NOVI TEDNIK
NT&RC
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 32 - LETO 52 - CEUE, 14.8.1997 - CENA 280 SIT
Duhovi iz grajsicih soban
^ Se bo za grad Podčetrtek nad Atomskimi toplicami, ki nezadržno propada, našla rešitev? Vroča tema na strani 25.
S sonca pod kap!
živahen in moker - tako lahko označimo minuli vikend na Celjskem. Živahen zato, ker so
prizadevni organizatorji obudili ničkoliko starih običajev, s katerimi so v goste privabili staro
in mlado; zakaj pravimo, daje bil vikend moker, pa verjetno ni treba posebej razlagati. Kako
^nekateri ubežali dežju, je videti tudi na posnetku Toneta Tavčarja; kako pa so se branili pred
dežjem v Virštanju na Klopotčevi nedelji, na Holceriji v Vitanju, taborniki v Kokarjah, na
konjski povorki v Celju in še kje, pa preberite na straneh Novega tednika.

DOGODKI
Slab mesec do jubileja
Na razstaviščih Celjskega sejma se bo med 12. in 21. septembrom predstavljalo 1.765 razstavljavcev iz 27 držav-Jubilejni 30. Mednarodni
obrtni sejem bo odprl predsednik države Milan Kučan
Le slab mesec nas še loči do
največje slovenske poslovno
sejemske prireditve, Medna-
rodnega obrtnega sejma, ki
ga v Celju na razstaviščih
Celjskega sejma pripravljajo
letos tridesetič. Jubilejno se-
jemsko manifestacijo, nad
katero je pokroviteljstvo
prevzela Kovinotehna Celje,
bo odprl predsednik države
Milan Kučan, zanimanje med
razstavljavci za drugi največji
obrtni sejem v Evropi pa je
tako kot vrsto zadnjih let več-
je od prostorskih možnosti,
ki jih ponuja sejmišče.
Podrobnosti o pripravah na
sejem so organizatorji predsta-
vili na včerajšnji novinarski
konferenci. Celjsko sejmišče
zaokrožuje okrog 55 tisoč kva-
dratnih metrov prodajno raz-
stavnih površin, organizatorja
Mednarodnega obrtnega sej-
ma, Celjski sejem in Obrtna
zbornica Slovenije, pa sta zad-
' nja leta težila k temu, da bi bilo
kar največ sejemskega prosto-
ra pokritega. »Za letos lahko
rečem, da bo pokritih sejem-
skih površin kar 90 odstotkov, s
tem pa se bomo organizatorji v
veliki meri ognili morebitnim
težavam z vremenom. Ob stal-
nih dvoranah bo sejemski pro-
stor zaokroževalo že 19 mon-
tažnih, različno prostornih dvo-
ran. Desetina sejmišča na pro-
stem bo le med dvoranama C in
A ter na zunanjem parkirnem
prostoru, kjer pa bi sejemskim
razstavljavcem le stežka zago-
tovili streho nad glavo,« pravi
direktor družbe Celjski sejem
mag. Franc Pangerl in dodaja,
da bo do letošnjega jubilejnega
MOS nared tudi nova konfe-
renčna dvorana.
Novo konferenčno dvorano
urejajo ob že uveljavljeni Mo-
dri dvorani, kjer je tudi večina
obsejemskih strokovnih sre-
čanj in razprav. Prav v pripravi
obsejemskega strokovnega
programa za letošnjo jubilejno
manifestacijo velja še posebej
izpostaviti veliko vlogo Obrtne
zbornice Slovenije, ki v času
MOS že tradicionalno opozarja
na aktualne probleme in teža-
ve, s katerimi se srečuje sloven-
sko gospodarstvo, še zlasti pa
obrtniki in podjetniki.
Za 30. MOS je bilo doma in
na tujem veliko zanimanja,
kljub temu, da se bo na tem
največjem sejmu za promoci-
jo obj-ti in podjetništva v Slo-
veniji in drugem največjem v
Evropi predstavilo 1.765 raz-
stavljavcev iz 27 držav, pa na
listi čakajočih še vedno ostaja
preko 100 razstavljavcev. Le-ti
prihajajo zlasti iz gradbeništva
in trgovine, organizatorji MOS
pa tudi letos vztrajajo na do-
sledni zaokrožitvi posamez-
nih razstavnih dvoran po de-
javnostih.
I. STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Novost letošnjega 30. MOS
bo tudi novourejen gostinski
prostor. Iz lanske Pohorske
hiše je namreč na sejmišču
zrasel približno 2.000 kva-
dratnih metrov velik pokrit
gostinski prostor, kjer bodo v
času letošnje sejemske mani-
festacije svojo ponudbo zao-
krožili številni gostinci. Iz-
ven tega prostora, ki lahko
naenkrat sprejme okoli 2.000
glavo množico, bodo obisko-
valcem na različnih lokacijah
ponujali okrepčila le še trije
gostinci.
Prva kovinska ogrodja montažnih dvoran so na razstavišču Celjskega sejma začeli postavljati že\
prejšnji teden, v teh dneh pa pred upravno zgradbo in nad pokritim sejemskim gostinskim^
prostorom raste tudi montažna stanovanjska hiša podjetja Inntal iz Petrovč. V času 30. MOS \
bodo Inntalovi strokovnjaki v njej predstavljali montažni način gradnje, obiskovalce pa\
sezTumili tudi z vsemi značilnostmi in prednostmi, kijih prinaša v svetu zelo, pri nas pa še dokaj
slabo uveljavljen način montažne gradnje. b
podržaI
sto dni ZQ
proračun i
UUBUANA, 6. avgu
(Delo)-Polegpredloga^
računa za leto 1997 je
la vlada poslati v parlam^
še proračunski memofj!
dum. Letošnji cilji so f„.
drugim 8,8-odstotna infij"
ja, omejevalna politikj^
nadzorovanih cenah, za^Jl
odstotke večja produi^,,,
nost dela in rast dofnačej
bruto proizvoda, bruto pj
če pa naj bi se povečj!
realno le za tri odstotfc
Poslanci bodo o državne«
proračunu, ki po vladn^J
predlogu predvideva za?]!
milijard tolarjev prihodke
in za 737,9 milijarde odlior
kov, pričeli razpravljati'
septembra, za celotni ^■
stopek pa imajo na razpoj;
go sto dni.
Vračanje
premoženja
UUBUANA, 7. avgust
(Večer) - Po uradnih podj
kih deset največjih uprat
čencev zahteva nazaj v(
kot 46.000 hektarov po voji
odvzetih gozdov. Čepn
vlada, ki je objavila seznat
ni navedla tudi imen upra'
čencev, je znano, da je i
prvem mestu med njii
Nadškofijski ordinat
Ljubljana z zahtevo po vri
tvi 26.826 hektarov gozd(
Naslednji na listi je zahto
za vrnitev 4124 heklB
gozdov. Največje kmetijsk
zemljišče, ki naj bi ga vioi
denacionalizirancem, m
6482 hektarov, pošlo«
prostor 32.550 kvadrata
metrov, največja zahtevi
po vračilu stanovanj ozif
ma stavbnega zemljišča]
sta 16.567 kvadratov ozii
ma 102 hektara. Denacion
lizacija naj bi stala okrog
milijard mark.
Enajst Žrtev
UUBUANA, 7. avgus
(Večer) - V prvem pollet
so slovenske gore zahtev«
enajst življenj, 24 planine
pa je bilo hudi ranjenih. S!
venski gorski reševalci,
delajo prostovoljno, so
odločili, da bodo v primer
ko bo do nezgode pri-
zaradi malomarnosti P
nincev, pričeli zaračunav
svoje storitve.
Ustavna pritožb
UUBUANA, 8. avgus
(Delo)-Gibanje23. dece
ber je na ustavno sodi^
vložilo ustavno pritožbo i
per dejanje predsednika'
žavnega zbora Janeza '
dobnika, s katerim je d"
nevno kršil človekove p^^
ce in temeljne svoboŠči'
Gibanje je v državni
vložilo sedem pobud za^
žitev zahteve za razpis pf
hodnega zakonodajnega
ferenduma na temo ratin
cije evropskega pridruži^'
nega sporazuma, vendaf
bile vse zavrnjene. ^
predlaga ustavnemu so^
ču, naj ugotovi, da so Po^'
nikova dejanja nezakoni^'^
Nov hotel v Podčetrtku
v Atomskih toplicah temeljijo novo poslopje M
v Atomskih toplicah so za-
čeli s pripravljalnimi zemelj-
skimi deli za nov hotel, v
katerem bo 91 apartmajev. Pr-
vi gosti naj bi letovali v njem
predvidoma že konec julija,
najpozneje septembra pri-
hodnje leto.
Obstoječi hotel Atomske to-
plice, ki so mu lani priključili še
prizidek A kategorije, je veči-
noma več kot 90 odstotno za-
seden, zato potrebujejo v kraju
nova ležišča. O načrtih za do-
datni hotel je bilo že dolgo
slišati, pa tudi pri načrtovanju
novih zdravstvenih in gostin-
skih zmogljivosti so upoštevali
to dejstvo.
Tako so v Atomskih toplicah
zdaj začeli s pripravljalnimi ze-
meljskimi deli za nov apart-
majski hotel. Stal bo na zemljiš-
ču ob gozdičku, nad kopališči
Term ter Atomsko vasjo, kjer
so predvideli tudi ureditev ob-
stoječih ribnikov. Tam bo po-
stavljenih pet med seboj pove-
zanih objektov, s približno 400
ležišči, pod zemljo pa namera-
vajo urediti 110 parkirišč. V
objektu bo poleg recepcije še
manjša kongresna dvorana,
kar Atomske toplice nujno po-
trebujejo. Investitor je AL inže-
niring d.o.o. iz Ljubljane. Ok-
virna vrednost naložbe znaša
nad 12 milijonov DEM. V apart-
hotelu naj bi lastniki, ki bodo
morali skleniti upravljalsko po-
godbo z zdraviliščem, svoja
počitniška stanovanja pred-
vsem oddajah turistom. V Pod-
četrtku si namreč ne želijo, da
bi odkupljena stanovanja
aparthotela ostajala prazna
oziroma izključno za letovanje
bodočih lastnikov.
V AL inženiringu so povedali,
da bo hotel po svoje primerljiv
z Atomsko vasjo, s to razliko,
da želijo v aparthotel privabiti
še zahtevnejše goste. Prav zato
imajo načrte za dodatno uredi-
tev nekaterih apartmajev za
potrebe najzahtevnejših go-
stov. Sicer pa bodo v njem
apartmaji v izmeri 33, 42, 45,
78, 56 ter 73 kvadratnih me-
trov.
Pri pripravljalnih delih, ki jih
izvajata celjski Gradiš ter Geo-
loški zavod Ljubljana, dajejo
posebni poudarek temeljenju
oziroma pilotiranju zahtevnej-
šega, vendar lokacijsko izred-
no zanimivega zemljišča.
V AL inženiringu so povedali,
da so prve pogodbe za prodajo
apartmajev že podpisali, naj-
več novih podpisov pa priča-
kujejo prihodnji mesec.
mmmmm brane jeranko
Nad. Termami Atomskih toplic, tik ob ribnikih, nastaja nov hotel. Takšna je njegova
idejna podoba.
Miliioni za vodo
v krajevni skupnosti Zreče
želijo posodobiti vodovodno
omrežje in hkrati zboljšati
tudi kakovost pitne vode.
Naredili so že več vrtin, ki
oskrbujejo vodovod z zadost-
nimi količinami pitne vode tudi
ob sušnih obdobjih. Izbrah so
tudi način, s katerim namera-
vajo zagotoviti kvalitetno pitno
vodo v okviru predpisov
»Nov sistem za pripravo pit-
ne vode sestavljata UV Berso-
nov dezinfekcijski sistem in av-
tomatski klorinator Jesco. Ber-
sonova UV (ultravijolična luč)
osvetljuje vodo, ki teče mimo
luči in uniči bakterije v vodi. Za
tem doda avtomatski klorina-
tor še potrebno količino klo-
ra,« predstavlja novosti refe-
rent za vodovod Maksimilijan
Repič.
Sistem za dezinfekcijo vode
so Zrečani uvozili že lani. Vre-
den je približno osem milijo-
nov tolarjev. Sedaj gradijo še
stavbo, v kateri bo omenjena
oprema nameščena in ti stroš-
ki bodo povišali vrednost na-
ložbe še za okrog tri milijone.
Nato bo potrebno montirati še
ustrezno električno krmiljenje
na črpališčih in rezervoarjih,
kar bo stalo še tri milijone
tolarjev. Omenjena dela zaje-
majo trenutno samo tako ime-
novani zgornji vodovod, če-
prav je podoben sistem predvi-
den tudi za tako imenovani
spodnji del. Prav tako namera-
vajo v Zrečah tudi postopoma
zamenjati približno dva in pol
kilometra salonitnih cevi.
»Čez nekaj let se bosta oba
sistema po potrebi tudi uskla-
jevala. Vsaka črpalka, vsak ni-
vo rezervoarja, vsak pretok in
drugo bo vodeno iz centra ter
prilagojeno trenutnim potre-
bam. S tem bomo največ pri-
hranili pri porabi električne
energije, prednost sistema pa
je tudi v zanesljivosti. Delova-
nje posameznih naprav se izpi-
suje na tiskalniku, o morebit-
nih večjih nepravilnostih pa je
avtomatsko takoj obveščen
operater preko telefona, mobi-
tela ali pagerja, da lahko čim
prej posreduje.«
Sicer pa Zrečani v bližnji pri-
hodnosti nameravajo še razši-
riti »spodnji« vodovod. S tem
bodo dosegli tudi višje ležeča
gospodinjstva, ki se z vodo se-
daj oskrbujejo sama in se pri
tem neredko srečujejo s teža-
vami.
B.Z.
«*i«n,ii].iiLga

DOGODKI
m
Ko se sanje uresničujejo
V Celju danes ključi stanovanj 52 družinam in posameznikom
, je po olastninjenju pretežnega
stanovanjskega fonda v Sloveniji
^jpja novih stanovanj praktično za-
f^lj se v Celju lahko pohvalijo, da
\o Ic^o zagotovijo po več deset no-
'Jjgljivih neprofitnih stanovanj.
^primeijavi) le podatek, ki kaže, da
jlje dosega letno povprečje novozgra-
stanovanj v Mariboru, glede na
^^,jlo prebivalcev, pa sodi Celje s 50 do
jpeprofitnimi stanovanji letno v sam
0ni vrh. Sanje o lastnem domu ozi-
0 stanovanju se danes, v četrtek,
lesnifujejo še 52 družinam in posa-
leznikom.
V Stanovanjskem skladu občine Celje
J letos v stanovanjskem stolpiču na
iidinji že predali 9 stanovanj upravičen-
ji s socialne liste, v središču mesta pa
službena stanovanja. Za temeljito pre-
0 nekdanjega Gradisovega samske-
idoma v Ulici Frankolovskih žrtev so
jDienili 62 milijonov tolarjev iz prora-
iinske finančne izravnave.
Na v aprilu objavljeni razpis za oddajo
neprofitnih stanovanj se je prijavilo 194
prosilcev, po dopolnitvi razpisa pred ted-
ni pa je prispelo še 16 vlog. Po besedah
namestnika direktorja stanovanjskega
sklada Slavka Sotlarja so skladno z do-
ločili Pravilnika za oddajo neprofitnih
stanovanj v najem za vse prosilce teme-
ljito proučili izpolnjevanje razpisnih po-
gojev. Pogoje za uvrstitev na listo je
izpolnjevalo 166 prosilcev, glede na do-
seženo število točk pa so v skladu obli-
kovali tudi prednostno listo. Na listi je od
skupno 166 upravičencev 7 štiričlanskih,
53 tričlanskih in 44 dvočlanskih družin,
62 upravičencev pa je samskih.
Neprofitna stanovanja, ki jih v Celju
danes predajajo, so na treh lokacijah. V
poslovno stanovanjskem stolpiču v Ulici
Frankolovskih žrtev na Hudinji jih je 6,
od tega 5 enosobnih in 1 dvosobno, v
prenovljenem poslovno stanovanjskem
objektu samskega doma Železniškega
gospodarstva v Aškerčevi uhci jih je 15,
od tega po 3 dvosobna, enosobna in
garsonjere ter 6 enosobnih, ter v stano-
vanjski soseski Dolgo polje kare II še 31
stanovanj, od tega 9 trosobnih, 18 dvoin-
polsobnih in 4 garsonjere.
Jeseni bodo v Stanovanjskem skladu
občine Celje objavili nov razpis za do-
delitev socialnih stanovanj, prav tako
pa tudi razpis za kreditiranje indivi-
dualne gradnje. Za slednje bodo name-
nili slabih 23 milijonov tolarjev, šlo pa
bo za takoimenovane vselitvene kredi-
te, saj bodo dodeljeni občanom, kate-
rih gradnja hiše je v zaključni fazi in
jim bo kredit omogočil dokončanje
gradnje ter vselitev.
Priložnostno slovesnost ob predaji 52
stanovanj srečnim družinam in posamez-
nikom pripravljajo danes ob 11. uri na
Dolgem polju, zbranim pa bodo sprego-
vorili celjski župan Jože Zimšek, pred-
sednik Upravnega odbora Stanovanjske-
ga sklada občine Celje Stane Seničar ter
predsednik Stanovanjskega sklada Re-
publike Slovenije Edvard Oven.
