PoStnina plačama v fotov4*L Ovna 25.— lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-76 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gori-glasil k besedi tudi italijanski delegat, član italijanskega parlamenta , Zagari, ki je rekel, da soglaša z ugotovitvijo, da sedanje stanje na Svobodnem tržaškem ozemlju ne more več trajati, da pa vztrajc. na zahtevi, da mora biti dana prebivalstvu cone B popolna svoboda. »Potem pa vse tiho je bilo!« Dopisnik »Corriere della Sera« namreč ne poroča, kaj je italijanski delegat še dodal. Ne pove, kako mu je ugajala ugotovitev komisije, da je treba jamčiti svobodo »tako prebivalstvu cone A, kakor prebivalstvu cone B«. S tem je namreč komisija razglasila, da tudi prebivalstvo v coni A ne u-živa. vseh svoboščin. Odstranjene napisne table v Nabrežini, prepoved uporabe slovenskega jezika na sodišču, polna veljavnost še skoro vseh fašističnih raznarodovalnih u-krepov, neizvršeno povračilo fašistične škode itd. so pač preveč kričeči dokazi, da bi jih ne videl nekdo, ki noče mižati. Komisija Socialistične internacionale je torej pošteno poskrbela, da je dobila tudi civilna uprava cone A vsaj po sredno majhen, a zasluženi diskriminacijski pečat. Druga važna stvar, ki je poslancu Žaganju zaprla, ali morda odprla sapo, je dejstvo, da komisija v svojem poročilu sploh ne govor o toliko zahtevanem takojšnjem plebiscitu. Komisija Je — kakor kaže — vse zavila v meglen in nedoločen predlog o trajni rešitvi, katero naj bi dosegli po preteku petih prehodnih let. To je drugi močan udarec, ki so ga utrpeli italijanski iredentisti. Potem ko s-na prejš/ijih kongresih Socialisti<: ne internacionale trmasto vsiljevali, da mera sprejeti in podpreti nji hovo Zahtevo po takojšnjem plebiscitu, v stanju kakršnega so na tem ozemlju ustvarili s tridesetim.< leti raznarodovalne politike, so zdaj dobili odgovor, da to ne gre Ali se torej zdaj še čudimo, če iredentistično časopisje tako vzrtaj-no molči o razpravi, ki so jo vodili v Stokholmu o tržaškem vprašanju? Se vedno manjkajo podrobna ir točna poročila, ki bodo pa prej ali slej prišla. Toda govori se, da ni ostale samo pri Zagarljevih besedah. Predsednik anketne komisije ki je bila v Trstu, Belgijec Hujsman, je namreč poročni samo po sebni komisiji kongresa, medtem ko njegovo poročilo ni prišlo v n plenum kongresa. Italijansko odposlanstvo je namreč baje zagrozilo, da bo zapustilo kongres, če bi (Nadaljevanje na 2. strani) laša borba za svobodo Današnji čas ni primeren za popuščanje zakonu najmanjšega odpora Zadnje dni je italijanski tisk pr,nesei vest, da je severnoameriški tajnik za zunanje zadeve, Fo-s-ter Dulies, v lazgovoru, ki ga je imel z italijanskim veleposlanikom Tarchianijem, izjavil, da se bodo Zdi užene države odločno uprle povezavi avstrijskega vprašanja s tržaškim. Vest je prišla z italijanske strani, kar pa še ne pomeni, da bi bila netočna. Ameriški politični krogi gleda.o z veiikim optimizmom razvoj ruskega (položaja. Res je sicer, da tudi razpoloženje nasprotnikov francoske revolucije pod konec 1. 1795 in neposredno pred velikim presenečenjem Napoleonovega podviga v Italiji ni bilo drugačno. Niti na misel nam ne prihaja, da bi 'naši celini želeli ponovitev enakeg;. presenečenja. Vendar pa ne smemo pozabiti, da ni nič težjega ko! ustaviti pohod zmagoslavnih vojskovodij. Zaman je torej reči, da sta bila Napoleonu Arcole in Rivoli samo predigra za Waterloo. Da je prišlo do tega zaključka, je Evropa marala iti skozi Austerlitz, Jeno in Wagram ter Dunaj, Berlin in M > skva so morali podleči osvajalcu. Kasneje je opojnost lahko izvo-jevanih izmag gonila Nemce v prvo in drugo svetovno vojno. Čeprav je Amerika izvrstno o-borožena, izkušnja korejske vojne, ki gre že v četrto leto, jasno kaže, da je vsako optimistično presojo predstavljali manjvredno raso. Sedaj so pa oai v Ameriki doma, v svoji fnsi, z ist.m.i pravicami kot pupauniKi ueit lase. in prav isti Američani, ki so pred devetdesetimi leti črncem v pruog odpia/ni suženjstvo, sodijo, da je praiodna stvar, ce Dl v .Srednji Evropi uvedli seženjstvo za nas, ki na tej zemlji živimo ze preKo tisoč tri sto let. Utegnil bi kdo ugovarjati, da nas položaj do Italije ni suženjski. An mar ni opaziti gonje, ki so jo zadnje dni Italijani sprožili zopet proti našim šolam? Ali ne vidijo, da nam ne dovolijo lastnega denarnega zavoda? Ali ne vidijo, da smo izpostavljeni neprestani raz-laščevaini politiki? Ali ne vidijo, da naše občine v svojem jposlova-nju ne smejo uporabljati lastnega jezika? Ali mar ne vidijo, kako nas Italijani silijo, da bi zapuščali rodno zemljo in naše kmete spreminjajo v proletarce, odvisne od .italijanskih industrijskih mogotcev? Ali mar Američani res ne vidijo, kako pred njihovimi očmi pripravljajo in prirejajo občinske volitve z dovozom glasovalcev iz Italije in z odvzemanjem volilne pravice pravim Tržačanom slovenske krvi? Ta dejstva so očitna in nepobitna. Ali se Američani s svojim pristankom na tako politiko ne zavedajo v koliki meri sami škodujejo ugledu svoje demokratične ustam- višje etične in kulturne vrednote človeštva. V takem trenutku, ko nam vsem preti pritisk iz Azije in ko bodo edino Slovani v stanu, da .ta pritisk ublaže na najmanjšo mero, ni prostora za protislovan-sko politiko! Udarec, ki bi bil naperjen in dopuščen proti nam zaradi tega, ne bi bil brezpomembna poteza, ampak bi bil usoden dogodek, usoden ne le za nas, ki bi nas lahkoumno hoteli izročiti našim najhujš m sovražnikom, ampak u-soden za razvoj Evrope. Trst ima svoj geopolitični položaj izven Italije. Njegova preteklost, njegova sedanjost in njegova bodočnost niso italijanske. Vsa ureditev Evrope j povezana z vprašanjem Trsta. Ce Foster Dulles v vsem tem ne vidi drugega kot potrebo, da se zoperstavi vsakemu ruskemu prizadevanju ne glede na to, če je v njem zdrava ali nezdrava osnova, tedaj bi res morali obupati nad bodočnostjo naše celine. Avstrija, Cehoslovaška in Mad žarska ter vse satelitske države danes zrejo na Trst. Mi pričakujemo zato od Amerike, da bo dostojna svojih slavnih svobodoljubnih izročil in da bo pronicljivo presojala slabosti neiskrenih priliznjencev. Amerika nas mora osvoboditi strahu, ne pa nas kot črnce izročati plantažni,kom iz nove italijanske Alabame. treba brzdati in da je pri vsem zaupanju v končno zmago ameriške stvari, verjetnost zapoznele zmage vezana na spremne pojave delnih zastojev, ki ne nudijo možnosti za najugodnejša predvidevanja. Spričo takih razmišljanj in pogojev se ni prav nič čuditi, če a-meriški odpor proti povezavi tržaškega vprašanja z avstrijskim pri nas vzbuja mučen vtis. Tržaško pristanišče je bilo neznatno sidrišče, ko mu je Avstrija začela posvečati svojo pozornost. Ce je prebivalstvo Trsta v drugi polovici XVIII. stoletja tako nsgi.o raslo, si tega pojava brez velike in izdatne finančne sile, ki je prišla prav iz podonavske Avstrije, ne moremo zamišljati. To je ne-pobitno dejstvo, ki kaže na povezavo usod Avstrije in Trsta, Danes seveda Avstrija ne more /a Trst storiti vsega tistega, kar je zanj storila cesarska Avstrija do leta 1918. Pa tudi če bi to zmogla nihče od nje ne bi mogel pričakovati, da bi doprinašala k blaginj; Trsta, 'ki bi ji ne bil pristopen, in ,ki bi zanjo pomenil samo vir neomenjenih izdatkov brez vsake zanesljive koristi. Ameriški odpor proti temu, da bi povezali vprašanje avstrijske pogodbe in vprašanje mednarodne ureditve Trsta, ima zase edino o-pravičilo v tem, • da Amerika ne, pristane na to, da bi glede Trst? popustila Rusom. Ta ameriška nepopustljivost je našla kaj živahnega tolmača v senatorju Wileyu i>' v tajniku Fosterju Dullesu, ki je še pred Berjinim padcem izrekel nestvarno trditev, da so podložni-ške države v položaju, da same svo’o voljo vsilijo Sovjetski zvezi Nimamo namena, da bi Dulleso-ve trditve .podvrgli kritiki. Ce pa on v težnji, da bi pobil sovjetski praza-devanja, sega tako daleč, d; celo tržaško vprašanje omenja v smislu, iki je za nas nepovoljen, smo pač v samoobrambi prisiljeni pojasniti svoje stališče. Združene države so nastale iz težnje britanskih naselbin v severni Ameriki po samostojnosti. Tedaj je bilo proglašeno načelo samoodločbe. V smislu tega stališča naj bi Ameriko upravljali samo Američani. Sorodnost jezika in vere tem prizadevanjem nista bili •> vira. Angležem in Američanom je bil jezik skupen in vendar so hoteli Američani iti po svoji poti. Zato je nerazumljivo, da se taka težnja ne bi mogla razviti v našem mestu pri itali;anskih sonarodnjakih proti priključitvi k Italiji. Medtem ko je prva ameriška revolucija imela za cilj ločitev od Velike Britanije, je bil namen druge ameriške revolucije v šestdesetih lotih XIX. stoletja, d*i bi na celotnem področju ZDA odpravili