Issoed dšily
CK€ft
Sondiiys and Holid*y$
Ith*i* vsšk dsn tuen
nadeli in
prunikov.
GLASILO SLOVENSKE

CH1CAGO, ILL. PONDELJEK 8. APRILA (APRIL) 1918
mtnoto
Stev.—number st
ZAVEZNIKI V OFENZIVI NA ČRTI 36 MILJ.
nemika ofensiva j« pri-kajzerju malo uspeha. . protinapadi aaveanfkov.
fOOH PRAVI, DA JS POLOŽAJ DOBER.
loftdon, 8. aprila. - Angleški rojfiiitan je včeraj poročal: JnŽ m od Bomme so bili daaeo notri \&f\ni boji. Sorraftnik jo hotel s protinapadi doaed svoje prejšnje pozicij«; dvakrat je napadel naše postojanke r Buoquoyu, toda naš topniški ogenj je raspršO njegovo M« i Tolikimi iigubamt Napad m aaše poddje je Ml odbit in nraotako m je UJalovU nemški upad jnžno od Hobnterna. 800 Roneev ja bilo njetih in red etroj-aih polk vplenjenih.
Paril, 8. aprila. — Francoako vadao poročilo, Id je bilo iadano Mi, m glad: Nemški napad v okoliša Orivesnesa jo bil odbit. Vio prejšnjo noč in danee je tra-jala topniška bitka med Montdi tierom in Hojronom. Zapadno od Ivjrooa amo rrgli Nemoe naša j. 1» črti ob Oiae je sovražnik po • aevil napade v okolišima Chauny ta Bariais. Nemci so ljttto bom -bardirali Rama vso noč.
porodilo is Berlina pravi, fc io uvozniki v ofenatvi Angleži | ii Frenood so napadli na 89 milj šalgi črti od Beaumont-Hamela
<k» Kontdidiera, toda — kakor | Niiijo v Berlinu —niso imeli Sinoči jo nemški vojni poročal: Na južnem bregu i*n m uspešno nadaljujejo naši jaspadi. Oivojili amo dve v*si Pie unande in Folembraj.
60VERNER ZAHTEVA . KAZEN ZA LINCABJE.
deat linčarjev v CollinaviUu pod kljušom. Državni proknrator obsoja drhaliko nasilje.
MRUiKI OGLEDNIK UVEDE PREISKAVO DANES.
Htrofrad, 7. aprila. -hu r Rusiji se pripravljajo na Nbod na sapadno fronto. Ia U-ntjine ie odhajajo nskatori od • I delki
P»rii, 7. aprila. — Tukaj poroko, da so vse nemške čete regru-»iranr in razdeljene v dve glavni |»rmadi. Ena armada pod vod-maršala Mac k en »en a stoji ?roti Angležem in drugs pod mkioi princem Leopoldom je »jena proti Francozom. Ta Hnembs v nemškem poveljni dokazuje, da se je izjalovil ■ eečrt nemške ofenzive, kndon, 7. aprila. — Nemške i« so včeraj nadaljevale o-0 v Picardyju v treh okoli-'nmniške fronte. Ob reki Obe JmH s pomočjo furijoznih na-pridobili nekaj ozemlja bll-Amifnija kake štiri milje vs-od Chsulnesa, kakor poro->* Berlina. V franeoakem *Dfm Profilu je tudi omenje-« se čete, ki so branile čr-***WOise, umaknile po atraš-No ns boljše pozicije. Ne-■n® nsmersvajo Nemci v tem Potisniti Francoze prot Negnu in Hohiaonsn
od Alberta, kjer • si * tretji teden razbijajo
* poti proti Amiensu,
vršil« I j uta bitks z An ■j t®«du Avelujr. Is Berlina VJ, ds NO nemški topovi do-*»etniškf poaUje bllzo A -
v oko-*o goste
boji so p« bili
kontdidiera, kjer m ___
Jjjjjee napadle Francoze
^^ Georgesn ki Mon -»« Psrta« jsvljsjo, ds «0 hM>sdi /apadno od Mont-'drobijoni pod silovitim francoske artilerije in ">pet ostsvili gomile bojnim polju.
glsvnth bitk so manjši apopsdi ns ^J® aa t. str. 1. kol)
Springfield, 111. — Ooverner Lowden je silno ogorčen radi lin-čanja rudarja Praegorja v Ool-linsvillu. Dejal je, *e okrajni u radniki v okraju Madiaon ne morejo vzdržati reda in mitu, dn proglasi vojno stanje ss dotk-ni okraj •
Governerjevs Izjava ja sledeč^ j "Obdržsval sem konferenco z državnim prokuratorjem. V m«jcm in njegovem uradu ae strinjamo, ds delamo sporazumno, da bodo krivci kaznovani. Drisvni proknrator jc že odposlnl poala:ica na lice mesta, z njin je šal zastopnik iz urada glavnem adjutnnta.
"Pred nekaj tedr.i sem posv.i-rH šerife in mirovne uradnike v državi, da morajo preprečit: najine mr.de piot* onim, ki so o-•n m I jeni izdajo. Dane« aem stopil v zvezo s šerif- m okraja Madi-son in ga oibvestii, če ne morem ohraniti apoštovanje do postav s pomočjo regularno nastavljenih mirovnih uradnikov v kteromkoli okraju, tedaj mi ne preostane
stanje v takem okraju. Priprav -
jen sem, da to isvršim točno.
"Mislim, da lahko rečem o o-teh uradih, da v uradu državnega prokuratorja in mojegs, ds se po-služimo vse oblasti, ki nsm je dana, da bodo kaznovani tiati, ki ao odgovorni za nasilnost, izvHieno danes zjutraj v Connelavillu."
ColiniviUo, IU. — Danea uvede mrliški oglednik Roy A. Lave preiakavo radi linčanja Robert P. Pragerja. Navzoči bodo zastopniki državnega prokuratorja in generalnega adjutanta, da izvedejo, kar mislijo, da je potrebno sa kaznovanje linčarjev.
J. Ii Siegel, župan, ae izgovarja na tale način: "Aretirali smo zadnjo nedeljo nekega človeka radi nelojalnosti. Po sedsnjih zs-konih nismo imeli dovolj doks sov, ds gs obdržimo. Tolpa je ai-noči mialila, da bo zopet ušel neM drugi nelojalnež in je vzela stvar v svoje roke."
Policijski načelnik Staten iz javlja, da je več tolpačev znanih oblsstim, tods lokslns policijs nc bo izvršils sretacij, ker je bilo hu dodelstvo izvršeno zunsj mests.
Do sedaj ao dognali, da je dr-hal izvršila hudodel|tvo v prenag-Henju in da do sedaj še nihče ni nastopil z dokazi, da je bil Pre-ger nelojalen. Znano je, da se je registri rs 1 dne 27. junija v uradu zveznegs msršsls v 8t. Louisu kot sovražni inozemec in nsznsnsl, ds je po poklicu pek. Vprušst je zs dovoljenje, dg vstopi tudi v pre-povedsne pasove, da si Uhko M išče delo
Oollinaville, fll. — &eri' * wsrdsvil1u ims šest linčsrjev, so linčsli Robert Pragerjs, pod ključem. Zsporno povelje je iads-no še zf osem drugih lin&srjev Dršsvni pravdnik Steuber izjsv ljs, ds jih aretirajo še več, naj manj trideset.
Državni prokurstor Brundsge
se je izrazil: "To drhslsko nas I
nost je inebs v držsvi potlačit.. Ne glede na to, kakšni so bili motivi, taks akcije ni opravičena.
Kssnejše vesti pravijo, ds se je drhal razjesils, ker ni mogla dobiti amole, da povalja Pjnjeija posji Nekdo lemed drhsli je zs rjatt "tH»e«is»o gsl" Drhal jr P^ novils kile, ksteremo >1
iiiujiii >i
i so do->, ei»a
DEVET MIKAM) ZA VOJNO V PRVEM LETU.
Vladni stroški znašajo eno miljar-do na meaec, ki jih krijojo davki in poaojUo svobode.
PRIPRAVE ZA DRUGI POZIf.
-
Wanhington, D. 0. —Vojni treski Združenih »iif*v znašajo v pr-
\-.m U-tu prib!/no devet miljaiki
>.T.'d polovic«) od to svoto bili zavezniki leo', posojilo, iroijinn je Šla za armado in voj^ ške naprave, ena desetina jca mornarico in ena petnajstinka sa gradnjo ladij.
fino šestinko teh stroškov krijejo davki, drugo vsoto pa poso. jilo svobode, hranilni certifikat in dolžni certifikati.
Vladni atroški zdsj znašajb skoraj eno miljardo na moael, manj kot polovica gre zaveznikom kot posojilo.
Odkar je bila vojna napovedana dne 6. aprila 1917, je vlada izdala v vojne namene $9,800,000,-000. Okoli $800,000,000 bi bil| imela troškpv, Četudi bi Zdrašent države ne vstopile v vojno.
Direktno za vojne priprave Združene države izdale $5,0B4| 000,000. Zaveznikom je bilo po-sojenih $4,743,000,000. Davek je prinesel $1,535,000(
WILS0N0V GOVOR V BALTIMORU. UMERIM JE SPREJELA ROJ IN VODIH 6A RO Z NAJVEČJO SILO.
bode $5,8000,000,000. Vejnehra
nilne in varčevalne znamke 4140,-000,000.
Poleg tega so še drugi majhni dohodki in izdatki, ki pa ne igra-o vloge pri tako velikih vsotah. Waahington, D. 0. — Odredba
za mobilizacijo prvega večjega itevila od drugega poziva bo kma-u izdana.
Petnajst tisoč ntol ml druge^s poziva bo mobiliziranih v prilu. {oliko jih bodo mobilizirali vsa-ki mesec, da dosežejo število 890,-000 v tem letu, še nI znano. Po -zvali' jih bodo vsaki mesec naj • <*rŽ toliko srmsdo, kot jih bod > potrebovali. •	<
Mobilizirali jih bodo v manjSili partijah, da ne bo naenkrat od tegnjeno preveliko število mož ndustriji.
N General Crowder je izdal naredim, da mobilizirajo 400 foto-grafov do 15. aprila, kl so podvr-leni vojaški dolžnosti po nabornem zakonu. Dodeljeni bodo letal-
akemu zboru.	....
Fotografe bodo vprsŠsli, do se priglssljo kot prostovoljci. Heve-ds, če se ne priglssi zadostno Število prostovoljcev, jih bodo po-tein potrdili potrebno Stevild med fsnti in možmi, ki ho podvrženi
nsboru.	_
Izdsti je bil tudi p®ltlv za 2,H2.» novincev, ki se bodo učili <lva me seca voziti in popravljat', avto-mobile.
