Ar;riska Domovi ima
luoiina m	^	^
SIOVCNIAN MORNING NCWIPAPCR
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 30, 1947
LETO XLIX-VOL. XLLX
DROBNE VESTI IZ SL0VENUE Ruii|a *■*
masko prijateljstva
(Došle prek« Trst«)
LJUBLJANSKIH I B L A J- ške firme in plačale v dolarjih, 118018111 Amgrilrj
A P mr XTT VPA U«:.	RA riinovinir 7o rialov •
TARJEV NI VBCl — Moja nesreča je, da morem povedati iz Slovenije malo' dobrega. Zato pa je treba posebej povedati, kadar sedanji gospodarji vendar-le napravijo kaj dobrega. Kdor je bil kdaj v Ljubljani, ve, kako so bili zastraženi vsi vhodi v Ljubljano, da ne bi kdo nesel kakega blaga v mesto, ne da bi poprej od njega plačal posebno takso, imenovano trošarina. To je bila stara pravica srednjeveške Ljubljane in to je bil skozi stoletje eden dohodkov mestne blagajne. Mnogokrat so v zadnjih desetletjih ljubljanski mestni očetje ugibali, da bi bilo dobro odpraviti to sicer donosno, toda nerodno |n ugleda mest« škodljivo ustanovo. Nikoli se niso mogli odločiti, da bi napravili ta korak. Sedanja ljubljanska mestna uprava se je končno odločila, da ukine ljubljanske mitnice in poišče potrebne mestne dohodke na drug načip. To moramo sedanji mestni upravi pisati v dobro*
In tako se je zgodilo, da so bile 19. julija letos mitnice končno ukinjene. Kmetje v ljubljanski ' okolici se bodo gotovo oddahnili. Starodavnih iblajtarjev, ljubljanskih cestninarjev ni več. Kaj bi z njimi? Morda bodo pripravni za Ozno. Navajeni so preiskovati ljudi. In takih Ozna zmeraj potrebuje.
buje premnogih stvari. Potrebuje tudi za izvršitev tako imenovane petletke. Zato mora kupovati v tujini. 12. avgusta je tako bila sklenjena pogodba med zastopniki ameriške in angleške zasedbene oblasti v Nemčiji in Jugoslavijo. Jugoslavija proda za 100 milijonov dolarjev v štirih letih. Dajala bo za obnovo Nemčije les, antimon, baker, magnezit, krom in morda žito. Kupovale bodo pooblaščene nem-
dolar za 50 dinarjev. Za dolar bo potem mogla Jugoslavija v Nemčiji kupiti, kar potrebuje. Gre ji zlasti za razne stroje. Ameriški zastopniki so bili presenečeni nad hitrico, s katero so mogli skleniti to pogodbo.. Vide-
Tako je izvohala angleška tajna služba ter poročala zunanjemu ministru
Washington. — Drew Pearson, znani ameriški komentator
V naselbini bo odprta ena najbolj modernih trgovin z grocerijo in mesom
John in Judy Brancel bosta ta teden v četrtek odprla povsem prenovljeno in z najmodernejšo predelano trgovino
V sredo zvečer v cerkveno dvorano k sv. Vidu
Dr. Miha Krek, sedanji vodi- selil v Bitnje pri Bohnijski Bi-
telj slovenskega naroda stare do-
I opremo predelano trgovino na ,	*	,	, „
vogalu Stanard Ave. in 53. ce- movi"e' *ov°rl v sred° °b 8"T
'sta. To je prejšnja Mike Pikše-,v ““ dvora"1 pr‘ SV' Vt‘du o težkih razmerah v starem ta-
les in svinec.
16. avgusta je prišla v Bel-grad tudi angleška delegacija,
li so, kako na naglico Jugosla-jje v posesti skrajno važnega povija vsega potrebuje.	ročila, ki ga je dala angleška taj-
Razgovgori teko za pogodbo na služba na zunanje ministr-med Nizozemsko in Jugoslavijo.'stvo.. Eno kopijo tega'poročila Tam bi Jugoslavija dobila zlasti jma v rokah Pearson, zatrjuje male tovorne ladje in pristani-'on.
ške naprave. Prodajala pa bi tja Angleška ^ 3,užba, ki je
ena najbolj vestnih in iznajdljivih na svetu, je izvohala, da je
...	, , sovjetski politbiro (14 mož, ki v
da sklene dogovor po ka erem resnicj vladajo Rusiji) gklenil
bi Jugoslavia dajala Angležem da bo opustiVv8ako nadaljno nekaJpšemcemmesa zatopa tvorb0i da je Sovj*ska 2veza b, dobila stroje, zlast. kmetijske1 prijateljica Zed, držav. stroje in pa razne motorje. Obi „	, . ...
tej priliki bo tudi razgovor, ka-! Porof.l'° prav'-da je bl'Sta-ko bo Jugoslavija plačala, kar je,lln protl tamu'toda 80 *a ** pozdravila pa je bilo last Angle- ,preg asova *• jgV	Sovjetski politbiro je sklenil,
Naj pripomnimo, da je Tito v'da 1)0 Rusiia snubila Arabce- da svojem govoru 7. avgusta sicer si za8i*ura P°ložai na Bližniem ostro napadal Amerikance, ven- vzhodu- v Evr0P‘ bo Rusiia8t°-dar pa zraven izrazil željo, da bi rila vae- da »nemogoči Marshal-prišla Jugoslavija do kakega po-.lov načrt za obnovo Evrope ter sojila. Ker ga more dati samb!ustvarila kolikor	neza"
Amerika, je vsak razumel, da dovoljnosti po vsej Evropi. Ame-moli roko za posojilo tistim'riko bodo slikali kot Pravi liP Amerikancem, ki jih sicer zme- imperializma. Kremlin bo naro-raj zmerja in napada. Pač ko- 211 italijanskim in francoskim komunistom, naj pridejo k vladi, v katerem slučaju ameriški kon-yp hotel
iTjuuX Tako se jih bo vzeb iz Marshal-novi tudi tole: V Spodnji Hudi- lovega programa.
va trgovina.
Mr. Brancel je slovenske družine
sin
Itr.
J ju,
o žalostnem stanju begun-in^MrT1 skega vprašanja, o pogledih v
Frank Brancel iz 1246 E.«. St i bod°{n08t\Kd°r bo Kželel ■f*1 Svoje čase je bil poznan in pri>ko vprašan)e ljubljen tudi kot izboren godbe- SlovenlJ1’ našel tu najlažje
nik.
Več let je s svojo soprogo vo
dil enako trgovino med Čehi in poročali obhajal pretekli teden Poljaki na južni strani mesta in 60 Jetnico rojstva. Begunci vseh čakal prilike, da pride med svo- j taborišč so poslali semkaj prepi-je ljudi. Ta želja se mu je izpol- se svojih izjav zaupanja v nje-nila in pripravljen je, da našim1 govo vodstvo kot čestitke k temu ljudiem postreže z najboljšimi j jubileju. Iz teh podpisov vidimo, jestvinami, grocerijo. mesom in kako je slovenski narod, ki trpi, zelenjavo. V zalogi bo imel tudi dejanska za njim in kako more
munistična predrznost!
ENA O OBNOVI. - Poleg
odgovor.
Dr. Miha Krek je kot smo že
pivo in vino, cigarete in sladoled.
Ta teden v četrtek; petek in soboto boste dobili vtej moderni prodpjdalni lep spominček, če se zglasite tam. Trgovina bo odprta vsak dan od 7 do 7, samo v sredo bodo zapirali ob 1 popoldne, ob nedeljah in praznikih bo, seveda, tudi zaprto.
Naše gospodinje vabimo, naj se zglasijo pri Johnu in videle boste, da vam bo postregel z naj' boljšim blagom.
res govoriti v imenu vsega naroda, ki ne mara komunizma. Vsaj 98% beguncev po taboriščih je podpisalo skupne čestitke.
Dr. Miha Krek je bil rojen v
Leskovci. Njegov oče se je pre- sestanek in jih povabite.
strici, tako da se Krek čuti Bohinjca. študiral je v škofovih zavodih in potem pravo na zagrgeb-ški in ljubljanski univerzi. Prva svetovna vojna je tudi njemu kot mlademu študentu obleki« vojaško suknjo. Kasneje se je nekaj časa posvetil žurnalistiki, potem pa postal samostojen advokat. V jeseni 1935 je postal minister jugoslovanske vlade v Belgradu in ostal jugoslovanski minister do julija 1943. Ko je bila jugoslovanska vlada v Londonu v begunstvu, je bli Krek podpredsednik te vlade.. Ko je prevladalo titovstvo je Krek živel v Rimu s svojo družino. Tam je kot predsednik vodil slovenski narodni odbor in socialni odbor. Titovska vlada v Jugoslaviji ga je dala obsoditi na 15 let ječe.
