Petindvajsetletnica „pravaičkoga družtva u Zigrebu". 87
Petindvajsetletnica „pravničkoga družtva u Zagrebu".
Na veledostojen način je dne 3. marcija t. 1. praznovalo pravničko družtvo hrvatsko 2 5 letni svoj obstanek. Da je to bratsko nara družtvo izpolnilo nade, ki so se gojile pri njegovem započetku, da se je polagoma povzdignilo v važen kulturni zavod hrvatski in upliven organ hrvatskih pravnikov, da je dandanes velespoštovano in mnogo uvaževano, to so na slavnostni dan priznavali soglasno zagrebški listi in to je tudi
88 Petindvajsetletnica „pravničkoga družtva u Zagrebu".
še bolj jasno pokazala vdeležba na prirejenih slavnostih Cvet hrvatskega dostojanstva in razumništva se je zbral bodisi na slavnostni seji, bodisi na svečanem banketu, da je izrazil svoje simpatije in radost na plodo-vitem delovanju pravničkoga družtva. Pridružila se je drage volje depu-tacija društva »Pravnika« (gg. načelnik dr. Ferjančič, namestnik dr. Maj ar on in društvenik dr. Krisper), dočim so od drugih pravniških društev ter od pravniških veljakov došli mnogi brzojavni pozdravi.
Slavnostna seja se je pričela ob 4. uri popoludne v »sabornici«, kjer je bilo poleg nadbiskupa, sodnih predsednikov, vladnih predstojnikov, banskih svčtnikov in drugih uglednih lic videti do dvesto pravnikov iz Hrvatske, a na galeriji polno odličnega občinstva.
Otvoril je sejo društveni predsednik presvetli g. J. pl. Burg-s t a 11 e r-Remetski s kratkim pozdravom, v katerem je naglašal, kakšne svrhe je društvo v prošlem četrtletji doseglo i« kako hoče v bodoče delovati še krepkeje s pomočjo naraščaja, da se duševno povzdigne v vsakem pravcu mila domovina.
Na to je imel društveni podpredsednik, vseučiliški profesor gosp. dr. Fr. Spevec slavnostni govor o pravni znanosti in njenem vplivu na praktično življenje. Bila je to duhovita študija, živahno govorjena, ki je popolnoma zaslužila splošno pohvalo. Priobči se v »spomen-knjigi«, ki v kratkem izide.
Konečno je družbeni tajnik g. K. Haladi prečital važnejše odlomke iz društvene zgodovine ter se v tem tudi spominjal lepe zveze z našim društvom »Pravnikom«. Celo izvestje o 25letni dobi pride na svetlo v »spomen-knjigi«. Našim čitateljem naj postrežemo z nastopnimi podatki iz predavanja g. Haladija.
»Kad se ogledamo po našoj literarnoj historiji, opazit čemo, da se je pravnička literatura počela razvijati oko sedamdesetih godina. Ono, što je prije toga pokrenuto, tek su pokušaji.
Iza petdesetih godina uvedeni su u našoj domovini avstrijski zakoni. U taj čas osjetiše hrvatski pravnici potrebu, da se upute u veliki niz novih, veoma težkih i sasvim različitih od dosadašnjih zakona. Tim povodom poduze godine 1853. mladi tadašnji zagrebački odvjetnik Mate M r a z o v i č izdavati na svoj trošak prvi pravnički list, pod naslovom »Pravnik«.
Več pod konac godine 1853. tuži se urednik, da ne nalazi podpore, te da če radi nemara naših pravnika morati da prestane s izdavanjem »Pravnika4. I doista prestade »Pravnik« izlaziti več nakon poldrug godine.
Petindvajsetletnica „pravničkoga družtva u Zagrebu". 80
Ono doba ne bijaše prijatno našem narodnem razvitku. S toga se ne valja čuditi, da se sve do godine 1865. nije u nas pojavio novi pravnički list.
Kad nam je povračen ustav i kad je oživotvoreno vrhovno naše sudište, činilo se je, da če se bolje pravničke sile opet nači oko jednog literarnog ognjišta. I doista započe godine 1862 na Rieci izdavati dr. Marijan Dere n čin pravnički list pod imenom :> Pravnik No i tomu ne bje sudjen dug život. Več nakon godine dana obustavi urednik izdavanje lista, jer nije našao dovoljne niti umne niti materijalne podpore u krugu naših pravnika.
