DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 159
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JULY 9TH, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Uporniški demokrat O'Donneil in štrajk
Sprva smo se precej začudili, ko smo opazili s kako pripravljenostjo, da, kako je z nekakim veseljem se pridružil uporniški demokrat O'Donneil, ki je šerif v Clevelandu, zahtevi župana Bur-tona, da se odpro tovarne Republic Steel Co. v Clevelandu in da se tako zlomi štrajk jeklarskih delavcev.
Šerif O'Donneil je demokrat, ki pa hodi svoja uporniška pota. In kadar hoče biti nagajiv, je nagajiv do skrajnosti. On je velik Prijatelj upornika Sweeneya. Obenem je pa tudi velik prijatelj hazardistov in lomilcev postave, ki v raznih nočnih hazardnicah skubejo svoje žrtve, da slednje krvavijo.
Burton, naš župan, kateremu organizirano delavstvo ni nič kaj pri srcu, si sam ni mogel pomagati iz zadrege radi jeklarskega štrajka. Tudi Burton je upornik v republikanskih vrstah, pa .le sel k demokratskemu uporniku 0'Donnellu in ga prosil za po-moc Pr°ti delavcem in za pomoč kompaniji.
°'Donnell je takoj pomagal županu Burtonu iz zadrege. Na-Ptsal je povelje za nekako cbsedno stanje in opisal položaj v Cleve-:>ndu tako grozovito, da je prepričal governerja Daveya, da je potrebno vojaštvo v Clevelandu. 0'Donnell je zahteval 3,000 vojakov napram- mirnim štrajkarjem in dobil jih je. *
Zanimivo pri tem je pripomniti, da je bil sedanji šerif 0'Don-•icll svoječasno pisar pri jeklarskem trustu Republic Steel Co. In k° je bil s pomočjo kcrporacije izvoljen za župana v Garfield ^eights, je še vedno delal pri Republic? Steel Co. Sedaj se je hotel izkazati hvaležnega za "podporo" s tem, da je spravil 3,000 voja-vOV v Cleveland v korist kompanije, v škodo delavcev. , delavci v Clevelandu si bodo zapomnili uporniškega demo-. 'a G'Donnella in njegovega zaveznika, uporniškega republikanca Burtona. Na 3,000 brezpotrebnih bajonetov in 100 stroj-m . pušk tudi ne bodo pozabili. O'Donneil in Burton sta kompa-iiiji postregla, 5,000 delavcev sta prezrla, z vojaštvom sta povzro-k državi Po1 milijona dolarjev stroškov, delavcem odjedla boljši 11 Ameriški narod ju bo sodil pri prihodnjih volitvah.
Roosevelt na delu, da zniža deficit. Vsi vladni izdatki znižani za deset odstotkov
^Washington, 8. julija. Pred-' .ii"™**1""«
jo izdatke Za /a7e 111 Roosevelt želi dah odstotkov, prihodnje fiskaino°1(Sr0mčun Za težju.	t0 v ravno"
Obenem je povedal -skim poročevalcem,
hodnji teden pozval predstc ke neodvisnih uradov °jm" t .	• i a Posve-
tovanje, da se pride do Xakl
tka, kako bi se dali znižati str v teh oddelkih. Na ta način namerava prihi-a
niti predsednik v tekočem fiskalnem letu okroglo $400,000,000 nk izdatkih. Proračunski odbor je izračunal, da bodo stroški v tekočem fiskalnem letu za $400,-000,300 večji kot dohodki.
Pri teh znižanih izdatkih pa Roosevelt ne namerava znižati plač zveznim uradnikom. Plače ostanejo kot so dosedaj. Niti se ne morejo znižati obresti ali odplačilo na kapital.
Zedinjene države bodo plačale v tekočem fiskalnem letu $860,-000,000 obresti in na dolg se bo plačala svota $2,000,000,000.
Viadukt na W. 130th St.
Končno je vendar odobren projekt, da se zgradi viadukt preko proge Big Four železnice na W. 130th St., kjer se nahaja slovenska naselbina West Park. Inženirji so dobili povelje, da takoj predložijo načrte. Viadukt bo veljal $500,000. Od te svote bodo plačali lastnikom zemljišč v bližini proge nekako $100,000, ostalo svoto $400,000 pa prispeva zvezna vlada za zgradnjo viadak-'ta. $100,000 za odškodnino ' lastnikom posestev prispeva država Ohio. Kot je izjavil okrajni inženir McWil-liams bo viadukt gotov okoli septembra meseea prihodnjega leta.
Pet oseb se je včeraj pritožilo! Prt policiji, da so bile njih hiše' Poškodovane po neznanih van.| dalih. Stanovalci dotičnih hiš' so vsi delavci pri Republic Steel po., ki so se pod varstvom vojaštva vrnili na delo. Prvi se je Pritožil Frank Kestranek, 4705 ^arkwill Ave., ki je povedal, da So neznanci razbili okna na hiši- Walter Kuchinski, 3610 E. 46th St., je izjavil enako. Martin Krisovic, 4380 Martin Ave., je povedal, da so mu zločinci Prerezali telefonske žice. Dva napada sta se izvršila na hiše »a 4242 Douse Ave. in na 4680 Gallup Ave.
Madridska vlada ima uspehe na treh frontah
Madrid, 8. julija. Madridska v'ada poroča, da je njena arma-^ Pri Seseni, 28 milj užno od Madrida, prešla v ofenzivo in je t csegla svoj namen. Upornikom bila odrezana vsa pota v Se-,e,io. Na drugi strani so pa na-^onalisti napadli madridske če-'e Pri La Calva. Napad je bil ■jspfišno odbit. Tudi na severni °nti »o madridske čete začele /ofenzivo in bile uspešne. Iz ta-oora nacionalistov ni nobenih sporočil.
!>r. Marije Magd. 162 KSKJ
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ naznanja, da se bo nocoj večer, v Petek, nahajala med 6. in 7. Uro v prostorih stare šole sv. Vida v svrho pobiranja asesmen-ta. Pridite vse, ki ste zaostale. —Tajnica.
Iz Johnstowna
K družini Mr. in Mrs. Anton Ogrinc, 16307 Trafalgar j\Ve-> J'e dospela njena sestra rs. Jennie Bombach iz meta Johnstown, Pa. Tu ostane Približno en teden. Dobrodo-8Ia v naši navselbini. . . "Prijatelji narave" fceja Kluba "Prijatelji narave"
ZrJ .V nedelJ'o 11. julija na ^°rcovi farmi.
Odličen obisk
včeraj je posetil naše ured-» stvo Mr. George Nemanich jr. m hčerka Agnes iz Soudan, tir, , 1 je ena najstarejših
slovenskih naselbin v Ameriki- Mr. Nemanich je prišel v Cleveland na obisk svojega sina Josepha ki je poročen s hčerko Mr. in Mrs. Kasunich. Mr Nemanich je četrti podpredsednik K. S. K. J. in se nahaja v Ameriki že 42 let. Hčerka Agnes je pa iet0s naredila skušnjo za učiteljico višje šole. Obisk je bil prav dobrodošel!
Za Kulturni vrt
Mrs. Terezija. Kostanšek, 5408 Homer Ave. je darovala $1.00 za J. K. vrt. Lepa hvala.
* Ameriški zrakoplovi so v šestih mesecih prevozili 650,000 potnikov po zraku.
Pogajanja med mestom in cestno železnico
Ker je mestna zbornica v Clevelandu enoglasno odbila vse zahteve družbe cestne železnice glede znižane postrežbe na uličnih karah, je kompanija prisilila mesto, da se začne pogajati. Kompanija je že imenovala svojega zastopnika v odvetniku William Boydu, dočim bo tudi mesto izbralo svojega zastopnika, ki bo mogoče Daniel Morgan ali pa sodnik Hertz. Mestna zbornica je tudi zavrgla vse posredovalne predloge župana Burtona glede sprave z ulično železnico. Burton je moral slišati očitanja, da bolj vleče s kompanijo kot pa za koristi Clevelandčanov, ki se poslužujejo cestne železnice. Mnogo councilmanov je tudi zahtevalo, da se mestni pravdnik odpove svojemu uradu, ker je bolj na strani kompanije kot mesta. Enako kot vprašanje pri cestni železnici se vleče tudi plinsko vprašanje, ki letos najbrž še ne
bo rešeno.
__——o—-
33 žrtev vročine
Po vseh severnih državah Zed. držav prevladuje te dni skoro neznosna julijska vročina in vremenski preroki ne morejo povedati kdaj bo odnehala. Tekom dveh dni je radi vročine umrlo 33 oseb. Samo v državi Michigan so jih našteli 12. Bolnišnice dobivajo stotine oseb, ki so postale nezavestne radi vročine. Cleveland je primeroma še na dobrem. Včeraj je kazal toplomer tu 89 stopinj, a v Washingtonu so imeli 95, v Detroitu 94, Chicago 93. Pred nedeljo ni pričakovati nobenega oddiha.
__-o-
V Carey, Ohio
Naši ljudje, ki bi želeli iti v Carey, Ohio, na praznik Marije Vnebovzete, naj se zglasijo pri Mrs. Stepic, 8101 Mansfield Ave. Za vožnjo je najet bus. Vožnja sem in tja velja samo $3 Bus zapusti Cleveland v soboto opoldne in se vrne v nedeljo zvečer.
Iz La Salle, 111.
V Cleveland sta dospela iz La Salle, 1" » Mr. Anton Cerovec in Miss Anne Cerovec. V uredništvo je oba pripeljala Mrs. Me-nartova iz Norwood Rd. Danes odpotujeta zopet proti domu. Upamo, da sta se dobro zabavala v Clevelandu.
"Governerjev dan"
pri Buckeye Lake, Ohio, bodo praznovali 24. julija "go-vernerjev dan" v počast governerja Daveya, ki bo 25. julija 53 let star.
Roosevelt in Lewis
Washington, 8. julija. V Wash-ingtonskih krogih se ponavljajo govorice, da je prišlo do spora1 med Lewisom, načelnikom CIO, I in med predsednikom Roosevel-1 torn. Uradno mnenje je, da so j CIO širi "prehitro" in da se udejstvuje v preobširnem terito-1 riju. Dva Rooseveltova kabinetna tajnika sta se neprijazno izrazila glede vodstva CIO unije, ne da bi Roosevelt kaj oporekal. Tajnik Roper je obsodil ekstre-miste v cbeh taborih, dočim je 1 delavska tajnica Miss Perkins obsodila sedeče štrajke. Ob obeh ! izjavah je Roosevelt molčal, raz-ven da se je pred nekaj dnevi, sam izjavil, da je jeklarski1 štrajk "kuga za obe stranki." Roosevelt sam sicer o vseh dru-| gih aktih CIO unije molči, pri-j čakuje pa se, da pride v kratkem v javnost s pojasnilom.
"Mest ječanja"
Benetke, Italija, 8. julija. Svetovno znani most, ki je zlasti znan pod imenom "Moat ječanja' 'ali vzdihovanja, je bil sinoči obiskovan od nepoznanih tatov, ki so odnesli streho, delano iz svinca. Streha je tehtala dva tona. Tatvino so odkrili, ko je začel padati skozi streho dež. Most je bil zgrajen leta 1595 in je vezal poslopje kriminalne sodnije v Benetkah z mestnimi zapori. Po mostu so vodili jetnike iz sodnijr,he dvorane v ječe, in odtod ime "most ječanja."
