike Kosar.
Seveda pa moramo povedati, da so se tudi tekmovalke iz ostalih ekip dobro odrezale, a žal premalo za zmago. Ugotovile so, da bo potrebno več priprav na tekmovanje in seveda več sreče, ki pa žal - letos ni bila na njihovi strani.
Po končani razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov so članice društva žena in deklet Gerečja vas poskrbele tudi za prazne želodčke vseh tekmovalk in gledalcev, harmonikar Franc Mlakar pa za pesem in dobro voljo. Seveda so jih ob zvokih harmonike kaj hitro zasrbele pete. Veselo so zaplesale in si obljubile, da se naslednje leto ponovno srečajo.
Jožica Lešnik
Foto: Jožica Lešnik
MIKLAVŽ
Vsak po svoje se Miklavža veseli, otroke majhne in velike obdari, napisan listič se na oknu naj pusti in želja se vsaka naj izpolni.
Različne darove nam prinaša.
Koliko to stane, se kdo vpraša?
Vse pridne otroke obdari, nas odrasle pa zadovolji.
Ko pa juha in prikuha ne nasiti nam trebuha, obrok potrebuje več stvari, se z Miklavževo večerjo pogosti.
In kaj bi se zgodilo, če bi se večerjo izpustilo?
Lepo je odvečni kilogram izgubiti, a težko ga ni nazaj dobiti.
Marija Markovič
december 2004
HAJDINČAN
NOVE ORGLE V CERKVI SV. MARTINA
Prvič zapele na Martinovo nedeljo
¥ majo letnico 1890, izdelal jih je mojster
Z Krajnc in so se v cerkvi sv. Martina na Hajdini velikokrat oglašale. Dobro desetletje niso bile v uporabi, mojstri pa so ugotovili, da so dotrajane in potrebne reastavratorske roke. Na Hajdini so se lani odločili, da jih vendarle obudijo in po 15 mesecih so mojstri naredili povsem nove orgle, ki so se znova oglasile na praznično Martinovo nedeljo.
Hajdinski župnik Marijan Fesel je povedal, da so najprej razmišljali le o obnovi orgel, a se je že med prvimi deli pokazalo, da so orgle povsem dotrajane, saj niso bile vzdrževane kar nekaj zadnjih let, še posebej dotrajane pa so bile piščali. Ostale so le lesene, kajti vse ostale iz brona so odnesli med vojno, ostali deli orgle pa bi vzdržali le še nekaj let. Orgle sta z veliko volje dolge mesece obnavljala orglarski mojster Marko Pavlinič in njegov sin Zlatko iz Zagreba, ohišje v nove orgle je izdelalo mizarstvo Pintarič, okraske, ki so še ostanek starih orgel, pa je restavriral Rudi Polner iz Maribora.
Zanimivo je tudi, da je naložba veljala kar precej, in sicer oblizulS milijonov tolarjev, 4 milijone pa je k znesku dodala občina Hajdina. Župnik Fesel je ob tem tudi omenil, da so denar za nove orgle zbirali kar dve leti, farani, ki se jim za dar lepo zahvaljuje, saj so zbrali precejšen del potrebnih denarnih sredstev. Do nedavnega je od 1378 družin v fari za orgle darovalo 622 družin, vsak pa je daroval, kolikor je lahko.
Na Martinovo nedeljo smo orgle spet slišali in tako bo poslej vsako nedeljo ob spremljavi pevskega zbora, v vlogi organistke pa bo Irena Cestnik iz Dra-žencev.
mm
1441.2004
Nove orgle so ponos hajdinske župnije, pravi farni župnik Marijan Fesel.
Obnovljeni kip Janeza Krstnika, ki krščuje
I 1	S I W\ 1 Si	
|||b		
• ■		
Prvič je ob novih orglah zapel cerkveni pevski zbor pod vodstvom Jezusa in nove hajdinske orgle, je blagoslovil Danila Jeze. Foto: Studio 2M	msgr. dr. Stanislav Slatinek.
HAJDINČAN
december 2004
_	V-
Prednovoletno vzdušje na OS Hajdina
■ jo projektnih dnevih ob sode-
M lovanju občinske ŠZ in zaključku prve triade smo že v prazničnem mesecu decembru, ki tudi na naši šoli daje resnemu delu pridih svečanosti. Učilnice kot tudi hodniki in zunanjost naše šole spet dobivajo nove začetke. Zgodbe iz preteklosti obujajo spomine na kaj doživeto lepega in vsak se ozre v nepozabne trenutke, ki mu pričarajo svoj svet.
Ob tem pa ustvarjalnost ne pozna meja. Pesmi, opisi, prireditve ... in zgodbe se napletajo in razveseljujejo včasih zaskrbljene predvsem pa dobrovoljne obraze naših devetletkarjev. Ob različnih interesnih dejavnostih, kot tudi pri razrednih projektih oblikujejo sveže ideje v nova doživetja. Za zaključek leta bodo ob novoletnem plesno programskem vzdušju učencem predmetne stopnje ponujene še vodene karaoke, za katere že vlada veliko zanimanje, najmlajši pa bodo prisluhnili novoletni igrici, ki jo bodo za njih odigrali učenci naše šole pod mentorstvom Danice Serdinšek.
Pravljični december tudi v knjižnici preživljamo ob branju krajših zgodb, podoživljanju pravljic ob televiziji ali kasetofonu in izdelkih iz papirja, s katerimi popestrimo našo knjižnično razstavno ponudbo. Ob tem z naj mlajšimi rešujemo uganke, nekoliko večji sodelujejo pri iskanju pregovorov, najstarejši pa brskajo po knjižničnem gradivu za avtorji in naslovi del. Hkrati zbiramo še naj-knjigo leta v sodelovanju z Mladinsko knjižnico Ptuj. Pravilne rešitve
Novoletno vzdušje nam leto za letom pričarajo tudi učenci ročnodelskega krožka z mentorico Jožico Novak. Učenci 5. b se z veseljem postavljajo pred skulpturo, za katero so sami izdelali okraske in jo z njimi tudi okrasili.
vseh naštetih dejavnosti bomo ob slovenskem kulturnem prazniku nagradili ob žrebanju. Pridite, še je čas, da zadenete!
S.H.
Moja babica
Moji babici je ime Marija, piše se Mlakar in je stara 75 let. Rada opravlja hišna opra-
vila, še posebej pa je rada na vrtu. Poleti ji pomagam izkopavati krompir. Ko jo obiščem, mi ponudi čokolado ali bonbone. Če jo kdaj jezim, me ošteje ali zatoži atiju. Ima me zelo rada in jaz njo. Babica stanuje pod nami, tako da jo lahko obiščem vsak dan. Skuha najboljšo govejo juho na svetu, da o »restanem« krompirju sploh ne govorim.
Neža - Katarina Mlakar, 4. a
Moji babici je ime Darinka, njen priimek pa je Pečnik. Ko smo še živeli v Mariboru, je babica zbolela, zato smo se skupaj z njo preselili v Gerečjo vas. Delala je v kozmetični tovarni. Vsak dan je pridno odhajala v službo in prihajala domov. Sedaj pa moja babica po kosilu pridno pomije posodo, potem pa si ogleda vse španske nadaljevanke ne televiziji. Včasih nama z bratom pomaga narediti domačo nalogo.
Moja babica temu pravi, da sedaj uživa zaslužene počitnice - penzijo.
Sara Kolmanič, 4. a
Novoletne želje
Ob dedkih M razih se učenci 5. b ozirajo za starko zimo, ki noče in noče obiskati naših krajev.
Zdaj bo k nam božiček
skozi dimnik prišel v naš kotiček.
Vsi otroci se ga veselijo, ker dobijo, kar želijo.
Vendar pridni morajo biti.
Karin Novak, 3.r.
december 2004
HAJDINČAN
Velika želja
Želel sem imeti hrčka. In ker je bila to moja največja želja, sem ga tudi dobil. A dobil sem ga šele čez tri mesece. Ko sem prišel v trgovino, sem gledal le hrčke. Vsi so imeli tako mile oči, da nisem vedel, katerega naj vzamem. Izbral sem belo-rjavega, ker mi je bil najbolj všeč. Ko sem prišel domov, sem mu dal ime Bobi. Začelo se je temniti, zato sem odšel spat, ponoči pa se mi je sanjalo o hrčku Bobiju. Zjutraj sem takoj pohitel k njemu, saj je bil že lačen. Moral sem mu dati hrano in vodo. Vsak dan se je igral s kolesom. In tako je šlo naprej. Nato je počil lonec in zgodbice je bilo konec.
Rok Tumpej, 4. b
Pri smrečici se zbirajo učenci 5. a razreda, ki so prav tako člani ročnodelskega krožka. Krasili jo bodo s svojimi, pri tem krožku izdelanimi okraski in tako prispevali k dragocenim običajem, ki nas v teh dneh še bolj družijo in povezujejo. Foto: Andreja Novak, mentorica: Jožica Novak.
Lutke se predstavijo
V letošnjem letu je v okviru KPD Stane Petrovič Hajdina pričela z delom lutkovna sekcija. Mentorstvo in vodstvo smo zaupali ge. Danici Serdinšek, ki se je dela lotila z veliko mero dobre volje in optimizma. K sodelovanju je povabila učence OS Hajdina in konec septembra je skupina začela z delom. Pripravili so igrico z naslovom Dve rokavički, s katero se bodo predstavili šolskim in predšolskim otrokom v času, ko jih bo obiskal Božiček. Domiselno pripravljene lutke in scena, ki jo je izdelala ga. Danica sama ob pomoči svojega moža, bo prav gotovo navdušila mlade gledalce. Moniki Brodnjak, Katji Furek, Nini in Katji Bedrač ter Roku Stumbergerju pa želimo še veliko dobre volje in uspehov pri njihovem delu.
