St. 88. V Grorici, v soboto dne 4. novembra 1905. JLetnik VII. Izhaja vsa,1' torek iiiHobotuob 11. uii predpoldne za rnRsto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dnrva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na doin pošiljan celoletno 8 K, pollotno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicali, Jellprsitz v Nunskih ulicah in Lr- ban na Verdijevern tekaliSču po 8 vin. GrORICA (ZjcLtranje Izdanje.) Ureduištvo in upraynistvo ae nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise jo nasloviti na uredništvo, oplase in naroönino pa na uprariiistvo »Gorice«. Oglasi s« računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 Tin., 3-krat po 8 Tin. Ako ae večkrat tiakajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Marušič). Goriški deželni zbor. III. seja dne 30. oktobra. Ob 5. uri popolodne je dež. glavar olvoril sejo. Navzoči so bili razun dr. Tome vsi poslanci. Na predlog posl. Berbača se je opustilo čitanje zapisnika prejänje seje. Nato je dal dež. glavar prečitati dopis trzaäkega namestniätva, s katerim se na- znanja dcž. odboro, da zakonski načrt glede nredbe učiteljshih plač, katerega je sklenil dež. zbor v ivojem zadnjem zasedanju, ni bil predložen zaradi tega v Najviäje potrjenje, ker ni primerno preskrbljeno za pokritje stroškov, ki na- stanejo, ko pride dotični zakonski načrt v veljavo. V dopisu je izrečena želja, da bi dež. zbor preskrbel za pokritje ome- njenih stroškor na naöin, ki bi bil tadi vladi po volji in ki bi omogočil, da bi bil zakonski načrt predložen v Najviäje potrjenje. Stavljenih je bilo potem več pred- logov in jedna interpelacija. Posl. Štrekelj je stavil predlog, naj »topi zakon, zade- vajoč zboljäanje živinoreje na Goriškem, katerega je sklenil dež. zbor v zadnjem svojem zasedanju, in ki je že tadi po- Irjen, prej ko prej v veljavo. Isti posla- nec je predlagal, da so naloži dež. od- boro, da «e ta obrne do visoke vlade, da ihta v prihodnjem državnozberskem zasedanju predloži zbornici nov volilni red, ki bo slonel na gplošni in tajni vo- lilni pravici. Isti poslanec je naznanil tudi neko interpelacijo gledč brezobrestnih posojil. Dr. Treo pa je stavil predlog, da se že zdaj zboljäajo učiteljem place in , sicer tako, wkakor je to določeno v zak. načrtu, ki je bil v zadnjem deželnozbor- 8kem zasedaju vsprejet, ki pa ni ie po- trjen. Stroäki za to zboljšanje naj se po- krijejo iz dež. sredstev. — Dež. glavar je rekel, da postavi utemeljevanje stavlje- nih predlogov na dnevni red prihodnje seje, čitanje interpelacije pa naj se bo vriilo koncem seje. Ko bo se prečitali äe drngi razni dopißi in peticije, katere izroči glavar dotičnim odsekom, prešlo se je k dnevnemu redu. Sklepni račan o dež. zaloga za J. 1904 in proračan o tem znloga za 1. 1906 sta se odstopila na predlog dr. Gregorčioa finančnemu odseka. Pri ti priliki je izrazil dr. Gregorčič željo, da bi se poročilo dež. račnnarskega oddelka, ki spremlja dež. proračun za 1. 1906, po- natisnilo in razdelilo med poslance. Objednem naj bi se napravil tadi izkaz onih podpor in kreditov, ki so bili do- voljeni v 1. 1904 in se niso še izplačali, da se bo möge! vsaki poslanec prepri- čati, kateri krediti so ie zapali in kateri imajo priti v proračan za 1. 1906. Dož. glavar je obljubil, da bode ti želji po mogočnosti astreženo. Poslanec dr. Egger je poročal o zak. načrta, zadevajočem neke policijske doloöbe pri požarih in njih gaäenja, ki bi iniel veljavo za goriäko mesto. Na predlog poslanca Berbuča se je izročil ta zak. načrt pravnema odseka. Zak. načrt glede uvrstitve ceste, ki pelje od turjaške ceste do ceste Begliano- Ronchi med skladovne ceste in o katerem je poročal dr. Egger, je bil na predlog dr. GregorČiČa vsprejet en bloc v vseh treh branjib. Predlog dež. odbora, o katerera je poročal poslanec Berbač, in ki meri na to, da se deželni odbor pri pristojni oblasti potegne za to, da bode knhanje sigovega žganja äe nadalje dovoljeno, je bil potem, ko ga je priporočal posl. Grča, vsprtjet. O »klepčnem račanu dež. hipoteönega zavoda za prvo poslovno dobo je poročal posl. dr. Marani. Na predlog posl. Berbača se je izročil ta predmet finančnemu odseku. Nato poroča posl. dr. Egger o za- konskem načrtu goriškega mestnega sveta, zadevajočem doklade na državne pristojbine od prenosa premičnin, katere naj bi pobiraia v svojem okoliiu goriäka mestna uprava. Poslanec dr. Fajdatti je predlagal, da se ta zak. načrt iz- roči pravnema odseka, k&r je bilo tadi vsprejeto. V veeh treh branjih sta bila vspre- jeta tadi zak. načrta, da se avrstita cesti in sicer ona od državne ceste pri Idrakem, ki pelje do Livka in pa ona od Loga ' pri Liidri, ki pelje do Vrsnega, med skla- dovne coste. Poročevalec je bil poslanec Berbuč. Zak. načrt, zadevajoč aničevanje plevela, o katerem je poročal poBlanec dr. Egger, je bil izročen pravnema in kmetijskema odseku v prouöevanje. Ta zak. načrt je bil vsprejet že v prejSnjem zasedanju, a ga ni vlada predložila v Najviäje potrjenje in je zahtevala, da se nekoliko predrngači. Nato je odobril dež. zbor poriäanje kancelarja dež. pisarne Planisciga in kancelarja dež. hipotečnega zaroda Emi- lija Kavciöa od X. v IX. plačilni Činovni razred. Vsprejet je bil predlog dež. odbora, 0 katerem je poročal posl. Berbuč, da se dovoli biväemu hlapca slov. dež. kmetiJ8ke Šole Antona Valantiču brez- plačno stanovanje in da dobiva isti v meseönih obrokih dež. podporo, znašajočo 1 K 80 vin. na dan in sicer do preklica. Anton Valantič je bil namreč lanskega leta nekega dne napaden od dež. bika, ki je Valantiča tako poäkodoval na telesu, da je ležal delj časa v bolniänici in da ni vsled tega več sposoben za delo. Nato je poslanec Gröa stavil pred- log, da se dež. odbora da naročilo, da izdela do prihodnjega deželnozborskega zasedanja nov volilni red, ki bode slonel na sploäni, enaki, tajni in direktni vo- lilni pravici. Utemeljevanje tega predloga pride na dnevni red prihodnje seje. Posl. dr. Egger je v imena dež. odbora predlagal re^oiucijo, s katero se pozivlja visoka vlada, da določi stalni letni priapevok v prid dež. m^lijoracij- skega zaloga, ki se ima ustanoviti. PohI. dr. Verzegnassi je potrebo takega zaloga priznaval in predlagal, da se ta zadeva izroči zopet kmetijskema odseka, ki naj jo temeljito prouči in o nji poroča dež. zbora. Nato je dež. zbor naknadno odobril sklep dež. odbora, ki je dovolil ccrkljan- skema cestnemu odbora podporo 600 K za poprhvo cesle Polje-Krepak. Konečno je prečital posl. Štrekelj svojo interpelacijo, katero so podpisali skoro vsi slov. poslanci in v kuteri za- hteva od vlade, da ista prej ko prej reäi proänje za brezobrestna posojila vino- gradnikov, katerim je trtna aš uničila vinograde in ki se bavijo z napravo novih trtnih nasadov na podlagi ameri- ških trt. Nato je dež. glavar zakljočil sejo in napovedal prihodnjo sejo na dan 7. t. m. ob ö. uri popoludne. Nekoliko statistike o ponemčevanju Slovanov in o raz- širjanju nemške ideje med Slovani. (Piše Arjöl.) (Dalje.) 