ZELEZAR
Leto XIX.	1979
JULIJ	št. 13
GLASILO DELAVCEV D ELOVN E ORGA N I ZA C I J E ŽELEZARNE STORE
Sodelovanje žena
v črni metalurgiji
(Na osnovi predloga aktiva žena Železarne Smederevo in Železarne Skopje je bil 2. 6. 1979 organiziran V Smederevu 'sestanek predstavnic vseh jugoslovanskih žele-, zarn. Z ozirom na to, da takšnega sodelovanja do danes ni bilo, je aktiv žena Železarne Smederevo in železarne Skopje, 'ki na tem področju že dalj časa sodelujeta,
V razpravi so v glavnem sodelovale vse prisotne tovarišice in iz nje je bilo možno izvleči naslednje zaključke.
Veliko premalo smo do sedaj naredili za našo zaposleno ženo, ki je v času našega razvoja o-gromno .prispevala za družbeni napredek, za razvoj industrije, zdravstvo,.skratka za celotno pre-
članek iz glasila »Naš glas« Železarne Smederevo. Na sliki levo Slavka Stokavnik, v sredini Zvonka Ludvig, delegatki Železarne štore
želel, da se sodelovanje razširi na nivoju Jugoslavije. Na sestanek ali skup (ne vem, kako bi ga lahko pravilno imenovali) so povabili-vse predstavnice jugoslovanskih železarn z namenom, da bi videli, kakšna je organizacija .v posameznih železarnah, ali imajo aktive žena, komisije^ ali kakšne druge oblike ■ organiziranosti, na katerih obravnavajo in skušajo rešiti probleme, ki spremljajo danes zaposleno ženo.
. člani .naše. komisije za vprašanje žena, mladine ih invalidov so bili mnenja, da je potrebno takšno organizacijo sodelovanja pozdraviti in. da je prav, da pi'i tem sodelujejo tudi naše predstavnice. Tako sta se sestanka udeležili tov. Zvonka Ludvik in Slavka Stokavnik.-	t
Vabilu se niso odzvale tovarišice iz Železarne Jesenice, železarne Ravne in Železarne Zenica. .
Uvodno besedo in pozdravni govor ije imela predsednica aktiva' žena Železarne Smederevo, tov. Gordana Jakovljevič.
obrazbo naše nove Jugoslavije. Še vedno 'je premalo otroških vrtcev za dojenčke, kakor za malo večje otroke, zdravstvena služba je slabo organizirana, zboljšati bi bilo potrebno pogoje dela itd.
žena ije s svojo emancipacijo . dosegla enakopraven položaj na delovnem mestu. Tako je z zakonom zaščitena;.,vendar-je v prak-' si veliko odstopanj. Še vedno ne more žena z enako izobrazbo o-pravljati enakih, del in nalog jcot moški. In to- predvsem iž predpostavke, da je mati,- ki je zaradi bolezni otrok in drugih' družinskih članov večkrat odsotna, da zaradi obveznosti, ki jih ima do družine, ne more ostajati na delu izven delovnega časa. žena ima tudi pri izbira poklica in šole manjše -možnosti 'kot -moški. Statistika dokazuje, da žene opravljajo mehanska in monotona; de-' la, ker šo bolj strpne in vzdržljive; to pa je vzrok, da so s povprečno 48, letom starosti postale že invalid.
V Jugoslaviji^ j e od skupno zaposlenih . 43 % ■ žena v črni meta; lurgiji zaposlenih kar 23 %.
Zelo burna je .bila razprava o predlogu za podaljšanje delovne dobe za žene. Pravzaprav opravljajo žene dva poklica, od katerih zahteva vsak 100 °/o prisotnost;: v slluižbi: delavka, samoup-ravljaika, -družbenopolitično aktivna — doma pa: mati, žena, gospodinja. Menili smo, da je po 35 letih -delovne dobe izčrpana tako fizično kot umsko in da je zasluženo u-pra-vičena na upokojitev.
'Razpolagamo s podatkom, da uživajo pokojnino v Sloveniji povprečno 15 lat in je le eno le-to v prid ženi. Žal za ostale republike' nimamo podatkov. T-o nam dokazuje, .da- ni nobene bojazni, da bi bile žene iv boljšem položaju kot moški, ki morajo delati dalj časa.
PRVI
Dan velike odločitve maloštevilnega slovenskega naroda, ki je veljal za malodušnega, je 22. JULIJ 1941, ko je poči prvi strel iz puške slovenskega partizana, pripadnika Rašiške čete, ki ji je po-. volj oval Miha Novak; zgodilo se je v Šmartnem pod Šmarno goro. Takrat je bilo na Slovenskem že 25 gverilskih skupin in cist. Tega, ¡dne pa je slovensko ljudstvo začelo uresničevati sklep CK KP Jugoslavije o splošnem organiziranem uporu. Tistega dne leta 1941 je padla odločitev, da ne borno več ponižni, i-n potrpežljivi, pa naj nas čakajo še tako hude nadloge. Podla- izdaja vodstva dr-. žave v aprilu 1941 in surovo postopanje z našim ljudstvom naci-fašističnih vojaških in civilnih oblasti, poniževanje, zastraševanje, zapori in mučenja naprednih ljudi, izdajalsko obnašanje nekaterih krogov našega naroda, vse to nam je odprlo oči. Tako je padla odločitev, da gremo v boj skupno z vsemi narodi Jugoslavije, v skupne napore, trpljenje, junaštva, žrtve, v poraze in v zmage, v boj za dokončen obračun z mračno preteklostjo, do popolne zmage. Prekrižali bomo račune okupatorjev, naših -pogrebcev, -ki so prihrumeli z načrti, da bodo vse narode Jugoslavije položili v grob pozabe. Toda geslo »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« je našlo vedno več zve-
Še posebno pa ne zato, ker so žene še pred'nekaj leti — manjši odstotek pa še danes — morale ob rojstvu otrdka prekiniti delo ter se zaposliti ponovno šele čez nekaj let.:
Na osnovi tega je bil podan predlog, da se obvesti vse pristojne organe po republikah, da se žene zaposlene v črni metalurgiji, ne strinjajo -s predlogom podaljšanja delovne dobe od 35 na 40 let. -
Ob zaključku je bilo dogovorjeno; da se skuša k sodelovanju pridobiti -še ostale železarn?; ki tokrat niso bile prisotne; istočasno pa, da se do naslednjega sestanka že pripravijo konkretne teme. Tako bi se ¡lahko vse teme; ljito pripravile in skušale rešiti vsaj -nekatere probleme, ki se nanašajo na vse zaposlene žene, predvsem pa -v črni metalurgiji.
STREL
sitih pripadnikov v vseh. naših pokrajinah; Dotlej popolnoma nevidni, neopazni ljudje so se zganili. Vrsta mož i-n žena, mladih in; starih, ki so živeli Skromno in vsakdanje življenje, neznatno, nepomembno, se je v tem odločilnem času dvignila za neslutena, zelo pomembna in junaška dejanja, kakršnih ni od njih nihče pričakoval. Odločati je bilo treba med častjo i-n sramoto, kar je v teh težkih dneh -pomenilo isto, kot izbirati med življenjem in smrtjo. Na veliko začudenje mnogih omahljivcev so se, mali ■ in doslej ponižni ljudje odločali in Odločili za čast, boj in. smrt. Nič niso zalegle okupatorjeve okrutne metode raizsejjevanj a, pobijanja rodoljubov, -streljanja talcev; kdor je ostal in imel v sebi;še zdrav in pošten odnos do dogajanj, je našel pot v vrste upornikov, bodisi z delom na terenu, bodisi v vrstah partizanov. Tako je slovensko narodnoosvobodilni) gibanje, ki je imelo močno oporo v Osvobodilni fronti, kmalu preraslo z gibanji ostalih jugoslovanskih narodov v močno armado. Ker je obenem potekala organizacija ljudske oblasti po narodno osvobodilnih odborih, je bil izveden -na vsem jugoslovanskem ozemlju največji družbeni prevrat v zgodovini naš-ih .narodov.
Tudi lelos praznovanje ob 20. juliju
Kot vemo, praznujemo v celjski občini svoj Občinski praznik
20.	julija, iker je bila leta 1941 na ta dam nad domačijo Mulej evih na Slemenih blizu Resevme, med Štorami im Šentjurjem ustanovljena Prva celjska četa. Sestavljali so jo: komandir Franjo Vrunč-Buzda, sekretar Okrožnega komiteja ZK V Celju, člani pa so bili: Peter Štan!tejSkala, Vilko Šlander, Janko Skvarča-Modras, Miro Verčkovnik-Bžoni, - Jože: Turk-čovček, Jože Mlakar, Rudi in Jožica Hribar, Karel Vovk, Milan Boršič im Ivan Novak-Podpla-škov, čez nekaj dni pa se jim je pridružila Hermina Semičarjeva. Pozneje sta se četi pridružila še britanska vojaka — Arabca Junis im Krim, ki sta pobegnila iz transporta nemških ujetnikov. Franjo Vrunč se je ob pripravljanju oboroženega upora v tem predelu o-piral na mrežo javk, postavljenih že pred vojno., Zakaj prav na tem terenu, vzhodno, od Celja? Tu je bilo veliko industrijskega delavstva. V Celju je vodil organizaciji Komunistične partije in O-svobodiilne fronte sekretar Tone Grčar. Pa še nekaj važnega: | s predelav med Voglajno in Savinjo je bik) mogoče nadzorovati strateško važno železniško progo Zidani most—Celje—Maribor— Gradec—Dunaj, obenem pa si pripraviti in ustvariti zvezo s sosed--njo Hrvatsko. Borcem Prve celjske, čete je nudil,itežko prehodni teren prirodno zavetij e. Toda prebivalstvo tod Okoli ni bilo dovolj politično zavedno, kot je to bil gospodarsko krepkejši živelj v Savinjski dolini.
Četi je primanjkovalo orožja ih municije, nenehno je bila izpo-
PRVI STREL
(Nadaljevanje s prve strani)
Sovražniki niso računali s kako močnimi in številnimi koreninami' smo prirasli na našo, zemljo, ki so jo naši rodovi tisočletja z žulji obdelovali. Počasi sp uvideli, da so se usodno zmotili, to pa predvsem tudi zaradi, preporoda, ki je klil iz novih, naprednih. idej. To je ob spoznanju pravega značaja in prirode tako čudovitega odpora naših narodov proti zatiranju in iztrebljanju naše krvnike tudi. najbolj skrbelo. Do tako važne odločitve, ki jo je oznanil strel, -iz partizanske puške 22. julija 1941, so namreč pripomogli .ljudje, ki so se šolali v kruti šoli življenja im preganjanja starih oblastnikov, prestali mučenja v ječah ki taboriščih, se bojevali že v španski, državljanski .vojni na. strani tlačenjih.,in izr koriščamih in postali veliki možje dejanja, ki so s svojo besedo im brvjo dali vzgled, kako se je treba boriti za osvoboditev vseh ponižanih in zatiranih.