•-o-
Gov. Davey v borbi z državnim senatom
Columbus, Ohio, 8. julija. Finančni odsek državne postavo-daje v Columbusu namerava znižati svoto, ki je določena za plače onih uradnikov, ki niso v civilni službi in ki so imenovani od governerja. Finančni odsek senatne zbornice, ki je zelo na-Isproten governerju Daveyu na-' morava znižati to svoto v namenu, da governer ne bo imel toliko denarja na razpolago prihodnje | leto, ko bo zopet kandidiral. Zna-jno je namreč, da morajo državni uslužbenci prispevati od svojih plač v blagajno governerja Daveya, ki se rabi za politične svr-he. Lansko leto so ti državni uslužbenci prispevali nič manj kot $125,000 za izvolitev governerja. Ako bodo odpravljene gotove službe in znižane plače, governer ne bo imel prilike pobirati "asesment" od državnih uslužbencev.
--o-
Katoličan zopet prvi Včeraj se je končala tekma na Jezerski razstavi v Clevelandu glede črkovanja ali spelling. Najboljši učenci višjih šol iz skoro vseh Zedinjenih držav so tekmovali. Toda vse je premagal John Dowling, učenec Cathedral Latin višje šole v Clevelandu. Za nagrado, je dobil $250 in druge ugodnosti. Tako je katoliški dijak iz katoliške šole zopet prvi, kot je to vselej ob enakih prilikah.
Iz tržnice
Cena svinjskemu mesu že od leta 1928 ni bila tako visoka kot je tedni. Prešiči so se prodajali včeraj na tržnici po $12.90 na živo vago. Tudi cena govedini in teletini je nekoliko zvišana. Pocenile so se le jagode in paradižniki.
Važna seja
Newburško okrožje za Jugoslovanski vrt sklicuje važno sejo za soboto 10. julija ob 7:30 zvečer. Seja se vrši v S. N. Domu na 80. cesti. Vsi zastopniki društev, žene in dekleta, ki imajo narodne noše, in vsi ki se zanimajo za Kulturni vrt, naj bodo gotovo navzoči. — Tajnik.
Nov grob
Sinoči ob 10. uri je preminula Marie Cebalo, stara 43 let, stanujoča na 1082 E. 77th St. Pogreb, ki se vrši v pondeljek v cerkev sv. Pavla na 40. cesti, bo vjodil (GrdinoV pogrebni zavod. Podrobnosti jutri.
S počitnic
Rosie Zdešar in hčerka pošiljati iz Detroita lepe pozdrave. Nastanili sta se pri družini An-žič, ki je jako prijazna in jima je razkazala vse zanimivosti mesta. Videli sta tudi sijajno cerkev Rev. Coughlina.
Dvorezni nož
Columbus, O., 8. julija. Iz uradnega poročila, katerega je vtožil demokratski eksekutivni odbor, ki je deloval za izvolitev governerja Daveya in za izvolitev predsednika Roosevel-ta, se sedaj vidi, da je do-tični eksekutivni odbor demokratske stranke v Columbusu bil p, av za prav nož, ki je rezal na dva konca. Iz demokratske blagajne se je plačalo republikancu Frank Sotaku $1,-000.00. Sotak je bil za Daveya, toda proti Roosevel-tu. Nadalje iz demokratske blagajne se je plačalo $500.00 Rev. Coughlinu, ki je napadal Roosevelta in zagovarjal izvolitev Lem-keta predsednikom!!! Nadalje je isti eksekutivni odbor podaril kongresmami Martinu Sweeneyu $2000 za stroške, ko je Sweeney silovito napadal Roosevelta!!! To so uradne številke vzele iz arhivov državnega tajnika Kennedya in zaprisežene! Treba bo pač velike metle v stranki! -o—-
Zastonj iščejo
Honolulu, 8. julija. Zrakoplovi od bojne ladje Colorado so se danes zvečer zopet vrnili k bojni ladji, potem ko so že drugi dan brezuspešno iskali sled za zrako-plovko Earhartovo. Druge bojne ladje iščejo vsak zaliv, preiskujejo vsak otok, vsako skali-no v morju. Nikjer nobenega sledu. Earhartovo pogrešajo sedaj že 6 dni.
-o---
Ponesrečen otrok
Dvanajstletna Rose Mary Sever, 1101 E. 74th St., je dobila v Gordon parku močne poškodbe na rokah, ko je padla po stopnjicah in je tedaj v rokah držala mlekarsko steklenico. Mnogo drugih otrok je bilo ponesrečenih v parkih.
Iz Colorado Iskrene pozdrave iz Denverja pošiljati Mrs. Gornik in hčerka Marie iz Giddings Rd. V Colorado sta se, peljali po "Zephyr" vlaku. Pišeta nam, da je v resnici taka vožnja po tem vlaku, kot jo je opisal Mr. Pire, ko se je vozil proti zapadu.
K molitvi Članice društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ so prošone, da pridejo nocoj večer k molitvi ob 8. uri za pokojno članico Julijo Gorjup, 718 E. 159th St.
Dela v Jugoslovanskem Kulturnem vrtu
Vladni WPA delavci so začeli ta teden z večjimi deli v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelandu. Pokladati so začeli ka-menite plošče na svoja mesta, in začeli so tudi z lepimi stopnjica-mi pred Cankarjevim spomenikom. Na delu so ta teden večinoma kamnoseki.
S tem bo izvršeno dvojno delo, namreč velike kopice kame-nitih plošč bodo zginile in na prostoru, kjer so ležale dosedaj bo pripravljena zemlja za nasade dreves, grmičevja in cvetlic. Za drugi teden se pričakuje, da začnejo s polaganjem železnih cevi, po katerih bo napeljana voda v umeten vodomet, ki bo skrbel za namakanje dreves, grmičevja in cvetlic.
Kot narodna skupina moramo za cevi sami plačati, to je, potrebni denar mora priti od naših ljudi, vsa dela bodo izvršena od WPA delavcev na vladne stroške. To je tudi vzrok, da vodstvo Jugoslovanskega kulturnega vrta neprestano prosi za prostovoljne prispevke, da se dela čimprej izvršijo, in da prispeva vsakdo, ki želi biti podpornik Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki bo trajen kulturni spomenik našega naro<Ja v Clevelandu.
Za Jugoslovanski kulturni vrt so nadalje prispevali: Ignac Caserman, 1881 Kewanee Ave., $5.00, in Mrs. Mary Pristov iz Johnstown, Pa., $3.00. Mr. Simon Bizjak je daroval zopet en dolar, prej pa že dva. Iskrena hvala vsem in prosi se nadaljnih narodnih prispevkov. Ko bo enkrat vrt zgrajen, narod ne bo imel več stroškov z njim, ker bo vlada skrbela za njega. — A. Grdina, predsednik.
Izmed 7,000 delavcev pri Republic Steel
se jih je baje 3,800 vrnilo na delo
Cleveland. — V senci bajonetov in policijskih krepeljc se je vrnilo v Clevelandu nekako 3,800 delavcev v Republic Steel Co. na delo. Tako trdi kompanija, ki pravi, da je prišlo včeraj nadaljnih 1,500 mož v tovarne.
Okoli tovaren prevladuje absolutni mir, najbrž ker so tovarne zastražene po tisočih vojakih in policistih. Dosedaj ni pri nobeni tovarni prišlo do kakega spopada. Tudi piketi se vzorno obnašajo.
Včeraj je bila odprta četrta tovarna Republic Steel Co. v Clevelandu. V tej tovarni dela normalno 500 delavcev. Kakih 225 jih je prišlo na delo. Ti so bili zastraženi od 600 vojakov in 150 policistov.
Nadalje trdi vodstvo Republic Steel Co. in njej sorodnih
korporacij v sedmih raznih državah, kjer je nastal štrajk 26. maja, da se je izmed 64,920 uslužbencev, ki so bili zaposleni dne 25. maja v raznih tovarnah, že 42,819 delavcev vrnilo na delo. To je nekako 70 odstotkov vseh delavcev.
W. E. Ellison, ravnatelj Upson Nut & Bolt tovarne v Clevelandu, pravi, da se je več delavcev vrnilo na delo, kot jih pa more rabiti. Prošnje za delo še vedno prihajajo, toda kompanija pravi, da zaenkrat ne more postreči.
Temu ugovarjajo linijski voditelji, ki trdijo, da se niti 50 odstotkov delavcev ni vrnilo na delo. Najbolj vztrajni pri štraj-ku so baje zamorci, dočim so Italijani prvi, ki so se prijavili za delo.
16,000 Francozov razsaja radi rokoborbe
Paris, 8. julija. V palači za športe je vprizorilo sinoči mal punt kakih 16,000 Francozov, ko so slišali, da je razsodišče poverilo zmago v rokoborbi Portugalcu Al Pereii-a, namesto Francozu Henry Deglane. Policija je le s težavo spravila razjarjene Francoze iz palače.
Vrnite tikete
Jugoslov. sekcija za soc. zavarovanje prosi vse one, ki imajo njene listke, da jih vrnejo tajniku organizacije najkasneje do nedelje na pikniku na Slov. dr. doma v Euclidu. Prosi se, da to upoštevate. — Tajnik.
Naznanilo otvoritve John in Frances Pole naznanjata, da bosta v soboto 10. julija prevzela gostilniške prostore na 649 E. 152d St., znane pod imenom "Four Points Tavern," ki ima obenem dovoljenje za Nightclub.
Dosluženci imajo piknik Društvo Doslužencev priredi v nedeljo 11. julija piknik na Perkovičevih prostorih, pri Ljubljančanki, v Hinckley, O. Truk odpelje od Addison Rd. in St. Clair Ave. ob 12:30 popoldne. Za izvrstno postrežbo bo vse preskrbljeno.
* Voditelji Baskov naznanjajo, da je padlo 45,000 njih rojakov v obrambi mesta Bilbao.
Odlikovanje
Mr. Frank L. Grdina, poslovodja Grdina & Sons tvrdke za pohištvo v Clevelandu, je bil ponovno izvoljen predsednikom Cleveland Retail Appliance Dealers' Association, ki je ena najbolj odličnih organizacij, pri kateri so včlanjeni trgovci, ki prodajajo pohištvo in se bore, da prodajajo zanesljivo blago po zmernih cenah in za etično vodstvo enakih trgovin. Iskrene čestitke, Mr. Grdina.
Obisk v uradu
Mr. Vidmar iz Carl Ave. je pripeljal včeraj v naš urad starega znanca Mr. Mihaela Ro-vanška iz Conemaugha, starega znanca in bivšega predsednika J. S. K. Jednote. Z njim je prišel tudi Mr. Martin Goved-nik iz Waukegana. Mr. Goved-nika lahko dobite pri Mrs. Puc, 1083 E. 64th St. Mr. Rovanšek se je včeraj odpeljal, dočim Mr. Govednik še danes ostane tu. Dobrodošli,!
Vest iz domovine
Mrs. Mollie Nousek, 5705 Bonna Ave .je dobila iz domovine vest, da je 22. junija umrla ljubljena teta Marija Čadež v Poljanah nad škofjo Loko. Tu zapušča sestro M. Prostor in več sorodnikov. Naj počiva mirno v | domovini.

