Taborniki odkrivali Kras Na svetovnih glasbenih dnevih tudi Corrado Rojac V Tržiču stavkajo za pogodbo in varnost JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 230 (21.467) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 3. OKTOBRA 2015 na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 5 1 003 Orožje ubija in stopnjuje strah Marko Marinčič Pokol študentov je ponovno šokiral ameriško in svetovno javnost. 26-letni morilec je tokrat pretrgal devet mladih življenj. Prav toliko - devet - je bilo doslej govorov predsednika Obame, ki je po vsakem pokolu posvaril kongres in ameriške državljane na potrebo po spremembi zakonodaje o orožju. Vsakič je predsednik nastopil bolj jezno in odločno, toda vsakič tudi zaman. Američani bodo svoje mrtve otroke tudi tokrat pokopali, priredili žalovanja s svečkami, potem pa si bodo v trgovini za vogalom nabavili pištolo če že ne avtomatsko puško. Kongresniki so še pred tednom dni licemersko ploskali papežu Frančišku, ko jih je pozval, naj omejijo prodajo orožja. Toda kaj, ko je izvolitev mnogih med njimi odvisna od glasov lobija orožarske industrije, ki jih usmerja mogočna NRA - National Rifle Association. Po pokolu leta 1999 v šoli Columbine je režiser Michael Moore v filmu Bowling for Columbine temeljito izprašal vest ameriške družbe, da bi razumel, zakaj je v ZDA vsako leto namernih umorov okrog 15.000, odstotek umorov glede na prebivalstvo pa trikrat do štirikrat večji kot v Evropi. Moore je v razmislek ponudil vsaj dvoje nespornih ugotovitev. Po eni strani se v skrajno kompetitivni in individualistični ameriški družbi posameznik brez prave socialne varnosti čuti vselej ogrožen in si mora iz stiske pomagati sam. Po drugi strani je orožje del ameriškega vsakdana. Arzenal ameriških družin naj bi štel najmanj 300 milijonov pištol in 20 milijonov avtomatskih pušk. Nič čudnega, če se tu pa tam kako družinsko nesoglasje, spor z delodajalcem, psihična motnja, verska ali ideološka obsedenost, depresija ali najstniška nerazsodnost sprevrže v množičen pokol. Problem ni v tem, da bi povprečen Američan bil bolj nor od Evropejca, problem je, da je nori Američan navadno oborožen. Povrhu tega vsak pokol le še stopnjuje občutek ogroženosti in dodatno oboroževanje, politika in orožarska industrija pa podžigata strahove in vlečeta vsaka svoj izkupiček. Kaj pa mi Evropejci? Res je, da so pri nas razmere neprimerno boljše, nismo pa povsem imuni pred izbruhi nerazsodnega nasilja, ki se v zadnjih letih stopnjujejo. Pod težo ekonomske krize se razgrajujejo državni sistemi socialne varnosti, stopnjuje se občutek ogroženosti, nezanemar-ljiv del politike pa vleče konsenz s pihanjem na žerjavico strahu in nezaupljivosti. begunska kriza - Zagotovila deželne uprave »Dežela FJK ni Lampedusa Na deželnem ozemlju 2.700 prosilcev za azil polemika Celentano brani Trst in noče ladij v Benetkah « MEDJEVAS - Z dobrodelno baklado po vaških ulicah se je sinoči v Medjivasi začel 8. praznik Konji in vonjave mošta, ki bo trajal do nedelje. Ljubitelji konjev in sploh kmečkega življenja se bodo lahko preizkušali v ježi, opazovali razne nastope konjenikov, si ogledali priložnostne razstave in seveda okušali tudi pristno kraško hrano in pijačo. Dostop do Medjevasi bo možen samo s priložnostnim avtobusom iz Štivana. Na 9. strani gorica - Preiskava o ponarejenem blagu Goriški finančni stražniki zasegli šolske potrebščine VIDEM - V Furlaniji-Julijski krajini je trenutno 2.700 prosilcev za azil, ki so doživeli sprejem pri 46 občinah na skupno 216, kolikor jih šteje deželno ozemlje. Deželna uprava upa in pričakuje, da bo število teh občin v dogled-nem času naraslo na vsaj sto, če ne več. Naša dežela je glede števila prosilcev za azil presegla kvoto, ki jo je zanjo določila državna vlada, pri čemer je uveljavila načelo t.i. razpršenega sprejemanja beguncev in azilantov. Predsednica Dežele je na včerajšnji novinarski konferenci v Vidmu skupaj z odbornikom Giannijem Torren-tijem povedala, da je 1.630 migrantov angažiranih v družbeno koristnih dejavnostih. Zagotovila je vsekakor, da FJK glede prebežnikov ni nobena severna Lampedusa. Na 3. strani trst - Včeraj Janez Potočnik o spremembi razvojnega modela TRST - Včeraj se je v Trstu na povabilo Vsedržavnega inštituta za ocea-nografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS) mudil bivši evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki je v dvorani Tessitori govoril o nujnosti spremembe sedanjega modela gospodarskega razvoja. Sprememba je nujna, ker je tak model spričo naraščanja prebivalstva in omejenih virov ekonomsko, družbeno in okoljsko nevzdržen, nov model pa bi lahko celo prinesel večjo rast, pri prehodu pa ima znanost veliko odgovornost, je prepričan Potočnik. Na 5. strani TRST - Po sporu med Trstom in Vidmom glede tržaške mestne občine se je sedaj razvnela polemika med Trstom in Benetkami. Kamen spora so ladje za križarjenje, ki bi jih kulturni minister Dario Franceschini iz Benetk rad preusmeril v Trst. Tržaški politiki so v glavnem navdušeni, v Benetkah pa zelo jezni na ministra. V polemiko se je vključil tudi Adriano Celentano (na sliki), ki se je spravil na predsednika Veneta Luca Zaio. V Dolini le en glas za novo zvezo občin Na 4. strani Pomoč umirajočim in njihovim svojcem Na 14. strani Odbojkar Jernej Terpin začenja pot v Sloveniji Na 17. strani Športel ne popušča Na 18. strani 2 Sobota, 3. oktobra 2015 ITALIJA, SVET / sirija - Razhajanja glede bodoče vloge predsednika Bašarja al Asada Zahod poziva Rusijo k ciljnim napadom na IS DAMASK - Medtem ko je Rusija tretji dan nadaljevala letalske napade v Siriji, jo je Zahod pozival, naj ne napada položajev opozicije režima sirskega predsednika Bašarja al Asada, temveč skrajne Islamske države (IS) ter naj se izogiba civilnim žrtvam. Rusija je včeraj prvič napadla mesto Raka, ki velja za glavno utrdbo IS v Siriji. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so v okolici mesta uničili »infrastrukturo za urjenje teroristov« in poveljniški položaj. Sirski observatorij za človekove pravice je sporočil, da so ubili 12 džihadistov, med njimi tudi dva poveljnika. Prvič so ruska letala izvedla napade tudi v pokrajini Alep na severu Sirije ob meji s Turčijo. Tu so uničili poveljniški položaj in komunikacijski center v kraju Daret Eza. Napade so nadaljevali v pokrajinah Idlib in Ha-ma. Pri tem so po ruskih navedbah uničili bunkerje in skladišča orožja IS. Sirski observatorij medtem trdi, da nobena izmed lokacij, ki so jih ruska letala napadla v Alepu, Idlibu in Hami, niso v rokah IS. Nadzorovali naj bi jih islamistični uporniki ali dži-hadistična skupina, ki je rivalska Fronti al Nusra, veji teroristične mreže Al Kaida v Siriji. V napadih na Id-lib naj bi po navedbah observatorija umrlo sedem civilistov. Tarča napadov je bilo po navedbah vira na terenu tudi najvplivnejše islamistično zavezništvo, ki se na severozahodu Sirije bori proti sirskemu režimu, pa tudi proti IS, Vojska zavojevalcev. Vodi jo Fronta al Nusra, nadzira pa Id-lib, v zadnjem času pa je napredovalo tudi proti Asadovi utrdbi Latakiji. Zahodne zaveznice v boju proti IS - Velika Britanija, Francija, Nemčija, Katar, Savdska Arabija, ZDA in Turčija - so v skupnem pismu ostro kritizirale rusko posredovanje v Siriji in opozorile, da bo le še dodatno zaostrilo konflikt v Siriji. Moskvo so pozvale, naj takoj preneha z bombardiranjem sil opozicije Asadovemu režimu. Tudi Evropska unija je Moskvo pozvala, da mora biti tarča nje- Napad ruskih letal v Homsu nih napadov skrajna skupina IS in da morajo biti napadi v izogib civilnim žrtvam koordinirani. Ruski predsednik Vladimir Putin je tovrstna poro- mmcrtvslo čila označil za »del medijske kampanje proti Rusiji«. Razmere v Siriji so bile tudi tema dvostranskih pogovorov ob začetku vrha normandijske četverice o Ukrajini v Parizu. Putin se je tako o Siriji pogovarjal s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. Skušala naj bi predvsem preseči razhajanja glede politične tranzicije v Siriji, saj Moskva vztraja, da mora biti del nje tudi Asad, kar Zahod zavrača. Kasneje se je ločeno sestal še z nemško kanclerko Angelo Merkel. Predsednik zunanjepolitičnega odbora v ruski dumi Aleksej Puškov je medtem napovedal, da naj bi ruski letalski napadi v Siriji trajali tri do štiri mesece in da se bodo še stopnjevali. Potrebo po ruskih napadih je utemeljil z neučinkovitostjo napadov koalicije pod vodstvom ZDA v Siriji. »Mislim, da je intenzivnost napadov pomembna. Ameriška koalicija IS bombardira že eno leto, pa ni nobenih rezultatov. Če bi bili napadi bolj učinkoviti, mislim, da bi bili rezultati vidni,« je dejal in dodal, da je le 20 odstotkov operacij ameriške koalicije imelo kak učinek. ukrajinska kriza - Zasedanje normandijske četverice V Parizu dogovor o preložitvi lokalnih volitev v Ukrajini PARIZ - Lokalne volitve v Ukrajini bodo izvedli po letu 2015 in ne oktobra letos, kot so načrtovali, je včeraj po vrhu normandijske četverice Parizu sporočil francoski predsednik Francois Hollande. Na vrhu so se tudi dogovorili, da bodo z vzhoda Ukrajine že danes začeli umikati lahko orožje. Kot je dejal na skupni novinarski konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel, bodo volitve pripravili po letu 2015, tako da ne bodo sporne, potekale pa bodo v skladu z ukrajinsko zakonodajo. Ukrajina je načrtovala lokalne volitve za 25. oktober, separatisti na vzhodu v regijah Lugansk in Doneck pa so napovedali, da jih bodo pripravili 18. oktobra, kar je v nasprotju z mirovnim dogovorom v Minsku. Z Merklovo sta po pogovorih voditeljev Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije še sporočila, da so odločili, da bodo v Ukrajini sprejeli nov volilni zakon in da bo šele 90 dni po tem mogoče pripraviti volitve. Hollande je tudi napovedal, da bodo z umikom lahkega orožja, ki je bilo že prej dogovorjeno, s frontnih črt na vzhodu Ukrajine začeli danes. Predsednika Putin in Hollande ansa italija Razburkano zasedanje V senatu zmeda, žalitve in tudi nedostojne geste RIM - Včerajšnje zasedanje italijanskega senata je potekalo v znamenju glasnih prepirov in tudi nedostojnih gest. Na zatožni klopi se je znašel senator zavezništva ALA (vodi ga bivši Berlusconijev sodelavec Denis Verdini) Lucio Barani. Očitajo mu, da se je nespodobno gesto (posnemal naj bi oralni seks) obrnil do senatorke Gibanja 5 zvezd Barbare Lezzi. Izbruhnil je prepir, zaradi katerega je moral predsednik Pietro Grasso za več minut prekiniti sejo. Zaradi incidenta so preložili glasovanje o drugem členu ustavnih reform, ki dejansko ukinja večji del senatnih pristojnosti. Barani se je pozneje opravičil za gesto, ki po njegovem ni bila namenjena senatorki Grillovega gibanja, Grasso pa je o dogodku uvedel preiskavo. Člani predsedstva senata bodo pregledali videoposnetek seje in preverili obnašanje senatorja Barani-ja, ki vsekakor tvega tudi nekajdnevno izključitev iz senatne skupščine. V rimskem senatu je bilo včeraj zelo živahno ansa zda - Obama po novem pokolu Za streljanje kriva zakonodaja o orožju PORTLAND - Ameriški predsednik Barack Obama je pred-sinoči vidno jezen stopil pred novinarje in izrekal sožalje žrtvam novega šolskega pokola v ZDA, v katerem je strelec v zvezni državi Oregon ubil devet ljudi. Na kraju zločina se je sprožila razprava o oborožitvi šolskih varnostnikov, predsednik pa je opozarjal na problem zakonodaje o orožju. »Molitve in razmišljanja ne bodo pomagali, ker ne storijo nič proti temu, da se podobni napadi ne ponovijo čez nekaj tednov ali mesecev,« je dejal Obama. »To tragedijo je treba politizirati,« je dejal in prvič doslej ljudi neposredno pozval, naj volijo tiste, ki so pripravljeni spremeniti zakone o orožju. »Naj potem medijske hiše preštejejo, koliko Američanov je v zadnjem desetletju umrlo v terorističnih napadih in koliko jih je umrlo v nasilju z orožjem,« je še dejal Obama. Obamovo jezo je vzbudil strelski napad 26-letnega Chrisa Har-perja Mercerja na kolidžu Umpqua v mestu z 22.000 prebivalci, Roseburg, ki leži 300 kilometrov južno od Portlanda v Oregonu. Pred poldnevom je na prvi šolski dan prišel na območje kampusa in začel pobijati. Študenti so se razbežali ali poskrili, prihitela je policija in začel se je obračun, po katerem je Mercer obležal mrtev. Šerif okrožja Douglas John Hanlin je povedal, da je strelec ubil devet ljudi, sedem pa ranil. Motiva za pokol policija še ni ugotovila. Nekateri mediji poročajo, da je za tarče izbiral kristjane, drugi, da se je imel Mercer za privrženca Irske republikanske armade. Na družbenih medijih naj bi se razglašal za nekadilca, ki ne pije alkohola, konservativnega republikanca, ki ni veren ampak poduhovljen človek mešane rase, ki za hobi rad pobija zombije. Tak je imel pri sebi tri pištole in puško. Češka za sodelovanje pri varovanju madžarske meje PRAGA - Češka je pripravljena Madžarski pomagati pri varovanju njene meje. Kot je prek Twitterja objavil češki premier Bohuslav Sobotka, bo državam, članicam Višegrajske skupine, tudi predlagal skupno varovanje meja. Podrobnosti skupnega varovanja meja držav Višegrajske skupine, v kateri so poleg Madžarske in Češke še Slovaška in Poljska, naj bi dorekli notranji ministrih omenjenih držav. Češka vojska je že napovedala, da naj bi predvidoma sredi meseca v okviru dvomesečnih vojaških vaj na Madžarsko poslala približno 20 vojakov z opremo. Berlinski muzeji brezplačni za begunce BERLIN - V Berlinu bodo v nekaterih muzejih beguncem odslej omogočili brezplačna vodstva in delavnice, piše nemška tiskovna agencija dpa. Akcija je usmerjena predvsem k družinam z otroki, v njej pa sodeluje šest muzejev, ki delujejo pod okriljem Pruskega sklada za kulturno dediščino. Med sodelujočimi muzeji sta med drugim Novi muzej in Pergamonski muzej. Kot je povedal generalni direktor muzejev Michael Eissenhauer, želijo z omenjeno akcijo Državni muzeji v Berlinu beguncem izreči dobrodošlico v nemški prestolnici. Organizirali bodo tudi obisk beguncev v muzeje s sredstvi javnega prevoza. Obtožnica proti vodji Pegide zaradi spodbujanja sovraštva DRESDEN - Nemško tožilstvo je vložilo obtožnico proti ustanovitelju protiislamskega gibanja Pegida Lut-zu Bachmannu zaradi spodbujanja sovraštva proti migrantom na svoji strani na Facebooku. Bachmann je ustanovil Pegido pred letom dni v Dresdnu, gibanje pa je vsak teden organiziralo proteste proti islamizaci-ji Nemčije. Tožilstvo je proti 42-let-nemu Bachmannu vložilo obtožnico, ker je septembra lani migrante na Fa-cebooku označil za "živino", "barabe" in "umazano drhal". V obtožnici avtoportret Bachmanna z hitlerjevskimi brčicami in pričesko, objavljen na Facebooku, ni omenjen. Bachmann ima policijsko kartoteko zaradi vlomov in preprodajanja droge in je bil večkrat zaprt. Zaradi spodbujanja sovraštva mu grozi do pet let zapora. ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 32.604,26 +685,11 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 48,20 $ +1,07 ■ EVRO ■ 1.1160 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. oktobra 2015 valute evro (povprečni tečaj) 2. 10. 1. 10. ameriški dolar 1,1160 1,1153 japonski jen 134,24 133,56 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,163 27,1 73 danska krona 7,4598 7,4605 britanski funt 0,73580 0,73670 madžarski forint 312,97 312,80 poljski zlot 4,2452 4,2459 romunski lev 4,4138 4,4159 švedska krona 9,3412 9,3754 švicarski frank 1,0923 1,0903 norveška krona 9,4125 9,4565 hrvaška kuna 7,6390 7,6400 ruski rubel 74,0858 73,0745 turška lira 3,3774 3,3796 avstralski dolar 1,5870 1,5777 braziljski real 4,4680 4,4023 kanadski dolar 1,4775 1,4799 kitajski juan 7,0945 7,0901 indijska rupija 74,0858 73,0661 mehiški peso 18,8107 18,8045 južnoafriški rand 15,5101 15,4495 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 3. oktobra 2015 3 begunci - Tiskovna konferenca Serracchianijeve in Torrentija »Dežela FJK nikakor ni Lampedusa severne Italije« Na deželnem ozemlju 2.700 prosilcev za azil, ki so nastanjeni v 46 občinah na skupnih 216 VIDEM - V Furlaniji-Julijski krajini je trenutno 2.700 prosilcev za azil, ki so doživeli sprejem pri 46 občinah na skupno 216, kolikor jih šteje deželno ozemlje. Deželna uprava upa in pričakuje, da bo število teh občin v do-glednem času naraslo na vsaj sto, če ne več. Naša dežela je glede števila prosilcev za azil presegla kvoto, ki jo je zanjo določila državna vlada, pri čemer je uveljavila načelo t.i. razpršenega sprejemanja beguncev in azilantov. Predsednica Dežele je na včerajšnji novinarski konferenci v Vidmu Predsednica Debora Serracchiani aktualno Svarilo društva Edinost v zvezi z novimi zvezami TRST - Društvo Edinost je predsednici Dežele Debori Serracchiani, odborniku za krajevne uprave Paolu Panontinu, predsedniku deželnega sveta Francu Iacopu in predsednici paritetnega odbora za slovensko manjšino Kseniji Dobrili poslalo svarilo v zvezi s statuti medobčinskih ozemeljskih zvez. Svarilo se nanaša na vztrajanje pri krštvi 6. člena ustave Italijanske republike in 3. člena deželnega statuta Furlanije-Julijske Benečije - izziv za navedbo predpisov državnega in mednarodnega prava, ki naj bi ne dovoljevali lojalnega spoštovanja 6. člena ustave in 3. člena deželnega statuta - spodbuda k opustitvi vztrajanja izven zakona . »Dne 11. avgusta 2015 smo se obrnili na predsednico deželnega odbora in na deželnega odbornika za krajevne avtonomije ter na župane vseh šestih občin Tržaške pokrajine s predlogom za zagotovitev spoštovanja 2., 3. in 6. člena ustave Italijanske republike. 3. člena posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije-Julijske Benečije in vrste virov mednarodnega prava. Župani so se požvižgali na svojo prisego o lojalnem spoštovanju italijanske ustave in na deželni statut ter sprejeli statut, ki je s pravnega vidika pravi "monstrum, ker uzakonja rasno diskriminacijo z uvedbo različnega ravnanja s prebivalci občin z dvojezičnim statutom in s prebivalci občin, ki v nasprotju s 6. členom ustave in s 3. členom deželnega statuta, kakor tudi v nasprotju s 7. členom Evropske listine o deželnih ali manjšinskih jezikih, nimajo dvojezičnih statutov,« piše v dopisu Edinosti. skupaj z odbornikom Giannijem Tor-rentijem povedala, da je 1.630 mi-grantov angažiranih v družbeno koristnih dejavnostih. Ta številka v odstotkih krepko presega navodila oziroma nasvete državne administracije, ki se zavzema, da bi vsaj 10 odstotkov prebežnikov sodelovalo pri omenjenih delih. »Migranti delajo to, kar nihče drug ne bi delal, zato niso domačinov prikrajšali niti za eno delovno mesto,« je pojasnila predsednica. Omenila je čiščenje gozdov, urejevanje pešpoti in druga manjša opravila, ki sodijo v pristojnost lokalnih uprav, predvsem občin. Nobene »invazije« in nobene nevarnosti Serracchianijeva in Torrenti sta prepričana, da predstavlja FJK glede sprejemanja beguncev in njihovega vključevanja v družbeno tkivo model dobre prakse. Na vidiku ni nobene »invazije« beguncev, ki doslej niso povzročili nobenega problema in težave na področju javnega reda. V vseh štirih pokrajinah je v zadnjem času, kot potrjujejo kvestorji, padlo število prekrškov in raznoraznih zločinov, težave pa ne beležijo niti na področju zdravstva in zdravstvene preventive. »Nekateri so nas opisali kot Begunci so si v Trstu kot zatočišče izbrali silos pri železniški postaji foto damj@n neke vrste Lampeduso severne Italije, v resnici pa ni tako,« je prepričana Ser-racchianijeva. Torrenti je izpostavil zelo dobro sodelovanje z vsemi dejavniki, ki delujejo na ozemlju, začenši s prefektu-rami, občinami in zdravstvenimi ustanovami. Zelo dobro se je doslej obneslo tudi sodelovanje z Rdečim križem in z raznimi humanitarnimi združenji in organizacijami. Omenil je Caritas iz Gorice in Vidma, tržaški solidarnostni konzorcij ICS in še nekatere druge organizacije, ki slonijo na prostovoljnem delu članstva. Največ prosilcev za azil je trenutno v goriški, tržaški in vi-demski pokrajini, zato bo v kratkem prišlo do »porazdelitve bremen« tudi z območjem Pordenona. Skratka še kar pozitivna slika, za katero so po mnenju Serracchianijeve in odbornika zaslužni vsi pristojni dejavniki. Serracchianijeva zadovoljna zaradi odpovedi GSO TRST - Predsednica deželne uprave Debora Serracchiani je izrazila zadovoljstvo ob vesti, da je rimska vlada Evropski komisiji formalno vročila prošnjo, naj bo celotno italijansko ozemlje izvzeto z območij gojenja gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki so sicer v Evropski uniji dovoljeni. Deželna uprava je že pred tem odločila, da ne bo dovolila sajenja GSO na odprtih poljih. »V tem je FJK avantgardna dežela, saj smo prvi zakonsko normirali to področje, razvoj dogodkov pa je pokazal, da smo ravnali pravilno,« ocenjuje Serracchianijeva. Tri kraje na Koprskem KOPER - Včeraj Ponoči je nekdo vlomil v gostinski lokal v Kopru. Policisti so na kraju ugotovili, da je ukradel manjši trezor, v katerem je bilo približno 1000 evrov, ter ribolovne dovolilnice in alkoholne pijače. Škode je za 1.500 evrov. V Kopru so ponoči vlomili v še en gostinski lokal, od koder so odnesli 50" plazma TV znamke Panasonic, 100 evrov blagajniškega minimuma, cigarete, žgane pijače in nekaj drugih artiklov. Lastnik je oškodovan za 2000 evrov. V Piranu pa je nekdo iz cerkvenega objekta ukradel dva medeninasta svečnika, vredna 400 evrov. Praznik brkinskega jabolka TATRE - Na Tatrah v Brkinih bo jutri četrti Praznik brkinskega jabolka, ki ga vsako drugo leto organizira KTD Škant. Ob 15.uri bodo z nastopi folklorne skupine Brkini, ženskega pevskega zbora Pristan in orkestra Nika Polesa. Sledil bo nagovor županje Saše Likavec Sve-teljšek s prikazom domačih opravil. Ob 18.15 uri bodo razglasili najboljši brkinski štrudelj ter športne rezultate. (OK) sežana-trebče-repentabor - Republiško orientacijsko tekmovanje Taborniki odkrivali Kras Več kot 200 tekmovalcev iz cele Slovenije se je pomerilo v orientaciji, topografiji in drugih taborniških veščinah SEŽANA - Na obmejnem pasu med Sežano, Trebčami in Repentabrom se je minuli konec tedna mudilo več kot 200 tabornikov iz cele Slovenije, saj sta sosednji taborniški društvi Rod kraških J'rt iz Sežane in Rod modrega vala iz Trsta in Gorice gostili Republiško orientacijsko tekmovanje (ROT), najtežje taborniško tekmovanje v Sloveniji. Letošnja proga je bila zaradi lokacije in sodelovanja obeh obmejnih rodov čezmejna: 43 ekip po štiri do pet tekmovalcev različnih starostnih skupin se je v soboto iz Sežane podalo po gozdnih poteh mimo Gropade, Trebč in Orleka do Repentabra. Večer so preživeli na travniku pri Vrhovljah, kjer so postavili bivak (zasilno bivališče) in si skuhali tipičen taborniški golaž. Od tam so v nedeljo krenili nazaj proti Sežani, se preizkusili tudi v »domači« nalogi rezanja pršuta, nato pa še pred ciljem v botaničnem vrtu v Sežani risali skico terena. Med potjo so se pomerili še v nalogah prve pomoči, v signalizaciji, skici in opisu poti in drugih taborniških veščinah. Za dobro uvrstitev je bilo potrebno veliko znanja s področja orientacije in topografije, dobra fizična pripravljenost, pa seveda tudi usklajenost ekipe in izbira prave taktike. Z odkrivanjem kraške pokrajine, ki je bila glavna novost letošnjega ROT-a, so bili tekmovalci (nastopali so mladi od 15. leta dalje) zelo navdušeni, za večino je bila namreč to prva priložnost spoznavanja tega dela slovenske zemlje. Do morja sicer tokrat niso dospeli, pogled na Tržaški zaliv pa so si lahko privoščili na vrhu Tabra, kjer je stala ena od kontrolnih točk. Ob spoznavanju kraškega sveta - s svojimi jesenskimi barvami, številnimi vrtačami in drugimi kraškimi pojavi - so gostje iz cele Slovenije v nedeljo okusili tudi tipično kraško burjo, kar je še dodatno začinilo prvi čezmejni ROT. V organizacijo je bilo vpetih približno 100 prostovoljcev - tabornikov iz Sežane, Trsta, Gorice in drugih krajev Slovenije. Podporo obema rodovoma je dala še osrednja taborniška organizacija Zveza tabornikov Slovenije, na pomoč tabornikom pa so priskočila tudi številni lokalna podjetja, bančne in kulturne ustanove z obeh strani meje. »Kljub nekaterim manjšim težavam med tekmovanjem lahko povzamem, da smo z izkupičkom ROT-a zadovoljni. Bila je to organizacijska izkušnja, iz katere smo se vsi sodelujoči nekaj naučili, dosegli smo tudi vse pomembnejše cilje, zaradi katerih smo se pravzaprav lotili te zgodbe. ROT-a 2015 se je namreč udeležilo lepo število ekip iz cele Slovenije in tako spoznalo »naš« Kras z vsemi svojimi posebnostmi (vrtačami, burjo, rujem ...), člani obeh rodov so se preizkusili v organizaciji večjega dogodka, ne nazadnje pa smo se člani obeh obmejnih rodov RKJ in RMV še dodatno spoznali in se povezali ter na ta način poskrbeli za čezmejno sodelovanje tudi v prihodnje,« je oceno podala vodja tekmovanja Petra Grmek, ki je vodilno vlogo delila s starosto RMV Andrejem