Lokalne naborne komiaijc Conneeticutu/ Michlgantt, Massa-chuaettau, Kentuekyju, Missouij-ju in Tezasu so dobile nalog, da praskrl>e te može.
ladjedelnica v torontu
ZOORELA
Toronto, Oan. - Požar je uni
čil podjetje Thor Iron Worka^ Kompanije je večinoma gradila ladje, odkar je Izbruhnila vojna Ko je izbruhnil požar, je de si« dve sto delavcev, kl so naleteli na ^ir,, da ao ubežali požaru. &kn as znaša $400,000, vzrok požara ni dognan
Baltimore, Md., 7, aprila. — Predsednik \Vilson je včeraj ob priliki obletnice ameriške vojne in ob otvoritvi kampanje za tretje vojno poaojilo govoril v tukajšnji orožarni 5. polka vpričo 15,000 j>oslušalcev. Dejal je sledeče:
"Sodržavljani! Danes je leto dni odkar nam je Nemčija ponudila boj in mi amo gs q>rejeli za naše pravice, da antemo živeti iu biti svobodui, ln za svete pravice avobodnih ljudi vsepovsod. Ameriški narod je sdramljen. Vsi vemo, ksj tirjs vojna od nss: največje žrtve življenja, najsposobnejših mož in če je treba, vae, kar imamo. Posojilo, o katerem govorimo, je nsjmsnjšs stvar, ki smo jo dolšni dati, čeprav je potrebna. Ljudstvo vse dežele ae zaveda dolžnoatl in pomagalo bo, čeladi ee bo treba omejiti a potrebščina mi, ki jih dnevno daje borni aa služek Ljudstvo bo gledalo e pre-sirom na tiste, Id M lahko dali, pa nočejo, ln na tlele, ld aahlevajo veš je obreeti, kakor da je vse ikn-psj Ifgffvefca transakcija.
Nisem prišel, ds vsm govorim o
„JtiSMflfctt*
»led i! o
dajanje.	_ ...
Preden so Pragerja potegnil« ne
drevo, a« ga vprašali, * ™ raM Odgovoril je, de nims kej re-
ksj amo se tudi ml pridružili boju, so danes jssnejšl kot so bili kdaj prej. Lahko je razumeti, kaj poatenl sedanje poaojilo, kajti stvar, za katero se borltup, iti bila še nikdar takb jasna na dlani.
Kdor količkaj rasume, ve, kako stoji danes pravilnost; Američani vodo, ds je obstsnek našega velikega naroda izgubljen in z njim vred naša naloga, ako je Izgubljena stvar, za katero se borimo. Povdaritl moram, da nisem Še nikoli tekom vojne zrl površno rta uarnene Nemčije. In dalje bl me bilo sram, če bl vpričo tako refcnih razmer, prepletenih z usodo človeštva, govoril s strastjo in sovraštvom. Hoditi moramo, kakor bi bili sojeni. Zasledoval sem cilje Nemčije v tej vojni ie ust njenih predstavnikov in jih sodil popolnoma odprto, kakor želim, da bi otii sodili naše cilje. Kazgn lil sem pred vsem svetom usše lastne Idesle, namene in cilje brez reserve ln vsska fraze ln vprsšsl sem jih, ksj hočejo.
Nsšl nameni niso krivični niti agrealvnl. Pripravljeni smo, ko pride dan obračuna, post opat T pravično z nemškim Ijmbtvom In delati pošteno s nemško vlado, ka kor i veeinl drugimi. Med narodi in poslednjo sodim ne sme biti rsz. like, sko js sodbs prsvlčns. Ako ns bl dsli Nemčiji pravice vssk čas, ne glede na istd vojne, bi s tem onečestili in pogszill našo la-atno stvsr. Česer ne meramo mi, ns sshtevsmo niti zs druge.
Ns podlagi teh misli sem Iskal odgovora od tistih, kl predstavljajo Nemčijo, vprašal sem jih, dali je pravičnost sli je gospod .
atvo nad drugimi narodi, kar oni hočejo. Odgovorili ao jaano in od točno — pripoznali so, da »e išče-Jo pravičnosti, temveč gospodstve in ssmoslljs. Tp priznsnje nI pri-šlo iz ust nemških državnikov, pač pa od njenih mllitarietlčnlh voditeljev, kl so pravi vladarji Nemčije. Njeni državniki ao ra. kil, da žele miru ln da bi radi ras-
Ii humu košček nanirja I previjali o leni čim se hočejo na
f ^
'	4 aprila Ml* moram u- pomen, vendar v t«l*o jesnlh i« ^ % |nwmamry.,M
mreti ^(ojl dragi aUltfi molite Uedsb, kolikor se mu je zdelo a,	,H-f(| rfwKo deUinl
rame. To je moje zsdnje piamoIatsatns - ds P« njegovem mne -	|f| ^^ A|| ko ^
in teatsment. I brat "
Isgo končnemu mirovnemu spn-raaumu.
Nemški civilni delegat je so e nsko izjavili v Brest-LItovsku; rekli so, da žele miru v soglasju željami prizadetega ljudstvn. Toda utilitaristični gospodarji NetnŠlje so aaključlll drugače. Jaano itaut mora biti, kaj so na redili a Rusijo, Ukrajino, Finske in Kumunijo, Njihova pravičnost ln poštenost je prišla na datt. In idej jih lahko sodimo in sklepa mo, kej sploh miilijo in hočejo. V Kusiji uživajo reven triumf, ka lenega ie bi sramoval vsak hra or in ponosen ttaro<l. Velik narod, brezmočen vsled laatnlh čl nov, jim je zaenfkrat Izročen ns milost itt nemilost. Nikjer nisof pokazali pravičnosti, povsod >a vsilili svojo oblsst In narode V okupiranih deželah IskoriŠčnjo za se, medtem ko jim govore o svo bodi pod avojih goepodatvoml
Ali nismo upravičeni verjeti, d<, bi Nemci naredili ravno tako nr zapadni rontl, če bl ne bilo tam armad, kl jih ne morejo prema gati s svojimi nebrojniml divizija mit bi če končno spoznajo, da n«
pogoje Belgiji, Franciji in lt >-lljl, ali nam morejo ssmerlti, čr ml sskljuČimo, ds so slorill to so mo aato, ds imajo proste roke v Rusiji ln na vzhodu f
Njihov namen je nedvomno podvreči si vse svobodne In um bleljozne narode tia Balkanu, va< dežele, ki jih je Hitela In ztorsb , Ijsla Turčija, In preko teh zgra diti cesarstvo nssiljs, kl bi jim služilo za domeno trgovskega go spodstvs, ceasrtitvo, sovražno A nterlkl kakor Kvn.pl, cesarsls«., kl bl kottčnot zagospodovalo nad Perzijo, Indijo In narodi daljacgn istoks.
Naši Idojsll pravičnosti in Itu man It ct c, principi svobode In sa nioodliH^evanja, kl jih zahtevajo narodi vsega moilernega svet s, tte morejo biti v soglasju s tem nji • hovim programom. Nafte principe NO /Hotcnjsll t načelom sile, nač > loiu, da mora močnejši vla<lati nad slabejšim, da trgovina sledi zastavi ne gletle, če Je tistim, Iti ao "oarečen!" z zastavo, prav ali ne — da, načelu, da so mora ves svet ukloniti pstronancl In nad
Joapodstvu tistih, ki Imajo moč, a zadnje lahko uveljavijo. Of je ts program Izveden, se ntors oborožiti Amerika In vsi nsrodi, ki se drznejo ststl z njo, ln pripraviti se mora za kontest zs gospod«!vo sveta; kontrstlratl moramo gospodstvo, k l Je za en • kfat pogsrllo pravice priproatlb ljudi ln žen ter vseh t Istih, kl ao sledil, boriti se moram« ln znova oživeti staro, stoletja staro borbo ks svobodo. Vse, ra kar Je Ame rt k a Živela ln ljubila In ksr ai Je pridobila a velikimi žrtvami, bl padlo v razvaline Iu vrsts nami Ijenja se bi zopet zsprts človt-»tm, sko pademo v tej t*mi
Morda as nsm udi to neverjetno in nemogoče, tods sli ni ncuk u dosegi s ravno to, ksmor je stopi ts s svojimi armadami!
Nočem biti bresobairen tudi j tem trenotku in ne maram amllt nepravično, Hodim le po dell'i nemškegs orožjs, ksr je storilo v raakl pt/krajlnl, ksterf se Je do-tsknilo. Ksj nam > tedaj storitl" Ksr se tiče mene, sem še srni raj. ds, tudi v tem fretiotks pri-prsvljett, dlskutlrstl O JHišleiiem In pravilnem miru, o miru, k I pri 4e s odkritosrčno pmtndbo ln ks
tono#| j.f # .i
JAPONCI IZKRCALI CE-TE V VLADIVOSTOKU.
Angleške doto eo tudi itopUe aa suho. Sovjot poalva Slbiroe na obrambo.
JAPONCI SKOVALI VZROK RA IN VARIJO T
*« Moakva, T. aprila - Dslavako-vojaški ivit v Vladlvostoku poroča: Japonska jo prišela vojno i sibirsko republiko. Angleška šote eo tudi v Vladlvostoku Cele in se iakroale, ne da bl šakale na pre • likava v aadevi ubitega Japonea in vsa itvar lagleda, kakor da Je bila afera dogovor jena a namenom, da bo Imela Japonska varok aa in valijo." Sovjot je ikleaU aa. h tavati pojaenUa od m vernikov in Amerike, kakšno itaMšše savn • majo v tem odru.
London, 7. aprila. — !a Moskve jc prišlo sledeč* uradno poročilu t Z oal rum na lak matije Japonskih Čet v Vladlvostoku je svet ljud-iklh komisarjev savsel potrebno politične korake. Obenem pe svet pojil v l ja vse sovjete v Hlblrljl, da se pust arijo v bran i orožjem pro> tl sovražni in vaai jI ruake zemlje.
Obenem je prišlo poročilo, da je lak rea! tudi oddelek anglešklli pomorščakov v Vladlvostoku.
Waekkigta% 7. aprHa. ^ Dr leviti dafiirtnmnt je Wt veAAcn, ds se je v petek iakraels četa oboroženih pomorlčskov la u potiski h križar k v VIšAlvolto ■ kn a namenom, ds st miljo japonski konzulat. Intervenciji je de-dila, ko so se vršili boji med Ja • [jonel kt Kual Iti Je bil en nec ubit, pet pa ranjenih.
OBOROl.
London, 7, aprile. — Premer Joyd George Je včeraj Jevno ia • avli londonskemu Županu slede-čet	j
'V teku prihodnjih per tednov »o Amerika tako presenetila prusko utilitaristično junto, kakor še niao bili nikdar v avojem žlvlje -nju."
Telegram je bil prečltan pri imeheonu, kl se Je vršil v proslavo obletnico vojne Združenih držav.

I« J* -.r-
med Ja • sn »lapna
JCSRIKA RO WmiŠfr NEMOE", PRAVI LLOtD
IZGUBLJENI POROTNIK JR SPAL.
Ohioago, IU, Pri obravnavi
proti članom 1, W. W Je nastslo vznemirJrnje, ko oe ni prlglssll porotnikom izbran A. J. McKee, šef loksrtiiške tvrdke McKee and Hon v Morrisu, lil. Distriktnl dr-žavnl pravilnik Je trdil, ds Je to pmt Članov I. W W., zagovorniki članov I. W. W. ao pa trdili nasprotno.
Končno je bils ugsnks rešeno, ksm js Izginil McKee, o. katerem ao le krožile raznovrstne govorice. Medtem, ko so si zvezni uradniki Iti sogovorniki člsnov I. W. W. belili svoje glsve, kem je isgi-nll McKee, je uu spsl ko! polk.
/.jut rs j se je prebudil, tods oči so mu zopet padle skupsj is spsl je do sne popoldne.
