SUOVENSICE NARODNE PODPORNE JEDNO >» J5 ri n-. i 11> 11 LETO -YEAR V. CHICAGO, ILL., 9. FEBRUARJA (FEBRUARY) 1912. Štev,—number 3„ Nekoliko besedi o celoletnem računu. _____ i Račun celoletnega poslovanja S N P J, katerega priobčujemo v današnji izdaji, dokazuje, da je jednota v letu 1911 napredovala v članstvu, da se je pomnožilo število društev in narasilo njeno premoženje kljub nesrečam in slabim delavskim razmeram. Smrtnih slučajev smo imeli tudi v minolem letu mnogo • umrlo je 53 elanov in 5 članic. (Vzroke smrti glej tabelo.) Jednota se je pomnožila za 1135 članov in 19 društev. Po odbitku dolga zapadlih in nezapadlih prijavljenih smrtnin se je pomnožilo njeno premoženje za $10,149.61. Z dnem 31. decembra 1911 izkazuje jednota $50.832.03 kosmate gotovine, od katere je treba odšteti $11.739.33 dolga za smrtni-ne. Po odštetju dolga ima jednota $39,092.70 čistega prebitka. Tekom leta 1911 je jednota izplačala bolniško podporo v 3064 slučajih. Med temi slučaji je ov-štetih tudi 1.75 porodov, za katere je jednota izplačala $1750. Skupaj je pa jednota izplačala bolniške in porodniške podpore $55, 798.50. Smrtnino in pogrebščino1 je bilo treba izplačati v 55 slučajih, kar zopet znese $32,899.42. Poškodb in odpravnin smo imeli osemnajst in izplačati smo morali $2963.50. Jednota je izplačala , bolniške podpore, smrtnin, pogrebščin, poškodb in odpravnin, z obresti smrtnin e Antona Mariinšeka, štev. 87 vsoto $91,689.16, to je 76 odstotkov od vseh dohodkov jedno-te. Upravni in vsi drugi troski kakor tudi vstevši troski za “Glasilo”, iso znašali le devet odstotkov. Od vseh dohodkorv je ostalo v blagajni le 15 odstotkov. V boljše razumevanje naj služi naslednja primera. Vsak član (ica) je vplačal mesečno en dolar in tri in trideset in eno tretjino centa na mesec . Od tega zneska so dobili1 zopet člani eden dolar in eden cent; za pokritje upravnih troskov in “Glasila” je šlo 12 cen-to/v, v blagajni je pa ostalo 20 centov. Jednota šteje percentualno 5% elanov (ie) v starosti od 16 do 20 leta, 40% od 20 do 30 leta, 40% od 30. do 40. leta in 15% od 40 leta naprej. Med zadnjimi jih je mnogo, ki so prestopili že petdeseto leto. Iz teh faktičnih podatkov je razvideti, da bo morala jednota prejalislej povišati svoje dohodke, kakor tudi vse druge slovenske bratske podporne organizacije, kater se z finančnega stališča niti merijo z našo jednoto. Do danes še nismo imeli nobenega smrtnega slučaja vslod starosti. Ali ti slučaji bodo pričenjali že v kratki dobi, mogoče še preje predno se jih nadjamo. Ali takrat bodemo imeli nezgode, kot jih imamo danes, poleg nezgod bodo pa stara leta zahtevala svoje. Živa potreba je,-da prihodnja konvencija ustanovi rezervni fond, katerega priporoča, oziroma zahteva tudi država in iz katerega se bodo izplačevale smrtnine za vsled starosti umrlih članov (ie) ■ Čimpreje jednota poviša svoje dohodke, tolikor bolje za one člane, ki so še danes mladi. Govoren-je ali pisanje v listih o malem aseismentu in veliki podpori in smrtnimi, ne da bi imela podporna organizacija rezervni fond, je na- vadna reklama, je pesek v oči ljudstvu. Vsakemu mora biti jasno, da majhni prispevki ne mo-| rejo dajati velikih podpor, če podporna organizacija nima dohodkov od drugod, da prikriva primanjkljaj, ki ga vstvarjajo majhni prispevki. Kdorkoli je zavarovan pri kaki zavarovalni družbi za smrtnino 500 dolarjev — pa naj že ho dobra zavarovalna družba, se bo kmalu prepričal kolika je razlika med mesečnimi ali letnimi prispevki med zavarovalno družbo in bratsko podporno organizacijo. Prepričal se bo, da plača, ako je zavarovan za dobo desetih let, skoraj 75 odstotkov od zavarovane svpte. Drugo pokrijejo obresti, rezervni fond in dohodki iz podjetji, ki so lastnina zavarovalne družbe. Pri tej vrsti zavarovalnine pa nima, zavrovanec nobene pravice do bolniške podpore ali odpravnine v slučaju hiranja. Resnica je, da so upravni troski pri zavarovalnih družbah večji kot pri bratskih pddtpornih organizacijah. Ali vzlic temu niso tako veliki, da bi bilo treba radi tega plačati 75% zavarovalnine, ako je1 človek zavarovan za gotovo dobo let. Sicer je tudi riziko večji pri zavarovanju za gotovo d-obo, kot za nedoločen čas. Pa če vzamemo nasprotno, da se je človek zavaroval za nedoločeno dobo pri dobri zavarovalni družbi, se bode-mo prepričali takoj, da mora vsak do v primeri z našo jednoto ali katero drugo slovensko bratsko podporno organizacijo plačati že za smrtnino toliko ali pa še več na mesec kot plača pri bratski podporni organizaciji, ne da bi imel pravico do bolniške podpore ali odpravnine v slučaju hromosti ali odškodnine za zgubo očesa, ro»-ke ali noge. S tem, da sem utemeljil in raz-obložil. potrebo rezervnega fonda, pa tudi povedal, da ga imajo vse dobre zavarovalne družbe, katerim nosi denar zavarovanih oseb, ki je naložen v raznih podjetjih od 60 do 100% čistega dobička na leto, sem storil svojo dolžnost. Od vas bratov in sester je pa odvisno, da pridete s predlogi za rezervni fond. Prišel bi tudi jaz ali drugi bratje, ki so z menoj v glavnem odboru z gotovimi predlogi pred vaš, ali taki predlogi bi se prav lahko tolmačili, da hočemo zapovedati članom naše jed-note, nekaj jim vsiliti, kar nočejo. Dolžnost glavnega odbora je, da članom ob pravem času pred konvencijo pove, česar je treba, da se jednoto postavi na zdravo in čvrsto gospodarsko podlago, da imajo člani dovelj časa razpravljati o sredstvih in priti konično do dobrega zaključka v dobro vseh. Ako1 se je to vprašanje prvo sprožilo v naši jednoti in se pričelo razpravljati o njem, je le dokaz, da ima naša jednota inteligentne člane in glavni odbor, ki se zaveda svojih dolžnosti mapram članom in obstoječim zakonom, ki noče biti gospodar v jednoti, marveč le zvrševalni faktor pravil in zaključkov, ki so jih sprejeli člani. Bratski pozdrav vsem bratom iti sestram naše jednote! John Verderbar, gl. tajnik. " V Winthrop, Mass. je ponudila Minerva Dodal svoje štiri in pol čevlja dolge in črne lase polom casniškega oglasa na prodaj, da bi svojim lačnim otrokom za-mogla kupif.i kruha. Ameriške vesti. . .* Dvajset dolarjev je določil neki sodnik v Indianapolisu kot ceno za eno človeško življenje. 1 Stavbinski tvrdki Wolfe & Erbring so dokazali pred sodiščem,; da je zakrivila smrt desetih delavcev, ker se ni ozirala na mestne j stavbinske predpise. Sodnik. — Collins, se piše vrli človek—je na to obsodil obtožence na dvesto dol. denarne globe. Torej dvajset dolarjev se ceni eno človeško življenje! Naivni ljudje pa ne verjamejo v razredno justico. .. * Državnozborski poslanec Vie-tor L. Berger je v kongresu predložil resolucijo, v kateri povdar-ja, da na Harrimanovih železnicah zvišujejo nezmožni ljudje popravljalna dela, na lokomotivah, kar je provzročilo, da je že nekaj ljudi izgubilo življenje in napravilo zamudo pošti. V resoluciji se nadalje zahteva, da se izvoli komite sedmih, ki naj preišče vzroke, zakaj so zaštra.jkali delavci v delavnicah omenjene železnice. Senat v državi Massachusetts je sprejel predlog, po katerem naj komite, katerega bodeta izbrali obe zbornici, preišče vzroke za štrajk pre.jeev in tkalcev v Lawrence. * Predsednik Taft jc pomilostil bankirja Morseja, ki je 'bil obsojen na petnajst le;t je^e, češ,, da mu je živeti le še šest mesecev. Morse je odsedel le dve leti. Mi gotovo nismo nasprotniki pomiloščenja, ako e zdravstveno stanje človeka tako slabo, da mora že tekom šestih mesecev umreti. Vspričo tega pomiloščenja pa nastane vprašanje: ali bi predsednik tudi tako milostno ravnal s siromašnim delavcem, kot je z bogatim bankirjem? Težko! Do danes še nismo čitali, da je bil siromašen delavec, ki je imel sedeti še trinajst let, pomiloščon radi njtgovega slabega zdravstvenega stanja. Delavca se navadno pusti umreti v ječi! * Multimilionarju J. P. Morganu je nekdo poslal grozilno pismo, v katerem zahteva, da v njujor-škem Central parku tekom 24 ur položi sto tisoč dolarjev. V slučaju, da ne vboga, se naj pripravi, da se mu bo pripetilo nekaj zlega. Pisec namiguje v pismu, da je vsled Morganovih manipulacij izgubil svoje premoženje in je prišel do prepričanja, da lahko le tem potom pride zopet do svojega premoženja. Seveda je Morgan takoj obvestil policijo. Zdaj multimilionar-ja, ki je vničil že marsikatero človeško eksistenco, straži močna po-lieajska telesna straža. * V Wintonu, Pa. je zaštrajkalo 24 učiteljev, ker še niso dobili svojih plač za mesec december in jih tudi najbrž ne bodo dobili do 15. februarja. Tisoč šolsko obveznih otrok vživa vsled štrajka neprostovoljne počitnice. Občinska uprava, ki nima denarja1 za učitelje — vzgojevalce mladine, mora biti res skrajno zanemarjena. . Predsednik Taft je poslal kongresu poslanico, v kateri priporoča, da naj hi mednarodna ko- misija preiskala vzroke za nežno-! sno draginjo. Predlogu bi ne bilo ugovarjati, | ako ga sodimo le s stališča, da so j preiskave potrebne tam, kjer še ni polje preiskano. V tem predlogu pa ne vidimo nič druzega, kot da se bo vistanovila nova komisija na ljudski račun, katere člani bodo vsi zagovorniki kapitalističnega načina proizvodnje. Navadno taki ljudje ne razumijo o stvari malo ali prav nič, poleg pa živijo udobno na ljudske troske. Ako bi predsednik res rad zvedel za vzroke draginje, naj vpraša po vzrokih državnozborskega poslanca Vietor L. Bergerja iz Mihvaukee, pa bo prišel najhitreje do svojega cilja in zaeno bo ameriškemu ljudstvu prihranil nepotrebne troske za komisijo. * Strojevodje vseh železnic, ki se stekajo v Detroit, Mich. zahtevajo zvišanje plače od 15 do 25 odstotkov. V svoji zahtevi se izrekajo za enake plače na vseh progah, kot jih že ima drugo vla-kospremno osobje. Vodstva železniških družb so se že izjavila, da se hočejo pogajati s komitejem strojevodji. * Kako živijo