39. štev. V Ljubljani, v četrtek 2. aprila 1874. Letnik II Inserati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, ii n ii n n ^ »> 15 „ „ ,) n 3 u Kolek (štempelj) znese vselej 30 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopiti se ne vračajo, nefrankovana piBma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 163. Po pošti prejemin velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 6 „ — „ za četrt leta . . 2 „ 60 ,, PolitiCBn lisi n slovenski narofl. Izhaja potrikrat na teden in sicer v torek. četrtek in saboto. Slovenski državni poslanci. Državni zbor je v 42. seji, 26. marca, imel razpravo o višjih šolah avstrijskih. Te razprave so se vdeležili tudi slovenski poslanci. Prvi med njimi je govoril dr. Razlag, ki je med drugim rekel: „Na jugu je menda najbolj potreba vsta-noviti vseučilišče, kajti v veliki pokrajini od Kotora do Gradca ni nobenega tacega višega učilišča, med tem ko imajo druge dežele do obstoječih vseučilišč na Dunaju, v Pragi, v Lvovu, v Krakovu, v Inšpruku po železnici precej blizo". „Vednost ima biti splošno blago vsim, da se tudi koristne znanstvene znanosti na njenih žarkih ogrevajo in veselo napredujejo. Omika in blagostanje, združeno z gorkim avstrijskim domoljubjem bodo nasledki tega." „Ako toraj premišljujem jug, kteri v dolgih pokrajinah nima nobenega vseučilišča, se mi vstanovljenje čisto italijanskega vseučilišča de-narstvenim zahtevam do cesarstva ne zdi primerno, ker je prebivalstva laškega jezika za lastno, čisto laško vseučilišče morebiti vendar premalo. Za poldrugi milijon Slovencev bi menda tudi ne kazalo naprav-ljati čisto slovenskega vseučilišča. Toraj bi bilo morebiti priporočati, da se najde način, po kterem bi se za razne narode na jugu, kteri v samo majhenih deželicah poleg drugih stanujejejo, zamoglo osnovati skupno vseučilišče. To bi se po mojem mnenji potem zgodfloTŠo bi se vseučilišče na tak način vravnalo, da bi se v dotičnih jezikih, v nemškem, italijanskem, slovenskem iu ilirskem, marsikteri praktični predmeti morebiti tudi vštrično predavali, med tem ko bi se v druzih predmetih prav lahko podučevalo v enem samem jeziku. Smelo bi se tedaj morebiti priporočati, da se za te dežele in ljudstva vsta-novi tako imenovano „južno mednarodno vseučilišče". „Da je zedinjenja tih narodov v malih deželah želeti, nad tem ni dvomiti, in jaz porabim to priliko, da odgovorim jako spoštovanemu gospodu udu visoke zbornice, kteri je pred nekaj dnevi skoro gotovo na mojo adreso obračal besede, da deželno pravico opušamo in si država za to jemlje levov delež. Naj mi bo dovoljeno svoje mnenje o tem naravnost izreči. (Slišite!) Država je naše občno zavetje, njena moč je tudi naša moč, njena slabost bi bila tudi naša omaga. (Klici na levi: Prav dobro!) Nizki duhovi v majhenih deželah, polni domišljeva-nja in samopridnosti, bi ono oblast zlorabili, ktero bi zamogli dobiti v roke, in mnogokrat se je že mnenje preiskavalo, da se marsikteri umni morajo iz teh dežel preseliti, ker bi v tacih malih deželah ne mogli več prebivati, ko bi se pravica in prostost z nogami teptala, da bi se najnesramniši samopridnosti streglo. Toraj se bojimo tacega samozakonstva, kakor-šnega bi država Bukovina, Solnograško, Koroško, Kranjsko itd, ne moglo prenašati. (Klici na levi: prav dobro!) Ljudstvu bi tam nobene kosti ne vrgli, ktera je levu ostala, temuč duševno vklenjeni, bi ljudstvo pustili duševno in telesno od glada poginiti. Mi smo toraj zoper razdeljenje cesarstva, in jaz menim, da nas ni le pragmatična sankcija, temuč da so nas tudi naslednje nadloge združile v eno državo, in da bo nas prosta konštitucijonelna pravna združene našla v dobrih, kakor popred v hudih dnevih!'• (Dobro! na levi in v središči.) Tako je govoril dr. Razlag 26. marca 1874. Poglejmo pa sedaj, kako je dr. Razlag o tej reči sodil pred petimi leti. Na vižmarskem taboru 17. maja 1. 1869 je dr. Razlag govoril o ravno tem predmetu in med drugim rekel: „Zgodovina nam dokazuje, da imamo pravico tirjati vseučilišče. Že pod Napoleonom I. smo imeli v Ljubljani dva razreda medicine poleg bogoslovja. Leta 1848, tistikrat ko se je vse gibalo in tudi Slovenci niso spali, se je posebno za to potegovalo društvo Slovenija". Tudi ministerstvo na Dunaji je 1.1848 v razpisu 22. sept. št. 5438 izreklo važnost vseučilišča v Ljubljani za slovenske pokrajine ter obljubilo, da se bode tudi zadostilo tej potrebi. Le za ta čas pa je z mi-nisterskim razpisom od 5. oktobra 1. 