Pridite na sestanek v sredo vsi, ki se zanimate za staro domovino. Opozorite znance na ta
Potnedonlnl ksKek Ostio obsoja napad na Trumana v ruskem
nji pri Celju so obnovili tekstilno tovarno. In kako so jo obnovili? Ko so podržavili drugd to- j
Sovjetski politbiro misli, da bo v 12 mesecih imel politično in ekonomsko vso Evropo v svojih
varne, so tam pobrali stroje in rokah.
jih prenesli v Hudinjo. Tako se bere v glavnem glasilu komunistov na Slovenskem, torej bo že res. Na enem kraju so vzeli in
Kar se tiče Anglije, bo Rusija napadala samo Churchilla in Be-vina, toda bo skrbno pazila, da se ne zameri angleškemu narodu. S
ICO. Al a Client IV* OJ l* OU VKCll Ul ,»IV	—---------------—
prenesli drugam, “ljudstvu” pa tem bi se razdvojilo Ameriko in
oznanili, da je nekaj “obnovlje-
iNadalJevanl« n« i. strani)
Nad 3,000 ameriških vojakov snubi Nemke
Frankfurt, Nemčija. — Lan- ameriških vojakov žp zaprosi-skega decembra so ameriške lo za dovoljenje za poroko z vojaške oblasti odpravile od- Nemkami.
redbo, da se ne sme poročiti noben ameriški vojak z Nem-
Dozdaj jih je dobilo tako dovoljenje 1,592, dočim se jih
ko. Od tedaj je nad 3,000 je faktično že poročilo 1,355.
Hans Eisler bo obtožen krive prisege
Washington. — Hans Eisler, za katerega je posredovala Mrs. Eleanor Roosevelt, da,je dobil dovoljenje priti v Ameriko, bo morda obtožen "krive prisege. Odsek za preiskavo proti ameriških aktivnosti bo poslal zadevo na justični oddelek za nadaljno akcijo.
Eisler je izjavil pred odsekom, da ni komunist, da je pa
Anglijo.
Darovi za begunce
V	našem uradu so darovali za slovenske begunce sledeči: neimenovana $4, po $3: Mary Bratkovič, 2705 Jay Ave. in Mary Vidmar, neimenovan pa je daroval 32.50.
V	podporo slovenskim bogoslovcem so pa darovali: Mrs.
v Nemčiji, iz katere so ga vw Frances Vidmar, Saranac Rd.
gli ven.
Toda odseku je bil "predložen članek iz Daily Worker-ja, glasila ameriških komunistov, v katerem je pisano, da je,Hans Eisler smatran za največjega glasbenega umetnika v Sovjetski uniji. Eisler je šel v Moskvo, kjer je organiziral Mednarodni glasbeni urad s
spadal h komunistični stranki sedežem v Moskvi.
Rusi trdijo, da je Truman vodja reakcije
Moskva. — David Zaslav-ski, sovjetski politični komentator je obtožil predsednika Trumana in državnega tajnika Marshalla, da sta na čelu
manj nevarna kot so bili naci-Zaslavski je obdolžil predsednika Trumana, da hoče vladati vsemu svetu in pri tem rabiti Anglijo kot pokorno slu-
mednarodne reakcije, ki ni nič 'go.
Eisenhower je alarmist, trdi Izvestja
Moskva. — V Izvestji je bila tiskana karikatura, ki predstavlja ameriškega generala Eisenhowerja, ki z eno roko vihti atomsko bombo, v drugi
ima pa megafon, v katerega gkj general, ki vihti v roki ste-
vpije, da bo Sovjetska Rusija napadla Ameriko.
V listu “Trud” je bila priobčena pa karikatura, ki pred-
stavlja predsednika Roosevel- ja in Turčija.
ta, ki gleda na skupino plesalcev in pravi: “Kam bodo pripeljali Ameriko?” Med plesalci je Churchill s sinom Ran-
$20, Mrs. Mary Straus, 6402 Orton Ct. 35,
Iskrena hvala vsem dobrim srcem za te darove. Priporočamo še drugim, da bi ob priliki kaj pomagali.
Sest slovenskih duhovnikov dospelo v New York
Na potu soi v Južno Ameriko, v Ekvador, na misijone
New York. — Včeraj je dospelo iz Rima šest slovenskih duhovnikov, ki so na potu v Ekvador, kjer se bodo posvetili misijonskemu delu. V New Yorku bode ostali, dokler dobe transportna vozila v novo deželo. Za
dolphom na hrbtu, nek amen- časa bi™n|a ▼ Naw Yorku 80 gostje kardinala Francis Spell-
mana.
Imena teh došli slovenskih du
klenico bakterij in nek ameriški kapitalist, ki tolče ne bo-
hovnikov so: Andrej Križman,
ben, na katerem sedita Grči- Skobe, Feme, Tomazin, Bukovac,
Brglez.
»slavilen
Denarni promet HBZ je popolnoma ustavljen
Pittsburgh, Pa. — James F. Malone, zavarovalninski komisar države Pennsylvanije je ukazal Hrvatski bratski zajednici, da takoj preneha z vsemi izplačili iz skladov zajednice. Premoženje znaša nad 12 milijonov dolarjev.
Komisar je ves denarni promet pri zajednici ustavil zaradi j| spornih volitev zadnjo soboto ha konvenciji. Volitve v glavni urad je proglasila neveljavne skupina manjšine, ki je bila nezadovoljna ž njimi. Državne oblasti bodo vse preiskale.
Ko je namreč ta skupina videla, da bo izvoljena komunistična lista, je odšla iz dvorane. Teh je bilo od 117 do 124. Vodja te skupine je bil John Ladešič
Ako bi kdo vedel, kje se nahaja John Muhich, brat pok. Paul Muhicha iz Glenwood Springs, Colorado, je prošen, da sporoči na Martin Mishmash, Aspen, Colorado. Gre za važne zapuščin-
la za naslov sestrične Louise Gospodarich. Svoje čase je bivala v San Diego, Cal. Doma je pa iz Malkovca na Dolenjskem. Naj ji piše na naslov: Marija Peterlin, D. P. Camp, Baraka 57, Spit-tal an der Drau, Austria.
Štefka Mazovec iz Domžal išče strica Franka Kozar, ki je pred vojno stanoval- na 61. cesti. Naj ji piše na naslov: Štefka Mazovec, Domžale, Slovenija; ali pa na John Slabe, 377*1 W. 14. St. Cleveland, Ohio. tel. FL1428.
----o—.—
časopisju
Roparji so odnesli iz igralnice do pol milijona denarja in zlatnine 1
V pondeljek zgodaj zjutraj je kakih 10 zakrinkanih roparjev vdrlo v igralnico “Mounds Club” na Chardon Rd. pri Clevelandu. Kakih 260 gostov je bilo takrat v prostorih, ki so se zabavali z hazardnimi igrami, pili in plesali.
Gostje sprva niso verjeli, da mislijo roparji resno, ampak da iz Pittsburgha, vodja antikomu- je to samo del zabave, ki jo je
nistične struje na konvenciji. Delegacija iz njegove skupine ni glasovala pri volitvah, zato smatrajo, da so bile volitve neveljavne.. Pravila namreč zahtevajo dvetretj insko večino pH volitvah.
Za predsednika zajednici je bil izvoljen Vekoslav Madich iz New Castle, Pa. Zdaj ima vso zadevo v rokah državni zavarovalninski oddelek, ki bo odločil, kako in kaj.
Zamolčal je dohodninske davke do $100,000
Indianapolis, Ind. <— Jacob Weiss, odvetnik, je obtožen, da v letu 1943 ni plačal dohodninskih davkov v vsoti 3100,000. S svojimi družabniki so zamolčali, da so napravili več kot 3347,-000 dobička pri prodaji žganja na črni borzi.
bhat. daj
81 BEGUNCMV 8 KAKIM
Ameriški poslanik je
Washington. — General Smith, ameriški poslanik v Moskvi, je pisal sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu ostro pismo, v katerem protestira radi napada v sovjetskem časopisju na predsednika Trumana, članek v sovjetskem časopisu Gazette, ki ga je spisal neki Boris Gorbatov, primerja predsednika TrumanshHitlerju.
Poslanik Smith je rekel, da je že dolgo opazoval silne napade v sovjetskem časopisju na Ameriko. Vsi ti napadi so bili brez vsake podlage in so imeli samo namen obrniti ruski narod proti Amerikancem. Nič hi rekel na fe_ker ni hotel prilivati novega olja)na sovjetsko propagando preiti Ameriki'.
Toda ta zadnji napad na predsednika Zed. držav je pa tako poln laži in tako strupen, je izjavil poslanik, da'ga ne more prezreti brez protesta.
priredilo vodstvo podjetja, šele, ko so roparji oddali v strop več strelov, so spoznali, da gre zares.
Roparji so pobrali iz blagajne ves denar ter olajšali goste za njih gotovino in zlatnino. Pravijo, da so odnesli vse od 3250,-000 do 3500,000. To je prav lahko, ker se v tistem klubu zbirajo sami bogataši.
Po ropu so se odpeljali v avtomobilih, last gostov, ki so bili parkirani na dvorišču. Ker so banke v klub denar doma iz prometa v petek, soboto in nedeljo. Zunaj pred vrati je bilo pet oboroženih stražnikov, katere so roparji presenetili in razorožili.