Ta dan — 22. julij — praznujemo v spomin na velike žrtve, ki so padle za tako veliko stvar, kot je ztnaga nad..tiranij o’in prepoj rad človeka. V tem je z.godovin-stki pomen pričetka - oborožene vstaje slovenskega naroda.
. R. U.
stavljena slugam okupatorjeve obveščevalne službe. Ni jim manjkalo poguma in odločnosti. V noči na 4. avgust 1941 je četa požgala velik kozolec na Čatrovem posestvu v Bukovžlaku pri Celju, pota pridelkov in strojev. To je okupatorja presenetilo ta razjarilo. Franjo Vrunč ta Peter Štan-te sta si hotela 11. avgusta tega leta • ogledati položaj okoli slivniške žandarm eri jake' postaje. Žan-darji so jima postavili zasedo. Izdaja!? štanite se- je izvlekel, Vrunč pa je skočil v Voglajno, vendar so ga žandarji obkolili .in ga po besnem spopadu ranjenega odvlekli v zapore celjskega Starega piskra. Dva tedna pozneje so ga v Mariboru ustrelili. Komandir čete je postal Peter Štan-te-iSkala. Takoj je odredil premik čete na bližnji hrib in tako so Nemci prihodnje jutro zaman napadli izpraznjeno prejšnje taborišče nad Mulej evo (Resenškovo) -domačijo. Nedaleč od tod so težko pristopne Lamgerjeve pečine pod hribom Javornik; tam si je četa pripravila novo bivališče. Miru pa ni bilo. Nemški vojaki so partizane-16. avgusta zopet napadli, toda zaman. Nekaj časa je trajalo močno obstreljevanje, četa pa se je umaknila iz obroča ta se umaknila čez Voglajno in železniško progo proti Dramljam. Pri umiku je padel- čez skalovje
in se močno poškodoval komandir Peter Stanite. Nasledil ga je Vi-lč Šlander, brat. heroja Slavka Šlandra. Borci so se zdaj razšli; nekateri člani so odšli proti Ljubljani, druga skupina se je ustavila v gozdu nad javko pri Farč-niku, blizu Pocajtovega mlina pri Teharjah. Vilč Šlander je imel velike težave.v prizadevanju, da bi zopet združil vse člane čete,., okupator, in njegovi, vohuni so bili izredno budni.
Po nekaj dneh so krenili — vsega 7 borcav — proti Bohorju, obračunali pri Pustih njivah s ko-kamdirjem žandarmerijske postaje Planina pri Sevnici, ki jih je, neutrudoma zasledoval, : nato pa so zavili nazaj ta se ustavili pri ZaVŠikovem mlinu .blizu Brez (Šentruperta) nad Laškim. Zopet so izdajalci sporočili žandarjem, kje so partizani in 27. avgusta so žanda-rji ta policisti obkolili Zav-škov mita in ga zažgali, saj se partizani niso hoteli predati. Zgorela sta mita ta stanovanjska hiša. Eden izimed partizanov je skočil iz gorečega poslopja ta smrtno ranil žandaitja, nato pa sam padel pod streli. V mlinu je zgorelo 5 borcev, med njimi tudi Ju-nis in Krim.
Delovanje. Prve celjske čete je trajalo torej od 20. julija do 27. avgusta" 1941. Žal je tragediji te čete botrovalo gnusno izdajalst-
vo. .Četa . je žrtvovala polovico svojih borcev, potem je razpadla. Razumeti je treba, da je četa delovala v skrajno neugodmnih razmerah in pogojih, člani čete so pokazali izredno hrabrost in požrtvovalnost. Živih je ostalo 7 borcev, danes sta mogoče še dva. O tem hi vedel kaj več povedati narodni heroj Peter Štante-Skala. Letos 24. februarja smo se poslovili od Ivana Novaka-Podplaške-ga. Vedeti je treba, da so borci te čete vzbujali med poštenimi Slovenci začudenje ta pogum za odpor; med izdajalci in okupatorjevimi vojaki ter funkcionarji, kakor tudi med., priseljenimi »fdlksidojčerji« pa So širili strah.
Naša prva partizanska četa je častno izvršila svoje poslanstvo in je lahko za vzgled mladim, po-kolenjem, kako se je treba upreti nasilju tudi za ceno še tako velikih žrtev. Domovino je treba iskreno ljubiti, za svobodo svojega, ljudstva žrtvovati vise, če je treba tudi življenje.
R. U.
60. let naše univerze
Proizvodnja slovenskih železarn v maju
Majski prazniki in z njimi manj delovnih ictai so gotovo eden vzrokov, ida to ni mesec z najugodnejšimi, pogoji za dosego velike proizvodnje. Letošnji mesec maj je imel še to posebnost, da je bil izjemno vroč ta so bili v vročih obratih delovni pogoji več kot tri polne tedne taki kot v najitoplejišiih dneh polletja. Vise to je res, vendar ni opravičilo, jda so letošnji majski proizvodni rezultati .slabši kot ■mesečna povprečja za več let nazaj. Težave, il-ai so nastopale, iso docela podobne težavam iz prejšnjih mesecev. Prekomerni vzdrževalni zastoji, problemi z vložkom, velika odsotnost z dela ta pomanjkanje delovne sile in nič drugega kar bi lahko označili kot izjemen vpliv. Izpad stroja za armaitume mreže ima velik vpliv na proizvodne rezultate v Žični, podobnih vzrokov za slabe rezultate v drugih delovnih organizacijah ni.
Proizvodnja surovega železa je bila dosežena 99 % in je bila nižja kot v aprilu. V lanskem maju je bila nekaj ilOO -ton večja.
Proizvodnja, jekla je bila dosežena samo z 92: %: v Železarni Jesenice 91 %, v Železarni Ravne 103 % in v Železarni Štore 75 %.
Blagovno proizvodnjo so dosegli: Železarna Jesenice 96 %, Železarna Ravne 98% ta Železarna Štore 85 %, skupni rezultat je 94%. Lani v .maju je znašala 'blagovna proizvodnja železarn 5.000 ton več kot letošnja in -tudi leta 1977 je bila večja. Mesečno povprečje .je bilo nižje Samo v kriznem letu. .1976 ta po vključitvi vseh novih proizvodnih zmogljivosti v zadnjih ¡treh letih je res težko obrazložiti takšen proizvodni rezUjtat. . . >
Blagovna proizvodnja pri predelovalcih žice je bila nekaj boljša kot v železarnah ta so jo izvršili 97 %, in-sicer: Plamen 98 %-, Veriga 102 %, Tovil 114% iter zaradi že omenjenih , problemov Žična 89%. Proizvodnja je bila večja kot v aprilu, vendar precej nižja kot v marou.
Skupno je bil načrt blagovne proizvodnje dosežen 94%, saj je količinsko izvrševanje -odvisno predvsem od izvršitve v železarnah.
1 Posebej velja opozoriti ha to, da je še-vedno boljše izvrševanje načrta' v osnovni proizvodnji, vroče in hladne predelave, slabše pa pri finalnih izdelkih večstopenjske predelave, kar bo imelo svoj vpliv na vrednosti prodaje.
Zadnji mesec prvega polletja izvrševanja letošnjega gospodarskega načrt a-j e y teku. V enem mesecu ne moremo pričakovati čudežev, da bi .se bistveno spremenili rezultati- petih mesecev. Polletni podatki, ki jim (bomo. posvetih več .pozornosti ta obravnave, bodo precej od načrtovanih Ciljev in naših želja o izvrševanju načrta. Vemo tudi, da se investicije me odvihajo tako kot srno načrtovali in da bo "težko doseči načrtovano proizvodnjo na novih agregatih v letošnjem letu. Kljub tepta prizadevnost ne sme popustiti, še vedno so realne.možnosti, da v ijuiniju ta naslednjih mesecih izdatno popravimo povprečne dosežke iz prvih petih mesečev.
Najbrž jih je malo mlajšega . pckolenja, ki vedo, da sega težnja naše inteligence po ustanovitvi univerze v Ljubljani, daleč nazaj, tja v revolucionarno leto 1848. Klici in zahteve po ustanovitvi vseučilišča s Slovenskim učnim jezikom! so se javljale vse do razpada Avstro-Ogrske monarhije. Tem težnjam so se odločno upirali vladajoči avstro-ogrski fevdalci in buržoazija. Šele 23. julija 1919 je izšel zakon o ustanovitvi ljubljanske univerze, organizacijsko lobiliko pa je dobila naša univerza šele 12. novembra istega leta, ko je bil izvoljen univerzitet-ni svet.
Visa- leta -stare Jugoslavije, je univerza doživljala različne križe, životarila je'od majhnih državnih ■ subvencij ta podobno. Kljub temu je naša univerza vzgojila vrsto visokokvaMficiramih -kadrov; med študenti samimi je bilo mnogo naprednih krožkov, čeprav jih je režim vneto preganjal. Tudi med profesorji je bilo mnogo takih, ki so zastopali napredne misli.
Po osvoboditvi je-naša univerza doživela ta še doživlja mogočen razmah, ko uživa vso podporo oblasti im ljudstva. Univerza- je izpopolnjena z mnogimi fakultetami, dobili smo nove inštitute in laboratorije. Ljudstvo in organi ljudske oblasti, se .zavedajo, da je tudi od visokokvalificiranih kadrov odvisna uspešna izvedba samoupravnega socializma.
Ob letošnjih slovesnostih je prejel, ta naš .najvišji znanstveni zavod častni naziv -=- Univerza Edvarda Kardelja; po našem u-glednem, letos preminulem voditelju in oblikovalcu samoupravnega socializma.
r. u;
Sodelujoč pri delu VIII. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bil konec lanskega leta v Beogradu, je Lazar Zarič, član predsedstva . sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in predsednik odbora ZSJ za’ inovacije, posebej poudaril potrebo moralnega in materialnega- stimuliranja inovatorjev. Zatem 'je-prikazal potrebo, da bi bila zveza sindikatov eden od. osnovnih nosilcev izvajanja družbenega dogovora o .spodbujanju in vrednot en ju-ustvarjanj a v vseh organizacijah združenega dela in da se s pomočjo samoupravnih odnosov med TOZD začne in spodbuja najširša uporaba iznajdb in novih tehničnih rešitev zaradi krepitve materialne o-snove združenega dela.