suženjstvo ter da bi vsi črnci plantažnih držav uživali i-ste pravice in vse prednosti polnopravnega ameriškega državljana. Pri tem je treba poudariti, da so te črnce iz osrednje Afrike naselili šele v drugi polovici XVIII. in v začetku XIX. stoletja ter da so po sodbi mnogih Američanov ve? Obljubljajo, da nam bodo Ita- lijani sami zavarovali in jamčili vse manjšinske pravice. Ali mar niso videli nedostojno igro tržaške univerze s .»tolmačenjem« mirovne pogodbe? Ali so mar tako gotovi, da Italijani, ko bi bili v posesti sile na Tržaškem, ne bodo našli novega Cammarato, ki bo razveljavil tudi najsvečanejše mednarodne obljube? Ves svet je pr.iča, kaj se z nami godi in ves svet bo tudi zahodne sile presojal pp tem, kar bodo pri; voščile nam. Kajti naš glas ni ‘več glas vpijočega v puščavi. V Stokholmu so spregovorili ljudje, ki sc videli vso krivičnost, vsa nasilja vso cinično neobčutljivost, ki sc, jo tukajšnji Italijani skozi dolgih osem let kazali glede nas. Ce se torej sama noče izneveriti /izročilom Washingtona, Lincolna in Franklina Roosevelta, nas Amerika ne more goloroke izročiti našim najhujšim krvnikom. Današnji čas ni čas za politično breznačelnost, za popuščanje zakonu najmanjšega odpora. Danes gre za usodo belega plemena, za naj- mm* . »Trt« 99 »r NAZORNA KOMUNISTIČNA PROPAGANDA. V Zahodni Nemčiji grmijo komunistični »topovi»Delavci na plan! Dol z vlado! Hočemo zedinjeno Nemčijo!« — V Vzhodni Nemčiji pa sejejo komunistični topovi istočasno smrt med delavci, iki se puntajo, ker rje morejo več prenašati suženjskega življenja. (Iz dnevnika »Wash.ington Post«) Mimo Malenkova iti Tita 0 komunističnih likvidacijah, ljubljanskem ljudskem županu in kriminalu V nedeljo 19. t. m. je Franc Stoka objavil v »Primorskem dnevniku« .uvodnik z lepo zvenečim in mnogo obetajočim naslovom »Moč jiupanja v socializem«. "V rijem skuša na "precej nelogičen način zmešati v enem loncu reakcijo s sovjetsko birokracijo, prikazuje, kako prvi izkoriščajo, drugi pa so odgovorni za krizo, kakršna je bila n. pr. izključitev Jugoslavije iz Kominforma in zdaj odstranitev Berje. Stoka seveda razlaga, kako je vse to naperjeno proti »socializmu« — seveda jugoslovanskega tipa — in ugotavlja: »Demokratično gibanje Oto je ..progresivna demokracija”, op. ur) preživlja kot povsod tudi pri nas veliko krizo. Radi rečemo: naše demokratično gibanje....« Malo kasneje pa dodaja: »Krizo vesti preživlja danes pošten človek-delavec, ki se ne more odreči .socializmu, kot se ne mo- re -odre«—svojemu 'cmstoju. Prav ■trr~rejrr_i«> srtvrniSaiir da Te lili SOLIDARNOST SVETA z delavci Vzhodne Nemčije njega kaj pričakujemo' Ce presodimo praktične uspehe šoie Sovjetske zveze in tudi oiy>, Kar vsiljuje našim ljudem Stoka, moramo reči, da ni. Par tednov je Objavljamo besedilo resolucije o vzhodnem Berlinu, ki jo je sprejel 6. (julija III. Svetovni kongres Mednarodne zveze svobodnih sindikatov, ki je bil v Stokholmu od 4. do 11. julija: »Tretji svetovni kongres MZSS v Stokholmu, ki je bil od 4. do 11. ■julija 1953 Izjavlja po poročilu predstavnikov delavcev vzhodnega Berlina, očividcev eksplozije ljudske jeze proti trinoštvu in izkoriščanju, ki vladata v vzhodnem Berlinu in v Vzhodni Nemčiji, da dokazulje pretres, ki ga je pri tej priliki doživela vlada Vzhodne Nemčije, neizpodbitno, da kontrolira sindikate komunistične stranke in da ti sindikati podpirajo tako imenovano ljudsko vlado, osovraženo od množic in ki je na o-blasti samo po milosti sovjetskega orodja; Poudariajo, da je do spontanega upora delavcev vzhodnega Berlina in Vzhodne Nemčije prišlo spričo položaja, ki ga je ustvarila vlada Vzhodne Nemčije pod sovjetsko kontrolo v sporazumu z lutkovimi komunističnimi sindikati, ki so jih vsilili delavcem kot sredstvo zatiranja, in da so ti sindikati nastopili proti delavcem v najbolj kritičnem trenutku, da slepo zaščitijo svoje komunistične gospodarje; Izraža svoje globoko ogorčenje zaradi dejstva, da so s sovjetskimi tanki in topovi hoteli zdrobiti aktivni odpor delavcev; Se klanja tistim delavcem, ki so kot žrtve komunističnega terorja prav tako kot že tisoči pred njimi, žrtvovali svoje življenje v boju proti zatiranju in izkoriščanju; Pozdravlja nemške delavce, ki so se po najbolj čistih tradicijah delavske -borbe za svobodo pogumno uprli proti suženjskemu trinoštvu in se niso obotavljali tvegati svojega življenja proti sovjetskim strojnicam in tankom; Ugotavlja, da so delavci znova dokazali, da so predstraža sil svobode in demokracije; Izraža svoje prepričanje, da tudi najkrutejši teror ne more razbiti enotnosti svobodnih delavcev v demokratskih deželah in njihovih bratov v deželah za zaveso, kot to dokazujejo dogodki v vzhodnem Berlinu in v Vzhodni Nemčiji in pojavi aktivnega odpora delavcev Češkoslovaške; Vztraja na tem, da se zaradi svetovnega miru vzpostavi nemška enotnost qa temelju svobodnih volitev v vsej Nemčiji; Sklene, da bo tretji kongres MZSS, ki izraža čustva 54 milijo-iiov delavcev, združenih v svobodnem sindikalnem gibanju po vsem svetu, stalno in neomajeno solida-, ren z junaškimi delavci v vzhodnem Berlinu in v Vzhodni Nemčiji, ki je zasedena po Sovjetih; Izjavlja, da bo 17. junij 1953, dan sjsontanega upora delavcev Vzhodne Nemčije proti njihovim isovjetskim trinogom in proti komunistični sindikalni fronti, ostal za vedno nesmrten simbol splošne voJtje delavcev, da se nikoli ne u--klonijo trinoštvu in da so za svojo osvoboditev in za svojo posebno svobodo pripravljeni tudi k nai-višji žrtvi; Klanja se njihovemu pogumu in terorizmu in izraža neomajno odločnost MZSS, da bo brez miru delala za to, da čimprej napoči den, ko bodo lahko vsi narodi skupno z nami polno deležni bla gorja kruha, miru in svobode.« itako je danes zašlo v krizo zaupanje v socializem dosiej zapeljanega poštenega umskega delavca, intelektualca, ker je to njegovo zaupanje v socializem nesramno zlorabljala birokratska klika ruskih o-blastnikov in njim podrejenih a-ge-ntov, voditeljev raznih komin-formističnih agentur v svetu.« Res je! Stoki je treba pritrditi. Kominformisti preživljajo hude krize, toda kakor niso prve, tako verjetno tudi niso že zadnje. Toda ta .kriza ni zajela samo moskovskih hlapčičev, temveč tudi njihove dovčerajšnje pcsnemalce, ki skušajo sicer na svoj, a prav tako totalitaren način uresničiti tisti cilj, katerega sta obojim nakazala. Lenin in Marx. Dovolj je, da površno pogledamo jugoslovansko gospodarstvo. Stalne izpremembe, vsakoletne »suše«, »suše« v zunanji trgovini, »suše« v državni blagajni, »suše« na tržišču potrošnih predmetov, med tem vsem pa se istočasno cene tako bohotijo, kakor da bi rastle kje v kakšni tropski pokrajini, kjer jim ne manjka ne toplote, ne vlage. In kdo je vsemu temu kriv? Menda prav tisti socialni totalitarizem, ki ne mara nobene kritike, ker hoče imeti vedno prav, pa čeprav morda v par mesecih tudi po desetkrat menja svojo gospodarsko politiko. Ta »socializem« je nam-leč monopol določene skupine ljudi, katerim je bistveno eno: za nobeno ceno ne gremo z oblasti! Zato je razumljivo, da titoistični socializem ni rešitev, v kateri naj bi razočarani kominformisti iskali svojo uteho. Saj bi prišli iz dr-ž;a pod kap! V Sovjetski zvezi imajo trenutno na programu Berjo in njegove sodelavce. V Jugoslaviji so podobno igro že imeli s Hebrangom in drugimi, ki niso po volji Ranko-viču in Titu. Mislimo, da ponvi nima ravno loncu veliko'za očitati! V obeh deželah delajo vse to zato, da -jevrstne gimnazije in liceja, ki sta za naše razmere in potrebe popolnoma upravičena in tudi možna. Morda bi vodstvo šole poklicalo na zaslišanje najprej dijake in starše, ki so prvi prizadeti pri stvari. V estalem pa je neprikladno tudi dejstvo, da dijaki, ki mature ne izdelajo, imajo, kar se tiče možnosti zaposlitve pri javni upravi, i-ste pravice kot oni, ki imajo izpit čez peto gimnazijo. Tri leta liceja brez mature jim ne pomagajo nič. Zato bi pristojni krogi in člnitelji morali prikazati ministrstvu nujnost spremembe tako, da, kdor ni zrel za univerzo, je pa lahko zrel za spričevalo itreitjega liceja, k mu omogoči službo do stopnje, k jo spričevalo tretjega liceja dovoljuje in ki je na vsak način višja od one z diplomo pete gimna'z-'je! Tudi za dijake, ki so končal-' strokovno šolo, nimajo Slovenci dopolnilne in nadaljevalne šole. kot bi bila industrijska šola, kjer bi se naši mladeniči lahko izurili za kak primeren poklic. Ce tudi te šole ni moči doseči, bi vsaj dosegli in uvedli primerne tečaje raznih strok. Vprašanje je resno in zahteva nujnega premisleka, nastopa in rešitve. Vpišite otroke v LETNO KOLONIJO otroškega vrtca S prvim avgustom odprejo poletno slovensko kolonijo otroškega vrtca v Gorici, če se prijavi najmanj petnajst otrok. Ker vemo, da je več slovenskih družin, ki bi svoje otroke rade dale v kolonijo, jih opozarjamo, naj otroke nujno prijavijo njihovi u-čiteljici. Zagotovilo, da se pri zadostnem številu prijavljenih kolonija od? pre, je g. župan dal našemu svetovalcu g. Bratužu. Za duolostnihe Vsi dvolastniki, ki rabijo vprežno živino za delo onstran meje, morajo do 27. julija vžgati veliko črko »I« na -rogove goveje živine in na levo kopito konj. Konec »Demokracije11 Konec »Katoliškega glasa“ in S DZ Misleč, da gre sam-o za kulturno prireditev »Jadrana« in ker je neki duhovnik vabil vernike, naj se prireditve udeleže, ker jo uprizorijo »kulturni gospodje«, sem v nedeljo 12. t. m. stopil tudi jaz do Doberdoba, da se navžijem naše kulture ob veselem pogledu na našo izobraženo mladino. 