trot j e v človeški ..družbi, za katere dela ameriško ljudstvo? Eevelyn Walsh McLean, hčer Tomaža P. Walsha iz Col orada, je priredila veliko slavnostno žretje za petdeset gostov, ki je 'stalo trideset tisoč dolarjev. Iz Londona je dala importirati za osem tisoč dolarjev rmenih lilij. Vsa palača j ebila spremenjena v vrt, med cvetlicami in zelenjem so žlobudrali in šumeli umetni vodopadi in se dvigali v zrak vodometi. Goste sta pa razveseljevavla operna pevca Ricardo Martine in gospa Gluck. Slavnostno žretje se je radi tega vršilo s takimi troski, ker je multimilionarka Me Lean proslavila nakup diamanta “Hope” (upanje), ki vaga 44 in pol karata in je bil nekdaj last francoskega kralja Ljudevika XVI. * Nehote, proti lastni volji je mesarski trust pri sodnjiski obravnavi v Chicagi doprinesel dokaze, da bi bilo za ameriško ljudstvo najboljše, ako bi Zdr. države takoj sklenile z drugimi narodi reciprocitetne (vzajemne) col-ninske pogodbe. Zagovornik je skušal obvarovati mesarske kralje ječe, pri tem je pa nehote izdal vzroke za sedanjo neznosno draginjo. Seveda je zagovornik povedal le polovico resnice, ker je skušal zamolčati,, kako so prišli mesarski kralji do tako ogromnega dobička, da jim je bilo mogoče zyodeniti za šest. sto milionov dolarjev delnic. Dejstvo, da je povpraševanje po svežem mesu narastlo na 500 milionov funtov, produkcija mesa se znižala za 16 odstotkov, da obrambna colnina zabranjuje uvoz mesa od drugod v našo državo, je omogočilo mesarskim kraljem, ki nadzorujejo vsako glavo klavne živine v ameriški republiki, določati cene poljubno. * Deset tisoč vojakov je pripravljenih, da zasedejo zopet rae-hikansko mejo, če je treba pa tudi marši ra jo v Mehiko, se glasi zadnja brzojavka, iz Wasbingtona, D. C. Tudi južna atlantiška eskadra je dobila povelje odpluti na “pomorske vaje” v mehikanski zaliv. Zakaj vse to? V Mehiki se je pojavila majhna revolučica, nekaj običajnega v srednjo ameriških republikah, kar prav nič ne briga Američanov. Tako misli tudi večina ameriškega ljudstva. Ameriški kapitalisti, katerim se cedijo sline po bogatili prirodnih zakladih v Mehiki, pa tako revolučico smatrajo za najugodnejšo priliko, da se z vojaško silo ud ere v sosedno državo in se izsilijo ugodne koncesije za nje. To je vzrok, da vse ameriško kapitalistično časopisje hujska zbog malenkostne revolučice proti Mekihi. * V Bostonu je štrajk. prista-niščnih težakov otežkočil tovorni promet na morju. Štirinajst parnikov, med katerimi jih je osem odplulo direktno v Evropo, ostali pa v druge inozemske luke, so odpluli v mesecu januarju. Med njimi je mnogo parnikov odplulo brez blaga, drugi so pa odpluli nakladati v druge luke. * Milionarka Jenni Crocker je velika prijateljica psov in ima na stotine svojih ljubljencev v hiši. Umrla pa sta ji dva posebno dragocena psa Dick in vojvodinja Wenderlandiska, ki sta bila baje obadva vredna najmanj po 5 tisoč dolarjev. Dogodek je bil za milionarko še posebno iz dveh ozirov zanimiv: obadva ljubljenca sta na razstavi odlikovana in obadva sta umrla za boleznijo, ki bi se bila dala kaj lahko preprečiti -— za prenasilčenjem. Gospodična Crockerjeva je bila seveda vsa obupana, kakor se spodobi za milijonarsko prijateljico psov; sklenila je torej, da napravi mrtvima psoma sijajen pogreb, ki bo primeren njeni veliki bolečini. Najprej so vlili iz cementa krasno egiptovsko rakev. kar je trajalo šest dni; nato so položili rakev na voz, okrašen s cvetlicami in gir-landami in tako se je pomikal žalostni sprevod do zadnjega počivališča mrtvecev . . . Poigrebci pa so bili potrta miljonarka in vse stotine njenih psov. Čeprav če-tveronožci niso pretakali solz, so svojima mrtvima tovarišema na čast tulili in lajali, da je trgalo srce ... — Miljonarji in miljo-narke menda res kmalu ne bodo imeli na svetu drugega dela kakor z neumetnostmi si preganjati čas, mej tem ko deca delavcev zmrzuje in gladu je v kleteh. Grozota zime! Kedar pritisne huda in ostra zima, tedaj siromak občuti najhujše gorje in zlo. Kdor nima gorke sobe po zimi, kdor se ne more zjutrajo najesti do sitega, kdor nima tople obleke, da bi se zavil v njo, če mora v mrazu, snegu in viharju na prosto, dotični občuti in okuša sredi kulture trpljenje Ijudi-divjakov. Kaj pa je kultura, ktero dandanes tako hvalijo? Učenjaki izjavljajo, da je pred vsem dejstvo, da je človek s pomočjo svojega znanja podjarmil prašile narave. Divjak je napram naravnim sil-lam, ispremin je vanju letnih časov, divjanju elementov tvrezmočen. Naiobrat.no pa kulturni človek kljubuje elementom in klimi v raznih letnih časih. On pogasi ali zaneti ogenj, vodi električni tok, vjame blisk, v tropičnih krajih izdeluje umetno led, na umetno zgradenih ladjah sredu ledu v Se- vernem morju se pa greje pri topli peči. Resnica je, kar nam izjavljajo učenjaki. Kulturni človek je do gotove meje podjarmil prirodo. Vzlic temu je pa kultura šepava, dokler niso vsi ljudje njenih dobrot deležni, dokler vidimo, da v mestih, ki so središča kulture, žive ljudje — možki, ženske in otroci tako primitivno kot divjaki. Gorje siromaku, ko prične snežiti, ki nima doma in postelje, ki ne ve, kam bi položil svojo trudno glavo. Še bolj je zapuščen kot Es-kimo v severnih krajih, katere pokrivata led in sneg skozi devet mesecev v letu. Eskimo se lahko zateče v svojo toplo sneženo hišico. Kam naj gre pa siromak v kulturni človeški družbi? Kaj pomaga siromaku, če razumemo graditi hiše, ki kljubujejo vsakemu viharju? Ali morda pomaga lačnemu če znajo današnji kuharji in kuharice pripraviti najokusnejša jedila? Mar li pomaga kaj slabo oblečenemu kulturnemu človeku, sredi trde zime, ako razumejo krojači in krznarji izdelovati tople obleke, plašče in kožuhe? Si naj li pomaga siromak, ki nima centa, da bi kupil premog, d asi ga vsak dan tisoče ton globoko doli pod zemljo nakopljejo premogarji? Kedar gremo po zimi po ulicah kakega velikega meista, takrat lahko vidimo oboje: kulturo in barbarstvo. Pred nami stoji fin hotel, opremljen z vsem modernim komfortom; električna luč, parna kurjava, dvigalo, dobra in izborna kuhinja in s finimi pijačami mapoluena klet skrbe za u-dobnost gostov. Salon jei okrašen z južnimi rastlinami tako okusno in fino, da človek pozabi na zimo in misli, da je dol na jugu, na Floridi ali pa v solčnati Italiji. Godba igra zibajoče valčke in krasne opere, sredi salona pa žlobudra vodomet. Kroginkrog stoje mize ob kterih sede gospodje in dame v kraisnih toaletah pri polnih skledah najokusnejših jedil in čašah penečega šampanjca. Nekte-rim se vita zadovoljnost na obrazih, drugi se dolgočasijo zopet; njih blazirani obrazi so nabrani v gube. Ali niti eden med njimi ne ve, kaj se pravi biti lačen in brez strehe. Nekaj hiš proti severu je velika pekarna. 0'b ti pekami stoji cela tolpa ljudi — mladi in stari, odrasli in otroci obojega spola, starčki in krepki mladeniči, iz kterih še sijejo pogum, moč in upanje. Tam zopet stoje drugi, kterim je beda že zarezala globoke poteze v obraz. Vsi iso oblečeni slabo, zebe jih. Enemu gleda zvedavo palec na nogi skozi čevelj v svet, drugi kažejo nage komolce, tretji se skušajo boljše zaviti v jopiče brez gumbov. Vsi otepajo roke, manejo ušeša in se prestopajo z ene nogo na drugo. Kaj pa delajo vsi pred pekarno? Čakajo na košček starega kruha, kterega vsaki dan pekarna deli siromakom. Lačni so in zebe jih, a vseeno, čakajo, da bo pekarna odprla svoje duri in se prične deliti stari kruh. Ko so dobili kruh, kam naj' obrnejo svoje korake ? Gospoda,ki stanuje v hotelu, je po obilni večerji, poiskala topla ležišča? Ali kam naj gredo ti siromaki? Odidejo! Kam? V prenočišča bosjalcov, kjer dobe ležišče na tleh, ako so imeli toliko sreče, da so naiprosjačili po dnevu nekaj centov. Kam pa tisti, ki nimajo centa v žepu? Ti siromaki, ti pari j e današnje kulturne človeške družbe pa obrnejo svoje korake do bližnje policajske postaje, kjer se .jim dovoli miloistno, da smejo spati na golih tleh v hodniku. Ti siromaki so še hvaležni, da imajo krov nad svojo glavo, da jim ni treba prezebati zunaj v mrzli zimski noči. Kaj se brigajo ljudje za slavne kulturne pridobitve, ki so obsojeni, da morajo sredi te kulture živeti kot divjaki. Če se je Pata-goncem slaJbo obnesel lov, tedaj stradajo vsi. Če Eskimi trpe vsled hude severne zime, tedaj občutijo hudo zimo vsi. Ali siromaki v kulturni človeški družbi stradajo in prezebajo, dasi je hrane in obleke ■dovolj za vse in palače stoje prazne. Radi tega tudi bolj občutijo grozoto zime kot, Patagonci in Eskimi. Človeška družba, ki ima tako kulturo, se prav nič ne loči od navadne divjaške človeške družbe in naj se današnji kulturi pojejo še tako krasni in lepodone-či slavospevi. Dokler imamo v svoji sredi lačne in napol nage ljudi, dočim je živeža in obleke za vse, smo zgubili pravico imenovati se kulturne ljudi, ako ne skrbimo za vse enako v človeški družbi. Posebno letošnja ostra zima, v kateri je nenavadno veliko število delavcev brez dela, potrdi določno, da smo še daleč od dobe pralve kulture, v kateri bodo deležni vsi ljudje dobrot, katere črpa človek iz podjarmljenja naravnih sil. — Verski plesi v Maroku. Tudi mohamedanci v severni Afriki in zlasti v Maroku so razcepljeni v več sekt, ki se med sabo zelo razlikujejo. Med njimi sta zlasti dve, ki sta sčasoma dosegli velik vpliv, sprva v Egiptu, potem pa tudi v Alžirju, Tunisu in celo v Egiptu. Imenujeta se Ajzava in Kamadža. Obedve sekti sta ustanovile dva mohamedanska svetnika in sicer starejši sekto Ajzato Mohamed ■ben Ajza, drugo pa Sidialibel-hamduž. Mlajša sekta nima še tistega ugleda kakor starejša. Verniki obedveh sekt izpolnjujejo svoje verske dolžnosti1 z različnimi ceremonijami, zlasti prihajajo pri tem v poštev plesi, ki so jim deloma simbol njihovih verskih naukov. Ameriški glavni konzul je opisal nekaj teh plesov kakor jih je opazoval v Tangerju. Izvajanje plesa je zelo zanimivo, ker ima sleherna kretnja in lega sim-bolični pomen. Osnovni motiv vseh plesov je hramba proti krščanstvu in končno zmagoslavje velikega preroka. Plesov se udeležujejo tudi ženske, ki se vržejo na tla in grizejo z zobmi tla. Ta prizor ima baje namen, da spominja gledalce na tiste davne čase, ko sta živela A dum in Eva od naravnih plodov zemlje in ima tudi nalogo, da živo predoči sedanjemu človeštvu vzor tega. preprostega življenja v raju. * * — Avstrijcem namenjeno meso pojedo Italijani. Parnik “Fran-cesca” je priplul dne 21. t. mj. v Trst, kjer je iskrcal 750 ton zmrznjenega argentinskega mesa iz Buenos Ajresa. Najprej je bilo meso namenjeno za Avstrijo, ali vsled prepovedi za uvažanje in prevažanje so ga odpeljali v Benetke in odtod v Milan. Italijanom je meso dobro teknilo, Avstrijci pa si lahko obrišejo usta in se zahvalijo protiljudskim junakom v parlamentu, da jim odpeljejo barke mesa izpred nosa! GLASILO Slovt)iie>K6 Narodne Podporne Jednote Izhaja tedensko. LASTNINA SLOVENSKE NAKOLNE PODPORNE JEDNOTE Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, 111. v el ja za vse leto $1.00. ORGAN or THB SLOVENiC NATIONAL BENEFIT SOCIETY Issued weekly. OWNED liY THE SLOVENIO NATIONAL BENEFIT SOCIETY OFFICE: 2821 SOUTH 40th AVE., Chioasr'1, 111. Subscription, $1.00 per year. Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879. « « » DOPISI. Oglesby, 111. Društvo “Vrtnica,” štev. 155 S N P J je priredila svojo veselico dne DO. decembra 1. 1. Veselica se je prav dobro obnesla. Seveda so nam pripomogli do vspeha bratje društva “Lilija”, štev. 95 S N P -1, društva “Mladi Slovenec” in hrvatskega društva II. N. Z. Čistega dobička smo imele $62.61. Vsem, ki so nam pripomogli do vspeha izrekamo najtoplejšo zahvalo. Slovenke, ki še niste članice S N,-P J pristopajte v naše društvo. Naša jednota! prizna ženske za enakopravne z moškimi. Plačuje jim isto bolniško podporo, odškodnino in smrtnino kot moškim. Poleg pa imajo isto volilno in od-loeevatoo pravico v jednoti sami. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob eni popoldne. Vstopnina je le tri dolarje. Torej zelo ugodna prilika za vsako ženo, ki želi postati članica podporne organizacije, da bo preskrbljena za slučaj bolezni ali nezgode, njeni otroci pa za slučaj, če mati umrje. S sesterskim pozdravom. Magdalena Skoporc. Franklin, Pa. Nekako pred enim dobrim letom smo ustanovile tukajšno žensko društvo “Zorislava”, štev. 148 S N P J, katero bi lahko še boljše napredovalo, ker živi tukaj mnogo Slovenk, ki še niso članice nobenega podpornega društva. Seveda je temu mnogo vzrok, ker nekatere ženske gojijo med seboj osebno sovraštvo, katerega nista kriva naše društvo in jednota. Osebno sovraštvo naj ostane vedno zunaj društva, zunaj jedno-te. Poravna naj se tam, kjer je nastalo. Največja nezinisel je, ako katera ženska pravi, radi te ali one ne grem k društvu. Naše društvo se vendar ne briga za privatne zadeve svojih članic kakor tu di nečlanic. Društvo rešuje le ta ke zadeve, ki po pravilih, splo snem glasovanju, zaključkih konvencije in glavnega odbora spadajo v njegov delokrog. Mi se vendar ne združujemo, da bi reševale privatne zadeve, marveč, da podpiramo druga drugo v bolezni, nesreči in smrti. To je ven dar vzvišena misel, pred katero se morajo vse osebne afere razblinit i v nič. Res je hudo, ako zboli oče. Ali še hujše je, če zboli mati in ni mati članica 'podporne organizacije. Mož mora že rano zjutraj na delo, bolna mati in otroci pa ostanejo doma zapuščeni in brez varstva, ker zaslužek moža! ni tako velik, da bi plačeval1 zdravila, zdravnika in služkinjo. Vsaka mati, ki ljubi svojo deco, bi se morala že iz ljubezni do svojih otrok pridružiti podporni organizaciji, ker bi se zavarovala proti najhujšemu — bedi ob času bolezni v hiši. Slovenke! Že radi svoje dece pristopajte v podporna društva. Naše društvo ima svoje redne mesečne -seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Sesterski pozdrav vsem članom in članicam S N P J! Frančiška Vidrich, tajnica. imamo1 tu dva podporna društva, drugo pripada k S K K J, je tudi med nami še mnogo rojakov, ki se ne brigajo za podporno organizacijo. Vsakemu, ki pozna delo V ruldotopilnicah, je znano, da je delo nevarno in težko, da marsikdo gre zdrav na delo, domov pa ga prinesejo težko ranjenega ali celo mrtvega. Dne 29. januarja je ponesrečil v riudotopilnici rojak Jolm Jeršin, po domače Žerinov. doma iz, vasi Udje, občina Grosuplje na Do-lenjiskem. Omenjeni rojak je bil v poldrugi uri zdrav in mrtev. Seveda ni bil član nobenega tukaj-šnega podpornega društva, pač pa je bil malo časa član nekega društva v Coloradu. Ob času nezgode je bil brez denarnih sredstev. Zanj je bila še sreča, da mora biti vsak delavec, ki dela v rudotopilnici zavarovan pri zavarovalni družbi za slučaj nezgode, za kar mu delodajalec utrga vsaki mesec pri plači en dolar. V slučaju, nezgode dobiva za šest mesecev polovico plače in zdravniško pomoč. V slučaju, da so poškodbe tako težke, da ponesrečeni delavec umrje, pa izplačajo bolniško podporo za šest mesecev. Zavarovalna družba je plačala zanj pogrebne stroške, ostalo svoto bo pa izplačala stari-šem v stari domovini. Ranjki rojak zapušča v Ameriki brata, ki živi nekje v Minnesoti, v stari domovini pa očeta, mater, brate in sestre. Ker je dolžnost sorodnikov, da-se pobrigajo za odškodnino, prosim brate naše jednote— ker ne vem je li njegov brat član S N P J —- da mu sporočijo lužno vest o smrti njegovega brata. Žalostni dogodek, ki se je zvr-šil v naši naselbini, zopet potrdi, da je za nas podporna organizacija potrebna in vsak ameriški Slovenec bi moral biti nje elan. Na tukajšne rojake, ki še niso člani S X 1’ J. apeliram vspričo tega dogodka, da se pridružijo nam, saj bode društvo štev. 12. sprejelo vsakega z odprtimi rokami, ki ima sposobnosti za vstop. Slovenski delavci skrbite zase in za svojce, dokler ste zdravi, čvrsti in krepki po toči je zvoniti prepozno ! Delavske razmere niso najboljše. Delo je težko in nevarno, plače pa take, da se v času neznosne draginje komaj z družino živi. Delo je dobiti težko, zategadelj tudi nikomur ne svetujem seru hoditi za delom. Pozdrav vsem bratom in sestram S N P J. Venceslav Bronisel. Murray, Utah. Le redkokedaj je citati dopis iz naše naselbine v “Glasilu”, dasi je tudi pri nas vedno mnogo gradiva, ki je zanimiv za slovensko javnost v Ameriki. Društvo štev. 12. S N P J stoji na trdni podlagi z ozirom na članstvo in financijelni položaj; kar je gotovo glavni pogoj za obstoj vsakega društva. Vzlic temu, da Kenosha, Wis. Ako čitamo časnike iz stare domovine, ali pa brzojavke iz Evrope v ameriških časnikih, tedaj vidimo in se lahko prepričamo, da so ®e po širnem svetu začeli dramiti ljudje iz duševnega spanja in da prodira najbolj zavest v Nemčiji v ljudski masi. Sto in deset poslancev v državnem zboru, pravih ljudskih zastopnikov, ki se ne bodo ozirali na koristi nemškega cesarja in kapitalistov, poleg pa štiri in pol milione zavednih glasov je že takšen vspeb, da mora tudi najbolj zagrizen pesimist priznati, da je napredek v Nemčiji. Ako primerjamo naše ameriško delavsko gibanje z nemškim, moramo priznati, ako hočemo biti odkritosrčni, da smo še daleč za njimi v organizaciji in v vspehih. Večina ameriških delavcev ponižno bodi v tvornico na delo. Ako je pa večina brez dela. pa še po-nižnejše hodi prositi dela od tvor-nice do tvornice. Ta nezavedna večina nikdar ne razmišlja, kdo je kriv, da prosjači za delo, zakaj prihajajo gospodarske krize, ki čez noč, postavijo tisoče delavcev na cesto. Nezavedna večina prepusti vse za se in svoje družine delodajalcem. Ne briga se, kakšne zakone in komu a- korist delajo zakone v postavodajnib zborih. Na kratko: večina ameriških delavcev še spi, ne zaveda se svojih pravic, kakor se tudi ne briga za nje. Kjer so pa take razmere, sc pa le kapitalistom godi dobro, delavcev se ne spomni nihče. Zdaj ima ameriško ljudstvo, o-ziroma ameriški delavci le enega pravega delavskega zastopnika v kongresu v Washington!!. Ta zastopnik je Victor Berger iz Milwaukee. Wis. Ameriški delavci bi lahko imeli še več delavskih zastopnikov v kongresu, kot v Nemčiji, ako bi skrbeli za se in bi se ne dali voditi za nos po najetih kapitalističnih kričačih. V jeseni bodo ameriški delavci zopet imeli priliko dokazati, v koliko so se probudili iz sjSanja. Prepričali se bodemo, ako smo tekom zadnjih dveh let res napredovali. Tudi v “Glasilu” večkrat čitamo : V naši naselbini smo napredovali. Navadno pa dopisnik pozabi povedati v čem. Le redki so dopisovatelji. ki tudi zapišejo, v čem se zrcali napredek. Dopis, v katerem ni povedano, v čem je iskati napredka, je seveda nerazumljiv za vsakega, ki ga čita izven naselbine. Med redkimi dopisovatelji je br. Jos. Androina, tajnik društva 121 S N P J povedal, kako si društvo predočuje napredek. Društvo vidi napredek v društveni zastavi. Žal, da moram povedati javno, da se jaz kakor tudi najbrž, večina, bratov ne strinja s takim napredkom. Kdor pozna zgodovino zastav, ve tudi, da so zastave v prvi vrsti še vedno znak sužen-stva. Vojak v stari domovini še danes prisega na zastavo, da-se bo za tri leta spremenil v poslušen avtomat, ki ne sme nič misliti, ampak le vbogati, kar mn drugi ukažejo. On priseže na zastavo, da bo moril in vbijal v interesu cesarja in če treba tudi streljal na lastno mater in očeta. Kdor je bi! vojak in je razumel prisego na zastavo od besede do besede, se mora še danes stresti groze, ako se spominja, kako se je svojedob no z dušo in telesom za tri leta zapisal vragu, oziroma dotlej, da je bil odvezan vojaške dolžnosti ali se pa z odhodom v tujino odtegnil tej dolžnosti. Da