SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) XLVI (40) Štev. (No.) 5
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 26. februarja 1987
Strpnost in strupenost
Dolgo let je bila slovenska skupnost v Argentini zaprta v neke vrste geto, v katerega je malokdo pogledal. Ves ta čas je pa bila, bolj kot getu, podobna panju, v katerem so leto za letom rasli Domovi, organizacije in društva. Njih delo je ustvarilo to skupnost, ki je vsem nam v ponos. A kljub aktivnosti, je ostali slovenski svet ni upošteval, ni videl (ali ni hotel videti) njenega razvoja in rasti. Pač, za uradne o-blašti SR Slovenije je bila — in je še — skupnost izdajalcev, ki nima mesta v njihovi ureditvi. Drugod — v zamejstvu — tudi ni bilo zadosti posluha, nekaj zaradi vpliva iz Slovenije, nekaj zaradi neznanja, nekaj zaradi reševanja njim lastnih problemov. Le posamezne izjeme so se zanimale za ta oddaljeni slovenski delček, tam na koncu južne poloble.
Časi in ljudje se spreminjajo. Toliko let delovanja in pisanja ter nekateri predhodni stiki so podrli pregrade in začeli so prihajati obiskovalci; raslo je zanimanje za to, kar se dogaja na argentinski zemlji.
Ko v pogovoru nanese na vzroke, zakaj toliko časa ni bilo širših stikov med različnimi slovenskimi postojankami, nekateri obiskovalci navedejo med drugim tudi mnenje, da prevladuje med Slovenci v Argentini prenapetost in strupenost. Seveda kmalu opazijo, da to ni čisto prava slika naše skupnosti. Vendar je vredna premisleka.
Navadili smo se — v veliki večini — spoštovati mnenja in poglede drugih, skušamo biti strpni in ne gnati vsake razlike „na nož“. Znamo pri mizi civilizirano debatirati o bolečih točkah slovenske polpretekle zgodovine in sprejmemo utemeljene poglede nasprotnika.
Včasih nas pa le zanese — predvsem pri javnih debatah —, da skušamo gosta prisiliti, da izpove naše mnenje in ne svojega, ali da mu vsiljujemo naš prav, da tako dokaže, da je „naš“. Marsikdo je v matični ali zamejski Sloveniji močno angažiran in njegov glas močno odjekne v tamkajšnji javnosti, tako da mu ni treba še pri nas dokazovati, da je „naš“ in to stoodstotno. To ni prav.
Kljub temu, da je minilo že toliko časa, se nam še preveč pozna to pomanjkanje javnih diskusij z ljudmi, ki zagovarjajo drugačne poglede ali morda celo družbeno ureditev, da bi se vsaj delno približali ravni diskusij na študijskih dneh Drage.
Nekaj je vztrajati v svojem prepričanju in paziti, da nam ne servirajo laži v brezmadežni obleki, drugo pa tekmovati med seboj, kdo je „pravovernejši“ in to pravovernost vsiljevati drugim.
Časi strupenosti in prenapetosti bi morali že davno miniti. Novo življenje nas uči, da se delo, ki temelji na strpni vztrajnosti, boljše, višje obrestuje.	Gregor Batagelj
Štafeta? ne, hvala!
Šetinc o boju proti „protikomunističnim silam“
Zdaj je protikomunizem že v Jugoslaviji: še nedolgo tega „je grozil“ le od drugod.
Na praznik Matere božje, 8. decembra, je ljubljanska televizija na prvem programu, v najelitnejšem času (ob osmih zvečer), posredovala pogovor s članom predsedstva Centralnega komiteja ZKJ iz Slovenije, Francem Šetincem.
Govorilo se je o skupni seji predsedstev SFRJ in CK ZKJ, ki je bila posvečena varnostno političnim razmeram v Jugoslaviji. Kar na začetku je spraševalec pomolil Šetincu pod nos vprašanje, ob katerem je televizijskim gledalcem vzelo sapo. Takole nekako je rekel: V Jugoslaviji so se v zadnjem času razvile protikomunistične sile, (No, lepa reč! Ljudstvo pa je še do včeraj mislila, da v Jugoslaviji ni protikomunistov). In nato je Šetinca vprašal, kakšno je bilo ob tem mnenje obeh na j višjih jugoslovanskih predsedstev. Šetinc je menil, da se v zadnjem času zares pojavljajo vse mogoče skupine in gibanja (za ta pa so ljudje res že slišali), ki da hočejo postati nekakšna alternativa partiji. To da bi pa lahko že bil nekakšen zametek večstrankarskega sistema, kar pa si jugoslovanska partija prizadeva preprečiti (Prav tako že znano).
Potem je bila beseda o tem, ali je partija šibka in kdo je lahko sovražnik partije. Šetinc: „Sami sebi smo največji sovražniki!“ Bo sledila čistka? Šetinc meni, da kakšne represalija ne bi bile na mestu, da pa bo gotovo šlo za idejno čistko. Zveza komunistov je šibka in mora zato nujno povečati svojo sposobnost.
„Zdaj ne moremo več čakati, kajti časa imamo malo!“
Zanesljivo najbolj dramatična in večkrat izrečena je bila Šetinčeva misel, da se nam mudi (partiji, seveda). Le kam se zdaj naenkrat jugoslovanski partiji tako mudi! časa je imela na pretek že dolga desetletja, pa ljudstvo vendar ni opazilo, da bi se „idejni avantgardi“ kdajkoli kam mudilo. Pravzaprav
vemo, kako in kaj, in tudi vemo, zakaj se na lepem mudi.
Da se venomer znova pojavljajo novi in novi nezadovoljneži, ki kritizirajo zdaj to zdaj spet nekaj tretjega. Temu pa je sledila Šetinčeva definicija antikomunizma: Skupna značilnost vseh nezadovoljnežev je protikomunizem! In:
Kdor kritizira, ni na liniji Zveze komunistov! (Tudi to je že zelo obrabljena „uspavanka“).
Strpen pa je bil Šetinc do intelektualcev. Čeravno mu je spraševalec skoraj v usta postavil enačaj med intelektualci in opozicijo, se ni dal zavesti in je menil, da je tudi mnogo intelektualcev na „liniji partije“ in so pošteni intelektualci. Vsi ostali pa s poštenostjo, po analogiji, nimajo ničesar skupnega.
Sogovornika se skoraj nista mogla ogniti srbskemu „Memorandumu“. Čeprav ga v Sloveniji in' še marsikje drugje sploh nihče ne pozna, saj še nikjer ni bil objavljen, pa je Šetinc vendarle napadel posamezne točke „Memoranduma“, ki je njemu očitno le nekoliko bolj poznan: Da ni res, pravi, kar trdijo v Srbiji; da bi naj bila Srbija vseskozi izžemana s strani Slovenije in Hrvaške, in obsodil je stališče „Memoranduma“, da sta tudi Tito in Kardelj vodila politiko izkoriščanja Srbov- „Memorandum“ je, po Šetinčevem mnenju poskus razbiti Jugoslavijo. (Tudi nič novega). In da ga je sram kot Slovenca, ker se menda tudi Slovenci čudno obnašajo do drugih narodov in da so tudi v Sloveniji že nekakšni zametki nekakšnih „memorandumov“. Koliko člankov je bilo v Sloveniji objavljenih v zadnjem času, ki da so polni nezaupanja do drugih narodov. Imenoval pa teh člankov Šetinc ni.
In da kakšne neumnosti se širijo v zvezi z „vstajo“ naših narodov; da nekateri širijo laži, da je bila vstaja prevara. „Mi med NOB nismo imeli le Revolucije in izdajalce! I-meli smo tudi ‘čakajoče’, to je tiste, ki so želeli, da se tehtnica vo-jaškopolitičnih razmer nagne na to ali nasprotno stran: šele nato bi se pa vključili — na zmagajočo stran, seveda.“ Tako. je Šetinc slovenskemu avditoriju prvič povedal o „ča-
Pod tem naslovom so ljubljanski študentje zbirali podpise za nov protest v domovini.
Najprej si osvežimo spomin oziroma poglejmo, kaj je pravzaprav ta štafeta, o kateri se doma danes vse več govori, pa se ji tudi upira.
Titov rojstni dan ni natančno znan. Nekaj dni gori ali doli, niti ni tako važno. Končno so se zedinili na 25. maj 1892. In seveda, ker je pač Tito leta 1945 zmagal v revoluciji in razvili okoli sebe mit in skrajni kult osebnosti, kakršnega niso imeli ne Hitler ne Stalin niti kak afriški novopečeni cesar, je bilo treba njegov rojstni dan proslaviti z vsem pompom.
Začelo se je leta 1945, ko je 14 mladih iz Kragujevca poneslo Titu čestitke za rojstni dan, na prsih pa nosilo 14 črk: Kragujevac Titu. In plaz se je sprožil. Vsako leto od tedaj dalje so pokorni slavitelji pripravili štafetno palico, ki so jo nosili po vsej državi, prehajala je iz rok v roke, držali so ji špalir in okoli nje pripravljali cirkus, dokler je niso izročili „velikemu bratu“ Titu kot čestitko za rojstni dan.
Partija — oziroma Tito, so uvide-
Ziiiiiinivosiii iz Jugoslavije
Po poročilih študentovskega tednika „Študent“ toži jugoslovanski pravnik Tihomir' Živkovič komunistično stranko, naj mu vrne vsoto 2.850.000 dinarjev, katere je vplačal kot članarino med leti 1962 in 1985. Svoje zahteve utemeljuje z dejstvom, da partija ni izpolnila že preje danih obljub, da bo v državi vzpostavila red in blagostanje ljudstva. Ker pa je s svojim vladanjem privedla gospodarstvo v krizo, je torej kršila pogodbo, katero je sklenila z Živko-vičem, ko mu je pobirala članarino.
„Nočem podpirati nobene organizacije, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti do družbe,“ je napisal.
Tednik „Študent“ poroča, da se je postopek pričel v mesecu oktobru pred sodiščem v Beogradu, a je bil nenadoma in iz neobjavljenih vzrokov prekinjen.	„
P. D_ova.
kajočih“ med zadnjo vojno. Do zdaj o takih nikoli nihče ni govoril.