I.STAMEJČIČ
Promocija in
razvoj Konjic
JNa okrogli mizi o strategiji
jzvoja turizma v konjiški
\mi so udeleženci ugotav-
V^vAia je za uspešen nadalj-
D/irazvoj turizma potrebna
radiformalna oblika povezo-
vanja, zato so oblikovali ini-
ciativni odbor za ustanovitev
{ospodarskega   interesnega
alraženja na področju turiz-
na.
Odbor sestavljajo župan Ja-
lezJazbec ter direktorja Jele-
a in Zlatega griča Boris
htnik in Janez Lešnik. Ini-
ijtivni odbor je v minulih
»ehna številne konjiške na-
live posredoval predlog po-
"dbe o ustanovitvi omenje-
na združenja, ki naj bi zaži-
^lo, ko bo pogodbo podpisa-
° najmanj dvajset članov,
^^dlog podrobno določa na-
^■'in delovanje Gospodarsko
"'^resnega združenja Dra-
"njske doline.
združenje naj bi skrbelo za
^kovostno, celovito in enot-
'"l^onjiško turistično ponud-
za promocijo Slovenskih
Nic in razvoj konjiškega
^^'zma z vključitvijo čim šir-
kroga ponudnikov. De-
'"'^nje in ponudbo naj bi si
^Zadevalo smiselno razširiti
J^^elotno Dravinjsko dolino.
Fuženje naj bi poslovalo kot
podjetje s sedemčlanskim
nadzornim svetom in direk-
torjem, člani pa bi plačevali
mesečno članarino. Prva štiri
leta bi delo združenja delno
sofinancirala tudi občina Slo-
venske Konjice, združenje pa
naj bi skrbelo tudi za lastne
prihodke in pridobivanje sred-
stev na raznih natečajih. More-
bitni dobiček bi usmerjali v
nadaljnje delo združenja.
Dejavnosti združenja so ši-
roko opredeljene: od skupne-
ga nastopa članov na trgu,
trgovine na drobno z izdelki
domače obrti, brošurami in
podobno, do ekonomsko
propagandnih storitev za čla-
ne, pomoči pri prometu blaga
in storitev, založniške in časo-
pisne dejavnosti, organizacije
sejmov, priprave strokovnih
raziskav in podobno. Združe-
nje s svojo dejavnostjo naj n^
bi konkuriralo svojim čla-
nom, ki naj bi med drugim ob
konkurenčnih pogojih imeli
prednostno pravico pred zu-
nanjimi ponudniki v projektih
in dejavnostih združenja. Do
dvajsetega avgusta pričakuje
iniciativni odbor morebitne
pripombe na takšen predlog
delovanja združenja.
A.N.
V. d. direktor Hmeljarskega združenja Slovenije, dipl. ing.
agronomije Jože Breznik, med ogledom hmeljišč. Ugotavlja,
da bo letos vsebnost alfa smol dokaj visoka, z obiranjem pa
bodo pričeli po 20. avgustu. V tem času hmelj potrebuje
predvsem toploto, za nemoteno obiranje pa si seveda želijo
lepega vremena.
Hmelja je preveč
Mednarodna hmeljarska zveza je imela 45. kongres v Pragi
Minuli teden je bil na Češ-
kem 45. kongres mednarod-
ne hmeljarske zveze, ki se
ga je udeležilo okrog tristo
delegatov iz 13 držav, štiri-
najst iz Slovenije.
Delo na kongresu je bilo
razdeljeno med posamezne
komisije, tako so se ločeno
sestali ekonomska in tehnič-
na komisija ter predsedstvo,
bila pa je tudi skupna seja
predsedstva mednarodne
hmeljarske zveze in predstav-
nikov zveze evropskih trgov-
cev za hmelj. En dan je bil
namenjen ogledu hmeljišč,
hmeljarske mehanizacije in
hmeljarskega muzeja v Žal-
cu, kjer je središče češkega
hmeljarstva. Iz poročil je raz-
vidno, da je bilo v letu 1996 s
hmeljem zasajenih v državah
članicah 66.758 ha, leto po-
prej 68.220, letos pa le 62.350
ha, iz česar je razvidno, da se
površine hmeljišč krčijo. Od
tega je v Sloveniji 2.326 ha,
površine pa se tako opazno
ne manjšajo. Pri tem pa je
zanimivo, da je bila skupna
proizvodnja v letu 1995
102.620 ton, v letu 1996 pa
108.211 ton. Ugotovili pa so
tudi, da je tega letnika še
2.400 ton neprodanega, saj je
prav na področju prodaje
hmelja stanje zelo težko. Ne-
kaj neprodanega hmelja je tu-
di še v Sloveniji.
Tudi letos so na kongresu
podelili ordene hmeljarske-
ga viteza. Od Slovencev je
orden hmeljarskega viteza
II. stopnje prejel dr. Alojz
Četina, ki je bil dolga leta
sekretar tega združenja, or-
den hmeljarskega viteza I.
stopnje pa je prejel dipl. ing.
agronomije Janez Luževif,
oba iz Žalca.
Kot je povedal Jože Brez-
nik, vodja slovenske delegaci-
je na kongresu, je ocena letoš-
njega pridelka slaba, saj pred-
videvajo, da bo hmelja
100.400 ton, medtem ko v Slo-
veniji pričakujejo srednje do-
bro letino - 3.600 ton.
■■■■■■■■■i T. TAVČAR
Obnova gradu Strmoi
J ^""gu Rogatec, kjer je velika in zapuščena graščina
. ""iiol, so v petek začeli z nadaljnjimi obnovitvenimi deli.
|. °s želijo po projektu Zavoda za varstvo naravne in
^urne dediščine sanirati grajsko dvorišče.
so na gradu Strmoi popravili glavnino ostrešja ter ga
j^'^nli z novo kritino, z obnovo pa so začeli predlani. Doslej
ou^^^va prispevala približno 5 milijonov tolarjev, mala
^ "^3 Rogatec pa približno 3 milijone. Za letošnjo sanacijo
U| "^'^^a naj bi občina ter država prispevali po 2 milijona
Dr J^^°^^nj imi deli naj bi nadaljevali še septembra, če s
^ videnim ne bodo zaključili, pa bi nadaljevali prihodnje
y' ko bi se lotili tudi mogočnega zidovja.
rg^ °°^inski upravi Rogatca želijo, da bi se uspeli uvrstiti v
državni program obnove. B.J.
po svetu
Holbrooke spet
uspešen
Ameriški posrednik Ric-
hard Holbrooke, oče day-
tonskega mirovnega spora-
zuma, s katerim se je kon-
čala štiriletna vojna na tleh
nekdanje Jugoslavije, je bil
uspešen tudi ob tokratnem
obisku v BiH.
Po 18 mesecih je spet prišel
v to državo in skupaj s seda-
njim ameriškim odposlancem
za BiH Gelbardom dosegel
sporazum o razdelitvi velepo-
slaniških mest. Muslimanski,
hrvaški in srbski voditelji v
BiH se namreč niso mogli spo-
razumeti, koliko veleposla-
niških mest bo pripadlo kateri
od treh etničnih skupin v fe-
deraciji BiH. V skladu z zdaj
sklenjenim sporazumom bo-
do Muslimani zasedli 13 mest
(med drugim bo njihov vele-
poslanik v OZN), Srbi bodo
imeli 11 veleposlaništev (med
pomembnejšimi so v ZDA,
Rusiji in Franciji), hrvaški
predstavniki Federacije BiH
pa bodo v devetih svetovnih
prestolnicah. Skupno bosan-
sko-hrvaško-srbsko predseds-
tvo se je tudi dogovorilo o
sestavi skupne vojaške komi-
sije in o skupni telefonski šte-
vilki za mednarodne khce. Ni
pa jim uspelo uskladiti stališč
o skupni valuti, saj je srbski
član predsedstva Krajišnik
vztrajal na nacionahstičnih
simbolih. Holbrooke je v Ba-
njaluki obiskal predsednico
Republike srbske Plavšičevo
in ji zagotovil vso podporo v
»boju« s Karadžičem in njego-
vimi privrženci. Med obi-
skom jugoslovanskega pred-
sednika Miloševiča pa naj bi
Holbrooke grozil z vnovični-
mi ukrepi, če ZRJ sodišču v
Haagu ne bo izročila vojnih
zločincev na čelu s Karadži-
čem.
Srečanje Tudman -
Izetbegovic
v nekdanji Titovi vili v
Splitu sta se sestala hrvaški
predsednik Tudman, ki je te
dni prisegel še za en man-
dat, in predsednik pred-
sedstva BiH Izetbegovic. Do
srečanja je prišlo zaradi za-
tišja pri uresničevanju day-
tonskega sporazuma, ki ga
je bilo treba oživiti.
Tudman je sicer težil k te-
mu, da bi do srečanja prišlo
že zdavnaj, saj naj bi EU in
ZDA s tem dokazal, da podpi-
ra federacijo BiH. Vendar pa
Izetbegovic na to ni pristal,
vse dokler ni Tudman nekaj
tudi storil za federacijo, do-
kler ni Hrvatov v Mostarju
prejšnji mesec prepričal v us-
tanovitev skupne musliman-
sko-hrvaške policije. Hrvaš-
ke oblasti so tudi dovolile vr-
nitev muslimanskih begun-
cev na njihove domove v
osrednjo Bosno, od koder so
jih leta.93 med 10-mesečno
vojno Hrvati izgnah. Vendar
je že ob prvi vrnitvi nekaj sto
Muslimanov v Jajce prišlo do
incidenta, ko jih pijana mno-
žica Hrvatov ni spustila v me-
sto. Predsednika sta se zato
dogovorila, da naj bi vlada
Federacije BiH v najkrajšem
času pripravila celovit pro-
gram vračanja beguncev.
Nesreča
korejskega letala
Letalo boeing 747 južno-
korejske letalske družbe
KAL je strmoglavilo le ne-
kaj minut pred pristankom
na ameriškem tihomor-
skem otoku Guam. V nesre-
či letala z 254 potniki in
člani posadke je preživelo
29 ljudi, ostalih 225 pa je
umrlo.
Med potniki letala, ki je
priletelo iz Seula, je bilo naj-
več državljanov Južne Kore-
je, v glavnem dopustnikov,
namenjenih na Guam, naj-
bolj zahodno ameriško
ozemlje, ki je kljub močni
ameriški vojaški prisotnosti
na otoku v zadnjih letih po-
stal« priljubljeno letovišče
Azijcev. Na letalu je bilo tudi
nekaj južnokorejskih poUti-
kov ter 14 Američanov. Ti-
skovni predstavnik medna-
rodnega letališča Agana je
povedal, da so nekaj trenut-
kov pred nesrečo z letala
sporočili, da imajo težave z
enim od motorjev. Poleg te-
ga je v času nesreče oziroma
med pristajanjem letala
močno deževalo. Natančen
vzrok nesreče bo znan, ko
bodo strokovnjaki ameriš-
kega odbora za varnost deši-
frirali zapise v obeh črnih
skrinjicah letala, ki sta men-
da ostali povsem nepoško-
dovani. Nepoškodovanih pa
je ostalo tudi kar nekaj pot-
nikov, ki so po nesreči pre-
prosto odkorakali s kraja
razbitin, ki so se mešala s
prtljago in trupli. Doktor na
prizorišču je te preživele oz-
načil kar za čudež.
Na Bližnjem
vzhodu vre
Na Bližnjem vzhodu so
razmere vse bolj napete, za-
to so se v izraelsko-pale-
stinski spor spet vmešale
ZDA in na nemirno območ-
je poslale posebnega odpo-
slanca Dennisa Rossa. Če
bo njegovo posredovanje
uspešno, bo konec meseca
na prvo bližnjevzhodno
turnejo odšla zunanja mi-
nistrica Albrightova.
Razmere so se zaostrile
po samomorilskem napadu
na tržnico v Jeruzalemu, ko
so izraelske oblasti zaprle
palestinska območja. Pale-
stinci so to razumeli kot voj-
no napoved Izraela, Arafat
pa je dejal, da gre za izrael-
ski državni terorizem. Zara-
di zapore Zahodnega brega
in Gaze je namreč prekinje-
na palestinska trgovina, Pa-
lestincem pa je onemogočen
prihod na delo. Poleg tega je
Izrael zamrznil izplačilo dav-
ka na prodajo in carinskih
pristojbin, ki jih je dolgoval
Palestincem. Američani so
sprtima stranema dali jasno
vedeti, da je nasprotnik mi-
rovnega procesa številka
ena terorizem. Bomb in bul-
dožerjev se res ne da primer-
jati, vendar pa je tudi grad-
njo židovskih naselij treba
nemudoma ustaviti. Edino
upanje za obnovo mirovne-
ga procesa je varnost Izrae-
la, vendar pa tudi pravic Pa-
lestincev ob tem ne bi smeli
zanemariti.
•I4.«vfiisll997

DOGODKI
v Rogatcu se
veselijo
v Logu, na strmem po-
dročju občine Rogatec, se
veselijo velike pridobitve.
V demografsko ogroženih
krajih bodo namreč da-
nes, v četrtek 14. avgusta,
slovesno predali namenu
asfaltirano cesto Spodnji
Log-Zgornji Log.
Gre za 2,9 kilometra dolg
odsek za potrebe prebival-
cev območja na območju
Dobovca, ki omogoča nor-
malno zvezo s svetom. Prej
so se vozili na delo ter po
drugih opravkih po maka-
damu, pri čemer so morali
tod vlagati veliko sredstev
za redno gramoziranje. De-
ževje je nato gramoz odna-
šalo, zdaj pa so teh skrbi
rešeni. Okvirna vrednost
naložbe v omenjeno cesto
znaša 20 milijonov tolarjev,
krajani pa so nato še sami
uredih bankine. Z asfaltira-
njem so začeli v začetku
julija, z zadnjimi deU pa so
končali pred dnevi.
Glavni investitor je obči-
na Rogatec, kjer so prejšnji
mesec asfaltirali več kot 6
kilometrov različnih cest-
nih odsekov. Gre za ceste
na območju Dobovca, Do-
načke gore in Rogatca. Pri
vsem skupaj je občina Ro-
gatec vložila nad 40 milijo-
nov tolarjev, pomagali pa
so tudi prebivalci omenje-
nih območij.
Na današnji slovesnosti
bo prerezal trak župan
Martin Mikolič, pripravlja-
jo pa še krajši kulturni pro-
gram. Na Stari Ledini, pri
Nežmahovi domačiji, se
bodo zbrali ob 17. uri.
BRANE JERANKO.
Pivovarna Laško
dobila tožbo
Sodišče je odločilo, da je celostna podoba steklenice Kozorog preveč podobna
steklenicam piva Zlatorog - Pooblaščeni zastopnik podjetja Tara napovedal pritožbo
Februarja letos se je na prodajnih policah pojavilo pivo z
imenom Kozorog, ki sta ga proizvajali, polnili in tržili
družbi Tara iz Podloga pri Šempetru in Štajerska pivovarna
iz Maribora. Ker je bila steklenica novega piva na prvi
pogled zelo podobna steklenici piva Zlatorog, ki ga proizva-
ja laška pivovarna, so Laščani, da bi zaščitili svojo blagovno
znamko, sprožili vse postopke pred pristojnimi državnimi
organi in sodišči. V začetku junija je senat gospodarskega
oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani sprejel sodbo, ki jo
je konec prejšnjega tedna skupaj z obširno obrazložitvijo
postopka pred sodiščem Pivovarna Laško poslala vsem
slovenskim medijem.
Sodišče je razsodilo, da
družba Tara na steklenicah
ter pri oglaševanju, ponujanju
ali prodajanju svojega piva ne
sme več uporabljati blagovne
znamke, sestavljene iz besed
Kozorog pivo in z risbo kozo-
roga v ovalu s stiliziranimi
gorami v ozadju. Štajerska pi-
vovarna iz Maribora pa ne
sme več polniti piva v emba-
lažo s takšnimi oznakami. Ta-
ra in Štajerske pivovarna mo-
rata sodbo na svoje stroške
objaviti v nekaterih sloven-
skih medijih in Pivovarni Laš-
ko povrniti pravdne stroške.
V obrazložitvi sodbe je so-
dišče zapisalo, da blagovna
znamka Kozorog piva tako v
posameznih elementih kot
tudi s celostno podobo nepri-
krito posnema šest blagovnih
znamk Pivovarne Laško - Zla-
torog pivo, Zlatorog, lik glave
zlatoroga v ovalu, silhueto v
ovalu, silhueto celega zlatoro-
ga, lik glave zlatoroga v ovalu
z napisom Zlatorog in lik gla-
ve zlatoroga v ovalu z napi-
som Laško pivo Zlatorog
klub, ki jih je pivovarna v letih
1994 in 1995 vpisala v register
znamk Urada za intelektual-
no lastnino. Pri tem sodišče
tudi ugotavlja, da laška pivo-
varna etiket, s katerimi
opremlja steklenice piva in jih
prodaja pod imenom Zlato-
rog pivo, nima zavarovanih
kot blagovno znamko, kar pa
se mu ni zdelo ključnega po-
mena, saj je iskalo predvsem
odgovor na vprašanje, ali
značilnosti znakov na etiketi
Kozorog piva pomenijo po-
snemanje blagovnih znamk
Zlatorog piva. V skladu z za-
konom o intelektualni lastni-
ni je ugotovilo, da posnema-
nje obstaja, saj povprečni ku-
pec opazi razliko le, če je po-
sebno pozoren, in o tem ne
more biti nobenega dvoma.