Politika je od to doba počevši skoro sve naše najvrstnije pravnike zaokupila. Istom kada se je prva politička borba slegla, pošlo je za rukom osnovati pravničko družtvo, a po njem i stručni pravnički organ.
Bilo je doista težko poedincu na vlastiti trošak i risiko izdavati stručni časopis, pak se je valjalo ogledati, ne bi li se u nas moglo stvoriti družtvo pravnika, a bilo je mudro od utemeljitelja pravničkoga družtva, da su radi podignuča našeg pravoslovnog razvoja zamislili stvoriti družtvo. Kolievka bo ljudskoj kulturi jeste udruživanje ... Tirni po prilici razloži pobudjeni, zamisliše rodoljubni hrvatski pravnici stvoriti družtvo, da podupru razvitak i promicanje prava u teoriji i praksi.
Ustrajanje takova družtva nastade doista priekom potrebom. Domovina naša dobila je u poslovih pravosudja, unutrašnje uprave i nastave autonomiju; podignuto bje sveučilište; stališ pravnički obuhvata mnogo članova, a veli se, da on reprezentira glavni dio cvieta inteligencije u hrvatskem narodu.
U ovakovim okolnostima moralo se je upravo ustrojiti družtvo, koje bi se moglo smatrati ognjištem pravničkoga svieta naše zemlje, u kojem bi sve, što može i ima sposobnosti, radilo oko promicanja i razvoja prava.
Početkom 1873. godine sastadoše se u odbor: Adolf Tomekovič, prisjednik banskoga stola, Nikola Kres t i č, odvjetnik, dr. Stjepan Spevec, profesor prava, dr. Napoleon Špun-Strižič, prisjednik sudb. stola, Adalberto Schauff, odvjetnik, dr. Šandor pl. Bresz-tyenszky, izvanredni profesor prava, Franjo Z a r d a, c. kr. državni nadodvjetnik i Kajetan Hruby, satnik auditor i tajnik.
Profesor dr. Stjepan Spevec prevede pravila bečkog -< Juristen-Vereinac, a Adolfo Tomekovič sazva na 19. siečnja 1873. u dvoran u tadašnje pravoslovne akademije skupštinu pravnika, da vieča o pravilih za ustrojstvo pravničkoga družtva u Zagrebu.
90 Petindvajsetletnica „pravničkoga družtva u Zagrebu".
Pošto je prof. Mato M e s i č zauzeo predsedničko mjesto, a tadašnji prof. prava dr. Stepan Spevec pridružio niu .se kao perovodja, pristupi skupština odmah k specialnoj razpravi pravila, koja so iiz nebitne preinake i u.svojena, pa tada kr. zemaljskoj vladi predložena.
Previšnjim riešenjem Njeg. c. i kr. apostolskog Veličanstva od 30. listopada 1873. dozvoljeno je ustrojenje pravničkoga družtva temeljem i)odastrtih pravila.
Pošto je godina 1874. bila posvečena ustrojenju i otvorenju hrvatskog sveučilišta, to se je pravničko družtvo konstituiralo tek 28. veljače 1875.
Konstituirajučom skupštinom, koja se držala u sveučilištnoj zgradi, ravnao je član privremenoga odbora dr. Nai)oleon pl. Špun-Strižič. Prisutnih članova bješe 38. Imenovani skrutatori Gjuro Kranjčič, Ferdo Šaj i dr. J. Pliverič ustanoviše, da su izabrani: za predsjednika Franjo Schmidt, predstojnik sudb. stola u Zagrebu, za odbornike: dr. Šandor pl. Bresztyenszky, dr. Blaž Lorkovič, dr. Šime Mazzura, Mato Mrazov i č, dr. Antun Roje, Adalbert Schauff, dr. Lavoslav Šram, dr Napoleon Špun-Strižič, Milan Šuš kovic. Marko Taj-čevič, dr. Lovro Vidrič i Franjo Zarda. U prvoj odborskoj sjednici 4. ožujka 1875. izabran bje tajnikom družtva prof. dr. Blaž Lorkovi č , a blagajnikom odvjetnik Adalbert Schauff.
