20. Številka. Trst. v sredo 25. januvarija 1899. Tečaj XXIV. ,,Edinost" j izhaja drakrtt na dan. rama n«<1elj in praznikov, fjutraj in zve«Vr ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj. Naročnina /.naSa j Ob« izdanji na leto . . . gld. 21-— Za aamo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na me*ee razmtrno. Naročnino je plarevati naprej. Na na-ročbe bres priložene naročnine ae uprava ne otira. _ Na drobno ae prodajajo v Trstu »jutranje številke po 3 nvč. večerne UteVilke po 4 nvč.; ponedeljake z jutranje številke po a nvč. Isven Trata po 1 nvč. več. 1 EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. ii Telefon Str* 4 nvč. V edinosti je noj! OflMl «e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo n primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi na j se poliljajo urediiiKtva. Nefrunkovani dopisi se ne aprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu »»irlnst* sprejema lipnivnUtvo. Naročnino in oglase je plačevati looo Trat. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia *tv. 12. U pravil U t to, od« pravnifttvo in aprejeininije inserutav v ulici Molili piccolo štv. 3, II. liadstr. II" Isdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Dunaj 24. Prihodnja seja državnega zbora bode prihodnji petek. Dunaj 24. V današnji seji zbornico poslancev jc interpeloval poslane« Conei radi osnove italijanske šole v Vadeni. Dunaj 24. železniški odsek je razpravljal o predlogu poslanca dra. Verkaufa, tičočem se varstva železničarjev, Železniški minister pl. Wittek je izjavil, da je uprava državnih železnic simpatična tendenciji predloga. Minister tipa, da pride uravnava plač vseh kategorij železniškega osobja še to leto v veljavo. Odsek je naročil referentu, naj izdela dotični zakonski načrt. Dunf^) 24. Danes prcdpolmiue je bil shod skupine členov državnega zbora, ki so v inter^arlamenta-rični zvezi za mednarodna razsodišča. 8tu?d jo vsprejel resolucijo, s katero se naroča baronu Pirquet-u, naj pozdravi londonsko deputacijo, ki bode potovala v Petrograd najbrže čez Dunaj, da pozdravi ruskega carja. Členi skupine naj energično delujejo za mirovno idejo v klubih in med prebivalstvom, nadalje naj ukrenejo, kar je potreba, da v bodočih delegacijah pride v razgovor tudi vprašanje o mirovnem razsodišču in o raz-oroženju. Budimpešta 24. Kakor poroča ogerska ko-respondenčna pisarna, je govorica, nastala na borzi, da je ministerski predsednik Banffy odstopil in da se je Kolomann Szell-u naročilo, naj sestavi kabinet, brez vsake podlage. Budimpešta 24. (Zbornica poslancev.) Starostni predsednik je otvoril sejo ob 10. uri pred-poludne. Najprvo se je prečital zapisnik prejšnje PODLISTEK. 30 BARON IVICA Spisal A. ŠENOA. Poslovenil Vefieslavov. »Udala se je Celinidu, doli kraj ceste«. »A mati ?« »Umrla je pred štirimi leti, a lani tudi moj oče Jernej«. »A — a Jagiea?« »Omožila se je drugikrat v Zagorje«. Oba sva molčala nekaj časa. »Kako ti je bilo?« me je vprašal Rok, ne vedfe, kaj bi rekel. »Daj mi, da se najem in napijem, in potem da ležem. Truden sem. Jutri bova govorila več. Neka ženska mi je prinesla žgancev in vina. Gledala me je pisano. »Jej, pij, Ivica!« mi je rekel Rok, »pojdem po poslu, a ti Mara, pripravi posteljo v sobici«. Zatem je odšel in ni ga bilo več. Najel sem se, napil se, legel v svoji sobici — po desetih letih in trdo zaspal. Bil sem kakor razb't od dolgega pota. Drugega jutra sem prišel z sobice ob zori. Na dvorišču je stal Rok. Izpod očesa me je pogledal in rekel: »Dobro jutro, Ivan!« »Da Bog da! Kje je Niko?