Delo vandalov
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
•117 St. Cl&lr Avenue
Published dally except Bun days and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, »5.50; pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. U.S. and Canada. »3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, »3.60 for 8 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for 8 months. European subscription, »8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 159, Fri., July 9, 1937
Green in Lewis
Pojav John Lewisa v avtnem in jeklarskem štrajku je izzval v ameriški javnosti nešteto nove, zdrave, nerodne, resnične, mistične in neresnične kritike v raznih slojih ameriškega prebivalstva. Izvrstno se da tu uporabiti stara pri-slovica, ki pravi: kolikor glav; toliko misli!
Amerikanec ne pride nikdar v zadrego tozadevno. Nekaj časa opazuje položaj, motri dogodke, skuša dognati cilje in načrte enega ali druzega voditelja, ki se je mahoma pojavil v javnosti, potem pa pride na dan in pove svojo. In. navadno je ta povest povprečnega Amerikanca zdrava iti na njej sloni temelj ameriške demokracije. Glavno pri tem je, da prevladuje svobodna kritika, da lahko vsakdo zine, kar je po njegovem mišljenju prav. To je Amerika.
V Ameriki imamo danes pet slojev, katerih mnenja je potrebno upoštevati. Prvič imamo neorganizirane delavce, in teh je pretežna večina med ameriškimi delavci. Ti ne želijo plačevati nobenih asesmentov, pokoriti se nikomur, pač pa želijo delati in služiti kruh za vsakdanje življenje brez diktature drugih.
Drugi so organizirani delavci v raznih unijah. Tudi ti želijo delati in služiti svoj kruh, toda so prepričani, da posamezno ne morejo narediti ničesar, pač pa strnjeni v močne delavske skupine lahko nastopijo, kadar pridejo do prepričanja, da jih kapital preveč izkorišča in da dobijo od njega lahko večji delež za udobno življenje.
Tretjo skupino tvorijo mali trgovci, učitelji, profesorji, inteligenti vseh vrst, prekupčevalci, lastniki manjših hiš in posestev, izurjeni mehaniki, policisti, ognjegasci, vojaštvo, zvezni, državni in mestni ter občinski uradniki. Teh je do deset milijonov v Ameriki. Ti so takozvani "backbone" ameriškega gibanja in življenja.
Potem pa pride največja posamezna skupina, naš ameriški farmar, ki je popolnoma samostojen v svojem mišljenju, in ki gleda na dogodke v deželi popolnoma drugače kot pa mestni delavec,. trgovec, profesionist ali kapitalist. Zadnjo skupino tvorijo potem velefinancirji, velebankirji in kapitalisti. Ti so maloštevilni, toda radi svojega bogastva igrajo ogromno vlogo v javnem življenju.
Pred vsemi temi sloji stoji danes vprašanje: ali odobravajo nastop Lewisa kot delavskega organizatorja, ali so jim metode Williama Greena, predsednika American Federation of Labor, največje ameriške delavske organizacije, bolj všečne. Poglejmo kaj pravijo zastopniki, posameznih stanov!
Lastnik neke garaže v državi Kansas, daleč naokoli poznan, je izjavil: "Po mojem mnenju je William Green pravi mož. Njegova organizacija posluje mirno in pošteno. On zna poravnati spore brez krvavih štrajkov. Prepričan sem, da je delavec dobil največ napredka radi pametnega vodstva American Federation of Labor."
Neki bankir iz Philadelphije, Pa., se je pa glede Lewisa izjavil sledeče: "Za mene je Lewis boljši. On je začel bojevito delavsko gibanje, ko je začel organizirati v industrijah, kjer organizacije nikdar prej poznali niso. Močne delavske unije, pod pravim vodstvom, ki se zna pogoditi s kapitalom, so največja stabilizacijska sila industrijske Amerike. Po mojem mnenju bi morale unije seveda biti inkorporirane in odgovorne vladi. Vlada, kapital in delo bi morali skupno nastopati potem ne bi bilo nobenih delavskih sporov."
Odvetnik iz Knoxville, Tenn., pravi: "William Green je mnogo bolj iskren in odkritosrčen kot je Lewis. Dasira-vno ni perfekten, kot tudi mi nismo, pa je zmožen skrbeti za najboljši napredek delavstva. On se ozira tudi na osebne pravice vseh, ne ruši in pobija kot dela Lewis. On vidi le napredek delavstva, ne pa svojo lastno čast."
Neki zdravnik iz Carpinteria, Cal., pravi: "Jaz dajem Lewisu prednost, ker je zmožen za organizacijo. On ima tudi možgansko moč, da spremeni svojo voljo v akcijo. Green bi se vedno rad samo pregovarjal, Lewis pa dela. Nova doba se bliža za ameriško delavstvo z Lewisom."
Končno pa objavimo besede farmarja Bridgeforda iz Illinoisa: "Green je mož na mestu. Zahtevi CIO in Lewisa se ne morejo nikdar izpolniti. Pred nekaj meseci sem mislil, da so sedeči štrajki upravičeni, toda aktivnosti CIO tekom zadnjih par tednov so popolnoma spremenile moje mnenje. Po mojem mnenju kot farmar mislim, da delavec danes bolj potrebuje'pomoči pred izkoriščanjem od strani Lewisa kot kaj drugega. Mi farmarji to dobro občutimo."
BESEDA IZ NARODA
J->—•—•—•—■—•——•—•—•—•—■———■ • « -—■—» « -—•—•——-t.
» » » • »■.........» * ........i
Kaj pravile!
. ■»•—»»<—«—.......—»■■• •—•—■««—•—•—»—•——t
V	Italiji prodajajo mesarji .petelinje grebene kot poseben predmet. V Ameriko ta meda še ni prišla in se tudi ne bi izplačalo.
s;t	St
V	Taylorville, 111. je proti postavi, da bi se krmilo prašiče z rezili ob brivskih strojčkov. Res, vse je zaroteno proti temu ubogemu farmarju!
» » *
Jos. Durn ponuja $1,000 nagrade tistemu, ki mu dokaže, da je cerkveno poročen. Nagrada je bila javno razpisana v Prosveti. Nas to zanima samo v toliko, da se danes vendar še dobi rojak, ki ima na razpolago tisočak. Blagor mu!
Gostje so odpotovali
Cleveland, O. — V torek 6. julija so odpotovali iz Ljubljane naši gostje ter se odpeljali proti Ameriki. Odpotovali so častni gostje, odlične osebnosti, da nam prineso novega življa in duha zavesti. Naj spregovorim o njih par besed.
Prvi je dr. France Trdan, gimnazijski profesor v škofovih zavodih v št. Vidu nad Ljubljano. Dr. Trdan je sin ribniške doline, doma iz Sušja, znan in priljubljen po vsej Dolenjski. Osebno poznam tega blagega gospoda in se zelo veselim njegovega prihoda. Vem, da tudi on z veseljem prihaja, saj ga čaka tukaj številno njegovih rojakov, prijateljev in tudi sorodnikov. Veseli se on svojega obiska Zedinjenih držav tudi radi tega, ker se bo tukaj lahko obogatil z novimi izkušnjami, ko bo videl in študiral ta novi svet. Njegovo pisateljsko pero bo gotovo dobilo mnogo snovi tukaj.
Kako ljubeznivo me je spremljal po širni Jugoslaviji leta 1931 in potem vse tako lepo opisal. V vseh ozirih je dr. Trdan fest fant, nikoli utrujen, nikoli slabe volje, nikoli užaljen. Vedno je vesel in poln ne-prekosljivega ribniškega humorja, s katerim zabava vse okrog sebe.
Dr. Trdan, težko vas pričakujemo !
V njegovi družbi prihaja učen mož, šolski ravnatelj, oče našega č. g. Julija Slapšaka, ki je priznan pisatelj v mladinske liste.
Torej ta dva učena voditelja slovenskega naroda prihajata, ki nam bosta vedela povedati mnogo lepega iz naše rojstne domovine.
In ž njima prihaja tudi naš Jože. Koliko ,bo on imel v svoji torbici, katero je polnil ves čas, odkar je na potovanju. Ravno zdaj Jožeta tako potrebujemo, da nam bo prinesel svežega duha za kulturno delo našega naroda. Vemo, da si se poživil v domovini in da boš zdaj močnejši in še živahnejši. Težko te pričakujemo, naše delo je težko in pomagal nam boš k sijajnejše-mu Baragovemu dnevu.
Baraga, Gregorčič in Cankar, vaš duh se raduje, ko prihajajo vaši soborbeniki v Ameriko, da bodo tukaj navdahnili svoj narod z novimi idejami in večjo zavednostjo, da nas bodo bodrili in opominjali, kakor ste ga dvigali vi, ko je narod omago-val.
Gostje prihajajo, da nas p svojim obiskom razvesele in da se tukaj tudi sami nekaj nauče. Prihajajo radovedni, kako živimo mi tukaj v tej naši novi domovini, v deželi dolarjev. Prav s tako radovednostjo prihajajo, kot smo prihajali mi v neznano, tujo deželo, kjer smo si nameravali ustvariti nov dom.
Dr. Trdan prihaja, da vidi, kje žive njegovi rojaki in sorodniki, kje so številni slovenski duhovniki. Oče Rev. Slapšaka prihaja, da bo videl, kje njegov sin službuje v vinogradu Gospodovem.
Dobrodošli, gostje! Z odprtimi rokami vas bomo sprejeli. Za slavnostni sprejem je določen dan 21. julija. V Knausovi dvorani vas bomo počastili pri veselem omizju na tisto sredo večer, ko se boste že malo oddahnili od trudapolnega potovanja.
Vi, rojaki tukaj, pa si naba-
prav vsi, v imenu organizacije Jugoslovanskega kulturnega vrta.
Za tem pa sledi Baragov dan, ki se vrši v nedeljo 25. julija. Takrat naj nikogar ne pogrešamo. Kdor se čuti, da je Slovenec in da je ponosen na svojo narodnost, naj pride in prisostvuje. Program se prične ob desetih dopoldne v cerkvi sv. Vida in potem v Rockefeller parku, za tem pa v Puritas Springs parku.
Torej banket 21. julija v po-čast našim došlim gostom in pa Baragov dan 25. julija naj narod poseti z ogromno udeležbo!
V imenu Jugoslovanskega kulturnega vrta:
A. Grdina, predsednik.
VeselT"Črički"
Cleveland (Newburg), O. — In zakaj bi ne bili veseli, ki se učimo dve lepi novi pesmi, katere je zložil in uglasbil sam naš pevovodja g. Ivan Zorman. Tudi nam je prevedel v slovenščino pesem "Sv. Lucija." Kako ne bi mi črički ljubili našega pevovodjo, ki tudi on ljubi nas in pa našo slovensko pesem. Radi pa imamo mi otroci tudi č. g. Slapšaka, ki se tako zanimajo za naš zbor. Mr. Louis Ferfolia nas je pa oni dan razveselil in pogostil na naši vaji s "pop-sides." Mr. in Mrs. Perko sta nas pa pogostila z sladkorčki. črički se vsem skupaj prav srčno zahvaljujejo.