Posnemanje velja za šest ele-
mentov registrirane blagovne
znamke, povrhu vsega pa so
v Mariboru pivo Kozorog pol-
nili v enake steklenice, v kakr-
šne polnijo v Laškem pivo
Zlatorog, pri tem pa je Štajer-
ska pivovarna pivo Kozorog
razpošiljala v zabojih z napi-
som Pivovarria Laško. Sodiš-
če sicer ugotavlja, da pri tem
ne gre za krajo intelektualne
lastnine, da pa vse skupaj še
dodatno zavaja kupce.
Po oceni okrožnega sodiš-
ča je torej tožbeni zahtevek
Pivovarne Laško v celoti ute-
meljen, strinja pa se tudi z
navedbami pivovarne o mož-
nostih nastanka nenadomest-
ljive škode, če že aprila ne bi
izdalo začasne odredbe o
prepovedi prodaje Kozorog
piva. Sodišče ni upoštevalo
predloga zagovornika Tare,
naj sojenje prekine, češ da pri
Uradu za intelektualno lastni-
no že teče postopek za zašči-
to blagovne znamke Kozorog
pivo. Ocenilo je namreč, da še
nezaščitena blagovna znam-
ka tako očitno posnema bla-
govne znamke Pivovarne
Laško, da z zahtevkom za
zaščito znaka za Kozorog ne
more uspeti.
Sodba še ni pravnomočna,
zanimivo pa je, da pooblašče-
nec podjetja Tara odvetnik
Marjan Feguš sodbe doslej še
sploh ni prejel. Za odločitev
sodišča je izvedel iz dnevnih
časopisov. Feguš je napovedal,
da se bodo proti razsodbi
okrožnega sodišča vsekakor
pritožili na višje sodišče in če
bo treba, tudi na vrhovno.
JANJA INTIHAR
po drža\j
Škodljiv cUd
LJUBLJANA, 10. av„
(Dnevnik) - Državni sv'
predlagal ustavnemu so!
ču, naj prične postop^i^
oceno ustavnosti 2,
zakona o spremembah'
kona o tujcih, ki dolo^'
se prošnje za dovoljenjj
stalno prebivanje, ki sok
vložene pred uveljavita
tega zakona, rešujejo
tem zakonu. Državni
meni, da je 2. člen sporj
saj za nazaj uveljavlja sp-
menjene in bistveno stroj
pogoje za pridobitev
Ijanstva za vse prosilce,
glede na to, kdaj je kdovj
žil prošnjo. Svet predij
ustavnemu sodišču, naj!
vajanje spornega člena
ži, saj bi sicer lahko nast-
nepopravljive škodljive
sledice in bi bil prizadeti
led Slovenije.
Begunci odhajaj
LJUBLJANA, 11. avgi
(Delo) - Od 31. julija, kc
1100 beguncem iz Bosnej
Hercegovine potekel sta
začasnega begunca, vi;
dan zapusti našo državo;
35 do 50 beguncev. Od 5i;
preostalih, ki imajo m
nost podaljšanja statusa,
to že storilo 4100 begunci
Samo lani se je število t
guncev v Sloveniji zmani
10 za 10.000, letos pa naj
se število ustavilo pri 510
Bilka za dolarji
LJUBLJANA, 12. asp
(STA) - Podpredsednic
de Marjan Podobnik sejt'
predstavniki Banke SIovk;
je ter ministrstev za finari:
in zunanje zadeve pogov;
jal o njihovi dejavnosti za:
di razsodbe ciprskega sod
ča. To se je pred enim tf
nom razglasilo za neprist'
no glede odločanja o pren
ženju Narodne banke Juj
slavije na Cipru. Kot so!
vedali predstavniki vs
treh institucij, so že nave:
11 stike z veleposlaniki nel
terih najvplivnejših drž
pripravljajo pa tudi pritož
na razsodbo sodišča. Kij
temu obstaja nevarnosti
mrznitve nekdanjega ski
nega jugoslovanskega P
moženja na Cipru.
Protest na Črnei
kalu
LJUBLJANA, 12. avgu
(Večer) - Predstavniki S
venskega foruma bodo
avgusta pripravili dveu
protestni pohod na Črn
kalu, s katerim želijo opo
riti javnost, vlado in drža
zbor na nesmiselnost obs
ječe cestno-prometne po'
ke v slovenski Istri ter
predolgo zavlačevanje
gradnjo avtoceste do Kof
Ceste ne bodo zaprli-
več bodo svoje nezadovo
tvo izrazili le s pohodon^
transparenti.
Naloga države, skrb občine
»Za koliko denarja iz dr-
žavnega proračuna, kjer so
namenili dodatna sredstva
za ureditev regionalnih in
magistralnih cest, je zapro-
sila Mestna občina Celje,« je
odgovorne v oddelku za
okolje in prostor ter promet
vprašal član občinskega sve-
ta MOC Roman Omerzu.
Svoje vprašanje je podkrepil
z dejstvi, da so mestne uhce, ki
se uporabljajo za tranzitni
promet, zelo poškodovane.
Med tiste, ki bi bile rednih
vzdrževalnih del ter prenove
najbolj potrebne, pa zagotovo
sodita Aškerčeva ulica in Ulica
XIV. divizije. V občinskem od-
delku za okolje in prostor ter
promet in v komunalni direk-
ciji so za zadnje predpočitniš-
ko zasedanje pripravili odgo-
vor, vendar pa svetnik Roman
Omerzu s pojasnili še zdaleč
ni bil zadovoljen.
In zakaj? Odgovorni za to
področje so mu namreč poja-
snili, da skladno z letos maja
sprejetim Zakonom o cestah
občina nima pristojnosti vzdr-
ževanja na državnih cestah,
med temi pa so kategorizira-
ne magistralne in regionalne
ceste. Ker sta Aškerčeva in
Ulica XIV. divizije kategorizi-
rani kot magistralni cesti M
10/3 Celje-Laško, je njuno
vzdrževanje v pristojnosti Di-
rekcije RS za ceste. V Komu-
nalni direkciji Mestne občine
Celje so že leta 1995 zahtevali
nujna popravila obeh cestišč,
vendar država začetek del
odlaga iz leta v leto.
Svetnik Omerzu pa je ob
tako skopem odgovoru raz-
mišljal, da je naloga države
sicer res urejanje in vzdrževa-
nje teh cest, da pa bi morali v
občini skrbeti, da magistralnih
in regionalnih cest na njenem
območju država ne spregleda.
, ...................... ..JlIS
Skrb za
Kalvarijo
v Šmarju pri Jelšah, kjer
jih skrbi počasno obnavlja-
nje Kalvarije pod znamenito
baročno cerkvijo, so ustano-
vili Društvo ža ohranjanje
kulturne dediščine Sv. Rok.
Ta spomenik daje starinske-
mu trgu posebno podobo ter je
upoštevanja vredni spomenik
sakralne kulturne dediščine iz
17. stoletja.
V Šmarju so posamezni ob-
čani za usodo kipov, ki so jih
za dalj časa odstranili zaskrb-
ljeni, čeprav se nahajajo v ljub-
ljanskih restavratorskih delav-
nicah. Zato si bo društvo po-
trudilo za njihovo inventariza-
cijo, pri čemer je treba pove-
dati, da bodo v obnovljenih
kapelicah postavljene izključ-
no kopije dragocenih kipov.
Društvo naj bi pri vsem skupaj
prispevalo po organizacijski
ter po finančni plati, saj bodo
skušali povabiti k sodelovanju
morebitne pokrovitelje.
V društvu imajo zaenkrat 14
članov, zaradi velikega zani-
manja Šmarčanov za obnovi-
tev kapelic pa menijo, da se jih
bo precej še pridružilo. Prejš-
nji teden je postal zastopnik
društva uveljavljeni arhitekt
Peter Planinšek, ki je tudi taj-
nik šmarske občine. Na red-
nem letnem občnem zboru pa
nameravajo izvoliti redne or-
gane novega društva.
BRANE JERANKO
Za vzdrževanje lokalnih
cest so Celjani na osnovi in-
tervencijskega zakona o od-
pravi posledic lanske zime
na državni proračun naslovi-
li zahtevek v višini 202,6 mi-
lijona tolarjev, vendar pa bo
to, koliko denarja bo v obči-
no tudi dejansko prišlo, zna-
no šele po sprejetju letošnje-
ga državnega proračuna.
Mladi in narava
V nedeljo so zaključili 11.
zlet tabornikov v Velenju, ki
je bil hkrati tudi prvi v samo-
stojni Sloveniji. Na njem se je
deset dni družilo več kot 700
tabornikov iz Hrvaške, Ma-
kedonije, Italije, Avstrije,
Češke, Nemčije in Belgije.
Glavna tema srečanja ta-
bornikov, ki sta ga pripravili
Zveza tabornikov Slovenije in
Šaleška zveza tabornikov, je
energija, ki kot osnova vsake-
ga delovanja vedno bolj zah-
teva smotrno uporabo. Tako
so se mladi od 15 do 19 let ob
Velenjskem jezeru poučili o
racionalnem izkoriščanju
energije in narave, hkrati pa o
katastrofah zaradi onesnaže-
vanja. Razen z energijo so se
na delavnicah ukvarjali z
zdravjem in zasvojenostjo,
taborništvom in družbo, et-
nologijo, različnimi športi na
jezeru, igriščih in bližnjem
hribovju, kulturo, duhovnost-
jo, ogledi, preizkusili pa so se
tudi na progi preživetja, ki je
bila nekakšen ognjen krst za
tabornike.
V spalnem naselju so imele
posamezne skupine skupne
kuhinje, kjer si je mladina sa-
ma pripravljala hrano. Neka-
teri so pogrešali pestrejše
nočno življenje, večina pa je v
taboru, kjer ni bilo dovoljeno
piti in kaditi, neizmerno uži-
vala.
Tabor je bil po besedah
predstavnice Zveze taborni-
kov Slovenije pospravljen že
v nedeljo zvečer. Organizator-
ji menijo, da je lahko vsak
tabornik zase našel primerne
delavnice, sicer pa so bile naj-
bolj obiskane potapljanje,
proga preživetja, zasvojenost
in energija.
Po desetdnevnem druže-
nju so se mladi taborniki, pol-
ni vtisov, z naslovi novih pri-
jateljev ter ogromno novega
znanja vrnili domov, kjer se
bodo še dolgo časa spominja-
li letošnjega zleta tabornikov
v Velenju.
Mladi taborniki se bodo še dolgo spominjali druženja v Velenju.


GOSPODARSTVO
3
Veliki pohod na domači trg
Celjske mesnine želijo spet pridobiti zaupanje potrošnikov - Novo blagovna znamko za meso z znanim poreklom
^radi precejšnjega števila predelovalcev
r. jn proizvajalcev mesnih izdelkov, na-
r jI, načinov prodaje v preteklosti, pa
, frnih zakolov in bolezni norih krav,
l^yrii rezultati v Celjskih mesninah v
^^njem času niso bili najbolj ugodni. Letos
[azniere izboljšujejo, saj je podjetje na
njrocju proizvodnje in prodaje uvedlo ne-
iljre novosti, s katerimi želi povrniti kup-
zaupanje v izdelke.
z kakšen teden ah dva bodo Celjske
fsnine pričele široko akcijo za utrditev svoje
jgoviie znamke, s katero žeHjo potrošnike
iffljskem in tudi širšem prostoru prepričati,
ijfiTieso, ki ga predelujejo, zares domačega
01 »Res je, da meso tudi uvažamo, vendar
luporabljamo samo za izdelke, ki so name-
fji izvozu,« pojasnjuje direktor Celjskih
pjnin Izidor Krivec, »na našem trgu pa
jaojamo meso, ki je izključno domačega
jtekla. Zaradi bolezni norih krav se je proda-
govedine zmanjšala kar za 40 odstotkov,
JO v podjetju še posebej poudarjamo, da
jpiiiemo živino le na celjskem območju,
fso, ki ga ljudje-kupujejo v trgovinah pod
so blagovno znamko, je zares domače. Da
bili še bolj prepričljivi, smo se z zadrugami,
katerimi sodelujemo, dogovorili, da bodo
gotovile tako imenovano slednost mesa. To
meni, da bodo potrošniki lahko natanko
ieli, pri katerem kmetu je bila živina kuplje-
Poleg tega pa bomo tudi zagotavljali, da so
iživali pitane le z zdravo hrano.«
la večje zaupanje v visoko kakovost mesa
|n mesninah kot prvi v Sloveniji uvedli
hm^ sistem, ki ga na področju živilske
Ifflfarije zahteva tudi evropski trg. Gre za
in vsestranski nadzor najbolj kritičnih
procesu predelave, ki zagotavlja potro-
iimiii, da so meso in mesni izdelki zares
Kporečni. Poleg tega so v Celjskih mesninah
ričeli še s projektom za pridobitev standarda
akovosti ISO 9001, ki naj bi bil končan čez
iižno leto dni.
%b veliki konkurenci na trgu - v celjski
# so štiri klavnice, s predelavo klobas pa
'^'Sloveniji ukvarja kar 150 večjih ali manjših
'Karij, je Celjskim mesninam le uspelo za,u-
padanje prodaje, ki letos na račun
"^ih kupcev celo nekoliko narašča. »V prete-
'"^ti je podjetje naredilo veliko napako, ko
'je usmerilo v tako imenovano sindikalno
'»dajo,« ugotavlja Izidor Krivec. »Izgubili
"o precejšni del trga in pohod nazaj je vse
l^ot lahek. K sreči vedno več grosističnih
5'fmov ugotavlja, da ponujamo zares dobre
:^e!ke.«
Bosanski sudžuk
^ske mesnine s tristo zaposlenimi sodijo
'^"Prve tri nroizvaialce trainih mesnih izdel-
kov pri nas. Na mesec naredijo od 250 do 300
ton mesnih izdelkov, od tega 120 ton trajnih
klobas. Kar polovico proizvodnje prodajo na
bivši jugoslovanski trg, njihove izdelke pa ku-
pujejo tudi na Madžarskem in v Italiji. Med
uvozniki je daleč pred drugimi Bosna in Herce-
govina, s katero naredijo na leto za blizu 12
milijonov nemških mark prometa in so največji
izvoznik iz celjske regije v to državo. Za bosan-
ski trg so v Celju razvili posebno blagovno
znamko. Salamam, ki so izključno iz govejega
mesa, so nadeli bosanska imena in se tako še
bolj približali tamkajšnjim potrošnikom, ki na
leto kupijo kar za 400 do 500 ton »bosanskega
sudžuka Celjskih mesnin«. »Ne vem, kako bo v
prihodnje, saj se bosanski in tudi drugi trgi vse
bolj zapirajo,« pravi Krivec. »Na Hrvaškem so
spet povišali pielevmane, podobne ukrepe na-
povedujejo tudi v Bosni, povrhu vsega pa nam
z nekaterimi političnimi odločitvami škoduje
tudi naša država, ki pa po drugi strani ponuja
zelo slabe izvozne spodbude.«
Skrb za čisto okolje
v Celjskih mesninah so predelali lani preko
3000 ton svežega mesa, letos naj bi ga 4000
ton, v prihodnjih letih pa še več. Želijo namreč,
da bi sčasoma s svežim mesom in z drugimi
izdelki prekrili celotno celjsko regijo ter prede-
lali v meso večino govedi in prašičev s tega
območja. Že prihodnje leto bodo posodobili
klavne linije za govedo in ponovno uvedli
klavne linije za prašiče, s čimer naj bi po vzoru
mesno-predelovalne industrije v zahodnoe-
vropskih državah zopet postali celovita klavni-
ca. Pri tem pa niso pozabili na varovanje
okolja, saj so za ta namen letos vložili blizu 2
milijona mark. Montirali so eno najbolj sodob-
nih čistilnih naprav v Sloveniji, ki je pred
dobrim mesecem že pričela obratovati in za-
gotavlja temeljito čiščenje odplak, uredili so
sistem za blokado amoniaka, onesnaževanje
pa so zmanjšali tudi na področju energetike,
saj so z mazuta prešli na ekstra lahko olje.
»Naložbe za ohranjanje čistega okolja so bile
nujne,« poudarja.Krivec. »Ne le zaradi opozo-
ril inšpektorjev, ampak tudi zato, ker doseda-
nji negativni vpliv na okolico preprosto ni šel
več skupaj z evropsko naravnanostjo naše
proizvodnje.«
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Zaradi neučinkovitih državnih subvencij
je bilo letos v Sloveniji precej viškov mla-
dopitanega goveda. Med tistimi, ki so pri-
skočili kmetom na pomoč, so bile tudi
Celjske mesnine, ki so kupile večino viš-
kov na našem območju in jih nato prodale
naprej. »V poldrugem mesecu smo kupili
in nato izvozili 350 mladopitanih govedi,
pri tem pa nismo imeli skoraj nobenega
dobička,« pojasnjuje Izidor Krivec. »Odlo-
čili smo se pač, da bomo pomagali kmetom
prebroditi krizo, čeprav smo pri tem sami
veliko tvegali.«
Celjske mesnine imajo na območju širše
celjske regije dvajset lastnih trgovin oziroma
mesnic. Razmišljajo o razširitvi maloprodaj-
ne mreže tudi drugod po Sloveniji, vendar za
sedaj še niso našli pravih lokacij. Letos bodo
zaradi naraščanja prometa povečali diskont
ob Cesti v Trnovlje, obnovili pa bodo tudi
trgovino na Linhartovi ulici v celjskem mest-
nem jedru, ki jo večina kupcev bolj pozna
kot »šmarsko«.