Prikaz inovacijske in
VZPODBUDA IN UTRDITEV INVENTIVNE DEJAVNOSTI
'Med ostalim je Lazar Zarič dejal: »V naši celotni družbi so bili v'zadnjih letih-angažirani vsi čini- -telji, da bi inventivna dejavnost stopila s hitrejšimi koraki naprej. Posebno sta značilni leti tehnoloških inovacij (1975 in 1976), kongresi ZK in sindikata.in-besede tov. Tita na XI. kongresu ZK. Vse to je.vplivalo, da se je ustvarila zelo ugodna družbena klima in da se je radikalno spremenil odnos družbe do te dejavnosti. S tern smo vsekakor lahko zado-■ voljni, vendar- je to uspeh v. širšem planu, ki pa še. ni dobil -potrdila v vsaki- TOZD in DS, kjer se pravzaprav mora voditi prava bitka. Po- nekaterih podatkih, je naša država med zadnjimi v Evropi po -številu- prijavljenih -patentov in .pfcav tako po številu inovatorjev na Število zaposlenih; -po drugi strani- pa smo država, ki kupuje veliko število licenc in tehnologijé. Postavlja se vprašanje, zakaj je pri nas tako majhno število inovatorjev ih racionaliza-tórjev, zakáj smo med zadnjimi, čeprav imamo dobro družbeno klimo!? Ali’to pomeni, da so naši delavci, tehniki in inženirji ter drugi (nesposobni-in premalo kvalificirani, da bi se.ukvarjali s to dejavnostjo? Smelo lahko trdim, da takšne teze ne moremo spre- ’ jeti/ saj šo naši delavci premno-gofcrat že dokazali, da na vseh področjih dela ih ustvarjanja dosegajo nadpovprečne rezultate. Če~ ne bi ibdlo. tako, danes ne hi;
elavec je potencialni inovator
bili to, kar smo in ne bi imeli rezultatov, ki jih imamo in na katere .smo vsi ponosni. Naj za primer povem, da smo v povojnem razvoju po stopnji razvoja sedmi v svetu in tretji v Evropi. Vzrok je pravzaprav nezadovoljiva: evidenca in priznavanje inovacij, nezadovoljiva stimulacija in afirmacija.
Dejstvo je, da naši delavci vsakodnevno pri. svojem delu odkrivajo ■ možnosti in rešitve za hitrejše, bolj ekonomično in kvalitetno delo. Redki so delavci, ;ki s svojim orodjem, priborom, pripomočki in podobnim ne najdejo sami zase za določeno operacijo možnosti za še bolj produktivno delo. To sem navedel zato, ker me moti, da stalno potenciramo,
proizvodne dejavnosti
kaJko smo zadnji na lestvici in na ta način posredno zmanjšujemo skupne rezultate delavskega razreda, iz dejstev pa pravzaprav vidimo, da ni tako. Družbene klime, ki jo. imamo, in do katere smo prišli- z ■ dolgoletnim delom vseh subjektov v .družbi, še nismo prenesli v vsako TOZD, tja kjer se v najveojem delu bije bitka za dohodek, produktivnost, večji osebni, dohodek in standard delavca.
POZITIVNI PRIMERI
Pozitivni primeru potrjujejo, da je inventivna dejavnost v mnogih sredinah; obravnavana res na takšen način, kot mora ¡biti (v vseh republikah, pokrajinah, v različnih gospodarskih vejah in grupacijah ..,). Seveda ne morem navesti' vseh primerov, vendar so ti, M jih .bom, dovolj ilustrativni in afirmativni za razvoj inovatorske dejavnosti tam, kjer-še nLzaži-vela. Imamo nekoliko regij in mest, kjer je inventivna dejavnost lepo razvita: Reka, Maribor, Bor, Beograd, Banjaluka, Novi Sad itd.
V Mariboru na primer je inventivna dejavnost v letu 1977 porasla za 100 % v primerjavi z letom 1975 in za 400% v primerjavi z letom 1974. V letu 1977 je bilo registriranih 676 predlogov, od katerih je bilo realiziranih 352. Ti so prinesli čisto korist, to je povečanje dohodka za 22,874.341 din. Če to vsoto delimo s številom realiziranih predlogov, • dobimo,
da je bilo z vsako inovacijo prihranjenih 64.900 din ali 6,490.000 starih dinarjev. Od 28 delovnih organizacij, kolikor jih je prijavilo predloge, imata Strojna' — Maribor in Agro,servis — Maribor blizu 20 predlogov na 100 zaposlenih. V Beogradu je na primer
1.0	organizacij združenega dela iz industrije v zadnjih treh letih u-stvarlo na osnovi inovacij čisti dohodek v znesku 55 milijonov dinarjev. V Jugoalatu —, Novi Sad obstaja aktiv inovatorjev z 91 člani. Avtorji inovacij dobijo poleg denarne nagrade tudi društvena priznanja, imajo prednost pri dodeljevanju stanovanj ih štipendij za strokovno izpopolnjevanje itd...
Podobna situacija je tudi v Sokolu—- Mostar, Rudniku premoga Zenica, Energoinvestu — Sarajevo, Novkabilu — Novi- -Sad, RTB — Bor, Železarni Štore, Železarni šisak, Alkaloidu — Skopje, Titovih zavodih — Skopje, Rado ju Dakiču — Titograd in drug-je.
Zdlo poučen in značilen,je primer Mebla iz Nove Gorice. V letu 1977 so imeli 365 prijavljenih inovacij. Torej so imeh v povprečju vsajk dan-V letu po eno inovacijo. Seveda niso bile sprejete vse — samo 185. Vsak inovator je povečal- dohodek za 97.222 din, Kako so v Meblu prišli do tako' visokih rezultatov? Vsako leto dograjujejo pravilnik, uvedli so priznanj e ' »Inovator leta«, skrajšali sio rdk za realizacijo predloga do povprečno treh. mesecev, imajo poseben sklad za inovacije, v letu 1978 so tiskali posebno brošuro z navodili za inovatorje in jo posredovali vsakemu delavcu itd.
Ti primeri iz prakse, kakor tudi drugi; ki jih nisem mogel navesti, jasno potrjujejo, da > jé v teh kolektivih vloga inventivnega: dela pravilno opredeljena. S krajšo analizo smo prek vzporednih pokazateljev prišli do zaključka, da imajo te organizacije združenega déla najboljše poslovne rezultate na delavca, da imajo dober proizvodni program, visoke osebne dohodke .itd. Vendar ana-, liže kažejo, da povsod ni tako. Dejstvo je, da 50 % OZD nima pravilnikov o inventivni dejavnosti; ali; če jih že imajo, da ni aktivnosti.
ODPORI IN VZTRAJNOST
Poudariti moram, da razvoj inventivne dejavnosti prvenstveno povezujemo s stabilizacijo in povečanjem produktivnosti, ker so to nerazdružlj’ivo povezani procesi. Kot potrdilo za to lahko služijo .analize elaboratov v svetu, po katerih se povečanje produktivnosti v 70—90 % primerov doseže s tehnološkimi odkritji in drugimi inovacijami. Postavlja se vprašanje, zakaj se ne učimo iz teh dejstev, kdo so tisti, ki ne žele večje produktivnosti in večjega osebnega dohodka, ko pa vsi povsod deklarativno pritrjujemo? V bistvu gre za to, kako izkoristiti prednosti naše samoupravne družbe in ustvarjalne moči prek 5' milijonov zaposlenih, od katerih je vsak potencialni ustvarjalec in inovator. Mislim, da je predvsem vzrok v odporu in vztrajnosti, v negativnem odnosu, ki-je bil Teta in leta prisoten
pri vprašanjih v zvezi z inventivno dejavnostjo.. Odpor je posebej značilen za tehnobirokratske sile, katerih predstavniki mislijo, da razen njih nihče drug ne more in ne. zna Sodelovati pri napredku proizvodnje. Odpor je tudi v nas samih, pri tovariših in prijateljih pri strojih in pri delu, ker smo mnogokrat ljubosumni in ker zavidamo uspešno ustvarjalnost drugih.
' Nerealna je tudi bojazen pred prevelikimi zaslužki inovatorjev. Vse prevečkrat spregledamo dejstvo, da so doprinesli s svojim inventivnim delom k povečanju dohodka vseh zaposlenih, še vedno nismo obračunali z uravnilovko in znanimi primitivističnimi stališči. Mnogbkje pravilniki niso dovolj stimulativni, delavec-ino-vator je cesto predolgo v negotovosti -- včasih do dve leti ali pa celo več, mnogokrat je potrebno na sodišče, ne spoštujejo se sprejeti pravilniki in tako dalje.
O odporu moramo v vsaki sredini govoriti čim konkretneje in vaditi Skupno borbo z ZK, zvezo izumiteljev in dragimi družbenopolitičnimi silami proti tem pojavom. Odpore lahko premagamo s Stalno in enotno akcijo, uporabljajoč pri tem predvsem pozitivne primere iz prakse. Včasih je potrebno zavestno nagraditi inovatorje z nagradami, ki so celo večje od vrednosti inovacije, samo da bi zaživela angažiranost na tem področju in da bi nam jutri dala dvakrat več. To so storili v Tovarni orodja Trebinje, v v Crveni' zastavi, v Meblu itd.
MORALNA VZPODBUDA
Spregovoril bi še o enem vprašanju, ki je nezadostno obdelano: o moralni stimulaciji inovatorjev in raeianaidzatorjev. Nedavno mi je v zvezi s tem neki delavec-iho-vator dejal: »Jaz in moji tovariši smo dobili priznanje, to je plaketo na razstavi, zlato; vendar nas v našem mestu sploh ne poznajo. Težko nam je, ko ob novoletnih praznikih predsednik občine ali kdo drug pripravi sprejem in povabi dobre športnike in umetnike, nas idelavcev-inovatorjev pa se še spomni ne.«.
Mislim, da. vsi po vrsti od tovarniških glasil, dnevnega časopisja, pa dalje do televizije in nas v., sindikatu premalo skrbimo za afirmacijo dobrih posameznikov in rezultatov na področju inventivne dejavnosti..