Zdaj se veselimo in komaj čakamo 1. avgusta, ko bo naš piknik. Za takrat vas vse vabimo, da pridete na ta piknik. Boste slišali, kako znamo lepo zapeti. Vabijo vas črički veseli, ko bomo vam lepe pesmi zapeli. čriček. —,—.—o-
Za Jugoslovanski kulturni vrt
vite vstopnice k temu slavnostnemu banketu. Izbrali smo za j banket sredo večer, ker se nam ; J je to zdelo najbolj pripravno, ! bolj kot na soboto ali nedeljo, i Vstopnice k banketu dobite v I knjigarni Joseph Grdina, 6121 ' St. Clair Ave. Vabljeni ste vsi,
Cleveland (Newburg), O. — Kdor je že imel priliko si ogledati naš kulturni vrt, ki je zdaj v delu, mora priznati, da ko bo delo gotovo, bo to najlepši kulturni vrt v Rockefeller parku. Tudi drugi narodi imajo lepo zgrajene svoje kulturne vrtove, toda kot bo naš, tako lepega, tako umetno izdelanega, ga ni.
Zdaj se pa vprašajmo: kaj si bodo Amerikanci in drugi narodi v Ameriki mislili o nas Slovencih, ko bodo ogledovali naš vrt? Mislili si bodo: to je narod, na katerega se mora raču nati. Narod, ki je podaril mestu Clevelandu tako lep okras, je zaveden narod. Marsikateri naših mlajših, ko bo prosil za boljšo službo in bo povedal, da je Slovenec, bo takoj dobro sprejet, ker delodajalec si bo rekel: videl sem Jugoslovanski kulturni vrt tega naroda. Gotovo so ti ljudje, ki so ustvarili nekaj takega, tudi sposobni za boljšo službo.
Vi pa, kateri ste pomagali zidati naš vrt, ste pomagali svojemu rojaku za boljšo službo. Nekateri oddaljeni pravijo: "Vrt stoji ob St. Clair cesti, naj ga le St. Clairčani gradijo." Ne tako, rojaki. Vrt je jugoslovanski in nas vseh. če je pa nas vseh, smo dolžni tudi vsi sodelovati. Vsi Slovenci, Hrvati in Srbi smo zedinjeni v eni državi, torej skupaj en narod. Marsikateremu to ni po volji. Toda razmere so tako nanesle in mi moramo upoštevati naredbe višjih.
Zašel sem v politiko, kar pa ni moj namen. Moj namen je bil, da bi upoštevali vsi Slovenci, Hrvati in Srbi eno, namreč: spraviti toliko denarja skupaj, da se vrt dogradi. Vsem je gotovo znano, da vlada gradi ta
vrt in druge vrtove. Ali za material in grmičje ter drevje moramo pa sami skrbeti. Kdor čuti slovensko zavest, kdor želi, da ime slovenskega naroda ostane v časti na višjem mestu tu v Ameriki, v stari domovini in po vsem svetu, ta gotovo ne bo nasproten našemu kulturnemu vrtu.
V fari sv. Lovrenca smo že nekaj storili, pa še ne dovolj, še je potreba in še lahko nekaj storimo. Zato se sklicuje sejo vseh zastopnikov in zastopnic Jugoslovanskega kulturnega vrta newburškega okrožja v soboto večer, 10. julija, ob sedmih v SND na 80. cesti. Pridite gotovo vsi zastopniki in zastopnice ob določeni uri, da se nadalje pogovorimo in ukrenemo kaj koristnega za naš kulturni vrt.
Bliža se 25. julij, dan praznovanja odkritja spomenika Ivanu Cankarju in potem ogromne proslave v Puritas Springs parku. Prijazno se vabi na omenjeno sejo tudi somišljenike in podpornike kulturnega vrta. Vsi ste dobrodošli. Pozdrav vsem s željo, da se zavzamemo vsi, da bo vrt letos dokončan, v ponos nam in našim potomcem.
Jacob Resnik.
Staršem "čričkov"
Cleveland (Newburg), O. — Mnogim se zdi to le kot nekak špas, da pošiljajo otroke na pevske vaje. Zato se tudi dosti ne zmenijo, ali je njih malček šel na vajo ali ne, pa vendar bi radi videli, da bi se mali postavili. Ravno zdaj je najboljša prilika, ker so doma in nimajo drugega dela, kot da se uče petja in to v jeziku vaših dobrih roditeljev. Sedaj se dosti lažje učijo. Lahko se sami prepričate, kako jim gre. Navžili se boste ljubezni do naše pesmi, do nas in slovenskega naroda sploh. Pevec ne poje samo z grlom, čut je, ki pevca izpopolnjuje in mu nikdar ni težavno iti na vajo, četudi je truden od dnevnega dela. To pa zato, ker čuti, da je zato poklican.
To se opazi že pri naših malih čričkih, da so skoro nepo-pisljivo navdušeni za petje. Pa zakaj bi tudi ne bili, saj imajo pevovodjo, kot noben drug mladinski pevski zbor na tujih tleh. On sam se trudi, da bi bili nekoč ti mali pevci vsemu narodu v ponos. Ravno zdaj se uče dveh krasnih pesmi, katere je g. Ivan Zorman zložil in uglasbil.
Zato, dragi starši, pošiljajte svoje otroke na vaje. Ponosno se vas bodo spominjali, ko vas bo morda že krila hladna zemlja. Prav tako, kot se vi danes, če vas kdo spomni vaših roditeljev, se vam zabliska solza v očesu. Zato ni več kot prav, da jih podpiramo in jim damo našo domačo vzgojo, da nam bodo čuteče prepevali v pozna leta.
Ravno sedaj se dela na tem, da bomo imeli piknik v nedeljo 1. avgusta. Za ta dan bomo povabili oba gosta iz stare domovine, dr. Franceta Trdana' in ljubljenega očeta našega č. g. Slapšaka. Zato vas vse že sedaj vabim, da pridete na ta piknik. Slišali boste, kako črički pojo v prosti naradi. Pridite vsi, da bo uspeh lepši. Ko sem pred leti živel na Goriškem, seVn poslušal slavca, kako je čuteče žgolel v tiho zvezdnato in čarobno noč. Nehote sem se spomnil na tirana, ki je prepovedal veselo fantovsko petje na vasi in drugod, še slavcu bi zavil vrat, če bi vedel, kako je tem našim zasužnjenim bratom priljubljen. "Ostal je slavec, ki tolaži, na oknu rožmarin in besede upanja v duši, v srcu pa verzi in spomini na nepozabnega Simona Gregorčiča.
Starši čričkov, tukaj ni Mus-solinija, da bi.nas držal za vrat. Vse imamo in tudi dosti smemo, samo dobre Volje je treba, pa
Newburške novice
En dan je vroče, drugi dan pa treska, da se kar zemlja potresa. Res, velikanske sile so v naravi, proti katerim je človek kakor črviček v prahu. Kako mogočen mora biti šele Oni, ki je vse te moči dejal v naravo in dal naravi zakone, ki jih ne prestopi.
S Father Gnidovcom sva šla gledat kako odkopujejo na več sto metrov visokem hribu kost od nekega pokojnega dinosaura. Di-nosavri so bile velikanske živali, po sto in več čevljev dolge in nad 20 čevljev visoke, živele se pred prihodom človeka na svet; danes se dobi edino le še kako okostje kje. Ta žival je živela po plitvih vodah in po suhem in je morala imeti orjaško moč, kot kaka današnja lokomotiva. Toda, kaj je to proti silam v naravi, ki so na primer, one, ki vzdignejo celo pokrajino iz vode in na-rede gore iz nje.
He-te-vse-ta-male-miši! četudi nas Senklerčani zapostavljajo, vendar smo — to se pravi Jančarjevi so dobili prvo nagrado za največjo živečo družino med Slovenci v Clevelandu. Pa ne samo za največjo družino, prize bi morali dobiti tudi za pametno družino. četudi je družina velika, da jih je skoraj za celo vojaškokom-panijo, pa se mora priznati, da so vsi otroci (do danes) pošteni in upamo, da tako tudi ostanejo. Jančarjevim čestitamo, četudi so dostikrat teške življenjske razmere za tako veliko družino, ko otroci odrastejo ako so prav vzgojeni, bodo staršem v veselje in srečo. Klanjamo' se!
V naši okolici je danes največje zanimanje za cerkveni piknik, ki se vrši 18. tega meseca. Vse-
bo šlo. Otroke je pa treba malo vzpodbujati, če so pridni, jih je treba pohvaliti, pa bo šlo vse gladko. Povem vam, da boste ponosni na te svoje pevce. Nekateri tožijo, češ, da nočejo hoditi na vaje. To ni pravi izgovor. Sami veste, da bi tudi v šolo ne hodili, če bi jih ne priganjali. Ko se pa privadijo, jih pa ni treba vec siliti, čutil bo, da je za to poklican in ga bo bolelo, če bo zadržan. Drugi se spet boje stroškov. Če otroka veseli, mu je škoda jemati veselje. Stroški so pa tudi majhni, samo 25 centov na mesec, kar je malenkost v primeri s tem, kaj se učijo in naučijo. Ne bo vam žal za teh par centov, ki jih potrošite za otroke v ta namen.
Zato pozor starši, ki nimate svojih otrok pri tem zboru, kar pošljite jih na vaje, ki se vršijo vsako soboto dopoldne od desetih do enajstih v dvorani SND na 80. cesti. Od vas, dragi starši, je odvisno, koliko časa bo še donela slovenska pesem tukaj. Pozdravljam vse pevce in vse, ki ljubijo našo pesem.
France iz Doline.
DOBRO SMO SE IMELI
Cleveland, O. — Podpisani smo se peljali na kratek izlet in obisk v Aliquippa, Pa., kjer smo imeli prav dobre čase. Videli smo po poti mnogo zanimivega. Onkraj Pittsburgha so nam raz-kazali tudi premogorov. Bilo je to prvič, da sem imel priliko stopiti v podzemlje, kjer delavec v potu svojega obraza koplje črni demant, s katerim se vrte vsa kolesa svetovne industrije.
Obiskali smo družine George in Frank Smrekar, Anton Žagar in John Jager. V Slovenskem domu smo se seznanili pa s prijazno družino L. Gerzel. Vsem tem se prisrčno zahvaljujemo za prijazen sprejem in vljudno postrežbo. Pozdrav vsem skupaj.
Joseph Vidmar, hčerka in zet W. Zaje.
vprek se govori, kdo bo dobil pr-vih $50.00. Eno je gotovo. Dobil jih bo le eden izmed onih, k"' teri imajo "delnice" nanje. Me« ni na tem, da dobim prvo nagraj do, zadovoljen bom z drugo.
Piknik se bo vršil v Map^ Gardens, kajpada. Za one, kateri ne vedo, kje so ti Maple Gardens, pribijem "tule": Mapl{: Gardens so v Maple Heights H* Raymond Ave., med Lee in Cen-; ter Rd. Tam bo v nedeljo 18. julija pravi velesejm, shod vse$i slovenstva v Clevelandu. Zaf opozarjamo farane, vabke svojf sorodnike in prijatelje že sedaj Recite jim, naj ta dan prihranijo za Maple Gardens. Tam p* se boste lepo vsedli v kako senco s krožnikom guljaža in vii čkom piva poleg. Vprašam vaf ali si morete misliti kaj lepšega' Pri tem pa se pomenite s svojimi prijatelji in potem pa zapoje te eno, da se bo glasila tja čez d« Zotlarja, ali še dalj, do Walter-j a. Naša mladinska godba 1"' igrala najlepše komade za ve* vrt. Orkester pa bo dajal krasn' valčke, šotiše in "trote," da bi zavrteli angelci, če bi imeli noge. Naše kuharice imajo že te di", seje, pogovore in razmotrivanj^ kako bedo napravile o k u s 111 štruklje in guljaž. Hej, to va« rečem, tam bo dobro biti in kdo'; je pameten, bo šel prav gotovi v Maple Gardens 18. julija.