« »Nisem ga videl« je odgovoril zganivši k ra- Bcje. K istemu je. stavila opozicija predloge za spremembo, o katerih predlogih se je izvršilo dvakratno glasovanje po imenih. Na to se jc potrdil zapisnik brez kake spremembe. Glasovanja po imenih, ki so na dnevnem redu, so se nadaljevala. Potem se je nadaljevanje preložilo na jutri in seja se je zaključila. Petrograd 24. Okrožnica, katero je ruska vlada razposlala zastopnikom tujih vlastij, obseza H točk, katere predlaga ruska vlada kakor program konferenci za razoroženje. Pariz 24. V današnji seji komore je poslanec Vaillant častital vladi, da se je izognila vojni z Anglijo in je zahteval, naj poda navodil francozkim odposlancem na mirovno konferenco. Minister za zunanje stvari je prosil komoro, naj se v tem oziru zanese na vlado. Predlog poslanca Vaillanta, naj se pozove vlada, da predloži mirovni konferenci predlog za osnutje mirovnega razsodišča in zmanjšanje stoječe vojske, je bil odklonjen Z veliko večino. Utrinki s shoda \M županov. v. Blagodejno se je razlikoval od vseh druzih govorov na protestnem shodu oni gosp. »ministra za nauk« na tržaškem ozemlju. Čudno, dii, kričeče je sicer dejstvo, da so v naši občini, ki je vendar katoliška po ogromni večini prebivalstva, šolske stvari izročene možu, ki ni naše vere, Židu M o i s fe L u z z a 11 o. Ali to nas ne zadržuje, da ne bi pripoznali, da je bil ta mož med vsemi govorniki na shodu jedini, ki je govoril stvarno, zmerno in resno. Na shodu, ki je zagrešil toliko neslanosti, fraz in krivice, je bila to pač prav prijetna izjema. meni; potem je menil: »Ivan, tebi treba obleke in marsičesa; tak ne moreš hoditi okolo. Ravnokar sem dobil petdeset goldinarjev za vino. Vzemi, pojdi, kupi si, kar ti treba«. »Petdeset goldinarjev? Meni ne treba toliko. Cemu trošiti denar po neumnem. Po kosilu napravimo tako račune o mojem gospodarstvu, da se ve, kaj je moje, kaj mojega brata in sestre. Saj je bilo itak že razdeljeno na magistratu«. »Nič za to. Vzemi 50 gold., tvoji so. Potem bodeva govorila o drugem«. »Dobro!« Vzel sena denar in šel v mesto, da se pošteno oblečem in obujem. Hodil sem po mestu, da si vse dobro [ogledam. Mnogo se je premenilo. Deset let. O tein sem razmišljal, kako si po-iščem svoje pravo. Nikakor nisem mogel najti kraja, kjer naj se poprimem stvari. Naj se povrnem domov ? Prišel sem do rdečega križa, kjer se krene z eeste proti sv. Duhu. Pod križem je sedel človek, pred njim na tleh klobuk. Pogledal sem ga. Da ste mi žilo rezali, ne bi se polila ni kapljica krvi. Tu je sedel Niko — moj brat Niko, raztrgan, razcapan, razmršen. »Niko!« vskliknil sem, »moj Niko!« in priskočil k njemu. »E, e#!« uasmejal se je brat in izbnlil motne, krvave oči in stegnil roko: »Daj, daj, krajcar, daj za žganje!« »Niko, jaz som to, tvoj brat, tvoj Ivica!« 4 Tudi gospod Luzzatto je rekel marsikaj, katni bilo točno, in mnogo, čemur moramo oporekati najodločneje. A mož je bil stvaren in se je kazal treznega misleca. Kakor pa se godi tej laški gospodi vsikdar, kadar se spuščajo na polje stvarnega, konkretnega argumentavanja — da so namreč v hipu zgubljeni in ne vedo, knko bi in kaj bi — tako se je godilo tudi Luzzattu, da se je lovil iz protislovja v protislovje in He mu je videlo na kako čuti, da — braneči stališče gospodovalne laške stranke — stoji na zgubljeni postojanki. ** Prosil je takoj uvodoma oproščenja in potrpljenja, da mora v kipečo čašo entuzijazma vliti mrzle vode konkretnih podatkov. Zmisel njegovih izvajanj je bil: Neka posebna usoda teži te italijanske provincije, da vsaka sprememba, ki seje zgodila v od nošnji h in v značaju zemlje, seje zgodila vsikdar na škodo Italijanov. Za časa absolutizma in pozneje, za časa »temperiranega« vladarstva, ki se je nazivalo konstitncijonelno, je bilo nadvladjc v državi poverjeno