KLIMA V MONT ANI
«
RUlings, Mont. * Koncem led-ne je psdls temperatura v mnogih krajih v M on t sni ns ničlo. V Bllllngsti Je snežilo tri dni
Chlcsgo In okolks : V torek jas-no is blsdno. Hevertiorspsdtil r$-troVl, Temperatura v radnjih *J4 urah; nsj višja najnižja 44
».M	.	,»
. ata.. ...
a.

■**	r * " J
PROBVETA
PROSVETA
JKDNOTE
LASTNINA BU) VENSEE_NAEOPNE PODPORNE JBPMOTB
voru.
C«, pgiaaov yo dogovora. Eokoptai — no vračajo.
_ Zodinjono dršsve (isves Chicago) Is CaaadaU aa Isto,
•1 to9BTTtrt meeeee; Chicago ia inoMinatvo $4.50 as lote, Itn aa M UU, >1.11 «s tri---
I NuUf aa hm* Im »tik •
••PROSVETA"
SSS7 S«. Lairadale Avmmm, CUeage,
"THE BNUGHTENMENTM
WILBOHOV GOVOR V BALTf ^HK ' moku.
vrši v Nemčiji in Avatriji s strmoglavljenjem obeh kajzer- ZvM^lm^v^l tt
jev in njihovih militaristov. Avstro-nemška avtokracijalj^^ o«^.^^ ne
je danes največji sovražnik demokracije v Evropi, pred- Laipeiafe s nikskiini dokazi as
vsem Da ruske revolucionarne demokracije.	-veje trditve in obtožbe paoti di
vsem pa rusne icvusunu «	, M , rnnhilirirftliedantom, valed tega ae je iznašel
V interesu ruske republike je, da zdaj hitro mobilizii a « ^ nellg«diie«B poiefaju. Tre
novo armado in udari po svojem največjem sovražniku,
bs je, ds ae atvSr na kakšen ns-
v interesu zapadnih demokratičnih držav pa je, da ^pn-Un olttiu ia d* ublaži nekoliko ti, poznajo prihajajoče izpremembe družabnega reda in po- ete obtožb, ki jih je preje jeva, CoTJii prijateljsko roko. Zmaga in triumf demok^l^^	da *
eije bo s tem povspešen.	„	| blago srce.	.	1JubImo J1^™ H
:Gen. Ž.vkovtč je	?»*> de odrešimo avet iu ga
kar je bilo v njegovi moči, da Ur|m0rjU4 ,vobodno šivl^TS
nH| ljddi. U> : il * Tak je pomen našega dela yj
ka'beseda, rojaki moji, vsak« še delo, kar amo ga kvišili jB J
nameravamo izvršiti, ,„<„., iti.
nemških poveljnikov iz r^ k jaz dobro razumem pom«.,, ,JJ odgovora.«
Sprejmem boj! Vem, da Ka tudi vi »prejmete. Ves avet mora ,T ti, da ate ga sprejeli, Govortl!*« e uajvečjam žrtvovanju i„ sai| zatajevanju, a katerim hotno J;
DOPISI.
Karpate, Oonemaugfa, Pa. — Iz
te nove alovenske naselbine
—sa? »V še nobenega dopiaa ■ cal ime te naselbine v
~8ubečription? Unit«d States (ozcept OMssao) and Cauada M pas ySSS{ ,Ssodiw»iga countrioa. <4.60 por jssr. .....
Addroaa:
"PROSVETA" *
u. UvtkU A ves«
J rMzSSSSL	J:
Jasnejši dnevi v Rusiji
V Rusiji se polagoma izboljšuje položaj. Civilni boji so brez malega prenehali in notranja kriza, ki je grozila med bolševiki samimi vsled ratifikacije sramotne mirovne pogodbe, je polegla brez kakih večjih posledic. Sovjet je Uko utrdil svojo oblapt v republiki, da so pričeli vodilni revolucionarji govoriti o potrebi vzajemnega, konstruktivnega dela z buržoaznimi sloji. Na dnevnem redu je rekonstrukcija železnic, trgovine in produktivnih sil ter ustanovitev novega učnega in izobraževalnega sistema za delavce.
Dobra znamenja izboljšanega položaja pa so poročila o organizaciji večje obrambne armade. Trockijevo levo krilo Je nadvladalo skrajno pacifistično Leninovo skupino. Dejstvo, da je Troekij vojni komisar, kateremu je poverjena naloga organizirati novo armado, je vsekakor značilno; Troekij je izza brest-litovske konference odločen nasprotnik nemškega miru in da je on prodrl s svojim . načrti za oborožen odpor, ter da še celo govore o obvezn vojaški službi, je to jasen dokaz, da so bolševiki opustili pota svoje prejšnje taktike.
Vsa ta znamenja kažejo, da je mogoča ponovitev vojne z Nemčijo in Avstrijo. Nemci so sicer ustavili prodiranje v Veliko Rusijo, toda v Ukrajini nadaljujejo svoje vandalsko delo. Obenem se poroča, da so bolševiške čete reokupirale Odeso in nekatera druga mesta ob Črnem morju; tupatam so kmetje in delavci napadli manjše nemške četice in jih potolkli. Ukrajinski kmetje branijo svoje žito z orožjem.
Oboroženo gibanje proti Nemcem se lahko nadaljuje. Nemci ne morejo imeti posebno velike armade v Ukrajini in na "novi ruski meji" sploh, kajti njihove divizije na zapadni fronti vendar ne rastejo iz tal. Cim dalj bo trajala bitka v Franciji, tem bolj pojde trda kajzerju za Čete in tem ložje bi Rusi obračunali s pruskimi banditi.
Zdaj je torej ugoden čas, da zavezniki »pregovore prijateljsko besedo z ruskim sovjetom. Francija in Anglija bi morda dosegli z dobro, spodbujevalno besedo, da Rusija zakuri nov ogenj sovražniku za hrbtom, kar bi jima na vsak način pomoglo do zmage na zapadu.
Predsednik Wilson je že izvršil svoj del. Wilson ni nikdar obsodil bolševikov v revolucionarni Rusiji niti jim ni izrekel svoje nezaupnice, pač pa jih je spodbujal z lepo, otrčevalno besedo k nadaljnemu boju za svobodo Rusije in vsega sveta. Ni ga člpveka v Ameriki, komur je draga revolucija v Rusiji, kakor je draga ruskemu ljudstvu, da ne bi gorko odobraval Wilsonovega stališča. Ako bi bil naš predsednik le nagovoril takrat tudi zavezniške vlade, da e enakimi osrčevalniml besedami podpro revolucionarno Rusijo, bi bil danes položaj v Rusiji morda vee drugačen. Sovjet pa ni pokazal veliko zaupanja v britiško in francosko vlado, ker ni prejel od njiju niti ene simpatične besede. In zdaj je čas, da zavezniki izjavijo: Rusija ne sme izgubiti tega, kar ji je prinesla revolucija. Kajti
slovenaki
.avnoati. Zato bom jaz atoril to dolžnost in jo nekoliko opisal.
Delsvakih razmer ne bom omenjal,'ker so v splošnem enake kot v drugih krajih Združenih držav. Večinoma vai delamo v tukajšnjih premogokopih, ki obratujejo s >olno paro.
Naša kolonija atoji na prijetnem griču, ki ima precej lepo o-Ikolico in lep razgled na John-atown in druga okoliška mesta. Prebivalci ao največ Slovenei in nekaj Slovakov ter par Ameri-kancev.
Med Slovenci je poznana ta na aelbina pod imenom Karpate in tudi drugorodei eo jo pričeli nafci-vati e tem imenom. Oficijelriega imena še nima, ker je naselbina nova in majhna; ima aamo 12 hiš in eno hranilišče, ki je last Cam bria Steel Co. Kot ae čuje, bo družba zgradila še več novih hiš Kdaj prično z gradnjo, mi ni še gnano.
Slovenci amo večinoma vai Šla. ni naše napredne SNPJ., a avo jega društva še nimamo. Spada mo k društvu št. 44 in 168. SNPJ, v Conemaugh, ki je eno miljo ho da od tukaj.
Med rojaki vlada najlepša sloga. Zabave nam ne manjka, le slo venskih "rož" nam bolj primanj kuje. Ako ee kje kakšna počut "odveč", ji avetujem, da pride na Karpate, kajti tu naa je veliko samcev In zastarelih grešnika*, ki ai vai želimo družice za sp^uolje vanje skozi življenje. Sprqj<e}i bomo z odprtimi rokami. „j Za sedaj naj ta uvodna
Sluveuekemu občinstvu nazna	w w	r
j j jam, da priredi društvo Soča dne diaidonc morala^ in materi 11. apriie sverer veliko plesno ve- Ijglno. S »sojo generalsko častjo nelieo v S. N. D. Upamo, £a se bo-1 je jamčil za resničnost vaeh nje
to m ponm uresničenje njegovih na _________flferer
nost, da sel
tero je kopal disidentom, je šel k Oollinwood, Ohio. — Med raz-1 vojnemu ministru, da pred njim nimi lokalnimi'' organizacijami | napravi plemenito gest«, ter na
(h, fk. — h.	„te te prireditve udeležili v obil- govih obtožb. Ko vse to i
elbine ni bi-	nem ^vilu^ter užili nekoliko ve- ®alo za uresničenje njeg<
, ki bi oven-	uric v prijateljskem krogu. menov ia mu ja pretila
v slovenski	■ Msry Piraet. |n„ht. (ia ae sam svali v j;
*— ---------- ,	- # i -"f-------------;	i Nemčija je ponovno rekla a.
Slov. republičanakega združenja, ta način preprečil preiskavo, za LjU in edino ^
ki delujejo na programu ceatralr(katero so prosili ^sidenti, ki^bilj_,:	.
- - - n. , I------ - SfTTl V1 da,i h(*ta P«»vičn<rst iu mir vk
ne orgsnizaeije, tudi collinwood- h,ila neugodna za Zivkoviča. Ka- dalft M gvetu^ da|i |)Q	*
ska ni zadnja. .Redne aeje se vr- ko mišljenje' js dobU valed tegaLj p^uvij. Amerik« a|i.
se vsako drugo soboto v niese< u Aleksander Fedorovič o «a»«r^|^datso, "
v klubovih prostor'ih. Prihodnja ]u Živkoviču, je pe zopet drugo
»eja se vrši dne 13. aprila ob 8 vprašanje.
zvečer. Te seje je potrebno, da General Živkovifia ao nekoč na
se udeleže vsi zastopniki in člani, ziva|.& "železni general". Pravi
zadostuje. Tudi v bodoče bo;i ležil važnejše dogodke in jih spo roeal naši javnoati ■
Karpatč^n.
v iomn W tem' ^ <*"**«***»« vsk,,
v jamo, Ka-1 lig^tne sile In premagamo *il, tistih, ki teptajo ii> zlorabljgj« i ono, kar je nam drago ^aatoc
kot si ga predatavjji Nemčija, odločevala usodo Aod
fitva. rm^
Od aaša strani je tenj mofoe
-------- vr , -	i«'«'	. -----i samo en odgovor: — sila! Sila.