Marušičem. Po napetem seštevanju vseh rezultatov so v nedeljo v parku pri Starem gradu v Sežani nagradili najboljše ekipe in posameznike. S svojo navzočnostjo je vse tekmovalce in osebje počastil načelnik Zveze tabornikov Slovenije Domen Uršič. ROT, tekmovanje z najdaljšo tradicijo, se zdaj seli še neznano kam, saj bo osrednja taborniška zveza naslednje leto na podlagi razpisa določila novo lokacijo in soorganizatorja. Preizkušnja v orientaciji, rezanju pršuta in zbor tabornikov / TRST Sobota, 3. oktobra 2015 4 JBMÜBTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občinski svet - Pričakovana zavrnitev statuta V Dolini le en glas za medobčinsko zvezo Dolinski občinski svet je že drugič zavrnil statut in ustanovno listino t.i. Julijske medobčinske zveze. Za razliko od prvega glasovanja, kjer je bila za statut potrebna dvotretjinska večina, bi včeraj zadostovala navadna večina. V resnici je za statut volila le svetnica Demokratske stranke Rossana Pettirosso, proti je glasovalo šest svetnikov opozicije, vsi predstavniki vodilne leve sredine, vključno z županom Sandyjem Klunom, pa so se vzdržali. Župan, ki je bil sicer vseskozi kritičen do deželne reforme lokalnih uprav, se proti statutu ni opredelil iz političnih, temveč iz proceduralno-pravnih razlogov. V imenu Občine Dolina se je namreč Klun pritožil na Deželno upravno sodišče (DUS) z utemeljitvijo, da reforma postavlja pod vprašaj sedanjo raven zaščite slovenske narodne skupnosti. »Dosledno s pritožbo se mi zdi prav, da počakam na razsodbo sodišča,« pravi Klun, ki se ni pridružil pritožbam preostalih županov proti reformi. Gre v glavnem za upravitelje iz vrst desne sredine (skupaj jih je skoraj šestdeset), ki v celoti zavračajo deželno reformo, češ da je neustavna. Tudi v Dolini, kot v Devinu-Na- Namesto dolinskega občinskega sveta bo statut medobčinske zveze odobril deželni komisar foto damj@n brežini in najbrž v Miljah in v repen-tabrski občini, bodo statut in ustanovno listino medobčinske zveze podpisali komisarji, ki jih bo imenovala Dežela. To naj bi se zgodilo pred koncem meseca, ko zapadejo zakonski roki za formalno ustanovitev medobčinske zveze. T.i. komisarje »ad acta« bo imenovala deželna vlada na predlog pristojnega odbornika Paola Panonti-na. Komisarji so namesto občinskih svetov že odobrili statute ponekod v Furlaniji in Karniji. O statutu in ustanovitvi medobčinske zveze se morajo v drugem branju opredeliti še zgoniški, repentabrski in miljski občinski svet. Zakon sicer dopušča možnost tudi tretjega glasovanja o statutu, do katerega pa sodeč po razlikah v glasovih ne bo nikjer prišlo. V Zgoniku (občinski svet se bo sestal v torek ob 14.uri) obstaja mož- nost odobritve statuta in ustanovne listine zveze, malo možnosti pa ima statut v miljskem in v repentabrskem občinskem svetu. V Miljah je zadeva vezana tudi na spomladanske občinske volitve (župan Nerio Nesladek ne more več kandidirati), v Občini Repenta-bor pa je tamkajšnja večina z zavrnitvijo statuta dejansko obrnila hrbet županu Marku Pisaniju. S.T. Tajnik CGIL Belci ne podpira mestne občine Deželni tajnik CGIL Franco Belci ne podpira predloga za tržaško mestno občino, ki bi po njegovem mnenju močno ošibila celovitost Furlanije Julijske krajine. Belci se tudi sprašuje, zakaj se ob morebitni ločitvi Trsta od Vidma, nihče ne zanima za usodo Gorice in Pordenona. Novi deželni poveljnik finančne straže za FJK V vojašnici pri Sv. Andreju je včeraj potekala slovesnost, na kateri je dosedanji deželni poveljnik finančne straže za Furlanijo Julijsko krajino, divizijski general Antonino Maggiore, predal posle novemu poveljniku, divizijskemu generalu Giuseppeju Gerliju, ob prisotnosti meddeželnega poveljnika za severovzhodno Italijo, generala ar-madnega korpusa Giuseppeja manga. General Maggiore odhaja v Benetke, kjer bo prevzel deželno poveljstvo finančne straže za Veneto, general Ger-li pa prihaja iz Rima, kjer je poveljeval specialnim enotam finančne straže. SAP: Policisti kot raztrganci Določeni prizori dajejo človeku vtis, da ima pred seboj kake begunce ali raztr-gance, medtem ko so to policisti, ki pa so prisiljeni obleči dotrajane in obrabljene uniforme. Na to opozarja policijski sindikat SAP, ki je moral celo skleniti konvencijo, ki policistom omogoča nakup (z lastnim denarjem) uniform po znižani ceni. Zato zahteva konkretne ukrepe, da se policistom dodeli primerna oprema. polemika - Po izjavi ministra Franceschinija o ladjah za križarjenje V »zaroto» proti Benetkam se je vpletel tudi Celentano popravek - Ob 72. obletnici požiga vasi Mačkolje: danes spomin na tragične dogodke Po sporu med Trstom in Vidmom glede tržaške mestne občine se je sedaj razvnela še polemika med Trstom in Benetkami. Kamen spora so ladje za križarjenje, ki bi jih kulturni minister Dario Franceschini iz Benetk rad preusmeril v Trst, točneje v staro pristanišče. Tržaški Adriano Celentano politiki so v glavnem navdušeni, v Benetkah in v Venetu pa zelo jezni na ministra iz vrst Demokratske stranke. V polemiko se je brez dlak na jeziku, kot je zanj običajno, vključil še Adriano Celentano, ki se je z barvitimi izrazi spravil na predsednika Dežele Veneto Luca Zaio. Celentano se je postavil v bran Franceschinija, ki ga Zaia obtožuje, da hoče prikrajšati Benetke za turistične ladje. Slovitega »vzmet-nika« sicer ne zanima Trst, naše mesto pa mu je prišlo prav, da pikro ošvrkne Zaio in znova opozori na nevarnost plovbe velikih ladij po Canal Grande. Polemika, ki jo je sprožil Franceschini, je zadela v živo, ker ima go- Ladje za križarjenje naj bi po novem priplule v staro pristanišče foto damj@n spodarske, ekološke, volilne in strankarske razsežnosti. Beneško pristanišče je glede pretovora že zdavnaj prehitelo Trst, ki ima malo možnosti, da bi mestu ob laguni konkuriralo na turističnem področju in torej tudi z ladjami za križarjenje. Razen, če bi v Benetkah, kot zahteva Celentano, omejili ali celo prepovedali plovbo velikih ladij po osrednjem kanalu in ob otoku Giudecca. Načrtujejo sicer alternativne plovne poti, a kaj je lepšega za turista, da pripluje v Benetke ob baziliki Sv. Marka ... Franceschini je predlagal Trst za terminal ladij za križarjenje, ker je hotel s tem očitno tudi pomagati županu Robertu Cosoliniju v vidiku spomladanskih občinskih volitev. Nič narobe. Benetke so komaj prestale za Demokratsko stranko in levo sredino negativno volilno preizkušnjo. Na oblasti je sedaj desna sredina, ki se z novim županom in s predsednikom Veneta Luco Zaio glasno huduje nad Franceschinijem, češ da je izdal Benetke v korist Trsta. Zemljepisna razhajanja se odražajo tudi v DS. Cosolini in predsednica Dežele Debora Ser-racchiani sta pričakovano pozdravila ministrove besede (za sedaj sicer gre le za njegove želje), vidni predstavniki DS iz Benetk in Veneta pa so zelo kritični do kulturnega ministra. Nekateri celo govorijo o rimsko-tržaški zaroti proti Benetkam. Skratka, precejšnja zmeda. S.T. V včerajšnjo izdajo Primorskega dnevnika se je žal vrnila napaka. V Mačkoljah se bodo danes (in ne včeraj, kot smo zapisali) spomnili nacističnega požiga vasi, do katerega je prišlo pred 72 leti, ter z mašo ob 17. uri v vaški cerkvi počastili spomin na skupino vaščanov, ki so jih v tistih dneh pobili nacistični vojaki na planoti Lip-nik nad vasjo Zazid v slovenski Istri. Na te dogodke vidno spominja tudi marmornato obeležje na pročelju srenjske hiše, ki so ga vaščani postavili v trajen spomin na tragično dogajanje 2. in 3.oktobra 1943, »v spomin na dogodke, ki so jih preživeli naši predniki in kot opomin mlajšim rodovom, zato, da lahko danes živimo še kolikor toliko svobodno in demokratično sedanjost ter utrjujemo svojo identiteto, svoje navade in svoj jezik,« kot so zapisali. / TRST Sobota, 3. oktobra 2015 5 dvorana tessitori - Inštitut OGS gostil bivšega evropskega komisarja Janeza Potočnika Nujen je nov razvojni model Sedanji model razvitega sveta nevzdržen z ekonomskega, družbenega in okoljskega vidika - Zadovoljiti potrebe, a na drugačen način Janez Potočnik na včerajšnjem srečanju v dvorani Tessitori fotodamj@n Gospodarski model, ki smo ga razvili v t.i. razvitem delu sveta, v današnjem globaliziranem in soodvisnem svetu ni vzdržen z gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika, zato ga je potrebno spremeniti. Spremembe bi utegnile v prihodnosti pripomoči celo k večjemu zaposlovanju in rasti, brez njih pa tvegamo resne omejitve pri bodočem razvoju, pri tem pa imajo znanstveniki in raziskovalci posebno odgovornost, saj morajo po eni strani razvijati področje oz. rešitve, po drugi pa dobro in razumljivo razložiti posledice nečesa. O tem je prepričan bivši evropski komisar za okolje in bivši slovenski minister za evropske zadeve Janez Potočnik, ki je bil včeraj dopoldne gost Vsedržavnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS) in je v dvorani Tessitori v Trstu govoril o vlogi znanosti pri prehodu na učinkovit gospodarski model, ki naj sloni na odgovorni uporabi razpoložljivih virov. Potočnik, ki je trenutno sopred-sednik mednarodnega panela za vire (IRP) v okviru programa Združenih narodov za delitev in krepitev znanja za izboljšanje rabe in zaščito virov (UNEP), je v predavanju in poznejšem pogovoru z novinarji postregel z nekaterimi ne ravno navdušujočimi dejstvi, pa tudi z možnimi rešitvami. Leta 2050 naj bi npr. svetovno prebivalstvo doseglo število 9,7 milijarde ljudi, predvideva se, da bo samo v eni generaciji prebivalstvo naraslo za 2,5 milijarde ljudi, posledično pa se bo povečala tudi poraba oz. potrošnja. Ven- dar: naravni viri so omejeni, danes je kar 60 odstotkov ekosistema načetega oz. se ga koristi na način, ki ni vzdržen. Spremembe so torej nujne, tudi v Evropi, celini, ki je gosto poseljena in v kateri še vedno prevladujejo gospodarske panoge oz. podjetja, ki neučinkovito ravnajo z viri, za uporabo katerih se stroški povečujejo. Evropska industrija je tudi močno odvisna od uvoza ključnih surovin, zato bi morali stremeti po proizvodih, ki uporabljajo npr. manj vode in energi- je, ki so obnovljivi oz. jim lahko podaljšamo življenjsko dobo. Od tod zamisel po t.i. krožnem gospodarstvu, ki jo je prejšnja Evropska komisija sprejela ravno na Potočnikov predlog ter zelo široko zajema celotno problematiko in govori npr. o oblikovanju proizvodov, davčni politiki, informiranju potrošnika, poslovnih modelih, prednostih bank pri financiranju idr.. Na razvitem svetu je odgovornost, da z znanjem, idejami in inova-tivnostjo pokaže, da je mogoč druga- čen razvoj, ki bi še vedno zadovoljil potrebe po določenih dobrinah, a na drugačen način, npr. z njihovo ponovno predelavo, kar velja npr. tudi za stroje, opozarja Potočnik. Pri prehodu na nove modele imata znanost in politika veliko odgovornost: znanost izhaja iz dejstev in govori o nečem, kar bi moralo biti in je objektivno gledano resnica, ko se to prevaja v svet politike, pa ne ostane vedno tako, zato si je tudi sam prizadeval, da bi znanstvena resnica skozi politiko prišla čim bolj neokrnjena. Spremembe so torej nujne, čeprav obstajajo ovire, kot so npr. človeški vedenjski vzorci, osredotočanje na finančni aspekt ekonomije, zaščita statusa quo in miselnost, po kateri se ukvarjamo s posameznimi aspekti, ki jih med seboj ne povezujemo. Če želimo v nekem razvojnem vzorcu preiti iz ene v drugo fazo, je to povezano z razgradnjo oz. dograditvijo tistega, kar imamo, pravi Potočnik. Tovrsten način prehoda je izjemno pomemben, ker moramo prilagoditi vzorce proizvodnje in potrošnje, drugače bomo prišli do točke, ko to enostavno ne bo mogoče. Veliko bolje je razmisliti o tovrstnih rešitvah vnaprej in najti odgovore, ki bodo šli v pravo smer. Prehod je mogoč samo, če se bomo tudi aktivno ukvarjali z ljudmi, ki bodo pri tem prehodu oškodovani, ter jim pomagali in povedali, da je nekaj nujno in neizogibno ter da je veliko bolje, da s pomočjo pridejo v drugo obdobje, kot da se v šoku znajdejo v nerešljivi situaciji. (iž) praprot - Danes Antena? Ne, hvala! Protestna demonstracija ob 11.30 Antena? Ne, hvala! Tako se glasi slogan, ki so si ga prebivalci Praprota in okoliških vasi zamislili za današnjo protestno demonstracijo proti 34-metrski anteni za mobilno telefonijo telefonske družbe Wind, ki naj bi v kratkem zrasla na manjšem zemljišču tik praprovske-ga prireditvenega prostora, kjer običajno poteka vaška šagra. Krajani, ki so se združili v odboru proti postavitvi antene, so se takoj aktivirali, da ne bi nedopustna pošast ob robu vasi res zrasla na koščku zemlje, ki je jusarska last. Občinski načrt za antene namreč vključuje tudi to parcelo med tiste, ki so primerne za namestitev oddajnika, tako da je družba Wind že lani stopila do predstavnikov ju-sa, uredila potrebne meritve in simulacije ter naposled sklenila najemninsko pogodbo. Ob dejstvu, da gre za pošast, ki bi med drugim povsem iznakazila naravno okolje in še potencirala že pretirano elektromagnetno sevanje (v vasi sta elek-trovod ter radijska antena), skrbi krajane seveda vpliv, ki bi ga tako mogočna antena imela na zdravju prebivalcev Praprota, Trnovce in Šempolaja, na primer. Opozoriti velja, da bi antena stala samo 600 metrov zračne dolžineod šempolaj-skega vrtca oz. osnovne šole. Odbor proti anteni vabi torej vse, ki jih skrbi postavitev tako mogočnega oddajnika za telefonijo, naj se jim pridružijo danes ob 11.30 na cesti ob vaški šagri. (sas) sv. ana - Včeraj blizu pokopališča Moped trčil v cisterno Voznik se bori s smrtjo Prevrnjeni moped ponesrečenca, v ozadju rešilec fotodamj@n Istrska ulica na območju pokopališča pri Sv. Ani je bila včeraj zgodaj popoldne ponovno prizorišče hude prometne nesreče, zaradi katere se ena oseba bori s smrtjo. Zgodilo se je ob 12.39 v bližini glavnega vhoda na pokopališče, točneje med tamkajšnjima bencinskima črpalkama. Dinamiko dogajanja so pripadniki tržaške krajevne policije še preučevali, zato vse podrobnosti včeraj popoldne niso bile še znane, vendar vse kaže, da je tovornjak s cisterno, ki je vozil od Val-maure proti mestnemu središču, zavil v levo v smer ene od črpalk, kot da bi hotel spremeniti smer vožnje. V tistem trenutku je iz nasprotne strani pripeljal moped znamke yamaha, ki ga je upravljal 58-letni V.S.. Voznik je sicer poskusil zavirati in trčil najprej v kolo tovornjaka, od tam pa ga je vrglo v prihajajoči matiz, ki je peljal od Valmaure. Reševalci službe 118, ki so skupaj s krajevnimi policisti kmalu prispeli na prizorišče, so takoj ugotovili, da je mopedist utrpel hude poškodbe: ugotovili so namreč, da je pri padcu dobil močan udarec v glavo in morda tudi v trebuh. Reševalci so nezavestnega ponesrečenca intubirali in takoj prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga v zelo hudem stanju sprejeli na intenzivni negi. Nesreča je povzročila tudi precejšnje prometne težave: policisti so namreč zaprli omenjeni odsek Istrske ulice v obe smeri, tako da so morala vozila izbrati alternativne poti, kar je povzročilo gnečo na bližnjih ulicah. Po nekajurnem zaprtju so Istrsko ulico popoldne zopet odprli za promet. ul. soncini - Aretirali moškega Bakrene cevi so ga premamile Policija je v četrtek popoldne pod obtožbo kraje aretirala 36-let-nega Tržačana J.G.. Moški je z dovoljenjem lastnika v neki delavnici v Ul. Soncini opravljal nekatera dela, ko se je polastil manjše žage, zapustil delavnico, splezal čez mejni zid bližnje hiše in začel žagati bakrene cevi na zidu le-te, ki so služili za postavitev klimatizacijske naprave. Hrup je zbudil lastnico hiše, ki je moškega vprašala, kaj počenja, a ji ta ni odgovoril in se je oddaljil. Ženska je poklicala policijo, izvidnici letečega oddelka kvesture pa sta moškega ustavili v bližini delavnice. Na delovni mizi so policisti našli žago in jo zasegli skupaj z bakrenim svorni-kom. J.G. so najprej prepeljali na kvesturo, zatem pa v koronejski zapor. Poškodoval je avtomobile Policija je v četrtek zvečer zaradi povzročitve škode ovadila 20-letnega slovenskega državljana J.J., ki se je bil v Ul. sv. Frančiška z brcami znesel na tam parkirane avtomobile. Nekateri občani so to opazili in poklicali policijo: prišla je izvidnica letečega oddelka kvesture, ki je mladeniča ustavila, ga na Trgu sv. Antona identificirala in naposled ovadila. Ukradel je kolo Policija je preteklo noč zaradi kraje ovadila 27-letnega Trža-čana A.B.. Mladeniča je namreč nek občan opazil, ko se je na Trgu Venezia sumljivo smukal okoli parkiranega kolesa, pozneje pa je pri Postaji Rogers ukradel gorsko kolo in se odpeljal proti bližnji zelenjadni tržnici. Občan je poklical policijo, ki je mladega Trža-čana kmalu ustavila in ovadila, kolo pa zasegla. Lastnik kolesa se lahko obrne na urad za ovadbe tržaške kvesture. Zaporni nalog za dekle iz Apulije Policija je preteklo noč v nekem hotelu v Ul. Roma aretirala 21-letno S.R. iz Apulije. Za njo je namreč sodišče v Palermu izdalo zaporni nalog, zato so jo prepeljali v koronejski zapor. Beračil je skupaj z otrokom Pripadniki tržaške krajevne policije so v sredo dopoldne zaradi beračenja skupaj z mladoletnimi ovadili 43-letnega romunskega državljana C.M.I., že znanega silam javnega reda. Moški je na Trgu Bonifacio prosjačil skupaj s 6-letnim sinom, ob prihodu policistov pa je skušal zbežati, vendar so ga ustavili in prepeljali na sedež 3. okraja krajevne policije. sv. jakob in opčine Blagoslov in svetovni dan živali Pri Sv. Jakobu se bo ob priložnosti godu sv. Frančiška Asiškega, zavetnika živali in stvarstva, danes začelo večdnevno praznovanje ob svetovnem dnevu živali, ki ga bodo v primeru Italije prvič obhajali ravno v Trstu. Uradno odprtje praznika bo ob 9. uri v šentjakobskem oratoriju ob prisotnosti pisateljice Susanne Ta-maro, medtem ko bo ob 10.15 okrogla miza na temo Animalium coscientia. Ob 15. uri se bo začela animacija za otroke, ki si bodo ob 16.30 lahko ogledali film La carica dei 101, medtem ko bo ob 20.30 na sporedu film Gorilla nella nebbia. Višek pobud bo jutri, ko bodo na Trgu sv. Jakoba od 10. ure do 17.30 delovale stojnice okoljevarstvenikov ter združenj in ustanov, ki se ukvarjajo z živalmi, na Trgu Puecher pa bo delovala stojnica zveze kmetovalcev Coldiretti. Ob 9.30 bo po kolesarski poti stekel učni pohod, od 14. ure dalje pa bodo stekle pobude za otroke. Ob 18. uri bo tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi na Trgu sv. Jakoba prvič blagoslovil živali in njihove lastnike, ob 20.30 pa bo v bližnji cerkvi koncert zbora Auricorale Vivavoce. Živali pa bodo danes blagoslovili tudi na Opčinah in sicer ob 15.30 v zavetišču Astad. Ob tej priložnosti bodo novinarki Lauri Tonero izročili nagrado Amico fedele. Zadnja ekološka sobota Danes bo na območju parkirišča pri Rižarni (vhod z Ul. Rio Primario) potekala zadnja ekološka sobota v organizaciji družbe AcegasApsAmga in Občine Trst. Tam bo namreč med 10. in 18. uro deloval potujoči zbirni center za kosovne odpadke, ki jih bodo pripeljali občani. V okviru letošnje izvedbe ekoloških sobot so doslej zbrali skoraj 80.000 kg odpadkov, kar znaša dvakrat več kot lani. Najbolj »plodna« sobota je bila tista, ki je preteklega 12. septembra potekala v Trebčah, kjer so zbrali skoraj 13.000 kg odpadkov. Zanj bo praznik fotodamj@n 6 Sobota, 3. oktobra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / trst - Razstava Slovenski olimpijski medalisti v TKŠ TS 360 »Takrat so mediji posvečali več pozornosti Sokolom kot OI« Kultura in šport. Knjige, kamniti umetniški izdelki in ... olimpijske kolajne slovenskih športnikov. Tržaško knjižno središče TS 360 je včeraj pozno popoldne bleščalo od žlahtnih kovin. Na pobudo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) in Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) so odprli razstavo Slovenski olimpijski medalisti. V knjižnem središču bodo do vključno druge sobote na ogled slovenske olimpijske medalje in zbirke znamk na tematiko olimpijskih iger. Častna gosta sta bila zmagovalec olimpijskih kolajn, predsednik Slovenske olimpijske akademije in ambasador Republike Slovenije za šport, strpnost in fair play Miro Cerar ter dr. Tomaž Pavlin, docent na Fakulteti za šport v Ljubljani in član Direktorija slovenske olimpijske akademije. »Vsaka od teh kolajn je čudoviti kamenček v mozaiku zgodovine slovenskega človeka v športnem svetu,« je poudaril predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin in nadaljeval: »Vsaka kolajna predstavlja podvig, vzpon, izklesa-nje imena novega slovenskega človeka v zlato knjigo slovenskega športa.« »Mlajši bržkone ne vedo, da je prvo slovensko kolajno osvojil Rudolf Cvetko, doma iz Senožeč, leta 1912 v Stockholmu Olimpijske kolajne na razstavnih panojih ter olimpionik Miroslav Cerar Včeraj danes Danes, SOBOTA, 3. oktobra 2015 TEREZIJA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 18.43 - Dolžina dneva 11.38 - Luna vzide ob 22.49 in zatone ob 13.58. Jutri, NEDELJA, 4. oktobra 2015 FRANC VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,9 stopinje C, zračni tlak 1022,8 mb ustaljen, vlaga 49-odstotna, veter 25/41 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 19,1 stopinje C. U Kino AMBASCIATORI - 15.00, 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Inside Out«. ARISTON - 17.00 »La prima luce«; 19.00, 21.00 »Pecore in erba«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Genitori«; 17.30, 21.30 »Marguerite«; 20.00 »Banksy does New York«. FELLINI - 16.00, 19.40 »Un mondo fragile«; 17.40, 21.30 »Per amor vostro«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 19.45, 22.00 »Padri e figlie«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.50, 20.10, 22.00 »Io e lei«; 18.00, 22.15 »Sicario«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 20.10 »Ritorno alla vita«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.20, 21.10 »Everest«; 17.45, 20.10 »Everest 3D«; 16.00, 20.30 »Hiljadarka«; 18.00 »Labirint: Pogorišče«; 15.30, 20.00 »Mar- na Švedskem. Takratni mediji so več pozornosti posvečali vseslovanskemu sokol-skemu zletu v Pragi kot olimpijskim igram,« je nekaj podatkov športne zgodovine podal Pavlin, ki je poudaril angažiranost takratnih primorskih emigrantov, ki so se pred fašizmom zatekli v Ljubljano in Maribor. »Ustanovili so klub Primorje, katerega simbol je bila tržaška helebarda. Med tržaškimi Slovenci bi omenil Danila Sancina (atletika) in Friderika Žorgo (oče nekdanjega košarkarja Aljoše). Primorci ste veliko pripomogli k slovenskemu športu. Slovenci imamo zmagovalce olimpijskih kolajn tudi v Go-riti: kolesar Jurij Uršič in odbojkar Matej Černic. Lepo bi bilo, da bi tudi njiju v kratkem vključili v vseslovensko razstavo olimpijskih medalistov,« je dodal Pavlin. Za konec še knjižno darilo. Cerar je upraviteljici knjižnega središča Ilde Košuta podaril svojo monografijo in knjigo Naši olimpijci. Peterlin pa je gostom, med katerimi sta bili tudi konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš in predstavnica OKS Sonja Poljšak, podaril publikacijo oziroma zadnjo raziskavo ZSŠDI-SLORI. (jng) sovec«; 18.15, 21.00 »Marsovec 3D«; 14.00 »Minioni«; 13.50, 15.40 »Mun: Varuh lune«; 22.35 »Obisk«; 14.50, 19.00 »Popoln dan«; 22.30 »Pot do slave 3D«; 17.30 »Pripravnik«; 18.55 »Trubadur«; 13.40, 15.25, 17.10 »Zmaj-ček Kokos«; 17.00, 22.30 »Idila«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 17.00 »Nevidni fant«; 18.00 »Ko smo sanjali«; 20.00 »Dvojnik«. NAZIONALE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Everest«; 18.30, 22.00 »Magic Mike XXL«; 16.30 »Dove eravamo ri-masti«; 16.00, 18.30, 20.00, 21.30 »Sopravvissuto - The Martian«; 16.50, 18.20, 20.30, 22.00 »Appuntamento con l'@more«; 18.15, 21.30 »Straight Outta Compton«; 15.30, 17.00 »Minions«; 15.30 »Gli Aristogatti«. SUPER - 16.30 »Tutte lo vogliono«; 18.10, 21.00 »Roger Waters: The Wall«. THE SPACE CINEMA - 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Inside Out«; 16.30, 19.05, 21.40 »Everest«; 21.20 »Sicario«; 16.00, 18.50, 21.40 »Sopravvissuto -The Martian«; 18.30 »Sopravvissuto -The Martian 3D«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Io e lei«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Padri e figlie«; 19.20, 21.30 »Appuntamento con l'@more«; 15.10, 17.15 »Minions«; 14.50, 16.40 »Barbie principessa rock«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50 »Sopravvissuto - The Mar-tian«; 22.20 »Sicario«; Dvorana 2: 15.45, 17.30, 19.50 »Inside Out«; 21.45 »Sopravvissuto - The Mar-tian«; Dvorana 3: 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Everest«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.15 »Padri e figlie«; Dvorana 5: 15.45 »Minions«; 17.45, 21.00 »Straight Outta Compton«. S Poslovni oglasi ¿i Čestitke Danes slavi 50-letnico rojstva TAMARA DANIELI GRUDEN. SKD Barkovlje ji iskreno čestita in želi lepo praznovanje v krogu vseh, ki jo imajo radi. S Izleti SKLOP DELAVNIC EFT - S TAP-KANJEM DO USPEHA Vodi Barbara Žetko. Informacije na 347-2787410 ali www.eft-trieste.it. H Mali oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. IŠČEM knjigo Sodobna zgodovina - za 4. letnik, založba Modrijan, avtorja B. Repe. Tel. št.: 333-6644567. