2     —
Gospodarstvo.
Iz Konference drž. vinarskih strokovnjakov.
(Nadaljevanje in konec.)
VIII. točka : O tuzeruskej in inozemske) vinskej trgovini (prometu). Notranje in mednarodne ovire prometa in izvoza vina (dača, trošarina, carina.) Transport in zastopstvo v inozemstvu. Dača na žganjekuho tropin.
Rezolucija : a) Da se trgovina z vinom v tuzemstvu regulira v prvi vrsti z osnovanjem vinarskih zadrug v vseh naših krajih.
b)  da se dača na proizvodnjo vina in žganja poveod ukine in da se trošarina na vino zniža.
c)  Da se transportni tarifi za vino na železnicah in brodovih znižajo, posebno še za Dalmacijo in Hercegovino.
d)   Da se carina na izvoz vina kakor i žganja več ne uvede.
e)    Da   se   na   uvoz viua iz inozemstva, posebno iz Italije in Grčije, določi carina od najmanje  200   Din.   za  hI in da se tem sorazmerno   poviša   tudi   carina na grozdje in j ostale produkte vinske trte.
f)  Da se zasigura direktni transport za i naša vina preko Avstrije, katera gredo na j češko in Poljsko.                                                 j
g)    Da zamorejo vinski trgovci postati samo kvalificirani kletarji s strokovnim izpitom, j
h) Da se pri naših konzulatih v Češki, ': Poljski in v Avstriji vodijo natančni zapiski j o uvozu vina v te države.
i) Da se olajša pri carinarnicah povratek j naših praznih vinskih sodov, v katerih se je j vino izvozilo.
j) Da centralna vlada pospešuje usta- i novitev in okrepitev „Saveza Jugoslavenskih i Vinogradara", kot volevažne institucije za i medsebojno spoznanje in napredek vinogra- \ darstva, za obveščanje vinogradnikov o stanju ' svetovne vinske trgovine itd.
k) Da se vinski trgovci, kateri ustanove | vinska skladičča v inozemstvu, nagrade od j strani države.
IX. točka: Pregled in poskusnja vin, " prinesenih od raznih delegatov v svrho spoz- ! navanja tipov vina iz raznih pokrajih :
Spoznalo se je :                                            i
a)   da so vina iz vinograda vinarske in j sadjsrske šole v Bukovem in iz okoliških [ krajinskih vinogradov, kakor bela tako i črna, i dobro vzgojena, čistega in harmoničnega okusa, j
b)    Vojvodinska vina, po večini bela, so enoličnega značaja,  kot namizna, lahka vina i z   malo   ekstrakta,   lepo ohranjena in dobro | negovana.
c)  Hrvatska vina so bila manje zastopana. \ V značaju približujejo se ona iz juga vojvo- i dinskim, a ona iz severa slovenskim  vinom ; I
d)   Slovenska vina so bila odlično odgo- ' jena in vrlo dobre kvalitete, s po največ fino, \ nežno cvetlico. Navadna namizna vina imajo s tip vin iz severnih krajev z nekoliko več ' kiseline.
c) Dalmatinska vina se morajo deliti v j tri karakteristične skupine: namizna, dezertna i in vina za rez z drugimi vini. Dobro vzgo- j jena in najmočnejša od vseh ostalih vin.
i)   Bosansko-Hercegovskih   vin iz herce- j govskih   leg  je   bilo   malo,   a v zelo dobrih vzorcih žilavke in blatine. Kletarski zelo do- j brc odgojena, harmoničnega značaja, sveža in j bogata na alkoholu.
Navedene rezolucije smatrati je kot pod- j lago za nadaljno delovanje poljedelskega mi- j nistrstva in vseh njemu podrejenih organov j in strokovnjakov.