imajo države, cerkvene bratovščine, razna miroljubna društva tudi svoje za stave prav nič ne spremeni na stvari, da so zastave izumili oni k so zasužnili ljudstvo. Sicer se lahko o zastavi govori z raznega stališča, nikakor se pa ne more reči, da se je v naselbini pojavil velik napredek, ako si je katero društvo omislilo zastavo. Upam. da mi bratje ne bodo za merili,v ako sem prvi s te strani spregovoril odprto besedo. Za me pomeni napredek v naselbini vse nekaj druzega kot naročati zastave. O napredku v naselbini lahko pišemo in govorimo, ako so se pomnožile vrste naše jednote, če so Slovenci v naselbini zgradili svoj lasten dom za kulturne namene ustanovili čitalnico, kjer so jim na razpolago dobri časniki in knjige, ali če so vstanovili delavsko telovadno društvo, v katerem si naša mladina vežba telic in bistri svoj razum. V naselbini, v kateri si Slovenci zgradijo svoj društveni dom postavijo temelj in središče za kulturna stremljenja. Kjer stoji dom, tam so tudi razmere za na daljni kulturni razvoj ameriških Slovencev: za ustanovitev knjižnice, za gojenje petja., glasbe, d ra malike in telovadbe. Ako hočemo govoriti in pisati o napredku Slo vencev, potem se moramo kot na rod organizirati kulturno, imeti moramo v svojih naselbinah sre dišča, v katerih se izobražujemo in spopolnujemo svoje znanje. Pa to še ni vse! Ameriški Slo venci imamo lepo število jedno-t zvez in samostojnih podpornih društev. Vzlic tej ogromni in raz lični podporni organizaciji pa do danes nimamo niti enega člove koljubnega zavoda za svoje star čke, pohabljence in sirote. Naši starčki, pohabljenci in sirote mo rajo beračiti pri tujcih za milost mi pa naročamo zastave. Pač je skrajni čas, da tudi tukaj prične mo s pozitivnim delom. Vsekakor bo morala ena ali druga jednota tudi v tem oziru podvzeti akcijo ker mora vsakemu človekoljubu vtripati srce žalosti, ko vidi, kako naši starčki, hromi in siroto prosi jo strehe in kruha dostikrat pn tujcih zaman, mejtern ko mi, hiti mo na zabave, ker smo zdrav čvrsti in ne mislimo tako daleč da smo tudi mi že lbbko prihodnj dan med onimi, nesrečniki, ki si z delom ne morejo več služiti svoje ga kruha. Marsikaj bi se dalo še napisati v čem se zrcali napredek v slo venski naselbini. Pa za enkrat naj zadostuje. Dopis se je raztegnil iri bati se je uredniškega koša. Bratom in sestram priporočam da plačujejo natančno mesečne prispevke, da ne bo treba nobenega suspendirati ali celo izobčiti. Nihče ne ve, keda.j ga nesreča doleti. Se ni dolgo, 'ko smo tukaj izgubili brata Alojzija Muha, ki je bil skozi sedemnajst mesecev član našega društva. Bil je mladenič v najlepši dobi, pa je moral umreti v ptujini. Umrl je baje v bolnici. Bodi mu lahka tuja gruda—njegovim sorodnikom pa na-globoko sožalje! Slovenci in Slovenke v Clevelandu! Pri našem društvu plačate sedaj le tri dolarje in pol pristopnine. To je majhna svota, da jo lahko vsakdo pogreši, 'ki razume, kako važna je dandanes za vsakega podporna, organizacija, k'i nima tolikega kapitala, da bi živel brez truda in dela o obrestih. Zato se organizirajte v podporni organizaciji, dokler ste zdravi in vspo-■sobljeni za vstop. Ne odlašajte sedaj, ko imate ugodno priliko vsled znižane pristopnine! Pozdrav vsem članom in članicam S NP J in drugim! Ant. S. Pozarelli. tajnik. Pozdrav vsem! Ig. Radovan. Cleveland, Ohio. Društvo “Primož Trubar”, št. 126. S N P J prav dobro napreduje. Koncem januarja 1912 je društvo štelo 85 članov. Do tega razvoja sta največ pripomogli sporazumnost in edinost, ki ves čas — od vstanovitve pa do danes dieita člane društva. Dne 18. februarja bo društvo obhajalo slavnostno razvitje dru štveine zastave in dvoletnico svo jega obstanka. Omenjenega dne hoče društvo “Primož Trubar” v krogu svojih bratskih in drugih nar. društev proslaviti slovenske ga reformatorja Primož Trubarja, njegovo delo za probujo tlačene ga slovenskega naroda na polju slovstva. Društvo, ki nosi njegovo ime se ne straši troskov ne truda, da seznani na dan slavnostnega raz vitja svoje društvene zastave tu kajšne Slovence z delom Primož Trubarja za naš narod. Društvo je sklenilo na zadnji redni mesečni seji, da se vrši kratek obhod po mestu, da se društ va uvrstijo in kasneje odkoraka mo v dvorano Primož Kogoja, preje F. Korčeta. Povabljenih je 36 društev, do sedaj se jih je pa že odzvalo nad dvajset. Zaostala niso naša bratska in sesterška' društva iz Lorain. Barberton Akron, O. itd. Zategadelj jim že sedaj kličemo: Živeli, ob priliki vam vrnemo! Zastavo smo že dobili. Delo na roke je fino in lično. Tukajšna društva imajo krasne zastave po $200 do $300, ali nadkriljevala bode vse zastava društva “Primož Trubarja”, dasi je za polovico ceneja. Društvo bo dalo tvrdki, ki jo je zvršila, še posebno zahvalo. Zastavi bode kninovala sestra F. Laushe, predsednica društva “Napredne Slovenke”, štev. 137. S X P J, kum ji pa bode brat F. Močilnikar, podpredsednik društva “Primož Trubar”, štev. 126 S N P J. Tovarišici zastave, gdč. Annie Grdinatova in gdč. Josipi-na Laushe bodeta pa deklamirali': ena novi zastavi, druga pa reformatorju, Primož Trubarju. Delavski položaj v Clevelandu je slab. »Številne skupine brezposelnih delavcev čakajo pred to» varnami, da jim bo gospod “bos’ milostno namignil, da smejo iti na delo. Seveda so ti slučaji zelo red ki. Poleg imamo pa še hudo zimo, sploh mraza preveč, da nam p-ra zni žepe, ker rabimo mnogo več kurjave, kot prejšn'0 leto. Pozdrav vsem članom in elani ca m S N P J! Tv. Marolt, član društva “Primož Trubar”, štev. 126 S. N. P. J. V podporni organizaciji še dobro napredujemo. Imamo dva podporna društva: “Grozd”, štev 74 S N P J in “Rodoljub”, štev. 44. S S P Z. Večinoma smo vsi člani obeh društev. Tnkajšni Slovenci nismo zadnji, če je treba komu pomagati, dokazuje, da smo se odzvali na prošnjo nesrečne družine John Gorenc v “Gl. Naroda”. Darovali so: Po $1.00; Ant. Stupar, Marija Dolar; po 50 c: Joe Jurak, John Vidergar, Frank Vidergar, John Rupnik, Simon Kavčič, David Po-risoli, John Zalar, John Beffzar milija Stupar, Frank Reven, Joe Turšič, Anton Mravla, Matt. Stermec, Frank Lesjak. Frank Štempihar, Frank Komar, Frank Robaus, Alojz Kolarič; po 40e: Anton Robaus- po 35 c: Florjan Goričan, Evgen Himene: Peter Ferjančič 55 e ; po 30 e: Frank Vončina in Frank Peterlin; po 25 c: Blaž Leskovšek, Leopold Žveglie, Karol Petrič, Frank Po-tisek, Anton Golob, Dominik Jer-še, Anton Ilotarek in Joe Šega. Nabrano svoto smo poslali u pravništvu “Gl. Naroda”. Vsem darovalcem, ki. so» priskočili na pomoč pa izrekam tudi v imenu mojega sionabiralca Ant. Stuparja najtoplejšo zahvalo. Joe Jurak, tajnik. Girard* Ohio Delavske razmere niso preveč slabe, take pa tudi ne, da bi jih hvalil. Delamo še precej dobro, le kapitalisti nam dajejo tako nizko mezdo, da zadostuje komaj za vsakdanje potrebe. Kdor ima pa veliko družino, mora ob temi pi člern zaslužku obrniti najmanj' dvakrat vsak cent. predno ga iz da. V naselbini imamo dva podpor na društva. Večinoma so tnkajšni Slovenci člani obeh društev. Dru štvo “Ljubljana”, štev. 49. je sklenilo na zadnji seji znižati pri stopnino za eden dolar za dobo dveh mesecev: februar in marec Kdor še ni član naše jednote, ima sedaj ugodno priliko, da se pridruži našemu društvu. Bolje je. da je človek zavarovan, za slučaj bolezni in nezgode, dokler je še zdrav, kjer nihče ne ve kje ga čaka nesreča. Bratski pozdrav vsem bratom in sestram — naši jednoti pa obilo napredka! J. Anžiček, predsednik. Cleveland, Ohio. Poživljeni vse brate društva “Balkan”, štev. 133, da se udeležimo slavnostnega razvitja zastave bratskega društva “Primož Trubar”, štev. 126 S N P J dne 18. februarja v dvorani “Novi Svet”. 6006 St. Clair Ave. Upam, da bodo bratje in sestre upošteva»-li sklep društvene seje in poselili slavnost v najobilnejšem številu. Vsakdo bo našel mnogo zabave v krogu bratskega društva, pa tudi' nikomur ne bo žal. da se je udeležil slavnosti. Vprihodnje se vrši društvena seja v dvorani M. Muhiča, 11802 E. 11S St. Ne hodite k sejam na stari zborovalni prostor. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. Društvo je znižalo pristopnino za eden dolar za dobo šestili mesecev. Bratje, zdlaj na agitacijo za društvo-! Na seji dne 28. januarja je bil izvoljen zastopnikom jednote br. Frank Hauptman. Virden, 111. Že dolgo ni nihče poročal o trnka jšnih razmerah. Radi tega hočem na kratko opisati tukajšne razmere. Zima nas nadleguje že od novega leta. kar pomeni za nas več izdatkov za toplo obleko in kurjavo. Sicer delamo vsaki dlan s polno paro. Poči vatno le ob nedeljah, ali če nimamo železniških voz, kar •se je že parkrat dogodilo. Zaslužek je različen. Odvisen je' od prostora, na katerem se dela. Kdor ima dober prostor, lahko zasluži' svojo dnevnico, ne da bi se zelo trudil. Kdor je pa na slabem prostoru, mora pa delati trdo. Delol je pa bolj težko dobiti. Še vedno čaka mnogo brezposlecev na delo. Kapitalisti — pravzaprav pre-mogarski baroni hočejo nakopičiti velike množine premrfga, da bodo pripravljeni za štrajk. S prvim aprilom poteče pogodba med lastniki premogokopov in rudarji. Raditega je lahko razumeti, zakaj delamo sedaj s polno paro. Kokomo, Indiana. Pričeli smo delati s polno pa ro. Vseeno pa ne svetujem bra tom sem hoditi za delom, ker je še mnogo brezposelnih delavcev razne narodnosti. Tukaj je malo »Slovencev, večina nas je pa vpo slena v žičarni. ki je last “Koko mo S. & W. ” družbe. Pri osemurnem delu zaslužimo toliko, da se lahko preživimo. Ne morem se pa strinjati predlogi za rezervni fond, s kale rimi se - predlaga povišanje ases menta. Ako bi se člani mnogo bolj oprijeli predloga br. Zakrajška bi bilo mnogo boljše za jednoto in društva. Potem bi naša podporna organizacija res postala, kar želi mo vsi. V to je pa treba