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op-činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 19.000,00 evrov. Tel. št.: 3803017723. PRODAM 2 gumi znamke nexen mere 225/40r18. Skoraj novi, samo z 10% obrabo, za 40 evrov. Tel. št.: 3484462664. PRODAM otroške risanke (35 dvd in vhs), po ugodni ceni. Tel. št.: 3463506013. PRODAM po ugodni ceni trikolesni otroški voziček, znamke quinny, speed sx, v dobrem stanju. Tel. št.: 3343539564. PRODAM porter piaggio prekucnik v izredno dobrem stanju. Prevoženih 63.000 km. Tel. št.: 348-2545080. V NABREŽINI KAMNOLOMI prodam stanovanje: dve sobi, kopalnica, manjša kuhinja dnevna soba, klet in garaža. Tel. št.: 347-9896031. KC LOJZE BRATUŽ, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in DSI, prirejajo v okviru »Srečanja pod lipami« avtobus, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 70-letnici povojnih pobojev, popeljal udeležence na spominsko svečanost na Teharje z obiskom Hude jame. Avtobus bo odpeljal iz Gorice, s postankom pri Fer-netičih. O povojni moriji bo spregovoril zgodovinar Renato Podberšič. Info in prijave v uradu KC Lojze Bra-tuž v Gorici od pon. do pet. 8.30-12.30 na tel. št. 0481-531445 ali info@cen-terbratuz.org. KRU.T obvešča udeležence izleta »Po poteh uporništva in boja«, da bo v nedeljo, 4. oktobra, avtobus odpeljal proti Trnovem in Lokvam ob 8.00 iz Trsta, trg Oberdan (Deželna palača) s postankom ob 8.15 v Sesljanu in na prehodu Vrtojba ob 8.50. Prosimo za točnost! SKD VESNA prireja v nedeljo, 4. oktobra, izlet v Maribor na Festival stare trte. Odhod iz Križa ob 7.15 (zbirališče ob 7.00 pred spomenikom). Vključuje prevoz, voden ogled mesta in kosilo, pa še veliko zanimivosti in zabave na festivalu. Predviden po-vratek v Križ ob 20.45. Prijave na tel. št. 340-6709578 (Tatjana) in 3334463154 (Mitja). OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, organizira v nedeljo, 11. oktobra, prvi brezplačni vodeni izlet ciklusa »Jesen v dolini Glinščice« Od Jezera do Drage, od apnenca do fliša. Krožna turistična pot, primerna za vse, traja približno 3 ure. Izlet je namenjen družinam in otrokom starejšim od 10 let. Štart ob 9.00 z Jezera. Informacije in prijave na info@riservavalrosandra-glinscica.it ali na tel. št. 040-8329237 (pon. - pet. 9.-13.00). UNINT - ŠOLA UMETNOSTI (MFU -Kulturni dom Ferriz Olivares) organizira vodeni ogled Bienale moderne umetnosti »All the world's futures« v nedeljo, 11. oktobra. Info na tel. št. 338-3476253. SKD BARKOVLJE prireja pohod »Zoro Starc« po barkovljanskih klancih z vodičko prof. Marinko Pertot (letos prvič v slovenskem in italijanskem jeziku). Start iz Ul. Bonafata 6 v soboto, 17. oktobra, ob 14.00. Trajanje dve uri in pol, ob povratku v društvo družabnost za vse prijavljene. Info in vpisi na tel. št. 040-415797, 349-4599458. KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa ob 7.00 iz Boljunca, ob 8.45 postanek v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod v Gorenji Tarbij, kjer je predvideno kosilo, koncert v vaški cerkvi in koncert ansambla »Modrijani«, ob 18.00 ogled Čedada. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040362941) in v Gorici (tel. 0481-82570). SKD IGO GRUDEN prireja društveni izlet na Gorenjsko v nedeljo, 18. oktobra. Obiskali bomo žebljarsko Kropo, kosilo bo v Begunjah (pri Avseni-ku), popoldne še ogled Radovljice in Čebelarskega muzeja. Odhod ob 8. uri izpred cerkve v Nabrežini, povratek okoli 19.00. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini in v kavarni Gruden. Informacije na tel. št. 339-5281729 ali 040299632 (Vera). KRU.T vabi od 5. do 8. decembra na predpraznično potovanje v Prago, stično mesto vzhodnega in zahodnega sveta. Program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8 (2. nadstropje), tel. 040-360072 ali krut.ts@tisca-li.it. Godbeno društvo V. Parma iz Trebč prireja danes, 3. oktobra veselo druženje ob začetku novega šolskega leta s predstavitvijo glasbene šolske dejavnosti in učiteljskega kadra. S pričetkom ob 16.00, bo mogoče preizkusiti katerikoli glasbeni inštrument. Vsi toplo vabljeni! 13 Prireditve V DOMU ALBERTA SIRKA v Križu je do nedelje, 4. oktobra, na ogled razstava Pavla Hrovatina »Med Krasom in morjem z zvoki kamna«. Urnik: danes od 16. do 20. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. OB 70. OBLETNICI OSVOBODITVE -VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Pre-beneg in SKD Valentin Vodnik, vabita v nedeljo, 4. oktobra, ob 17. uri v društveno dvorano v Dolino na večer »Svoboda nam riše sončne poti miru«. Video posnetke in pričevanja dolinskih občanov je zbrala in uredila dr. Dajana Kočevar. SDD JAKA ŠTOKA vabi na premiero igre »Komika zla«, avtor Matjaž Briški v režiji Gregorja Geča, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek - Kontovel. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi predstavitev knjige »Kameno morje« in razstavo ilustracij avtorice in ilustratorke Mirte Čok. Predstavili jo bosta Jasna Merku in Tanja Škabar v petek, 9. oktobra, ob 18. uri v prostorih NŠK, v Ul. S. Francesco 20. Razstava bo na ogled v prostorih NŠK in na Oddelku za mlade bralce v Narodnem domu (Ul. Filzi 14). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na slavnostno akademijo ob 60-letnici ustanovitve v petek, 9. oktobra, ob 18.00 v Kulturnem domu v Trstu (Ul. Petronio 4). FOTOVIDEO TRST80 vabi na razstavo Radivoja Mosetiča in Luke Vuge z naslovom »Barkolanka« v pizzeriji pred cerkvijo na Opčinah. SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16.00 do 19.00. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru. SKD RDEČA ZVEZDA, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabi na Osrednjo proslavo ob 70. obletnici ustanovitve, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17.00 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled razstave starih fotografij o trgatvi »B'ndima amb't«. [d Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. OB PRILIKI VAŠKEGA PRAZNIKA v Medji vasi sta Nadja in Walter odprla osmico. Vabljeni! Tel. št. 040208451. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. 347-2511947. / TRST Sobota, 3. oktobra 2015 7 SKbPnnMikauM^kdjVjbi na Pr^St^C" fttOgrtfttt fhirkç M^grizu irull.bnijj Glejt ogttjiSčei Obrdzt, Ifudjc h) irvJjfn^ pri 5KD FVimOrtfci. «fiw™ OCîrfl flmfflrt« Fr^iïffrïJ .W WJQT bfftii-'J B&fJf PcnftTf eipstffiv Irtiffmrija. FraoLtito Cfact fAirofffJ Y toboto, 3 lo.ioii, db lljf» vlv SmtttNU v MiMUi. ZKB ê ïjg [I] Lekarne ri J d M alfi*. H h^ldTrihdf-jrtarT ur;«« dn ùm DJUBÉ bm TAL m Od ponedeljka, 28. septembra, do nedelje, 4. oktobra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.K0do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Drevored XX. septembra 6 - 040 371377, Milje -Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H3 Obvestila PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih in četrtkih od 18.00 do 19.15. Vpisovanje poteka za naslednje dodatne urnike: torek 19.15 - 20.30 ter četrtek 16.45 -18.00 in 19.15 - 20.30. Tel. št. 3496483822 (Mileva). AŠD BREG vabi na otroško telovadbo vsako soboto od 9.30 do 10.30 za otroke od 3. do 8. leta v dolinski telovadnici Silvana Klabjana. Prvi trening bo danes, 3. oktobra. Tečaj vodi Ambrož Peterlin. DRAMSKA DELAVNICA ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE bo pričela pri SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6) z mentorico Roberto Chissich danes, 3. oktobra, ob 10.00; pri SKD S. Škam-perle (Vrdelska cesta 7) z mentorico Barbaro Gropajc danes, 3. oktobra, ob 10.00; pri SKD I. Grbec (Škedenjska ul. 124) v sredo, 7. oktober, ob 16.30 z mentorico Sophie Vinci in Božo Hervatič. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA IZ TREBČ prireja danes, 3. oktobra, veselo druženje ob začetku novega šolskega leta s predstavitvijo glasbene šolske dejavnosti in učiteljskega kadra. S pričetkom ob 16.00 bo mogoče preizkusiti katerikoli glasbeni inštrument. Vsi toplo vabljeni! TABORNIKI NA OPČINAH: prvi letošnji sestanek taborniške družine DSS bo danes, 3. oktobra, ob 15.30 v Prosvetnem domu. TABORNIKI RMV sporočajo, da se bodo redni sestanki začeli danes, 3. oktobra: v Dolini (pri telovadnici) od 15.00 do 16.00, na Opčinah (v Prosvetnem domu) od 15.30 do 16.30. ROJANČANI IN SIMPATIZERJI, vidimo se v nedeljo, 4. oktobra, ob 17. uri na že tradicionalnem družabnem srečanju ob »paštašuti« pri gospe Aniti (Ul. degli Olmi 23). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 10.30 nastop v Rižarni; v torek, 6. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja; v sredo, 7. oktobra, ob 20.45 seja odbora. V BARKOVLJAH bomo v nedeljo, 4. oktobra, počastili praznik rožnoven-ske Matere božje s slovesno mašo ob 8.00. Daroval jo bo nekdanji barko-vljanski župnik don Elio Stefanuto. Prisotna bosta tudi don Davide in don Roberto. Pel bo domači zbor pod vodstvom A. Pertot, pri orglah maestro Zudini. Po maši bo procesija s kipom Matere božje, odvijala se bo ob nabrežju v spremstvu noš in Proseške godbe. Sledila bo družabnost v domačem društvu. DSI vabi v ponedeljek, 5. oktobra, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje s svetovnim popotnikom, novinarjem in pisateljem Gregorjem Preacem. Spregovoril bo o valu mi-grantov, ki prihaja v Evropo, o njihovi kulturi, navadah in veri, saj je več let preživel z njimi. Začetek ob 20.30. RIBICE - KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD LIPA iz Bazovice obvešča, da se bo nova sezona začela v ponedeljek, 5. oktobra, ob 17.00 oz. v sredo, 7. oktobra, ob 9.00. Dobrodošle so tudi morebitne nove klekljarice. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi v ponedeljek, 5. oktobra, ob 17.45 na enourno skupinsko tapkanje (EFT). Vodi Barbara Žetko. Vabljeni novi in stari tapkalci. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6: tečaj slovenščine z Dario Luin. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 18. uri. Info in vpisi na tel. 3356832730. SKD DRAGO BOJAN organizira tečaja zumbe in piloxinga. Tečaj zumbe se bo vršil na Opčinah ob četrtkih ob 18.15. Tečaj piloxinga pa bo v Brišči-kih ob ponedeljkih ob 20.30 in na Op-činah ob četrtkih ob 16.45. Poizkusni lekciji bosta 5. in 8. oktobra s predhodno prijavo na tel. št. 348-0633569 (Katja). SKD PRIMOREC sporoča, da bo prvo srečanje Gledališke delavnice v ponedeljek, 5. oktobra, ob 16.15. Prvo srečanje Ur pravljic pa bo v torek, 6. oktobra, ob 15.45. Obe delavnici se bosta odvijali v Ljudskem domu v Trebčah. Prijave in informacije na tel. št. 349-6467963 (Adriana), 3471487943 (Julija) ali 340-7423738 (Mi-ja). SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine: obvešča, da bo plesna delavnica potekala ob sredah 16.15-17.15 (za 3., 4. in 5. razred OŠ) in 17.30-18.30 (za 1. in 2. razred OŠ). Krožek klekljanja bo vsak torek ob 20.15. Prvo srečanje krožka »Ob pletenju in še kaj« bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 15.00. TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden bo ob ponedeljkih in četrtkih zjutraj z začetkom v ponedeljek, 5. oktobra, po običajnem urniku: 9.00-10.30 in 10.30-12.00; možen tudi vpis v popoldansko skupino ob sredah ali petkih 18.00-19.30. Info na tel. 040-299632 ali 3395281729 (Vera). ELIC - SINTESI ŠOLA UMETNOSTI ZA OTROKE obvešča, da se tečaji likovnega izražanja pričenjajo v torek, 6. oktobra in sredo, 7. septembra, ob 16.30 v Ul. Mazzini 30 (5. nadstropje). Info na tel. št. 338-3476253. OBČINSKI SVET V ZGONIKU se bo sestal v torek, 6. oktobra, ob 14.00. Dnevni red: odobritev Statuta Julijske medobčinske teritorialne unije in osnutka ustanovnega akta. SKD VESNA obvešča, da bo v torek, 6. oktobra, na osnovni šoli A. Sirka v Križu zbor mladih pevk in pevcev pod vodstvom Ivane Sullini. Ob 15.30 srečanje osnovnošolcev, ob 16.30 glasbena delavnica za otroški vrtec. Š.D. KONTOVEL obvešča, da se bo v dvorani na Kontovelu v torek, 6. oktobra, ob 19.30 pričela Body mind telovadba za odrasle. Urniki: torek 19.3020.30 in petek 20.00-21.00. Info na tel. 338-4563202 (Katja) po 17. uri. PREDSMUČARSKA TELOVADBA -Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 7. oktobra, začenja pred-smučarska vadba za odrasle, ki bo v telovadnici šole Codermatz v Ul. Pin-demonte 11, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave na tel. št. 3356123484. SKD PRIMOREC organizira tečaj telovadbe ob ponedeljkih in sredah v Ljudskem domu v Trebčah s pričet-kom v sredo, 7. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 040-214412 (v večernih urah). SKD RDEČA ZVEZDA, ob priliki 70. obletnice nastanka, vabi vse pevce, ki so kdaj sodelovali pri društvenih pevskih zborih na pevske vaje, ki bodo ob četrtkih, 8., 15. in 22. oktobra, od 20.00 do 21.00 v društvenih prostorih v Saležu. Skupaj bomo zapeli tri pesmi. Prosim, da potrdite prisotnost na vajah do srede, 7. oktobra, na 3332852054 (Devan) ali na 347-9933778 (Katrin). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠI R« vabi člane in slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 7. oktobra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, založbi ZTT in Mladika vabijo na kavo s knjigo z novinarko Dela in priloge Pogledi Agato Tomažič, prevajalko iz angleščine in francoščine, avtorico kratkoproznega prvenca »Česar ne moreš povedati frizerki«. V knjižnem središču na Oberdankovem trgu v sredo, 7. oktobra, ob 10. uri. UNINT - ŠOLA UMETNOSTI (MFU -Kulturni dom Ferriz Olivares) obvešča, da se tečaji likovnega izražanja začenjajo v sredo, 7. oktobra, ob 19.00 v Ul. Mazzini 30 (5. nadstropje). Info na tel. št. 338-3476253. [Pogteëno podjetje SI hI M Hrti ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL prireja tečaj karibskega skupinskega plesa Power latino s Josetom Garciom v Kulturnem domu na Proseku vsako sredo od 19. do 20. in od 20. do 21. ure, tečaj kubanske sal-se v parih od 21. do 22. ure, pričetkom 7. oktobra. Vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI prireja tečaj vezenja z gospo Marico Pahor. Info in vpisovanje na prvem srečanju, ki bo v četrtek, 8. oktobra, od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. 20. KRAŠKI MUZIKFEŠT bo v nedeljo, 11. oktobra, ob 16.30 pod šotorom v Praprotu, vabljeni muzikanti in pevci (otroci in odrasli). Prijave do petka, 9. oktobra, na tel. št. 380-3584580, tajnistvo@skdvigred.org ali na Kraškem oktoberfeštu v petek, 9. oktobra. 20. KRAŠKI OKTOBERFEŠT pod šotorom v Praprotu, v organizaciji SKD Vigred: v petek, 9. oktobra, ob 18.30 otvoritev z OPS Vigred, mladinskim orkestrom G. D. Nabrežina, ansamblom Rock na b'ndimi, ob 20.00 koncert dalmatinskih pesmi z žensko kla-po Fritule, ples s skupino Kraški ovčarji; v soboto, 10. oktobra, ob 15.00 odprtje kioskov, ex-tempore, turnir v briškoli, turnir v šahu, ob 18.30 nastop plesne skupine Zumba kids (AŠKD Kremenjak), plesna revija »Najboljših 80«, AKŠD Vipava, ples z ansamblom Kraški muzikanti, nastop country skupine The Dusty Boys; v nedeljo, 11. oktobra, od 8.30 do 9.30 zbirališče za pohod »Na Krasu je krasno«, ob 11.00 odprtje kioskov, od 12.00 ples z ansamblom Domači zvoki, ob 15.30 koncert godbe iz Žalca, ob 16.30 Kraški muzikfešt, sledi ples z ansamblom Nebojsega. Na ogled razstava gob, razstava »Kamen - most« ter v soboto in nedeljo prikaz obdelave kraškega kamna. DSMO K. FERLUGA vabi na predstavitev kitajske vadbe QiGong ali »delo z energijo«, za dobro počutje, ki bo v petek, 9. oktobra, ob 19.15 v dvorani ACLI, Ul. Frausin 9 v Miljah. Info na tel. št. 340-3010299 (Letizia). SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s predavateljem Andražem Hauptmanom bo v nedeljo, 18. oktobra, na sedežu SKD Rdeča zvezda (Salež 66). Rok prijave zapade 9. oktobra. Prijave in informacije na tel. št. 040-635626 ali info@zskd.eu. Seminar organizirata SKD Rdeča zvezda in MePZ Rdeča zvezda, s podporo ZSKD in deželnega zborovskega združenja USCI FVG. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja tečaja nordijske hoje z Loredano Kralj. Začetniški bo potekal 10. in 11. oktobra, nadaljevalni pa 24. in 25. oktobra. Za info in vpisovanja po tel. 3333616411 od 14. do 15. ure (Sonja). ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE jusarskega premoženja Prosek obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do 10. oktobra na sedežu odbora, Prosek 159. SOBOTNA DELAVNICA za osnovnošolce pri SKD Igo Gruden: OPZ Pet-pedi - pevska dejavnost, prva vaja v soboto, 10. oktobra, od 10.30 do 12.00. Tel. št.: 340-7663348 (Miriam). ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. maja v soboto, 10. oktobra, z urnikom: 9.30 - 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in 11.30 - 12.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. 20. POHOD NA KRASU JE KRASNO v organizaciji SKD Vigred, Vaške skupnosti Tublje, Jamarskega društva Grmada, Razvojnega društva Pliska in Planinskega odseka SK Devin bo v nedeljo, 11. oktobra, z zbirališčem v Pra-protu od 8.30 do 9.30 s prevozom do Tubelj, kjer bo štart ob 10.00. TEČAJ BALETA - SKD F. Prešeren vabi k vpisu otroke od 4 do 6 let. Vaje potekajo vsak torek in petek 16.3017.20 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vodi Marjetka Kosovac. TEČAJ JAZZ BALETA - SKD F. Prešeren vabi k vpisu otroke od 7. leta dalje. Vaje potekajo ob torkih 17.3018.20 (od 7. do 9. leta) in 18.20-19.20 (od 10. leta dalje) v društvenih prostorih občinskega gledališča v Bo-ljuncu. Vodi Marjetka Kosovac. TEČAJ ŠAHA: Kraška sekcija SST 1904 v sodelovanju s SKD F. Prešeren, prireja tečaj za osnovnošolce od 3. razreda dalje in srednješolce vsako soboto od 10. do 12. ure v društvenih prostorih občinskega gledališča v Bo-ljuncu. Vodi Jan Zobec. KRU.T IN NŠK prirejata v sklopu Vse-življenjskih aktivnosti celoletni ciklus bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«. Prvo jesensko srečanje bo v ponedeljek, 12. oktobra, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Lepo vabljeni prijatelji knjig in branja! Prijave in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici. OTROŠKI ZBOR VESELA POMLAD vabi nove pevce. Osnovnošolci, ki si želijo lepe in kakovostne pevske izkušnje so vabljeni, da se pridružijo na vajah vsak ponedeljek, ob 16.00 v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Zbor vodi glasbenica in pedagoginja Andreja Štucin Cergol. 1965-2015 »FEŠTA« PETDESETLET-NIKOV od Milj do Štivana - Pripravlja se veliko slavje 50. letnikov Tržaške pokrajine, ki bo v soboto, 7. novembra. Vabimo vse petdesetletnike, da se množično udeležijo. Prijave do 20. oktobra po FB ali na tel. št. 3357780427 (David), 340-6220109 (Claudio), 338-4563202 (Katja), 3802582534 (Tatiana). PILATES - Vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporočata, da bo vadba ob torkih od 19.30 do 20.30 v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Vabljene stare in nove tečajnice. SKD F. PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da se tečaji joge vršijo vsako sredo v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: začetniki od 17.15 do 18.45, nadaljevalni tečaj od 19. do 20.30. Prispevki Bivši partizan Miro Žigon daruje za VZPI-ANPI Zgonik 20,00 evrov. Ob 40. obletnici smrti, 4. oktobra 1975, dragega brata Androta Čoka darujeta Leo in Vera 200,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. Ob 20. obletnici smrti Albina Skerka daruje družina 50,00 evrov za SKD Igo Gruden, 50,00 evrov za SKD Vi-gred in 50,00 evrov za Licej A.M. Slomšek. V spomin na dragega nonota Albina, ob 20. obletnici smrti, darujeta Tanja in Damir 25,00 evrov za SKD Igo Gruden in 25,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na gospo Marijo Lakovič daruje Tatjana Čok Malalan 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na soseda Marinota Regenta daruje družina Mezgec 50,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Kontovel. 3.10.1995 3.10.2015 Albin Skerk Spomin nate je v naših srcih vedno prisoten. Žena Jelka z družino 8 Sobota, 3. oktobra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / sv. ivan - Nad 3000 sort vrtnic z vsega sveta Svetovno odličje rožnemu vrtu Rožni vrt v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu se lahko ponaša z dragoceno zbirko vrtnic, ki jo sestavlja preko 3.000 različnih sort z vsega sveta. O njegovem pomenu priča sedaj tudi tabla z vgrajenim svetovnim odličjem Svetovne zveze društev vrtničarjev (WFRS), ki so jo slovesno odkrili v petek dopoldne. Nagrado je podelila podpredsednica oddelka za Južno Evropo svetovne zveze Henrianne De Briey. Izpostavila je, da predstavlja svetoivanski rožni vrt pomemben odraz skupnega čezmejnega okolja Italije in Slovenije: »Hkrati pa imajo tu svoj prostor vrtnice iz številnih svetovnih držav. Gre za najbogatejšo zbirko tega območja. Delo, ki ste ga tu opravili, nelahkim vremenskim razmeram navkljub, je pohvale vredno. Rožni vrt pri Sv.Ivanu se uvršča v sam vrh tovrstnih svetovnih vrtov.« Svetovno združenje vrtničarjev omenjeno nagrado podeljuje vsaka tri leta. Na 17. kongresu, ki je potekal maja v Lyonu, so se odločili, da bodo odličje podelili rožnemu vrtu pri Sv.Ivanu v Trstu. Kandidaturo je predlagalo Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, kot je na slovesnosti povedala predsednica Breda Čopi. Obenem so jo zagovarjali tudi uveljavljeni strokovnjaki, na primer krajinski arhitekt in avtor številnih knjig Franco Giorgetta. Še pred desetimi leti bi malokdo pričakoval, da bi bil tak uspeh mogoč. Od njegove otvoritve 3. oktobra 2009 pa je vrt vztrajno cvetel in zlasti s požrtvovalnostjo in trudom številnih strokovnjakov in prostovoljcev postal pomembna točka tako za izvedence kot za krajevne prebivalce. Kar je bil nekoč kraj izključevanja, je sedaj postal pomemben simbol integracije in poudarjanja pomena drugačnosti. Za uresničitev ambicioznega projekta sta bila ključnega pomena doprinos Zadruge San Pantaleone, tržaškega zdravstvenega podjetja in Dežele Furlani-je Julijske krajine. Odkritje table, spodaj Vladimir Vremec Kot je poudarila tudi predsednica Svetovne zveze društev vrtničarjev, pa gre bistvena pohvala krajinskemu arhitektu Vladimirju Vremcu, ki je pripomogel, da je Svetoivanski rožni vrt zadostil vsem kriterijem, ki so bili potrebni za odličje. Vre-mec si je zamislil projekt ureditve vrta in spremljal njegov razvoj od samih začetkov do danes. »Verjamemo v prihodnost in želimo vlagati v vrt. Naša največja želja in izziv je še naprej širiti bogastvo vrta s čim manjšimi stroški,« je povedal. Rožni vrt pri Sv. Ivanu je torej stvaren dokaz, da se da veliko narediti tudi s skromnimi sredstvi. Vrtnice iz različnih držav so odraz multietničnosti in multikulturnosti tega prostora. Poseben pomen vrta je v tem, da je javen in torej brezplačno na razpolago vsem. fotodamj@n Veselje nad prejetim odličjem so izrazili številni predstavniki krajevnih oblasti in ustanov, med katerimi so bili predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški župan Roberto Cosolini in rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia. (vpa) staro pristanišče - Pogovor s Pistolettom »Poiskati moramo tretje rojstvo ...