1848 št. 6230 naročeno bilo — ker ni bilo mogoče vseh šol na enkrat ustanoviti — naj se učita dva pravoslavna predmeta: državljanski in kazenski zakonik in še zdaj živi g. dr. Lehman, ki je tačas prav dobro slovensko podučeval, g. Mažgon pa je že umrl. Če je tedaj pred 20 Podlistek, Sv. križ. Kratko premišljevanje sv. križa bode morda dobro došlo čitateljem „Slov." v tem času, kateri je vsakemu katoličanu tako svet, tako pomenljiv in kateri zbuja tolažilne misli na Odrešitelja sveta. Križanje bilo je v navadi pri Sircih, Egipčanih, Perzih, Grkih in Rimcih. Bila je kazen za najzadnje sužnje; in naj veča sramota za vojake, državljane in druge plemenitega rodu. Je li bilo tudi pri judih navadna kazen, nimamo dovolj določnih dokazov; kajti tudi Kristus ni bil neposredno od Judov na križ obsojen, ampak na povelje rimskega namestnika Pilata. Rimci posluževali so se raznih križev. Nekteri so bili le iz enega bruna, drugi iz dveh, ktera sta se križema zbila, da sta imela podobo rimskega X; ali pa da sta se v sredi križala ter imela podobo f; ali pa krajši del bil je na koncu druzega pribit ter je nastala podoba sainaritanskega T. Tej zadnjej sliki bil je podoben tudi križ Kristusov, tako ga nam saj predstavljajo stari spominki, denarji in najstari'ji križi. Pred križanjem bili so hudo-delniki bičani z vrvmi, v kojih koncih so bile običajno kosti vpletene. Na to so se pribili z žeblji na nogah in rokah na križ. Ne ve se, iz kakšnega lesa je bil križ Kristusov narejen. Po znanem heksametru: „Ligna crucis palma, cedrus, cvpressus, oliva", bila je palma, cedra, cipresa in oljka. Po mnenji druzih ste bile smereka in pušpanovina (Buchsbaumholz) na mestu palme in oljke. Spisovatelj dela , historia scholastica" in drugi pripovedujejo sledeče. Kraljica iz Sabe, koja je Salomona zarad njegove sloveče modrosti obiskala, ogledovala je, stopivša v kraljevsko dvorano, neki steber ter prereko-vala, da bodo riti tem človeka zlobno vsmrtili, a le v nesrečo in pogin Izraelcev. Salomon hotel je tej nezgodi v okom priti ter zakoplje steber na istem mestu, na kojem je pozneje ribnik Betezda nastal, kojega omenja sv. Janez v 5, 2, 3, 4. Ko se je čas terpljenja bližal, priplaval je les vrh vode in iz njega so Judje napravili križ. Po drugi govorici, ktero sem vže v svojih mladih letih slišal, priskrbelo je les za sv. križ celo drevo spoznanja dobrega in hudega, koje se je po raznih čudežnih potih ohranilo in v Jeruzalem prišlo. Drugo poročilo govori od trepetlike (Espe). Zarad tega pa od istega časa vedno njeno listje trepeče, kakor se na Škotskem o mali brezi pripoveduje, koja tako mala skoro le grm zraste, ker je bil Kristus z vejicami take breze bičan. Je li bil Kristus na vže postavljeni ali še na zemlji ležeči križ pribit, ni določeno. Sv. Avguštin in najznameniteji sv. očetje so prvega mnenja. Upanje in tolažba vsem, kteri so zarad sv. vere mnogo trpeli in še trpe, Kristus — moral je izpiti najgrenkeji kelih. Človeška domišljija ne more grozovitneje muke iznajti, kakor je počasno umiranje na križu. Morda se nam dozdeva nektera različnih muk za trenutek strašneja — ali več ur v smrtnih bridkostih na križu raztegnjen viseti, presega vse. Naj slavneji umetniki, koji so križanega Izve-ličarja slikali, tožijo, da ni mogoče v podobi izraziti, kar je neizrečeno pomnoževalo muke; teže telesa namreč niso nosile roke ali noge, koje so menda čisto nepravilno pribite bile, ampak poprečno bruno. Če tudi je bil Kristus vže ves slab, za grozne bolečine na križu bilo je še dovolj časa. Kakšne bolesti vzročil je trenutek , ko so žeblji noge in roke prebili; a veče so še le sledile. Žeblji raztrgali so pri teži telesni meso, rane so se vnele iu po celem životu vsipala se je mrzlica za ranami in spremljala V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. za pol leta . . 4 „ za četrt leta . . 2 „ V Ljubljani na dom velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. leti mogoče bilo slovenski podučevati v višjih šolah, koliko lože bo to mogoče danes. ... Vsaki dan se nam ugovarja, da slovenski jezik ni še dosti opiljen za visoke šole, da nimamo dosti izrazov za to ali uno stvar, kar večjidel izvira iz nevednosti, še večkrat pa iz zlobnosti. Vsi ti ljudje ne vedo, kako bogat je naš jezik; ne vedo, da že imamo nektere bogoslovne, prirodoslovne bukve; da imamo že 16 let imenoslovje pravoslovno in politično, državljanski in kazenski zakonik. ... Pa tudi uče-nikov imamo dovolj. Profesor Kranjc je na Erdeljskem, drugih učenih veljakov imamo na Hrvaškem in drugod, ti naj se pokličejo domu. Obiskovalcev za slovensko vseučilišče gotovo ne bode manjkalo iz vsih slovenskih pokrajin, ker se v Zagrebu ne morejo za nas izučiti, kajti tam veljajo druge postave in se tudi druge učč! Posebno z obzirom na Dalmatince, ki so prej v Padvo hodili, bilo bi kaj koristno slovensko vseučelišče v srcu Slovenije — v Ljubljani. Tudi pri drugih narodih pride l1/« milijona ljudi, — kolikor je tudi nas Slovencev — na eno vseučelišče in z ozirom na Dalmatince bi tukaj skoro bilo za dva milijona ljudi, ker od južnega konca Dalmacije do gradca ni vseučelišča . . . Priporočam toraj, da soglasno sprejmete sklep: Na Viž-marskem taboru zbrani slovenski narod zahteva, naj se brž ko brž ustanovi slovensko vseučelišče v Ljubljani." Kolik razloček je med tem predlogom in predlogom od dr. Razlaga stavljenim v državnem zboru. A tedaj bil je dr. Razlag še narodnjak, kteremu je bil pri srcu blagor slovenskega ljudstva, zdaj mu je puhla pohvala nemčurskih liberalcev ljubša, kakor priznanje svojega naroda, zdaj išče le lastnega dobička in za to mu nobena žrtev ni prevelika, naj s tem slovenskemu srcu vseka še tako hudo rano. „Narod", ki od nekaj časa sem kakor veša leta okoli nemško-liberalne lešarbe, dokler si čisto ne bode prismodil narodnih perutnic, imenuje Razlagov predlog jako »zmeren." Kako bi ga bil pač imenoval, če bi ga bil stavil grof H o h e n w a r t, ali grof Barbo, ali če bi bil morda prišel celo iz Bleiweisovih ali dr. Costovih ust? Pa se ve: „gliha vkup štriha" in Narod dr. Razlagu zdaj ne sme^ ravno ničoči- jo je neprenesljiva žeja. Ali največe, da! ne-domišljive muke obstale so v tem , da se ranjenec ganiti ni mogel. Vsak še tako slab poskus žilice gibati, k čemur ga je vže notranji strah silil, pospešil je le bolečin polno krčenje in še le bridkeja čuvstva. In stanje neizrekljivih, da! obupavnih muk, koje so se od sekunde do sekunde množile, trajalo je dve, tri — res osode polne ure. In kako strašne bolečine, ako je bil Kristus prvlje križan, ter se je križ še le po tem v zemljo zasadil! V Mariborski stolni cerkvi nahaja se pri krstnem kamenu jako velika podoba, koja nam ta trenutek predstavlja. Groza in strah spreletava človeka, ki si ogleduje ta v srce segajoči prizor, kteri je res umetelno dovršen. Po smrti Kristusovi zakopajo Judje križ v zemljo. Posrečilo se je pa cesarici Heleni, materi Konstantina Vel., najti ovi kraj, kjer je naš Odrešitelj trpel in umrl. Na njeno povelje se je na tem mestu dalje časa kopalo. In res, našli so se trije križi, izmed kterih so Kristusov križ spoznali po čudežnem ozdravljenji nekega bolnika, ki se ga je na povelje škofa Makarija dotaknil. Od tega časa se datira sopraznik najdenja sv. križa 3. maja. Polovica sv. križa zanesla se je v Konštantinopel, polovica pak se je v Jeruzalemu shranila v tati, ker njegova volitev je „Narodovo" delo. Samemu sebi pa tudi „Narod" noče dajati nezaupnice. (Dalje prih.) Avstrijsko cesarstvo. Iz Kamniške okolice, 30. marca. (Izv. dop.) Kdor ve, kako zburjeno je bilo ljudstvo, ko so se izgnali jezuiti iz Repenj, in kaj vse se je in se še govori o onih, ki so po ljudskem mnenju k temu kaj pripomogli, bo razumel, kake govorice so se raztresle in kaka razdraženost je zopet med ljudstvom nastala, ko se je zvedelo, da žandarji nalaš hodijo po cerkvah cerkvene govore opazovat. „To pa ne, to pa ne gre! Mi plačujemo žan-darje, da nas varujejo tatov" i. t. d. Res tolikega šundra nisem kmalo čul, kakor je ravno zdaj o tem. Ljudstvo je pričelo samo si grozne reči izmišljevati in pripovedovati, kako da so tega in tega duhovna kar na prižnici zgrabili i. t. d. Naj pač oni pomislijo, ki tako sejejo veter, da bodo želi vihar Posebno se ljudstvo pritožuje, ker vkljub tolike davšine, denarne in tudi krvne, ni nič več varno zarad svojega imetji in še celo zarad svojega življenja ne. Pripoveduje se, da v smeledniškem gozdu nad Medvodami se že od jeseni klatijo roparji, ki zlasti ženske napadajo. Že v jeseni so napadli v gozdu nekega možaka. Nek drugi bil je napaden zgoraj Smlednika. Vzela sta mu roparja boje 50 gld., za ktere je mislil v Ljubljani deteljnega semena kupiti. Ko ju je prosil, naj mu vsaj toliko pustita, da se bo med potjo preživel, sta mu pokazaje na svoje puške in nože rekla: „Ti bova kmalo dala, ako nisi zadovoljen." Sv. Pavla dan jo je boje po tisti poti nek drugi komaj skozi gozd s svojim urnim konjičem odtegnil, potem ko je že eno po glavi dobil. Ženske pa so bile boje že silno velikokrat napadene. Prašaj ljudi, zakaj žandarji tega ne naznanijo, in odgovore ti: „Saj žandarji velikrat gori skozi pridejo. Pa žandarji lepo po cesti se sprehajajo, tolovaji pa med tem v hosti skriti leže. Tudi so bili ljudje že zarad tega zaslišani in boje še celo v Smlednik je komisija prišla. Ali kaj hoče vse to! Zarad tacih komisij in žandarjev na cesti se tolovaji cerkvi, ktero je Konstantin v čast sv. križa sezidati ukazal. Od tega časa kinčalo je znamenje sv. križa cerkve in kapele, cesarske palače in borne bajte, obljudene in puste kraje. Na zastavah in orožji lesketal se je ta panir gotove zmage in sladkega negoljufivega upanja. Moči sv. križa in imenu