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin: «Da bi potrošnikom vrnili zaupanje v neoporečnost
in visoko kakovost mesa, ki jim ga ponujamo, smo se lotili treh projektov. Prvi je nova
blagovna znamka, pod katero bomo prodajali meso z znanim poreklom.«
V Celjskih mesninah bodo letos predelali blizu 4.000 ton svežega mesa.
Dividende in večji
osnovni Icapitai
Celjska družba Kovintrade namerava izdati nove delnice - Povezovanje z enim od
večjih slovenskih sistemom
Konec avgusta bo skupšči-
na delničarjev celjske druž-
be Kovintrade, na kateri bo-
do delničarji odločali o deli-
tvi lanskega dobička in o po-
večanju osnovnega kapitala.
Uprava družbe predlaga, naj
bi bruto dividenda znašala
60 tolarjev na delnico, os-
novni kapital pa naj bi se
povečal za blizu 230 milijo-
nov tolarjev.
Kovintrade je lani iz proda-
je ustvaril 3,6 milijarde tolar-
jev čistih prihodkov, kar je
približno dvakrat več kot leta
1995, za prav toliko pa so se
povečali stroški blaga, mate-
riala in storitev. Stalnih sred-
stev v skupni aktivi je 15,3
odstotka, med gibljivimi
sredstvi pa je največ kratko-
ročnih terjatev iz poslovanja,
in sicer kar za 80 odstotkov.
Čisti dobiček, ki znaša 12,7
milijona tolarjev, pomeni 2,7-
odstotno donosnost kapitala.
Uprava družbe predlaga, da
bi 57 odstotkov čistega dobič-
ka razdelili delničarjem, preo-
stanek pa bil nerazporejen.
Bruto dividenda bi znašala 60
tolarjev na delnico.
Delničarji bodo na skupšči-
ni, ki bo 28. avgusta, odločali
tudi o povečanju osnovnega
kapitala s 114,65 milijona to-
larjev na 343,95 milijona to-
larjev. Gibanje cen v prete-
klih letih in nanje vezani re-
valorizacijski popravki so na-
mreč ustvarili takšno sestavo
kapitala, da je osnovni kapi-
tal glede na druge" sestavine
kapitala nesorazmerno maj-
hen. Kot je povedal predsed-
nik uprave družbe Dušan
Zorko, bi osnovni kapital po-
večali iz sredstev rezerv za
85,6 milijona tolarjev, iz reva-
lorizacijskega popravka re-
zerv za 61,4 milijona in iz
revalorizacijskega popravka
osnovnega kapitala za 82,3
milijona tolarjev. Za znesek
povečanega kapitala bo Ko-
vintrade izdal nove delnice v
nominalni vrednosti tisoč to-
larjev, in sicer bosta vsake-
mu dosedanjemu delničarju
na eno delnico pripadali dve
novi.
Za zunanje-trgovinsko po-
slovanje so bile tržne razme-
re lani dokaj neugodne, kar
so močno občutili tudi v tem
celjskem izvozno-uvoznem
podjetju. Na vprašanje, ali dr-
žijo govorice, da se Kovintra-
de želi vrniti pod okrilje Kovi-
notehne, Dušan Zorko odgo-
varja: »To vsekakor ne drži.
res pa je, da iščemo poslovne
razvojne možnosti v enem od
večjih slovenskih sistemov,
da bi si dolgoročno zagotovili
stabilnejše poslovanje. Za ka-
teri sistem gre in vse ostale
podrobnosti so za zdaj še po-
slovna skrivnost.«
JANJA INTIHAR
Kovintrade d.d. Celje ima
409 delničarjev. Nekaj
manj kot 36 odstotkov last-
nine je v rokah zaposlenih,
bivših zaposlenih in upo-
kojencev, 24 odstotkov del-
nic je bilo kupljenih z jav-
no prodajo, dobrih 26 od-
stotkov delnic pa je prav
tako na javni prodaji kupi-
lo deset največjih poslov-
nih partnerjev. Republiški
skladi imajo po dva odstot-
ka delnic, pooblaščeni in-
vesticijski skladi dobrih
šest odstotkov, družba pa je
lani odkupila 3.632 lastnih
delnic (3,16 odstotka vseh
delnic) v vrednosti skoraj 9
miliionov tolarjev.

1}
GOSPODARSTVO
Ferralit v stečaju
Na predlog uprave žalskega Ferralita d.d. je celjsko
okrožno sodišče konec julija sprejelo sklep o uvedbi
stečajnega postopka tega žalskega podjetja, za stečajnega
upravitelja pa imenovalo Rudija Hramca.
Vodstvo podjetja, ki je zaposlovalo 247 delavcev, naj bi se
za stečaj odločilo zaradi nesolventnosti. Po besedah sekre-
tarja Območne organizacije zveze svobodnih sindikatov
Slovenije Ladislava Kaluže znaša zadolženost podjetja od 10
do 11 milijonov mark, kar presega vse terjatve in vrednost
premoženja. Ferralit naj bi imel tudi že nekaj časa blokiran
žiro račun, med njegove največje upnike pa spadajo banke,
dobavitelji električne energije in drugi.
Po podatkih o poslovanju in zadolženosti naj bi agonija v
podjetju trajala že kar nekaj let, je povedal Kaluža. Temu naj
bi botrovale precejšnje izgube, pogoji na trgu ter vse večja
konkurenčnost. Vendar pa naj bi biU določeni oddelki v
proizvodnji kljub temu po besedah Kaluže precej donosni in
zanimivi za tržišče. »Glede na interes pri kupcih menim, da bi
bilo smiselno nadaljevati s proizvodnjo, s čimer bi na novo
ustanovili nekaj delovnih mest za delavce, ki jih bodo v
prihodnjih dneh napotili na Zavod za zaposlovanje,« je
povedal Kaluža in dodal, da je sindikat dobil ustno zagotovilo
stečajnega upravitelja, da se skupaj z upniki dogovorijo za
nadaljevanje preoblikovane proizvodnje, predlog sodišču pa
naj bi dali po 20. avgustu. BOJANA JANČIČ
Veselje v
zclrcivilišcih
V slovenskih naravnih
zdraviliščih so s podatki o
številu gostov ter njihovih
prenočitev zadovoljni. Naj-
prej so objavili polletne re-
zultate državnega Statistič-
nega urada, po katerih us-
tvarjajo zdravilišča največji
(34 odstotni) delež prenoči-
tev v slovenskem turizmu.
Letos je več domačih ter
predvsem tujih turistov.
V zadnjih dneh je Združe-
nje za turizem in gostinstvo
pri Gospodarski zbornici Slo-
venije posredovalo še podrob-
ne podatke o turističnih rezul-
tatih v prvih sedmih mesecih,
ki so jih zbrali v Skupnosti
slovenskih naravnih zdravi-
lišč. Med petnajstimi zdravi-
lišči v tej skupnosti, jih kar v
štirinajstih beležijo višje ali
vsaj enako število hotelskih
prenočitev kot v istem lan-
skem obdobju.
Tako je bilo v naravnih
zdraviliščih v prvih sedmih
mesecih za 6 odstotkov več
(hotelskih) gostov, pri tem pa
so zabeležili kar za 11 odstot-
kov več prenočitev. Po gospo-
darski plati je posebej razve-
seljivo, da je med gosti za 17
odstotkov več tujcev (doma-
čih je več le za odstotek), ki
so ustvarili 21 odstotkov več
prenočitev kot v istem lan-
skem obdobju (domačih pre-
nočitev je le za 6 odstotkov
več).
Pri tem je zanimivo, da us-
tvarijo med tujci največ (38
odstotkov) prenočitev Avstrij-
ci, na drugem mestu so zdaj
Nemci (27 odstotkov prenoči-
tev), na tretjem Italijani (13
odstotkov prenočitev), na četr-
tem pa Hrvati (6 odstotkov
prenočitev). Pri vsem skupaj
je zanimivo, da je letos za 9
odstotkov več avstrijskih pre-
nočitev, nemških za 48 pdstot-
kov več, italijanskih za 21 od-
stotkov več, hrvaških pa za 3
odstotke manj (čeprav se je
število hrvaških gostov nekoli-
ko povišalo).
Pri povišanju števila tujih
nočitev so za prvih sedem
mesecev razveseljivi podatki
iz Rogaške Slatine, kjer so s
25 odstotnim povišanjem v
državi na 2. mestu, za njimi
pa so (s 23. odstotki več)
Terme Zreče, s 17 odstotki
Dobrna, z 8 pa Atomske to-
plice. V šestih slovenskih
zdraviliščih je letos manj tu-
jih prenočitev kot lani.
Upati je, da se bodo lahko s
prav tako vzpodbudnimi gos-
podarskimi rezultati pohvalih
tudi v prihodnjih mesecih.
BRANE JERANKO
Več tujih kot domačih pre-
nočitev imajo le v treh slo-
venskih zdraviliščih. Po us-
tvarjenih tujih prenočitvah
je Rogaška Slatina na 2. me-
stu (od skupnega števila
vseh prenočitev jih tam kar
65 odstotkov ustvarijo tuj-
ci).
Bo občina Lašico
prisluhnila obrinikom?
Obrtniki, ki imajo občinska posojila, predlagajo ponovno določitev vrednosti
sposojenih zneskov - So posojila oderuška?
Območna obrtna zbornica
Laško je v imenu svojih osem-
najstih članov, ki so v letih
1992 in 1993 najeli občinska
posojila za razvoj podjetniš-
tva, že pred tremi meseci pro-
sila občinsko vodstvo za čim-
prejšnji sestanek, na katerem
bi poskušali rešiti težave, ki
jih imajo obrtniki zaradi od-
plačevanja posojil. Občinsko
vodstvo se na prošnje še ni
odzvalo.
Obrtniki in tudi drugi podjet-
niki že nekaj časa opozarjajo,
da je revalorizacija posojil pre-
segla vse razumne meje in zato
tovrstna pomoč občine še zda-
leč ni dosegla svojega namena.
Namesto, da bi pospeševala
razvoj obrti, jo močno zavira,
saj so visoke obresti povzročile
pri obrtnikih katastrofalno fi-
nančno stanje. Upravni odbor
obrtne zbornice sicer poudarja.
da je treba posojila vsekakor
vrniti, vendar bi morala občina
z nekaterimi ukrepi obrtnikom
pri tem pomagati. Predvsem naj
bi proučila možnost preračuna
revalorizacije v devizno klavzu-
lo, s čimer bi se ohranila realna
vrednost posojila. Pri tem obrt-
niki opozarjajo, da inflacija, na
kateri je bila izračunana revalo-
rizacija posojil, ni bila realna,
poleg tega pa so bile tudi vse
občinske obveznice, ki so bile v
prodaji in s katerimi je občina
zbrala denar za posojila, nomi-
nirane v nemških markah. Če
so bili nameni občine pri daja-
nju posojil iskreni in če se obči-
na z vračanjem teh posojil ne
misli le okoristiti, potem bo tak-
šen naš predlog sprejela, pravi-
jo obrtniki.
Eden od obrtnikov, ki je leta
1992 najel posojilo v višini 3,6
milijona tolarjev, takole pojas-
njuje zahtevo po novi določitvi
vrednosti posojil: »Sploh ne
gre za to, da posojil ne bi vrnili,
želimo le, da so realna in ne
oderuška. Po pogodbi moram
vrniti denar v štirinajstih obro-
kih. Doslej sem jih plačal že
pol, pa se je glavnica nekoliko
zmanjšala šele s plačilom zad-
njega obroka. Če občina ne bo
sprejela predloga obrtne zbor-
nice, se bomo s tem pač spri-
jaznili, vendar naj javno in ja-
sno pove, koliko denarja bo
zaslužila na račun posojil.«
Sodeč po nedavnih izjavah
župana Petra Hrastelja, je ob-
činsko vodstvo s predlogom
obrtne zbornice sicer sezna-
njeno, vendar o tem nima še
nobenega dokončnega stališča
niti pripravljenega svojega
predloga. Po njegovem naj bi
celo vsi posojilojemalci prene-
hali odplačevati redne obroke,
kar pa v obrtni zbornici, vsaj
kar tiče njihovih članov, odloč-
ilno zanikajo.
■■■■■■M JANJA INTIHAR
BAROMETt
Zadovoljivo
poslovanje
v celjski družbi Cetis
njujejo, da so v prvemu
njem polletju dobro
vali. Bruto donos iz
vanja se je povečal
odstotke, čisti dobiček v
stih mesecih pa ziiašj
milijonov tolarjev, kar
dobro polovico več kot k
v istem času. Zato predvjl
vajo, da bodo do konca],
presegli načrtovani dobijj
to je 130 milijonov tolarj,
Cetis je letos izpolnil pog^
za izplačilo dividend, o;
mer bodo odločali delnic^
na skupščini, ki bo 8. sf
tembra. '
Nove naložbe v
Timu
Po veliki naložbi v If
1995 v proizvodni progrj
hidroizolacij, ki je znašj
preko 4 milijone nemšl
mark, ter lanskim zati^
se je družba TIM iz La
letos zopet odločila za j
koliko večja vlaganja. PoJ
dobili bodo informacij ski |
stem - naložba bo veljala^
milijonov tolarjev, ter v:
varno uvedU plin.-Izgrac:
plinovodnega omrežja :
končana do sredine priho
njega leta, stala pa ^
milijonov tolarjev,    ^mt
Preko 30.000
novih prikljuckci
Zaradi uvajanja novih;:,
ritev in povečanja dose
njih je Telekom Slovenije;
konca letošnjega junija i:
tvaril iz prodaje za 23,7 ita
jona tolarjev prihodkov, I
je za 16 odstotkov več k
enakem lanskem obdobj
V prvem polletju so prod
30.327 telefonskih priklju
kov, do konca leta pa naj
jih 55 tisoč. Po podatkihi
koncu junija je čakajočih
telefonski priključek
41.658. Izkoriščenost te
fonskih central je trenut
79-odstotna, kar pomeni,
je nezasedenih še preko 1
tisoč priključnih točk.
Kmečka družbe
proti Mercatorji
Kmečka družba je
članom nadzornega sv<
družbe Mercator vloi
tožbo zaradi povzroče
materialne škode, ki so
bili deležni delničarji zar^
zamenjave uprave. Po ^
ho vem mnenju je ško
trojna: padla je cena deln
Evropska banka za obn"^
in razvoj je ustavila črp^'
posojila, mogoča škoda
je tudi plačilo odpravnin^
nom uprave v znesku
milijonov tolarjev, s čiffi^^
se premoženje MercaW
zmanjšalo za 45 tolarjev
delnico. Ne glede na po^^
tev mandata stari up^
oziroma le njenemu P'''
sedniku, bo Kmečka dru^
umaknila tožbo le v pi"'"
ru, če bodo sprejeti ukf
za zmanjšanje škode
bo Mercator v prihodnji
polnjeval svoje obvezii*-
do njih.
novo na borzi
Zadeva Mercator
- Zadeva Mercator je zakju-
čena. Kmalu potem, ko je
skupščina delničarjev ugoto-
vila, da je družba lani kar
uspešno poslovala, so pred-
stavniki zaposlenih v nad-
zornem svetu kljub temu
predlagali razrešitev uprave
in preglasovali predstavnike
delničarjev.
Zakon o soupravljanju de-
lavcev, ki določa enako število
članov iz vrst zaposlenih in s
strani kapitala v nadzornem
svetu, je povzročila neenot-
nost pri glasovanju v nadzor-
nem svetu. Na seji je bilo pri-
sotnih 8 predstavnikov kapita-
la in 8 predstavnikov zaposle-
nih. Po zakonu imajo vsi en
glas. Kapitalnima nobene po-
sebne teže. Lastništvo podjet-
ja postaja v velikih družbah
nepomembna. Cena delnic
Mercatorja na borzi je močno
zanihala navzdol. Kmečka
družba v sporočilu za javnost
navaja, da je nadzorni svet
Mercatorja z razrešitvijo upra-
ve družbe naredil družbi in
delničarjem veliko škodo. Za-
to se je Kmečka družba odlo-
čila uveljavljati odškodninsko
odgovornost članov nadzor-
nega sveta. 11. avgusta sta bila
na seji nadzornega sveta Mer-
catorja imenovana dva nova
člana uprave - Stanislav Brod-
njaH in Aleš Čerin, ostala pa
sta Živko Pregl in Alojz Kle-
menčič. Cena delnic na trgu se
je ponovno dvignila in dosegla
tečaj 6.053,00 SIT.
Na sedežu CBH lahko pro-
date večino delnic, ki ste jih
pridobili z vpisom certifikata
v podjetja, ki so se lastninila s
pomočjo javne prodaje. To so
predvsem delnice serije G.
Naj navedemo le nekaj tak-
šnih družb: Alpos Šentjur,
Cinkarna Celje, Gorenje Vele-
nje. Kot novost smo uvedli
odkup delnic serij B in D za
tiste družbe, ki so svoje delni-
ce vpisale v centralni register
KDD. Še vedno odkupujemo
amortizacijske načrte, ki jih
je izdala Pošta Celje, sedaj
Telekom Slovenije.
Včeraj je začel veljati Zakon
o prevzemih. Državni zbor ga
je sprejel 1. in potrdil 29. julija.