Foto in tekst: Nataša Stumberger
Nina, Rok, Katja F., Monika in Katja B. se ob izvirni sceni veselijo novoletnega vzdušja.
Utrinki iz vrtca Vijolica
T^red kratkim sem prebrala majhno ML knjižico, v kateri so objavljeni hudomušni izreki otrok v vrtcu. Moram priznati, da sem se do solz nasmejala in zato vam v tokratni številki ponujam nekaj utrinkov. Prispevke v knjižici je zbirala in objavila ga. Danica Hotko, ki že vrsto let dela v vrtcu Vijolica, bolj znanem vrtcu »Pri Roku«.
Bilo je na Miklavževo pri malici 2-letnih otrok.
Vzgojiteljica vpraša:«Kaj imate na krožniku?«
»Volka« se oglasi 2-letna Kaja, ostali pa jo dopolnijo: »Ne volka, Božička ... Dedka Mraza ... Parklja ... Miklavža.«
V oddelku 5-letnih otrok vpraša vzgojiteljica: »Kaj ste dobili od Miklavža?«
»Veliko, veliko skromnosti,»pove in pokaže z rokami 5-letni Denis.
Igramo se igrico Leti, leti.
»Otroci, kdo še leti po zraku?«
Obiskal nas je prvi decembrski dobri mož - Miklavž.
Praznujemo rojstni dan! Žiga praznuje 2. rojstni dan - tisti, ki-je najbolj nasmejan. Zapojemo pesmico Vse najboljše, upihnemo svečke, se posladkamo in rajamo.
Skupinica otrok, ki obiskuje interesno dejavnost - nemščino, s svojo vzgojiteljico Tatjano.
Predstavili so nam običaj, ki izvira iz Nemčije. Na Martinovo otroci vsako leto izdelajo laterne - lampiončke iz papirja, notri pa prižgejo svečko. Ko se zmrači, povabijo svoje prijatelje in po ulicah pojejo pesmice.
... Laterne, Laterne, meine Laterne ...
»Ptički ... in avion ... in čebelice ... in metulji.«
»In še kdo?«
» ... in leteče mravlje,« pogrunta dve in pol-letni Jon.
Na travniku najmlajši otroci pihajo regratove lučke.
»Pihaj, Daniel,« vzpodbudim dve in pol-letnega malčka.
»Ne morem pihati, me noga boli.«
Dve in pol-letna Saša, novinka, prvi dan pri zajtrku:
»Ne bom jedla gospa, sem že itak slabe volje.«
Metko vprašam: »Kdo kuha kosilo?«
Dve-letna Metka: »Ati.«
»Kdo pa lika?«
»Ati.«
»Kdo pa pere perilo?«
»Ati.«
»Kaj pa dela mami?«
»Spi,« odgovori Metka.
Pogovarjamo se o poljski buči, imamo jo tudi v igralnici.
Vprašam Ardita: »Ardit, kako se reče tej buči?«
Ardit gre do buče in jo vpraša: »Buča, kako se pišeš?«
Pogovarjamo se o domačih živalih.
»Otroci, kako se reče gosakovi ženi?«
Dejan: »Gosak je mož, žena pa je gosenica!«
Namesto v garderobo, smukneta tri in pol-letna Dani in Boštjan v umivalnico. Ko smo že pripravljeni za sprehod, ugotovimo, da sta dečka odsotna. Pogledam v umivalnico. Le kaj delata? Vstopim. Otroka sta povsem mokra, umivalnica tudi, po tleh ležijo brisače. Presenečena sem, otroka tudi.
Dani se znajde in mirno reče: »Brisače pereva.«
Ostala sem brez besed, namesto jeze pa sta iz mene izvabila glasen smeh.
»Kaj delata ati in mami?«
Mihaela: »Seksata:«
»Kaj pa dela babica?«
»Ontle išče.«
»Kaj pa je deda?«
»Sukos!«
»Kaj je tvoja mamica?«
Dve in pol-letna Neja odgovori: »Buta.«
»Kaj pa je ati?«
»Debil.«
Upam, da se boste nasmejali in si popestrili dan, tako kot sem si ga jaz. Gospa Danica pa mi je še prišepnila misel:
Čudeži obstajajo!
Le verjeti je treba vanje.
Naj bo novo leto polno čudežev za vas!
Saška Serec
Tudi to se zgodi ... Babica nas je povabila na dom. Pri Joštov! babici Jelki smo delavke vrtca Vijolica preživele nepozaben popoldan. Z njo sodelujemo že 28 let in poskrbela je že za veliko sladkih trenutkov. Hvala!
december 2004
HAJDINČAN
Kaj ponuja projekt »Živimo zdravo v Hajdini«
»Majhne spremembe lastnih navad lahko prinesejo veliko dobrega za naše zdravje in počutje«
^^temi besedami smo predstavniki vjZavoda za zdravstveno varstvo Maribor novembra letos nagovorili prisotne v Hajdini ob začetku izvajanja projekta »Živimo zdravo - zdravje v podeželskem okolju.«
Za kaj gre?
Snovalec omenjenega projekta, kije namenjen predvsem odraslim prebivalcem podeželja in prilagojen njihovemu načinu življenja, je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota. Ta je na področju Pomurja, najslabše razvite in zdravstveno najbolj ogrožene slovenske regije, pred tremi leti program uspešno pilotsko izvajal. Lani so na pobudo Ministrstva za zdravje RS in z njihovim sofinanciranjem program ponudili tudi ostalim slovenskim regijam, ki bi ga želele implementirati v svoje okolje. Plod te pobude je bil pričetek izvajanja programa v vseh slovenskih regijah, in sicer v eni izbrani občini. V Podravju je to bila občina Oplotnica.
Letos je Ministrstvo za zdravje ponovno sofinanciralo projekt, ki bo potekal v 20-ih novo-izbranih občinah oz. krajevnih skupnostih celotne Slovenije. Nosilec in organizator projekta v Podravju (poleg Hajdine sta vključena še Starše in Sveta Ana) in letos tudi nosilec za celo Slovenijo je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
Kaj želimo?
Cilj projekta je spodbuditi ljudi, da prevzamejo aktivno vlogo v procesu varovanja in krepitve zdravja ter povzročiti spremembe v lokalnem okolju v smislu sprejemanja zdravega življenjskega sloga kot družbene norme. Nenazadnje se s pomočjo promocije zdravja vzpostavljajo socialni stiki med prebivalstvom, ki izboljšujejo tudi duševno zdravje v skupnosti. Vsekakor se tovrstni primeri dobre prakse iz enega manjšega okolja lažje in hitreje širijo na sosedna območja in v končnem na regijo kot celoto.
Dolgoročno pa želimo zmanjšati zbolev-nost zaradi kroničnih bolezni, ki so pomembni vzroki prezgodnje umrljivosti pri nas, kar povzroča veliko ekonomsko škodo za celotno družbo. Zavedati se moramo, da se te spremembe ne bodo zgodile čez noč, kajti za premike potrebujemo kar nekaj let, če ne desetletje.
Kaj je naše izhodišče?
Kljub trendom zniževanja tako celotne kot tudi prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja je stanje pri nas v Podravju
še vedno slabše, kot je slovensko povprečje, vsekakor pa bolj neugodno kot v razviti Evropi. To zlasti velja za koronarno bolezen in bolezni možganskih žil. Za nadaljnje zniževanje umrljivosti zaradi teh bolezni je potrebno pozornost usmeriti zlasti v dejavnike tveganja, kot so kajenje, nezdrava prehrana, stres, premajha telesna dejavnost. Pri prezgodnji umrljivosti zaradi raka v Podravju izstopata rak debelega črevesa in danke ter rak želodca. Tudi te bolezni so povezane z nezdravimi življenjskimi navadami, kot so kajenje, prekomerno pitje alkoholnih pijač, zlasti piva, premalo gibanja, prehrana, ki vsebuje preveč nasičenih maščob in soli ter premalo vlaknin in zaščitnih antioksidantnih snovi (sadje in zelenjava).
Nadalje v Podravju predstavlja umrljivost zaradi bolezni jeter pomemben vzrok prezgodnje umrljivosti. To nam lahko govori o zgodnjem začetku škodljivega pitja in posledično daljšem trajanju prekomernega pitja, kar so znani dejavniki tveganja za jetrno cirozo.
Področja v Podravju, ki so naseljena večinoma s kmečkim prebivalstvom, imajo slabše kazalce umrljivosti, zlasti to velja za prebivalce Ptuja, Lenarta in Slovenske Bistrice. Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja je znotraj Podravja nekoliko višja v Mariboru, Slovenski Bistrici in Ormožu, medtem ko je umrljivost zaradi bolezni prebavil praviloma višja v Lenartu in Ptuju.
