Štajerski TEDNIK Aktualno Podravje z Višje cene in gneča pri vulkanizerjih petek, 11. 11. 2022 -40 % COLOR CMYK stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Stran 2 TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 87 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,95 EUR Ptuj, petek, k 11 11. novembra b 2022 Podravje z »Vse, kar lahko dam otrokom: švic, žulji in minus na računu« CELINE DION: težavam sprejela vlogo v komediji ŠT. 45 10. NOVEMBER 2022 SPORED PET. 11. 11. SOB. 12. 11. NED. 13. 11. PON. 14. 11. TOR. 15. 11. SRE. 16. 11. ČET: 17. 11. Jan Plestenjak »Moja slabost je izredna samokritika in želja po dokazovanju« Haložani v boj za odvzeti denar »Če nas ne potrebujete, povejte, pa bomo nehali kmetovati in začeli živeti,« je dejal Jože Vovk kmetijski ministrici Ireni Šinko. Kalkulacija je namreč jasna, služba omogoča preživetje, haloške strmine zahtevajo zgolj žulje in delo za drobiž, pa še tega država Haložanom jemlje. Več na strani 3 Veronika Strnad: Ob skoku čez »lužo« puščam vsa vrata na stežaj odprta Aktualno Sp. Podravje z Relativno malo mladih županskih kandidatov  Stran 3 Podravje Markovci z Občina bo vendarle porušila dotrajano hišo  Stran 5 Podravje Ptuj z Bolnišnica prvič štipendira dva bodoča doktorja medicine petkova izdaja  Stran 11 Ptuj z V središču z Prepovedano posipavanje z rižem O redukcijah javne razsvetljave v občinah ne razmišljajo  Stran 2 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Strani 6 in 7 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si  Stran 9 Foto: ČG Podeželje Ormož z Profesorica matematike v prevzem družinske kmetije Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 petek z 11. novembra 2022 Podravje z Precej višje cene zimskih gum Ptuj z Ugaša še ena tradicija, vezana na poročne obrede Gneča pri vulkanizerjih Prepovedano posipavanje mladoporočencev z rižem Pri vulkanizerjih te dni vlada gneča. Lastniki jeklenih konjičkov pa morajo za menjavo in nakup zimskih pnevmatik seči globlje v žep, saj so poleg nekoliko višjih storitev precej narasle tudi cene gum, tudi do 20 odstotkov. Foto: ČG Vulkanizerji imajo te dni veliko dela z menjavo pnevmatik, saj je sezona na vrhuncu. Pozor: 15. november, ki prinaša obvezno zimsko opremo na jeklenih konjičkih, je pred vrati. Vulkanizerji se tačas tako kot vsako leto doslej soočajo z obilico dela. »Gneča je, a je obvladljiva,« povedo v Vulco centru Ptuj – Zamušani, ki deluje pod okriljem podjetja Tuning, ter nadaljujejo, da že tretje leto zapored prakticirajo sistem naročanja, kar se je izkazalo za več kot dobrodošlo. »Včasih so ljudje pred delavnico čakali tudi po uro in več, danes tega ni. Stranke naročamo na pol ure. Na voljo imamo štiri dvigalke, ena je vseskozi rezervirana za stranke, ki se niso vnaprej naročile, čeprav je takih vse manj.« Največji naval so opazili prejšnji teden, v tem tednu pa se je še stopnjeval. Kot sicer še opažajo, se vozniki relativno pozno odločajo za to storitev, k temu pa predvsem pripomore lepo vreme. »Čeprav so prejšnja leta pokazala, da so se v primeru toplejše zime vozniki kasneje odločali za menjavo pnevmatik, pa imam občutek, da bo letos glavnina to storitev opravila do 15. novembra,« je še dodal direktor Denis Robar. Za termin dan do dva čakanja Tudi pri Felnar centru v Spodnji Hajdini so pred približno tremi leti uvedli sistem naročanja ter se tako izognili nepotrebnemu čakanju strank. »Preden smo uvedli ta sistem, so stranke ob vrhuncu sezone čakale tudi več ur, nabirale so se kolone vozil, včasih jih je bilo v vrsti tudi 30. V tem trenutku je na termin treba počakati dan ali dva,« je pojasnil direktor in lastnik podjetja Gregor Drevenšek. Na dan v povprečju zamenjajo pnevmatike 40 do 50 vozilom. Bolj kot se približuje 15. november, višje je število. Prevladujejo stalne stranke, vsako leto je tudi nekaj novih. Delajo tri ekipe, na razpolago imajo tri vulkanizerska dvigala. Čeprav imajo ta čas veliko dela, pa Drevenšek meni, da bo menjava pnevmatik potekala še kar nekaj časa: »Glede na lansko leto ocenjujem, da imamo približno enako dela. Je pa res, da so ljudje zaradi ugodnega vremena dejansko začeli menjavo pnevmatik kasneje. V našem skladišču imamo shranjenih še tri četrtine lastniških zimskih pnevmatik, kar pomeni, da je samo četrtina strank, ki pri nas hranijo pnevmatike, do sedaj že opravila zamenjavo. Pričakujem, da se bo menjava tako še krepko zavlekla v začetek decembra.« Po zatišju v času kovida-19 je letos število porok zelo poraslo. S poroko pa je v naših krajih povezano posipavanje mladoporočencev z rižem takoj po opravljenem poročnem obredu. Svatje oz. gostje so riž metali, ker so verjeli, da jima bo prinesel srečo, obilje, da bosta plodna in tako tudi imela veliko otrok. Navada se je ohranila do današnjih dni, a počasi izginja, tudi zaradi prepovedi v nekaterih okoljih, predvsem v verificiranih poročnih dvoranah in kulturnih objektih iz različnih razlogov. Na vratih Mestne hiše na Ptuju je v času porok zataknjen list o prepovedi metanja riža. Po končanem poročnem obredu, ko mladoporočenca zapuščata Mestno hišo, ju svatje na stopnicah ne smejo več posipati z rižem. Slednji naj bi namreč na mladoporočence metali velike količine riža, celo polna vedra naj bi ga imeli, čistilke pa so zaradi tega imele več ur dela, ker je bilo tako nasmeteno. To je eden od razlogov, zakaje je bila (sicer že pred več časa) sprejeta takšna odločitev. Drugi razlog naj bi bila potencialna nevarnost padcev ljudi na tleh, polnih riževih zrn. Na Upravni enoti Ptuj s to prepovedjo bodoča zakonca seznanjajo od leta 2019 naprej. Zaradi covida-19 v letih 2020 in 2021 tako ali tako ni bilo veliko porok, zato metanje riža ni moglo biti zelo problematično ... Svatje pač mečejo rožice, konfete ... „Resda je metanje riža po poročnem obredu del tradicije, a v tem primeru varnost postavljamo v ospredje, saj ne želimo, da na veselih dogodkih prihaja do morebitnih poškodb. Svatje to razumejo, sprejemajo, saj pritožb nismo prejeli. Sicer pa ni prepovedano, da namesto riža uporabljajo cvetje, konfete ali kaj podobnega,“ je na naše vprašanje o tej prepovedi odgovorila Tatjana Mohorko, refe- Foto: S. Veličković Obvestilo o prepovedi metanja riža po izhodu mladoporočencev iz Mestne hiše. Uvedla naj bi jo že prejšnja mestna oblast, nova je ni spreminjala. še pisna opozorila, kakor tudi informacije o pogojih parkiranja, ki jih je v času porok določila pristojna služba občine.“ V kulturnih in cerkvenih objektih: od priporočil do prepovedi Foto: Črtomir Goznik Svatje oz. gostje zaradi prepovedi metanja riža mladoporočenca pač zasujejo z rožami, konfeti, milnimi mehurčki ... rentka v kabinetu ptujske županje Nuške Gajšek. MO Ptuj je lastnica prostorov, zato ima pravico, da določi pravila uporabe teh prostorov, ko so v najemu oz. zunanji uporabi, kot je to v primeru vsakokratnega izvajanja poroke. »Odločitev je bila sprejeta predvsem iz varnostnega vidika, saj kot lastniki zaradi postopanja svatov ne bomo prevzemali odgovornosti za poškodbe, če bi do njih prišlo,« so še dodatno obrazložili odločitev glede prepovedi uporabe riža v Mestni hiši v času porok.Na seznamu uradnih prostorov za sklepanje zakonske zveze so v UE Ptuj dve dvorani in sejna soba UE Ptuj. Vodja oddelka za upravno-notranje zadeve na UE Ptuj Boris Miočinović je povedal, da bodoče mladoporočence s prepovedjo metanja riža matičar seznani ob prijavi poroke. „Sklenili smo, da bomo v duhu omenjene odredbe MO Ptuj mladoporočencema začeli vročati Nekoliko dražje storitve, precej dražje pnevmatike Kot je še dejal, so cene storitve za evro do dva višje zaradi višjih stroškov. Za premontažo pnevmatik z jeklenimi platišči (15- in 16-colskih) boste pri njih odšteli 30 evrov. Nekaj dražja je premontaža s centriranjem aluminijastih platišč, ki stane 42 evrov. Cene hrambe pnevmatik niso zvišali in je ostala pri 16 evrih. So se pa precej podražile zimske pnevmatike. Po njegovi oceni so cene od začetka leta poskočile kar za 15 do 20 %. Monika Horvat Globe od 40 do kar 1.000 evrov V primeru neupoštevanja predpisov glede obvezne zimske opreme ali neupoštevanja prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig grozi kazen v višini 40 evrov. Z globo v višini 500 evrov in petimi kazenskimi točkami bo kaznovan voznik, če bo zaradi neustrezne opreme oviral ali onemogočal promet. 200 evrov globe doleti voznika, ki ne očisti avtomobila snega ali ledu. Če pa voznik ne upošteva prometne signalizacije o zimskih razmerah in prepovedi vožnje, znaša globa 300 evrov. V primeru pravnih oseb so globe višje, in sicer 1.000 evrov za voznika in 120 evrov za odgovorno osebo. stran 2 Foto: Črtomir Goznik Posipavanje z rižem je del stare tradicije, ženitovanjskih obredov, ki pa je danes vse bolj v zatonu. Kidričevski župan: »Stare običaje moramo v Sloveniji obdržati« Najstarejša in dolgo edina verificirana poročna dvorana na Ptujskem je bila v Mestni hiši na Ptuju, od lani pa jo imajo tudi v občini Kidričevo, v dvorcu Sternthal, kjer pa prepovedi metanja riža ne poznajo. „Gre za stari običaj, te običaje pa moramo v Sloveniji obdržati,“ je prepričan kidričevski župan Anton Leskovar. V nekaterih državah danes (razen riža) mečejo tudi datlje, rozine, fige, lešnike, semena za ptice in podobno. Pomembno je predvsem, da gre za neko vrsto hrane, najbolje semena, ker iz njih večinoma vzklije nekaj večjega, bolj razvitega: otroci. Sicer pa danes riž na svečanih obredih poroke vse bolj zamenjujejo milni mehurčki, rože ali lističi rož itd. V zadnjih letih je vse več porok zunaj uradnih prostorov, za katere je treba pridobiti posebno dovoljenje. Tudi na Ptuju in v okolici je več takšnih priljubljenih prizorišč, kot npr. igrišče za golf, Ljudski vrt, dominikanski samostan z notranjimi in zunanjimi prizorišči. „Metanje riža absolutno ni dovoljeno znotraj samostana. Že pred poroko se skušamo dogovoriti, da riža za posipavanje mladoporočencev svatje tudi naj ne bi uporabljali na zunanjih prizoriščih. Njegove uporabe sicer izrecno nismo prepovedali, želimo pa si, da ga ne bi bilo,“ pa je na naše vprašanje o uporabi riža po poročnih obredih povedal vodja dominikanskega samostana Ptuj Pavel Magdič. V gradovih po Sloveniji je bolj ali manj uporaba riža po poročnem obredu prepovedana, tako tudi na ljubljanskem gradu. „Ljubljanski grad je spomenik kulturnega pomena, zato prinašanje in strežba hrane ter pijače na območju ljubljanskega gradu, grajskega parka in parkirišča ni dovoljena. Riža in konfetov ni dovoljeno metati, dovolj so milni mehurčki,“ je zapisano na njegovi spletni strani. Za ptujski grad Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož izrecne prepovedi sicer nima, je povedal direktor Aleksander Lorenčič:„Po poročnem obredu svatje mladoporočence čakajo v špalirju spodaj pred stopnicami. Iz naših izkušenj pa je tako, da svatje že lep čas ne prakticirajo posipanja mladoporočencev z rižem po končanem obredu. Namesto riža uporabljajo cvetove vrtnic ali drugo cvetje, vedno bolj pa milne mehurčke.“ Kako pa je z metanjem riža po končanih cerkvenih obredih poroke? Po besedah p. Milana Kosa, provincialnega ministra, uradne prepovedi ni. „Priporočamo pa, da ne mečejo riža, ker je to hrana in, drugič, zaradi čiščenja cerkve. Ko riž pade na kamen v cerkvi, se razleti na vse konce in je treba celo cerkev pometati, in to temeljito, da nam uspe počistiti ves riž.“ MG Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 11. novembra 2022 3 Podravje z Haložani v boj za odvzeti denar »Vse, kar lahko dam otrokom: švic, žulji in minus na računu« »Če nas ne potrebujete, povejte, bomo nehali kmetovati in začeli živeti,« je dejal Jože Vovk iz Makol kmetijski ministrici Ireni Šinko. Kalkulacija je namreč jasna, služba omogoča preživetje, haloške strmine zahtevajo zgolj žulje in delo za drobiž, pa še tega država Haložanom jemlje. da se dobimo in damo na mizo argumente. Naj se izračuni opravijo strokovno, ne na podlagi političnih in kmetijskih lobijev,« je dejal Roman Ferlež iz Stoperc, ki je v rokah držal transparent z zgovornim opisom stanja kmetijstva v Halozah: ‚Vse, kar lahko dam otrokom: švic, žulji in minus na računu.‘ Ministrica Irena Šinko je v svoj bran dejala: »Nisem jaz kriva za takšno reformo, sem le tista, ki jo zaključuje. Od mene strokovne inštitucije niso prejele nobenega naročila, kar je bilo, je bilo storjeno prej. Obljubim lahko le revizijo vseh območij v Sloveniji in da vidimo, kaj se da narediti. V Sloveniji želimo ohraniti vse kmetije, tržno usmerjene in male samooskrbne, sicer bo naša kulturna krajina zarastla.« »Z eno besedo: katastrofa!« Foto: ČG Na Ptuju se je zbralo več kot 50 haloških kmetov, ki so na transparente zapisali glasna in jasna opozorila kmetijski ministrici Ireni Šinko ter drugim funkcionarjem, ki s svojimi ravnanji uničujejo ljudi v Halozah in na drugih območjih, kjer kmetijstvo za boren izkupiček zahteva (ročno) delo v ekstremnih pogojih. Edinstveno krajino z zaščitenimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, kot mnogi opisujejo to območje, bo z mačehovskim odnosom države prej ali slej zarastlo najprej grmovje, nato gozd. »Bomo pač jagali, če nam že ne pustijo kmetovati,« je dodal Vinko Jerič iz Stoperc. Kmetijsko ministrstvo že od leta 2010 pripravlja refor- mo izplačil OMD, to je izplačil za območja z omejenimi dejavniki kmetovanja (strmine, nadmorska višina, poplavna območja, talna struktura …). Za izplačilo je letos predvidenih okrog 42,7 milijona evrov, največ denarja pa prejmeta Go – ko, govedorejsko podjetje Farm Ihan, ter PP Agro, ki kmetuje na poljih v Podravju. Denar se deli na podlagi površin in točk, ki jih kmetje dosežejo glede na različne dejavnike, ki vplivajo na kmetovanje. Letošnja sprememba je ta, da ima večjo težo nadmorska višina kot pa strmina. Ta odločitev je še posebej prizadela kmete v Halozah, pa tudi v Slovenskih goricah, na Goričkem in drugod. Haložani so se zato povezali in ministrico Ireno Šinko na Ptuju pozdravili s panoji in zahtevami. »Največ zaraščenih površin v Sloveniji je ravno na območjih, kjer denar kmetom še dodatno jemljete. Res je, da je bila reforma OMD napovedana že pred več kot 10 leti, vendar je napačno zastavljena in želimo ponovne izračune. Zahtevamo, Haloški kmetje zahtevajo razumevanje države tudi zato, ker so ravno Haloze srčika številnih naravovarstvenih ukrepov. »Radi se hvalimo z biodiverziteto naše države, vendar če boste dopustili, da se Haloze zarastejo, potem te ne bo več. Mi kmetje smo vzdrževalci in čistilci krajine, ohranjamo rastišča kukavičevk in drugih rastlin ter omogočamo življenjski prostor metuljem, pticam …,« je dejal Vovk, ki je razočaran tudi nad odnosom okoljevarstvenih organizacij. Namreč, na zaprosilo za pomoč pri opozarjanju na posledice točkovanja OMD, po trenutno sprejetem sistemu, se niso želeli odzvati. »Potem pa nas bodo iskali, ko bodo potrebovali projekte.« V razpravi pa je Vovk še dodal, da se haloški kmetje soočajo z ekstremnimi razmerami v kmetijstvu ter da delajo družbeno dobro s tem, ko ohranjajo krajino. »Ekonomike pri nas ni in je nikoli ne bo. Ne danes, ne jutri ali pojutrišnjem. Takšno stanje, kot je sedaj, pa je nevzdržno.« Tudi Vinko Jerič iz Stoperc, ki je pred leti pustil službo, saj ob rednem delu ni zmogel skrbeti še za 19 hektarjev zemljišč in živali, razmišlja o smiselnosti kmetovanja. »Le petino površin lahko obdelam strojno, kar pomeni, da vsaj 100 ur naredim z ročno kosilnico. Zdaj haloškim kmetom jemljejo denar, ob tem nismo upravičeni do povračila trošarine, saj se ta vrača le za dizelsko gorivo, za bencin, ki je potreben za kosilnice, pa ne! Ob tem pa se predvideva tudi vključitev izplačil OMD v dohodninski obračun. Z eno besedo katastrofa!« Ministrica Irena Šinko je obljubila, da bo obiskala Haloze ter s seboj pripeljala strokovnjake, ki oblikujejo pravila točkovanja OMD. S tem seveda ne bo prva političarka ali kmetijska funkcionarka, ki se bo sprehodila po Halozah, lahko pa je med redkimi, ki bo kaj spremenila (na bolje). Mojca Vtič Spodnje Podravje z Relativno malo mladih županskih kandidatov Podravje z Spravilo sladkorne pese Najmlajši star 30, najstarejši 68 let Dražja pesa – dražji sladkor Predvolilna vročica se stopnjuje. V nedeljo bo drugi krog volitev za predsednika države, naslednjo nedeljo pa lokalne volitve za 212 slovenskih občin. V 19 občinah Spodnjega Podravja se za župansko kandidaturo poteguje 54 kandidatov, med katerimi jih pet nima konkurentov in bodo s samo enim glasom tudi izvoljeni. To so župani treh haloških občin (Zavrč, Žetale, Podlehnik), županja Sv. Andraža in župan Sv. Tomaža. V nekaterih občinah zna biti boj za župansko funkcijo kar napet. Po številu kandidatov izstopata MO Ptuj in občina Dornava, obe jih imata po osem. Za Ptuj glede na to, da gre za večjo in mestno občino, to ni niti presenečenje, za Dornavo pa nedvomno je. V občinah, kjer je kandidatov več, je pričakovati še drugi krog. Tokrat smo pod drobnogled vzeli starost županskih kandidatov v regiji. Ali drži, da so se politike pripravljeni iti le starejši, tudi tisti, ki bi se že lahko upokojili? Mar politika mladih res ne zanima? Načeloma se za županske funkcije v regiji res potegujejo pretežno starejši. Županja Sv. Andraža Darja Vudler Berlak je bila ob izvolitvi pred osmimi leti stara 32 let. Danijel Vrbnjak je župan Ormoža postal s 35 leti, Nuška Gajšek je bila ob izvolitvi za županjo ptujske mestne občine stara 37 let. Zaradi letošnjih vremenskih razmer z ekstremno sušo so bili slabši pogoji pridelave sladkorne pese, ki sicer sušo dobro prenaša. Kot je povedal Vladimir Hunjadi, strokovni sodelavec ormoške zadruge, je pesa na podravskem koncu zaostajala pri rasti za vsaj dva meseca, zato je tam pridelek manjši in znaša le nekaj več kot 60 ton na hektar. Foto: Vanesa Jaušovec Foto: ČG Ta čas najstarejši župan v spodnjepodravski regiji je gorišniški Jože Kokot, star je 76 let, občino je vodil pet mandatov oziroma 20 let. Drugi najstarejši je župan Juršincev Alojz Kaučič, star je 71 let, na čelu občine je bil od njene ustanovitve, 28 let. Kokot in Kaučič se z županske funkcije umikata in več ne kandidirata. Med vsemi 54 kandidati jih je kar 33 starejših od 50 let, med njimi je 24 kandidatov starejših od 55 let, 10 jih je že prestopilo starost 60 let. Z 68 leti je najstarejši Alojz Benko iz Trnovske vasi. Sledijo Anton Butolen (Žetale), Janko Merc (Dornava), ki sta stara 67 let, in Branko Marinič (Videm), star je 66 let. Jožef Potrč, ki se poteguje za župansko mesto v Trnovski vasi, je star 63 let, kandidati Janko Merc (Hajdina), Jožef Petek (Gorišnica) in Miran Prigl (Dornava) štejejo 62 pomladi, čez 60 sta stara tudi oba županska kandidata v Cirkulanah, Janez Jurgec in Antonija Žumbar. Jurgec je star 60 let, Žumbarjeva je leto dni starejša. Najmlajši med kandidati je 30-letni Sašo Kodrič, ki se poteguje za župansko funkcijo v Majšperku. Drugi najmlajši je z 32 leti Andrej Čuš (Ptuj), 33 in 35 let sta stara Sandi Žuran ter Matej Zorko (oba kandidata v Dornavi), 34 pa kandi- dat za gorišniškega župana Borut Kolar. Najmlajši kandidati so v občini Majšperk, kjer bodo letos nedvomno dobili novega župana, saj dolgoletna županja Darinka Fakin več ne kandidira. V Dornavi je polovica kandidatov mlajših, polovica starejših, na Ptuju so pretežno srednje generacije, najstarejši so v Trnovski vasi. Mojca Zemljarič Običajni pridelki sladkorne pese na hektar se gibljejo okrog 80 ton, rekord pri pridelavi pa je bil 119 ton neto pese na hektar. »V Pomurju so pridelki večji kot v Podravju, ocenjujemo, da se bodo v povprečju gibali okrog 75 ton na hektar. Suša je na količino pridelka torej vplivala, vendar ne ekstremno, vsekakor pa je pozitivna stvar sušnega obdobja to, da imamo na sladkorni pesi manj bolezni. Bo pa zaradi intenzivnejše rasti v jesenskem času verjetno nekoliko nižja sladkorna stopnja. Končnih rezultatov analiz še nimamo,« pravi Hunjadi. Letošnja odkupna cena sladkorne pese je za šest evrov višja kot lani in predlani, znaša pa 39 evrov na tono ob standardni šestnajstodstotni stopnji sladkorja. O prihodnosti pridelave sladkorne pese je sicer težko govoriti, saj se pridelovalci za to odločajo na osnovi odkupne cene. Pogodba s pridelovalci za tekoče leto je podpisana med januarjem in februarjem, takrat je znana tudi odkupna cena. Ker pa je bila ta v preteklih letih dokaj nizka, je pridelava te poljščine upadala. »Posledice tega se že čutijo. Sladkor se je občutno podražil, kar bo vplivalo tudi na odkupno ceno sladkorne pese prihodnje leto. Ta bo občutno višja, po sedanjih informacijah bo znašala 45 evrov na tono,« je še dejal Vladimir Hunjadi. Damjana Nemeš Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 11. 11. 2022 Podravje 4 stran 4 petek z 11. novembra 2022 Hajdina z Z županom ob 24. občinskem prazniku Vrhunec praznovanja bo ta konec tedna Hajdinčani občinski praznik zaznamujejo ob godu farnega zavetnika sv. Martina. Vsako leto ob prazniku, z izjemo minulih dveh koronskih let, organizirajo številne prireditve. Tudi letos je tako, saj se dogodki vrstijo že od sredine septembra. Občani in drugi obiskovalci so se lahko udeležili vrste rekreativnih dejavnosti, organizirali so kulturne in druge dogodke. Krajani Skorbe so se družili na prireditvi ob 40-letnici doma krajanov, v dvorani društva upokojencev so člani hajdinske likovno-fotografske sekcije na ogled postavili razstavo, kulturno društvo Draženci je vabilo na zanimiv ter poučni dogodek Pove- zani v znanju. Nocoj, v petek, bo v farni cerkvi prireditev Praznujmo s pesmijo v organizaciji ZKD Hajdina. „Društva, ki skozi vse leto skrbijo za svojo dejavnost in promocijo občine, so se potrudila ter pripravila zares širok spekter dogajanja. Prepričan sem, da bo občinsko praznovanje podobno kot v minulih letih, slovesno in polno zadovoljstva ob vseh uspehih ter rezul- Foto: ČG Župan Stanislav Glažar občino Hajdina vodi od leta 2010. tatih dela v iztekajočem se letu,“ je poudaril hajdinski župan Stanislav Glažar. Vrhunec praznovanja bo jutri, v soboto, 12. novembra, ko bo v farni cerkvi 27. prireditev Iz mošta vino – pridi na Hajdino, nato pa v dvorani društva upokojencev še osrednja proslava ob letošnjem 24. občinskem prazniku. Kletarji bodo mošt k Hramu hajdinskih kletarjev začeli prinašati po 13. uri, vsak se bo vpisal v krstno knjigo. Ob 15. uri bosta na prireditveni prostor prišla aktualna kletarja letnika 2022, ki tokrat prihajata iz Turnišč. Pripeljali ju bodo s konjsko vprego, spremljali ju bodo kletarji preteklih letnikov. Sledila bosta kulturni program in krst mošta. Ob 16.30 bo osrednja prireditev ob 24. prazniku občine Hajdina s slavnostnim nagovorom župana, kulturnim programom, razglasitvijo občinskih nagrajencev ter podelitvijo turističnih priznanj. V nedeljo bo slavnostna sveta maša. Župan Stanislav Glažar je z dogajanjem v občini in naložbami, s katerimi nadgrajujejo kakovost življenja občanov, izjemno zadovoljen. Ta čas gradijo kanalizacijo in kolesarske steze, minulo obdobje so zaznamovala vlaganja v šolski prostor, turizem, gasilstvo, prometno, komunalno, pokopališko in športno infrastrukturo. Z izgradnjo avtoceste je Hajdina po eni strani postala še bolj zanimiva za investitorje in razvoj gospodarskih dejavnosti, po drugi pa tudi za bivanje, zato v središču občine gradijo novo sosesko vrstnih hiš. Vse našteto bo v prihodnje narekovalo širitev vrtčevskih in šolskih prostorov. „Z zadovoljstvom ugotavljamo, da aktivnosti, ki smo si jih zadali v letošnjem proračunu, potekajo normalno, v skladu s terminskimi plani. Pri načrtovanju investicij smo se držali uveljavljenega načela, da imajo prednost projekti, ki so sofinancirani iz evropskih in državnih virov. Ponosno se lahko ozremo po dogodkih, ki so za nami, in načrtujemo aktivnosti na različnih področjih za prihodnost,“ je pogovor ob letošnjem občinskem prazniku sklenil župan Glažar. MZ Ormož z Izborili nove avtobusne linije za dijake Nič več nepotrebnega prestopanja Da bi dijakom ormoške gimnazije občutno skrajšali čas potovanja ter se izognili nepotrebnim prestopanjem, so z oktobrom uvedli dodatne avtobusne linije. Lista kandidatov za mestni svet: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Iljevec Alen - NOSILEC LISTE Majnik Berghaus Maja Vobner Tadej Merc Alenka Huseini Musa Menoni Jasmina Berger Vladimir Stropnik Paternost Asja Gabrovec Dušan Vurcer Lidija Iljevec Nejc Klemenčič Liljana Vindiš Andrej in vsi ostali, ki želijo pomagati Naročnik oglasa je Lista Ptuj je naš. Foto: ČG Glavna novost so direktne avtobusne povezave iz Juršincev, Markovcev ter haloških občin Zavrča in Cirkulan. Slabe in nedirektne avtobusne povezave do centra Ormoža, ki so zlasti za srednješolce predstavljale težavo, so, kot kaže, preteklost. Kot je dejala ravnateljica Gimnazije Ormož Klavdija Zorjan Škorjanec, jim je skupaj z občino in avtobusnim prevoznikom Arriva uspelo pridobiti štiri dodatne avtobusne linije. Največja novost so direktne povezave iz Markovcev, Dornave, Juršincev ter haloških občin Zavrča in Cirkulan, s čimer so dijakom občutno skrajšali pot v šolo, prav tako pa so odpadla nepotrebna prestopanja. Učenci iz teh krajev so se namreč pred uvedbo teh linij morali najprej peljati z avtobusom proti Ptuju, nato počakati in prestopiti na avtobus, ki pelje (nazaj) proti Ormožu, kar pa je predstavljajo precejšnjo izgubo časa. Čas potovanja se je zaradi tega nekaterim podaljšal tudi za uro in pol na dan. Dogajalo se je tudi, da posamezne avtobusne linije niso bile usklajene ali pa je prihajalo do zamud pri nekaterih avtobusnih prevozih, zaradi česar dijaki niso uspeli pravočasno ujeti avtobusa: »Trud se je poplačal. Ministrstvo za infrastrukturo je potrdilo veljavnost vseh zaprošenih voznih redov. Ob 13.15 tako krene avtobus iz Ormoža preko Sp. Ključarovcev proti Svetemu Tomažu, izjemno pa smo veseli direktnih povezav iz Juršincev, Markovcev, Zavrča in Cirkulan. Avtobus iz Zavrča preko Cirkulan, Markovcev in Gorišnice krene okoli pol šestih zjutraj ter nazaj po isti poti nekaj čez drugo popoldan, malo pred šesto zjutraj pa proti Ormožu po novem vozi tudi avtobus iz Ptuja preko Dornave, Juršincev in Polenšaka. Po isti poti se vrača nekaj čez drugo popoldan. Kot zadnja pa je še dodatna jutranja linija proti Miklavžu in Kogu ter popoldanska za nazaj.