mnogo več sloge in medsebojnega spora» zumstva. Tnkajšni mesarji so drli de lavce brez noža. Ceno za meso so' bile tako visoke, da bi si delavec kmalu ne smel privoščiti mesa Zdaj je pa mesarska tvrdka iz Chieage odprla svojo mesnico, ki prodaja za polovico ceneje meso kot drugi mesarji. Pozdrav vsem bratom in sest ram S N P J. J. Jansha. one zlate besede, ki se oznajiujejo že stoletja: mir ljudem na zemlji, u so dobre volje. Bratje, delavci! Cas mora priti, o se nas ne bo zaničevalo. Da pa ta doba čim preje napoči organizirajmo se gospodarsko, strokovno in politično. Kajti resnične so besede: Otsvobodenje delavcev iz kapitalistične sužnosti. mora biti njih lastno delo. Naše društvo “Krim”, štev. 97. S N P »I prav dobro napreduje. Napredovalo bi lahko še boljše, ako bi nam nekateri bratje ne delali ovir, ki nasprotujejo novemu odboru. Zategadelj je najboljše, la vsakdo na seji pove, kar ima na srcu. Na seji nam bo igraeica rešiti vsako še tako težko zadevo. Želim, da bi naše društvo' rastlo in pro-cvitalo, kakor 1106 metrov visoki, zeleno modri Krim s svojimi štirimi vrhovi onkraj velikega oceana. Bratje, dr. “Krim”! Agitirajte, da bo naše društvo v najkrajši dobi štelo sto dobrih elanov. Bratski pozdrav vsem bratom in sestram S N P J! Anton Marolt, tajnik. Blocton, Ala. V dopisih iif vseh krajev čitam da imajo hudo zimo po severnih državah. Ali k nam se ne prikaže s svojim belim krilom, ker ji najbrž ne ugaja topli zrak. V veselem predpustnem času se zabavamo z godbo in plesom, se veda pa tudi z razgovori pri čaši nedolžnega jeičmenovca. Ker sem tudi med onimi, ki so vedno radi veseli, sem takoj po novem letu naredil celoletni račun. Skozi celo leto sem služil denar, kakor da bi bil kak kompanist. Ko sem pa zaključil račun, mi pa ni ostalo nič. Seveda! Ker sem rudar, sem prodajal premog bolj po- ceni kot kompanist. Mogoče je to vzrok deficitu v mojem žepu? Delamo pa vedno s polno paro noč in dan. Rovi so nevarni, po sobno stropi -so nevarni, pa tud' vročina je v rovih. Pozdrav vs.em članom in člani ca m »S N P J! Jos. Ulčar. Naznanila in vabila. Bessemer, Pa. Dela se dosti dobro, toda huda zima nas tare. Mrzla bnrj-a nas prepihava kot jetnike v Sibiriji. Pa kaj čemi)? Na eni strani kapitalisti, na drugi pa hud mraz. Delavec je sirota, ker po kapitalističnih načelih ni toliko vreden kot mula. Ako mulo vbije, tedaj stoka kapitalist, ker je zgubil dve sto dolarjev. Če pa vbije delavca, se pa ne zmeni mnogo, ker je s petdesetimi dolarji ali pa z nič poravnano vse. Delavci! Vspričo teh dejstev se zdramite. Organizirajte se v svojo korist in korist naših potomcev. Tudi v Bessemer ju se mora obrniti enkrat na boljše. Bratje, delavci! Razmišljajte, kdo je sezidal velike in krasne palače, v katerih bivajo in se veselijo- kapitalistični oderuhi, katerih žene hodijo v svili, zlatu, briljantih in diamantih. Kdo je proizvel toliko blaga, da so naši krvosesi nakopičili milione in mi-liarde. Nihče drugi kot delavci, ki hodijo z vbognenim hrbtom na delo, da se jim ob trdi tlaki znoji čelo. Delavci! Ako spoznavate to resnico, zakaj ne zahtevate toliko, da bi se pošteno preživeli. Zdramite se bratje, da se uresničijo Chicago, 111. Odbor za skupen izlet krajevnih društev S N P J v Chicagi ni ma določenega dneva za obdrža-vanje -svojih sej, marevč »sklicuje seje tajnik z dopisnicami. Uva žajoč, da se vzlic pozivu z dopisnicami bratje ne udeležujejo sej v polnem številu, apeliram na vse člane odbora za skupen izlet, da vprihodnje prihajajo na seje polnem številu, da jim bo mogoče poročati na društvenih sejah o zaključkih odbora. Toliko v pojasnilo, da ne bo mogoče kasneje nepotrebnega o-porekanja s katerikoli strani na-pram zaključkom odbora. Jos. Snoj, zapisnikar. Morgan, P»a, Društvo “Bratstvo”, štev. 6. S X P J je znižalo pristopnino od $4.50 na tri dolarje za mesec februar. marc in april. Bratje! Zdaj imate dobro prili ko za agitacijo. Pristopnima je v toliko znižana, da lahko® v dobi treh mesecev -pridobite lepo št e vilo novih članov za naše društvo in jednoto. Pa tudi Slovenci, ki še niste elani naše jednote, izrabite to ugodno priliko. Doba treh mesecev je hitro naokoli, potem bo pa treba plačati pristopnino po starem. Svota treh dolarjev je tako majhna, da jo lahko zmore vsakdo, ki dela, pa tudi pogreši, ako se zaveda, da s pristopom k podporni organizaciji koristi največ sam e. mn sebi. Dne 17. februarja zvečer prire di naše društvo veliko plesno veselico. Društvo je najelo godbo prve vrste, kakor bo tudi skrbelo za okrepčevalne pijače in dober prigrizek. Na plesno veselico vabimo najuljudnejše vse tukajšno in dkolieansko slovensko občinstvo. Z bratskim pozdravom. Baltazar Glaže. tajnik. Waukegan, 111. Vsem članom društva “Sloga”, štev. 14 S N P J v Waukegan, 111. naznanjam, da smo zaključili na zadnji mesečni seji se udeležiti veselice, katero priredi sestersko društvo “Moška Jednakoprav nost”, štev. 119 S N P J dne 10. februarja- zvečer v dvorani John Stražišarja. 611 Market St. Bratje! Pohitimo na veselico vsi in pomagajmo- sestram do zaželjenega vspeha. Društvo je tudi zaključilo se udeležiti veselice, katero priredi5, nar. podp. dr. “Slovenski Sokol” dne 17. februarja zvečer v Math Slanovi dvorani na 10 cesti. Dolžnost nas veže. da se tudi omenjene veselice kolikor mogoče v obilnem številu udeležimo in brate sokole razveselimo z našim pose-tom. Bratski pozdrav! John Gantar, tajnik. Cleveland, Ohio. Bratom “Primož Trubar” štev. 126. S N P J se naznanja, da priredi društvo dine 1.8. februarja t. 1. ob priliki dVeletnice društvenega obstoja in razvitje nove društvene zastave, veliko slavnostno veselico v dvorani “Novi Svet”, 6006 St. Clair Ave. Dolžnost veže vsakega brata, da se udeleži tega redkega slavlja. Kateri brat izostane brez tehtnega vzroka plača $1.00 v društveno blagajno. (Sklep seje z dne 28. jan.) Zbirališče bratov ob eni popoldne v društveni dvorani, več. razvidno na lepakih. Kateri izmed bratov bode imel čas v soboto dne 17. feb. naj pride pomagati v dvorano, za okrašenje dvorane itd. Za društveno novo zastavo so še darovali bratje: Mat. Dolenc, Al. Penko, M. Lab, Jos. Smole, Lov-Mohar, Frank Stare in Ant, Centa po $1.00. Prihodnaj mesečna seja se vrši v nedclpo dne 25. febr. ob dveh popoldne. Assesment $1.25. Konečno še opozarjam brate, da si vsak brat pripne na prša društ. trak, kateri ga še nima, na-j se zglasi pri bratu Jos. Bizjaku. — Komad stane 10 »e. Bratski pozdrav! F. II. tajnik. La Salle, 111. Društvo “Jutranja Zora”, štev. 103 S N P J bo ijnela svojo prihodnjo sejo dbe 11. februarja. Na dnevnem redu so- zelo- važne reči. Raditega je v interesu društva, da pridejo sestre v polnem številu na prihod«]jo sejo. Sesterski pozdrav vsem članom in članicam S N P J! Mary Gregorič, predsednica. Darragh, Pa. Društvo “Edinost”, štev. 23. S N P »1 v Darragh, Pa. priredi dne 17. februarja veselico v društveni dvorani. Društvo najul.juidneje vabi vse svoje elane, bratska društva ‘ Prost o-misl-eci”, štev. 87 S N P J v ITcrminie, Pa. in “Novi Dota”, štev. 117 S N P »I v Yukon, Pa., kakor tudi vsa druga društva tukaj in v okolici. da se veselice udeležijo v polnem številu. Vstopnina za člane in nečlane eden dolar. Pijača prosta. Člani društva “Edinost”, ki se ne udeležijo veselice, bodo morali plačati vseeno eden dolar v društveno blagajno. M. Brunet, tajnik. South Bend, Ind. Izrekam zahvalo dir. “Francisco Ferrer”, štev. 131. za svoto treh dolarjev, katero mi je omenjeno društvo poslalo na mojo prošnjo, ki je bila. priobčena v “Glasilu”, da mi nekoliko omili mojo bedo. Bratski pozdrav! Ladislav Kovats. Naznanilo. Vsem rojakom in rojakinjam v Chicago, 111 in okolici se naznanja, da, se bode vršila “Velika Predpustna Veselica” slovenskega pevskega društv-a “Slovan” v So. Chicagi, 111. v soboto večer dne 10. februarja 1912 v prostorih rojaka Fr. Medosh-a na 95 ulici in Ewing Ave. Igrala se bode nad vse vesela in zanimiva burka v jedrnem dejanju : “Krčmar pri zvitem rogu”. Pela bodejo razna pevska društva in sicer: Ilrvatsko pevsko- društvo “Zora”, Slov. Del. Pev. zbor “Orel”; nemško pev.sko društvo “So. Chicago Mannerchor”, mešani zbor So. Chikaških pevk in pevcev. Opozarjamo osobito na prvi nastop So. Chicaškega mešanega zbora, kajti izbrane so najboljše pevske m-oči So. Chicaške okolice pod vodstvom rojaka g. Rudolfa V. Lustiga. Na- razpolago bode šaljiva pošta. Humorja polni in postrežljivi “Krčmar pri zvitem rogu”, bode vsakemu» obiskovalcu njegove kreme postregel s pristno domačo kapljico in dobrim prigrizkom, v posebni za ta namen pripravni krčmi. Vljudno vabimo vse cen j. Slovence in Slovenke, ka'kor tudi brate Hrvate, da se te nadvse zanimive ve'selice polnoštevilno udeleže, ter nam s tem pomo'rejo do k boljšemu vspehu. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina 25 c. Za obilen posel se priporoča ODBOR. IŠČEMO izvežbane delavke za ženske klobuke in slamnike. Najboljša plača v mestu. Najboljša zveza z ulično železnico v mestu-. Paramount Hat Works. L. 1611 N. Lincoln St. Chicago. 111. Podporna Jednota Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois. GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL. GLAVNI ODBOR: Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago PodDredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Wiilock.Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635 Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Nainors, 1834 Ashland Ave., Chicago. NADZORNI ODBOR: Vincenc Cajnkar, 2007 Menard St., St. Louis, Mo. Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O. Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, 111. POROTNI ODBOR: John »Šare, box 131, Cumberland, Wyo. Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa. UREDNIK GLASILA; Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111. Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo, nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na. predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika ! Slovenska Narodna L\ Ustanovljena 9. aprila 1904 Razprava o rezervnem tondu. Midway, Pa. Le redki so dopisi glede rezervnega sklada. Za. bivšim uradnikom se je prvi oglasil br. Zakrajšek. Pa tudfi za njim so dopisi redki, ki se bavijo z rešen jem rezervnega fonda. Po mojem mnenju je treba dopisovati žiValmeje, .ako hočemo rešiti to vprašanje, ker ne želim, da 'bi zopet zaspalo. V “Glasilu” se je razpravljalo že o marsikateri važni stvari, pa ostalo je le pri razpravi. Vprašanje rezervnega fonda je pa tako važno za jednoto, da ne sme ostati le pri razpravi, marveč je treba to vprašanje tudi rešiti definitivno v naj-bližnji bodočnosti. Dopis iz York Runa me je privedel do tega, da tudi jaz posežem v razpravo. S tem dopisom in kakor tudi z razpravo br. Zakrajška se strinjam le deloma. Popolnoma se ne strinjam ne z1 enim ne z drugim dopisom. Torej k stvari. Naša jednota šteje nad sedem tisoč članov. Po mojem mnenju se bo 70 odstotkov teh članov vrnilo ali se pa misli vrniti v staro domovino. Sicer se bo marsikateremu vnesel račun v toliko, da bo počival pod zeleno rušo “svobodne” republike. Take člane, ki mislijo odpotovati zopet v start) ck>-movino^ bo težko pridobiti za zvišanje -asesmenta, posebno po načrtu br. Zakrajška. O tem nam priča žalostni dogodek v Cherry, 111., pri katerem je toliko vrlih rudarjev zgubilo svoje življenje, med katerimi je bilo tudi enajst naših bratov. Ko sem čital o grozni katastrofi, so se mi udrle solze po licu. V duhu sem cul bolestni, smrtni krik živo zakopanih trpinov. In če bi imel premoženje, bi ga bil delil z vbogimi, zapuščenimi sirotami. Ko je pa glavni odbor zvišal asesment za 50 centov, se je pa cula marsikatera britka beseda. Iz “Glasila” sem posnel takrat, da je imel glavni odbor zelo težko stališče, ker je celo grozil s suspendaeijo, da so vplačali ponekod povišani asesment za 50 c. Ako bi .se pa asesment povišal za leto dni za 50 centov, bi izrabili to priliko .proti jednoti vsi oni, ki hodijo v ovčjih oblačilih od znotraj so pa zgrabljivi volkovi. Agitirati bi pričeli za odpad od je-dnote in napeljavah bi vodo na mlin sovražnikov jedtoote. Sovražniki Slov. nar. podp. jednote so še vedno na delu. Ako se ne upajo nastopiti javno, pa rujejo skrivoma. Zategadelj moramo pa tudi vedno biti pripravljeni na vsak napad, pa naj prihaja s katerikoli strani že hoče. Deset centov na mesec, kot je predlagal br. Camenchek, res ni veliko. Ali treba bo čakati tudi deset let, predno pridemo -k> + kkkkkirk+ kkkkkkk*kkkkkkkk-ir k * + kk-kk*kk+ Clevelandska Amerika 6119 St. Clair Ave., Cleveland, 0. \\ W / VI/ «1MV EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, 111. Največja slovanska tvornica za J5A-STAVE, REG ALIJE, ZNAKE, KAPE, PEČATE itd. v Ameriki. Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki. Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev. Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski in hrvatski in je član S. N. P. J., odkar se je ustanovila. X NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE t. s posodo stane 45c Belo vino galon. Rdeče vino s posodo stane 35c galon. Vozne troske plača naročnik. Z vsakim naročilom je treba poslati polovico vsote. Ostala vsota sa plača po sprejemu vina. Za obilo naročbo se priporoča posestnik vinogradov FRANK STEFANICH, R. R. F., Box 124, FRESNO, California. Ta ženska uraje prevlečena s 14 karatnim zlatom (goldfilled) z dvema pjkrovama. Velikost O. Jamči s* z a dvajset let. Kolesev je naj Golše vrste (lilgin Wa]tham). Cena je tedaj varno zn malo časa $12.50. POZORI ROJAKI! Ta prstan je iz 14 karat. zlata in stane ... . $6.00 Medalj u a verižici je t.udl le H kurat zlata ln stane 16.00 Jednak prevlečen z zlatem.........02.6* Sekaj za članice S N. P. J. Krasno izdelana troska ali naprsna igla — priponka zi uro na ursih. Zlata od spredaj — janičeua za 80 let. Stane le $2.15. Ako se naroči est ali več bane $2 00 poštnine prosto. Ta ura Je prevlečena s 4 karat, zlatom (gold filled) z dvema pokrovoma size 16 Jamči -e za 26 let. Kolesovje J najboljše vrste (Elgin. Waltham Springfield). Ima 16 kamnov Oe-ni senaj Je samo................ 118.b( Za oblla naročila se priporočam spoštovanjem JOHN STONICH, 2622 Homan Av.. Chicago, lil V t T f t t T V Narodna Tiskarna 2146*50 Blue Island Jtve., Chicago, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni :: ;; ;; ^ It**** t ? f Y f t f t The Lake Shore Banking and Trust Co. USTANOVLJENA 1890 Assests: nad $3,600.000.00 Hranenje in splošni bančni poali. Posojila na žemljišia in tiru, 55. cesta i« St. Clair Ave. Huron Road in Prospect Ave. Superior Ave. in Addison Rond. Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Placemo 4 od st§. Pošiljamo denar v staro domovino kitro in zanesljivo. Ter prodajamo m» orodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt. želimo Vaaega znanstva. Jno. M. Gundry, preda. Harley B. Gibbs, podpreds. H. W. Kin* podor.**. J. Horace Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in L. C. Kollie in George F. Schnlze, pomožna cashier. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. Slovenske cenike pošiljamo zastonj. F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ave. Chicago, Illinois DOHODKI. Bačun: gotovine dne 1. jan. 1911.................................. “ pristopa ..........................................$ 2,039.00 “ zdravnika.......................................... 509.75 znakov in naročil.......................... potnik, prestopnih listov in sprem, oporok. Glasila.................................... Jednoti zapadle smrtnine od štev. 14....... vrnenik bolniških podpor.........-......... oglasov ................................... obrambnega sklada IZDATKI. BačUn: izplačanih smrtnih...............................$29,959.87 1 ‘ pogrebnih stroškov............................... 2,939.55 ¡Í J., Starost 19 1. 20 22 . 24 25 ... $ 32,958.59 2G ... 27 . .. 2,548.75 28 ... 29 . .. 106,640.33 30 . . . 1,133.78 31 . .. 270.25 32 . . . 7,022.95 34 . . . 465.50 35 ... 103.50 36 . . . 672.44 37 . . . 1.440.78 38 . . . 15.50 39 . . . 41. ... $153,272.37 42 ... 43 . .. 44 ... $32,899.42 45 . .. 46 ... 2,963.50 49 . . . 55.798.50 50 . . . UMKLI ČLANI (ICE) PO STAROSTI V TEKU LETA 1911. Glasila....................................................... 3,593.25 tiskovin.........................................$ 349.25 uradnih potrebščin............................... 58.74 407.99 ročno ¡blagajne urednika Glasila-............................... 400.00 ročne blagajne blagajnika...................................... 175.00 plač uradnikov...............:.............................. 3,703.00 plače vrhovnega zdravnika........................................ 50.00 plače advokata................................................... 95.00 znakov....................................................... 1,230.00 inventara....................................................... 98.35 poštnine, téléphona in znamk.................................... 223.11 voženj in dnevnic.............................................. 434.49 popravil......................................................... 4.90 najemnin za odb-orove seje...................................... 19.75 pristojbine na državo............................................. 5.00 premij na varščini........................................... 180.37 stroškov organizacije.......................................... 104.02 raznega.......................................................... 3.15 obresti na smrtnimi Anton Marinšeka............................. 27.74 zavarovalnine.................................................... 9.00 sodnjiskih stroškov.............................................. 9.30 selitev urada uredništva......................................... 5.50 gotovine izkazane dne 31. dec. 1911......................... 50,832.03 $153,272.37 DOLG NA NEIZPLAČANIH SMRTNINAH. Zapadle smrtnine. Frank Mravlja, -c. 7331 od štev. 41, Irwin, Pa.........$600.00 Alois Golob, c. 1547 od štev. 29, Thomas, W. V a....... 500.00 John Hlebec, c. 2954 od štev. 3, Johnstown, Pa......... 500.00 Mary Andlovič, c. 11400 od štev. 115, Joliet, 111...... 339.33 Joseph Kapš, c. 1424 od štev. 2, La Salle, 111......... 500.00 $ 2,439.33 Nezapadle smrtnine. Leo Štraus, c. 1496 od štev. 72, Radley, Kansas.............$600.00 John Pivk, c. 550 od štev. 54, Glencoe, Ohio................ 600.00 Frank Mauri-č, c. 4352 od štev. 10, Rock Springs, Wyo....... 600.00 Frank Merlak, c. 2739 od štev. 44, Conemaiugh, Pa........... 600.00 Frank Slak, c. 11639 od štev. 95, Oglesby, 111.....'........ 600.00 Marija Skušek, e. 11937 od štev. 68, Racine, Wis............ 600.00 Martin Gorišek, c. 7632 od štev. 90, Hackett, Pa............ 600.00 Marijana Novak, c. 10234 od štev. 138, Canonsbnrg, Pa....... 600.00 Alois Seidel, c. 10402 od štev. 93, Randall, Ohio........... 500.00 Alois Jeke, c. 10141 od štev. 67, Huntington, Ark........... 600.00 Simon Komlenovič, c. 6319 od štev. 62, Calumet, Mich....... 600.00 Frank Pušnik, c. 11563 od štev. 165, Wick Haven, Pa...... 600.00 Andrej Deia-č, c. 9197 od štev. 11, Roslyn, Wash............ 600.00 John Dolar, e. 4635 ud štev. 74, Virden, 111................ 600.00 John Mahovič, c. 9629 od štev. 48, Barberton, Ohio.......... 500.00 Andry Bodignal, e. 8438 od št. 48, Barberton, Ohio.......... 500.00 9,300.00 Skupni dolg dne 31. dec. 1911...............................