'Nisem med tistimi, ki stalno podcenjujejo vsako kulturno prireditev in svojo -kritiko zavijajo v negotove in nepopolne stavke ter jo ovijajo v raznovrstne zdaj sladke, zdaj grenke pridevnike. Raje povem čisto naravno, kar sem videl in slišal. Udeležba ni bila zadovoljiva, program pa neizpolnjen. Pesmi so bile sicer dobro izbrane in tudi precej dobro naučene. Toda za našega človeka na vasi umetniško niso bile vse primerne. Sledile so recitacije, ki niso bile dobro podane in ki jih naša vas v takem slogu ni še vajena. Napovedanih folklornih točk -ni bi-lo. Vaščani so zapuščali prireditveni prostor mnogo pred koncem in bi ušli skoro vsi, če bi jih neki vpliv-ni gospod pri vratih ne zadrževal! SOCIALNA VPRAŠANJA Porazne ugotouitue parlamen arne hemisije Poslanec Vigorelli, predsednik parlamentarne komisije za ugotavljanje bede v Tti.liji, je v .ponedeljek 20. it. m. povedal v prostorih poslanske zbornice v Rimu sledeče: Komisija je imela nalogo, ugotoviti razsežnost -bede v Italiji, spoznati do kraja organizacijski ■ustroj obstoječega podpornega delovanja in postaviti vprašanje pred javno mnenje in pred oblastva. Komisija pa je ugotovila, da prebiva 232 tisoč družin v kleteh, podstrešjih in skladiščih; 92 tisoč družin živi v barakah in podzemskih jamah; 1.078.000 družin živi s po več kot tremi osebami na stanovanjski prostor; 1.391.000 družin pa živi s po več kot dvema osebama na stanovanjski prostor. Nič manj -kot 869 tisoč družin ne užije nikoli mesa, sladkorja in vina; 1.032.000 družin pa to hrane) in pijačo zaužije v najmanjših količinah. Na splošno živi v Italiji 1.357.000 (11.7 odstotkov) družin v najbed-nejših pogojih in na najnižje mogoči življenjski ravni; 1.345.000 družin (11.6 odstotkov) živi revno na nizki ravni; 7.616.000 družin (65.7 odstotkov) živi na skromni ravni; 1.274.000 -družin (11 odstotkov) pa živi v dobrih razmerah. Najbednejše družine živijo v Južni Italiji in na otokih, in sicer 1.161.000 družin (od skupnih 1 milijona 357.000) ali 4.600.000 oseb. Revnih družin pa je tam še 925 -tisoč (od skupnih 1.349.000) ali 4.226.000 oseb. V odstotkih pade naibednejših družin na Severno Italijo 1.5 odstotkov, na Srednjo 5.9, na Južno 29.3, na otoke pa 24.8. Parlamentarna komisija je ugotovila, da obstoji v Italiji še vedno veliko število nepismenih, in da je v krajih bede strahotno visok odstotek umrljivosti otrok, ki na Siciliji doseže 73.4 na -tisoč, med kmečkim prebivalstvom pa celo 88.8 na tisoč. Na 1.100.000 prebivalcev je v Neaplju komaj 28.7 odstotkov zaposlenih. Kar se tiče podporne organiza- cije in njenega delovanja je komisija ugotovila, da ne deluje pravilno zaradi stare.ga birokratskega sistema, ki požre velike vsote denarja v režiji, in da se mora nujno preosnovi-ti. Res, da je narodni dohodek nezadosten za tako velike potrebe, je zaključil poslanec I/igorelli, vendar pa to ne morebiti opravičilo za -take porazne u-getovitve brezbrižnosti na socialnem polju. Poslanec Vigoreili je seveda predlagal n-ujno sestavo programa učinkovi-te socialne pomoči v mejah obstoječega zakona, dokler ne pride do novega razmeram in času potrebnega podpornega zakona. Upamo in želimo, da se predlog poslanca Vigorellija kar najhitrejše uresniči, kajti človeku se pojavi misel, da predstavlja pravi zločin vsako zanemarjenje in zavlačevanje reši-tve in odprave ugotovljenega poraznega socialnega stanja v državi. Za deiauhe matere Zavod za socialno skrbstvo je odločil, da se brezposelne delavske matere smejo javiti za kontrolo brezposelnosti samo enkrat m teden in ne vsaki drugi dan, kot velja to za ostale brezposelne. Ta olajšava velja do šest mesece/ po porodu. Štrajli tekstilnih delasceu Splošnega štraj-ka tekstilnih delavcev po vsej Italiji so se polnoštevilno udeležili tudi delavci v predilnicah v Podgori in Ronkah. Tekstilni delavci so segli po tem učinkovitem sredstvu, da bi dosegli boljše delovne pogoje in si zagotovili stalnejšo zaposlitev. Mestni reueži V uradnem seznamu revežev je v Gorici vpisanih -trenutno 3.259 občanov. To število se zadnje čase stalno veča. Ti »uradni« reveži imajo med drugim brezplačno zdravniško o-skrbo, ki je stala goriško občino samo kar se zdravil tiče, nad pet milijonov 390 .tisoč lir v lanskem letu. Pia-ča-li so sto lir v-stopnine in odšli razočarani! Ne prikrivajmo ničesar, kar je re,s, je pa res! Pred vaško gostilno -sem osupnil, ko sem videl in slišal g. Dušana Černeta iz Gorice, ki je opozarjal predsednika »Jadrana«, dr. Gantarja: »Ti pazi, -ker -tam doli sta dva od Zveze.« Od Slove-nske derrv>-kratske zveze namreč! Namesio, da bi jo krenil nazaj domov, so me -prav te Černetove besede zadržale v Doberdobu in sem se pc-mešal med to »kulturno gospodo«, ki je šla na dvorišče go stilne. Zanimalo me je videti in slišati, kdo so in kakšno »kulturo« pravzaprav med naš narod sejejo in mu -obetajo. V drugič sem osupnil, ko sem slišal g. Berce-ta, ki je nekomu pripovedoval, da se bliža konec »Demokracije« in »Katoliškega glasa«, ker bodo sedaj oni, z dr. Besednjakom in Bitežnikom, izdajali nov list, ki bo nekaj nenavadnega za naše ljudstvo. »Slovenske demokratske zveze je že konec«, je veselo trdil g. Berce. »Sfiligoj in Kacin pa itak ne znata voditi politiko. Videli boste, kako zelo dohro in pametno pa tudi uspešno politiko bosta vodila Besednjak .'n Bitežnik.« Na dvorišču je bil tudi duhovnik, ki je bil vidno prav vesel in zadovoljen svojega dne in svoje družbe. V tretjič pa sem osupnil, ko jc g. Berce dejal: »Tudi njim, duhov- | nik-om,- bomo pokazali. Le počakajte, boste že videli, kako .bo. Sicer pa če meni -ne verjamete vse, kar vem danes pravim, kar sem p-ojdite, naj vam to potrdita ta dva g-s-s-p: da.« Toda .ta dva -gosptoda, Dušan Černe in Drago Legiša, sta jo kar na kratko odrezala: »Danes gre le za ..kulturo” in se p drugem ne govori!«... sO drugem« je že povedal g. Berce, in ne prvič ta dan! C-udimo se g. Dušanu Černetu in ga vpiašamo: »Ce je šlo samo za ..kulturo”, zakaj pa ste g. Gantarja opozorili pred gostilno na Zze-' zarje?« Tako »kulturo« ti gospodje sejejo med naš narod! Koliko pa ta setev in -ta »kultura« obeta, vsak panv-ten Slovenec lahko .sam presedi in ugane! Gospodom Bercetu, Černetu in Legiši pa Zvezarji kar odkrito povemo, da že dve leti kar nestrpno čakamo na tisti njihov list. Saj že zdavna vemo, da je Besednjakov program uničiti naše demokratsko gibanje, ki je zagovornik demokracije in svobode proti komunizmu in komunistični diktaturi, ki je odprav la vsako državljansko in človečansko svobodo v matični državi. Komunisti p« so tudi materialisti. Ta program materializma ie seveda proti veri! Ta pouk smo g. Bercetu mi Zvezarji dolžni, ker je /trdil: »Ja-z sem z njimi (z Besednjakom in Bitežnikom), ker sem veren!