Alternativna gibanja imajo mesto
le v okviru Socialistične zveze
Alternativnih gibanj Šetinc, tako je rekel, nikamor ne uvršča. Ker da je treba najprej vedeti, kakšna so ta gibanja. Če govorimo o civilnem služenju vojaščine zaradi „ugovora vesti“, je Šetinc v glavnem za uvedbo te možnosti in je bolj napadel nesmiselne razlage te pobude v tisku drugih republik, ki pobude slovenske mladine, v glavnem, ne le ni razumel, marveč ji je pridal celo vrsto protidržavnih namer. Tudi e-kologe podpira. Vsaj načelno. Mirovna gibanja pa meni, da pri nas niso potrebna, ker da Jugoslavija že kot država vodi mirovno politiko in zato tu ni potrebna kakšna alternativa. Pa to je tudi že znano in staro Šetinčevo stališče. Govoril je še o Kosovu in menil, da se tam vendarle reči urejajo. Torej vprašanja Kosova praktično ni načel.
Je pa zato prav velikokrat načel misel, da se mora partija notranje utrditi, ker da časa nima več dosti.
Od zunaj nam, če se je zanesti na Šetinca, trenutno ne grozi nič nevarnejšega, saj kakršnih koli zuna-njh sovražnikov niti omenjal ni. Protikomunizem imamo zdaj kar lepo doma!
Ugotovitev je nova!
Kaj utegne tej ugotovitvi slediti (doma), bodo pa pokazali naslednji tedni in meseci.
li, da je iz tega lahko razviti res skrbno pripravljeno ceremonijo in pašo za oči ter tako vcepiti mladim in starim kult Tita, čustven odnos do njega in oboževanje.
Štafeta je dobila uradno sankcijo, ko je leta 1956 sam Tito izrazil „željo“, da naj 25. maj postane Dan mladosti, praznik mladih, čimbojj se je Tito staral, tembolj se je Spektakel večal, vanj se je vtaknila vojska, zbobnali so mlado in staro na pot štafete, ki se je končala kje na beograjskem stadionu, kjer so se mladi klanjali Titu (in po njegovi smrti njegovi veliki sliki med oblaki), mu prisegali zvestobo, spuščali balone in golobe, skandirali: Tito — ljubimo te! itd., vse v plapolanju zastav in trobljenju fanfar, pač kakor niso mogli sanjati nobeni faraoni.
In pred tem so štafetno palico nosili in prenašali več mesecev, prišlo je celo tako daleč, da so „danes ob 9.00 Ljubljančani za Bežigradom na doslej najatraktivnejši način sprejeli zvezno štafeto mladosti. Takrat se bosta nad mestom namreč srečali letali, ki bosta poleteli eno iz Zagreba in drugo iz Murske Sobote. Iz prvega bo skočil padalec, ki bo v Slovenijo prinesel štafeto, iz drugega pa bo skočil Maks Humar, državni reprezentant iz Lesc, ki bo štafeto mladosti med prostim padom sprejel od hrvaškega tovariša. Humar bo s štafetno palico pristal na travniku pred Mladinsko knjigo, kjer bo svečan sprejem, kasneje pa tudi pričetek množičnega manife-stativnega pohoda ob žici okupirane Ljubljane.“ (Dnevnik, 8. 5. 1976)
Prizori so se ponavljali: „Množice veselih ljudi, pisane zastave, pestri kulturni programi in enotna želja: Še dolgo nas vodi, tovariš Tito.“ (Delo, 18. 5. 1977)
A Tito jih ni dolgo več vodil. Ko je umrl, so seveda njegovi nasledniki nadaljevali s temi evforičnimi Potemkinovimi iluzijami, mladina se je klanjala dalje in častila Tita, dokler ni počilo.
In seveda je počilo tam, kjer poka še drugače. Ljubezen gre skozi želodec, in ta „ljubezen“ je stala leta 1985 skoraj 50 milijonov novih dinarjev.
Spet je prva stopila na plan slovenska mladina in se začela spraševati, kam vse to gre. Začenjalo se ji je zdeti neumno vse to cirkuško obnašanje, kult osebnosti in ne nazadnje zapravljanje denarja za tako sliko hlapčevanja mitu.
O tem so debatirali študentje na univerzi v začetku decembra 1986, kjer so bili mnenja, naj se ta štafeta ukine, praznovanje dneva mladosti pa naj se spremeni.
Nekaj utemeljitev iz te peticije:
„Zahtevamo odpravo maratonskega štafetnega teka in masovne telovadbe na stadionu JLA.. . Trošenje denarja za rituale, ki prisegajo večno zvestobo neki daljni in imaginarni preteklosti, je ciničen posmeh vsem, ki v vrsti čakajo na zaposlitev. Evforično praznovanje pomeni metanje peska v oči, še zlasti ob
Narodi v Jugoslaviji niso enakopravni
V ljubljanskem „Delu“, sobotna priloga z dne 20. septembra 1986, so bili zapisani nekateri značilni stavki kot npr.: Za mlade imata izredno pomembno vlogo nacionalna in verska pripadnost. Politično prepričanje je za navezovanje odnosov z ljudmi najmanj pomembno za mlade Slovence. Kar 46% mladih se pri izbiri zakonskega partnerja ozira na nacionalnost, na vero pa celo 62 odstotkov.
Vsak peti mladinec v Jugoslaviji meni, da narodi v Jugoslaviji niso enakopravni. Najmanj nacionalne e-nakopravnosti občutijo mladi Slo-
Hotimir venci.
dejstvu, da se med štafetnim tekom in masovno telovadbo ne bo rešilo niti centimetra naše usode... naše usode ne more rešiti nobeno zaklinjanje Titu, partiji, zgodovini, NOB-ju..., pač pa korenite družbene spremembe... Namesto Štafete mladosti predlagamo Pohod brezposelnih, namesto stadionske telovadbe pa predlagamo zborovanje proti verbalnemu deliktu, zborovanja in pohode proti oboroževanju Jugoslavije in drugih dežel, zborovanje proti sramotnemu izvozu orožja. ..“
Študentje na univerzi so organizirali javno tribuno o tem vprašanju. V slabih dveh urah je peticijo o u-kinitvi štafete podpisalo skoraj 850 študentov, pozneje so zbirali podpise javno tudi na Plečnikovem trgu, nad 2.500 jih je bilo, ki so v dolgih vrstah čakali, da podpišejo protest, dokler jih niso na lep način odstranili. Zanimive so številke referenduma na univerzi: udeležba 43%; za štafeto je volilo celih 6,5%, „za štafeto pa jih ni glasovalo“ (tako Delo; po naše: so bili proti) 92',4%! Tudi so študentje protestirali proti napadom, v časopisih: „Očitno nekaterim ni všeč nova in neforumska oblika delovanja mladine.“
Na javni tribuni je bila večina i-stega mnenja, da naj se Dan mladosti in štafeta ukineta, taki kot sta; prišlo pa je tudi do prav duhovitih predlogov: 1. varianta: naj bo štafetna palica težka 300 kg; 2. naj jo nosi sámo vodstvo slovenske mladine, in 3. oboje skupaj. Argumenti: Ker bi 300 kil moralo nositi skupaj veliko predstavnikov, bi se tako utrdil kolektivni duh, „masivna štafeta bi šlampastemu balkanoidne-mu tekanju vrnila vsaj malo Spektakelskega duha“ in „človek, kateremu so pred leti predajali štafetno palico, je — ne po svoji krivdi — (to ne drži, n. op.) v nekaj letih postal mitološki velikan. In če je že ravno velikan, potem naj bo tudi štafeta njegovi velikosti primerno masivna.“ (Tribuna, 10. 12. 1986)
Šale vstran; kot je bilo videti, je bila univerzitetna mladina skoraj soglasna proti štafeti. A stvari so se zapletle, računali niso z „bratstvom in edinstvom“ južnih narodov in s tistimi na stolčkih. 12. kongres mladine v Beogradu je ostro zavrnil peticijo . slovenskih delegatov, ki so zahtevali ukinitev štafete, saj na jugu očividno raje dobivajo denar iz Slovenije in ga trošijo za „panem et circenses“. Pa tudi predsedstvo republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije je predlog zavrnilo, a ne soglasno.
Ti so predlagali ob odhodu štafete dvodnevni mladinski festival, da štafeta ne bi potovala po vseh slovenskih občinah, ker da ni časa (bolje denarja, n. op.). In končno so po božiču odločili, da bo štafeta leta 1987 krenila na pot 21. maja z vrha Triglava, kjer, kot pravi Delo, odpadejo vse tribune, vstopnice ter ves ceremonial in bodo poleg le malokateri alpinisti. Tudi naj štafeta nima oblike palice itd. S tem skušajo, vsaj v Sloveniji, nekoliko ublažiti proteste, obenem pa ostanejo še vedno pravoverni; dalje na jugu pa naj delajo, kar hočejo. Volk sit in koza cela.
Do tu novice. Skušali bomo zasledovati vso afero, saj je nov dokaz o vrenju, predvsem med slovensko mladino. Dolgo časa je morala prenašati češčenje Tita na najbolj cirkuški način, manipulirali so jo brez sramu, povrhu pa je morala še plesati, kot so ji godli. Ni samo problem, denarja, iz vsega se vidi, da se je zavedla izkoriščenja od partijskih vrhov in ,se postavila po robu. Popolnoma ni uspela, a vsaj v poštev so jo morali vzeti, deloma zadovoljiti, pa je niso mogli, ali smeli, brezobzirno utišati, kot se je dogajalo včasih.
Začel je bledeti tudi Titov lik.
TD mi.
MED KNDIGRMI IN REVIJAMI
MOHORJEVE BUKVE ZA LETO 1987
Kmalu po Novem letu smo dobili knjižni dar Celovške družbe za leto 1987, ki obsega Koledar za leto 1987, Slovenske večernice, priročnik Vsak dan zdravilne rastline, kot duhovno branje prevod Tatjane Go-ričkove Rešitev izgubljenih. Nismo pa dobili dodatnega darila: otroška slikanica Rojstvo v Betlehemu in Pozdravi, t- j. Pesmi H. Artača.