3. Slovenska zemlja. a. Štajersko. Povrgje 22.4262. Prebivalstva 1360000. Slovencev 409.531 ali 38%, Nemcev 902343 ali 68-7%. V desetih letih se je število nemäkega prebivalstva zviäalo za 1%, a slovenskega za 1% znižalo. Nemci so naseljeni po zgornjej in srednjej Štajerski, Slovenci pa v južnej. Glavni avantposti so mosta: Maribor, Gelje, Ptuj s čisto ßlovensko okolico. Slovenski del štajerski tvorijo okraji Ma- ribora, Gelja, Ptuja, Ljutomera, Brežic in Slovenjega Gradca, v dveh okrajih Cmurek in Arvež so Slovenci v manjäini LISTEK 6 Haramfil s pesnihovega groba. (Hrvaski spisal A. Seuoa. Poslovenil /..) (Dalje.) Moj pobratim zardi, se vzdigne ter odhiti na vrt, kjer med grozdičjevimi grmiči, roke na hrbtu in glavo po koncu, dvajset krat koraka gor in dol hero- jiških, patetiških stopajev, kakor kak junak Schillerjeve drame po lesenih žaganicah glediščnega odra. Če ni bil Etna, na vsak način je prijatetj Albert hotel biti Hekla. Niti zdaleka nisem sledil Albertu. Spravil sem se v kot pod staro lipo ter se, na mahovju sedeč, pobožno učil Prešernovih pesmi, kakor dekle, ki skrivaje čita prvo ljubavno pisemce, kakor otrok, ki požira iz knjige čarobne povestice, Bog ve, kaj je to bilo; v moji duši se je začelo gibati. Vedno bolj se je spuščala v moje srce na lahkih krilih blagoglasnega slovenskega jezika ona čudna melanholija, ki preveva Prešernove stihe. Dasi še zelen mladič, sem vendar sam pri sebi razumel ono globoko otožnost Prešerno- vega srca, vse žalobne glasove o izgubljenem, nesrečnem življenju. Zdelo se mi je, da tukaj vse ptičke pevajo po Prešernovi melodiji, da se iz irepetajočega listja glasi njegova bolest, da vsi gorski zvonovi pritrkujejo po njegovih sekiricah, da po zelenih gorah visi stotero Eolovih harf ter se po njihovih strunah razlivajo čudo- viti glasovi „Slovo od mladosti". Često mi je duša obstala pri kaki misli, na kaki sliki pesnikovi kakor metulj na blesteči, vonjavi cvetki in zatopil sem se v nove misli ter gledal to divrio, zeleno goro, to vedro in jasno nebo. Ne vem, kaj mi je bilo. Iz Prešernove knjige so vstajala čudna, nevesela čustva, toda vroča kakor solnce na nebu, globoka kakor gorski studenec. Nekoč se gospodinja ustavi pred menoj. Smehljaje se rr.f vpraša: „Kaj pa vi tukaj, gospod Hrvat? Da je noč, bi rekla, da štejete zvezde." Čitam Prešerna, gospa. Prešerna! Ali vam ga je daL Nežica? Da. Ali ga niste prej poznali? Samo po imenu. Kako vam ugaja? Lepe pesmi; jelite? Neža se iih ne more dovolj načitati. Lepe, prekrasne zares, toda dožne in iz otož- nega srca! Da, prav pravite, iz otožnega srca. Otožen, nesrečen je 1~il ta naš jezični doktor. Vi ste ga dobro poznali? Kako ga ne bi. Koliko časa je preživel v naši hiši! Oh, povejte mi kaj o njem! Sedaj, ko sem prečital njegove poezije, bi zelo rad kaj zvedel o njem. Iz srca rada, reče dobra gospodinja ter se vsede kraj mene, 'ali mnogo ne boste zvedeli in menda najmanj prav unega, kar želite, kajti jaz sem priprosta ženska ter pripovedujem samo to, kar sem videla. Da, naš France, nikdo bi ne bil rekel o njem; da piše tako lepe stihe, vsaj za nas lepe, ker jih razu- memo in se primejo srca. Prešeren je malo gledal na svojo zunanjost. Bil je oblečen kakorkoli. Ne samo enkrat sem ga radi tega dobro oštela, ali skomizgnil je z rameni. Ni se mnogo brigal za to, kar se govori o njem. Upognjene glave, nemo zroč pred se, je včasih cele ure sedel pri čaši vina. Večkrat je iz žepa svoje dolge suknje potegnil kosček papirja ter nanj kaj zapisal, najbrže kak verz. In dober je bil, predober, kakor otrok, ali tudi čuden kakor mesečnik; te velike njegove oči so plaho gledale v svet, nikjer, nikjer si ni mogel najti pravega kota, nikdar ni vedel, kam bi se djal. Večkrat mi je prečital kako pesen, ali govoril je malo o njih. Ako ga je kdo pohvalil, se je nasmehnil. Bil je silno zamišljen; kakor vsi ljudje, ki imajo poino glavo; malokdaj je kazal veselo lice. In kaj je bilo temu vzrok? Skelela ga je rana, stara, globoka rana. Ženska je bila kriva tega. Človek, ki vedno živi po zvezdah, vidi na zemljy povsod zvezde in učeni glavi se zmeša najprej. Tudi Prešerna je ženska spravila do tega, ona je kriva, da na njem nismo videli veselega lica. Ime ji je bilo Julija P___ no menda ste čitali njeno ime začetkom njegovih pesmic. Mislite li, da je bila kaka lepotica ? Nikakor ne. Čisto navaden obraz, a Prešernu je vžgala možgane. Vsak človek ima svoje oči ter vidi cekiu tarn, kjer se nahaja zgolj svetel grošek. Sedaj menda živi v Novem mestu. In ni moglo niti drugače biti. Ona gospica, fina gosposka hči, punčka. Ni htela drugače čebljati nego nemški, — a Prešeren je bil Kranjec. Kranjske pesmi kranjskega doktorja, to je naši gospodi prava sramota ali vsaj nekaj smešnega. Omožila se je torej. Zmenila se je kaj za Francetove bilje. To ga je zbodlo v srce, od te rane ni ozdravel vse svoje življenje. Tudi meni je pravil o njej; tolažila sem ga, toda brez vspeha. Govoril je o nji zlasti tedaj, ko ga je vince nekoliko ogrelo. Nazival me je majko, čeprav bi ne bil mogel biti moj sin. Večkrat me je ubogal kakor krotko jagnje, včasih pa je bil trmast in osoren. Nekoč je malo manjkalo do nesreče. Sedel je mirno, čisto mirno, ter pil. Grem po opravkih na dvorišče, kar nakrat iz kuhinje zaslišim krik in vik. Pohitim, da vidim, kaj bi bilo. Dekleta so blede ko platno vile roke. Moj jezični doktor se je obesil na velikem kavlju, ki je v kuhinji zabit nad pečnimi vratci. Zakaj, Bog ve. Nisem mnogo tuhtata, nego brže bolje pre- rezala vrv. Tako smo ga rešili. Nikdar ga nisem o tem povpraševala in on mi tudi ni govoril o tem. (Dalje pride.) 