OCENA URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1977 UVOD Srednjeročni družbeni plan občine Vič-Rudnik je bil sprejet v ju-liju 1976. leta v pogojih int<«nzivnega prilagajanja gospodarstva in celotne družbe ustancv ..- določilom. Vsakoletno spremljanje njegovega izvajanja bi moroiudati pregled nad gospodarskimi gi-banji v občini in omogočilo narediti oceno vključevanja združe-nega dela v začrtane smernice. , V letošnjem letu je zaradi vrste sprememb na področju statistič-! nega zajemanja podatkov ter na področju ugotavljanja in delitve celotnega dohodka pvimerjanje zelo otežkočeno. Zato je bila ocena narejena na podlagi prilagojenih podatkov za gospodarstvo občine in za industrijo, medtem ko po dejavnostih, zaradi številnih prehodov delovnih organizacij iz ene v drugo dejavnost, do katere je prišlo z novo nomenklaturo, podrobnejših ocen ni bilo mogoče narediti. Narejena ocena je začasna in jo bo potrebno preveriti konec tekočega leta. ! GOSPODARSKI RAZVOJ OBČINE Gospodarski razvoj občine je ocenjen na podlagi podatkov o devetmesečnem poslovanju viških organizacij, periodičnih obra-čunov, ankete narejene med delovnimi organizacijami o blagovni menjavi in investicijski potrošnji, mesečnih statističnih poročil o proizvodnji in republiških statističnih poročil o doseženi rasti cen, življenjskih stroškov. Po navedenih podatkih je rarejena ocena izpolnjevanja plana zaleto1977: Plan Ocena 1977 1977 Družbeni proizvod Količinski obseg proizvodnje Število zaposlenih Produktivnost Osebni dohodki (realni) ¦"'"¦ Izvoz Uvoz ¦'¦¦ Podatki kažejo, da so gospodarska gibanja v večini primerov ugodnejša od predvidenih, in da je prišlo do neizpolnjevanja predvsem tistih planskih postavk, pri katerih je bilo te tendence zaslediti že v preteklih letih. Izredno visok porast količinskega obsega proizvodnje, ki je predvsem posledica nizke osnove v enakem obdobju lani, nada-i Ijevanja visoke dinamike gospodarske rasti iz drugega polletja 1976, v letošnjem letu ter pospešenega vključevanja v medna- j rodno delitev dela, je povzročila tudi dokaj visoko rast družbenega proizvoda in produktivnosti, ki precej presegata planirane stopnje rasti iz občinskega plana. Spremljajoča neugodna gibanja pa so na področju zaposlova-nja, ki presega planirano stopnjo rasti predvsem zaradi hitre rasti števila zaposlenih v negospodarstvu (4%), v katerem se veča število zaposlenih zaradi večanja kapacitet šol in vrtcev ter pora-sta obsega dela v inštitutih in raziskovalnih organizacijah. Ocenju-jemo, da bo porast števila zaposlenih v gospodarstvu dosegel stopnjo 1,9%, in bo predvsem posledica povečanega količin-skega obsega proizvodnje in nekaterih organizacijskih sprememb v gospodarskih organizacijah iz viškega področja. Drugo področje, v katerem se delovne organlzaclje ne vključu-jejo v planske cllje pa Je uvoz blaga In repromaterlala, kjer ae še vedno kaže močna soodvlsnost med dlnamično rastjo, prolzvod-nje In uvozom surovln In repromateriala ter močna vezanost In konvertibilno področje. 