Od to doba započe družtvo djelovati družtvenim predavanjima, koje je prvo dne 15. svibnja 1875. govorio dr. Napoleon Špun-Strižič pod naslovom: »Ob ubroju kazneno-pravnom.«
Uvidjajuč odbor sa svih strana naglašivanu potrebu, zaključio je izdavati družtveni organ pod naslovom »Mjesečnika«. I tako izadje prvi broj »Mjesečnika* i. lipnja 1875. P^*^ uredničtvom prof dra. Lorkovi č a. Lorkovič bijaše urednikom družtvenog časopisa sve do svoje smrti, naime do 17. veljače r892. Od god. 1875.—1879. uredjivao je list sam, a od god. 1879. do i. srpnja 1881. u družtvu sa sveuč. prof. drom. Jaromirom Hanelom, iza toga pako opet sam do svoje smrti. Pošlje preuzeše uredničtvo Stjepan Kranjčič i dr. Josip Šilo-v i č, koje potonji posije smrti Kranjčičeve sve do danas listom uredjuje.
Prigodom konstituiranja družtva imadjaše ovo do 180 članova, a početkom godine 1876. brojilo ih je več 350, dočim ih danas broji preko 660. Može se mirne duše kazati, da je pravničko družtvo od to doba postalo pa sve do danas ostalo središte i stjecište pravnika ciele naše domovine, te jedinim organom domačega pravničkoga svieta.
Petindvajsetletnica „pravničkoga družtva u Zagrebu". 91
Osim skupština i izdavanja pravničkoga časopisa imalo je služiti sredstvom za ])olučenje družtvene svrhe: osnivanje družtvene či-taonice. Ali čitaonica iziskuje znamenite izdatke, treba nabaviti stan, pokučtvo, držati podvornika, nabavljati više časopisa i knjiga itd. To su razloži, što se do sada nije družtvena čitaonica osnovala.
Prvih godina obilno su se u družtvenim skupštinama držala predavanja i vježbe u pravničtvom govorničtvu; ali je revnost članova u tom liogledu sve više jenjavala tako, da se posljednjih godina takova predavanja sve retlje držahu. Čini se kao da članovi vole razprave i sastavke citati, nego li sliediti čitanje njihovo.
S toga se je posvečivala sve veča pažnja sadržaju družtvenoga časopisa, koji je obsegom od godine do godine rasao tako da »Mje-sečnik« od posljednjih godina obseže konstantno 48 —49 araka, dočim je prve godine imao samo 21 arak,
Osim toga izdalo je družtvo o svom trošku množtvo posebnih stručnih djela.
Na milenijskoj izložbi v Budimpešti jjodieljena je družtvu srebrna državna kolajna za zasluge, stečene na polju kulturnom, te če družtvo svoje edicije izložiti i ove godine na parizkoj izložbi.
Pravničko družtvo obračalo je svoju pažnju domačemu zako-narskomu radu; izticalo je prednosti i mane u životu i u krieposti po-stoječih zakona; upozorivalo je, kako bi ih trebalo v praktičnom životu primjenjivati, a kakova je primjena nedostatna ili pače protivna smislu ili duhu zakona; poticalo je na izdavanje raznih novih zakona.
»Mjesečnikc je donio ne samo obilan broj radnja iz raznih pravo-i državoslovnih struka, več je posvetio osobitu svoju pažnju i saobči-vanju praktičnih načelnih i važnijih rješitaba iz svih struka sudbenog i upravnog sudovanja. Time »Mjesečnik nadomješta u čednih granica uobičajene kod drugih naroda publikacije sbirka rješitaba, kakovih mi do sada ne imamo, te če svatko, tko želi saznati razvoj i smjer naše upravne i sudbene judikature, morati ix)segnuti za organom pravničkoga družtva, pa če se jamačno njime u mnogočem moči s uspjehom i poslužiti.
Kako je več spomenuto, čitavo literarno pravničko djelovanje do danas bilo je tako rekuč usredotočeno u radu pravničkoga družtva; jer je isto podpomagalo hrvatske pravnike u njihovem literarnem pregnuču i time, što je izdavalo njihova stručna djela u vlastitoj nakladi, pošto nakladnika inače nijesu dobiti mogli.