Zdaj pa ušesa nategnite, d* boste slišali prav. No, ali so ušel sa napeta? Dobro! Slovesn" vam naznanjam, da se je n3» fond za novo cerkev pomakni' naprej in višje za cel taužnt, afl ste slišali, ZA TAUŽNT se j' pomaknil fond za novo cerkeV' He, he, he. Za taužnt! za ta«*' žnt!
Kaj pravite? A kdo je df taužnt? Le čakajte, saj bom pff vedal, ko k sapi pridem. Tore.1 kdc ga je dal? Dale ya Zo* iz društva sv. Rešnjega Teleti Pa to še ni vse. Prišel je gotoV' mož in nam je prinesel, kot posojilo, za novo cerkev $500.00. N<H kaj časa poprej je prišla žena i"1 nam prinesla, kot posojilo, $1'' 000.00. Nekdo drugi je prinest $100.00. Vidite, tako je praV-Kdor cerkvi posodi, posodi varno in bo imel več obresti, k0' pa kje drugje in njegov den«1 bo varno naložen. Kadar pa b" potreboval, mu bomo dali nazal' če ne bomo imeli toliko na rokal1, bomo pa vzeli na posodo. Foi^ za novo cerkev je sedaj $ll 851.53 darovanega, posojeneg^ pa $1,600.00. Tako gre ta fofl1' še vedno naprej in više. Iskren" hvala vsem. Next!
Frank Mulh.. naš sosed, se pv naša z najlepšim cvetličnim vf| tom letos. Če pogleda človek preprogo samih raznobarv nif cvetk, se mu zazdi, da gleda 113 (Dalje n* 3. strani)
Ce verjamete al' pa n<
Mož si z veliko previdnostj" pomaga skozi vrata in ker mu zdi, da se hiša nekam surf-' ljivo maje, prav močno podpJ'e steno v kuhinji. Na ta na<$ smo v starem kraju podprli se' nen voz, kadar je bil v nevaf' nosti, da se prevrne na razdi*3' pani poti.
Žena je pa vedela, da se hiS' nič ne maje, ampak prav doW0 ve, po čem je mast, pa upre ; ke v boke in z visoko doneči11' glasom začne:
"Aha, mrha grda, pijan1'" nagraužni, si se ga že spet 1)9 I sekal! Krava! Res bi rada ' dela, kak užitek je, da si vsa dan pijan."
"Veš, tega ti pa ne povelj kakšen užitek je to," odgoV0' mož kolikor mogoče vljud^0 ; "Če bi ti to povedal, potem " ; bila pa ti vsak dan pijana. ^ j kopak, še tega se manjka!"
__
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po b«mik«n livlratk« K. Maya
V eni sobi sta se naselila Očko in Omar, v drugi pa midva s Halefom. Handžija je odšel, Očko in Omar sta pa stopila v hlev po naše reči.
S Halefom sva si pripravljala ležišče, ker sobaric na Jutrovem še ne poznajo. Za hišo so zapele citre. Prisluhnila sva.
"Frankovski" pevec je res pel—nemško popevko. Ves zavzet sem ga poslušal.
In bolj ko sem ga poslušal, bolj se mi je zdel glas znan. Ali je bilo mogoče—? Da sem tega veselega pevca že nekje slišal? In sicer v Orientu?
Tudi Halef je ves iznenaden Poslušal.
"Gospod, ali veš, čigav je ta glas?"
"No—?" ■
"Se spominjaš tistega človeka v Džiddi—?"
"—kije hotel poskusiti, kako se jezdi na kameli—?"
"Da da!"
"Tistikrat, ko smo srečali hčer Maleka, šejha Ateibov?"
"Da! In ki je jezdil z nami k ^faleku in je videl Hanno, mojo ženo, cvetlico vseh cvetlic in ženo vseh žen! Res sem radoveden, ali je on—"
"On je!"
"Gospod, poglejva! Videti moram, ali je res tisti, ki je videl mojo Hanno,!"
šla sva na dvorišče, našla vrata in stopila na "vrt."
Lonci z lojem so stali po trati in v njih so gorele luči. V pla-polajočem svitu so sedeli naokoli Turki, ali pravzaprav čepeli, ker Turek nikdar ne sedi, ampak prekriža noge pod seboj. In sredi njih je sedel tudi po turško—naš znanec iz Džid-de. Koj sem ga spoznal.
Pogledal naju je, pa se ni -i-Ziricnil za^ naju. Saj sva bila oblečena, kakor se običajno nosijo ljudje v tistih krajih. Pel je znano bavarsko popevko.
Nekaj časa sem ga poslušal in ko je pravkar odpel svojo kitico, sem brž pristopil, mu vzel citre in sem nadaljeval z drugo kitico.
Skočil je na noge in me ves osupel gledal.
"Kaj—?" ie vPrašal po nemško. "Nemški znate—?"
"Seveda! Že od otroških let!"
"Nemec ste—?"
"Da! Pozdravljen, gospod
Albani!"
' "In tudi poznate me— ? Neverjetno—! Strašno čudno—!"
"In vi mene ne poznate več?"
"Kako bi naj—.'"
"Bi še enkrat poskusili, kako
se jezdi na kameli?"
"Kako se jezdi na kameli—? Tako ježo sem le enkrat poskusil v življenju. In tistikrat je— Grom in strela—!" se je prekinil in me pozorno gledal. "Sedaj se mi je zasvetilo—! Vi Ste—? Vi—vi—vi—vi?"
"Seveda sem jaz!" sem se mu
Nasmejal.
"Kako veselje! Kar kozolce bi človek postavljal! Če bi jih l°d ljudje namreč vobče rabili! Ampak čujte,.kako pa pravzaprav pridete sem v Ismilan?"
"Vas iščem."
"Mene—?" "Seveda!"
"Kako neki, da ravno mene? Ali ste vedeli, da sem v Ismila-n«? Ste me slučajno našli?"
"Seveda sem vedel. V Mel-nik potujete."
"Res—! Kje pa ste zvedeli za mene?"
"Poznate nekega kovača Sirena v K軚ikawaku?"
"Seveda ga! Dober človek je. 111 njegova žena tudi. Prenoče-yal sem pri kovaču. In on vam Je povedal o meni in* kam potujem—v Saj vendar ni vedel za ^oje pravo ime!"
"Seveda ne! Saj pravzaprav
-—•—•—•—i—•—•—.—— • ■ » »
tudi ne iščem gospoda Albanija, ampak Madi Arnauta, ki da je tuerki čagiridži. Tako je povedal kovač, ki je tudi občudoval vaše petje."
"Tuerki ča—či—čo—ču—■.! Kako se glasi tista beseda? Kako se pravi po nemško?"
"Pevec."
"A tako—! Vsak ščinkovec bo prej znal žvižgati tisto besedo ko jaz! S turškim jezikom sem namreč precej ali pa popolnoma skregan, prav kakor tisti-' krat tam doli v Džiddi."
"Pa vendar potujete po Turškem?"
"No, do sem smo se za silo še razumeli, če ni šlo z besedami, smo si pač kazali. Kazanje in namigavanje je mednarodni jezik, ki ga razumejo po vsem svetu.
• "Ampak sedite in pripovedujte! Kako ste prišli sem v Turčijo in na Balkan? Kod ste hodili? Ste mnogo doživeli? Lahko si mislim, da ste. Saj smo tudi tistikrat kar cel roman doživeli, ko smo komaj nekaj ur sedeli na kamelah—"
"Gospod Albani, bi se obrnili, prosim? Tule stoji še eden, ki bi vam tudi rad voščil dober večer."
šinil je okoli.
"Kje—? Tule—? A tako—! Tale je pa gospod hadži Ha— Hi— Ho^—! No, tisti s svojim strašno dolgim imenom!"
Halef je opazil, da govoriva o njem. Dostojanstveno je povedal svoje celo ime:
"Hadži Halef Omar ben hadži Abu '1-Abbas ibn hadži Da-wud al-Gosara."
"Že dobro, že dobro,!" se je muzal Albani. "Tistih neštevil-nih hadžijev si itak ne bom nikdar zapomnil. Ostaniva pri kratkem imenu Halef, kajne? Torej dober večer, gospod Halef!"
Ponudil mu je roko in Halef je segel v njo, čeprav njegove nemščine ni razumel.
Opozoril sem ga.
"Ne pozabite, prosim, da naš dobri Halef ni Nemec! Ne razume vašega pozdrava!"
"A tako—! Ni Nemec? Kaj pa je?"
" Arabec. Pa tudi turški zna."
"Hm—! Arabec—! Žal sem tudi z arabščino čisto skregan! No, pa se bova že razumela. S petjem seveda ne bo nič več. Pripovedovala si bova!"
Gostje so nas začudeno gledali, pa si menda mislili, da so se srečali dobri znanci, ki se že dolgo niso videli. Ni jim seveda bilo všeč, da "Frank" ni več pel, pa moj Tržačan se ni zmenil za nje, rad se je odrekel pevski slavi in hvali svojih turških poslušalcev, pa vzel mene v zakup.
Odložil je citre, me potegnil v travo in prosil:
"Pripovedujte, kaj vse ste medtem doživeli!"
"Za pripovedovanje bi rabil več dni. Rajši sami povejte, kako ste potovali!"
"Dobro pa slabo, kakor j( naneslo."
"In s čim ste se preživljali?"
"Spet kakor je najbolje kazalo. Včasih sem imel vsega dovolj, včasi sem stradal. Trenutno sem družabnik svojega družabnika in potujem tod. okoli pa opazujem, kje bi se dalo v tej prelepi deželi kaj zaslužiti. Sedaj je bolje, nego je bilo tam doli."
"Kam potujete izlsmilana?"
"V Melnik na sejm."
"Jaz tudi."
"Krasno! Ostaneva skupaj?"
"Seveda,!"
"O,'to bo krasno! V naš; družbi človek vsaj kaj zanimivega doživi! Koliko časa ostanete v Ismilanu?"
(Dalje prihodnjič)
NEWBURSKE NOVICE
(Nadaljevanje z 2. strani) nebo kake tihe in čistoizrazne noči. Opažam, da posebno fantje radi hodijo gledat te Mulhove rože, toda povedati vam moram, da njegove cvetke niso vse na gredi. Par jih hodi okoli in fantje posebno radi gledajo te.
Mrs. Zidanič iz Rosewood in hčerka Emily so bile čez praznike v Washingtonu D. C. na obisku. Upamo, da so se pristno po washingtonsko zabavale in se povrnile dobro izpočite za nadalj-no delo. Mrs. Zidanič je tajnica dr. sv. Reš. Telesa.
Naš mežnar, John Keglovič, se je tudi enkrat odtrgal od doma za par dni in se je podal s hčerko Milko v Pennsylvanio k svojim sorodnikom na obisk in oddih. John je privezan vsako leto 365 dni na svoje delo, kot janitor, in zato nima nikdar kakega res prostega časa. Upamo, da se vrne ves spočit, dobre volje in vsaj 20 funtov težji. Med tem pa opravlja vse njegovo delo "Ančka," njegova soproga, ter kosi in okopuje, da se kar kadi.