1. Koledar za leto 1987
Kot navadno je Koledar okrašen z večbarvnimi celostranskimi slikami koroških pokrajin, predvsem cerkva ter narodopisnih posebnosti, kot npr. Prizor iz Drabosnjakovega Pasij ona v Kostanj ah na Koroškem. Kot poudarek Gregorčičevemu letu spremljajo te slike posamezni odlomki „Goriškega slavčka“. . Poleg koledarskih vsakoletnih podatkov je Koledar v prvem delu posvečen predvsem družini in rojstvu otroka s prispevki Vanje Kržanove, ki jo poznamo že iz revije Duhovno življenje. V člankih govori o razvoju otroka tako v telesnem in pozneje v duhovnem procesu, o človekovem dostojanstvu v vesti in odgovornosti. — Iz področja Cerkve prinaša več člankov, med drugim omenja slovenskega novega nadškofa A. Ambrožiča iz Toronta, o katerem pravi ameriški časnikar Peter Howell: „Novi nadškof — drugi papež“, po hitrem cerkvenem napredovanju in obvladanju jezikov. V tem delu je tudi članek o obisku Medjugorja. Prehaja na ožje koroške cerkvene in narodopisne zadeve, kjer je zanimiv članek p. Bernarda Kotnika o hišnih imenih v Kotmari vasi. Pod zaglavjem Znanost, umetnost, književnost razpravlja akademik dr. Anton Trstenjak v članku „O slovenski duši“. Pravi, da zaradi različnih zgodovinskih in zemljepisnih razsežnosti je težko govoriti o enotni slovenski duši', da pa je potrebno najti skupni imenovalec slovenskega človeka. Govori o prednostih in napakah Slovencev, predvsem o razprtosti slovenskega naroda, ko poudarja, da je Kranjec, Korošec' ali Štajerc. Pogrešamo pa pri tem razlago, zakaj je ta razprtost: ko je Avstrija načrtno razdelila Slovence v te posamezne „kronovine“, po geslu: razdeli in vladaj! Pravi tudi, da je nagnjenost Slovencev k samomoru zelo velika, kar dokazuje najvišji odstotek samomorov v Jugoslaviji prav pri Slovencih. Pozablja pa pristaviti, da je Slovenec prišel do tega odstotka šele v zadnjih 40 letih, ko je nova oblast načrtno uničevala njegov verski značaj.
Naslednje poglavje Koledarja obdeluje vprašanje okolja, narave in gospodarstva. Zelo dober članek je napisal Janez Bizjak pod naslovom Triglavski narodni park. Podaja zgodovino tega parka na tromeji slovenskega ozemlja, njega značilnosti, živalstvo in gospodarsko dejavnost. Zaradi redkosti tega parka, ko še danes vidiš v njem kozoroge, muf tone itd., je zavarovanih več vrst živalstva, pa tudi rastlinstva.
V	članku Kraški ovčar nam podaja Jožko Šavli zanimivo oznako kraškega ovčarja, ki se razlikuje od nemškega ovčarja po svojem „slovenskem“ značaju.
V	oddelku iz zgodovine Slovenskega naroda je predvsem važen prispevek Lili Jaroschke iz Kotne vasi „Kdo so pravzaprav vindišar-ji?“ Po zgodovinskih ugotovitvah naših znanstvenikov Murka, Ramovša itd. ugotavlja, da je to imenovanje tujih ljudi za Slovence, medtem ko so Nemci vse Slovence imenovali Windischerje.
Iz Spominov dr. Antona Urbanca, očeta našega priznanega publicista in narodnjaka v Torontu, dr. Petra Urbanca, priobčuje Koledar članek Plebiscit na Koroškem, ko je on kot študent bil agitator za Maistra. Izreden prispevek Otmarja Mauser-ja je „Minister in pokoli“, ko govori o obisku grofa Tolstoja v slovenski skupnosti v Torontu.
Daši je Mohorjeva že lani izdala posebno knjižico Zarota v Celovcu, je ta članek nje važno dopolnilo, in je dostopen prav po Koledarju najširšemu krogu njenih udov, pa tudi vseh Slovencev sploh.
Koledar prinaša nekrologe pokojnih Oreharja, Javornika, Zachnerja, Goršeta in drugih, umrlih v lanskem letu.
Zanimiv je tudi prispevek Janka Ferka o Situaciji slovenskih pisateljev na Koroškem, ki nam dokazuje, da raste na Koroškem po zaslugi Slovenske gimnazije v Celovcu, nov rod mladih slovenskih literatov.
Koledar poživlja več leposlovnih črtic, kot npr. popotni spomini iz Avstralije župnika Vinka Zaletela, in druge.
PRVI KORAKI
ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI
5.
Moja prijateljica Mojca je imela fanta Toneta Kovača.
Zaton meseca februarja nam ponuja novo sliko. Za marcem se bo razburkani položaj zadnjih tednov nekoliko ustalil in po vročih počitnicah (mnogi jih niso imeli, ali jih niso preživeli v miru) bodo račun morda vse drugače postavljeni. „Februar je pekel, jesen pa predstavlja upanje,“ je zapisal te dni komen-tarist nekega buenosaireškega dnevnika. In oznaka je kaj točna. Za vlado so bili februarski dnevi eden hujši od drugega, strah za strahom in poraz za porazom. In če upoštevamo, da manjka do volitev komaj dobrih osem mesecev, kaj lahko razumemo, da je predsednik izgubil živce in javno napadel ne le opozicijo na splošno, marveč tudi posamezno npr. jutranjik Clarín,
IN SVET SE VRTI NAPREJ
Razočaranja radikalne vlade ne smemo gledati le v luči zadnjih neuspehov, marveč zlasti v globalnih aspiracijah te sedanje argentinske politične večine. Spomnimo se nadutosti, ki jih je prevzela takoj po zmagi leta 1983. Več kot polovica oddanih glasov, kontrola nad desetino argentinskih provinnc, med temi prestolica in provinca Buenos Aires, ki sami predstavljata tretjino argentinskega prebivalstva. K temu prištejmo priljubljenost predsednikove osebe vsaj v prvem obdobju, in pa njegovo (dejansko ali domnevno) veljavnost v mednarodni skupnosti, pa kaj lahko razumemo sanje, ki so se porodile v domala večini radikalnih glav.
Tedaj se je pričelo govoriti o „tretjem zgodovinskem gibanju“. Dva naj bi bila že preživela: radikalizem pod vodstvom Hipólita Yri-goyena in peronizem pod vodstvom generala Perona. Glavna oznaka o-beh „gibanj“ je bila, da sta za sabo potegnili večino naroda mimo in preko dotedanjih političnih strank. Enako naj bi se sedaj dogodilo z Alfonsinom: postavil naj bi se na čelo tega tretjega gibanja in vodil nared dolga obdobja po svetli in srečni poti.
Sanje so bile lepe, a sanjači so pozabili bistvene razlike: Don Hipólito je nastopil v dobi ljudskega de-
Ko je nekega dne kupovala blago, sta se s prodajalko medtem le zmenili, da je Mojca Slovenka in da ima prodajalka fanta, ki je tudi Slovenec. Mojca se je zanimala za njegovo ime. Odgovor se je oglasil, da je Antonio Kovač!
Mislim, da tisti večer Tonetu ni bilo preveč prijetno, ko ga je Mojca v Slovenskem domu klicala na odgovor.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiimiimiiiiiiimiiwiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiimiimmHi
Med osebnim in družbenim kapitalizmom
Zahod odkriva gospodarski nauk Henrika Pescha
Da je nemški jezuit Henrik Pesch (1854-1926) eden od očetov sodobnega cerkvenega nauka je znano marsikateremu katoličanu, ki sledi papeškim okrožnicam. Med gospodarskimi strokovnjaki pa njegov nauk, ki temelji na „naravnem redu“ in ki naj bi po „načelih zdrave pameti vodil v družbeno vzajemnost“ (solidarnost), do nedavnega ni žel posebnega priznanja.
„Pravilno razumevanje Peschpve-ga razpravljanja o gospodarstvu je otežkočeno tako zaradi marksističnega kakor liberalnega napačnega tolmačenja,“ je zapisal v svoji „Zgodovini ekonomske analize“ (str. 765) Jožef Schumpeter, vendar se tudi sam ni poglobil v ideje tega avtorja, čeprav mu na istem mestu priznava „visoko strokovno znanje, v katerem mu je le malokdo enak.“
Šestdeset let po njegovi smrti pa lahko beremo v „New Oxford Review“ (nov. 86), da je Pesch „verjetno največji ekonomist vseh časov“. To drzno, a premišljeno trditev je zapisal Rupert J. Ederer, častni profesor ekonomije na državni u-niverzi v Buffalo (N. Y.) potem, ko se je posvetil prevajanju Peschevega
„Učbenika narodnega gospodarstva“ (Lehrbuch d er Nationalekonomie, 1905). Pod tem skromnim naslovom se skriva naj obširnejše delo o gospodarstvu, ki obsega pet knjig, na skupno 3800 straneh, in ki zasluži po Edererjevem mnenju naslov „Su-mma Económica“.
Pescheva zamisel gospodarskega sistema temelji na Aristotelovem in Tomaževem realizmu in je zato oddaljen tako od iluminističnega liberalizma kakor od državnega socializma. Pozitivisti obeh skrajnosti so zato njegovo delo enostavno prezrli.
Za razvoj Peschevega družbenega nauka je bilo posebno pomembno, da je živel nekaj let pod isto streho z velikim delavcem za socialne pravice in pionirjem moderne krščanske socialne dejavnosti, škofom Viljemom Emanuelom von Kettelerjem. Iz teh let je njegovo delo „Liberalizem, socializem in krščanski družbeni red“. V njem Pesch zavrne pozitivistično usmerjenost pri študiju družbenih ved in poudari nujnost moralnih načel v gospodarski dejavnosti.
Družbene kreposti, med katerimi daje posebno važnost pravičnosti in usmiljenju, so> po Peschevem mnenju neobhodno potrebne za zdrav družbeni red. Te ideje se seveda več-
krat pojavijo tudi v papeških okrožnicah posvečenih socialnemu vprašanju. Vendar se Pesch pri svojem razmišljanju ne naslanja na verske, resnice, marveč vztraja na stališču, da mora biti „gospodarska vzajemnost“ sprejeta na podlagi „naravnega zakona“, ne glede na versko prepričanje. Kljub temu pa, kot kristjan, opominja, da bo „solidarnost“ prinesla polne sadove tem lažje, čim globlje bo krščansko življenje in splošnejši krščanski pogled na svet. To mu je prineslo očitke, da hoče gospodarsko vedo podrediti etiki, če ne celo teologiji. Pesch je pojasnil, da je ekonomija samostojna znanost, a da je človekovo gospodarsko življenje istočasno tudi predmet (formalni objekt) etike.