« Nič manj!!!... Politiki, g. Berce, ki se za U3odo svojega naroda ne zmenijo in »ga pred komunistično strahovlado ne branijo ter se za njegovo osvoboditev ne borijo, ne morejo iskati drugega kot le osebno korist! Mi Zvezarji pa smo za osebno svobodo človeka,' za svobodo naroda in za popolno uživanje vseh človečanskih pravic! In se raje izpostavljamo preganjanju, kot bi bili hlapci komunizma, pa naj h.) -to -tudi 'titokomunizem. Tako se je g. Berce zahvalil »Demokraciji«, glasilu naše Slovenske demokratske zveze, za o-giase »Jadranovih« prireditev. Društvo »Jadran« je zabredlo Sedaj v Bese-dnjakove vode. Kdo je gospod Besednjak, slovenska javnost na Goriškem in Tržaškem dobro ve. Slovenski demokrati smo odklonili komunizem in njegove nas.ine totalitarne metode leta 1547, ko -se je uveljavljal -kot boljševizem; smo ga odklonili -tudi leta 1948, ko se je predstavil Slovencem kot ‘titokomunizem še posebej pod krinko Osvobodilne fronte in ga odklanjajo sedaj, ko skuša s pomočjo nekaterih »katoliških mož« razkrajati -naše demokratske organizacije na Goriškem in v Trstu. Žalostno je, da mladi ljudje okoli »Jadrana« ne razumejo, da je 95 odst. slovenskega naroda v domovini proti ti-tokomunizmu. Za par grošev izdajati kulturne ideale svobodoljubnega slovenskega naroda in se udinjati komunizmu, io ni moško, to ni častno. Zato smo prepričani, da bo naša mladina pravočasno odprla oči in izbacm-la iz svojih vrst vse komunistične, filokomu-nistične in kriptokomuni-stične agente. Nekdo, ki je bil m »Jadra-novi« prireditvi v Doberdobu. Nguu cena plinu Ker je mest-no pod -. : e plina začelo proizvajati boljši gorilni plin, bo tudi cena sorazmerno višja. Novi plin ima 700 kalorij več kot dosedanji. Gospodinjam je nasvetovano, da rabijo take gorilne a-pa>. ate, ki so za to vrsto plina primarni, da ne bodo trpele škodo. Gistohruni petelini in kokoši Kokošjerejci si lahko nabavijo čistokrvne livornske peteline, stare 3 do 5 mesecev, in pasme New -Hampshire. Na razpolago so tudi kokoške pasme Rhode Island in Sussex. Podrobnosti daje Kmetijsko nad-zorništvo v Gorici (ulica Duca d'Aosta). De iisperifeoa oiaia prjeslsfa^ila propagirani V torek popoldne se je nova de-mokristjanska vlada z De Gasperi-jem na -čelu predstavlia parlamentu in senatu. De Gasperi je prečital in obrazložil viadni program, ki sloni na sledečih točkah: izvedba popolne agrarne reforme; vladna pomoč za sestavljanje malih kmečkih posestev; revizija davkov v kmetijs-tvu; obnova agrarnih najemninskih pogodb; kreditna pomoč malim kmeti. a m ;nadaljevanje zidave stanovanj v obsegu 700 tisoč prostorov na leto; podaijšanje načrta IN A hiš še več let petem, ko leta 1955 .otj.ee ta pr v. r.ae.r :rr posebni zakon za stanovanju; pravična socialna davčna politika z energičnim postopanjem proti neplačeval cem davka; uravnavanje državne bilance in kritje dolga, izvirajočega iz pasivnih bilanc; reforma birokracije, ustavno sodišče, referendum, višji svet sodnikov, ureditev stanovanjskih najemnin. Vsi novi stroški bodo morali, biti krit. z znižanjem stroškov za druge postavke. Vsi večji državni davčni dohodki pa bodo morali služiti za izenačenje državne bilance in za kritje pasive. Glavni -ton svojega govora je De Gasperi porabil pri vprašanju Trsta. Prav gotovo je upal. da obrne pozornost parlamenta in senata ni. ■to točko. Toda up je ostal brez u-speha, ker so mu ploskali sarm demokristjani in nihče drugi. Tudi ob zaključku so ploskali le demokristjani. Iz tega zadržanja zbornice in senata izvajajo vsi časopisi, da je nevarno, da vlada pade že n-a prvem glasovanju zaupnice, ki jo bosta -parlament in senat glasovala čez kakih deset, petnajst dni! Nen-ni je namreč že napovedal v imenu svoje stranke nezaupnico novi De Gasperijevi vladi, katere program je ostro kritiziral. Ponovno je pa ponudil svoje sodelovanje, a le pod starimi pogoji, katere so demokristjani doslej stalno zavračali. Tudi monarhisti verjetno ne bodo podprli demokrščanske vlade, kar potrjuje mnenje, da bo vlada težko dobila zaupnico na prvem prihodnjem glasovanju. Seja oiMinsIrefla in abčinsliep sveto n Sorici V sobo-to 18. t. m. je bila seja pokrajinskega -sveta, katere se je udeležil tudi g. Rudi Bratuž. N^ seji so sklenili najeti posojilo 7? milijonov 500.000 lir za kritje primanjkljaja obračuna od leta 1950 64 -milijonov 500.000 pa za kritje lanskega primanjkljaja. Ta visoki primanjkljaj izgleda nekam čudno, ko je predsednik povedal, da je še leta -1949 bila deželna bilanca brez njega. Predsednik je izrazil upanje, da priskoči tudi vlada na pomoč za kritje primanjkljajev deželnih računov. Za utrditev cestnega roba na cest' Belvedere-Gradež so na seji o-dobrili 35 milijonov lir kredita. Tudi načrt za gradnjo nove tehnične šole v Gorici, ki jo bodo zgradili v ulici Diaz, so odobrili. Prostora bo v novi šoli za 550 učen- Po naši zemlji jim še vedno diši V nedeljo 19. t. m. je preteklo 38 let, odkar se je na gori Kalvariji pri Gorici vršila ljuta krvava bitka med Italijani in Avst|rijci. Ptavzaprav so na avstrijski strani bili Bošnjaki. V bitki je padlo mnogo italijanskih prostovoljcev, pešcev II. pešpolka in karabinjerjev. Ce se dobro spominjamo, je to bilo na nedeljo popoldne! Po končani bitki je vsaka stranka ohranila svoje položaje. Zaradi te bitke se torej fronta ni spremenila. Le Kalvarija je iz bitke izšla ie bolj rdeča, ker jo je bojni me-tež očistil grmovja, da je potem -kazala golo rdečo ilovico. In v nedeljo 19. julija 1953 oblas-tva i,n zatsopniki bojevniških združenj proslavili spomin padb.h prostovoljcev, pešcev in karabinjerjev ter položili vence cvetja na spomenik, ki stoji na Kalvariji in pa v kostnico na Oslavju. Potem so okrog 10. u-re predpoldne šli na goriški grad, kjer sta soriški župan Bernardis in Guldo Slataper spregovorila (kakor piše »Giornale di Trieste del Lunedi« od 20. t, m.) in zahtevala revizijo mirovne pogodbe ter povratek I-talije tja, »kjer je vedno bila«. Kje je Italija »vedno bila« v na- ših krajih, vemo mi vsi: na Arijci od leta. 1866! Sele leta 1918 je zasedla čisto slovenske kraje, kot priča tudi ime »Podgora«. ki jo prav tako -te dni imenujejo vsi i-talijanski listi! Vsak narod mora dostojno proslavljati svoje padle sinove! Vsak pameten človek mora to razumet1 in -spoštljivo na take obrede gledati. Hkrati pa mora vsak človek in vsak narod zavrniti in obsoditi vsako laž in vsak pohlep po tuj' zemlji ter vsako željo po zasužnf;-vanju narodov! Forafen m? Lansko leto so v goriški pokrajini porabili nad 10.167 stotov raznega mesa. Samo v goriški občini je bilo prodano 7.685 stotov govejega mesa, 940 stotov svinjine, 135 stotov ovčjega mesa, 114 stotov perutnine in 135 stotov zmrznjenega mesa. Vsega skupaj je torej goriška občina, ki šteje približno 42 -tisoč prebivalcev, porabila nekaj nad 9 tisoč stotov raznega mesa. Po teh podatkih je povprečno vsak prebivalec pojedel lansko leto okrog 2.5 kg mesa. cev in bo stala 147 milijonov lir. Pokrajinska uprava bo za te stroške prispevala vsako leto 1.500.000, Trgovinska zbornica 1.200.000, u-pravni svet tehnične šole 500.000, goriška Hranilnica 600.000, goriški občina pa 900.000 lir. V zadevi namakanja -krminsko -gradiščanskega polja je predsednik dr. Culot povedal, da podjetje S.A. D.E. noče prevzeti dela. Sedaj čakajo -na odgovor nekih strokovnjakov, ki bi polja namakali na drugačen način. Na isti seji so sklenili tudi, d:, se uslužbencem pokr. uprave izplača prvi obrok trinajste plače. V torek 21. t. m. je bila pa seja goriškega občinskega -sveta, kate-goriška Hranilnica 600.000, goriška rega ‘se je udeležil naš svetovalec g. Bratuž. Na -seji -so -najprej izglasovali dnevni red, s katerim prosijo vlado, naj vendar izboljša pokojnine bivših uslužbencev iz bivše avstrijske uprave, -ki živijo v res težkem položaju. Potem so odobrili sklep za izplačevanje prvega obroka triijajste plače vsem občinskim uslužbencem in nato še raztegnitev obveznega pobiranja smeti v ulicah Virgilio, Monte-santo, Škodnik, Brigata Pavia, Colonia, Matteotti, Colombo, Toti, Parini, Garzarolli. Tri uradnike pripravnike pa bodo držali ‘ službi še nadaljnje tri mesece. Nakupili bodo več drvi za kurjavo, ki jih bo občina prodajala tudi svojim uslužbencem po ugodni ceni. ali uporabili za šole itd. Za /.'-davo stanovanjskih hiš so 'Sklenili najeti posojilo 30 -milijonov lir. O-dobri-li so odkup nekaterih zemljišč za izravnavo raznih poti. Končno ie občinski svet odobril sklep da občina nakaže predujem delovnim središčem, ki bodo popravljale uT-ne Br. Pavia, Corsica i-n Pietro-ga-lli. Razpravljali so ‘tudi o družinskem davku in sklenili povišati o-prostitev tega davka na prvih 270 tisoč lir dohodka. FLRJ na OBloušhem ueiesejmu Na velesejmu v Celovcu, ki bo od 6. do 16. avgusta, bo -tudi Jugoslavija, ki bo zastopana zlasti z .izdelki iz Slovenije. Sklenili so sporazum, na podlagi katerega bosta Jugoslavija in Avstrija zamenjali v okviru velesejma za 3 milijone šilingov blaga. Jugoslavija bo izvozila med drugim sadje, zelenjavo, ribje -konzerve, med, vino, zdravilna zelišča, Avstrija pa predvsem kmetijske stroje in stroje za mlinarsko industrijo. Trst in socialistična internacionala (Konec s 1. strani) ie-ta zavzel stališče, ki ne odgovarja njegovim koristim. Kaj pravica, načelnost in objektivnost! Ce je to res, se je tudi Socialistična internacionala znašla pred isto izsiljevalno politiko, kakršno igra italijanski- iredentizem že nekaj let v zunanji politiki. Kam vodi tako breznačelno zadržanje, nam lepo dokazuje tudi najnovejši primeri, ko Italija grozi, da ne bo sprejela zakona o Evropski v\ojski, če ne dobi Trsta. Na povabilo jugoslovanske vojaške misije na razgovore v Washington ne protestira zaradi tega, ker bq s tem dana pomoč komunizmu, temveč samo zaradi tega, ker hoče najprej imeti Trst! Ce dobi Trst. potem ji je vseeno, tudi če se da pomoč samemu vragu. Pa naj še kdo reče, da ni to zaslepljenost! Zaradi ljubega miru, ker ni anketa v Trstu uspela tako, kakor so si italijanski iredentisti želeli, se je, kakor kaže, kongres Socialistične internacionale odločil, da ne zavzame v tratškem vprašanju še n\:ibenega dokončnega stališču, in poročilo komisije, ki je bila v Trstu, je p\-edano v preučevanje m postopek posebnemu odboru. Toda naj bo že kakor koli, dej--sivo je, da so italijanski iredentisti pretrpeli v Socialistični internacionali hud poraz, ki je bil pa neizbežen, ker so svoje zahteve postavili v interesu stvari in krogov ki niso pravični. Belgijcu Hujsmn-nu pa je treba priznati, da je ko< član majhnega naroda in odliče< gospodarstvenik pravilno presodi' položaj ter je pogumno izpovedo1 svoje stališče. Ni delal tako kot razni »veliki«, ki gledajo na vse samo skozi očala svojih koristi. DRUŽINSKI DAVEK 2e 1. 