PRENOS TEHNOLOGIJE KOT DEL INVENTIVNE DEJAVNOSTI
Rad tor povedal tudi nekoliko besed o razvoju tehnologije in transferu tehnologije kot' neraz- -dražljivem delu.inventivne dejavnosti. Situacija tu je podobna, če ne še težja kot pri inovacijah. Ne želim podcenjevati značaja in potrebe uvoza tehnologije. Vendar je znano, da mnogo uvažamo tujega ..znanja, licenc in tehnologije, da to zelo drago plačamo in , da smo pri uporabi vsega tega zelo omejeni. Pri tem naši kadri nimajo možnosti, da pokažejo svoje znanje, da se izkažejo, poleg tega .pa je ves ta proces tudi
STRAN 4
štorski Želez AR'
St. 13 — julij 1979
GREGOR KLANČNIK
Vtisi iz Kitajske
Ljudska republika Kitajska je dežela, ki je bila tri desetletja kolt školjka 'zaprta navzven, zarto je bil svet radoveden, kaj se tam dogaja. Ni še dolgo, ko je le redko- kdo imel možnost v notranjosti doživljati družbeni proces te velike dežele, ki ima četrtino prebivalstva sveta, in ljudem posredovati realno resnico. Pred kratkim je na Kitajskem vladala kulturna revolucija, še manj pa je od časa, ko so jo preživeli in le dve leti, odkar se je školjka odprla, zato so ljudje še vedno lačni vesti iz te dežele.
Aprila se mi je prvič nudila priložnost obiskati Kitajsko. Tovarna Tomos Koper je posredovala interes LR Kitajske za pospešeno osvajanje proizvodnje motornih koles in mopedov. Kitajska delegacija iz pokrajine Sovan je februarja Obiskala Koper in ugotovila, da bi sodelovanje š Tomosom prineslo obojestranske koristi in izdelana je bila zasnova kooperacije za projekt postopne, izdelave motorjev na Daljnem vzhodu. Aprila je na Kitajsko odpotovala delegacija Tomasa z nalogo, da sklene dogovor o poslovno-lehn ičnem sodelovanju s Strojno tovarno Dža-lin MF iz Čungkinga. Tomos me je povabil, da se delegaciji pridružim; prvič zaradi verjetnih interesov Slovenskih železarn v kooperacijskem projektu in drugič zaradi izkušenj pri oblikovanju, pogodbe o sovlaganju med Železarno Ravne, in švedsko korporacijo Atlas Copca za proizvodnjo in promet pnevmatičnih strojev, sklenjene na Bledu 27. marca letošnjega lota.
Tako se je to vleklo iz dneva v dan in zločinski zasliševalci so skoraj izbili življenje iz izmučenih fantov. Najbolj je trpel Blisk, ki je od časa do časa tudi izbruhnil in z zadnjimi močmi zabrusil v obraz, da so izdajalci svojega ljudstva, ki bodo za svoja zločinska dejanja prejeli zasluženo kazen. In še jim je drobil, da je Titov oficir, da j e oficir JLA, ki so jo tudi zavezniki priznali kot e-dino 'zakonito vojsko Jugoslavije, da morajo torej z njim ravnati kot z zavezniškim ujetnikom. Seveda je za te svoje izbruhe dobival samo. nove udarce, podvržen je bil samo še strahotnejšemu mučenju.	,
Hudo jo je izkupil tudi Janez. Ne samo, da so ga skoraj do mrtvega pretepali in mučili Nedicev-ci —- poročniku Števu se je kot zasliševalec pridružil- še poročnik Bato — marveč so prišli ponj še Nemci in ga tudi sami zasliševali. To pa je bila delno tudi sreča, kajti najprej ni prišel v roke gestapovcem, marveč ga je zasliševal komandant Pivke, ,neki nadporočnik, ki je imel pri sebi kot tajnico in hkrati ljubico neko Celjanko. Komandantu 'je služila tu-
Odpotovali smo 31. marca prek Ziirioha in s pristankoma v Atenah ter Bomibayu v Peking prispeli 2. aprila ob 19. uri. Že na letališču glavnega mesita, ko smo prvič poduhaili kitajski zrak, so nas pozdravili predstavniki pokrajine Sčvan in direktor podjetja Džalin MF Sun Sbov Peng, ki so nas potem spremljali na celotni poti obiskov, razgovorov in oblikovanja poslovnega dogovora.
EDINSTVENA PRETEKLOST
LR Kitajska je po številu prebivalcev, blizu milijarde, največja dežela, S površino 9,6 milijonov lav. km pa za Sovjetsko zvezo in Kanado tretja na svetu. Kitajska je dežela z naj starejšo kulturo, ki jo oblikuje' že. štiri tisočletja. V petnajstem stoletju pred našim štetjem je tam Vladala dinastija Šanig Šang; .pred 2250 leti se je dežela na severu zavarovala pred napadalci prek gorskih grebenov, sedel in dolin z Velikim zidom, visokim' do 7 m, širokim okrog 4 m ter dolgim 6.200ikm, ki je eden od najvecjih čudežev ¡sveta. Kitajska ima tisočletja nespremenjeno pisavo. Zgodovinska izročila v templjih in muzejih' so priča ustvarjalne davnine, Že v drugem stoletju so tam vlivali pol tone težke železne in bronaste reliefno okrašene kotle. Za -preživljanje je kitajsko ljudstvo tisočletja vlagalo moj in dušo v zemljo in oblikovalo celotno deželo v. pesitro terasasto umetnino. Zgodovina je tepla preprosto in skromno kitajsko ljudstvo, zato si je želelo spremembe. Te so se rojevale zlasti.
di kot prevajalka, pri čemer je izkoristila svoj vpliv nanj in skušala Janezu pomagati, ko je ugotovila, da sta skoraj znanca. Janez - seje prikazal kot prisil j eno mobiliziran vojak v partizanski vojski, tako da je prvo ^zaslišanje poteklo za Janeza kar v redu. Se več — komandant se je zelo razjezil nad Nedičevci zaradi pretepanja in mučenja ujetnikov, ko je videl, v kakšnem obupnem Stanju je bil"Janez. Dal je poklicati nekega bolničarja, ki je Janezu očistil rane -in jih obvezal. V glavnem je seveda to počel, na pritisk in' zahtevo svoje tajnice, s katero se je brez skrbi pogovarjal v nemščini,; ker je Janez že na začetku zaslišanja izjavil, da ne zna nemško, čeprav je ta jezik dobro obvladal.
Komandant se je razjezil tudi zato, ko je Janež povedal, kako ujetniki stradajo, ker jim Nedičevci ne dajo hrane. Razjezil zato, ker so Nemci dali hrano Nedi-; čevcem tudi za jetnike, in sicer kar za teden dni vnaprej. Skupaj so nato. s posredovanj em tajnice tuhtali, kako bi rešili, položaj, ker tudi, Nemci niso imeli dodatne hrane. Končno so se sporazumeli
po Oktobrski revoluciji, med japonsko agresijo in leta 1949 so se končno tudi rodile z nastankom ljudske republike.
DEŽELA BREZ REVEŽEV IN BREZ BOGATAŠEV
Spremembe so dale- sadove. Kitajska je danes dežela brez revežev i-n brez bogatašev, življenjska raven skoraj vseh je enako skromna. Skoraj milijarda ljudi hodi oblečena in racionalno prehranjena. Roke imajo od rosnih otroških let vse življenje Obrnjene navzven k delu. Proizvodnja prehrane in drugih dobrin raste. Leta 1978 je LR Kitajska pridelala 285 milijonov ton žita, 600 'milijonov ton premoga, 92 milijonov ton nafte, 31 milijonov ton jekla. Te številke so pomembne zlasti, če se primerjajo s stanjem pred revolucijo.
življenjska raven Ljudi na Kitajskem, je še nizka:-Velika populacija kompenzira^ povečevanje proizvodnje, stanovanja So prenatrpana, dela ponekod srednjeveško težka.- :
Na Kitajskem sem doživlja! bogata zgodovinska izročila, spoznal zahtevnost dela na poljih, razvijanje industrijske proizvodnje, železniški, cestni, vodni in zračni promet. Ugotovil sem, da bosta sedanja rast m struktura proizvodnje: šele v prihodnosti občutneje vplivala na zboljševa-nje življenjske ravni, še veliko časa bo potrebno, da bi se ljudje počutili osvobojene in da bodo viri naravne energije nadomestili kitajskega .garača. Tope pomeni, da so ljudje’nezadovoljni. Taki so, kot da nič več ne potrebujejo, kakor imajo. Predvsem imajo pravico do dela, ki se ga nihče, ne otepa. Kitajci ¡so čudovito ljudstvo, skromno, pridno in izredno pošteno. Hotelska vrata so ali brez ključavnice, ali pa osta-
— predlagala je tajnica — naj bi prebivalci Šempetra . na Krasu (Pivke) in okoliških vasi- poskrbeli za hrano in jo vsak dan prinašali v zapore jetnikom. Ukaz v tem smislu pa naj bi Nedičevcem posredovala nemška komanda. To je bil sicer, v določenem smislu tudi tvegan dogovor, v katerega pa je Janez zavestno šel, ker bi Sicer tako . in tako pomrli od lakote. Vendar pe je bil Nemec res mož beseda in še isti dan ter poslej vse dni do rešitve, so ženice iz Šempetra in - ’'okoliških naselij prinašale v zapor hrano za jetnike. Seveda so bili Nedičevci in še posebej policaj v dežnem plašču ,in pa zasliševalca Stevo in Bato, strahovito besni na Nemce, vendar so jim morali v tem primeru ugoditi in dovolil so, da so jetniki dobili hrano. Vendar pa nišo mogli iž s voj e zločinske kože in pretepali -so celo. tiste stare ženice, ki So v jerbasih in cekarjih prinašalo hrano. Z bajoneti so prebadali kruh in drugo j hr ano ter polivali juho,- ko so preiskovali lonce, da kdo ne bi kaj vtihotapil ujetnikom med hrano.-Za naše tri izmučene junake so posebej, prinašale dietno hrano,: ker so bili tako izmučeni in pretepeni, da So imela Vse zatečene ustnice, ...izbite zobe’ in sp bili. ranjeni tudi v ustih. Imeli so polomljena. rebra, populili .so jim nohte na rokah in na nogah, jih strahovito mučili z, električnim tokom. .Hoditi že skoraj sploh niso mogli več, ker so imeli vse
Pričevanje iz NOB	17
TRN V PETI
jajo nezaikieaijena; nihče ne sprejema napitnine; juvan, ki je kitajska valuta ima samo eno, to je službeno ceno; tam ne poznajo črne borze, nihče tujca ne nadleguje za naikup modnih izdelkov razvitega sveta, še več, tudi darov se branijo. Celo otroci so tako vzgojeni, da se umikajo pred ponujano dobrino. Po. izgledu so vsi ljudje zdravi in normalno ra-ščeni. Posebej simpatični so otroci: so okrogli, primerno pisano oblečeni, srečni in veseli. To je dokaz, da za njih dobro skrbijo sitarši in družba.