Kristusovemu, koje se je bliskalo na škitih in vihrastih praporih, pripisovala se je slavna zmaga Konštantina nad Mak-sencijem. Cerkve v podobi križa zidati je s časoma navada postala. Pozneje bil je vstanovljen v čast najdenja sv. križa poseben red, kojegaudje so se križnike (Kreuztrager) nazivali, po celi Evropi samostane zidali, kterih so 208 šteli. V Italijo so prišli 1169, v Anglijo 1244. V Franciji in Nizozemlji jih vže nahajamo 1188. V Pragi naselili so se stoprv 1237; še pozneje v Avstriji, Šleziji, Moraviji. S prva imeli so križ iz železa, potem iz srebra, njihov general pa iz zlata. Za časa Heraklija polasti se perzijski kralj Kosroes Jeruzalema (614) ter odnese isti del sv. križa kot zmagovalno znamenje, kterega je Helena mestu izročila, ali po večletnem boji z nova pridobi 628 Heraklij ta paladij svojega kraljevstva. Prišedši v Jeruzalem odloži svoj kraljevski kinč in nese na v hosti vedno le dobro počutijo. Ako bi jih pričeli mi kmetje preganjati, nam pa vse požgo. Še skoraj izdati si lumpa nikdo ne upa, ker druzega nima od tega, kot pota, nazadnje tat še lOkrat hudobniši iz luknje pride in še rudečega petelina na streho spusti. Zakaj bi se ne pokazala srčnost, ktere so nekteri tako polni proti cerkvi, ki nam tatove in tolovaje gotovo najbolj zatira? Naj bi se odposlali vojaki z žandarji, saj gozd smledniški ni tako velik, da bi tičkov, ki že od jeseni ondi gnje-zdijo, ne zasačili. Znano je, da je pred nekterimi leti eden tolovajev neko deklico ravno v tem gozdu skoraj vso razrezal. V tem gozdu stoji bolj v sredi neka hiša prav sama, o kteri se sploh meni, da se večkrat tolovaji v nji shajajo. Pravijo, da jo tudi žandarji večkrat pregledajo. Pa tički se že vedo morebiti o pravem času umakniti. Nekega dne so šolski otroci prav zelo govorili, da je deklica, iz one hiše doma , ki hodi tudi v šolo, jim pravila, da je bilo 6 pravih „kergelcev" v hiši, pa prišla sta dva žandarja po cesti in sta jo kar mahala naprej, še ozrla se nista. Še nekaj. 23. februarja je bilo več mož pri g. Klančiču, c. k. okraj, glaverju v Kamniku. Opraviti so imeli zarad všolanje .otrok, posebno v onih krajih, kjer ni stalnih šol. Naši poštenjaki so gospodu glavarju pripovedovali, kako da, kar je pri njihovih slabih močeh mogoče, za podučenje otroc skrbe, kako da jim pri tem zlasti duhovstvo pomaga in kako se otroci v najimenitnejšem, to je kršanskem nauku lepo podučujejo. Pa gosp. glavar jim je eno zasolil, ktere kmetje kar pozabiti ne morejo: „Ej kaj kršanski nauk", so bile boje njegove besede. .,Gospod, ta je pa pri nas prvi", bil je hitri odgovor enega moža. — Ta g. Klančič je razposlal kot predsednik c. k. okraj, šolskega sveta nekterim duhovnom dopise, v kterih zahteva od njih, naj mu — čujte! — pri všolanji otrok bodo na pomoč. Naj mu toraj naznanijo vse otroke, ki imajo v šolo hoditi in še tudi, kako daleč imajo otroci hoditi iz te ali one vasi v šolo te ali sosednje fare. Kaj pravite k temu ? Tedaj tisti duhovni, ktere so liberalci še le pred kratkim s takim vriskom od^šolstva odpravili, vla>tni!i ramah >v. križ vrh Kalvarijc. 00 koder so ga bile sovražne roke se silo vzele. Spomin na to pobožno početje ohranil se je v soprazniku povišanja sv. križa 14. sept. Vsako leto je bil ta dan v Konštantinopolu sv. križ ljudstvu na ogled izpostavljen. Kop-tiški kristjani blagoslovijo na ta dan križ, katerega v Nil vržejo v zahvalo za dobrote, koje jim Bog po poplavljenji Nila deli. 1492 našli so, kakor se reka, v neki rimski cerkvi napis sv. križa; in Benediktinci mesta Toulouse trdijo, da imajo večjidel tega napisa v svojih rokah. Rim, Milan in Trier prisvoju-jejo si žeblje sv. križa, s kojimi je bila po pravljici Konštantinova čelada okinčana. Na Neapolitanskem v mestu Bari nahaja se v kapeli Regia del Tresoro trn, boje, iz trnjeve krone Kristusove. Kakor govorica gre, porosi se trn, kadar je veliki petek 25. marca, za nekaj časa s krvjo. Tako se je prigodilo leta 1842 in leta 1853, kakor se je iz do-tičnega mesta v Rimu izhajajočemu časniku „Civitta cattolica" poročalo 1. 