Zakon se nanaša na način za-
menjave obvladujočega lastni-
ka v podjetju, saj določa prag -
25% pridobljenih delnic in po-
tek nakupa delnic. Potencialni
prevzemnik mora vsem delni-
čarjem ponuditi možnost, da
njihove delnice odkupi pod
enakimi pogoji. Svojo ponud-
bo o odkupu delnic mora javno
objaviti. Če je ponudnik v zad-
njih šestih mesecih pred obja-
vo ponudbe pridobil več kot
10% celotne izdaje vrednostnih
papirjev, mora v ponudbi za
odkup ponuditi najmanj enake
pogoje, kot jih je nudil za pri-
dobitev pred objavo. Ponudnik
lahko v ponudbi nudi namesto
denarja nadomestne vrednost-
ne papirje ali pa alternativno
nadomestne vrednostne papir-
je oz. izplačilo celotne cene v
denarju. Pred ponudbo za od-
kup mora ponudnik o nameri
obvestiti agencijo, upravo
družbe ter organ pristojen za
varstvo konkurence. Zakon ne
onemogoča medsebojnega us-
klajevanja majhnih solastnikov
oz. pooblaščanja za glasovanje
na skupščini. Pri prevzemu gre
za pridobitev takšnega deleža
v njem, ki prevzemniku zago-
tovi zadosten delež glasovalnih
pravic za uveljavitev njegovega
vpliva pri upravljanju družbe
oz. pri glasovanju na skupščini
delničarjev oz. družbenikov.
Po zakonu je za izglasovanje
sklepov potrebnih 51% glasov.
Zakon ne dopušča, da bi nes-
posobni menedžerji onemogo-
čali prevzem podjetja iz stra-
hu, da bi jih bodoči večinski
lastnik odpustil. Upajmo, bo
novi zakon o prevzemih spod-
budil živahnejše trgovanje z
delnicami na Ljubljanski borzi,
saj se lastnikom delnic ne bo
potrebno več bati sovražnih
prevzemov, zlasti s strani tuj-
cev. Indeks SBI je v torek prese-
gel mejo 1.600 indeksnih točk.
Piše: DARJA OROŽIM
Manj pijače, več
turistov
statistični urad RS je objavil podatke o količinski prodaji
pijač ter obisku tujih in domačih turistov v Sloveniji in tujini
v lanskem letu.
Leta 1996 je bilo, v primerjavi z letom prej, prodanih bistveno
manj vseh vrst pijač, še vedno pa je največje povpraševanje po
pivu. V Sloveniji je bilo skoraj dve tretjini več tujih agencijskih
gostov, v Sloveniji pa je lani ostala le dobra desetina Slovencev,
vsi drugi, ki so se odločiU za večdnevno letovanje, pa so se
podali na tuje. Na enodnevne izlete so turistične agencije
popeljale 269.154 Slovencev ali kar dobro tretjino več kot leto
prej.

Med slovenskimi zdraviliš-
či je po porastu vseh hotel-
skih prenočitev v prvih sed-
mih mesecih Rogaška Slati-
na na 3. mestu (15 odstotkov
več), sledijo pa ji Terme Zre-
če (10 odstotkov več). V To-
polšici je letos 3 odstotke več
nočitev, v Atomskih toplicah
2 ter v Laškem 1 odstotek, na
Dobrni pa beležijo letos isto
število.
. SNOPIČ
NASI KRAJI m UUDJE
7
Sončni pozdrav
iconjerejcem
j|(on|i in konjskimi vpregami so člani Konjerejskega društva Celje v soboto obiskali
središče mesta - Uspela tekmovanja
[(^gljani, predvsem najmlaj-
^ 50 se v soboto dopoldne
■^eselili atraktivne povorke
in konjskih vpreg do sre-
0^ mesta, ki so jo pripravili
jjiu Konjerejskega društva
'0. Svoje srečanje, letos še
^ej slovesno zaradi raz-
društvenega praporja, so
(poldne nadaljevali na aero-
v Levcu, kjer so pripra-
Itudi konjeniška tekmova-
jain spretnostne vožnje.
•
;:ed nekaj manj kot pol-
Inigim letom ustanovljeno
[onjerejsko društvo Celje
(fje blizu sto članov iz celj-
le, vojniške, štorske, žalske,
»nijurske, šmarske in laške
[ifine, konjerejci pa imajo v
Mčih hlevih okrog 550
inj. Prvo konjeniško prire-
lev so v društvu pripravili
Bskega avgusta, po letošnji,
I so ob koncu s soncem
isljanega popoldneva razvi-
di društveni prapor, pa
(^pizatorji obljubljajo, da
topostala tradicionalna, vse-
lejvprvi polovici avgusta.
Po dopoldanski povorki, ko|
sokonjerejci s svojimi konji in!
Jjjskiini vpre^ami^kreniU o4'
Hitro, hitreje, na koncu pa je bil zmagovalec samo eden.
gostišča Čulk mimo Cestnega
podjetja Celje in Glazije do
samega mestnega središča,
kjer jih je pričakala množica
radovednežev, je sobotno po-
poldne minilo v znamenju tek-
movanj in spretnostnih vo-
ženj. V galopskih dirkah hlad-
nokrvnih konj so se najbolje
odrezali jezdeci Simon Gaj-
šek, Branko Lešer in Martin
Vamen, na toplokrvnih konjih
pa Eva Štalekar, Marjan Žon-
tar in Miran Krajšek, V dirki
enovpreg so slavih Miro Ben-
kovič, Silvo Lenko in Andrej
Pišek, v dirki dvovpreg pa
Ivan Mirnik, Branko Lesar in
Emil Hojnik.
V posebni dirki so se najbo-
lje odrezali Ervin Muršec, Ma-
teja Jakob in Ivan Rakun, ko-
njeniško prireditev na aero-
dromu v Levcu pa so popestri-
li še s spretnostnimi vožnjami
enovpreg (najbolje so se odre-
zali Jože Črešnovar, Silvo
Lenko in Miha Pušnik) in
dvovpreg (Miha Pušnik, Jože
Črešnovar in Branko Lesar),
dvovprego s poniji je po prizo-
rišču zapeljal Dane Mižigoj,
enovprego z ameriškim kasa-
čem pa Mirko Benkovič.
15, Foto: GREGOR KATlČ
Tokrat je šlo tako hitro zaradi tekmovanja.
Paradižnik ali kaj drugega?
Pred kratkim se je v našem uredništvu oglasil Rok Samec,
ki je v rokah nosil malce nenavaden plod narave.
Rdeči velikan je bil še naj-
bolj podoben atolu ali kvečje-
mu preprosti igrački, saj ima
namesto sredice - luknjo. Rok
je povedal, da še nikoli niso
videli takšnega paradižnika in
to mu gre kar verjeti. Pri dru-
žini Samec v Lipovcu pri Škof-
ji vasi so namreč nekdaj za
prodajo pridelali tudi po dve
toni paradižnika, sedaj pa go-
jijo rdeče plodove le v doma-
čem vrtu za lastne potrebe.
Samčevim se je zdelo ško-
da, da paradižnika, ki ga je
verjetno ustvarila muhasta na-
rava, ne bi pokazali tudi našim
bralcem. Končno so že dolga
leta naročniki. Novega tednika
in v časopisu radi prebirajo
tudi o drugih neobičajnih sa-
dovih in plodovih. A.B.
MarKn Krpan v
Zrečah
Danes, v četrtek, bo Mar-
tin Krpan s svojo kobilico
obiskal Terme Zreče, kjer
bo turiste in kopalce od 10.
do 12. ure vabil na degu-
stacijo mesnih dobrot Me-
snin dežele Kranjske.
Martin Krpan, ki je znak
za Mesnine dežele Kranj-
ske, bo pokuševalce opo-
zarjal tudi na nagradno žre-
banje, ko si bodo lahko po-
kuševalci s pravilnim odgo-
vorom na nagradno vpraša-
nje zaslužili enega izmed
treh bogatih paketov me-
snih dobrot. NG
Paradižnik z luknjo v Rokovih rokah.
Prvi Icul-ten4urn
Medtem, ko slovenski kul-
tamiki počitnikujejo in si tu
••itam izmenjajo kakšno na-
No ali pa tudi kakšno pi-
^0. se je nekaj Celjskih
*falo, da pomerijo moči v
•^niških veščinah.
Pod prizadevnim pokrovi-
'%tvom družine Domjan so
^soboto, 9. avgusta, odigrah
'Libojah 1. kulturniški teniš-
^ turnir: Kul-ten-turn, ki se
zaradi nekaterih izjemnih
mojstrovin nastopajočih,
nedvomno zapisal v zgodovi-
no celjskega kulturništva (glej
ilustracijo).
V hudi tekmovalni konku-
renci, ki je bila delno okrnjena
vsled neudeležbe nekaterih
znanih kulturno-tenišnih asov
(Goršičevi, Cvirni, Miša Pra-
protnikova in morda še kakšen
kdo), je zmagal Bori Zupančič
pred Jožetom Domjanom, Ja-
nezom Germadnikom, Bran-
kom Goropevškom in pozor -
Alenko Domjan, ki se ji je kot
edini predstavnici kulturnic us-
pelo prebiti med zmagoviti,
moško obarvan vrh turnirja.
Zaključni, družabni del pri-
reditve je bil na Domjanovi
domačiji, kjer so si bili organi-
zatorji in tekmovalci edini v
mnenju, da naj bi tovrstni do-
godek postal tradicionalna
vrednota Knežjega mesta.
D.B.Z.
° ^nčanem Kul-ten-tumu so se speleologi z zanimanjem vrgli na proučevanje jam, ki so se
»nagrmadile« pod silovitimi udarci kulturnikov.
^j.-14.ovgu$t1997

NASI KRAJI IN UUDJE
Dediščina starili staršev
Tradicionalna Holcerija je bila pravo paša za oči
Letošnja, deveta tradicio-
nalna holcerska prireditev v
Vitanju se je začela že v sobo-
to, ko so proslavili 120 let
dela Prostovoljnega gasilske-
ga društva Vitanje, osrednji
program pa se je odvijal v
nedeljo, 10. avgusta.
Prostovoljno gasilsko druš-
tvo je bilo zaradi požara usta-
novljeno 12. avgusta 1877 in je
od takrat skrbelo za varnost
Vitanjčanov. Ob zavidljivem ju-
bileju so pripravili gasilsko tek-
movanje za prehodni pokal, ki
si ga je priborilo Gasilsko druš-
tvo iz Socke, najzaslužnejšim
vitanjskim gasilcem in drugim
gostom pa so, kot je povedal
predsednik PGD Simon Kot-
nik, podelili več kot 30 priz-
nanj in spominskih plaket. Naj-
več ljudi je pritegnila velika
gasilska parada, na kateri so se
predstavili vitanjski, zreški in
konjiški gasilci, med gasilskimi
vozili pa je najburnejŠi aplavz
požel gasilski voz PGD Vitanje
iz davnega leta 1908.
Na glavni prireditvi v nedeljo
so si gostje z zanimanjem ogle-
dali številne razstave. Fotograf-
ska razstava Vitanje danes je
navdušila z opisi in predstavi-
tvami župnije, vrtca, planin-
skega društva, gasilcev in turi-
stičnega društva. Slednje je.
Etnološka razstava starin je v Vitanju naletela na občudojoče poglede obiskovalcev Holcarije.
pod vodstvom Mirka Polutni-
ka, pripravilo tudi letošnjo Hol-
cerijo. Najmlajšim, pa tudi sta-
rejšim sladkosnednežem so se
ob pogledu na številne dobrote
aktiva kmečkih žena, ki so pri-
pravile krofe, kekse, drobno
pecivo, kašnate klobase, oblo-
žene kruhke z ocvirki in čebu-
lo in'drugo, svetile oči. Pred
kulturnim domom so pred-
vsem ženske z veseljem duhale
vonj zdravilnih zelišč na razsta-
vi Društva Kneipp iz Dobrne.
Največ pozornosti je pritegni-
L Etnološka razstava starin z
območja Vitanja in okolice. Pri-
zadevne Vitanjčanke, Marinka
Krajnc, Majda Polutnik, Karo-
lina Kotnik, Marija Jesenični,
Magda Pušnik in Breda Jakop,
so zbrale približno 300 predme-
tov, med katerimi imajo nekate-
ri zgodovinsko, drugi pa spo-
minsko vrednost. Vitanjske že-
ne so hotele pokazati, da je v
Vitanju in okolici skrito veliko
bogastvo. Škoda bi bilo, če bi
stare predmete in dragocene
starine zanemarjene samevale
ali da bi jih pokupili tujci. Največ
občudujočih pogledov so pri-
tegnile stenske ure, kolovrati,
slike, zibelka, pisalni stroj, Hkal-
niki, kavni mlinčki, predvsem
pa otroški voziček, izdelan iz
bambusu podobnega lesa in
vzorčastega platna.
Sprevod kmečkih del in obi-
čajev je vodila Breda Jakop. Na
čelu je s transparentom Holce-
rije hodila vitanjska mladina, ki
nadaljuje tradicijo starih star-
šev. Dva jezdeca za njimi sta
nosila slovensko in vitanjsko,
najstarejša holcerja pa holcer-
sko zastavo. Aktiv kmečkih že-
na je prikazal velikonočni že-
gen. Nekoč je bilo pomembno,
katero dekle bo imelo največji
jerbas in katera bo prva pritekla
domov, kajti tista naj bi se prva
poročila. Gasilci v Vitanju že 120
let poleg varnosti skrbijo tudi za
družabnost, zato so se priključi-
li povorki. Žetev ovsa danes
postaja redkost, zato je skupina
iz Spodnjega Doliča pokazala to
opravilo. »Srp zna dobro nabru-
siti tisti, ki dobro laže,« je obi-
skovalcem zaupal vodja skupi-
ne, ki so ga petje in šale na vozu
skoraj preglasile. Za žanjicami
in njihovimi družinami je počasi
stopala gospa Kalina s kozo, ki
je hudobni sosedi mimogrede
vrnila vse uroke, ki naj bi dole-
teli njeno lepo kozo.
Skupina iz Brezna je prikaza-
la mlačev, ki je veljala kot delo
in obenem kot zabava. Upo-
rabljan so mlarilnico, za kar so
bih potrebni močni in pridni
delavci. Poznate kašnate klo-
base ali krvavice? Skupina Trg
Vitanje je predstavila »roranje«
ječmena, iz katerega potem
pripravijo okusne kašnate klo-
base iz ječmena.
Na Rakovcu je bila ena naj-
večjih steklarn na Štajerskem,
t.i. glažuta na Rakovcu, kot so ji
rekli domačini. Tam zdaj živi le
ena družina, nekoč pa so na-
šteh okoli 200 ljudi. Delo v
glažuti je prikazala skupina iz
Pake, njihov vodja pa je go-
stom svetoval: »Kar razbijajte
glaže, bomo več zaslužili!«
Šiklerji, danes bi jim verjetno
rekli krovci streh, so izdelali
čudovito vrtno utico za tople
poletne dni in opisali, kakšno je
bilo nekoč njihovo delo. Skupi-
na iz Stenice je kuhala žganje,
obenem pa so poročili hlapca
in deklo, kar je včasih dovolje-
val gospodar, da si je zagotovil
novo delovno silo.
Pri žganjekuhi in poroki so
se predstaviU pevci iz Moškega
pevskega zbora Vitanje, lu
pa skupina društva upokojt
cev, ki so pokazali običaj zli
poroke. Zlatoporočencemj
čast so zaplesali plesalci
Zreč, člani turističnega dniš
iz Slovenskih Konjic pa so
pripeljali z nenavadno koči
plastičnima konjema. Pode:
ska mladež je goste opomi
na težke povojne čase. Skup
iz Ljubnice je na koncupp«
ke obudila spomin na nls
žita.
Popoldne so si obiskoval
lahko ogledali strelsko teku
vanje in tekmovanje vštii
holcerskih veščinah, ki se g;
udeležilo 6 naselij s po dvei
tekmovalcema, zmagala pJ
skupina iz Spodnjega Doli
Na reviji narodnozabavnihi
samblov, ki so jo v Vitanju le
priredili že drugič, je nastof
14 ansamblov. Gosti so se z
čer zabavali ob melodijah
sambla Ekart, še posebej p
se razveselili čudovitega ogi
meta.
.iMIlll ANA-MARIJABOS
WHm Foto: MATEJ NARf
Šiklerji, krovci streh, so izdelali čudovito vrtno utico za tople poletne dni.
Skupina društva upokojencev je prikazala običaj zlate poroke.
V Lajšah v kmečkih opravilih
Letošnjo kmečko veselico v Lajšah pri Šoštanju je pod pokroviteljstvom Hranilnice ŠoŠtaiJ
Kmetijske zadruge Šoštanj pripravila Podeželska mladina iz Šaleške doline. Na srečanju, ki ni b''
družabno, se je v kmečkih opravilih pomerilo 13 ekip iz krajevnih skupnosti Šaleške dol'
Tekmovali so v spravilu trave, žaganju in merili svoje moči tudi v pitju piva. Najboljši so
tekmovalci iz Belih vod, sledile so jim ekipe iz Šentilja, Raven nad Šoštanjem, Plešivca, Lokoviij
Dekleta pa so pripravila številne kmečke dobrote. LOJZE OJSTER-^


REPORTAŽA
3
Pred 31 leti in danes - Tone Fonda je bil pred 31. leti izbran za prvega hmeljarskega starešino, za prvo princeso pa Vera Pospeh, zdaj Kapus.