Ali ste si zapomnili, da je cerkveni piknik v nedeljo 18. julija? Godba, petje, jed, pijača in še \yliko drugega vžitnega in zabavnega za stare in mlade bo tam. Vabljeni so vki ljudje od vseh krajev in koncev sveta.
Ali ste si zapomnili, da je društvo sv. Reš. Telesa darovalo En TAUŽNT DOLLARJOV za novo cerkev? ! ! ! Three cheers! Sedaj so še druga društva na vrsti.
Sukovičov oče iz Randalla so zopet prišli zadnjo soboto z eno in sicer zadnjo hčerko v cerkev in so jo tam pred oltarjem izrodili v nadaljno varnost Kazimir Liszewski-ju. To je zadnja, tri so cddali že poprej. Zdaj imajo še enega, to je sin John, kateri pa se že tudi pripravlja, da skoči prav kmalu v zakonski jarem. Kazimir ju in njegovi nevesti želimo polno sreče skozi celo živ-jenje, naj bi ostala zaljubljena celo življenje.
Jenetov oče iz Randalla so bolni že več ko leto dni. Zadnje čase so jih prepeljali v Womans Hospital, kjer zdravniki skušajo vse svoje moči, da bi jim povrnili zopet zdravje. Bog daj. V bolnico se je moral podati v svrho operacie na vratu tudi Jos. Ci-goj. Mary Turk, ki se je mudila par mesecev v bolnici je zopet doma skoraj popolnoma okreva-na. Miss Mary Lazar iz St. Catherine Ave. je v bolnici hudo aolna, dočim mati doma bolna leži. Včasih se vsi križi zvrnejo na eno in isto hišo. Mrs. Joseph Mirtel še vedno dolgčas preganja v bolnici, pa se ji zdravje vrača in bo morda kmalu prestaja te vice. V isti bolnici so tudi Miss Gorenc in Miss Zupan in Joe žura. Vsem tem in še drugim, ki sc bolni, želimo hitrega, popotnega okrevanja. Kdor pa ima zdravje, naj bo vesel, ker je bogat, četudi nič drugega nima.
Prihodnji teden enkrat, v petek, pričakujemo naših napovedanih gostov, Rev. dr. Franc Tr-dana in pa očeta od Father Slap-ška. Obeh se veselimo in upamo, da bo njun obisk v Ameriki v korist nam, ki smo tukaj, kakor onim, ki so v starem kraju.
Sem mislil, da je Tone Blatnik postal "super" v šapi, tako jo je mahal pokonci in se držal resno, kot bi visela usoda celega sveta na njegovih ramah. Ko pa je prišel naznanit krst in povedal, da imajo malo Elainico, po domače Helenico, sem šele spoznal, kaj ga dela tako ponosnega. Klanjamo se. Come again, Tony.
Kaj sem že rekel? O, j a. Cerkveni piknik bo v nedeljo 18. julija v Maple Gardens. Do takrat morajo biti prodane vse vstopnice. Kdo pa bi jih ne vzel na take nagrade kot bodo tam raz-dane. Samo poslušajte: $500.00 vrednosti v denarju in raznem blagu bo tam razdeljeno. Vsi na delo! Samo en teden je še.
Cerkveni odborniki, pozor! V
nedeljo 11. julija je seja za ce-•
lotni cerkveni odbor ob 11. dopoldne. Vsi pridite!
Naše častitke družini Frank Sadar, ki je pred kratkem kupila svoj lastni dom na Reno Ave. Beg daj srečo in zadovoljnost v tem novem domu. To je posnemanja vredno.
Družine Joseph Kovach in Anton Chesnik so se čez praznike pedale k svojim sorodnikom v Minnesoto na obisk. Odpeljali so se z avtomobilom v nadi, da niti enega "flat" ne bo na celi poti. Bomo videli kaj porečejo ob povrnitvi. Ceste so jako lepe vse skozi.
Iz Chicaga nam pošilja Frank Ferfolia, naš trgovec s pohištvom, svoje pozdrave, kamor je šel nakupit veliko novega blaga. Frank ima vedno dobro založeno trgovino.
Naši mladi godbeniki se zopet veselijo svojega izleta in "počitnic," ki jih bodo imeli v Fail-Port, O. 20., 21. in 22. tega meseca. želimo jim prav krasne dneve in upamo, da bo v jezeru zadosti vode, kjer se bodo kopali, v mestu pa zadosti popa, da ga bodo žehtali.
DNEVNE VESTI
C---
Novi poboji med Kitajci in Japonci
šangaj, 8. julija. »Blizu mesta Fengal je prišlo danes zjutraj do krvavega spopada med kitajskimi in japonskimi četami. Mesto Fengal se nahaja severno od Peipinga, bivšega glavnega mesta Kitajske. Ker so bili Japonci v manjšem številu, jih je bilo precej ubitih, toda na potu sta že dva japonska regimenta, ki nameravata popolnoma uničiti kitajsko posadko.
Harvard univerza ni poslala pomoč Špancem
Boston, 8. julija. Obtožba nekega državnega senatorja države Massachusetts, da je znana Harvard univerza poslala finančno pomoč madridski socialistični vladi, je bila danes napadena od državnega tajnika kot "zlobna izmišljotina." Državni tajnik zahteva dokaze od senatorja. Obenem je prišel v javnost tudi tajnik Harvard univerze, ki je absolutno zanikal, da bi vodstvo univerze imelo sploh kaj opraviti s špansko socialistično vlado. Na Harvard univerzo, ki je ena najstarejših in najbolj slavnih ameriških univerz, pohajajo večinoma sinovi bogatih Amen-kancev.
___o-
De Valera zgubil kontrolo nad parlamentom
Dublin, Irska, 8. julija. Predsednik Irske svobodne države Eamon De Valera, ni dobil glasom rebultata zadnjih volitev na Irskem večine v parlamentu. To je hud udarec za De Valero, ki bo najbrž razpisal v nekaj mesecih nove volitve. De Valera ima v novem parlamentu 69 glasov, in enako število glasov so dobile tudi njemu nasprotne stranke. Ker Va bo eden izmed pristašev De Valera predsednik parlamente, ki ne more glasovati, torej bo stranka De Valera imela le 68 glasov.
Nemci navizljejo Lewisa borca za sovjetizem
Berlin, 8. julija. Pod naslovom "Mož, ki je lačen časti," pn-n?6a "Der Angriff" uradno glasilo nazijske vlade, na prvi stra-ni dolg članek o John Lewisu. "V
■	članku se opisuje Lewis kot prvi ; borec v Ameriki za sovjetske
•	Rusijo, štrajke, katere vod: Lewis v Ameriki, imenuje član-
•	kar "morilske." Lewisu da baje i ni toliko za zmago delavstva, pač
pa za svoje lastno povišanje Lewis želi revolucijonirati mase, katere bo potem izkoristil \ svoje svrhe, pravi nemški ured-
■	| nik.
Predsednik obravnava delavska vprašanja
Washington, 8. julija. Včeraj so časnikarski poročevalci vprašali predsednika, koliko je resnice na govoricah, da namerava Roosevelt poravnati spor med American Federation of Labor in med Committee for Industrial Organization. Roosevelt je odgovoril, da na to sedaj niti mislil ni. Na vprašanje, če se je v resnici spri z John Lewisom je predsednik izjavil, da o tej zadevi ni treba komentirati.
--o--
Govor na univerzi Včeraj je imela na Western Reeer\/3 univerzi v Clevelandu govor Miss Mary Gilson, profesorica ekonomije na chicaški univerzi. Med drugim je rekla: "Dokler ne damo delavcu pravice, da spada k uniji, katero si sam izbere, dokler ne bomo dovolili našim delavcem, da so svobodni državljani, dotedaj ne bomo imeli uspeha v demokraciji." Miss dilson je zagovarjala John Lewisa in odločno nasprotovala trditvam, da je komunist, pač pa želi boljši kos kruha ameriškim delavcem._
lil	j- -- ~-Tir.,.1, i	mmmmmmmmmmmm-
MALI OGLASI
NIZKE CENE
Posebno lepi piščanci 2 ys funta težki po 26c funt. Domače suhe klobase po 32c funt. Sveži vampi 12c funt. Solatno olje "77" po $1.20 galona. Se priporočam vsem gospodinjam.
ANTON OGRINC 6114 St. Clair Ave.
V najem se da
stanovanje pet sob, gorkota. Jako čedno stanovanje. Vprašajte na 6400 St. Clair Ave. (159)
Službo želi
dobiti dekle, ki je dospelo iz starega kraja. Službo želi dobiti pri Slovencih. Zglasiti se je na 5436 Stannard Ave.	(160)
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS RflAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmorc 0808 22290 ST. CLAIR AVE. iiim™—»niiirmr^im—Tn—TU—---
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVIC*
mama ▼ polml lalogl. Ptillliw tudi pa polti.
Man del Orne Co. 18701 Watarloa Rd. Clavalaad, C.
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE,
HEnderson 1126
LOUIS OBLAK
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. 6G12 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_
j. B0NCHA
TRGOVINA STENSKEGA PAPIRJA PAPIRANJE
6105 St. Clair Avenue
Tel. HEnderson 4149
Svete's Flower ShoppeJ
MISS FRANCES SVETE, Ustnica 4 G120 ST. CLAIR AVE. 4
HEnJerson 4814	,
' CVETLICE ZA VSE NAMENE ' Točna postrežba—zmerna cene.
Zavarovalnina
VSEH VRST
Se priporočamo
HAFFNER'S
Insurance Agency
6106 St. Clair Ave.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnim srcem naznanjam tužno vest, da je preminil moj ljubljeni soprog in ž njim vse moje upanje in opora
Matija Kovač
ki je za vedno zatisnil svoje oči 24. junija na domu, kjer sva preživela toliko srečnih in zadovoljnih let. Umrl je po dolgi in mučni bolezni; zaspal je mirno, previden s sv. zakramenti. Odšel je v boljši kraj, uživat k Bogu večni mir.
Ob tej priliki si pa štejem v dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so mi v tem bridkem času pomagali prebiti težke dneve napora V tugi in žalosti. Ne bom se mogla dovolj zahvaliti bratu ■mojega ranjkega soproga, Mr. Štefanu Kovaču, ki je iz prijaznosti storil vse, kar je mogel v teh dneh ter noč in dan stal meni na strani in gledal, da je bila hiša vsa oskrbljena ter s tem pripomogel za red. Štefanu Kovaču bom hvaležna do smrti za njegov trud in naklonjenost. Bog plačaj!
Nadalje se zahvaljujem za podarjene vence od sorodnikov in prijateljev. Darovale so jih družine: Martin Šuštaršič, Anton Svete, Martin Kovač, Štefan Kovač, Frank Zabukovec, Albert Zabukovec, Joseph Mihevec, Joseph Bizjak, V. Koller, A. Grdina in Joseph Bizjak.