$11,739.33 IZPLAČANE SMRTNINE IN POGREBI LETA 1911. Cert. 2003 4687 5767 štev. Ime Štev. društva 14 Izplačana s voit a $465.50 87 400.00 77 400.00 732 45 575.00 3124 45 575.00 2995 20 500.00 8633 5321 107 500.00 , 20 500.00 5279 81 600.00 6205 95 600.00 6550 64 /. 584.25 8404 21 600.00 6574 2 600.00 2011 11 600.00 4686 14 600.00 4745 49 600.00 5308 34 600.00 7176 27 600.00 5086 9 600.00 4761 1 600.00 4479 89 600.00 6839 6 600.00 6363 Joseph Križmančič 13 600.00 4363 35 600.00 4280 46 539.00 8528 126 600.00 6843 9 600.00 1249 1 600.00 82 600.00 4107 63 600.00 4534 19 600.00 6604 27 600.00 4226 5 600.00 1 1090 161 600.00 8697 14 600.00 4560 26 600.00 7574 23 600.00 7374 88 600.00 1081 72 600.00 7722 36 600.00 835 1424 87 600.00 2 100.00 1838 11 600.00 7909 62 600.00 7630 5222 9130 87 600.00 . 92 600.00 125 600.00 6725 29 600.00 5982 5847 7774 825 5730 . 7094 5 600.00 62 600.00 ... 69 600.00 92 600.00 43 600.00 John Zakrajšek , 5 600.00 5404 Frank Centric 75 600.00 2157 11400 2954 1547 8438 9629 10402 13 600.00 .115 260.67 3 100.00 29 100.00 . . 48 100.00 . . 144 100.00 .. 93 100.00 $32,899.42 Skupaj...................... 58 Po številu Zavarovani 1 $ 600.00 2 1,200.00 1 600.00 1 600.00 4 ....... 2,400 00 i 600.00 5 3,000.00 3 1,800.00 2 1,200.00 2 1,200.00 2 1,200.00 5 3,000.00 3 ],800.0C 4 2,400.00 3 1,800.00 2 1,200.00 4 2,400.00 3 1,800.00 1 600.00 1 600.00 2 ],200.0C i 600.00 600.00 600.00 600.0C 600.00 600.00 . . 58 $34,800.00 ŠTEVILO UMRLIH ČLANOV LETA 1911, POSAMEZNE MESECE. Januarja.................................. 5 Februarja................................. 3 Marca . . . .............................. 4 Aprila.................................... 5 Maja ..................................... 5 Junija ................................... 4 J uli ja.................................. 6 Auguista.................................. 4 Septembra................................. 6 Oktobra................................... 3 Novembra ................................. 7 Decembra.................................. 6 Skupaj 58 $ 3,000.00 1,800.00 2.400.00 3.000. 00 3.000. 00 2.400.00 3.600.00 2.400.00 3.600.00 1.800.00 4.200.00 3.600.00 $34,800.00 RAZDELJENO PO DRŽAVAH. K an sas ................................... Illinois..................................... 7 Pennsylvania ................................ 15 Oregon . . Utah .... Minnesota . Wyoming . Washington Michigan ................................ 3 W. Virginia . . ....................... Arkansas .............................. Wisconsin.............................. Ohio .................................. 9 .................. $ 5,400.00 7 4,200.00 .................. 9,000.00 ............... , 600.00 600.00 .................. 2,400.00 ..........■. ... 1,200.00 ............... 1,800.00 ............... 1,800.00 ............... 1,200.00 ............... 600.00 ............... 600.0C .................. 5,400.00 Skupaj ..................... 58 $34,800.0! VZROKI UMRLIH ČLANOV (IC) LETA 1911. Zlomljen vrat ........................................................... Povoženih od lokomotive.................................................. Na različne načine ponesrečeni ............................................ 3 Različne notranje bolezni ............................................... Od sušice umrlih.......................................................... 12 Plueiuiea................................................................ Ubitih v rovu............................................................. 16 Vročinska bolezen........................................................ Vtoipljeni................................................................. 3 Alkoholizem ............................................................. Od zlobne roke umorjena................................................... 2 Skupaj......................................... 58 JOHN VERDERBAR, glavni tajnik. Ali naj bo konvencija v Jolietu? naj Ido Chicago, 111. prihodnja konven- -Kje ci ja ? Čital sem v zadnjem “Glasilu” dopis, katerega je pisal član društva “Francisco Ferrer”, štev. 131, v katerem izraža, da je bil sklep konvencije nepremišljen, ker je zadnja konvencija določila Joliet za prihodnjo konvencijo. Po mojem mnenju je mesto Joliet ravno tako sposobno za konvencijo ali pa še bolj, kot katero drugo mesto v bližini Chicage. V Jolietu živi do deset tisoč Slovencev. Gotovo je v takem mestu več1 udobnosti za delegate, kot tam, kjer živi le peščica Slovencev. Joliet ima isto tako udobno urejene hotele kot Milwaukee, za one, ki bodo rajše stanovali v hotelu kot pri slovenski družini. Resnica je, da društvo ni napredovalo. Ali upanje pa le imamto, da se obrne na boljše. Saj je tudi v Clevelandu ¡pričela procvitati naša jedlnota še le po konvenciji. Lepo je govoriti o napredku ene ali druge naselbine. Ali mi moramo iti tudi tje, kjer je treba še orati ledino, ako hočemo, da’ bo rodila sad. To so m'oji razlogi, da priporočam vsem onim društvom, ki še niso glasovala, da glasujejo za J oliet. Tudi član društva “Francisco Ferrer”, štev. 131. Frank Stonicli. Oglesby, 111. Vsaki član, ki eita “Glasilo”, ve, da je na splošnem glasovanju, kje na.j se vrši prihodnja konvencija, od katere nas loči še nekaj mesecev. Glavni odbor je postopal popolnoma pravilno, da je dal zadevo na splošno glasovanje in prepustil članom jednote, da odločijo o nji. Ako se društva še enkrat izrečejo za Joliet, ne ho mogel nihče očitati gl. odboru, alko bi se kateremu delegatu ob času konvencije pripetilo kaj neljubega, zakaj ni pravočasno dal na splošno glasovanje, kje naj se vrši prihodnja konvencija. Hvale- vredno je tudi, da glavni odbor postopa nepristransko in ne sili ali priporoča nobenemu, za katero mesto naj glasuje. Vsakemu članu tudi jaz priporočam, da naj dobro premisli, predno glasuje za eno ali drugo mesto. Jaz nisem zoper sklep za drije konvencije in tudi po svojem prepričanju sodim, da bi bilo najpravilnejše, ako se vrši konvencija v Jolietu, ako bi bile tam take razmere, kot so bile ob času zadnje konvencije v Clevelandu. V Clevelandu so sprejeli delegate s tako bratsko gostoljubnostjo, da človek najde težko pravih besedi, da bi ¡se jim primerno zahvalil. Zanimali so se že več mesecev pred konvencijo za sprejem delegatov. V Jolietu je pa še danes vse tiho. Kaj sem doživel v Jolietu, pa. hočem povedati na kratko. Pred šestimi leti sem se mudil v Jolietu po opravkih. Stopil sem v slovensko gostilno, da izpijem čašo piva. Goistilničar je bil vljuden človek in mi takoj postregel z zahtevano pijačo. Nakrat pe eden pivcev stopi k meni, ko opazi, da nosim na površniku znak Slov. nar. podp. jednote. Zalučal mi je najhujše psovke v obraz, na katere sem1 moral molčati, ker so ura vsi pritrjevali, nekdo drugi mi je pa že grozil s pestmi. Hitro sem izpil pivo in odšel iz gostilne. Kdor misli, da je danes drugače v Jolietu, se moti. Kdor ne verjame, naj eita dotično izdajo-“Am. Sl.” ob času konvencije K S K J, v kateri imenuje ondotni župnik člane S N P J h— sinove. Zdaj vprašam, kdo bi nosil odgovornost, ako bi se kateremu delegatu zgodilo ob času konvencije kaj takega, kar se je zgodilo meni pred šestimi leti? Ali ne bi bil zato odgovoren gl. odbor, ker ni dal še enkrat potrditi po članih, kje naj se vrši prihodnja konvencija? Ali ne bi bila konvencija prisiljena v takem slučaju — če bi se napadalo delegate — zaključiti, da se konvencija nadaljnje v katerem drugem bližnjem mestu ? Člani društva “Jolietska Zavednost” naj mi pa oprostijo, da sem povedal javno svoje mnenje o Jolietu. Jaz dobro razumem, kako težko je njih is-tališče v Jolietu. Razmere so take, so proti nam in treba bo druzih činiteljev, da se spremene. Dokler se pa razmere ne spremene, pa ne more vspe-vati ondotno društvo S N P J, pa tudi še ni čas, da bi sie tam vršila konvencija naše jednote. Bratski pozdrav bratom in sestram S N P J! John Bergant.. član društva Lilija, štev. 95 S N P J. Waukegan, 111. Društvo “Sloga”, štev. 14 S N P J v Waukeganu, 111. je imelo dne 4. februarja popoldne ob dveh svojo redno mesečno sejo, na kateri se je vršilo splošno glasovanje glede določitve mesta za prihodnjo konvencijo S N P J, ktera se ima vršiti v j šeni t. 1. v Jolietu 111., po zaključku zadnje redne konvencije v Clevelandu, Ohio, ki se je vršila v 1. 1909! — Društvo “Sloga”, štev. ,14. se je podvrglo-na omenjene zadeve izredne važnosti pravil, na strani 7., da -si tem pokaže -spolnjevanje j e dno-, tinih pravil in ustave. Brez razloga na pritisk posameznih članov in brez prigovora se je preeitala okrožnica podpisana od gl. odbora, priobčena v “Glasilu” S N P J dne 19. prosinca t. 1., kateremu so sledili vsi bratje pazno, poslušajoč, dokler ni bila okrožnica od kraja do konca prečitana. Na to da brat predsednik besedo posameznim članom in jih opozori, naj napravijo svojo sodbo po prev-darku kakor so slišali iz prečrtane okrožnice. Oglasili so se jednoglasno, naj bo di konvencija v Jolietu, 111, kakor je odločila zadnja konvencija v Clevelandu, Ohio. Nadalje je sprejelo dr. “Sloga” štev. 14. S N P J resolucijo, katero naj bode priobčena v prihodnji izdaji “Glasila” dobesedno in naj služi vsem bratom in sestram S N P J v Zdr. dbžavah v p-remislel Gla-sii se dobesedno: 1) V okrožnici se glasi: V Clevelandu je konvencija rodila do ber sad! (Berite od 8 do 18 vrste iz okrožnice in premišljujte!) Jeli vsak poljedelec n-a svojem zemljišču, kteri bi imel svojo zemljo, v takem stanju-, da- bi se mu črtalo ne zlo&ilo? Bode li opustil svoje delo radi tega? Ne, nikdar n e! Pač pa bode oljal črtalo boljše vrste, boljše ostrine in rezalo- bode trdo in pusto zemljišče, ter bo spremenilo ravno isto zemljo, da bode obrodilo najboljši sad! Premišljujte in glejte dokaze, katere vam hočemo postaviti pred oči. 2.) Berite nadalje in čita-jte to točko, ktera je najbolj važnega pomena. Kaj mislite bratje in ¡sestre vseh društev S N P J? Vzemi-, mo današnje splošno glasovanje se opira na odločitev prihodnje konvencije S P J. Iz koga. obstoji naša slavna S N P J? Kakšen namen ima? Ni-li prava mati vseh njenih društev, ravno tako tudi najboljša mati vseh njenih članov (nic). So li posamezni člani več! uslišani pri -svojej. materi, kakor cele družine? Premišljujte vse to-, potem pa čitajte naprej. Slovenska naselbina Waukegan, 111., ima dva društva, katera spadata pod okrilje S N P J. Prvo je društvo “Sloga”, štev. 14, katerega rojstvo je bilo dne 21. novembra 1. 