« Navedene linije vozijo v času šolskega pouka. Ravnateljica meni, da bodo ustreznejše avtobusne povezave, za katere so starši že na preteklih informativnih sestankih izrazili željo, v prihodnje pomenile tudi več dijakov. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 11. novembra 2022 5 Markovci z Neprofitno najemno stanovanje v Novi vasi je prazno Podravje z Statistika lokalnih volitev 2018 Občina bo vendarle porušila dotrajano hišo Največ nestrankarskih kandidatov »Občina Markovci bo še letos podrla staro hišo v neposredni bližini vaško-gasilskega doma v Novi vasi,« je v teh dneh zatrdil župan Milan Gabrovec. Še pred tremi meseci rušitvi objekta ni bil najbolj naklonjen, čeprav so ga že pred več leti k temu pozvali tamkajšnji gasilci. Da dotrajana hiška res ne sodi več v to okolje, je bilo slišati tudi med krajani. Markovska občina je že leta 2001 postala lastnica omenjene hiške, po smrti zadnje prebivalke pa je notranjost za silo prenovila in jo namenila za neprofitno najemno stanovanje. Vanj se je pred skoraj petimi leti priselil občan, ki je nujno potreboval prebivališče, za najem pa je plačeval 24,50 evra na mesec. To je bil po besedah Gabrovca tudi glavni razlog, zakaj hiše niso mogli podreti že prej. Bližnji sosedje so sicer že dlje časa opozarjali, da je stanovanje večino časa praz- no in da gospod, ki živi v njem, tja pride le redko kdaj. »Večkrat smo ga pozvali, naj se oglasi pri nas in pove, ali stanovanje sploh še potrebuje. Prejeli nismo prav nobenega odgovora. No, sedaj pa je najemnik že odpeljal vse svoje stvari in se preselil k svojemu bratrancu v Nemčijo. To nam je sporočil po elektronski pošti, zato smo pogodbo o najemu že prekinili. Sedaj ni prav nobenih ovir več za rušitev,« je pojasnil župan Gabrovec. Zanimivo naključje pa je, da je stanovalec svojo najemno pogod- Zadrževanje v bližini objekta ni varno Z občine Markovci so v začetku avgusta sporočili, da objekt ni nevaren, kljub trditvam nekaterih vaščanov, da je hiša v zelo slabem stanju, zlasti balkon in nadstrešek. Po dobrih treh mesecih jim zdaj pritrjuje tudi župan Milan Gabrovec. Pri zadnjem ogledu so namreč ugotovili, da objekt ni najbolj varen. Foto: ČG V mandatu 2018–2022 je v Sp. Podravju šest nestrankarskih županov. Foto: EK Dotrajano hišo v Novi vasi bodo porušili še letos. bo odpovedal le malo pred volitvami in s tem županu »prižgal zeleno luč« za rušitev dotrajanega objekta, ki je povzročal sive lase in nejevoljo številnih, še najbolj pa gasilskim sosedom. Trenutno je v teku iskanje izvajalca del, rušitev pa naj bi okvirno stala okoli 10.000 evrov. Celotno območje nameravajo urediti tako, da bodo površino zasadili s travo, razmišljajo tudi o morebitni gradnji novega objekta. Ali bodo pri tem sodelovali z gasilci PGD Nova vas, župan ne razkriva. Slednji so veseli rušenja, ki so ga dolgo čakali, saj je bila hiška v preteklih letih večkrat povod za slabo voljo tako na eni kot drugi strani. Estera Korošec Ptuj z Rekonstrukcija in dozidava stavbe ŠD Rogoznica Do objekta dražje in z zamudami Med strankami ima še vedno največ županov SLS (26). SDS jih ima 17, Socialni demokrati enega manj (16), NSi 10, SMC dva, Desus in Zeleni pa vsak po enega. Pred štirimi leti je bilo 156 županov izvoljenih v prvem in 56 v drugem krogu. V Spodnjem Podravju so drugi krog imeli v občinah Ptuj, Ormož, Videm in Dornava. Trenutna razporeditev političnih moči med župani v regiji pa je naslednja: šest jih je nestrankarskih, pet jih ima stranka SDS (torej skoraj tretjina v nacionalnem merilu), štirje so SLS, dva NSi in en SD. Tudi na letošnjih lokalnih volitvah se večina kandidatov v spodnjepodravski regiji (20) za funkcijo poteguje kot nestrankarskih. SDS ima devet županskih kandidatov, šest SLS, pet NSi, po dva SNS, SD, Svoboda in Resnica ter po enega Zeleni, Stranka mladih, Levica in LDS, dva kandidata podpira več strank hkrati. Tudi največ svetnikov neodvisnih Državna volilna komisija (DVK) je po lokalnih volitvah 2018 za občine, ki imajo proporcionalni volilni sistem, preštela izvoljene svetnike glede na strankarsko pripadnost. Enako kot pri županskih funkcijah je bilo tudi med svetniki največ izvoljenih nestrankarskih kandidatov (940). Med političnimi strankami ima največ svetniških mest SDS (537), sledijo SD (335), SLS (218), NSi (175), Desus (133), SMC (91) in LMŠ (53). Pri Sv. Andražu skoraj najvišja volilna udeležba v državi Kljub zapletom in nesporazumom, ki so upočasnili rekonstrukcijo objekta in dozidavo slačilnic Športnega društva (ŠD) Rogoznica, na občini menijo, da bo izvajalec dela zaključil v pogodbenem roku, torej ta mesec. Predsednik ŠD Peter Polanec ni tako optimističen. Vse pa kaže, da bo tudi končni znesek te naložbe višji od dogovorjenega. »Izvajajo se zaključna gradbena dela. Dela naj bi izvajalec zaključil do konca novembra,« so terminski plan predstavili na ptujski občini. Pogodba med investitorjem, MO Ptuj in izbranim gradbincem, podjetjem MOGG projekti, je bila podpisana januarja letos. Sprva so dela potekala precej hitro, neformalni dogovor je celo bil, da bodo končali pred rokom, septembra letos. Nato pa so se pojavile informacije, da gradbinec zaradi podražitev zahteva dodatno plačilo, sicer naj z deli niti ne bi želel nadaljevati. Septembra so na ptujski občini potrdili, da imajo nekaj težav pri usklajevanju, a da se trudijo najti optimalne rešitve za oba partnerja. Pogodbena vrednost te naložbe znaša 290.000 evrov, zaradi podražitve materialov pa je gradbinec podal zahtevek za povišanje cene. Da se obeta podražitev projekta, so že pred meseci potrdili na občini, so pa okrog zneskov precej skrivnostni. Višine podanega zahtevka namreč niti zdaj niso razkrili, pač pa le povedali, da »postopek še poteka«. Na lokalnih volitvah pred osmimi leti je bila več kot polovica županov izvoljenih kot nestrankarskih, 123 od 212, kolikor je v Sloveniji občin in županov. V prvem krogu se je lokalnih volitev pred štirimi leti udeležilo nekaj manj kot 871.000 volilnih upravičencev (od 1,7 milijona), volilna udeležba je bila 48-odstotna. V Spodnjem Podravju so največjo volilno udeležbo zabeležili pri Sv. Andražu, ki je bila tudi med najvišjimi v državi (83 %). Največ volivcev se je pred štirimi leti v regiji na lokalne volitve odpravilo še v občinah Destrnik (74 %) in Markovci (71 %), najmanj pa v Žetalah (39 %), Majšperku (43 %) in Hajdini (47 %). Večina spodnjepodravskih občin je sicer beležila volilno udeležbo nad državnim povprečjem. Še nekaj zanimivosti z zadnjih lokalnih volitev. Skoraj polovica občin v regiji (osem od 19) je dobila nove župane. To so bili Nuška Gajšek (Ptuj), Danijel Vrbnjak (Ormož), Branko Marinič (Videm), Franc Pukšič (Destrnik), Janko Merc (Dornava), Sebastian Toplak (Podlehnik), Slavko Pravdič (Zavrč) in Antonija Žumbar (Cirkulane). Pred štirimi leti so bili brez konkurence štirje župani: Stanko Glažar (Hajdina), Alojz Benko (Trnovska vas), Darinka Fakin (Majšperk) in Anton Butolen (Žetale). Mojca Zemljarič Cirkulane z Predraga edina ponudba Foto: ČG Trenutno poteka ureditev zunanjosti, dela je še kar nekaj. Bodo res vsa dela končali v treh tednih? Stari del objekta je že saniran, v novem so uredili garderobe in sanitarije, klubske prostore, pisarno, pralnico in prostor za energetiko ter rekvizite. Peter Polanec, predsednik ŠD Rogoznica, je zadovoljen, da se gradnja končno zaključuje, meni pa, da so dela potekala prepočasi: »Kak dan so bili delavci na objektu, potem jih nekaj dni ni bilo, ker so šli na druga gradbišča. Če bi se intenzivno delalo, bi bilo vse že zdavnaj narejeno. Društvo je res zelo težko delovalo vse leto, imeli smo velike logistične težave.« Polanec meni, da je tudi rok za dokončanje del, naveden v pogodbi (november 2022), nedosegljiv. »Treba je priklopiti še elektro omarico in toplotno črpalko, ni še finomontaže, opreme v slačilnici, fasade ... Močno dvomim, da bodo dela končali do konca tega meseca. Društvo do prevzema prostorov sploh ne more uporabljati. Veseli smo sicer, da se dela po vseh zapletih nadaljujejo, bi pa lahko končali veliko prej.« Dženana Kmetec Destrnik z Znova razpis za delavce v občinskem režijskem obratu Iščejo jih z lučjo pri belem dnevu Ceste mimo parka letos ne bo Občina Cirkulane je v letošnjem proračunu rezervirala okoli 600.000 evrov za ureditev ceste Medribnik–Cirkulane. Projektna dokumentacija je zaključena, tudi razpis za izvajalca del so že izvedli, vendar ga niso izbrali. Na omenjeni razpis se je namreč prijavilo le Cestno podjetje Ptuj, ki bi dela lahko izvedlo za 923.000 evrov. Ta znesek pa je za nekaj več kot 300.000 evrov višji, kot so predvideli v letošnjem proračunu. »Ta ponudba je žal presegla načrtovana sredstva za leto 2022, zato bomo razpis predvidoma decembra letos ponovili in poskušali pridobiti ugodnejšo ponudbo,« je povedala županja Antonija Žumbar, ki upa, da se bodo v prihodnjem letu cene nekoliko umirile. Gre za modernizacijo ceste mimo Parka dediščine v dolžini 800 metrov; v okviru katere bodo uredili še cono za pešce in kolesarje ter javno razsvetljavo. Prav tako bodo sanirali dva mosta in dva propusta. EK Kadrovskim težavam občine Destrnik, ki je v zadnjih dveh letih objavila že več kot deset razpisov za delo v režijskem obratu, kar ni videti konca. Organizacija dela v režijskem obratu je otežena predvsem zaradi dolgotrajnih bolniških dopustov kolektiva s sedežem na Drstelji, zaradi katerih stalno primanjkuje pridnih rok. Tokrat, v zadnjih dveh letih že petič, iščejo traktorista strojnika, ki bo dobil službo za nedoločen in polni delovni čas. Na tem delovnem mestu bi radi zaposlili človeka s srednjo poklicno izobrazb, štirimi meseci delovnih izkušenj in seveda z vozniškim izpitom za traktor. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki so opravili izpit iz varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki ter za upravljanje težke gradbene mehanizacije. Sicer pa bo zaposleni (poleg upravljanja in vzdrževanja traktorja in drugih strojev) skrbel za košnjo trave, pluženje snega ter vzdrževanje javnih SD cest in površin. Foto: ČG Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK petek z 11. novembra 2022 V središču 6 stran 6 Ptuj z Namesto junija naj bi vendarle dela končali novembra Spodnje Podravje z Stroški javne razsvetljave niso obremenjujoči za občinske Slovenskogoriška cesta pred zaključkom V občinah še ne razmišljajo Prenova Slovenskogoriške ceste je trajala precej dlje, kot je bilo sprva predvideno. Rok za dokončanje del se je z junija prestavil za več mesecev, zdaj se gradnja končno zaključuje. Razlogov za zamude je več: neurejena lastniška razmerja, dogovori s solastniki parcel, po katerih teče pločnik, nestrinjanje okrog uvozov, podražitve v gradbeništvu, težave z iskanjem kadra, zamiki tudi pri drugih projektih ... Foto: ČG Uvoz do nove ceste, ki jo nameravajo graditi, če bodo lastniki parcel v tem delu razlaščeni. Prenova Slovenskogoriške ceste je bila dolgo pričakovana naložba, saj gre za eno najbolj prometnih državnih cest na območju občine. Te dni dela končno zaključujejo. Pogodbena vrednost del znaša 1,3 milijona evrov, od tega je delež Direkcije skoraj milijon, MO Ptuj pa 377.740 evrov. Pripravljen tudi uvoz do nove potencialne ceste Eden izmed sporov, ki so ga sprožili lastniki nekaj parcel na tem območju, je uspešno rešen. Čeprav je bilo predvideno, da se uvoz, ki vodi do hiše Marije Petek in njenih sosedov, ukine in se uporablja zgolj cesta mimo cerkve, so le dosegli dogovor. Na mediaciji je Direkcija za infrastrukturo RS namreč pristala na rešitev, ki so jo zahtevali stanovalci. »Morala sem najeti odvetnika, da sem to reševala. Cesto, ki sem jo uporabljala desetletja, so mi kar zaprli. Dvakrat smo imeli mediacijo, dobili smo se s predstavniki Cestnega podjetja Ptuj in Direkcije. Bila sem popolnoma iz sebe, bojda je občina vztrajala pri tem, da se zadeve uredi drugače. Zdaj smo to rešili. Kar se tiče drugega uvoza, ki so ga zgradili, pa me jezi, ker so ga pripravili za novo cesto, sredi parcele, čeprav razlastitveni postopek še ni zaključen,« pravi Petkova. Sprva je bil ob cerkvi Leopolda Mandiča predviden le en cestni priključek na glavno Slovenskogoriško cesto, medtem ko bi sosednjega ukinili. Na občini so pojasnili, da je tak predlog podal projektant, ki pa je na zahtevo lastnikov parcel pripravil novo varianto. V sklopu te naložbe pa je bil urejen še en, nov uvoz v neposredni bližini, za cesto, ki jo nameravajo šele graditi, če bo občina uspešna v razlastitvenem postopku. Gre za pot, ki naj bi vodila do novega naselja. Dženana Kmetec JADRANKO ŠKOLNIK gv%U%½٪í٪ïĤv  Uv-٪gU%§U -܁ Zakaj kandidiram? Ü٪ȉƣƦǛǾǛ٪ǬƲ٪ƣǛdzȉ٪ǾƇȯƲǬƲǾȉ٪ɥƲdzǛǯȉ‫ؙ‬٪ɥƲdzǛǯȉ٪ȷɅɥƇȯǛ٪ȬƇ٪dzƇǕǯȉ٪ǾƇȯƲƫǛǼȉ٪ ƫȯɍǍƇƦƲ‫ؙ‬٪ƣȉdzǬ٪ɅȯƇǾȷȬƇȯƲǾɅǾȉ٪ǛǾ٪ɶ٪ƫǛƇdzȉǍȉǼ‫ؘ‬ V prav vseh spodnjepodravskih občinah je že urejena javna razsvetljava; ponekod praktično že skoraj povsod, drugod le v najbolj strnjenih naseljenih območjih. Velika večina občin je potratne svetilke tudi že zamenjala ali pa menjuje z varčnejšimi LED-svetili. Stroški porabe električne energije za javno razsvetljavo so posledično seveda zelo različni od občine do občine; od le nekaj tisoč do več kot sto tisoč evrov letno. Marsikje je v sklop javne razsvetljave vključena tudi osvetlitev cerkva in drugih sakralnih objektov. Stroški osvetljevanja cerkvenih stavb – tam, kjer jih vodijo ločeno – so zelo nizki, saj ne dosegajo niti tisočaka letno. Velika večina občin ima urejeno tudi regulacijo delovanja javne razsvetljave, kar pomeni, da ponoči luči ne gorijo ali pa gorijo z zelo znižano močjo. Kljub priporočilom vlade o zmanjševanju stroškov pri porabi energentov pa občine ne razmišljajo o nadaljnjih, dodatnih redukcijah javne razsvetljave. Po njihovih izračunih naj bi bilo namreč dodatno ugašanje svetilk premalo ekonomično oz. ne bi prineslo vidnega prihranka sredstev. Presenetljiv je podatek, da izjemno veliko investicijskega denarja za javno razsvetljavo porabi občina Hajdina. Sicer pa so med največjimi porabniki (in plačniki) največje občine: MO Ptuj, Ormož, Kidričevo in Slovenska Bistrica. Ptuj: 184.000 evrov V letu 2021 je Mestna občina Ptuj za delovanje javne razsvetljave porabila 184.335 evrov (z DDV). Primerljiv znesek je planiran tudi letos, in sicer 182.000 evrov. Javna oz. cestna razsvetljava je bolj ali manj urejena v vseh četrtnih skupnostih. Za zdaj še kakšnih varčevalnih ukrepov na tem področju ne izvajajo. »Vklop oz. izklop javne razsvetljave je avtomatiziran preko krmilno-regulacijske opreme z vgrajeno astro uro. Javna razsvetljava se tako vklaplja ob sončnem zahodu in izklaplja ob sončnem vzhodu. Trenutno se v MO Ptuj t. i. redukcija ne izvaja,« pojasnjujejo na ptujski občini. Ocenjujejo, da z izklopi niti ne bi veliko prihranili: »Glede na to, da je javna razsvetljava izvedena pretežno s svetilkami LED manjših moči, ocenjujemo, da z izklapljanjem ne bi veliko prihranili. Groba ocena je okrog tri odstotke.« V sklopu javne razsvetljave osvetljujejo tudi ptujski grad, me- stni zvonik ter nekaj drugih stavb kulturne dediščine. Porabo razsvetlitve teh objektov ocenjujejo do 0,2 % skupne porabe. Slovenska Bistrica: 230.000 evrov Občina Slovenska Bistrica, po površini in številu prebivalcev največja na tem območju, je v letu 2021 za delovanje javne razsvetljave namenila 526.000 evrov, od tega 220.000 evrov za plačilo električne energije, 300.000 evrov pa za vzdrževanje ter novoletno okrasitev. Letos predvidevajo porabiti za plačilo električne energije 230.000 evrov. Javna razsvetljava z regulacijo osvetljevanja je urejena v skoraj vseh naseljih občine. »Trenutno ne uporabljamo ure, ampak samo dnevno svetlobo za pričetek delovanja javne razsvetljave.« kakšne bi bil morebitni prihrane ob izklopih, niso izračunali, sicer pa osvetljujejo tudi osem sakralnih objektov. Hajdina: 51.600 evrov Za naložbe in delovanje javne razsvetljave občina Hajdina nameni veliko sredstev, lani 240.430 evrov. Letos so predvideli kar 277.910 evrov. Stroški porabe el. energije pa so letos predvideni v višini 51.600 evrov (lani 44.500). Urejena je v vseh območjih občine. Izklopov ne izvajajo, imajo pa na nekaterih delih svetilke z lastno regulacijo, kar pomeni, da v določenem časovnem intervalu svetilke delujejo s 60-odstotno močjo. Popolnoma razsvetljave ne izklapljajo. Če bi jo, ocenjujejo, da bi mesečno lahko prihranili od 500–700 evrov, odvisno od letnega časa. Gorišnica: 25.000 evrov V občini Gorišnica imajo javno razsvetljavo urejeno v vseh enajstih vaseh, luči izklopijo vsak dan med polnočjo in peto uro zjutraj. Letos nameravajo za porabo električne energije porabiti dobrih 25.000 evrov, lani je bil strošek slabih 24.000 evrov. Za osvetlitev cerkve ne skrbijo. Z daljšimi izklopi bi lahko po približni oceni prihranili okrog 3.000 evrov letno. Trenutno ne nameravajo zmanjševati števila ur javne razsvetljave, bodo pa še bolj pospešeno zamenjavali stare »potratne luči« z varčnejšimi. Zavrč: 2.000 evrov V občini Zavrč še vedno nimajo v vseh naseljih urejene javne razsvetljave, izklopijo pa jo med 22. in peto uro zjutraj. Nad križišči oz. nad prehodi za pešce je javna razsvetljava v pristojnosti direkcije. Letos je predvideni strošek električne energije okrog 2.000 evrov, lani je znašal 1.850 evrov. Če bi javno razsvetljavo reducirali za uro ali dve manj dnevno, bi to pomenilo prihranek od 250 do 500 evrov letno. Osvetlitve sakralnih objektov ne plačujejo. Markovci: 30.000 evrov Občina Markovci ima urejeno javno razsvetljavo v vseh poseljenih območjih in izpostavljenih cestnih križiščih. Urejeno imajo tudi regulacijo, in sicer je vklop pogojen s svetilnostjo dneva (vklop svetil ob prvem mraku, izklop ob 1. uri zjutraj, ponovni vklop ob 5. uri zjutraj oz. ob dnevni svetlobi). Letos so za porabo in vzdrževanje javne razsvetljave skupno rezervirali okrog 100.000 evrov (lani 72.000 evrov), za same stroške el. energije pa 30.000 evrov. V prihodnje nameravajo čas osvetlitve še skrajšati. Osvetljeni so tudi cerkev in nekaj manjših sakralnih objektov (kapele). Merilna mesta za njihovo osvetlitev niso ločena od javne razsvetljave, zato stroška porabe električne energije ne vodijo ločeno. Cirkulane: 8.500 evrov Javno razsvetljavo v občini Cirkulane na željo občanov urejajo po naseljih celotne občine s postavi- ïƲdzǛǼ‫ؙ‬٪ƫƇ٪gǛƫȯǛƦƲɥȉ٪ȬȉȷɅƇǾƲ٪ȉƣƦǛǾƇ‫ؙ‬٪ǯǬƲȯ٪ȷǼȉ٪ȷdzǛȻƇǾǛ٪ɥȷǛ‫ؘ‬٪%Ƈ٪ ɍȷɅɥƇȯǛǼȉ٪ȉǯȉdzǬƲ‫ؙ‬٪ǯǛ٪ȬȉɥƲɶɍǬƲ٪ǛǾ٪ǾƲ٪ȯƇɶƫɥƇǬƇ‫ؘ‬٪ ‫¯ ڷ‬ǯȯƣ٪ɶƇ٪ǾƇȯƇɥǾȉ٪ȉǯȉdzǬƲ٪ɅƲȯ٪ƦǛȷɅȉ٪ȬǛɅǾȉ٪ɥȉƫȉ‫ؘ‬٪ ‫ ڷ‬¤ƇȯɅǛƤǛȬƇɅȉȯǾǛ٪ȬȯȉȯƇƦɍǾ‫ؘ‬٪ ‫ ڷ‬%ǛƇdzȉǍ٪ȷ٪ȬȯƲƫȷɅƇɥǾǛǯǛ٪ǯǼƲɅǛǬȷɅɥƇ‫ؙ‬٪ǛǾƫɍȷɅȯǛǬƲ‫ؙ‬٪ǼƇdzƲǍƇ٪ ǍȉȷȬȉƫƇȯȷɅɥƇ‫ؘ‬٪ ‫ ڷ‬tƲƫǍƲǾƲȯƇƤǛǬȷǯȉ٪ȬȉɥƲɶȉɥƇǾǬƲ٪ɅƲȯ٪ȷǯȯƣ٪ɶƇ٪ȯƇǾdzǬǛɥƲ٪ȷǯɍȬǛǾƲ‫ؘ‬٪ ‫ ڷ‬¤ȉƫȬȉȯƇ٪ƫȯɍȻɅɥȉǼ٪ɥȷƲǕ٪ɥȯȷɅ٪ɅƲȯ٪ȷȬȉƫƣɍǬƇǾǬƲ٪ɍȷɅɥƇȯǬƇdzǾȉȷɅǛ٪ ǼƲƫ٪ǼdzƇƫǛǼǛ‫ؘ‬ ɶƇ٪ɸɍȬƇǾƇ٪ȉƣǯȯȉɸǛɅƲ 1 ɶƇ٪dzǛȷɅȉ٪¯%٪ȉƣǯȯȉɸǛɅƲ 3 Foto: ČG vƇȯȉƦǾǛǯ‫ؚ‬٪¯%‫ؙ‬٪jƲɥȷɅǛǯȉɥƇ٪ɍdz‫ؘ‬٪ֿ‫ؙ׃‬٪ֿ‫־־־‬٪jǬɍƣdzǬƇǾƇ Z dodatnimi izklopi javne razsvetljave občine ne bi prihranile praktično nič; v haloških obmejnih občinah pa tega ne bodo počeli tudi zaradi večjega občutka varnosti občanov ob vse številnejših ilegalnih migracijah. Štajerski TEDNIK petek z 11. novembra 2022 petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 proračune o redukcijah javne razsvetljave tvijo solarnih svetilk, letos in drugo leto jih bodo skupno postavili 40. »Na našem območju je javna razsvetljava zelo pomembna, saj med drugim našim občanom zagotavlja občutek varnosti. To pa je v obmejni občini, ker je večji pretok migrantov, zelo pomembno,« je izpostavila županja Antonija Žumbar. Javna razsvetljava se vklaplja ob pol petih zjutraj in ugasne ob enajstih zvečer. Na ta način že prihranijo okoli 30 %. V občini sta osvetljeni obe cerkvi, režim pri cerkvi sv. Barbare je enak kot pri ostali javni razsvetljavi, cerkev sv. Ane pa ni v domeni občine. Letos za porabo električne energije načrtujejo okrog 8.500 evrov; lani je strošek znašal 7.000 evrov. Za zdaj ne načrtujejo sprememb glede osvetljevanja po naseljih. Kidričevo: 50.000 evrov Občina Kidričevo je v letu 2021 za delovanje javne razsvetljave namenila 89.234 evrov, od tega za električno energijo 48.506 evrov, ostalo za tekoče vzdrževanje. Za letos načrtovani znesek v proračunu je 100.000 evrov. Kidričani imajo z javno razsvetljavo pokrito območje celotne občine, v določenih delih, kjer to dopušča infrastruktura, so možni izklopi vsake druge, tretje ali četrte svetilke. Tako je urejena približno polovica razsvetljave v občini, časovni okvir izklapljanja je med 23. in 5. uro. Razsvetljave na prehodih za pešce ne ugašajo. Če bi se odločili za daljše izklope, bi lahko prihranili okrog 30 odstotkov stroškov, a bi se s tem pri občanih zmanjšal občutek varnosti. V občini osvetljujejo pet sakralnih objektov, osvetlitev je z LED-sijalkami in predstavlja zanemarljivo majhen strošek v sklopu celotne javne razsvetljave, zato izklapljanje ni predvideno. Dornava: 13.000 evrov Občina Dornava je v lanskem letu za delovanje javne razsvetljave potrošila 13.099 evrov, približno enak znesek načrtujejo za letos (13.200 evrov). „Javna razsvetljava z varčnimi lučmi je urejena v 80 odstotkih celotne občine. V nočnem času se poslužujemo regulacije. Do 23. ure zvečer in od 5. ure zjutraj je vklopljena celotna razsvetljava, sredi noči pa od 80- do 50-odstotno. Nad križišči in prehodi za pešce razsvetljave ne ugašamo,“ je povedala direktorica občinske uprave Nada Kolednik. Z daljšimi izklopi bi občina prihranila okoli 30 odstotkov sedanjih stroškov. V sistem razsvetljave sta vključeni obe cerkvi, na Polenšaku in v Dornavi (10 % nočne osvetlitve). V primeru priporočil bi se odločili njuno osvetlitev zmanjšati ali ugasniti. mestih je regulirana moč osvetljenosti npr. do 22. ure 100-odstotna, potem se po urah zmanjšuje, zjutraj pa ponovno povečuje. Določene trase med polnočjo in 4. uro v celoti ugasnejo, medtem ko razsvetljave nad prehodi za pešce ne ugašajo. „Z ugašanjem lahko porabo električne energije prihranimo do 40 odstotkov,“ so pojasnili na občini in dodali, da osvetljujejo devet sakralnih objektov, kar predstavlja manj kot pol odstotka porabe javne razsvetljave ali okoli 190 evrov letno. Da bi osvetlitev cerkva ugasnili, ne razmišljajo, saj so stroški nizki. Sv. Tomaž: 7.400 evrov Občina Sv. Tomaž je za delovanje javne razsvetljave, s katero sicer niso opremljena vsa naselja, v 2021 namenila 4.276 evrov, za letos načrtovani znesek je nekoliko višji (7.400 evrov). Razsvetljavo delno regulirajo, nad prehodi za pešce je ne ugašajo. Koliko z regulacijo prihranijo, niso preračunavali. V sistem javne razsvetljave je vključena tudi osvetlitev cerkve, za katero ne razmišljajo, da bi jo ugasnili. Žetale: 3.400 evrov V Žetalah so lani za delovanje javne razsvetljave, ki je le v centru naselij Žetale in Dobrina, namenili 2.540 evrov, letos so predvideli 3.400 evrov. Razsvetljava deluje na svetlobni senzor, po predvidevanjih pa bi lahko z daljšimi izklopi javne razsvetljave okvirno prihranili 1.000 evrov. V občini je osvetljena le cerkev v naselju Čermožiše. Za razsvetljavo so lani namenili 198 evrov. Majšperk: 16.000 evrov Za stroške električne energije javne razsvetljave so lani v Majšperku odšteli 19.217 evrov. Letos so za stroške načrtovali 16.000 evrov ter dodatno 29.000 evrov za zamenjavo z varčnimi LED-svetili in vzdrževanje. »Javno razsvetljavo imamo urejeno v vseh krajevnih skupnostih, manjši zaselki z redko poseljenostjo pa niso opremljeni z njo,« je dejala županja Darinka Fakin. Glede varčevanja je povedala, da so v preteklosti poskusili z Foto: ČG V vseh občinah je v javno razsvetljavo vključena tudi osvetlitev ene ali več cerkva, a je strošek osvetljevanja sakralnih objektov po besedah odgovornih zanemarljivo nizek. odklopom v nočnem času, vendar je bil odziv občanov negativen. Bo pa to treba uvesti letos. Z nočnimi izklopi javne razsvetljave bi prihranili približno 15–20 % stroška oz. okrog 3.200 evrov. V Majšperku sta osvetljeni cerkvi v Stopercah in na Ptujski Gori. »Stroški energije za osvetlitev bazilike letno znašajo 339 evrov, osvetlitev v Stopercah pa se izvaja v sklopu javne razsvetljave. Trenutno nimamo namenov zmanjšati osvetlitve pri navedenih objektih.