nemškemu življu, kateri je vsem ustanovam dajal svoj nemški značaj. Italijani so protesta vali proti temu nadvladjn. Le-ti pa so vedeli tudi, da, čim se neha to nadvladje, nastopi njega dedšČino neko drugo, manje oivilizovano pleme, V parlamentu avstrijskem se ne razvrščajo stranko kakor drugod : po načelih — ampak to je konglomerat raznih narodnostij. S temi posamičnimi plemeni se pogajajo vlade, da si sestavljajo večino — in tako postajajo vlade ujetnik teh plemen. Račun kompromisov vlade z raznimi plemeni pa morajo plačevati Nemci in Italijani, toda poslednji liuje, nego prvi. Kajti vlada še spoštuje »E, e! daj krajcar, daj!« nasmejal se je I >rat. Da sem imel pred seboj varuha, da sem imel Roka, bi bil izril križ in križem ubil enega iu druzega. Hotel sem prijeti brata za roko. Ali on je odskočil kakor maček, skočil čez grmovje, za-krohotal se — izgubil se v koruzi. Stal sem kakor štor. V tem je prišla neka deklica, ki je gonila goske. »Čuješ, mala«, sem vprašal, kje je Celini-deva hiša?« »Celinideva?« |me jc pogledala mlada začudeno, »res ne vem. K večemu, ako menite Gjuko Celi ni da, težaka. Ta nima svoje hiše. Stanuje tam, v rumeui hišici, pri kovaču na dvorišču«. Bil sem kakor pijan. Šel sem do rumene hišice. Vstopil sem v hišo. »Kje stanuje Belinid?« Kovaški deček je mahnil z roko proti leseni kolibi. Odprl sem vrata. Mokrina kakor iz rakvi mi je puhnila nasproti. V sobi mračno, komaj si videl kaj ! Tako ni bilo niti v Mantovi. Naposled sem vstopil. Bilo je kaj videti tukaj. Lesena postelja, lesena miza, lesena klop, vse golo, vso pusto. Na postelji je sedela žena, na pol gola. Lice ji je bilo sivo, ostro, kakor da ste s popirjetn zalepili gole kosti, oči kakor steklo, a las gotovo ni imela. Krpala je suknjo. Žena je dvignila glavo - moja sestra! — moja Jeliea! (Pride se). Ako ho res že na tako slabih nogah, potem so sploh že zgubili zadnjo, če tudi le dozdevno pravico do hegemonije. Domače vesti. Italijani s« povsodl enaki. Ćim so ne od- poslanci raznih držav zbrali kjer-koli v kako sejo, je papežev odposlanec pripoznan za "btarešiuo, to je, da je prvi med njimi. To je stara navada po vsem svetu. Ko so se svoj čas odposlanci raznih inozemskih držav zbrali v novoustanovljeni republiki Brazilijanski, sklenili so, da se bodo tudi oni držali stare pohvalne navade in so že napisali pismo, da prijavijo to ministru za vnanje stvari —; ali kakor grom z neba je ustal poslanik italijanski in je protestoval proti temu jednoglasnomu sklepu, zagrozivši, da, ako bi po starosti njemu pripadala čast starešinstva, bi te časti nikakor ne odstopil zastopniku papeževemu! Ta protest in ta izjava sta vzbudila seveda veliko začujenje in nezadovoljnost med ostalimi poslaniki. Mi ne moremo drugače, nego da, spomnivši se tega dogodka, rečemo svojo, kako čiulna je ta italijanska kri. Za italijanstvo blažene Italije, kjer vladajo, huje nego kje drugje, lakota, beda, nemoralnost, prevara, ubojstvo in vse drugo zlo, za to italijanstvo sq Italijani zmožni storiti vse. Ase-di prihaja, da se vzdržujejo nemški zavodi tudi v teh pokrajinah, ki niso nemške, in ki so prisojene prebivalstvu, ki je izključno italijansko in slovensko !! Ti nemški zavodi v naših pokrajinah zuačijo flagrantno kršenje dolo-čeb zakonov, sosebno pa § 19. državnih osnovnih zakonov. To postopanje v prid nemštvu otežuje jako sicer potrebno zvezo med Italijani in Nemci proti skupnemu sovražniku. Tu je govornik navajal, kar Be dogaja po Primorskem — po njegovem meneuju — na škodo Italijanom, a potom je britko tožil, kako nehvaležni smo mi tržaški Slovenci, za vse, kar so Italijani storili za nas. Ko je vlada še popolnoma ignorirala ekzi-stenco Slovencev