10%. Nemci imajo v čisto alovenakej zemlji 38 kolonij, 32 šol in v Graden nemäko vseučiliače. Nemci izdajajo 25 dasopiaov bojevito nravi. Dalje imajo Nemci 3 gledališča in aicer v Graden, Mariboru in v Ptnja. Vse germanske za- veze se uspešno razvijajo in hitro ple- nijo slovenako zemljo. Najbolj delujoče pangermansko druätvo je „Südmark", uatanovljeno v Gradcu 1889 1. To drnštro ima 135 podražnic, v Bamej Štajerskej 60, z 15000 eieni in 80000 K letnega dohodka oziroma prometa. To druätvo ustanovlja tudi Ijadske knjižnice ter raz- poaojuje knjige za nmlenkostno rsoto 2 vin. Kakor so se sami izrazili, slažijo te knjižnice kot uspeäno sredstvo za ger- manizacijo. Potem imajo v Gradcu „Siidnmr- kische Volksbank", katera tudi delujo za pangermanske namene. b. E o r o tan. Povräje 10.327 km2. Prebivalstva 380.000. Nerncev 269.960 ali 74-8%, Slo- voncev 90.495 ali 25c/0- v zadnjem de- setletju se je slovensko prebivalstvo zni- žalo za 3%, seveda v koriat Nemcem. Sploäno naseljenje tvorijo Slovenci v ju- govzhodnem delu v velikovškem okraju. Od 8 šolakih okrajev prevladujejo Slovenci aamo v 4 in sicer v velikoväkem, celoväkem, beljaäkem in sv. moborskem, ˇ ostalih okrajih so Bami Nemci. Nemci imajo 122 šol čisto nemäkih, mešanib je 77 in samo-slovenskih je v vseb 4 šolskih okrajih celo — 3! Razven tega imajo Nemci v slo- venskih okrajih 19 šol, 13 zaaebnih, 4 otrožke vrtce, katere vzdržuje „Schul- verein" in trosi za te namene na leto 15.000 krön. Slovenci imajo samo eno zasebno solo (pa vsaj ta je nekaj vredna) družbe sv. Cirila in Metoda v Sv. Ru- pertn. Nemci izdajajo 6 časnikov in imajo 2 gledališči in 14 knjižnic. Germanizacija se jako hitro in uspeäno vräi in temn bi se reklo skoro, da pomaga tndi njih zem- Ijepisma lega, ker jih Karavanke preveč ločijo od srediSča Slovenije. (Dalje pride.) Politični pregled. Polltlönl položaj. Z Dnnaja poročajo, da se je zadnji čas v najvišjih krogih naziranje glede enake in splošne vclilne pravice obrnilo v prilog ist!. Govori se namreč, da se je celo krona izrekla za uvedbo splošne in enake volilne pravice tndi v tostranski državni polovici. Vsled tega namerava baje vlada že v prihodnjem državnozbor- 8kem zasedanju predložiti poslanski zbor- nici nov volilni red, ki bode alonel na splošni in enaki volilni pravici. Vsled tega bi nastal velik preobrat v političnem položajn. Na dan otvoritve prihodnjega državnozborskega zasedanja nameravajo socijalci prirediti na Dunajn velikanske demonstracije. Ta dan hoöejo socijalci praznovati na pöseben način. Priredili bodo namreč velikanske aprevode po mestn in pred poslansko zbornico. Go- vori se, da se je krona zato izrekla za splošno in enako volilno pravico v to- atranski državni polovici, da bi 8 tem uatregla delavskim slojem in objednem da bi s tem tudi vpiivala na ogersko koalicijo. Mogoče pa so ta prevrat pro- vzročili tudi dogodki na Ruskem. Sicer ao pa to danes le govorice. Krvavl Izgredl na Dunaju. V četrtek zvečer se je zbralo več tisoč socijalcev v dvorani „Sophiensäle", da bi tarn demonstrirali za splošno in enako volilno pravico. Kot govornik je bil tudi vodja tržaških eocijalcevPittoni, ki je govoril hudo v revolncijonarnem smisln, ter priporočal nekako, naj bi se tudi v Avstriji zapričelo slično gibanje, kakoršno je sedaj na Ruskem. Po dovr- šenem zborovanju je šla veČ tiaoč oseb broječa množica proti Ringu in se je hotela podati pred ceaarako palačo. Med potjo je množica pela svoje pesmi in vihtela rdeče zaatave. Vpila je tudi: „Doli z Gautschem" in „Živela socijalna de- mokracija". Hkratu pa sejepostavil pred množica večji oddelek policajev na ko- njih, ki ni pastil množice naprej. Ko je pa hotela množica po sili iti naprej, so policaji potegnili sablje. Množica, videvfii to, zKČela je metati net policaje kamenje. To je pa provzročilo, da ho začeli poli- caji mahati a labljali po množici in bilo ! je ranjenih vse polno oseb, in mnogo jih je bilo tndi aretiranih. Konečno bo policaji množico prepodili. Pravijo, da takih izgredov Dunaj še ni videl. Fejervaryjev program. V soboto zveöer je obrazložil Fe- jervary odposlaništvu II. budimpeätan- skega volilnega okraja svoj vladni naört. Rekel je, da ata nova tako njegov pro- gram, kakor tndi njegova politik» in hoče delati na to, da doseže a ivojo politiko novo večino v zbornici. če zavrže ko- alicija njegov program, hoöe ob pri- mernem čaau razpisati nove volitve. Pred vsem se je čudil, da so se pridružili boju za ločitev/ armade celo pristaäi politike iz 1. 1867. Skliceval Be je na rajnega Andrasiyja in na mlajäega Andrassyja, ki ata se oba izjavila, da določnje vladar poveljni jezik. Nato je izjavil, da je na čelu njegovega programa splošna in tajna volilnna pravica (torej ne enaka), volilo bi se naj naposledno po občinah. A skrbeti hoče za varstvo dr- žavnih in narodnih koristi. Tozadevni zakonaki načrt namerava p r e d 1 o Ž i t i takoj zbornici. Naznanil je, da že premeačujejo madjarske čaatnike k mad- jarakim polkom. Na šolah za čaatnike se uvede pri večini predmetov madjarščina in se bodo vršile tudi izkuänje madjarsko. Moätvo se bo poučevalo v madjarščini in sicer tudi v slučaju, če ni materni jezik madjarsöina, samo če bodo razumeli mad- jarsko. Na ta način se izvede v ogerskem delu armade pouk v madjaržčini. Kar ae tiče znamenj, bodo pozvane komis ije. Vlada je na stališču dreletne alužbene dobe. Ker je na razpolago le malo časa, mora ostati akupno carinsko ozemlje z Avstrijo do 1.1917. A a krepko gospodarsko politiko se bo razvijaia Ogeraka tako, da bo lahko na8topila samostojno, ko pride trenutek loc'tve. Glede poseitev namerava velike parcolacije in dolgotrajne najem- äcine dornen na male poaestnike. Vlada bo tudi omogočila konverzacijo dolgov pri malih in srednjih posestnikih. Oblju- bil je tudi zgradbo novih kanalov in ureditev rek. V aocijalni politiki je ob- ljubil, da naraerava podržaviti aanitetno upravo in uveati delavako starostno preakrbo in delavako zsvarovanje za slučaj invaliditete in nezgode. Vlada hoče izvräiti načrt splošne in brezplačne izo- brazbe, zviäati place državnim, oböinskim in verskim nčiteljem ter uvesti sploäno izkušnjo o učiteljski uaposobnoati. Ener- gično hoče pospeäeyati zadeve kongrae in katoliške avtonomije in izvesti XX. ölen zakona iz 1. 