1853. Proti koncu sedmega stoletja sklenil je šesti občni cerkveni zbor v Konštantinopolu, da se sme Kristus v človečji podobi, viseč na križu obrazovati, da si kristjani tim lagleje trpljenje in smrt Odrešiteljevo predstavljajo. To je dalo povod h križem, kterih se veliko naj bi zdaj zopet pomagali pri šolstvu, ker drugače ne gre. Pa kako pomagali? Ponižni pisarji naj bi bili ter sporočali na povelje, koliko otrok ima tu pa tam hoditi v šolo, kako daleč imajo v to ali uno sosednjo šolo. Go-spodine, mar niso drugi organi zdaj postav ljeni zato? Ako bi vi morebiti rekli: »Da, pa tu ali tam jih ni", moramo reči, da tega ne naše duhovstvo, pa tudi mi katoličani krivi nismo. Eno pa mi dobro vemo, in to je, kdo se je skozi in se še zdaj naj zdatnejše trudi, pa večidel čisto zastonj, za lepo izrejo naše mladine, — in to je ravno naše sedanji čas tolikanj zaničevano duhovstvo. Iz Gorice, 30. marca. „Glas" piše, da so gostilničarski in kavarnarski strežaji20 istega meseca — v petek — po sv. Jožefu v postu napravili veliki ples v gostilnici „all' Europa" na Travniku, češ, da je potreba pokazati mračnjakom (cerkvi in duhovščini), kako malo se briga Gorica za postni čas in za duhovske pridige! To je bil glavni namen, pravi, čeravno so razglasili, da ima se čisti znesek darovati zavodu zapuščenih fantincev. Liberalci so jim dajali korajžo. Razposlali so neki okoli 1500 povabilnih listkov. Prišlo jih je pa izmed toliko povabljenih — še ne 50, ženskega spola samo — 5. Dohodkov je ne prav 70 gl., s kterimi se komaj plača vojaška godba; zapuščeni fantinci pa bodo čakali — zapuščeni — čistih dohodkov — doklej? — Novi veliki zvon za sv. Goro, ki je na ogled pri dvornem zvonarju g. Samassa-tu v Ljub ljani, ima 62 centov teže, širjave 5 čevljev in 9 palcev, višave pa 5 čevljev in 4 palce; trije manjši boda vliti sredi aprila, blagoslovljeni pa pred ko ne sredi maja na sv. Gori. Iz Dunaja, 31. marca. Izid volitev v delegacije ni vladui stranki nič kaj po volji. Zlasti zbadata vlado v oči politična dvojčka, Giskra in Ilerbst, od kterih se boji, da bi se ne maščevala za prejšnje propade. Sploh so — razen poljskih — vsi poslanci za delegacije najskrajnejše stranke, toraj se ne nadja od njih druzega, kakor da bodo peli pesem, kakoršna se je čula v državnem zboru. Za Kranjsko je voljen, kakor znano, dr. Schafler, kteri ni nikdar skrival svojih simpatij do Prusije. _____ znamenitih v rimski cerkvi nahaja, n. p. Sanc-tissimo Crocefisso v Neapoli, Santo Voeta v Luki, križi v Loreti, Tridentu, Gentu, kojih čudnežna moč se je vže često pokazala. V zahodu pripisovala se je sv. križu skrivna moč, kakor nain priča »križna sodba" in »križni poskus." Postavil se je toženec in zatoženec z razpetimi ali križema stegnenimi rokami nekaj časa pod križ, in bil je isti obsojen kojemu so najprvlje roke vtrnole. Vojske, ktere je zahod z izhodom bojeval za svobodo sv. dežele, imenujejo se križarske (1096, 1147, 1189, 1217, 1228, 1248), ker so nosili sodeležniki križe na oblačilih in praporih. Zaznamovanje se sv. križem na čelu, ustih in prsih je zelo stari obred krščanske cerkve Vže pri pri prvih kristjanih je bilo navadno pri sprejetju katehumenov, pri eksorcizmu, pri maziljenju pred krstom in pri birmovanji Postal je tako sv. križ, nekdaj sramotno smrtno orožje, podoba Kristusove vere, pobož-nosti in ponižnosti. Na visokih palačah kakor na mirnih gomilah, na posvečenih altarjih, kakor v roki mrliča opominja nas glasno: »človek veruj in upaj"! M. L — Delegacije v Peštu se začno 20. t. m. Štajarsko bosta zastopala Rechbauer in vitez Carneri, namestnik Kellersperg, — Koroško Ritter, namestni Nischelvvitzer, — Istrijo Fran-ceschi, namestnik Vidulič, — Goriško grof Coronini, namestnik Winkler, — Tržaško Teusch, namestnik Porenta. 30. marca je prišel na vrsto budget kup-čijskega in poljedelskega ministerstva. Pri tej priliki sta poslanca Schoffel in Schonerer prav gorke založevala ministru poljedelstva Chlu-metzky-ju, očitaje mu, da je poljedelstvo še na isti stopinji, kakor je bilo, dasiravno so se stroški zelo pomnožili. V ministerstvu so do malega uradniki nesposobni in podpore se tudi jako svojevoljno dele. Minister Chlumecky je odbijal te napade, a ne s posebno srečo, vtisk je ostal, da-si sta mu na pomoč prišla še dva poslanca njegove stranke. Glasoviti predlog Pratov, naj se za laški del Tirolcev dovoli samosvoj deželni zbor neodvisen od sedanjega, ki zboruje v Inšpruku, je bil vkljub Pražakovemu nagovoru sprejet in izročen posebnemu odboru. Ako zbornica ta po odboru nekoliko brž ko ne prenarejeni predlog sprejme, meni »Glas", potem imajo naši poslanci kaj lepo priložnost, celo v državnem zboru staviti predlog o zedinjeni Sloveniji (t. j. o zedinjenji Slovenije), in ako Lahom v Tirolih lastni deželni zbor do voli državni zbor, bi zedinjenja Slovencev tudi ne smel braniti, pa „quod licet Jovi, non licet bovi". Združena Slovenija bi bila zapah proti poželjivosti laškega soseda; lastni deželni zbor laških Tirolov pa mu gladi in pripravlja pot v ljubo Avstrijo; toraj zadnje naj se dovoli, prvo naj se odbije! Oftt>r*ka. 31. marca. Kakor piše ogerski „Lloyd," bo šel v Carigard baron Her-bert na mesto grofa Zaluskija kot prvi poslanec. Poslanski svetovalec grof T. Zichy, ki je bil do zdaj v Berolinu, bo šel s svojim očetom tudi v Carigrad. — Hrvaški deželni zbor bo sklican 10. ali 12. aprila in zboroval