------o——
Rusi so vzpostavili cenzuro na Dunaju
London. — Ruske okupacijske oblasti so ustavile vsako poročanje novic iz Dunaja, kljub protestu zapadnih držav.
Arabci grozijo, da bo v Palestini tekla kri
New York. — Arabski voditelji so izjavili pred skupščino Zveze narodov, da se bodo do zadnje kaplje krvi ustavljali vsaki delitvi Palestine med Arabce in Žide. •
Trije ubiti, ko je ladja zadela na mino
Trst. -»- Ameriški rušilec Douglas H. Fox je bil na potu v Benetke, ko je zadel na mino
soboto zaprte, je imel *>'“» Trsta. Trije možje posadke so bili ubiti in 12 ranjenih.
Razne drobne novice h Clevelanda in te okolice
Euclid Rifle klub—
Člani naj pridejo v sredo popoldne ob 3 na Močilnikarjevo farmo, kjer bo mesečna seja. To bo najbrže zadnja v tej sezoni zunaj na prostem.
Prva obletnica—
C četrtek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Mary Zaletel v spomin prve obletnice njene smrti.
Vazna seja—
Skupne podružnice Slovenske ženske zveze, ki so delovale za Ligo kat. Slovencev, maj se udeležijo seje nocoj ob 7 v šoli sv. Vida. Prečitani bodo natančni računi od prireditve 7. sept.
Dvajseta obletnica—
V sredo ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti maša za pokojnega Alojzija Ponikvar v spomin 20. obletnice njegove smrti.
K molitvi—
Nocoj ob 7:00 naj pridejo članice podružnice 26 SŽZ v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pokojno sestro Mary-Mulec.
V	bolnišnico—
Zadnjo sredo je bila odpeljana v Polyclinic bolnišnico na
in Carnegie Ave. Mrs.
ve.
kak teden dnL Obiski so dovoljeni -vsak dan od 2 do 3 popoldne.
lovmoBovi
Louis Papeš
Kot smo že včeraj poročali je umrl Louis Papeš,, star 69 let, stanujoč na 6206 Edna Ave. Doma je biliz vasi Višnej, fara Ambrus, odkoder je prišel v Ameriko pred 47 leti. Po poklicu je bil livar.
Bil je član društva Dvor Baraga 1317 COF. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Terezijo, štiri sinove: Louis, Josephi Vincent in Johna, hčeri Theresa Cerar in Christine Vargo, pet vnukov, brata Johna in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa sestro Marijo Glavan.
Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:15 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo.
Ludwig Ogrinc
Po dolgi in mučni bolezni je umrl na svojem domu, 429 E. 158. St. Ludwig Ogrinc, star 54 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Cesnik, hčer Dorothy Kurrent, sina Ronalda, vnuka Jamesa in veliko sorodnikov. Rojen je bila na Igu pri Ljubljani, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bil 38 let.
V	Collinwoodu je vodil mesnico 22 let skupno z Jos. Cergo-lom. Bil je član1’Veteranov Post 1500 VFW in št. 53 SNPJ. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti.
o-
Žena je ležala 38 ur ob mrtvi sestri
Lawton, Okla. — Sara Sigler, stara 78 let, je umrla neke noči. Na isti postelji je spala njena sestra Margaret, ki je mrtvoud-na. Vz^lo je 38 ur, predno so sosedje slišali njene klice na pomoč.
Byrnes je odklonil, da bi šel v Titovino
Washington. — Bivši državni tajnik Byrnes je odklonil povabilo Titove vlade, da bi šel s s 5 drugimi Amerikanci v Jugoslavijo in tam preiskal (ali potrdil), da Jugoslavija ne o-
f groža Grčije.
5i
i
A
,|AMi.l«APO«OV.M
(jauk onavio. Miton
UMUP
NASOCamiA:
Za Amerika uM> Mi OerAlind In
g^^aWJcUuadta
po patu KI leto UM.
Za Abmt£ WM lata tUO; ea OarUen« ta Ksaito po poiti čtkt lota H.W.
qtoissr
BUBBORIFnOM MIK :
United Statee KM p« j«r; OarUenil And
j ulgjUtatčsdmonthirOetiaodAndOA-
iStSitW&'SSStd-«-

No. 191 Tues., Sept. 30,1947
Gospodarsko sodelovanje Vzhodne Evrope
Od letošnje pomladi dalje so se vršila v glavnih mestih .Vzhodne Evrope zelo živahna posvetovanja zaradi medsebojnih trgovskih pogodb vzhodnih držav.
Najvažnejša trgovska pogodba je bila sklenjena med Češkoslovaško in Poljsko. Poljska naj Češki za gospodarsko obnovo dobavi surovine in ji dvoli dostop v Vzhodno morje. Za izmenjavo blaga je bila v začetku maja odprta železniška proga med Moravsko in Slezijo, ki veže obe državi.
Ravno tako je Poljska sklenila z Romunijo trgovsko pogodbo. Celotni izvoz v lanskem letu je znašal 34,627 ton v vrednosti 157,000,000 zlotov, od tega petrolejskih preizvodov 25,429 ton za 129 milijonov zlotov in 9,000 ton manganovih rud za 15 milijonov zlotov. Letos prevladuje v Romuniji izvoz premoga — 114,871 ton za 71,000,000 zlotov.
Ogrska je revidirala in razširila pogodbo s Poljsko. Predvsem hoče dobiti premog in koks. Istotako je Jugoslavija obnovila pogodbo s Poljsko, po kateri naj dobi za 6,200,000 dolarjev blaga.
Češkoslovaška je sklenila z Bolgarsko trgovsko pogodbo za 4 let# za izmenjavo blaga v vrednosti 3,437,000,000 kron letno. Češka bo dobavljala stroje, opremo za rudnike, osebne in tovorne avtomobile, prejemala pa za to tobak, surovo svilp in olja. Med češkoslovaško in Jugoslavijo sklenjena trgovska pogodba predvideva dobavo industrijskih naprav za 7 in ppl milijona- kron in 25,000 ton semenskega krompirja, kar aaj Jugoslavija kompenzira z visokimi protidobavami surovin. ■
fmlfrj trgovakimimfiter poudarjal, da je češkoslovaška zelo zainteresirana na balkanskem gospodarstvu. Balkanske države je treba obvarovati pred novim nemškim gospodarskim pritiskom. V Bukarešti se je ustanovila romunsko-češkoslo-vaška trgovska zbornica. Romunija naj dobiva iz Češkoslovaške industrijske proizvode, predvsem stroje, oddaja pa sadje, vino in olje.
Pogodba med Ogrsko in Jugoslavijo računa z ogromno izmenjavo blaga v vrednosti 290 milijonov dolarjev. Ogrska raj dobavi predvsem za izvedbo petletnega načrta Jugoslaviji industrijske naprave. Enoletna pogodba med Bolgarijo in Jugoslavijo računa z izmenjavo blaga v vrednosti milijon funt-
šterlingov.	'	.
Vse te države s0 sklenile s Sovjetskorusko zvezo trgovske pogodbe za izmenjavo blaga. Ogrska bo Rusiji dobavila industrijske izdelke namesto poljskih proizvodov. Ruski izvoz na Ogrsko je v prvem četrtletju tega leta dosegel 17 milijonov. Bolgariji bo dobivala stroje, kemikalije in petrolej, oddajala pa tobak, rudnine in kože. Zanimivo je, da so se vzhodnoevropske države zelo trudile, da bi dobile od Zed. držav kredite za svojo obnovo, kar jim pa ni uspelo.
Z ozirom na Marshallov načrt so vzhodnoevropske države pospešile svoje medsebojno trgovsko delovanje. 1 Češkoslovaški ministrski predsednik Gottwald je iz Moskve prinesel petletno trgovsko pogodbo in obljubo, da dobi 200,000 ton ruskih žitaric. Rusija ih Bolgarija sta sklenili pogodbo za dobavo biaga za 37 milijonov dolarjev. Dalje se je sklenila pogodba o izmenjavi blaga do 10 milijonov dolarjev med Bolgarijo in Ogrsko, za katero je dala dovoljenje Sovjetska zveza. Sovjetska vojaška uprava v Nemčiji je sklenila 2. julija trgovinsko pogodbo s Švico. In ni dvoma, da bodo še vse vzhodnoevropske države sklenile med seboj razne trgovinske dogovore. Izostala ne 'bo tudi Finska.
Dokaz, ki mu ni para
Kdor hoče izvedeti resnico o vlogi zagreškega škofa Ste-pinca in klerofašističnega izdajalstva ter zločinstva na Hrvat-skem, temu ni treba hoditi v Jugoslavijo. Zelo DOBRA in RESNIČNA slika o vlogi Stepinca in klerofašistične bande ter Pavličevega režima je podana v brošuri “The Case of Archbishop Stepinac,” katero je pripravila in izdala jugoslovanska ‘ambasada v Washingtonu ...