1951 so sklenili uvesti družinski davek v tržaški občini. Zakona niso uvedli, ker je moral podiocni upravni svet določiti višino obremenitve. Družinski davek pomeni sorazmerno in progresivno obdavčenje vseh dohodKov, ki jih družina -ma. Ta davek prinaša v občinski davčni sistem novost, da se dohodki ne obdavčijo po stalnem ključu, kakor n. pr. pri davku na premične dohodke (»Ricchezza mobi-le«), kjer znaša n. pr. odstotek davka na plače 8.73 odstotkov brez razlike, če je mesečna plača 30.000 ali 300.000 li.r, ampak se odstotek obdavčenja viša z višanjem dohodka. Tako n. pr predvideva predlog o družinskem davku za davku podvrženi dohodek od le.t-nih 200.000 lir obdavčenje z 2.40 odstotka, medtem ko se obdavči dohodek od 12 milijonov lir s 13.80 cd:.totka. Od celokupnega družinskega dohodka se odšteje znesek 225.000 lir. Potem se odšteje za vsakega družinskega člana v breme 50.000 lir, vštevši gospodarja. Pri uradniških in delavskih plačah se odšteje še 50 odst. in 10 odst. in še posebej pr! delavskih plačah se odšteje še i 20 odst. kot koeficient za 'brezposelnost. Na tej podlagi je delavčeva plača, ki znaša letno 624.000 lir ali 52.000 lir mesečno, prosta davka; pri uradniški plači, ki znaša letno 1 milijon ali 83.330 mesečno, ostane davku podvrže,n le znesek od 232.500 z 2.52 odst., kar da letni ■davek od 5.859 lir. Važno je, da z uvedbo družinskega davka odpade davek na najemninsko vrednost (»valore lo-cativo«), davek na hišne pomočnice in na glasovirje. O družinskem davku je govoril obč. svet. dr. Agneletto na seji 21 t. m. Iz njegovega govora posnemamo: »Načelo progresivnosti družinskega davka je temeljna zahteva sodobnega družabnega življenja, kajti progresivnost davčnega odmerjanja zadeva enakomerno razdelitev dobrin in tvori danes glavni činitelj na poti k njihovi pravični razdelitvi, ne da bi s tem prizadeli osebno pobudo, ki je glavni tvorec pri nastajanju bogastva. Zato je dr. Agneletto, kot zastopnik slovenskega prebivalstva, ki s svojim marljivim in gradilnim delom prispeva h gospodarskemu življenju STO-ja in tržaškega mesta, načelno pozdravil uvedbo družinskega davka, ki pomeni začetek odpravljanja zastarelega davčnega Mimo Malealiiti in Tita (Nadaljevanje s 1. strani) sistema, 'to je proporčnega s stalnim odstotkom za vse dogodke, in njegovo nadomeščanje s progresivnim sistemom, ki je obenem pro-porčni in progresivni. Predlog o uvedbi družinskega davka pa ni brezhiben. Progresivnost neha pri dohodku 12 milijonov z odstotkom 13.80. nad tem je samo proporčni davek s 14.40 odstotka. Dopolnilni državni davek je na primer uvedel progresivnost do dohodka 500 milijonov lir s 50 odstotki tega dohodka. Ni treba postaviti tako visoko proporčne progresivnosti družinskega davka, vendar bi morala progresivnost družinskega davka nadaljevati vsaj do dohodka 20 milijonov lir. Progresivni odstotek doseže višino 14.40 šele po vsoti 12 milijonov. Znano je, da dohodki od 3 milijonov 600 tisoč do 12 milijonov li.r na leto oziroma od 300 tisoč do 1 milijona na mesec lahko prenesejo večjo obdavčitev kot s 6.72 do 13.80 odstotka. Oseta s čistim dohodkom 6 milijonov letno aii pol milijona na mesec laže plača letni davek 520 t:;soč ali pa mesečnega 45 tisoč lir, česar ne moremo reči o osebi s 100 tisoč lirami mesečnega dohodka, ki naj - bi plačala 34.800 lir davka na leto aii na mesec okrog 3 tisoč lir. Zaradi tega obtežuje družinsk' davek s predlagano lestvico znatno bolj nizke dohodke kot pa visoke. Funkcija progresivnosti ni dovolj socialna. Tako imenovani življenjski minimum s 225.000 lirami je nizek. Upoštevajoč pa odbitek 50.000 li-za vsakega družinskega člana in druge posebne 50 in 10 odstotne odbitke na naslov koeficienta brezposelnosti, prihajamo do zaključka, da je letni delavčev dohodek v višini 624.000 lir Oto je mesečnih 52 tisoč lir) oproščen davka. Zato je kljub vsemu življenjski jih je celo pohvalil, da so »svoje lastne napake kritično ocenili, kot se spodobi komunistom« in jim obljubil, da bodo še »računali na njihovo nadaljnjo pomoč pri delu Mestnega ljudskega odbora«, potem jasno vidimo, da »vrana vrani oči ne izkljuje«. Zato morajo vsakomur splahneti še zadnji upi, da bi taki ljudje lahko ustvarili socialistično bodočnost, za katero naj bi se delovni človek navduševal in žrtvoval. Tudi Stokov članek jih o tem ne bo mogel prepričali. Stremljenja za boljšo in socialnejšo ureditev človeške družbe bodo sicer ostala in taka družba bo tudi uresničena, toda mimo Stoke in Vidalija, mimo Malenkova in Tita, ki so oboji doslej kvečjemu dokazali, kako se ne sme, ne pa kako se mora delati. minimum v višini 225.000 lir sprejemljiv. Obžalovati je treba, da ni 'nobenega odbitka za dohodke obrtnike in pripadnike svobodnih poklicev, razen onega 50.000 lir za vsakega družinskega člana. Res je, da dohodek teh ni stalen, je pa večkrat nižji od dohodka uradnika a-li strokovnega delavca. Glede tega bo mnogo odvisno od ugotovitve njihovega dohodka. Ugotavljanje dohodka je zelo kočljiva zadeva. Po čl. 119 En<»tnega zakona za dajatve, podvržene dopolnilnemu državnemu davku, so odstotki družinskega davka odmerjeni po obdavčljivi osnovi dopolnilnega davka brez drugih ugotovitev. Občina se pri ugotavljanju davka lahko posluži sredstev, ki so navedena v I., II. in III. d. odstavku točke 9. Poudariti je treba, da bi bilo treba poizvedovanje glede življenjske ravni družin v svr-ho ugotovfcive dohodka izvesti v določenih mejah, pri čemer ne bi smeli kršiti osebne svobode posameznika ali žaliti davkoplačevalčev ugled. Poizvedovanja bi bilo treba zaupati osebju, ki bi bilo izkušeno v življenjskih zadevah, torej starejše. K III. točki, ki pravi: »Izvrševati nadzorstvo po čl. 110 Enotnega zakona o krajevnih financah«, je dr. Agneletto predlagal naslednji dodatek: »Davkoplačevalec i-ma pravico, da preuči in prejme prepise vseh osnov, ki jih je občina zbrala za določitev obdavčljivega dohodka njegove družine.« Treba je namreč vzgojiti davkoplačevalca k odkritosrčnosti in lojalnosti pri njegovih navedbah: tega pa ne bomo dosegli s policijskim postopkom izvajanja zakonskih določb. In prav zato je treba, da omogoči občina davkoplačevalcu, da spozna vsa sporočila, ki so jih o njem zbrali, da jih more nato pobijati. Odkritosrčnost za odkritosrčnost!« Ribolov v tržaškemu zalivu Na seji 21. t. m. je obč. svetnik dr. J. Agneletto naslovil na tržaškega župana za nase ribiče življenjsko važno interpelacijo. Ribiči s Kontovela, iz Sv. Križa, Sesijana m Devina nad tisoč let r. bani jo v . tržaškem zalivu. Preko 120 domačih družin živi v omenjenih krajih od ribolova. Toda v zadnjih letih so prišli lovit v tržaški zaliv ribiči iz oddaljenih pokrajin s svojimi modernimi ladjami z močnimi lamparami. Ti tuji ribiči delajo domačim ribičem o-gi-omno škodo in jim onemogočajo življenje. Domači ribiči so siromašni in nimajo sredstev, da bi si tudi oni nabavili drage ladje za r.Loiov s svetilkami. Zato so prisiljeni loviti s svojimi majhnimi ladjami ob obali od Devina do Tr- Da zaščiti ta obrežni ribolov, je izdalo pristaniško poveljstvo v Trstu 5. aprila lani odredbo št. 3492, s katero je prepovedalo ladjam z »lamparami« ribolov skozi celo leto ob obrežju cone A Svobodnega tržaškega ozemlja tostran črte, ki gre od Malega rtiča (Punta sotti-le) do Kontovela in od starega svetilnika (lanterne) do devinskega gradu, kakor tudi v polmeru ene morske -milje od Malega rtiča in od devinskega gradu; prepovedala je torej ribolov v obsegu približno dveh morskih milj od obale. Toda, žalibog, ribiči z »lampaia-mi« se te prepovedi ne drže. Pred nekaj dnevi se je pripetilo, da so se »lampare« približale obrežju kar na 100 do 200 metrov od obale. S tem ne samo, da polove vse ribe, vejike in male, v njim prepovedanem obrežnem pasu, ampak prepode i.z obrežnih vod tudi one ribe, ki ne padejo v njihove mreže. V interesu domačih ribičev so oblasti dolžne skrbeti za to, da bi omenjeno