do srede maja. tudi vtrjeni grič Abanto ter potrgali telegra-fično zvezo okoli glavnega stana Seranovega. — Kakor se trdi, sta generala Loma in Primo nevarno raejena. — Iz druzih telegrafičnih novic je toliko razvidno, da je bil boj na vsak način strašno hud, topničarski obrst je celo v boju padel. Mislimo, da bo stvar kmalu bolj asna. Vitanje države. I*ruska. Svet nemške zveze je v seji 29. marca po predlogu železniškega odseka povabil zastopnike zveznih vlad, da bi do 15 aprila počakale s sklepom o povikšanji želez uiške vožnje cene za blago. — Nemški poslanec na Dunaji, general Schvveinitz, je dobil z majem počenši odpust, da se poda v severno Ameriko v rodovinskih zadevah. FVaiicoaka. Izpolnilne volitve so večidel po volji republikancev izpadle. To je žalostno. Isti dan, ko se zve ta zmaga radi kalizma, pride iz Avstralije novica, da je več komunistov, med njimi Rochefort, Grousset in :Balliero, ušlo iz Nove Kaledonije, kamor jih [je francoska vlada poslala v prognanstvo. Zda, so srečno dospeli v Novi Kastel, okraj Neu-|Siidwalles. Toda prekucij željni komunisti tam ne bodo ostali in ne bo dolgo trpelo, ko se bodo oglasili v Londonu, Bruselj u ali v Švici, ter jeli vnovič rogoviliti. — Parižka banka je 30. marca s Sadik-pašem pristopila pogodbi zavoljo posojila 40 milijonov frankov kterega dobi Turčija. Španjska. Najnovejša poročila iz bo-Ijišča so si popolnoma nasprotna, oba dela pri pisujeta zmago sebi. Karlistično poročilo iz |Bayone pravi, da je boj 27. marca trajal ves dan in nehal še le 28. marca in da so Karlisti obdržali vse svoje pozicije v drugi vrsti Domače stvari. (Ljubljanske Šole.) Prvo polletje se je cončalo na vsih ljubljanskih šolah začetkom tega tedna. Napredek je neznano slab po vseh. ako na priliko je samo na realki 73 učencev dobilo »trojke", o kterih se nekdaj še slišalo ni. Vzrokov tega slabega vspeha je več; ve-iko so učenci zamudili in pozabili na dolgih počitnicah, ktere so imeli zavoljo koz, mnogo , im je na poti tudi poduk v nemškem jeziku, tterega naša mladina ne zna in ne ume, a tega naša vlada nikakor spreviditi noče. S tem pa se godi škoda ne le učencem, ampak tudi njihovim starišem, kteri svojega sina pošljejo včasih iz daljnih krajev in ga v Ljubljani težko zdržujejo, ker je dragina zdaj ve-ika. A vse to strpe in si »dtrgajo marsikak grižljej od lačnih ust, da mu napravijo obleke, iupijo knjige, plačajo hrano, stanovanje in šolnino, — iz edinega namena, da bi se kaj naučil, kar bi mu bilo v življenji koristno. Mesto tega se trpinči z nemščino, ktero ga ta profesor po tej a oni po drugi gramatiki in svojih muhah uči, in ko pride konec leta, se vrne naveličan domu — z »dvojko" ali „trojko" in vse je zavrženo, kar so stariši za-nj žrtvovali. Potlej pa vpijejo, da našemu narodu manjka omike. Ali bi je nemcu ne manjkalo, ako bi bil prisiljen pridobiti si je s pomočjo ruskega ali španjskega jezika. — (Iz seje deželnega odbora 27. marca.) Dopis deželnega predsedstva, da se utegnejo deželni zbori sklicati 15. septembra t. 1., se je vzel na znanje. — Mestnemu magistratu tukaj se je odgovorilo na dopis zarad prodaje deželne hiše, »Ballhaus" imenovane, v Gradiši za dekliško šolo, da deželni odbor hoče prihodnjemu deželnemu zboru prodajo omenjene hiše priporočiti. — Na povabilo mestnega magistrata za ogled prostorov za realko v novem hranilničnem poslopji itd. je deželni odbor izvolil deželnega glavarja in odbornika Murnika v dotično komisijo 31. marca. — Na predlog oskrbništva tukajšnje bolnišnične cerkve se je dovolila naprava novega kora z novimi orgijami iz nabranih milodarov, iu izrekla zahvala bolnišničnemu duhovniku za prizadevanje za to napravo, ter se je vodstvo te stavbe izročilo deželnemu inženirju. — Da se poizvedo nektere okoliščine za sprejem v deželno založbo v slovenskem jeziku pisane latinske gramatike prof. Ladislava Hrovata, se je deželni odbor obrnil na deželni svet. — Namesto izstopivšega g. Val. Krisperja je deželni odbor izvolil Jakoba Čudna, posestnika v Dragomeru pri Brezovici, za šolskega svetovalca za politični okraj Ljubljanske okolice. — Pogoji ravnatelja nemških glediščnih predstav zarad odstopa deželnih lož za slovenske glediščine večere, in njegovi pogoji zarad tega, da bi se v prihodnji scsiji gledališče večkrat kakor do sedaj prepustilo za slovenske igre, so se naznanili dramatičnemu društvu v prav-darek in odgovor. (Porotna obravnava). Lani 16. novembra je bil prišel Janez Toni, hlapec iz Lanišč v šmarijski fari na Dolenjskem doma, v gostil-nico „zum Mondschein" na št. Peterskem predmestji in jel tako rogovoliti, da ga dva vojaka primeta in potisneta na uliee ter, ka kor pravi, tudi otepta. Na to gre proč, a se kmalu vrne nazaj z golim nožem