Raziskava življenjskega sloga odraslih prebivalcev Podravja, ki smo jo izvedli leta 2001 je pokazala, da se prebivalci Podravja med 20. in 65. letom starosti pogosteje neredno prehranjujejo kot povprečni slovenski prebivalci, pogosteje uživajo ocvrto in hitro hrano, pogosteje uporabljajo svinjsko mast pri pripravi hrane, dosoljujejo že pripravljeno hrano, pogosteje pijejo sladke, umetne pijače, prekomerno pijejo alkohol in jih več redno kadi. Prav tako jih je po izračunu indeksa telesne mase več prekomerno prehranjenih oz. debelih. Po drugi strani je manj tistih, ki uživajo sadje in zelenjavo, ribe in polnovredne žitarice v priporočljivih količinah.
Kako projekt poteka?
Program predvideva izvedbo štirinajstih delavnic z različnimi zdravstvenimi vsebinami. Udeleženci se seznanijo z zdravstveno problematiko v Podravju, z dejavniki tveganja za kronične bolezni, s poudarkom na srčno-žilnih bolezni, seznanijo se s pomenom gibanja in zdrave prehrane. Vključene so tudi meritve dejavnikov tveganja (teža, višina, krvni tlak in telesne maščobe) pri udeležencih, praktični prikaz samopregle-dovanja dojk in prepoznavanja zgodnjih
znakov kroničnih bolezni. Prav tako se v dveh kuharskih delavnicah prikaže zdrav način pripravljanja hrane v praksi. S pomočjo kmetijskih strokovnjakov se jih motivira za samopridelavo zelenjave v lokalnih pogojih. V zadnji - 14. delavnici udeleženci s pomočjo lokalnih koordinatorjev (to so vnaprej določeni pomočniki v projektu, ki so domačini in prostovoljno pomagajo pri izvajanju delavnic) pripravijo delavnico in nam ponudijo neke vrste povratno informacijo o tem, česa so se naučili. Pri obveščanju prebivalcev o vsebini vsake naslednje delavnice nam ves čas pomagajo lokalni koordinatorji in lokalni mediji.
Dosedanje izkušnje in pogled v prihodnost
Zdi se nam, da smo lani uspeli zainteresirati ljudi za zdravstveno problematiko, ponudili smo jim znanja in pokazali veščine, ki jih lahko sami uporabijo, vzpostavili smo prijetno vzdušje druženja, ki se bo, upamo, nadaljevalo tudi v prihodnje. Dejstvo je, da nam ne bi uspelo brez podpore in sodelovanja lokalne oblasti, lokalnih medijev in nekaterih zagnanih posameznikov iz Oplotnice. Vsekakor pa ne brez odličnih in motiviranih predavateljev in izvajalcev. V nadaljevanju projekta je predvideno tudi vključevanje ostalih struktur lokalne skupnosti, kot so lekarne, vrtci, šole, cerkev, trgovine, gostilne, društva in nevladne organizacije, kajti bistvenega pomena pri vzdrževanju zdravih navad ima podporno okolje. Povezovalno vlogo bi pri tem imeli lokalni koordinatorji s podporo lokalne oblasti. Tako bi v prihodnje postale pogostejše razstave, prireditve, pohodi, kotički zdrave prehrane v trgovinah, aktivnosti v vrtcih in šolah na temo zdravja, kar bi utrjevalo pridobljena znanja in popestrilo vsakdanje življenje prebivalcev.
Kakor trenutno kaže, so tudi Hajdinčani ugotovili, da je v tistih besedah o majhnih spremembah lastnih navad le nekaj resnice, in so na dobri poti, da jih začnejo uresničevati. Zaradi sebe in zaradi svojih bližnjih.
Pri tem jim želimo veliko uspeha.
Olivera Stanojevič-Jerkovič, dr.med.spec.socialne med.
Center za spremljanje zdravstvenega varstva prebivalstva in promocijo zdravja
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE! PREDAVANJA SO VSAK PONEDELJEK OB 18. URI V DOMU KRAJANOV V DRAŽENCIH. TRAJALA BODO DO 7. MARCA 2005!
HAJDINČAN
december 2004
Vrnimo se k naravi
poročila o zdravilnih močeh ras-
<^Jtlin segajo daleč v preteklost. Začetki preprostega ljudskega zdravilstva se kažejo v bajkah, pripovedkah in pravljicah, v katerih so omenjene zdravilne rastline, v prastarih izročilih in v mnogokrat težko razumljivem praznoverju. Ko je človek izumil pisavo, da je vse tisto, kar je opazil in spoznal, mogel tudi ohraniti, so nastali prvi zapisi o čudovitem kraljestvu narave.
Najstarejša zeliščarska knjiga je verjetno delo kitajskega cesarja Shing-Nonga, ki je živel okrog leta 3700 pr. n. š. Bil je bolj zdravnik kot vladar svojim podložnikom in je sam živel preprosto. Opisal je nad 200 domačih zeli in podložnike učil, kako je z zelmi mogoče ohraniti telo zdravo.
Tudi mi v teh hladnih zimskih dnevih ne bomo dovolili, da se nas lotijo prehlad, gripa kašelj ali še kaj hujšega. Posegli bomo po zdravilnih rastlinah in zeliščih, ki nam bodo pomagale preprečiti, lajšati in tudi ozdraviti te tegobe.
ČEBULA
(lat. Allium cepa L.)
Čebula ni samo povrtnina, ampak jo zaradi upoštevanja vrednih zdravilnih lastnosti upravičeno prištevamo tudi med zdravilne rastline.
Šteje med najstarejše zdravilne rastline južnih dežel v starem veku. O tem priča več tisoč leta star zapis v klinopisu: «Če
uživam v času vetrov (jeseni) čebulo, bom šele v času deževja (spomladi) spet trpel za bolečinami v trebuhu.«
Zdravilnost izhaja iz številnih snovi, ki jih čebula vsebuje. Pospešuje prekrvavljenost sluznice, spodbuja izločanje sluzničnih žlez, čisti kri, spodbuja tek, žene na vodo, krepi živce, pospešuje prebavo, odganja vetrove in gliste, razkužuje in deluje protikrčno, odpravi hripavost, pozdravi vneto grlo, je cenjeno kašljalo in zdravilo za vtiranje zoper lišaje, prhljaj in pri izpadanju las in še bi lahko naštevali.
Kot zdravilo uporabljamo sok čebule pomešan z medom in kot obkladek iz pečene, zmečkane čebule ali iz sveže tako, da obkladke polagamo na obolela mesta.
Pri epidemijah, posebno pri epidemiji gripe, je eno izmed najboljših sredstev zoper okužbo: drobno narezati 1 do 2 čebuli in ju nastaviti v žganju. Vsak dan pred odhodom od doma je treba popiti eno Šilce.
JANEŽ (lat. Foeniculum vulgare Mill.s.lat.)
Janež je dvoletna rastlina. Ima gladko, okroglo, modrikasto, na drobno progasto in razraslo steblo. Listi so modrikasto zeleni. Plodovi so podolgovati, rebrasti in neko-
j m
liko sploščeni. Cvete od julija do oktobra (veliki zlato rumeni kobuli), zori septembra in tja do konca oktobra.
Doma je v južni Evropi, z uspehom ga tudi gojimo. Ker ptice raznašajo plodove, ga dobimo marsikje tudi v naravi.
V	lekarništvu uporabljajo janeževe plodove za dodajanje odvajalnemu čaju. Janeževo olje pridobivajo iz plodov. Korenine prištevajo k štirim odvajalom: belušu, peteršilju in zeleni. Njegova eterična olja učinkujejo proti napenjanju in krčem. Že pri majhnih količinah se bolje izločata želodčna in črevesna sluznica, prav tako bronhialna sluznica. Zato janež ni samo zdravilo za želodec, ampak tudi dragocen dodatek h kašljalom pri katarju dihalnih poti, pri hripavosti, bolečinah v grlu in pri revmi, kjer ga dodajajo vtiralom.
V	vinu zavret janež je dober pri vsakovrstnih boleznih ledvic in mehurja, odpravlja kamne in pomaga pri bolečem mokrenju. Je dober za jetra in vranico, odpravlja sesedeno kri v drobovju.
Obkladki s pogretimi janeževimi plodovi zdravijo čire.
Janežev čaj je odličen pri oslovskem kašlju in astmi.
HREN (lat. Aromoracia lapathifolia Usteri)
Hren je doma v južni Evropi. Pri nas ga goje v vrtovih, dobi se pa tudi podivjan na prostem. Lep hren pridelamo na dobri, globoki zemlji, ki ni pognojena s svežim gnojem.
Vonj in okus korenine sta ostra, nastrgan hren zdraži do solz.
Zdravilni del hrena je korenina., katero kopljemo od septembra do februarja, to je tiste mesece, ko se njihova imena končujejo na r.
Hren uporabljamo samo svež. Ob pravilnem spravilu v dobri kleti in vlažnem pesku ohrani vso vrednost tudi za tisti čas, ko ga zunaj ne izkopavamo.
Deluje dražeče na sluznico želodca in črevesja, prav tako tudi na prebavne žleze.
Sveže stisnjen hrenov sok hitro uničuje koli bacile. Ker je bogat z vitaminom C, je izvrstno zdravilo proti skorbutu. Dobrodejen je njegov vpliv na bolna pljuča. Če ga uživamo z medom in neprečiščenim sladkorjem, dosežemo razredčitev sluzi in omejimo draženje na kašelj. Zdravilni učinek ima tudi pri jetičnem kašlju in astmatičnih boleznih.
Sladkorni bolniki in revmatiki naj redno uživajo hren.
december 2004
HAJDINČAN
Hrenov kis (nastrgan hren namakamo v vinskem kisu 8 dni), razredčen, je kozmetično sredstvo; z njim odpravljamo sončne pege, jetrne lise in mozoljavico.