Po prečitanju te brošure bo vsak priznal, da je zagrebški nadškof Stepinac v resnici dobil zelo milostno kazen za svoje velike grehe ... V Ameriki in lahko v vsaki drugi deželi, kjer bi se zgodil enak preobrat kot v Jugoslaviji, bi bil za enake zločine najbrže tudi vsak škof postavljen ob steno.
* • •
Vidite, to piše Prosveta. Torej, ker je Titov režim, ki je aodil in obsodil škofa Stepinca, to sodbo in obsodbo ovekovečil v brošuri, da se opere pred svetom, imenuje Prsveta to kot “dobro in resnično sliko" o vlogi Stepinca. Torej tožitelj in sodnik zagovarja sebe, pa je modra Prosveta tako otroško be dasta, da trdi, da je tako opravičilo objektivno, to se pravi ne pristransko. Ali bi kdo pričakoval, da bo sodnik in tožitelj zagovarjal obtoženca? Ali naj reče, da je bil toženi pedol-žen, pa ga je kljub temu obsodil? Bolj neumne trditve res
nismo še videli na papirju.	, .	.
In potem zapiše Prosveta, da bi bil tak zločinec v Ame
rlki Ali drugod, kjer se je izvršil tak preobrat kot v Jugoslaviji, postavljen ob steno. To pa radi verjamemo. Kjer bi prišli na vlado taki, kot so v Jugoslaviji. S tem je Prosveta (Jala Titovemu režimu popolno spričevalo..
Mi pristavimo k temu še to, da bi bil Titov režim tudi Stepinca postavil ob steno — če bi si bil upal.
Zed. države, če ostanemo kar tukaj doma, so ostro obsodile sodbo in obsodbo Stepinca. Prosveta pa pravi, da je prejel celo “milostno kazen.” Torej vse, kar reče ameriška vlada je po Prosvetinem — zanič, kar se stori onkraj železne zavese — je vse prav.
Zato si drznemo vprašati Prosveto: how much.
Ne bo jim tako lahko
Nekateri so že naročili pijače na medvedovo kožo. Mislimo rdeči, rdečkasti in kodelajsasti, ki mislijo, da imajo Francijo že v svoji malhi. Ce pa pogledamo podrobneje Francijo, bomo videli, da rdečim ne bo šlo tako lahko in čimdalje težje. To lahko trdimo na podlagi številk. Te številke nam kažejo, kakor poroča francoski časopis “La Croix,” da so francoski katoličani izdali v šolskem letu 1945-46 za svoje katoliške zasebne šole 6 milijard in 350 milijonov frankov. To niso nobene smeti, niti v frankih ne.
Na Francoskem je 12,844 “svobodnih,” to se pravi katoliških ljudskih, meščanskih in tehničnih šol, v katerih poučuje 58,429 učiteljev oziroma profesorjev nič manj kot 1,305,100 učencev.
um.....................mnnnit**f
BESEDA IZ NARODA__________________
j u, t,, t, t, 11  ...* 111111 ******** 1111 *»♦♦***•
Iz Britske Kolumbije
Great Central, B. C. — Nisem se namenil, da bi pisal kakšne novice iz naših krajev ali kaj podobnega, ker moja roka ni zato in tako delo, ker mi gre pisava kaj slabo od rok. Pač pa bi se na tem mestu rad zahvalil cenjenim rojakom v Clevelandu (Newburghu) za vso postrežbo in prijaznost ob času mojega obiska v slovenski metropoli.
Rojakom tem potom sporočam,' da sem zopet doma v daljni Kanadi in na svojem mestu. Življenje gre zopet staro pot naprej. Samo precej se mi še toži po mojih sorodnikih in prijateljih v Clevelandu in Newburghu. V reangi j* »ilo pogrešam, ki so mi f>a bili tako prijazni v času mojega bivanja med njimi. Tu se želim vsem, k; so kaj dobrega storili zame, prav prisrčno zahvaliti.
Najprej hvala Ameriški Domovini, kjer je bil objavljen moj obisk. Poleg tega pa najlepša hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste mi napravili moje bivanje v Clevelandu tako prijetno in ki ste mi pomagali, da sem se seznanil z vsemi mojimi sorodniki v Clevelandu. Najlepša hvala mojemu stricu Joseph Globokar na 3511 East 81. St. in njegovi soprogi za tako dobro postrežbo. Stric, hvala Vabi za vse in ko ste se tako potrudili, da ste mi razkazali vse mesto. Prav lepa hvala mojemu bratrancu Louiju, ki je dal na razpolago svoj avto in nas vozil sam okrog. Prav lepa hvala tudi sestrični in vsej
ali sem v Kanadi ali sem še vedno tam prj vas v Clevelandu in res že komaj čakam, da bi res dobil dovoljenje za stalno
naselitev v Newburghu oziroma v Clevelandu. No, in če ne bo drugače, mi pa kar vi eno dobite, Mr. Resnik, saj pravite, da je dosti deklet. Da, to vam pa rad priznam, da jih je dosti, saj sem skoraj eno odpeljal s seboj v Kanado. Le žal,-da sem moral tako hitro nazaj. če je pa katera zato, naj pa kar pome pošlje, ker sem zato, da bi šel takoj nazaj v Cleveland. Saj da so prijazna in poštena dekleta v Clevelandu, o tem sem se prepričal v času mojega bivanja tam. Pa še kaj kmalu se zopet oglasite s kakimi novicami, Mr. Resnik in pa prav lepa hvala Vam.
Končno pa prejmite vsi moji sorodniki in pripjatelji v Clevelandu ter sploh vsi naročniki Ameriške Domovine naj lepše pozdrave iz daljne Britske Kolumbije v Kanadi od vašega rojaka,
John Blatnik, ,
Great Central,
B. C., Canada.
MONK VESTI K SLOVENIJE
(Doile prako Trsta)
(Nadaljevanje 11. Hrani.) no.” Ce kdo ne verjame, gre lahko v luknjo.	v
DRUGA SE BOU8A. — Se
ste ostali v spominu vsi, ki ste mi tako stregli in bili v vseh ozirih tako prijazni.
Dalje prav lepa hvala stricu Frank Blatniku in njegovi soprogi, ter obema sestričinama, ki ste mi šli tako na roke in za vso postrežbo. Posebno lepa hvala za tako lep ‘surprise party,’ kjer so bili navzoči vsi moji bližnji sorodniki in prijatelji. Prav lepa hvala vsem, ki ste bili navzoči in vsem, ki ste se kaj s tem trudili in zato žrtvovali, kar m; bo ostalo za vedno v spominu. Nikdar si nisem mislil, da imam tako dobre strice in sorodnike ter prijatelje v Clevelandu, kar sem se sedaj sam prepričal, ker to. je bilo moje prvo svidenje z.njimi v Clewelandu. Prav lepa hvala tudj stricu' Anton Globokarju in njegovi soprogi ter bratrancem in sestričnam za vso prijaznost in posteržbo. Hvala tudi Mr. in Mrs. Kovach na 82. cesti, Mr. jn Mrs. Blatnik in sinovom na 3550 E. 81 St., Mr. in Mrs. Boldin na 3680 E. 78 St.,; hvala iza party Mr. Anton Pucell in Mrs. Mary Pucell — (moji sestrični), Mr. in Mrs. Zabukovec na 81. cesti. Vsem vam najlepša hvala za vso postrežbo in naklonjenost.
Enega sem pa le izpustil in bi ga bil skoro pozabil in ravno ko to pišem, mi je prišel v roke njegov dopis, ki ga je napisal Jacob Resnik. Kar čudil sem se, kdaj je Mr. Resnik vse to poizvedel oziroma prestregel ker skupaj nisva bila dosti, pa je toliko napisal o meni. Hvala vam za vse, kar mi želite, kajti s tem dopisom ste res ta-
Iz seje “odbora stoterih”
njeni družini. Se dolgo mi bo- ko napravili, da skoro ne vem
Cleveland, O. — Pa pridi kaj na sejo. Tako me je pobaral prijatelj. Na sejo? No, saj res. Morda le pridem, sem dejal in res sem šel. Bilo je prav zanimivo in kar žal bi mi bilo, ako ne bi šel. Od raznih strani Clevelanda so prišli rojaki in rojakinje; iz Newbur-ga je bil med drugimi Mr. Resnik, iz Collinwooda sem med drugimi ColUnwoodčami videl Mrs. Ižanc, iz Euclida poleg Mr. Tekauca tudi Mr. Intiharja, ki ima glavno besedo, ali rekel bi; eden izned ta vplivnih. Potem seveda še več drugih; koliko jih je ravno bilo, pa nisem štel, tudi ne zapisoval ; za to naj mi tudi ne zamerijo, ako he-vržem vseh na pa* pir; tudi bi vzelo preveč prostora.