ki so vpisani direktno v to orgn h0> da M.i(l nAZiv ^ bojnih po- največja lila, aila brez meje m nizacijo, in teh je veliko, zato pri ni ukggd pravilnim. V vsa- Tišaa in triamfirajoča lila, ki mo fakujemo velike udeležbe. Boja- h^ ^aju pa ae moro priznati, n prinesti avetu aakoae pravic, ki, mi smo sedaj v čaBu, ko nam je Lja je v generalu Živkoviču vsee- Losu in raagaati v prah vaak* u-potrelia dela, ni nogo dela za naše L0 nekaj želeasnega. Njegovega 1 bično goepodetvo. eilje in oragnizacijo.	postopanja v tej aferi je zmožen.	.,
Na seji dne 13. oprila bomo mo- sam0 človek z železnim obrazom. HUISV JB DOVRŠIL DELO rali aekaj ukreniti za skupno ve-	o	_
selieo in shod, ki je jako potreben Ko je bila ta beleftka že doti- Washingtoe, D; 0. — Prekka za nože gibanje. Vsled tega je gkanBf gmo ^jjj ^ ntjverodaj- Va, ki jo je uvedla zverna «»i>rtso vaša navzočnost na seji 13. aprila ltvenega vira podrobno poročilo I komisija proti petim velememr potrebna.	0 ftvdijenci generala Živkoviča jem je končana. Preiskavo je n
Kari Kotnik,	pri minigtru Kerenskiju. To po- dil Francis J. Heney in imeli ji
preds. lok, organizacije S. It. Z.|ročilo potrjuje vse, kar amo mi I namen (da dožene, kako dsleč <«.
napisali, poleg tega pa prinaša ga kontrola velemeaarjev v nieoi na dan še eno stvar, o kateri mi industriji in nad železnicami, l nismo niti sanjali. General Zivko- ^ dokaže, da ao velemesarji lio vič ae je zapletel v protislovja. teii vplivati na zakonodaje v m Na Kerenakijeto vprašanje je j«m interesu. . :M' : , .Živkovič odgovoril, da je kan- |fr. Heney je odpotoval na »o Memorandum ni dosegel nika- flikt z diaidenti že uglajen in da dom v Kalifornijo. Člani m \ kega uspeha za tiste, ki so ga iz- je vsled tega preiskava v korpu-1 ^rtne komisije izjavi jajo, da si (Itili. lavleške memoranduma ata su odveč in nepotrebna. Samo ne-prinesla samo dva lista v Odesi, znaten del disidentov se noče vr-tode ata pristavila, da ne odgo- niti v korpus in za te bi bilo naj-varjata za reanicnost trditev, na- bolje, da se jih sprejme v rusko vodenih v memorandumu. Dru- armado.
ffl jiifti so memorandum enostav- Take izjave je dal aamo zato no ignorirali. Mnogi Vplivni Rusi da se prepreči neljubo preiskavo so is*, naravnost zgražali, ko ae in tp je moralo biti tudi dovolj zvedeli, kako general meče razna jasno ,«a ruske uradne kroge ka-prfvt^bacivanja ljudem, ki so že | ka je eela eituacija.
Pamflet generala Živkoviča.
(Konec).
. Willard, Wia. — Pri obeihakiH volitvah dne 2. aprila je bil izvo ljen županom naš rojak Jo&f Pe-kalj. Mi mu čestitamo na zmagi in mu želimo obilo uspeha pri delu za dobrobit naše fsrmamke naselbine.
Sedaj je vea vaDki odbor ( own boaid) v slovenskih rokah.
Tukajšnja farmandca organizacija si bo v kratkem času zgradila skladišče, ki bo velikega gospo damkega pomena za tukajšnje kmetovalce. V to organizacijo lahko priatopi vaak farmar. Ker je organizacija velikega gotpo-darakega pomena za farmarje, ja želeti, da vsi priatopljo vanjo. V zadružnem nakupovanju potrebščin in prodajanju pridelkov ae o koristijo edinoTe farmarji, ker ni potreba dajati velikih dobičkov raznim špekulantom. V zdmšenju je moč.
Vrerao je tu že popolnoma spomladansko, kar nI v navadi tukaj ob tem letnem času. Ako namerava kdo kupiti farmo v tem kraju, ^ aedaj pravi čas sa nokup aem Ijišča. .	A. M.
' U Balle, Dl. - Igra "Priae-gani," kl jo je uprizorilo drama tično društvo "Soča,, dne 31. mar
l|C Ml IV IdgUUIM	noi jI JV |M •niwfi .vtv.Mv.j-	| ra, je bila aijajne obiskana. Za
zdaj, ko se redčijo nemške vrste na vzhodu,, bi bila Rusija prljaan« naklonjene** od strani lahko zelo važen faktor, ako se povrne v vojno.	j^jj%%
Kar so pisali in še pišejo razni ameriški, angleški in ,ak0 UH\\ n>jskom ia Waukegsns. francoski listi o ruski revoluciji, je brez pomena. Vsi na- Mlllhie, Depue, (>aleai»y, Peru iu padi na bolševike in njihovo vlado niso Rusiji prav nič drugih nj^šbia. ki a« nam . avo^ škodili, škodili pa so zaveznikom samim, kajti kajzerjevi (^^ r^Zil^Z lisjaki so iErtfbili napade in rejtli Rusom: "Poglejte, kako Ako bomo t«ko delovali naprej; va« ljubijo vaši demokratični zavezniki!" Ako se Rusija bomo na naše uspehe lahko ,m» danes vrne na bojišče, bodo Jutri ponehali vsi napadi in	[
Troekij bo pri svojih prejšnjih klevetnikih drugi H*po- obe^m o^osarjsm, ds aem prej leon kakor je bil Kerenakij.	v*ris tajništvo pevakegs in dra I
V tem ča«i nI več noben državnik tako kratkoviden,	^
da ne bi sluUl velikih socialnih izpit^nemb, ki pridejo po J^^^Ue'	*
vojni E zmago demokracije. Vsi narodi bodo prej ali slej xaša prejšnja tajnica in ena 'sledili Rusiji. Socialna revolucija pride povsod e edino nsjboijšlh Igrslk našega društva «111,0, d. vden.okn.tioniharUv.h se drugih, kjer j« treb«. 1'» nmulno. Ni Ra naprednega eio ^
vo iell novoporočenrema
veka na svetu, ki bi ne želel, da ae revolucija najprej Ie-i obilo sreče t askonakem stanu. .
prelivali svojo kri za srbsko in »logarsko stvar.
>ltiogo manj pažnje so pa po-svetili temu memorandumu ruski uradni krogi, katerim je precej dul.ro znano pravo stanje stvari. Od raznih izjav navedemo tu samo dve. Ko so disedenti ob neki priliki spomnili generalu Korni* lovu o lažeh generala Živkoviča, je Kornilov dejal: "Ko bi jaz verjel samo eno besedo vseh teh očitanj, potem bi vam ne podal roke in ne bi sedel z vami za tem omizjem."
Tedanji vrhovni poveljnik ruake revolucionarne armade, general Bruailov je ob neki priliki izjavil: "Vem, da vas je general Živkovič obsodil kot izdajalce in špijone, toda jaz tega ne verjamem."
Mislimo, da radi takega rezultat ni bilo potrebno generalu Živkoviču utiauiti pečata obrekoval-ea na svoje ataro čelo.
Krokodilake solze.
Vojni minister Kerenskij je poaetil nedavno Odeso, in me<i drugimi zaslišal tudi poveljnika arbakega prostovoljnega odreda, generala Živkoviča. V eni zadnjih številk "Slovanskega Juga" tirno čltall, da ^c gen. Živkovič ob tej priliki prowll ministra, da se obsodba častnikov in vojakov, ki so isatopiii ali bili izključeni iz korpusa omili. Mnogi nepoučeni čitatelji ao se seveda dlvili ple menit ost i g. genersls. fte bolj so se ps čudili oni, kl so vedeli aa vse podle mshinscije,-4aži in oh tožbe, ki jih je plemeniti general Uril V makih uradnih krogih iti ruaki javnosti. Najbolj
Jngoalovaaald ali nejttgoelovan-
Med drugimi zahtevami ki so jih stavili disidenti je bila tudi zahteva, de se korpus v bodoče imenuje "Jugoslovanski korpus prostovoljcev.' Poveljništvo korpusa je odbilo to zahtevo; odbila jo je tudi srbska vlada. Njihova motivacija je bila, da ao tudi Bolgari južni Slovani in zaradi tega se korpus ne more nazivati jugoslovanski. Čudimo se, da srb ska vlada, ki včasih tako rada izjavlja o svojem jugoslovanskem programu* sedaj kar naenkrat smatra samo izraz "jugoslovan ski" neumestnim. Se narasum-ljivejše je nam to, da ao se na ta ko stališče postavili tudi predstavniki Jugoslovanskega odbora v Londonu, ki se ' nahajajo v Rusiji, kot gg. Jambrišek, Man ;lič in drugI.
Jugoslovanski odbor ss še ni prenehal nazivati "jugoslovan <kim", dasiravno ni v njem, kolikor je nam znano, niti enega holgara. Jugoalovanski odbor še ■ i i prenehal s delovanjem za jugoalovanako idejo in naši ljudje v Ameriki ga še niao prenehali podpirati, ker ga amatrajo res ničnim predatavnikom jngoelo vanake ideje. Če ae Jugoslovan skl odbor ne atrinja s avojimi za atopniki v Rusiji, zskaj jih po tem ima in plačuje t Ako se Ju goalovanskl odbor a njimi strinja, zakaj potem kaže drugačno lice tistim, ki dajejo denar in po polnoma drugačno lice tiatim, ki dajejo saotno krit"
v ruaki javnosti. !Najholj ao se čudili tiati, ki ao na svoje oči či l la vseh teh in drugih poročil, tali ponitne prošnje gen. Živko ki so prihajala it Rusije, je ras-viČa, da ae vse vojake in častni- videli, da so vladala med Jugo-ke, kl ao isstopili ia korpuss čim slovsni v Rusiji velika nespora-j »reje odpravi r prognsnatvo v zumljenjs. Kaki ao natančni "vshodna okroljs."	vzroki vseh teh afer, bomo sve-
Ktvsr je popolnonts enoatsvns:' deli šele po vojni j predno more Nekoliko dni pred prihodom (ve- Ijodstvo lsreJ4 obsodbo, mors I-renakija v Odeao, je prišla v prej I meti ves dokasilol materijah Po omenjeno me*to naredba niskegi i vojni, ko nsstana sopet redni po (rlsvnegs štaba, ds se vse časlni- ntni promet la ko Izgabi cenaura ke In vojske dlsidente smstrs e- nekoliko avoje sao*i, je p* Veko-naknpravnim s ruskimi vojski in vstl prsv ssnimivih poročil o de-častniki Ob enem je bila ns pro. janjlk, kl so se Igrrals sa kuliss-šnjo dlaedentov Imenovane po ml. In takrst se bo kritlslralo in eebna komiaija, ki je Imsls nalo-1 obaojalo.
Heney nI resignirsl, ampak ji dovršil avojo nalogo.
Preiakava proti velemesarja je bila izročena komisarju Vi* Murdoeku, katerega je H«ni predsednik komisije, imenovali atopnikom komisije, kateri predsednik Wilson poveril ofclatf da uvede preiskavo v luesni in dustriji.	I ■
Mr. Murdock sedaj eeaUirl poročilo iz obaežnih zapisnikoi, prihajajo od preiakav, ki ji vodil mr. Heney v Wa«hiDi!i«a Philadelphiji, Bostonu, ttH St. Louisu, Kansa»Cityjuini drugih krajih. Poročilo pre* predsedniku Wil»onu.