92 Petindvajsetletnica „pravničkoga družtva u Zagrebu".
Takoje pravničko družtvo udarilo temelj hrvatskoj pravoslovnoj literaturi.
Sa slavenskima, a i ugarskim pravničkim družtvom stajalo je pravničko družtvo u sveži zamjenitim podavanjem časopisa; naročito je u prijateljskem saobračaju sa slovenskim pravn. družtvom »Pravnik« u Ljubljani, komu je kod osnutka istoga u godini 1889. svoje najiskrenije želje izjavilo.
Pravničkom družtvom bilo je izprvice težko djelovati; nitko se nije bavio pravnom knjigom. Valjalo je iči od pisca do pisca, da se dobije po Tcoja razprava ili člančič; trebalo je obilaziti sudove i odvjetnike, da se dodje do važnijih sudbenih i upravnih rješitaba. Te prve zaprieke savladavao je neumornem uztrajnošču i radinošču po pravničko družtvo neprocjenjivo zaslužni prvi urednik »Mjesečnikac pok. prof. dr. Blaž Lorkovič, kojemu s toga družtvo čuva harnu uspomenu.
Danas, nakon 25-godišnjeg družtvenog obstanka, ima demo, hvala Bogu, dovoljan broj vrstnih radnika, a dobrostivom naklonošču predsjednika našeg najvišeg sudišta preuzvišenog gosp. dra. Stjepana S pevca olahkočeno je i priobčivanje načelnih i zanimivih vrhovnih rješitaba.
Pravničko družtvo uživalo je prvega početka osobitu ljubav i pažnju sa strane visoke kr. zemaljske vlade, njezinom podporom povečaše se družtveni prihodi, a time je družtvu pomoženo bilo postiči svrhu njegovu.
Povodom proslave 25-godišnjeg družtvenog obstanka zaključio je odbor izdati spomenspis, koji če osim opisa svetčane sjednice zadr-žavati i znanstvene radnje naših pravnika iz svih struka pravnih. Osim toga doštampano je več »Kazalo« za svih 25-godišta »Mjesečnikac Time če se najbolje pokazati obilje rada družtvenoga na polju pravoslovne književnosti. Ovo je kazalo pomno i vješto sastavio presvj. g. dr. Stjepan Posilovič, družtveni odbornik.
Obje ove knjige primiti če članovi na uspomenu slave bezplatno.
U pogledu družtvene uprave tečajem prošhh 25 godina spomenuti nam je jošte sliedeče: Iza prvega družtvenoga predsjednika Franje Schmidta bje godine 1881. izabran predsjednikom prevs. g. dr. Marijan Derenčin, a za tim godine 1887. prevs. g. dr. Franjo pl. Burg-staller Remetski, koji je i danas družtvenim predsjednikom. Tajnici bijahu od 1875.—1882. dr., Blaž Lorkovič, od 1883.—1888. dr. Josip Pliverič, 1889. dr. Franjo Spevec, od 1890.-1895. dr. Mihovil Biščan, a od godine 1895.—1899. Franjo Haladi.
Petindvajsetletnica „pravniČkoga družtva u Zagrebu". 93
Družtvena imovina sastoji koncem godine 1899. od 20.87o K 96 f. Družtveni organ štampa se u 900 primjeraka.c —
Izvestje g. tajnika se je z velikim zanimanjem vzelo na znanje. Skupščina je deputacijo društva »Pravnikac živahno pozdravljala, ko je bilo poročilo o občevanji med obema društvoma.
Okolo 6. ure zvečer je g. predsednik zaključil slavnostno sejo.
Jedno uro pozneje se je v veliki glasbeni dvorani pričel sijajeii banket s 150. kuverti. Vdeležili so se ga razun nadbiskupa vsi, ki so prisostvovali slavnostni seji. Slovenski gostje so bili povabljeni k častni mizi. Na galeriji je svirala vojaška godba. Hitro se je razvila živahna zabava.