prepoved ribolova z »lamparami« res spoštovali in kršitelje strogo kaznovali. Zato je dr. Agneletto pozval župana, nai posreduje pri Zavezniški vojaški upravi, da bolj varuje koristi domačih ribičev. IZ SLOVENITE »REORGANIZACIJA« KMETIJSKIH ZADRUG > Kot poroča »Ljubljanski dnevnik, je »reorganizacija kmetijskih obdelovalnih zadrug zajela 2261 od skupno 4524 zadrug«. Ta 'reorganizacija največkrat pomeni likvidacijo. Tako je bilo n. pr. v Crni gori prej 85 zadrug, sedaj jih je o-stalo pa le 8. Vse druge so propadle. NOV DAVČNI SISTEM Ze lani so začeli urejevati kataster, da bi lahko obdavčevali kmetije kot pred zadnjo vojno, to je na osnovi površine in ne na snovi letnih dohodkov, kot so to vpeljali po osvoboditvi. Ta način obdavčevanja ima 'namreč vse polno negativnih strani, kar je bilo razvidno že od začetka, a so se današnji jugoslovanski gospodarstveniki prepričali šele po popolnem polomu kmečke davčne politike. Med glavnimi slabostmi naj o-menimo samo sledeče: Pri odmeri letnih dohodkov so največkrat igrale odločilno vlogo osebne presoje članov komisi'je, ki so često ravnali po simpatijah in ne na podlagi stvarnih ugotovitev. Ta sistem obdavčevanja je moral nujno privesti do zmanjšanja količine pridelkov in torej do njihove podražitve, ker je kmečko gospodarstvo, ki je pridelalo zaradi večjega prizadevanja svojih članov več ,bilo sorazmerno bolj obdavčeno. Nihče ni namreč tako socialno popoln, da bi se sam prizadeval nesebično za neko skupnost, ki dejansko njemu nič 'ne nudi! Zato je vsak kmet pridelal, kar se mu je zdelo primerno, ne pa kolikor bi lahko. Morda tiči v tem nepoštenem davčnem, sistemu lep del vzroka za propadanje jugoslovanskega kmetijstva. Po popolnem neuspehu so se današnji jugoslovanski gospodarstveniki končno le odločili, da uvedejo zopet stari sistem obdavčevanja kmetij, da narede tudi tukaj velik korak nazaj in se vrne‘jo za dobrih osem let nazaj. Zvezni izvršni svet je tako v Obveščamo naše cenjene naročnike v Z D A , da je naš tamkajšnji zastopnik, g. dr. Ivo Bole, spremenil svoj naslov, ki je sedaj sledeči: dr. Ivo Bole, 137 East 34 Street, Ne to York 16, N..Y. Prosimo torej cenjene naročnike, naj upoštevajo to spremembo in se poslužujejo izključno njega za nakazila naročnine. Beogradu proti koncu junija sprejel sklep o novem davčnem sistemu, ki je končno predvojni davčni isistem, na podlagi hektarskega donosa. Uvedli so ponovno tudi roke davčnih akontacij in prisilno izterjatev davčnega plačila, če se akontacije davkov ne plačajo v določenih rokih. Razdeljevanje in plačevanje davkov se odslej postavlja v izključno pristojnost okrajnega ljudskega odbora in ne bodo torej več merodajni ljudski odbori občin. DRUŠTVO ZA ZDRUZENE NARODF. V Jugoslaviji kakor tudi v drugih državah je bila ustanovljena Zveza društev za Združene narode. Ta društva imajo namen širiti med ljudstvom človekoljubne ideje Združenih narodov in jih obveščati o njihovem delu. Ljubljana ima tudi tako društvo. Njegov predsednik je dr. Jože Potrč, podpredsednik pa dr. Maks Žnuderl. V to društvo je do sedaj vpisanih 1.185 individualnih članov in več kolektivnih članov, strokovnih društev, ustanov in podjetij, ki štejejo skupno 14.223 članov. V Cankarjevi ulici v Ljubljani ima to društvo svoje prostore s knjižnico z nad 700 knjigami in čitalnico z bogato izbiro domačega in tujega tiska. Občni zbor SPM 19. julija so se v društvenih prostorih zbrali člani SPM na občni zbor. Iz poiocil odbornikov le naše kulturne u$tuiiove je bilo razvidno tisto, Kar -jo doslej in v danih razmerah bilo mogoče storiti, obenem pa tudi tisto, kar bo v bodoče tre ba storiti. Obče prilike v preteklem času niso bile take, da bi naše k.ultur-noprosvetno delovanje pospeševale, ampak so ga nasprotno zelo o-virale. Slovenci kljub neprestanemu u-pornemu prizadevanju doslej nismo dobili še svojega za naše družabno, kulturno in prosvetno delovanje in izživljanje tako potrebnega doma, ki bi tudi v današnjih razmerah postal nekako tisto, kar je bil nekoč naš matični dom, naš ponosni »Narodni dom«. Ker nismo dobili osrednjega, seveda nismo dobili nadomestila niti za celo vrsto »Narodnih domov«, ki smo jih svojčas imeli po vseh perifernih mestnih delih in na našem podeželju. To dejstvo onemogoča ali vsaj v veliki meri ovira razvoj in razmah kulturno-pnosvetnega delovanja in razumljivo v veliki meri tudi kulturni dvig našega ljudstva na Tržaškem. če se sprašujemo, kje je vzrok, da nam doslej še niso hiti delno povrnili tistega, kar smo nekoč že imeli, prihajamo vedno do istih spoznanj in ugotovitev, da je temu vzrok brezmejna sovražnost in nasprotovanje italijanske iredentistične politike, pod katere vplivom Zavezniška vojaška uprava ne u-krene niti tistega, kar bi glede tega lahko storila. Toda potreba po družabnem in kulturno-prosvetnem izživljanju jr v našem ljudstvu živa, to potrebe čuti vsak naš človek tako na podeželju kakor v mestu. In naj bc odpor naših narodnih nasprotni kov še tolikšen, mi vemo, da bo T.rrišel čas, ko bo treba zadostiti• tej osnovni in od vsakogar izmed nas v toliki meri občuteni potreb' po sprostitvi našega družabnega in kulturnega izživljanja. Vrniti nam bodo morali vso škodo za uničene in odvzeto nam imovino! To nam bo omogočilo, da si znova postavimo naše družabne in kulturno • prosvetne domove, da bomo tudi glede tega korakali sporedno : drugimi kulturnimi narodi. Dotlej pa moramo stisniti zobe in vsa naša prizadevanja potrojiti' To bomo dosegli s pritegnitvijo novih sil iz vrst razumnikov, posebno pa, iz vrst naše mladine, ki mora prispevati večja delež, kol pa ga je dala doslej. Zaradi pomanjkanja prostora za sedaj ne bomo objavljali poroči? in naštevali podrobnosti o občnevi zboru. Stari odbor je dobil razreš-nico s posebno pohvalo za predsednika ravnatelja Glasbene šole, Karla Sancina. Člani SPM so z občnega zbora odnesli globlje spoznanje o nalogi da moramo naše kulturno-prosvei-no delovanje na moč ojačiti v mestu samem, razen tega pa ga raztegniti na vse naše podeželje, kljub pomanjkanju denarnih sredstev in kljub dejstvu, da za svoje društveno in družabno kulturno-prosvetno delovanje skero da nimamo odgovarjajočih prrostorov. To nalogo je prevzel novi odbor, ki se bo s predsednikom dr. Franom Delakom lotil težkega, vendar pa hvaležnega dela za dvig kulturnega dela na Tržaškem. Mostni izpiti no Drl višji realni gimnaziji V poletnem roku šolskega leta 1952-53 se je prijavilo k zrelostnemu izpitu na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, vsega skupaj 37 kandidatov, in sicer: 12 kandidatov - rednih učencev zadnjega razreda s klasičnim učnim načrtom, 23 kandidatov - rednih učencev zadnjega razreda z realnim učnim načrtom in 2 privatistki. Tako so letos prvič polagali zrelostni izpit učenci, ki sc obiskovali razrede s klasičnim učnim načrtom. Izpiti so se začeli 22. junija in so trajali do 9. julija. Izpitom je predsedoval ravnatelj Državnega učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Trstu in svetovalec za slovensko šolstvo pri Prosvetnem oddelku Zavezniške vojaške uprave, gospod dr. Anton Kacin. Zrelostni izpit klasičnega oddelka je dal naslednji izid: Zrelostni izpit je uspešno opravilo 8 (osem) kandidatov, in sicer: Gregorič Milan, Klinec Valentin, Logar Aljoša, Martelanc Aleksander, Zugna (Cunja) Leander, Po-javnik Erika, Raunik Marija in Sturm Ana. K popravnim izpitom v jesenskem roku sta bila pripuščena dva kandidata. Dva kandidata sta bila odklonjena. Zrelostmi izpit realnega oddelka pa je dal naslednji izid: Zrelostni 'izpit je uspešno opravilo 9 (devet) kandidatov, in sicer: Antoni Karel, Danieli Aldo, Fle-go Vitomir, Furlan Aldo, Likar Štelio - Zvezdan, Šušteršič Maks, Zobec Srečko, Stergar Ivana in Tavčar Magdalena. K popravnim izpitom v jesenskem roku je bilo pripuščenih 12 kandidatov. Odklonjeni so bili 3 kandidati, 1 kandidatinja pa je med izpiti zaradi bolezni odstopila. Vabilo SDZ Slovenska demokratska zveza vabi člane in somišljenike na sestanek, ki bo v nedeljo, 26. julija ob 10.30 na sedežu v ulici Machiavelli 22-11 z naslednjim dnevnim redom: 1) Položaj po zadnjih dogodkih v Sovjetski zvezi in satelitskih državah; 2) Politični položaj na STO. Tajništvo SDZ Filmi AlS-a Filmski odsek Zavezniške poročevalske službe bo predvajal znanstvene in •dokumentarne filme v naslednjih krajih na prostem: v petek 24. julija: v Dragi, pri Lovcu in pri Sv. Jakobu; v soboto 25. julija: na Opčinah, v Sv. Križu, pri Sv. Jakobu in v Vergerijevi ulici v Trstu; v ponedeljek 27. julija: v Mavhi-njah, Medji vasi in Sv. Križu; v torek 28. julija: v Sesljanu ii} pri 'Sv. Alojziju; v sredo 29. julija: pri Sv. Savi. v Miljah in Gročani; v četrtek 30. julija: v Trebčah, na Skoljetu, pri Sv. Ivanu in v Logu. — Začetek predstav vselej ob 20.30. Milllllll!ltllllllllllll|j||||lllllllllllllllliailll«IIIIM ■ n ■« Odkar sem stopil v letalstvo, nisem imel nobenega prijatelja. Takih prijateljev, ki bi vohunili z.a menoj tako, kakor so tudi od mene zahtevali, da bi vohunil za drugimi. nisem maral. Morda so vam razlogi, zaradi katerih sem se odločil za pobeg, ne bodo zdeli zelo izvirni: vedel sem, da se tisoči Poljakov po koncu vojne niso hoteli vrniti, in sem zdaj razumel, zak-i ne. K begu me je sililo zatiranje, ki ga izvaja komunizem in njegovo poniževanje človeka. Življenje, v katerem si ne morete privoščiti niti prijateljev, je prazno. Mnogokrat s epa občutil skoro nevzdržno željo, da bi komu zaupal svoje misli na beg. Toda nek varnostni častnik mi je povedal, da je lahko prepoznati vojake, ki se pripravljajo na beg. Začnejo namreč močno piti, prodajajo svojo obleko in druge stvari ter si skušajo preskrbeti zemljevide. Tako sem imel to za opomin, naj pazim, da se ne bom izdal do trenutka, ko bom skušal odleteti preko Baltika. Sele tedaj sem skoro vročično vpil v moj radijski oddajnik: »Da. odhajam. Odhajam po zdravila ;a batijuSko Stalina!