Potem je bil tam tudi Mr. John Škrabec, ki je nedavno prišel iz Itaalije, kjer je bil v begunstvu. John, ki je bil tako srečen, da nj bil med tistimi, katere so Angleži vrnili Titu, da so jih tam prav kruto pomorili; še veliko bolj kruto kot so včasih po ukazu rimskih cesarjev metali kristjane zverinam v Koloseju, kjer so jih potem njim v zabavo trgale zverine. Ker pa v Jugoslaviji ni bilo ni Koloseja ni zverin, so to delo opravili pa kar partizani, ki so Titu na čast trgali te slovenske kristijane, bolj krvoločno kot pa tista zverina V rimskem Koloseju.
Naš John, ki je bil svoječa-sno Clevelandčan, nam je povedal, kako je v taborišču, kako trpe pomankanje v obleki in/
hrani itd. Dosti nam je John povedal in to vse le tisto, kar je on doživel; in to kar je doživel je hudo. Vsa komunistična propaganda in hvalisanje “nove Jugoslavije" ne opčre komunistov strašnega zločina, katerega je zakrivil komunizem v naši lepi domovini, ki je zdaj sama grozna ječa, kjer ljudje z grozno zro v bodočnost in kar je še hujše, da ni nobenega znamenja za izboljšanje tega strašnega položaja.
Pa smo poslušali Johna in rekli, da bi kaj več povedal takole na kakem večjem sestanku. Ker je bil John pri volji to storiti, se je skelnilo, da se enkrat aranžira tak večer za prireditev in tja se povabi Johna, da govori o življenju beguncev in podobno.
Da se pa samo he govori, ampak tudi nekaj stori, se je sklenilo, da se prične , z zbir" i j c in ponošene obleke, katei > s*- potem pošlje beguncem v Talijo in Avstrijo ter drur-’ kraje, kjer trpe naši ljudje, tako tudi v Jugoslavijo. Tam bodo sko-roda še najbolj reveži, kajti dejstvo je, da tisti, ki ni komunist ne dobi nič ali pa tako malo, kar ne zadostuje ni za živež, ni za obleko.
Komunisti imajo seveda vsega na razpolago in ni nič čudnega, ako se kdo pohvali, da je fletno tam. Menda ja! Saj so vse okradli in oravbali; komunisti imajo vsega, ^ narod pa strada. Vidim iz pisem kako; je hudo, naravnost obupno je. Edino uteho najdejo še pri Bogu v cerkvi. Pa tudi pri cerkvi komunisti vedno bolj privijajo svoj kruti vijak, zraven pa Se nesramno lažejo, da niso proti veri.
Ne bom razpravljal in ponavljal raznih stvari še dalje; le povabim naše rojake, da pomagajo z kako obleko, ako jo imajo, ako tega ni, pa kar v denarju, je tudi dobro; bo odbor pa kaj primernega kupil in poslal, tem od vega sveta zavrženim revežem. Pomagajmo jim vsaj mi. Kakor vidimo Anglež spet nekaj baranta ter prodaja — nedolžno kri , “jugoslovanskemu” Molohu kot, da se še ni zadosti prelilo .krvi tega muče-niškega slovenskega naroda. Rojaki pomislite malo in pomagajte! Na drugi strani pa je tudi cas, da se odločno obsodi prefrigano komunistično propagando in to v interesu našega naroda kot tudi v interesu Amerike, ki je zdaj naša domovina. O prireditvi kdaj bo, bo še poročano. Pozdrav vsenj,
, Jože Grdina
vse drugačni tiči so komunisti v Petanjcih. (Ta kraj leži blizu Radgone in znanih Radencev, toda na drugi strani reke Mur^. Kakor v Radencih je tudi tam znana slatina, to je naravna mineralna voda.. Petanjci so prišli v državno last kot se v komunistični državi spodobi. Dobili pa si so tudi upravo kot se spodobi. Ta je začela brž obnavljati. In kako obnavljati! Obnovila in prenovila je tuiji vodo, ki priteka iz zemeljskih globočin. V “Ljudski pravici” beremo 19. ju-Ija, da so ti obnavljalci dvignili za 40% kakovost, kvaliteto vode .. . Pisec ne pove, ali je narava dodala kot poseben dar komunistom vodi novih rudnin, ali je morda bolj slana, ali bolj — rdeča. Na vsak način pa so tiči ti komunisti, da spremene kvaliteto vode. Amerikanci kaj takega ne znate ... In bralec v Jugoslaviji mora verjeti, če ne ni pravoveren ali celo postane vohun.
SE ENE STVARI so bili polni letošnje poletje komunistični listi, to je koloradski hrošč. Tudi ta je učil komuniste naprednosti. Nagnali so v krompir vso ljubljansko gospodo na prostovoljno prisilno delo, da so tega hrošča mečkali. Skušali so se kdo jih bo več obral. V Jugoslaviji namreč vse tekmuje. Pri tem pa vsi komunisti niso prišli na to, da bi vprašali Amerikance, ali tudi oni mečkajo te hrošče in zraven krompirjeve nasade. Zvedeli bi, da drugod krompir škro-pe s posebno kemikalijo in to že davno in uspešno. Toda kaj bi. bilo potem s prostovoljnim nedeljskim delom in še s komunistično skrbjo za .javni blagor. Morda se jim je zdelo tudi za malo, da bi iskali pomoči pri kapitalistih.
KAKO SE DELA, CE JE SOCIALIZIRANO. _ živinorejska
zadruga v Slovenski Bistrici ima pšenico, toda beremo v “Lj. pr.” 31. julija. To je seveda državna, podržavljena njiva. In kaj se je zgodilo? Ko so nedeljski prostovoljci 27. julija udarili z združenimi močmi po starem nad krompirjevega hrošča, so videli, da je bila pšenica pokošena šele 25. julija in še to na pol. Videli so tudi, daje bilo na njivi v res-ncii več trave kot pšenice. Ti dobri komunisti, ki pišejo ta dopis v “Lj. pr.” se čudijo, kako je mogoče, da se tako dela z državno njivo. Kregajo se, da ni nobene državne zavesti. — Kmetje pa vedo že od nekdaj, da je s skrbjo obdelano, kar je v lasti dobrega gospodarja. Zato kmet hoče obdržati svojo zemljo. Država je zmeraj slab gospodar, še bolj komunistična. Tega seveda ne sme v Jugoslaviji nihče zapisati.
tE VERJAMETE
AL PA NE
Precej let skrbim za gradivo te kolone. Dosti sem jih že zapisal, takih in drugačnih, Pa še nikdar nisem napisal tako težko, kot danes. Najraje ne bi nič. Ampak nekaj moram iti bom, pa precej drugače kot navadno. Danes mi ni do smeha, do okroglih in veselih.
Veste Debevčeve mame ni več . .. .Tiste, ki nam je tako skrbno stregla, ko smo bili lansko leto na Wiliardu in o kateri sem v zdanjih poročilih napisal, kako dobro popotnico nam je dala, ko smo odhajali proti Clevelandu.
Prejšnji pondeljek je umrla.. Kar zaspala je, poročajo. Zadnji jo nesli k več-
nes njej v spomin.
Pišejo, da je že dolgo bolehala, pa da tega nihče ni vedel. Nikomer ni tožila; delala je, skrbela za gospodinjstvo, za moža in otroke, pa trpela in voljno prenašala bolezen, ki ji je počasi glodala zdravje. Ko smo bili lani na Wiliardu, mi je samo enkrat mimogrede omenila, da se včasih ne počuti dobro. Samo to! Kdo bi mislil, da so ji ure že štete. Pa se je znala zatajevati, kot so znate naše slovenske matere, ki so garale do zadnjega in komaj utegnile umreti. Joj, še tole moram in še tole, so si rekle in Jii-tele, da bi še vse uredile in opravile, predho se bodo utegnile vleči in skleniti roke za ta svet.
Tudi Debevčeva mama. je bila taka. Ko mi je šla pokazat svoj delokrog, ki je bil v glavnem pri perjadi in ščetincih, jo je poznalo vsako poedino pišče in z debelo ščetinko tam v hlevu se je razgovarjala kot s svojo sosedo.
petek dopoldne »u ju uc. » »«.- ——---------	-	. .
nemu počitkujprav na isti dan, Ž>val Bolj ve, kdo skrbi zanjo m ko sem prej/od gospoda Ber-|je bolj hvaležna še kot človek, nardir ve4 o tem. Zato iz hva- dovek rad udari po roki, ki mu ležnosti za vse, kar je storila za ‘leje; še celo lastni otroci izkazti-nas takrat, pišem to kolono da-1 jejo dostikrat nehvaležnost do
svojih rediteljev — žival nikoli.
Ko smo sedeli v hiši ih je pogovor nanesel na gospodarstvo, je vedela vse: vedela je o kravah, katera je boljša, katera slabša; vedela o setvi in mlačvi; kdaj bodo orali in kaj bodo sadili in sejali. Vse je videla in vedela, a kar se tiče gospodinjstva je bila sama gospodar. To so tisti trije vogali, ki jih pri hiši drži, ne samo podpira, vsaka dobra gspodnija; mož pa enega in včasih še tistega precej ohlapno, da _ mora žena tudi pri tisfem dostikrat poprijeti, da se vse skupaj ne zruši.