DIVJI KOSTANJ (lat. Aesculus hippocastanum L.)
Iz Indije in notranje Azije se je po letu 1575 preko Dunaja razširil po vsej Evropi. Zaradi hitre rasti in skromnosti je priljubljen v parkih in drevoredih ; dočaka nad 2001et.
Maja nabiramo cvetove, lubje z največ pet let starih vej marca in aprila in zrele plodove septembra in oktobra.
Zdravilnost tega drevesa je še premalo znana in cenjena. Lastnost glikozida esku-lina, katerega je največ v lubju, je, da more vsrkati ultra vijoličaste žarke. Ti nevidni žarki niso nepomembni za zdravje. Eskulin dodajajo kremam za sončenje in ga uporabljajo pri kožni jetiki.
Divji kostanj je pomemben za zdravljenje črevesnih bolezni, drisk in katarjev dihal.
Pri katarjih vseh vrst vzamemo 2-krat na dan po noževo konico zluščenega in v prah zdrobljenega semena.
Svež kostanj drobno zrezati in v vodi gosto skuhati, dodati topli vodi in s kuhalnico speniti, da dobite kopel za revmatike.
Prgišče odpadlega cvetja namakati v 3 dl žganja. 10 do 15 kapljic tinkture zaužiti pri želodčnih krčih in nezavesti.
Ljudsko zdravljenje je bilo in je v marsičem še zmeraj silno preprosto in velikokrat v nasprotju z znanostjo. Je pa dostikrat zelo samosvoje in silno bogato.
Tudi mi smo bogati, če imamo zdravje. Varujmo ga!
Jožica Lešnik
NAVADNA BODIKA (Ilex aquifolium)
Bodika je zimzeleno zelišče, ki jo predvsem v tem času uporabljamo za krasitev naših domov. Grm ali manjše drevo prepoznamo po jajčasto oblikovanih listih, na robovih listov pa so pogosto trnasti zobci. Cvetovi so drobni, beli in enospolni. Cvetijo od aprila do maja. Na ženskih rastlinah se jeseni razvijejo okrogli koščičasti plodovi. Ko dozorijo, so rdeče barve, zato so tudi zelo vpadljivi. Rastlina izvira iz južnih predelov Evrope. Pri nas raste posamično v gozdovih in na grmovnatih pobočjih.
V zdravilne namene so v ljudskem zdravilstvu uporabljali liste, plodove in redkeje tudi skorjo bodike. Listi odvajajo vodo, so blago odvajalo in znižujejo povišano temperaturo. Plodovi so močno odvajalo in so jih od nekdaj uporabljali pri zdravljenju epilepsije. Vendar pozor - nepravilna uporaba lahko povzroči močno zastrupitev. Bodika zato ni primerna za samozdravlje-nje.
Bodiko so v svoje obrede in verovanja vključila mnoga staroevropska ljudstva. Z vejicami so krasili bivališča ob zimskem sončnem obratu. V Rimu so si podarjali vejice ob decembrskih praznovanjih in tudi v krščanstvu je vejica bodike z rdečimi jagodami simbol praznikov. Navadna bodika je bila od nekdaj priljubljena okrasna rastlina in jo danes najdemo tudi na območju opuščenih kmetij.
(Besedilo povzeto po reviji Rože&vrt: Rode, Janko)
Saška
VADBA V VODI ZA DOJENČKE IN MALČKE
Vse starše, ki želijo svojemu otroku zdrav razvoj, veliko igre in veselja, vse, ki radi aktivno preživljajo prosti čas s svojo družino, Plavalna zveza Slovenije vabi na plavanje za dojenčke in malčke.
Veselim uricam v vodi se lahko pridružijo vsi starši z otroki, starimi od 4 mesecev do 6 let.
Za več informacij 051/220-984-vsak ponedeljek in sredo med 20. in 21. uro ali na e-naslovu:
ptuj@plavanje-dojenckov.com.
ZAČNITE LETO 2005 AKTIVNO!
Poskrbimo za zdravo in dobro počutje
Pred nami so dolgi zimski in temni večeri, ki so kot nalašč za razmišljanja ali branje v svojem tihem kotičku. Za nekatere je to čas, ko lahko svoji ustvarjalnosti pustijo prosto pot, saj je predvsem mesec december pravi mesec za okraševanje in izdelovanje daril. Vsi si okrasimo svoja domovanja z najrazličnejšimi venčki, suhimi šopki ali plodovi, ki jih narava ponuja v svojih zadnjih izdihljajih. Zato vam naj namignem, da še ni prepozno za nabiranje teh plodov. Najdete še lahko šipek, storže, suho cvetje na posušenih travah, lubje, plodove dreves - platane, jerebike, hrasta in bukve. Spet smo pri koncu leta in prav je, da razmislimo ali pa vsaj pregledamo svoja dejanja skozi vse leto ter ovrednotimo svoj trud. Ljudje le hitimo in v tem času razmišljamo predvsem o zabavah in zaključkih, ki nas spet ženejo vse hitenje v neko nervozo -kaj obleči, kaj obuti, na katero zabavo ... vendar pozabljamo na naše izgorevanje in na nabiranje novih moči. Približuje se božični
večer, ko se zbere vsa družina in ko pod naše smrečice postavimo lično zavita darila za svoje drage in najbližje. Namig - nikar ne pozabite, da morajo biti darila iz srca in ne iz denarnice! Ne morem si kaj, da vas ne bi opozorila na že tisočkrat opozorjeno - petarde in pirotehnična sredstva. Vem, da ga ni medija, ki ne bi opozarjal na previdnost, vendar pravim: Stokrat videno, še ne pomeni slišano! Opozarjajte mlade, da so petarde nevarne in naj jih nikar ne mečejo v gruče ljudi ali v živali. Res je nemogoče preprečiti pokanje zadnji teden tega leta, vendar pa naj bo to zmerno in čim manj nevarno!
Ob koncu pa seveda kratko voščilo, ki vam ga želim prav iz srca - veliko srčne ljubezni, nesebičnosti in ljubezni ter medsebojnega spoštovanja. Naj vam leto teče počasneje kot to, saj veste, spet se bomo za leto postarali!
Saška Serec
HAJDINČAN
december 2004
NA RAZSTAVI MALIH ŽIVALI NA PTUJU NAJVEČ GOJITELJEV IZ HAJDINSKE OBČINE
Ljubke živali posebej zanimive najmlajšim
TXruštvo gojiteljev malih živali Ptuj,
.L/ki ga vodi Anton Lesjak iz Dra-žencev, je od 19. do 21. novembra v ptujski dvorani Mladika pripravilo že tradicionalno razstavo malih pasemskih živali. Na njej se je predstavilo 62 razstavljavcev s Ptujskega, Slovenskih Konjic, Velenja in sosednje Hrvaške.
Na razstavi so letos pokazali 304 golobe, 110 kuncev, 136 kokoši in petelinov v najrazličnejših pasmah in barvah ter 65 ptic. Med temi je zbor sodnikov zveze gojiteljev malih živali Slovenije izbral tudi prvake pasme in barve; pri golobih je bilo takih 51, med kunci 19, pri perutnini 21 in med pticami 9 prvakov. Na razstavi so tudi letos s posebej zanimivimi malimi živalmi sodelovali varovanci Zavoda dr. Marijana Borš-tnarja Dornava, dijaki Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj pa so na ogled postavili praznične aranžmaje in še vrsto drugih zanimivosti letnemu času primerno.
Ob zaključku tridnevne razstave, ki si jo je tudi letos ogledalo nekaj sto obiskovalcev, med njimi so bili posebej radovedni najmlajši, pa je predsednik društva Anton Lesjak dejal, da so zelo zadovoljni. Se posebej pa je pohvalil gojitelje iz hajdinske občine, ki so tudi letos prevladovali na razstavi, bilo jih je kar 20. Znova so dokazali, da jim dobre volje in ljubezni do gojitelj-stva malih živali še zdaleč ne manjka.
TM
Utrinka z razstave
	mk'±M
v'9 H-..	
	at/
H. ...	
Zadovoljna z razstavo in obiskom sta bila tudi predsednik društva in vodja razstave. Foto: TM
Najemnina za kabelsko TV
Kabelsko napeljavo in koriščenje kabelsko televizijskega programa Hajdinčani sprejemamo iz Gerečje vasi. V letu 2004 je naslov plačevanja računov za najemnino »KABEL« TV d.o.o., Dobriška vas, 3301 Petrovče.
Sprejeti zneski na mesečnih računih so za vsak naslednji mesec povišani:
januar	1.720,00 SIT
februar	1.794,00 SIT
marec	1.879,00 SIT
april	1.942,00 SIT
maj	2.016,00 SIT
julij	2.168,00 SIT
avgust	2.238,00 SIT
september	2.311,00 SIT
oktober	2.386,00 SIT
november	2.460,00 SIT
december	2.532,00 SIT
Razlika: januar - december 812 SIT.
Radio - televizija RS
januar	2.548,00 SIT
aprila	2.637,00 SIT
december 2.687,00 SIT
Razlika: januar - december
139 SIT.
Kdo lahko pojasni, zakaj se najemnina za kabelsko povišuje za vsak naslednji mesec v letu. Do konca leta 2005 bi najemnina za mesec december že bila 6.644,00 SIT. Prosimo za pojasnilo. Zakaj pa se Slovenska televizija ne draži tako kot kabelska?