« To mi je bilo v olajšanje. Ko so Nemci poleti 1941 napadli Sovjetsko zvezo in zasedli tisti del Poljske, kjer sem takrat živel s FRANČISZEK JARECKI svojo materjo, je mati sklenila, preseliti se k sorodnikom v majhnem mestu Gdovv v srednji Poljski, v bližini Krakova. Tam sem ostal do konca vojne. Prvo vzgojo mi je dala skoro v celoti le mati, kajti med nemško zasedbo otroci niso smeli hoditi niti v osnovno niti v višjo šolo. Po »osvoboditvi Poljske« se je mati vnovič poročila in preselili smo se v šlezijsko mesto By,tom. V jeseni 1946 sem lahko stopil v gimnazijo. Toda že po nekaj mesecih sem moral šolanje spet prekiniti, kajti iz družinskih razlogov sta se mati in očim spet vrnila v Gdo\v. Vendar sem se po neka5 mesecih, v jeseni 1947, lahko vrni* v Bvtom. Tedaj sam bil star 16 let in sem obiskoval bytomsko tehnično srednjo šolo. Tri leta sem študiral na oddelku za eksplozijske motorje in leta 1950 sem napravil maturo. Na tehnični srednji šoli se je začela tudi moja politična vzgoia. Eden izmed profesorjev je bil komunist in je imel nalogo, da nadzoruje mladinsko organizacijo — POLET V S VOBODO Zvezo poljske mladine — na šoli. Večkrat me je vprašal, kdaj bom pristopil k organizaciji, a jaz sem vedno našel kak izgovor. Zadnje leto na šoli smo bili med 30 učenci v razredu samo trije, ki še nismo bili člani Zveze poljske 'mladine. Čutil sem. da se ni mogoče več upirati. .Zveza poljske mladine ima nalogo vzgajati fante in dekleta za komunistično stranko. Vsak član se mora udeleževati tedenskih sestankov, na katerih bere voditelj razne odstavke iz komunistične literature, čemur sledi splošna razprava, pri kateri pa ne sme nihče nasprotovati tistemu, kar so prebrali. Kmalu potem, ko sem pristopil k mladinski organizaciji, me je naš voditelj kritiziral zaradi moje »politične neaktivnosti«. Predlagal mi je, naj bi pomagal ustanoviti šolski krožek Poljsko - sovjetskega društva. Rekel je, da bi s tem dokazal svoje hotenje, da postanem dober državljan Poljske ljudske republike. Spoznal sem, da mi ne preostane drugega, kakor da to sprejmem, drugače bi me lahko iz- ključili iz šole. Ne bil .bi prvi, ki se mu je to zgodilo. A tudi če bi me ne izključili, bi bil v nevarnosti, da me vržejo pri maturi. Tako sem pristal na to, da postanem u-stanovni član Poljsko - sovjetskega društva in na prvem sestanku njegovega šolskega krožka so me izvolili za predsednika. Moje novo politično delovanje je obstojalo v tem. da sem povezoval našo podružnico z društvenim uradom v Bytomu, da sem hodil tja po literaturo in letake ter jih razdeljeval na šoli in skrbel, da so jih drugi člani ltrožka brali, To prisilno. članstvo v državni mladinski organizaciji močno vpliva na študente. Mnogi čutijo, da jim nudi članstvo v organizaciji m v raznih z njo povezanih društvih priložnost, da lahko pokažejo svojo »zgrajenost« in vnemo za komunistično stranko in da jim to lahko koristi pri tekmi za dobrimi mesti v državni službi ali do drugih dobro plačanih služb. Aktivno članstvo v mladinski organizaciji lahko v marsikaterem oziru nadomesti sposobnost ali primerno izobrazbo. Kakor sem že dejal, sem si vedno želel postati letalec in tako sem v začetku leta 1950 zaprosil za vstop v poljsko letalstvo. Letalski tečaj bi ,se moral začeti jeseni. Razpisanih je bilo , 150 mest, a kandidatov nas je bilo 8.000. Končni izpit za vstop v letalsko šolo v De-bli.nu je bil povečini političen. Glavna vprašanja so se tikala politične in socialne vloge komunistične stranke. Mislim, da sem zelo dobio odgovarjal. Na pamet, sem se naučil razne odstavke o teh stvareh. V treh dneh izpraševanja sem moral natančno odgovoriti na, mnoga vprašanja o svojem preteklem življenju. Med drugim so me vprašali, če imam sorodnike v tujini. A -zastavili so mi tudi vprašanje, če vem, koliko je Poljska dolžna Sovjetski zvezi. Kljub temu, da sem ustno in pismeno dobro odgovoril na vsa vprašanja, sem prepričan, da sem bil končno izbran predvsem zaradi ■tega, ker sem bil član Zveze poljske mladine v l3ytomu in predsednik dijaške podružnice Sovjetsko ■ poljskega društva. To se pravi, da iiiuuiiniiiHinuiuHiiuiiiinuiiitiiimiiiiiimiuiiui je bila moja politična zanesljivost prav tako važna kakor moje tehnično znanje. Oktobra 1950 sem vstopil v dvoletno vojaško letalsko šolo v blinu. V dveh letih sem dobil samo enkrat enotedenski dopust, da sem obiskal mater in očima. Poleg tehničnega vežbanja smo morali posvetiti mnogo časa politični vzgoji. Brati smo morali L -ninove in Stalinove knjige in se skoraj na pamet učiti »Kratko zgodovino V.K.P. (b)«. Vsak večer smo morali jjosvetitl dve uri branju take literature in predvajanjem, pri katerih so nam jo razlagali in nas zastrupljali s sovraštvom do Zahoda. Ob koncu prvega leta v vojaški letalski šoli sem dobil, diplomo kot najboljši študent. Toda čeprav sem se odlikoval v političnih zadevah, nisem dejansko prebral niti ene Leninove ali Stalinove knjige. Res je namreč, da študentje lahko čisto dobro odgovarjajo pri političnih izpitih, če le dovolj pazljivo poslušajo tisto večerno branje in poznajo glavne teze marksistične dogme. Ce vplete študent pri pismenih izpitnih nalogah čimveč za-sramovalnih fraz na račun Zahoda, je skoro gotov., da bo dobil dober red. (2. - Se nadaljuje) VESTI s TRŽAŠKEGA Počitniški manevri komunističnih vohačev Šolska kolonija SDD je postala pri obeh sprtih bratcih, pri »Primorskem dnevniku« in »Delu« posebno priljubljena tarča za poletno urjenje komunističnih vohačev. V Devinu je na šolsko poslopje, kjer je kolonija dobila tudi letos v najem potrebne prostore, consko predsedništvo ukazalo postaviti nad prvotnim napisom SDD v sloven7 ščini, še svojo obsežnejšo tab!o v italijanščini. Tako je bil seveda slovenski napis postavljen v senco. Pri nas je že taka navada, da spadajo velikosti napisov med prve državniške dolžnosti upraviteljev STO. 2e ob prihodu letošnje kolonije je uprava SDD naročila novo večjo tablo, kar je .zavohal tudi komunistični zaslužkar na orožnih vajah. Zato je pohitel s svojim »odkritjem« zavestnega potvarjanja resnice, da bi .ga nova tabla ne prehitela. Ce bi SDD s tako »širokogrud-no&tjo« lahko zapravljalo ljudsko premoženje, kakor so to počenjali gospodarji »Primorskega dnevnika« še do nedavnega, bi si seveda SDD prav gotovo tudi v tekmi za velikost napisa že davno priborilo prvenstvo, pa ne samo pri napisih, pač pa na vseh popriščih javnega življenja. »Delo« si je s svoje strani naročilo iz Boršta vest, da SDD posnema komunistične NKVD kandidate, in si je izmislilo, da SDD zaslišuje otroke staršev, ki želijo svoje otroke poslati v kolonijo, po sovjetskih vzorcih.. Vemo, da so se Vidalijevi aktivisti hudo potrudili, da bi otroško kolonijo SDD prepojili s »pionirskimi provokacijami«, ker je 2a komunističnega zaslužkarja zastrupljevanje mladine temeljna dolž-post. Zgodilo pa se je nasprotno, da 'so namreč prav ti otroci končno spoznali, da nočejo biti orodje komunistične . propagande, pač pa samo otroci med otroki. Premnogi starši obeh komunističnih .kril pa slutijo prav v teh dneh, da bodo tudi »pionirčk:« prej ali slej deležni usode Mussolinijevih vzornikov »balinčkov« in odšli v ne posebno častno pozabo. NABREŽINA Pevsko društvo »Avgust Tanče« iz Nabrežine priredi 26. t. m. ob 17. uri koncert na Radiu Trst II. -Na sporedu so narodne in umetne pesmi. Priporočamo ljubiteljem lepe narodne pesmi, zlasti pa nabrežinske ckoličine, da ta koncert poslušajo. IZLET V RAVASCLETTO Slovenska demokratska zveza v Nabrežini priredi v nedeljo dne 9. avgusta enodnevni izlet v Ravascletto in