1848 o enakopravnosti poiameznih konfeaij. Podržaviti namerava komnnalno uradniätvo in uvesti ilužbeno pragmatiko, ki bo zagotovila politično neodvi8nost uradniätva. Uatanoviti name- rava tudi kreditni zavod za pokritje dolgov državnih, municipijalnih in žele- zniških uradnikov. Z državno podporo hoče delati na znižanje mestnih davkov. Vlada hoče dokončati ureditev plač urad- nikom, ki Be je pričela 1. 1904 in hoče tudi izboljšati gmotno atanje občinskih in okrožnih notarjev. Glede davkov na- merava nvesti progresivno obdačevanje in ureditev konzumnih davkov. Novo mlnlstrstvo na Španskem. Novo ministrstvo ae je v Bredo pred- stavilo zbornici. Predsedatvo ima zopet Montero-Rios; minister znnanjih zadev je Gollon, vojni min. pa Weyler. Dogodki na Ruskem. Kakor amo že zadnjič poročali, je izdal ru8ki car v pondeljek zvečer ma- nifest na ruski narod, s katerim mu po- deljuje ustavo. Ta manifest ae glaBi : Mi, Nikolaj II., po božji miloati car in samodržec vse Rnsije, car poljski, veliki knez sinski itd. izjavljamo našim zveatim podanikom: Neredi in agitaeije v naših prestoinicah in v muogih drugih krajih naäega carstva napolnjujejo naäe sree z veliko britkostjo in žalostjo. Sreöa vladarja Rusije je nerazrnšljivo zvezana 8 srečo naroda, in kar boli narod boii tudi vladarja. Iz sedanjih agitacij zamore navstati velik nered med narodom in nevarnoat za integriteto in jedinstvo naäega carstva. Velike dolžno- ati, ki nam jih nalaga naäa vladarska misija, nam zapovedujejo, da si z vso svojo močjo in vso svojo oblastjo priza- devamo, da povspeäimo konec sedanjim neredom, tako äkodljivim za državo. Potem, ko amo zaukazali tozadevnim oblastnijam, naj odredijo potrebno, da se preprečijo direktno manifestaeije za nerede, izgrede in nasilja in da ščitijo mime državljane, ki žele reda, imo amatrali za neobhodno potrebno, da damo dulovanju najviših oblastuij jed- notno smer. Zato nalagamo vladi dolž- nost, da izvräi naöo neepremenljivo voljo : 1. Prebivalslvu je podeliti neomajno podlago državljanskih pravic, ki ao ute- meljene na faktični nedotakljivosti osebe, svobode vere in beBede, svobode zdru- ževanja in zborovanja. 2. Ne da bi se prekinile že odre- jene volitve za državno dumo, je, v kolikor dopušča v to čas do sklicanja državne dume, pozvati na sodelovanje v v dumi V86 one ljudske sloje, ki so se- daj popolnoma izkljuČeni od volilne pravice. PrepušČeno pa bo novi zako- nodajni korporaeiji, da nredi nadaljni razvoj principa sploäne volilne pravice. 3. Izreči se ima kakor neovržen princip, da ne more noben zakon dobiti veljave, ne da bi v to privolila državua dnma in da bo izvoljencem naroda dana možnost, da resnično nadzorujejo zako- nitost dejanj oblastnij, ki smo jih mi postavili. Obračamo se do vaeh zvestih sinov Rusije, da se spominjajo svoje dolžnosti, ki jo imajo nasproti domovini in da pripomorejo v to, da ponehajo sedanji nezaališani neredi in da z nami vred vpotrebijo vse sile, da se povrneta mir in red. Dano v Peterhofa dne 30. oktobra 1905. v enajstem letu naäega vladanja. Nikolaj. Ta manifest obudil je velikansko navduäenje med vsemi pravimi in raz- sodnimi Ruai, ni pa prav nič všeč za- kletim aovražnikom te velikanske slo vanake države, ki ao se nadejali, da ae revolucijonarno gibanje n^ Ruakem tako razäiri, da uniöi popolnoma ono Rusijo, pred katero trepeče ves zapadni evropski kontingent. Poaebno ao Židje, ti največji sovražniki Slovanatva, 8e vedno na delu in širijo na Ruakem, po8luzujoö ae naj- gräih sredstev, še vedno prepir, ter izziv- ljajo kjer le raorejo krvave izgrede. Ali kar ao Židje ponekod sejali, to so začeli tudi zadnje dni sami žeti. V Odesi n. pr. se je ljudska nevolja obrnila v öetrtek proti Židom. Ljudstvo je napadlo Žide, ki so so zabarikadirali v hiöe ter stre- ljali ikozi okna na ljndstvo. Prišlo je do strašnih prizorov. Ta dan se je namreö obrnilo 4000 delavcev k gnvernerju, potem pa 80 šli v boj proti Židom. Sploh prihajajo od vaeh strani širne Rusije poroöila o atraSni ratburjenoati rnskega ljudstva proti Židom, katere dolži ljudatvo, da ao zakrivili vse ne- mire na Ruskem. Zaradi tega pa se na- padajo židovske hiše in ae požigajo. Po- sebno iz Odeae prihajajo vedno Btrašnejše veati. Tako je angleški list „Standard" dobil v četrtek popoladne iz Odese to le brzojavko: DaneB zjutraj je zaöel zopet krvavi plea. V srediäca mesta se atrelja neprenehoma iz pušk in revolverjev v vrata vaeh hiš, ki so zabarikadirana. Prebi- valBtvo je vse prestraäeno. OboroŽene tolpe streljajo kar tje v en dan in aprem- ljajo vaak atrel a stražnim tulenjem. Vojažke patrulje se aicer trudijo, da bi napravile red, in streljajo na množico le, ako jih ta napade. übitih je biio baje kakih ato kozakov od bomb, ki ao bile vržene na nje ekozi okna in od strelov iz hiä. Noben meäcan ni varen na ulici. Število mrtvih in ranjenih je znašalo v četrtek okolu 5000. V delu mesta, kjer prfbivajo aami Židje, so ulice napolnjene z mrliči. Po- sebno leži n& ulicah vae polno židov8kih ženskih in otrožkih trupel. Židovaki di- jaki 86 branijo, a zaman. Na raznih krajih mesta postavljenih je kakih 100 topov. General Kaurlbara pravi, da je vse atoril, da bi preprečil prelivanje krvi. Ali vedno pojtivljanje rudečih zastav in vedna žaljenja carjeve osebe bo provzročile to, kar He je godilo. Mao- žica, obstojeöa iz kakih 5000 oseb udanih carjn, je pozvala generala Kaulbarsa na balkon njegovega stanovanja. Nosila je carjevo podobo in prepevala j^ ruske narodne pesmi. Tudi iz Petrograda dohajajo äe vedno vznemirljive vesti. Tudi tam no- čejo 8e mirovati radikalni in revolucijo- narni življi, ki so priäli popolnoma ob pamet, in bi hoteli v svoji divji stra8ti in neumnoati pretvonti Rusijo v re- publiko. Vendar se njih ätevilo vedno bolj kröi in večina ljudstva se je zaöela povraöati zopet k hladnokrvnosti. Med vojaštvom in izgredniki prihaja še vedno do kakega spopada. Vlada je izdala oklic, v katerem pozivlje prebivalstvo, nuj ae vrne zopet k miru in redu, ker le na ta način bode mogoöe izvesti ustavo, katero je car podehl svojemu ljudatvu. PričHknje se od dne do dne, da bode car pomiloBtü veliko veöino poütiönih zločincev. Seveda ao vaa poročila an- gleških in židovakih listov jako pretirana. Tako bode najbrže izmišljena vest, ka- tero so včeraj objavili omenjeni listi, da cdpoälje Nemčija že te dni 8voje vojake v Ruako-Poljsko. Tndi iz Finlaudske se poroöa, da je tam vzbruhnila revolucija. Kronstad8ki list „Votlin" dementujo na temelju veati, ki jih je dobil na glavnem Štabn vojne mornarice, češ, da je bila oklopnjača „Knjaz Potemkin" črnoraor- ske flote vržena v zrak ter da sta o tej priliki ponesrečila minister vojno raor- nurice Birilev in admiral Čuknin. Ge- neraini stab vojne mornarice je istočasno prioböil, da je örnomorska eskadra, na- hajajoča se v službi dne 27. m. m., do- apela v Samsun, od tamkaj pa istega večera odplnla proti Trapezuntu. Po najnovejäih vesteh je nastal v Petrogradu in v Moskvi mir. Drugod se vräijo še izgredi, a naperjeni so proti Židom. Domače in razne novice. Umrl je v sredo popoludne župnik pri Sv. Petru v Ljubljani, g. Martin Ma- lenäek. Po obedu je ostal v svoji sobi in se pripravljal za popoldanski nauk. Ko ga je prišel kaplan klicat, ga je na^iel mrtvega na tleh. Zadela ga je bila srčna kap. Pokojnik je bil rojen 1. 