4,5 7,3 4,3 8,3 2,1 2,6 2,5 4 1 4 19 18 9 30 Kljub doseženi visoki stopnji rasti uvoza, je uvoz opreme iz kon-vertibilnega področja daleč pod planirano vsoto, saj je v devetme-sečju plan dosežen le40%. Zaradi pomanjkanja sredstev in upo-časnjene stopnje uvoza, je zavrta modernizacija proizvodnih zmogljivosti in vključevanje umskega dela v proizvodne procese ter se s tem postavlja tudi vprašanje dinamične gospodarske rasti v naslednjih letih srednjeročnega obdobja. Rast realnih osebnih dohodkov je enaka doseženi za družbeno produktivnost dela, kljub temu da je planirano, da se bo gibala za nekaj več kot eno indeksno točko pod njo. Osebni dohodki se še vedno ne oblikujejo v zadostni odvisnosti od količine in kvalitet« dela ter povezano z ustvarjenim dohodkom. Iz navedenih podatkov iahko ocenimo, da so pozitivni premiki v rasti družbenega proizvoda bolj posledica rasti količinskega ob-sega proizvodnje kot kvalitetnih premikov v gospodarjenju. V letošnjem letu je potekala živahna dejavnost na področju sa-moupravne organiziranosti združenega dela y organizacijah, ki tega še niso izvedle in tudi v tistih, v katerih je bil ta proces že izve-den, pa so se jim spremenili pogoji poslovanja. Tako je prišlo do sprememb v samoupravni organiziranosti: Ljubljanskih opekarn, Ljubljanskih mlekarn, Gozdnega gospodarstva, Mercatorja, v pri-pravi pa je v Žičnici. Kljub naštetim spremembam proces ni potekal v zaželenem obsegu in ni zajel vseh predvidenih delovnih organizacij (IGO, Utensilia, Gostinsko podjetje Vič). Ocena izpolnjevanja srednjeročnega plana v letih 1976—1977 — Realne stopnje rasti v % Ocena izpolnjevanja srednjeročnega plana v letih 1976—1977 ...¦¦:: •¦....- . — Realne stopnje rasti v % Realiza- Ocena Plan Ocena Plan cija 1976 1977 1977 0 76—77 0 76—80 Družbeni proizvod 2 7,3 4,5 4,6 5,8 Količinski ob- seg proizvod. 2,5 8,7 4,3 5,6 6,6 Število zapo- . . " ¦ slenih 3 2,6 2,1 2,8 2,1 Produktivnost —1 4 2,5 1,5 3,6 Realni osebni dohodki 2,5 4 1 3,2 2,6 Izvoz 7 18 19,2 12,5 19,2 Uvoz —30 30 9,5 0 9,5 Analiza gospodarskih gibanj v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja kaže, da se dosežene stopnje realne rasti družbenega proizvoda in količirtskega obsega proizvodnje giibljejo v okviru planiranih, saj je predvideno, da bosta v prvih dveh planskih letih zastajali za 1—2 indeksne točke za planirano poprečno stopnjo rasti v srednjeročnem obdobju. Ocenjujemo, da so zelo ugodni rezultati tudi na področju uvoza, vendar dosežena stopnja rasti v letošnjem letu kaže, da so nizek vrednostni obseg uvoza povzročili predvsem administrativni ukrepi na tem področju in se je bati večjega porasta v naslednjih planskih letih. Rast števila zaposlenih in produktivnosti je tudi izven planiranih stopenj, vendar se približujejo le-tem, medtem ko se osebni do-hodki v obeh letih gibljejo avtonomno — brez prave povezave z doseženimi rezultati dela. Planirana rast izvoza, kljub zelo ugodnim rezultatom v letoš-njem letu, precej zaostaja za planirano rastjo iz srednjenočnega plana, kolikor se bo vrednostni obseg izvoza večal z dosedanjo dinamiko, bo plan dosežen in presežen v naslednjih letih srodnje-ročnega obdobja. BLAGOVNA MENJAVA STUJINO Planski cilji: — doseči poprečno realno letno 19% stopnjo rasti izvoza in sicer predvsem z rastjo izvoza proizvodov višje stopnje predeiave na trg dežel v razvoju In na kllrlnško