„Človek je gospodar sveta, po božji volji.“ S temi besedami pričenja Pesch svoj obširni traktat o gospodarstvu ter postavi z njimi človeka v sredo stvarstva in gospodarske problematike, a vendarle tako, da spominja na njegovo podrejenost Stvarniku. Gospodarstvo dobi na ta način krščansko perspektivo, človekovo delo pa nov, poseben pomen, kajti le z delom je posamezniku mogoče dosegati uresničenje Stvarnikove volje — na družbenem področju-
Delo pa je ustvarjalni napor konkretnega posameznika in ne neke abstraktne družbe ter je zato pot, ki vodi do povezave človekove vzajemnosti. Delo posameznika doseže
Tone Mizerit
mokratičnega prebujenja. Peron je znal zgraditi socialno strukturo (zlasti sindikate), ki je preživela štiri desetletja in nastopil v ugodnem trenutku, ko je zlato vsega sveta lilo v argentinske zakladnice. Alfon-sin pa ima pred seboj porušeno e-konomijo in večkrat opeharjene upe naroda. Poleg tega je peronizem še precej žilav, medtem ko mnogi volivci radikalnih listin obupavajo nad uspešnostjo vladne ekipe.
Sanje so se razblinile v nič in namesto bombastičnega „tretjega zgodovinskega gibanja“ se morajo zadovoljiti s skromno „convergencio“, ki skuša spraviti v isti koš drobce razpršenih buržujskih socialistov, odpadlih demokristjanov, vračajočih se intransigentov in desarrollistov in nekatere provincijske stranke, ki so svoj čas bile snubljene s strani vojaških režimov. Vse to v izključno volilno korist z namenom, da bi jim določene guvernacije ne ušle iz rok (zlasti Bs. As.), in da ne bi izgubili pičlo večino, ki jo še ohranjajo v poslanski zbornici. Kaj malo, če primerjamo z združenimi silami pero-nizma in radikalizma v „gibanju“ kot je z njim že sanjal general La-nusse s svojim GANom (Gran A-cuerdo Nacional). Svet pa se medtem mirno vrti naprej.
MILOST IN NEMILOST
Zakaj je Clarin padel v nemilost pri predsedniku? Slučajno. Baje vlado moti kritično pisanje dnevnikov in naslov tega jutranjika je bil najbolj svež v predsednikovi glavi, ko je med govorom sklenil stresti svojo jezo. Drugače ni mogoče razumeti protislovij in nasprotujočih si trditev v tistem govoru.
Nejevolja pa je razumljiva. Stvari ne tečejo, kot bi morale. Januarska inflacija, ki naj bi dosegla 3% po vladnih računih, je poskočila kar na 7,6. Februarska, ravno tako predvidevana v treh odstotkih v optimistični vladni viziji, baje ne bo mnogo manjša (če ne bo večja). Dolar, ki je tipični barometer finančnega zaupanja ali nezaupanja v vladne u-krepe, je pričel nevzdržno ofenzivo na višje položaje in ne policijske inšpekcije niti rekordna prodaja zunanjih bonov .ga nista mogli ustaviti. če temu pridamo vojaški nemir in sindikalho tresoritenje, pač moramo odpustiti, če je Alfonsin nekoliko izgubil nit svojega govora.
Omenili smo položaj na vojaški fronti. Preteklo nedeljo je zapadel rok, ki ga predvideva zakon o „zadnji piki“, zaključku, in tisti vojaki, ki doslej niso bili pozvani pred sodišče zaradi udeležbe v protigveril-skem boju zaradi krščenja človekovih pravic, si lahko mirno oddahne-
svojo polno plodnost šele v povezavi z delom bližnjih. Ni čudno tedaj, če posveča Pesch analizi pomena, ki ga ima delo v družbenih odnosih prvenstveno mesto ter da gradi na njem svojo gospodarsko teorijo, v nasprotju z liberalnim individualizmom prav tako kakor s socialističnim kolektivizmom.
Pescheva misel o „vmesnih skupnostih“ ali „funkcionalnih skupinah“ in slojih, ki povezujejo ljudi istega poklica, je nasprotna Marxovi razredni razdelitvi. Vzajemnost teh delovnih skupnosti je povsem neskladna z dogmo o razrednem boju. To misel, ki po Edererjevem mnenju do danes še ni povsem razvita, je deloma uporabil Pij XI v svoji o-krožnici „Quadraguesimo anno“ in bil zato močno kritiziran. Vendar so Pescheva poklicna ali funkcionalna združenja daleč od fašističnih korporacij in dobivajo svojo uresničitev po poti zadružništva in morda tudi v sodobnih „industrijskih krožkih“ na Japonskem.
Zgradba Pescheve družbene vzajemnosti temelji na štirih oblikah solidarnosti, ki jih Ederer imenuje „stebri solidarizma“.
Prvi od stebrov je že omenjena „poklicna vzajemnost“, drugi je svetovna, človečanska vzajemnost, tretja je vzajemnost v družini, ki se širi med člani sorodstva in četrta je povezanost na podlagi skupnih koristi v narodu ali državi. Tista dra-
jo. Odslej naprej jih omenjeni zakon brani in nihče več jih ne bo klical na odgovor.
Kaj pa ostali? Nekaj stotin jih je postavljenih pred sodišče in kakih 20 do 30% vseh teh je aktivnih oficirjev in podoficirjev. Ti bodo morali dati odgovor in se sprijazniti z usodo, takšno, kakršno jim bo zapisalo civilno sodišče. Vlada ve, da nima več prostora za umikajoče manevre, da trenutno ni govora o kaki amnestiji in je torej namenjena postopati z vso strogostjo. Nekaj je le še dobrega na vsej stvari: rok za obsodbe je določen, je kratek in kmalu se bo vedelo, pri čem je vsak. Ko bo enkrat to zaključeno, si bo oddahnila ne le vlada in vojaške u-stanove, oddahnil si bo lahko ves narod, potegnjena bo koprena nad težko in verjetno najbolj žalostno dobo moderne argentinske zgodovine.
Na sindikalnem polju pa se tudi pode nevihte. Mnogo gremijev še vedno ni podpisalo sklepa o poviši-cah prvega trimestra. Kako tudi, ko je vlada predvidevala 9% povišiCe v vsem trimestru in dovoljevala komaj 11% povišico plač. V dveh mesecih so te številke popolnoma zastarele in gremiji, ki so že podpisali, sedaj rovarijo češ, da so jih o-peharili in je inflacija že požrla vso povišico.
Po drugi strani pa je v kongresu važen vladni osnutek o paritetnih komisijah. Vlada bi ga rada čim prej potrdila, da se pred mednarodno javnostjo pokaže kot socialno čuteča in spoštljiva do delavskih pravic. A mnogo problemov je, ki jih zadnje dni skušajo rešiti. Zato so nastala tajna in manj tajna pogajanja. Bilo je precej zbližanja z vlado, zlasti s strani stare peronistič-ne garde (Lorenzo Miguel in 62 organizacij), zaradi česar je Ubaldini poskočil in zagrozil z ostavko. Trenutno je nastal mir, a nekaj je treba upoštevati, da ne bo presenečenj v bodoče: v ozadju so politični interesi. Skupina „25“ se nagiblje k obnoviteljski struji peronizma. „62“ spadajo k ortodoksnemu peronizmu in jih kaj malo briga usoda Cafiera; pripravljeni so podpisati „nenapadalno pogodbo“, ki bi vladi nudila potrebni kisik. Ubaldini pa je o-sebnost, ki se noče vmešavati v strankarske spopade, marveč delana lastnem političnem projektu.
Za konec, in kratko, le še dve omembi. Najprej novica, da so gospe Isabeliti naklonili pokojnino kot bivši predsednici države (enaka plači člana vrhovnega sodišča). Retroaktivno bo prejela okoli 270.000 av-stralov.' Kje so časi, ko so jo sodno preganjali in vlačili iz ene ječe v drugo...
V senatu so sklenili, da bo debata o zakonu razporoke počakala do po papeževem obisku. Torej za zadnji teden aprila. Tedaj se bo pokazalo, kam se bo obrnila zakonodaja v tem predmetu.
■■■•■■■•■■■■■■MBBHBBMBBnBmBMBraMaaaraMaMMMai
gocena vez pa, brez katere po Peschevem mnenju ni mogoče govoriti o resnični in splošni vzajemnosti, je delo. „človekovo delo je ključ, verjetno bistveni ključ, do rešitve socialnega vprašanja,“ pravi Pesch in njegova misel odmeva v okrožnici Janeza Pavla II. „Laborem Excer-sens“. Da je pisanje tega jezuita vplivalo na sedanjega papeža pri pisanju omenjene okrožnice priča, po mnenju prof. Ederer j a, tudi uporaba izraza „ekonomizem“. Ta pojem je uporabljal Pesch že leta 1892 in označeval z njim težnje nekaterih gospodarskih teoretikov, ki bi radi reševali vsa družbena vprašanja le s pomočjo „ekonomskih zakonov“. Pesch opozarja nasprotno, naj bi moralni zakoni prevladovali nad suhim „ekonomizmom“.
Misli, ki jih odkriva R. J. Ederer v Peschevem pogledu na gospodarstvo, so izredno zanimive tudi za ne-krščanske bralce, kajti osvetlijo z novo lučjo japonski gospodarski sistem, so skladne z Morshalovim realističnim pogledom o vrednosti in predstavljajo alternativo skrajnostim individualizma in razrednega boja.