Opažamo tudi, da se krajevni program na kabelski poslabšuje. Presojamo ga po izvedbi v sredo 8.12. in še prej po televiziji Maribor 8. 12. 2004 z dvakratno oz. enkratno nekvalitetno ponovitvijo odprtja ptujske lekarne. Če plačujemo redno najemnino, želimo tudi kvalitetni program, izpeljan po kabelski Gerečja vas.
Prosimo pristojno osebo, da nam pojasni:
-	zakaj mesečna dražitev najemnine?
-	zakaj tako slaba izvedba lokalnega programa in tudi programa na televiziji Maribor?
V imenu najemnikov zapisal:
Maks Kampi
december 2004
HAJDINČAN
Športne prireditve ob 6. prazniku občine Hajdina
■v
^^portna zveza Hajdina je tudi letos ob prazniku občine Hajdina, v sodelovanju s posameznimi športnimi društvi in klubi, organizirala nekatere športne prireditve. Teh je bilo letos kar deset, tekmovanja pa so se odvijala v kar sedmih športnih panogah in sicer v golfu, malem nogometu, tenisu, namiznem tenisu, streljanju na glinaste golobe, organizirana pa sta bila še kolesarski maraton po poteh občine Hajdina in pa nočni pohod na Donačko goro v izvedbi Planinskega društva Hajdina. Prireditve so bile dobro organizirane, pa tudi udeležba je bila na dokaj visokem nivoju, kar priča o dejstvu, da je potrebno s podobnimi prireditvami nadaljevati tudi še v prihodnje.
Organizacijo letošnjega kolesarskega maratona je zopet prevzelo ŠD Nova Hajdina pod vodstvom g. Markovič Viktorja, ki je kolesarsko traso »začrtal« tako, daje le ta v celoti potekala po vaseh občine Hajdina. Udeležba je bila, kljub zelo slabemu vremenu (med potjo je namreč močno deževalo), na dokaj visokem nivoju, kar priča o velikem zanimanju občanov za tovrstne prireditve. Med samo potjo so se kolesarski rekreativci ustavili še v Slovenji vasi, kjer so bili postreženi s toplim čajem, keksi in pecivom. Potrebno je še poudariti, da je kolesarje med potjo spremljala tudi t.i. spremljevalno - servisna služba v organizaciji g. Veka, ki bi ob morebitni (pre)izčrpanosti samih rekreativcev ali morda ob kakšni
tehnični okvari njihovih prevoznih sredstev, z veseljem priskočil na pomoč. Glede na dejstvo, da g. Vek ni imel pretiranega dela, lahko z veseljem ugotovimo, da so se rekreativci na maraton dobro kondicijsko pripravili, pa tudi njihova prevozna sredstva so bila brezhibna. Zaključek kolesarskega maratona je bil v Športnem parku Nova Hajdina, kjer je organizator zelo dobro poskrbel za hrano (golaž) in pijačo, vsem udeležencem pa je na koncu pripadla še spominska kapa z grbom občine Hajdina.
Tekmovanje v golfu je letos potekalo petič zapored, udeležilo pa se ga je kar precej igralcev in igralk iz občine Hajdina. Med ženskami je tokrat slavila Tanja Bedrač, in tako prekinila dveletni zmagoviti niz Mire Kampi, ki se je tokrat morala zadovoljiti »le« s tretjim mestom. Na drugo mesto se je tokrat uvrstila vse boljša in boljša Angela Cartl, ki je letos tudi »lastnica« najdaljšega udarca med ženskami - njena žogica se je ustavila šele pri 174 metrih. Tudi v konkurenci moških se je vrstni red prav pri vrhu zamenjal, saj je tokrat zmagal Vilijem Gere-čnik, lanski zmagovalec Ljubomir Kampi pa je bil drugi. Tretje mesto je, tako kot lani, osvojil Rajko Cartl. Najdaljši udarec je letos izvedel Branko Šmigoc (198 metrov), udarec najbližje zastavici pa Dušan Lah, njegova žogica je namreč pred luknjo obstala le za slabe 4 metre. V prihodnjem letu bo občinski turnir v golfu potekal že v poletnih mesecih, saj bo tako zagotovljena še večja udeležba igralcev iz občine v tej
prestižni športni disciplini.
Neto seštevek - ženske:
1. Tanja BEDRAČ	36 neto točk
2.	Angela CARTL	34 neto točk
3.	Mira KAMPL	30 neto točk
Najdaljši udarec:
Angela CARTL - 174 metrov
Neto seštevek - moški:
1. Vilijem GEREČNIK	35 neto točk
2.	Ljubomir KAMPL 30 neto točk
3.	Rajko CARTL	28 neto točk
Najdaljši udarec:
Branko ŠMIGOC - 198 metrov
Udarec najbližje zastavici:
Dušan LAH - 3,93 metra
Tekmovanje v namiznem tenisu je
tokrat privabilo 15 tekmovalcev iz občine Hajdina, kar je nekoliko manj kot pretekla leta, organizator je bila Športna zveza. V odsotnosti obeh najboljših iz občine, Srečka Glodeža in Rajka Cartla, je tokrat dokaj zanesljivo zmagal vsestranski Stanko Glažar, drugi je letos bil Davorin Zupanič, tretji pa mladi Aleš Fajt iz Dražencev. Glede na rezultate iz prejšnjih let, so bili tokrat za nosilce skupin postavljeni Glažar Stanko, Klinc Drago, Fajt Aleš in Sagadin Jernej, ki pa se edini izmed nosilcev sploh ni uvrstil v drugi krog tekmovanja (veliko razočaranje turnirja). V polfinalu smo gledali dokaj zanimive in izenačene dvoboje, v finalu pa je bil Glažar Stanko premočan za oba druga finalista. V tekmi za drugo mesto je
Udeleženci tekmovanja v namiznem tenisu
HAJDINČAN
december 2004
Najboljši med mlajšimi člani v tenisu
Najboljši v teniških parih
Davorin Zupanič zanesljivo premagal mladega Aleša Fajta.
Namizni tenis 2004:
1.	Stanko G LAŽAH
2.	Davorin ZUPANIČ
3.	Aleš FAJT
Lovska družina Boris Kidrič Hajdina je v soboto 06.11.2004 uspešno organizirala tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, rezultati pa so naslednji:
Streljanje na glinaste golobe 2004:
1.	Primož TURNŠEK
2.	Milan KIRBIŠ
3.	Stanko ZUPANIČ
Tenis klub Skorba je že po tradiciji vzorno organiziral turnir v teniških parih v Goya centru v Hajdošah, zraven tega pa je letos pripravil še tekmovanje mlajših članov in članic kluba. Turnir je letos potekal ob 5. obletnici delovanja kluba, ob tej priložnosti so v klubu organizirali še krajšo slovesnost. Na turnirju članov kluba ali občanov Hajdine je nastopilo 12 teniških parov, ki so odigrali nekaj zanimivih dvobojev, v finale pa sta se uvrstila para Falež - Marolt in Štrafela - Tkalec, ki sta ta turnir osvojila v lanskem letu. V letošnjem letu pa sta morala priznati premoč izkušenejši dvojici Falež - Marolt, ki sta zmagala z rezultatom 9:6. Turnir mlajših članov in članic, ki je bil organiziran 12.09.2004 pa je potekal v posamični konkurenci, zmagovalca pa sta bila Nejc Ogrinc pri dečkih in Tjaša Glažar pri deklicah.
Člani 2004 - 12 parov:
Polfinale: Falež/Marolt - Žitnik/Grabar 9:3, Glodež/Šlamberger - Štrafela/Tkalec 3:9
Finale: Falež/Marolt - Štrafela/Tkalec 9:6
Mlajši člani 2004 - 12 tekmovalcev:
1.	Nejc OGRINC
2.	Matjaž OGRINC
3.	Tilen Abraham
Mlajši članice 2004 - 8 tekmovalk:
1.	Tjaša GLAŽAR
2.	Katja BEDRAČ
3.	Nina BEDRAČ
V	telovadnici OŠ Hajdina so se pomerile ekipe v malem nogometu, in sicer letos v kategorijah kadetov, članov in veteranov.
V	kategoriji kadetov je nastopilo 5 ekip, saj ekipe iz Slovenje vasi ni bilo na turnir.
V	predtekmovanju sta prepričljivo zmagali ekipe Hajdine in Dražencev, tako da smo v finalu nestrpno pričakovali njun medsebojni dvoboj. Najprej sta obe ekipi z lahkoto premagali ekipo iz Gerečje vasi, nato pa sta v medsebojnem dvoboju odločali o skupnem zmagovalcu. Tekma je bila na videz odločena že v prvem polčasu, ko so mladi Hajdinčani povedli že s 3:0, vendar pa so nato mladi Draženčani v drugem polčasu izid izenačili ter poskrbeli za zanimivo končnico. V zadnjih sekundah tekme je bilo najprej dramatično zaradi dvomljivega zadetka, ki ga sodnik Franc Žitnik ni priznal, nato pa so Hajdinčani vendarle zadeli in osvojili prvo mesto. Najboljši strelec turnirja je bil Alen Emeršič iz Dražencev z 10 - imi doseženimi zadetki.