1904. Bratje! Kakšen razvoj je imelo naše društvo, tega vam -v re-snici ne morem danes razlagati, ker bi bil dopis preobširen. Rečemo vam le toliko: Vsa slovenska društva, katera ste že od začetka S N P J, ne bijte v obraz -naših bratoiv trpinov, kteri se borijo v slovenski naselbini Jolietu, 111., za razširjanje njih delokroga; ravno tako prosimo brate gl. odbornike, da- naj jih nepremišljeni nasveti iz raznih strani ne oplašijo obdržati konvencijo v mestu Joliet, 111., kakor je odločila zadnja konvencija v Clevelandu, O. Prava mati svojega otroka, nikdar ne zapusti, ako je tudi slaboten, naj poskrbi ravno tako za -one, kateri so slabotni in naj jih ne zapusti -tudi v skrajni sili! Naše geslo naj bode: Prihodnja konvencija naj se vrši v Jolietu, 111. Naši bratje delegatje naj pa pokaže ob času konvencije, da S N P J ima može, katerih namen je pokazati, da so pravi bratje vseh sinov in hčera slovenske matere, kteri se ne ustrašijo najhujšega sovražnika, kateri je nasproten napredku Slov. nar. podp. je-dnoite in slovenskemu narodu sploh. Torej kličemo vam, pomislite, da s tem, akoi se konvencija prestavi napravimo najbolj nepremišljen udarec, kateri bo škodoval ne samo Slov. mar. podp. jednoti, marveč vsem društvom. Kličemo vam-! Prevdarite iz pravega- stališča in prišli bodete do-zaključka, da prihodnja konvencija naj se ¡vrši v mestu Joliet. 111. Pozdravljamo odbor in vsi člani dr. “Sloga”, štev. 14 S N P J. John Mahnič, predsednik. John Ganitar, tajnik. IVANHOE. k Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z. vanje.) ‘Kaj pomeni vse?'Kdo so oni, ki v teh šumah plenijo in lovijo jetnike?” je vprašal, ko se je približal. Od tamle lahko vidite njih jopiče, ki so vašemu podobni”, je rekel Vamba. “Oglejte jih, da se prepričate, so li vaši ljudje”. To bom kmalu zvedel”, je menil Lockslej. “Vama pa ukažem, da ne zapustita tega prostora, dokler se ne vrnem. Ako me vbogata, bo dobro za vaju in vaša gospodarja. —-------Toda spre- meniti se morata, da jim bom podoben. Po teh besedah je odvezal pas in odložil rog. Iz svoje čepice je potegnil pero in vse izročil Vam-bi. Iz lovske torbe je vzel krinko in si jo dal na obraz. Ko je-obema še enkrat ponovil, da naj ga čakata na tem mestu, je odšel na izsledovanje. “Ali naj tu ostaneva, Gurt?” je menil Vamba. “Prehitro je imel tatinsko orodje pri rokah, da bi ga smatral poštenim človekom. --------Ali naj beživa?” “Naj bo, kdor hoče!” je rekel Gurt. “Ako ga bodeva počakala, nama ne mora škoditi. Ako je pa član tatinske družbe, nama tudi 'beg ne more koristiti. Zadnje skušnje me pa učijo, da navadni tatovi niso največji zlikovci na svetu. ’ ’ Svobodni kmet se je kmalu vrnil. “Prijatelj Gurt!” je začel s tihim glasom. Pomešal sem se med nje in zvedel sem, kdo so in kdo jim zapoveduje. Ne verjamem, da «ašim preti nevarnost. Ali bila- bi blaznost, ako bi jih napadli mi trije. Izurjeni vojaki so, ki so na vseh straneh postavili straže Vendar pa upam, da v kratkem zberem okoli sebe tako silo, da lahko kljubujem njih pogumu in pozornosti. Vi dva sta služabnika Ako se ne motim zvesta služahni ka Cedrika Saksonca, prijatelja in zagovornika pravic Angležev V tej sili ne ho manjkalo angleških rok, da mu priskočijo na pomoč. Sledita mi, da poiščem po moči! ’ ’ Hitro je stopal skozi šumo, no rec in prešičji pastir sta mu sledila. Ali navada Vambe ni bila ko rakati molče. “Ako se ne motim”, je pričel Vamba, “sem videl, kako ste iz strelili psico”. Gurt je pa pristavil: “Prisegel bi pri naši sv. Gospej, da sem cul vaš glas že po dnevu in po noči in da se ni v tem času mesec po staral za več kot za tri dni”. “Moja odkritosrčna prijatelja”, je odgovoril svobodni kmet “kdo in kaj sem, vaju ne briga Ako osvobodim vajinega gospo darja, potem imata vzrok, da me prištevata med svoje prijatelje Ako me poznajo pod tem ali onim imenom, ako razumem nape ti lok, ako se mi poljubi sprehajati v solnčni svitlobi ali pa v mesečini, vaju tudi ne briga. O takih stvareh vama ni treba razmišlja ti in mučiti možgane.” “Najine glave”, je zašepetal Vamba, “so sedaj v levovem žre lu.” “Pst. — tiho!” je rekel Gurt. “Ne žali ga s tvojimi bedastoča mi. Upam, da bo vse končalo sreč delo. Ob solčnem vzhodu se zberemo na tem mestu. Še nekaj”, je nadaljeval . . . “dva morata v I orquilstone, na pot proti gradu Front de Boeufa. Tje pelje četa, ki je oblečena kot mi, kopico jetnikov. Naša čast zahteva, da jih kaznujemo in rešimo jetnike. Najurnejši med vami, naj mi pa prinese poročilo. Vsi so obljubili pokorščino in hitro izginili. Vodja in oba njegova spremljevalca, ki sta se ga sedaj bala in spoštovala, so se pa napotili proti kapelici. Ko so prišli do enolične koče in častitljive podrtiine, je Vamba zašepetal Gurtu: “Ako je to bivališče tatu, tedaj je stari pregovor resničen. Kolikor bliže cerkve, toliko dlje od Boga . . . Saj je res tako! Le poslušaj peklenski Sanc-tus, ki ga pojejo v puščavnini.” V koči sta v resnici puščavnik in njegov gost popevala z vso močjo njiju pljuč staro napitnico. Hm, ne pojeta slabo”, je menil Vamba. “Kdo bi pričakoval, da se bo tak-a pesen glasila ob polnoči iz puščavniške celice!” ‘Ha”, je rekel Gurt. “Veseli kopmanhurstki menih je povsod dobro poznat. On postreli polovico tu ukrane divjačine. Govorica gre, da se je logar že pritožil pri njegovem oficialu in da ga bodo odstavili, ako se ne poboljša.” Lockslej evo močno trkanje je slednjič vendar motilo vesela pivca. ‘Pri mojem rožnem vencu!” je spregovoril pušeavvnik in prenehal peti, kot bi odrezal, “zdaj prihajajo še drugi zašli popotniki. Najti naju ne smejo v tem položaju. Vsak človek ima sovražnike, gospod Delanič. Nekateri izrabijo mojo gostoljubnost proti meni. Dolžijo me raznih grehov —• pijančevanja in požrešnosti, kar je mojemu značaju in poklicu tuje”. “Nizki obrekovalci”, je odgovoril vitez. “Želim, da bi jih smel kaznovati. Povedali ste resnico, sveti menih! Vsakdo ima -sovražnike. V tej deželi živijo ljudje, katerim hi rad ne pokazal svojega obraza”. (Nadaljevanje.) Naznanilo. Cleveland, Ohio. Vsem članicam društva “Napredne Slovenke”, štev. 137. S N P J na znanje. Dne 1. februarja smo zaključile na mesečni seji, da se vrši izvan-redna seja dne 15. februarja, da ¡se dogovorimo glede sodelovanja pri slavnostnem razvitju društvene zastave društva “Primož Trubar”. Ker je občna želja, da bi presenetile vstrajne in delavne braite za probujo naroda, smo-sklenile pri slavnosti sodelovati v pristni narodni noši. Vsledtega je potreba, da se še enkrat snidemo v dogovor na seji. Poleg imamo pa še rešiti druge važne točke. Pridite zanesljivo vse na sejo. Pozdrav vsem sestram društva “Napredne Slovenke”! Fany Hudovernik, tajnica. no . Dvajseto poglavje. Cedrikova služabnika in njiju čudežni spremljevalec so po tri urni hoji dospeli na majhno po sečje, sredi katerega je rastel vi sok in košat hrast, katerega veje so se razprostirale na vse strani Pod tem drevesom so ležali trije ali štirje svobodni kmetje, mej-tem ko je drugi hodil v lunini senci kot straža gorindol. Lahki koraki so provzročali le neznaten šum, katerega je culo ostro uho straže, ki je dala takoj znamenje ostalim, ki so ležali na tleli. Kakor bi trenil so urno napeli svoje loke in merili v smeri, iz katere je prihajal lahek odmev korakov. Ko so pa spoznali svojega voditelja, so ga pozdravili z veseljem in radostjo. “Kje je mlinar?” je vprašal Lockslej. “Na potu v Roterham”. “Koliko mož ima s seboj?” “Šest! — Čaka ga bogat plen, ako mu bo pomagal sv. Nikolaj”. “Dobro,” je odgovoril voditelj. “Kje pa je Alan a Dale”? “Na vatlingški cesti in preži na opata Ajmerja”. “Tudi ta načrt je dober”, je priznal glavar. -- “Ali kje je menih?” “V svoji celici”. “Jaz pojdem k njemu”, je rekel Lockslej. “Vi -pa poiščite svoje tovariše. Zberite jih, kolikor ¿ih največ morete. Zajeti moramo divjačino, ki nam bo dala trdni East Helena, Mont. Z delom je bilo slabo lani, letos je pa še slabejše. Delavske razmere so skoraj take, kot bi imeli gospodarsko krizo. Dne 14. januarja je umrl John Pohole na farmi za ubožce. Bolehal je za rakom. Pokopali so ga na okrajnem pokopališču. Ko je pa društvo zvedelo, da je John Pohole umrl in so ga pokopali na okrajnem pokopališču, ga je društvo dalo izkopati in prepeljati v East Heleno. Društvo “Slovenski Lovec”, štev. 143 S- N P J priredi na pustno nedeljo, dne 18. februarja v dvorani Antona Smitha prvo- ma-škaradno veselico. Na veselico vabimo najvljudneje vse tukajšno slovensko občinstvo. Za vsestransko zabavo in dobro postrežbo bo skrbel odbor. Vsto-pnina prosta. Z bratskim pozdravom. Frank Smith, tajnik. Livingston, 111. Društvo “Bratje Vsizaenega”, štev. 98 S N P J priredi dne 17. februarja plesno veselico v dvorani g. F. Černeta. Začetek točno ob sedmih zvečer. Na veselico vabimo na-juljud-neje vse elane našega diustva, vsa sosedna društva S N P J, kakor tudi vsa druga bratska društva. V zadnjem vabilu, ki je bilo priobčeno v “Glasilu , se je vrinila neljuba pomota. Mesto 17 februarja: je bilo tiskani 27. januarja. Upam, da vsi oni člani, iri so z dobrim namenom prišli na veselico dne 27. januarja, odpuste to neljubo pomoto in pridejo dne 17- februarja na veselico. Z bratskim pozdravom. F K.