Če kdo, pa smo seveda kristjani poklicani, da zamisli Henrika Pescha razvijamo in živimo. Za Slpvence pa pomeni oživitev Peschevega nauka lahko premik iz mrtve točke nepristnega „samoupravljanja“ v tok svobodnega zadružništva in družbene vzajemnosti.	Marko Kremžar
Adkh NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUlBiLJANA — Knjigo s fotografijami Bohinja Joca Žnidaršiča je izdala Državna založba Slovenije. Je velikega formata, obsega 168 strani in je izšla tudi v angleščini, francoščini in italijanščini. Fotograf je zbiral material celih pet let, k njegovemu izboru pa sta z besedo sodelovala prof. dr. Janez Mili-činski in Željko Kozinc.
LJUBLJANA — Trije novi zvezki
Literarnega leksikona, so izšli, in sicer: Janka Kosa Razsvetljenstvo, Andreja Inkreta Drama in gledališče in Lada Kralja Ekspresionizem. Izdaja ga Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
IZOLA — V izolskem lovišču število odstrelov počasi narašča, ker prav tako narašča stalež srnjakov, zajcev in fazanov. Srnjakov imajo spomladi okoli 90 in jih odstrelijo malo manj kot tretjino. Poljski zajci spet dosegajo boljši stalež, da jih lahko odstrelijo kakih sto (v šestdesetih letih so jih' nalovili po 700 na leto, v Jetih 1979-83 pa, le po 20, predvsem zaradi pesticidov, bolezni in naravnih sovražnikov).
LJUBLJANA — Kmetje ne kupujejo mineralnih gnojil. To še posebej skrbi proizvajalce gnojil, ki poskušajo izboljšati kupne pogoje z daljšimi roki za odplačevanje.
UMRLI SO OD 3. do 14. jan. 1987:
LJUBLJANA: Zora Koklič; Štefan Ostrožnik; Binca Leskovic; Bruno Thaler ;dipl. inž. arh. Tone Bleje; Konštan-tin Vodopivec; Julijana Tomšič roj. Pe. rušek; Dominik Malič; Mara Čeh, 92; Hinko Christof, 93; Jože Janša st., 87; Alojzija Svetec roj. Samsa; Kazimir Zorman; Ivanka Podjavoršek roj. Zaletel; Franc Žgur; Anton Pokovec, 84; Genovefa Čož roj. Strmole; Ivan Drobnič; Metod Hočevar; Fanči Petelin roj. Kozamernik; Marija Gašperšič roj. Primožič; Uršula Zajc roj. Šircelj, 83; Peter Šinkovec; Mara Hariš roj. Gregorka; Marija Slabe; Josipina Bester vd. Kramar, roj. Kotar, 90; Lovro Potočnik; Vida Ambrož roj. Kuhar; Fedor Lazonov, 90; Ivanka Goršič roj. Snoj, 66; Vinko Kovač; Nada Draginc roj. Cotič; Anton Srakar, 88; Marjan Pavle; Stane Žnidaršič, 61; Franc Lukša; Peter Šinkovec; Terezija Gluhar roj. Hiti; Jože Zupan st., 80; Franc šer-bel; ;Franc Kržin; Dora Gruden; Bogomira Kosmač; Milena Loparič roj. Zalar; Antonija Hribernik roj. Kocjančič; Ivan Drenovec; Ernest Močnik; Lea Šimnovec; Roman Potočnik, 77; Franc Gubenšek, 85; Frančiška Hodnik; Franja Mokorel roj. Juvan; Franc Jagodic (Kožmanov ata,), 81; Rudolf Voga; Angela Gržina roj. Tušar; Janez Kan-čič; Iva Polak roj. Gomzi; Ludvik Klun, 89; Anton Rupert, 79; Ana Žorž roj. Gruden; Ivan Ogrin; Vinko Kristan; Ivan Habič; Pavla Valenčič roj. Dovč; dr. Viktor Volčjak; Štefan Gott, 75; Franc Hami; Rihard Malenšek; Mari-
ca Koritzky, 94; Franc Perko; Elizabeta Iglič roj. Dorbes; Klementina Trpin; prof. Marta Slanovic roj. Košar; Francka Sever; Ana Strnad roj. Štrukelj; Franc Cankar; Metka Ciglar roj. Rus; Cecilija Seliškar roj. Mikelj, 94; Berta Pavlič roj. Fritz; Ladislav Fon; Marija Sevšek-Kokica roj. Wojacek; France Brodar, 74; Milena Govekar, 87; Franc Marolt; Ana Hladnik; Marija Malalan roj. Kermavner; Irma Bajželj roj. Petek, 97.
RAZNI KRAJI: Rado Kozole, Dov-ško; rev. Ivan Zupanc, Petrovče; Jana Indihar roj. Skubic, Kranj; Ferdo Skok, Mozirje; Rok Grošelj (Lišajev), 69, Dob; Ivana Vrhovnik roj. Kumer, 75, Mengeš; Apolonija Fojkar roj. Sedej, 79, Lipica pri Škofji Loki; Franjo Bončina, Celje; Alojz Kožuh, Lipica pri Škofji Loki; Jože Čukajne, Ločna v Novem mestu; Rozalija Kranjc, Novo mesto; Franc Povalc, Celje; Ludvik šlemer, Maribor; Janez Svetek, Bizovik; Milica Gostiša roj. Petrič; Marija Zaviršek (Tončkova mama), Šmarje-Sap; Ana Jerman roj. Cilenšek, Blejska, Dobrava; Karel Galič, Mirna peč; Ivan Kump, Kočevje; Vida Marsel roj. Močivnik, Piran; Milena Korber roj. Fedran, Celje; Ludvik Cajner, Rečica ob Savinji; Jože Žohar, Celje; Jožefa Kus roj. Špringer, 83, Preska pri Medvodah; Martin Boltez, Kostanjevica na Krki; Jože škof, Novo mesto; Janko Dobre, Kovor; Franc Škerlj (Grenkov ata), 87, Begunje pri Cerknici; Vera Erjavec roj. Karlinger, 71, Stična; Ivan Kalan (Ju-ščev ati), 57, Lipica-Škofja Loka; Ivo Pezdirc, Kranj; Marija Gostinčar roj. Mahkovic, Janče; Marjan Zalokar, 54, Mengeš; Ernest Blažon, Celje; Jožef Pevec, Celje; Ferdinand Obed, Kranj; Filip Škerjanec, Rogatec; Valentina Štajnrajh roj. Glažar, Postojna; Marija Zdravje roj. Honigmann, Kočevje; Ljudmila Stegel, Postojna; Anica Benet roj. Bohinc, Preska pri Medvodah; Marjan Hirsenfelder, Tržič; Marjan Zalokar, Mengeš; Jože Klenovšek, Celje; Ana Stojkovič roj. Tavčar, Šmartno pod Šmarno goro; Rajko Polajžer, Rogatec; Jožica Novak roj. Požeg, Metlika; Mihael Godnov, 90, Tržič; Mihaela Godec roj. Flander, Kamnik; Helena Koprivnikar roj. Jerina, Dolsko; Anton Sitar st., 87, Breznica; Anton Nograšek, Šentvid pri Stični; Ana Lovšin-Koprolova roj. Oberstar, 91, Hrovača pri Ribnici; Andreja Kovič, Moravče; Marica Habjanič roj. Kramaršič, 82, Maribor; Dragan Malnar, Stara cerkev pri Kočevju; Cvetko Rudež, 63, Koper; Jože Knep st., Mengeš; Viktor Ferkov, Štepanja vas; Anton Gosar (Hrenov Tone), Lipica pri Škofji Loki; Fani Zgonc roj. Drolc, Laško; Alojz Kariž, Celje; Karel Bivic, 83, Gabersko; Alojz Klemen (Žagarjev Lojz), 91, Dol pri Hrastniku; Marko Rode, Dob; Stanislav Hren, Kočevje; Silvo Dražumerič, Laško; Danilo Tomažič, Hrušica; Bernarda Kapelj roj. Mulič, Dravlje; Franc Gregorin, Štepanja vas; Malči šešlar roj. Razpotnik, Trbovlje; Stane Leban, Celje; Anton Piltavez, Šempeter v Savinjski dolini; Franc Birk, Javor; Marija Lipicar, Stara Gora; Justa Tevž roj. Petek, 85, Ljubno ob Savinji; Cirila Pastor, Šmartno pri Litiji; Ivana Šebenik roj. Turšič, Notranje Gorice.
Anglija pod mrzlim valom
London, januar 1987
Angleži ne pomnijo tako hude zime. Vsaj dolga leta ne. Od 1940 ni bilo tako mrzlega dneva kot 14. januar. Takrat se je vse ustavilo. Ljudje niso mogli v službo. V glavnem ni bilo šole. Že zjutraj je bila snežna nevihta, tako, da se skoraj ni dalo na cesto. Že več let ni zapadlo toliko snega v Angliji. To je povzročilo Londonu velike težave, ker mesto ni pripravljeno za take nepričakovane obiske. Najbolj pa je trpela trdo zimo vzhodna angleška o-bala, ki pa je dobivala mrzli val naravnost iz Sibirije.
Po radiu so ponavljali, naj ljudje ne hodijo na cesto, razen v primerih „življenja in smrti“. Pa ljudje niso kaj preveč ubogali teh navodil, zato so morali trpeti tudi hude posledice. Železniška in podzemska postaja Warterloo, ena najbolj prometnih na svetu, je bila zaprta, vlaki so še nekaj dni pozneje zelo neredno vozili. Kronist je zamude trpel na lastni koži, ko se je več kot tri ure peljal v Nottingham. Vožnja traja normalno malo več kot eno uro in pol. Temperatura se je te dni gibala okoli —3 in —8, pa še nekaj manj zaradi vetra. London je bil veliko bolj podoben Ljubljani ali Munchenu, kot samemu sebi-Vsekakor nekateri sodijo, da so Angleži malo preveč dramatizirali zimo, pač, ker je niso navajeni. Televizija je skozi ves teden kazala slike iz Anglije, pa tudi iz Škotske, kjer je bilo še hujše. Časopis „The
Guardian“ je poročal o desetih žrtvah „artiškega mraza“.