Preiskovalci komisije h ni« ljujejo preiskave v nekita stvareh. Čeprav je odšel ney na svoj dom, bo »vezna ®w na komiaija nadaljevala i M
Vlada je vložila priziv na višje zvezno aodišče, da dobi š kumente, shranjene v Veed«P varnostni shrambi, o kateri! dijo, da vsebujejo dokate * dodelatvo proti državi.
OTUliXI VOJKI UJMpl BODO ORADILI CESTI.
Atlanta, oTTsodnik t Patterson,
cestne komUije, je dobi! vilo, da bo zvezna vlada j razpolago 1,300 nemik» ^
kov sa gradnjo ee.t od <«" P«
dona do topniškega Marcelli. Por^ili J»h ^ za gradnjo drugih vab&»
Mr. Patteraon ae f ^m vrnil iz Waahingtona in P je odvisno od lokalnih rv « uporabo vojnih ujetn.k°r gradnji ceat. V Wanhnif « Zadovoljni, da vojni ujet de ceate, ki ao važne u ozirov. Seveda ostani jetniki pod direktni^ nedzoratvom, *** h<ld° eeate.
CMaage, m. mrs. Cors Csrprnterj^ njo In Oeorge Toirsa tev, kl jeležsls	L
zevsjoče rane na povedovale, ne kal*« ^ odigral. trage^^Jf
pri Carpenterjevi na
uesaaje	.^
Mrs. Annv Anger. ^
terjevs, je
Angerjevs je rekls. * ^ ne silno Ijekeeoa^e vedno prepirsls	^
Mrliško-oglednaM
konatstlrsls nisor t«

:$TI Z BOJIŠČA
0KSKI KAPAD »A NOVI
fronti.

ll |TW
Jrti (4 Alberta do Nojroua» k i meri okrog milj dolgost
eruozapadno od Villarsa j« [ vroča lokalna bitka med An lj Kemei za pobest vasi Ha Berlin pravi, da je ta vaa pa 'kljub umikanju u Londona 'm lUiuel Se vedno v rokah An iev. Med Thennesoni in Uri pe«0111 je par francoskih divi-JrLlo nazaj štirikrat večjo ^ko silo. Nemci so sprva vze Jvevasi, toda spričo ljutega iieotkega protinapada ju niso gli obdržati. Ena nemška di t je imela strašne izgube napadalci je bilo sedem po-m svežih divizij. Ujeti i potrjujejo vesti o silnih iz I j tvoje armade. Pravijo, da uo(fe kompanije so padle na 50
jfov napad na Amienz.
britiško armado v Franciji iprila. —Nemške »čete, ki so otile v gostih valovih, so pri prodirati v smeri proti A u včeraj zjutraj. Bitka je nšila blizo gozda Vaire vzhod sd Corbie. V prvem navalu so ti potisnili angleške čete ne Qko nazaj južno od gozda Hau i, todz povsod drugod so bili ni nazaj z velikanskimi izgu Opoldne je sovražnik po vil napad nižje od Somme, toda ldki topovi in strojne puške posekale prve čete sovražnika [ose in nemški napad je bil vljen.
roch ima zaupanje v zmago.
ariz, 7. aprila. — Gen. Foch, lovili poveljnik zavezniških ar je dejal v petek časnikar poročevalcem, ki so obiskali (ov glavni stan, da je zavezni imtga zagotovljena. Fooh je 1 na zemljevid in dejal: 'se gre dobro. Poglejte, kako bo j« sovražnik napredoval 27., 29. in 30. marea. Dknes je 5. Ma in jasno je, da se je veliki ki val razbil na bregu čim »letel na trdo oviro. Nemci stoje pred nasipom in so po-borna ustavjjeni. Prihodnjost »kazala polno mero našega ha. Poskusili bomo dobiti pre-nad sovražnikom. Ne morem riti, kaj se bo zgodilo, ampak bo dobro."
leneral Ferdinand Foch pove-vsem zavezniškim četatn brez % kje se nahajajo. Ko je pre-' i»veljn«tvo, je zahteval, da a morajo pokoriti vse čete vprašanja. Poroča se, da je ministrskemu predsedniku enceau: "Ako je na meni od-»niost zmage ali poraza za-Mih armad, tedaj me mora Wo ubogati." Foch še ni niko-•dkril svojih načrtov.
tonšldh eroplanov je padlo.
7. aprila. — Od. 21. do 4. aprila so angleški a-m zbili na tjja 240 nemških »v in porazili drugih 123, »"pustili na tla in ae niso Penili v zrak. Angleži po-»*>v tem času 122 letal, »o angleški letalci zme-o na boji^u 17» ton bomb » 151 ton nočno na so-Izstrelili so 1,139,533 » naliojev iz strojnih pušk, ■■j« na eroplanih. Ena an-^JKad« je ujela 22 nem. •Vanov.
J?1 nadaljujejo dnev-V Nemčija. V četrtek so l.ukscmhutg ia xa-1 °°aroanii železniški kolo-
_ ^»bardiranje Pariza. Jf WUa. - Oddaljeni
r'"1»ov, ponove hombardi-
ranjene.
i*«-ube so majhne.
7- aprila/-— Voj-
iJT"1 poroča, da so amo-
sJj)J,h Prtlk dneh odkar *>''ana ol,i,'.ajna dnevna »»učaju, <ia se poja-fiS^K jih ho depart -h številkami, če
■Pjjje izdano v.led te-' > "Kenija pričeli
Vcsti iz Rusije.
Nemei vzeli Jekaterinoslav
Amsterdam — U Berlina poro-čajo, da sa nemška četa a pomoto ukrajinske bele g^rde okupirale Jekaterinoslav, ki ja večje trgovsko iu industrijalno mesto oh reki Unjeper iu 250 milj severnovs hodno od Odese. Poročilo dostav Ija, da so Nemci vzeli bolSevikom ua železnici Poltava-Konštatino-grad 28 vagonov francoskih pušk in V*č kot miljou strelnih nabo jev.
Iz Moskve javljajo, da je svet ljudskih komisarjev poslal pro test nemškemu poveljništvu v U krajini proti nadaljni invaziji ru skih pokrajin in dobil je odgovor, da imajo Nemei nalogo po dogo-voru z ukrajinsko tado pomagati zadnji v civilni vojni z bolševik v ukrajinski republiki. Ruski ao vjet je nato adresiral vprašanje do kje pravžaprav sega ukrajin ska meja po mnenju Nemčije iu kijevake rade. Kraji, kamor zdaj silijo Nemci, so čisto ruski.
Moskva. — Po vesteh iz Kijeva je ukrajinska rada sklenila nadu jevati utilitaristično kampanjo proti vladi delavsko-vojaškega sveta kljub temu, da je predsed nik rsde, profesor Gruševskij, pri poročal mir z bolševiki, kajti med kmeti ,in delavci vlada največja nezadovoljnost. Nemci so s svoji-mi rekvizicijami žita naleteli na silovit odpor kmetov. Neko vas so Nemci razrušili s topovi, ko so se kmetje postavili v bran z orožjem.
PROSVBTA
Kje je ruska flota? London. — Ruska bolševifika vlada je — kakor javljajo iz Moskve —- brzo javila admiralu Sab-inu v Sebastopolu, da naj pojasni, kje se nahaja Črnomoraka flota. Obenem hoče vedeti vlada v Hoskvi, kdo je gospodar Odeae, . .Nikolajeva in Trebizonda, kajti vsled konfuznih poročil ni na jas nem, v čigavim rokah so ta mesta.
Odbor pomorščakov v Hangu, finska, je ukazal razstreliti več ruskih bojnih ladij, med temi tu-< i štiri submarinke, ko so se bližali Nemci. Bolševiki so rajši potopili ladje, kakor pa da bi prišle roke* Nemcev.
M* ' .	< J
Livonija in Estonija ostaneta ruski deželi.
Moskva. — Pir Petrov, ruski mirovni komisar, se je vrnil iz Berlina z ratificirano mirovno pogodbo, katero sta podpisala kajzer Viljem in njegov kanoelar.
Izvestja" javljajo, da ostaneta po izjavi* Petrova deželi Eatonija n Livonija pod suvereniteto ru-ke republike. Petrov je prine. sel zemljevid z novo mejo in omenjeni deželi ležita na vzhodni strani meje. Mirovna pogodba i. Avstro-Ogrsko, Turčijo in Bolgarsko še ni ratificirana.
jih bojuih ladij na dopust v Via-Apel ze med drugim
"Mornarji in pomorščaki! Akci vam zapovedo streljati nu nas v Vladivostoku, tedaj boste «,*]ja. U na svoje tovariše delavce, ki pametnejši od vaa iu se bore odstranitev jarma gospodarske sužno.sti. Ako mi zmagamo, »odo zmagali delavci po vsem svetu in prokleti avet bo v posesti prole tarijata. Naša vlada je vlada re vežev, po revežih in aa revež«' Krvoločni nemški imperialisti napadajo od zapada in vi grozite na vzhodu. Ako m ne po damo, boate namerili na nas stroj ne puške. Ali boste? Mi nismo sa mi. Tmoče rebelov v ameriških in angleških ječah upajo na nas. Al boste orodja svojih veličanstev f
nas naiu
Boji na Pinskem.
Stockholm. — Iz Vsse poroča-jo, da je finska bela garda s pomočjo nemških čet okupirala vz-hodni del mesta Tammerefors. Ti-aoč mož rdeče garde je bilo uje-tih.
Tolstojeva vdova dobi pokojnino.
Moskva. — Bolševiška vlada je dovolila vdovi filozofa Leva Tol-stoja 400 rubljev na leto za vzdr žavanje Tolstojevego posestva na Jasni Poljani.
Rum Ii iaozemstva.
Avstrija prihaja"« novo lažjo.
Nemčija ponuja posojilo.
London. — Depeša i* Moskve Daily Mailu" se glasi, da so nemške banke ponudile vladi so-vjeta eno miljardo rubljev poeo« la, ki ima biti zajamčeno z -do • odki železnice v severni Hibiriji.
Kje jo ukrajinsko žito?
Amsterdam. — Po vesteh iz ierlina je posneti, da niso Nem-in Avstrijci našli niti enegs zr-i a pšenice ali drugega žita v O-esi, dasiravno so pričakovali, da »o plen znašal več miljonov ton.
Črnem morju eo poslali ksr celo floto parnikov za prevažanje pšenice. Zdaj se vprsšujejo v Nemčiji in 'Avstriji, kam je izgi-ilo žito iz Odese. Ali so ga mogli bolševiki tako hitro umakniti sli so ga uničili f
Ruski princi obdelujejo vrtove.
Moakva. — Sorodniki bivše car-ske obitelji in ostali plemenit aši, ao se po revoluciji naataniii na
Krimu, morajo obdelovati vrto-e in polja pod oboroženo strsžo delavsko-vojsškega sveta. Medsebojni obiski so jim prepovedsni. Korodniki bivšega esrja, ki so doslej Mveli v okrožju Petrogrsds, so se morali izseliti v Urslske go in krajevni sovjet v Volofdi jim ja prepovedal prihajati v mesto.
Apel bolševikov na zavezniške po
Tofcfja. Dvajset Američs nov, ki ao pravkar prišli iz Vladt-vostoka, je psiaealo e seiioj Usksn spel aikirakih boiševikav. ki eo «s delili med aa«ieftke la fra^^ pomorščake ,kateri aa prišli • svo.