področje, — dosečl poprečno realno letno 9% stopnjo rastl uvoza \n slcer predvsem z rastjo uvoza iz trga dežel v razvoju in kllrlnškega področja In s tem zmanjšati uvozno odvlsnost od konvertlbllnega področja, — pokritl uvoz z izvozom. { Viške gospodarske organizacije so planirale povečati blagovno je planirano predvsem povečanje izvoza proizvodov višje stopnje menjavo v letu 1977 v primerjavi z doseženo v preteklem letu za predelave na klirinško področje in na trg dežel v razvoju, medtem 43,2%. Planirano povečanje bi dosegle predvsem s porastom ko uvozni plani kažejo, da se v letošnjem letu ni bistveno spreme- uvoza za 65%, medtem ko je planirana (nominalna) stopnja nila uvozna usmeritev delovnih organizacij, saj se bo povečal izvoza 21 %. predvsem uvoz opreme in repromateriala s konvertibilnega po- Izvozni plani viških gospodarskih organizacij so zelo ugodni, saj dročja. 1. Blagovna menjava in pokrivanja uvoza z izvozom Blagovna menjava — izvoz — uvoz Suficit oziroma deficit Stopnja pokrivanja uvoza z izvozom v % 2. Blagovna menjava po regionalnih področjih — konvertibilno področje — kliring — dežele v razvoju 3. Blagovna menjava po namenu potrošnje — reprodukcijski material — oprema — storitve in ostalo 4. Blagovna menjava — industrija — kmetijstvo — gozdarstvo — trgovina — obrt in storitve 5. Blagovna menjava po regionalnih področjih — konvertibilno področje — kliring — dežele v razvoju 6. Blagovna menjava po namenu potrošnje — reprodukcijski material — oprema — storitve in ostalo 7. Blagovna menjava — industrija — kmetijstvo — gozdarstvo — trgovina — obrt in storitve — v 000 USA $ — v tekočih cenah Doseženo v Plan Indeks I. 1976 1977 29024 41559 143,2 14588 17705 121 14436 23854 165,2 + 152 —6149 — 101 74 Izvoz Doseženo v Plan Struktura Indeks I. 1976 1977 • % 4708 5403 31 115 3020 4393 25 145 6860 7908 34 115 Izvoz Doseženo v Plan Struktura Indeks I. 1976 1977 % 3113 3151 18 101 1491 2309 13 155 9984 12246 69 123 Izvoz Doseženo v Plan Struktura Indeks I. 1976 1977 % 13165 16595 94 126,1 626 478 3 76,4 235 29 — 12,3 460 552 3 120 100 50 — 50 Uvoz Doseženo v Plan Struktura Indeks I. 1976 1977 % 14002 23395 98 167 434 460 2 105,9 Uvoz Doseženo v Plan Struktura Indeks I. 1976 1977 % 14239 14239 92 153,8 192 1864 7 970 5 78 1 — Uvoz Doseženo v Plan Struktura Indeks I. 1976 1977 % 14386 23584 99 165,8 36 254 1 705,6 14 17 — 121,4 Ocena izpolnjevanja plana blagovne menjave narejena na pod-lagi ankete, s katero so bile zajete vse gospodarske organizacije, kaže, da bo do planirane vrednosti v izvozu malenkostno prese-žene, medtem ko bo vrednost uvoza za okoli 5 % nižja od planira-ne, in da bo prišlo do določenih sprememb pri izvozu in uvozni orientaciji, saj je plan izvoza na trg dežel v razvoju že presežen, medtem ko je uvoženo precej manj opreme kot je bilo planirano. Ob upoštevanju rasti izvoznih in uvoznih cen, dinamike izvoza in uvoza ter izpolnjevanja plana blagovne menjave ocenjujemo: — da se bo občinsko gospodarstvo z doseženo 18% stopnjo realne rasti izvoza uspešno vključilo v planirane poprečne letne stopnje rasti iz občinskega srednjeročnega plana, — da se bodo viške delovne organizacije uspešno vključile v planirane cilje tudi