PORABA ENERGIJE NARAVE POGOJ NAPREDKA
Potrošnja energije je dokaz ali mera razvitosti nekega plemena, naroda ali generacije. V kameni dobi, ko. se je človek preživljal z lastnimi rokami in so mišice bile edina pogonska moč, je poraba energije, bila skromna in temu primerni tudi učinki. Pozneje, 'ko je človdk začel uporabljati živi-, no, sta poraba energije in delovni uspeh porasla; skokoviti premiki pa so se izvršili po iznajdbi parnih strojev, dizel pogonov in elektro energije. Ne mišice, temveč um človeka je omogočil fantastičen skok v produktivnosti dela. Še danes nekatera plemena živijo od izključne odvisnosti od moči lastnega telesa, ki pa ni večja od pesti premoga.
Na svetu je prek 4 milijarde ljudi. Z lastno močjo, merjeno z elektro energijo, lahko letno prispevajo 400 milijard kilovatnih uir; sočasno pa so stroji leta 1976, merjeni na isto enoto, prispevali prek 70.000 milijard kilovatnih ur. To pomeni, da je z vključevanjem stroja in izkoriščanjem naravnih virov poraba energije bila 176-Jkrat večja od tiste, ki bi jo človek lahko dal sam.
(Nadaljev. v prihodnji številki)
razsekane, podplate od nenehnega pretepanja. Še hrano so jim morali kar vlivati njihovi sotrpini.
Še najmanj je v trojki trpel Albin. Po naravi je namreč že prej jecljal, mučenje pa mu je to govorno napako še poslabšalo, tako da so ga mučitelji kmalu proglasili za slaboumnega. Čeprav je bil sicer še vedno tudi on deležen veliko udarcev, se vendar niso z njimi tako sistematično u-kvarjali, kot z Bliskom in .Janezom.
Nekega jutra so zasliševalci padli kot jastrebi med jetnike in jih začeli že kar pri vratih strahovito pretepati.
— Še vedeli nismo, kakšne velike ribe smo dobili v roke; šo govorili. O vas je 'poročal radio Svobodna' Jugoslavija,: kako ste se junaško borili v bunkerju na Suhorju,- poroča pa tudi o tem, kako vas mi tukaj mučimo. Vam - že pokažemo, bo vsaj, imel res o-cem poročati!
Seveda so naši trije ujetniki takoj ugotovili, da je ža vsem kapetan Stevo, njihov načelnik. Sprva so bili kar hudi nanj, češ kaj je bilo tega treba, saj se jim bo stanje Samo poslabšalo, a so kmalu ugotovili,.,.da bi jih bili Nedičevci, četniki, Nemci ali belogardisti gladko brez sledu pobili in za njimi zabrisali .vsako-sled, čeme bi zdaj vsa javnost in seveda tudi zavezniki zvedeli, kaj počenjajo ž njimi,-:
Inovatorji in člani civilne zaščite razstavljajo
Na iniciativo UO DIATI smo se delavci v Železarni Šitore odločili prikazati svoje delo in dosežke na področju proizvodnje, inovacijske dejavnosti in civMne zaščite na razstavi, ki je bila odprta od 12. do 20. junija, vsak dan od
8.	do 18. ure v Kulturnem domu v Štorah. Ni slučajno, da je bila razstava organizirana pod vodstvom članov DIATI.
Ob otvoritvi razstave je bila organizirana manjša slovesnost s programom, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Štore ¿'pevskim zborom in recitalom. Slavnostmi govornik je bil predsednik KPO, dipl. ing. Burnik, s tem ko je goste pozdravil in podelil priznanja učencem Osnovne . šole Štore za najboljšo risbo in spis ter priznanja učencem . in men-
Razstavljeni eksponati civilne zaščite
Društvo DIATI je od ustanovit-, ve do danes pod vodstvom UO izredno aktivno in je prisotno na vseh področjih dela v železarni: Razstava je izredno dobro uspela. Obisk je ibil številen, največ udeležencev je bilo iz šolskih u-stanov, ki sq imele ob razstavi ure tehničnega pouka. Razstavo si , je ogledala komisija za ^inovacijsko dejavnost, pri Občinskem sindikalnem svetu Celje, ki je imela v prostorih Kulturnega do-' ma tudi sejo, nadalje si jo je ogledal sekretar 'republiškega sveta sindikata za industrijo im rudarstvo, tov. Mlinarič s sodelavci in Sekretar občinskega sin-, diikalnoga sveta za industrijo, tov Medved. Razstavo so obiskali tudi člani DIATI Železarne Jesenice in ob tej priliki smo izmenjali izkušnje. Na otvoritvi so bili prisotni predstavniki DIATI Železarne Ravne, 'Kidričevega in predstavnik, DIATI Cinkarne Celje.
Vsak delavec je potencialni inovator
rečena pohvala tovarišem Vladu Remčljiu, dipl. ing. Milanoviču, Pevcdmu in Zupancu.
Tov. Ivan Štefančič je s svojimi sodelavci izredno vzorno uredil razstavo civilne zaščite in je prav, da ob tej priliki poudarimo dobro sodelovanje in pripravljenost med člani civilne zaščite im člani DIATI.
Nekaj dni je že minilo, odkar smo razstavo zaprli in v tem času ugotavljamo, da je ocena o pripravah, organizaciji in tehničnem nivoju razstave izredno u-, godna. Manjkali so grafični pri-
kazi razvaja železarne m nekaterih ostalih dejavnosti.
Eksponate dosežkov inovacij smo uskladiščili, nekaj vzorcev smo odstopili za stalno razstavo ŠKIMC Štore, stalno razstavo . inovacij Žeeilzame Štore pa smo preselili v avlo uprave Železarne Štore v Štorah m
Inovatorji, ki smo razstavo organizirali, smo ponovno nagrajeni za svoje delo s tem, ko je razstava uspela, ko je bila udeležba številna in da so obiskovalci za spoznanje na področju proizvodnje Železarne Štore, na področju inovacijske dejavnosti in civilne zaščite v Štorah, bogatejši.
ing. Ferdo HALER
Priznanje ob dnevu civilne zaščite
Ob dnevu civilne zaščite, 20. juniju 1979, je bila v Celju osrednja proslava, na kateri so najbolj zaslužnim organizacijam in posameznikom podelili družbena priznanj a za razvoj in uspešno sodelovanje na področju civilne zaščite. Naše industrijsko gasilsko društvo Štore je prejelo priznanje sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito za dosedanje uspešno delo na tem področju.
osveščanju delovnih ljudi in sa-. mozaščite, izredno visoki zavesti svojih članov in pripravljenosti za akcije. V 'organizaciji društva so 'bila izvedena mnoga tekmovanja gasilskih enot društev in gasilskih enot civilne zaščite. Tako je bilo vzorno organizirano tekmovanje gasilskih enot CZ v letu 1978 im uspešen nastop ekipe civilne zaščite železarne, ki je osvojila na tem tekmovanju prvo mesto.
tor ju ŠKIMC štore, tov. ing. Ferdo Haler.
Otvoritvi so prisostvovali predstavniki DPO Železarne Štore, vodje TOZD in sektorjev,, neka-% teri aktivni inovatorji, predstavniki , civilne zaščite, ter predstavniki Krajevne.skupnosti Štore.
Predsednik j KPO je, kakor vedno, tudi ob tej priliki našel spodbudne besede za opravljeno delo ob razstavi Železarna- 79; posebej. je poudaril, da je razvoj železarne v svoji proizvodni dejavnosti neločljivo povezan z inovacijsko, dejavnostjo, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, s tem pa Civilno zaščito, izobraževalnimi ustanovami kraja ter z vsem/kar predstavlja življenje v Krajevni skupnosti, Štore. Nadalje nas je predsednik KPO spodbudil, da bomo .organizirali podobne razstave tudi. v prihodnje..:
Za posebno .prizadevanje pri or-. ganiziranju te razstave je bila iz-
■
8MMÍB
H *■	, '„a». V «Mi

Ü	- Ji
i.
§
®____
Članska desetina pri izvajanju taktične vaje
,. Industrijsko gasilsko . društvo Štore je znano po svoji usmerjenosti na področju izobraževanja, urjenja in usposabljanja obveznikov civilne zaščite, pri razvijanju požarnega varstva in ukrepov v železarni kot tudi v Krajevni skupnosti' štore. Znano je po organiziranem delovanju pri
Program dela industrijskega gasilskega društva štore zagotavlja tudi za leto 1979 dobre rezultate pri: izvajanju programa civilne zaščite to izvajanju programa društva.
Cest i t a mo !
Ivan Štefančič
Gasilski košarkarski turnir
(Nadaljevanje s tretje strani)
zunaj možnosti vplivanja in 'kontrole delavcev. To onemogoča tudi združevanje dela in sredstev za osvajanje lastne ključne tehnologije. Zaenkrat še ne vemo, koliko nas vse to stane im kolikšen je vpliv vsega tega na razvoj samoupravljanja in odnosov med delavci. V
V	želji, da bi vam na nazoren način prikazal, koliko se lahko pridobi, oziroma izgubi, če . na
V	želji, da'bi vam na nazoren način prikazal, koliko se lahko pridobi oziroma izgubi, _ če na področju inventivne: dejavnosti ne delamo, navajam primer. V državi imamo Okoli 86 tisoč TOZD in DS. Če bi v vsaki od njih pred-. lagali1 samo po eno inovacijo in jo realizirali v petih organizacijah; bi. imeli uporabljenih 430 ti-
soč inovacij. Vzemimo, da vsaka od teh' inovacij prinese 50 tisoč din. Skupno dobimo vrednost
21,5	milijarde novih; din — tolikšen pa je tudi povprečen znesek čistih osebnih dohodkov za prek 5 milijonov zaposlenih Jugoslovanov za en mesec. Ali drugače, to je približno polovica Skupne akumulacije gospodarstva v Jugoslaviji, ki je bila v letu 1977 53 milijard novih din. Upoštevajoč vse to, mislim, da bi morali na naslednji kongres ZSJ priti s podatkom, da smo uporabili najmanj po .eno koristno inovacijo v'vsaki OZD.- Mnenja sem, da je to povsem možno,|odvisno, pa je predvsem od tega, koliko se bodo vsi delavci v združenem delu s pomočjo sindikata angažirali, da bo inventivna dejavnost v resnici zaživela in postala stalna praksa.«
Mladi' gasilci IGD železarne Štore smo v počastitev dneva mladosti organizirali dne 27. maja 1979 gasMski košarkarski turnir pred gasilskim domom v štolah. V'
K sodelovanju smo povabili 'mladinske ekipe iz ŠKIMC Štore, Internata Štore, 00 ZSMS Kra-j evne skupnosti štore, OO ZSMS , železarne Štore in Partizan-Kovi-nar štore, vendar sta se kljub pismenim- vabilom 'in. osebnimi razgovori (beri: prepričevanju) tekmovanja udeležili le ekipi Internata Štore in gasilcev. Zmagovalna ekipa gasilcev je dobila pokal, druga pa praktični nagradi: nogometno in rokometno žogo.