Curih, Švica. — Z Dunaja/pj-ročajo, da ae vrše mirovna poga-,anja rued grofom ČJerninom iu predsednikom Združenih držav. 'Neueste Nachrichten" v Mona-Kovem so v petek objavile brzo* javko z Dunaja sledeče vsebine: "Govor grofa Černina v dunajskem občinskem svetu je napravil velik vtiek v avstrijskih parlamentarnih krogih, ki verujejo, da je izmenjavanje mirovnih depeš med grofom Černinom in predsed-nikoin VVilsonom doseglo več, kot pa je Černin povedal."
Amsterdam, 7. aprila. — Na iz* javo francoskega ministrskega predsednika Clemenceaua, da je grof Černin lagal, ko je bil zadiiji torek rekel, da sf je vršilo tajno mirovno pogajanje med Frairei -jo in Avstrijo, je bilo v petek izdano uradno poročilo,' ki pravi, da je Clemenceau poslal svojš^ft zaupnika v Švico, kjer se je sejiel zaupnikom avstrijske vlade. Avstrijski zaupnik je dejal francoskemu, da je Avstrija pri v<Mjf govoriti o miru, ako Francija u-makne svojo zahtevo za Alzaeijo in Loreno, nakar je odgovoril franeoeki zaupnik, da njegova vladg ne more razpravljati o miru pod tem pogojem. '
Washington, 7. sprila. — V uradnih krogih se smejejo poročilom Nemčije, ds se "vrše mirovna pogajanja med Avstrijo in predsednikom Wilsonom". Vladni uradniki smatrajo, da je Avstrija nalašč poslala med svet to novo lal, da potolaži razburkano ljudstvo v svoji monarhiji
Ataeriške vesli.
T
VE LB POROT A 0AT02ILA RO THSNBRROA UMORA.
New Vork, N. J, —, Vsleporo *
je obtožila Morris Rothen4>er^ ds je umoril llsrry Ookena, pro-fe«ijomOuaga igrplca za denar, ki je bil v človeških nižinah poznan pod imenom "Harry the Yot". Obtožnica «e glasi ua umor prve vrste.
Državni pravdnik Svvann iajov-Ija: 1'Oehen je bil ubit od dobro organiziranih zarotnikov. Prepričan sem, da je bil za umor izde -lan načrt v detajle, da lahko do -kažejo, da se je morilec ob času umora nahajal na drugem mestu
Slomški lirrtti
Jstfsoti
lakerp. IT. jeatje 1W? v M
ZAMORSKA VOJAKA OBltl NA RADI UMORA.
Houzton, Te*. ProsUka John B. Maun in Walter Matthews, zs
morca, sta morala plačati umor s smrtjo na vislicah. Zamorca sta ubila prostaka Halph M. Foleyja, ki ju je stražil, ko ata delala kot srestanta. Zamorca sta pobegni-a, toda kmalu eo ju ujeli.
Pri eksekuciji ao bili navsoči zdravniki in oficirji.
olivni staji i sest—m aa lahnoal« atr, ouoaoo, LULiMma
tmavm oimmt
riaoaaaalki Joka VsgrM, bos MO, U gaUs, IR L Psšpvsdaadalk j J. Brat ko vi«, a. F. D 4, bo* M, Otiari, IL Peipraieeduiai JaW Kubetj, Ii« lwtag Ava., Be. Oklasgo, Tsjaiks hhn Var4arbar, »TO« Bo. Lawadala Ave^ Oyasga, DL ~ « Aatoa J. Tarbavaa, P. a Boa i, Olasre, DL I Jaka Malak, 400« W. Blat Bt, Oklaags, DL
vanaomm ooaaxt
Ješa AmbvaUI, Ul bas, Oaasasbarg, Ps. Pasi Bargar, T41 - lat Bt., U BaUa, DL V. R Tsaabar, 474 Abaay Ava^ Boakspvtag«, W
POBOTJn ODBBKt Aates Hrast, daa. Dal., Caaaaabsrg, Pa. Jaša Badi4ak, baz 4««, BAlUtaa, Pa. Badolf Ptotartak, 4S4 bos, BrtdgavtBa, Pa. ■lakot. Miklsv«l«, k Bos V Wiaesfc, Pa. M. Patveviah, 14415 Bala Ava., Oollianee*, O.
iraBDJNUK "raOBVBTB i
JoŠa Kavottaib.
VRROVVI BDRAWSi
P. J. Kara, M. D., «10« BL Olair Ava., develaaš, Oblr
V8I DBNABNB IADBVB JX BTVABI, ki aa Mlaja gL apievatcs o4ban ts B. N. P. J. aaj m pošiljajo as ssalsvi
JOHN VBBDBBBAB, Mor-fl« Ho. Iawaials Avs^ OkSasgo, IR PBITOtBB OLBDB OEMBBALNIOa POBLOVABJA sa paBljaja m
PRODUKCIJA SLATA IN IR* BRA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
Denver, Golo. — Rudniški biro eeni, da je bilo leU 1817 v Zdim šenih državah produciranega zlata sa $02.500,300, srebra pa za $61,140,300. V Coloradu so produ drsi i za $15,955,1000 zlata in za ,722,700 srefora.
Produkcija zlata je nsrssla edi no v državi Arizoni, produkciju srebra se je pomnožila v drŽavah Colorsdo, Arizona, Utah, Idaho n Alaska.
Michaelis priznava krivdo Nemčije.
Amsterdam. — Dr. George Michaelis, bivši nemiki kaneelar, je te dni dejal v Berlinu: "Ako bi bil jaz še odgovoren zs vlado, no bi zahteval vojne odškodnina. Boljše je, da se ljudstvo nsu&i treznosti in vsnčnoati, kskor ps da bi se udalo slabostim msterijallz-nia, ki lahko pride, ako bodo naši sovrsžniki plačevali vojne dolgo-ve Nemčije. Naše trpljenje ne bo nehslo z vojno; bede se bo še ns daljevala in nositi jo morstno brez pritoževanja. Mizerija bo naš kuhar. Priuuiti si inors mo, da smo tudi ml odgovorni zs vojno w v političnem smislu, kajti ressr se je trudil, ds jo odvrne — toda o-koliščlne eo nem ustvsrile raanu-re, ki groze, da postane denar go spodar. Retiti moramo dešelo nevarnosti meterijalisms.
EAKAJ NI ŽITOMA UPRAVA ZA POVIŠANJE 0SNB *u .. pftBNIOI. .
Washington, D. 0. — Zlmn.i. n ni sprejele dodatnega predlaga, ki določa eeno za bušelj pšenice na $2.50.
V Abrnlel je bil proračun naj prVo spVejet in potem poslan se nato, da ga sprejme. Benator Gore* je piVdlagsl, da se^povlša nema za bulelj pšenice v letu 101P na $2.50. ^Predlog je bil sprejet,
Predloga je zdaj pred konfe -renčnim odborom. Kongresnikl so proti povišanju pšenične cene v splošnem pričakujejo, da zbornica ostane na strsnl kon>.u men tov, ksjti senst ni Imel dru gega zagovora za svoj predlog, <ot da se pomnoži produkcija pše-ea.
Zdaj se je tudi izvedelo za dejstvo, zakaj predsednik Wllson, živilska uprava In poljedelsko tajništvo ni naklonjeno povišanju cene za pšenico. Plenica tvori stalno mero za cene drugih Živil. Če se poviša cena pienir i, je po -d reže tudi druga Živil«.
NA VSAK NAČIN JE KOTEL UMRETI.
Andover, 0. — John Linnluger je hotel n« vsak način umreti iu poskusil ja izvršiti umor na tri rsslične načine. jNajprvo se je ustrelil v prsi, potem si je prere-zal ŽUe na rokah in obesil. Ho »cd je so ga našli in odrezali. Zdravniki izjavljajo, da ntupaiija, da ga o-hranijo pri šivljenju.
moonetja ponovno obso duo na smrt 18. aprila.
JOtB AMBBOtlO, Bes 191, IADBVB PBBPIBUrVB VBBBOfB, hi sta |R ««■■ grva la •a, as poŠUjsjo as aaslevi ANTON HBA8T, Oaa. Doli v., Osaoasbora, Pa, # 1 VBI DOPISI, taapseve, šlaakl, aasaaalla HA aa "Pseevota" se pašlIMIs
UBBDNIŠTVO "PBOBVBTB", I««?—«« Bo. Uiraisls Ava, OkJ^fo, DUoola
VBB UPBAVNlftKB BTVABI, sstešalas, oglasi, se pettjaja aa sadovi UPBAVNlfiTVO "PBOBVBTB", l««f—«e Ba, Laaalal« Ava., Ubiaogo, Di V boraaposdaaal s tajslltvoai R P« J^ aratalMvom to spiavatAtva«
i ki je ta aava-
ao rabita Imaa uradnikov, aiarvaš ta, da bo vsaka stvor bitre
"Prosvefte" daa, ako loUta,
Baja gtovasga apravaaga adbom ae vvllje ob aal mrl aoaoldoa.
to tietjt šotno«
I lil .IV )<• V <ll II / III.III .

■drsvitiki zatrJujaJo, bi vsebovati vsaka lunlka
Kakor
morala
toke atvart, -kt bi vas nal totaanl uotav utrjavaio in bi bolniku v obča pomagala. Vtlad taga pri-porodamo vaam bolnim In ilsbot-nsn oaa batu. d« naj rabijo
S
evera's
BalsRm •! Ul«
(Savarov £tv|jonski batasm). Ts balsam jo otobito pri^roaljlv pri sdrarbonju navadna lasoaU)r
Jatrlh. Poskusita to
zdravljenju navadne In pogosta zapeki (xa btuanoatl) naprabav« is
bolastih ns jatrlh. Poakuaito to tomko kadar Imata apramanijivo mrzfioo; po»ebno naJ bi jamala to ton i k <i stara iS slabotna osebe. NaUnini
" r,:
Natančna navodila ao otnaAana am zavitku. Cana «#c. sa v vsah lekarnah.
W » Sl VI A ( l OAlt ItAIMOS. l(

Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
A m BtH-L—-1. a«
šv., rnmarp, rs«
la
Praagisoo, Oal. — Višji Hodnik Franklin A. Griffln, ki je vodil obravnavo proti Thomea J. Mooneyju, neznanja, da ga o)mb di dns 13. aprila zopet na smrt.
Iz Maeramenla prihaja vest, da je pri govemerju W. D. Htepbenu vložena prošnja za ppntiloščetije.