Kljub ledenemu podnebju je v angleškem parlamentu čedalje večja vročina. V Angliji imajo že tri milijone brezposelnih, ki pa živijo na račun socialne podpore. Pravijo, da jih vsaj en milijon ne mara delati, ker je podpora večja kot pa nekatere plače. Margaret Thatcher ima čedalje večji upor s strani opozicije. Prav te dni so se hudovali zaradi pomoči, ki jo je vlada dala penzio-nistom, da se lahko bolje branijo hude zime. Sedaj je pa na naslovnih straneh časopisov tako zvani „Affaire Guiness“. Ta stara pivovarna se je združila z nekim drugim podjetjem. Del vodstva pa je kupil delnice zelo poceni, ker so vedeli, da se bodo zelo podražile. Po odkritju nepoštenega ravnanja jih je nekaj že odstopilo. Ta zadevà zavzema veliko centimetrov v časopisih. Tudi kraljeva družina je vedno v ustih Angležev. Princ Edvard je pred nekaj dnevi stopil iz mornarice, ker ni zdržal hudih treningov. Med tem je mladi William, sin princa Karla in Lady Di, šel prvič v šolo in seveda bil pokazan po vseh časopisih in na televiziji.
O Argentini se ne sliši veliko. Nekaj pišejo dnevniki o Malvinskih zadevah, večinoma o težavah za vzdrževanje otokov- Na BBC 3 je bila pred nekaj dnevi oddaja o novih kondicijah, ki so jih Angleži postavili okrog otokov in o prošnjah različnih držav za ribolovstvo. BBC 1 pa je pokazala oddajo posvečeno
¿0.r
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Rojstvo: 28. decembra 1986 se je rodil Juliju Conde in Mariji roj. Dolinšek sin, ki bo krščen na imeni Andrej Martin. Čestitamo!
Krsti: 14. decembra 1986 je bil krščen v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Tomaž Avguštin Bustos, sin Edvarda in Ivice roj. Kociman. Krstil je g. Jože Bokalič QM.
V vikariji Señor de los Milagros v iMoronu pa je bil krščen na ime Nikolaj Danijel prvorojenec Danijela Pérez Brea in Marte roj. Kopač. Za botra sta bila Martina Kopač-Coehrane in inž. Guillermo Pérez Brea. Krstil je g. Franc Himmelreich.
Dne 1. februarja je bila krščena v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Marija Inés Jemec, hčerka Staneta, in Noemi Frančiške roj. Požes. Botrovala sta Jože Burja in Ana Marija Rozman. Krstil je g. Janez Petek CM.
Istega dne je bil krščen v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Pavel Avguštin Bokalič, sin Janeza in Ane
Marije roj. Paniego. Botrovala sta Francisco Guillermo Paniego in Marija Bokalič. Krstil je g. Vinko Bokalič CM.
Srečnim staršem naše čestitke!
Poroke: V soboto, 6. decembra 1986, sta se poročila arh. Beatriz Litta in arh. Andrej Keber iz Morona.
2. jan. sta se poročila v cerkvi Ntra. Sra. de Loreto v Palomarju Susana Maina in Zdravko Fale. Za priči sta bila Justi Fale in Luis Terminiello.
V slovenski cerkvi Marije Pomagaj pa so se poročili: 31. januarja Anton Podržaj in Vera Breznikar. Za priče so bili ženinovi starši Anton in Ana Po-deržaj ter nevestini1 starši Franček in Kristina Breznikar. Poročil ju je delegat dr. Alojzij Starc. V soboto, 14. februarja, pa prof. Kristina Jereb in Gabrijel Qualizza. Za, priče so jima bili ženinovi starši Lojze in ga. Pavla roj. Stanonik ter nevestin oče Janez in sestra Lučka Jereb. Poročno mašo je daroval prof. France Bergant.
Novoporočencem naše čestitke!
Smrt: V Buenos Airesu je umrla gdč. Francka Petelin (78). Naj počiva v miru!
Darovali so
. , v tiskovni sklad ’*1 Svobodne Slovenije
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: ga. Olga, Grubišič, Buenos Aires, A 20; ga. Marija Malavašič-Ca-sullo, San Justo, A 10; Bogomir Tr-šinar, Mar del Plata, A 10 v spomin na pok. Rada Škofiča, umrlega v Avstraliji; dr. S. F., Avstralija, 30 dolarjev; Anton-Ana Gaber, ZDA, 10 dolarjev in rev. Viktor Breznikar, ZDA, 10 dolarjev.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Maks Loh
Zapuščajo nas vodilni medvojni ’ protikomunistični borci. Težki boji, ki so, jih bili doma, in trpljenje v tujini jih je utrudilo in polagoma drug za drugim odhajajo v večnost.
Preteklega 21. januarja je omagalo srce Maksu Lohu, ki je vse svoje življenje — od dijaških let naprej pa do svoje smrti — posvetil delu za krščansko in demokratično u-reditev Slovenije, in ga zato posvetil tudi delu in boju zoper vse tiste sile, ki so podirale krščanske in demokratične temelje, na katerih je bila zgrajena slovenska družba in katere so hotele zamenjati s komunističnim brezboštvom in totalitarizmom.
Rajni Loh se je rodil 7. maja 1909 v Ljubljani. Gimnazijo in pravne študije je končal v Ljubljani. Že v akademskih letih se je spoprijel s komunisti. Od začetka druge svetovne vojne naprej pa je že aktivno sodeloval s svojimi tovariši v Akademskem klubu Straža v boju zoper komunistične zločince, ki so pobijali Slovence po Sloveniji. Da bi mogel še uspešneje vršiti svoje poslanstvo v tem boju, je sprejel povabilo, da naj vstopi v službo na ljubljanski policiji, kjer je bil dve leti vršilec dolžnosti šefa političnega oddelka. Seveda je s tem postal tarča napadov komunistov in njihovih sopotnikov, ki so z ustno in pisano besedo širili laži o njegovem delu.
Tak pokončen, idejno jasen in od-
„Abuelas de Plaza de Mayo“ s slikami tudi o sodbah vodnikov vojaških vlad. Najslavnejši Argentinec je seveda Diego Maradona. Redno poročajo o njegovih italijanskih nastopih. In še danes ne morejo pozabiti obeh golov v Mehiki.
Na glasbenem področju je zopet na prvem mestu Plácido Domingo, ki je te dni odlično odpel Otella v Covent Gardenu. Plácido Domingo precej časa ni nastopal v Londonu. Lansko leto je moral prekiniti prav Otella, zaradi potresa v Mehiki, kjer je izgubil tudi nekaj domačih. Angleže je precej razjezilo, ko je pred dobrim mesecem odpovedal koncert v dvorani Wembley, dan pred prireditvijo. Rekel je, da so vstopnice predrage. Resnično pa je bila prodaja zelo skromna. Nekaj mesecev prej je Luciano Pavarotti dvorano napolnil in to je Dominga razjezilo. Za Otella so bile vstopnice že nekaj mesecev razprodane. Pred predstavami so ljudje čakali na cesti z desetimi funti v roki in skušali dobiti kako mesto. Kronist je tudi poslušal v Royal Albert Hall Haen-delov Mesija, v zelo dobri izvedbi. Ob tej priložnosti je zbor štel osemsto članov.
London je velemesto, kjer se križajo vse kulture, vse vere in vse ideje, človek skoraj nima časa, da bi se začudil. Vsak se oblači po svoje, ima kakršno frizuro hoče, od vijoličaste do večbarvnih las in govori svoj jezik in se ne bo nihče zanj zmenil. Kronist se je peljal na podzemeljski, pa sliši „Qué fiaca tengo“. Kot nikoli prej si je mi-, slil, da je svet čedalje manjši.
Janez Vasle
ločen mož je ostal rajnik do konca vojne in tudi po vojni. Dobro je poznal komunizem in dobro je videl, kako povsod — tudi v tej naši novi domovini — razpreda rdeče mreže, v katere bi rad ujel ljudstvo. V obsojanju skritih komunističnih propagandnih pojavov je bil neizprosno stanoviten.
Po begunskem življenju na Koroškem in v Italiji se je preselil v Argentino, kjer se je zaposlil pri raznih delih. Ves čas je pridno sodeloval v Akademskem klubu Straža in v Društvu slovenskih protikomunističnih borcev. Pisal je članke v Svobodno Slovenijo in njen Zbornik, v Vestnik, v Slovensko državo in drugam. — Bil je zaveden Slovenec in njegov ideal je bila suverena slovenska država, v kateri bo Slovenec sam svoj gospod. — Bil je vse svoje življenje globoko veren mož in tudi umrl je lepo spravljen z Bogom.
Zadnje čase je Maks Loh bolehal na srcu in dne 21. januarja ga je Bog poklical k sebi. Pokopan je bil na pokopališču v San Martinu. Pogrebno sv. mašo je daroval dr. Jurij Rode, pogrebne molitve in vodstvo pogreba pa je opravil delegat slovenskega dušnega pastirstva, dr. Alojzij Starc. •— Od pokojnika sta se poslovila: v imenu Akademskega kluba Straža Martin Duh, v imenu Društva slovenskih protikomunističnih borcev pa Miha Bedenčič.
Dobri Bog naj mu bo milostljiv Sodnik. Gospe Anici, hčerki Mariji in ostalemu sorodstvu pa izražamo globoko sožalje. Rudolf Smersu
®BiEINI®§ (8ME§>
SLOVENSKE OTROŠKE PESMI NA RADIO NACIONAL
V soboto, 20. decembra, ob 10 je bil na državnem radiu LRA1 Na-cional, kot običajno, program Cuen-tos a los cuatro vientos. Tokrat je ta program za otroke bil posvečen slovenskim otrokom. Canela se je razgovarjala s šestletno Nadjo in z njeno mamo Amalijo; njen oče O-skar pa je prevedel v španščino Ele Peroci Muca Copatarica. Med oddajo smo slišali več pesmi; nekatere je a capella pela Nadja ali kakšen drug otrok (Tinkin dežnik, Prišla je zima, Moj očka, Potoček itd.).
Canela je sprva govorila o Jugoslaviji, vendar potem točneje lokalizirala, od kod prihaja njena prijateljica Nadja, iz Ljubljane, Slovenije, in med programom razlagala, kako živijo slovenski otroci in kako preživljajo zimo; da so v Jugoslaviji otroci različnih narodnosti in da ni jugoslovanskega jezika, temveč slovenski, hrvaški...