Praznovanje poicvarii dež
35. hmeljarski praznik v Braslovčah v znamenju dobre letine
Savinjska dolina je bolj kot
jnigi deli Slovenije zazna-
novana s hmeljem, saj je tu-
i] pretežni del vseh sloven-
tih hmeljišč. Začne se spom-
idi z belo meglico napelja-
iti vodil, kot je povedala v
rojem govoru Martina Zu-
jnčič, potem meglico zame-
nja razkošno zelenje, ki je iz
Mieva v dan vzpeto više, vse
%,\tha hmeljskih žičnic. Ko
* sfkeljsko zelenje obloži s
kobulami, ki napovedujejo
dotier ali slab pridelek, slo-
fenski hmeljarji praznujejo.
Prvič so se, ne le v delu
. Mpak tudi v praznovanju,
združili pred 35 leti, ko so
prvo hmeljarsko praznovanje
'^nizirali v Preboldu, nato
\ pa se je leta 1966 to praznova-
* udomačilo v Braslovčah in
'2in tudi ostalo. Skozi ta dol-
P leta so bila praznovanja
^ ali manj vesela in bučna,
»ganizator, od leta 1966 Turi-
^•if^no društvo Braslovče, si je
'^fdno znova prizadevalo, da
"'vanj vnesel kaj novega, iz-
''fnega, kar bi pritegnilo obi-
skovalce. Pri tem je društvo
'^sno sodelovalo s krajevno
Vnostjo in drugimi društvi
l^f organizacijami v kraju. Na
^atko je zgodovino prazno-
'^'^ja in številne sodelujoče
delo in prizadevanje na
■^^znovanju orisal Tone
^ttJšak, predsednik Turistič-
društva Braslovče. Ob
^' priložnosti se je zahvalil
^^ni sodelujočim, predvsem
vsem tistim dosedanjim
•'^^Ijarskim spremljeval-
sprva tudi princesam in
^'^^•jarskim starešinam, ki
^ ?e odzvali vabilu in prišli
Jubilejno praznovanje.
Iimeljarsica
povorica
.^srednji dogodek prazno-
% se je začel s slavnostno
.^orko voz s hmeljarskimi
iz Rakovelj skozi trg
siQ^^'ovče na prireditveni pro-
sp^^' fo nekaj letih, ko so bili
^^vodi bolj skromni, smo
spet videli pestro, števil-
h'^- ^^riimivo povorko. Na
šla godba na nihala
Tekstilne tovarne Prebold, ki je
bila ustanovljena leta 192(3 in
šteje 35 članov. Sledila sta ji
konjenika s slovensko in hme-
ljarsko zastavo, ki sta ju nosila
Boštjan Brinjevec iz Brezij nad
Mozirjem in Roman Troger iz
Gomilskega. Na prvem vozu
so bili Dobroveljski fantje, ki
so ves čas veselo prepevaU.
Vozil jih je Leon Ajdnik iz Ka-
menč pri Braslovčah iz znane
konjerejske družine. Jože Čre-
šnovar iz Lok pri Mozirju je s
svojima lipicankama vozil lan-
skega starešino Petra Serdo-
nerja in njegovo spremljeval-
ko Urško Marovt, novega sta-
rešino Draga Gajška in Latko-
ve vasi in njegovo spremljeval-
ko Anito Kupec iz Sv. Lovren-
ca, pa je vozil na zapravljivčku
hmeljar in konjerejec Silvo
Lenko iz Lok pri Taboru. Sle-
dila sta dva lojtrnika. Vozila
sta ju Ivan Rančigaj in Alojz
Blekač, na vozovih pa so se
peljali dosedanji starešine in
njihove spremljevalke. Ta čas
so se nad prireditvenim pro-
storom že zgrinjali temni obla-
ki, tako da je naslednje vozo-
ve, na katerih so predstavljali
stara kmečka opravila in orod-
je ter druga kmečka dela, že
dobro močil dež. Kot zadnji je
prišel na prizorišče voz Pivo-
varne Laško, ki je imel že hu-
de težave z razmočenim zem-
ljiščem. Kljub dežju, ki je močil
tako nastopajoče kot številne
gledalce, so vsi ohranili dobro
voljo in le redki so odšli s
prireditvenega prostora. Za
dobro voljo je poleg voditeljev
Strašnih Jožetov poskrbel tudi
Hmelj ko.
Predaja
starešinstva
Predaja starešinstva je naj-
bolj uradni del praznovanja
hmeljarjev. Kot je povedala
Martina Zupančič, predstavni-
ca upravnega odbora Hmeljar-
skega združenja Slovenije, to
združenje vsako leto imenuje
enega izmed še posebno za-
služnih hmeljarjev za hmeljar-
skega starešino. Letos bo to
častno funkcijo opravljal Dra-
go Gajšek iz Latkove vasi.
Preden mu je dosedanji stare-
šina Peter Serdoner iz Pariželj
izročil simbol starešinstva,
hmeljarskega mačka, je dejal:
»Stanje v hmeljarstvu se v
preteklem letu ni spremenilo,
celo poslabšalo se je. V vseh
letih po drugi svetovni vojni se
ni zgodilo, da bi kvalitetni slo-
venski hmelj ne bil v celoti
prodan, prvič se je to zgodilo
za letnik 1996. Tudi za naprej
čas za hmeljarje ne bo ugo-
den. Za lanski letnik smo dose-
gli ceno 6 DEM za kilogram,
proizvodni stroški pa so bili
ocenjeni na približno na 8,5
DEM. Tudi za letos ne kaže
bolje...«
Tudi Drago Gajšek, novi
starešina, je izkoristil prilož-
nost, se zahvalil za izkazano
čast in obljubil, da bo svojo
vlogo opravljal častno in v
korist vseh hmeljarjev Slove-
nije. Med drugim je dejal:
»Da bi hmeljarji preživeli,
vidim izhod v tem, da se si-
stem GIZ preobhkuje v vse-
slovensko organizacijo hme-
ljarjev kot proizvajalcev za
skupno nastopanje do drža-
ve, ohranitev svojega inštitu-
ta, ki naj mu status določi
kmetijsko ministrstvo.
Prilagoditi sortni sistem
prodaje, urediti problematiko
žičnic in starih nasadov, ure-
dili socialni položaj, poeno-
staviti dovoljenja za tujo de-
lovno silo...«
Potem je tudi dosedanja
spremljevalka Urška Marovt
izročila hmelj ski škafec Aniti
Kupec in ji tako predala tudi
svoje zadolžitve.
Priznanja TD
Braslovče
Med govorci na prireditvi je
bil tudi Lojze Šoster, tajnik Tu-
ristične zveze Slovenije, ki je
pohvalil delo braslovškega tu-
rističnega društva in poudaril,
da turizem v svetovnem meri-
lu postaja ena najmočnejših
gospodarskih panog. Tudi v
Sloveniji turizem dobiva vse
širši razmah, vendar država za
tak razvoj še nima prvega po-
sluha,    posebno    turistična
društva, ki bi na tem področju
lahko zelo veliko naredila so
prepuščena v glavnem sebi in
lastni iznajdljivosti. Da je te še
vedno veliko, dokazuje tudi
braslovška prireditev. Ob tej
priložnosti je Lojze Šoster
izročil TD Braslovče priznanje
Turistične zveze Slovenije s
srebrnim znakom.
Konec dober, vse
dobro
Ob tem skrbno pripravlje-
nem programu je reklo svoje
tudi vreme, kar dvakrat se je
krepko ulilo, mokri so bili do-
mala vsi obiskovalci, med
najbolj mokrimi pa so bili go-
tovo člani ansambla Zasavci,
ki so ob najhujšem nalivu po-
krivali zvočnike. Kot je rekel
eden izmed članov, še »gate«
so imeli mokre.
Nekateri izmed obiskoval-
cev so ob drugem dežju odšli,
vehko pa jih je vztrajalo in te
je kaj kmalu nagradilo toplo
sonce. Vsekakor je bilo po-
tem še zelo veselo.
V času praznovanja je bilo
nekaj vzporednih prireditev,
med drugim sejem kmetijske
mehanizacije, gobarska raz-
stava, gasilsko tekmovanje in
odbojkarski turnir.
T. TAVČAR
Letošnja princesa in starešina - Anita Kupec in Drago Gajšek.
Med najbolj zanimivimi vozovi v Braslovčah je bil tisti, ki je prevažal nekdanje starešine in
princese.

10
NASI KRAJI iN UUDJE
Oglasil se je klopotec
Klopotčeva nedelja privabila v Virštanj veliko obiskovalcev
Za kmeta je prav gotovo
najlepši čas, ko v drugi polo-
vici leta pobira sadove zemlje,
ki so zrasli s pomočjo njego-
vih pridnih rok. Eden najlep-
ših pridelkov je grozdje, iz
katerega nastane vino. Slo-
venci smo tesno povezani s
tem pridelkom in ogromno
pesmi govori o vinu. Da je
zdaj že napočil čas zorenja,
bo oznanjal velik klopotec, ki
so ga v nedeljo, na tradicio-
nalni prireditvi Klopotčeva
nedelja, postavili v Virštanju.
Klopotčeva nedelja je h go-
stišču na Banovini v Virštanju
privabila veliko ljudi, ki jih je
pozdravil predsednik Druš-
tva vinogradnikov Virštanj-
Kozjansko Slavko Toplišek.
Tega moža poznajo vsi ljudje
daleč naokrog, saj poleg tež-
kega kmečkega dela najde
čas še za marsikakšno dejav-
nost, poje v pevskem zboru iz
Podčetrtka, napisal pa je tudi
že dve knjigi. Kozjanske bala-
de in romance ter Leto vaške-
ga življenja.
Društvo vinogradnikov Vir-
štanj-Kozjansko je poleg obči-
ne Podčetrtek tudi glavni orga-
nizator Klopotčeve nedelje.
Gre za društvo, ki obstaja že
dobro desetletje, in je zadnji
dve leti spet aktivnejše. Tako
pripravljajo različna predava-
nja priznanih strokovnjakov,
ekskurzije ter tudi prireditvi
Klopotčeva nedelja ter Marti-
nov vinski krst na Virštanju. V
društvu si zelo želijo usposobi-
tev vinske ceste med Podčetrt-
kom, Virštanjem in Lesičnim,
ki bi ji priključili še bližnja vin-
ska področja ter njegove zani-
mivosti. V društvu, ki deluje v
večjem delu občine Podčetrtek
ter v občini Kozje, poudarjajo
d. bro sodelovanje s šmarsko
kmetijsko svetovalno službo,
še posebej z Marjano Gradi-
šek.
Klopotčevo nedeljo so pope-
strili pevci iz Podčetrtka, ki
Folkloristi iz Kozja so zaplesali kozjanske plese.
dobro poznajo delo kmeta vi-
nogradnika in zato s srcem
prepevajo pesmi, ki slavijo vi-
no, zemljo in nasploh kmečko
življenje. Med pesmimi je reci-
tator Andrej Kocman iz Lesič-
nega, član pilštanjskega kultur-
nega društva, nazdravljal z na-
pitnicami. S programom je na-
daljevala še folklorna skupina
iz Kozja, šest urnih parov je
zaplesalo kozjanske plese. Ta
folklorna skupina deluje 15 let
in šteje 26 članov, vodi pa jo
Mirko Kovačič. Redno nasto-
pajo v Atomskih toplicah in
Rogaški Slatini, bili so že v
tujini, letos pa so jih povabili na
Bavarsko.
Nastopajoči in topH sončni
žarki so občinstvo zelo ogreH,
zato je že med prireditvijo po
mnogih grlih steklo virštanjsko
vino, ki mu je pravzaprav ce-
lotna prireditev namenjena.
Najpomembnejše opravilo na
virštanjski prireditvi je postav-
ljanje klopotca. Dolga procesi-
ja veselih ljudi se je vila navkre-
ber med vinogradi iri goricami,
se ustavila pri Amonovi in
Štrausovi gorci, kjer so vabile
dobrote, ki so jih obiskovalci
lahko poskusili brezplačno.
Drog za klopotec stoji pred
kletjo že od lani. Dani Bah iz
Gostince pa je že drugič nanj
nasadil klopotec in ga s po-
močjo vetra pognal. Prvi klo-
potčevi udarci so odmevali po
virštanjskih gričih, pevcem je
ponovno privrela pesem iz sr-
ca, vse skupaj je omehčalo ob-
činstvo in začeH so se prijatelj-
ski pogovori.
Med velikimi prijatelji vir-
štanjskih goric je tudi etnolog
doktor   Adolf  Eichenseer,
Še en varnostni prijem in klopotec bo zaklopotal.
predsednik Bavarsko-slove
skega društva, ki si je z zaniii,
njem prišel ogledat to priret
tev. Navdušen je bil nad neol
njeno naravo na Kozjanska
nad kmečko srčnostjo in p
srčnostjo v teh krajih ter n
ljudskim izročilom.
Izpod klopotca so se skupi
ljudi porazgubile med gori
mi, največ pa se jih je prešel
na veselico h gostišču na Bai
vini, kjer je za dobro vts
skrbel ansambel Toplišekf
ci z zahtevnejšim okusoms
najboljša vina Virštanjsko-Ko:
janskih goric lahko pokušc
pod vodstvom enologinjeDa
je Bovha.
Naj klopotec čim uspešnt
preganja ptiče, da bo pridel
obilen in kmetov trud pop.
čan. Naj odganja tudi narav
nesreče, najbolj točo, kije
nogradnikom najhujši sovr;
nik. Morda bo pri tem pon
galo letalo, ki je že med natil
njem klopotca večkrat niz
preletelo vinske gorice.
NINA GRAC
Polenšica ne bo smrdela
V konjiškem komunalnem
podjetju sta trenutno v os-
predju dva projekta: regulaci-
ja potoka Polenšica v središ-
ču Konjic ter vgradnja čistil-
ne naprave ob izviru pitne
vode v Žicah.
Investiciji sta vredni nekaj
več kot 140 milijonov tolarjev,
denar pa naj bi deloma zagoto-
vili občina v tem in prihodnjih
letih, deloma pa tudi država.
V potok Polenšica so se de-
setletja iztekale odpadne vode
iz številnih kanalizacijskih od-
tokov, neposredno iz stano-
vanjskih hiš in drugih objektov
v središču mesta. Da bi le od-
pravili ta ekološki problem,
bodo potok speljaU v nov ka-
nal, po nekdanji strugi pa bodo
vgradili cevi za kanalizacijo in
jih primerno zasipali. Polenšica
bo stekla po novi strugi. Pri
gostišču Fink, kamor priteče
potok iz vasi Polene, bodo vo-
do preusmerili: namesto ob
magistralni cesti proti mestu
bo pravokotno prečkala cesto
in tekla po novi strugi naprej še
približno dvesto metrov, kjer
se bo nato zlila s potokom
Koprivnica, od tam pa naprej v
Dravinjo.
Ob izviru pitne vode v Žicah
pa pravkar dograjujejo objekt,
v katerega bodo septembra za-
čeli nameščati čistilno napravo
za dezinfekcijo in filtriranje pit-
ne vode iz tega najpomem-
bnejšega vira v konjiški občini.
Naložba za čistejšo pitno vodo
bo vredna 81 milijonov tolarjev.
Sicer pa se nekaj denarja za
modernizacijo precej zastara-
riega vodovodnega omrežja na
Konjiškem že nekaj mesecev
zbira tudi s tako imenovanim
investicijskim prispevkom. »Le
stroški vodarine (ti niso dose-
gali niti povprečne cene vode v
ostalih slovenskih občinah) še
zdaleč ne zadostujejo za po-
trebne naložbe, zato je bila
uvedba občinskega investicij-
skega prispevka nujna,« pou-
darja direktor konjiškega ko-
munalnega podjetja Dušan
Slapnik. B.F.
Madžara v Žalcu
Poldrugi mesec zatem, kar sta krenila od doma, sta se sredi Žalca v naš fotoobjektiv ul'
Dora Nauratil in Peter Csepin iz Va'rpalota na Madžarskem.
Dora in Peter sta iz domačega kraja krenila z oslovsko vprego in konjem, za pot do Sicilije, kai^
sta namenjena, in nazaj domov, pa kanita porabiti eno leto. Skozi Slovenijo sta potovala
nasmejana, radovedni pogledi Žalčanov pa niso bih zanju nič novega, saj njuna odprava pri 1)^
vzbuja kar precej radovednosti. Foto: SHE^^
Gobe na razstavi
Minulo soboto in nedeljo je bila v Braslovčah, v dvorani
lovskega doma, gobarska razstava, ki jo je pripravila gobarska
družina Bisernica iz Celja.
Kot nam je povedal predsednik družine Joco Kelovič, so za
razstavo nabrali okrog 170 vrst gob, ki so jih razvrstili glede na
užitnost, neužitnost in strupenost. Vse so opremili z imeni.
Namen razstave, ki je bila dobro obiskana, je bil prikazati čim več
strupenih gob, kar bi naj manj izkušenim gobarjem pomagalo pri
ločevanju užitnih od neužitnih in strupenih gob, tako, da bi tistih,
ki niso za v lonec, ne pobirali in uničevali, saj so kljub temu gozdu
v okras. Tudi na tej razstavi je sodeloval stalni mentor Bisernice
Anton Polar iz Maribora, veliko so pomagali podpredsednik
Zveze gobarskih družin Slovenije Amadeo Dolenc, Ana Jovano-
vič, Franci Uratnik in Julij Palir s Polzele. T. TAVČAR

^SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE

skrivnostni prijatelji
Na obisku pri tabornikih v Kokarjah - Rdeča nit tabora je ekologija
r^7ii avgusta v Ko-
jgl^ pri Nazarjah tabori 51
bornikov in njihovih vodij
jod^ izpod zelenih dobrav,
^23 sestavljajo taborniki iz
"tuša, Braslovč in Šmartna
f paki. Zraven je tudi nekaj
iencev iz Centra za socialno
1 Celje, ki jim je center
jDiogočil' da so nekaj časa
ned počitnicami preživeli
jed taborniki ali v koloniji
natnorju.