Vse leto sem hodil na Willard in domov. Debevčeva mama je pridno brala kolono in se rada nasmejala ob branju. In glejte, komaj sem zapisal, da se poslavljamo od Willarda in gremo domov, se je tudi ona poslovila s tega sveta. Ali se vam ne zdi, da je to značilno? Mene je tako stisnilo, da ne vem, kaj bi rekel. Kako se je moglo vse tako čudno primeriti. Ali ni, kot bi hotela Debevčeva mama samo še to dočakati, kako se bo zaključilo moje pripovedovanje o Wiliardu?
Kar verjeti ne morem, da je bil sod jn — rodila otroke. To je na-
to samo slučaj. Ali sem morda samo zato tako raztegnil pisanje, da bi bila Debevčeva mama dlje na svetu? Kaj vem! Samo to vem, da sem vlekel in vlekel, sa-
loga slovenske matere, ki jo je Debevčeva Mary vestno izpolno-yala.
še nam, ki smo jo lansko leto obiskali na Wiliardu, ki smo se
mo da bi se pripovedovanje raz-1 prvič videli, je bila kot skrbnaj tegnilo. Morda jo je prav to dr- mati. Joj, da bi nam česa ne
žalo na ta svet. Saj pravijo,da je nosila v sebi kal boleni že dolgo. Kot naša skrbna gospodinja za časa našega bivanja v lepem Wiliardu je - hotela videti, da nam ne bo ničesar manjkalo in šele, ko nas je videla zadovoljne odhajati', je tudi ona odšla iz Willarda.
Lepo in spokojno je umrla, videč okrog sebe zgledno vzgojeno družino in lepo domačijo, katero sta si s tolikimi žrtvami in delom ustvarila z možem Tonetom. V mladih letih je zapustila lepo mesto Lorain in odšla z možem v pustinjo na Willard, kjer sta si bila kupila parcelo, na nji samo goščo. Oba skupaj sta prijela in delala od ranega jutra do poznega večera. Pod moževo ostro sekiro je padalo drevje in gošča se je umikala njivam, žena je kuhala, prala, pomagala vsepov-
manjkalo! In kako skrbno je mislila na nas, ko smo odhajali, da bi ne bili po poti lačni. Pripravila nam je dobro popotnico ip me lepo učlia, naj jo po bratovsko delim z drugigmi. Ni vedela in mi nismo vedeli, da je bilo tisto zadnje, ki nam je dala na tem svetu. Boljše je tako, da človek ne ve, ampak da je pripravljen, kot je bila Mary.
Sladko počivaj, Mary! Spomin na Tvoje blago srce ne bo nikoli za temnel.
r
Jakob £. Heer:
Bernitiski kralj
roman s Švicarskega pogorja
“Jolai>da — Londolo!” vpije tistih, ki jim je namenjeno, da glas, da se odbija od pobočij, umrjejo v ledu: “Lahna mraz-
Uro daleč se sliši ta glas v tihoti gora.
Tilko noči, tako tedne!
In samotni iskalee ne spi, ne je, sočutja rojakov in gostov mu ni mar. Njegovo življenje je samo klic: "Jolanda! Lan-dolo!"
In vendar ve: srebrni glas njegovega otroka ne bo nikoli več izgovoril: oče!’’
Odkar so mu povedali, da je potovala Jolanda z mladim Lovrencem Gruberjem v soncu in mesečini čez Albulo, pozna njeno usodo. V mladeniču Be pretaka kri Cilgije Premonto-ve, v Jolandi kri Marka Paltra-ma. In ker se Paltram piše, mora ljubiti, kar nosi' Premon-tovo ime! Toda mlada srca je ločilo Gruberjevo okostje. In Jolanda je umrla od brezupne ljubezni.
\ Nazadnje so je videli sedeti ob Berninski cesti, kakor bi nekoga čakala. In ljudska govorica ve tudi povedati, da je šla Jolanda še enkrat kot Landolo v hribe, v večernem mraku so
Čaviča, utrujenost, veke se za-pro. Poglejte! Jolanda je še hotela pobrati svoj kosec kruha, tedaj je sredi kretnje z roko zaspala in srce se ji potopi v lepe sanje!”
Lepe sanje! Lahko bi dejal: Sen ljubezni!”
V srež na steni ledenika je bila še s prstom zapisala ime: — Lovrenc.	,
Ime: Lovrenc in ne besedo oče!
O, kako neizmerno je zaradi tega žalosten. Vendar dobro razume vročo kri svojega otroka — temno žilo, ki jo je gnala tja, kjer čaka Aratscheva nevesta svojega ženina.
Ljubezen, ljubezen — mlada pomladanska ljubezen! In slana je nanjo padla in Jolanda je morala umreti. '
Pojdite za drugimi k
ACME HARDWARE & APPLIANCE
7002 St. Clair Ave.
EN 3880
Ekspertna radijska postrežba Dopeljemo pa dom
Kadi naprodaj
Naprodaj sta dve kadi ali tanka za zmleto grozdje. Vprašajte pri Mrs. Frances Korošec, 1063 Addison Rd.	(191)
Iščejo stanovanje
Družina 3 odraslih oseb išče stanovanje 4 do 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 3439.
-(192)
Kupujte Victory bonde!
Stanovanje išče Mlad zakonski par bi rad dobil v najem 2 do 6 sob. Jih bo sam prenovil. Nagrade $10. Pokličite KE 7176.	(192)
Kupujte Victory bonde!
Pve Uši nagradni
Na Chardon Rd. sta naprodaj dve krasni novi hiši, ranch tipa. Vsaka je na 2 akrih va-
lovite zemlje; zijjani v eno nadstropje; vse mestne udobnosti; avtomatično gretje; ob avtobusni liniji do mesta. 9 milj zunaj na Chardon Rd. blizu ceste 306. Videli boste napisa: Pokorny Bros. in vprašajte.
-(191)
Dobra služba
V službo se vzame dekleta za hišna dela in da bi pomagala pri
jo videli iti s svežnjem v roki “63*20 na teden’	,
po poti v Puschlav,	'
Toda vse je tako negotovo, in kaj naj bi tisti sveženj ? ' Nekega dne brska Marko z nogo na kraju, kjer so ležala Gruberjeve kosti. Razgreba in jih ne najde več!”
Zdaj ve: Jolanda, nenavadni otrok, jih je odnesla v Puschlav in jih pokopala v blagoslovljeni zemlji.
Med gorami se odbija njegovo klicanje: “Jolanda — Landolo!”
Nekega dne pa, že proti jeseni, klicanje utihne. Konradin
Flugi stoji z gosti na Morterat-
__  —._______ l_______________
Prilika za moške in ženske Služite denar, ko se učite. To pa na takle način: dobivate mesečno plačo; naučili se boste vede za boljša dela; dobite vso oskrbo. Naš program za pomoč nike v psihiatriki je investicija ki plača dividende. Zglasite se: pri Miss Blevins, Clevela State Hospital.	(192)
ižpreminjanje ledenika, visoke bele stene Bernine.
Tedaj pride čez žareči rob ledenika silna postava in nosi drugo lahko postavo in čudovito se odbija temna skupina od srebra Bernine.
Človek se spuča po brazdah | ledenika: Marko Paltram je, sivi lovec.
Kralj Bernine je in nese svojo mrtvo hčer v naročju. Po-stoji, poljubi jo in gre dalje.
Gostom se zamegli pred očmi od belečin, on se pa smehlja.
“Poglejte, poglejte! Jolanda je Jco živa, še barvo ima v ličecih. Ni umrla na gladu, zakaj poleg nje je ležal še košček kruha. Ugasnila je brez bolečin, zakaj poglejte, s smehljajem na ustnicah je odrevenela!”
Ob Isoli Persi, ob Izgubljenem otoku, kjer ustvarja ledenik mesto s stolpi in mostovi, kjer Se utrinjajo skrivnostne ažurne luči, kjer čaka dekle iz Pontresine na Aratscha, jo je
ženske za čiščenje
Sprejme se ženske za čiščenje' od 6 zjutraj do opoldne.
Plača za poln čas.
Zglasite se v Employment office 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Co.
630 Euclid Ave.
... (192)
Službo dobijo
V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in morata znati kuriti avtomatični stoker. Plača je $50 na teden. Zglasite se po 6 zvečer v
Yale Theatre
St. Clair in E. 82 St. (x)
TOVARNIŠKO DELO
Mi Imamo na razpolago več del, kot j machine operatorje, težake, na benču, r za maintenance; moške cd 25 do 46 let, ki so stalni, dobri delavci. Dober zaslužek in bonus za produkcijo. Zgla. site se od 8:30 do 4:30 od pondeljka do petka.
THE OSTER MFG. CO. 2057 E. 61. Place pri Camegie
(192)
MALI OGLASI
Iščejo stanovanje
Pontresine na Aratscna, jo je Ker ji je odpovedano stanova-našel. Ne, kakor bi bila mrtva, nje išče družina 4 do 5 sob; ena . v -i .i___ti___nriradu nsphft in 4 OtFOCl. nflj-
temveč kakor bi spala.