v izvozni usmeritvi po regionalnih področjih in glede izvoza blaga višjih stopenj predelave, — da bo dosežena realna stopnja uvoza 30 % visoko presegla planirano iz srednjeročnega plana, — da se ne bo v skladu s planskimi predvidevanji zmanjšala uvozna odvisnost od konvertibilnega področja in povečal uvoz iz ostalih trgov, — da bo viška občina, ki je v preteklem letu v celoti pokrivala uvoz z izvozom, v letošnjem dosegla le 74% pokrivanja in ne bo| dosegla planskih ciljev. INVESTICIJSKA POTROŠNJA .j Plan investicij za tekoče leto je zelo visok, saj je planirani zne- ¦ sek 659.970 tisoč dinarjev za 1,7 x višji od ustvarjenih investicij v preteklem letu. Tako velika nihanja v vrednosti doseženih investi-cij po letih je značilna za majhna gospodarstva — kot je občinsko — kjer že dograditev enega večjega objekta zelo dvigne nivo izvr-šenih investicij nad raven, doseženo v preteklem obdobju. V le-tošnjem letu pa se je vlagalo v vrste večjih investicijskih objektov kot so: Iskra—TOZD Elektrooptika—izgradnja centra za elek-trooptiko, Tobačna tovarna — TOZD Proizvodnja - izgradnja no-vega proizvodnega objekta, Savske elektrarne - začetek prve faze izgradnje daljnovoda ipd. Na področju investicijske potrošnje je bila dogovorjena nasled-nja usmeritev: — postopno uvajanje strukturnih premikov v investicijah v ko-rist dogovorjenih prednostnih panog, ki so za viško občino kovin-ska, kemična in lesnopredelovalna industrija, — pospešeno vlaganje v modernizacijo in avtomatizacijo proi-zvodnih procesov, — večanja deleža investicijske potrošnje v doseženem druž-benem proizvodu gospodarstva občine, ki bo predvidoma 23,5. Na podlagi podatkov o investicijskih vlaganjih v prvih devetih mesecih letošnjega leta, dobljene z izvršeno anketo med viškimi gospodarskimi organizacijami, je ugotovljeno, da je plan investicij izvršen v analiziranem obdobju 68 %, ter da bo glede na doseženo in planirano dinamiko vlaganj do konca leta skoraj v celoti izvršen. V izpolnjevanje planov investicij so se posamezne delovne or-ganizacije — nosilci razvoja na našem področju — vključili tako: Iskra—Elektrooptika 135 ., Hoja36%, Ilirija-Vedrog 16, Tobačna tovarna 90 % itd. Ocenjujemo, da bodo letošnja visoka investicijska vlaganja omogočila doseči višjo udeležbo investicijskih vlaganj v družbe-nem proizvodu gospodarstva kot je bilo planirano, saj bo dose-žena v višini 27 %. Dosežena bo zelo ugodna struktura vlaganj, saj bo večino sredstev, potrošenih za novogradnje in moderniza-cijo kapacitet. Od planskih nalog pa bomo odstopali na področju panožne usmeritve investicij, ker bo večino investicijskih vlaganj (50%) v elektroindustriji in tobačni industriji, medtem ko je bilo za povečanje proizvodnje v prednostnih panogah potrošeno le 7% vloženega zneska v analiziranem obdobju. — v 000 din — v tekočih cenah Dejavnost 1. Industrija in rudarstvo 2. Kmetijstvo 3. Gozdarstvo 4. Gradbeništvo 5. Trgovina 6. Gostinstvo 7. Obrt 8. Komunala GOSPODARSTVO « v tem: TEHNIČNA STRUKTURA 1. Gradbena dela 2. Oprema NAMEN 1. Modernizacija, razširitev kapadtet 2. Vzdrževanje kapacitet 3. Nova gradnja " Plan 77 Doseženo Indeks Struktura Znesek \—\XJ77 481958 396431 82 88,7 21050 1677 8 0,5 6587 