na tržaškem ozemlju, da so bili mestni očetje tako generozni, da so jim ustvarili v okolici kar deset slovenskih šol. Sedaj pa bi hoteli imeti svojo šolo e< lo v Trstu, da-si ta njih zahteva nikakor ni utemeljena v zakonih. Takoje spoznala t u d i lokalna vlada. Toda oBrednja vlada si ne upa izreči definitivne in zadnje besede. Pa tudi nekatere male vasice v okolici — menil je Padrič in Gropado — bi hotele imeti svojo šolo. In ker je občina odbila to zahtevo, sti ti vasi uložili rekurz na ministerstvo in ta oblast je — brez vsacega zakonitega razloga — naložila občini — da mora vršiti poizvedovanja. V istem času pa je namestništvo uložilo svoj veto proti oanutju italijanske paralelke na neki Šoli v okolici. In sploh da kaže vlada le malo dobrohotnosti do Italijanov. Upira se preosnovi šolskih knjig, noče napraviti laških zemljevidov, noče predložiti v cesarsko potrjenje dež. šolskega zakona kakor ga je sklenil deželni zbor tržaški, noče ustanoviti v Trstu laškega učiteljišča itd. itd. Mi bi lahko povedali g. Luzzattu marsikaj: kakov duh veje po nekaterih onih 10 šol po okolici, kakov zistem je v njih, kakim tendencam slede, kako se skrbi za točno obiskovanje šol, koliko odstotkov otrok ne zahaja v šolo, kako so postopa z učitelji, ako niso slepi sluge magistratnega zistema itd. itd. in bi dokazali, da nekatere teh šol niso taka dobrota m okoličane, kakor meni gosp. Moisfe Luzzatto. Povedali bi mu lahko, da je to pravi škandal, da nad tisoč mestnih slovenskih otrok nima ni jedne osnovne šole in da je zahteva, naj bi ti otroci zahajali v okolico, neizvedljiva, da je v nasprotju z zahtevami splošnega šolskega zakona, torej — nezmiselna! Povedali bi mu lako, kako da je dež. zbor sam kriv, da se njegovi zakoni ne predlagajo v cesarsko potrjenje, ker sklepa deželne zakone, b katerimi hoče državni oblasti odvzeti sleherno ingerenco v šolskih stvareh in ki so v flagrantnom navskrižju s državnimi temeljnimi zakoni itd. Toda pustimo to, saj ae je že mnogo govorilo o tem in se bode še. Le na par protislovji hočemo opozoriti, v katere je zašel govornik, ko je govoril o stvareh bolj politične nravi. On pripoznava, da nemško nadvladje v Avstriji znači flagrantno krščenje zakonov, priznava izrecno, da je Slovencev na tem ozemlju in jim pripoznava pravo domačinstva. V isti sapi pa toži, kako da Nemci otežujejo zvezo med njimi in Italijani proti Slovencem. Nemško nadvladje je torej krivica, ali g. Luzzatto bi se vendar zvezal tudi s to krivioo, ako bi le ne bolela tudi Italijanov! On obžaluje, da se v avstrijskem parlamentu ne razvrščajo stranke po načelih, ampak po narodnosti. S tem je povedal resnico, toda povedati bi bil moral tudi vzrok, zakaj je tako. A to bi bil moral storiti in pripoznati, da razvrščanje po načelih ne pride tako dolgo, dokler bodo narodnosti živele v strahu za svojo ekzi-s t e n c o in bodo primorane družiti vse moči — ne glede na politiško mišljenje— v obrambo narodnosti. A kdo je kriv, da še ni rešeno narodnostno vprašanje ? V prvi vrsti nemška krivič-nost! Ako je torej gospodu Luzzattu res toliko na tem, da bi se tudi naše parlamentarno življenje postavilo na podlago, slično oni v drugih državah, moral bi obsojati le Nemce, a on jim ponuja zavezništvo. Kako more gospod Luzzatto govoriti o teh pokrajinah kakor italijanskih, ko vendar sam pri- znava našo ekzistenco in naše domačinstvo. Italijanskih provincij v Avstriji ni, pač pa provincij, v katerih žive tudi Italijani in v katerih imajo vso pravico do obstanka ! A ker so imeli do sedaj vse nadvladje v teh pokrajinah, da-si sestavljajo manjšino prebivalstva, ker so imeli toliko, da več ne morejo imeti, ker so imeli mnogo, kar jim