Zahvaljujem se za darila za. sv. maše, ki so jih darovale družine: Štefan Kovačeva, Albin Flajšmanova, Frank Mervar-jeva, A. C. Skulyeva, A. Grdtnova, John Zdovčeva, Frank Šuš-taršičeva, Mrs. Mary Kovač iz Shawnee Ave., Mr. Matej Kovač, Mr. in Mrs. Gornik iz 168. ceste, Mr. in Mrs. Fentek, Mr. in Mrs. Repič, Mi-, in Mrs. John Novak, Mr. in Mrs. F. Petkovšek, Mh in Mis. Martin šuštaršič, Mr. in Mrs. L. Kržmanc, Mr. in Mrs. Joseph Hrovat iz Edna Ave., Mr. in Mrs. Karol Vintar, Mr. Frank Starin, Ivana Slak, Joseph Mavc, Angela BraSler, Jakob Perko, družina Zupančič iz Bonna Ave., Mr. in Mrs. Joseph Repar, Mrs. Schmith in družina, Mrs. Jernej Alič, Mr. Joseph Markovič iz 43. St., Victor šuštaršič in Joseph Bizjak.
Lepo se zahvalim vsem onim, ki so> čuli ob krsti ob večerih. Dalje se zahvaljujem č. g. monsgr. Ponikvarju za cerkveno opravilo in spremstvo do groba, enako iskrena hvala pogrebnemu zavodu Grdina in sinovi za lepo opremljen pogreb. Lepa hvala vsem, ki so prišli ranjkega kropit in ki so mi izrazili sožalje ter ' vsem, ki so se udeležili pogreba in ki so vozili z avtomobili brezplačno.
Ranjki je bil doma iz Doljne Brezovice, fara Preserje. Bil je navaden delavec, skrben gospodar, tih in miren. Dosti je prestal bolezni, sedaj naj pa počiva v miru pri Bogu.
žalujoča
MARIJA KOVAČ, soproga, 1158 East 60th Street.
Cleveland, Ohio, 9. julija 1937.
v_6
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina"
Zhe Cleveland Crust Company
Nahajajoča se na Euclid Avenue in East 9. cesti ter naselnih središčih no Greater Clevelandu in bližini
SKRAJŠANO POROČILO STANJA 30. JUNIJA 1937 PREMOŽENJE
Gotovina 11a rekah in v bankah ............................ $ 90,461,462.48
United.States vladne obligacije, direktno in polno garantirane ...................................................... 100,046,760.31
Državni, mestni in drugi bondi in investicije, vključno delnice v Federal Reserve banki, manj rezerve .......................................................... 15,198,164.11
Posojila, diskonti in predujmi, manj rezerve................146,174,600.21
Bančna poslopja ........................................................................................................................5,836,770.17
Druga zemljišča, manj rezerve ..................................................................12,364.491.23
Obresti in zaslužek ter drugi viri ........................................................2,945,053.23
Obveznost odjemalcev 11a akceptacijah in kreditnih pismih, izvršeni po tej banki ............................2,758,300.14
Skupaj....................................................$381,785,307.83
OBVEZNOSTI
Glavnične note ....................................$ 14,925,000.00
(Podvržene depozitom in drugim obveznostim.)
Glavnica ................................................ 13,800,000.00
Preostanek in nerazdeljen dobiček 3,671,483.73
$ 32,390,483.73
Rezervirano za slučajnosti ................................................................................825,000.00
Rezervirano za davke, obresti itd..................................................1,961,289.28
VLOGE
Na zahtevo ...................................$154,761,982.06
Na čas ........................................... 169,678,560.51
Premoženje Trust Department (Preferred) ..................:................. 11,366,959.86
Corporate Trust Department
(Preferred) .................................... 5,461,812.15
-i- *
$341,269,314.03
Druge obveznosti ..........................................................................2,575,214.15
Akceptacije in kreditna pisma, izvršena za odjemalce ...........................................................................................2,758,306.14
Skupaj....................................................$381,785,007.83
člani federal reserve sistema 'Člani Cleveland clearing house association
Oluni Federal Deposit Insurance Corporation
NAZNANILO OTVORITVE
Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da bomo v soboto 10. julija odprli nove prostore
FOUR POINTS TAVERN
(NIGHT CLUB) 649 E. 152d St.
Pridite v soboto k nam. na veselo zabavo. Postregli vam bomo z vsem dobrim. Se toplo priporočamo za obilen obisk.
JOHN in FRANCES POLC.
VAHILG AA IZLET
: ki ga priredi	:
SAM. PODP. DRUŠTVO DOSLUŽENCEV
v nedeljo 11. julija	\ NA MR. IN MRS, JOS. PERKOVIO PROSTORIH
E V HINCKLEY RIDGE	=
(po domače pri Ljubljančanki)	:
Kernov truk odpelje iz Addison Rd. in St. Clair Ave. cb 12:30	:
; popoldne. Vožnja na farmo in nazaj je 25c. Z avtom se peljite po	:
■ W. 25th St. do State Route 94,' tukaj krenite nai levo in peljite po	i
• State Route 94 do našega znamenja. Za dobro postrežbo bo skrbel	: : odbor.
"iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii'
"To je dom Al Džebala, gospoda gora," je rekla Masuda, "kjer moramo drevi prenočiti. Poslušajta me zdaj brata. Malo tujcev, ki pridejo v to mesto, pride živih odtod, še je čas; jaz vaju lahko peljem nazaj, kakor sem vaju spremila do sem. Ali hočeta dalje?"
"Midva hočeva naprej," sta odgovorila oba obenem.
"Zakaj? Vidva iščeta neko gospico. čemu jo iščeta tukaj, ko pravita, da so jo odpeljali k Sa-lah-ed-dinu? Baje zato, ker je Al Džebal v davnih časih prisegel prijateljstvo enemu od vašega rodu. Ali ta Al Džebal je mrtev in na njegovem mestu vlada drug, ki ni prisegel take prisege. Kako vesta, da se bo vama izkazal prijatelja, kako vesta, da vaju ne obdrži zasužnjena ali pa vaju usmrti, Jaz imam nekoliko moči v tej deželi, — zakaj ali kako, je brez pomena — ter vaju lahko obvarujem pred vsemi, ki bivajo tod. In jaz prisežem, da storim to, ker si mi rešil življenje," in pogledala je Godvina, "samo do usojenega gospoda Si-nana nimam nobene moči, kajti njegova sužnja sem."
"Sovražnik Saladinov je in morda nama pomaga, da škoduje sovražniku."
"Res, sovražnik Saladinov je zdaj bolj nego kdaj prej. Morda vama on pomaga, morda pa tudi ne. Toda," je pristavila pomenljivo, "morda si celo ne bosta želela pomoči, ki jo ponudi. Po-slednjikrat vaju prosim, pomislita!"
"Midva sva že premislila," odgovori Godvin svečano; "naj sej zgodi karkoli, zapoved mrtvega! očeta nama je sveta."
"Bodi torej. Vaju ni Jahkoj odvrniti od vajinega cilja. Ali
ZA TRA.IEN SPOMIN NA "SREČNE DOGODKE" POJDITE K
Beros Studio
ZA VAŠE SLIKE (5122 ST. CLAIR AVE.	ENDICOTT 0C70
Naš atelje je zaprt ob nedeljah v juliju in avgustu

NAZNANILO IN ZAHVALA
S globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, pri jateljem in znancem prežalostno vest o veliki izgubi naše pre-ljubljene in nikdar pozabljene hčere in sestre
Z METER MISER
Amelia Rugelj
Zmanjša stroške obratovanja
CENE NIZKE KOT
$1t3.00
ki je v avtomobilski nesreči dobila tako nevarne poškodbe, da je na poti v bolnišnico izdihnila svojo blago dušo dne 6. junija 1937 v cvetu življenja, stara šele 24 let.
K preranemu večnemu počitku smo jo položili dne 10. junija 1937 na Calvary pokopališče.
V	dolžnost si štejemo prisrčno se zahvaliti Mr. in Mrs. John Nemanick, Mr. in Mrs. James Rugelj, Mrs. Mary Zupančič in sin iz Bonna Ave., ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo in "A vse, kar so nam dobrega storili v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Ravno tako tudi lepa hvala Rev. Matija Jagru sa tolažbo bolni materi na domu. Tako tudi lepa hvala vsem, ki <50 jo prišli pokropit, vsem, ki so pri njej čuli in molili in vsem, ki so se udeležili pogreba. .
V	globoki hvaležnosti se iskreno zahvaljujemo za podarjene krasne vence, ki so v blag spomin okrasili krsto drage ranjke in sicer: Mr. in Mrs. James Rugelj, družina John Nemanick, družina Ignac Zupančič, Bonna Ave., družina Frank Pakiz, Trafalgar Ave., Miss Jean Oblak, Friends of Dill Mfg., družina Joe Jene, družina Frank Grill, United Automobile Workers of America Local 263, društvo Comrades No. 566 SNPJ, Employees of Gabriel Co., družina Martin Erajdich, družina Joseph Meglich, Mr.. Paul Trentel in Mrs. Mary Trentel in družina, družina Ka-tcsic, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Louis Graf, Mr. Frank Hrovat.
Iskrena hvala sledečim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojne: Mr., in Mrs. James Rugelj, družina John Nemanick, Mrs. J. Zupančič, Bonna Ave., Mr. in Mrs, Frank Pakiz, Mrs. Angela Grill, M. C. Dye, Supt. Gabriel Co., ožje prijateljice od Dill Mfg. Co., Mr. Frank Pecek in družina, družina Frank Skodlar, družina Frank Pohar, John Hrovat in družina, družina) Anton Mulec, Mrs. Jean Sray, E. 175 St., Mr. in Mrs. J. Debeljak, Mr. in Mrs. Louis' Brodnik, Gabriel Co. Employees, Mrs. Jennie Intihar, Mr. Tony Filipcich, Mr. in Mrs. Wm. Melle, Mr. in Mrs. Anton Zeleznik, družina Ignac Jeraj, Mr. Joseph Stusek, Mr. John Hrovat, Edna Ave., Miss Ann Opeka, Mr. in Mrs. Louis J. Prince, družina Andolek, Addison Rd., Mrs. Frances Russ, Mr. in Mrs. E. Godinich, Miss Dorothy Oražem, družina James Verbic, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Jos. Roitz, Bonna Ave., Mrs. Oblak, Bonna Ave., družina Vidmar, Carl Ave., Mr. in Mrs. Anton Malenšek, Mrs. Ida Lap, Miss Rose Zigavec, Mr. in Mrs. Joe Koman, Miss Mary Bruss, Miss Mary Palcic, Mr. in Mrs. F. Kasunic, družina Pižmoht ia Bonna Ave., Mr. Joe Mekinda, družina Carlton Kidcl, družina Frances Marn, Mr. in Mrs. Vintar, Carl Ave., Louis Zakrajšek in družina, Mrs. Agnes Gole in hčere, Mr. in Mrs. Frank Lon-gar, Mr. in Mrs. Frank Pugel, Mr. in Mrs. R. Kcporc, Mrs. Mary Bukovec, družina Joe Pajk, Bonna Ave., Mrs. Urbančič.
Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba: Frank Oblak, Frank Longar, Paul Trentel, Jcs. 'Meglich, Frances Laurich, John Hrovat, Joe Koman, Frank Grill, John Prah, A. Malenšek, Anton Zeleznik, Jos. Piks, Edward Michel.
Ravno tako tudi iskrena hvala nosilcem krste, ki so jo spremili in položili v prezgodnji grob. Prisrčna hvala Rev. Max Scdji za spremstvo iz pogrebnega zavoda v cerkev in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba.
Še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj za vse, kar so nam dobrega storili in nas tolažili in če je bilo pomotoma ime kakega izpuščeno, prosimo oproščenja in se jim ravno tako iskreno zahvaljujemo.