Mali nogomet - kadeti 2004:
1.	HAJDINA	6 točk	15:6
2.	DRAŽENCI	3 točke	12:7
3.	GEREČJAVAS	Otočk	6:20
Največ zadetkov - kadeti 2004:
1.	Alen EMERŠIČ (Draženci) 10 zadetkov,
2.	Peter LOVENJAK (Draženci) 7 zadetkov,
3.	Sašo VERTUŠ (Hajdina) 6 zadetkov
V	kategoriji veteranov bi lahko rekli nič novega oz. že videno. Zmagovalna ekipa zopet prihaja iz Hajdoš (to je njihov četrti naslov od šestih turnirjev, dvakrat pa so
zmagali še veterani iz Skorbe), prav tako najboljši strelec turnirja. Očitno bo potrebno korenito spremeniti pravila igre, da bodo še druge veteranske ekipe okusile slast prvaka. Letos je nastopilo le 5 veteranskih ekip, saj ekipe iz Slovenje vasi ni bilo na turnirju. V finalni del so se tokrat uvrstile ekipe Gerečje vasi, Hajdine in Hajdoš. Najprej so Gerečani visoko premagali Hajdinčane, nato pa so tesno izgubili z veterani iz Hajdoš 2:3, kar je pomenilo »le« drugo mesto na turnirju. Hajdošani so namreč v zadnji tekmi turnirja prepričljivo premagali Hajdino ter zasluženo zopet osvojilo prvo mesto. Najboljši strelec turnirja je zopet bil Stanko Glažar z 9 - imi doseženimi zadetki, to pa je tudi že njegov peti naslov najboljšega strelca turnirja ob občinskih praznikih.
Mali nogomet - veterani 2004:
1.	HAJDOŠE	6 točk	14:5
2.	GEREČJA VAS	3 točke	10:5
3.	HAJDINA	Otočk	5:19
Največ zadetkov - veterani 2004:
1. Stanko GLAŽAR (Hajdoše) 9 zadetkov, 2. Miran KLAJDERIČ (Hajdina) 5 zadetkov, 3. Jože VERDENIK (Gerečja vas) in Franc ŽITNIK (Gerečja vas) 4 zadetki
Najbolj vroče pa je letos bilo na članskem turnirju v malem nogometu, saj je o končnem zmagovalcu turnirja odločala celo skupna razlika danih in prejetih zadetkov. Vse tri ekipe, ki so se uvrstile v finalni del tekmovanja (Hajdina, Gerečja vas in Slovenja vas), so namreč v finalu osvojile po enkrat zmagale, kar pa je pomenilo, da se za končno razvrstitev ni več upošteval kriterij medsebojnih tekem, ampak skupna gol razlika (žal se nekateri posamezniki s to odločitvijo niso strinjali). Tako je na osnovi tega kriterija zmaga pripadla ekipi Gerečje vasi, druga je bila ekipa Slovenje vasi, tretja pa Hajdine. Gerečani, ki so ta turnir letos osvojili prvič, so seveda znali ta uspeh
december 2004
HAJDINČAN
konkretno tudi »zaliti«, iz njihovih vrst pa prihaja še najboljši strelec turnirja, to pa je bil Dejan, ups, Boštjan Pacher, ki je dosegel 9 zadetkov.
Mali nogomet - člani 2004:
1.	GER. VAS 3 točke 10:8 (+2)
2.	SLOV. VAS 3 točke 8:9 (-1)
3.	HAJDINA 3 točke 6:7 (-1)
Največ zadetkov - člani 2004:
1. Boštjan PACHER (Gerečja vas) 9 zadetkov, 2. David Fleisinger (Slovenja vas) 7 zadetkov, 3. Viktor HOTKO (Hajdina) 4 zadetki, Boris KAISERSBERGER (Gerečja vas) 4 zadetki
Podelitev pokalov najboljšim med veterani
Prireditve ob letošnjem prazniku so torej lepo uspele, tako po organizacijski, kakor tudi po tekmovalni plati, kar še bolj potrjuje dejstvo, da je šport v občini pomemben dejavnik. Le upamo lahko, da bodo to dejstvo sprejeli tudi župan in svetniki občine Hajdina, še posebej, ko bodo na začetku prihodnjega leta razdeljevali proračun za leto 2005.
Sekretar ŠZ Hajdina Sandi Mertelj
5. OBLETNICA DELOVANJA TENIS KLUBA SKORBA
Športno dogajanje v občini Hajdina je nekako v znamenju nogometa, ki ima v nekaterih vaseh občine, že več kot 30 letno tradicijo. Vendar pa je potrebno poudariti,

	j:				m
					m : A !
if m		m			v	F
			H r		j
		W\			
j/ pgfrft ml			EH		wl	i
NK Gerečja vas - člani
da tudi druge športne dejavnosti počasi, a zanesljivo pridobivajo na popularnosti. Zagotovo velja to tudi za teniško igro, s katero se že od leta 1999 aktivno ukvarjajo v Tenis klubu Skorba, in so tako torej letos praznovali že svojo 5. obletnico obstoja oz. delovanja. Trenutno je v Tenis klubu Skorba včlanjenih 32 starejših in 38 mlajših članov, starejši se s teniško igro rekreativno oz. tekmovalno srečujejo skoraj vsak teden, mlajši pa predvsem v poletnih mesecih, še posebej pa v času Šole tenisa, ki jo klub tradicionalno organizira v času poletnih počitnic.
V tem petletnem obdobju je klub nastopal v raznih ligah tenisa, tako je v ligi Poe-tovio (ekipe prihajajo iz območja Ptuja, Maribora in Gorišnice) dosegel naslednje rezultate: leta 2000 - 6. mesto, 2001 - 7. mesto, 2002 - 5. mesto, 2003 - 3. mesto in 2004 - 3. mesto. Klub je nastopal tudi v Štajersko - Pomurski zimski ligi (ekipe iz območja Štajerske in Prekmurja) ter v letu 2002 dosegel 6. mesto, leta 2003 pa 5. mesto. Ob občinskem prazniku in ob prazniku prvega maja klub redno organizira
turnirje parov in posameznikov.
V počastitev 5. obletnice delovanja pa so letos v klubu pripravili prav poseben program, najprej so organizirali turnir v parih za starejše in mlajše člane kluba in občane Hajdine, nato pa je sledila še krajša slovesnost. Na njen je sedanji predsednik kluba g. Franc Mohorko orisal prehojeno petletno pot delovanja kluba, na koncu pa se je tudi zahvalil vsem sponzorjem in donatorjem kluba, še posebej pa občini Hajdina in njenemu županu, Športni zvezi Hajdina, podjetju Vargas Al, gostilni Čelan, Goya centru Hajdoše oz. Gorazdu Gojčiču, vaškemu odboru Skorba, podjetju Iris d.o.o. in Gasilskemu društvu Hajdoše, ki v veliki meri pomagajo klubu pri njegovem delovanju in razvoju. V klubu so seveda trdno odločeni, da bodo z razvojem teniške igre v občini Hajdina še nadaljevali, hkrati pa bodo v prihodnje poskušali pridobiti tudi čim več mladih za aktivno ali vsaj rekreativno ukvarjanje s teniško igro.
Sekretar ŠZ Hajdina Sandi Mertelj
L .
Slovenska ljudska stranka
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN OBILO SREČE V LETU 2005 VAM ŽELI
OBČINSKI ODBOR SLS HAJDINA
SDS
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA OBČINSKI ODBOR HAJDINA ŽELI VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE HAJDINA VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2005. ISTOČASNO SE ZAHVALJUJEMO VOLILKAM IN VOLILCEM ZA ZMAGO NA DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH
HAJDINČAN
december 2004
Petrova lepotica na štirih kolesih. Foto: Arhiv Petra Krojsla
Petrova je najlepša!
T~^o lanskoletnih dosežkih na pod-mT roč ju predelav avtomobilov je Hajdinčan Peter Krojsl opozoril nase s svojo Hondo Civic VTI. Na naših cestah pa lahko srečamo tudi vedno več predelanih jeklenih konjičkov, katerih lastniki osnovne izvedbe avtomobilov nadgradijo z obilico dodatkov, z modernimi HI - FI napravami, spuščanjem podvozja...
Eden izmed njih je tudi Hajdinčan Peter Krojsl, ki mu je ljubezen do avtomobilov v veliki meri spremenila način življenja. V svojo Hondo Civic VTI je vložil preko 300 ur dela, da mu je uspelo narediti avto po lastni zamisli, ki mu je zadovoljil vse njegove želje. Avto je bil deležen celotne prenove od zunaj, pa tudi od znotraj. Za Hondo se je odločil zato, ker se mu je zdela najbolj primerna za dober tuning. Pohvali se lahko tudi s tem, da je njegov ljubljenček opremljen z najsodobnejšo HI - FI opremo in DVD predvajalnikom. Za avto je porabil še enkrat toliko finančnih sredstev kot je osnovna vrednost vozila. Zadnji del vozila je razširil celo za 11 centimetrov. Kot nagrada za trdo delo in veliko vloženih sredstev je potrditev njegove vztrajnosti in
Čriček
Zmuzniček
Je pravkar izšla ilustrirana pesnitev s podnaslovom Krst v Cričji vasi izpod peresa Ivana Cimermana,
ki je pred tremi leti pri nas predstavil in upodobil običaje našega preprostega človeka v Ugankah - vaščankah.