10735 162 2,4 18123 7956 44 1,8 118919 22502 18 5,0 2181 365 17 — 11149 6974 63 1,6 — 69 — — 659967 446699 68% 100 51% 65% 49% 35% 26% 29% 10% 2% 64% 69% INDUSTRIJA Na podlagi devetmesečnih podatkov o proizvodnji v viških go-spodarskih organizacijah ocenjujemo, da bo dosežena stopnja rasti industrijske proizvodnje precej nižja od izračunane za polletje in tretje četrtletje, da pa bo visoko presegla planirano za viško in-dustrijo. • Realne stopnje rasti — v % Plan 1977 Ocena 1977 — družbeni proizvod 4,4 8,7 — število zaposlenih 1,7 1,9 — produktivnost 2,8 6 Dosežena stopnja rasti proizvodnje je predvsem posledica oži-vitve gospodarske aktivnosti tako na domačem kot tujem tržišču in vpliva na visoko rast družbenega proizvoda in produktivnosti. Na viškem področju je vrsto podjetij, ki bodo za 1-5 — 1-3 ali celo več presegle lanskoletno proizvodnjo (Tovil, Iskra-Elektroop-tika, Silvaprodukt, Alu-Pluto-Plastika, Tiskarna Ljubljana, KIP), v drugih pa bo stagnirala ali pa bo celo padla pod lanskoletno raven. Rast števila zaposlenih je malenkostno presegla planirano stopnjo, vendar zasledimo visoko rast zaposlovanja le v delovnih organizacijah z visoko stopnjo rasti proizvodnje. V letošnjem letu bodo doseženi zelo ugodni finančni rezultati, povečala se bo akumulativnost in reproduktivna spososbnost go-spodarstva, in omogočila delovnim organizacijam večje združe-vanje sredstev za investicije in večjo lastno udeležbo v financira-nju investicij. Veliko premalo pa so bili prisotni še drugi kvalitetni dejavniki rasti družbenega proizvoda: izboljšanje organizacije dela, sodob-nejša tehnplogija in opremljenost proizvodnje, boljše izkoriščanje delovnega* časa in znanja ipd. TRGOVINA V letošnjem letu je bilo planirano povečanje trgovskih kapacitet in izboljšanje preskrbe prebivalstva s prehrambenimi artikli z iz-gradnjo in adaptacijo naslednjih trgovskih objektov: — samopostrežba v stanovanjski soseski VS 4-Bonifacija; izbrana je iokacijska dokumentacija, — adaptacija trgovine v Velikih Laščah; je izvršena, — samopostrežba v Murglafi; dana v obratovanje letos jeseni, — začasna tržnica na Bobenčkovi ulici; v pripravi je dokumen-tacija, — izdelava projekta za izgradnjo poslovnotrgovskega centra na Rudniku; ni izvršeno, prenese se v naslednje leto, — izdelava projekta za poslovnotrgovski center ob Langusovi cesti; v fazi priprave dokumentacije. Poleg tega sta odprti še novi trgovini v Riharjevi ulici in v Želim-Ijah, do konca leta pa bo adaptirana tudi trgovina na Brezovici. KMETIJSTVO V tekočem letu je bila izvršena sprememba v samoupravni or-ganiziranosti. Organiziranaje Kmetijska zadruga Ljubljana, ki ima v svoji sestavi tri temeljne organizacije: Kooperacija (prej TOZD Ljubljanskih mlekarn), Grosuplje, Moste-Polje. Cilj navedene spremembe je doseči čvrstejše proizvodno sodelovanje in s tem rast kmetijske proizvodnje. Po podatkih gospodarskih organizacij za te dejavnosti, so vse presegle v prvih devetih mesecih plan proizvodnje, tako da bo do konca leta dosežen 3 % porast kmetijske proizvodnje v primerjavi s preteklim letom. Vršile so se tudi planirane hidro in agro melioracije zemljišč — v Karlovici 20—30 ha, Stranski vasi 30 ha, Črnem vrhu 20 