1853 v Se- miöu. Udeležil ae je bosanske okupacije in je za svojo hrabrost bil odlikovan z vojno svetinjo. Župnik pri Sv. Petru je bil od 1. 1889. Užival je aplošno spoäto- vanje. Svetila mu večna luč! Iinenovan je vodja poatojnskega okrajnega glavarstva g. Štefdn La p ä j n e za okr. glavarja. Spremembe v politični §luzbi ua Kraujskem. — Provizorični okrajni višji komisar grof Ludovik Kuaigl je imenovan pravim okrajnim višjim ko- mi8arjam v Postojni. Deželnovladni kon- cipist Pavel Svetec v Litiji je imenovan okrajnim komisarjem in deželnovla dni konceptni praktikant Maks Winkler v Litiji dež. vladnim koncipistom. Poljedelski minister grof Bu- (|iioy je vračajoČ ae iz Dalmaciie priäel v torek v Št. Peter, kjer si je ogledal najprej neke dele pogozdovanja Krasa in potem obiskal Prestranek in Postojno. Zvečer je priäel v Ljubljano. V sredo je bil pri dež. predsedstvu sprejet^. Popo- ludne je minister obiakal Kamnik, zvečer pa se je ndeležil banketa, ki mn ga je priredil dežeini odbor v hotelu „Union". V četrtek se je minister odpeljal v Lo- gatec, kjer si ogleda mlekarno, potem pa pa je šel v Idrijo. Pokvarjena koruza. — Uže mnogo se je piaalo o hudi bolezni pelagri, ki zahteva posebno v naäi Furlaniji mnogo žrtev, in piaalo 86 je mnogc tndi o vzro- kih te bolezni. Danes ni nobenega dvoma več, da je glavni vzrok imenovane bo- lezni slaba hrana. Furlansko ljudstvo, ki je po veliki večini v službi italijanskih veleposestnikov in ki opravlja delatako- zvanih kolonov, hrani ae veöinoma s polento. Polenta iz turäiöne moke pa **.i nikakor nezdrav^, ako je moka zdr va in nepokvarjena. Dogodilo pa 8e je mno- krat, da bo bogatini na avojih zemljiäcih pridolano koruzo prodali in ai nabavili nezdrave pokvarjene koruze, katero 80 potem avojim kolonom delili in so re- veži potem morali jesti polento, naprav- Ijeno iz moke pokvarjene koruze. Tudi rainole dni ae je dogodil jednak sMaj na Furlanskem. V nekori mlinu so nam- reč mleli pokvarjeno koruzo. Nekateri ao priSli temu na sled in naznanili so vso zadevo državnemu pravdaištvu. Državuo pravdniätvo pa je dalo koruzo preiakati, in preskuäevalni urad v Gradcu >e v resnici apoznal, da je koruza pokvarjena in zategadel zdravju jako ökodljiva. Go- vori se, da je prišla pred kratkirn jedna poln° ladija pokvarjene koruze v Ba- netke, da ae je pa morala od tam od- straniti in da je potera priäla v Rovinj, od koder so jo vtihotapili v Fnrlanijo. — To so res vnebovpijoče razmere. Ta slavna italijanska gospoda ima povpod v svojih iavnih nastopih nebroj fraz o člo- vekoljubju it) o drugih takih stvareh, v prak8i pa je najbrezvestnejša in najkru- krutejäa. Oblskovaaje grobov. — Četudi je bilo v sredo ves dan oblačno in je žu- gal vedno dež, podalo so je vse polno ljudij peä in na vozeh na tukajšnje po- kopaliače na grobove avujih dragih ranj- kih, ki so bili akoro vsi več ali manj okrašeni z venci in raznimi cvetlicami. Poaebno popoludne je bil obisk grobov neizrečeno mnogoštevilen in se niso ljudje nič vatraäili blata, katerega ni manjkslo na ceati, ki vodi na naäe po- kopališče. Pivo družbo sv. Cirila lu Mc- toda v Gorici. — Kakor smo že po- novno poročali v avojem listu, je skle- nilo vodstvo družbe av. Cirila in Meto^a v Ljubljani z ljubljansko domačo pivo- varno G. Auerjevi dedeči pogodbo, gla- som katero se je omenjena pivovarna zavezala, da bode od vsakega zvarjenega hektolitra piva gotov prispevek plačevala drnžbi av. Cirila in Metoda. Iz prodaje tega piva je torej zagotovljen družbi sv. Cirila in Metoda lep atalen dohodek. Ta prispevek se bode pa lahko podvojil in potrojil, ako bodo vsi pravi slovenski ro- doljabi storili svojo dolžnost ter pripo- ročali in knpovali omenjeno piTO, ki je prav dobro in je bilo na mnogih razsta- vah tudi že odlikovano. Naäira rojakora na Goriškem naznanjarao, da se je tadi v Goriji ustanovila zaloga Auerjevega piva in da *e nahaja ista v ulici Riva Corno St. 13 in da je prevzel zalogo g. Peter Skerbic. Trapano silcuzioso. Tlhi sveder v Gorici. — Trapano silenzioao. po naše tihi sveder, je tisto orodje, ki dela že leto in dan preglavico vsem onim, ki imajo železne blagajne in hranijo v njih svoj ali pa tadi taji denar. S tem tihim 8vedrom ho zadnji <5as posebno v Tratn prevrtali neznani tatje mnogo železnih blagajn in odnesii iz njih velike svote denara, ne da jim bi bila prišla do sedaj policija na aled. V Gorici do sedaj take vrste tatvin še ni bilo. Prvi svoj poskus so izvršili tatje z omenjenim svedrom v noči od četrtka na petek in to v menjalnici g. Samuela Jone, naha- jajoča se v Raštelu, ki je zdrnžena tndi a prodajalnico tobaka in loterijo. Pred tremi tedni priäli so trije gosposko oble- čeni Ijndje v starosti od 25—30 let h gospej Steiner, ki stanuje v I. nadstropju iste hiäe, v kateri ae nahaja omenjena menjalnica in tobakarna, in vzeli so' v najem »obo, nahajajočo se ravno nad menjalnico. Sobo so zaarali in odäli. V četrtek pa so se rrnili ter se na- selili v sobi. Gospa Steiner jim je ta dan izročila ključe od sobe in od hiänih vrat. Zvečer ob 9. uri so prišli domov in ta je pričelo njih delo. Na podu sobe so napravili laknjo, predrli strop nad me- njalnico in skozi to laknjo prišli so v menjalnico. Dragi dan zjatraj ob 7V2 uri je priäel g. Jona v menjalnico, in ko jo je odprl, zapazil je v nji nnjvečji nered. Vse miznice so bile odprte in na izlož- nih oknih je bilo vse razmetano. Prepri- čal se je takoj, da so po noči obiskali menjalnico tatje. Podal se je takoj na po- licijo in je tarn naznanil to, kar se ma je dogodilo. Policijski svetnik g. Gontin in policijski nadzornik