Ko aodnlk izreče ponovno »od bo nad Mooneyjem, je njegova ti-soda odvisim le od governerjs, ki Deamnilisnlji delaveev vprišo Bi- je dobil mnogo pozivov, ds nsj zozemske kraljioe.	MooneyJi* ponilloetl, da lahko pri-
Amsterdam, 7. aprila. — Niso- <1* še radi drugih osmih obtožb setnsks kraIJtoa Viljemina je v«e- pred sodišče In tako dokaže svoja raj obtoka Is Anmteniam in ko ae nadollnoa«. je voaila v avtomobilu po nikAh, Zsnj se je ssvzel predaeiliiik jo je izstavila večja moošfra de- Wilsoa, ki je poslal poselmo ko. lavnev, ki so vpili: "Dsjte nam misijo v Kan Pratiriaeo, da pre. kruha f Ml smo lačni. VI ne trpi išče zadevo. Gavernsr je aprejel ta." Klišele ao ae tudi druge ss od strokovno orgsnlzlrsnecs d« * ba vi ji ve besede PolieiJa ae je tru lavatva številne proltat* proti dile, da mUtrani demona!rante, ki Ifoonepjevi oboodM Organizira' ao ae končno mirno rasšll Živež ito delavstvo trdi, da je Moonev ni pološaj na lf»la«Sskem je sad Žrtev zarotnišklh podjetnikov in nje čase zelo krltišen.	' profltarjav.
e
^"SSStta1
ikmtu, Uon
RAD BI IZVEDEL.
za naslov svojega brata Aloj/n Zaplata, kateri so nahaja niemU nekje v državi Kansa«, iVosiBl cenjene rojake, Če kdo ve z« njegov naslov, da ml ga naznani nil pa naj se mi sam oglasi MoJ rn alov jc: Frank Zaplato, nuni seu Ave., Cievelsnd, Ohlo.
Potrebujemo
20 moi bb delo v raznih oddelkih In na dvorišču 35c do 37c bb uro, poaaban bonu« 3c
na uro STALNO DELO, £aa in pol bb nadurno dajo.
Standard Ghinilial Co.,
Canoneburg, Pa.
PRCF. DR. MULLIN
zdravnik - specialist u slovence >
411—4th Avenue
(VA SPROTI FOiVE) PRTSBUROK, PA
ELEKTRIČNA PREOLEDBA Z K
Btart to sksšaal adiavsik, s H lataa praksa. Zdrav t oepefsa to kltre vsa ke-elodoe, oblati, trgaaK aorvossaet, krvse balami, kakor tadl Oadravt vaška v svojo aakfbo. C porabi js osjkaljto aaropako, enarUka
ia	Iftlft idfS^ll^i NUlia
mftk JMMN$ vMHrihMhMb T#4ss pit «M popotaooo jaaiiao. Pri asaol sa ■d rs vi vallka Morilo Blavaaoav, Urada« sea od B. spri rej do A evo«or, X so daljak mma od 1«. ds M
NORTH SIDE STATE BANK
hock. srni/ros. wyo.
IMA KAPITALA IN MKZMVK SIO#,»M.O«
Je izredno pHpravlien In opremljen ao poalovanio • SLOVENCI, HltVAfl, SLOVAKI U drugimi SLOVANI
d a4«Mea abriatl
MOtNa. arrMZasvAVT
aXa
Be4« vtaga.
ineviruciu
PBOSVlfZ
PRI SPREMEVRam
I^JEt1 "p^iu^tLr^faii,
VELIKA VAS
ROMAN
Frmmkf »pi*d EDCAR M0NTE1L f osluctnil JFt K.
iiiMiiiiaaiiiaiaiiaiii>iai>»»i><>staiiiiiiiiiiaaiii*ii*iiMiiiiitim
1* Locijine akrbi še niao bile končane, bela »e je, da mu ne bo ugajale, ker je taka, v obrsz je bila sedsj rumeno liaaeta, poaebno pa ae je bala kljubovanja etarilev.
"Le pogum, pogum," ai pravi in vzame i* nedrij trobentico, ki jo je dal Albert. Obedovala jo je ljubeznivo in jo poljubila. • ,
"Moram ae utrditi za boj," ai pravi »meje, Ana je prišla vsak dan po Lucijo, da ate šle na izprehod. ftle ete proti koatanjevemu gozdičku in
trgale med potjo vijolice.
Že prihodnjega dne ate dobile Alberta. Ana je trgala nemoteno vijolice dalje in ae ni brigala *a nič, Lucija pa je etala zardela in v zadregi na
Albert jo prime za obe roki, Jo pelje na klo-plco in ji šepeta: "Lucija, veate, da vaa ljubim, da me Je moja mala nekdanja eoigralka popolno-
ma očarale t"
"Pozabili ate gotovo na revlco/ "NikdarI Bila mi je vedno ljuba kot prijateljica, Metra. Naenkrat pa aem ae zavedel, da moja <*.u»tva niao prijateljska, bratovska, da tli moč-uejši plamen v mojem ercu. In veate, po kom eem spoznal tot Ko aem izvrfel, kako ae ravna z vami, srd, katerega sem čutil, mi je pokazal razločno, <U vaa ljubim. Lucija, ali ml morete biti aamo
malo dobra!"
"Saj vaa ljubim ie davno « . "Lucl, moje aladko dete, pridi na moje erce, vzklikne Albert, jo potegne vavoje roke in na-Uliko privije k eebi. "Povej, ponovi mi, da me ljubiš od otroikih let, kakor te ljubim jaz, odkar te pozna«, in aedaj ae hočeva tikati, kakor v praj-ftojih časih. Ubogo moje erčice, kako ao ti apačlli tvoj kraeen obrazek, kaj al morala trpeti." "Ah, vdarec v obraz ni bil ie najhujši.' "Kaj, i i m hm ie drugje bolečine!" "Da, tudi na atrani." "Toda, vprašati moraš zdravnika ze »veti' "O, v Boyboni »e zbudi precej teko pozor-noat, če ee pokliče zdravnika in celo pri naa bi bilo to nekaj nečuvenegaj apravilo bi me pa tudi v zadrego, povedati zdravniku, da me bode tu ne »treni — eaj bode minilo."
"Luči, povej ml, kaj ne, ti me ljubiš!" "Da, Albert, le vprašaj Ano." Ana, ki Je atala ravno pri koatanju, ae obrne In pravi: "Le poglejte ai deblo tega dreveea, Albert. . ."
Dve črki ate vrezani, A-L..." "Po lubju, ki Je ie akoraj razaieno, lahko »poznate, da niete bili vrezani šele aedaj."
"Ali prietaviti moraš," pravi Lueija Ani, "da ai jih v rezala ti, da ai mi izvabila skrivnoati."
"Veš kaj Lueija, za kaj »em m odločil f Hočem Iti še danea k tvojemu očetu in ga proeim za tvojo roko."
"O, to je reeen korak — moji »\ariši te eo-vraiijo."
"Vem, toda končno morejo tvoji atariil vendar izvedeti ln dati privoljenje, zato je bolje, da zvedo takoj, da ee e časoma navadijo na to misel. Naskočim torej trdnjavo."
"Ampak pridi, kadar bom jaz doma, jutri popoldne na primer t" "Prav, Jutri pridem." "Ne bo ti lehko Albert, pripraviti ae moraš, da dobiš nepovoljen odgovor in atalo bo mnogo truda. • i"
"To me ne atrašl, nasprotno, Čim divjejši bo oče proti meni, tem bolj te bom ljubil, čim bolj ss bo branil, tem bolj te bom jez Želel in končno morem zmagati."
Tudi jaz bom morala precej prestati, ai misli Lnclja, in nehote ae atreee, kaj bo vse aledilo, neljubi govori, kl jih bo morala poaluiatl.
Prihodnjega dne je bila v silnem razburjenjn, kl je vedno bolj raatlo, člb bliie je prišla ura odločitve.
Bree JI Jc močno bilo, ln ko je Albert pozvonil, Je abeiala v prvem strahu ia sobe v kuhinjo, mati pa Je ila, nič hudega sluteč, odpirat.
"Dober dan," odvrne gospa Moneetrel Alber-tov vljudni posdrav In (a i»elje v aobo.
"Kaj," vakllkne Monrstrel, "vi, gospod Gal-tlert vi pridete aopet k menil"
"Monestrel.. .1" opominja lena. "Kakor vidite, moj ljubi gospod Moneetrel," odvrne Albert, "ne pomaga namreč nič, pokasatl ml vrata, to me ne aadržnje, da bi ne prišel zopet. • • Toda proeim gospa Monestrel, ostanite," ae obrne proti Lueijlnl materi, "vaša navaočnoat ae ml adl Jako potrebna ."
Albert ae veede, ne da bi mu kdo rekel to, goepa Monestrel slsdl njegovemu rgl«»du, le Mo-nestre) stoji s nagubančenim čelom nrtddl
*"Varok mojega dohoda je, da vai« prudm sa roko vaše hčere."
"Ka-ajf" pravi Monestrel, kakor bi ne rain-
"lotil
_llim gospodično Lucijo poročiti ln jo Irllm od vse aa leno, to Js vendar dovolj razločno."
"VI hočete mojo hčer poročiti, vi" vsklikne Moneetrel. "VI, Ooltier. sahtevete MonestreJovo hčer zs Šenot Na, moj odgovor tudi ne bo neja-sen t Ne, no dobite Imeljr nikdar. Ne, In še en-kretnet"
Ker Je W1 Albert pripravljen na tak odgovor, nl izgnMl poguma.
"Premislil si bodete ie atvar, Km\x*\ M one •trsi," reče mirno. "VI veste, da »m najhocatej šl mol ▼ celem okraju, sem popolnoma neodvisen gospod svojegs premoženja Ne saht*vsm t roko gospodične Lucije nlkake doto. Pr»lm sa nja, ker
jo ljubim, vae drugo odklanjam ie naprej. Premolite ai atvar, gospod Monestrel, potem mi pa
daste odgovor."
Trenutek molči Moneetrel, potem pa zavpije v jezi: "Odgovor dobite takoj: "Ne, ne, in ie enkrat ne!"
Albert vstane. I"g tem ee Jaz ne zadovoljujem; obatanem pri tem, premielite ai atvar še dobro, preden daate končen odgovor. Oatanite zdravi, gospod Moneetrel. Kakor vidite, grem danes ssm, ni mi treba pokszstl vrst, to je ie napredek."	' '
Ko je šel Albert mimo kuhinje, ugleda Luci jo. Stopi hitro k nji, prime, predno more Ifone-atrel to zabraniti, njeno roko in reče: "Lucija, prosil sem ravnokar vašega očeta za vašo roko. Ljubim vas, ali hočete postati moja!"
Da, Albert," odvrne Lucija preproato, "kajti tu4i jaz vaa ljubim."
"Vidite torej, goepod Moneetrel, da morate opustiti malenkosten ard med obema družinama, kajti midva ava edina," pravi Albert, potegne Lu-eijo na ae in jo poljubi pred odprtim oknom, tako, da ao mimoidoči to lahko videli.
"0 moj Bog," kriči goepa Moneetrel, "moški jo poljubu je J"
"Ničvredni capin," vpije Moneetrel. Albert pa ae odetrani veeel in pripoveduje vaem ljudem, katere areča na ceeti, da Je ravnokar prosil za roko goapodične Moneetrel. ■ V manj kakor četrt ure je vedela cela Roybo-
na to novico.
"Kaj pravite k temu!" ao ae izpraševali
ljudje.
"Moneetrel in Galtierl Ne, tege si ni bilo mogoče mialiti."
"0," pravi neka ženica, " jaa aem ai pe ta-koj mialila, ko aem videla Lucijo in Alberta iti večkrat h krati k Crillonovim, to atvar so vzeli gotovo Crillonovi v roke."
"Če ae vzame, bodeta Jako lep par, denarja — manjka nobenemu.''
"O, »ta tudi drugače drug za drugege, oba ata tako ljuba in dobra." "Kraeen par."
Splošno mnenje jo bilo ljubečima ugodno, toda Moneetrel je pihal od jeze.