ha in Gr-madi 20 ha. Za obravnavo pri posameznih odborih izvršnega sveta je pri-pravljen osnutek kmetijskega prostorskega načrta. GOSTINSTVO — Integracijskr proces,, planiran, da bo izveden v letošnjem letu, ni bil izvršen in je prednostna naloga gostinskih organizacij v prihodnjem letu. — Pripravljena je vsa potrebna dokumentacija za začetna dela na Čadu ter pridobljeno pptrebno soglasje (zaenkrat načelno) de-lovne organizacije PTT za prodajo dveh skladiščnih objektov in del zemljišča ob cesti na Rožnik za povečanje gostinskih kapaci-tet. — Izvršena je adaptacija in razširitev gostinskih kapacitet na Turjaku in Kureščku. — V pripravi je tudi dokumentacija, kot je bilo navedeno že v prejšnjem poglavju za izgradnjo poslovnotrgovskega centra ob Langusovi, v okviru katerega je predvidena tudi lokacija manjšega hotela. — na osnovi študije o Rakitni Zavoda za urbanizem SRS se iz-delujejo nekateri programi o razvoju Rakitne kot širšega rekreacij-skega območja občine in mesta Ljubljane. PROMET V letu 1977 so bila predvidena naslednja vlaganja: 1. V dokončanje že začetih ali že več let programiranih investi-cij v lokalne ceste in mestne ulice: — rekonstrukcija ceste Pijava gorica—Želimlje, je že priprav-Ijena dokumentacija, k rekonstrukciji se še ni pristopilo zaradi po-manjkanja sredstev, — cestna povezava med Opekarsko in Ižansko cesto; je v gradnji — pogodbeni rok je 30. 3. 1978, — rekonstrukcija ceste Rašica—Rob; pripravljena je doku-mentacija, k rekonstrukciji se še ni pristopilo zaradi pomanjkanja sredstev, — rekonstrukcija ceste na Brdo; je v končni fazi, — rekonstrukcija ceste v Mateni; pripravljena je dokumentaci-ja, rekonstrukciji se še ni pristopilo zaradi pomanjkanja sredstev. 2. V nove investicije v lokalne ceste in mestne ulice: — rekonstrukcija Večne poti; v gradnji, , . , — asfaltiranje Skapinove ulice; je končano, — rekonstrukcija Pokljukarjeve ulice; se je zavlekla zaradi po-laganja kanala in se prenese na naslednje leto, — rekonstrukcija Riharjeve ulice od Devinske do Ceste v Mestni log; v fazi priprave dokumentacije. 3. Ter sodelovanje občine in krajevne skupnosti pri moderni-zaciji republiških cest po programu Republiške skupnosti za ceste: — cesta v Tomišelj; je končana, — cesta Vrhnika—Horjul; ni bila v letošnjem programu Repu-bliške skupnosti za ceste in se prenese na naslednje leto. — cesta Horjul—Šentjošt, za odpravo nevarnih ovinkov. Predvidena je tudi zagotovitev sredstev za projektiranje: — ceste Podpeč—Rakitna: projekt bo narejen čez zimo. URBANIZEM Za leto 1977 so bile določene naslednje naloge: 1. Prekvalifikacija nezazidljivih površin in to: — za območje ob tržaški železnici v proizvodno cono, — za območje ob Podvozni poti v površino za stanovanja, — za območje Rakove Jelše v površino za stanovanja, — za območje med Ižansko cesto in Jurčkovo potjo ter novo južno obvoznico v površino za stanovanja. Za izvršitev navedene naloge je bila sklenjena pogodba med občino in LUZ za izdelavo I. faze spremembe Generalnega urba- nističnega plana oziroma za izdelavo podrobnegažurbanistič-nega načrta mesta Ljubljane, rok izdelave je 22. 1. 1978. 