JanežiČ sta se ta- koj podala ž njim v menjalnico, in tu se je začelo preiskovati in konstatirati vse, kar se je dogodilo. Prepričali so se, da so tatje odnesii iz miznic nekaj nad 260 E denara in da so zmanjkali razni vrednostni papirji, ki so se nahajali na izložnih oknih, a pre- pričali so se tadi, da so tatje s svedrom posku8ili svojo sročo pri železni blagajni, ki jim pa ni bila mila. Navrtali so sicer že nekoliko blagajno, a ne dovolj, da bi se mogli polastiti denara, ki je bil shra- njen v isti in katerega je bilo baje kakih 80.000 K. Sveder pa je ležal na tleh blizu bl*gajne. Opomniti je treba, da so ravno isti ljadje pred nekaj časom aa- arali sobo, nahajajočo se nad zlatarjem Fachtom, ki ima svojo bogato oprem- ljeno prodajalnico tadi v Raštelu in da so prav v četrtek isto sobo odpovedalj. Ti ljudje so se pred8tavljali za privatne oradnike, kedar jim je to kazalo, drugače pa so rokli, da so agentje te ali one tr- govske trvdke. Včeraj se je govorilo, da jim je policija na sleda. Ali glej vraga 1 Minulo noč so lopovi t isti hiži po- skusili zopet svojo srečo. V isti hiši na- haja se namreč skladišče trgovca g. Ve- nuttija 8 pisarno, in v tej pisarni je tadi železna blagajna. In to blagajno so mi- nolo noč navrtali in odnesii bili tadi de- nar, da jih ni motil pri dela nočni čavaj. V Gorici plaöujejo namreö hiäni gospodarji in lastniki trgovin zaapnega moža, ki se mora vsako noč večkrat prepričati, da li so vrata hiä in proda- jalnic zaprta. To noČ se je i menovani mož prepričal, da so bila vrata hiäe, kjer se nahaja Venattijevo skladiäöe zaprta, ko je prvikrat in sicer koj po 10. uri äel mimo njih. Ko se je pa nekoliko po polunoči zopet vračal po isti ulici in je priäel do omenjenih vrat, zapazil je, da so isla odprta. Začel je poalušati in kmalu se je prepnčal, da so v Venatti- jevem «kladiäca taji ljudje. Odprl je nekoliko akladiSöna vrata, in glej v skladiäöu bili bo res tatje. Mož, ki nosi revolver, hotel je iz njega atre- Ijati, a revolver mu je odreke in zaöel je potera klicati na pomoč. Med tem pa se je uprl v vrata, da bi branil tatovom atoči iz skladišča; a tatovi so bili mocnejäi in posreöilo se jim je zbežati. Nočni čuvaj je tekei nekaj časa za njimi, in jeden tatov ustrelü je proti njemu, ne da bi ga zadel. Konečno so tatovi vendarle odaesli zdrave pete. Tatje pustili so v skladiäcu dve suknji in jeden klobuk. V žepih sukenj so se na- hajali vožni železniaki listki Trst-Gorica. XJmrl je v Gradcu vseučiliščni prosesor ölen gospodake zbomica dvorni svetovalec dr. Arnold vit. Laschin. Redno letno zborovanjc učit. drufctva za gorlški okraj — V četrtek dne 9. novembra t. I. imelo bo uöiteljsko druätvo ZR goriSki okraj in sicer ob 2. uri popoludne svoje letno redno zbo- rovanje, ki se bo vräilo v gornji d orani kavarne „Central" s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjega zborovaoja ; 2. Letno poročilo o druätvenem delo- vanja ; 3. Poročilo o podružničnih delo- vanjih ; 4. Pregled draätvenega raöana; 5. Volitev treh raöunskih pregledovalcev ; 6. Poroöilo o Zavezinem zborovanju v Palju ; 7. Volitev 6 zastopnikov v draätvo Uöit. konvikta v Ljabljani ; 8. Volitev društvenega odbora ; 9. Razni nasveti in predlogi. Umrl |e v oböeznani družini Per- Sičevi iz Vitovlj stric Mohor. DoČakal je zelo visoko starost 96 let; rodil se je 10. julija 1809. leta. Bil je vzor pridnosti ; njegovo največje reaelje je bilo delo v mlinu, dokler so mu dopaSöale noge. Zadnja leta pa so mu noge odpovtdale in zato se ga je naälo le za ognjiäöem, kjer je prebiral jagode na molka. Zelo ekrben je bil za domačo hiäo; svojo doto pa je prepustil svoji noöakinji. On pa je ostal do zadnjega f*nt in bil je gotovo najstarejši na Vipavskem. Bog daj takih stricev obilo slovenskira dra- žinam ! Južua želcznica In druga žele- ziilška zveza s Trstom. — Dne 21. t. m. se je pod predsedstvom voditelja mi- nisterstva za železnice, tajnega svetovalca Wrbe, vräilo posvetovanje pristojnih zastopnikov te centralne oblastnije z delegati južne železnico v stvari druge železniake zveze s^ Tratora, ki bo otvor- jena v kratkem. Ta konferenca se je imela baviti z novo razdelitvijo prometa, ki nastane vsled spremenjenih razmer. Doseglo se je znatno zbližanje med obema strankama. Deloma znatne spre- membe, ki nastanejo vsled drage že- lezniäke zveze v razvoju prometa, kažejo, da prizadeva nova ureditev teh razmer nemalih težav. Vendar se bodo ti novi dogovori avajali le polagoma, po razmerju na novo otvorjenih delnih prog. Tako slopi prva vrsta novega dogovora v j krepost koncem prvega polletja 1906, ko ; bo odprta proga Celovec-Trst. Tadi j p^državljenje privatnih železnic bo vpli- valo na razdelitev prometa glede na dogovore, sklenjene z jažno železnico, ker se vsled tega državna Železniška mreža poveča. j Nesrcča se je dogodila v Idilji dne | 25. okt. zjutraj ob pol 9. v jami. Pod- ! sulo je delavca A. Lapajneta in Ant. | Mikuža. Prvi se je kmalu rešil, Mikaž pa je bil podsat od pol 9. are zjatraj do 2. popoludne, torej dobrih pet ur. Poäkodovana sta oba, Mikuž ima nogo trikrat zlomljeno. Najdeue rečl. — V Biljah je našlo te dni neko dekle zlato žensko naprsno iglo (broš) in jo je izročilo na tuk. policiji. Vojaška objestnost. — V sredo zveöer so Stiri topničarji srečali nekega gospoda, ki se je mirno vračal domov. Najprej so ga začeli paovati, in ko je ta nekoliko reagiral, so potegnili nože iz nožnic in ndarili so ga parkrat äe pre- cej dobro po hrbtu, četadi ne z ojstrino. Ta slußaj se je naznanil policiji, "ki je o njem obvestila vojaäko oblast. Okrožnica vsem občinskini za- stopom deželc. — Naznanja se, da se od pondeljka, t. j. 6. novembra t. 1. na- dalje morejo prejeti v deželni trtnici v Gorici (Podturn) kaljeni cepiči na ame- rikanskih trtah Riparije Portalis in Ru- pestri« Monticole. V svrho sprejema cepljenk se ima vaak kupec predataviti pri deželnem od- boru, kjer ae mu vroči, potera ko ee je plačala dotična cena blaga, pri deželni blagajni naroßilo gledö izročila, 8 katerim ae poda v deželno trtnico v Podtarnu, kjer prejme blago. Nalaga se občinskim zastopom, da räzglase to okrožnico tako, da ae o vae- bini slednje vsak interesent obvesti. — Deželni odbor v Gorici. Nesreča. — 48-letni Martin Sedmak iz Sv. Križa pri Proaeku je sei dne 26. t. m. v svoj vinograd, ki je bil tri četrt ure oddaljen od Sedmakove hiäe. Ko