;'^oda, da sle prišli malce
/no,« me je najprej ogo-
Mateja Brinovec-Les-
vodja tabora v Kokarjah.
miki, ki so si takrat še
jli vikingške in viteške
5iaske z obrazov, se preoblačili
jjbili pri tem zelo glasni, so mi
jali vedeti, da se je ta dan v
laboru dogajalo nekaj poseb-
nega in zelo zanimivega.
»Danes smo imeli viteški dan.
Siarejši taborniki so odšli na
teren, na popotni tabor za dva
dni, kjer bodo prehodili več kot
SO kilometrov, naučili se bodo
lirakirati, sami si bodo kuhali
Dpoleg tega pridobili še veliko
iraktičnega znanja. Dva voda
nalih tabornikov pa sta se lah-
obrez zasmehovanja in heca-
ija starejših celo dopoldne re-
pripravljala na popoldanski
5ipd med Vikingi in vitezi.
Mili so si zastavo, ščite, sab-
lieinše drugo orožje iz smreko-
nlivej, sestavih himno, svoj
pozdrav ter nazadnje začeli boj
zbaloni, napolnjenimi z vodo.
feelje je bilo seveda neizmer-
no,« je še naprej pripovedovala
organizacijski vodja tabora Ma-
'f)a Brinovec-Lesjak, starešina
Wa izpod zelenih dobrav Le-
'uš-Braslovče. Kljub temu da ne
živi več v Letušu, je še vedno
zvesta tem tabornikom, v ta-
''orniško življenje pa uspešno
''%čuje še svoji hčeri, triletna
:^'il^aje bila na taboru že trikrat
"^je na enem izmed njih tudi
shodila.
Mlajši taborniki in njihovi vodje, starejši pa so bili medtem na terenu.
Z naravo k
boljšemu človeku
Sicer pa se taborniki vsak
dan udeležujejo gozdne šole,
kfer si sami in njihovi vodniki
prizadevajo, da bi se naučili
čim več o naravi in o preživet-
ju. Tako so kurili ogenj, postav-
ljali šotor, nabirali gozdne sa-
deže, spoznavali rastline in ži-
vali... Poleg tega so si bistrili
duha, ga oblikovaU in gradili v
skladu s svojo naravo. Tako se
njihov pozdrav glasi: Z naravo
k boljšemu človeku. Vsak ta-
bornik si pred taborom zastavi
določen cilj, pa naj bo to, da
enkrat v taboru sam straži, da
gre sam bivakirat, ali predvsem
pri mlajšem otroku, da se nau-
či reda in da lahko kakšen
teden preživi brez staršev. Ta
cilj skušajo taborniki skozi ta-
borjenje s pomočjo starejših
tabornikov in vodij seveda ure-
sničiti.
Taborniki so si izbraU tudi
zelo zanimiv način izkazovanja
prijateljstva in lepšanja dni. Že
na začetku tabora so izvlekli
listke z imeni svojih kolegov na
taboru, vendar nikomur niso
smeli povedati, kdo je to. Čez
celo taborjenje potem z majh-
nimi deU, ko na primer pomije
posodo namesto njega ali ko
mu samo nekaj lepega napiše,
osrečuje nekoga, ki za svojega
skrivnega prijatelja izve šele na
koncu tabora.
Vsako leto vodje izberejo
rdečo nit tabora, ki se potem
prepleta skozi cel tabor; letos
je to ekologija in največ plaka-
tov, pogovorov, predavanj, iz-
delkov iz gline, plastelina, pa-
pirja ter spisov in člankov za
njihov časopis so namenih rav-
no tej temi.
V torek so tabtJrnike obiskali
starši. Njim so otroci pripravili
poseben program. Predstavili
so jim delavnice, v katerih so
čez teden ustvarjali, skuhali so
jim čaj, jih naučiU modernih
plesov. Tisti taborniki, ki so se
tabora udeležih prvič, so bili
seveda krščeni ter si tako
končno zaslužili taborniško
ime, značilno za njihov značaj
ali njihove navade.
Vtisi za konec
Jutri se bo tabor končal, te-
snejši prijatelji in zaljubljenci se
bodo še poročili in čisto nazad-
nje bodo taborniki pogasili
ogenj, ki je gorel celo taborjenje.
Taborniki se bodo znova dobili
jeseni, na propagandnem tabo-
ru, da ob časopisu in slikah obu-
dijo spomine na poletni tabor in
se spoznajo z na novo vpisanimi
člani. Ti, pa tudi stari člani, bodo
vsak teden pridobivali teoretič-
no znanje, ki ga bodo uporabili
na najlepšem delu taborniškega
življenja čez leto, to je na polet-
nem taboru, kjerkoli že bodo.
Renata Selčan, vodja progra-
ma na taboru, dijakinja 3. letnika
Gimnazije Lava, ki je pri taborni-
kih že pet let, je dejala: »Sem pri
braslovških tabornikih, tukaj vo-
dim Smeškote. Vzdušje na tabo-
ru je bilo ves čas zelo veselo in
zat3a\Tio. Letos je veliko mladih,
predvsem z nižje stopnje osnov-
ne šole, kar sploh ni slabo, saj so
ti vedno pripravljeni kaj početi,
veliko bolj sb poslušni in uboglji-
vi. Upam, da bodo veliko odnesli
s tabora, čeprav so nekateri še
zelo mladi.«
»Tukaj se imamo super, sem
v 1. vodu z imenom Medvedki.
Na taboru sem tretjič, pri ta-
bornikih v Letušu pa šest let in
sem letos že pomočnica vodje.
Na taboru mi je bilo še najbolj
všeč obmetavanje z baloni, na-
polnjenimi z vodo. Tukaj imam
veliko prijateljev in bom drugo
leto zopet prišla,« je povedala
11-letna Tina Preskar.
NINA GRADIČ
vspomin
prof. Zoran Vudler
Pred tednom dni smo pos-
premili na zadnjo pot naše-
ga uglednega in cenjenega
turističnega delavca, peda-
goga, publicista in nekoč tu-
di uspešnega gospodarstve-
nika prof. Zorana Vudlerja.
Razvoj turizma v občini
Celje, na širšem celjskem tu-
rističnem območju pa tudi v
Sloveniji, je bil povezan z
njegovim kreativnim de-
lom, saj je vse svoje življenje
namenil turizmu, u kate-
rem je delal neprekinjeno od
leta 1948. 35 let je delal v
Turističnem društva Celje,
30 let v organih Turistične
zveze Slovenije, u Celjski tu-
ristični zvezi pa je delal ne-
prekinjeno vse od njene us-
tanovitve v letu 1954. Celo
desetletje je bil tudi v orga-
nih Turistične zveze Jugo-
slavije.
Težko je na kratko opisati
vso njegovo dejavnost. Naj-
bolj pri srcu mu je bila publi-
cistika, saj je uredil in izdal
23 turističnih koledarčkov
oziroma pratik, štiri vodiče
in še nekatere samostojne
publikacije, več kot tisoč
člankov in zapisov je objavil
po raznih časopisih in revi-
jah, nekaj let je pisal vsak
teden turistično oddajo v Ra-
diu Celje, naredil je več kot 20
prospektov, pa 35 let urejal
Lepo mesto. Še posebno skrb
pa je posvečal turistični orga-
nizacijski dejavnosti pri us-
tanavljanju in delu turistič-
nih društev, predvsem Turi-
stičnega društva Celje, ki ga
je usmerjal kar četrt stoletja.
V to obdobje sega tudi aktiv-
no in uspešno sodelovanje pri
obnovitvenih delih na Sta-
rem gradu ter pri gradnji in
vodenju grajske restavracije,
pa izletišča na Gričku, usta-
novitev in vodenje nekdaj us-
pešnega Turističnega urada
s široko komercialno dejav-
nostjo in vzorno pripravljeni-
mi umetniškimi razstava-
mi, programiranje in včasih
tudi vodenje okoli 200 izletov
in ustanovitev podjetja Re-
klama. Velik del svojega pro-
stega časa je posvetil tudi
turistični vzgoji na osnovnih
šolah.
Zavedal se je že pred mno-
gimi leti, da se turizma ne
moremo iti brez ozaveščene-
ga prebivalstva, ter da je
treba s turistično vzgojo zače-
ti že v osnovni šoli. Njegova
ideja za vseslovenska tekmo-
vanja turističnih podmlad-
kov Turizmu pomaga lastna
glava je letos zabeležila
enajsto obletnico. Veliko je
imel tudi turistično infor-
mativnih in vzgojnih preda-
vanj, sestavil je veliko števi-
lo poročil in raznih elabora-
tov, statističnih analiz, vzor-
no pa je pripravil veliko re-
gijskih turističnih posvetov.
Omeniti moram tudi njego-
vo vestno delo pri organiza-
ciji večjih prireditev, ki jih je
bilo nekaj sto, bile so tudi
zelo velike in odmevne - pr-
ve povojne modne revije,
karnevali, maškarade,
operna gostovanja v parku
in gledališču, sloviti Valčko-
vi večeri, bil je ustanovitelj
in nekaj let tudi organizator
celjskih kulturnih priredi-
tev, pa še marsikaj bi lahko
napisal o njegovi vsestran-
ski organizacijski dejavno-
sti.
Vse to veliko delo je opra-
vil ljubiteljsko, na visoki
profesionalni ravni, poleg
osnovne poklicne dejavnosti
kot gospodarstvenik, komu-
nalec in končno tudi dolga
leta kot priznan, cenjen in
ugleden pedagog.
Za svoje odlično, kreativ-
no in vestno delo je dobil
tudi najvišje turistično dr-
žavno priznanje Zlati znak
s plaketo Turistične zveze
Slovenije, dobil je tudi dr-
žavno odlikovanje - Častni
znak svobode Republike
Slovenije, Mestna občina
Celje pa mu je podelila naj-
višje občinsko priznanje -
Zlati grb. Dobil pa je še
veliko drugih priznanj in
nagrad.
Pogrešali ga bomo kot ne-
pozabnega prijatelja, vr-
hunskega turističnega stro-
kovnjaka, pa tudi kot odlič-
nega sodelavca, pogrešali
pa bomo tudi njegove izkuš-
nje, nasvete. Dolga leta sva
odlično sodelovala, pa veli-
ko tudi skupaj postorila. Ce-
nili in spoštovali smo ga ter
takega se bomo tudi radi
spominjali.
SLAVKO SOTLAR
Pohorska konjenica na pohodu
Pred dvema letoma usta-
novljeno društvo Pohorska
konjenica združuje ljubitelje
konjeništva iz osmih štajer-
skih ter koroških občin. Vče-
raj, v sredo, se je konjenica
odpravila že na tretji tradicio-
nalni pohod s konji po Po-
horju.
Stotnik Miro Pukl bo do so-
bote vodil po zelenem Pohorju
kar osemdeset konjenikov iz
Slovenije in tujine. Štartali so v
Slovenski Bistrici in se preko
Črešnjevca, Hoč in Betnavske-
ga gradu najprej namenili v cen-
ter Maribora. Na Rotovžu sta
skoraj pol kilometra dolgo kolo-
no jezdecev pričakala maribor-
ski župan in škof dr. Franc
Kramberger, nato pa so konjeni-
ki odjezdiU do vznožja pohorske
vzpenjače in dalje do hotela Bell-
vue ter tam prvič prenočili. V
četrtek nameravajo preko Are-
ha in Svetih treh kraljev prijezditi
do Osankarice. Tretjega dne si
bodo ogledali Črno jezero, slap
Šumnik in končali pot na RogU.
Zadnji dan, v soboto, se bodo
spustili nazaj v dolino preko Go-
renja nad Zrečami. V Zrečah
pred Termami jih bo pozdravil
zreški župan, v Škalcah pri Slo-
venskih Konjicah pa jim bo do-
brodošlico zaželel še konjiški žu-
pan. Tretji pohod bodo konjeni-
ki zaključili pri Turistični kmetiji
HohlervTepanju.
Prvega pohoda konjenice
pred dvema letoma se je udeleži-
lo 35 jezdecev, lani jih je sodelo-
valo pet več, letos pa se je število
tistih, ki so napovedali udeležbo,
že kar podvojilo. B.Z.
iUmrl najstarejši Laščaiv
pokopališča Šmiklavž nad Rimskimi
Micami so pokopali najstarejšega Laščana
"artina Freceta iz Konca. Čez slabe tri mese-
"^^'9. novembra, bi napolnil sto let.
, 'Martin Frece se je rodil v Grižah pri Žalcu
'^ot deveti otrok. Otroških radosti nikoli ni
''°2nal, saj je že pri treh letih izgubil mamo,
sedemnajstih pa mu je umrl še oče.
Jorda se je prav zato tako rad igral s svojimi
'^vilnimi vnuki in pravnuki. Vse življenje je
|f*^o delal. Najprej v rudnikih v Zabukovici,
°^evju in v Trbovljah, nato pa na kmetiji na
iJP^^cu, kamor se'je leta 1926 priženil k svoji
I J^^iji in kjer je ostal vse do smrti. Ko je pred
^ema desetletjema, le eno leto po zlati
v^^^^U umrla Marija, so skrb zanj prevzeli
''omači.
^^^udi v visoki starosti je bil Martin korajžen.
3^ ga sicer niso več najbolje ubogale, vendar
Vedno razveselil vsakega obiska in klepeta s
(jJl^^riiki in znanci. Daleč naokoli je bil znan kot
in navdušen igralec kart, ki jih je rad
l^^''^^al tudi pri 99-ih, rad pa je popil tudi
. ^'"ček domačega vina.
vjj j'"^!« Frece je zadnja leta rad povedal, da
^^^^ starost učakaš le, če si v življenju skro-
^   znaš troeti. moraš oa tudi oridno delati in
imeti umirjen značaj. Spominjali se ga bodo
številni Laščani, zagotovo pa bo za vedno ostal v
srcih svojih šestih otrok ter petdesetih vnukov in
pravnukov. JI, Foto: MA

i3
NASI KRAJI IN UUDJE
Ljubezen ima svojo moč
Zlatoporočenca Ivanka in Jože Kresnik iz Laške vosi
če ljubiš, ti nihče ne more
do živega. To je nekaj stoletij
pred našim štetjem povedal
že Cezar, da pa je res tako, sta
pred dnevi dokazala Ivanka in
Jože Kresnik, ki sta si po
petdesetih letih skupnega
življenja ponovno obljubila
ljubezen.
Jože se je kot trinajsti otrok v
šestnajstčlanski družini rodil
leta 1918 na Teharjah. Mati mu
je kmalu umrla, očeta pa sploh
ni poznal. Po končani osnovni
šoli šolanja ni mogel nadaljeva-
ti, saj pri hiši ni bilo dosti denar-
ja. Zato je kmalu odšel v voj-
sko, kjer je prebil tri leta. Naj-
prej je služil v stari jugoslovan-
ski vojski, med vojno pa je bil
mobiliziran v nemško. Služil je
po celi Evropi, bil pa je tudi v
Aziji. V Rusiji je bil ranjen v prsi,
kar je bilo skoraj usodno. Ko se
je rana zacehla, ga niso poslali
domov, ampak nazaj med vo-
jake.
Po vrnitvi v domači kraj je
kmalu spoznal Ivanko, hčer
kmeta v Laški vasi. Njuno sre-
čanje je bilo zelo nenavadno.
Jožetova sestra in Ivankin brat
sta bila zaljubljena, med njuni-
mi srečanji pa sta se tudi Ivan-
ka in Jože vzljubila. Poročila
sta se 2. avgusta 1947, natanko
na dan, ko sta svojo petdeset-
letno zvezo ponovno potrdila.
Jože se je priženil na kmetijo
Ivankinih staršev in si poiskal
delo v Železarni Štore. Bil je
prizadeven in marljiv delavec,
ki je po delu rad prevzel nase
tudi druge odgovornosti. Ne-
kaj časa je bil celo predsednik
delavskega sveta in upravnega
odbora.
Sam pravi, da so bile razme-
re v tovarni zelo težke, toda
nekako se je bilo treba znajti. V
železarni je vztrajal vse do po-
koja. Medtem ko je Jože prid-
no delal v tovarni, je Ivanka
doma skrbela za gospodinjstvo
in otroke. Pazila je na to, da je
njunih pet otrok v šolo prihaja-
lo v skrbno zlikanih in zakrpa-
ni'^ oblekah. Otrokom je dala
vso ljubezen, možu vso podpo-
ro. Povedala je, da je v zakonu
treba biti predvsem potrpežljiv
in skromen, pa se vse uredi.
Kljub težkemu življenju, ko-
pici otrok in delu na kmetiji, sta
Ivanka in Jože še vedno zdrava
in nasmejana. Ostalo je sicer
nekaj grenkega priokusa, ven-
dar na koncu prevladajo lepi
trenutki. Jože je še vedno požr-
tvovalen, Ivanka ljubeča in po-
trpežljiva. V njiju se skriva še
veliko ljubezni, ki jo dobrohot-
no razdajata svojim osmim
vnukom.