in zabode enega topničarja, da se pri ti priči zgrudi in umre, ne da bi bil besedico spregovoriti mo gel; bil je zadet v srce in glavna pljučna žila mu prerezana. Druzega topničarja rani pa Janez Toni z ravno tistim nožem in sicer na desno stran prsi blizo vrata tako, daje 54 dni pozneje v vojaški bolnišnici po hudem bo lehanji umrl in sicer zavoljo tega, ker se mu je vsled rane začela kri gnojiti in se je vsa spri dila. Vsi zravniki so izrekli, da je tudi drugi topničar za rano umrl. Hudodelnik, takrat brez službe, se je podal potem v Medijatov hlev na dunajski cesti, kjer ga je na jutro ljubljanska mestna straža prijela. — 26. marca t. 1. je Janez Toni zavoljo tega imel zagovar jati se pred porotniki. Zatoženec prav skesano obstane, da je prvega zaklal, a o drugem noče nič vedeti, rekoč, da je bil pijan. Pa oboje se mu dokaže po pričah, kterih je bilo trinajst poklicanih, porotniki ga spoznajo krivega obeh teh hudodelstev in sodnija ga obsodi na 7 let težke ječe, dasiravno je njegov g. dr. Rudolf prosil „za en usmilen urtel, ker se bo toko do smrt' grimal". — Tega Janeza Tonita je pred kratkim nek mesar z lastno smrtno nevarnostjo otel gotove smrti, žugajoče mu po splašenem konju. Razne novice. — V s opronju (Oedenburg)imajo gledišče, kjer pogostoma igrajo malo snažne reči, kar se tudi drugod velikrat godi po manjših mestih, da se zaničujejo katoliški cerkvi nauki in obredi, vstanove in predstojniki Bilo je 21. marca, da so igrali Bergov „Ein Wort an den Reichsrath" — in norčevali se s spovedjo itd.; kar začno učenci ondotne katoliške gimnazije žvižgati ter tako kazati svojo nevoljo o nespodobnem igranji. Pa — kaj se zgodi? Liberalci jih začno psovati, klicati policajev, in te dijake loviti, pahatiterso jih okoli 40 dokaj nedostojno tirali na policijo, in mestni glavar jih na sporočilo policijskega komisarja obsodi na tri dni v zaprtijo! Dijaki so bili zmenjeni skupaj povedati svoja imena in tudi zagovarjati svoje dejanje pred sodnijo, pa jih še poslušati niso hoteli. Da o tem hudo šumi po vsem mestu, se ve. Človek bi si mislil, kjer smejo eni glasno kazati svojo zado-voljnost, smejo ravno tako tudi drugi svojo nezadovoljnost. Žalostno je le to, da se tako očitno sme zasmehovati in zasramovati cerkev in njena nrava, da se očitno igrati smejo po-hujšljive igre, in da se tako dejanje še grajati ne sme. Na Angležkem so v Londonu francoskemu kazališču prepovedali igrati več francoskih pohujšljivih iger, na pr. „Emil de Girardinov „Suplice d' une Femme", Dumasov „Demi-Mondeu, Sardovo „Seraphineu itd; pri nas na Ogerskem pa se prosto predstavljati sme „Rosza Sandor", „Ein Wort an den Reichsrath", „Durchgegangene Weiber" itd.! piše „Das Recht". Naposled se nravno čutilo zatopi tako, da ljudje ne vedo in ne ločijo več, kaj je pravo ali krivo, dostojno ali pobujšljivo. — — Požar. Iz Boštanja 28. marca. Včeraj popoldne nas je zadela strašna nesreča. Pogorela je velika vas Šmarčina. Zgorelo je 17 hiš in vse drugo poslopje razun kozolcev, ki so bolj na polji. Rešili so le 4 hiše, od kterih ste pa dve zavarovani. Tudi nekaj živine je zgorelo. Požar je bil strašen, ker zarad sape je bila cela vas v trenutku vsa v ognji. Nagle pomoči pa tudi ni bilo, ker le malo ljudi jelspodom priporočevali se oni, ki so hoteli dobilo doma. Pomoč je še le prišla, ko je bilo I biti novo službo (od tod njih ime „candidi, že vse v ognji in zato so reveži le prav malo I kandidatje, kandidirati" itd.); tako kandidira" rešili. Ljudje so tukaj že tako prav revni, zdaj I ali se priporoča za prestol kraljevski Kristus, so pa gotovo še bolj usmiljenja vredni. Zatolje hotel z belo obleko njegovo — se ve — usmilite se jih, prijatelji mili! Pošjite jim mi-Izasmehovaje naposled Herod naznaniti Pilatu. lodarov, kolikor in kakor hitro kdo more Nagle pomoči je silno potreba. -milo prosi za pomoč.*) M. Saje, kaplan. — Laponci v Avstriji. V Brnu so enkrat skazovali avstrijski Laponci. To pravi dunajski »strici1' ali „škrici", ki so 861 sol sel — po zgledu amerikanovskem — dali rujavo namazati ter za Laponce razglaševati, in so tedaj igrali že na Dunaju, v Požunu. v Gradcu, Celju itd. Unkrat so se predstavljali v Brnu, pa se spro med seboj in ovadijo. Nekdo ni dobil koj tirjanega plačila, pa pove vse, kaki v .... , Iz Gorenjskega se nam piše: njIh,1Denu | Tisti Rozman, o kterem je „Slovenec" poročal, da je v gozdu nad Medvodomi napadil neko žensko, pa je bil po domačih lovcih ujet, je ravno tisti dan napadel neko drugo žensko, krčmarico v vasi, v kteri je Rozman rojen. Krčmarica se je zaprla v izbo, pa hudobnež se je tako dolgo zaletaval v duri, da so odstopile. Uboga vsa preplašena krčmarica, ki je bila boje sama doma, skoči pod posteljo, pa hudobnež