je tarn stopil na neki zid, zmakne se mu izpod noge velik kamen in Sedmak pa- del je z zida tako nesrečno, da se je j prav hudo poäkodoval in so ga morali | prepeljati v trzaäko bolniänico, kjer je 30. m. m. izdahnil svojo dušo. V zalo^l tiskarne družbe §r. Mohorja v Celovcu ao dobiti kraane platnice za knjigo „Slovenski santje v Boani in Hercegovini" spisal Jernej pl. Andrejka po ceui K 1-— za 1 komad, po poäti 30 vin. veö. Družba sv. Mohorja naznanja: Letoänja prezgodnja hada zima, ki je zadnji teden nnpravila po mnogih delih slovenskih dežel občutljivo Skodo ter de- lom* zaprla ves promet, moöno ovira tudi redno razpoäiljatev nadih letoänjih drnžbenih knjig. Zato nam sedaj ni mo- goče razposlati knjig v nekatere dekanije Notranjake, za goriäko in v trzaäko-ko- persko škosijo. V kakih 10 dnerih bo promet, kakor nam naznanja želcžniako ravnateljatvo, zopet otvorjen in potem se knjige takoj odpoäljejo. Med tem ča- aom ae razpoäiljajo drožbene knjige v drage kraje. Petje m zdravje. — Petjeugodno vpliva na globokost dihanja, razširja s tem dihanje in krepi miäice. S tem, da ae v pomnoženi meri menjuje zrak in izloča voda, se povzdiga aploäna preo- anova; tek in žeja ae pomnožita : hemo- globinska vsebina mrtvih krvnih telesc raste: izdatno gibanje preöne mrene in trebuäne stene podpira prebavo. Tadi na razvoj hrklja samega, na nos in na gol- tanec vpliva petje jako agodno, sluh se poostri itd. Zveze med petjem in sploänira zdravjem so vsakovrstne, tako da smatra dr. Barth petje kakor obrambo proti krö- ničnim pljučnim boleznim, kakor nado- me8tilo pneumatičnega zdravilstva, kakor važen öinitelj v zdravljenju arönih bo- lezni itd. Za slepcc bomo morali Slovenci kaj kmala svoj lasten zavod. Sedaj ga äe nimamo, zato pa so tudi slep: otroci ali popolnoma zanemarjeni, ali pa mo- rajo obiskovati aličen nemäki zavod v Lincu. Tarn pa je letna taksa za ptuje otroke (150 gld.) veliko veöja nego za domačine (60 gld.) Na Kranjskem so že neke ustanove za slepce n. pr. ustanova barona Fletnika in pa „ilirski fond". V elučaju, da bi priälo kmalu do sloven- skega zavoda za slepce, imeli bi kaj dobro učiteljico v osebi nekega izvratnega slovenskega dekleta, ki se sedaj nahaja v linäkem zavoda. V imenu slepih slo- venskih otrok polagam vsem domoljubom to zadevo na arce. To bi bilo karitativno delo prve vrste. Ysled potroaa v Kaiabriji je nad 100 otrok izgubilo stariäe. Oairotele otroke so aprejeli v dobrodelni zavod v Tarina. Sredstvo proti pljančevanju — Norveäke oblastnije so iznaäle to-le sred- atvo proti pijančevanja. Navadnega in nepoboljäljivega pijanca zapro in mu ne dajejo drugega nego kruh in vino. Pi-vi dan ugaja pijancu taka hrana. Čez osem dni pa ae je tako naveliča, da ne more vina niti več pokusiti. Nesreča na morju. — V sredo je neki coin krizarke „Garibaldi*4 tröil skup z italijanskim parnikom „Maria Teresa", pripadajoöem brodovlastnika Repetto. Coin ae je potopil. Trije čast- niki so utonili, dragi so bili poäkodovani. 0 vojaških godbah. — Večina prijateljev izvrstnih godb avstro-ogerskega vojaätva priäteva te godbe k delu voja- äkega organizma. To pa niso res, ampak so samo podvzetje častnikov dotičnega polka in se vzdržuje godba tudi iz blagajne istega polka. — Kapelniki so bili do zdaj nastavljeni od öustniäkega zbora, zdaj pa se bo vse to izpremenilo Vojaäke godbe bodo erarizirane, vzdrža- vanje bo atvar vojnega oskrbniätva in kapelniki postanejo vojaäki uradniki. V vojnem ministerstvu bo nastalo tako mesto za direktorja vseh polkovnih godb. Ka^pisanc naknadnc volitve za hrvalski sabor. — V kopriväkem in vakovarskem okraju so razpisane to- litve na dan 9. t. m., v peruäickem okraju pa 4. t. m. V kopriväkem okraju kandidira zdražena hrvatska in srbska opozicija dr. Potočnjaka, čista atranka prava pa župnega upravitelja I. Posilovida. V Peras'ca kandidira „čisti" pristaä župnik Ginjuga. v Vukovaru pa se ni nobena stranka imenovala kandidata. Rojen na potek. — V Pariza je dne 13. t. ra. praznoval stolotnico svo- jega rojstva neki A. Bourgogne, ki je bil rojen v petek, dne 13. oktobra 1805. S tem je slavljenec paö ovrgel ataro prazno vero, ceä, da ätevilka 13 in petek prinaSata nearečo. Fošta — najnemorjUnejše mcsto sveta. — V zadnjem času je bil v Bre- menu kongres proti trgovini z dekleti. Poročevalec Wagener je izjavil, da kjer- koli deluje odbor, povaod najde madjarske trgovce z dekleti in a tem je dokazano, da jePeäta najnemoralnejäe mesto. Pravil je dalje, da so ae ponudili iz Peäte ne- kateri ljadje odboru v pomoö, a pozneje se je izkazalo, da so bili dotičniki aarni v tesni zvezi a trgovci z dekleti. Tadi nižji policijski organi so po Peäti pod- kupljeni od teh trgovcev. In a tako Peäto nekateri simpatizirajo. Občni zbor podpornega druStva za slovcnske vinokosolce na Duuaju bode v torek 14. novembra t. 1. ob äestih zvečer v dvorani „Slovanake Be- aedeu, Danaj, I. Fleischrnarkt 16 (vhod Drachengasse 3.) Druätvo jo letos pod- piralo nad sto revnih vaeuöiliäönikov. Sredstva bo pa zolo skromna. Zato prosi odbor najaljadneje, da, kdor le količkaj more, priteče druätva na pomoö. Vsako darilo bode hvaležno sprejel druätveni blagajnik gosp. dr. Klement Seshan, dvorni in aodni odvetnik na Danaja, I. Singerstr. štev. 7. Nadvojvoda kakor rekrnc. — Biväi avstrijski nadvojvoda Leopold, ki ae je radi ženitve s pevkinjo Adamovič odrekel vsem naslovom in svoji alužbi v Avstriji, živi sedaj v Ženevi kakor' ävi- carski državljan pod imenom Leopold Wölllng. Po ävicar8kem zakona mora zadovoljiti vojaäki slažbi in zato slaži sedaj kakor rekrut. Biväi nadvojvoda je bil v avstrijaki vojski general. Kitajci umorill pet amerläkih mfsljonarjev. — Reaterjev biro paroča iz Kantona, da ao dne 28. oktobra Ki- tajci v Lienäanga abili pet ameriäkih misijonarjev, dva moža, dve ženi in enega otroka. Pripopoča svojo zalogo raz- novrstnih žepnih in stenskih ni- halnihurna zvon z donečim gla- som za gostilne, kavarne, dvo- rane itd. po Jako nizkih eenah. Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po eenl. Za vsako uro 1-letna garaneija. Cenike razpo- šilja brezplačno. Nadalje priporosia šlvalne stroje najbolje vrste po tvorniških eenah, a ne kakor posredovalei. Razglas. Ker bo zahvalna ne- delja v Kobaridu dne 19. novembra, dr/al se bode navadni trg dne 20. no- vembra t. 1. v Kobaridu. Županstvo Kobarid. t^ Pozor! ^l Podpisani priporočam čč. i —™' duhovščini in sl. občinstvu v — me8tu in na deželi svojo prodajalno kolonijalnega blaga. V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače. kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec, izvr- sten rum, maršalo, malaga, istrijanski refošk. kavo in vzi- gallce družbe sv. C. in M., te- stenine Žnidersič & Valenčič ltd. Več vrst olja. — Pošilja se po pošti najmanj 5 kg. — Josip Kutin v (iorici. | A a.' a i Semcniška ulica 1 I^V^V^V Kdor ljubi kukao in čokolu.lo, triiui botii priporocau ; Iv&na H°^^a m Iw ¦ ¦ ¦ Er m i\aiiööi-H>-:eo ki mm najmnnj tolače v aoln, j iori>j najlaio pre- baveii, no iirovzroča mkoli zmirtosti in je ob najbolj- šem okusu izrudno poceni. Priston sumo v, imnnora Ivan Hoff f'jntigfct \ 'n 2 levj<> vui'Htvi'iio zniimk". i^A^rfll) Zavojipo '/«kgOOvinarjev > » V« > 50 » ' Dobiva so povBod. w Jak. Suligoj urar c. hr. drž. žBleznic 6|sp|sha ulica šf. ZS It an Bednarik priporoi-a svojo krjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Wittmann Feliciental, p. Tu- cholka v Galiciji, spričrje, daje nje- gova soproga o- krevala od težke bolezni vsed rabe železnatega vina Gr. Piccoli-ja, dvornega založniha Nj. Svetosti in le atja v Ljubljani. Pollitrska strklonica stane 2Kinsevna- nia nnročiht izvrSujpjo z obratno pošto. s^^^. .^^^k. .^Mfe. ^a^^. .^t^^. .^^^ ^^^ ^m^ .^a^. .^a^ .^mm. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoiiko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrstu, namreč ob '/a kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnidcršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega inlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prvc vrste. 'Cudovitost.* 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Krasna ura z lcpo verižico, točna, z 2-letniin jamstvom; izborna latorna Ma- gica s 25 kmsnimi slikami, zelo zabav- na; 1 clcgantna zaponka najnovejši i'a- (jon, 1 lepa kravatna igla s siniili-bri- lantoin, 1 prekrasni koljer iz orijcntal- skih bisorov, iiiijmodernojši nakit za damo s pat. zaklepom, 1 krasna usnjala dcnarnica, 1 eleganten ustnik za sniodko z janterj(Mi), 1 garnitura najfinejših Döble zlatih pumbov s pat. zaklepoin za srajce in zapestnike, 1 žepni nož iz ni- klja, krasno toaletno oglodalo, belg. ste- klo v zaklopnici, 20 reči za pisaluc po- trebščine in 200 kosov raznih reči za doniačo rabo. 325 kosov z uro, katera . jc saina toliko vredna, se tlobi proti I poštneniu povzejju za 2 gld. 10 kr. oil I zaloge S. Kohane, Krakuvu st. 16. |L Za nepristojeno se denar vrne. Veliko \Nt pohvalnih pisem. J | flnton Ivonov Pecenko | Gorica © priporoča svojo veliko zalogo pristnih tjy belih in črnih vin iz lastnih in drugih ® priznanih vinogradov; plzei\jskega piva * »prazdroj« iz sloveče oeške »Mešoanske pi- $ vovarne«, in domačega žgat\ja I. vrste v * steklonicah, kojega pristnost se jamči. * Zaloga ledu katerega se oddaja le na $ ditbelo po 50 kg naprej * Vino dostavlja na dom in razpošilja Sj po železnici na vse krajc avstrijsko-ogrske ts države v sodih od 56 1 naproj. | Cene zmerne. Postrežba poš- g tena in točna. f* /a /a ih n< /a Shnnn in Se veg se nrUll lahko zusluži. Tvrdka za domače delo s pletalnimi stroji išče osebe obojega spola s pletanjem ^ na naših strojih. Priprosto in ¦ hitro doinače delo za celo ¦ Ieto. — Posebne izobrazbe ^ ni treba. Oddaljenost ne škodi; delo da tvrdka. Turdha za domacc dclo s pletalnimi stroji Thos. H. Rhittich S Com. PRAGA Petersko predmestje 7—433 Trst Via Campanile 13—43|| iKrič krojaški mojster in trgovec v Gorici tekalisče Jos. Verdi Ktev. 33 in tekališufi Fr. Josipa stev. 35 izdeluje vsatovrstne otleb ponajiovejeitai- jnin po željipsp. naročnikov. V zalogi ima rav- nokar dospelosve- žeavstrijskoinan- gležko razno fino blago za jesensko in zitnshu dobo. Zaloga izgotovljcnih oblek, sukenj itd. itd. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsk o delavn co ! v Gorici i na Kornju št. II. „Centraina posojilnica PBgistroOana zadruga 0 Gorici, ulica Murini hiš. štev. 9. Posojuje svojina članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2°|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z ijgO|o apravnega priapefka za vsacoga pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. i Neverjetno nizho cena j 500 kom. za samih gld. 1-85 i 1 krasna garant. dol)roidoča ura s ;U) urnim I tckoni in po/laSono verižico; 1 kravatna igla z briljanti Simili; 1 v ognju poz'accn prstan z imi- tiranim kamnotn za gospode ali danio; 1 krasna parnitura obstojcda iz zapestnili, ovratnih in na- j prsnih gumbov iz pir. 3% zlata Double; 0 pristnih j plalnonih žopnih robcev; 1 «'leg. žopna pisalna | pri]>rava iz niklja; 1 toalotni etu z opledalom in | iinirn glavnikom ; 1 toaletno dobro dišeče milo ; I 1 iino vezan notic; 12 umctnih razglednic slavnih mož zadiijega stoletja; 72 angleških pc'rcs in šo 395 raznih domačih koristnih predm^tov. Vse skupaj z uro, katora je sama toliko vroilna stano samo gld. 1*85. Pošilja po pov/.olju ali prmlpla- <5ilu eksportna hiša H. Spingapn Krahovo št. 58. Pri naročbi dveh zavojcv, darujoin en krason žopni nožič z dvomi rozali. l'ri naročbi več kot zavojev, darnjoni vsakcmu zavoju tak nožič. — Za kar iw ugaja sc donar vrno takoj. s Edina zavarovolna - - ^^^%^%^ glavnega Z^^ *P ^y . ., ^ai^ \z sl^ zastopnika - ^^n&^<**€^V TrStU> ° ° ° yj^r \y* Sjr^ ^CX) *t*2v S^r^ «lohodke na vse nauine po zelo ^/^^\^^ lern oljem ozdravijo v kratkem Casu in z gotovostjo vse kostne bolezni, žlczni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena eni steklenici je l K 40 vln. Opomba. Oljc, katerega naročam direktno iz Norvegije, pre- išče se vedno v mojeni komiönnm laboratoriju predno se napolnijo | steklenice. Zato zamorein jamčiti svojiin čč. odjemalcem glede čistote in stalno sposobnosti za zdravljcnjo. ! Cristofoletti-jeva pijača iz kine in zeieza ^^^ najbol.isi pripomoček pri zdravljenju h ä^i y^V trskinini oljem ^P" ^^ Steklenica stane I K 60 vin. Š^ „Goriško vinarsko društvo v Gorici" reg-istrovana zadruga z omejenim jamstvom ima v svojih bogatih zalogah in prodaja iamm.j&jaj&j&m naraunain-- ppistnavina- iz Brd, Vipavskega in s Krasa. Bazposilja na vse kraje oq 56 litrov dalje. Uzorci vina pošiljajo se na zahtevo. uene so zinrne, postrežba točna in realna. Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini štev. 22.