Čriček Zmuzniček za razliko sedaj navdušuje najmlajše. To je zgodba v verzih, posvečena otrokom v Sloveniji, predvsem pa zamejcem, zdomcem in izseljencem, ki žive zunaj svoje domovine in želijo ohraniti rojstni materin jezik. Glavni junak je lik zvedavega, ponosnega rodoljuba, navezanega na rojstni Čriplanet, ki ostane zvest pesniškemu poslanstvu in jeziku matere, kar bo v bodoče še kako potrebno.
Sam avtor je kot posvetilo v knjigo zapisal: »Naj Vaši učenci čričkajo po slovensko! Tudi takrat, ko bodo osvajali E(u)vropo in široki svet.«
S.H.
inovativnosti na različnih avtomobilističnih prireditvah v Sloveniji ter tudi izven meja naše države. Peter je s svojo Hondo osvojil nekaj zelo laskavih priznanj. Če naštejemo le nekatere bolj odmevne: 2. in 3. mesto za celoten styling - Tuning Show Koper, 2. mesto za zunanji styling v Mozirju, 2. mesto na Tuning Show Opel Murska Sobota, na Street Style Zagreb je dosegel odlično 4. mesto na bogati mednarodni prireditvi ter 1. mesto za Sonorni efekt ali zvok motorja na Tuning Fest Koper, trojna zmaga na Drag race & Styling Show Slovenj Gradec v zunanjem, notranjem in celotnem stylingu. Omeniti pa je potrebno še mariborski G as Tuning Show & Shine Event na katerem Peter dosegel 2. mesto v najlepši zunanjosti in najprestižnejše tekmovanje Avtoshovv Grosuplje 2004 z osvojenim 1. mestom v stylingu.
Zaradi vedno večjega zanimanja za predelavo avtomobilov na ptujskem pa so pred enim letom ustanovili tudi klub Tuning freaks, ki šteje zaenkrat 33 članov. Člani kluba se redno udeležujejo raznih srečanj in imajo svoje zastopnike na različnih predstavitvah avtomobilov.
V septembru pa je klub priredil tudi zelo odmevno prireditev Avtoshow na Ptuju, katere seje udeležilo veliko število nastopajočih. Člani kluba na njej niso sodelovali, ampak so kot organizatorji bili v komisiji za številna ocenjevanja. Množica ljudi, željnih ogleda tega avtomobilističnega spektakla, je prireditev ocenila za zelo pozitiven dogodek, ki bi lahko postal tradicionalno srečanje v najstarejšem slovenskem mestu.
Zelo popularen je Drag race ali vzporedna vožnja na četrt milje, Styling ali izgled in vedno bolj DB drag ali tekmovanje v glasnosti avtomobilistične akustike. Priprave na novo sezono so se že začele in večina od članov se že z vso vnemo pripravlja na otvoritev sezone z novimi predelavami na njihovih avtomobilih.
Odmevne rezultate pa dosegajo tudi Bojan Belšak, Tomaž Merc, Miha Brenči, Dejen Pernat in Gašper Vidovič prav tako iz kluba Tuning freaks. Vse ljubitelje hitrih in predelanih avtov s kvalitetnim ozvočenjem pa vabijo, da se jim pridružijo. Vse informacije o delovanju kluba najdete na spletni strani www.tuning-freaks-klub.si.
Tekst: MB
V hvaležen spomin
UMRLI OD 1.11.2004
1.	Milan MOHORKO, Skorba 39, roj. 17.07.1945, umrl 06.11.2004
2.	Anton GOLOB, Slovenja vas 65, roj. 06.01.1946, umrl 22.11.2004
3.	Janez BRODNJAK, Zg. Hajdina 55, roj. 05.05.1922, umrl 26.11.2004
4.	Srečko IGRIČEVIČ, Gerečja vas 49, roj. 31.10.1957, umrl 01.12.2004
5.	Marija FAJFAR, Slovenja vas 21, roj. 31.05.1930, umrla 11.12.2004
december 2004
HAJDINČAN
NOVI ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA:
»Večja hitrost, več alkohola - višja kazen!«
T^Tovi zakon, ki velja od 13.8.2004,
1.^1 bodo naši organi pregona začeli uveljavljati 1. januarja 2005. Kazni za neupoštevanje določb zakona so v večini primerov tudi za 100% višje kot v starem zakonu iz leta 1998.
Državni zbor je na seji dne 19.6.2002 sprejel Nacionalni program varnosti cestnega prometa v RS (NPVCP), s katerim je kompleksno, interdisciplinarno in z vidika prometno varnostne stroke jasno opredelil cilje ter aktivnosti za štiriletno obdobje. Program obravnava tri varnostno najbolj izpostavljene kategorije udeležencev cestnega prometa -pešce, kolesarje in mlade voznike osebnih avtomobilov ter dva najpogostejša vzroka prometnih nesreč - hitrost in alkohol.
Od leta 1995 do vključno leta 2000 je v RS zaradi posledic prometnih nesreč umrlo 2.120 ljudi; v letu 1995 kar 415.
Cilj: V letu 2005 število mrtvih na slovenskih cestah ne sme biti večje od 210, pri tem je nujno zmanjšati število mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti za 50 % (največ 83 mrtvih) in delež povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola na 7 %!
Ključni ukrepi pri znižanju hitrosti bodo z napravami in ukrepi za umirjanje prometa v naseljih in zunaj naselij preventivne in propagandne akcije, pridobitev stadiona tehnične kulture in nadzor; pri alkoholu pa izvajanje »alkoholne politike«, preventivne in propagandne akcije in nadzor.
Podatki za leto 2004 vsekakor ne bodo vzpodbudni, saj nas dnevno pretresajo nesreče vseh vrst, ki na slovenskih cestah zahtevajo veliko število žrtev.
Kako in koliko bo vplival na navedeno novi Zakon o varnosti v cestnem prometu, bomo ocenjevali ob koncu prihodnjega leta - za nas voznike je evidentno, da bo začel veljati in da nas bo ob prekršku močno udaril po žepu; » navadne« voznike čaka kar 143 primerov kazni in 26 primerov izreka kazenskih točk (KT).
Ker je v tem prispevku težko prikazati vse kršitve iz zakona, sem za bralce našega glasila izbral le opredelitve za hitrost in alkohol (vozniki, ki imajo lahko največ do vključno 0,50 gr/kg krvi pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju ...).
Po 32. čl. zakona je največja dovoljena hitrost omejena na:
-	50 km/h - na cestah v naselju; pod določenimi pogoji največ 70 km/h;
-	30 km/h - v območju omejene hitrosti;
-	10 km/h - v območju umirjenega prometa in v območju za pešce.
Na cesti zunaj naselij pa:
-	130 km/h - na avtocestah;
-	100 km/h - na cestah, rezerviranih za motorna vozila;
-	90 km/h - na vseh ostalih cestah;
-	110 km/h - ceste, rezervirane za motorna vozila - smerni vozišč sta med seboj fizično ločeni in imata najmanj po dva prometna pasova ...
Kot »plastični« prikaz neupoštevanja novega zakona pa dva običajna primera:
-	Če se bo nekdo v naselju na Zg. Hajdini na cesti iz Majšperka peljal s hitrostjo 101 km/h, kar je prisotno vsaki dan, pa ga bo registrirala policija, bo plačal globo najmanj 120.000 SIT in izrek 18 kazenskih točk, kar pomeni še prenehanje vozniškega dovoljenja;
-	če se bo nekdo v naselje občine na cesti z dovoljenimi 50 km/h peljal s hitrostjo 81 km/h pod vplivom alkohola s stopnjo 0,90 gr/kg, sledi globa najmanj 180.000 SIT (120.000 +60.000) in najmanj 10 kazenskih točk (min 5 + 5) in prenehanje vožnje.
SREČNO VOŽNJO »IN MALO KAZNI«!
Pripravil: Viktor MARKOVIČ,
predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v CP občine Hajdina
	OPREDELITEV PREKRŠKA	SIT	KT
	- prekoračitev do vključno 10 km/h	10.000	
v naselju	-	prekoračitev nad 10 do vključno 20 km /h -	prekoračitev do vključno 10 km/h v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa	30.000	1
	-	prekoračitev nad 20 do vključno 30 km/h -	nad 10 do vključno 20 km/h v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa	60.000	3
	-	prekoračitev za več kot 30 km/h -	nad 20 km/h v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa	min 120.000	min 5 prepo. vožnje
	-	prekoračitev za več kot 50 km/h -	nad 30 km/h v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa		18 prene. vozn. dovol.
zunaj naselja, razen na avtocesti ali cesti, rezervirani za mot. vozila, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z 2. prom. pasovoma	- prekoračitev do vključno 20 km/h	10.000	
	- prekoračitev nad 20 do vključno 30 km/h	20.000	1
	- prekoračitev nad 30 do vključno 40 km/h	40.000	3
	- prekoračitev nad 40 km/h	min 60.000	min 5 prepo. vožnje
na avtocesti ali cesti, rezervirani za motoma vozila, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z 2. prom. pasovoma	- prekoračitev do vključno 20 km/h	10.000	
	- prekoračitev nad 20 do vključno 30 km/h	20.000	
	- prekoračitev nad 30 do vključno 40 km/h	30.000	1
	- prekoračitev nad 40 km/h do vključno 50 km/h	40.000	3
	- prekoračitev za več kot 50 km/h	min 60.000	min 5 prepo. vožnje
vozniki, ki imajo lahko do vključno 0,50 gr/kg krvi in ne kažejo znakov motenj v vedenju za zanesljivo ravnanje	STOPNJA ALKOHOLA gr /kg krvi	SIT	KT
	- do vključno 0,50 gr/kg z znaki motenj v vedenju za zanesljivo ravnanje	30.000	3
	- več kot 0,50 do vključno 0,80 gr/kg	40.000	4
	- več kot 0,80 do vključno 1.10 gr/kg	60.000	5
	- več kot 1,10 gr/kg	min 120.000	min 10 prep.vožnje
HAJDINČAN
december 2004
NAJLEPSI DOMOVI, OBJEKTI IN VAŠKA SKUPNOST V LETU 2004
Podeljene bronasta, srebrna in zlata vrtnica
Hiša družine GODEC iz Dražencev 21/b	Hiša družine ORNIK iz Gerečje vasi 107
T^osebna komisija v občini Haj-
K dina, ki jo je tudi letos vodila Anica Drevenšek, je od spomladi do jeseni poskrbela za izbiro in oceno najlepše urejenih domov po vaseh občine. Odločitev je bila letos še težja, a komisija je na koncu soglasno odločila o dobitnikih priznanja. Podeljena so bila na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku, podeljevala pa sta jih župan Radoslav SIMONIČ in predsednica komisije za ocenjevanje Anica DREVENŠEK.