2. Izdelava zazidalnih načrtov za: — Kozarje; v pripravi družbeni dogovor o graditvi mestnega območja, — Viško polje; izdelana je geodetska podlaga, — RS 105 ob Ižanski cesti (novelacija zazidal. načrta), neizvr-šeno. K izdelavi zazidalnega načrta za Kozarje in Viško polje se bo lahko pristopilo po izdelavi Podrobnega urbanističnega načrta mesta Ljubljane. Poleg tega je bila predvidena izdelava načrta še za naslednja območja: — VS 220-Radna; ni izvršeno, — VS 225-Podpeč; načrt za del območja je v postopku potrdi-tve na občini, — VS 260-Velike Lašče; ni izvršeno, — VS 260-Gradež; ni izvršeno, — VS 206-Srednja vas pri Polhovem Gradcu, ni izvršena, — ter dokumentacija za realizacijo I. faze poslovne stanovanj-skega centra ob Langusovi — izdelava dokumentacije je v teku. Zazidalni načrti za zgoraj našteta območja niso narejeni, ker ni prišlo do končne uskladitve teženj med vsemi porabniki prostora (po podatkih Zavoda za urej. stavb. zemljišč). Predvidene so še spremembe in dopolnitve zazidljivih površin v izvenmestnem področju, ter dokončanje zazidalnih načrtov za: — območje RS 1 in RS 2 ob Jurčkovi poti; izdelan je program-ski, tehnični del zazidalnega načrta ni izdelan, — območje VS 213-1 Horjul — po podatkih KS Horjul je zazi-dalni načrt v delu, predvidoma bo koncem januarja 1978, — območje VS 245-3 škofljica — po podatkih KS Škofljica je zazidalni načrt v deiu, predvidoma bo končan do konca leta 1977. Dokončanje skupinskih lokacijskih dokumentacij: — za območje na Igu; je v končni fazi izdelave, — za območje v Horjulu; je v postopku potrditve pri občini. KOMUNALNO GOSPODARSTVO V planu so bile sledeče naloge: — v komunalno urejanje stanovanjskih sosesk VS103-Murgle in VS 1-Trnovo. — II. faza je v zaključni fazi, v pripravi je III. faza za Murgle, medtem ko so planirana dela za Trnovo končana, — dokončanje vodovoda Golo; dela so v zaključni fazi, investi-tor je občina Vič-Rudnik, — rekonstrukcija pokopališča šmarje; investitorja sta KS Šmarje Sap in Škofljica, dela so v teku, predvidoma bodo dokon-čana v začetku prihodnjega leta, — izgradnja vodovoda Dobropolje, investitor je komunalno podjetje Grosuplje, dela so končana. VODNO GOSPODARSTVO V planu so sledeče naloge: — dokončanje regulacije mestne Gradaščice; dela so v zak-Ijučni fazi, — pričetek sistematične regulacije Malega Grabna od izliva v Ljubljanico do novega mostu čez Mali Graben; ni izvršeno, ker ni vključen v srednjeročni program vodnega gospodarstva, — nadaljnja regulacija Gradaščice in pritokov v Polhograjskih dolomitih na najbolj ogroženih odsekih; na planiranem odseku so dela izvršena, — urejanje glavnih odvodnikov na Barju; naloga je dolgoročna in njeno izvajanje je v teku. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Za leto 1977 je bila planirana izgradnja 624 stanovanj po pro-gramu samoupravne stanovanjske skupnosti (občinski program predvideva izgradnjo 880 stanovanj, ker vključuje tudi gradnjo ob-jektov v stanovanjski zadrugi Dobrova, kjer pa je bil šele v tretjem tromesečju izveden natečaj za vpis v stanovanjsko zadrugo, dela pa bodo pričela šele v naslednjih letih). V 9-mesečju je bilo dogra-jenih 94 stanovanj, od tega v Bonifaciji 52 (U-1) in pa v Sattnerjevi (blok — 6) 42 stanovanj, v gradnji pa je preostalih 472 stanovanj,