« V hidrodinamični centrali postavili Tretji paradiž Ogromen, s tremi zankami prepleten simbol večnosti so včeraj postavili v hidrodinamični centrali v starem pristanišču, kjer se je z učenci različnih tržaških šol srečal Michelangelo Pistoletto, umetnik, ki s svojimi instalacijami uteleša srečanje nezdružljivih civilizacij. Umetnik svetovnega slovesa je bil gost umetniškega natečaja z naslovom Zattere per il terzo paradiso, ki sta ga v sodelovanju s Pistolettovo fundacijo Cittadellarte in podporo Dežele FJK in Občine Trst ter pod pokroviteljstvom Pristaniške oblasti pripravili združenji So-Fresh in SpazioS artecontemporanea. Umetniki do 35. leta starosti so bili vabljeni, naj pripravijo projekt, s katerim bi na najboljši možni način ovrednotili opuščeno območje znotraj starega pristanišča. Strokovna žirija, ki jo je sestavljal tudi Pi-stoletto, je v četrtek zvečer izbrala štiri projekte, ki najbolje odražajo združitev preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, koncept torej, ki ga zagovarja Pistolettov Tretji paradiž. Včeraj dopoldne se je umetnik srečal s tržaškimi šolarji, s katerimi je poklepetal o spravi med naravo in človeškimi izumi. Ob robu srečanja smo se z umetnikom pogovorili tudi mi in bili navdušeni nad Tretjim paradižem. Maestro Pistoletto, kaj pravzaprav simbolizira vaš Tretji paradiž, ki ga pooseblja s tremi zankami prepleten simbol? Pojem Tretji paradiž sem uporabil za definicijo dveh različnih zgodovinskih trenutkov; čas, v katerem so ljudje živeli v sozvočju z naravo, in čas, v katerem smo oblikovali »umetni« svet, ki preko znanosti in tehnologije obvladuje celoten planet. Naslov Tretji paradiž tako simbolizira zlitje prvega - naravo - in drugega paradiža - človeških izumov. Naša dolžnost je, da presodimo, koliko dobrega je bilo storjenega v novih razmerah in koliko škode je prinesel »umetni« paradiž. Prepričan sem, da smo prišli do konca tega umetnega paradiža, saj smo se popolnoma distancirali od narave. Tehnologija je torej po vašem naredila precej škode? Ne, sploh ne. Menim pa, da smo preveč zanemarili naravo. Znanost in tehnologija sta prinesli morje novih priložnosti, zdravstvo - Oktober je mesec raka na dojki Rožnat most Joyceov most bo ves oktober rožnato obarvan fotodamj@n Oktober je že dobrih trideset let mesec raka na dojki in njegove preventive. Zaznamuje ga rožnata barva, saj gre za bolezen, ki prizadene predvsem (čeprav ne izključno) ženske različnih starosti. K pobudi je pristopila tudi tržaška občina, ki je z namenom, da bi javnost opozorila na rožnati mesec, s to barvo osvetlila tudi Joy-ceov most (Ponte curto). Še prej so na občini predstavili niz letošnjih pobud; med njimi so tudi brezplačni pregledi, pri katerih bodo prednost dali ženskam pod 50. letom, ki niso vključene v redno preventivno dejavnost zdravstvenega podjetja. v sklopu barcolane V staro pristanišče danes odpelje prvi vlak TI Vlakec je včeraj čakal na prvo vožnjo Danes ob 17.30 bo s četrtega pomola za gledališčem Miela odpeljal prvi vlak, ki bo v sklopu letošnje Barcolane povezoval središče mesta s hidrodinamično centralo v starem pristanišču. Zanimivo pridobitev, ki fotodamj@n bo radovednežem omogočila ogled razstave Borea (o burji - odprtje danes ob 18. uri) in Tretji paradiž (glej sosednji intervju s Pistolettom) je omogočilo podjetje FUC (Ferrovie Udine Cividale). Michelangelo Pistoletto fotodamj@n a žal tudi degradacijo okolja. Kontrast med naravo in tehnologijo bi morali preseči s tretjo fazo, v kateri bi se narava in umetni svet dopolnjevala. Ker vrnitev v preteklost ni mogoča, bi znanost in tehnologija morali z istim naporom navdih iskati v naravi. Ravnotežje med naravo in umetnim svetom je namreč izredno pomembno. Moj simbol pravzaprav ponazarja rojstvo in renesanso. Mi se dvakrat rodimo: prvič biološko, nato pa kulturno. Z drugim rojstvom vzpostavimo odnos z družbo in svetom. Zdaj bi morali, če parafri-ziram, poiskati tretje rojstvo oz. tretjo človeško dimenzijo, ki bi povezovala prvi dve. Kako ocenjujete tržaško staro pristanišče? V njem se prav gotovo prepletajo preteklost, sedanjost in prihodnost. Tako kot so v preteklosti raziskovalci odkrivali nove dežele in kontinente, je zdaj naša dolžnost, da odkrivamo »opuščena« območja. Na ta območja moramo privabiti radovedne raziskovalce, ki lahko izhajajo tudi iz umetniškega sveta. V opuščenih krajih moramo ustvariti nove priložnosti, umetniki lahko naredijo veliko, seveda pa je potrebno sodelovanje s politiki, podjetniki in drugimi strokami. Degradirana območja moramo sanirati s skupnimi močmi. Vaš simbol treh prepletenih krogov so ambasadorji projekta Rebirth - Tretji paradiž interpretirali po celem svetu. Katera instalacija je na vas naredila največji vtis? Morda kubanska. 16. decembra lani so kubanski ribiči z ladjicami sestavili simbol treh krogov, simbol večnosti. Dan kasneje sta pogajalski skupini ZDA in Kube dosegli dogovor o obnovi odnosov. Naš simbol je v tem primeru postal modificiran znak za novo rojstvo. Kube zdaj ne smemo zapustiti, ampak moramo ovrednotiti nove odnose. Kot umetnik ste bili vedno politično angažirani. Kako ocenjujete zmešnjavo okrog aktualne begunske krize? Begunske krize so del naše zgodovine. Nekoč so se ljudje selili, ker smo jih zasužnjevali kot delovno silo. Šlo je za prisilno emigracijo, ki se je skozi čas spremenila v prostovoljno emigracijo (ekonomsko). Zdaj smo v tretji fazi, smo priča migracijam, ki so posledica politično-ekonomskih konfliktov. Politiki bi se morali pogledati v ogledalo, se naučiti prevzemati odgovornost za zmešnjavo in razmišljati o neskončni prihodnosti. Moja fundacija želi mladim sporočati, da je treba imeti že v naprej pripravljene predloge za rešitev zapletenih situacij. Za konec še vprašanje, povezano z morjem. Na plakatu 47. Barcolane je eno od vaših umetniških del, ki uprizarja Sredozemlje. Kako doživljate morje? Ko pridem v Trst, se mi zdi, kot da bi bil v Liguriji, kamor rad zahajam. Griči in morje me že od nekdaj izpolnjujejo. Soneta Čoralič / TRST Sobota, 3. oktobra 2015 9 Z leve: Muscatello, Magris in Degano fotodamj@n medjevas - Odprtje 8. praznika Konji in vonjave mošta Tridnevni praznik novinarski krožek - Gost je bil pisatelj Claudio Magris »Novinarstvo je zmes literature in strasti« Od resnice do spletnega pretoka informacij - Že 57 let sodeluje s časopisi Samoironičen, hudomušen in neformalen. Claudio Magris je bil včeraj dopoldne sila dobro razpoložen, kljub temu, da je imel, kot je priznal, za sabo skorajda neprespano noč. Pred polno dvorano Novinarskega krožka se je prepustil lahkotnemu in vse prej kot dolgočasnemu pripovedovanju življenjskih anekdot, začinjenih seveda z zanimivimi literarnimi in hkrati časnikarskimi vložki. Člani novinarskih zbornice in sindikata so namreč tržaškega intelektualca, pisatelja, esejista, univerzitetnega docenta in kolumnista italijanskega dnevnika Corriere della sera prosili za sodelovanje pri enem izmed izpopolnjevalnih tečajev, katerim morajo novinarji redno slediti; s Car-lom Muscatellom in Cristianom Dega-nom se je tako včeraj pogovarjal o novinarstvu in književnosti ter o povezavah oz. neskladnostih med njima. Prvi članek je šele 19-letni Magris objavil na straneh Messaggera Veneta, sledilo je redno sodelovanje s časnikoma Il Piccolo in turinskim Gazzetta del Popolo ter od leta 1967 še s Corriere della sera, ki se nadaljuje tudi danes v obliki rednih kolumn. Sodelovanje s časopisi je gost ocenil kot izredno vzgojno, vitalno in pozitivno, »saj te prisili, da si v nenehnem stiku s svetom, prava stimulativna kitajska telovadba«. Največkrat v svojih kolumnah piše o tem, kar želi oz. čuti v nekem določenem trenutku in torej vanje vlije svojo osebnost, čeprav je priznal, da so najboljše nastale na predlog urednika: »Kako zanimivo, da privleče svet iz nas, tudi kar ne bi pričakovali.« Pisateljsko žilico pa je baje spoznal že pri šestih letih, »ko sem prepisoval sestavke iz enciklopedije in ob njih razvijal nove zgodbe.« Večjih razlik med pisateljem in novinarjem Magris ne vidi, seveda če izvzamemo vprašanje časa, ki si ga pripovedovalec lahko privošči, novinar pa ne. »Claudio Marabini je v nekem svojem eseju povsem upravičeno zapisal pravo odo novinarstvu, ki je po njegovem mnenju zmes literature in življenjskih strasti, ki zna grebsti po svetovnem prahu in aktivno sodelovati v utripu življenja.« Tako novinarstvo kot literatura sta tesno povezana z realnostjo, z življenjem, saj čutita njuno privlačnost in jo posredujeta dalje, je ocenil Magris v svoji več kot dvourni lahkotni izpovedi. Odgovornost novinarja je ta, da ovekoveči socialne procese, povezuje rajonsko kroniko s tem, kar se dogaja po svetu, posreduje hkrati utrinke studa in pietete, resničnosti in laži. »Nikakor pa ne sme pod-leči ukazom na račun tega, kar mora zabeležiti, saj to vodi v izničenje realnosti; prav tako ne sme dovoliti, da bi ga lenoba brzdala pred poglabljanjem v pozabljeno in neizrečeno.« Medtem ko mora biti resnica vodilo za novinarja, se pisatelj lahko igra z njo in z lažjo, pravzaprav z metaforami, ki realnost nekoliko priredijo. Magris seveda ni mogel mimo sodobnega in izredno koristnega digitalnega pretoka informacij, »v katerem se odpirajo zgodbe v zgodbi, kot pri Homerju.« Sicer pa se bralcu na spletu ponuja tudi morje novic, ki hitro pogo-rijo, nimajo kontinuitete in ne prispevajo k širjenju znanja med ljudmi. Prej nasprotno ... Spreminja pa se tudi odnos med novinarjem in bralci, ki so postavljeni na isto raven, so si enakovredni in med seboj komunicirajo. V obdobju spleta pa ohranja časopis po njegovem mnenju vseeno neko pomembno funkcijo, čeprav je le začasna in minljiva. (sas) novica iz pariza Visentini glavni tajnik evropskih sindikatov Tržačan Luca Visentini je bil včeraj izvoljen za generalnega sekretarja Evropske sindikalne zveze (CES), ki ji po novem predseduje Rudi de Leeuw. Na pariškem kongresu CES so odobrili temeljne smernice sindikalne organizacije za štiriletje 2015-2019 in manifest z naslovom Za kakovost dela, pravice delavcev in bolj pravično družbo. 46-letnega Visentinija so vodilni organi CES že letošnjega marca dejansko imenovali za generalnega sekretarja, na kongresu v Parizu pa so delegati soglasno potrdili ta predlog. Visentini je po izvolitvi ocenil, da je evropsko sindikalno gibanje prestalo zelo težko obdobje, v katerem je bilo tarča ostrih napadov. CES bo odločno vztrajal pri svojih načelih in še naprej deloval za dobrobit delavcev ter za pravičnejšo družbo, kjer bodo imeli sindikati veliko vlogo. Luca Visentini fotodamj@n Novi generalni tajnik CES (sinoči ,mu je čestitala Občina Trst) je leta 1989 pristopil v italijansko sindikalno zvezo UIL, na Tržaškem je bil njen pokrajinski tajnik, nekaj let pa istočasno tudi deželni tajnik UIL. Vi-sentini se ukvarja tudi s književnostjo in je izdal nekaj pesniških zbirk. Po vaških ulicah so sinoči nekateri šli peš, drugi na konjih in vozovih fotodamj@n Z dobrodelno baklado po vaških ulicah se je sinoči v Medjivasi začel 8. praznik Konji in vonjave mošta, ki bo trajal do nedelje. Udeležili so se je tako konji kot vozovi s konjskimi vpregami in pešci, spremljala jih je godba na pihala iz Na-brežine. Med baklado so zbirali sredstva za združenje Via di Natale di Aviana. Praznik bo kot omenjeno trajal še danes in jutri. Ljubitelji konjev in sploh kmečkega življenja se bodo lahko od 10. ure dalje preizkušali v ježi, opazovali razne nastope konjenikov, si ogledali priložnostne razstave in seveda okušali tudi pristno kraško hrano in pijačo. Ob 13.30 bo na primer na sporedu prikaz argentinske ježe, uro kasneje priljubljena »gimkana« s konji; oboje bodo ponovili tudi jutri, ko bo (ob 14. uri) na sporedu tudi pohod po sledeh prve svetovne vojne. Danes zvečer bo za dobro voljo poskrbel ansambel Trije prašički, jutri pa Domači zvoki. Dostop do Medjevasi bo možen samo s priložnostnim avtobusom iz Štivana. lanterna - Danes O čaru svetilnikov Svetilniki imajo svoj čar, večkrat pa se v njih in njihovi bližini ne dogaja veliko. Danes bo drugače, saj bo ob Lanterni na mestnem nabrežju od 14. do 20. ure niz dogodkov pod skupnim naslovom Svetloba s ščepcem soli. Med njimi sta na primer odprtje razstave Odsevi soli fotografinje Anje Čop (ob 17. uri), ob 19.15 pa pogovor Ta lepši svetilnik, ki ga bodo sooblikovali Ennio Abbate, Pierpaolo Scubini, Dario Tedeschi, Guido Bot-teri in Mila Lazic. rojan - Jutri Tradicionalno druženje pri gospe Aniti Na domačiji gospe Anite Perič nad Rojanom (Ulica degli Olmi 23) bo jutri ponovno živahno. Rojančani in Rojančanke so se namreč odločili, da obnovijo prijetno vsakoletno tradicijo vrtne veselice, ki se je prva leta imenovala Rojan Day. Gostoljubna gospa Anita bo tudi tokrat odprla vrata svojega vrta in doma, kjer bo od 17. ure dalje poskrbljeno za dobro hrano, pijačo in prijetno razpoloženje. To bo priložnost, da domačini in njihovi prijatelji preživijo nekaj prijetnih uric v sproščeni in prijetni družbi. Jutrišnje srečanje bo kot običajno potekalo ob vsakem vremenu. modra noč gledališč - Od 21. ure do poznih nočnih ur tudi v SSG Danes predstave po 1 € V tržaških teatrih bo nocoj potekala prva Modra noč gledališč, pri kateri sodeluje tudi Slovensko stalno gledališče. Gledalci bodo lahko svobodno zbirali med različnimi ponudbami: v vsakem teatru si bodo od 21. do 24. ure sledili polurni nastopi, ki se bodo na vsakem odru ponovili trikrat. Enkratna bosta le začetek in konec: modro noč gledališč bo ob 21. uri uvedel koncert v gledališču Verdi, zaključilo pa ob 00.59 branje v Mieli, ki nosi naslov Plaže, brodolomi, hobotnice in potapljači. Kaj pa vmes? V SSG bodo na primer ob 22.00, 23.00 in polnoči uprizorili Suho vodno pot po Kulturnem domu, ki so ji dali naslov Almost Blu(e), na kateri si bo mogoče ogledati morski prizor iz predstave Kako postati Slovenci v 50 minutah, razstavo članov Društva za umetnost KONS na morsko tematiko in še kaj. Ob tej priložnosti bodo na voljo tudi izvirne razglednice s citati iz letošnjih predstav. V Kulturnem domu bo danes na sporedu tudi »morski« prizor iz predstave Kako postati Slovenci v 50 minutah, v katerem igra Danijel Malalan fotodamj@n 10 Sobota, 3. oktobra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / trst - Mladinski orkester Lovec pod vodstvom Igorja Kureta »Ko uporabljajo domišljijo, mislijo le na glasbo ...« V nekdanji ribarnici obnovili idealno kombinacijo kave in glasbe Mladi glasbeniki obalnih glasbenih šol so nastopili pod vodstvom Tržačana Igorja Kureta fotodamj@n glasba - Koncert v Slovenski filharmoniji Na Svetovnih glasbenih dnevih tudi Corrado Rojac Letos se je znameniti festival sodobne glasbe World Music Days odvijal v Ljubljani. Niz koncertov, ki so dan za dnem slovensko prestolnico obogatili z utripom najnovejše glasbene ustvarjalnosti, se je pričel 26. septembra in zaključil včeraj. Organizacijski odbor glasbenega dogodka deluje v okviru Mednarodnega združenja za sodobno glasbo, letos v sodelovanju z Društvom slovenskih skladateljev. Festival se je odvijal na najvažnejših ljubljanskih glasbenih prizoriščih, kakršna sta Cankarjev dom ali Slovenska filharmonija, pa tudi na odprtem - soudeleženi so bili tudi Ljubljanski mestni piskači, ki so nastopili na Prešernovem trgu. Številna publika je tako sledila glasbi umetnikov, ki jih je mednarodna žirija izbrala med velikim številom prijavljenih partitur. Med temi je bila tudi skladba Clichés za pihalni kvintet zamejskega skladatelja in harmonikarja Corrada Rojaca, ki jo je vrhunski pihalni kvintet Slowind odlično izvedel v Slovenski filharmoniji 28. septembra. Corrado Rojac je sicer znan kot harmonikar, saj je svoj instrument leto za Po odmevnem projektu Bobni miru v izvedbi evropskega mladinskega orkestra in s sodelovanjem Paola Rumiza, je Igor Kuret ponovno dirigiral v svojem rodnem mestu, tokrat z mladinskim orkestrom Vladimir Lovec. Šolski orkester je za vsako glasbeno ustanovo pomembna investicija s pedagoškim in reprezentančnim pomenom, ki je v tem primeru sad združenih prizadevanj obalnih glasbenih šol iz Kopra, Izole in Pirana. Kuret je s svojo edinstveno, poglobljeno izkušnjo na področju mladinskih orkestrov »stalno gostujoči« dirigent zasedbe, ki je v sredo nastopila v okviru glasbenega programa mul-timedijske razstave v stari ribarnici Okus nekega mesta - Trst prestolnica kave. Kava in glasba sta v stari srednjeevropski kulturi idealna kombinacija, ki se je v priložnostni, nadpovprečno veliki »kavarni« na nabrežju obnovila v sorazmerno veliki razsežnosti. Program orkestra je bil v skladu z njegovimi pedagoškimi prednostmi in s potrebo po osvajanju različnih stilov in izrazov. Kot prva je čustveno zaz-venela domoljubna simfonična pesnitev Finlandia, v kateri je Jean Sibelius opisal upor finskega naroda proti ruskemu okupatorju. Prozornost klasicistične govorice Mozarta in njegove uverture k operi TOMIZZEV DUH Idomeneo se je izkazala kot težji tehnični in ekspresivni izziv za začetek šolskega leta, saj se je orkester dejansko šele združil po poletnem premoru, a je bilo tudi jasno, da sta disciplina in muzikaličnost trdna osnova, na kateri bo gradil z zelo obetavnim potencialom. Za zaključek se je spored vrnil v severne vode in v izrazito pripovedni, opisni značaj, z obče znano suito Peer Gynt Edvarda Griega. Pozornost do natančnega oblikovanja ekspresivnih in barvnih nians je s pohvalno noto zaznamovala izvedbe orkestra pod vodstvom dirigenta, ki je tudi tokrat potrdil sposobnost vzpostavljanja avtentične, učinkovite in ustvarjalne izmenjave z mladimi glasbeniki. Za Kureta je spremljanje mladih na poti do profesionalnega udejstvovanja spontano poslanstvo: »Mladi se odzivajo na zelo zanimiv in živ način, z močno motivacijo. Ko uporabljajo domišljijo, pozabijo na tehnične težave in mislijo le na glasbo. Vizualiza-cija smisla je zelo pomembna, kot tudi bližina, sposobnost komuniciranja s primerno, razumljivo govorico. Imeti solidno dirigentsko tehniko je nujno, sama pa ni v tem primeru jamstvo za doseganje želenih rezultatov.« ROP V Piranu na ogled presežki evropske kinematografije Piran bo prihodnji teden gostil 6. festival evropskega in mediteranskega filma, s katerim želijo organizatorji opozoriti na presežke evropske kinematografije, ki na drugih filmskih festivalih v Sloveniji ostajajo prezrti. Festival tekmovalne narave bo prikazal 31 filmov, v posebnem programu bo izpostavil filmske avtorice, v žarišču bo Francija. Festival, ki bo potekal od 6. do 10. oktobra, bo tudi tokrat prikazal uspešnice z največjih svetovnih filmskih festivalov, kot so Berlin, Cannes, Benetke, Toronto, Karlovy Vary, Sarajevo. Ker je bil festival leta 2010 zasnovan v spomin na direktorja fotografije Vilka Filača, pri selekciji iščejo tudi filme s presežkom na tem področju. V program so uvrstili tri, ki so že bili nagrajeni za fotografijo: Pod električnimi oblaki Alekseja Germana, Victoria Sebastiana Schipperja in Sredozemlje Jonasa Car-pignana. V navezavi na zadnjega, ki izpostavlja aktualno problematiko preseljevanja beguncev prek Sredozemskega morja, načrtujejo tudi pogovor na to temo. Vsi trije bodo v tekmovalnem programu, v katerem bodo 14 filmov ocenjevali filmska kritičarka in prevajalka Neva Mužič, direktor fotografije Radovan Čok in režiser Ubald Trnkoczy. Poleg nagrade Vilka Filača za najboljšega direktorja fotografije bodo nagradili še najboljši film festivala, najboljšega režiserja in najboljši prvenec. Kot vsako leto bodo podelili tudi nagrado za ustvarjalni prispevek na področju kinematografije. Prejel jo bo srbski igralec Slavko Štimac, ki je pomembnejši vlogi med drugim odigral v filmih Emirja Kustu-rice Življenje je čudež in Podzemlje. Štimac bo tudi častni gost festivala. Čast otvoritvenega filma bo v torek pripadla novi slovenski komediji Šiška Deluxe Jana Cvitkoviča, zaključni film bo (v soboto) drama Wima Wen-dersa Vse bo še dobro. Filma sicer, enako kot Akinov zadnji del iz trilogije Ljubezen, smrt in zlo, ne bosta v tekmovalni kategoriji. Popoln spored na www.femf.si. letom predstavljal na najpomembnejših glasbenih odrih - med temi tudi na znameniti Akademiji Chigiani v Sieni (leta 2003) in v dvorani John Knowles Paine na Harvardski univerzi v Bostonu (leta 2011). Trenutno harmoniko poučuje na Konservatoriju Tartini v Trstu; njegov razred je danes pravo mednarodno središče mladih harmonikarskih talentov. Ob koncertiranju se udejstvuje tudi kot skladatelj - študij kompozicije je dokončal na Konservatoriju Verdi v Milanu v razredu italijanskega skladatelja Alessandra Solbiatija. Njegovo glasbo izvajajo na pomembnih glasbenih prizoriščih, kakršna so Nuova Consonanza v Rimu, Musica Adesso v Milanu ali L'art pour l'Aar v Bernu. Skladba Clichés je nastala tik pred diplomsko nalogo na Konservatoriju v Milanu in predstavlja za Rojaca neke vrste uvod v samosvojo glasbeno ustvarjalno pot, kjer se prepletajo lirični fragmenti in ritmično neizprosni, »hladnejši« vzorci. Na Svetovnih glasbenih dnevih 2015 je slovenska publika sledila glasbi pomembnih slovenskih skladateljev, kakršni so na primer Pavel Mihelčič, Uroš Rojko ali Vito Žuraj, pa tudi mednarodno uveljavljenih tujih ustvarjalcev, kjer sta izstopala Hans Thomalla in Per Norgârd. Igrali so najvidnejši slovenski glasbeniki, med katerimi naj ob pihalnem kvintetu Slowind omenimo še godalni kvartet Dissonance; ob teh so bile seveda soudeležene tudi največje slovenske glasbene zasedbe, kakršni sta Simfonični orkester RTV Slovenija in Orkester Slovenske Filharmonije. DEJA VU: INTERNACIJA in KONCENTRACIJA Piše Milan Rakovac Sedaj, ko si na vse načine prizadevamo biti korektni in v skladu z lokalnimi zakonodajami begunce odriniti čim dlje od sebe, postaja Nemčija tisto, kar je do včeraj bila Amerika. Hrvaška pa kot otok Elis pred New Yorkom, karantena, ki sprejema ljudi, jih začasno namešča in čim prej pošilja prek svojih mej. Kaj bo, ko se bodo all'ungherese začele evropske meje zapirati? Zgodi se lahko že jutri. Kako je tistim, ki so porabili vse družinske prihranke in z zadnjimi 60 evri plačali prevoz z avtobusom na katerih, (korektno seveda, tudi v arabščini) piše Šid - Croatia? Kako se počutijo v teh naših karantenah, ki so le nekoliko boljše od vojsk, ki jih doma pobijajo? Davno je o tem v zapisu, ki bi moral biti vodilni evropski glas, ko razpravljamo o njihovi in naši prihodnosti, zapisala Hannah Arendt: »V želji, da bi čim bolj uspešno pozabili, se izogibamo vsaki aluziji na koncentracijska taborišča in taborišča za internacijo, skozi katera smo šli v skoraj vseh evropskih državah, saj bi to lahko tolmačili kot pesimizem ali nezaupanje v novo domovino. Poleg tega so nam mnogokrat govorili, da nihče noče več poslušati o tem in da pekel ni več stvar vere ali domišljije, temveč resničnosti, kot hiša, kamen ali drevo. Očitno nihče ne želi uvideti, da je moderna zgodovina ustvarila novo vrsto ljudi, ki jih sovražniki zapirajo v koncentracijska taborišča, prijatelji pa v internacijska.« Smo pozabili na taborišča? To je bilo zdavnaj? Ne, Omarska, Keraterm, Ovčara, Srebrenica so bili včeraj. Kavkaz? Ukrajina? Zaudarja žveplo iz generalskih protez, bi rekel Krleža. Zakaj danes ne grmimo, kot Miroslav Krleža 1937., ki je vi/edel, da je vojna pred vrati? Mar nam ni jasno, da lahko »fragmentarne« (tako papež Frančišek) vojne v hipu lahko prerasejo v splošne? Medtem ko muze molčijo, tako kot je Adorno obmolknil pred Hitlerjem, Martin Heidegger, velika ljubezen Hannah Arendt, pa spregovoril za Hitlerja, je tiho in vsaj zame nepričakovano, spregovoril prvi uradnik sveta Ban Ki Mun. Pred Putinom in Oba-mo je brez dlake na jeziku povedal, da krizo lahko reši le pet držav: ZDA, Rusija, Turčija, Savdska Arabija in Sirija. Bodo? Ne verjamem, kajti ne Putin ne Obama se nista sposobna dogovoriti, enako kot se niso mogli njuni predhodniki poenotiti leta 1937. In enako kot tedaj milijoni bežijo pred uničenjem in bodo bežali še naprej. Ne morem brez citata iz Krleževega eseja: »Leto 1937 je leto legalizacije abesinskega umora, drugo leto Španske državljanske vojne in četrto leto odkar Goering uliva topove na predvečer češkega, avstrijskega in poljskega zloma. Leto depresije in demoralizacije mednarodnih razsežnosti... Italijani so se izkrcali v Španiji, kri teče v Šanghaju in Madridu, maršala Tuhačevskega so na sodišče pripeljali na nosilih ... « Ubit je bil Tuhačevski, Stalinovi gulagi so pogoltnili milijone, v koncentracijskih taboriščih je izginilo šest milijonov Judov. Peščica se jih je rešila, tudi Hannah Arendt, in kot in-terniranci so se prebili do Amerike. Do življenja. To me ta hip muči: dobra so ta naša taborišča, pardon, sprejemni centri, dokler so le prehodne postaje, kaj pa, ko bo begunski cunami presegel prag naše korektne tolerance? Bomo z internacije prešli na koncentracijo? Bomo vračali begunce? Kam? Na Balkan? V Turčijo? V Sirijo, Irak, Afganistan? Ker nimamo ideje, kako ustaviti uničenje, ki smo ga v teh deželah sami izzvali? In ker se evropska krščanska solidarnost izkazuje selektivno in v »skladu s predpisi«? Daniele Stasi, Micromerga, o malomarnem referendumu velike Poljske proti sprejemanju imigrantov: »Trentacinque anni dopo gli accordi di Danzica tra i rappresentanti del governo e quelli del sindacato libero Solidarno\u015Bč, diquellastagione e di quel movimento rimane ben poco. L'odio sembra avere preso il posto della solidarieta. E le speranze di un popolo che voleva realizzare una so-cieta piu giusta sembrano davvero lontane.