DOBITNIKI PRIZNANJ ZA VZORNO UREJENOST
BRONASTO VRTNICO za vzorno urejeno stanovanjsko hišo je prejela družina RAŠČAN iz Slovenje vasi 35/b
Dom Raščanovih stoji v Slovenji vasi. Je eden tistih, ki ga krasi čudovito cvetje in zelenje ter lepo urejene gredice okrog njega. Skozi vse leto vlagajo veliko truda,
da cvetje tudi v najhujši vročini ohranijo pri življenju. Gospa Jelka in njen mož Ivan, ki imata pri urejanju največ zaslug, pa pravita, da jima je to v veliko veselje, hkrati pa v ponos, da tudi mimoidoči to opazijo.
SREBRNO VRTNICO za vzorno urejeno stanovanjsko hišo je prejela družina GODEC iz Dražencev 21/b Družina Godec si je s svojo zagnanostjo vzorno uredila hišo z majhnim ribnikom, dom pa se ponaša še z veliko cvetja in bogato zasaditvijo z najrazličnejšimi sadnimi drevesi, ki krasijo njihov dom. Da je ta hiša vredna pozornosti in tega priznanja, je razvidno iz leta 1997, ko je občina Ptuj družini Godec podelila zlato vrtnico za domačnost in lepo urejeno okolje.
ZLATO VRTNICO za vzorno urejeno stanovanjsko hišo je prejela družina ORNIK iz Gerečje vasi 107 Družina Ornik si je svoj dom zgradila v zaselku Kaludra v Gerečji vasi 107 pred 25. leti. V družini vsa leta zelo lepo skrbijo za urejenost hiše in njene okolice. Razli-
čno grmičevje, visoke trave, okrasni ribnik z lokvanji in mnoge cvetlice pa dajejo hiši domačnost, ki je vredna ogleda.
PRIZNANJE za vzorno urejeno kmetijo je letos prejela družina LIPAV-ŠEK iz Zg. Hajdine 80
Na Zgornji Hajdini 80 stoji lepo urejena kmetija Antona in Marije Lipavšek. Imajo okrog 7 hektarjev zemlje, kar jih uvršča med srednje velike kmetije. Zraven poljedelstva se ukvarjajo še z govedorejo in prirejo mleka. Za kmeta pravijo, daje kralj na svoji zemlji, če ima rad zemljo, pa seveda, če ima pridno ženo in pridne otroke. Ta rek gotovo velja za gospodarja Toneta.
S kmetijo Lipavškovih se ohranja naša kulturna dediščina in z njo prava kmečka idila na vasi. Daje videz dobro stoječe in lepo prenovljene kmečke hiše, kjer se poleti na oknih bohotijo rdeče pelargonije. Ob hiši stojijo brajde, pod njimi pa kmečka miza, ki ljudem po napornem delu nudi senco in počitek. Tudi dvorišče je še vedno posuto z gramozom in zaraslo s travo.
Hiša družine RAŠČAN iz Slovenje vasi 35/b
Hiša družine LIPAVŠEK iz Zg. Hajdine 80
In še nekaj, kar je značilnost Lipavško-vega dvorišča -vedno je pometeno in pospravljeno. Prav takšni so tudi hlevi in vrt, ki se razprostira za gospodarskim poslopjem.
Saj veste kako pravijo, da kdor živi v sožitju z okolico in ima rad živali in naravo, temu delo na kmetiji prav gotovo ni težko. Vse to velja za Toneta in Marijo. Končajmo s Tavčarjevimi mislimi :«Zemlja domača ni prazna beseda. Del je mojega življenja. Če mi vzamete zemljo, mi vzamete življenje!«
PRIZNANJE za vzorno urejen poslovni objekt je prejelo VRTNARSTVO Danila ZUPANIČA iz Spodnje Hajdine 57
Minilo je že kar nekaj časa, odkar sta zakonca Zupanič stopila na pot podjetništva. Sam začetek je bil zelo težaven, saj sta se morala vsak dan znova učiti in trdo delati. Marsikaterim dobrinam se je bilo potrebno odpovedati. Po urejenosti se vidi, da trud ni bil zaman. Hiša - kot poslovni prostorje celo leto okrašena s pisanim cvetjem, ko pa stopiš na dvorišče, se najprej ozreš po velikih cvetličnih koritih, fontani in ne spregledaš niti čistoče. Zraven poslovne dejavnosti pa je potrebno veliko dela in dobre volje, da to urejenost neguješ,
zato si družina Zupanič zasluži vse pohvale in čestitke.
PRIZNANJE za najbolj urejeno vaško skupnost v letu 2004 je prejela VAŠKA SKUPNOST SKORBA
V vaški skupnosti Skorba si prizadevajo, da bi bilo naselje vedno lepo urejeno, predvsem pa, da je lepo urejen Dom krajanov. Lepo urejena in obdana z zelenjem je okolica doma, saj se prav v njem pogosto kaj dogaja, v ospredju pa so prireditve. Vsa društva v kraju imajo Dom krajanov na razpolago brezplačno. Prav v tem delu vasi so urejeni športni objekti, ki jih uporabljajo občani, ob vaški cesti, ki vodi skozi vas od nogometnega igrišča do regionalne ceste, pa so travnate površine vzorno vzdrževane in negovane, stanovanjska poslopja pa okrašena s cvetjem skozi vse poletje. Prav zato si Vaška skupnost Skorba zasluži naslov najbolj urejenega naselja v občini Hajdina v letu 2004.	_
Čestitka vsem dobitnikom prizn Lepo, skrbno urejeni domovi in vc skupnosti pa naj bodo v ponos v. v občini Hajdina.
-k

LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2005, veliko notranjega miru in osebnega zadovoljstva v krogu
Doioznanski oddelek
35
HRJDINCRN
2004
Fotografije: Arhiv ob
352(061)
g
C_
M:
Z
=D
TJ
E .
V CERKVI SV. MARTINA BOŽIČNI KONC
-	.	e	6000399,4
Z ubranim petjem v zasanjane praznine
^^veza kulturnih društev občine 4L#Hajdina je 17. decembra v cerkvi sv. Martina na Hajdini pripravila že tradicionalni, letos šesti božični koncert. Gostje večera so bile članice ženske vokalne skupine Katice iz Ljubljane, med nastopom pa se jim je pridružila še domačinka Ula Šegula s pesmijo Med iskrenimi ljudmi.
Praznični koncert na Hajdini je bil znova dobro obiskan, obiskovalci pa navdušeni, saj so tovrstni koncert - s tako prepoznavno in kvalitetno pevsko zasedbo - bolj reki v naših koncih. Prijeten kulturni večer je obiskovalcem zaželel tudi župan Radoslav Simonič, ob tem pa vsem zaželel vse lepo v prazničnih dneh, v novem letu pa dobrih in lepih misli, ki marsikaj lahko
spremenijo na bolje.
In kdo so Katice?
Prihajajo iz Ljubljane in so dobro znana ženska vokalna skupina., ki jih druži navdušenje nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi in želja po iskanju novih poti, ki povezujejo stare, preproste in lepe pesmi z novimi časi in modernimi okusi. Prepevajo izvirne ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin, še najraje one z obrobja slovenskega etničnega prostora, iz Rezije, Bele krajine, Istre in Prekmurja, kjer so pod vplivom sosednjih kultur postale še posebej raznolike. Pojejo tudi sodobne priredbe slovenskih pesmi. Velik izziv jim je povezovanje starega z novim, tradicionalnega s sodobnim. Skupina je nastala leta 1992 in doslej so Katice izdale tri zgoščenke, za seboj pa imajo številne uspešne turneje po svetu, slišati pa jih je bilo še na mnogih koncertih, na katerih so sodelovale z Mag-nificom, Predinom. Gojmirjem Lešnjakom, Šukarji, Keslinom in še mnogimi znanimi pevci ter zasedbami. Na Hajdini so se predstavile v zasedbi sedmih pevk in petju dodale še zven violine, skupino Katice pa sestavlja 14 enkratnih ženskih glasov. In verjemite, zares lepo jim je prisluhniti, še posebej v praznično obarvanih dneh.
TM
Katice so z ljudskimi pesmijo »obiskale« vse kotičke Slovenije. Foto: TM