Ti, preljubljenal in nikdar pozabljena hči in sestra, ki si v najlepših letih tako naglo za vedno odšla od nas, nismo mislili, ko si nas zapustila, da bo to Tvoje zadnje slovo, a nemila smrt je tako nepričakovano Zahtevala od nas najdražje. Vedno se Te bomo spominjali v molitvi v tej solzni dolini in v globoki žalosti Ti želimo, da počivaš mirno v svežem prezgodnjem grobu in nebeška luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:
Ignac in Frances Rugelj, starši;
Mary poročena Nemanick, sestra;	James, brat.
Cleveland, Ohio, 9. julija 1937.
lahki plačilni pogoji TRI LETA ZA PLAČAT
Daje sijajno kompletno 5 postrežb
Za ledenico v domu:
1.	VEČ LEDU
Notranjost so uredi na 9 načinov
2.	VEČ PROSTORA ZA ŽIVEŽ
Prekine primanjkljaj ledu
3.	VEČJA PROTEKCUA
Obvaruje živci bolj varno, bolj sveže in dalj
4.	VEČJA ZANESLJIVOST
Pet-letni protekcijski načrt, jamčen po General Motors
5.	VEČ PRIHRANKA
SAMO FRIGID/iIRE IMA
GRELNI INŽENIRJI	m
GORAK ZRAK. PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING	I
Popravljalni deli za vseh vrst
boilerje in furnagp DO 3 LETA ZA PLACANJE
Postavite si grelni sistem in začnite | plačevati v septembru
Vprašajte Stefan Robash, naš zastopnik
GLenville 9218
715 East 103rd Street
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
"An Etedjric Refrigerator Pays for Itself"
ZNIŽA CENE DO KOSTI! Najbolj enostavni mehani-	V
zem v ledenicah. Samo 3 kosov se pregiblje vštevši motor ... za vedno namazan in zapečaten, da ne pride notri mčkrota ali prah. Da je VELIKO POSTREŽBO za sijajno malo ceno. Vidite dokaz z električnim merilcem.
iOTBCTim
:J£tSrA
7 gs1 JUGOSLAVIJE
BREMEN-EUROPA
Kupite samo z dokazi
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremcrhaven zajamči udobno potovanje do LJUBLJANE
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnlmi par raki:
COLUMBUS HANSA DEUTSCHLAND HAMBURG ^ NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga.
Pomagali vain bomo preskrbeti vlzeje za obisk ali prese-'litev vaših evropskih sorodnikov.
Za pojasnila vpraSajte lokalnega agenta ali
To je ledenica, ki jo lahko zaprete kadar hočete
Gotove ledenice vam dajo par postrežb ki jih rabite. Toda Frigidaire vam da z '—_-—. dokazi vseh 5 postrežb! To je CRnS-jE-H) sijajno! Bodite gotovi! ^-••y-'-j.-.r- Kupite samo z dokazi.
NkME-PLATI
Brez dokazov vseh pet postrežb, ne morete dobili polne vrednosti v 1937 ledenici. Oglejte si naše Frigidaire predno kupite in prihranite denar leta in leta!
HAMBURG-AMERICAN LINE ^ NORTH GERMAN LLOYD g
I^Rb-^	1430 EUCLID AVE.	^zM
1	CLEVELAND, O.
*Ro£a 4"c>eta
POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Pre vel: I. M.
S to prošnjo se je obrnil do Wulfa, pa Masuda je vstala in prinesla vede, v katero je namešala malo vina. Godvin jo je izpil in slabost ga je kmalu minila, tako da je mogel vstati in premikati roke in noge.
"Veste kaj," je rekel, "saj to ni nič, samo malo pretresel sem se. Levinja mi ni prizadjala prav nobene rane."
"Pa si jo ti levin ji!" je rekel Wulf in se nasmejal. "Pri sv. Oedu, dobro si jo zadel!" in pokazal je na dolgi meč, ki je tičal noter do ročaja v prsih zverine. "Veš! povem ti, da bi tudi jaz ne mogel bolje meriti."
"Moje mnenje je, da je to le-vova zasluga," odgovori Godvin. "Jaz sem samo meč držal naravnost. Potegni, brat, meč iz prsi zveri, jaz sem še vedno za to preslab." ■
Wulf se je uprl z nogo ob levja prsa in s trudom izvlekel meč, rekoč:
"Jaz neumnež! ves čas sem spal in sem se prebudil šele, ko me je Masuda prijela za lase in sem zagledal tebe na tleh, na tebi pa zleknjeno tp zver. Ker sem mislil, da je. bila še živa, sem jo udaril s svojim mečem; ako bi bil popolnoma zbujen, dvomim, da bi imel dovolj poguma za to."
"Gospa Masuda," vpraša Godvin, "ko sem vas zadnjikrat videl, ste viseli v levinjinem žrelu. Ali ste ranjeni?"
"Ne," je odgovorila, "kajti jaz nosim oklep kakor vi in zobje so odleteli ob njem tako, da me je držala samo za jopič. Oderimo zver in ponešimo kožo gospodu Al Džebalu v dar."
"Dobro," je rekel Godvin, "kremplje pa dam vam, da jih nosite kot ovratnico."
"Bodite prepričani, da jih bom nosila," odgovori ter pomaga Wulfu pri delu, Godvin pa je počival. Po končanem delu je vstopil Wulf v votlino, pa je naenkrat priletel iz nje.
"Slišite!' 'je rekel, "tu notri jih je še več. Videl sem, kako so se jim bliskale oči in slišal, da so renčali. Dajte mi ogorek in pokazati ti hočem, brat, da nisi ti edini, ki se zna boriti z levom."
"Pusti to, bedak," mu Masuda seže v besedo. "Brez dvoma so mladiči; ako jih pobi ješ, pojde samec milje daleč za nami; ako
jih pa pustimo pri miru, ostane pri njih, da jih hrani. Pojdimo odtod kar najhitreje moremo."
Odjezdili so navzdol v neko dolino, kjer je bilo dobiti vode, ali nobenega drevja. Ker je Godvin potreboval počitka, so se ustavili en dan in še naslednjo noč; levi jih niso nadlegovali, bili so pa kljub temu zelo oprezni. Drugo jutro so odrinili dalje v globoko sotesko, ki so jo na obeh straneh obdajale visoke gore.
"To je dohod do Al Džebala," je rekla Masuda; "in odtod imamo en dan ježe do njegovega mesta."
Jezdili so dalje in zagledali veliko zgradbo z visokim ozidjem, ki se je vzdigovala na obronku soteske. Kakor je vse kazalo, so jih tukaj pričakovali, kajti ljudje so jim hiteli naproti, pozdravljali Masudo in radovedno gledali brata, zlasti še, ko so čuli o dogodku ž levom. Niso jih pa peljali v grad, marveč v nekako krčmo zadaj za gradom, kjer so jim dali živeža in jih prenočili.
Drugi dan so jezdili po gorati pokrajini, po lepih in rodovitnih dolinah. Jezdili so dve uri, šli med potoma skozi več vasi, kjer so temnooki ljudje delali na polju. Pred vasmi so jim prijezdili jezdeci nasproti ter jih ustavili; Masuda je odjezdila naprej in nagovorila vodjo. Ta se je dotaknil z roko svojega očeta in priklonil z glavo, in jezdili so nemoteni dalje.
"Zdaj vidita," je rekla, ko so bili tako četrtič ustavljeni, "kako bi bila prišla do Masi j uf a brez vodnika. Povem vama, brata, da bi bila mrtva, preden bi se bila prerinila skozi vrata prve utrdbe.
Jezdili so po dolgem obronku navzgor in ko so dospeli do vrha, se jim je odprl krasen razgled. Pod njimi se je razprostirala prostrana ravan, polna vasi, žitnega polja, oljkinih gajev in vinogradov. Sredi te ravani, kakih petnajst milj daleč, se je vzdigovala velika gora, ki je bila videti kakor strma pečina obdana z zidovjem. Med obzidjem pa se je širilo mesto, in bele hiše z ravnimi strehami so se dvigale po gorskih rebrih. Gora je bila na vrhu ravna in poraščena z drevjem, tam pa se je dvigal ve-i lik grad z mnogimi stolpi in hišami naokrog.
slušajta moj svet. Dokler bosta v tem mestu, ne govorita arab-! ski in se delajta, da tega jezika sploh ne razumeta. Tudi pijta samo vodo, ki je olobra tukaj, kajti gospod Sinan postavlja čudna vina pred goste, ki povzročajo nekako blaznost, v kteri bi se vdala dejanjem, ki se bi jih pozneje sramovala, ali bi pa prisegla prisego, ki bi vama silno težila dušo."
"Ne bojte se," odgovori Wulf. "Voda bo najina .pijača, saj imava otrovanega vina že dovolj;" spominjal se je božičnega praznovanja v steeplskem gradu.
"Vi, sir Godvin," je nadaljevala Masuda, "imate okoli vratu nek prstan, in bili ste dovolj nespametni, da ste mi ga pokazali — prstan s pisanjem, ki ga nikdo drugi ne zna brati razun velikih mož, ki jih v tej deželi imenujejo dais. No, slučajno je skrivnost pri meni na varnem; ali bodita modra: ne govorita nikomur o tem prstanu in ne pofcažita ga nobenemu očesu."
"Zakaj pa ne?" vpraša Godvin. "To je spomin našega mrtvega strica in njegovo znamenje do Al Džebala."
Ona pa se je ozrla oprezno naokoli in odvrnila:	»
"Ker je — ali je bil — veliki pečatni prstan; prišel bo nemara dan, ko vama reši življenje. Brezdvomno je umrli gospod menil, da ga je izgubil, in tako je
dal narediti drugega, tako zelo i podobnega prvemu, da ju jaz, ki sem obadva imela v roki, ne bi mogla razločiti. Tistemu, ki ima ta prstan, so odprta vsa vrata; ako pa izdasta, da imata čisto enak prstan, pomeni to gotovo smrt."
"Končno moram povdariti, — dasi morda mislita, da mnogo zahtevam od vaju, — zaupajta mi vedno, tudi če bi bila navidezno nezanesljiva nasproti vama; saj sem radi vaju," in vzdihnila je pri teh besedah, "prelomila prisego in govorila besede, ki je na nje kazen mučna smrt. Ne, ne zahvaljujta me, kajti jaz delam samo, kar moram — saj sem — sužnja."
"Čegava sužnja?" vpraša Godvin in strmi vanjo.	|
"Sužnja gospoda gora," je od- i govorila in vzpodbodla svojega i konja, ne da bi izpregovorila ka- i ko drugo besedo.
"Kaj pomeni to," vpraša Godvin Wylfa, ko je bila ona precej spredaj, "da govori resnico radi naju in naju svari pred njim in pri tem prelamlja svojo zvestobo do tega gospoda?"
"Ne vem in tudi nočem izvedeti. Vse njeno govorjenje je morda zvijača, da naju premami, ali pa tudi ne Pustiva vse to, pa zaupajva v srečo, pravim jaz."
(Dalje prihodnjič)
1912
1937
Novi "SUPER-DUTY" FRIGIDAIRE
M^t-Mim
Mandel Hardware Co.
15704 Waterloo Rd.	KEnmore 1282
ODPRTO ZVEČER
W O L F F HE A T I N G CO.