« Videm: 50.000 evrov V Vidmu so lani za delovanje javne razsvetljave porabili 38.680 evrov, letos so za to predvideli 50.000 evrov. Javne razsvetljave ni v vseh krajevnih skupnostih ali naseljih. Regulacijo imajo urejeno z LED-svetilkami, ki prilagajajo moč svetilnosti skozi celotno noč. Od vklopa do 23. ure imajo moč svetilnosti 100 %, od 23. ure do polnoči 80 %, od polnoči do 4. ure 50 %, nato se moč svetilnosti do izklopa povečuje. Z izklopi bi po oceni videmske občinske uprave na letni ravni privarčevali 10 % oz. okrog 5.000 evrov. V občini Videm osvetljujejo pet cerkva. Za zdaj ne razmišljajo o ugašanju svetil, saj imajo varčne LED-svetilke z regulacijo svetilnosti. Če bodo prejeli navodila o ugašanju javne razsvetljave, pa bodo to upoštevali. Podlehnik: 24.500 evrov Lani so v Podlehniku za delovanje javne razsvetljave namenili 23.275 evrov, letošnji proračun predvideva 24.500 evrov oz. 20.000 evrov za električno energijo. »Po trenutni porabi kaže, da bomo ostali znotraj teh okvirjev.« Javna razsvetljava je urejena v večini naselij ob glavnih poteh ter vzdolž pločnikov in prehodov za pešce. Izklapljajo jo na pokopališču Gorca in Rodni Vrh, vzdolž cest, pločnikov in prehodov za pešce pa ne. Morebiten prihranek z ugašanjem luči je po oceni župana Sebastiana Toplaka težko podati, saj večino javne razsvetljave ni mogoče ugasniti ravno zaradi prehodov za pešce. Sicer pa osvetljujejo le eno cerkev, kar predstavlja le okrog 4 % vseh stroškov. V prihodnje bodo s ciljem varčevanja obdobje osvetlitve skrajšali oz. po potrebi začasno povsem ukinili, če bo treba. Makole: 11.000 evrov V Makolah so za javno razsvet- ljavo lani namenili 10.919 evrov, letos je predvidenih 11.000 evrov. Urejena je po večjem delu občine, predvsem na območjih strnjene poselitve. »Regulacija javne razsvetljave je večinoma urejena na vklop in izklop ob določeni uri, manjši del je urejen na podlagi svetlobnih senzorjev. Javna razsvetljava pri večini prehodov za pešce in križiščih ni posebej vezana, kar pomeni, da če izklopimo le del, se izklopi celotna linija,« je pojasnil direktor občinske uprave Igor Erker. Ob tem je izračunal, da bi z daljšimi izklopi (npr. štiriurnimi ponoči) na letni ravni prihranili okrog 2.000 evrov. »Pred tem bi bila potrebna vlaganja v posodobitev in prevezave na mestih, ki jih je treba stalno osvetljevati.« Cerkva in drugih kulturnih objektov občina Makole ne osvetljuje stalno. Juršinci: 33.000 evrov V Juršincih so lani za javno razsvetljavo namenili 20.579 evrov, letos pa po besedah direktorja občinske uprave Viljema Mara predvidevajo 32.910 evrov. V vseh naseljih še nimajo urejene javne razsvetljave, tam, kjer je, pa je z izjemo luči nad križišči, prehodi za pešce in glavno državno cesto Sveti Andraž: 12.000 evrov Za javno razsvetljavo, ki je še nimajo v vseh naseljih, so lani v Sv. Andražu porabili 13.859 evrov, letos pa imajo zanjo rezerviranih 11.830 evrov. Porabo regulirajo v časovnih intervalih z močjo svetilnosti. »To pomeni, da naše svetilke s polno močjo svetijo do desetih zvečer, nato do polnoči s 70-odstotno močjo, od polnoči do štirih zjutraj s polovično močjo, od pol petih do jutra pa spet s polno močjo,« razlaga Miran Čeh, direktor občinske uprave. Ker je vsa javna razsvetljava v občini zgrajena iz varčnih LED-svetilk, bi z morebitnimi izklopi zelo malo prihranili. Tudi osvetlitev cerkve sv. Andreja je urejena z varčno razsvetljavo, zato v zmanjševanju ali ukinitvi osvetlitve ne razmišljajo, saj ta ne bi prinesla omembe vrednega prihranka. Trnovska vas: 25.000 evrov Ormož: 41.000 evrov Ormožani so v lanskem letu za delovanje javne razsvetljave porabili 77.236 evrov, od tega so stroški elektrike znašali 40.736 evrov, nadomestilo koncesije 27.756, stroški tekočega vzdrževanja 7.355 in najemnina za drogove 1.695 evrov. Vsa naselja v občini s sistemom javne razsvetljave niso opremljena. Imajo pa vsa merilna mesta omogočeno regulacijo. Na nekaterih izklopljena med 23. in 5. uro. Mar ocenjuje, da lahko z daljšimi izklopi javne razsvetljave prihranijo do 50 odstotkov denarja. Ponoči osvetljujejo tudi juršinsko cerkev, za kar gre do 2 % sredstev za javno razsvetljavo. Glede priporočila o varčnejši porabi elektrike bo odločitev sprejemal nov občinski svet. Foto: ČG Vse občine imajo že urejeno regulirano oz. avtomatizirano osvetljevanje javnih površin v določenih časovnih intervalih; v večini pa so tudi že zamenjali klasične potratne svetilke z energetsko varčnimi LED-svetili. 25.000 evrov pa je javna razsvetljava v letu 2021 stala trnovski proračun. »Letos smo znesek bistveno povečali, zlasti na račun zamenjave še ne starih luči z varčnejšimi, kar pa bo kljub podražitvi elektrike pomenilo približno enak strošek energije,« pravi župan Alojz Benko. »Javna razsvetljava je urejena v vseh sedmih naseljih, sam pa sem osebno proti temu, da bi jo ugašali. Nočni tok je, ne nazadnje, tudi z razlogom cenejši. Če bi pa prišla kriza tako daleč, da bi ljudi pozimi zeblo zaradi stroškov javne razsvetljave, potem bodo potrebni resnejši ukrepi, saj take situacije ne bomo mogli urediti zgolj s priporočili.« DK, MZ, EK, SD, MV Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 11. 11. 2022 Podeželje 8 stran 8 petek z 11. novembra 2022 Podravje z Marija Metličar, ženska in kmetica, ki je lahko navdih »Če ne gre, poišči nekaj novega, ne vdaj se« Marija Metličar čustva nosi na pladnju, ne skriva ne solz, ne igrivega nasmeha, ki gospo s preko 60 pomladi pomlajuje bolj kot vsi kozmetični pripravki. Mlado se tudi sicer počuti. Je upokojenka, a se ji zdi, da je še vedno mladenka, ki je z aktovko v roki hodila v srednjo šolo. Metličarjeva domuje v Zgornjih Jablanah, od koder se po kraju širijo mamljive vonjave iz Kmečke pekarne Metličar, je članica Strokovnega odbora za socialno varnost, kmečko družino, kmetice in podeželsko mladino, mama treh hčera, kmetica, vdova. Ni zaznamovana s preteklostjo, s preizkušnjami, pod katerimi bi večina ljudi klonila. Nikoli ni obupala, nikoli ni izgubila vere, čeprav so se Marijini življenjski načrti že zgodaj povsem spremenili. Kot vodja knjigovodstva je bila zaposlena na železnici na Ptuju, načrtovala je življenje na moževi domačiji, ko jo je pretresla bratova smrt leta 1978. »Nikoli nisem na- meravala kmetovati, a neodgovorno se mi je zdelo, da bi pustila domačijo.« Z možem sta tako nenadejano prevzela kmetovanje na Cajhnovi kmetiji in nadaljevala prirejo mleka ter oskrbo 20 krav molznic. V devetdesetih letih sta enako kot drugi doživljala mlečno krizo. »Nisva bila zadovoljna s po- Foto: Mojca Vtič Marija Metličar kljub upokojitvi še pomaga v domači pekarni. goji in cenami odkupa, začela sva razmišljati o pridelavi žit, ob tem pa sem ravno takrat prejela vabilo, da spečem tri vzorce kruha za Dobrote slovenskih kmetij.« Priložnost je pograbila z obema rokama ter za kruh, ki ga ne zaznamuje le moka, temveč predvsem roka, prejela dve zlati in eno bronasto priznanje. »Ravno v tem času je tudi Ptujska zadruga vzpostavila trgovino Kmečki hram in k sodelovanju povabila prejemnike priznanj. Začeli smo prodajati kruh z naše kmetije, tako da sem ob koncih tedna pekla v krušni peči doma in na moževem domu, nato sva kupila peč v Avstriji in začela opremljati pekarno.« Poslovila se je od službe na Ptuju, ki ji je zagotavljala socialno varnost, in se posvetila delu v domači pekarni, družini. »Ponoči smo veliko delali v pekarni, čez dan pa na kmetiji, kjer smo redili tudi 400 prašičev, in vse smo zmogli.« Marijina življenjska opora so bile hčerke in mož, ki pa je pred šestimi leti nepričakovano umrl. Glas se ji zatrese, orosijo oči ob spominu, a ne umakne pogleda, kar le priča o njeni moči, odločenosti. »Takrat sem se vprašala, ali naj grem za njim. Odločila sem se za življenje. Bilo je težko, toda pomagali so nam sosedje in znanci, nato smo se znašle same tako, da smo si olajšale delo. Nikoli nismo obupale.« Prašičerejsko kmetijo je prevzela hči Petra, Janja pekarno, hči Mojca Foto: MV Marija je začela s peko kruha, sedaj se osredotoča na pripravo testenin in keksov iz najrazličnejših žit, tudi iz črne soje. pa vinograd. Če samo jamraš, kdo te bo prenašal, kdo te bo poslušal. Tudi jaz se takih izogibam. Z jamranjem se potapljaš. Če nekaj ne gre, se ne izplača, potem poskusi nekaj drugega, tudi mi smo poskusili s prodajalno na Ptuju, jo zaprli in se preusmerili drugam. Misliti moraš s svojo glavo in ne pustiti, da drugi mislijo namesto tebe. Že šolski sistem je napačno zastavljen, da nagrajuje tiste, ki znajo na pamet ponoviti slišano, ne spodbuja pa otrok, ki znajo misliti s svojo glavo,« pravi. Ljubezen do zemlje, do kmetije, do dela staršev, do dela nasploh izžareva Marija. V pokončni drži in s ponosom pove, da njena hči orje enako kot marsikateri moški. Priznava, da je fizična moč, ki izhaja iz konstitucije, prednost moških, a tudi ta primanjkljaj se da nadomestiti z iznajdljivostjo, dodatnim trudom, predvsem pa voljo. »Najpomembnejša sestavina je vedno volja, jamranje ne pomaga. Imeti moraš vizijo, dosegljivi cilj, do katerega je treba stopati s počasnimi koraki, malce pa si moraš tudi upati. Verjamem v višje sile, da ti stojijo ob strani.« Marija Metličar je ženska, kmetica, ki je lahko navdih. Je inovatorka na področju vključevanja raznovrstnih pridelkov v peki, nazadnje se je lotila predelave črne soje, je napredna v miselnosti v iskanju novih oz. starih načinov kmetovanja, rabe starih, že pozabljenih sort, spogleduje se z biodinamiko, torej kmetovanjem, ki se ravna po silah narave. »Ni meja, treba je poskusiti. Če ne gre, poišči nekaj novega, ne vdaj se,« še pravi Marija iz Zgornjih Jablan. Mojca Vtič Grajena z 20 let Društva kmetic Mestne občine Ptuj Ohranjanje kulinarične dediščine in tradicije Skupaj s člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice so 4. novembra praznovale tudi članice Društva kmetic MO Ptuj. Članice so letos s svojimi dobrotami postregle na številnih prireditvah, nazadnje na tradicionalnem grajenskem martinovanju, kjer so jih tudi razstavile kot že vrsto let doslej. Foto: Črtomir Goznik Tudi letos so se izkazale z razstavo dobrot, ki ne smejo manjkati na praznični martinovi mizi. Že ob pogledu nanje so se številnim pocedile sline. Tudi tekem v kuhanju se z največjim veseljem udeležujejo, tako v domačem kot širšem okolju. Letos so slavile na golažijadi v Qcentru na Ptuju. Tako so navdušile, da golaž po njihovem zmagovalnem receptu kuhajo v okrepčevalnici Na žlico pred Qcentrom. Udeležujejo pa se tudi drugih srečanj, ki jih pripravljajo društva žena, deklet in gospodinj na Ptujskem in drugje. Stkale so pristna prijateljstva, izmenjava izkušenj na področju kulinarike in tudi sicer pa jih je še bolj povezala. Letošnje leto je zanje že 22. leto delovanja. Trenutno imajo 24 članic. Že od vsega začetka so bili glavni cilji delovanja: druženje, izobraževanje in ohranjanje kulinarične dediščine ter prenašanje le-te na mlajše rodove, je povedala predsednica Milena Markež, ki jo je njena mama že v zgodnji mladosti vpeljala v skrivnosti dobre kuhinje in nanjo pa prenesla spoštovanje do kulinarične tradicije. V njeni kuhinji tako pogosto diši po različnih dobrotah. Zelo rada peče tudi tradicionalno slovensko potico, nazadnje jo je spekla za prijatelje v Kanadi. Potica Milenka, tako imenujejo njeno potico, je znana daleč naokrog. Sicer Priznanja za društveno delo ter zahvale za podporo in sodelovanje Na praznovanju so podelile društvena priznanja za 10, 15 in 20 let delovanja v društvu ter zahvale za podporo in sodelovanje. Za 10 let je priznanje prejela Suzana Bedrač, za 15 let Jožica Svržnjak, Anica Kekec, Albina Lacko, Marija Kokol, Irena Črnko in Katarina Horvat, za 20 let pa Renata Repič, Marica Lenart, Irena Pintarič, Marija Pintarič in Milena Markež. Zahvale so podelili županji MO Ptuj Nuški Gajšek, Slavici Strelec iz KGZ Ptuj, Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Ivanu Šimenku (ČS Grajena) ter večim Društvom gospodinj iz okoliških krajev in občin. Posebno zahvalo pa so izrekle OŠ Grajena in MoPZ Grajena za odličen kulturni program. pa so odlične pekarice in kuharice vse članice društva, ki zmagujejo na različnih ocenjevanjih jedi, zlasti še krofov. Svoje vrste uspešno pomlajujejo Foto: Črtomir Goznik Društvo kmetic MO Ptuj je začelo delovati že leta 2000, 20. jubilej pa je praznovalo 4. novembra letos. Dve koronski leti sta jim odnesli javno praznovanje jubileja. Zelo so vesele, da so za društveno delovanje navdušile že nekaj mladih, s tem pa tudi zagotovile, da bo kulinarična tradicija tega okolja še naprej živela. Delajo po sprejetem programu dela, tudi ročna dela. Za osvajanje novih receptov kulinarične dediščine jim je od leta 2019 v Domu krajanov na voljo tudi moderno opremljena kuhinja. Vsi, ki jih poznajo, vedo, da svoje delo vedno korektno opravijo in vselej z dobrotami navdušijo. Predsednica Markeževa se je za dobro delo zahvalila vsem članicam, vse skupaj so zaslužne, da že 22 let uspešno delujejo. Prav tako so hvaležne za vso podporo. Ob jubileju jim je s priložnostnim darilom čestitala ptujska županja Nuška Gajšek, s šopkom cvetja in šopkom žlahtnega vina pa v imenu Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice predsednik Andrej Rebernišek in podpredsednik Andrej Polanec. Čestitke so prinesle tudi članice nekaterih društev, s katerimi se srečujejo in sodelujejo na različnih prireditvah. MG Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 9 Ormož z Pri Gašparičevih nadaljujejo tradicijo kmetovanja Grajena z 25. martinovanje Društva vinogradnikov in sadjarjev Profesorica matematike in biologije v prevzem družinske kmetije Vinski letnik 2022 eden zahtevnejših »Če bi mi pred leti, ko sem prestopila prag fakultete za naravoslovje in biologijo, nekdo rekel, da bom kasneje prevzela domačo kmetijo v Podgorcih, bi rekla, da niti pod razno. A sem sedaj kot mamica treh otrok skupaj s partnerjem Matejem to odločitev sprejela predvsem zato, ker lahko na ta način več časa preživljam z otroki,« pove 31-letna Tadeja Gašparič, po izobrazbi magistrica profesorica matematike in biologije. Otroci pomagajo pri delu Pri Gašparičevih pridelujejo celo vrsto zelenjave, od korenčka, če- bule, česna, več sort krompirja, paradižnika, cvetače, špinače in še in še. Poleg tega prodajajo tudi domača jajca, piščančje meso in bučno olje, ponujajo še domače rezance in ribano kašo. Letošnja novost so purani in race, ki jih je na kmetijo pripeljala prav hči Tadeja. Čeprav je uspešno končala študij in postala magistrica profesorica matematike in biologije, se je skupaj s partnerjem odločila nadaljevati tradicijo kmetovanja. Kot pravi, je razlogov za njeno odločitev več. Poglavitni pa je, da lahko na ta način več časa preživlja z njunimi tremi nadobudneži. »Kmetijo bom prevzela skupaj z Matejem, ki že gospodari na svoji kmetiji v Muretincih, kjer redi okoli 350 prašičev in obdeluje okoli 80 hektarjev njiv. Če se partner ne bi ukvarjal s kmetijstvom, bi bila najbrž zaradi lažje organizacije v službah oba. Poleg tega, da bom s prevzemom nadaljevala tradicijo domače kmetije, v kar je bilo vloženega veliko truda in napora, pa mi je najpo- Prejeli zlato sončnico Kmetija Gašparič je v tem letu prejela zlato sončnico v akciji s Kmetije za vas, ki jo pelje Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v sodelovanju s tednikom Kmečki glas in spletnim portalom Agrobiznis. »Naša kmetija je zmagala v kategoriji pridelava/ predelava. Priznanje je dodatna motivacija, potrditev, da smo na pravi poti, obenem pa promocija,« je dodala Tadeja Gašparič. Foto: osebni arhiv Magistrica profesorica matematike in biologije Tadeja Gašparič namerava skupaj s partnerjem Matejem, ki že vodi domačo kmetijo, prevzeti tudi njihovo kmetijo. membnejše, da lahko preživim več časa z otroki. Čeprav je lahko delo na kmetiji tudi naporno, mi je lažje, saj lahko otroke vzamem s seboj 'na delo'. Praktično pomagajo skorajda pri vsem, od priprave namakalnega sistema do sajenja ter pobiranja pridelkov. Zelo radi tudi hranijo živali, najbolj od vsega pa jih seveda zanimajo traktorji,« se nasmehne mlada gospodarica, pri tem pa jo najstarejši sin, šestletni Anej, hitro dopolni: »Jaz najraje pobiram in čistim čebulo.« »Delo na njivi mi predstavlja sprostitev« Brez veselja do dela na kmetiji zagotovo ne bi šlo: »Moram povedati, da uživam v obojem. Zelo rada sem delala v razredu z učenci, prav tako pa zelo rada delam tudi na njivi. Še več. To mi predstavlja nekakšno sprostitev. Tudi delo v hlevu mi ni problem.« Tadeja je že zaposlena na domači kmetiji, z novim letom pa jo namerava dokončno prevzeti. Kot pravi, ji pri delu poleg partnerja in otrok pomagata tudi starša, ki med drugim še naprej v celoti skrbita za prodajo njihovih pridelkov in izdelkov na tržnici. »Ker živim na partnerjevi kmetiji, starša skrbita tudi za hranjenje živali. Pri za Ptuj ˞˔ˡ˗˜˗˔˧˭˔μ˨ˣ˔ˡ˔ Glasujte za! Naše aktivnosti ˟˔˛˞ˢ˦ˣ˥˘ˠ˟˝˔˧˘ˡ˔ ˗˥˨μ˕˘ˡ˜˛ˠ˘˗˜˝˜˛ʡ ˉ˘͝ˢˣ˥ˢ˚˥˔ˠ˨˜ˡ ˞˔ˡ˗˜˗˔˧˜˛ˣ˥˘˕˘˥˜˧˘ ˡ˔˦ˣ˟˘˧ˡ˜˦˧˥˔ˡ˜ gibanjesvoboda.si V Domu krajanov Grajena je že po tradiciji uvodno martinovanje v MO Ptuj pripravilo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice pod vodstvom predsednika Andreja Reberniška. Letos praznujejo tudi svojo 25-letnico delovanja. Foto: Črtomir Goznik Foto: MH ƒ”‘«‹‘‰Žƒ•ƒŒ‡ ‹„ƒŒ‡˜‘„‘†ƒ Janko in Irena Gašparič s hčerko Tadejo z družino Štefan Petek stran 9 Podravje petek z 11. novembra 2022 Vse več mladih vidi prihodnost v kmetijstvu. Med njimi je tudi Tadeja, ki ji je bilo tako kot njenemu partnerju kmetijstvo poleženo praktično že v zibelko. Tradicija kmetije Gašparič sega več desetletij nazaj. S kmetijstvom se je ukvarjal Tadejin dedek, nato pa sta majhno družinsko kmetijo prevzela njena starša, Janko in Irena Gašparič. »Najprej sta kmetijo preusmerila v prašičerejsko, ko pa je brez službe ostala mama, sta začela pridelovati zelenjavo. Naša kmetija se sedaj že več kot 20 let intenzivno ukvarja z zelenjadarstvom. Zelenjavo pridelujemo na 1,5 do 2 hektarja površin, del teh je pokrit. Na začetku sta pridelovala samo radič, solato in zelje, z začetkom prodaje zelenjave na tržnici pa sta postopoma širila ponudbo,« pojasni njuna naslednica Tadeja, ki predstavlja že peto generacijo na njihovi kmetiji. COLOR CMYK večjih delih, kot so sajenje, okopavanje in podobno, stopimo vsi skupaj. Sama pa poleg pobiranja pridelkov in priprave robe za tržnico skrbim za papirologijo ter promocijo.« Novost: purani in race Bodoča gospodarica je letos kot že omenjeno začela tudi poskusno rejo rac in puranov. Naenkrat redi okoli 100 rac ter prav toliko puranov, poleg tega pa še od 80 do 100 piščancev. »Težav pri prodaji ni. Imamo tako rekoč stalne stranke, ki kupujejo naše pridelke in izdelke na tržnici, nekaj je tudi novih. Sicer pa ponujamo tudi možnost dostave na dom ali pa si stranke pridejo po robo na kmetijo, toda po predhodnem dogovoru. V prvi vrsti pa nam je najpomembnejše, da so naše stranke zadovoljne.