« Tržačani, ki tako kot cela Italija že leta sami skrbite za afriške begunce, se z vso pravico čudite kako se države, iz katerih se je še včeraj bežalo, sramotno vedejo in kako so se na grbah nesrečnikov znova razplamtela stara medsebojna balkanska sovraštva. Patetični Balkan! Kar pa se koncentracij tiče: izvolimo se skoncentrirati in domisliti kako jih bomo človeško sprejeli. Ali pa bomo, tako kot naši dedje in očetje, tudi sami morali bežati. Kam? cmedia priloga primorskega dnevnika CASA MODERNA www.pvcnagode.si pvcnagode Odkrijte višjo kvaliteto bivanja Obiščite nas na seimu tESSSÄ PVC Nagode d.o.o. Podjetje za izdelavo in montažo PVC in ALU stavbnega pohištva Postojna - Slovenija Tržaška c. 87a Tel.: 00386 5 700 05 50 Fax: 00386 5 720 35 56 ¡nfo@pvcnagode.sl atrio a Ui > k INTERNI PROGETTATI V AKCIJ I ul.C.A. Colombo 14,Tržič (GO) tel. 0481 40540 -www.atriointerniprogettati.it Sejem Casa Moderna Tradicionalni sejem Casa Moderna (Moderni dom) odpira danes svoja vrata na tistem, ki je z leti postalo že tradicionalno prizorišče, in sicer na videmskem sejemskem raztavišču. Simboličnega reza traku se bo v Beli dvorani sejmišča ob 11.30 udeležila tudi predsednica dežele Furlanije Julijske krajine Debora Serracchia-ni, ki bo tako odprla enega izmed največjih tovrstnih sejmov v se-vernovzhodni Italiji. Od danes do nedelje, 11. oktobra, si bodo lahko obiskovalci ogledali najnovejše dosežke na področju pohištvene industrije, opreme kopalnic, oblikovanja, gradbeništva, vse do bio gradbeništva in bio arhitekture. Prijetna stalnica sejma je namreč tudi Biološka hiša, ki bo imela svoj dom v paviljonu št. 8. V njem bodo številni strokovnjaki nudili zelo koristne napotke s posebnim poudarkom na energetskem varčevanju in na energetskih potrdilih ter predpisih. Brezplačne nasvete pa bodo v okviru pobude L'architetto consiglia (Arhitekt svetuje) nudili v paviljonu št. 6, v katerem bodo arhitekti, ki so člani videmske zbornice arhitektov, odgovarjali na vprašanja obiskovalcev in jim pomagali pri iskanju najboljših rešitev za opremljanje stanovanja. Sejem Casa Moderna se je v svoji zgodovini izkazal tudi z raznoliko ponudbo, ki jo nadgrajuje iz leta v leto. O tem priča tudi dvajset makrosektorjev, s katerimi se bo neposredno ali posredno predstavi- lo okrog 500 razstavljalcev s celotnega italijanskega polotoka. Poleg tega bo poskrbljeno za dodatna predavanja in spremne dogodke, ki so seveda vezani na stanovanjsko opremo, pohištvo in na splošno na vse tisto, kar potrebujemo za udobno bivanje in za gradnjo stanovanja oziroma hiše. Med pobudami, ki jih velja izpostaviti, spada nedvomno okrogla miza, ki se bo začela v ponedeljek, 8. oktobra, ob 15.30 v dvorani v drugem nadstropju kongresnega centra. Govor bo o mednarodnem marketingu za izdelke, ki jih proizvajajo v Italiji, t.i. »Made in italy«, spregovorili pa bodo izvedenci, kot so Alessandro Braida, Carlo Baldassi, Demis Ermacora, Paolo Dentesano, Paolo Stefanelli, Vincenzo Cressati, Franco di Fonzo in Giuseppe Bruni. Izpostaviti pa velja tudi dogodek »Modularmente - Ursella Aca-demy«, ki bo na sporedu v soboto, 10. oktobra. Nagradili bodo namreč študente, ki obiskujejo fakulteto za arhitekturo univerz v Vidmu, Trstu, Benetkah, Padovi in Trentu ter diplomirane arhitekte. Ti so se namreč predstavili na natečaju, na katerem so morali predstaviti lasten načrt za »hišo prihodnosti«, saj inovacija in napredek že vsa leta vzporedno spremljata sejem Casa Moderna. Organizatorji sejma, ki lahko med drugim računajo na pokroviteljstvo videmske Trgovinske zbornice, videmske občine in pokrajine, so med drugim poskrbeli tudi za najmlajše oz. za njihove starše, saj nudijo v padiljonu št. 4 brezplačno varstvo otrok do 19. ure. Sejem pa je mogoče obiskati ob sobotah in nedeljah med 10. in 21. uro, od ponedeljka do petka pa med 15. in 19. uro. Vstopnina znaša 7 evrov, 5 evrov po znižani ceni. Organizatorji so pripravili posebno družinsko ponudbo, ki znaša 12 evrov, medtem ko bodo osebe nad 65. letom starosti morale odšteti 5 evrov. Za fante in dekleta pod 14. letom starosti, ki so v spremstvu staršev, je vstop prost. UDINE FIERE 3.-11. OKTOBER 2015 POHIŠTVENI SEJEM 62.CASA MODERNA URNIK L'abitare in evoluzione OD PONEDELJKA DO PETKA 15.00 21.00 SOBOTA IN NEDELJA 10.00 21.00 www.casamoderna.it BIOLOŠKA HIŠA UdinewFiere Udine e Gorizia Fiere SpA Trajnostno ekološko bivanje organizacija / TRST Sobota, 3. oktobra 2015 52 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Zaradi znižanja temperatur prebežniki zbolevajo Na azil čakajo manj časa, 120 jih še nima zavetišča »Begunci v primerjavi s preteklostjo čakajo manj časa - povprečno štiri do pet mesecev - na pridobitev dokumentov, s katerimi jim je priznana mednarodna zaščita. Na goriški prefekturi skušamo prisluhniti čim večjemu številu pribežnikov, vendar moramo vsakega izmed njih obravnavati posamezno. V kolikor je to mogoče, si prizadevamo, da bi se čakalni rok še zmanjšal.« Tako pravi goriška prefektinja Isabella Alberti, ki se je včeraj v Vidmu udeležila srečanja, na katerem je predsednica deželne vlade Debora Serracchiani spregovorila o projektih za nudenje pomoči pribežnikom in nasploh o begunski krizi. »Stiki s slovensko policijo so vsakodnevni, razmere so zaenkrat umirjene,« je ob robu srečanja poudaril goriški kvestor Lorenzo Pillinini in ocenil, da na Goriškem ne gre pričakovati težav, dokler je koridor v smeri Avstrije odprt. Ker je postopek za pridobitev statusa azilanta hitrejši in ker je v zadnjih časih manj novih prišlecev, se je število beguncev v Gorici malenkostno znižalo, vendar številni pri-bežniki še vedno spijo pod milim nebom. Goriška občinska odbornica Silvana Romano pojasnjuje, da je na ozemlju pokrajine nastanjenih nekaj več kot 600 beguncev. »267jih je v središču CARA v Gradišču, petnajst jih je Škocjanu, skupno petinštiridesetim beguncem nudijo zatočišče v Krminu, Sovodnjah in Romansu. V Gorici jih je 90 nastanjenih v središču Nazareno, 30 v centru Faidutti, eden je v zasebnem stanovanju. Brez strehe nad glavo jih je okrog 120,« navaja odbornica. Beguncem, ki spijo na odprtem, skušajo pomagati prostovoljci, toda ob znižanju temperatur je več prebežnikov že zbolelo. V spominskem parku si skušajo pomagati s kartoni, vendar jim je ponoči kljub temu mraz. Prostovoljci so se lotili zbiranja zdravil za begunce in pozivajo tudi mestne lekarne, naj se vključijo v akcijo. Dežela je medtem odobrila 38 krajevnih projektov, skupno vrednih 482.000 evrov, za vključevanje beguncev v družbo preko tečajev in družbeno koristnih del. V goriški pokrajini bodo izvedli štiri projekte, vsak bo vreden 7000 evrov, in sicer v občinah Škocjan, Tržič, Romans in Sovodnje. Na nadškofiji ravnokar preverjajo, ali bi lahko zatočišče za begunce uredili v središču sv. Jožefa. Poslopja ne uporabljajo že kakih deset let, tako da se je v njegovi notranjosti nabral cel kup stare šare. »Kar delamo, je zgolj obliž« V župnišče pri Madonini so prinesli pakete s pomočjo iz Ljubljane fotoa.v. Suzana Grau, slovenska igralka in evropska ambasadorka za tujino, že več tednov pomaga pri zbiranju pomoči za begunce. Včeraj se je z večjim avtomobilom, polnim najrazličnejšega blaga, in z dvema skrivnostnima spremljevalcema odpravila iz Ljubljane do župnišča pri Madonini v Gorici, kjer se vsak dan zbira preko sto prosilcev za azil, za katere v mestu ni poskrbljeno. »Tokrat smo prinesli veliko torb, čevljev in higienskih pripomočkov, poleg tega smo v Gorico pripeljali omaro, v katero lahko tukajšnji prostovoljci in prosilci za azil bolje skladiščijo hrano in stvari, ki jih ljudje darujejo,« nam je povedala Suzana Grau, ki se je za zbiranje beguncem namenjene pomoči povezala z različnimi človekoljubnimi organizacijami. »Ključen pa je tudi doprinos ljudi. V četrtekje k nam prišel gospod, ki nam je daroval dva para odlično ohranjenih čevljev in hi- gienske pripomočke, ki zadoščajo potrebam desetih oseb. Kljub temu se je skoraj opravičeval, da lahko pomaga le tako majhnemu številu ljudi,« je Suzana nadaljevala svojo pripoved. Kako pa lahko pomagajo Goričani? »Akcijo pro-moviramo s Facebook skupino Support for Syrian Refugees - Pomagajmo beguncem iz Sirije. Vsakdo lahko daruje tudi prostovoljcem, ki delujejo pri Madonini v Gorici. Trenutno so dobrodošli predvsem nepremočljivi čevlji številke 41 do 44, zdravila, grah, koruza, fižol in na splošno hrana v konzervah. Ker se bližajo hladni dnevi, so potrebna tudi oblačila. Ta naj ne bodo prevelika, saj so ljudje iz Pakistana in okolice nekoliko manjše postave,« je povedala za sočloveka občutljiva igralka, ki se vsak dan posveča prostovoljnemu delu. »Kar delamo, je zgolj obliž, saj ti ljudje potrebujejo predvsem streho nad glavo,« je še dodala. (av) gorica - Preiskava finančne straže Zasegli šolske artikle Blago je bilo naprodaj brez etiket z navodili za uporabo in z informacijami o proizvajalcu Goriški finančni stražniki so zasegli 3706 zvezkov, peres, nalepk, lepilnih trakov, flomastrov, šestil, črtal, lepil, dnevnikov in drugih šolskih potrebščin. Zaseg so opravili v okviru obsežne preiskave o ponarejanju blaga, ki so jo izvedli sočasno z začetkom šolskega leta v raznih krajih po Italiji. Zasežene šolske potrebščine so bile naprodaj v dveh trgovskih verigah, ki imajo svoje prodajalne v številnih krajih po Italiji; finančni stražniki so na kršitev opozorili tudi pristojne Trgovske zbornice. Med preiskavo so ugotovili, da je bilo blago naprodaj brez etiket z informacijami, ki so po zakonu obvezne. Na etiketah ni bilo podatkov o proizvajalcu in uvozniku, ničesar ni pisalo o morebitni prisotnosti nevarnih snovi, seveda niso bila navedena niti glavna navodila za uporabo. Zakon določa, da mora biti blago opremljeno z etiketami, na katerih so vse glavne informacije zapisane v italijanskem jeziku; posebna pozornost mora biti namenjena varnosti, še zlasti, ko gre za predmete, ki so namenjeni otrokom. Zaseženo blago bodo trgovci lahko spet dali na police svojih prodajaln, komaj bodo nanj nalepili po zakonu predvidene etikete; seveda bodo morali pred tem poravnati tudi globo. Zasežene šolske potrebščine so sicer vredne nekaj tisoč evrov. tržič - Danes V marketu zbirajo hrano za emporij V Tržiču bodo danes zbirali hrano za potrebe t.i. emporija solidarnosti, ki so ga aprila letos odprli v Ulici Verdi. V njem lahko brezplačne nakupe opravijo imetniki kartic, ki jih izdaja nadškofijska Karitas v sodelovanju z raznimi človekoljubnimi organizacijami. Takoj po odprtju je emporij začelo obiskovati kar nekaj ljudi, saj je lani v Tržiču zaprosilo za socialno pomoč 238 družin, na ozemlju tržiškega mestnega okrožja jih je bilo kar 384. Nabirko prirejajo v marketu Iper-simply; v trgovini bodo prisotni prostovoljci iz emporija solidarnosti, ki bodo obiskovalcem marketa na voljo za katerokoli vprašanje in pojasnilo. Vsa nabrana hrana bo dobrodošla, sicer v emporiju še zlasti potrebujejo olje, mleko, piškote, sladkor, moko, kašice in druge jedi za dojenčke, tunino, paradižnikovo omako ... Delovanje tržiškega emporija solidarnosti podpirajo občinska uprava, Karitas, Fundacija Goriške hranilnice, pokrajina, tržiški Rdeči križ, Lions club, Rotary club, center za pomoč življenju, šta-rancanska zadružna banka, društvo Propeller in združenje Benkadi. Emporij solidarnosti deluje tudi v Gorici. tržič - Pokrajina »Središča za diabetes ne smejo ukiniti« »Središča za zdravljenje sladkorne bolezni v tržiški bolnišnici ne gre ukinjati in ga združevati z drugimi oddelki.« V to so prepričani pokrajinski svetniki, ki so v prejšnjih dneh odposlali soglasen poziv deželi, naj ohrani tržiško središče za zdravljenje sladkorne bolezni in naj podpre njegovo delovanje. Na deželi ravnokar pripravljajo zdravstveno reformo, na podlagi katere naj bi se z zdravljenjem diabetesa ukvarjali v oddelkih splošne medicine, kar velja tudi za endokrinologijo, revmatologi-jo, pnevmatologijo in gastroenterologijo. Na podlagi sedanje organiziranosti deželnega zdravstva deluje v Tržiču edino središče za zdravljenje diabetesa v zdravstvenem podjetju za Posošje in južno Fur-lanijo, saj razpolagata bolnišnici v Latisani in Palmanovi le z ambulantama. »Število primerov sladkorne bolezni narašča tudi v goriški pokrajini, kar je vezano na višanje povprečne starosti; že osem odstotkov prebivalstva ima diabetes,« pravijo pokrajinski svetniki in opozarjajo, da razpolaga diabetološko središče iz Tržiča in Gorice s štirimi zdravniki; v njem so specializirani v zdravljenju težav, ki jih bolniki imajo zaradi diabetičnih nog. Podatki kažejo na to, da se je v zadnjih letih z razvijanjem kompetenc središča znižalo število amputacij; od leta 2001 do leta 2008 je bilo letno povprečje 8,7 primerov na 100.000 prebivalcev, od leta 2009 do leta 2012 pa 3,7 primerov. Pokrajinski svetniki zato pozivajo deželo, naj ohrani tržiško središče za zdravljenje sladkorne bolezni in naj mu omogoči nadaljnji razvoj. "LIBRO DEUE 18.03 Jtb-.Vv.r-u rtd puluidilr- Jeienjkn izvedba «i 3+ do oktobra 2015 SOIOIAwlADJI NtfttSnflTO -Hfllha^cidjr*rtiJ J- «.»w-M.fiOHi «MI^SSKKB J-.«Lihi ■! ¿1 1 kh f Lm r r ' ' 14,03, OVOHANI i t1 rit V- ft- tklcbrn tiinim E4T10iL[TlL L: ■ ■ (Bcdelir.:is" i mt^j »Mtmp jUf r miono Čtfrlrt, H.ekttb« Llhg FflKTI libslcd EhIhi' ; rrieqm if ffffimp jht^Bt- WJir FflfV, 11- (Llibrn Albtiie ilrtTEfillHA Td iWKm *i mV i ii1e.fi a ftfft«rje MilVM LAM itittti. 2?. «ki-^j« PirrlL"]i HHMZZrJLnw-- HHitOMlSBf itlrrri, 29. Dkrphur MA^TEILONI "dji-ip-v- r liM jt If Jul L j. fotp* raw PttA. DLlebTD Puh fUuRfhliIG lePHritfci-fri- i u Hfim JUfwdiM (A nUUIlA SOBOTA",. AVtO&USU tj WiW.1 '.¡»j--- Flln^n'.'HFk'.' inbcM, 10. oklctrn (hlQ.Di SHWHN D DELOVNIH KRAJIH M ¡:.fM A hm-iMin nbihrh«*«^ ftiwiiMun 'IWrtftn f&rtihwj pifwutA*»- Satan tJ.ak'ibii -(jKIOIWXE PER IWU' ■ tftrw Č" C WJIi-ivl-WO Sifcsl«. H iHi^ai-slO.flJ oc uaii i imavi w icm« «mata* JU ir^nln rvn r ^gi-iitj.ti ru&c. I^UfeirdeTtft ¿kdilbiOTrifirKittafeto' S11. Attn All,«) KHA5hQ RDEČI h bit^i [J QiXrrfJ| k hy-raJ tak-Aufe rdlfJUA t- Akfifia TMUtttf n:iiiuii uir>H: uu■ JIT'XL-. ■■ilMtnMtiHij« . Miirririrn ii Mi UfrpJ* K »IP.* +M-HM Zasežene šolske potrebščine / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 3. oktobra 2015 13 gorica - Jubilej Dijaškega doma Zaslužijo si praznik! V šolskem letu, ki se je pravkar začelo, bo Dijaški dom Simona Gregorčiča iz Gorice praznoval 70 let neprekinjenega delovanja. Jubilej bo vzgojno-izobraževalna ustanova obeležila s slavnostno prireditvijo, ki bo jutri, 4. oktobra, ob 17. uri v veliki dvorani goriškega Kulturnega doma. V prazničnem programu bo najprej kulturna prireditev s projekcijo fotografij, osrednji del dogodka pa bo izvedba muzi-kala Vesna - This is it, prirejenega po slovenskem filmu Vesna z glasbeno kuliso po Michaelu Jacksonu. Pesmi so s pomočjo Damjane Golavšek priredili in prevedli v slovenščino, prepevali pa jih bodo učenci doma. V muzikalu nastopa preko petdeset otrok in najstnikov od sedmega do štirinajstega leta. Izbira muzikala z zgodbo o najstniški zaljubljenosti in pripravi na maturo ni bila naključna, saj omogoča Dijaškemu domu, da predstavi vrsto dejavnosti, ki se jim učenci posvečajo v popoldanskem času. Zgodba iz muzikala pa pripoveduje tudi o tem, kako se nekatere stvari -najstniška ljubezen - kljub minevanju desetletij niso spremenile. Program akademi- je bo torej dinamičen in živahen, kot je dinamično in živahno življenjsko obdobje, v katerem učenci, bivši in sedanji, doživljajo Dijaški dom. Prireditvi v Kulturnem domu bo sledilo tradicionalno srečanje nekdanjih gojencev v Dijaškem domu na Svetogorski ulici in še družabnost, na katero vabijo javnost. Ob tej priložnosti v domu poudarjajo, da je ustanova tako danes kot v preteklosti odprta celotni skupnosti, ki živi na našem ozemlju. Razlogov za praznovanje ne manjka. Sedemdeset let je dolgo obdobje, skozi katerega je Dijaški dom dosledno uresničeval svoje poslanstvo in ga prilagajal potrebama okolja. Kaj jim danes pomeni poslanstvo? »Da zagotavljamo optimalne pogoje za uspešno učenje in osebnostno rast učencev; da nudimo primerno okolje in dejavnosti za bogatenje in uporabo slovenskega jezika; da spodbujamo spoznavanje slovenske kulture, posebej tiste, ki je razširjena med mladimi v Sloveniji; da spodbujamo v učencih vrednotenje različnosti, čut solidarnosti, prevzemanje odgovornosti; da nudimo na- zadnje staršem pomoč v različnih aspektih starševstva,« razlagajo. Dijaški dom Simona Gregorčiča v Gorici je bil ustanovljen leta 1945, njegova ustanovitev pa je povezana s ponovnim odprtjem slovenskih šol. Prva leta je deloval v stavbi nekdanje karabinjerske postaje, leta 1948 pa se je preselil v Svetogorsko ulico (Ulico Montesanto). Gojenci so tedaj prihajali iz Gorice, predvsem pa iz okoliških vasi. Veliko je bilo tudi Benečanov, saj je do odprtja dvojezične šole v Špetru bila to zanje edina možnost šolanja v slovenskem jeziku. Z začetkom šolskega leta ga danes v popoldanskem času obiskuje okrog 90 otrok oz. najstnikov od šestega do štirinajstega leta iz slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol v Skupina učencev pred Dijaškim domom v preteklosti (levo) in prizor iz muzikala »Vesna - This is it« (ob naslovu), s katerim bodo jutri proslavili 70-letnico štandrež - Across the Border Pravi flamenko iz Španije Cuarteto Faustino Fernandez pri Turriju foto k.d. Glasbeni festival Across the Border, ki ga s sodelavci prireja goriški Kulturni dom, je že na startu dokazal, da veliko obeta. Nastop skupine flamenko glasbe Cuarteto Faustino Fernandez iz španskega mesta Murcia je v gostilno Turri v Štandre-žu v torek priklical lepo število ljudi. Med večerom so ljubitelji fla-menka prišli na svoj račun. Glasbeniki Faustino Fernandez, Tomas Navarro, Daniel Lopez in Angel Valdegrama so znali pritegniti njihovo pozornost in jih osvojiti s popularnimi skladbami, kot sta na primer Mi sentir in Pensame mucho. V uvodnem delu večera sta prisotne v imenu prirediteljev nagovorila Igor Komel in Marco Miconi. Glasbeno doživetje v Štandrežu so organizirali zadruga Maja, kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža, gostilna Turri, goriški Kulturni dom in Folkclub iz Buttria. gorica-videm - Festival Goriško-tržaški podpis pod furlansko pesmijo Vulture and The Guru avtor glasbe za Une Zornade normal V gledališču Giovanni da Udine v Vidmu bo nocoj ob 21. uri festival furlanske popevke. Prireditev so oživili pred petimi leti, prva izvedba pa sega v leto 1959. Na odru bodo predstavili šestnajst pesmi, ki jih je junija izbrala strokovna žirija pod vodstvom Andree Ioimeja. Skupno je bilo na razpisu prijavljenih 67 pesmi, med tistimi, ki so se uvrstile v program finalnega večera, pa je tudi pesem Une Zornade normal. Avtor glasbe je goriško-tržaški duo Vulture and The Guru oziroma Andrej Kralj iz Trsta in Peter Gergolet iz Doberdoba. K sodelovanju sta povabila furlanskega pesnika in avtorja Andreo Tomasina, ki je prispeval verze. Tako je nastala pesem Une Zornade normal, ki bo nocoj doživela krstno izvedbo. Zapela jo bo Sabrina Picco, za orkestrski aranžma je poskrbel Diego Todesco. Umetniški vodja festivala je skladatelj in dirigent Valter Sivilotti, ki sodeluje pri produkcijah goriškega Kulturnega doma. Tudi Kralj in Gergolet se povezujeta s Kulturnim domom, zadrugo Maja, festivalom Across the Border ter združenjem Canzoni di confine in Folkclubom But-trio. Festival furlanske popevke v Vidmu organizira združenje Aster Cultura v sodelovanju z deželno agencijo za furlanski jezik. Peter Gergolet Gorici in okoliških vaseh. Zanje vsestransko poskrbijo, zato da bi jim bili v oporo pri učenju in da bi se kulturno obogatili. Ko je šole konec, zanje prirejajo poletno središče, športno šolo ter kolonije in izobraževalne tečaje, čez leto pa se posvečajo tudi družinam in staršem, ki se vsakodnevno spopadajo z zahtevno nalogo starševstva. gorica Šolam in vrtcem ponujajo projekt okoljske vzgoje Skrb za okolje, varčevanje z energijo in pozornost do porabe vode. Te so smernice vzgojno-izobraževalne kampanje družbe AcegasApsAmga, ki si je zamislila projekt La grande macchina del mondo (Veliki stroj sveta). Vzgojno-izobraževalna kampanja je namenjena otrokom v vrtcih, osnovnih in nižjih srednjih šolah. »Pripravili smo knjižico, v kateri predstavljamo 27 okoljevarstvenih tem. Učitelji in profesorji se lahko do 31. oktobra prijavijo na spletni strani www.ragazzi.grup-pohera.it; ponujamo jim ustvarjalne delavnice in gledališke predstave, z učenci bomo postavili na noge tudi časopisno uredništvo, ki se bo soočalo s okoljskimi vprašanji. Ponudbo smo zaenkrat predstavili le v italijanščini, knjižico bomo v kratkem prevedli tudi v slovenščino,« pravi predstavnik družbe AcegasApsAmga Riccardo Finelli, ki je kampanjo predstavil skupaj z goriškim podžupanom Robertom Sartorijem in Giulianom Ferraro, predstavnikom zadruge Lumaca, ki sodeluje pri izvedbi projekta. (av) kromberk - »S puško in knjigo« Zgodovine se ne da spreminjati Pri Cankarjevi založbi in Mladinski knjigi so se odločili iz treh vzrokov za izdajo Repetove knjige S puško in knjigo ob 70-letnici zaključka druge svetovne vojne na Slovenskem: gre za zadnjo okroglo obletnico, ko so nekateri udeleženci še živi, Tretji Rajh je Slovencem namenil popoln izbris z zemljevida Evrope, prvič neka knjiga zaobjema celostno obravnavo druge svetovne vojne na Slovenskem - s partizanske in domobranske strani. Na predstavitvi v kromberškem gradu, ki je potekala v okviru obletnice priključitve Primorske matični domovini, se je zbralo okrog osemdeset poslušalcev, ki so prisluhnili po vrsti predstavniku založb, raziskovalcu Bojanu Godeši in avtorju Božu Repetu. Drugi je izpostavil premalo znano dejstvo, da se je ob koncu vojne, razen na Poljskem, meja spremenila le pri nas na Primorskem. Svetovna proti-hitlerjeva koalicija se je mnogo prej dogovorila, da se po zmagi meje ne bodo premikale. In res se niso, premikali pa so se ljudje - petnajst milijonov jih je zapustilo svoje domove. Sedanje selitve so v primerjavi »mala juž'na«. Zakaj se je pri nas pripetila izjema? Šlo je za zmago Titove medvojne politike, ki pa se je osnovala na resni, izvirni, vseobsegajoči obliki slovenskega upora. Vseobsegajoči zaradi tega, ker ni šlo le za oboroženo vstajo, temveč za oblikovanje državnosti, organiziranje zdravstva, šolstva, tiskanje časopisov in knjig (Prešernove poezije so mimogrede izšle v pogojih gverile). Zavezniški častniki pri štabih partizanskih divizij so poročali, da borci varujejo enako zavzeto puško in knjigo, so organizacijsko sposobni, dosledni in verodostojni. Po vojni je bilo več vračanja ljudskih posojil, kot ga je sedaj sedemdeset let po njen med podjetniki. Naslov Repetove knjige S puško in knjigo je povzet iz poročila ameriškega častnika, ki je doživel naravo ljudskega upora. Po prvi svetovni vojni so Angleži in Američani označevali Slovence kot jokave kmete, po drugi vojni pa povsem drugače; če bi se leta 1942 ne razplamtel celovit upor, bi Slovenci izginili, tudi če bi zmagali zavezniki. V primeru zmage sil Osi bi na osnovi njune pogodbe Srbija ostala, Črna gora tudi, hrvaška NDH itak, Slovenija pa ne. Na seznamu nemškega genocida so bili Judje, Poljaki, Slovenci in Rusi. Oboroženi odpor je postal edina možnost • •• za preživetje. Zelo se poudarja dogovor med Hitlerjem in Stalinom, stalno pa se pozablja, da so prvi dogovor s Hitlerjem podpisale zahodne sile v Munchnu. Sam avtor je obrazložil, da je prav iskati vzrok za knjigo v silnicah, ki so se oblikovale v Sloveniji ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ideološko pristopanje do dogajanja med in po drugi svetovni vojni je pripeljalo do popačene podobe z izpostavljanjem formule državljanske vojne. Pozablja se, da se je Korošec zavzemal za protektorat podoben NDH-ju ali na Slovaškem. Celo do konfederacije naj bi prišlo med slovensko banovino (sic!) in Hrvaško neodvisno državo. Pripetilo pa se je prvič, da se je energija naroda poenotila in se usmerila v zmago. Narod je bil zmožen neverjetne zavzetosti, ker se je zavedal stanja in je vedel za cilj. Številno umrlih med vojno je zelo natančno ugotovljeno, zavajajoče pa je primerjati 28.000 padlih na partizanski strani z nekaj več kot 8.000 ubitih Italijanov in Nemcev (več drugih kot prvih) ter iz tega sklepati o vojaški neučinkovitosti upora. Kaj pa na stotine primerov, ko je sovražnik prišel v vasi, dobil v župnišču seznam komunistov, jih postrelil, ostalim moškim pa dal alternativo kolaboracije ali taborišča? Ali je to vojaška učinkovitost? Primorska ni v knjigi obravnavana zelo podrobno. Ni poudarjena vloga Goriške fronte, ki je postala osnova v ljudeh, orožju in opremi za kasnejši nastanek IX. Korpusa. V ponatisu bodo ti vidiki upoštevani. Je pa v knjigi obravnavano obdobje od leta 1940 do šest mesecev po zaključku leta 1945. Sedanje stalne napetosti in poudarjanja nuje po spravi izvira iz političnega pristopa do dogajanja. Zgodovina je zgodovina in se je ne da spreminjati. Glede prve vojne, o kateri se sedaj pomirjeno pogovarjajo potomci vojskujočih se udeležencev, gre poudariti, da so ji odvzeli ideološkost. Če bi to storili tudi glede druge vojne, bi pogled nanjo postal nevtralen. Sedaj bi Slovenci morali glede sebe izvirati iz stališča državnosti, ne pa iz plemenskih zakonitosti. Po osamosvojitvi sta Evropska unija in NATO postala paradiž, sledila je praznina in, če Slovenija ne poskrbi, bo utonila v očeh evropske javnosti nekje med Slovaško in Madžarsko. (ar) 14 Sobota, 3. oktobra 2015 GORIŠKI PROSTOR goriška - Društvo Hospic tudi na severnem Primorskem Sovodenjski sejem / Pomoč umirajočim in njihovim svojcem Za danes je v Sovodnjah ponovno napovedan kmečki in obrtniški