ni pripadalo, ampak Slovanom, se moramo le čuditi gospodu Luzzattu, da se čudi <>n temu, da vsaka sprememba prihaja le Italijanom na škodo!! Go-sp6da naj se ne varajo nikar: marsikaj so že zgubili, mnogočemu se bodo še morali odpovedati, toda to ne bode značilo nikake krivice njim, ampak le pravico drugim 1 Vračali bodo le, kar so imeli, a ni bilo njih: povratek bode to k pravici!! DOPISI. Xs Krepelj dne 10. januvarja 1899. (Izv. dop.) [Slučajno zakašnjeno.] Tukajšnje vinogradno in sadjarsko društvo je imelo due 1. t. m. svoj javni občni zbor v poslopju g. A. Godine. Predsednik M. Brumdula je otvoril zborovanje s primernim nagovorom, v katerem je razlagal, kako je društvo do 31. decembra cvelo in napredovalo v vsakem pogledu ter je povdarjal še posebno, kako radostno smo slavili se svojo veselico dne 21. avgusta jubilej Njegovega Veličanstva, a kako nas je pozneje v srce užalila žalostna smrt naše cesarice Elizabete. Vsi udeleženci so se dvignili z sedežev v znak sožalja. Blagajnikovo in tajnikovo poročilo sti se vsprejeli pohvalno. Zbor je odobril izkaz dohodkov za ves čas društvenega obstanka pa do 31. decembra 1898. Istotako tudi stroške. Dohodkov je bilo 541 gld. 59 nvč„ stroškov pa 383 gld. 98 nč, Iztirjati je še od členov na deležih 218 gld. 76 nvč. S podporo vred je na razpolago 401 gld. 98 nvč. za nadaljnje delovanje. Ob tej priliki naj omenim, da je društvo dobilo od si. o, k. kmetijske družbe v Gorici 200 gld. podpore. Občni zbor je izvolil gosp. Andreja Stoka iz Dutovelj svojim častnim členom, kateri gospod je bil odlikovan tudi od njegovega Veličanstva s križcem za zasluge. Povdariti moram, da se je to počeščenje izvršilo jednoglasno. V novi odbor so bili izvoljeni: M. Brumdula, predsednikom, Andrej Tavčar hšt. 1, podpredsednikom, Anton Tavčar, tajnikom, Anton Žvab, blagajnikom, Andrej Tavčar hšt. 15, odbornikom. Pregledovalci računov so bili izvoljeni: Ivan Vrabec, župan iz Dutovelj, Fran Metljak in Andrej Tavčar iz Krepelj; v mirovno sodišče pa: Luka Tavčar, posestnik in kamenoseški mojster iz Godenj hšt. 8, Andrej Lah, poBestnik hšt. 89, Andrej Petrič, posestnik in trgovec iz Dutovelj, Pavel Žvab in Ivan Tavčar iz Krepelj. Zadovoljstvom beležim, da so to Bami modri in pravi možje, kar so pokazali takoj po zborovanju, ko jim je bilo razsoditi o nekem sporu, navstalem v odboru radi nadzorstva na gradnji novega vinograda. Razsodili so pravično in modro. Čast jim t Zbor je nadalje izrekel zahvalo slavni kmetijski družbi v Gorici za prejeto podporo ter vsem onim milodarnim osebam, ki so kaj darovale društvu tekom leta. Mej temi bi bila sosebno: gosp. Miha Tavčar iz Krepelj, bivajoči v Dornbergu in Ivan Tavčar, tukajšnji rojak, bivajoči v Trstu. Slednjič je društvo izreklo gosp. Jakobu Ščuki, rojaku dutovljanskemu, bivajočemu na Dunaju, ki je z dunajske jubilejne razstave sporočal o stanji sadja, poslanega od tu na rečeno razstavo. Društvo je bilo namreč odlikovano na jubilejni razBtavi. Nadalje je zbor sklenil, da je čestitati onim osebam slavne kmetijske družbe v Ljubljani, ki so bile odlikovane povodom cesarjevega jubileja. Zborovanje je počastilo več odličnjakov, med istimi sosebno naš spoštovani učitelj Vendarmin. Posebnih govorov ni bilo, ker ni bilo časa za to. Zborovali smo pozno v noč. Pač pa smo nabrali 1 gold. 70 novč. za našo družbo sv. Cirila in Metoda. Iz tega sporočila naj razvidijo cenjeni čitatelji, da se gibljemo tudi mi, kolikor nam dopuščajo naše skromne razmere. Politični pregled. TRST, 39. januvarija 1899. K polomaju. V včerajšnjem sestavku k položaju smo prišli do zaključka, da moramo tudi mi dobiti svojega zastopnika v ministeratvu, ako hočemo vsaj relativno