« Glede načrtov pa še pravi: »Upam, da se bo reja puranov in rac obnesla. Če bo tako, nameravamo povečati število piščancev. Želja je, da čim dlje obdržimo prodajo na tržnicah, kaj bo, ko starša tega več ne bosta zmogla, pa bomo videli … Če pa bo kateri od otrok nekoč pokazal željo za prevzem kmetije, mu jo bom predala ob prvi priložnosti. V to pa zagotovo ne bom silila nobenega«, je še sklenila. Monika Horvat V skupni vzorec je vsak vinogradnik prispeval po liter mošta. Ponosni so na opravljeno delo, na vse, kar so v tem času naredili na dvigu kakovosti pridelave grozdja in sadja na tem območju. Ob ustanovitvi leta 1997 so bila vina slabše, povprečne kakovosti. Danes na tem območju pridelujejo odlična vina, ki jih je mogoče pokusiti tudi v muzeju Stare preše na Mestnem Vrhu, za katerega so prav tako zaslužni člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Osnovni cilj delovanja društva pa je bil že od vsega začetka izobraževanje in povezovanje na območju delovanja. Prepoznavni so tudi po več tradicionalnih dogodkih, ob martinovanju so to martinovi pohodi poti med vinogradi Mestnega Vrha, postavljanje klopotca v Grajenščaku, ocenjevanje vinskega leta, sodelovanje pri izboru ptujske vinske kraljice, skrbijo za potomko najstarejše trte na svetu na dvorišču ptujskega gradu ...vpeti so v vse dogodke, povezane z vinogradništvom in vinarstvom v tem okolju ter samega podeželja. Aktualni kletar društva je do novega vinskega letnika 2023 Danilo Murko. Blagoslov mošta, v skupni vzorec je vsak vinogradnik prispeval po liter mošta, je opravil p. Andrej Feguš. V veselem in razigranem vzdušju so nazdravili novemu vinskemu letniku, nato pa pokusili tudi vse dobrote z martinove razstave Društva kmetic MO Ptuj. To je bila tudi priložnost za pokušino vseh sort, ki uspevajo na območju Slovenskih goric. Vinski letnik 2022 je eden izmed zahtevnejših vinskih letnikov. Letos je kletarjenje bistveno zahtevnejše. Sicer pa v pridelavi vina ni rutine, vsak nov inski letnik zahteva vestnost, prilagajanje in popolno predanost. „Suša je z vročinskimi vali naredila svoje. Grozdje je predčasno dozorelo, za naše območje so značilne izredno nizke kisline, višji pH, dobre sladkorne stopnje. Zaradi vsega tega je bilo kletarjenje z mošti zelo zahtevno. Zdaj, ko vina že okušamo, lahko rečemo, da so vina vinogradnikov in kletarjev, ki so se potrudili, čudovita, sortno prepoznavna. Imamo pa tudi vzorce, kjer se okušajo pomanjkljivosti, zaradi preveč nepovretega sladkorja, vina pa so neharmonična,“ je povedal Rebernišek. Za novi vinski letnik je vinogradnikom in vinarjem čestitala tudi 8. ptujska vinska kraljica Monika Kovačič, ki počasi zaključuje svoj kraljevski mandat:„Potrudila sem se in ponesla glas o naših vinih, o naši kulturi in Ptujčanih daleč naokrog,“ je izpostavila. S kulturnimi utrinki je letošnje martinovanje obogatila pesem MoPZ Grajena pod vodstvom Tomaža Mohorka ter pesem in glasba učencev OŠ Grajena. V grajenski dvorani so 4. novembra tudi zaplesali v veselih ritmih martinovega plesa. MG KMALU NA OSNOVNIH ŠOLAH, NA RADIU PTUJ TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ 9. SEZONA PROJEKTA 6 ZA USPEŠEN, ZDRAV ʼˁλʼˉ˃ˇˈʽʔ Foto: Črtomir Goznik Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice letos praznuje 25 let svojega delovanja. Na fotografiji prihod kletarjev s praporom. Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 11. novembra 2022 Ptuj z Razstava Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja Knjigarnica SPOMIN NA DREVO BOŽANJE DREVES je naslov kratkega poglavja na strani 27 knjige, ki vam jo (toplo) priporočam. Mimogrede: toplo sem dala v oklepaja, ker me je prešinilo, kakšno pa naj bi bilo drugače priporočilo? Hladno nikakor, pomišljam, vendar so topla priporočila pogosto v rabi. Tako začenja omenjeno poglavje: Meni je bilo sprva neprijetno, da bi se dotikal dreves. Nerodno mi je bilo, da se je dedek ustavljal in se jih dotikal in tudi mene pregovarjal, naj to počnem. »Kaj stojita tukaj, kot bi imela korenine?« se je nekega dne pošalil Moises. »Dober dan, sem Moisesova mami, Melissa. Vi pa ste gotovo Janov dedek.« »Joan. Me veseli. Janu sem pravkar razlagal, da lahko senca drevesa človeku reši življenje.« »Vau!« Moises je stopil v senco pod platano in se zagledal v dedka s pogledom, željnim pustolovščin. dedek je nato spregovoril z glasom za pripovedovanje starih zgodb in nam povedal, da je imel v otroštvu drevo, ki ga je varovalo pred opoldanskim soncem in mu služilo kot hiška, skrivališče in zaupnik … Dragi bralci, kot ste lahko razbrali, je vnuk Jan prvoosebni pripovedovalec zgodbe, ki bo enako prijala mladim in odraslim bralcem. Tematika je namreč zelo aktualna, sicer običajno boleča, a avtorica Tina Valles (Barcelona, 1976) je izjemno tenkočutna in pozorna pisateljica ter zelo spretna pripovedovalka. V knjigi Spomin na drevo (Prevedla Veronika Rot. Hlebce: Zala, 2022. 199 strani) niza dogodke v mestni družini, kamor se priselita iz vaškega doma dedek in babica. Tako pripoveduje Jan: Nekega dne sta očka in mami prišla v mojo sobo, ko sem delal domače naloge, in zazrla sta se vame z izrazom, češ, povedati ti morava nekaj pomembnega. Usedla sta se na mojo posteljo. »Pridi, usedi se k nama, Jan, sinko.« »S tvojim očkom ti morava nekaj povedati.« »Nekaj dobrega.« Po njunih izrazih sodeč, ni bilo videti, da bi šlo za dobro stvar. »Dedek Joan in babi Caterina bosta naslednji mesec prišla živet k nam.« Počakal sem, da bi videl, ali se bosta nasmehnila, vendar se nista. Zame je bila to dobra novica, vredna vsaj kakega »Super!« in objema. Dedek in babi pri nas doma, tako kot med počitnicami, le obratno. »Se tega lahko veselim?« »Seveda, dragec.« »Zakaj pa vidva nista vesela?« »Navaditi se morava še na misel na spremembo,« je rekel očka in pri tem mami močno stisnil dlan … Cenjeni bralci, seveda vam ne bom izdala, kaj je privedlo do združitve družine, povem vam pa, da je to izredno čuteča zgodba o bolezni, poslavljanju, spreminjanju, dojemanju življenjskih resnic, predvsem pa o ljubezni med starši in starimi starši. To je branje, ki pomaga razumeti in doumeti pomen sobivanja in sprejemanja ter medgeneracijskega druženja. Kakor tudi, da so družinske korenine pomembne, da nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled. Spremno besedo je napisala poznavalka mladinske književnosti Tilka Jamnik in jo naslovila Štor prikazuje spomin vsega, čemur je bil kot drevo priča (199 do 2003), knjigo pa bodo z lahkoto brali tudi bolj okorni osnovnošolci, saj so poglavja kratka (nekatera celo ne zavzamejo eno stran), besedilo pa takšno, kot je primerno skoraj enajstletnemu fantiču. In še vas spomnim na star kitajski pregovor: Tri dni ne beri knjig, pa bodo tvoje besede izgubile lepoto. Liljana Klemenčič Razstava, ki vabi k dotikanju in ustvarjanju V vzhodnem stolpu ptujskega gradu so odprli razstavo Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja. Posvečena je 40-letnici delovanja prve konservatorsko-restavratorske delavnice za tekstil v Sloveniji in 130-letnici obstoja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki jo bo muzej praznoval v letu 2023. Kustodinja Tatjana Štefanič je povedala, da je bila navdih oz. izhodišče za razstavo zbirka tapiserij iz ptujskega muzeja, ki je za slovenske razmere izjemno bogata in unikatna. Ta obsega štiri bruseljske tapiserije z Odisejevo zgodbo z začetka 17. stoletja, šest t. i. verdur oz. krajin s figuralnimi prizori iz sredine istega stoletja in dve tapiseriji, ki sta bili stkani v Aubussonu v zadnji četrtini 17. stoletja. To je že tretja didaktično naravnana razstava, ki sta jo zasnovala skupaj z dr. Boštjanom Roškarjem. V prvi sta predstavila mizarske mojstre, v drugi pa orglarske. Na tej tretji razstavi, kjer predstavljajo mojstre in mojstrice tkanja, so njene soavtorice tudi sodelavke iz konservatorsko-restavratorskega oddelka: dr. Eva Ilec, Marina Čurin in Hermina Golc, ki so poleg zunanjih sodelavcev pripravile tudi nekatere didaktične prikaze, kot npr. postopek tkanja določenega motiva oz. bordure na tapiseriji, prikaz različnih vezav ipd. Trudili smo se za čim bolj interaktivni prikaz, je poudarila Tatjana Štefanič. Razstava tako kar vabi k dotikanju in ustvarjanju ter spoznavanju nastanka dragocenih tkanih stenskih preprog. Na zanimiv in vedoželjni način predstavili tematiko baročnih tapiserij „Želeli smo za zanimiv način in z različnih zornih kotov približati tematiko baročnih tapiserij in drugega historičnega tekstila, uporabo raznovrstnih, predvsem naravnih materialov, pa tudi orodja in druge pripomočke, ki jih muzejske konservatorke-restavratorke uporabljajo pri svojem delu. Predstavljamo tudi najrazličnejše vzorce Tatjana Štefanič: „Z razstavo Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric smo želeli na zanimiv način in z različnih zornih kotov obiskovalcem približati tematiko baročnih tapiserij. S to razstavo tkanja zaključujemo celoletni projekt, v katerem smo na predavanjih in delavnicah z naslovom V preplet Foto: Črtomir Goznik niti tkane zgodbe predstavili različne teme, vezane na muzejske tapiserije in druge kose historičnega tekstila, za katerega sicer skrbimo v PMPO. Temi tapiserij pa smo posvetili tudi muzejski koledar za leto 2022. Odprtje razstave je sovpadalo z 32. dnevi Evropske kulturne dediščine in 10. tednom kulturne dediščine. Vseevropski projekt je letos posvečen trajnostni oz. vztrajnostni dediščini, s pomočjo katere ponovno spoznavamo tradicionalne naravne materiale in se zavedamo nujnosti in vrednosti prenašanja znanj, veščin in spretnosti starih mojstrov in mojstric na bodoče rodove,“ je na odprtju razstave izpostavila Tatjana Štefanič. materialov, ki jih obiskovalci lahko otipajo, preskušajo in raziskujejo. Na treh manjših statvah lahko tudi preizkušajo svoje spretnosti tkanja motivov in detajlov z baročnih tapiserij,“ je še povedala Tatjana Štefanič. Razstava kot uvod v praznovanje 130-letnice muzeja Foto: Črtomir Goznik Obiskovalci lahko razstavljene vzorce tudi otipajo, preskušajo in raziskujejo. Še posebej zanimiva pa sta pulta (tipanke za radovedne oz. zagonetne tipanke za pogumne), s katerima obiskovalce vabijo k opazovanju, ugotavljanju in primerjanju različnih vlaken tkanin med seboj. „Z gotovostjo lahko rečem, da je tudi ta razstava izjemno kakovostna, glede na temo zelo dragocena in tudi za slednjo je že zanimanje za gostovanje. Prvo bo najverjetneje v letu 2024 v Narodnem muzeju v Ljubljani. V prvi vrsti pa je razstava posvečena 40-letnici konservatorsko-restavratorske delavnice za tekstil, prve tovrstne v Sloveniji. Ob obletnici čestitam ter se zahvaljujem vsem sedanjim in nekdanjem zaposlenim v delavnici,“ pa je povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Razstava bo na ogled do decembra leta 2023. MG Podlehnik z Z obiskom viničarije zadovoljni Do sredine oktobra 1.600 obiskovalcev Sezona obiskov viničarskega muzeja na Gorci se z martinovim vikendom zaključuje. Turistično društvo Podlehnik je z letošnjo sezono zadovoljno, saj so do sredine oktobra našteli okrog 1.600 obiskovalcev. »Zelo sem zadovoljen s člani, z njihovim delom in trudom, za katerega niso plačani, temveč le enkrat letno nagrajeni s strokovno ekskurzijo. Za goste pa so venomer pripravljeni pripraviti pogostitev in kulturni program,« je povedal Milan Vidovič, predsednik TD Podlehnik. Društvo namreč za večje skupine poleg naročenih degustacij pripravi tudi bogat spremljevalni program. »Gostom pokažemo viničarijo, muzej, studenec s pitno vodo, krožno učno pot, goste pa pozdravijo tudi člani ene izmed sekcij. In gostje so vedno najbolj navdušeni nad vljudnostjo, postrežbo ter odnosom, ki ga imamo do njih.« Največ obiskovalcev tega vinorodnega območja je iz Slovenije, v Haloze pa so prišli tudi Avstrijci Foto: Mojca Vtič Goste prepričajo s prijazno postrežbo in kakovostnimi izdelki. in Hrvatje. Turističnemu društvu glede na številke o obiskanosti uspeva ohranjati živost obnovljene viničarije, in to brez večjih marketinških naporov, študij ali projektov. »Najboljša reklama je od ust do ust, ob tem pa niti eni skupini še nismo rekli, da nimamo časa, vedno smo aktivni, predani. Vedno se potrudimo,« je zaključil Vidovič. MV Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK Podravje petek z 11. novembra 2022 stran 11 11 Ptuj z Odprli kabinet Stojana Kerblerja Kerblerjeve fotografije – nenadomestljiv dokument preteklega časa Mojster fotografije Stojan Kerbler je svojo osebno dokumentacijo in 1650 avtorskih fotografij poklonil mestu Ptuj. V zahvalo je MO Ptuj skupaj z Galerijo mesta Ptuj pod okriljem Zavoda za turizem Ptuj uredila Kabinet Stojana Kerblerja, v katerem je predstavljeno njegovo življenje in delo. Na ogled je stalna razstava mojstrovih ikoničnih fotografij z njegovimi najboljšimi fotografijami iz njegovih odličnih serij, nekaj pa je takšnih, ki doslej še niso bile razstavljene in objavljene. Razstavo podpira dokumentarni prikaz Kerblerjevega življenja in dela ter izbor njegovih fotoaparatov in fotografske opreme. Študijski kabinet pa je namenjen raziskovanju fotografovih mojstrovin. Pri izvedbi kabineta je s sredstvi pomagala tudi družba Talum Kidričevo, ki je ena največjih podpornic kulture v tem okolju. Vsa leta je tudi podpirala fotografsko delo Stojana Kerblerja. Kabinet Stojana Kerblerja je še en velik poklon mojstru fotografije, prejemniku Prešernove nagrade za življenjsko delo in častnemu občanu mesta Ptuj. Na svečanem odprtju se je zbrala velika množica ljudi, kar je samo še en dokaz več o veličini njegovega dela in osebnosti. „Stojan Kerbler je tisto, kar mi vsi skupaj najbolj cenimo, velik umetnik, velik človek, velik svetovljan,“ je poudaril vod- Zanimiva preteklost hiše na Prešernovi 29 Hiša na Prešernovi 29, kjer domuje Kabinet Stojana Kerblerja, ima zelo zanimivo zgodovino. Leta 1939 je v njej France Mihelič postavil svojo prvo samostojno razstavo, ki je odmevala po vsej Sloveniji in na kateri je bil razstavljen njegov sloviti Mrtvi kurent. Pri svojih dvanajstih letih se je na Prešernovo 29 s Ptujske Gore preselil tudi Stojan Kerbler, zato, da je lahko obiskoval ptujsko gimnazijo. Tu je naredil tudi svoje prve zares prave fotografije. Izjemno darilo Stojana Kerblerja se tako vrača v dom umetnikovega otroštva. ja Galerije mesta Ptuj Dušan Fišer in ponovil misli znanega umetnika ob odprtju njegove razstave v Moderni galeriji v Ljubljani: da je Stojan postavil nivo v fotografiji, ki ga bodo redki dosegli, ampak nihče presegel. V prihodnje bo kabinet imel pomembno vlogo pri raziskovanju nacionalnega pomena fotografije Stojana Keblerja, njegovega dela in fotografije sploh. Donacija Stojana Kerblerja je velika pridobitev za Ptuj in za slovensko fotografijo sploh, je izpostavila umetnostna zgodovinarka Marjeta Ciglenečki, ki že več kot 40 let spremlja fotografski opus Stojana Kerblerja. „Kerblerjev opus je v resnici zelo poseben in težko primerljiv z vsemi drugimi poglavji celotnega korpusa slovenske fotografije. Stojan Kerbler je bil morda najbolj različen od svojih kolegov, formalno in vsebinsko. Ni ga namreč zanimala urbana fotografija, urbana tematika, pritegnili so ga Foto: Črtomir Goznik Mojster fotografije Stojan Kerbler v družbi predsednika uprave Taluma Marka Drobniča Haložani. S podobami iz njihovega življenja si je prislužil mednarodno slavo. Človeška toplina, ki veje iz Kerblerjevih fotografij, obvladuje tudi njegovo osebno profesional- Spodnje Podravje z Kadrovske štipendije v ptujski bolnišnici Prvič štipendirajo dva bodoča doktorja medicine no držo,“ je še povedala dr. Marjeta Ciglenečki. Kabinet so odprli: mojster fotografije Stojan Kerbler, županja MO Ptuj Nuška Gajšek in pred- sednik uprave Taluma Marko Drobnič. V imenu ministrstva za kulturo se je svečanega odprtja udeležil državni sekretar Matevž MG Čelik Vidmar. razmerje. Kadrovska štipendija ni združljiva z drugimi, prosilci namreč ne smejo prejemati nikakršne druge štipendije, biti v delovnem razmerju, opravljati samostojne registrirane dejavnosti ali biti vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Vloge na razpis so v bolnišnici prejemali do prejšnjega tedna, 2. novembra. Pravočasno so bile oddane tri prošnje. Dokazila, življenjepise, izjave prosilcev in drugo bo zdaj pregledala komisija in odločila, katerima dvema kandidatoma bo podelila štipendije.«Prednost pri izbiri bodo imeli študentje višjih študijskih letnikov. V primeru izenačenega vrstnega reda prosilcev za štipendijo, na podlagi vnaprej določenih meril, bo komisija odločila na podlagi opravljenega razgovora,« pojasnjuje vršilec dolžnosti direktorja ptujske bolnišnice. Glede na vsebino razpisa bi prijavitelje lahko o izidu obvestili v roku 30 dni od izteka roka za prijave, torej do začetka naslednjega me- seca. Glede na to, da bo komisija vloge pregledala in o upravičencih odločala že ta teden, pa jih bodo negotovosti rešili veliko prej. Možnosti, da bi štipendije podelili vsem trem prijaviteljem, ni. Voda pravi, da so sredstva, ki jih temu namenjajo, namenska, enako tudi določila Pravilnika o štipendiranju. »Želimo vzgojiti lastni kader, ki bo po zaključku študija čim dlje delal pri nas. Kolikor je to možno, bomo predvsem študente višjih letnikov vključevali v delo že zdaj, v času študija. Želja je najti študente iz lokalnega okolja, ki bi dejansko tu tudi ostali. Takšnih ukrepov prej v zdravstvu ni bilo, zdaj vsi iščemo načine, kako najti in obdržati zaposlene, enostavno misliti moramo tudi na prihodnost, da se izognemo morebitnim težavam, in to je eden izmed načinov,« priznava Voda. Glede na odziv je očitno ponujena varianta zanimiva tudi za študente medicine, bodoče doktorje, ki svojo poklicno pot še iščejo. Prej bodo spoznali sistem dela v posamezni zdravstveni ustanovi, lažje se bodo tudi odločili, ali v njih želijo delati ali ne. Dženana Kmetec vočasno. Z večjimi kupi sveč se po besedah Hriberška v dobravskem zbirnem centru ta čas ne srečujejo. Kot pravi, so počistili stare zaloge, tudi sprotni odvoz poteka kar tekoče. Monika Horvat V izogib kadrovskim težavam v prihodnjih letih se zdravstvene ustanove poslužujejo raznih ukrepov, ki bi jih lahko omilile. Ptujska bolnišnica je prvič v zgodovini obstoja razpisala dve kadrovski štipendiji za magistrski študij medicine. »Želimo 'vzgojiti' svoj kader. Prejemniki štipendij se bodo namreč zavezali, da bodo po zaključku študija pri nas vsaj toliko časa, kot jih bomo štipendirali,« pojasnjuje Aleksander Voda, vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Pravočasno prejeli tri vloge Potrča Ptuj. Foto: ČG Prvo študijsko leto bo štipendija znašala 160 evrov, v prihodnje bo lahko tudi višja. Kadrovske štipendije so v ptujski bolnišnici razpisali na podlagi pred kratkim sprejetega Pravilnika o štipendiranju. Ponudili so dve štipendiji za študijsko leto 2022/2023, in sicer za enovit magistrski študijski program druge stopnje medicine (splošna medicina). Vsak izmed prejemnikov bo mesečno prejel 160 evrov, kar velja za prvo leto, v nadaljnjih študijskih letih je namreč lahko, glede na dosežen študijski uspeh oz. izredne dosežke, ta znesek tudi višji. Med pogoji, ki jih morajo upravičenci izpolnjevati, je med drugim zaveza, da bodo po končanem šolanju sklenili delovno razmerje v bolnišnici za najmanj toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko Podravje z Količina nagrobnih sveč se zmanjšuje Na grobovih vse manj sveč Vsako leto se po prazniku mrtvih na pokopališčih soočajo z velikimi količinami odpadnih nagrobnih sveč. Kot kaže, pa se sicer ustaljene navade ljudi glede množičnega prižiganja sveč na grobovih počasi spreminjajo. Tudi na Ormoškem tamkajšnji izvajalec zbiranja komunalnih odpadkov namreč opaža, da je bilo pobranih nekoliko manj odpadnih nagrobnih sveč kot pretekla leta. Direktor podjetja Ilkos s sedežem v Moškanjcih Mitja Kostanjevec je pravi, da prodaja nagrobnih sveč iz leta v leto upada. Medtem ko so pred leti septembra in ok- tobra prodali več kot polovico nagrobnih sveč, te predstavljajo sedaj le petino celoletne prodaje. »Prodaja sveč že vse od leta 2012 oz. 2013 pada. Ocenjujem, da smo letos oktobra, ko je vrhunec prodaje, prodali bistveno manj kot leto poprej. Natančnejše številke bodo znane v tem tednu.« Sicer pa se omenjeno podjetje poleg nag- robnih sveč ukvarja tudi s proizvodnjo dekorativnih in dišečih sveč. Njihova prodaja pa počasi narašča. Da na grobovih opažajo manj sveč, je prikimal tudi vodja službe ravnanja z odpadki Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož, ki skrbi za odvoz odpadkov na celotnem območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Glede zbrane količine odpadnih nagrobnih sveč pa najbolj izstopa tomaževsko pokopališče. Še nedolgo nazaj so velike težave povzročala tudi kopičenja odpadnih sveč na odlagališčih oz. pri izvajalcih obvezne javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, saj podjetja, zadolžena za njihov odvoz, te naloge niso opravljala pra- Foto: Sta/M24 Tudi na Ormoškem opažajo, da se količina zbranih odpadnih nagrobnih sveč po dnevu mrtvih zmanjšuje. Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK petek z 11. novembra 2022 Črna kronika 12 stran 12 Spodnje Podravje z Prosila za vodo, a je bila tatica Kradla v Kidričevem, ujeli so ju v Gorišnici Čeprav policisti v medijih vestno opozarjajo, naj ljudje v svoje domove ne spuščajo neznancev, so njihova sporočila očitno še premalo glasna. Goljufom, ki se predstavljajo kot vzdrževalci, zdravstveni delavci, prodajalci …, ljudje, zlasti starejši, še vedno nasedejo. Ko jim odprejo vrata svojega doma, dolgoprstneži to izkoristijo, pobrskajo po omarah in predalih ter ukradejo vse, kar jim vrednega pride pod prste. Tovrstne tatvine se ne dogajajo samo v mestih, temveč tudi na podeželju. Res je smotrno, da svojci starejše pred možnostmi tovrstnih obiskov še posebej posvarijo, saj so starejši in osamljeni ljudje za kriminalce najlažji plen. V začetku meseca je do predrzne tatvine prišlo v stanovanjski hiši v okolici Kidričevega. Bilo je v dopoldanskem času, okoli 10. ure. Do hiše oškodovanke je pristopila ženska, ki je povprašala po ostalih družinskih članih, zaprosila je za vodo. „Ko ji je oškodovanka želela natočiti vodo, je neznana ženska sama vstopila v hišo in oškodovanko vprašala, kje spi, pri tem pa začela brskati po njenih omarah. Čeprav je oškodovanka žensko opozorila, da tam nima kaj početi, je odšla še v drugo nadstropje. V hišo je vstopil tudi moški in odšel za žensko. Po nekaj časa sta hišo zapustila. O dogodku smo bili obveščeni ob kasnejšem prihodu družinskih članov, ki so ugotovili, da sta neznanca iz hiše odtujila gotovino in zlatnino,“ so sporočili s Policijske uprave Maribor. Možje v modrem so tatiča izsledili, in sicer na območju Gorišnice. „Ustavili smo osebni avtomobil hrvaških registrskih označb z dvema hrvaškima državljanoma, ki sta ustrezala opisu osumljencev. Med zbiranjem obvestil smo opazili, da je eden od njiju odvrgel predmet, ki bi lahko izviral iz kaznivega dejanja,“ so pojasnili na Policiji. Osumljenima so odvzeli prostost in ju bodo zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine kazensko ovadili. Policisti ob obravnavanem primeru vnovič poudarjajo, naj bodo ljudje pozorni na sumljiva vozila ali osebe v okolici svojih domov. „Zaklepajte vrata, zapirajte okna in doma ne hranite večjih vsot denarja. Neznancev ne spuščajte v svoj dom, pogovor z njimi opravite na varni razdalji, ne dajte jim vedeti, da ste sami doma. Ko vas ni doma, je priporočljivo pustiti prižgano luč ali pa se s sosedi dogovorite, naj bodo pozorni tudi na vaš dom.