"Ti id Oaltiera gotovo zsdnji čaa dobila pri Crillonovih, in ai to dogovorila z njim/ 'je rekel avoji hčeri, "ali motiš ae, iz tega ne bo nič. Sin moža, ki me jč preganjal e pravdami, ki je zlagal sramotilne peami name, v katerih mi želi.celo smrt I Ničvrednež, ki me je »am tožil, me uničil... Ti, Lucija, ali Je bila atvar takrat V SatofMaT-cellinu pri aodnlji tudi med vama dogovorjena!" "Ne, oče, tu ee pa motiš." "Ko bi vedel ..." vpije Moneetrel' ftl' dvigne roko.	"
Lucija pa akoči urno akozi vrata, pri kŠterih je etela, na presto.
"Ne," pravi, "tega ne, pozna ae mi še aedaj na obrazu, imam popolnoma dovolj," itt Odhiti lahkonogo k Ani.
"Premisli al," pravi gospa Motteetrel avoje-mu aoprogu. "Albert je bogat, bogatejši i:kaktfr Chanat in ne vpraša po doti. Pomiali to."
"Ce bi ne pomialil tega, bil bi ie drufckče jezen 1 Seveda mialim na to, ln to me ravno najbolje jezi..."	1
Predno je mogel Monestrel končati, je vatopll Chanat v spremstvu iupnika.
"Moneetrel, ali je mogoče 1 Kaj aem moral eliiati!" pravi župnik. "Vaša hči naj bi ae orno-žila . . .!"
"Da, Galtier je proeil za njeno roko." "Katero zte mu aeveda odrekli, kakor upam!"
"Samoobaebi umevno, prečaetitl." "Boj tudi drugače ni mogoče. Sovraštvo, katero vam je vedno kazala družina Galtier..." "Sovraštvo, katerega aem jaz vračal." "Ne, ljubi Moneetrel," pravi župnik aveto, "vi niate nikogar aovražill in ga aedaj tudi ne, ker ate dober kristjan, ali oni ao vam sovražni, da pa ne daste avoje hčere smrtnemu eovraŽnikn, je naravno. Razen tega je vaia družina, goepod Monestrel, pobožna, apoitovanja vredna, med tem ko je Galtier glava tukajinjlh republikancev in avo-bodomlalec. Če bo torej nekega dne — ker nl nemogoče, kakor hitro ae spremeni vlada — Galtier pregnan, kaj bo potem z vašo hčerjo!" ■■ "Imate prav, goapod župnik," prav! Mone-»trcl, "položaj republikanoev ni gotov."
"Ker ate odklonili Galtleru roko evoje hčere/' ae vmeša Chanat v pogovor, "dovolim ai v imenu enega mojih aorodnikov snubiti aa goepo-dlčno Lucijo. Mladi mož je bogat Hi bo Iz vraten »oprog, ker je pobožen in bogeboječ. Odklonjena anubltev povzroča vodno mnogo govoric, dobro je torej, govorice obrniti na drngo etran in airer/de »e razglasi takoj zaroka Moj mladi sorodnik ae imenuje Tenin, in če ste aadovoljnl, ljubi Monestrel, lahko takoj pride."
"Da, naj le pride — hočem temu lopovu Galtleru narediti Črto čee račun... Toda — aaj Je bogat, vai kandidat...!"
"Da, bogat Je, odvrne Chanat.
eo goapodje odšli, pravi gospa Monestrel svojemu mošu: "Ti, človek, ki nl ia okolice, je vedno negotova atvar. Kako je a Galtierovi« premoženje m, to vemo natanko, to Je na gotovi podlagi, tudi nJega posnsmo, nl sapravljlvec..."
"Kaj hočeš e tem govorjenjem!" vpije lfo-nestrel, "vendsr me ne misliš pregovarjati, naj dem Oaltieru avojo hčer!"
Goepa Moneetrel Je molčala, on pa Je šel, le ve« reaburjen v klnb In je tam pravil, da da avojo hčer gospodi* Teninu, sa katerega Je snubil iroupod Chanat.
Žal, da Galtier nl bil navaoč, ali drugi gospodje ao bili Jeko radovedni In ao hoteli Izvedeli natančneje o tem skrivnostnem gospodu Teninu, keterega Imena nl še nihče slišal. Mone-■i rel pa sam nl ničeear v rdel. aato so se mu ro-goli vsi
T *
VATAKAE PBUET KOT MOBILEOl
POŽIOALBC OBSTRELJMT.
*sw Tork, M. T. - V državnem. provdnfttvu ao trdo izpraševali Morris Rothenberga, točaja in natakarja, ki ao ga aretirali na obtožnico , da je umoril Harry Cobena, poznanega pod imenom "Hgrry the Yot", znanega igralca za denar in vlomilca.
Kothenberg je na policiji priznal, da je bil v družbi Cohena eno uro pred umorom. 8 Cohenom je prebil tudi nedeljako noč v neki igralnici. Rothenberg je zapu-stil igralnico aam. Sel je k /aju -trku v neko reatavracijo. Iz restavracije je šel domov, kjer jc spal do drugega dne popoldne.
Joaeph Edney, zamorce, ki vodi elevator v apartmentni hiši, v kateri je Cohen prebival, je izpovedal, da »e jc Cohen peljal ob še -stih zjutraj v »voje domovanje. Ko ee je vrnil z dvigalom, mu Je neki neznanec dal nekaj denarja, ki je apremil Cohena. Kmalu na to je Edney slišal tri strele. Morilec je bežal iz hiše in za n jim je tekel Edney. Morilec je ekočil na voz ulične železnice in tako ušel.
Edncy jc »poznal Rothenberga izmed šestnajst ljudi, ko so mu na policijski postaji rekli, naj »pozna človeka, ki je »treljal na Cohena. t*
"Vi ste pravi mož, ampak na sebi imate drugo obleko," je re-kel Ednejr.
Kothenberg je priznal, da je nosil V nedeljo zeleno obleko, ki jo je zamenjal s »ivo. -Odločno je trdil Bdneyju v obraz, da ni streljal na Cohena.
Cohen je bil uatreljen eno uro in pol po teleoničnem pogovoru z James E. Smithom, pomožnim državnim pravdnikom, pri katerem mu je obljubil, da mu izroči noj -višje oeebe igralniškega trustn za denar. *•,.
Umor Cohena je precej podoben umoru Rosenthala v letu 1912, radi katerega ao morali polieajski lajtnant Becker in štirje profesi joiielni ubijalci na električni ato!. Kolikor daleč ao aedaj znana fak-ta o Cohenovem umoru, niso vanj
Sleteni policaji, ampak jo.^fe-profesionalnih igralcev sa (le-
Chieago, 01. ~ Charles Lc\y, član tvrdke Lcvy-Meyer», ki lav st u je departmentno trgovino, je bil obstreljen v t>oJn b policijo. Isaac Harris, pogajalec zavarovalnih družb proti požaru, je dejal, da Levy pripada med 10 trgovcev ,ki »o (lili svoje trgovine /a pa lit i po požigaUkent trustn Levy je hetel pobegniti. Uo je ponj prišla potttfija. Odprl Je o -gen j na policaje, policaji so odgovorili s sttcli in posledica je bila, dr je bil l^evj zadet v roko.
EAD BI IZVEDEL
ze moja prijatelja, Josip Kolajn Mihaela Atneršeka, do«T Šmarja pri Sevni. i kdo rojakov v^j««, 'Jj
njuna
PRODUKCIJO OLASOVIRJBV ZNIŽAJO.
Washington, D. O. — Vojni in dtistrijalni odbor je izdal nove odredbe, da pomnoži produkcijo la-<Jij in pohite z gradnjo ladij. Med industrijalci, ki izdelujejo glaso-virje, in odborom je prišlo do sporazuma, da znižajo produkcijo glasovirjeV v aprilui in maju za 30 odstotkov. Les, ki prihaja iz tovarn za lesne produkte in žag, bo odhajal v tovarne, v katerih grade letala, in v ladjedelnice.
Uradniki pravijo, Če znižajo produkcijo glusovirjev za 30 odstotkov, bo lahko dobiti potrebni les za letala in drugo zaostalo delo.
VSAK
va, ga uljudno prosim, da 31 naznani. Ce bosta sama to ^ ju prosim, da se mi priKla^j naslov: Anton Divjak p»i 66, Hheldon, Wis. ' 1
VAPRBDlfc
"Prosvsta ' piše ia _ ljudstva. Ako se strinjaš 11 ml idejami, podpiraj oglašajo v ProsvetL. V imam vse za vsakdanja na po smerni eeni. - AETON Z01IZK, Hermini* Pa.
POZOR &TATKUH
t 4 " 1 "I* ; -
ZANIMIVE KKJIOI: Cesarjevič Rudolf «U Mvljmk avstrijskem dvoru .....^«
Hipnotizem ............
V odlika Joh&nea ...../..,
Hitri računar .............j
Naročite pri Otto Pesdir, | 1611, New York, B. T. ■
POLICIJA JE BEftlLA BAN-KROTIRANE BANKIRJE PRED
LJUDSKO JEZO.
IC-i	- •
h,Chicago, 111. — Polioijn je ob -Valovala Mark P. Bransiclda in Thomaa F. McFarlandn, direk -¥o?rJa umrlih državnih bank v Morgan Parku in Auburnu pred rasjarjenimi vlagatelji, ki so »e zbrali na kriminalnem sodišču v sodnijaki sobi sodnika Geo.' Ker -stena. Sodnik je odredil, da naj policaji čuvajo obtoženca, ker se je bati izbruha ljudake jeze.
Zzsliianje je bilo preloieno na 24. aprile. Ko ee obtoienca' odpeljali v elevator, da poloiita poro-itvo pred aodnljakira pisarjem, je stara žena skočila pred nju in zakričala: "Tatova, tatova, tatova!" Poakuiala se je vriniti z ob-toiencema na dvigalo, a v tem trenotku ao se zaprla vrata.
Drugi vladagetlji niao bili nič manj jezni, vendar pa ni nihče izmed njih akuial prodreti policij-aki kordon. Neki bizniemen, ki je Izgubil več tisočakov, je dejal: "Želim, če bi kdo izgubil pamet in ju uetrelil."
Mnogi vlagatelji ao se zelo trpko izrazili o bankroterjih.
M rs. Katherina Vaughan, stanujoča na itev. 7827 Union Ave., ae Je izrazila:
"Imele aem $60 na banki i:i moj ain Charles $300. Imam še enega aina William Lee Vaugha-na, ki aluii v mornarici na razru-ie talcu "Erirkeonu". Polije mi vee denar, kl ga prihrani in ta denar a našimi prihranki amo nalagali na banki, da plačujemo naš mali dom. Medtem, ko ae on bojuje sa delelo in pomaga plačati nai dem, eta ga ta moia oplenila aa njegove prihranke." , Arthur llutchineon, trgovec s [ premogom, je dejal: "Na čekovnem računu sem. imel In na hranilni vlogi $l,.r»00, ki ao laatnlna mojih ataršev. Imel sem hranilne vloge avojih štirih otrok na banki. Vloiil sem svoj denar, ker aem Čltal nad vrat mi "driavna henka". Mislil sem, da | to pomeni, de je varna Naši bančni aakoni niso dobri. Za vsm > j dobimo kriikrai a per«dom "
I
l
Naroda« P
Msanlsss
13
CENIŠ
Letim visoko, letim daK ampak nikdar ne leti brez Helmarievili cifl«1
IsdskrvsaeUI sej**)* is sflgloveartS c