sejem, ki običajno poteka med 8. in 13. uro na zelenici ob gostilni Pri Francetu. Zaradi ne ravno naklonjenih vremenskih napovedi bodo organizatorji do zadnjega gledali v nebo z upanjem, da jim dež ne bo preprečil sejma, ki s stojnicami lokalnih pridelovalcev ter rejcev malih in hišnih živali vsakič prikliče veliko ljudi. Sredi oktobra bo tudi na severnem Primorskem z delovanjem začelo Društvo Hospic, ki ima sicer na državni ravni že 20-letno tradicijo. Glavni program društva je spremljanje umirajočih bolnikov in njihovih svojcev na domu, izvajajo pa tudi program žalovanja za otroke, mladostnike in odrasle, ter programa detabuizacije in pro-stovoljstva. V Sloveniji deluje osem območnih odborov društva Hospic, v ustanavljanju so še novi štirje, med njimi tudi no-vogoriški. Gre za mrežo pomoči, ki jo umirajočim in njihovim svojcem nudijo socialni delavci, medicinske sestre in prostovoljci. Edina hiša Hospic v državi, ta je pet let delovala v Ljubljani, pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zapira vrata. »Naša vizija je, da bi v vsaki severno-primorski občini lahko odprli pisarno. Tako bi bili dosegljivi vsem,« poudarja Tamara Paravan, koordinatorka goriškega območnega odbora društva Hospic, ki ob tem računa na pomoč občin. »Od njih pričakujemo predvsem razumevanje. Prvič prihajamo z društvom na severnoprimorski konec, zato je normalno, da se moramo vsi skupaj s tem šele spoznati. Pričakujemo pa predvsem pomoč v tem da nas podprejo in nam omogočijo financiranje diplomirane medicinske sestre,« poudarja. Izvajanje celostne hospic oskrbe temelji na timskem pristopu: poleg koordinatorjev oskrbe - to vlogo imajo diplomirane medicinske sestre, ki skrbijo za fizično udobje bolnika in se za uravnavanje bolezenskih simptomov povezujejo s patronažnimi službami, osebnimi zdravniki, specialisti in drugimi -so v oskrbo vključeni tudi t.i. koordinatorji družine: to so univerzitetni diplomirani socialni delavci, ki nudijo psihosocialno in duhovno podporo bolniku in družini, slednji tudi v procesu žalovanja, tretji steber tima pa so prostovoljci, ki razbremenjujejo svojce, s svojo prisotnostjo in sočutjem pa tudi po- Andreja Zore (z leve) in Tamara Paravan magajo človeku soočati se s hudo boleznijo. »Nekdo, ki 24 ur dnevno skrbi za bolnika, lahko tudi pregori. Tukaj je dragocena pomoč prostovoljcev, ki razbremenijo družino,« poudarja Paravanova. V območnem odboru so te dni opravili razgovore z dvanajstimi prostovoljci; da bi lahko zaposlili diplomirano medicinsko sestro, bi potrebovali 33.600 evrov. »Najpomembnejša je naša 24-urna dosegljivost. Ko enkrat spoznamo družino in njene potrebe, je velikokrat dovolj že nasvet po telefonu. Za naše delo ni potrebna napotnica od zdravnika, smo zastonj tako za državo kot za uporabnike. Velika prednost je tudi to, da smo dosegljivi takoj. Če zamudimo čas, ko so ljudje v stiski in potrebujejo pomoč, je vse skupaj že zamujeno,« opozarja diplomirana medicinska sestra Andreja Zore iz Slovenskega društva Hospic, ki iz svojih izkušenj pove, da si večina ljudi svoje zadnje dneve želi preživeti na svojem domu, zato je podpora njihove mreže tako pomembna, po- fotok.m. moč pa izvajajo tudi v domovih za ostarele ali bolnišnicah. »Naša želja je postati del pa-liativnega tima v šempetrski bolnišnici, vzpostavljamo tudi mrežo z onkološkim inštitutom, pa tudi na mikro ravni s centrom za pomoč na domu in patronažno službo. Za mrežo tovrstne oskrbe je sicer dobro poskrbljeno, težava je v tem, da so čakalne dobe zelo dolge,« dodaja Paravanova. Župani severnoprimorskih občin so delovanje društva načeloma podprli, pomisleke so imeli nekateri le okrog tega, da se ne bi delo društva Hospic in pomoči na domu podvajalo, da ena medicinska sestra ne bi zmogla sama pokriti tolikšnega teritorija ter da bi kazalo preveriti, če lahko zaposlitev medicinske sestre sofinancira tudi država, ne samo občine. Vsi pa so se strinjali, da bi bilo najbolje, da se društvo predstavi v vsaki občini posebej in z občinskimi upravami pogovori o tem, kako bi dopolnjevalo že obstoječe oblike pomoči v posameznih občinah. Katja Munih tržič - Iz združenja Auser pozivajo deželo in politike Zahtevajo popis azbesta »Za raziskovanje azbestnih bolezni bi morali koristiti evropska sredstva v sodelovanju s Slovenijo« Stavkajo za pogodbo in varnost Vhod v ladjedelnico Fincantieri V tržiški in v ostalih ladjedelnicah družbe Fincantieri po Italiji so včeraj opravili prve štiri od skupno šestnajstih ur stavke, ki jo je sindikat FIOM-CGIL oklical za oktober. Delavci zahtevajo čim prejšnji podpis dopolnilne pogodbe in ukrepe za povečanje varnosti v vseh Fin-cantierijevih ladjedelnicah po Italiji, kjer je v proizvodni proces vključenih vse več podizvajalskih podjetij. Delavci so nezadovoljni tudi zaradi zahteve družbe Fincantieri po polurnem neplačanem delu, s čimer se kovinarski sindikat bonaventura FIOM-CGIL nikakor ne strinja. Z ukrepom niso zadovoljni niti v sindikatih FIM in UILM; njuni državni vodstvi se bosta v kratkem sestali v Rimu, na dnevnem redu srečanj je tudi razprava o pridružitvi protestni mobilizaciji sindikata FIOM-CGIL. Včerajšnjo stavko so izpeljali med zadnjimi štirimi urami posameznih izmen. Če so včeraj stavkali po vsej Italiji sočasno, se bodo v posameznih ladjedelnicah sami odločili, kako porazdeliti ostalih dvanajst ur napovedane stavke. Ne smemo jih obravnavati kot številke. Za vsakim smrtnim primerom so življenjske zgodbe, o katerih nihče ne govori. Umirajo celo taki, ki so se s smrtno nevarnim vlaknom srečali pred petdesetimi leti. Nanje ne smemo pozabiti in moramo najti besede, da spregovorimo o njihovi žalostni usodi. Tako razimšlja Luigino Francovig, bivši delavec iz trži-ške ladjedelnice in sindikalist, ki je danes član združenja za aktivno preživljanje tretjega starostnega obdobja Auser. »Vse stranke morajo sodelovati; skupaj morajo pritisniti na deželo in zahtevati sklic omizja, ki bi se ukvarjal z azbestom,« pravi Francovig, ki je razočaran, da še vedno ni prišlo do odprtja deželnega središča za raziskovanje azbestnih bolezni. Predvidoma naj bi ga odprli pred koncem oktobra, vendar je njegova prihodnost še vedno polna neznank. »Koristiti bi morali evropska sredstva in razviti središče, ki bi bilo zanimivo tudi za Slovenijo,« poudarja Francovig, ki je prepričan, da je treba čim prej odobriti državni načrt za odpravo azbesta iz leta 2013, resolucijo evropskega parlamenta iz istega leta in letošnji dogovor med državo in deželami o steklenih umetnih vlaknih. Francovig opozarja, da dežela Furlanija Julijska krajina še ni popisala azbesta, ki je prisoten na njenem ozemlju, sploh pa bi morala čim prej pripraviti tudi načrt za njegovo odstranitev. V goriškem pesjaku bijmbaca GORICA Zavržena hrana iz šolskih menz za pse Psi ne bodo lačni. Med včerajšnjim zasedanjem goriškega občinskega odbora so na predlog odbornice za socialo Silvane Romano podaljšali konvencijo z združenjem AIPA - Associazione Isontina Protezio-ne Animale, na podlagi katere bodo zbirali zavrženo hrano iz šolskih menz, jasli in otroških vrtcev ter jo nato namenili psom iz občinskega pesjaka v Ločniku. Na osnovi dogovora bodo zbirali ostanke 900 obrokov hrane, ki jih pripravljajo v kuhinjah v Ulicah Gramsci in Cipriani ter katerim je treba dodati še zavrženo hrano iz centra Lenassi in iz menz videm-ske in tržaške univerze. Zabojnike za zavrženo hrano bo dalo na razpolago združenje AIPA, ki bo tudi skrbelo za njihov dnevni odvoz, tako da za občino ne bo dodatnih stroškov. Prvič so konvencijo podpisali leta 2012, ker se je zbiranje zavržene hrane dobro odneslo, so se odločili, da jo podaljšajo. Vinjena razgrajala V enem od hotelov v okolici Nove Gorice sta italijanska državljana, stara 60 in 25 let, ki sta kazala očitne znake al-koholiziranosti, razgrajala do te mere, da je morala posredovati policija. Ker se moška nista umirila in sta kršila javni red in mir še po prihodu policistov in njihovih opozorilih, so zanju odredili pridržanje v policijskih prostorih. Čaka pa ju še plačilni nalog. (km) Odprtje pisarne SMC Lokalni odbor vladajoče stranke SMC - Stranke modernega centra, ki pokriva šest občin (Brda, Kanal, Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevica, Šem-peter-Vrtojba in Nova Gorica), je včeraj v središču Nove Gorice odprl pisarno. »S tem bomo bolje vpeti v lokalno okolje, dostopnejši za pobude in bliže ljudem, ki živijo na širšem Goriškem,« so sporočili iz stranke. (km) Začarana palača V okviru dneva družin v muzeju bo jutri ob 16. uri voden obisk »začarane« palače Coronini Cronberg v Gorici. Otroci bodo v družbi članov združenja Artisti associati iskali staro grofo-vo uro, ki je v resnici časovni stroj. Obisk je primeren za otroke od 6. do 10. leta starosti; vstopnica stane štiri evre, obvezna je rezervacija na telefonski številki 0481-533485. Prireditev bodo ponovili 10. in 24. oktobra. Med Sočo in Krasom V Europalace hotelu v Tržiču bodo danes ob 18. uri odprli čezmejno potujočo razstavo »Med Sočo in Krasom«. Shod starodobnih Fiat 500 V Gorici bo jutri shod starodobnih avtomobilov Fiat 500. Njihovi lastniki se bodo zbrali ob 8.40 v peš coni na Kor-zu Verdi, ob 10.40 se bodo podali na obhod mesta, opoldne bo na vrsti spretnostna vožnja po Trgu Battisti. goriška - Odprti gradovi Dva dvorca na ogled in shod v Števerjanu Prireditev Odprti gradovi (Castel-li Aperti) bo zaobjela tudi Goriško. Dvorec Lantieri v Gorici, ob Trgu sv. Antona, bo jutri odprt od 10. ure dalje. Čez dan se bo zvrstilo več vodenih ogledov, ob 18. uri bo predavanje o boginjah, čarovnicah in upornicah v Furlaniji Julijski krajini; spregovoril bo prof. Angelo Floramo. Poleg tega bo vodja kabineta dežele Furla-nije Julijske krajine Agostino Majo predstavil delovanje združenja Scriptorium Foroiuliense, ki se posveča raziskovanju in učenje srednjeveškega pisanja. Danes bo možen ogled tudi gradu v kraju Spessa pri Koprivnem; obiskati ga bo mogoče med 10. in 12. uro ter med 14. in 18. uro. Ljubitelji športa se bodo lahko preizkusili tudi v igranju golfa pod vodstvom inštruktorja. Obiskovalci si bodo sicer lahko ogledali tudi cerkvijo in kleti pod gradom, ki segajo do globine osemnajstih metrov. V kleteh so med drugo svetovno vojno uredili bunker; najprej so ga uporabljali Italijani, za njimi Nemci in ob koncu vojne še Američani. V palači Lantierijev v Gorici V okviru prireditve Odprti gradovi napovedujejo dogajanje tudi v Števerjanu, kjer bo danes in jutri množičen shod oseb v srednjeveških oblačilih iz štirinajstega stoletja. Organizator je skupina Principesca contea di Gorizia. Na kraju bodo ponujali izbrane jedi in briška vina. Dogodek »A.D. 1394 - Collio sotto assedio - Oblegana Brda« se bo danes ob 10. uri začel z javnim odprtjem tabora, ob 15.30 bo sledila bitka, ki bo trajala do večera; drevi ob 20. uri bo turnir za bojevnike v oklepu. Praznik se bo nadaljeval jutri od 10. ure dalje, nagrajevanje bo ob 18. uri. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 3. oktobra 2015 15 gorica - Lipizer Trinajst večerov S solističnim recitalom mednarodno priznanega pianista Roberta Cappella se bo v sredo, 7. oktobra, začela 36. koncertna sezona goriškega kulturnega društva Rodolfo Lipizer. Abonentom ponujajo trinajst kakovostnih glasbenih večerov, izvena-bonmajska dogodka pa bosta tradicionalni koncert ob izteku leta v mestnem gledališču Giuseppe Verdi in Evropski praznik glasbe, ki bo potekal v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju. Ostale spektakle bo gostil Kulturni center Lojze Bratuž, dogodki se bodo začenjali ob 20.45. Za Cappellom, ki se v Gorico vrača po treh letih, bo 21. oktobra nastopil beneški kvintet Barutti, ki ga sestavljajo brat Giuseppe in njegove sestre Anna, Bruna, Mila in Fiorenza. Opernim arijam in italijanskim salonskim romancam bo moč prisluhniti 6. novembra, 20. novembra pa bo sledila opereta Ma dov'e lArmando?, v kateri nastopajo Ilaria Zanetti, Mar-zia Postogna in Antonella Costantini. Dopoldne si bodo opereto ogledali dijaki. Poklon francoski šansonjerki Edith Piaf ob stoletnici njenega rojstva bo center Bratuž gostil 11. decembra, 30. decembra pa bo v Verdijevem gledališču pod taktirko Roberta Gutter-ja zaigral romunski orkester Mihail Jora. Pela bosta Eugenio Leggiadri-Gallani in Arianna Remoli, sodeloval bo violinist Paolo Tagliamento, ki je na letošnjem natečaju Lipizer osvojil prvo nagrado. Prvi koncert v novem letu bo 22. januarja, ko bo skupaj s pianistom Ev-genijem Sinajskijem nastopil Gabriele Ceci, drugouvrščeni na letošnjem natečaju Lipizer. V petek, 5. februarja, bo na vrsti plesno-glasbeni večer v znamenju flamenka, 19. februarja pa bodo Anna Serova in Tango Sonos ponudili spektakel Od Bacha do Piaz-zolle. Godalni kvartet Pro musica bo nastopil 4. marca, 18. marca bosta zaigrala kitarista Anna Jakubcova in Pavel Cuchal. Recital harfistke Laure Pandolfo bo publiko prvega aprila popeljal na Potovanje okrog sveta v 47 strunah, medtem ko bo 18. aprila na ogled Donizettijeva opera Rita, ou le mari battu. Zaključni dogodek bo 21. junija v grajskem naselju, kjer bodo v okviru 11. Evropskega praznika glasbe nastopili Licio Venizio Bregant, Giulio Chiandetti, Marta Lombardi, Roberto Nonini, Laura Pandolfo, Giulio Pian, Arianna Remoli, Maura Soro, Laura Zulli in kvartet Pro musica. Cena abonmaja znaša 104 evre (78 za člane, 91 znižani), cena posamezne vstopnice znaša 10 evrov. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Gledališče Pri Prologu danes Ignazio Doliach Na sedežu kulturnega združenja Prologo v Ascolijevi ulici v Gorici se danes začenja niz likovnih dogodkov pod naslovom »Al fine lo spirito fa quello che vuole«, s katerim želijo spodbuditi dialog med ustvarjalci in okoljem. Uvedli bodo s samostojno razstavo Ignazia Doliacha, slikarja iz Krmina, rojenega leta 1932, ki že preko šestdeset let spremlja razvoj in spreminjanje likovne govorice. Na srečanjih, ki se bodo zvrstila skozi letošnjo sezono, bodo umetniki predstavili svoja dela in hkrati spregovorili o svoji poetiki, sugestijah in navdihu ter tehnikah. Tako bodo stopili v dialog z občinstvom. Prologov niz je finančno omogočila Fundacija Goriške hranilnice. Današnje srečanje z delom Ignazia Doliacha bo ob 18. uri, razstava bo v galeriji na ogled ves oktober ob delavnikih med 17. uro in 19.30. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 3. oktobra, ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mitrovic); 4. oktobra ob 17. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); 8. oktobra ob 20.30 na terasi SNG koncert 2. Kvantavtorska sabotaža v Novi Govorici; nastopata Katarina Juvančič in Dejan Lapanja, sledila bo predstavitev novega albuma »Following the birds« Sabine Vostner in Laca Zac-ha; informacije po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: 16.30 - 18.20 »Inside out«; 20.00 - 22.10 »Everest«. Dvorana 2: 16.00 »Everest«; 18.15 -21.15 »Sopravvissuto - The Martian«. Dvorana 3: 15.30 »Inside out«; 17.30 -20.00 - 22.00 »Io e lei«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 »Sopravvissuto - The Martian«; 22.20 »Si-cario«. Dvorana 2: 15.45 - 17.30 - 19.50 »Inside out«; 21.45 »Sopravvissuto - The Martian«. Dvorana 3: 15.40 - 17.50 - 20.00 - 22.15 »Everest«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Pa-dri e figlie«. Dvorana 5: 15.45 »Minions«; 17.45 -21.00 »Straight Outta Compton«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 18.00 Festival »Film na oko«: »Ko smo sanjali«. ~M Koncerti GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACEDONIO: danes, 3. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Uomo e galan-tuomo« (Eduardo De Filippo); pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212). M Izleti ŽENSKE IZ DOBERDOBA, ki so obiskovale lanski tečaj ročnih del na SKRD Jezero, organizirajo 17. oktobra avtobusni izlet v Vicenzo na sejem pripomočkov za ročna dela. Vpisovanje in informacije pri Magdi Prinčič do 11. oktobra po tel. 347-1243400. Ü3 Obvestila KC LOJZE BRATUŽ IN ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabita na glasbeno igro z izborom Mozartovih arij in duetov z naslovom »Poglej, moj dragi Figaro...« v Kulturnem centru Lojze Bratuž danes, 3. oktobra, ob 20.30. Rezervacija in nakup vstopnic po tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org. V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 3. oktobra, ob 21. uri večer, posvečen West Coast glasbi 70. let. Nastopila bo skupina Carry On (Massimo Piran - glas in kitara, Marinella Barbiani - glas, Sandro Colombin - glas in kitara, Sandro Canciani - glas in tolkala); vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903. MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE KOGOJEVI DNEVI: 6. oktobra ob 18. uri v Glasbeni šoli Nova Gorica koncertira Igor Zobin, harmonika. 10. oktobra ob 20.15 v Kulturnem domu Nova Gorica koncert Orkestra Slovenske filharmonije. P.D. Štandrež V2,015 Abonma ljubiteljskih / v. gledaliških skupin >£ 1 Program predstav: Nedelja, 18.10.2015 ob 17. uri K. D. Gledališka skupina - Dekani Boris Piciga DRU INSKE ZGODBE ZMAGOTA IN VITORJE Režl|a: Ingrid Verk komedija Nedelja, 10.1.2016 ob 17. uri K.U.D, Valentin KokalJ - Visoko Tone Partljič SILVESTRSKA SPRAVA 2000 Režija: Nataša Gros Nedelja, 8.11.2015 ob 17. uri Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec Darlo Fo VSE ZASTONJ! Režija: Peter Militarev komedija RD, ŠTANDREŽ - dramski odsek Premiera Sobota, 30.1.2016 ob 20. uri Abonmajska predstava ^ Nedelja, 31.1.2016 ob 17. uri .S Ray Cooney "p? DENAR Z NEBA Q Režija: Jože Hrovat /«medija Nedelja, 13.12.2015 ob 17. uri K.U.D. Dolomiti - Dobrova Ken Ludvvig SLEPARJA V KRILU Reži|a: Franci Končan komedija Vse predstave bodo v župnijski dvorani "Anton Gregorčič" v Štandrežu, Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža: na blagajni 4. in 11. oktobra 2015 od 11, do 12, ure in eno uro pred predstavo DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Rim, da bo odpeljal avtobus v ponedeljek, 5. oktobra, ob 5. uri iz Gorice, s parkirišča pri Rdeči hiši. Priporočajo točnost. TEK IN HOJA ZA UPANJE 2015« bo v sklopu mednarodnega meseca boja proti raku dojk potekala danes, 3. oktobra, s startom ob 9. uri s Trga Ivana Roba v Šempetru. Prirejajo društvo ko-RAK.si, Europa Donna, ŠD Mark Šempeter in ANDOS Gorica. V SKLOPU DRŽAVNEGA DNEVA SPE-LEOLOGIJE v organizaciji italijanskega speleološkega društva, prireja center Seppenhofer obisk Medvedje jame pri Gabrovici na tržaškem Krasu v nedeljo, 4. oktobra z lastnimi prevoznimi sredstvi. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču pri Rdeči hiši. Organizatorji priporočajo primerno obutev, pohodniške palice in svetilko; informacije po tel. 3407197701, 3297468095 ali seppenhofer@libero.it. SPDG prireja v nedeljo, 11. oktobra, vsakoletno druženje ob kostanju, pri Šte-karju v Števerjanu. Začelo se bo ob 12. uri, zaključilo ob mraku. Dopoldne pohod in kolesarska vožnja (z gorskimi kolesi). DRUŠTVO JADRO iz Ronk prireja na sedežu začetni in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle od oktobra do maja, skupno 50 ur po dve uri tedensko. Organizacijsko srečanje bo v petek, 9. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva v Ul. Monte 6 Busi 2. Informacije o tečaju pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informagiovani). PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba prireja enkrat tedensko glasbene urice za predšolske otroke; informacije po tel. 334-9310000. PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba prireja začetni in nadaljevalni tečaj za poučevanje trobil, pihal in tolkal; informacije po tel. 334-9310000. SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira nadaljevalni tečaj v pletenju in kvačkanju; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira za otroke iz vrtca in osnovne šole laboratorij; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na nadaljevalni tečaj pilatesa; vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). UTE - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE iz Gorice obvešča, da bo potekalo vpisovanje na akademsko leto 2015-16 na sedežu v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici od 5. oktobra ob ponedeljkih 9.3011.30, 16.00-18.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.30-11.30 in ob sredah 16.0018.00. Didaktična ponudba zaobjema 97 tečajev na 22 tematskih področjih in je namenjena polnoletnim osebam z vsakršno koli izobrazbo. V PODGORI bo v nedeljo, 4. oktobra, praznik rožnovenske Matere Božje. V cerkvi Sv. Justa bosta ob 14.30 molitev rožnega venca in ob 15. uri slovesna dvojezična maša, ki jo bo spremljal zbor. Po maši bodo verniki v procesiji krenili po vaških ulicah, zatem bodo v cerkvi litanije in blagoslov, na trgu pred cerkvijo bo družabnost. ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME prireja v sodelovanju z goriškim občinskim bazenom izredno kulturno, socialno in športno tržnico na območju goriških Rojc v nedeljo, 4. oktobra. TABORNIKI RMV sporočajo, da se bodo redni sestanki na Vrhu, v prostorih društva Danica, začeli danes, 3. oktobra, od 15.00 do 16.30. ONAV GORICA - Vsedržavno združenje pokuševalcev vin obvešča, da prireja tečaj za pokuševalce v Tržiču od ponedeljka, 5. oktobra, ob 20.30; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283, markovicdaniela@yahoo.com (Daniela Markovic). SPDG prireja v telovadnici Kulturnega doma v Gorici rekreacijsko telovadbo ob sredah med 20. in 21. uro. Prvo srečanje bo v sredo, 7. oktobra; informacije po tel. 349-5552075. 0 Prireditve V KATOLIŠKI KNJIGARNI na Travniku v Gorici bo v četrtek, 8. oktobra, ob 10. uri v sklopu niza »Na kavi s knjigo« srečanje z Matejo Gomboc, avtorico številne strokovne literature, učbenikov, literarnih prispevkov v otroških revijah in romana »Dantejeva hiša«. Z avtorico se bo pogovarjal urednik Novega glasa Jurij Paljk. ALCI obvešča, da bo danes, 3. oktobra, v Tumovi dvorani v KB Centru na Korzu Verdi v Gorici od 15. do 18. ure na sporedu oktobrsko srečanje Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon.-pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel. 327-0340677. OB SVETOVNEM VEGETARIJANSKEM TEDNU: 3. oktobra ob 20. uri bo v restavraciji Rosenbar v Ul Duca d'Aosta 96 v Gorici glasbeni »Veg-dinner«. 4. oktobra ob 10. uri bo v sodelovanju z združenjem AIPA na dvorišču CISI-ja v Ul. Vittorio Veneto 72 potekal blagoslov živali. 6. oktobra ob 17. uri bo v državni knjižnici v Ul. Mameli nabirka vegetarijanskih in veganskih knjig za fond Ve-gAnima. Prireja združenje VegAnima. PRAZNIK OB ZAKLJUČKU POLETJA IN VELIKI BAZAR V PARKU bosta danes, 3. oktobra, med 10. in 18. uro v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici. Na programu ob 10.30 tekmovanje v pripravi slaščic za otroke, ob 11. uri tekme odbojke in košarke, ob 12.30 kosilo, ob 13. uri glasba s skupino Free Tones, ob 16.30 nastop plesne skupine International Tropical Group. Brez denarja bo potekala izmenjava predmetov, idej, čustev talentov, časa; vstop prost, informacije po tel. 329-2164329 (Laura) ali na ahau.eventi@gmail.com. V FARI: v muzeju avtomobila in tehnike v Ul. Gorizia 150 bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Facciamo un giro sull'auto di suo non- S ' www.skupina75.it Na Al mercato In odprtje skupinske razstave Fotokluba Skupina 75 danes ob 17. uri AOS Art Open Space Gorica - ulica Diaz 6 xvi i rsrra srečanje ¡ncontro odprtje danes ob 18.30 Kulturni dom Gorica - ulica I. Brass 20 Milenko Pegan (slo) Rafael Podobnik (slo) Maria Fina Ingaliso (ita) Proportio Divina (slo) pokrovitelji ff v sodelovanju z <*! t m no mister Ford? La vita straordinaria di Paolo Gratton«, ki jo je uredila Anna Cecchini. Ob predstavitvi bo muzej na ogled že od 17. ure. V GRADU KROMBERK bo 6. oktobra ob 20. uri v sklopu torkovih večerov Goriškega muzeja Nova Gorica predavanje »Projekti, ki povezujejo prostor ob meji (1963-1982)«. Sodelujeta Tomaž Vuga in Jože Šušmelj. 0 Mali oglasi OTROŠKO SOBO, zložljivo, odlično ohranjeno, 260 cm x 260 cm, komplet s posteljo in vzmetnico, oddam za simbolično ceno; tel. 331-7059216. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Antonino Bran-catelli (s pokopališča v Gradišču ob 9.30) v cerkvi Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 11.30, Omero Blazei (iz tržiške bolnišnice ob 11.15) v cerkvi v Bistrigni, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Maria Damet-to vd. Bonomolo v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. 