Ob penečem šampanjcu je prvi izpregovoril zdravijco društveni predsednik presv. g, pl. Burgstaller in sicer v slavo Nj. Veličanstva. Navzoči so stoje poslušali in na koncu vzkliknili trikratni: živio kralj! — Za tem je društveni podpredsednik g. dr. Fr. Spevec nazdravil banu, ki se ni mogel za časa vrniti v Zagreb, da bi prisostvoval slav-nosti. Odgovarjal je odjelni predstojnik presv. g. O. pl. K r a j c s o v i c s, da je društvu sporočil »kolegijalni pozdrav« bana in zagotovilo njegove nadaljne podpore. Tretji je izpregovoril nar. zastopnik g. dr. Mile Starce v i č hrvatskemu saboru in njegovemu prisotnemu predsedniku presv. g. Gjurgjeviču, ki se je takoj zahvalil in izrekel željo, da bi se jednoč z istim ponosom in zadovoljstvom govorilo o zakonodavnem delovanji sabora, kakor se sedaj govori o »pravničkom družtvu
Slovenskim gostom je na to nazdravil presv. g. septemvir dr. St. P o s i 1 o v i č z nastopnimi prisrčnimi besedami:
J Srce nam se topi od milja, što možemo da pozdravimo prisotnu braču Slovence (Burno: Zivjelil). koji su odavno osvojili naše simpatije, te ih svakom zgodom radostno pozdravljamo u bielom Zagrebu. Mi radostno pratimo, imenito u novije doba, napredak Slovenaca u svakoj grani, pa tako i na pravnom polju podržavamo s njima užu svezu, jer z njihovim »Pravnikom« izmjenjujemo svoj časopis, radujuče se pri tom od svega srca njihovu napredku. Danas imademo mi mnogo zajedničkih ili sličnih zakona, koji omogučuju, da u tom pogledu zajedno radimo. To čemo mi i u buduče činiti, pak če nas rad brače Slovenaca, osobito na kulturnom polju, svagda zanimati. Zahvaljujemo im se na današnjem do-lazku, i neka prime jednodušno uvjerjenje, da čemo ih uviek rado vidjeti u bielom Zagrebu. Iz dna srca kličemo im: Živjela brača Slovenci!"
94 Petindvajsetletnica „pravničkoga družtva u Zagrebu".
Ob burnem oduševljenji se je oglasil načelnik dru.štva »Pravnika« g. dr. Ferjančič, da se je zahvalil blizu nastopno:
jVeleslavna gospoda! Dovolite, da se Vam najprve zahvalim na laska;'ih besedah. Svečanost 2 5letnice nam je dala lepo priliko, da smo prišli med Vas, da Vam donesemo pozdrav od bratskega društva iz I.,jubljane ter da se zajedno z Vami radujemo lepemu uspehu Vašega društva, koje smelo in jionosno gleda na četrtstoletno dobo svojega obstanka. Prišli smo med Vas, da utrdimo čvrsto zvezo, ki nas veže z Vami ter da posvedočimo duševno jedinstvo. v kojem smo in v kojem hočemo ostati. — Pravniški stan zavzema najodhčnejše mesto v narodu, ker je po svoji naobražbi pozvan, da vodi svoj narod Pravniški stan hrvaški ima še več prava do tega. On gleda preko Sotle in Kolpe na ono stran, na bratski narod, dolžan, da mu po svojem poklicu pripomore tako, da se premostč meje, ki jih je nemila Sotla med nas postavila. Vi ste v ugodnem položaju, da morete nato z uspehom delovati. Hrvatska je v važnih strokah narodnega življenja samostalna, ona ima samoupravo, ona ima svojo legislativo, ona ima svoja učilišča od najnižje ljudske šole do najvišjega naučnega zavoda. Hrvatska si sama vzgaja svojo inteligenco. A kako je pri nas.? Borimo se za najnižjo ljudsko šolo, kakor tudi za srednjo. Razlika je v tem med nami gorostasna in v tem pogledu apeliramo, da hrvatski pravniki, koji ste v uglednem položaju, ne pustite iz vida tega odnošaja, da kakor hrvatski pravniki gledate na to, da se mi ne odtegujemo jeden od drugega, nego, da se zbližavarao. (Burno pritrjevanje.) — Gospoda moja! Tudi Vi imate svoje neprilike, kojih se ni umestno dotikati, no i naše i vaše nebo ni jasno, a osobito naše je oblačno. »Tempora si fuerint nubila, solus eris!« Morali bi si misliti, da smo osamljeni, ali mi Slovenci moramo imeti na umu, da nismo osamljeni, dokler eksistira hrvatski narod. Slovenski narod nikdar ne more in neče pozabiti, da ima svojega nerazdružnega prijatelja v hrvatskem narodu. Zato jaz napijam jedinstvu slovenskega in hrvatskega naroda. Jaz napijam, da bi se bratski vezali, razširili in učvrstili, da bi prišel dan, ko bodemo uživali plodove tega jedinstva.«
Ko je g. dr. Ferjančič prestal, intonirala je godba »Naprej zastava slave« med viharnim ploskanjem in nazdravljanjem Slovencem.