SAN MARTIN
ZAKLJUČEK SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE
Dne 7. decembra 1986 je bil slovesni zaključek slovenske osnovne šole v San Martinu- Po sv. maši, ki jo je daroval sanmartinski dušni pastir dr. Jurij Rode in med katero je prepeval mladinski pevski zbor, so se vsi učenci skupaj s svojimi starši podali v dvorano Slovenskega doma. Naj omenimo, da so ta dan pr-voobhajanci iz San Martina ponovili v sanmartinski cerkvi sveto obhajilo.
V dvorani Slovenskega doma je bil nato nastop vseh šolarjev od najmlajših do najstarejših z različnimi deklamacijami in petjem. Najprej so nastopili mlajši z deklamacijami in nato zapeli tri pesmi: Marko skače, Metuljček cekinček, Na okno tok tok. Nato so starejši deklamirali: O-(Nadaljevanje na 4. str.)
Janezu Bruli v spomin
Ob polletnici njegove smrti
Dne 25. februarja je minilo pol leta, ko je prenehalo biti srce našega izredno delavnega javnega delavca Janeza Brule. Malo je bilo med nami tako zavednih in odločnih Slovencev in tako vztrajnih organizatorjev našega javnega življenja, kot je bil on. Rajni Brula je bil silno delaven na različnih področjih. Danes bi se ga pa rad spomnil zlasti kot močnega političnega delavca.
Rajni Brula se je dobro zavedal in je to tudi neprestano ponavljal, da je nam politično delo neobhodno potrebno, da ne smemo pozabiti, da smo politična emigracija, in da bomo doprinesli k osvoboditvi svoje domovine samo s premišljenim in pametnim političnim delom. Bil pe je tudi mnenja, da se moramo pri tem delu združiti vsi demokratični Slovenci, da morajo pri osvobodilnem delu vsi pomagati, da mora med nami vladati skrajna strpnost, da moramo pozabiti na vse malenkostne razlike med nami in ustvariti edinost. Prav to besedo „edinost“ je pogosto rabil, ker je vedel, kakšna moč tiči v edinosti v ideji in ciljih in v enotnosti v akciji. To je spoznal že pri domobrancih. Kakor tedaj — tako je pogosto ponavljal — da sta nam edinost in enotnost v akciji potrebna tudi danes, saj imamo v domovini še danes istega sovražnika, kot smo ga imeli za časa komuni-
stične revolucije.
Rajni Brula je videl rešitev za Slovence v svobodni in suvereni slovenski državi, in ni skrival veselja, da imajo Slovenska ljudska stranka kakor Slovenska demokratska stranka in po njih tudi Slovenski narodni odbor na prvem mestu zahtevo po suvereni slovenski državi. Močno pa je želel in tudi delal na tem, da bi se na tem programu združili prav vsi Slovenci. Zato je kot član načelstva SLS obiskoval vidne in vplivne Slovence in jih skušal pridobiti, da pomagajo pri gradnji slovenske prihodnosti v soglasju s Slovenskim narodnim odborom.
V politični debati je bil rajni Brula včasih tudi oster zlasti, ako je naletel na človeka, ki je zabavljal čez vse, kar se v slovenski skupnosti dela in čez tiste, ki med nami požrtvovalno delajo. Takega človeka je takoj vprašal, naj pove, kaj je že vse napravil za Slovence in mu svetoval, naj pristopi k delu, da bo tako trezneje presojal, s kakšnimi težavami se morajo boriti tisti, ki delajo.
S smrtjo Janeza Brule smo izgubili močnega moža, velikega Slovenca, krepkega in odločnega političnega delavca, ki ga pogrešamo na vseh področjih. Toda božja volja je odločila drugače. Zato pa je potrebno, da stopijo na Brulovo mesto novi borci za slovenske pravice.
Rudolf Smersu
MALI OGLASI
ADVOKATI
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 -
17.	nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do 19.
arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle —■ vse za
vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.	,
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od
18.	do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SIOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr.
J.	Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9,30 do 11,30 (gdč. Julka Moder).
<*!*«*/«* V 4&mm
V nedeljo, 22’. marca, vsi lepo vabljeni v
SLOMŠKOV DOM na VELIKO TOMBOLO!
(Nad. s 3. str.)
četova ura in Nocoj je Miklavžev večer. Učenci sedmega in osmega razreda pa so podali ves uvod h Krstu pri Savidi in nato zapeli: Svetlo sonce, Pesem edinosti in Vrabček poje.
Na oder so nato stopili letošnji a-biturienti slovenske šole: Bezlaj Marcel, Boltežar Tomaž, Jesenovec Matjaž, Tašner Gabrijel in Marolt Veronika. Voditeljica slovenske šole, gospa Katica Dimnikova, je imela nanje lep nagovor, čestitala jim je k temu, da so končali osnovno šolo in izrazila željo, da naj jim bo pri nadaljnem študiju in sploh v življenju glavno vodilo in glavna krepost ljubezen — ljubezen do star-
REŠITEV KRIŽANKA
Vodoravno: 1) Mora. 5) Moja. 9) Sklon. 14) Srb. 17) Odin. 18) Bokal. 19) Arena. 20) Smer. 21) Dela. 22) A-roma. 23) Vitez. 24) Leča. 25) Ene. 26) Etapa,. 27) Oaza. 28) Apetit. 30) Lecitin. 32) Jezna. 34) Zrem. 35) Mina. 36) Krka. 37) Pleterje. 41) Koraka. 44) Mana. 45) Blato. 46) Žar. 47) O-mega. 48) Pr. 49) Vrat. 50) Štera. 52) Laso. 53) Slak. 54) Križ. 55) Mornar. 56) Ako. 57) Atek. 58) Tvega. 59) Ali. 60) Čaroben. 62) Slama. 63) Kreolka. 67) Bel. 68) Enake. 69) Preč. 70) Joj. 71) Mokica. 74) Leča. 75) Dlan. 76) Mula. 77) Enote. 78) Siti. 80) Up. 81) Robat. 82) Nič. 83) Dreta. 85) Kreg. 87) Magari. 88) Umetnina. 90) Slan. 91) Nebo. 92) Riba. 93) Staro. 94) U-ničena. 98) Rabuta. 101) Atos. 102) Redim. 104) Pan. 105) Adam. 106) Robot. 108) Molim. 109) Soba. 110) Bula. 111) Ideja. 112) Akajo. 113) Ohol. 114)
šev, do slovenskega jezika, do slovenske domovine, ki je domovina staršev in starih staršev, do domačega doma pa tudi do našega sanmar-tinskega doma in do vse slovenske skupnosti.
Nato je gospa voditeljica razdelila absolventom spričevala, predsednik Slovenskega doma Marjan Boltežar pa jim je v spomin na Slovenski dom izročil spominske knjige.
Na vse navzoče je imel lep nagovor dr. Jurij Rode ter jih navduševal za versko in narodno vzgojo naše mladine. — Predsednica šolskega odbora ga. Cirila žužkova se je v imenu staršev zahvalila katehetu in učiteljstvu za njihovo nesebično delo.
Ata. 115) Malik. 116) Kino. 117) Sari.
Navpično: 1) Model. 2) Odene. 3) Rilec. 4) Ana. 5) Morana. 6) Okop. 7) Jamajka. 8) Ala. 9) Savana,. 10) Kriza. 11) Leta. 12) One. 13) Nazaret. 14) Smet. 15) Reci. 16) Brat. 18) Batina. 20) Sleme. 26) Etika. 27) Ozka. 29) Pe-tošolec. 31) Imago. 33) Erna. 34) Zlat. 37) Plaža. 38 Ržen. 39 Jara. 40) Erar. 41) Kolač. 42) Omaka. 43) Resor. 44) Mrak. 45) Briga. 48) Plen. 49) Vreme. 51) Trio. 53) Stela. 54) Kvaka. 55) Ma-ren. 57) Abecednik. 58) Tlači. 61) 0-bit. 62) Sneta. 63) Krap. 64) Ljuba. 65) Kolar. 66) Ajati. 68) Elita. 69) Plug. 71) Menu. 72) Onim. 73) Koce. 76) Mogoč. 78) Sena. 79) Urar. 81) Rabim. 84) Ribarim. 85) Klas. 86) Enoroki. 87) Menimo. 89) Truma. 90) Stotak. 91) Nudijo. 93) Stoji. 95) Epoha. 96) Nabor. 97) Anali. 98) Raba. 99) Adut. 100) Bala. 101) Abel. Elan. 107) Oda. 108) Mak. 109) SOiS.
Naš dom	San Justo
PUSTNA VESELICA
v soboto, 28. februarja, ob 21. uri in v nedeljo, 1. marca, ob 19. uri,
na katero so povabljeni tudi otroci.
Najboljše maske bodo nagrajene.
Sodeluje orkester ZLATA ZVEZDA
Y NEDELJO, 8. MARCA, OR 16. ERI
TOMBOLA
na PRISTAVI
GLAVNI DOBITEK: VIDEO GRABADOR PANASONIC
in — kot vsako leto — stotine lepih in koristnih dobitkov.
Tablice po A 1.-. V predprodaji za vsakih 5 kupljenih tablic
1 zastonj.
Za okrepčila in osvežilne pijače bo poskrbljeno.
Lepo vabljeni!
UMRL JE DR. ALOJZIJ VOGRIČ
Iz San Francisca (Združene države Amerike) smo dobili sporočilo, da je dne 1. februarja t- 1. v 84. letu starosti umrl dr. Alojzij Vogrič, e-den izmed vodilnih javnih delavcev pred in med drugo svetovno vojno na Primorskem. Politično je pripadal Slovenski ljudski stranki ter je zlasti med drugo svetovno vojno u-spešno branil slovenske koristi na političnem, gospodarskem in šolskem področju. O njegovem delu bomo še poročali.
OBVCSTILG
SOBOTA, 28. februarja:
Naš Dom San Justo — pustna veselica ob 21. uri. ,
NEDELJA, 1. marca:
Naš Dom San Justo — pustna veselica ob 19. uri.
SOBOTA, 7. marca:
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj
ob 19.15 sv. maša ob prvi obletnici smrti msgr. Antona Oreharja.
NEDELJA, 8. marca:
TOMBOLA na Pristavi.
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj
ob 9.30 mladinska sv. maša, nato sestanek.
NEDELJA, 15. marca:
Začetek slovenskih osnovnih šol s
sv. mašo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 16. uri.