skoči za njo, jo davi in ranža pod posteljo in boje tudi z nožem nekoliko rani, dokler eden otročičkov ne pride, ki, vidč kaj sleparji so, da je ženstvo njihovo iz Jičinalf ^aterj° fdi vas hiti in ^ nn ,io ^ riimoi^n; jm n Jda ^J«5 Prit<*° m hudobneža odpode. Šel je na Češkem, sami da so Dunajčani itd. Da pred niso spoznali teh vrtačnikov! — Poslancu Konradu Seidlnu je 61 njegovih volilcev poslalo nezaupnico zavoljo njegovega postopanja v državnem zboru. V Krškem je te dni za kozami umrl nagloma še mladi odvetnik dr. Bratkovič, glavna podpora ondotne mladoslovenske kolonije. — V Kostanjevici blizo Gorice so te dni tatovi okradli mater božjo. Vzeli so ji zlatnino in srebrnino in vse, kar se jim je kaj vredno zdelo. V cerkev so prišli skozi okno potem po hosti proti Medvodom, kjer je žensko napadel, kakor je »Slovenec" že poročal. Pravili so tudi, da je pri več hišah klobase in enako robo pokradel; pa so se mu še bali zameriti, da bi jim ne požigal. Pravili so tudi, da je na vprašanje, zakaj je žensko napadel, se izgovarjal rekoč: „Rad bi se bil peljal, pa ta ni hotela šestice." Vidši pa, da mu nočejo verjeti, se je boje nasmejal in djal: „Ej, čemu bi lagal. Zaprt bi bil rad. Doma nisem imel ne jesti ne stanovanja, ne obleke in sploh ničesar, tam pa sem bil z vsem tako lepo preskrbljen in v tako lepi hiši spravljen." Imel je — Celjske čitalnice — ni več. Po-1 ta človek popred prav lepo posestvo in je bil kopal jo je, kakor že marsiktero koristno slo-1 nekaj časa prav priden. Pa začel je zapravljati vensko napravo, mladoslovenski duh. Ni davno j in ker ga ni nihče ustavljal, se je počasi pri-še, kar je ta čitalnica stala na krepkih nogah I vadil zanikernega življenja ter tako sam sebe in imela mnodo udov; a kar se je v nji mlado-1 spravil popolnoma na kant, soseski pa razun slovenski duh jel šopiriti, je hirala, posebno I sramote napravil še dosti škode. Vtaknili so ker so jej duhovni svojo podporo odtegniti Iga pozneje v vojake, pa že preveč popačen morali, in zdaj je popolnoma umrla. Škoda I tudi ondi ni dobro storil. — To je sad napč-za-njo. „Mladi" jo imajo na vesti. — Sicer j ne prostosti, po kteri liberalci v surki in fraku )a se nam porača iz mnogih krajev, kjer so|tolikanj hrepene, manjše slovenske čitalnice padle v roke »mladih", da vse vidno hirajo. Ali je to napredek? — Iz Vranskega se nam piše: Tudi naša čitalnica je že na bromovih nogah. S svojo nestrpljivostjo so »mladi" prisilili du-lovstvo naše okolice, da je hrbet obrnilo društvu, v kterem ni slišalo druzega, kakor zabavljanje čez vero in duhovski stan; zdaj >a ima pičlo število udov in ti so bolj vrli v širokoustnem besedovanji, kakor v plačevanji )ristopnine. — »Koga v april poslati", kar bi se po slovensko reklo: poslati koga v norce ali j pO norce, pO gladež, pO polževe ali rakove I Zemljiščine odveznice. krvi, po žabje volne, v prazne barle ali za|^taja!'81ke b°J> . , '' , , 1 tl ..1 Kranjske, koroške in primorske po 5°, slamo po pah itd., razlaga v podlistku „Glas,"|ogerske po 5'/0 .... da je zgodovinsko v navado prišlo ali z Nem- h?Taške po ev, »■i-. ... „„ ... . . I Sedmogradske po 5% škega, kjer je 1. aprila 1. 1530 po veliki de-' narstveni zmešnjavi več treskov ali Krahov-cev prišlo na led; ali naravno — ker se ta mesec vreme tolikanj spreminja, češ, da april podoba neumnega človeka, ki nima nobene stanovitnosti; ali po sv. pismu — ker se je v srednjem veku okoli velikonoči navadno v tem mesecu po kazališčih ponavljalo trplje-nje Kristusovo, da pošiljanje v april je le po snemanje tega, kar pripovedujejo evangelisti I Palffi-jeve od Kristusa, ki je bil pošiljan od sodnika do I ciary-jeve sodnika, v belem oblačilu - zasmehovan kot brezumnež — od Heroda k Pilatu. — Znano pa je, | Waidstein-ove da so nekdaj v belih oblačilih dotičnim go- Telesrnlirne iltMinrii«* eenr 30. marca. Papirna renta 69.15. — Srebrna renta 73'60. _ 18601etno državno posojilo 103.—. — Bankine akcije 960 - Kreditne akcije 198.50. — London 112 20. — Srebro 105 75. — Ces. kr. cekini —.—. — Napoleon 8.95'/,. Denarst* ene cene. 28. marca. Državni fondi. 5% avstrijska papirna renta . . . 6°/0 renta v srebru...... Srečke (loži) 1854. 1.......| 98.25 , „ 1860. 1., celi. . . . „ 1860. 1., petinke . . Delnice (akcije). Nacijonalne banke , . . Unionske banke .... Kreditne akcije .... Nižoavstr. eskomptne družbe Anglo-avstr. banke . . . Srečke (loži). po 100 gld. a. v. Denar. Blago. 69 16 69.25 73.70 73.80 98.25 98.75 103.— 103.10 108.50 109.— 138.50 139.— 93.- 86.50 _ 74.50 75.- 75.50 76.— 73.— 73.50 963 965 122.50 123__ 207.— 207.50 855.— 865,— 130,— 130.50 I Kreditne I Tržaške 1 " I Budenske I Salmove 100 50 „ 40 gld. 40 „ 40 „ 40 „ 40 „ 20 „ 40 „ Srebro in zlato. k.