Vsi udeleežnci So bili po končanem, tekmovanju pogoščeni.'
Na kratko, tekmovanje je uspelo, vendar !?
Nerazumljiva se nam zdi nezainteresiranost oz. neudeležba mladih predvsem iz- Železarne Štore ih Krajevne skupnosti štore, še posebej zato, ker to ni bila »delovna akcija«, kjer se za neprisotnost vedno lahko najde izgovor, ampak izvedba skromnega prispevka mladih gasilcev, k dnevu mladosti. r - :
Mogoče bo v prihodnje bolje — če. bomo poleg praktičnih nagrad in pogostitve vsakemu udeležencu nadoknadili - »zamujeni čas« še v obliki dnevnic ali česa podobnega!?	' Albin Držan
DAN CIVILNE ZAŠČITE
Ob dnevu civilne zaščite je bila po programu, izvedena skupna taktična vaja — reševanje iz stolpnice. V tej vaji so sodelovali člani prostovoljnega gasilskega društva Store, obvezniki civilne zaščite gasilske enote železarne' in krajevne: ¡skupnosti ter enote prve medicinske pomoči. Za zavarovanje objekta in vzdrževanje reda je bila aktivirana narodna zaščita iz krajevne skupnosti.
‘Načrt vaje je pripravil poveljnik gasilske reševalne enote tov. Štefan Krumpak. Osnovna zamisel vaje je bila v tem, da se je prikazal potek reševanja in 1 gašenja v primeru, če bi do takšne nesreče dejansko prišlo.
UKREPI OB NASTANKU EKSPLOZIJE IN POTEK AKCIJE
1 Hišni svet prijavi gasilski e-noti Železarne Štore, da je'nastala eksplozija in da se požair širi v Okolico. Gasilska enota obvesti o situaciji štab CIVILNE ZAŠČITE krajevne skupnosti in štab civilne zaščite železarne.
2.	Stanovalci samozaščitno organizirajo nudenje prve pomoči ponesrečenim osebam, ki jih evakuirajo na varno mesto; od tam jih bodo rešile gasilske reševalne enote po prihodu na mesto dogodka. Del stanovalcev skuša za-• ustaviti oziroma omejiti širjenje požara z ročnimi gasilnimi sred-
Razvijanje prta za reševanje
PREDPOSTAVKA AKCIJE
Ob 17. uri 19. 6. 1979 je nastal požar v tretjem nadstropju stolpnice 142, in sicer zaradi eksplozije plinske jeklenke. Eksplozija je zrušila steno proti Stopnišču, zato je stopnišče neprehodno. Poškodovano je hišno dvigalo in so stanovalci od tretjega nadstropja višje ogroženi, zato jih bo treba rešiti s pomočjo sredstev in naprav, ki so na razpolago za reševanje iz visokih objektov.
Reševanje s pomočjo i gasilske lestve
šivi, ostali stanovalci, predvsem žene,: otroci in Starejše osebe iz nižjih nadstropij se evakuirajo, na prostor pred stolpnico, stanovalci višjih nadstropij pa se zbirajo v prostorih, kjer niso ogroženi in čakajo do prihoda gasil-sko-reševalnih ekip. -
AKCIJA JE ČASOVNO POTEKALA TAKOLE
Ob 17. uri je bil dan znak za ailattim požar. Ob 17.30 je gaisiliSki avto — kombi prvi prispel na
Ekipe prve medicinske pomoči nudijo pomoč ponesrečencem
mesto požara, za njim pa še dva gasilska ih rešilni avto. Takoj po prihodu ob 17.06 sta dva reševalca, opremljena z dihalnimi aparati ,pristopila k reševanju v pritličju stavbe štore 142.. Že ob 17.10 je bila postavljena lestev do šestega nadstropja 'in so reševalci pričeli z reševanjem. Dva člana gasilske enote v vlogi napadalca sta se povzpela po lestvi v šesto nadstropje.- Druga ekipa se je prebila na streho stopnice, kjer je (montirala »ROLLGL1S« napravo za', spuščanje ljudi ih začela z reševanjem prvega ponesrečenca ob ¡17j16.
Tretja ekipa se je prebila po lestvi v šesto nadstropje, iz šestega V četrto nadstropje, kjer je namestila reševalno vrečo in ob 1723 pričela z. reševanjem stanp-valcev v tem nadstropju.
Koordinirano so sodelovale pri reševanju enote prve medicinske pomoči, ki iso ponesrečencem nudile prvo pomoč in jih odpremile v oskrbo ambulante.
Vaja reševanja iz stolpnice je imela namen seznaniti ■ prebival» stvo tega naselja o možnosti reševanja ljudi iz višjih nadstropij. Zato je celoten potek akcije spremljal in tolmačil poveljnik enote, ¡tov. Štefan Krumpak, ter ob tem prisotne občane opozarjal na nepravilnosti, ki običajno povzročijo nastanke požara. Vaja je predvsem pokazala, da bomo morali nekatere pomanjkljivosti v reševanju in pri tehničnih pripomočkih odstraniti: . Zanj d je bil izredno velik- interes prebivalcev Lipe, saj so se je udeležili kot gledalci v zelo velikem številu. ,,
Občinsko tekmovanje gasilcev
V času od 26, maja do 16. junija ‘je občinska gasilska zveza Celje organizirala tekmovanja za vse vrste članstva. Gasilko društvo Železarne Štore-je v ta namen pripravilo devet desetin, ki so dosegle .odlične rezultate. Tekmovanje, pionirjev in mladine je bilo V počastitev rojstnega dne tovariša Tita, na katerem so naši pionirji dosegli naslednja mesta: ¡Pionirji A (mlajša skupina) —
1.	mesto. '
Pionirji A (mešana postava) —
1.	mesto.
Pionirke B (11 do 15 let) —
2.	mesto. .
Mladinci — 2. mesto.
zaščite in gasilskih veteranov. Gasilska enota civilne zaščite Železarne Štore je osvojila četrto, veterani pa prvo mesto.
■Iz tega je razvidno, da so se naše gasilske enote za omenjena tekmovanja dobro pripravile, s tem pa tudi usposobile za intervencije v primeru požarov ali. drugih nesreč. Z doseženimi rezultati, smo sl pridobili tudi možnost udeležbe na regijskem tekmovanju, ki bo v mesecu septembru in na republiškem tekmovanju, ki bo v počastitev kongresa 'Gasilske zveze Slovenije v letu
1980.
Trije od šestih pokalov so prišli v last štorskih pionirjev in mladine
Mladinke — 1. mesto.
Za vsa prva mesta so bili podeljeni pokali.
Dne 9. junija je bilo na stadionu v Štorah tekmovanje za člane in članice, na katerem je naše društvo nastopalo z eno desetino članic in članov, ki sta v svojih skupinah osvojili prvo mesto. Isti dan se je enota veteranov (starost nad 50 let) udeležila srečanja- gasilskih veteranov v Trbovljah in osvojila četrto mesto.
Dne 16. junija je bilo v Vojniku tekmovanje gasilskih enot civilne

Dopisujte v
ŽELEZAR

St. 13 — julij 1979
STRAN 7
»ŠTORSKI ŽELEZAR«
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET TOZD LIVARNE VALJEV, KOKIL IN METALURŠKE LITINE
Dne 6. 6. 1979, so imeli 22. redno
-	sejo, kij er so se seznanili med drugim z rezultati poslovanja od
I.—IV. ter- s poročilom vodstva TOZD mehanske obdelave za I. četrtletje 1979. Delavski-svet meni, da je odgovor TOZD mehanske obdelave glede pomanjkanja surovin neutemeljen, ker je livarna I v I. četrtletju presegla plan za 60 ton ter v mareu in aprilu občutno zmanjšala izmeček, pa TOZD mehanska obdelava plana kljub temu ni -realizirala.
Delavski svet je zadolžil-, vodstvo -tega TOZD, da z vsemi lUkre-pi doseže doseganje planskih zadolžitev, za katere je zadolženo vodstvo TOZD mehanske obdelave.
Razpravljal je o poročilu o o-pravljeni inventuri zailog proizvodov livarne I in sklenil, da se primanjkljaj. krije po delitvenem razmerju po nosilcih stroškov med TOZD livarne I in TOZD
-	mehanske obdelave. Takoj se mora urediti natančno in ažurno poslovanje med TOZD mehanska obdelava in skladiščem prodaje.
Potrdili so pravilnik o odgovornosti delavcev v združenem delu ter niso imeli pripomb. Ob obravnavi pravilnika o osebnih dohodkih so ugotovili, da so glede na ostale TOZD nizki, da pa izstopajo nekateri individualni akordi.
DELAVSKI SVET TOZD ELEKTROPLAVŽ
Na 19. redni seji, .dne 20. junija SO - člani 'delavskega sveta razpravljali med drugim o proizvodnji in finančnih rezultatih ža meseca april in maj 1979.
V aprilu je bila proizvodnja si-,-vega grodlja 3.700 ton. Finančni rezultat je ib.il negativen zaradi proizvodnje omenjenega grodlja in zaradi interne realizacije, kar pomeni, da so grodelj odpremili livarnama'po planski ceni in ne pa ceni, ki je trenutno v veljavi. V maju je bila proizvodnja specialnega grodlja manjša od planirane zaradi tzastojev, ki so se pojavili ob obratovanju. Zato so sprejeli-sklep, da se glede een interne realizacije s TOZD livarno valjev, kofcil in metalurške litine in livarno. Strojine litine Uredi do
10.	7. 1979. Ža to so zadolžili vodjo TOZD. imenovali so tudi ekipo za izdelavo srednjeročnega plana TOZD.