“ MZ Foto: Pexels Prijazni neznanci so lahko predrzni tatovi, njihove tarče pa nemalokrat starejši ljudje. Dolgoprstneži so na delu povsod, tudi v majhnih krajih na podeželju, zato policisti svetujejo, naj ljudje neznancev ne spuščajo v svoje domove, vrata pa dosledno zaklepajo. Podravje z Število ilegalnih prehodov meje enkrat večje Število obravnavanih nezakonitih prehodov meje v 2022 (do oktobra) in 2021 Večje skupine Indijcev v Evropo preko Haloz Policijska uprava Policijska uprava Maribor dnevno poroča o nezakonitih prehodih meje na območju policijskih postaj Podlehnik in Gorišnica. Zgodba stalnica, bi rekli, le da v zadnjem obdobju osrednji protagonisti niso bili državljani Bližnjega vzhoda, temveč so mejo v večjih skupinah prestopali državljani Indije ter afriške države Burundi. Število prehodov 2022 2021 Koper 7.812 3.499 Novo mesto 5.078 1.827 Maribor 2.006 1.103 Celje 339 153 Murska Sobota 177 241 Ljubljana 146 380 Nova Gorica 17 46 Kranj 14 11 Vir: STA Foto: arhiv ŠT »V prvih devetih mesecih letos po številu nezakonitih prehodov meje prednjačijo državljani Afganistana, Indije in Burundija. Državljanov Indije in Burundija je bilo skupaj skoraj 4.000 oziroma približno 25 %. Lani teh državljanov skoraj ni bilo (skupaj zgolj 42),« so Ptuj z Gradnja kolesarske povezave Spet veliki prometni zamaški Ceste na desnem bregu reke Drave in most čeznjo so zadnje dni popolnoma zatrpani s pločevino. Najhuje je v prometnih konicah. Razlog za to pa tokrat ni gradnja kanalizacije, pač pa kolesarska steza. Krajani tega dela mesta se morajo tako že drugič letos privaditi na podobno prometno situacijo, kot so jo doživljali julija. Zaradi preplastitve ceste v sklopu gradnje kolesarske povezave Ptuj–Hajdina–Kidričevo–Majšperk je namreč te dni popolna zapora ceste Ob železnici. Začela se je prejšnji teden, zaključila pa naj bi se do konca tega tedna. Izvajalec, Cestno podjetje Ptuj, v tem času omogoča dostop stanovalcem na območju zapore, za ostali promet pa obvoz poteka po Zagrebški cesti, Rogaški cesti ter cesti Na postajo. Trasa kolesarske steze po območju MO Ptuj poteka od peš mosta, mimo Pomaranče (brv čez Studenčnico), križišča Zagrebške in Rogaške ceste, preko Zagrebške ceste (trgovine Ptujčanka), ulice Ob železnici do meje z občino Hajdina (cesta Ob železnici). DK zaupali na notranjem ministrstvu. Vzrok za ta nenavadni trend je tičal v vizumski politiki Srbije, ki je državljanom Indije, Burundija in Kube dovoljevala vstop brez vizuma. Zato so ti lahko v Srbijo z letali prispeli povsem zakonito, od tam pa so pot nadaljevali proti za- Če je Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen. hodni Evropi; državljani Burundija, nekdaj belgijske kolonije, predvsem proti Belgiji, Indijcem najbolj zaželeni destinaciji sta Španija in Portugalska, je poročal srbski BBC. Države EU so zato zahtevale uskladitev vizumske politike, tako je Srbija v drugi polovici oktobra sprejela odločitev o preklicu brezvizumskega režima za Burundi in Tunizijo, kar pomeni, da bodo državljani teh dveh držav odslej za vstop v Srbijo potrebovali vizume. O povečanju števila državljanov Indije, ki nezakonito prehajajo mejo, pa je državna sekretarka Tina Heferle v prvi polovici oktobra govorila z veleposlanico Indije v Sloveniji Namrate Satdeve Kumar. »Veleposlanica je ob tem povedala, da se v Indiji zavedajo tega problema in odločno nasprotujejo nezakonitim migracijam, pri čemer so pripravljeni na sodelovanje z nami, da se ta trend zajezi. V državi pa po besedah veleposlanice o tem izvajajo tudi kampanjo osveščanja državljanov Indije,« so sporočili z notranjega ministrstva. Policija je v prvih devetih mesecih letos obravnavala 15.590 nezakonitih prehodov državne meje, kar je za skoraj 115 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 7.260. Kot je razvidno iz policijske statistike, je med njimi še naprej največ prebežnikov iz Afganistana (2.691), v vrh pa so se prebili še državljani Indije (1.983) in Burundija (1.821), so statistiko zbrali v STA. Mojca Vtič Danes bo večinoma sončno s koprenasto oblačnostjo, po nižinah bo dopoldne, ponekod lahko tudi dlje, megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 6, v alpskih dolinah okoli 0, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne pa od 10 do 14, na Goriškem in ob morju do 19 °C. V soboto bo precej koprenaste oblačnosti, po nižinah v notranjosti bo zjutraj in dopoldne marsikje megleno. Napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK Rokomet Drava klonila proti višje-, Gorišnica proti nižjeligašu Stran 14 Futsal »Tekme v Italiji so zahtevne, a le to prinaša napredek« Stran 14 stran 13 Atletika Čeh najboljši tretje leto zapored Stran 15 Judo Perkovič zmagal na mednarodnem prvenstvu v Mariboru Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z Pokal Pivovarne Union Trening penalov se je Videmčanom bogato obrestoval! Med tednom so bile odigrane tekme 1/16 finala Pokala Pivovarne Union, ki so trem našim predstavnikom pričarale zadovoljstvo na obraze, napredovali so Aluminij, Zavrč in Videm. Medtem ko sta prva dva naloge proti nižjeligašem opravila v skladu s pričakovanji, pa je napredovanje Videmčanov (3. liga) proti Rolteku iz Doba (2. liga) res lepo presenečenje, največje v tem delu tekmovanja. Cirkulančani so svojo tekmo na koprski Bonifiki odigrali v četrtek zvečer, po sklepu naše redakcije. Bosch Bračič Videm – Roltek Dob 10:9 (0:1, 2:2, 2:2) - po 11-m STRELCI: 0:1 Černe (13.), 1:1 A. Rogina (48.), 1:2 Krupić (62.), 2:2 Zdovc (83.). Strelci iz penalov: 2:3 Levec, 3:3 A. Rogina, 3:4 Dajčman, 4:4 S. Rogina, Židan (Klasinc brani), 5:4 Krajnc, 5:5 Zenković, 6:5 Vidovič, 6:6 Šipek, Kurež (Fermišek brani); 6:7 Kasnik, 7:7 Zdovc, 7:8 Petek, 8:8 Mesarič, 8:9 Avbelj, 9:9 Plajnšek, Cerar (prečka), 10:9 Kelc. BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Mesarič, Zdovc, Kelc, Ovčar (od 46. Vidovič), A. Rogina, Krajnc, Čuš (od 70.. Plajnšek), S. Rogina, Šegula (od 109. Vidovič), Škrabl (od 52. Kurež). Trener: Luka Gajšek. Igralci Vidma so v zadnjih prvenstvenih tekmah kazali zelo dobre predstave, nazadnje beležijo štiri zmage in dva remija, poraza ne poznajo že od 25. 9. in tekme v Brežicah. Iz tega vidika so bili tudi pred tekmo z Dobom zmerni optimisti, čeprav je bila vloga favorita jasno na strani gostov (v začetni enajsterici Doba je bilo kar osem igralcev, ki so začeli tudi v prvenstvu). Vseeno se je bolje izšlo za rumeno-zelene Videmčane, ki so pred številnimi gledalci – prevladovali so mladi navijači iz tamkajšnje osnovne šole – povsem zasluženo napredovali med 16 najboljših slovenskih ekip v pokalnem tekmovanju. Gostje so kronali uvodno pobudo z zgodnjim golom Gašperja Černeta, v vsem ostalem delu tekme so bili Videmčani vsaj enakovredni ali celo boljši tekmec. Že v uvodu drugega polčasa je z izjemnim strelom s približno 18 metrov pod prečko zadel Anton Rogina – 1:1. Gostje so še drugič na tekmi prišli v vodstvo po hudi napaki v obrambi, ko je darilo izkoristil Edvin Krupić – 1:2. Domačini so zaključek rednega dela tekme odigrali izvrstno in zasluženo prišli do izenačenja, zanj je po prostem strelu in odbitku od prečke poskrbel branilec Žiga Zdovc – 2:2. Sledili so podaljški, kjer je bilo pričakovati premoč gostov iz višje lige, a do tega ni prišlo. Domačini so bili še naprej razpoloženi in borbeni, v drugem podaljšku so imeli pravo pobudo. Kljub dvema lepima priložnostma Kureža je ostalo pri rezultatu 2:2, zato so igralci pristopili k strelom z bele točke. Foto: Črtomir Goznik Tai Kmetec (Aluminij) Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so pripravili največje presenečenje 1/16 finala pokalnega tekmovanja, izločili so drugoligaša iz Doba. Tukaj se je prava drama šele začela! Po uspešni obrambi vratarja Marka Klasinca v tretji seriji je imel Robert Kurež kot peti izvajalec priložnost za odločitev srečanja (pred tem so v polno merili Anton in Simon Rogina, Sebastjan Krajnc in Patrik Vidovič), a se je z izjemno obrambo tokrat izkazal vratar Doba Žiga Fermišek. V naslednjih treh izvedbah so bili vsi strelci uspešni (pri domačih Žiga Zdovc, Miha Mesarič in Alen Plajnšek), nato pa je v deveti seriji vendarle prišlo do odločitve: pri gostih je Jan Cerar zadel prečko, za veliko veselje domačih navijačev pa je poskrbel Klemen Kelc, ki je zadel za končnih 10:9! Sebastjan Krajnc, kapetan Vidma: »Odigrali smo res dobro tekmo, od prve do zadnje minute smo pokazali borbenost, voljo in željo in tudi dovolj znanja, bili smo celo nevarnejši za gol od gostov. Pohvalil bi vse soigralce, vsi skupaj smo pustili na igrišču vso energijo in uspeh ni izostal. Penali so vedno stresni, a smo ohranili zbranost. Rekel bi, da je to res lepa nagrada za celoten jesenski del in da lahko gremo z dvignjenimi glavami v sobotno derbi tekmo z Račami.« Luka Gajšek, trener Vidma: »Čestitam fantom za borbo in pogum. Dob je bil v zadnjih letih vedno v vrhu 2. lige, a letos jim ne kaže tako dobro, kar smo res lepo izkoristili za naše napredovanje. Že v rednem delu tekme smo imeli več priložnosti, še posebej pa v podaljških, kjer smo šli na vse ali nič. Penali so loterija, a smo bili tudi na to pripravljeni, dan pred tekmo smo jih vadili in to se je obrestovalo. Že v prvenstvu kažemo dobre tekme, imamo pravo energijo v ekipi in to se je izkazalo za ključno, saj so fantje igrali eden za drugega. Veseli smo zmage in napredovanja, sedaj pa si želimo kakšnega atraktivnega prvoligaša (smeh).« Zavrč – Serdica Kleparstvo Šinko 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Predikaka (36.), 2:0 Zorko (57.). Pokal Pivovarne Union, rezultati 1/16 finala: Bosch Bračič Videm – Roltek Dob 10:9 (0:1, 2:2, 2:2) - po 11-m; Zavrč – Serdica Kleparstvo Šinko 2:0 (1:0); Idrija – Aluminij 1:5 (0:2); Fužinar Vzajemci – Cven 4:1 (3:0); Hotiza – Domžale 0:7 (0:4); Nafta 1903 – Triglav Kranj 6:5 (0:0, 0:0, 1:1) - po 11-m; Rogaška – Odranci 7:0 (2:0); Primorje – Zagorje 8:0 (2:0); Bravo – Britof 9:0 (7:0); Celje – Mura 2:1 (1:0); Olimpija Ljubljana – Avto Rajh Ljutomer 4:1 (2:0); Maribor – Krka 3:1 (0:1). V četrtek so bile odigrane naslednje tekme: Koper – Cirkulane; CherryBox24 Tabor Sežana – Tinex Šenčur; Rudar Velenje – Premium Dobrovce; tekma Slatina Radenci – Kety Emmi&Impol Bistrica ne bo odigrana, saj so Radenčani vodstvo tekmovanje obvestili, da ne morejo zagotoviti zadostnega števila nogometašev; v osmino finala bodo napredovali Bistričani. ZAVRČ: Maroh, Šket, Drevenšek, Kajzer, Koren, Županić (od 74. Slaček), Pofuk (od 74. Potočnik), Vočanec (od 46. Lazar), Podnar (od 46. Mihalič), Predikaka (od 70. Zanič), Zorko. Trener: Gorazd Šket. Zavrčani so imeli izmed ekip iz MNZ Ptuj najugodnejši žreb, saj so se merili s pomurskim petoligašem Serdica Kleparstvo Šinko, ki v 1. ligi MNZ Murska Sobota trenutno zaseda 2. mesto (za Križevci). Odpor gostov so zlomili z goloma Gregorja Predikaka v prvem in Roka Zorka v drugem polčasu. »Šlo je za tipično tekmo, v kateri se srečata dva različno rangirana tekmeca. Gostje so se čvrsto in organizirano branili, tudi z vsemi igralci pred kazenskim prostorom ali v njem, kar je bilo težko prebiti. Začeli smo odločno, saj smo želeli hitro zadeti, nato pa tudi nekoliko preveč zmedeno. Ko je v 36. minuti zadel Predikaka po podaji Šketa, je bilo vse lažje. V nadaljevanju so tudi gostje pokazali več želje po napadalnih akcijah, kar smo lepo izkoristili z zadetkom Zorka, ki je v protinapadu sam krenil iz svoje polovice proti nasprotnikovem golu. V nadaljevanju smo bili ves čas dominantni, vendar je ostalo pri dveh zadetkih v mreži gostov,« je tekmo opisal trener Zavrča Gorazd Šket. Idrija – Aluminij 1:5 (0:2) STRELCI: 0:1 Kmetec (24.), 0:2 Medved (34.), 0:3 Borovnik (71.), 1:3 Jereb (73.), 1:4 Skiba (81.), 1:5 Baskera (87.). ALUMINIJ: Pavli, Zukić, Jovan, Koblar (od 75. Munić), Crnčec, Jagić (od 46. Ciganovič), Gorenak, Borovnik (od 75. Baskera), Medved, Marković (od 75. Skiba), Kmetec (od 86. Dukarič). Trener: Robert Pevnik. Šumarji so v Idriji pri domačem nižjeligašu (Enotna primorska liga, 4. liga) brez posebnih težav opravili nalogo in se zanesljivo prebili v nas- lednji krog tekmovanja. Opreznost ni bila odveč, saj so Idrijčani na poti do te tekme že izločili Bilje. Trener Robert Pevnik je v Idriji v začetni postavi na igrišče poslal le tri igralce, ki so začeli tudi zadnjo prvenstveno tekmo proti Krki, in sicer Koblarja (bil je kapetan), Jagića in Crnčeca. Gostje so po boljših uvodnih minutah domačinov kmalu prevzeli pobudo na igrišču in jo kronali v 24. minuti. Takrat je Sandro Zukić podal žogo v kazenski prostor, kjer je Tai Kmetec izvrstno reagiral in jo res prefinjeno preusmeril v gol – 0:1. Kmetec je bil glavni junak pokalnega napredovanja, saj je bil udeležen še pri treh zadetkih: v 34. minuti je Nejc Medved po njegovi podaji žogo zabil pod prečko za 0:2, še le- pše je podal Andražu Borovniku v 71. minuti za 0:3, nato pa je naredil še lep prodor v 81. minuti, po katerem je bil na koncu uspešen Daniel Skiba – 1:4. V 87. minuti je piko na i zmagi šumarjev postavil Žan Baskera, ki je izkoristil napako v obrambi domačinov in z lepim strelom pod prečko postavil končni izid tekme. Najsvetlejši trenutek za domačine se je zgodil v 74. minuti, ko so znižali na 1:3, strelec je bil Rok Jereb. V nedeljo se bodo nogometaši Aluminija ob 13.30 v prvenstvenem srečanju na svojem igrišču pomerili s Krškim, ki so ga v prvem delu sezone ugnali v gosteh z izidom 1:3 (Brest, Marinšek 2). Jože Mohorič Rokomet z Jeruzalem Ormož, liga NLB Popraviti vtis iz Kopra Pred rokometaši Jeruzalema je že v petek, 11. novembra, z začetkom ob 18.00 tekma 8. kroga NLB Lige. Na Hardek prihaja Slovan, ki je trenutno z dvema točkama na predzadnjem, trinajstem mestu. „Nova tekma, nova priložnost za dokazovanje in možnost za novi točki, predvsem pa za nas vse možnost popravnega izpita po brodolomu v Kopru. Upamo, da visoki poraz (26:15) na Bonifiki ni pustil preglobokih posledic in da bomo vsi skupaj proti Slovanu pokazali svoj pravi obraz in zabeležili prepotrebni točki. Slovan je ekipa, ki je nikakor ne smemo podcenjevati. Obe točki je osvojila v gosteh v Ivančni Gorici in Mariboru, kar je dokaz, kako nevarna je v gosteh. V zadnjem času so ekipo okrepili še na strokovnem in igralskem področju. Ekipo je prevzel bivši selektor Boris Denič, igralski mozaik so nadgradili z Darkom Stojničem, ki je zelo pomemben del obrambe Slovana, ki je boljši del njihove igre. Imamo nekaj težav s poškodbami in boleznimi, tako da v petek naš igralski kader verjetno ne bo popoln. Pomemben delež na tekmi lahko dajo naši navijači, ki nam v teh trenutkih, ko nismo v najboljši formi, lahko s svojim glasnim navijanjem pomagajo, da iz sebe iztisnemo več, kot smo sposobni. Gre za pomembno tekmo za obe ekipi, zmaga na tej tekmi bo štela dvojno. V imenu ekipe obljubljam, da bomo prikazali povsem drugi obraz, kot smo ga pokazali na zadnjem gostovanju na Primorskem,“ je pred petkovim gostovanjem Slovana na Hardeku razmišljal Gal Cirar, ki še vedno ni v strelski formi, kakršno so v Ormožu od njega pričakovali pred sezono. Obe ekipi sta na zadnjih tekmah zabeležili poraze: Jeruzalem dva, Slovan tri. V minuli sezoni 2021/22 so obe tekmi dobili rokometaši iz Kodeljevega, Na Hardeku z izidom 27:24 in v Ljubljani z izidom 32:22. Je prišel čas, da Ormožani na martinov petek poravnajo račune s Slovanom ali padejo v serijo treh zaporednih porazov in v hud boj za obstanek v elitni ligi? Obeta se vroč petkov večer na Hardeku, ki ga bo tudi tokrat glede na zanimanje pospremilo veliko število ljubiteljev rokometa z ormoškega konca. Tekmo bo prenašala tudi športna televizija Sportklub. Uroš Krstič Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 petek z 11. novembra 2022 Rokomet z Pokal Slovenije Drava klonila proti višjeligašu, Gorišnica proti nižjeligašu Po napredovanju Velike Nedelje v osmino finala Pokala Slovenije sta po podobni poti želeli stopiti tudi ekipi Drave in Gorišnice, a jima ni uspelo preskočiti ovir, ki jih je pred njiju postavil žreb. Priložnost za napredovanje bo naslednji teden poskušala izkoristiti še ekipa Ormoža. Pokal Slovenije, rezultati 1/16 finala: Velika Nedelja – Frankstahl Radovljica 29:24 (16:13) Drava Ptuj – Jadran Kozina-Hrpelje 27:34 (17:16) Kočevje – Moškanjci-Gorišnica 36:27 (21:17) Pomurje – Maribor Branik 19:51 (7:27) Herz Šmartno – Krka 20:39 (11:22) Dol TKI Hrastnik – Ivančna Gorica 28:36 (15:21) Butan plin Izola – Koper 16:17 (8:11) Trimo Trebnje – Riko Ribnica 28:27 (14:14) Grosuplje – Slovenj Gradec 31:43 (20:22) Sevnica – Krško 28:31 (12:16) Dobova – Gorenje Velenje 24:33 (11:16) Nova Gorica – Črnomelj 36:40 (31:31, 11:16) Tekme, ki bodo odigrane kasneje: Arcont Radgona – Ljubljana (10. 11.) Celje Pivovarna Laško – Urbanscape Loka (15. 11.) Alples Železniki – Jeruzalem Ormož (16. 11.) Mokerc-Ig – LL Grosist Slovan (14. 12.) Drava Ptuj – Jadran Hrpelje-Kozina 27:34 (17:16) DRAVA PTUJ: Škorc (4 obrambe), Rkman (2. obrambi); Krasnič 9, Rojht 6, S. Kocijančič 3, T. Kocijančič 3, Kuzma 2, Vasič Krajnc 2, Maroh 2, Kramberger, Peklar, Šeruga, Krabonja, Bezjak, Čuš, Janžekovič. Trener: Sebastjan Oblak. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 12 minut; Jadran Hrpelje-Kozina 4 minut. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 0/0; Jadran Hrpelje-Kozina 2/2. Rokometaši Drave so proti ekipi iz višje 1. B-lige sijajno začeli tekmo in v 10. minuti vodili 7:4. Še višjo prednost so imeli v 19. minuti, ko je bil izid 12:8 in 13:9. V napadu so bili zelo raznovrstni in so zadevali iz zunanjih in krilnih položajev ter tudi iz črte šestih metrov. V končnici prvega dela je gostom vendarle uspelo znižati Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so bili dostojen tekmec igralcev s Kozine, a so slednji v končnici vendarle uveljavili svoje premoči. zaostanek. Domači igralci so pred približno 70 gledalci ohranjali minimalno prednost do 40. minute (22:21), nato pa so gostje prešli v vodstvo, ki ga do konca tekme niso več izpustili iz rok. Do 50. minute je Drava še držala stik z gosti iz Primorske (26:28), nato pa sta gostujoča vratarja nanizala nekaj zaporednih obramb in tekma je bila odločena. Pri gostih sta bila s po osmimi zadetki najbolj učinkovita Žan Nadarevič in Sandi Muminović (bivša mladinca Kopra), pri domačinih je Domen Krasnič zabil še enega več. V soboto čaka Ptujčane pomembno srečanje v 2. ligi, ob 19.30 bodo v dvorani Ljudski vrt gostili vodilno ekipo Ajdovščine. Sebastjan Oblak, trener Drave: »Kozini čestitam za zasluženo nap- Futsal z Jeremy Bukovec, reprezentanca Slovenije »Tekme v Italiji so zahtevne, a le to prinaša napredek« V torek je bila v športni dvorani v Kidričevem odigrana prijateljska tekma med izbranima vrstama Slovenije in Belgije. Pred lepo zapolnjenimi tribunami je bila odigrana zanimiva in zelo borbena tekma z obeh strani, na koncu pa so gostje slavili z rezultatom 1:3 (0:0). Dan kasneje sta ista tekmeca odigrala še tekmo v Rogaški slatini, tokrat so z izidom 3:1 slavili Slovenci . Med izbranci selektorja Tomislava Horvata je bil tudi Jeremy Bukovec, nekdanji igralec Meteorplasta in Ptuja, ki sedaj nastopa za italijanskega prvoligaša iz Pescare (Pescara leži v osrednji Italiji, na obali Jadranskega morja in ima 120.000 prebivalcev). Po tekmi je Jeremy spregovoril nekaj besed za naš časopis. „Za reprezentanco je vedno lepo nastopati, vedno se odzovem s po- nosom in vedno v dresu z državnim grbom igram 'na polno'. Tokrat se nam na žalost ni izšlo za zmago. Že nekaj časa smo vedeli, da se bo enkrat zgodila pomladitev reprezentance, zdaj smo v tej fazi. Iz vsake tekme poskušamo iztržiti največ, kar lahko. Ob sebi imamo na srečo kapetana Igorja Osredkarja, ki je alfa in omega ekipe, njegove besede vsi vpijamo,“ je v uvodu dejal Bukovec. Nato se je dotaknil igranja v Italiji. „V letošnji sezoni nam v Pescari kaže zelo dobro, po šestih krogih zasedamo visoko 3. mesto v 16-članski Serie A (1. Napoli, 2. Roma, 3. Pescara …). Iskreno upam, da tako ostane tudi v nadaljevanju sezone. Osnovni cilj je uvrstitev med najboljših osem ekip, ki se potem v končnici merijo za naslov državnega prvaka. Ob meni v Pescari igra še nekaj tujcev, eden redovanje. Prvi polčas je bil z naše strani kar soliden, predvsem smo odigrali dobro v obrambi. V nadaljevanju se je videlo, da je Jadran zelo solidna ekipa in da igra ligo više, saj je skozi celotno tekmo lahko držala konstanten tempo, tudi na račun širšega izbora enakovrednih igralcev. Želeli smo zmagati, a obenem nismo želeli potrošiti vse energije, ker imamo v soboto pomembno tekmo z vodilno Ajdovščino v 2. ligi. Poraz zato ni nobena tragedija, naše odločilne tekme šele prihajajo. Za drugo ligo in njen dosedanji potek pa lahko rečem, da je zelo izenačena. Doslej sem že tri ali štiri ekipe pripeljal iz 2. v 1. B-ligo, zato lahko iz izkušenj trdim, da ne smemo kiksati na t. i. 'malih tekmah'. Mi smo doslej izgubili v gosteh proti Kronosu in remizirali z Radgono, tako da smo še povsem v igri za vrh lestvice. Sedaj prihajata pomembni domači tekmi z Ajdovščino in Kočevjem, tukaj pa bo treba zbirati točke. Že v soboto si želim dobre igre in zmage.« Kočevje – MoškanjciGorišnica 36:27 (21:17) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Krofič (8 obramb, 2 iz 7-m), N. Trunk (1 obramba), Brodnjak; Šandor 9(2), Ozmec 4, N. Bedrač 3, Zupanič 3, Leben 2, Lorenčič 2, Tement 2, Žnidarič 1, Belšak 1, G. Trunk, Geč. Trener: Ivan Hrupič. RDEČA KARTONA: Begič Zbačnik (17., Kočevje), Ozmec (37., Gorišnica). Oslabljena zasedba Gorišnice – med drugim so manjkali Ranfl, Hrupič in T. Bedrač – je v sredo odpotovala v Kočevje, kjer jih je v večernem terminu čakala zelo motivirana domača zasedba iz nižje 2. lige. Kot se v pokalnih srečanjih rado zgodi, je bila tudi tokrat prav večja želja tekmecev, lačnih dokazovanja, odločilna za napredovanje. Prvi polčas je minil v igri brez pravih obramb, v takšni igri pa so bili uspešnejši domačini, ki so postopoma večali razliko v svoj prid. V nekaj primerih so povedli tudi s petimi goli (15:10, 16:11, 17:12, 18:13). V drugem delu Gorišničani med 43. in 56. minuto niso dosegli gola in domačini so z delnim izidom 5:0 povedli za deset golov (33:23). Ekipa Kočevja je edina ekipa iz 2. lige, ki si je zagotovila nastop med najboljšimi 16 ekipami v letošnjem pokalnem tekmovanju. Jože Mohorič Judo z Iršič 2022 iz Srbije in nekaj Brazilcev, imamo pa tudi drugega najboljšega vratarja na svetu, Stefana Mammarella. Smo konkurenčna ekipa, tudi za vrh. Igranje v močni italijanski ligi je nekaj drugega, kot je bilo v Sloveniji, vse je na višjem nivoju. Veliko je dobrih ekip, vsaka tekma je zahtevna za dokazovanje – to pa je tisto, kar iz tedna v teden prinaša napredek. Treniramo dvakrat na dan, kar je precej naporno, a sem se na to že privadil. Zanimivo je, da sem letos edini Slovenec v prvi italijanski ligi, v preteklosti nas je bilo več,“ je dejal Bukovec. Še vedno spremlja nastope svojih nekdanjih ekip, žal mu je razpada FC Ptuj. „V Italiji imam veliko časa, zato spremljam vse, kar se dogaja s futsalom v Sloveniji, pa tudi z nogometom,“ zaključi Bukovec. Jože Mohorič Luka Perkovič zmagal na mednarodnem prvenstvu v Mariboru V soboto je v Mariboru potekalo mednarodno prvenstvo članov in članic Iršič 2022, ki šteje tudi za slovenski pokal in uvrščanje v slovensko reprezentanco v letu 2023. Kljub nekaterim odpovedim slovenskih judoistov, je bilo tekmovanje zahtevno, saj so nastopili tudi številni tekmovalci iz tujine. Prikazane so bile odlične borbe, nastopilo je veliko mladih upov, ki obetajo, da bodo kmalu trkali na vrata reprezentance. Prvenstva, ki je poimenovano po prvem mednarodnem sodniku iz Slovenije, Stanetu Iršiču, se je udeležilo 247 tekmovalcev in tekmovalk iz 47 klubov iz sedmih držav. Posamezne kategorije so bile »do vrha« polne, med njimi tudi kategorija do 73 kg, v kateri je nastopil Luka Perkovič. Mlad član Judo kluba Drava Ptuj se je izkazal na tatamijih, saj je premagal vse tekmece in je prišel do velike turnirske zmage. Andi Karameta je osvojil deveto mesto v kategoriji do 90 kg, Luka Caf pa sedmo mesto v kategoriji do 66 kg. Lan Milošič je med mlajšimi kadeti zasedel peto mesto v kategoriji do 55 kg. V ženski konkurenci je Žanet Polanec zaradi poškodbe v prvi borbi morala izpustiti repasažne borbe. Vlado Čuš, strokovni vodja in trener v JK Drava Ptuj: „Luka Perkovič je v prvem krogu rutinirano odpravil Primoža Juga iz bistriškega Impola. V borbi za vstop v polfinale je po izjemno zahtevni borbi premagal reprezentanta Hrvaške Petara Dundara. V polfinalni borbi mu je stal nasproti še en predstavnik Hrvaške, Dino Strmotić. V borbi, polni preobratov, je v podaljšku Luka Perkovič z atraktivnim metom zaključi borbo z iponom. Foto: m24.si Igralci Slovenije (na fotografiji Jeremy Bukovec) in Belgije so v Kidričevem odigrali dobro tekmo, uspešnejši so bili na koncu gostje. Luka Perkovič (JK Drava Ptuj) na najvišji stopnički V borbi za zlato kolajno je zelo hitro z iponom odpravil še kakovostnega predstavnika Italije Davideja Toffoli, ki se ponaša s številnimi odličji iz velikih mednarodnih tekmovanj. Nastope na tem prvenstvu ocenjujem kot izjemno uspešne iz dveh razlogov: Luka je pokazal viden kondicijski napredek in taktično zrelost, hkrati pa smo izpolnili osnovni cilj, tj. izpolnitev norme za nastope na reprezentančnih mednarodnih prvenstvih v l. 2023.