16 Sobota, 3. oktobra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI SLOVENIJA TA TEDEN Vik in krik brez upanja na spremembe Darja Kocbek / Predsednik levosredinske vlade Miro Cerar je ta teden izrazil zaskrbljenost zaradi visokih plač direktorjev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabe banke. Državljanom je obljubil, da bo ukrepal, če se bo izkazalo, da so njihove plače res višje, kot jih je določila vlada. Naj to preveri, je predsednik vlade naročil ministru za finance Dušanu Mramorju. V četrtek je stopil pred novinarske mikrofone še predsednik upravnega odbora DUTB Lars Ny-berg, ki je pristojen za sklepanje pogodb z izvršnimi direktorji. Državljanom je zatrdil, da so vodilni vseskozi prejemali plače, ki so bile v skladu z obstoječimi politikami in pogodbami. Okrcal je še novinarje, ker da so objavljali napačne informacije. Kljub temu bodo v DUTB zdaj pripravili nove pogodbe, ki bodo v skladu s politiko prejemkov, ki jo je vlada Mira Cerarja sprejela marca letos. Nyberg je sicer priznal, da so plače vodilnih na DUTB glede na povprečje v Sloveniji res visoke, so pa krepko nižje od plač, ki jih prejemajo vodilni v slabih bankah na Irskem in v Španiji. Očitki na DUTB tokrat ne letijo le zaradi plač izvršnih direktorjev, ampak tudi zaradi nagrade 114.900 evrov, ki jo je dobil izplačano glavni izvršni direktor Torbjorn Mansson. Nyberg tudi v tem izplačilu ne vidi nič spornega. Pojasnil je, da je bila nagrada Manssonu izplačana za uspešno delo od nastopa mandata avgusta lani do uveljavitve nove politike prejemkov. Cerarjeva vlada je marca letos izvršnima direktorjema DUTB znižala bruto plači z 21.500 oziroma 20.500 evrov na 17.000 in 12.000 evrov. DUTB je bila ustanovljena kot institucija, s katero je država na ramenih davkoplačevalcev reševala banke. Nanjo so banke, ki so bile z do-kapitalizacijo z davkoplačevalskim denarjem podržavljene, prenesle terjatve do podjetij, za katere niso videle možnosti, da bi jih dobile poplačane. To so v glavnem krediti, ki so jih v glavnem državne banke v sodelovanju s politiko pred izbruhom finančne in gospodarske krize na lepe oči odobravale za menedžerske odkupe in prevzeme podjetij. Računsko sodišče, ki je marca objavilo poročilo o reviziji poslovanja DUTB v letu 2013 in takrat med drugim zahtevalo znižanje plač vodilnim, je pred kratkim objavilo novo poročilo. V tem navaja, da se upravnemu odboru DUTB z izvršnima direktorjema ni uspelo dogovoriti za znižanje plač v skladu s sklepom vlade. Z njima je upravni odbor sklenil le začasni aneks. Računsko sodišče je še opozorilo, da oba poleg fiksne plače dobivata še variabilni del plače (glede na uspešnost), ki pa je ostal nespremenjen, zato bi njuni prejemki lahko presegli 20.000 evrov. Po oceni revizorjev računskega sodišča so popravljalni ukrepi vlade in DUTB tako večinoma le delno zadovoljivi. Visoke plače v DUTB so za mnoge, predvsem pa za politike, sporne predvsem zato, ker vodilna mesta zasedajo tujci. Tujci prevzemajo prakso, ki velja v državi, v kateri delajo, ne glede na to, ali vodijo javno institucijo, kar je DUTB, ali zasebna podjetja. Tisti, ki so na čelu DUTB, to nedvomno dokazujejo tudi s svojimi izjavami, saj se branijo na povsem enak način, kot se očitkov o previsokih plačah, neupravičenih plačilih in različnih nepravilnostih branijo domačini na enakih položajih. Pa tudi tisti, ki dobro služijo s svetovalnimi pogodbami. Časopis Finance je pred kratkim razkril, da je podjetje nekdanjega kriminalista in šefa protikorupcijske komisije Draga Kosa v letu dni od začetka sodelovanja z državno NLB iztržilo 765 tisoč evrov. S tem se je uvrstilo na prvo mesto med najbolje plačanimi zunanjimi svetovalci NLB. NLB je največja državna banka, ki je svoje neizterljive terjatve prenesla na DUTB, davkoplačevalci pa so jo z dokapitalizacijo v višini 1,5 milijarde evrov rešili pred bankrotom. Drago Kos je svetovalno pogodbo za obdobje treh let z NLB sklenil 22. septembra lani, v njej je navedeno le, da njegova svetovalna ura stane 218 evrov z DDV. Za Finance je pojasnil, da ne dela sam, »gre za konstantno sodelovanje vsaj petih ljudi, ki delajo od osem do deset ur na dan«. Njegovo podjetje ima uradno po podatkih iz baze GVIN le dva zaposlena. Kos je prepričan, da največji državni banki prinaša več koristi kot škode. Podobno je Lars Nyberg pojasnil izplačilo nagrade Torbjornu Manssonu. »Če vprašate tuje institucije, IMF, evropsko komisijo, ECB, EBRD, smo ena od redkih uspešnih slabih bank, naredili smo točno to, kar se od nas pričakuje,« je razložil. Še bolj »tipično slovenski« je bil njegov odgovor na vprašanje, zakaj ima Mansson kar za 9600 evrov bruto oziroma 5000 evrov neto potnih stroškov na leto. »Mansson gre vsak vikend domov na Švedsko. Če tega ne bi mogel, mu žena ne bi več pustila delati v Sloveniji,« pravi Nyberg. O plačah vodilnih v DUTB bodo v prihodnjem tednu razpravljali poslanci državnega zbora. Na teh razpravah je pričakovati nova zgražanja in očitke. Da bi se kaj spremenilo, davkoplačevalci ne pričakujejo, saj vedo, da si domačini, ki so pri različnih koritih, ne bodo rezali veje, na kateri sedijo. milano - Na pobudo tamkajšnjega Društva Slovencev Dvodnevni seminar o medkulturni komunikaciji MILANO - Vsem nam je skupna potreba po komunikaciji. Toda, kako komuniciramo? S kom komuniciramo? Ali smo prepričani, da je naša komunikacija uspešna? Kako se izogniti nesporazumom? In ne nazadnje, kaj pravzaprav je komunikacija? Te so bile nekatere izmed iztočnic dvodnevnega seminarja o medkulturni komunikaciji pod mentorstvom profesorja Vladimirja Vodopiv-ca, ki ga je organiziralo Društvo Slovencev v Milanu 26. in 27. septembra. Društvo in glavna organizatorka dogodka, Sanja Husu Sivi, sta prejšnji teden v prostorih oratorija cerkve Corpus Domini v Milanu priredila srečanje posvečeno širši temi komunikacije. Po uvodnem pozdravu generalnega častnega konzula Republike Slovenije v Lombardiji, Gianvica Cami-sasca, je profesor Vodopivec v sproščenem vzdušju predstavil udeležencem načine in pristope, ki pripomorejo v konkretnem multikulturno mešanem milanskem prostoru k uspešnemu sporazumevanju in ne nazadnje uspešnemu sobivanju med kulturno različnimi si posamezniki. In pestro mešana je bila prav tako skupina udeležencev, saj so se dogodka udeležili ne le Italijani in Slovenci (iz Tržaškega in Ljubljane), temveč sta diskusijo obogatila še razpravljavca iz Peruja in Benina, ki sta kot pripadnika milanske Udeleženci, predavatelj in gostje na seminarju v Milanu priseljeniške realnosti ponudila vpogled v njihovo dojemanje komunikacije z večinskim delom prebivalstva. Seminar, sprva v obliki delavnice spoznavanja različnih pogledov in pristopov na komunikacijske prijeme, se je hitro razvil v pestro medkulturno razpravo o učinkovitosti komunikacije ter o tem, kako in kaj predstavljamo, ko se postavljamo v odnos z drugim, kako samopredstavitev vpliva na uspešnost komunikacijskega deja- nja in navsezadnje, kako navkljub vedno prisotnim kulturnim in identite-tnim razlikam lahko te ovire premostimo. V okviru dogodka so udeležencem še predstavili projekt EDUKA Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) ter jih povabili k uporabi nasledkov raziskave tudi v njihovem okolju. Seminar je bil sofinanciran s strani Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. (J.V.) PISMO UREDNIŠTVU Pojasnilo volilne komisije v zvezi z deželnim kongresom SKGZ Od predsednika volilne komisije SKGZ smo prejeli odgovor na pismo kandidata za predsednika Dimitrija Križmana, ki smo ga v Primorskem dnevniku objavili v četrtek, 1. oktobra. Sporočam, da je seznam delegatov za Deželni kongres SKGZ od 24. septembra dostopen obema predsedniškima kandidatoma na sedežu SKGZ v Trstu. Zaradi zakona o zasebnosti seznama ne moremo pošiljati na elektronske naslove ali ga izročiti predsedniškim kandidatom oz. njihovim zastopnikom. O tem sta bila uradno obveščena oba kandidata, ki imata popolnoma iste možnosti za predstavitev volilnega programa. V imenu Volilne komisije zagotavljam, da pri postopkih so bili upoštevani vsi zakoni in pravilniki in da ni bila storjena nobena proceduralna napaka. H* Razlog, da je kandidatura g. Dimitrija Križmana bila znana v javnosti že pred zasedanjem Volilne komisije je v tem, da je sam g. Križman že od 23. avgusta dalje pošiljal svoj življenjepis in volilni program nekaterim članom naše skupnosti (Volilna komisija ima pisne dokaze). Gospoda Dimitrija Križmana javno vabim na obisk sedeža organizacije za katero kandidira, kjer ima tudi dostop do seznama delegatov. Sedež SKGZ v Trstu je odprt vsak delavnik od 9. do 16. ure. Boris Mihalič, predsednik Volilne komisije SKGZ TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI a_U!T ITLTDLTl MET» . Tudi v dunajskem Arbeiter Zeitung pišejo o Trstu. »Marsikdaj smo že imeli priliko, da smo pokazali našim či-tateljem, koliko se sme verjeti raznim »sijajnim« poročilom raznih »posebnih vojnih poročevalcev«, in danes nam daje enako priliko celo eden naj-resnejših listov, dunajska »Arbeiter Zeitung«, v kateri priobčuje njen vojni poročevalec Hugon Schulz pod naslovom »Triest im Kriege« naslednjo verodostojno sliko o tržaškem življenju. Naši tržaški čitatelji naj le primerjajo to poročilo z resnico, ki jo preživljajo vsak dan, pa bodo videli, kake pojme imajo o Trstu in tržaškem življenju ljudje, ki so si ogledovali Trst morda en dan in eno noč in potem napisali svoje vtiske kot čisto resnico. Schulz piše: »Italijanski šovenisti ne imenujejo po krivem Trsta mesta, ki pričakuje. Trst je poln pričakovanja in hrepenenja; toda to razpoloženje je usmerjeno vse drugam, kot pa mislijo na oni strani doberdobske planote, ali pa kakor vsaj govore, da mislijo. Trst pričakuje s hrepenenjem zopetnega oživetja svojega posebnega življenja avstrijskega pristaniškega in trgovinskega mesta in nič drugega. V težkem času je izprevidel, kako globoko so pogoji njegovega obstoja ukoreninjeni v prastari skupni usodi z avstrijskimi alpskimi deželami in Tržačani se vedejo danes napram Italiji, kakor so se vedli Alzačani starega roda nekdaj napram Nemčiji. Nenaklonjenost nasproti osvobojeval-cem, ki so se razkrinkali kot oblegalci in napadalci, se včasih kaže prav temperamentno in prav po italijansko v psovkah, nad katerimi bi imel DAn-nunzio svoje umetniško dopadajenje. Ne da se pač tajiti, da je Trst po svojem jeziku, običajih in licu italijanski in danes ne manj kot kedaj prej. (?!) Toda kaj velja ritem življenja napram teži njegovih gospodarskih potreb, kaj so rahli odnošaji, ki jih tvori enakost jezika in pesmi proti jeklenim vezem, ki jih kuje gospodarska korist, in proti globoko se zadirajočim ostem sidra prastare navade!« Tako Schulz. Ne pravimo, da ne bi bilo zrna resnice v vsej tej sliki, toda tisti, ki hoče poznati Trst in ga tudi res pozna, ga pač vidi precej drugačnega, kot pa ga je videl ta vojni poročevalec.« TA TEDEN $ P fl I H 0 g S K j _ _ fl H EVHI K PRED 50 LETI Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza je v teh dneh obravnavala položaj, v katerem se bodo znašli slovenski kmetovalci na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji zaradi razlastitev v dolinski občini za nov naftovod in zaradi zahtev po služnosti za naftovod po ostalih slovenskih občinah. »Razlastitve so v vseh teh letih po vojni gospodarsko in socialno hudo prizadele slovensko narodno skupnost na Tržaškem. Iz razlogov večje ali manjše javne koristi so bile zasežene velike površine kmetijske zemlje. Samo ustanova za industrijsko pristanišče v Trstu je razlastila okrog deset milijonov najplodnejše zemlje od Sv. Ane do dolinskega naselja. Zadnja razlastitev v dolinski občini, do sedaj največja po obsegu, prizadeva doslej 333 lastnin v obsegu enega milijona kvadratnih metrov obdelane površine. Če upoštevamo, da gre pri 333 lastninah za skoro ravno toliko hišnih posestnikov oziroma družinskih poglavarjev, predstavlja to pri celotnem številu hišnih številk v vasi Dolina velik odstotek. Posledica tega bo, da se bo na eni strani socialni se- stav dolinskega prebivalstva izpreme-nil, kmet bo pa izgubil svoj poklic, na drugi strani se bo oslabil narodnostni sestav dolinske občine, ker bo marsikateri kmet - Slovenec zaradi zaposlitve prisiljen zapustiti domači kraj. Za starejšega človeka, ki je bil vse svoje življenje obdelovalec svoje lastne zemlje, pa bo skoraj nemogoče, da bi se poleg vsega ostalega zla moral še prekvalificirati, to se pravi, zamenjati svoje dosedanje delo z enakovrednim drugim delom z enakim učinkom in zaslužkom. Pri tem se razlastitev izvede konec koncev v korist zasebne družbe SIOT, ki ne bo mogla zagotoviti vsem življensko prizadetim občanom nadomestila za izgubljeni vir dohodkov. Prizadeti lastniki zemljišč, Konzorcij razlaščencev in oškodovancev in druge organizacije ter stranke so zaradi očitnih krivic, ki grouijo prizadetim, dvignile protestni glas. Pozivamo vse lastnike zemljišč, da s složnim in odločnim nastopom dosežejo primerno odškodnino za svojo lastnino! Vse demokratične politične stranke pa naj nudijo pomoč pri tem upravičenem naporu našega človeka.« / TRST Sobota, 3. oktobra 2015 57 Začela se je liga ABA ŠENTJUR - Košarkarji Tajfuna so v tekmi 1. kroga lige Aba premagali Sutjesko z 71:68. Košarkarji Tajfuna so včeraj odigrali prvo tekmo v tem mednarodnem tekmovanju. Državni in superpokalni prvaki pa so se na uvodu, čeprav so bili gostitelji, še niso počutili povsem domače, saj bodo tekme te lige igrali v celjski dvorani Golovec. Slovenske nastope v novo sezono lige Aba sta sicer s polovičnim uspehom že začela Union Olimpija in Krka, Ljubljančani so premagali MZT Skopje, Novomeščani pa klonili pri Buducnosti. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Prestal operacijo srca TURIN - Švicarski branilec Juventusa Stephan Lichtsteiner je uspešno prestal operacijo srca, okrevanje pa bo trajalo 30 dni.«Med tekmo s Frosinonenjem je Stephan Lichtsteiner tožil zaradi težav z dihanjem zaradi benigne srčne aritmije. Testi in posvetovanja s strokovnjaki so potrdili, da je operacija najboljša rešitev. Doktor Gaita je operiral, Lichtsteiner se bo vrnil v roku 30 dni,» so zapisali na spletni strani Juventusa. APrimorski ~ dnevnik Težka naloga košarka - Najvišja italijanska liga ni to, kar je včasih bila Ligo rešuje televizija Jutri ob 18.15 se začenja A-liga italijanskega košarkarskega prvenstva. Čeprav košarka na apeninskem polotoku že nekaj let ne uživa več nekdanjega slovesa, pretresla pa jo je marsikatera afera - dovolj je, da pomislimo na slovite klube, kot so Siena, Treviso in Fortitudo iz Bologne, a tudi na Rim, ki bodo letos nastopali v A2-ligi -, lahko v Italiji letos upravičeno pričakujemo nekoliko večje zanimanje za ta šport, predvsem zaradi boljšega televizijskega kritja. TELEVIZIJI SKY IN RAI V zadnjem desetletju smo opazili, da je televizijsko kritje športnih dogodkov predpogoj za razvoj posameznih športov in lig. To velja predvsem za tista športna gibanja, ki niso nogomet. Dokaz tega je ameriška profesionalna košarkarska liga NBA. Pred prihodom komisarja Davida Sterna leta 1984, liga še zdaleč ni imela tiste planetarne razsežnosti, ki jo ima danes, ko logotip NBA poznajo prebivalci celotnega sveta. Razlog za to gre pripisati tudi televiziji, saj so pred prihodom Sterna tekme lige NBA predvajali včasih tudi le enkrat tedensko po ameriških televizijah - marsikdaj niti v neposrednem prenosu -, sedaj pa si je tekme najbolj popularne košarkarske lige mogoče ogledati v več kot 200 državah sveta. Za podrobnejše kritje italijanske A-lige Beko sta se letos odločili tako javna televizija Rai kot zasebna televizija Sky. Rai bo predvajal nedeljsko večerno tekmo, medtem ko bo Sky poskrbel za neposredni prenos ponedeljkovega srečanja ter za predvajanje sobotne oz. nedeljske tekme, ki jo bodo ekipe odigrale ob uri kosila. Sky bo med drugim predvajal tudi prijateljsko tekmo, ki jo bo Milan odigral v torek, 6. oktobra, na domačih tleh proti moštvu Boston Celtics. Ravno zaradi tega dogodka, bo prvo prvenstveno srečanje moštva EA7 na sporedu šele v četrtek, 8. oktobra, proti Trentu. Še en dokaz o nadvladi televizijskih pravic. PRETEKLOST IN FAVORITI Če pomislimo, da sta dve ekipi iz Bologne na prehodu tisočletja razpolagali z igralci, kot so bili Danilovic, Ne-sterovič, Sconochini, Rigaudeau, Gino-bili, Jaric, Myers, Smodiš, Basile, Fučka in še bi lahko naštevali, so današnji igralci le bleda senca takratnih šam-pionov. O tem priča že dejstvo, da je takratna A-liga privlačevala številne vrhunske tuje košarkarje, danes pa se najboljši italijanski igralci celo selijo v tujino. Prvi zvezdnik letošnjega prvenstva je tako dvaindvajsetletni Alessan-dro Gentile, ki nastopa za ekipo EA7 iz Milana. Z njim igra tudi italijanski re-prezentant Andrea Cinciarini, medtem ko igrajo ostali člani Pianigianijeve posadke na letošnjem Eurobasketu v moštvu Pallacanestro Reggiana (Aradori, Polonara in Della Valle), v Cremoni (Cusin) in v Avellinu (Cervi). Za naslov se bo najverjetneje potegovala četverica ekip, in sicer Milan Jasmina Repeše, ki je zdaleč najbogatejši klub, Reggiana - superpokalni prvak -, Sassari - lanski zmagovalec prvenstva - in Benetke. Stefano Tonut se je iz Trsta preselil v Benetke. To je zdaj tudi za navijače iz FJK najbližji kraj za ogled kakovostnih tekem fotodamj@n BENETKE IN TONUT Ker so časi, ko smo lahko v deželi spremljali Al-ligaškim nastopom Gorice, Trsta in Vidma, že zdavnaj minili, si prebivalci Furlanije Julijske krajine lahko sedaj v živo ogledajo najbližje tekme A-lige v Benetkah. Ravno ekipa Umana Reyer iz Benetk je v letih zelo napredovala, tako da lahko tudi letos pričakujemo uspešno sezono. Pomembno priložnost, da se izkažejo, pa bodo najverjetneje imeli tudi nekateri tržaški igralci. Potem ko je lani opozoril nase Michele Ruzzier, se je letos eki- pi iz Benetk pridružil bivši član Palla-canestra Trieste Stefano Tonut, za katerega vlada veliko pričakovanje, kot tudi je zanimanje za ekipo izredno, saj je klub v abonmajski kampanji prodal kar 4.437 abonmajev. Moštvo pa je že bilo v središču pozornosti pred nekaj dnevi, ko je predstavilo nove drese, ki z di-zajnerskega vidika so nekoliko sporni. Tonut pa se je že izkazal, saj je edini igralec v sliki, ki nosi dres za gostovanja, in sicer bele barve, tako da je sezono že začel s pravim pristopom. Albert Voncina vaterpolo - A1 Še en poraz tržaških vaterpolistov TRST - Tudi v drugem krogu Al-lige so vaterpolisti tržaškega kluba Pallanuoto Trieste ostali praznih rok. V tržaškem bazenu Bianc-hi je z 9:4 slavil zmago Posillipo. Košarkarji proti Veroni Tržaški košarkarji Pallacane-stra Trieste bodo novo sezono začeli jutri z domačo tekmo (ob 18.00 v tržaški športni palači PalaRubini) proti ekipi Tezenis Verona. Danes ob 11.15 bo na Velikem trgu v Trstu predstavitev ekipe, ki se je medtem angažirala tudi v dobrodelne namene. V podporo otroški bolnišnici Burlo Garofolo so snemali videospot, ki si ga lahko ogledate tudi na naši facebook strani Primor-ski_sport. ZIDARIČ - Z mladinsko ekipo U18 tržaškega kluba Pallacanestro TS (zmaga s 111:44 proti vi-demskemu Apuju) je prvo tekmo po poškodbi odigral Samuel Zida-rič, ki je dosegel 16 točk. ROKOMET - A1-liga: Principe TS - Mezzocorona. D-LIGA - Jutri: Tamai - Trie- stina. RIM - Za italijansko reprezentanco v rugbiju je napočil čas boja za obstanek. Jutri jo na olimpijskem stadionu v Londonu čaka ob 17.45 dvoboj z Irsko. Ki je nesporen favorit, saj so Irci zmagovalci zadnjih dveh izvedb Pokala šestih narodov in so na letošnjem SP med favoriti za naslov. Podpisali trajnike RIM - Bošnjak Edin Džeko, Egipčan Mohamed Salah in Španec Iago Falque so pred začetkom sezone okrepili Romo kot posojeni nogometaši Manchester Cityja, Chelseaja in Genove, zasedba iz večnega mesta pa je potrdila, da je izkoristila klavzulo v njihovih pogodbah in z vsemi nogometaši podpisala dolgoročno sodelovanje. DANES - A-liga ob 18.00 Roma - Em-poli, ob 20.45 Torino - Milan V Münchnu brez tekme MÜNCHEN - Tekma svetovnega pokala v alpskem smučanju 1. januarja 2016 v Münchnu je odpovedana. Prireditelji v bavarski prestolnici so sporočili, da so takšno odločitev sprejeli zaradi težavne organizacije, v zadnjih letih jim je večkrat ponagajalo vreme, ter pomanjkanja sredstev za izvedbo paralelnega veleslaloma. V Münchnu niso imeli sreče z novoletnimi tekmami, saj so zadnji dve izvedbi morali prav tako odpovedati, takrat zaradi pomanjkanja snega, a so s tem odlašali do zadnjega in se nazadnje za odpoved odločili nekaj dni pred načrtovano izvedbo. Danes Barcolana Young TRST - Danes in jutri bo v Tržaškem zalivu Barcolana Young, ki je namenjena mlajšim jadralcem razreda optimist. Vpisanih je skoraj 400 tekmovalcev. BARCOLANA - Doslej se je na 47. Bar-colano, ki bo v nedeljo, 11. oktobra, vpisalo nad 500 jadralcev. Portopiccolo prihodnji teden TRST - Jadralno regato Portopiccolo Maxi Yacht Race so preložili na četrtek, 8. oktobra. Start jadrnic mini-maxi in maxi bo ob 13.00 iz Trsta, prihod na cilj v sesljanski Portopiccolo pa ob 17.30. Tekmovala bosta tudi Jena in Veliki viharnik. odbojka - ACH Volley v Sloveniji tudi letos favorit za naslov Za prvaka tudi Terpin Števerjanski odbojkar del pomlajenega moštva, ki pa tudi v evropski ligi računa na boj za uvrstitev v naslednjo fazo LJUBLJANA - Čeprav slovensko odbojkarsko reprezentanco čaka še nastop na evropskem prvenstvu, pa se bo že pred njim na slovenskih igriščih začela nova li-gaška sezona, prve tekme bodo odigrali danes. Prvenstvo bo za nas nekoliko bolj zanimivo kot v preteklih sezonah, saj bo za državnega in pokalnega prvaka ACH Volley igral letos tudi dosedanji up goriške Olym-pie Jernej Terpin. Sprva je kazalo, da bo treba za njegovo registracijo v Sloveniji počakati še nekaj časa, a je klub pravočasno rešil vse birokratske težave, tako da bo Jernej že danes lahko na razpolago trenerja Bogdana Kotnika. ACH Volley bo v novo sezono vstopil s spremenjeno ekipo, a z istimi cilji, kot jih je imel v zadnjih letih. Ljubljančani računajo na oba domača naslova, v srednjeevropski ligi, kjer so lani izpadli v polfinalu, se želijo uvrstiti vsaj v finale, v evropski ligi pa v svoji skupini osvojiti tretje mesto, za katero bo potrebno biti boljši od novosadske Vojvodine. Poljski Gdansk in Modena bosta težko dovolili kakšno presenečenje, oranžni zmaji bodo na tekmah z njima predvsem poskušali čim dražje prodati svojo kožo. Od lani v ljubljanski ekipi ni več libera Mihe Plota, kamerunskega blokerja Sema Dolegombaija, avstralskega sprejemalca Nathana Robertsa, slovenskega reprezentančnega sprejemalca Jana Klobučarja in korektorja Danijela Pokeršnika, novinci pa so avstralski sprejemalec Samuel Walker, slovenska mladinska reprezentanta Žiga Donik in Matevž Ledinek, poleg Terpina, še mladi korektor David Kumer in povratnik v moštvo, podajalec Rok Satler. Novost je tudi to, da bo veteran Matija Pleško letos namesto na mestu sprejemalca igral na liberu. ACH Volley bo krstni nastop opravil drevi proti Fu-žinarju, ki smo ga na delu lahko videli tudi v Repnu na Pokalu Bazoviških žrtev. Kljub temu, da bodo Ljubljančani nekaj časa igrali tudi brez reprezentančnega blokerja Jana Kozamernika (s kolegom iz mladinske reprezentance Tončkom Šternom iz Calcita sta se pridružila zadnjemu delu reprezentančnih priprav), so danes nesporni favoriti za zmago. Trener Bogdan Kotnik trenutno še ni najbolj zadovoljen s pripravljenostjo ekipe, a zato obstajajo povsem razumljivi razlogi. «Koledar reprezentančnih akcij nam ni dovolil, da bi se lahko pripravili, kot bi si sam želel. Priprave smo prilagodili temu, a tako je tudi pri vseh drugih ekipah, ki imajo reprezentante. Pripravljenost in formo bomo stopnjevali v naslednjih tednih in mesecih. Vseeno pa mislim, da smo dovolj pripravljeni, da v soboto proti Fu-žinarju suvereno stopimo na igrišče, v ponedeljek pa že v prvem slovenskem derbiju proti Calcitu Volleyballu pokažemo, da smo tudi v tem obdobju najboljša ekipa v Sloveniji,» je dejal Kotnik, ki je zadovoljen s sestavo ekipe, z mešanico izkušenih in mladih igralcev. V najvišji slovenski ligi bo nastopil tudi kanalski Salonit, za katerega bo igral letos tudi povratnik Saša Gadnik. Jernej Terpin še v dresu Olympie fotodamj@n 18 Sobota, 3. oktobra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / nogomet - V elitni ligi v Repnu ob 15.00 Kraški »klasiko« Kras Repen - Vesna Zarja v Bazovici Pričakovanja so velika, čeprav trenerja to zanikata. »Naj zmaga najboljši«, pravijo v obeh taborih. Ni tako: oboji si srčno želijo vseh treh točk. Želja, da bi se še kak teden hvalili o osvojitvi derbi-ja, je velika. Podobno vzdušje vlada med navijači. Današnji kraški »klasiko« (začetek ob 15.00 v Repnu) je v našem malem podoben »rivalstvu« kot med Rea-lom in Barcelono. Navijači Krasa ali UlKras so pripravili zastave. Križani napenjajo glasilke. Ali bo kriški zborček prevladal nad Golico? Trenerja Anton Žlogar (Kras) in Lui-gino Sandrin (Vesna), oba sodita v mlajšo generacijo, bosta imela na razpolago skoraj vse nogometaše. V taboru Krasa bosta še odsotna le poškodovana Tomiz-za in Grujic. Pri Vesni bo znova na razpolago Goran Kerpan. V vrstah plavih je sicer nekaj nogometašev, ki se soočajo z lažjimi poškodbami. Tekmo bo sodil sodnik Pagano iz Kampanje (Torre Annunziata). Stranska pomočnika bosta Panic (Trst) in Biason (Pordenon). V prvenstvu 1. amaterske lige bo že danes igrala tudi bazovska Zarja. V Domači šport Jutri domačem športnem centru v Bazovici bodo rdeči gostili Domio. »Nasprotnik igra že nekaj let v 1. AL. So izkušena ekipa. Mi bomo imeli na razpolago vse nogometaše. Pridružil se nam je tudi Tarable,« je dejal športni vodja Robert Kalc. V Bazovici bo sodil Tržačan Balducci. (jng) 2 gola Radenka Kneže-viča, športnega vodje Krasa, proti Vesni v sezoni 2008/09. Na prvi tekmi v Repnu so rdeče-beli zmagali s 3:0. En gol je dosegel še Orlando. Povratna v Križu se je končala 1:1. Strelca sta bila Giacomi in Martin Cheber (Vesna). Vratar Vesne Edvin Carli je igral tudi na zadnjem derbiju v sezoni 2008/09. V ozadju Martin Cheber in Radenko Kneževič Danes Sobota, 3. oktobra 2015 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja -Domio POKRAJINSKI MLADINCI - 19.