: člani delavskega svata so ugotavljali, da- se predstavniki družbenopolitičnih organizacij v tem TOZD ne udeležujejo sej delavskega sveta kljub pravočasnemu obveščanju.
DELAVSKI SVET TOZD VZDRŽEVANJE
Na 20. redni seji 15. 6. 1979 so obravnavali predlog osnovne organizacije izveze ' komunistov TOZD vzdrževanje in transport o izboljšavah pravilnika o- nagrajevanju po delu in ob tern ugotovili razne manjše napake -ter pomanjkljivosti V osnovah tega pravilnika. Zato je osnovna organizacija zveze komunistov predla-, gala delavskemu svetu TOZD, da imenuje komisijo, ki bi- tapravil-
'mk'le' enkrat’ predelala in napake odstranila. Glede na to, da na nivoju-delovne organizacije že poteka akcija, ki ugotavlja te nepravilnosti po TOZD, je delavski svet zadolžil vodstvo TOZD, da o rezultatih in ainalizah akcije poroča na naslednji seji delavskega sveta.
- Na 21. redni seji, ki je bila 28.
6.	1979, so se seznanili z rezultati poslovanja za maj, ki jih je pred tem že podrobneje obravnavala komisija za gospodarjenje in varstvo pri delu in zavzela potrebna stališča.
DELAVSKI SVET
TOZD TOVARNE TRAKTORJEV
Svojo 8. sejo delavskega sveta so imeli 29. 5. 1979,-kjer so med drugim , obravnavali, poročilo o prizadevanjih za sistemske rešitve cen in carine za traktorje in se . seznanili, z najnoyej širni Ukrepi in prizadevanji za izboljšanje ekonomskega rezultata TOZD. Ob tem so zahtevali, da še vise tehtne in nove informacije sproti posredujejo delavskemu svetu TOZD.
Seznanili so se s. količinskimi proizvodnimi rezultati za mesec, april. in. z mesečnim dinamičnim planem za junij. Oib pregledu odgovora delavne skupnosti za komercialne.,posle o vzrokih za nastale izpade v proizvodnji’ predlaga delavskemu svetu TOZD tovarne tralktor jev, da naj delovna skupnost za komercialne posle predlaga rebalans plana proizvodnje' v količini, za katero bo zagotovila dovolj materiala.
Ponovno so opozorili delovno skupnost za komercialne .posle in TOZD kontrolo kakovosti, da v' svojih oddelkih poslujejo z večjo zavzetostjo in boljšo izrabo delovnega časa, ker ugotavljajo, da so zastoji v 'proizvodnji večkrat tudi subjektivne narave, izhajajoče: iz neprizadevnosti1 do dela.
DELAVSKI SVET TOZD ENERGETIKA
Dne 31. 5. 1979 so se štirinajstič sestali.člani delavskega Sveta tega TOZD in obravnavali tudi oceno poslovanja v I. četrtletju. Seznanili so ,se z ugotovitvami in pripombami, fci so jih sprejele samoupravne delovne skupine in koordinacijski odbor TOZD glede rezultatov poslovanja in jih potrdili.
DELAVSKI SVET
TOZD MEHANIKA OBDELAVA
Na 18. redni seji, ki .so jo sklicali 31. 5. 1979, so poleg samoupravnih sporazumov obravnavali naslednje:
Za potrebe dbdelovalnice Ulitkov so se odločili za nakup polavtomatske stružnice ATR 250/ 213.
Glede prošnje dveh delavcev za Skupinski' akordni presežek v ob-deHovalnici litine je delavski svet • Sklenil, naj vodstvo obrata v ta namen izdela razmerje prispevkov dela za posamezen obrat. Po tem razmerju še naj mesečno določa osnova za obračun.
Delavski svet
TOZD TRANSPORT
20. redna seja je bila 31. 5. 1979. Obravnavali so rezultate poslovanja za mesec april in okvirno za mesec maj. Ugotavljajo, da so leti'ugodni, medtem ko iz podatkov za maj ugotavljajo silabše rezultate. Zadolžili so komisijo za dobro gospodarjenje, naj ..takoj pristopi k delu in ugotovi vzroke Slabših rezultatov, v maju. Poudarili so, da je potrebno akcijski program dosledno izvajati.
. Na tej seji :so soglasno potrdili imenovanje vodje tega TOZD tov. Martina Koržeta, od katerega delavski svet zahteva, da se dosledno drži akcijskega programa tega TOZD.
DELAVSKI SVET
TOZD KONTROLE KAKOVOSTI
Sestali so se 30. 5. 1979 na 18. redni seji in ocenili svoje poslovanje v prvem četrtletju. Ocenili so ga kot uspešno.
DELAVSKI SVET TOZD GRADBENO-KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Poleg Obravnav raznih samoupravnih,sporazumov in pravilnikov so imenovali komisijo za sestavo srednjeročnega družbenega plana.
.Seznanili so se tudi s prihodnjo miikroorganizacij o v gradbenem qddellku.
DELAVSKI SVET
TOZD DRUŽBENA PREHRANA
IN GOSTINSTVO
' 21. redno sejo je imel ta TOZD
29.	5. 1979. Poleg ostalih pomembnejših točk so obravnavali še rezultate poslovanja za prvo trimesečje. Ugotovili so ne najuspešnejše poslovanje, zato podpirajo sklep ocene sveta, konference o-snovne organizacije sindikata Železarne Štore za boljše gospodarjenje vinaprej.
22.	redno sejo so ¡imeli 19. 6. '1979. Ena izmed točk dnevnega reda je bila imenovanje 5-čIanske komisije-za sestavo srednjeročnega družbenega plana. Soglasno so •sprejeli povišanje cen prehrane s
1.	7. 1979, in sicer za učence in abonente.
KOMISIJA
ZA GOSPODARJENJE
29. junija’ 1979 so imeli 18. redno sejo. Pri pregledu sklepov 17. redne seje je bilo ugotovljeno:- _
1.	da je' realizacija sklepa o izdelavi enotnih kriterijev za uskladitev akordnih pravilnikov v teku ter da bo, v zvezi s tem podano dokončno poročilo na naslednji: seji;
2.	ugotovili so tudi, da nekatere TOZD že presegajo planirana' sredstva, namenjena za službena potovanja za leto 1979. Predvsem izstopa TOZD energetika. Zato * komisija predlaga, da v kolikor se potovanje sodelavcev TOZD energetika nanaša direktno ha kaltero od drugih TOZD, naj to TOZD bremenijo tudi stroški potovanja.
Na tej seji so soglasno potrdili predlog nadur za opravljanje inventure v TOZD tovarni traktorjev in predlog nadur za opravljanje polletne bilance v delovni Skupnosti za finančne posle. Po opravljeni inventuri v TOZD tovarne traktorjev zahteva komisija poročilo, o dejanskem stanju. Komisija je ponovno sklenila, da je potrebno posredovati vse predloge za nadure najkasneje do 22. v mesecu, sicer jih ne bodo odobravali.
Z ozirom na zahtevnost operativnega- plana za julij ter z oži-ramna obdobje letnim dopustov komisija apelira na delovno skupnost za kadre in splošne zadeve, da se polno angažira pri zagotovitvi delovne sile, saj bi le tako lahko dosegli planirane rezultate.
Komisija je bila seznanjena z informacijo, da bodo za mesec maj izplačani stimulativni dodatki ikot akontacija.
Odobrila je nekaj službenih potovanj in se seznanila s poročilom o Službenih potovanjih.
Komisija je potrdila predlog, da se v,Skladu s povečanjem pene bencina valorizira kilometrina in nadomestilo za prihod na delo, kjer ni,javnega prevoza. Valorizirani. zneski veljajo ' od L' julija 1979 dalje.
KOMISIJA
ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE
Na 16. redni seji 22. 6. 1979 so tov. Antonu Kovačiču iz TOZD tovarne traktorjev odobrili 20.000 din kredita. Tov. Sotošku iz delovne skupnosti za komercialne posle so preklicali sklep o dodelitvi kredita v višini 25.000 din, ker je bil v odpovednem roku.
Delavskemu svetu delovne organizacije so posredovali predlog o dodelitvi (kreditov za individualno gradnjo in adaptacijo, s tem da se skupna vsota zniža za 5.000 din.
Tov. Svetislavu Živkoviču so dodelili sobo, velikost 55 kv. m v Šltoraih 55, ki jo je izpraznil tov. Ivan Mrvičin. -
Komisija je predlagala odboru SDK delovne organizacije, da razišče, po čigavi krivdi je prišlo do rubeža' Železarni štore v višini 420.P00 din za stanovanje tov. Jožice Cokan.
Vlagam prosilcev za razne fi- : n-ančne pomoči ni- ugodila, ker v ta namen ni razpoložljivih sredstev. Podano je bilo poročilo o stanju -sredstev sklada skupne, porabe.
Poglejmo še, katere samouprav--ne sporazume so potrjevali v tem času. na delavskih svetih:
—	Spremembo samoupravnega sporazuma.o merilih, pogojih in načinih za: dosego dogovorjenega obsega blaga in storitev ter odli- -va deviz ža leto 1979 so potrdili na vseh delavskih svetih TOZD.
— :ŠS o urejanju medsebojnih odnosov pri združevanju deviznih prilivov in skupnega koriščenj a deviznih pravic v SOZD so potrdili, vsi delavski sveti TOZD.
—	Visi delavski sveti- in delovne Skupnosti -so potrdile dopolnitve samoupravnega sporazuma Ljubljanske banke — splošne banke Celje in spremembe statuta.