“Ima še barvo v ličecih!” , Čudno! Znal je tako zgovorno opisovati sladko smrt vseh
DO YOU ©ST ^
vitamins?
ssssg
low p«) A
DHE1MDAY
ssniSS®®
AtagtsOtaA-O«*•*£*• tola Vhamln Copeute $«r.
famldies
,uk.m*nt.l*haWM
Stsftšs*
MiB LAšOtATOtMK RA
odrasla oseba in 4 otroci, najmlajši star 14 let. Lahko plačajo do $45 na mesec najemnine. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče EX 7095.
-(193)
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je dinette set in studio couch, vse v dobrem stanju. Oglasite se na 1144 E. 74. St.
(193)
Garaže v najem
V najem se odda 2 garaži na 1171 E. 58. St. Vprašajte na istem naslovu.
JOHN ZULICH
INSURANCE AGENCY
PRANCES ZULICH, agent
Zavgroyslnin* vseh vrst» vaše lamove, »vtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4tZJ l$m NEFF ROAD

to
1886

1947

w
DELO DOBIJO! Naznanilo in Z>ah-Oalq
Z veliko žaloatjo v arcu naznanjamo vaem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula blaga žena in mati
Terezija Kosmač
ki je umrla kar nenadoma dne 28. avgusta 1947a
Pokojna je bila rojena 7. oktobra 1886 v vaai Mačkovec, župnija Žužemberk na Dolenjskem.
Pogreb blage pokojnice se je vršil dne 2. septembra iz A. Grdino-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, in po sveti maši zadušni«, katero je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga, smo jo položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija.
Tem potom izrekamo najprfsrčnejšo zahvalo č. g. Rev. FraUcis M. Baragi, ker je pokojnico previdel z svetimi zakramenti za umirajoče. Dalje se mu zahvalimo za sveto mašo’ zadušnico, kakor tudi za spremstvo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida) prav fako tudi z. v« pogrebne molitve, ki jih j. opravil za pokojnico. Naj mu za vse to dobri Bog obilo poplača.
Dalje se zahvalimo vsem številnim sorodnikom, prijateljem m znancem, ki so poklonili toliko krasnih vencev, tar tako pokojnico ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru.
Prav enako se zahvalimo vaem tako številnim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojne.
Prisrčna zahvala društvu Carniola Hive št. 493 The Maccabees, ter ravno tako podružnici št. 25 S. Ž. Z. za vso pomoq “> naklonjenost.
balje se zahvalimo vsem, ki so doli na dan pogreba na razpolago svoje avtomobile brezplačno.
Naša zahvala vsem, ki so prišli pokojnico kropit, ter molit za mir * in pokoj njene duše. Prav enako hvala vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na Kalvarijo.
Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina i» sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso poslugo, ki so nam jo dali ob tej za nas tako žalostni uri.
Končno se zahvalimo prav vsem, ki »o nam kaj bodisi n» **	°**
način pomagali, nas tolažili in bodrili. Naj prav vsem velja naš iskreni: Bog plačaj!
Draga žena in mati, počivaj v miru v svobodni zemlji ameriški m l.M,. naj Ti bo gruda te nove domovine. Dušo Tvojo pa naj sprejme On, ki Te je ustvaril, te odrešil in posvetil zei večno življenje, ki naj bo Tvoje plačilo za ves Tvoj trud in trpljenje, ki tl ga imela z nami tukaj. Naj Ti Vsemogočni poplača vse z večno radostjo v nebesih. Počivaj v miru in tudi na nas tulyij ne pozabi. Pa tudi mi se bomo spominjali na Tebe v svdjih molitvah: Na svidenje!
Na sodni dan ta vidimo,
ko angel bo zatrobil,
pred Jegusn vsi pridemo,
ki vse nas bode sodil.	)
Žalujoči ostali:
LOUIS KOSMAČ, soprog JOSEPH MAJCE, LOUIS, EDWARD, sinovi ELIZABETH, poročena SMOLE, hči FRANCES, JOSEPH, WILLI AM, .VICTOR, BENJAMIN, vnuki Tukaj zapušča brata JOHNA in ANTONA, v stari domovini pa brata FRANCETA in MARTINA
Tukaj zapušča tudi sestri MARY MARINKOVIČ in JOHANO TRSINAR Cleveland, (Ohio, 30. septembra 194^.
OKTOBER
10.	— Mlajši oddelek društva Najsv. Imena pri sv. Vidu priredi jesensko zabavo v šolski dvorani.
11.	_ Podružnica št. 47 S2Z priredi “Twilight Dance” v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
11. — Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.	_ Modem Crusaders No.
I 45 SDZ ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12.	— Clambake American
St. Clair- Ave.
25. — Društvo sv. Jožefa št. 110 KSKJ v Barbertonu priredi jesenski ples v dvorani cerkve Presv. Srca Jezusovega.
25.	— Maškeradni ples podružnice št. 8 SMZ v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave., Euclid, O.
26.	— Fali Festival društva Najsv. Imena pri sv. Vidu, v šolski dvorani.
26. — Pevski zbor Planina v Maple Heights praznuje 10 letnico obstanka s koncertom v Slovenskem nariodnem domu na 6060 Stanley Ave.
ie.. — vmiuuMJu; «u.s.31. — American Legion Post Legion Post No. 273 v svoji dvo- No. 278 “Halloween Dance” v rani na E. 62. St. in St. Clair svoji dvorani na E. 62 St. in St. Ave. (Knausova dvorana.) Clair Ave. (Knausova dvorana.)
12____Podružnica št. 14 SŽZ
praznuje 20 letnico obstanka z igri) “Razvalina življenja” in plesom v SDD na Recher Ave., Euclid, O.
18.—Plea društva Clevelandski Slovenci it. 14 SDZ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
24. — Community Welfare Ciub priredi Halloween ples v Slovenskem narodnem domu na
NOVEMBER
21. — St. Vitus Cadets No. 25 SWU, plesna veselica v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
28.	— Don Bosco Club Autumn Dance v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
29.	_Društvo Ložka dolina
veselica v Slovenskem narod-new domu na St. Clair Ave.
Za najboljše delo in zmerne cene pokličite MALZ
za vaš radio, pralnik in druge pripomočke za točno popravilo. Vse delo gaaantirano.
Pokličita ENdicott 4808 pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom
MALZ ELECTRIC
6902 St. CUir Ave.	EN 4808
.......IIHII»!5”

mm fimnNG co.
Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter fircular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci.
15601 Waterloo Rd.	KE7248
Vse potrebščine za grelne in monterske naprave.
Lorumrumrij-infi
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KR ANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDHOTA
f
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad 66,000,000
Solventnost K. 5. K. Jadnota »»»ta 12* 91 %
tittXUSASB s&sr1•- “~*1 -
KRANJSKO slovenski katoliški jednotl
•ttWffAiBSSC.KS-SMt'S
tnSIsal« ******
Za i-t—-»• s urirorauja Iz » ne State poSrebneetl ee »brnite na aradnlke in atadnlee toaletnih SraStet VK. A K. Jadwta *U ea S»:

G
^ »1-383 No. ^ ^
\ K. K K. ***** I
iVavni
. Chicago St.
URAD
Jotiet, 01. /

reninami stare tepke, tri pedi
<> _________	________jjjiMM——t <► proč od debIa odrezal debelo
v 4■milili ■■um ■■■™himo»bhwjiim	.	^ vag0 jn izkopal dva komolca
BELI MENIHI
Poveit iz prva polovica XII. atolatja spisal IVAN ZOREC
Janez je molčal, a vsak dan, A tlačani so mrko gledali iz-ki ga še prebo brez Ančke, se pod klobuka, med njimi je tiho mu je zdel neumno zavržen. vrelo. Ponoči so se utrinjale “Le tiho bodi,” se je deseti zvezde, kakor bi se trgale z ne-brat skrivnostno smejal; “oko- besa, vsa pota so bila polna ti-li Stepičevine za zdaj nikar ne j hih mož, ki so hiteli od vasi hodi, saj ti ne uide!”	do vasi, podnevi so se jate čr-
A sam je vohal povsod, tu- nih ptic spreletavale nad Teme-dipoŽubini.	! niško dolino.
Štepič, glejte, se je močno) “Odkod se je naletelo toliko sprevrgel. Pogovor s Trlepom.krokarjev?” so se tlačani čudi-
in potlej še z opatom ga je pre-sukal.
“Če Janeza osvobodijo, nemara res ne bi bil napačen zet. Iz čislane hiše je, moški, pameten je, rod mu je zdrav in starobi-ten,’’ je preudarjal in se vdajal. “In če bi se res ukresali novi kmečki upori, bi mi domačija bila varna. Kjer bi domoval kdo Trlepovih, tja se nihče ne bi upal z zlo namero.”
Zagovednost ga je nekoliko pustila, mogočnost se mu je unesla.