“ Luka Perkovič, JK Drava Ptuj: „V prvi polovici leta so me pestile poškodbe. Sedaj že delam na polno, za mano sta že tudi dve tekmi evropskega pokala, kjer sem prikazal dobre borbe. Gremo naprej, pred mano so novi izzivi, eno mednarodno prvenstvo konec novembra in priprave v tujini v decembru.« David Breznik Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport, šport mladih petek z 11. novembra 2022 15 Atletika z Atlet leta v Sloveniji Čeh najboljši tretjič zapored Kristjan Čeh (Ptuj) in Tina Šutej (Kladivar) sta bila po pričakovanju razglašena za najboljša slovenska atleta leta 2022. V tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije (AZS) je bil Čeh za najboljšega izbran tretjič zaporedoma. Naj trener je Milan Kranjc, ki vadi Šutejevo, prvi klub je Mass Ljubljana, najboljši organizator pa Krka Novo mesto. Član Atletskega kluba Ptuj je julija v metu diska osvojil naslov svetovnega prvaka na prvenstvu v Eugenu v ZDA in bil avgusta v Münchnu drugi na evropskem prvenstvu, zmagal je v seštevku diamantne lige ter se s slovenskim rekordom zavihtel na deseto mesto vseh časov. Iz Talina, kjer je pod vodstvom trenerja Gerda Kanterja že začel priprave na sezono 2023, je Kristjan sporočil: „Najprej bi se želel vsem zahvaliti za nagrado, še posebej moji ekipi, ki vedno stoji za mano. Sezona je bila odlična, veliko je bilo napredka in izboljšav, nekaj podobnega si želim tudi za naslednjo. To želim tudi vsem drugim ostalim slovenskim atletom, da se pokažejo v najboljši luči in da slovenska atletika dokaže, da sodi v svetovni vrh. Upam tudi, da v korak s tem stopi tudi Atletska zveza Slovenije.“ Na prireditvi sta bila med drugimi tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec in predsednik Evropske atletike Dobromir Karamarinov. Slednji je izpostavil velike mednarodne uspehe Slovenije v različnih starostnih kategorijah leto dni po praznovanju stoletnice slovenske atletike. „Za nami je izjemna sezona, ko so atleti in atletinje dosegli izide ge- neracije Primoža Kozmusa, Jolande Čeplak in Marije Šestak. Po Kozmusu smo dobili drugega svetovnega prvaka v kraljici športov, izjemna je bila Tina Šutej. Ob številnih drugih članskih uspehih pa je za njimi že mlada generacija, ki se je tudi dokazala na velikih tekmovanjih za svoje starostne kategorije,“ je izpostavil v. d. predsednika AZS Primož Feguš. Vrstni red pri moških: 1. Kristjan Čeh 2. Matic Ian Guček 3. Timotej Bečan 4. Jan Vukovič 5. Filip Jakob Demšar Ptuj Kladivar Papež Kladivar MASS 331 214 76 67 63 Vrstni red pri ženskah: 1. Tina Šutej Kladivar 2. Anita Horvat Velenje 3. Lia Apostolovski MASS 4. Maruša Mišmaš Zrimšek MASS 5. Neja Filipič MASS Kristjan Čeh (AK Ptuj) Foto: AZS 321 158 97 93 74 Atletika z Pan Pacific Masters Andraž Rajher (AK Ptuj) člana AK Ptuj, Andraž Rajher med mlajšimi, Anej Čurin Prapotnik pa med starejšimi mladinci, osvojila sta 3. oz. 4. mesto. Starejši mladinci: V mlajših kategorijah Ian Guček Kladivar 308 točk visoko Andraž Rajher in 1.2. Matic Jan Emberšič Domžale 149 Anej Čurin Prapotnik 3. Jan Duhovnik Krka 121 Istočasno so bili razglašeni najboljši tudi v mlajših kategorijah. Lina Apostolovska je bila najboljša med mlajšimi članicami, v kategoriji mlajših članov pa Vid Botolin (Kladivar). Med starejšimi mladinci sta bila najboljša Matic Ian Guček (Kladivar) in Veronika Sadek (Mass), med mlajšimi mladinci Žan Ogrinc (Poljane) in Lina Likar (Triglav), med pionirji pa Aljaž Škrinjar (Kronos) in Ana Vita Verneker (Ravne). Visoko sta bila v tem glasovanju 4. Anej Čurin Prapotnik 5. Sandro Jeršin Tomassini 6. Jernej Gumilar 7. Jakob Urbanč Ptuj MASS MASS Brežice 87 64 48 27 Mlajši mladinci: 1. Žan Ogrinc Poljane 198 točk 2. Klemen Modrijančič Slov. Bistrica 190 3. Andraž Rajher Ptuj 180 4. Tevž Podlipnik Radovljica 114 5. Mitja Zubin Piran 64 6. Val Velkavrh MASS 58 sta, JM Šahovski kotiček Na prvem turnirju devet medalj mladim Ptujčanom, izstopal Tom Crnjakovič Kadetska liga Sp. Podravje V organizaciji Šahovskega društva Ptuj je bil odigran prvi turnir (od načrtovanih desetih) kadetske lige Spodnjega Podravja za sezono 2022/23. Tokratna udeležba je bila nekoliko skromnejša, kar velja pripisati dokaj kratkemu terminu razpisa. V treh starostnih kategorijah je skupaj nastopilo 28 mladih šahistk in šahistov, učencev osnovnih šol Spodnjega Podravja, pa tudi iz Celja in Slovenskih Konjic. Najštevilčnejša je bila skupina U-15, kjer je med dvanajstimi udeleženci v absolutni konkurenci zmagal Gašper Drevenšek iz Maribora, najboljša med dekleti pa je bila Heidi Konusek iz Slovenskih Konjic. Poglavje zase je bil Ptujčan Tom Crnjakovič, ki je zmagal v absolutni kategoriji U-12, edini je zbral vseh možnih sedem točk. Pri dekletih je slavila Ptujčanka Zoja Pintarič. V najšibkejši skupini petih udeležencev U-12 je zmagal Aleksander Konopatsky iz Maribora, edina udeleženka pri učenkah je bila domačinka Zarja Gomboši. Naslednji turnir bo v sredo, 30. novembra, z začetkom ob 15.30 v prostorih društva na Belšakovi 20a, Brstje pri Ptuju. Vrstni red: - učenci U-9: 1. Aleksander Konopatsky (Maribor) 3,5, 2. Tibor Veber 3,5, 3. Svit Gomboši (oba Ptuj) 2 točki … - učenke U-9: 1. Zarja Gomboši (Ptuj) 1 točka; Foto: Miran Drevenšek Najboljši trije v konkurenci U-12 s predsednikom ŠD Ptuj - učenci U-12: 1. Tom Crnjakovič 7, 2. Maksim Kaiser (oba Ptuj) 6, 3. Rene Kodrič (Poljčane) 4,5 točke … - učenke U-12: 1. Zoja Pintarič (Ptuj) 3, 2. Alisa Beranič 3, 3. Eva Medik (obe Kidričevo) 2 točki … - učenci U-15: 1. Gašper Drevenšek (Maribor) 6,5, 2. Tilen Kovačec (Ptuj) 5,5, 3. Bor Gradišek (Kozje) 4,5 točke … - učenke U-15: 1. Heidi Konusek, 2. Špela Žugaj (obe Slovenske Konjice) obe 2 točki. Uspešen nastop ptujskih šahistov na turnirju na Madžarskem V madžarskem mestu Siofok je potekal močan mednarodni šahovski turnir z udeležbo 69 šahistk in šahistov iz 11 držav, tudi iz Koreje. Slovensko zastopstvo je štelo 12 udeležencev, med njimi so bili tudi štirje člani Šahovskega društva Ptuj. Med slednjimi je bil najboljši Tom Crnjakovič na 26. mestu, čeprav je po začetnem ratingu zasedal šele 58. mesto. Ptujčani so turnir začeli odlično, posebej Tom Crnjakovič, ki je premagal 23. po ratingu, pa tudi remi Tilna Kovačeca proti 10. nosilcu je bil velik uspeh. Slednji je pripravil veliko presenečenje v 4. krogu, ko je premagal 14. nosilca, v nadaljevanju pa zabeležil še dva remija proti veliko višje uvrščenim igralcem. Podobno zgodbo z dvema zmagama in enim remijem je spisal še Tom Crnjakovič in tako kot Tilen ob koncu osvojil 3,5 točke, vendar so dodatni kriteriji šli v prid Tomu, ki je tako zasedel tretje mesto med slovenskimi predstavniki. Osvojil pa je tudi neverjetnih 130 ratinških točk, kar je največ med vsemi, takoj za njim je Tilen z osvojenimi 78 ratinškimi točkami. Solidno je turnir odigral najizkušenejši v ptujski ekipi Roman Rozman, ki je prav tako zbral 3,5 točke in v končnem razporedu zasedel 29. mesto, eno bolje od začetnega ratinga. Jan Čurkovič je z dvema osvojenima točkama ob koncu zasedel 64. mesto, kar je tri bolje od začetne pozicije, bil pa je eden izmed šestih brez ratinških točk. Pri šahistkah je bila najboljša domačinka Viktoria Csiszar s 4 točkami (absolutno 24.), od slovenskih predstavnic pa je Doroteja Drevenšek osvojila 3. mesto med šahistkami s 3,5 točke (absolutno 32.). Končni vrstni red: 1. (1.) FM Levente Papp 6,5 točk, 2. (2.) CM Levente Miszlet 6, 3. (3.) Laszlo Nagybiro (vsi Madžarska) 5,5 … 26. (58.) Tom Crnjakovič, 27. (44.) Tilen Kovačec … 29. (30.) Roman Rozman (vsi Slovenija, Ptuj, vsi s po 3,5 točke … Silva Razlag Sluga in Prstec odlična v Avstraliji V Avstraliji trenutno poteka Pan Pacific Masters, kjer v različnih disciplinah nastopa več kot 15.000 športnikov veteranov. Med njimi sta v atletiki minuli konec tedna tekmovala tudi Marko Sluga in Miki Prstec. Člana Atletskega kluba Ptuj sta se za sklepni nastop sezone dobro pripravila in sta v treh dneh na Gold Coastu v Serfer Paradise v atletskem delu tekmovanja osvojila številne medalje in rekorde. V kategoriji M85 je Marko Sluga dobil pet zlatih medalj in je dosegel tudi pet rekordov tekmovanja. Zmage in rekorde je zabeležil v metu kopja, kladiva, gire, skoku in metalskem peteroboju. V slednjem se je izkazal z rezultatom, saj je popravil dosedanji rekord za 500 točk. Sluga je ob petih zlatih medaljah dobil še srebrni medalji v suvanju krogle in metu diska. Zelo uspešen je bil tudi Miki Prstec, ki je tekmoval v kategoriji M65. Z rekordi tekmovanja je zmagal v suvanju krogle, metu diska in metalnem peteroboju. Osvojil je še srebrno medaljo v metu kopja ter Foto: osebni arhiv Uspešna atleta veterana Marko Sluga in Miki Prstec bronasti medalji v metu kladiva in gire. S temi odličnimi rezultati na Panpacifiškem tekmovanju se zaključuje najuspešnejša sezona v zgodovini ptujske veteranske atletike. Skozi leto smo poročali o številnih osvojenih medaljah atletov veteranov na svetovnih in evropskih prvenstvih, prav tako pa tudi na drugih velikih mednarodnih tekmovanjih. David Breznik Kegljanje z KK Drava Ptuj Dve zmagi kegljačev Drave Članska ekipa Drave je Hrastniku v 5. krogu presenetila domačine, ekipo Hrastnik 2, in jih z odlično ekipno predstavo premagala za 33 kegljev. Posebej je blestel Janez Krajnc, ki je prispeval glavni delež k zmagi, saj je premagal magično mejo 600 podrtih kegljev, ki jo je doslej med Ptujčani zmogel le Robi Golob. V prvem setu je začel s samo 130 keglji, potem pa v drugem in tretjem setu „eksplodiral“ s po 165 in 163, končal pa s 147 keglji. Ob njem sta ekipni točki za Dravo dobila še Robi Golob in Bojan Krušič. Aktivni tudi ekipa Drava ženske in Drava 2 3. SKL – VZHOD (m) 5. krog: Hrastnik 2 – Drava 3:5 (3302:3335) DRAVA: Janez Čuš 528, Bojan Krušič 571, Mitja Kramberger 540, Boris Premzl 532, Janez Krajnc 605. 6. krog: Drava – De Vesta 8:0 (3159:3021) DRAVA: Mitja Kramberger 532, Robi Golob 551, Uroš Krušič 518, Boris Premzl 532, Bojan Krušič 535, Janez Krajnc 491. 1. DORMEO ZAGORJE 2. KRILATO KOLO MB 3. RUDAR 2 4. HRASTNIK 2 5. DRAVA PTUJ 6. PREPOLJE 7. DE VESTA BSB MB 8. MIKLAVŽ 9. SLOVENJ GRADEC 2 10. LENDAVA 6 6 6 6 6 6 6 5 6 5 5 4 4 3 3 3 2 1 1 1 1 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 11 0 10 2 8 3 6 3 6 3 6 3 5 4 2 5 2 4 2 Janez Krajnc je v 5. krogu podrl kar 605 kegljev. Po tej zmagi so ptujski kegljači dobro igro prikazali tudi v 6. krogu, ko so se na Ptuju pomerili z ekipo De Vesta iz Maribora. Po začetni nervozi so zelo dobro nadaljevali, dobili vseh šest dvobojev, si priigrali 138 kegljev prednosti in zmagali z maksimalnim rezultatom 8:0. Njihov skupni rezultat je bil tokrat bistveno boljši kot na prvih dveh domačih tekmah, ko niso presegli niti 3000 kegljev. Najboljši je bil Robi Golob (551), ki se po začetnih težavah vrača v pravo formo. Z dvema zaporednima zmagama so se člani KK Drava Ptuj povzpeli na 5. mesto na lestvici 3. lige. Tekmovanje v 2. ligi OTS Maribor, v kateri nastopa 12 ekip, med njimi tudi ekipi Drava 2 in Drava ženske, je v polnem teku. Za zdaj bolje kaže ženski ekipi, ki je v štirih tekmah trikrat zmagala (Impol 3 5:1, Krilato kolo 5:1, Impol 3 6:0) in enkrat igrala neodločeno, na domačem derbiju proti Dravi 2 v 4. krogu. Moška ekipa je v tem sicer dobila tri dvoboje, ženska samo enega, ampak je Melita Krušič s 521 podrtimi keglji priigrala 26 kegljev prednosti v skupnem rezultatu in ekipi sta si razdelili točki. Za Drava ženske, ki jo vodi Nada Fridl, nastopajo še Ivanka Plajnšek, Lidija Hrenko, Melita Krušič, Marina Kramberger, Marjana Šauperl in Milena Štampar Golob, ki pa iz zdravstvenih razlogov to jesen ne igra. Veseli pa vrnitev Marine Kramberger, ki zadnji dve leti ni igrala. Druga ekipa Drave je zraven neodločenega rezultata še enkrat zmagala (KD Slovenska Bistrica 2 5:1), izgubila pa s Krilatim kolesom 2 (2:4) in z Rušami 2 (0:6). Za Dravo 2 igrajo Pavle Ilić, Stane Kralj, Elvis Slaček in Janez Podgoršek kot vodja. Lahko pa zanjo igrajo tudi Marko Godec, Uroš Krušič in Bojan Krušič ter Janez Čuš, sicer člani 1. ekipe. David Breznik COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 Šport, šport mladih 16 Humanitarna akcija Pod okriljem Radia Ptuj se je v tem tednu začela dobrodelna dražba dresa novopečenega nogometaša Maribora in ljubljenca navijačev vijoličastih Josipa Iličića. Dražba bo na Facebooku Radia Ptuj potekala do četrtka, 17. 11., do 12. ure. Izklicna cena je 100 evrov, dražiti pa je možno s povečevanjem ponudbe za 10 evrov. Vabljena tudi podjetja. Akcijo je v sodelovanju z Radiem Ptuj sprožil Sašo Dobnik – gasilec Sašo, ki je izkoristil povezave z NK Maribor in k sodelovanju privabil Josipa Iličića, ki se je akciji nemudoma pridružil in podaril dres. Izkupiček bo šel za zdravljenje 14-mesečne Mie Plejnšek iz Svetega petek z 11. novembra 2022 Tenis z Tamara Zidanšek Iličićev podpisan dres na dobrodelno dražbo za malo Mio Tomaža, ki se je rodila s hudo telesno deformacijo. O njej smo pred nekaj številkami obširno pisali tudi v Štajerskem tedniku. Zanjo istočasno poteka akcija Rdečega križa Slovenije, OZ Ormož (Ptujska cesta 8f, 2270 Ormož), ki je odprla transakcijski račun: TRR SI56 0410 3000 0271 732, sklic SI00 70050, namen: Za Mio. stran 16 V Čilu dlje v dvojicah Tamara Zidanšek (87. na WTA) v tem tednu igra v Čilu, v mestu Colina (70.000 prebivalcev), v bližini glavnega mesta Santiago (več kot 5 milijonov prebivalcev). Turnir ima oznako WTA125 in ima 125.000 dolarjev nagradnega sklada. Igralna površina je pesek. Med posameznicami je Tami v 1. krogu ugnala Harmony Tan (147.) z rezultatom 6:2, 3:6, 6:3. Z vrstnico iz Francije je morala odigrati tri sete, dvoboj pa je trajal več kot dve uri. To je bil že njun tretji medsebojni dvoboj, vse je dobila naša igralka. V 2. krogu je igrala proti Ukrajinki Katarini Baindl (138.), ki je bila najvišje na WTA-lestvici leta 2018, na 62. mestu. 28-letnica je v zadnjem obdobju v dobri formi, kar je potrdila tudi proti Tamari in jo ugnala po skoraj dveh urah in pol igre - 4:6, 6:4, 1:6. Obe sta si priigrali podobno število break priložnosti (16:17), Ukrajinka je izkoristila dve več (6:8). Bolje kaže Zidanškovi v konkurenci dvojic, kjer igra skupaj z Egipčanko Mayar Sherif (63.). Uvrščeni sta že v polfinale, tekmi pa še čakata. JM Šolski šport z Rokomet, učenci, učenke Pri dekletih najboljša OŠ Ljudski vrt, pri fantih OŠ Gorišnica Ob koncu oktobra je v športni dvorani v Markovcih potekalo medobčinsko prvenstvo v rokometu za dekleta in fante. Pri dekletih, kjer so nastopile tri ekipe, so bile najboljše učenke OŠ Ljudski vrt, pri fantih, kjer sta nastopili le dve ekipi, pa učenci OŠ Gorišnica. Na področno tekmovanje sta se uvrstili po dve najboljši ekipi. Rezultati, dekleta: Markovci – Ljudski vrt 0:11, Ljudski vrt – Gorišnica 12:6, Gorišnica – Markovci 8:2. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Gorišnica, 3. OŠ Markovci. Rezultat, fantje: Gorišnica – Ljudski vrt 19:7. Vrstni red: 1. OŠ Gorišnica, 2. OŠ Ljudski vrt. Tadej Gerečnik, Josip Iličić in Sašo Dobnik Šolski šport z Košarka, učenci UR Foto: ČG Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v rokometu pri fantih: OŠ Gorišnica Ekipa OŠ Ljudski vrt izjemno prepričljiva Foto: ČG Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v rokometu pri dekletih – OŠ Ljudski vrt Ekipa OŠ Ljudski vrt je osvojila naslov medobčinskih prvakov v košarki za učence letnika 2008 in mlajše. V drugi polovici oktobra je potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za učence letnika 2008 in mlajše. Šest ekip je bilo razdeljenih v dve predtekmovalni skupini, po dve iz vsake sta se uvrstili na zaključni turnir. Ta je potekal na OŠ Ljudski vrt, kjer je domača ekipa tudi osvojila naslov. V finalu je ugnala vrstnike iz OŠ Majšperk. Obe finalistki sta se uvrstili na območno tekmovanje. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (dvorana OŠ Majšperk): Majšperk – Ljudski vrt 18:42, Ljudski vrt – Breg 57:5, Breg – Majšperk 9:42; skupina B (dvorana OŠ Olge Meglič): Olge Meglič – Mladika 38:26, Mladika – Kidričevo 32:22, Kidričevo – Olge Meglič 31:28. Finale: Ljudski vrt – Mladika 53:9, Olge Meglič – Majšperk 23:34; tekma za 3. mesto: Mladika – Olge Meglič 25:16; tekma za 1. mesto: Ljudski vrt – Majšperk 46:22. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Majšperk 3. OŠ Mladika 4. OŠ Olge Meglič 5. OŠ Kidričevo 6. OŠ Breg Športni napovednik Nogomet z 1. SNL RAZPORED 17. KROGA, V SOBOTO OB 13.00: Bravo – Kalcer Radomlje; OB 17.30: Domžale – Olimpija; V NEDELJO OB 13.00: CB24 Tabor Sežana – Maribor; OB 15.00: Celje – Koper; OB 17.30: Mura – Gorica. 2. SNL RAZPORED 16. KROGA, V SOBOTO OB 13.30: Kety Emmi&Impol Bistrica – Jadran Dekani, Rogaška – Ilirija 1911, Brinje Grosuplje – Krka, Fužinar Vzajemci – Roltek Dob; V NEDELJO OB 13.30: Aluminij – Krško, Triglav Kranj – Vitanest Bilje, Nafta 1903 – Primorje, Rudar Velenje – Beltinci Klima Tratnjek. 3. SNL – vzhod RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO OB 13.30: Bosch Bračič Videm – Rače, Podvinci – Brežice 1919 Terme Čatež, Posavje Krško – Drava Ptuj, Šampion – Koroška Dravograd, Šmartno 1928 – Dravinja; OB 18.00: Premium Dobrovce – Zavrč; V NEDELJO OB 13.30: Cirkulane – Avto Rajh Ljutomer. Futsal z Pokal Terme Olimia RAZPORED TEKEM OSMINE FINALA, v petek ob 20.00: Extrem – Meteorplast Šic bar; OB 21.00: Proteus Postojna – Bronx Škofije; V SOBOTO OB 18.00: Miklavž TBS TEAM24 – Dobrepolje; OB 19.00: Ribnica – Mlinše, KIX Ajdovščina – Sevnica. Rokomet z Liga NLB Drugi mesto in s tem uvrstitev na območno tekmovanje si je priborila ekipa OŠ Majšperk. RAZPORED 8. KROGA, V PETEK OB 18.00: Jeruzalem Ormož – LL Grosist Slovan; V SOBOTO OB 17.00: Maribor Branik – SVIŠ Ivančna Gorica; OB 18.00: Krka – Dobova, Celje PL – Urbanscape Loka; OB 19.00: Slovenj Gradec – Trimo Trebnje, Krško – Riko Ribnica; V NEDELJO OB 17.00: Gorenje Velenje – Koper. 1. B DRL (m) 8. KROG: Moškanjci-Gorišnica – Mokerc Kig (v petek ob 19.30), Velika Nedelja – Škofljica (v soboto ob 17.30). 2. DRL (m) 7. KROG: Drava Ptuj – Ajdovščina (v soboto ob 19.00). Odbojka z 3. DOL – vzhod (ž) 4. KROG: GSV Ptuj – Murania Lendava (v soboto ob 17.30 v dvorani Gimnazije Ptuj). Namizni tenis z 2. SNTL (m) 3. KROG: Ptuj – Ilirija (ob 10.00), Ptuj – Logatec. Odprtje igrišča z umetno travo v Kidričevem V soboto, 12. 11., bo v Športnem parku Aluminij potekalo odprtje prenovljenega igrišča z umetno travo. Program: - ob 9.00: tekma selekcij U17 Aluminij – Maribor, - ob 9.30: tekme selekcij nižjih kategorij in ŽNK, - ob 10.45: uradno odprtje z nagovorom župana občine Kidričevo Antona Leskovarja in predsednika NK Aluminij Marka Drobniča, - ob 11.00: tekma U19 Aluminij – Maribor, - ob 11.30: tekma selekcij nižjih kategorij in ŽNK. Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek z 11. novembra 2022 petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK stran 17 Za kratek čas 17 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Foto: Profimedia Vaše razpoloženje bo odvisno od vašega mišljenja. Spoznali boste, da vam svet skrivnih energij in mistični misteriji lahko vlivajo neko notranjo moč in energijo. Partnerjeva roka bo kot obliž, ki vam vliva upanje. Trenutki sreče se odvijajo in končajo tudi v poklicnem življenju. BIK (21. 4. – 20. 5.) Čas bo namenjen temu, da vzamete škarje in platno v svoje roke. Dinamično se boste lotili zadev, ki so deloma ali v celoti vezana na svet komunikacije. Strmite po tem, da greste naprej in da uvidite lepote življenja. Ugodno sodelovanje in harmonija v ljubezni bosta božala vašo dušo. Hylobates moloch Telo je dolgo od 45 do 64 cm. Tehta približno 5,5 kg. Svetle obrvi, lica in brada se le nejasno ločijo od srebrnkaste barve preostalega telesa. Ima temno sivkasto modro teme. Hrani se s plodovi, listi, nektarjem in črvi. Družinska skupina (samec, samica in potomci) brani svoje ozemlje z oglašanjem. Imenujemo ga tudi javanski gibon. Razširjenost: Nahaja se na indonezijskem otoku Java (jugovzhodni del Azije). Živi v pragozdovih do 2450 m nadmorske višine. AVGMENT - predpona oblike preteklega časa v nekaterih starih jezikih, INTERDIKT - prepoved opravljanja bogoslužja, ZAKIS - tanka prevleka, ki se nabere na površini alkoholnih tekočin pri ocetnem vrenju, ocetna matica DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Zavihali si boste rokave, naloge in delavne obveznosti opravljate hitro in učinkovito. Trenutki sreče so nekaj, kar lahko prenesete na vsa področja življenja. Ukvarjali se boste s tistim, s čimer ste odlašali. Pomembno pa je, da ste lahko tudi ustvarjalni in kreativni, iz majhnega raste veliko. RAK (21. 6. – 22. 7.) Starše z Pravljično okrašeno vaško središče Drsališče bo letos na novi lokaciji V središču občine Starše bodo letos prvič že decembra postavili drsališče. To so sicer nameravali storiti že lani, vendar jim je epidemija prekrižala načrte. Svoje drsališče imajo, ostalo opremo bodo letos najeli (agregat, šotor, dodatna steza za drsanje ...). To jih bo stalo okoli 20.000 evrov. Kot je znano, so v občini Starše že imeli postavljeno drsališče, in sicer v naselju Prepolje. Pri tem so več let sodelovali skupaj z občino Kidričevo, ki si je očitno izborila nekoliko privlačnejši termin obratovanja drsališča. Kidričani so imeli možnost drsanja že med prazniki, Staršani pa šele po novem letu. Župan Stanislav Greifoner, ki je prevzel vodenje občine pred dvema letoma, je prišel na idejo, da bi drsališče prestavili na novo lokacijo, za pravljično vzdušje pa bi poskrbeli že decembra. Pri tem so ga podprli občinski svetniki, zaposleni na občinski upravi in številni krajani. Letos bo drsališče v središču Starš obratovalo med 2. decembrom in 15. februarjem. Odprto bo od ponedeljka do četrtka med 16. in 21., v petek med 16. in 22., med vikendom pa med 14. in 22. uro. V tem času bo poskrbljeno za praznično okrasitev, glasbo in izposojo drsalk. V gostinski ponudbi bodo med drugim kava, čaj in kuhano vino, za otroke pa Globoko v sebi se boste zavedali notranje moči in dinamike, ki vam bo dala krila. Intuicija bo nekaj, kar lahko uporabite sebi v prid. Čas, ki je pred vami, bo zelo osvežujoč, kajti razrešili boste nek notranji dom. Dom bo oaza varnosti in kraj, kjer si naberete energijo. LEV (23. 7. – 22. 8.) Svoj mozaik usode boste želeli sestaviti nekoliko bolj hitro, ampak vse ob svojem času. Čas novembrskih dni je namenjen tudi razmisleku in meditaciji. Vsekakor se bodo zadeve na koncu koncev odvile tako, da imate od tega tudi vi korist. Ne spreglejte pa smerokazov na križišču življenja. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: ČG Vaško središče občine Starše bo letos prvič praznično okrašeno. brezplačen čaj. K sodelovanju pri organizaciji so že pozvali vsa občinska društva, ki imajo registrirano strežbo pijače in hrane, prijave zbirajo do 18. novembra. V primeru, da bo društev več, jih bodo z žrebom razporedili po posameznih terminih. Nova lokacija je po besedah župana Greifonerja veliko primernejša za postavitev drsališča, saj so v neposredni bližini sanitarije, zelo prav pa bodo prišle tudi lesene stojnice: »Naša želja je, da v sodelovanju z društvi poskrbimo za pravljično okrašeno vaško sre- dišče, ki bo v naše kraje pritegnilo tako naše občane in občanke kot tudi obiskovalce od drugod. Seveda ne bo manjkala bogata ponudba hrane in pijače, razmišljamo pa tudi o božičnih stojnicah naših lokalnih ponudnikov.