mirnostjo pričakovati even-tuvalne brezparlamentarne dobe. To pa bi ae moglo zgoditi le tedaj, ako se ministerstvo že poprej preo-snuje v parlamentarno, da bode njegova sestava odgovarjala sestavi večine in nje programu. Danes došla nam »Reichswehr« prinaša zanimiv članek, v katerem prihaja do istih sklepov. Dunajski list pravi, da je taka preosnova ministerstva potrebna že z ozirom na spravno akcijo. Kdo naj se pogaja z Nemci?! »Reichswehr« meni, da po pogajanjih od naroda do naroda navadno še naraščajo nasprotja. Pogajala naj bi se torej le vlada, v katero pa bi imele skupine na desnici popolno zaupanje, torej vlada, ki bi imela pravico, govoriti v imenu vse večine. Vlada torej, ki stoji in pade b to večino. Dokler pa je vlada sestavljena tako, kakor je sedanja, bi Be morali Slovaui vedno bati, da se za kulisami kaj zgodi, kar bi bilo njim na škodo. Ako bi pa bila vlada parlamentarna, torej vzeta iz večine, odpadla bi za skupine na večini ta bojazen. To bi bila jedna prednost, druga pa bi bila ta, ker bi Nemci potem vsaj vedeli, da ima om, s komur se pogajajo, tudi pravico pogajati se. Nekako tako govori tudi praška »Politik« v Bvojem brzojavnem poročilu z Dunaja. Ta list meni: Čim se vsa opozicija zjedini za ukupne zahteve, potem se bode morala ukupna večina izreči o njih. Ako bode možno pogajati se o teh zahtevah, odloži naj se državni zbor, da se uvedejo pogajanja. Vsakako pa morajo stranke na desnici priti z vlado na čisto, kako si poslednja misli bodočnost. Sodč po sporočilih, je bila le prazna govorica, kar se je pisalo o omahovanju Poljakov. »Slovo Polskie«, to je glasilo one trojioe poljskih poslancev, ki se neprestano vnemajo za zvezo z Nemci, konstatuje samo, da je na razpravah v poljskem »kolu« popolnoma zmagala misel solidarnosti s skupinami na desni, a glede Bilinskega, ki je načelnik nagodbenega odseka in o katerem se je tudi govorilo, da je v nekaki zvezi z voditelji Nemcev, povdarja »Politik«, da to ni nič res in da je ravno ta poljski parlamentarec med najgorečnejimi povspeševatelji zložnosti desnice. Poročila z Dunaja trde, da bode državni zbor odložen, čim se razmotajo stvari na Ogerskem. A ker je te eventuvalnosti pričakovati danes ali jutri, bili bi torej na pragu odložitve državnega zbora. »Piccolu« brzojavljajo z Dunaja včerajšnjega dne: Parlamentarne komisije skupin na desni so imele po današnji seji vsaka svoja sejo, v katerih so posredovali ministri. Ministri so dali jako važnih pojasnil, toda poslanci so se morali obvezati, da bodo varovali tajnosti. Jutri se snide parlamentarna komisija vse desnice. Na tej konferenci poda vlada pojasnil, ki utegnejo biti jako pomembne. Sodi se, da se predlože strankam v presojo jako važne administrativne odredbe. Italijani so baje sklenili, da bodo, kolikor mogoče postopali ukupno z Nemci. Aha, aha, ta »kolikor mogoče«, so zopet tista vratca, skozi katere bodo uhajali, da jim ne bode trebalo delati — opozicijo. Saj vemo, kje jih žuli — vladni čevelj! Zopet »koneet^a« velikoalovanskim agitatorjem! Celovška »Neue Freie Stimmen« trde, da so izvedele iz zanesljivega vira, da je predsedništvu deželnega sodišča v Celovcu došla ministerijalna naredba, katera odreja, da je odslej nameščati na koroških sodiščih takih uradnikov, ki so vešči tudi slovenskemu jeziku. Z ozirom na okolnost, da je tretjina prebivalstva na Koroškem slovenske narodnosti, bi menil pameten človek, da se to umeje samo ob sebi. Toda nemški srditeži imajo svoj posebni leksikon, v katerem je rečeno, da bi bila taka odredba nečuvena koncesija velikoslovanskim agitatorjem in grozen udarec Nemcem. Da vendar ne pomislijo ti ljudje, kako omalovažujejo svojo lastno narodnost, ko vzbujajo domnevanje, da je ista že v nevarnosti, ako je došel kam kakov uradnik, ki ni njih struukar in ki je enako dobrohoten vsem. znani prevoznik — v krtovo deželo, mil«»čil ne je pravočasno, da noče pomnožiti statistike nenavadnih smrti z novim številom ter si je raje in dobre volje — opral brke. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) (»orle* 25. Tu je umrl znani deželni blagajnik Velioogna. Dunaj 25, Cesar je vsprejel včeraj popo-ludne ministra za vnanje stvari, grofa Golubov-fkega in danes popoludne ministra a latere, grofa Szechenvi-a. Dunaj 25. »Fremdenblattc je pooblaščen, od avtoritativne stranke v izjavo, da je popolnoma nčosnovana vest, ki so jo prinesle celovško »JFreie Stimmen«, češ, da je više deželno sodišče v Gradcu naložilo predsedništvu deželnega sodišča v Celovcu, naj v bodoče na sodišča na Koroškem imenuje le take uradnike, ki so vešči slovenskemu jeziku v besedi In pisavi. IMinaJ 25. Radi afere »Mattina« je državni poslanec Dobernig stavil interpelacijo uo vlade v tem zmislu, da-li Je res, da je vlada izdajateljem rečenega lista pod roko ponudila 25.(XX) gld. DllliaJ 25. Danes je imel odsek za preoBnovo tiskovnega zakona svojo sejo. Oleni večine so bili za to, da se otvori razprava o vseh dotičnih predlogih, dočim so bili členi opozicije za to, da bi se razpravljalo le o predlogih glede odprave ča-sniškega kolka. Predlog, da bi se stvar postavila že na dnevni red prihodnje seje, je bil odklonjen. BmlintpeŠta 25. Mettenje je splošno, da je sporazumljenje med vlado in opozicijo gotova stvar. Zasluga na tem se splošno pripisuje Kolomanu Seellu. Le-ta bode tudi skoro gotovo naslednikom baronu Banffy~u. Maillla 25. Prestrašeni po pozdravnih strelih nemških in angležkih ladij, so ustaši na Filipinah prihiteli v bojnih vrstah a niso napadli amerikanske črte. Iz notranjih pokrajin otoka poročajo, da se avtoriteta ustašev, Aquinaldo, pripoznava pov-sodi. Vsi sposobni možje so uvrščeni. Med vojaškimi in civilnimi oblastmi je došlo do nespora-zumljenj. Število oboroženih ustašev se eeni na 50.000 mož, ki imajo nad 50 topov. Trgovinske vesti. Budimpešta 25. Pšenica za marc-april gold. 9-62—9'63. Pšenica za —.— gl. —do —, Pšenica za oktober gold. —*— do — •—. Rž za oktober gl. —do —. Rž za inaro gld. 797 do 7-99. Koruza za maj 1899. gld. 4-86 do 4*89. Koruza za oktober gl. —•— do —*—. Oves za marc gl. 5*86 do 5 88. Oves za oktober gl. — do — —. Koruza gl. 5 50 do 5-60. Pšenica : ponudbe zmerne, kupčija slaba. Prodaja 18.000 met. stotov. Vreme: oblačno. Hamburg 25. Trg za kavo. Santos good ave-rage za mar« 31-50, za maj 31*75, za september 32*50, za december 33-—. llavre 25. Kava Santos good average za ja-nuvar 50 k. frankov 37.50, za april 50 k. frankov 38.50. Praga 25. Surovi sladkor I. izdelek, 88°/0 Reudement franco Aussig. Stalno. Januvar-februvar 12-35. Marc gl. 1240. Oktober-deo. gld. 12.25. Denar. Rinnione Adrtatica Hi 8icnrta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Jeden pisar in jelen slia, vešča kakega godala ali trobila ter slovenskega in nemškega jezika, se išeeta. Vstop takoj. Plača primerila. Godb« daje stranski zaslužek. Ponudbe do konea t. m. pod šifro »Notranjsko« na upravništvo tega lista. Špiritu* ilnapli aompotnili ALGOFON. Jedino sredstvo proti iobo>iolu, revmatić. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilojn stane le 20 nvč. ter ae dobiva jedinfl le v lekarni PRAXMARER (Ai dne Mori) fflza cantLe TRST Paziti na ponarejanja. Kašelj, hripavost in prsni katar ublažuje in zdravi pravi planinski kašelj olajšajoči »ok k „Deželne lekarne pri Mariji Pomagaj" M. Leusteka v LJubljani. Cena 1 steklenice 50 novč. Razpošilja se z obratno poS o najmanj 2 steklenici, „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, r zun v drugih navedenih tobaknrnab, tudi najuintm kolodvoru. Nova centralna čevijarnica v Trstu. Via Maleanton ntv. 2. Bogat izbor čevljev za guHporic, goM|nk i u otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. Hdtel Nazionale" ▼ Trstu ▼ ulici Vienna it. 4. ae nahaja v bližini kolodvor« južne ž*-Uznice, pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter Je popolnoma prenovljen. Sobe ae oddajajo po 80 kr. in naprai. $ Postrežba" Govori m slovenski in hrvatski. Lastnik j» dalmatinski z» obilni obi»k * prfporoC. .dani 15 J®«1* •♦rdarOTid. in reserva društva dne 31. decembra 1892.: Glavnica društva......gld. Premijna reserva zavarovanja na življenje........ Premijna reserva zavarovanja proti ognju............ Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju...... „ Reserva na razpolaganje ... ,. Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (A) . . „ Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (H) . . „ Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje ... Občna reserva dobičkov . Vrad ravnateljstva: 4,000.000-— 13,326.346-98 1,632.248-22 49.465-07 500.000*— 333.822*42 243.331-83 500.000'— 1,187.164 "86 ^Dr. Rosa Balzam Praško domače mazilo1' za ielodeo. ♦1 iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi je Že več kakor 30 let obče znano domaČe zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po poiti 20 nvč. več. je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rano Ciste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po poiti 6 nvč. več. varilo! Ysi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko. ST.™ Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu" Vsakdanje postno razpošiljanje. ^^^ Zaloga v leknrnah vstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah: (i. Lufiinil, K. Leitenburg, P. Prendini, H. ^^V Nerriivallo, A. Huttina, C. Zanetil, A „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron 159.997,579'— Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1807..... » 28.823,875'— Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . . » 343.860,067*— V letu 1897. izdanih 7468 polic za glavnico od....... » 07.331,361*91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu, -^g x _ Via del Teatro Stv. 1, „Tergeateo" Scala IV. Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci. „EDINOST" > Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trstu dvakrat na dan ra/an nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob ... 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo zdanje o 9. uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21-—; snmo večerno izdanje gld. 12-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr Piazza Caserma št, V Trstu se raiprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. Via Valdirlv« it. 2, (v lastni hlilj. if 'in /V........ K"1"'"*" — *,a 1U1™°1C B<» — iuuko uciiu r aura. — Via Itivo ami>° Marzl°- — Vm delle nuove št. 1. — Via Caserma St. 13. — Via Belvedere St. 21. — Via Ghega St. 2. — Volti di Chiozza St. 1. — Via Stadion St. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto St. 18. — Piazza Bnrriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Nr (?rr,ti.prl t??8P- PT°g°reIcu. v Škednju pri gosp. Antonu Sancin (DrejaČ) iu pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani "afiperšič. — Izven Trsta prodaje ae „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v Šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in sirite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji iu hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moč!" i