SOBOTA, 22. marca
Začetek Srednješolskega tečaja v
Slovenski hiši.
Začetek Visokošolskega tečaja ob 17.
uri v Slovenski hiši.
ES L0 VENI A LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 50; pri pošiljanju po pošti A 56; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TALLERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
NEDELJA, 22. marca.
TOMBOLA v Slomškovem domu. . SOBOTA, 28. marca:
Redni občni zbor Kreditne zadruge SLOGA ob 20.30 uri v Slomškovem domu.
NEDELJA, 5. aprila:
V Rožmanovem domu ob 11.30 sv. maša za vse rajne odbornike in člane, nato kosilo.
COOPERATIVA OE CREDITO “S.L.O.G.A.” Ltda. i
:
(Sociedad Legal Orientadora General del Asociado)
Matrícula No. 5380
■
■
Bmé. Mitre 97 Ramos Mejía La Matanza Pcia. de Bs. As.
■
■
■
CONVOCATORIA	[
■
■
De conformidad con lo dispuesto por el artículo 31 de los Estatutos Sociales, se convoca a los Señores socios a la Asamblea General Ordinaria, que se realizará el día 28 de marzo de 1987 a las 19.30 horas en el local de la calle Castelli No. 28 de la Ciudad de Ramos Mejía, Partido de la Matanza, Provincia de Buenos Aires, para tratar el siguiente:
--r»—---• ■	...------‘——	—-----» ■ r*r-rl
ORDEN DEL DIA:
■
■
1)	Designación de dos asambleístas para suscribir el Acta de la Asamblea según el artículo 39 de los Estatutos Sociales.
2)	Elección de una Comisión escrutadora de tres miembros.
■
3)	Consideración de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Resultados, Anexos 1 y 2 e Informe del Síndico, correspondientes al Ejercicio Económico No. 26, iniciado el 1 de Enero de 1986 y finalizado el 31 de Diciembre de 1986.
i
i
4)	Consideración y aprobación del Revalúo contable según Decreto Ley No. 20337 (Art. 45).
5)	Elección de los miembros del Consejo de Administración y Síndicos según lo determinado por el artículo 41 inc. h) de los Estatutos Sociales. Por dos años: el Presidente, el Protesorero, tres Vocales Titulares y un Vocal Suplente.
Ramos Mejía, 20 de Enero de 1987.
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
FRAN MILČINSKI	(46)
Ptički brez gnezda
Kocmur je premišljal, ali jih ni nekoč grajala, da jo tišče. Čim dalje je premišljal, tem bolj je bil uverjen, da so ji preozki. Čemu bi nosila preozke čevlje, kdo bo poslušal njen večni stok — preozki čevlji sploh niso zdravi!
Zavil jih je v papir, stopil na prag in se ozrl, ali ne prihaja od kod predmet njegove ljubeče skrbi, nerad bi jo srečal. Sklenil je, da se ogne cesti, in je krenil na stezo, vodečo čez travnike.
Pa ni storil pet korakov, ko obstane. Nekdo prihaja po stezi — možak je, sključen, golorok — kdo je ta prikazen? Okrog njega skače pes — tisoč vragov! — dedec in pes, vsakega zase ne bi spoznal na, to daljavo, pač pa oba skupaj — strela — to je stari Koren in njegov Sultan. Kaj pa hočeta?
Položil je zavoj s čevlji na okno in ni vedel, kaj bi. Ko bi imel zdajle čisto glavo, bi si ta nepričakovani obisk morebiti še obrnil v korist — ali tako...
Stari je prihajal bliže, mahal je z rokami, glasno je govoril sam s seboj, videti je bil razburjen. Pred šupo se je ustavil, dvignil glavo in velike oči so se mu uprle v Kocmurja. Po možganih so se mu borili razni vtisi in spomini, iskal jim je smeri. Slednjič je odprl tresoča usta in jecljaje vikal: „Kje je Tonček? Moj Tonček? Kaj si naredil
Tončku? Daj ga nazaj!“
Kocmur je bil odkraja sodil, da je starega naščuvala Nanča in da ga prihaja podit iz šupe — zdaj se mu je zdela stvar manj nevarna. Zbral je svoje misli in sklenil, da bo prijazen s starim. „Dober dan, oče!“ je rekel. „Veseli me, da vas spet vidim. Ali ste zdravi — in tako?“
Starcu so se bolne misli sukale zgolj okoli Tončka. Buljil je v Kocmurja in hripavo ponavljal: „Moj Tonček Kaj si mu naredil, mojemu Tončku?“ „Kakšen Tonček?“ je vprašal Kocmur in zmajal z glavo — ali se staremu blede?
„Razbojnik!“ je grčal starec. „Daj mi nazaj Tončka!“
„Stojte!“ ga je ustavil Kocmur. „Zmerjali pa ne boste! Kdo je razbojnik ? Kdo kaj hoče tistemu vašemu Tončku? Vsega bom jaz kriv, kajne! Bog je že vedel, zakaj vam ga je vzel. Rajši mislite na svojo hčer, na Rezo, in na svoje vnuke, na Stanka in Mici; sram vas je lahko, da, jih puščate stradati! Tonček je preskrbljen, Tonček je mrtev.“
Stari Koren se je tresel, usta so se mu penila. „Mrtev? Lažeš, daj ga nazaj, Tončka!“ S široko odprtimi očmi je šel proti Kocmurju.
Kocmurju se je zbudil srd zoper star-
ca. „Mrtev, da mrtev! Če ne verjameš, pojdi ga vprašat. Tam pri svetem Krištofu ima svoj kvartir — zemljo podpira z nosom.“ Zarežal se je starcu v obraz.
Tisti hip ga je minila dovtipnost. Težko in kratko je sopel stari Koren. Ozrl se je po psu, s tresočo roko mu je pokazal Kocmurja: „Primi ga, Sultan, primi ga!“
Sultan je nemara komaj čakal ukaza ,— že prej se je renče vtikal v pogovor. Zarjul je in se povzpel po nasprotniku. Kocmur ga je tiščal od sebe in se umikal v hišo, ali pes ni odnehal in če je padel na noge, koj je bil spet pokonci, kazal zobe in pihal v Kocmurja svojo gorko sapo.
Stari Koren je grgraje ponavljal svoj: „Primi ga, primi ga!“ — buljil je z očmi in se pomikal za onima dvema.
Kocmur je bil krepak, toda mehkužen, ni mu bil lahek boj z divjo živaljo. Lovil jo je za grlo, rad bi kričal, pa strah mu je jemal glas, pretrgano hropenje mu je prihajalo iz grla. Sukalo se mu je pred očmi, že je bil opraskan in raztrgan, pa tega niti ni opazil, le zobe pasje pošasti je videl in čutil njen zoprni dih in za psom še par blaznih velikih oči in čul hripavi vik: „Primi ga, primi ga!“
Pa mu je zavrela kri, sam ni vedel, kako mu je prišla v roko sekira, zamahnil je proti nasprotnikoma — in še in še — čul je divji vzklik in ropot sekira mu je padla iz rok in omahnil je na tla.
Zdramil ga je krik žene, ki je bila prišla domov in se prestrašila čudne kopice na tleh tik praga.
„Jezus Marija!“ je vzkliknila; in ko jd razložila očeta in psa, ležeča v krvi, in moža in poleg moža sekiro, je zarjula, kakor zver in obstale so ji misli.
Kocmur se je dvignil. Ganila se mu je zavest, da se je zgodilo nekaj strašnega in da mu preti nevarnost. „Tiho bodi,“ je rekel, „da ne slišijo ljudje!“
Kocmurka je klečala poleg očeta. V krvi so mu plavali dolgi beli lasje, spačeno mu je bilo bledo lice, eno oko je mežalo, drugo je bilo široko odprto, trdo in resno je gledalo v hčer. Božala je bledo lice, ni bilo več diha iz njega, prijemala koščeno roko, mrtva je bila in mrzla. Drhtela je in vekala: „Ata, ata, odpustite mi! Ne glejte me tako hudo! Eno samo besedo še izpregovori-te, da mi odpuščate! Ničesar nočem, ne vinarja nočem brez vaše volje, le spet oživite!“
Kocmur se je plaho ozrl. „Molči, pravim! Kar je, to je! V silobranu sem bil! Pa se ne maram preklati s sodnijo — jaz grem, morebiti se več ne vidiva.“
Pogledala ga je s pogledom brezmejnega sovraštva in mu zabrusila v lice: „Morilec!“
„Morilka!“ je siknil on. „Kdo pa je prinesel pošto od kratke Marjance, kaj? — zaradi dediščine? Kdo je želel očetu smrt? Kdo me je ščuval zoper očeta,
kaj? — Kar teci na policijo in najprej sebe ovadi, da si napeljala očetovo smrt, potem pa še mene!“
Kocmurka se je vzravnala. Kakor zid je bila bleda, brez joka so ji lile solze po licu. „Če je tako,“ je rekla, „pa grem. Za greh bodi pokora!“
„Baba neumna,“ je zaškripal Kocmur, „najrajši bi še tebe!“
S ceste se je čul ropot voza. še enkrat je divje pogledal ženo in ozrli se na vse plati je stopil skozi duri. Zunaj na oknu so še ležali v papir omotani čevlji, stisnil jih je pod pozduho in potuhnjen bežal čez travnike.
Kocmurka se je kakor v omotici sukala, okoli mrtvega očeta, obup ji je krčil srce, smrt bi ji bila odrešenje. Našla je konček sveče, nažgala jo je in postavila na tla očetu h glavi.
Potem je šla na policijo; kakor v polsnu je hodila, težko je dihala, noge so se ji opletale.
Ko so jo vprašali na policiji, kaj hoče, se je sesedla na stol; tresla se je, da so ji peli zobje, mežala je, lovila sapo in zašepetala, da je ubila očeta.
Osupli so jo gledali. — Zakaj ga je ubila?
—	Zaradi denarja... Zaradi dediščine.
—	Kje ga je ubila?
1—Doma... v supi.
—	S čim? S kakim orodjem?
Nič odgovora.
—	Ali s kolom? Ali s kamnom?
—	S kolom... s kamnom...
1—Ali je bil še kdo drug zraven?