(Nadaljevanje na osmi strani)
KADROVSKE VESTI
V mesecu juniju so bile v naša organizaciji združenega dela naslednje ikadrovsike spremembe:
Novi člani naše organizacije združenega dela so:
Vrečko Štefka, NS administrator — jeklovlek; Husanovič Re-šad, 'NK delavec — jeklovlek; Du-ramovič Sead, NK ¡delavec — livarna TI; Gračner Martin, NK delavec — TT-obdelava; Tisel Ivanka, administrator — valjarna II; Irand Ifeta, NK delavec — 'komunalni oddelek; Vrbovšek Bojan, NK delavec — livarna II; Močnik Rudolf, KV strojni ključavničar — vzdrževanje transportnih sredstev; šaša Mirko, NK delavec — livarna I; Nikolič Milotin, KV strugar — MO valji; Kočar Breda, NK delavka — TOZD DPG; Zeme Dušan, KV avtomehanik — TT-montaža; Malbašič Milisav, NK delavec — livarna I; Redžič Hasan, NK delavec — valjarna I; Uka Rahman, NK delavec — valjarna I; Brajkovič Ivan, NK delavec — livarna II; Duimdžer Ana, NK delavka — komunalni oddelek; Amon Martin, KV prodajalec — DS za komercialne-posle TT; Vrečko Cvetka, PK administrator — DS za ekonomiko in organizacijo; Jazbec Vera, KV administrator — DS za kadre in splošiie zadeve; Prtnjač Viktor, NK delavec — vzdrževanje transportnih sredstev; Lenart Stanislav, PK varilec — mehanična delavnica; Gašpar Anton, NK delavec — livarna I; Šunbek Ivan, NK delavec — jeklarna II; Krivec Darko, KV avtoklepar — TT-mon-taža; Krajnc Jadranka, ekonomski tehnik — DS za finančno-ra-čunovodske posle; Zupanc Milena, KV krojačica — DS za ekonomiko in organizacijo; Cehner Stanislav, VK delovodja — jekloi. vlek; Leko Luka, NK delavec — valjarna II; Fi9trič Marjan, NK delavec — DS priprava proizvodnje; Kroflič Stanislava, KV kme-
(Nadaljevanje na 7. strani)
—	Samoupravni, sporazum o združevanju sredstev obveznega posojila v fond -federacije za izgradnjo obrata industrije gorilnikov v Bihaču so do sedaj obrav-' navale na delavskih svetih samo štiri TOZD. TOZD elektroplavž, gradbeno stanovanjsko komunalno gospodarstvo ter družbena prehrana in gostinstvo so ga, potrdili, medtem ko ga TOZD vzdrževanje m potrdil, ampak zahteva dodatne obrazložitve.
—	Med prvimi TOZD, ki so obravnavali samoupravni sporazum o ustanovitvi medobčinske skup-
tovalka — gospodinja, TOZD DPG; Gudiček Ankica, NK delavka — komunala.
Iz JLA sta se vrnila:
Dolžan Igor, dipl. ing. strojništva — TOZD kontrola kakovosti; Krajnčan Marjan, NK delavec — TT-obdelava.
Po lastni želji so zapustili delovno organizacijo:
Čauševič Raif, NK delavec — livarna I; Flaučak Jože, NK delavec — livarna II; Saltirovski Ni-kdlčo, NK delavec — livarna II; Bele Rudi, NK delavec — livarna I; Marolt Vinko, KV prod. tehn. str. — TT-obdelava; Krznar Milan, KV valj avec profilov — va-ljama II; Cimerman Vilko, KV strugar, valjarna II; Toplišek Jožef, NK delaveci — livarna II; Durdevič Nevenko, NK delavec — livarna I; Graonar Rudolf, NK délavée — el. plavž; Anic Zlatko, KV varilec —.vzdrževanje transportnih sredstev; Medved Milena, administrator — jeklovlek; Kopreni Jože, dipl. ing. elektro — DS za ekonomiko in organizacijo; Jug Ivan, NK delavec — obdelo-valnica valjev; Gajšek Franc,. NK delavec — valjarna I; Topič Božo, NK delavec — elektroplavž; Rexhepi Shafoon, PK strugar — MO litina; Vindiš Anton, elektrotehnik — merilna Služba; Kumer Marko, KV strojni kalupar.— li-jama I; Vrga Jandre, NK delavec — valjarna I; Isikrač Alojz, PK jeklar — jeklarna II; Hojnik Marjan, KV rezkalec — obdelo-valnica -litine; Rezar Filip, KV strugar — mehanična delavnica; Bobnič Jože, žerjavovodja — valjarna I; Platovšek Alenika, ekonomski tehnik — DS za investicije in razvoj; Hvalec Boža, administrator — DS za komercialne posle; Sotošek Avgust, metalurški ¡tehnik — DS za komercialne posle; Godiček Ankica, NK delavka — komunalni oddelek..
nositi za zaposlovanje, ga je TOZD gradbeno, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo potrdila, medtem ko ga delavski svet TOZD vzdrževanje ni. Zahtevajo dodatne obrazložitve. .
— Predlog osnov za obračun stimulativnih dodatkov so sprejeli na delavskem svetu TOZD elektroplavž. Tudi v TOZD vzdrževanje so ga sprejeli, vendar z ¡določenimi pripombami; ravno tako so v TOZD 'gradbeno, stanovanjsko mn. komunalno gospodarstvo imeli določene pripombe. Niso pa ga potrdili v TOZD livarna valjev, kdki‘1 in metalurške litine, ker imajo pripombe.
Sporazumno s podjetjem so odšli:
Mihevc Zvezdana, NK uslužbenka — DS za kadre in splošne zadeve; JaZbinšek Milan, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Plemenitaš Albin, KV o-bratni elektrikar — elektroobrat.
Zaradi negativne ocene v poizkusni dobi je odšel:
Harambašič Mirsad, KV strugar — mehanična delavnica.
Po izteku pogodbe je odšel iz DO:
Galluf Anton, VK valjar — TOZD GKSG.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Užmah Majda iz DS za komercialne posle; Vodovnik Danica iz
Delavnost j e odlika, s katero se amatersko gledališče ŽELEZAR Celje-Štore lahko pohvali.
V	tej sezoni je bil na odru živžav, saj se je neprestano kaj dogajalo.
Ob zaključku koledarskega leta 1978 so uprizorili mladinsko igro Figole-Fagole in z njo razveseljevali predvsem mlajše obiskovalce tako v Štorah kot po raznih krajih Slovenije.
V	pustnih dneh so člani organizirali karneval Filter 79 in na pustno soboto obiskali Štore, Lipo in. Kompole. Pravo veselje na obrazih krajanov je pričalo, da so takšne in podobne prireditve zelo dobrodošle. Sodelovali so na celjskem karnevalu, kjer so med občani — gledalci s svojo izvirnostjo poželi velik aplavz ter prejeli pred halo Golovec 4. nagrado.-
Poleg recitalov na raznih prireditvah so pripravili prijetno in zahtevno gledališko delo ARZEN IN STARE ČIPKE, v režiji gledališkega igralca Janeza Starine. Uvrstili so se na področno, srečanje gledaliških skupin Slovenije. Ocena predstave je bila ugodna. Gledališka kritika Vladimir Kocjančič in Marjan Belina sta se pohvalno izražala o napredku gledališča - in osebno pohvalila nekatere najbolj kreativne igralce. Za takšen uspeh je v veliki meri pripomoglo režiserjevo delo, popestreno z mnogimi režiserskimi-domislicami, kar je dalo predstavi še poseben čar.
Za izjemen igralski dosežek v tem’ delu je Zveza kulturnih organizacij Slovenije igralkama Trudi in Anici. Tomažin podelila zlato Linhartovo značko. Dolgoletni članici AG Zelezar tov. Miri Furlan pa je bila podeljena Linhartova plaketa za dolgoletno zelo uspešno delo.
AG Zelezar že vrsto let izmenjuje obiske z Mestnim amaterskim geldališčem iz Paračina. V gosteh so bili tudi lani s predstavo Kralj na Betajnovi. Ob tej priložnosti sta obe gledališči izrazili željo po pobratimstvu. Formalni del je bil tako opravljen že,pred enim letom. Letos, i. junija pa so v Štorah na posebni
TOZD DPG; Boršič Jože iz elek-troobrata; Šeruga Mitja iz elak-trooforata; Perpar Bojan iz valjarne II ter ¡Leskovšek Milah iz TOZD vzdrževanje.
Vsem želimo obilo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili:
Babič Doroslav iz livarne valjev; Novak Anton iz elektroobra-ta; Ocepek Franc iz elektroobra-ta; Baumkirhner Ivan iz valjarne II; Jeršič Metod iz TOZD kontrole kakovosti; Vodeb Vinko iz valjarne I; Felicijan Alojz iz DS priprave proizvodnje; Bovha Jože iz valjarne II in Pejičič Bogdan iz TOZD transport.
Vsem iskreno čestitamo!
svečanosti uradno podpisali po-bratimske listine.
Dan te svečanosti, 1. junij so proslavili v štorskem kulturnem domu. Pihalni orkester Štorskih železarjev je s promenadnim koncertom zaželel dobrodošlico gostom iz Paračina. Rdeči nageljni na prsih (vsak udeleženec je prejel enega kot simbol ljubezni med brati Slovenci in Srbi) so prispevali k svečanejšemu videzu tega srečanja.
Z otvoritvijo razstave del znanega umetnika, slikarja Joži j a Ipavca se je pričel tudi uradni del, obogaten s kulturnim programom. Listine probratimstva sta podpisala predsednika obeh gledališč, in sicer za Gradsko a,-matersko pozorište Paračin jov. Dragiša Ratkovič in za AG Zelezar tov. Franc Ocvirk.
Pobratimi so preživeli skupaj tri prijetne dneve. V času obiska so si ogledali našo lepo Logarsko dolino in na sobotni večer, 2. junija, uprizorili» gledališko predstavo Bolha v ušesu. Žal je bilo obiska zelo malo, kar je v Štorah sicer že stara navada.
Tudi od posebej povabljenih se je predstave udeležil samo predsednik konference osnovnih organizacij sindikata. Vzorno, ali ne?
V nedeljo so se gostje iz Paračina poslovili. Do Krapine so jih spremljali pobratimi iz Železar-ja in jih popeljali še na ogled »krapinskega človeka«.
Ob slovesu so si ob stisku rok s solzami v očeh izmenjali še zadnje besede, ki so bile: »Nasvidenje drugo leto v Paračinu in pišite, dragi naši bratje!«
Amatersko gedališče ŽELEZAR je torej že večkrat dokazal, da s trdno voljo in marljivim delom žanje uspehe. Velika škoda je le, da v naši delovni organizaciji in v Krajevni skupnosti Štore takšnega ljubiteljskega dela ne cenijo dovolj, kar se odraža ob obiskanih kulturnih prireditvah in še v mnogih drugih primerih.
Premik bo nujen; za vzgled bi morali v naši delovni organizaciji biti najprej vodilni delavci, katerim ne more in ne sme biti vseeno, ali se v teh železarskih Štorah, ki so del nas samih, kaj dogaja, ali pa sploh ne, AT
■STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl,, ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing.; Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
Delo samoupravnih organov
Pobratimstvo dveh gledališč