ATTENTION
Veterans-Civilians
DE SIMIO SCHOOL SHOE REPAIR
REGISTER NOW DON’T DELAY Earn up to $9,000 a Year CLASSES:
8 A. M. to 1 P. M.
1 P. M. to 6 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE.
or
Phone SU 5542
.....-tec—-
“Pa res. Tile črnuhi ne pomenijo nič dobrega.”
“Vojska bo; zdaj začno nabirati vojščakov.”
“Da, v cerkvi so oznanili. Pa krokarji pomenijo še kaj hujšega.”
“Kakor da vojska ne bi bila že zadosti veliko zlo!”
“Hrvaški hodotaji lazijo po deželj in nagovarjajo ljudi, da bi se spet za staro pravdo.” “Tako bo le res, kar smo on-dan slišali v Mirnški jami.” “Molči in čakaj znamenja — saj si slišal. . .”
Štepič je slišal pogovor, veli
globoko jamo, spustil vanjo pisker, zasul in pokril z važo, da se ni več poznala prekopana prst.
Vse vkup je potlej trdno zagovoril.
“V imenu pri Klemenu, pri ščinkovcu, vrabcu in malnarje-vem hlapcu, ki se je obesil in visel dni in noči tri — naj ga vse žive dni boli, po smrti pa mu na duši gori, kdor bi se do teknil te mmojih stvari . . . Podplat in urbaš, kača kačon— kokus, pokus, fokus!”
Med to čudno zakletvijo je trikrat obšel skriti zaklad in se, oči upirajoč v tepko, ritenski umeknil v hišo, še enkrat po gledal skozi okno ih zagovor pribil z obrnjenimi črkami besede Amen — Nema.
Od vertnega plota se je previdno odtrgal deseti brat in zdrsnil proti Temenici. V Malem Gabru je v senici poiskal Janeza.
“Doma bodi podnevi in ponoči!” mu je šepetal. “Pote pridem zdaj zdaj.”-"Saj sem domfe zmerom. Ali je kaj hudega?”
“Zate nič, za nekoga druge ga pa nemara bo.”
“Kaj več povej, saj te ne razumem!”
“Ali še pomniš, kaj sva se on-dan domenila v Mirnški jami?” Janez je pokimal, zašepetal;
Kjer je Peter Klepec, bi Se druga druščina, mislim, bila le za napoto.”
“Pripravi si čekan ali kar že in čakaj,” je deseti brat preslišal in se izkobacal iz senice.
Vzela ga je tema, pod oknom Marinkine koče ga je spet dala.
Potrkal je ob okence in tiho zaklical.
Lina se je hitro odprla, iz nje celo kopa trdnih moških ni nič je pogledala belina Marinkine- jn da ves kar strepeče in steče,
deseti brat nasmehnil, ker je videl, da je Janeza strah.
"Dolgo ga že ni bilo v naših krajih, kakov le je zdaj?” “Še močnejši in — boječnej-ši.”
“Kaj se spet norčuješ?” se je Janez nejevoljen ustavil, a deseti brat ga je dregnil:
“Ne bodi no tako trlepovski, če ti rečem in pravim, da mu
ga obraza.
“Hentaj te,” se je deseti brat posmehnil, “rada se oglašaš, vidi se, dedca še nimaš doma.” “O, ti si, kaj bi pa rad?” “Tebe ne, prezvest sem svoji, da veš,” jo je dražil. “No, le stoj, tvojemu pa že povem, kako rada si mi odprla, ko sem sleparil pri tebi.”
“Povej hitro, kaj bi rad,” je krotko. rekla, ni se mu upala zameriti s hudo besedo.
"Oznanjam ti veselo novico, mož, glej, se ti vrne zdaj zdaj!” “Bog ti daj zdraja, ljubi človek, saj vem, ti ga otmeš, če nihče ne,” je sklenila roke.
“Ne jaz. Gorenjko je preprosil grofa, da je topoglavcu odpustil tisto nerodnost,” je lagal.
“Gorenjko?” se je čudila. “Kako veš?”
Deseti brat ni odgovoril; zginil je v temo. “Naj nekoliko odleže tudi tej revi,” je mom-ljal in pompljal na Grundlje-vo.
XVIII.
Ko se je drugi dan storila trdna noč, je deseti brat iz senice izbezal Janeza.
Po bližnjicah, ki jih je deseti brat poznal vse, sta hitela pro-
če le zagleda eno samo babje krilo!”
“Kaj je tudi šlevkast, ne samo močan?”
“Morda. Ne vem za tr'dno. Ali pa ni. Saj ni tako neumno, če se človek boji žensk.”
Janez je molčal, ni vedel, kaj bi rekel.
ka skrb mu je zlezla na rame. ---------.
Pa je šel in zbral hišne drago- vroče mu je postalo, spomnil se tine: zlate in srebrne verižice, je vlapta Ruperta, srebrne in medeninaste skle- “Kamor hočeš, pojdem, sa-pance, prstane, stare beneške mo da go dobom podse!” zlatinke, s srebrom okovan na-, A deseti brat ni odgovoril pre-pitni rog in dosti še drugih, ki cej, le oči so se mu svetile iz jih je stara domačija hranila teme, kakor mačku pred mišjo r ti Žužemperku. Noč je bila od roda do roda. Vse je dal v luknjo.	temna, mirna; le netopirji so
“Pripravi se, nemara poj de-! j ima tiho frfotali okoli glave.
“Kje je Peter Klepec?” je Janez vprašal, da ne bi molčala; groza ga je bilo.
“Čak% naju na križpotju, kjer binglja krvavo bedro, ki je _vanj zapičen zlat pipec,” se je
velik lončeni pisker, zatlačil s predivom in pazdirjem in pokril s Škrlj o.
“Tudi mene bi se utegnili lotiti in opleniti!” je škripal z zobmi.
i Ponoči je na vrtu med ko-
“Pa je bil vendarle oženjen tudi tale Peter Klepec,” je deseti brat še dalje pravil. "Žena, kakor je tožil, mu je bila prav huda vešča, uhajala mu je neki na Klek prav vsako kvatr-no in binkoštno soboto. A nekoč jo je premikastil, da ni ved dihnila.”
‘Nihče se ga ni upal lotiti, pustili so ga. Sosedje so se smejali in ga spraševali, ali bi se bil dal prijeti. ‘Dal,’ je dejal, ‘kaj se bom upiral gosposki?”’
“Vidiš, res je šlevkast,” se je Janez nasmehnil.
“Ali ves je vdan v voljo božji o in žensk se boji kakor otrok živega ognja.”
Janez je spet molčal in se spominjal Ančke. O, nje se še
nikoli nj bal; vse na svetu bi dal, če bi mu kdo prijazno izdal, kdaj že bo za trdno njegova.
“Pravi, da je vsaka ženska huda vešča,” je deseti1 brat spet v mislih imel Petra Klepca.
-AND THE WORST IS YET TO COME •-in najhnjše šele pride
va že jutri več^r,” je čez čas rekel. “Pa ne bova sama.”
‘Kdo še? Vsaj to povej. Ali ga poznam?”
“Peter Klepec. Druge druščine ne pofliaš.”
v me spomin,
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE IN HČERKE
Mary Zaletel
ROJ. KOROŠEC
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči 28. septembra 1946.
Em leto je le minilo od bridkega spomina dne, ko Bog poklical Te je k sebi draga mati in ljubljem hči.
A mi Te nismo pozabili, v srcih živi še blag spomin, počivaj mirno v zemlji hladni in prosi pri Bogu za nas.
žalujoči ostali:
DVA SINOVA;
MATI, BRATJE in SESTRE.
Cleveland, O., 30. sept. 1947.

mm
DAIRY
PRODUCTS
flaznanilo
VELIKE OTVORITVE

CLOVER DAIRY
Jos. Meglich, lastnik
SLOVENSKA MLEKARNA
r7^ir?^ir7^ir?^ir7^ir7^ir?^r?^r^Sir^r?^-.r?^ir?avir?^ir?^r?4^r7^yr7^ir?^ir^i^a\ir78Yi>iii
TRGOVINE S ŽIVILI
f
ki jo odpreta John in Judy Brancel
na 1383-1385 E. 53d St. vogal Stanard Ave.
(PREJ MIKE PIKSEVA TRGOVINA)
v	(
h) čelrteK. 2. oktobra 1947, ob 7:00 zjutraj
Fina kvaliteta mesa, grocerije in zelenjave,

pivo in vino, cigarete, sladoled
Popolnoma prenovljena trgovina z mesom in grocerijo

LEDENIŠKE NAPRAVE
od
Phoenix Refrigeration Co. Mr. Nick Marinobie
tgflMOMOW
‘0<c>00c=>00<c>00<rz>00^^
V ČETRTEK, PETEK IN SOBOTO NA OTVORITVENI TEDEN BOMO DAJALI ZASTONJ SPOMINČKE
NASE GESLO:
vljudna in prijazna postrežba
Trgovske ure: od 7 zjutraj do 7 zvečer ob sredah do 1 popoldne
Zaprto ob nedeljah in praznikih
Telefon: EN 9514

Vse barve in podrobnosti v materialu
od
GRDINA HARDWARE