Bila je potem še cela vrsta lepih in značilnih napitnic. Upravi in njenim uradnikom je nazdravil presv. g. dr. Nap. pl. Špun-Strižič, jeden izmed ustanovnikov pravničkoga društva, a zahvalil se odjelni predstojnik g. Klein. Odvetnik in nar. zastopnik g. dr. Iv. Banj avčič
Petindvajsetletnica „pravničkoga družtva u Zagrebu". 95
Deputacija našega društva »Pravnika« je tem slavnostnim uram prisostvovala z največjo radostjo. Ne le, da je bila vsprejeta z znano hrvatsko gostoljubnostjo, dobivala je tudi duševne utise, ki so jo napolnjevali s čim dalje večjo zadovoljnostjo. Vse je kazalo na to, da hrvatski pravniki in vdeleženi činitelji smatrajo »pravničko družtvoc za resno kulturno silo, ki je proizvedla že mnogo koristnega dela, ki pa tudi obsega pogoje za še večji napredek v bodočnosti. Za te pogoje — autonomija, vseučilišče, podpora ;>od zgoraj« —¦ bi mogli Slovenci hrvatske pravnike zavidati, ali njih napredek hoče biti tudi naš napredek. Tudi ta zavest se je okrepila naši deputaciji, ki je tako s polnim pravom pozdravljala od srca krepki prehod pravniškega društva hrvatskega iz prvega četrtstoletja v drugo, koje mu bodi še uspešnejše in plodovitejše za hrvatsko in slovensko znanstvol
iz Karlovca je po duhovitem govoru pripil hrvatskemu sodništvu, vzlasti predsedniku vrhovnega sodišča in reprezentantom vojaškega sodstva. Odgovoril je predsednik stola sedmorice prevzviš. g. dr. Stjepan Spevec. Za zdravijco g. dra. Vračuna iz Varaždina, ki je veljala glavnemu gradu Zagrebu, se je zahvalil njegov načelnik g. pl. Mošin-sky, ki je ob jednera nazdravil pravničkomu družtvu in njegovemu predsedniku presv. g. Burgstalleru-Remetskemu. Na zdravijco g, vlad. tajnika dra. Rorauerja hrvatskemu vseučilišču je odgovoril prorektor in urednik »Mjesečnika«-, g. prof. Jos. Šilovič in jedrnatimi besedami pripil hrvatskemu odvetništvu, v čigar imenu je duhovito odgovarjal g. dr. Sime M a z z u r a, konečno nazdravljajoč bratimstvu sodniškega in odvetniškega stanu. Oficijalne zdravijce je proti polunoči zaključil g. dr. Šaj z zahvalo slavnostnemu odboru, v kojega ime je njegov predsednik g. prof. dr. Fr. Spevec odgovoril naglašujoč, da je ta slavnost dokazala, kako je hrvatski pravniški stan svest si važnosti, ki mu pripada v kulturnem življenji. Vse zdravijce so napravile najboljši utis in privedle do vrhunca animiranost, ki je trajala ob nadaljnih na-pitnicah skoro do ranega jutra.
Pismene in brzojavne častitke so došle iz raznih krajev trojedine Hrvatske, potem iz Ljubljane (predsednik odvetniške zbornice dr. Moschč), iz Belgrada (srbsko pravničko udruženje), Gospiča, Lvova (redakcija »Przegladu prawa«)| Pariza (Bogišič), Prage, Sarajeva itd.