« Estera Korošec Postali boste zelo prožni in uživali v malenkostih. Preudarnost se bo občutila v finančnih zadevah in mnogo bo nekih zadev, od katerih imate lahko koristi. Seveda pa bo počasi čas, da sledite svojim sanjam. Na delovnem mestu vas čaka finančni uspeh, okrepilo se bo neko prijateljstvo. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Okrepila se bo želja po tistih izzivih in adrenalinskih dejavnosti. Tako v sebi dobite moč in črpate zadeve na načine, ki so vam podarjeni. Vsekakor spoznate, da si morate vzeti nekaj časa zase in za dejavnosti, ki so vam blizu. Biseri sreče so vendarle večni, odkrivate pa jih sami. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Odločili se boste in razrešili nekaj, kar vas bremeni že mnogo časa. Seveda so v življenju preizkušnje, da duhovno rastete in se razvijate. Zanimivo je, da razvijate čisto svojo filozofijo in se unikatno lotite reševanja obveznosti. Zaradi izvirnosti boste blesteli – skorajda na vsakem koraku. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Harmonija dni bo nekaj, kar bo vlivalo upanje v pravilnost vaših odločitev. Seveda nekaj zdrave previdnosti in presoje ne bo odveč. V življenju se dobro povrne z dobrim, to se je že mnogokrat izkazalo za učinkovito. Vzeli si boste mnogo časa tudi za prijatelje. Ljubezen: svoboda do groba. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Odgovornost bo na prvem mestu, tako se po majhnih korakih približujete ciljem in sledite lastnim zamislim. Trenutki sreče so tako edinstveni in tudi sami lahko uživate, kajti življenje bo v prihodnjem tednu presenečalo iz dneva v dan. V ljubezni pa bo partner tisti, ki bo postavljal pravila. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Srce bo tisto vodilo, ki ga bo smotrno uporabljati doma, razum pa na delovnem mestu. Še vedno bo tako, da se od ljudi veliko učite. Zdelo se bo, da se bo Pandorina skrinjica na široko odprla in da boste iskali tiste reči, ki jih ni v njej. Zavedati se velja, da iz majhnega raste veliko. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Sprostila vas bo tišina, nežna glasba in tako postanete nekoliko bolj poetični in zamišljeni. Zasanjano in romantično obdobje vas čaka v ljubezni in vseeno uživate v sadovih le-teh, čeprav je pomlad še daleč. Učna naloga tedna pa bo, da se varujete slabih navad in razvad. Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 11. novembra 2022 Ptuj z Slovenija na londonski turistični borzi, a brez Ptuja Sp. Podravje z Že v začetku šolskega leta v vrtcih in šolah uši (Pre)visoki stroški prijavnine Nadloga, ki se je težko znebimo Na World travel market (WTM) London, ki se je pravkar iztekel, je sodelovala tudi slovenska delegacija v sestavi 24 slovenskih združenj, destinacij, podjetij in znamenitosti. V nekaterih vrtcih in šolah po državi opažajo vsakoletno nadlogo, ki se hitro širi, to so naglavne uši. Z večjim izbruhom so se že v začetku šolskega leta med drugim srečali tudi v ormoškem vrtcu. Naglavne uši sicer ne prenašajo bolezni, vendar pa s svojimi izločki povzročajo neprijetno srbenje in so zelo nalezljive. Večji izbruh nadležnih uši so septembra zaznali tudi v ormoškem vrtcu ter v dveh skupinah v Vrtcu Velika Nedelja. Takrat so staršem pogosteje dajali posteljnino domov za pranje ter jih seznanili z navodili NIJZ, saj imajo prav starši ključno vlogo pri preprečevanju in odpravljanju ušivosti. »Ta čas imamo zatišje,« je dejala ravnateljica Simona Meško ter še dodala, da morajo starši v primeru odkritja uši to sporočiti vrtcu. Nato je nujno sistematično zatiranje pri vseh otrocih istočasno, saj se le tako lahko uši najhitreje znebijo. Po besedah ravnateljice Mateje Lobenwein v enotah ptujskega vrtca v tem času ne opažajo posebnosti. »Uši so vsako leto v tem času prisotne, v večjem obsegu pa te nadloge za zdaj ni. Vedno pa se najdejo posamezni primeri,« je dejala in nadaljevala, da v primeru Foto: SD Ena najpomembnejših turističnih borz na svetu je potekala med 7. in 9. novembrom, v organizaciji Slovenske turistične organizacije (STO) pa je barve vzhodne Slovenije tam zastopal le mariborski zavod za turizem. Poleg njega so se v Londonu namreč predstavili Julijske Alpe, Slovenia Outdoor, blejski grad, ljubljanski grad, Postojnska jama, Agencija Van Gogh, Fabula Tours, Happy Tours, Kompas, KNM Travel, M Tours, Nomago, Palma Travel, Promet T&T, Alpinia Bohinj, Bohinj ECO Hotel & Sunrose 7, Hit Alpinea, Istrabenz Turizem, Sava Turizem, JGZ Brdo, Turizem Bled, Turizem Ljubljana, Zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina. Zanimalo nas je, kdo odloča o sodelujočih na borzi, ali je to v domeni STO ali pa je udeležba odvisna od prijav združenj oziroma destinacij, skratka po kakšnem ključu se izbere delegacijo, ki potuje na takšne dogodke. Po odgovore smo se obrnili na Zavod za turizem Ptuj. »Tako na londonsko turistično borzo kot podobne druge turistične dogodke, denimo TTG Rimini v Italiji ali ITB Berlin v Nemčiji, se lahko prijavijo vsi zainteresirani turistični ponudniki. V Zavodu za turizem Ptuj se žal doslej še nismo odzvali, in sicer predvsem zaradi visokih stroškov prijavnine. Prav tako ne gre za ključni trg Ptuja, zato sredstva za promocijo usmerjamo v bližnje trge,« pojasnjuje Vilma Angel iz zavoda. »Če se bodo sredstva iz tega naslova povečala, pa se bomo seveda tudi mi samostojno udeležili podobnih dogodkov v tujini.« SD 3URPRFLMVNRVSRURþLOR =DWRSORMHVHQŋRELĄËLWH Qcenter Ptuj V PittaRossu Ptuj so vedno usklajeni z novimi trendi, raz‹•—Œ‡Œ‘ ƒ–‡”‹ƒŽ‡ ‹ ˜‡« ’‘œ‘”‘•–‹ ’‘•˜‡«ƒŒ‘ —†‘„Œ—Ǥ ‡” ˜‡†‘ǡ †ƒ Œ‡ ‘« ’‘—†‹–‹ ‘†Ž‹«‡ ‹œ†‡Ž‡ „”‡œ œ˜‹æ‡˜ƒŒƒ ‡ ‹ †‘„”‘ ’‘œƒŒ‘ •˜‘Œ‡ •–”ƒ‡ǡ •‡œƒŒ‘‘†œ˜ƒ–‹ƒŒ‹Š‘˜‡’‘–”‡„‡Ǥ ‘—ŒƒŒ‘ ƒŒ„‘ŽŒ ƒ–—ƒŽ‡ ‘†‡Ž‡ ’‘ ‹œŒ‡‘ ‘—”‡«‹Š ‡ƒŠǡ •ƒŒ ‡‹Œ‘ ˜•ƒ‘ ‘•‡„‘ǡ‹˜•–‘’‹˜–”‰‘˜‹‘ǡ‘––—†‹ ˜•ƒ «‡˜‡ŽŒǡ ‹ ˜•–‘’‹ ˜ Œ‹Š‘˜‘ ‘Ž‡ ‹Œ‘Ǥ ƒ ˜ƒ• •‘ ’”‹’”ƒ˜‹Ž‹   ~  ‹ ‡‡ ‡ƒ–‡”‹Š ƒ”–‹Ž‘˜ œ‹āƒŽ‹ ƒ”†‘ȂͻͶάǤ ~‡•‡ǣ ƒŒ „‘†‘ •—’‡”‰‡ǡ •ƒŽ‘ƒ”Œ‹ǡ ‘ƒ•‹‹ ƒŽ‹ ‰Ž‡āŒƒ”Œ‹ǡ ‹––ƒ‘••‘ †‘„”‘ ˜‡ǡ †ƒ „‹ œƒ ’ƒ”‘ «‡˜ŽŒ‡˜ ˜•ƒƒ ā‡•ƒ ’‘‘”‡Žƒ ‹ œƒ–‘ ’‘—Œƒ •ƒ‘ ƒŒ„‘ŽŒæ‡ ‘†‡Ž‡Ǥ ”‡ƤŒ‡‹ ‹ ‡Ž‡‰ƒ–‹«‡˜ŽŒ‹‹œ—•ŒƒƒŽ‹•‡‹æƒ •‘ ‘– ƒŽƒæ«ǡ †ƒ ’”‡•‡‡–‹–‡ œ˜‹†‡œ‘Ǥƒ†”œ‡Œæ‹ǡƒ˜‡†‘ „”‡œŠ‹„‡•–‹Ž•‡ŽƒŠ‘œƒ‡•‡–‡ ƒ’ƒ”•—’‡”‰ƒŽ‹«‡˜ŽŒ‡˜ǡ‹ƒŒ„‘ŽŒ‡ ‹œ”ƒāƒŒ‘ ˜ƒæ‘ ‘•‡„‘•–ǡ ā‡•‹ ‰Ž‡āŒƒ”Œ‹ œ ˜‡œƒŽƒ‹ ’ƒ „‘†‘’‘’‡•–”‹Ž‹˜ƒæ˜‹†‡œ–ƒ‘˜ ’‹•ƒ”‹‘––—†‹˜‡•–—Ǥ ‘捋ǣ ‹––ƒ‘••‘ ’‘—Œƒ ƒŒ„‘ŽŒæ‡ ‘†‡Ž‡ «‡˜ŽŒ‡˜ǡ •ƒŒ •‡ ‘捋 •Ž‘‰ ‹œ”ƒāƒ –—†‹ •‘œ‹ ‘„—–‡˜Ǥ”‹Œ‹ŠƒŒ†‡–‡«‡˜ŽŒ‡ƒ ˜‡œƒŽ‡ƒŽ‹„”‡œǡ”ƒœŽ‹«‹Š„ƒ”˜‹ ‘„Ž‹ǡ œƒ Ž‡ā‡”‡ ‹ ‹•”‹˜ ˜‹†‡œǤ †Ž‘«‡‹†”œ‡«ƒƒŒ‘—•Œ‡‹ ‰Ž‡āŒƒ”Œ‹‹„—Ž‡”Œ‹ǡ˜‹•‘‡ƒŽ‹‹œ‡•—’‡”‰‡’ƒ’‘•”„‹Œ‘œƒ’”‹†‹Š ‹œ˜‹”‘•–‹ ‹ ‡•–”ƒ˜ƒ‰ƒ ‡ǡ ‡ †ƒ „‹ ’”‹ –‡ ā”–˜‘˜ƒŽ‹ —†‘„Œ‡Ǥ †‡ƒŽƒ ‘„—–‡˜ œƒ ˜•ƒ –‹’ ‘捇‰ƒǡ ‹ ˜ƒ ˜‡†‘ œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒ ’”ƒ˜‘—†‘„Œ‡Ǥ –”‘ ‹ǣ†‘’”ƒ˜‹ǡ†ƒ•‘•ƒ‘‘†”ƒ•Ž‹ŽƒŠ‘–”‡†‹ǫ”‹‹––ƒ‘••— „‘•–‡ ƒæŽ‹ «‡˜ŽŒ‡ œ ˜‡œƒŽƒ‹ǡ „ƒŽ‡”‹‡‹捑”Œ‡œƒ˜•ƒ‘•–ƒ”‘•–‘ •—’‹‘ǡ ƒŒ˜‡«Œ‘ ’‘œ‘”- ‘•– ’ƒ •‘ ƒ‡‹Ž‹ –ƒ‹ƒǡ ƒ–‡”‹ƒŽ‘ ‹ ‘„Ž‹‹ ‘„—–˜‡ œƒ ƒŒŽƒŒæ‡ ƒ†‘„—†‡ā‡Ǥ ‘‰‘«‹–‡ —•–”‡œ‘ œƒæ«‹–‘ ’”‡† ”ƒœ‘–ƒ‘‘–”‘‘˜’”˜‹ŠŽ‡–‹Šā‹˜ŽŒ‡Œƒ‘––—†‹ƒŒ•–‹‘Ǥ –”‘捋«‡˜ŽŒ‹•‘ŽƒŠ‘‡Ž‡‰ƒ–‹ ‹撑”–‹Š”ƒ–‹Ǥ—’‡”‰‡†ƒŒ‡Œ‘ —”„ƒ ‰Žƒ—”‘œ‡ ’”‹†‹Š ˜•ƒ‹ ‘„Ž‡‹ǡ捑”Œ‹˜‘„‹ƒ ‹Œ‹•’‹•ƒ‹’—Ž‘˜‡”Œ‡‹ƒ˜„‘Œƒ‹ ’ƒ ‘–”‘— œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒŒ‘ ’”‹•”«‡ ˜‹†‡œǤ ‡•‡•‘ ‘„ƒ”˜ƒƒ ’ƒ Œ‡ –—†‹ ’‘—†„ƒ ˜ ObijuǤ ƒŒ ˜ƒ ˜ „ƒ”˜‹–‡ Œ‡•‡•‡ «ƒ•— ‡ „‘ –‘’Ž‘•ƒ‘’”‹•” —ǡƒ’ƒ–—†‹ ˜‘‰‡Ǥ„‹Œ—†‘„‹–‡˜•‡œƒ–‘’‡Ž†‘Ȃ‡Ž‡–”‹«‡‰”‡Ž‹‡‹ ‘‰”‡˜ƒŽ‘ –‡Š‹‘ǡ ’ƒ –—†‹ ’”‡œ”ƒ«‡˜ƒŽ‡ •‹•–‡‡ǡ Ž‹ƒ–•‡ ƒ’”ƒ˜‡ǡ˜Žƒā‹Ž‹‡‹”ƒœ˜Žƒā‹Ž‹‡œ”ƒƒ–‡”«‹•–‹Ž ‡œ”ƒƒǤ •‡‘†‘‰ƒŒƒŒ—˜ ‡–”—’ƒ‹œ˜‡•–‡ –—†‹ ƒ †”—āƒ„‹Š ‘”‡āŒ‹ŠǤ ƒ ‡„‘‘ ‹ •–”ƒ‰”ƒ  ‡–”ƒ –—Œ ˜ƒ• ‘„˜‡æ«ƒ–ƒ ‘ ˜•‡Š ƒ–—ƒŽ‹Š †‘‰‘†‹Š ‹ ƒŒ—‰‘†‡Œæ‹ ’‘—†„‹ œ Œ‹Š‘˜‹Š ƒ—’‘˜ƒŽ‹Š —Ž‹ ǡ •‡˜‡†ƒ ’ƒ ˜•‡„‹‡ ‹•‘ •ƒ‘ ’”‘†ƒŒ‘ ƒ”ƒ˜ƒ‡ǡ ƒ’ƒ •‘ –—†‹ ”‡ƒ–‹˜‡ ‹ œƒ„ƒ˜‡Ǥ ‘‰Ž‡Œ–‡ ’ƒ æ‡ ƒ ‹ ‘ǡ •ƒŒ ‹ƒ  ‡–‡” –—†‹ –ƒ •˜‘Œ ’”‘ƤŽ Ȃ ƒ‡Œ‡ Œ‡ ƒŒŽƒŒæ‹ ’—„Ž‹‹ǡ ‹ „‘ œƒ‰‘–‘˜‘ ƒ˜†—懐ƒ ƒ† ‹•”‹˜‹‹ ‹ œƒ„ƒ˜‹‹ ’‘•‡–‹ ‹œ  ‡–”ƒ –—ŒǤ Foto: Pexels.com Visoki stroški prijavnine in usmerjenost v bližnje trge sta razloga, da se Ptuj ne predstavlja na eni največjih turističnih borz na svetu – WTM London. ušivosti starše pozovejo, da otroke razušijo. Vzgojiteljice sicer v skladu s soglasji lahko pregledajo tudi lasišča otrok, a se te prakse izogibajo, je dodala. Izbira preparatov proti ušem je manjša V lekarnah večjega povpraševanja po preparatih za odstranjevanje uši tako za zdaj ne beležijo, a kot je dejal direktor Lekarne Ormož Marko Hanželič, se situacija lahko hitro spremeni. Opažajo namreč, da ko se uši pojavijo v eni izmed šol na tem območju, po preparatih kmalu začnejo povpraševati tudi starši otrok, ki obiskujejo okoliške šole. »Trenutno večjih težav glede dobavljivosti preparatov za odstranjevanje naglavnih uši ni, je pa res, da se je njihovo število na trgu nekoliko zmanjšalo in je izbira trenutno manjša, kot je bila pred leti. Ravno minuli teden je na trg prispela še ena nova linija preparatov, tako da ne gre pričakovati pomanjkanja,« je še dejal. Monika Horvat Prejeli smo: O nestrpnosti Zelo me žalosti, kar zadnje čase vse pogosteje vidim, slišim, čutim. Čutim, kot da to ni več moja domovina, temveč neki tuji, mračni svet, poln nestrpnosti. Z veseljem se spomnim časov, ko moja domovina ni bila samo Slovenija – časov, ko je Slovenija bila del širše domovine, sestavljene iz šestih republik. Čudoviti so spomini na potepanje s fičkom po Jugoslaviji, ko smo se povsod počutili skoraj kot doma. Ljudje so bili do nas topli, odprti, veseli. Spomnim se, da sem kot osnovnošolka ob ogledu poročil o vojnih grozotah z drugih koncev sveta razmišljala, kako smo lahko srečni, ker se to pri nas ne more zgoditi. Pa se je zgodilo. Širša domovina je razpadla, ni je več. Medtem ko si včasih za lažje sporazumevanje brez problemov uporabil mešanico srbskega in hrvaškega jezika, pa je danes drugače. Ne dolgo nazaj sem na turistično zelo obiskanem območju bivše bratske republike uporabila besedo iz jezika, ki ni bila del sogovornikove materinščine, pa smo takoj lahko začutili nestrpnost, ker sem uporabila besedo iz jezika sosednje narodnosti. Ostala je ožja domovina, za katero pa moram reči, da me je strah za njeno prihodnost – sploh v tem norem svetu, ko vojne pretijo znova in znova. Sejanje nestrpnosti zagotovo ni pot v srečno prihodnost. Imamo skupnega sovražnika – podnebne spremembe, zoper katerega moramo usmeriti vse svoje sposobnosti, zato si nikar ne ustvarjajmo novih sovražnikov, predvsem pa ne sovražnikov v ljudeh. Zakaj nestrpnost do navijačev drugega kluba, če pa vse navdušuje šport? Zakaj nestrpnost do drugače mislečih, če pa raznolikost bogati? Brez raznolikosti ne bi bilo napredka. Nestrpni pa si hočejo podrediti napredek za svoje koristi in potem v tem norem svetu večina bezlja za svojimi čim večjimi trenutnimi koristmi, kar po nepotrebnem izčrpava naš planet in uničuje dobre medsebojne odnose, nestrpnost pa se vedno znova izraža v novih in novih oblikah. Rešitev za izhod iz situacije, v kateri smo se znašli, ni nestrpnost. Iskati je treba pravične rešitve za vse nas. Pravična, trajnostno naravnava družba lahko ima prihodnost, vse drugo je lahko zelo kratkega trajanja. Biti moramo strpni. Nestrpnosti se je treba zoperstaviti. Še misel, ki sem jo slišala, pa se strinjam z njo: EDINA DOPUSTNA NESTRPNOST JE NESTRPNOST DO NESTRPNOSTI (pravzaprav bi taka nestrpnost morala biti zapovedana). Če nestrpnost ignoriramo, če ravnamo, kot da je nismo zaznali, samo pridobiva na moči. To pa ni dobro. Nestrpnost pelje v pogubo. Iz zgodovine bi se res že morali kaj naučiti. Še nekaj misli s Trga nedolžnih: »Ko je sosed začel pretepati svojo ženo, se nisem nikoli vmešaval v njune zadeve. Ko so zasliševali črnskega študenta v Metroju, sem pohitel od tam. Ko so zaničevali Mohameda, sem mislil: »Že imajo vzrok za to.« … Ko so na izložbeno okno narisali kljukasti križ, sem povesil pogled. … Ko so v kavarni zaničljivo govorili o kurbi, sem mislil: »Sama je kriva.«. DANES SO TU IN ME LOVIJO IN NOBENEGA NI, KI BI ME BRANIL – mene, ki sem pravzaprav nedolžen.«. Nedolžni bi še lahko dodal: Pa sem bil samo strpen do nestrpnosti. Danica Hren, Hajdina Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK stran 19 Ljudje in dogodki petek z 11. novembra 2022 19 Ormož z Pred požarom rešili stanovanjski objekt Slabo hidrantno omrežje in premajhna cisterna Obsežen požar na kmetiji Kosi na Dobravi pri Ormožu, ki se je razširil na bližnji gozd in ogrožal stanovanjski objekt, to je bil scenarij velike gasilske vaje, kjer so preizkusili odzivnost in usposobljenost operativnih gasilcev GZ Ormož. Čeprav so slednji vajo opravili uspešno, so pri tem naleteli na dve večji težavi: slabo delujoče hidrantno omrežje, še kako prav pa bi jim prišla večja gasilska cisterna. Foto: arhiv GZ Ormož Gasilci so vajo uspešno opravili. V petkovi popoldanski vaji je požar nastal v garaži strojne lope. »Na kraj nesreče so kot prvi prihiteli gasilci PGD Hardek, Ormož, Ključarovci in Loperšice. Požar se je hitro širil na lopo in delovne stroje, zaradi česar smo aktivirali dodatna prostovoljna gasilska društva iz GZ Ormož. Med tem časom se je požar razširil v naravo, zajel je gozdne površine v neposredni bližini. Potrebna je bila še tretja aktivacija, saj je bilo treba preprečiti nadaljnje širjenje požara ter obvarovati stanovanjske in druge bližnje objekte,« je scenarij pojasnil poveljnik GZ Ormož Tonček Lisjak. V veliki gasilski vaji, ki je potekala v povsem realnih okoliščinah, saj gasilci pred prihodom na mesto intervencije niso vedeli, da gre k sreči »le« za vajo, je skupaj s po- veljstvom zveze sodelovalo 74 gasilcev z 19 gasilskimi vozili. »Gasilci so bili presenečeni, toda to ni bilo prvič. Vsaj enkrat na leto izvedemo vajo v povsem realnih okoliščinah, kjer preverimo operativnost in odzivnost vseh enot. Z realnim časom prihoda sem zelo zadovoljen, tudi z odzivnostjo in samim delom na intervenciji, saj je delo potekalo strokovno in na visokem nivoju. Vsi so bili pravilno zaščiteni, med vajo tudi ni prišlo do nobenih poškodb. Odzvala so se vsa društva, razen enega, še eno pa ni izvozilo,« je sicer še uspešnost vaje pokomentiral Lisjak, ob tem pa izpostavil dve težavi, ki razkrivata nekoliko širšo problematiko in nista nobena novost: »Kot zelo velika težava se kaže slabo delujoče hidrantno omrežje – hidrantov je premalo, poleg tega pa jih je veliko nedelujočih ali v slabem stanju. V tem primeru je bil hidrant od objekta oddaljen 300 metrov, pa še ta ni deloval, kot bi moral, saj je bil premajhen pretok vode. Izkazalo se je, da bi nam še kako prav prišla večja gasilska cisterna. Mi sicer imamo gasilsko cisterno za 5.000 litrov vode, ampak to je premalo. Treba bo razmisliti o nakupu še večje cisterne.« Po besedah Lisjaka so s tem zaključili aktivnosti v oktobru, mesecu požarne varnosti, v katerem so bili sicer gasilci zelo aktivni. Nasploh pa so imeli letos več dela z raznoraznimi intervencijami, zlasti tehničnimi. Čeprav je požarov manj, so ti navadno v večjih razsežnostih. Monika Horvat Sveti Andraž z Travna ruša – poslovna ideja za hitro ozelenitev vrta Zeleni tepihi brez plevela Jani Druzovič je bil mladenič sredi dvajsetih, ko si je kot športni navdušenec sklenil na domačem igrišču urediti nogometno igrišče. A to ni bilo tako enostavno, saj trava ni rasla po njegovih željah. Kot večina idej, ki se rodijo naključno ali pa so del neke življenjske zgodbe, se je tudi on takrat domislil svoje, in to v obliki novega posla – gojenja travne ruše. Ja, to so tiste role trave, ki vam jih pripeljejo domov, položijo okrog hiše in vaša okolica je takorekoč čez noč urejena. Medtem ko smo včasih te zelene tepihe videli samo v ameriških filmih, že dolgo ni več tako, saj je tudi v Sloveniji vse več podjetij, ki se s tem ukvarjajo, v vzhodnem delu države pa res še vedno ne prav veliko. To ni umetna trava »Mnogi travno rušo še zmeraj napačno zamenjujejo z umetno travo. V resnici gre za povsem naravno vzgojeno travo s koreninskim sistemom in zemljo, ki je namenjena hitri ozelenitvi vrta, parkov, nogometnih igrišč, grobov ter ostale okolice različnih objektov. Lahko jo položimo tudi na strmih pobočjih, kjer je sicer setev trave zelo otežena. Poleg tega, da ima močan koreninski sistem in se zato hitro ukorenini, tudi ne vsebuje plevela, ker je trava gosto zaraščena, kar je njena velika prednost. Vsak, ki se trudi za lepo zelenico, dobro ve, kakšna nadloga je plevel in kako se trava hitro izrodi,« razlaga Druzovič, ki se z gojenjem travne ruše ukvarja že deset let, svoje podjetje, v katerem so danes zaposleni trije, pa je poimenoval kar Lepa Trata. Z izjemo treh zimskih mesecev, ki so »mrtva« sezo- na, travna ruša zahteva vsakdanjo pozornost. Na 8,5 hektarja velikem travniku v Pesniški dolini pod Vitomarci jo je treba na dva dni pokositi, ustrezno zalivati, gnojiti, veliko časa vzame tudi rezanje in zvijanje v zvitke. V posameznem zvitku je pol kvadratnega metra travne ruše, po 70 pa jih nato zložijo na paleto, ki tehta približno 700 kilogramov. Sto kvadratov za tisočaka Kot vse dejavnosti na prostem je tudi uspešnost gojenja travne ruše najbolj odvisna od vremena. »Kadar dežuje, naši stroji stojijo, saj takrat ne moremo delati. Letos je bila poleti huda suša, kar je bilo tudi neugodno za rast, zato smo Foto: JD Jani Druzovič goji travno rušo na dobrih osem hektarjev velikem zemljišču v Pesniški dolini. rušo seveda dodatno in izdatno zalivali. K sreči imamo svoje vrtine, naredili smo jih že pred leti, tako da z vodo nimamo težav niti dodatnih stroškov.« Čeprav v javnosti še vedno velja, da je ureditev okolice s polaganjem travne ruše privilegij, ki si ga lahko privoščijo le bogati, Druzovič odgovarja, da ni tako, seveda pa urejena okolica nekaj stane, pa naj bo tlakovana ali travna. »Cena je v prvi vrsti odvisna od količine in samega terena, torej od postopkov, ki so potrebni, da zemljišče pripravite za polaganje tepihov. Če ima- te vse pripravljeno, sami odpeljete zvitke in jih tudi sami položite, boste za kvadratni meter odšteli pet evrov, če pa vse prepustite nam, se ta cena giblje nekje med devet in 15 evri, torej vas bo sto kvadratov 'lepe trate' stalo dobrih tisoč Senka Dreu evrov.« Videm z Aktiv žena Dolena Destrnik z Šolska akcija zbiranja starega papirja Izvrstne jedi iz buč Prodali ga bodo dobrih šest ton Aktiv žena pod okriljem Folklornega društva Rožmarin Dolena deluje že dobrih 25 let. Temeljni namen aktiva, ki ga vodi predsednica Slavica Petrovič, je ohranjanje tradicije starih jedi in s tem povezanih običajev. Nekoč je bilo zbiranje starega papirja skoraj celoletna dejavnost razredov, ki so med seboj tekmovali, kateri bo uspešnejši. Letos so se odločile za nekaj bolj sodobnega in hkrati starega: za pripravo jedi iz buč, ki so bile nekoč namenjene le za krmo živali. Buče so nabrale na svojih vrtovih in njivah. Pred pripravo jedi jim je učiteljica kuharstva Milena Sitar predstavila teorijo o bučah, o kuhi in peki z bučami, zbrane gospodinje pa so izdale svoje skrivnosti peke druga drugi. Iz buč so naredile vrsto okusnih jedi. Dan se je zaključil pozno zvečer, po pokušini izvrstnih jedi iz buč. Članstvo aktiva žena v Doleni se sicer vsako leto nekoliko poveča. Zanimivo je, da je v njihovem akti- vu tudi veliko mladih gospodinj, ki rade delijo svoje znanje in izkušnje z izkušenimi članicami. Pridne in delovne žene prihajajo iz okoliških vasi, predvsem iz Dolene in Ptujske Gore, pa tudi iz sosednjih občin. Prizadevajo si obuditi staro peko iz pozabe in navdušiti mlade zanjo, hkrati pa želijo spodbuditi k sodelovanju vse, ki se v občini ukvarjajo s turizmom. Zdenka Golub Danes je takšnih akcij v šolah veliko manj, a še zmeraj so. Po »starem«, torej po razredih, so ga zbirali tudi učenci Osnovne šole Foto: SIO Foto: Slavica Petrovič V OŠ Destrnik-Trnovska vas so uspešno izpeljali eno od treh akcij zbiranja starega papirja v letošnjem šolskem letu. Destrnik-Trnovska vas in se potegovali za prvo mesto. Izkupiček na matični osnovni šoli v Destrniku je po besedah učiteljice Nataše Zebec tehtal 5.088, na podružnični v Trnovski vasi pa 1.166 kilogramov Največ papirja so zbrali učenci 9. a, sledili pa so učenci 2. a in 9. b, tudi po zaslugi dveh družin, ki sta s svojim prispevkom papirja zelo izstopali, saj sta ga zbrali po 580 in 394 kilogramov. V letošnjem šolskem letu načrtujejo še dve zbiralni akciji, denar od prodanega papirja pa bodo delno namenili plačilu zaključne ekskurzije, delno pa bo šel v Šolski sklad. SD Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 Da bo uporaba zdravil varna in učinkovita V večjem delu sveta imamo ta privilegij, da veliko bolezni, pravzaprav večino bolezni, uspešno zdravimo z zdravili. Bolezni, kot so npr. z bakterijami povzročena vnetja, pozdravimo, mnoge bolezni, kot so npr. povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, astma in mnoge druge, pa z zdravili uspešno nadziramo in obvladujemo. Žal obstajajo tudi bolezni, za katere ni učinkovitih zdravil. Pri teh boleznih pa si pomagamo z različnimi zdravili ali kombinacijami zdravil, ki bolnikom lajšajo tegobe. Predvsem moramo vsi zdravstveni delavci poskrbeti, da bolniki ne trpijo bolečin. V Sloveniji imamo zdravila, ki so dokazano varna in kakovostna. Da bodo tudi učinkovita, jih je treba uporabljati za namene, za katere so bila predpisana in na pravilen način. V slovenskih lekarnah imamo zdravila, ki se izdajajo izključno na zdravniški recept, ter zdravila, ki so na voljo brez recepta. Za vsa zdravila pa velja, da imajo poleg želenih žal tudi neželene učinke (nekateri uporabljajo zastarel termin »stranske učinke). Ko zdravnik postavi diagnozo in se odloči za zdravljenje z zdravili, najprej pretehta koristi in tveganja za vsakega posameznega bolnika. Ko se oseba odloči za samozdravljenje, kar je pri blažjih zdravstvenih težavah seveda možno in zaželeno, mu farmacevt pomaga pretehtati koristi in tveganja pri uporabi zdravil, pa tudi prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov. Zdravila brez recepta imajo seveda manjše tveganje, da bo prišlo do neželenih učinkov, zato se lahko uporabljajo brez zdravniškega nadzora. Govorimo o zdravilih, ki jih uporabljamo pri prehladu, bolečem žrelu, kašlju, alergijah, težavah z želodcem, prebavnih težavah, glivičnih vnetjih, za lajšanje bolečin, za zniževanje vročine, dezinfekcijo ustne votline in sluznic, za dvig odpornosti, blaga vnetja sečil idr. Kljub temu da so ta zdravila na voljo brez recepta, je pri nekaterih skupinah oseb potrebna dodatna previdnost, in sicer pri otrocih, nosečnicah in doječih mamicah, pri starostnikih in pri kroničnih bolnikih. Za mnoge od naštetih zdravstvenih težav so na voljo tudi prehranska dopolnila. Vendar imajo le zdravila dokazan klinični učinek in je njihova varnost preverjena ter se spremlja tudi ves čas, ko je zdravilo na trgu. Zato dajemo farmacevti vedno prednost zdravilom. Kako se lahko v največji meri izognemo potencialnim neželenim učinkom zdravil? Najpomembnejše je, da jih uporabljate v skladu z navodili in samo za bolezen ali stanje, kot vam je bilo zdravilo predpisano. Zdravila je treba ustrezno shranjevati, da do konca roka uporabe zadržijo svojo kakovost (25 stopinj Celzija, v suhem prostoru, nedosegljivo otrokom!). Več kot ima oseba sočasno predpisanih zdravil, večja je verjetnost, da bo prišlo tudi do neželenih učinkov. Zdravljenje z več zdravili sočasno imenujemo polifarmakoterapija (včasih tudi polifarmacija). V Sloveniji kar več kot 200.000 bolnikov uporablja pet ali več zdravil