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Gorizia TRŽAŠKI NAJMLAJŠI - 15.00 pri Svetem Ivanu v Trstu: San Giovanni B - Zarja KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v San Giorgiu di Nogaru: Fogliano - Breg HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 20.30 v Milanu: Milano Quanta - Polet Kwins Teniški začetek Zarje Zarja - Opicina 6:1 (1:1) Strelci: Čermelj, Ferluga, Sancin, Benči-na, Pitacco, Gustini. Zarja: Savi, Čufar, Čermelj, Tomšič, Kralj, Matassi, Ferluga, Di Donato, Pitacco, Sancin, Benčina; Gustini, Ražem, Canziani, Košir. Trener: Mevlja. Rdeč karton: Kralj. Najmlajši Zarje so v prvem krogu pokrajinskega prvenstva najmlajših U14 visoko premagali nasprotnika z Opčin. Prvi polčas je bil izenačen, nato pa so se varovanci trenerja Egona Mevlje razigrali. MEMORIAL LAURE MAVER Prva tekma bo ob 10.00 Organizatorji odbojkarskega Me-moriala Laure Maver, ki bo jutri na stadionu 1. maja v Trstu, so sporočili, da bo prva tekma Zalet Sloga - Virtus na sporedu pol ure kasneje in sicer ob 10.00. TUKAJ KRAS ... Radenko Kneževič Testenine in piščanec O Vesni »Vesna ima uigrano ekipo. Velika večina igralcev se dobro pozna, saj igrajo skupaj že kako leto. Le Trener Sandrin je nov, čeprav je že dokazal, da se je dobro vpeljal v novo okolje. Ranljivi so na prekinitvah. Tudi v nedeljo so prejeli gol po podaji s kota. Imajo nekaj izjemno izkušenih igralcev: v prvi vrsti Božičič in Kosmač.« Zmagali bomo, ker ... Igrali bomo kot ponavadi. Imamo določen sistem in se ne bomo prilagodili nasprotniku. Naši nogometaši so kvalitetni. Doslej smo iz tekme v tekmo igrali bolje. Nasprotnikovega igralca, ki bi »zadržal« v slačilnici ... Vratarja Edvina Carlija, ki je eden izmed stebrov ekipe. Poznam ga dobro, ker je igral tudi pri nas. Vsekakor ima Vesna še druge odlične igralce. Kosilo pri Križmanu v Repnu Zbor ob 11.00. Kosilo ob 11.30. Jedilnik: testenine s paradižnikovo mezgo ali z olivnim oljem, zelenjava, piščančji file, sladica, voda. (jng) TUKAJ VESNA ... Paolo Soavi Pršut in sladica O Krasu »V Repnu imajo ekipo za sam vrh. Borili se bodo za eno izmed prvih dveh mest. Trener Tonči Žlogar ima na razpolago nekaj zelo izkušenih igralcev.« Zmagali bomo, ker ... Smo v dobro formi. Igramo lep nogomet in fantje so v izjemni fizični kondiciji. Vsekakor derbiji so nepredvidljivi. Tekma za 1X2. Želim si, da ne bi deževalo in da bi se v Repnu zbralo veliko ljudi. Nasprotnikovega igralca, ki bi »zadržal« v slačilnici ... Luko Spetiča, ki je polivalenten igralec in lahko igra na vsakem igralnem mestu. Poleg tega dosega tudi gole. Kosilo v društvenem kiosku Zbor kriške Vesne bo ob 11.00 v društvenem sedežu ob nogometnem igrišču v Križu. Ob 11.30 bo na vrsti kosilo. Na krožnikih bodo igralci našli testenine, pršut in sladica. V kozarcih izključno voda. Okrog 13.30 bodo nogometaši Vesne že v Repnu. (jng) Nedelja, 4. oktobra 2015 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - San Giovanni; 15.00 v Trebčah: Primorec - Sangiorgina 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg -Aquileia; 15.00 Sovodnjah: Sovodnje - Romans Medea; 15.00 Porpettu: Porpetto - Mladost 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Miljah: Muglia -Gaja; 15.00 pri Domju: Roianese - Primorje DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Ogleju: Aquileia - Kras DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Codroipu: Codroipo - Kras NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Trebčah: Kras - Trieste Calcio B GORIŠKI NARASČAJNIKI - 10.30 v Fiumicellu: Fiumicello - Juventina GORIŠKI NAJMLAJŠI - 10.30 v Tržiču: Aris San Polo - Juventina; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Fiumicello KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Bassanu: Bassano -Jadran DEŽELNA C-LIGA - 14.30 v San Giorgiu di Nogaru: Bor Radenska - Codroipes ODBOJKA MEMORIAL LAURE MAVER - Stadion 1. maja v Trstu: 10.00 Zalet Sloga - Virtus; sledi tekma under 12; 15.30 Zalet Sloga - Zalet Kontovel; sledi Virtus - Zalet Kontovel MLADINSKI TURNIR PRIJATELJSTVA KOŠARKA UNDER 16 - Telovadnica »Ervatti«: 10.00 Koš Koper - Jadran; 11.30 Rijeka - poraženec s prve tekme; 13.00 Rijeka - zmagovalec s prve tekme ŽENSKA ODBOJKA UNDER 16 - Telovadnica na Proseku: 10.00 Koštrena - Zalet; 11.30 Škofja Loka - poražena ekipa s prve tekme; 13.00 Škofja Loka - zmagovalec s prve tekme mediji - Od ponedeljka ob 18.00 na TV Koper Capodistria Športel ne popušča Voditelj oddaje Igor Malalan: »Stalno smo na prepihu« - Letos nekaj novosti Športel, televizijska oddaja o slovenskem športu v Italiji, se od ponedeljka vrača v eter na signalu TV Koper Capodistria. »Potrdili smo lanski urnik. V živo bomo oddajali ob 18. uri. Ponovitev oddaje bo nekje po 23.00. Ni bilo lahko. Oddaja je bila celo na prepihu. Borili smo se do konca, toda uspelo nam je,« se je hudoval voditelj oddaje Igor Malalan, ki je še podčrtal: »Če smo že pri tem, ne smem mimo predsednika SKGZ Rudija Pavšiča, ki je tudi član komisije za manjšinske programe na RTV Slovenija. Pavšič je bil odločilen in si je do zadnjega prizadeval, da bo program za Slovence v Italiji na TV Koper ostal neokrnjen. V torek se bo namreč začela še druga oddaja Sprehodi.« Katere so letošnje glavne novosti? Športel, ki je naslednik oddaje Šesti krog (prvi voditelj je bil leta 1991il pokojni profesor Bojan Pavletič), bomo tudi letos razdelili na dva dela: prispevki sodelavcev in pogovori z gosti. Ekipa sodelavcev bo letos nekoliko spremenjena. Z nami ostajata Valentina Sancin in Jari Jarc. New entry je Valentina Oblak. Zapustil nas je Andrej Marušič, ki ga bomo še kako pogrešali. Letos ne bo uvodnega in zaključnega skeča. Bo pa nekaj drugega. Kaj bo- Prosim. Druga novost v letošnji sezoni bo rubrika »V 60-tih sekundah«, ki jo bodo oblikovali sodelavke in sodelavci. (jng) □ Obvestila Voditelj oddaje Igor Malalan ste izvedeli v prvi ponedeljkovi oddaji. Koga boste gostili v prvem »krogu« oddaje? Jadranovce! Z nami bodo predsednik Kojanec, športni vodja Vremec ter košarkarja Ban in Rajčič. Intervjuvali smo tudi nekdanjega predsednika Adriana Sos-sija. Pred mikrofon bo stopila tudi koor-dinatorka in urednica portala Slovenci v sosednjih državah Barbara Kampos, ki bo orisala nastanek te nove pobude. Še nekaj. ŠZ JADRAN organizira avtobus za navijače, ki se jutri, 4. oktobra, želijo udeležiti gostovanja v Bassanu. Odhod ob 12.30 pred telovadnico na Rouni ali pa ob 12.45 na postajališču v Devinu. Za prijave in informacije sta na voljo telefonska številka 3407718518 (med 18. in 20. uro) in naslov elektronske pošte jadran2002@libero.it. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR sklicuje v četrtek, 8. oktobra 2015, ob 19.30 v prvem ter ob 20.00 v drugem sklicanju, redni letni občni zbor, ki bo letos volilnega značaja, v prostorih KD Slavko Škamperle, na Stadionu 1. maja, Vrdelska cesta, 7. ZSŠDI obvešča, da bo seja nogometne komisije za goriško v torek, 6. oktobra ob 18.00 na sedežu ZSŠDI v Gorici. ZSŠDI obvešča, da bo seja odbojkarske komisije za goriško v torek, 6. oktobra ob 20.00 na sedežu ZSŠDI v Gorici. ZSŠDI obvešča, da bo seja košarkarske komisije v sredo, 7. oktobra ob 20.00 na sedežu ZSŠDI v Trstu. ZSŠDI obvešča, da bo seja balinarske komisije v sredo, 7. oktobra ob 18.00 na sedežu ZSŠDI v Trstu. roberto pertot Smučanje, windsurf in fitnes Roberto Pertot si je znova zavihal rokave in se začel potiti. »Po rojstvu hčerke sem pač imel druge opravke. Družina je na prvem mestu. Zdaj pa sem se odločil, da bom spet treniral. Vpisal sem se v fitnes in skušal bom čimprej izboljšati svojo fizično kondicijo,« je dejal 35-le-tni Roberto, doma iz Prečnika, stanuje pa na Kontovelu. Robijev prvi šport je bil nogomet. »Ker sem z nabrežinske-ga konca, sem se skupaj z drugimi prijatelji vpisal v nogometni klub Aurisina. Z nogometom pa se nisem veliko ukvarjal, saj sem kmalu opustil to športno panogo. Nato sem se odločil za smučanje pri SK Devin. Kmalu sem prestopil v tekmovalno skupino, s katero sem tekmoval vse tja do 15. leta starosti. Nehati sem moral zaradi poškodbe.« Medtem se je Pertot, ki je zaposlen na italijanskih železnicah, začel ukvarjati z jadralnim deskanjem pri sesljanski Čupi. »Moj prvi vaditelj je bil Paolo Kralj. Takrat si je ta šport šele utiral pot. Zdaj je veliko bolj razširjen in prakticiran. Nato sem se s športom ukvarjal samo rekreativno. V glavnem smučanje in tek. V zadnjih letih pa fit-nes. Rekreacija je izjemno pomembna, saj se človek zbistri. Odpočije se glava. Žal pa ne uspem zahajati redno, saj me v službi čakajo dežurstva. Tudi nočna,« je povedal Roberto, ki je zaposlen na deželnih železniških progah. »Najdlje grem do Verone ali Bologne. Na vlaku sem odgovoren za tisti del proge. Skrbim za vozovnice in druge stvari. Poklic je pester in zelo zanimiv. Moraš pa biti zelo prilagodljiv.« Pertot ni posebno pozoren na prehrano. »Vsekakor se skušam držati zdravih smernic. Če se le da, se izogibam preveč mastni hrani in podobnemu. Mi pa vsakič ne uspe.« Robertov hobi so motorji. »Imam motor in včasih se s prijatelji podamo na pot. Motorni športi so mi zelo všeč. Najraje imam prvenstvo superbike, v katerem navijam za kawasaki. Navijam tudi za našega Mitjo Emilija. Letos me je presenetil. Škoda, da nima pokrovitelja, saj bi s finančno pomočjo zagotovo tekmoval na višji ravni. On je talent. Drugih športov pa v glavnem ne spremljam.« / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. oktobra 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledita Utrip evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settere-gioni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.10 Nostra Madre Terra 11.00 Line Verde Or-izzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.25 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.10 Ti lascio una canzone RAI2 RAI3 RAI4 RAI5 RAI MOVIE 21.15 Film: 5 Days of War (voj., '11) RAI PREMIUM 13.00 Serija: L'ispettore Gently 14.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.40 Nad.: Grand Hotel 16.40 18.05 Sta-sera tutto e possibile 17.55 Novice 19.20 Rai Player 19.25 Nad.: Questo nostro amore 21.20 Nad.: Il caso Enzo Tortora -Dove eravamo rimasti? 23.30 Nad.: Terra ribelle _RETE4_ 7.30 Media Shopping 8.20 Nad.: Casa Via-nello 8.55 Film: Le giraffe (kom.) 10.45 Ri-cette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo spor-tello di Forum 15.30 Ieri e oggi in TV 15.55 Nad.: Monk 16.50 Nad.: Poirot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: Duro da uc- cidere (akc., '90, i. S. Seagal) 23.25 Film: The Contractor - Rischio supremo (akc.) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 9.10 Serija: Aftermath 10.30 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Film: Sotto una romantica luna (dram.) 15.40 Nad.: Il segreto 6.30 Nautilus 7.00 Nan.: The McCarthys 7.20 Nan.: Due uomini e mezzo 7.40 Serija: Once Upon a Time 8.25 Serija: Heartland 9.10 Sulla Via di Damasco 9.45 Parlamento Punto Europa 10.15 Serija: Il nostro amico Charly 11.00 Mezzogiorno in fami-glia 13.00 18.35, 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Serija: Countdown 15.40 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno variabile 18.05 Viaggi da record 18.40 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.55 Rai Player 23.00 Sabato Sprint 23.45 Rubrike 7.15 Serija: Zorro 8.05 Film: 002 Opera-zione Luna (kom.) 9.30 Film: Gli imbro-glioni (kom.) 11.00 55° Salone Náutico di Genova 12.0014.00, 18.55, 23.50 Dnevnik, vreme in šport 12.30 14.45 Rubrike 14.55 TV Talk 16.30 Presa diretta 18.00 Player 18.10 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Ulisse - Il piacere della sco-perta 0.10 Stelle nere 16.10 Film: Miss Detective (kom., '00, i. S. Bullock) 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Tu si que vales _ITALIA1_ 7.00 Nan.: Mike in Molly 7.20 Risanke in otroške oddaje 8.40 Film: Scooby-Doo e il terrore del Messico (anim.) 9.55 Film: L'apprendista mago (kom.) 11.50 Live a casa tua 12.2518.30 Dnevnik in vreme 13.00 Grande Fratello 2015 13.25 Šport 14.00 Nan.: La vita secondo Jim 14.25 18.00 Nan.: Camera Café 14.45 Motociklizem: SP Su-perbike 2015 15.55 Film: Wild Wild West (vestern, '99, i. W. Smith) 19.00 Studio Life 19.20 Film: Hop (anim.) 13.55 Pechino Express 16.25 Atlantis 17.10 Novice 17.15 Warehouse 18.50 Once Upon a Time in Wonderland 19.35 Rai Player 19.45 Secrets and Lies 21.15 Nad.: Non uc-cidere 23.05 Film: Gone - Scomparsa (tri-ler, '12, i. A. Seyfried) 13.45 La Terra vista dal cielo 14.55 Australia con Simon Reeve 15.55 This is Opera 16.50 L'altra metà dell'arte 17.45 Novice 18.00 Koncert 20.00 Grattacieli d'auto-re 20.30 Rai Player 20.40 Una biblioteca, un libro 21.15 Gledališče: Lehman Trilogy 13.45 17.35 Rai Player 13.55 Film: The Company Men (dram., '10, i. B. Affleck) 15.45 Film: Battlefield America (dram.) 17.30 0.50 Novice 17.45 Film: Su e giu per Beverly Hills (kom.) 19.35 Film: Basta con la guerra... facciamo l'amore (kom., It., '74) 21.10 Film: L'acchiappadenti (kom., '10, i. D. Johnson) 23.15 Film: Lissy - Princi-pessa alla riscossa (anim.) _IRIS_ 14.20 Film: L'uomo dell'anno (kom., '06, i. R. Williams) 16.35 Adesso cinema 17.00 Film: The Inventory of Lying (kom., '09, i. J. Garner) 19.00 Film: Il commissario Lo Gatto (kom., It., '86) 21.00 Film: Com'e dura l'avventura (kom., It., '87, i. L. Banfi) 23.00 Film: La poliziotta fa carriera (kom.) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 10.00 Coffee Break 11.30 L'aria che tira 12.45 20.35 Otto e mezzo 14.00 Kronika 14.40 Serija: Jack Frost 18.15 Serija: L'ispettore Barnaby 21.10 Serija: Josephine, ange gardien _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 11.20 Cuochi e fiamme 8.35 17.10 I menu di Benedetta 13.25 19.00 Chef per un giorno 15.25 Serija: Crossing Jordan 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Kramer contro Kramer (kom.) 23.05 Film: Harry & Son (dram.) TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 The International Propeller Club Port of Trieste-Accademia Nautica dell'Adriatico 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.00 Qua la zampa 19.05 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 10.55 Chef Sara in Europa 11.50 Jamie Oliver in Italia 12.55 20.30 Il re dello street-food 14.05 Posso dormire da voi? 16.10 Film: I diari della motocicletta (dram.) 18.40 Sto-ria segreta 21.05 Il cuoco vagabondo 23.00 Nad.: Xanadu - Una famiglia a luci rosse _CIELO_ 11.15 Fratelli in affari 14.00 15.15 MasterChef Italia 15.00 Novice 16.15 17.00 Cucine da incubo 18.15 Alessandro Borg- hese - 4 ristoranti 19.15 Affari al buio 20.15 Affar di famiglia _DMAX_ 12.30 I maghi delle auto 13.20 Come an-dra a finire? 14.10 Nudi e crudi 15.00 Wild Frank: Asia 15.55 Sollevamento case 16.50 21.10 Ingegneria impossibile 17.45 22.55 Airport Security Nuova Zelanda 18.35 Affare fatto! 19.30 Unti e bisunti 20.20 Banco dei pugni 22.00 Megacostruzioni 23.45 La citta senza legge SLOVENIJA1 6.15 Odmevi 7.0018.40 Risanke in otroške serije 9.20 Kviz: Male sive celice 9.55 Kratki film: Nur 10.10 Infodrom 10.20 Dok. serija: Kdo si pa ti? 10.55 Dok. portret: Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik 11.55 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.30 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Dok. odd.: Moj vrt ima načrt 15.00 Dok. odd.: Impresionizem -Hvalnica modi 15.55 Dok. film: Gorenjka v džungli 17.20 Posebna ponudba 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Vse je mogoče 21.25 Nad.: Pogrešani sin 23.10 Film: Primer Baader-Meinhof (dram.) SLOVENIJA2 7.00 Najboljše jutro 9.00 Dober dan 10.35 Polnočni klub 11.15 Migaj raje z nami 12.45 Na lepše 13.15 Avtomobilnost 14.1010 domačih 14.30 Dok. odd.: 50 let Avsenikove glasbe 15.25 Dok. odd.: Slovenci po svetu 16.00 Koncert: Državljani sveta za boljši jutri, pon. 17.10 Dok. odd.: Skok iz vesolja 18.40 Dok. film: Buenos Aires - Mesto v objemu vetrov 19.25 Dok. serija: Kdo si pa ti? 20.00 Film: Nekega lepega dne (dram.) 21.35 Zvezdana 22.20 Presenečenja 23.05 Odd.: Bleščica 23.35 Aritmični koncert _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.40 Potopisi 16.10 Dok.: Renzo Arbore v Pulju 16.40 Arhivski posnetki 17.25 23.45 Vsedanes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Tednik 20.15 Dimela cantando 22.15 Dok.: Po poteh prve svetovne vojne 23.00 Vrt sanj _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 10.45 12.45 Tv prodaja 11.00 Film: Oliverjev duh (druž.) 13.00 Slovenija ima talent 14.50 Film: Vojvodinja (biogr., '08, i. K. Knightley) 17.00 Film: Palača z rešetkami (dram.) 18.55 Vreme in novice 20.00 Gostilna išče šefa 22.00 Top 4 s Tjašo Kokalj 23.00 Film: Srečni konec (rom., '03, i. A. Tautou) _KANAL A_ 7.00 Risanke 7.25 Serija: Naša mala klinika 8.1014.25 Serija: Goldbergovi 8.4017.00 Serija: Dva moža in pol 9.10 Serija: Odbita rodbina 10.05 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv prodaja 10.50 Serija: Nepraktični šaljivci 11.25 Top Gear 12.30 Film: Mladi Herkul (pust.) 14.55 Film: Arthur (kom.) 17.30 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Maribor - Luka Koper 20.00 Film: Dnevi grmenja (akc., '90, i. T. Cruise, N. Kid- VREDNO OGLEDA jI Sobota, 3. oktobra m La7d, ob 21.10 Kramer contro Kramer ZDA 1979 Režija: Robert Benson Igrajo: Dustin Hoffmann, Meryl Streep, Justin Hery in Jane Alexander Pet oskarjevih nagrad za film, ki je začetek osemdesetih let ganil gledalce vsega sveta. Ted Kramer je uspešni poslovnež, ki blesti v svetu reklame. Poročen je z Joanno, član mlade družine pa je tudi simpatični deček Billy. Ted posveča velik del svojega časa poklicu in pri tem seveda zanemarja družinsko življenje. Joanna se moževe odsotnosti naveliča in mu nekega večera sporoči, da si bo vzela čas za razmislek in odšla. Za čas pavze pa bo Billyja pustila očetu. Ted Kramer se tako znajde v veliki zagati. Delo ga preveč obremenjuje, da bi se lako posvečal tudi sinu. Billyja pa ima hkrati preveč rad, da bi si ne vzel časa zanj in tako se v kratkem znajde brez službe. Istočasno se Joanna vrne. Odločila se je, da Teda zapusti, da pa vzame s sabo malega Billyja. To privede do hudega in bolečega obračunavanja na sodišču in boj za Bil-lyjevo skrbništvo postane neizprosen. man) 22.05 Film: Krožna cesta (dram., '08, i. K. Winslet, L. DiCaprio) PLANETTV 10.00 Ameriški Top Model 10.55 Nan.: Sedma nebesa 11.55 Nan.: Vojaške žene 12.50 Serija: Hiša vaših sanj 13.50 Kuharski mojster 15.00 20.00, 21.15 Kmetija: Nov začetek 16.55 Bognedaj, da bi crknu televizor 17.55 Nakupuj in zmaguj 19.00 21.50 Danes 19.30 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 22.00 Film: Tukaj in zdaj (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino; 9.50, 14.40 Music box; 10.10 Prva izmena, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Antoine de Saint-Exupéry: Mali princ - radijska nadaljevanka, režija Marko Sosič - 1. del; 18.55 Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00, 17.30 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 3. oktobra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Območje visokega zračnega tlaka se razteza od Irske do Črnega morja. Nad severnim Sredozemljem pa je ciklonsko območje z vremensko fronto. Nad nami se bo veter iz vzhodne smeri obračal na južno in pozneje jugozahodno smer. ! OSLO ' 6/15 ° 1010 DUBLIN O" 7/16 K0BENHAVN , 10/15° .. 1010 LONDON 9/19 AMSTERDAM STOCKHOL 12/16 O 9/190^ qrn/i^B «jf* " ^ PARIZ BR 06/17 3/1 BERLIN O 3/18 BRUSELJ 3/16 VARŠAVA 3/16 KIJEV o 6/15 1020 C ŽENEVA 6/15 O DUNAJ O 6/16 LJUBLJANA O 1D/14 MILAN 014/18"^VS LIZBONA 013/25 RIM O 15/23 BEOGRAD 8/20 ™ .t SOFIJA v SPLIT 012/17 _^019/23 skopJE — 10/19^ ^ • ^ ATENE '"18/26 O-. ' > > ~ A Dopoldne se bodo po deželi pojavljale rahle do zmerne padavine, zlasti po nižinah, ob morju in na vzhodnem pasu. Možna bo tudi kakšna ploha. Popoldne bo v glavnem spremenljivo vreme, ob morju se bo lahko tudi delno zjasnilo. Proti večeru bo ponekod možna kakšna ploha. Ob morju bo še pihala šibka burja. Po nižinah bodo zvečer možne meglice. Danes bo sprva pretežno oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bodo krajevne padavine, ob morju tudi posamezne nevihte. Kakšna kaplja dežja lahko pade tudi v vzhodnih krajih. Popoldne se bo v vzhodni in osrednji Sloveniji delno zjasnilo, na zahodu pa bo občasno še rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. & TRBIŽ O 8/17 tik CELOVEC O 8/18 VIDEMO 11/23 ČEDADo 12/22 KRANJSKA G. O 8/17 O TRŽIČ 10/18 KRANJ O & S. GRADEC O 9/19 CELJE 1D/19 O LJUBLJANA O 10/19 GORICA 14/23 O N. GORICA O 14/21 £ Sonce vzide ob 7.05 in zatone 2 Luna vzide ob g ob 18.43 5 22.49 in za- Dolžina dneva 11.38 z tone ob 13.58 deževje N. MESTO l 1D/2D O POSTOJNA O 9/18 ¿ KOČEVJE KsM ČRNOMELJ O ¿2 REKA 15/21 1932 - Močno deževje ■ŽnS ponekod na Dolenjskem; v Sodražici je do z naslednjega jutra padlo 118 mm, v Goro njem Lenartu 106 mm, v Ambrusu 98 mm in < v Kostanjevici na Krki 79 mm padavin v preteklih 24 urah. Danes: ob 1.08 najvišje 13 cm, ob 6.25 naj-H nižje -13 cm, ob 12.38 najvišje 30 cm, § ob 20.17 najnižje -28 cm. 2 Jutri: ob 2.36 najvišje 7 cm, ob 7.11 najnižje čl -2 cm, ob 13.21 najvišje 19 cm, ob 21.45 najnižje -23 cm. danesj [çx Jutri bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami. Popoldne bo spremenljivo oblačno z možnimi krajevnimi plohami in nevihtami, ki bodo bolj verjetne ob morju, po nižinah in v predalpskem pasu. Ob morju bo pihal južni ali jugovzhodni veter, ki bo zmeren do okrepljen. Jutri bo v vzhodni Sloveniji delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, predvsem na Primorskem in Notranjskem bo občasno deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. TOLMEČ O10/17 CELOVEC On/19 TRBIŽ O 9/16 KRANJSKA G. 010/16 O TRŽIČ 11/19 ¿t S. GRADEC O10/20 CELJE 14/200 Morje je razgibano, temperatura morja 19,1 stopinje C. SGG m ...........12 1GGG m ..........1G 1SGG m ...........8 2GGG m ...........6 2SGG m ........... 4 2864 m ........... 2 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4,5 in v gorah 5. Snowden na Twitterju dobil za 47 gigabajtov pošte Dinozavri izumrli zaradi spleta okoliščin, ne le zaradi asteroida MOSKVA - Najslavnejši žvižgač, nekdanji sodelavec ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA), Edward Snowden, je po odprtju računa na Twitterju pozabil izklopiti možnost, da mu program samodejno pošlje elektronsko sporočilo ob vsaki njegovi omembi. Zaradi poplave sporočil pa jih je dobil kar za 47 gigabajtov. "#lessonlearned" (lekcija naučena) je komentiral. Snowden se je omrežju Twitter pridružil v torek. Je tudi "potrjeno", da gre dejansko za njegov račun in ne za kakega posnemovalca. Takoj je dobil številne sledilce - trenutno jih ima že 1,23 milijona - in nešteto odgovorov in pozdravov. Za vsako obvestilo o novem sle-dilcu, odgovoru, "retvitu" in zasebnem sporočilu pa je avtomatično dobil posebno sporočilo Twitterja na svoj elektronski naslov. Nabralo se jih je za 47 gigabajtov. WASHINGTON - Dinozavri so izumrli zaradi spleta okoliščin, ne le zaradi trčenja asteroida na Zemljo pred 66 milijoni let, ugotavljajo ameriški znanstveniki. Trčenje asteroida je povzročilo tudi vrsto močnih vulkanskih izbruhov, za izumrtje dinozavrov in drugih živih bitij pa je bila usodna kombinacija vseh katastrof. Ameriški znanstveniki so v reviji Science objavili, da so trk asteroida in vulkanski izbruhi prekrili planet s prahom, pepelom in zdravju škodljivimi hlapi. Vse skupaj pa je prispevalo k drastičnemu spreminjanju podnebja ter izumrtju številnih vrst, je povedal vodilni raziskovalec Paul Renne z Univerze Berkeley v Kaliforniji. fotoutrip '15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Gigi in njegov Primorski ivan sardoc