k jezeru »Sedmih občin« (»Laghi di Cavazzo«). V prihodnji šte-Ker se izleta udeleži tudi pevski -zbor »Avgust Tanče«, bo število ostalih prostorov omejeno, zato naj se vsi, ki se mislijo udeležiti izleta, čim-prej javijo bodisi na sedežu naše organizacije ali pa pri posameznih naših odbornikih. Izletniški odsek SDŽ v Nabrežini DOLINA Vodnjak sredi vasi, ki je bil pred meseci deloma porušen, ko je avtobus zdrknil pod cesto, je sedaj dobil novo, lepše zunanje lice. Za vodnjakom stoji kapelica, v katero je vzidana spominska plošča, ki priča, da je ta vodnjak star žf nad sto let. Ob vodnjaku se košatita dve mogočni lipi, še živi zgodovinski priči stare slovenske občine. Obnovljeni vaški vodnjak je poleg novega cerkvenega stolpa lep dokaz, da naša Dolina vidno in u-spešno napreduje. To dokazujejo tudi številna obnovljena kmečka poslopja in zlasti nekateri sodobno preurejeni In zgrajeni hlevi. BORŠT Naša vas, kot ves ostali tržaški Breg, ki živi v neposredni bližini industrijskega središča, preživlja neke vrste krizo kmečkega naraščaja. Miadin« se namreč vedno bolj odtujuje polju iter drvi v tovarne in delavnice, kjer se kruh laže za- služi. To je deloma re:s, a je dostikrat le videz in se za to vabljivo zunanjostjo skriva težka tragedija, ki se .tako rada ponavlja v delavskih družinah in se imenuje brezposelnost. Zemlja je morda skopa, včasih trda, a kmata, ki jo skrbno obdeluje in neguje, nikdar ne vrže na cesito kakcr tovarna, ki tako brezskrbno in lahkomiselno zapre vrata številnim delavcem in družinam. Poleg tega se sodobno .kmetovanje bistveno loči od starega trdega dela na polju. Danes je vse mehanizirano, delo mnogo bolj olajšano in sodobne pridobitve bodo v kratkem napravile delo na polju še bolj priročno. Bodočnost naše mladine ni torej v tovarnah, pač pa na kmetijah, kate.re je treba modernizirati, da bodo z manjšim trudom dale več; doseči je treba, da bo delo v naravi lepo in zanimivo, da se bo naša mladina zopet navdušila za življenje na polju, ki daje končno rast in moč vsemu drugemu življenju v mestu in tovarnah. Ustanovni občni zbor Sindihalnega strokounega združenja slon. šolnikov V ponedeljek 20. julija popoldne je bil ustanovni občni zbor Sindikalnega strokovnega združenja slo-venskeh šolnikov za STO. Zborovanje je otvoril v imenu .pripravljalnega odbora didaktični ravnatelj g. France Ščuka iz Nabrežine. V kratkih besedah je orisal pomen in potrebo nove sindikalne strokovne organizacije naših šolnikov na STO. Nato je za predsednika zborovanja predlagal g. prof. dr. Vladimirja Deška. Ta je v izčrpnem poročilu podal zgodovino prizadevanj tržaških šolnikov za ustanovitev lastnega nadstrankarskega sindikata, ki segajo v leto 1947. Sledilo je čitanje pravil. Pri te.' priliki se je razvila živahna razprava o nalogah nove šolske organizacije. Po odobritvi pravil in po krajšem odmoru so bile volitve prvega odbora Sindikalnega strokovnega združenja slovenskih šolnikov za STO. Glasovanje je bilo tajno z listki. Soglasno so navzoči zborovalci Središče umetnega oplojevanja V juniju je minilo leto dni, odkar deluje pri nas središče umetnega oplojevanja. To središče se že takoj na zunaj loči od navadnih postaj ali podsre-dišč. Je namreč skoraj mala klinika goveje živine z raznimi oddelki in bogato opremljena s pri^ pravami ne le za umetno oplojevanje, ampak tudi za zdravljenje spolnih organov živine. V prvem letu svojega delovanja je to središče opravilo veliko delo. Ce pomislimo, da ie za mnoge kmete umetno oplojevanje drzna, skoro protinaravna novost, potem so uspehi tega prvega leta res odlični. Saj je bilo dnevno oplojeno povprečno po dve ali tri krave ali točneje v celem letu 900 glav živine. Začetek je bil kot pri vsaki stvari težak. Kmetje se niso mogli odločiti in prvi primeri umetnega o-plojevanja so bili tako rekoč sami fevržki, to je krave, ki se z naravnim skokom niso mogle oploditi. Naprednejši kmetje so bili bolj dostopni in danes nimajo nobenega pomisleka več. Bolj nezaupljivi so kmetje v oddaljenejših vaseh, ki so še vedno polni praznih predsodkov in pomislekov. In vendar se je umetno oplojevanje obneslo. Odstotek oplojene živine je za približno 15-20 enot višji kot pri naravni oploditvi. Kot je dokazalo prav središče v Boljuncu. so bile oplojene tudi krave, ki se niso mogle oploditi z naravnim skokom. Poleg tega moramo še upoštevati glavni namen umetnega oplojevanja, ki je preprečen je raznih spolnih kužnih bolezni. Te bolezni se z naravnim skokom nemoteno širijo in povzročajo veliko gmotno škodo našim kmetom. Z umetnim oplojevanjem je pa širjenje teh bolezni nemogoče, bolne krave pa ozdravijo, ker jih začno takoj zdraviti. Po uspešno zaključenem prvem letu delovanja tega središča v Boljuncu smo lahko prepričani, da bo umetno oplojevanje kmalu popolnoma nadomestilo naravno oplojevanje, kar bo samo v koris.t naših kmetov in živinorejcev. Seja Glasnega odbora SDZ Tretja redna seja Glavnega odbora Slovenske demokratske zveze bo v nedeljo 26. julija 1953 ob 9.30 na sedežu v ulici Machiavelli 22-11 s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo predsednika, 2) Poročilo tajnika, 3) Slučajnosti: Zaradi važnosti dnevnega reda računamo s polnoštevilno udeležbo odbornikov. Leto»anjs SOB na Repentabru Slovensko dobrodelno društvo priredi tudi letos v avgustu počitniško kolonijo za otroke na Repentabru. Prijave sprejema tajništvo SDD v Machiavellijevi ulici 22-11 samo popoldne od 16. do 19. ure. Hoknija SDD u revinu Odhcd deklic na počitniške letovanje SDD v Devinu bo v četrtek 30. julija dopoldne. Starši naj pripeljejo prijavljene deklice na sedež društva v Machiavellijevi ulici št. 22 ob 9. uri dopoldne. POROKA V sredo 22. julija sta se poročila g. Sergij Mihelčič, sin znanega tržaškega lesnega trgovca, in gdč.na Diana Fri.tsch iz ugledne tržaške družine. Mlad;ma zakoncema želimo obilo sreče! izvolili za .svojega prvega predsednika g. prof. dr. Vladimirja Deška. Ta se je po izvolitvi zahvalil za izkazano zaupanje in v imenu vsega odbora povabil navzoče k delu v borbi za obrambo koristi slovenskega šolstva na Tržaškem. ŠOLSKE VESTI Prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na slovensk.h .srednjih šolah za šolsko leto 1953-1954 so objavljene in so na vpogled na Slovenski nižji srednji šoli v Trstu, ulica della Sciiola Nuova št. 14, od 21. julija do 30. iuli;a 1953 vključno od 10. do 13. ure. * * » Prosvetni urad ZVU sporoča, ds je z odlokom z dne 13. julija 1953 razpisal natečaj za sestavo šolskih knjig, namenjenih šolam s slovenskim učnim jezikom tega področja. Kdor se misli natečaja udeležiti, si lahko ogleda zadevni razpis pri Prosvetnem uradu ZVU pri Višji šolski upravi ali pri ravnateljstvih in tajništvih šol. Rok za vlaganje rokopisov poteče 15. septembra 1953 ob 12. uri. HISA V SV. KRIŽU, obnovljena, z devetimi prostori in velikim vrtom, se oddaja v najem. • — Telefonirati na številko 62-75. Odgovorni urednik: dr. Janko J?t Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/111 | M i Z 3 P j 1 |i Deske smrelco-|^BtO90lEl f ve, macesnove i psdistnihi * in trdih les™ trame in par-kete nudi najugodneje CA LEU TEL. — 90441 T i? S T Vial« Sonnino, 2 C Ne izgubljajte časa po nepotrebnem! Agencija Celeritas TRST, ul. Machiavelli 13, tel. 31-404 Vam n najkrajšem času oskrbi osakovrstne uradne listine, potne liste, oizume, anagrafske izolečke, pre= oode o in iz tujih jezikoo, ooerooljenje uradnih aktoo Izpolnjuje prošnje za prehod meje v FLRJ in jih izroča Delegaciji v rešlteo. Vse o najkrajšem času in za nizek honorar Se priporočamo ) Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 Cormons - prov. Gorizia Darilne pakete po psel Europi dostavlja TffBDKfl ^ | ^ ^ |j g IMPORT & E X P O R T Lastnik: Aleksander Goljeošček Najhitrejša in najso-lidnejša postrežba 1 Jamčimo za sigurno dostavo vsake pošiljke TRST - Ul. Torrebianca 27 . Telefon 24467 - P.O.B. 522 FODERAM PERTOT TRST - lil. Ginnastica 22, tel. 95-998 nudi po najugodnejših cenah vsakovrstne ženske in moške PODLOGE - MODELE, priprave za likanje itd. Damske letne obleke za vse okuse po nizldh cenah Krila 1900-2800 elegantna-zadnjs moda 3000 lir Oblehe 2900-5000 Iz „EiiergIaze“ blaga lip — ~ Hlagazzini Jel Corso TRST - CORSO 1, GALLERIA PROTT! m □ □ a ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA ZilDR. HONiOHG!] TRGOUGEV Z JESTVINAMI TRST - Ul. Valdirivo 3 - Tel. 50-34 DARILNE PAKETE ZA JUGOSLAVIJO razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo INTEREXPOitT-TRST BREDA RUS-MIKULETIČ&NIILAN BJELICA-ŽIVKOVIČ URAD - Riva Grumola 6.I., te!. 20-302 - P O. Box 1219 Skladižče: Punto Franco Vecchio mag. 2.III.,tel. 7232 Pošiljamo samo kakovostno prvovrstno blago po nizkih cenah in jamčimo za vsako pošiljko