sočasno. Danes pri varni uporabi zdravil, tudi pacientom s polifarmakoterpijo, magistri farmacije lahko veliko pomagamo. V tej rubriki smo že predstavili storitev pregled uporabe zdravil. To je storitev, ki jo za pacienta ali za pacientovega skrbnika opravi magister farmacije s pridobljenim specialnim znanjem. Poleg zdravil, predpisanih na recept, skupaj s pacientom pogledata tudi zdravila brez recepta, ki jih uporablja, ter prehranska dopolnila. V razgovoru farmacevt razreši večino pacientovih težav z zdravili. Največkrat gre za napačen čas in način uporabe, Pri povišanem holesterolu nikar ne izpuščajte obrokov Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. pacient zdravila ne uporablja, ker ni razumel namena uporabe, neustrezna je uporaba glede na hrano in podobno. Če pa pride do težav zaradi škodljivega součinkovanja zdravil ali neustreznega odmerjanja, o tem farmacevt obvesti pacientovega zdravnika. Ob zaključenem pogovoru in vseh razrešenih težavah (tudi tistih, kjer je bilo treba vključiti osebnega zdravnika), farmacevt pacientu izdela osebno kartico zdravil. obeta se, da bo storitev pregled uporabe zdravil pravica iz zdravstvenega zavarovanja v letu 2024, kar res pozdravljamo, saj so dobrobiti dokazali v državah, kjer imajo pacienti do te storitve dostop že več let (npr. Anglija) in raziskovalci na naši Fakulteti za farmacijo. Osebni zdravnik pa lahko pacienta napoti v ambulanto farmacevta svetovalca. Magister farmacije, specialist, pregleda pacientovo terapijo in zdravstveno dokumentacijo, s pacientom opravi razgovor in zdravniku pošlje poročilo s priporočili glede uporabe zdravil in kombinacije zdravil posameznega pacienta. Na Ptuju to storitev izvaja klinična farmacevtka v Zdravstvenem domu. V ambulanto ZDRAVILO učinkovina NASLOV: ODMERJANJE ZJUTRAJ OPOLDNE Danes ima veliko ljudi težave s povišanim holesterolom. Delno je za to kriva genetika, delno pa smo krivi sami, ker se neustrezno prehranjujemo. Ni nujno, da imate pri čezmerni telesni teži tudi povišan holesterol. Obstajata slabi in dobri holesterol. Slabi se imenuje LDL-holesterol in se nabira na stenah arterij. To lahko povzroči pljučno embolijo in možgansko kap. Jedi, ki zmanjšujejo holesterol, so borovnice, polnozrnata žita, avokado, olive, oljčno olje, pomarančni nektar, modre ribe, jogurt z živečimi kulturami, soja, oreščki in kefir. Raziskave so dokazale, da tudi česen zmanjšuje vsebnost holesterola v krvi. Zeleni čaj pa zmanjšuje vsebnost škodljivega holesterola v krvi in povečuje vsebnost koristnega. Poleg tega je zeleni čaj antioksidant in preprečuje nastanek rakavih obolenj. Privoščite si ga vsak dan. Foto: Pexels.com Jejte zdravo Če imate povišan holesterol, morate paziti na prehrano. To pomeni, da mora hrana vsebovati čim manj nasičenih maščobnih kislin, ki so denimo v maslu, slanini, masti, klobasah, mlečnih izdelkih. Seveda ne smete pozabiti, da hrana ne sme biti preveč soljena. Med kuho uporabljajte malo soli ali pa sploh ne. Na krožniku naj bo čim več zelenjave in sadja, saj zmanjšujeta količino maščob v krvi in ščitita žile. Jejte štirikrat na dan Pripravljeno po dogovoru z bolnikom. ROJEN/A: bo predpisal drugo zdravilo ali se odločil za drugačen način zdravljenja. Tudi pri samozdravljenju velja podobno. Da vam bo farmacevt pomagal izbrati najučinkovitejše in varno zdravilo za samozdravljenje blažjih zdravstvenih težav, pa mu morate zaupati še informacije o zdravilih na recept, ki jih uporabljate, ter o prehranskih dopolnilih. Tako se boste izognili neustreznim kombinacijam zdravil. Tako bomo skupaj dosegli kar najboljše izide zdravljenja z zdravili. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Pomagajmo si OSEBNA KARTICA ZDRAVIL IME IN PRIIMEK: petek z 11. novembra 2022 lahko svoje paciente napotijo tudi zasebni zdravniki. S tem prispevkom sem želela sporočiti, da imajo zdravila res lahko neželene učinke. Vendar se jim s pravilno uporabo lahko v veliki meri izognemo. Že pred uporabo je zdravnik ali farmacevt pri posameznem pacientu pretehtal koristi in tveganja in izbral za posameznega pacienta najbolj optimalno zdravilo oziroma terapijo. Zdravil je na voljo veliko. Če se neželeni učinki pojavijo, takoj pokličite svojega zdravnika ali farmacevta in sami ne ukinjajte ali spreminjajte terapije. Zdravnik Zdravstveni nasveti stran 20 DATUM IZPISA DODATNE INFORMACIJE O UPORABI ZVEČER NAMEN UPORABE Obroke si porazdelite čez dan. Priporočljivo je jesti vsaj štirikrat na dan. Ne smete pozabiti na zajtrk, saj je eden izmed najpomembnejših obrokov. Pred spanjem ne jejte vsaj dve uri. Poskusite se izogibati prigrizkom, ki so slani. Namesto tega si raje privoščite jabolko. Najbolje bi bilo, da imate dnevno predvidenih pet obrokov. Ti naj bodo manjši in skrbno pripravljeni, tako boste prebavne organe manj obremenjevali, bolje pa bo tudi za krvni obtok. Če se osredotočate na energijski vnos, obroke načrtujte tako, da zajtrk in kosilo vsebujeta 30 odstotkov energije, večerja 20, medtem ko malici po 10 odstotkov energije. Telesna dejavnost zniža slab in zviša koristni holesterol DRUGI IZDELKI: DRUGE INFORMACIJE: PRIPRAVIL: LEKARNA: TEL. LEKARNE E-POŠTA: Skupina raziskovalcev z ameriške univerze v Misuriju je opravila raziskavo, v kateri je sodelovalo 21 moških, ki so pred obroki, bogatimi z maščobami, redno telovadili. Pri njih so izmerili visoke vrednosti koristnega holesterola HDL. Vadba naj bi spodbudila delovanje lipoproteinske lipaze, encima, ki razkraja trigliceride in pomaga tvoriti holesterol HDL. Redna telesna dejavnost je torej ključna za vzdrževanje telesne teže, znižanje ravni škodljivega holesterola LDL in zvišanje koristnega holesterola HDL. Priporočljivo je biti telesno dejaven vsaj pol ure na dan vsaj pet dni v tednu. Poleg tega, če je le mogoče, pojdite v službo peš ali s kolesom. Namesto da bi se peljali z dvigalom, se sprehodite po stopnicah. Za večjo kondicijo boste največ naredili s hojo, plavanjem in kolesarjenjem. A če že dolgo niste telovadili, ne pretiravajte. Začnite počasi in vadbo nadgrajujte. S pretiravanjem boste telesu bolj škodili kot koristili, morebitne poškodbe pa vas bodo zares priklenile na kavč. Tudi če se sprehajate počasi, je bolje, kot če bi doma sedeli za računalnikom. Pred vadbo pa se ustrezno ogrejte in razgibajte. MK Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 petek z 11. novembra 2022 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]2EĀLQR0DUNRYFL LQ2VQRYQRåROR0DUNRYFLYDELQDSULUHGLWHY stran 21 21 MH 1DMYHº Vstop Prost v Spodnjem Podravju 12. november 2022, ob 19.00 Arena Campus Sava Ptuj =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL 2VQRYQHåROH0DUNRYFL 9LGLPRVHYĀHWUWHNQRYHPEUDREXUL YYHĀQDPHQVNLGYRUDQL0DUNRYFL 3ULGLWHYVLNLçHOLWHSUHçLYHWLSULMHWQHWUHQXWNHYGUXçEL QDMEROMåLKYGUXçELRWURN 9VWRSMHSURVW 3URMHNWSRGSLUD2EĀLQD0DUNRYFL Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK petek z11. novembra 2022 Poslovna in druga sporočila 22 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Ϭ Z ODKUP HLODOVINE HRASTA VSEH KVALITET PO NAJBOLJŠIH CENAH! ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka … Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. PLAÿILO TAKOJ! Info: +386 (0)41 962 663 (Uroš) FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. ^ŽďŽƚŶŽ ŶĂŬƵƉŽǀĂŶũĞǀdƌƐƚƵ Ϯϲ͘ϭϭ͕͘ϭĚĂŶ WƌĞĚďŽǎŝēŶŝ ĂŐƌĞď ŽĚ ŽĚ ϯ͘ϭϮ͕ϭϳ͘ϭϮ͕͘ϭĚĂŶ Ϯϱ͕ϬϬ ϯϮ͕ϬϬ hZ hZ ŽǎŝēŶŽǀnjĚƵƓũĞ ŽďůĂƚŶĞŵũĞnjĞƌƵ ϭϬ͘ϭϮ͕͘ϭĚĂŶ WƌĂnjŶŝēŶŝ ^ĂůnjďƵƌŐ ŽĚ ŽĚ ϭϬ͘ϭϮ͕͘ϭĚĂŶ ϯϵ͕ϬϬ ϰϴ͕ϬϬ hZ hZ ĚǀĞŶƚǀ sĂƌĂǎĚŝŶƵ ĚǀĞŶƚǀ ĞůŽǀĐƵ ϭϬ͘ϭϮ͕͘ϭĚĂŶ ŽĚ ŽĚ ϭϴ͘ϭϮ͕͘ϭĚĂŶ ϯϮ͕ϬϬ ϭϵ͕ϬϬ hZ hZ WƌĞƐƚŽůŶŝĐĞŽďŽŶĂǀŝ ǀĂĚǀĞŶƚƵ Ϯ͘ϭϮ͕͘ϯĚŶŝ EƺƌŶďĞƌŐ ŝŶZŽƚŚĞŶďƵƌŐ ŽĚ ŽĚ ϭϳ͘ϭϮ͕͘ϮĚŶŝ ϭϴϵ͕ϬϬ ϭϱϰ͕ϬϬ hZ hZ UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. stran 22 ƌĂƚŝƐůĂǀĂŝŶƵŶĂũ͕ƉƌĂnjŶŝēŶŝƉƌĞƐƚŽůŶŝĐŝ  59DJK lub Ptuj S WƌĞƐƚŽůŶŝĐŝƵŶĂũŝŶƌĂƚŝƐůĂǀĂ͕ĂĚǀĞŶƚŶŝƐĞũŵŝ͕ƉƌĞĚďŽǎŝēŶŽ ǀnjĚƵƓũĞ͕ŬƵŚĂŶŽǀŝŶŽŝŶŵĞĚĞŶũĂŬŝ ŽĚ ϭϳ͘ϭϮ͕͘ϮĚŶŝ a organizir ϭϬϰ͕ϬϬ Radiok 5 $LQ1 hZ WƚƵũ͗ϬϮͬϮϯϱϬϮϬϰŝŶϮϬϲ͕ŽŵǎĂůĞ͗ϬϭͬϳϮϮϬϬϭϲ͕<ƌĂŶũ͗ϬϰͬϮϬϭϯϮϮϮ͕ aŬ͘>ŽŬĂ͗ϬϰͬϱϭϳϬϯϬϱ͕ZĂĚŽǀůũŝĐĂ͗ϬϰͬϱϯϮϬϰϰϱ͕:ĞƐĞŶŝĐĞ͗ϬϰͬϱϴϬϵϳϱϱ $ 5 ( 7 $ $',2$0 QRY HFPHVHFD ULĀQHNRQ 7HĀDMVHS UD]UHGD sƐĂƉŽŶƵĚďĂŶĂ ǁǁǁ͘ĂůƉĞƚŽƵƌ͘Ɛŝ HPEUD Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& Inf Inf nform formaci orm ma aci ac ccije je: je: e @ ra rad adiok diok okklub o lu ub u b.p .pt ptuj@ pt uj@ @gm gma maiil. m ll..co com com RadioklubPtuj WWW PREDNOSTI ZA VAS: www.s59djk.si tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. KMETIJSTVO 1(61,&(5-$9(*5$+$67(ą51( pred nesnostjo. %UH]SODĆQDGRVWDYD9]UHMDQHVQLF7LEDRW%DELQFL /MXWRPHUWHO (02) 582-14-01 OKNA KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NOTRANJA VRATA SENČILA 02 / 780 04 240 PRODAM motokultivator Gorenje Muta s snežno frezo, Akme motor, moč 9 konjev, vse generalno obnovljeno. Cena 650,00 €. Tel. 051 376 732. INFO@VRATA-TUNING.SI XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO OSOJNIKOVA 12, PTUJ PREDNOSTI ZA VAS: NESNICE, rjave, 21-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možnost tudi dostave. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. KOKOŠI nesnice različnih pasem in barv prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane. Tel. 031 751 675. PRODAJA jedilnega krompirja sorte marabel. Možnost dostave. Tel. 041 960 796. PRODAM luščeno koruzo. Telefon 041 226 204. PRODAM prašiče domače reje (kuhana hrana) in prednji most za traktor IMT 539. Tel. 051 238 287. PRODAJAMO jabolka sorte jonagold, zlati delišes, idared, fuji. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 041 963 411. PRODAM štiri odojke od 30 do 35 kg. Tel. 040 260 671. KUPIM traktorje in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnem koli stanju. Tel. 070 519 447. KUPIM traktor, traktorsko frezo in nekaj druge kmetijske mehanizacije. Tel. 031 443 957. DELO POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. NEPREMIČNINE PRODAMO - OBNOVLJENO STANOVANJE V CENTRU PTUJA, letnik 1880/2022, skupne površine 67,20 m2, Cena: 129.000,00 EUR. Kontakt: 051/455 010 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj NA PTUJU v CMD 19 prodam neopremljeno dvosobno stanovanje v izmeri 69 m2, v drugem nadstropju, in garažo. Telefon 040 619 228. DOM IN STANOVANJE Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič MOŠKI išče sobo, lahko tudi samo za prijaviti, na relaciji Maribor–Ptuj. Tel. 070 377 880. Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner ODDAMO v najem poslovne prostore na Osojnikovi cesti 3 na Ptuju, brez opreme, v prvem nadstropju, v velikosti 20 m2 in opremljen poslovni prostor v tretjem nadstropju v velikosti 20 m2. Tel. 031 382 976 in 041 929 408. Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 RAZNO Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. ZBIRALEC kupi stare figurice Pez in Kinder, lahko tudi poškodovane ali nekompletne. Plačilo dobro. Inf. na mobitel 068 185 000. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. MOŠKI, 61 let, urejen, želi spoznati prijateljico za srečanja. Tel. 030 335 319. Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. PRODAM zimske gume na platiščih 205/60/16. Tel. 040 260 671. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 Spomin na tebe, dragi David, 23 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. vedno bo živel, nikoli iz naših src ne bo odšel. ZAHVALA Marjan Novina 9. 4. 1952–13. 7. 2002 Ob boleči izgubi ljubljenega očeta, tasta, dedka, pradedka, strica in soseda V SPOMIN JELOVICE 18 stran 23 Oglasi in objave petek z 11. novembra 2022 SPOMIN COLOR CMYK Janeza Simoniča IZ BREZOVCEV 14 David Leber Milan Novina 3. 10. 1946–26. 1. 2011 VAREJA 50A 27. 7. 1979–12. 11. 2021 DUPLEŠKI VRH 13 Eno leto je že minilo, odkar si moral nas zapustiti. Dragi David, dobro, da ti ne veš, kako naša srca boli, ko tebe več med nami ni. Marija Novina Žalujoči: dedi, babica in teta Bojana z družino 12. 11. 1926–15. 9. 2012 se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja in podarjene sočutne pozornosti. Hvala za darovano cvetje, sveče ter svete maše. Posebna hvala farnemu župniku Dušanu Todoroviču za izrečene besede slovesa in opravljen cerkveni obred. Cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke ter zastavonošu Slavku Šoštariču in Roziki Marin za molitve. Iskrena hvala Betki Janžekovič, Francu Hojniku DU Polenšak in nečakinji Mariji za besede slovesa. Pogrebnemu podjetju Mir za vse storitve in glasbeniku za odigrano Tišino ter podjetju Talum Kidričevo. Zahvala vsem, ki ste ga obiskovali, mu krajšali čas in lajšali bolečine. Tvoji najdražji JELOVICE 9 Milan Novina 16. 1. 1919–8. 11. 2017 JELOVICE 9 Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. Ni te več na pragu, ni te več v hiši, ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzel si slovo. ZAHVALA Vaši najdražji Z bolečino v srcu nas je zapustil brat, stric, nečak in bratranec Anton Zavec IZ ROTMANA 58, JURŠINCI nazadnje stanujoč v društvu Sožitje Ptuj 19. 4. 1957–23. 10. 2022 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani poti, darovali sveče, denar za sveče in svete maše ter nam izrazili iskrena ustna in pisna sožalja. Zahvala pogrebnemu zavodu Mir za obred in za odigrano Tišino, gospodu župniku, pevcem Feguš, molivki za opravljeno molitev, zastavonoši, govorniku Dragu ter društvu Sožitje Ptuj. Žalujoči: sestri Anica z Borisom, Zalika z Ivanom, nečaki: Andrejček in Darjan z družinama, Petra z Robijem ter boter Ludvik z družino iz Celja SPOMIN Danes, 11. novembra 2022, mineva leto žalosti in težkega spoznanja, da te ni več med nami, dragi mož, atek in dedi Ivan Štagar IZ BRESNICE 60 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečke in prinašate cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: njegovi najdražji Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. SPOMIN 12. novembra mineva eno leto, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama, babica, sestra, botrca, teta in svakinja Tam zdaj mirno spiš, zraven sina. Naj vama bo lahka zemlja. Rozalija Mlakar IZ ZAKLA 4A Hvala vsem, ki prižigate svečke in postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji SPOMIN Mineva eno leto, odkar si se od nas poslovila Dragica Letonja, roj. Šori 1960–2021 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. SPOMIN Srečna z nami si živela, v življenju mnogo pretrpela, naj ti bo vse poplačano, nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Dragica, pogrešamo te! 5. novembra 2022 je minilo žalostno leto, odkar se je od nas poslovil naš dragi sin, brat, nečak in stric Danilo Bezjak Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu. Z žalostjo v srcu mama, sin Dani z družino, sestri z družinama IZ PODGORCEV 62 Hvala vsem, ki prižigate svečke in se spomnite nanj. Tvoji najdražji Mrzel pot ga je oblil in vedel je, da bo umrl. Zazvonili so zvonovi, zaslišal se je jok, umrl oče petih je otrok. ZAHVALA V najtežjih trenutkih našega življenja, ko smo se morali za vedno posloviti od našega očeta, dedka, pradedka in tasta Franca Čuša IZ HLAPONCEV 23A je našo bolečino blažilo spoznanje, da v teh težkih trenutkih nismo sami. Z nami ste bili sorodniki, sosedje, prijatelji, sodelavci, ki ste nam izrazili sožalja z darovanimi svečami, svetimi mašami in s spremstvom na njegovi zadnji poti pokazali, da ste našega očeta spoštovali. Posebna zahvala gre g. župniku za darovano mašo zadušnico, govornici ge. Dragici za besede slovesa, pevcem za občuteno zapete pesmi, g. Janku za molitev, godbeniku za odigrano melodijo, nosilcema državnih simbolov, Društvu upokojencev Juršinci, kolektivu šole in vrtca OŠ Juršinci, Aktiva varovanje Maribor in kolektivu ADK Dolane. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njegovi najdražji Štajerski TEDNIK petek, 11. 11. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 11. novembra 2022 Vurberk z Srečanje nekdanjih sošolcev Lenart z Živahno dogajanje na trgu 65 let bogatih spominov Martinovanje in Lenarška nedelja Zadnjo soboto v oktobru so se na Vurberku srečali nekdanji učenci, ki so svojo pot v svet Osrednji lenarški trg pod cerkvijo svetega Lenarta je bil minulo soboto prizorišče martino»učenosti« začeli v osnovni šoli Vurberk že leta 1957, ter tudi tisti, ki so v šolo vstopili leto vanja, ki ga tradicionalno pripravijo zadnji vikend pred 11. novembrom. ali dve prej in tako obeležili 65-letnico vstopa v šolo. Foto: arhiv kluba Mlade mažoretke iz kluba Twirling Lenart so svoje spretnosti predstavile na Lenarški nedelji. Foto: JT Nekdanji sošolci, udeleženci srečanja ob zaključku spominske maše Običajno so srečanja posvečena zaključkom šolanja, osnovnošolske so to »valete«, ker pa generaciji vurberške osnovne šole ni bilo omogočeno, da osemletno šolanje končajo na Vurberku, so se prešolali na druge šole ter osmi razred obiskovali na Ptuju, v Koreni ali Dvorjanah. Na Vurberku namreč ni bilo osmega razreza, kljub temu da je bilo učencev dovolj. Srečanje, ki se ga je udeležilo 19 nekdanjih učencev generacije 1950, danes že babice in dedki, so začeli s spominsko mašo v župnijski cerkvi na Vurberku, s katero so se poklonili pokojnim sošolkam in sošolcem. Veseli in sproščeni del so pa nadaljevali v gostinskem lokalu na vurberškem gradu, kjer so pozno v noč obujali spomine na takratne lepe, pa tudi kdaj pa kdaj na manj lepe šolske dni. Žal se nekateri vabljeni srečanja zaradi zdravstve- nih razlogov niso mogli udeležiti, saj sedem križev na hrbtu prenekaterega sošolca je že tudi (pre) težko breme za odhod od doma. Iz najbolj oddaljenih krajev sta prišli Marija Grlica (v šoli Krepek) iz Vremskega Britofa in Danica Grat (Rojko) iz Radomelj pri Domžalah. Ob slovesu in stisku rok smo si zaželeli, da se dobimo ponovno, morda že pred okroglo sedemdesetletnico, ki jo bodo obeležili 2027. Vurberško osnovno šolstvo ima sicer bogato zgodovino. Začetki segajo v leto 1806, ko je bilo vpisanih 80 otrok, pouk pa je potekal v župnišču, ki je z leti postajalo pretesno in leta 1889 je bila zgrajena za takratne čase moderna enonadstropna stavba s štirimi svetlimi in velikimi učilnicami. Med obema vojnama, pa tudi v prvih letih po drugi svetovni vojni, je šolo na Vurberku obiskovalo tudi preko 300 otrok. V drugi polovici prejšnjega stoletja se je število šoloobveznih otrok iz leta v leto zmanjševalo, razlog pa je bil zagotovo v postopnem ukinjanju razredov višje stopnje. Leta 1982 pa je takratna občina Maribor Pobrežje, kamor je Vurberk tudi spadal, sprejela sklep o »začasni« prekinitvi pouka na osnovni šoli Vurberk. Tako je ostalo do danes. Janez Toplak Na stojnicah je nekaj ponudnikov ponujalo žlahtno kapljico in domače dobrote, obiskovalci pa so z zanimanjem spremljali predstavitev ljudskih šeg, ki so značilne za god svetega Martina. Spoznali so ovtarja Slovenskih goric Marka Šebarta ter se zabavali ob humorju Sama Tuša – Korla in zvokih ansambla Srčni muzikanti. Lenarški vinogradniki so se z vozom in traktorjem odpeljali do krožišča pri Lenaparku, kjer so septembra postavili klopotec, ga sneli in pripeljali na trg, njihovo mlado vino pa je nato blagoslovil generalni vikar koprske škofije Slavko Rebec. Martinovanju je sledila še Lenarška nedelja s farnim žegnanjem, ki je na Trg osvoboditve znova privabila množico ljudi. Prava paša za ušesa in oči so bili nastopajoči: Slovenskogoriški pihalni orkester Mol Lenart, folklorni skupini Jurovčan in KD Sveta Ana, Maxi trio ter plesni in mažoretni klub Twirling. SD hodi na mi ribami pa ki li ve z , a st ru malico girice h Naša Justa za prestižne poslovne večerje. kozmično *** am je šef – za n j, za a n ro u o remaknil za en o eno naduro. Ker se je čas p eženost – dnevno naložil p uravnot Pesmi *** olnoči izdam p o p lu a km niti, lahko že čer začnem pes irih. ve a in rt a .M št Če na sv vražnik. *** neš državni so ta os p , ik žn ra dp eš več biti pre Ko oblasti noč župi, *** po prismojeni lo va la p ri p ov ojih soobčan a. Če bi dovolj m še jaz bil izvoljen za župan bi rmoniko. *** o na ustno ha ic n d bu ra ig ga zjutraj za ano, ko mi dra m d re p je n a Najlepši d *** AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Dnevi turizma s strokovnimi srečanji in podelitvijo priznanj V teh dneh se vse suče okoli martinovanja, največjega praznika za vi- nedeljski brunch v restavraciji hotela Primus. Sveža vrhunska štajerska nogradnike in vinarje, saj bo mošt postal vino. Po dveh kovidnih letih, ko vina bodo vinoljubci lahko okušali tudi v hotelu Mitra, kjer bodo v soboto martinovanja ni bilo, bo zato letos toliko bolj veselo. Ptuj pa bo dobil tudi predstavili tudi dokumentarec o kulturi pridelave in pitja vina na Ptujskem. novo vinsko kraljico. Ptujsko martinovanje predstavlja tudi simbolni za- Z martinovimi jedmi v teh dneh razvajajo tudi v številnih gostinskih lokalih. četek največjega pustovanja v Sloveniji in v tem delu Evrope, ptujskega Z martinovimi prireditvami vabijo tudi Haloze, kjer so prve prireditve pripKurentovanja. ravili že v prejšnjem tednu. Danes bo še posebej veselo na Mestnem trgu, kjer se bo martinova Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice pa vabi na vinska tržnica odprla že dopoldne, razvajala bo tudi martinova Kuhna v že tradicionalni martinov pohod med vinogradi Mestnega Vrha. Pohodnimestu in martinova Art promenada. Manjkalo ne bo glasbe in petja, tudi ki se bodo v nedeljo, ob 9. uri, zbrali na parkirnem prostoru pod ptujskim vinogradniške igre se vračajo na ptujske ulice in trge. Na letošnji martinovi gradom. To bo obenem tudi prvi pohod na novo označeni poti na Mestni zabavi bo pel in igral ter razveseljeval Dejan Vunjak z Brendijevimi barabami. S kulinariko Štajerske hiše kulinarike in z izbranimi vinskimi okusi Ptujske kleti nocoj vabi tudi dominikanski samostan. Veselo in razigrano bo jutri tudi na martinovi veselici v dvorani Campus z družbo Radio-Tednik Ptuj, kjer bo igral Petovia kvintet, na odru pa se jim bo pridružil tudi legendarni Alfi Nipič, ki letos praznuje 60-letnico svojega glasbenega delovanja. Na letošnje martinove prireditve vabijo tudi na Mestnem Vrhu, v vinogradniško-vinarski muzej Staro prešo in na druge zanimive točke na tem območju, ki so ponos kulturne in zgodovinske tradiciFoto: Črtomir Goznik je. Na temo martina je ubran tudi Sončno uro bodo na novo zasadili, dosedanja zasaditev se tudi zaradi neugodnih vremenskih razmer ni obnesla. Vrh, za kar so se potrudili Zavod za turizem Ptuj, Planinsko društvo Ptuj in Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, ki 16. novembra vabi tudi na tradicionalno delavnico mladega vina. Ker je letošnje kletarjenje z novim letnikom zelo zahtevno, bodo v okviru delavnice vinarjem posredovali strokovne napotke za nadaljnje kletarjenje. Osrednji dogodek na področju slovenskega turizma pa so vsako leto Dnevi slovenskega turizma, ki bodo letos potekali od 14. do 16. novembra v Laškem. V tem času bodo izvedli tudi 69. Gostinsko-turistični zbor s strokovnimi tekmovanji, srečanji in podelitvijo priznanj. Junija lani je na Mestnem Vrhu po večletnih prizadevanjih končno zaživela Stara preša z vinogradniško-vinarsko zbirko, več kot sto let staro prešo, kjer od prvega maja do martinovega ponujajo vrhunska vina VTC-13, gibanice in krapce ter domače sokove. To pa je bilo tudi naše vprašanje o tem, kdaj so odprli Staro prešo na Mestnem Vrhu. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Sonja Erlač, Zabovci (Markovci). Danes sprašujemo, kdo je nova ptujska vinska kraljica. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, do 19. novembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdo je nova ptujska vinska kraljica? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.