Pravita, da je bila zlata poro-
ka prav tako lepa kot tista
pred pol stoletja. Civilno je
brezhibno organiziral šentjur-
ski župan Jurij Malovrh, cerk-
veno pa ju je poročil duhovnik
v kompolski cerkvi. Ivanka in
Jože sta pokazala, da ljubezen
res vse premaga. Poleg ljubez-
ni pa je potrebno obilo potr-
pežljivosti, vztrajnosti in prid-
nosti, da človek v zakonu zdr-
ži pol stoletja.
BISERKA NEUHOLT
Župnija Sv. Dulta slavi
v župnijskem centru Sv. Duha v Celju bodo skup^.
praznikom Krajevne skupnosti Ostrožno v soboto, 16.
sta, proslavili 10-letnico obstoja cerkve. ^
Ob 10. uri bo slovesna maša, ki jo bo daroval mariborski ško{
Franc Kramberger, dve uri kasneje pa bo na parkiraj
prostoru ob cerkvi družabno srečanje s kuUurnim progra^,]
Za razpoloženje bodo poskrbeli člani ansambla Gašperji,
Ivan Hudnik, pevski zbori in mladinski ansambli.
Vabilo v Smihel
Društvo podeželske mladi-
ne Šmihel pripravlja v sobo-
to, 16. avgusta, tradicionalno
turistično prireditev Ovčar-
ski praznik.
V Šmihelu, vasici nad Mozir-
jem, je bila ovčereja nekdaj
zelo pomemben vir prihodka,
sedaj pa je ta dejavnost skoraj
zamrla. V društvu podeželske
mladine želijo ohraniti spomin
na stare čase, zato se vsako leto
vestno pripravijo na različne
prikaze nekdanjega življenja v
gorski vasici.
Sklop sobotnih prireditev na
Ovčarskem prazniku se bo pri-
čel ob 15. uri, ko bodo lahko
obiskovalci na prireditven^
prostoru uživali v pravi pg«
ski idili, v društvu pa pripre
jo zanimiv prikaz kniei
opravil. V dvorani osnovne
v Šmihelu bodo postavili ra?
vo starih fotografij, obiskov
pa bodo lahko poskusili kul
rične dobrote iz kmečkih
hinj. Po programu bodopri|
vili tekmovanje v šaljivih igrj
katerih se bodo pomerile el
društev podeželske mladin
cele Zgornje Savinjske dol
Gostitelji poleg zanimivihpi
zov in iger obljubljajo tudio
kulinaričnih specialitet, kis
jo na Ovčarski praznik.
Regresiranje dosevkov
Kmetje iz občine Zreče lahko uveljavljajo regres za sem
strniščnih krmnih dosevkov, in sicer v višini 30 odstotkov
vrednosti računa. Regres bo mogoče uveljaviti do konca avgi
ob predložitvi kopije računa z vsemi potrebnimi podatk
minimalnim zneskom 3000 tolarjev. 1
Na strehi Evrope
Savinjcani no Mont Blancu
Najbrž ni resnega gornika,
ki si ne bi želel vsaj enkrat v
življenju splezati na kakšno
še posebej visoko goro. Hi-
malajski vrhovi so za večino
predaleč, najvišji vrh Evrope
Mont Blanc pa je mnogo bli-
že, saj si ga tisti, ki si ga zares
želi in je tudi fizično dovolj
pripravljen, lahko privošči.
Med slednjimi so ludi Stane
Hrušovar s Polzele, Primož Že-
helj iz Bočne ter Jože Marovt,
Peter Pšaker in Srečko Romih
iz Braslovč. Odločili so se, da
bodo z vodnikom odprave Mi-
ranom Cesarjem iz Mozirja
stopili na ta vrh. Seveda so se
vseskozi zavedali, da ima Mont
Blanc, ki ga imenujejo tudi Pre-
kleta gora, mnogo pasti in, da
je vzela že prenekatero gorniš-
ko življenje. Zato so se dalj časa
fizično pripravljali na vzpon.
Na pot so se odpravili konec
julija. Imeli so srečo z vreme-
nom in se po petih dneh, pol-
nih hudih naporov, predvsem
pa čudovitih doživljajev in ne-
pozabnih vtisov, vrnili domov.
Vsekakor so se njihova priča-
kovanja uresničila, gora je za-
res veličastna in nepozabna.
Savinjsko odpravo na Mont
Blanc so podprli tudi številni
sponzorji za kar se jim udeležen-
ci odprave iskreno zahvaljujejo,
■■■■■■■■■■i T. TAVČAR
Udeleženci odprave na strehi Evrope.
planinski kotiček
Na Okrešel j
Planinsko društvo Celje vabi
v nedeljo, 17. avgusta, na Okre-
šelj. Tam se bodo ob 12. uri z
mašo, ki jo bo daroval dr. Ivan
Roj nik, spomnili vseh žrtev go-
ra.
Po grebenih
zahodnih Julijcev
Planinsko društvo Celje va-
bi v soboto, 30. in v nedeljo,
31. avgusta, na 2666 m visok
Viš ter na 2502 m in 2495 m
visoki Koštrunovi Špici.
S parkirišča na Glaziji se bo-
do odpeljali ob 5.30 uri, po
vožnji čez mejni prehod Rate-
če in mimo Rabeljskega jezera
pa si bodo pri mostu čez^
potok, visok okoli 960 m,ii
oprtali nahrbtnike in se napra
podali peš po dolini Belegapo
toka, mimo Brunnerjevegaza
vetišča, v treh urah pa naj!
prispeli do Goriškega bivaki
se od tam povzpeli v Zgoraj
Škrbino Belega potoka in nal
še v Krniško Skrbnico ter
Corsijevi koči prenočili.
Naslednji dan se bodo oi
pravili naprej čez Trbiško Šl
binico in se po policah in gi
benih Divje koze in Gamsoi
matere povzpeli pod sam vi
Viša in nato še na Koštruno
Špici. S seboj ne pozabite vzf
veljavnega potnega lista, pl
ninske izkaznice, opreme
samovarovanje, zaščito pr'
dežju in hladu, žepno svetilk
priporočajo pa tudi plezalsl
čelado. Prijave sprejemajo
društveni pisarni.
Enodnevni izlet
na Mangart
Planinsko društvo Lašk«
planinska skupina »Pivov^
na« pripravlja v soboto, 2
avgusta, izlet na 2679 m vis'
Mangart.
Na izlet na najvišjo goro
Jalovčevi gorski skupini se^
do odpravili z avtobuso«
avtobusne postaje v LašI'
ob 4. uri. Vožnja bo traj3
skoraj do koče pod Mang'
skim sedlom na višini 1906'
Šele od tam se boste napj
odpravili peš in v Laško vrij
večernih urah. 1
Pot priporočajo le tistir«
so si nabrali dovolj kondiciji
visokogorje. Hrano imejte
nahrbtniku. Prijave za
sprejemajo v Pivovarni (M
Kovač in Fanika Wiegele),"
ze Krajnc in Marjana Mav^'
Timu.
Četrtek, 14. avgusta, in torek, 19. avgusta, od 16. do 17.
ure - Poletni oder Otroškega muzeja v Prešernovi ulici -
Ustvarjalni pristan; ustvarjalno delavnico vodi Mihela Je-
zernik.
Sobota, 16. avgusta ob 10. uri - Muzej novejše zgodovi-
ne (Hermanovo gledališče) - otroška predstava Kaznovana
trdosrčnost v izvedbi Pavlihovega gledališča Globus.
Torek, 19. avgusta ob 20.30 uri - Atrij Majolke; ansam-
bel Adama Bicskeya; koncert madžarske zabavne, ever-
green in jazz glasbe. Vstopnice po 400 SIT lahko rezervirate
po telefonu 484-038.
Sreda, 20. avgusta ob 20.30 uri - Lapidarij (v primeru
dežja v dvorani kina Union) - Koncert New Swing Quarteta
z gosti. Vstopnice po 800 SIT lahko kupite ali rezervirate v
poslovalnici Kompasa v Celju ali v prostorih Fit-medie na
Bežigrajski 9 oziroma po telefonu 37-234.
Prireditve, ki jih v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu
organizira Fit media v Atriju Majolke, Lapidariju in drugih
prizoriščih, so doslej podprli naslednji sponzorji: general-
ni sponzorji Kovinotehna, Banka Celje, Mestna občina
Celje; glavni sponzorji: Zdravilišče Radenska Radenci,
Gostinsko podjetje Majolka, Energetika Celje, Javne napra-
ve, Ceste-Kanalizacije, Celjski plini. Center Interspar in
Cestno podjetje, Vodovod-Kanalizacija ter sponzorji: CHB
- Celjska borzno posredniška hiša. Cinkarna Celje, Mobitel,
Adriatic-zavarovalna družba. Klima Celje Nivo Celje, Weis-
haupt. Pekarna Geršak - Rafael Brance, Cvetličarna Urška,
Reklama Celje, Nova ljubljanska banka d. d. Podružnica
Celje, Ingrad Koncern, Abanka, Hotel Evropa, Skladiščno
transportni center Celje, Aero Celje, A2S Spektra Orbit,
Trgovsko podjetje Center d. d.. Mesnine dežele Kranjske,
Emonec Kafe Koper, Etol Celje, Cetis, Diskont TUŠ, Zava-
rovalnica Maribor-podružnica Celje, Kovintrade, Emo
Kontejner, Območna obrtna zbornica Celje, Era d.d. Vele-
nje, OMV Istrabenz Koper, Trgovsko podjetje Potrošnik
Celje, Mediacor Celje.

tTsNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Brezdelje ti izkoplje grob
Rado Lipovšek iz Levca je večino življenja posvetil domačemu kraju in tamkajšnjim ljudem
V ^^^^^^ ^^"^        vajen
uieod malih nog. Po šoli se
^aposHl v Kombinatu in ka-
v Coca-coli, kjer je tudi
Inčak^' upokojitev. Že od svo-
L osemnajstega leta je aktiv-
odeloval v različnih društvih
Jjjiprizadeval za razvoj vasi.
gil je pobudnik različnih pro-
^Ictov. kot je bila gradnja ob-
,oznice, vodovoda, brvi, asfalti-
ijjijecest in še kaj. Kot najbolj
posoben in ambiciozen je bil
^ran za predsednika različnih
jdborov, kar je tudi upravičil s
j,,QJopredanostjo delu.
»Lahko rečem, da sem kar
,recej doprinesel vasi,« je po-
: Rado. »Na mojo iniciati-
, bil zgrajen tudi dom gasil-
(jv, katerih predsednik sem
hkrati pa sem pomagal tudi
l;o[izvajalec. Izpopolnil sem se
v stavbni stroki, kar mi je ka-
sneje večkrat prišlo prav. Ved-
no sem rad pomagal ljudem,
ioli pa stremel za kakšnim
denarjem,« je pripovedoval Ra-
do, »Vaščani so mi bili za to zelo
liraležni in še danes mi poma-
gajo, če potrebujem kakšno
pomoč. Glede na to, da sem že
rletih in da mi vse prevečkrat
lonagaja zdravje, mi bo taka
moč vse bolj potrebna. Z
eno namreč nimava otrok in
io sva praktično prepuščena
A Zaenkrat lahko še vedno
Mva za domačijo, imava pa
ti nekaj govedi in prašiče.
Ravno toliko, da lahko dostoj-
no živiva.«
Še vedno aktiven
Rado je še vedno član pevske-
ga zbora, prosvetnega in gasil-
skega društva, nedavno pa se je
odločil, da bo obnovil starodav-
no vaško kapelico z namenom,
da se ohrani nekaj kulturne
dediščine tudi za naše nasledni-
ke. Kapelica je bila zgrajena iz
laporja, njena starost pa je po
Radovih ocenah okoli 150 do
200 let, čeprav pisnega gradiva o
tem ni. »Prav zaradi njene staro-
sti bi mi bilo zelo žal, če bi se
podrla,« je dejal Rado. »Obnovil
sem jo sam. pri tem pa so nekaj
malega prispevali tudi vaščani,
zlasti sosedov Ivan. Delo je sko-
raj končano, potrebno je le še*
obnoviti križ in kipce, česar pa
ne morem sam. Upam, da bo
vse skupaj končano jeseni.« De-
nar za obnovo je Rado prispeval
sam, dobrodošlo pa bi bilo, če
pa bi dobil kaj tudi iz samopris-
pevka. »Ta denar bi bil za obno-
vitev križa in kipce, moje delo
pa je tako prostovoljno,« je po-
vedal Rado.
S pesmijo V srcu
človek se pač nikoli ne sme
zapustiti, pravi Rado, in prav
zato se še vedno udejstvuje na
različnih področjih. Še najraje
ima petje, s katerim je začel že
leta 1945. »Vsak nastop je bil
pomemben dogodek za vso vas,
saj nekoč pretežno še ni bilo
radia ali televizije. Prireditev se je
začela s kakšno igro, nadaljevala
z nastopom pevcev in končala z
gasilsko veselico,« je pripovedo-
val Rado in dodal: »S tem smo
dobili kak dinar za potrebe dru-
štev, po drugi strani pa tako
oživljali kulturo na vasi.«
Dolgčas Radu nikoli ni bilo in
še danes je tako. Pravi, da tisti,
ki je zrasel na zemlji, to razu-
me. »Delal bom, dokler mi bo
zdravje to dopuščalo,« je dejal
in dodal: »Lahko rečem, da
sem vsaj nekaj naredil za raz-
voj Levca in da mi ni žal vlože-
nega truda. Kar sem nameraval
narediti, sem naredil, zdaj pa je
prihodnost v rokah naših za-
namcev.«
BOJANA JANČIČ
NA DANAŠNJI DAN
15. AVGUST
1771 - Rodil se je škotski
pesnik in pisatelj Walter Scott,
avtor škotskih ljudskih balad,
romantičnih epov, začetnik ro-
mantičnega zgodovinskega ro-
mana (Waveriey, Quentin Du-
ward, Starinar, Ivanhoe) (umrl
leta 1832).
1883 - Rodil se je največji
hrvaški kipar Ivan Meštrovič.
Njegovo kiparstvo priča o
izredno nadarjenem eklektri-
ku, ki se je po izhodišču v
secesiji oplodil še z najrazličnej-
šimi slogi, pri tem pa slej ko prej
težil zlasti k monumentalnemu
ekspresionizmu in povezavi z
arhitekturo (umrl leta 1962).
16.AVGUST
1743 - Rodil se je francoski
kemik Antoine-Laurent Lavoi-
sier, eden od utemeljiteljev so-
dobne kemije. Dokazal je, daje
zrak zmes kisika in dušika, in
ugotovil vlogo kisika pri gore-
nju (giljotiniran med revolucijo
leta 1794).
1832 - Rodil se je nemški
psiholog Wilhelm Wundt, za-
četnik eksperimentalne psiho-
logije. Leta 1879 je v Leipzigu
ustanovil prvi psihološki labo-
ratorij, kjer je z opazovanjem
in s poskusi preučeval procese
človekovega zaznavanja ter
odnose med dražljaji in občut-
ki (umrl leta 1920).
1888 - Rodil se je angleški
politik, pisatelj (spomini Se-
dem stebrov modrosti), preva-
jalec in arheolog Edvvard Tho-
mas Lawrence, ena najbolj za-
nimivih osebnosti tega stoletja,
med leti 1915-18 je organiziral
uspešen arabski odpor proti
Turčiji in centralnim silam,
znan predvsem kot Lavvrence
Arabski (umrl leta 1935).
17. AVGUST
1786 - V Tennesseeju se je
rodil ameriški lovec, stezosle-
dec, trgovec in politik Davy
Crockett. Že za življenja, še bolj
pa po smrti (padel je leta 1836 v
bitki za Alamo) je postal legen-
darna osebnost Divjega zaho-
da.
1936 - Umrla je italijanska
pisateljica Grazia Deledda, ki
je opisovala predvsem življe-
nje na Sardiniji (Trsi v vetru,
Elias Portolu, Marianna Sirca).
Kot ena redkih pisateljic je bila
za svoja pripovedna dela leta
1926 odlikovana z Nobelovo
nagrado za književnost (roje-
na leta 1871).
1961 - Umrl je slovenski ki-
par Jakob Savinšek. Med Sa-
vinškovimi javnimi deli je treba
omeniti spomenike Župančiča
na Vinici, Kugyja v Trenti, Tav-
čarja na Visokem in Gregorči-
ča v Kobaridu (rojen leta 1922).
^iir^AVGUCT
1450 - Rodil se je hrvaški
humanist in renesančni pesnik
Marko Marulič, avtor prve hr-
vaške umetne pesnitve (Judita,
1521) in prve tiskane knjige s
področja umetne književnosti,
ukvarjal se je tudi s preučeva-
njem klasične kuUure in s sli-
karstvom (umrl leta 1524).
1703 - V Mengšu se je rodil
slovenski matematik, astro-
nom in kartograf Avguštin Hal-
lerstein. Prepotoval je afriške
in azijske portugalske kolonije
ter Tatarsko, ki jo je mapiral.
Leta 1739 je odšel kot misijonar
na Kitajsko, leta 1746 postal
tam predsednik matematične-
ga tribunala in dvorni astro-
nom, podelih so mu tudi man-
darinski naslov. Na podlagi do-
hodninskih registrov je za leto
1761 izračunal dobrih 198 mili-
jonov ljudi na Kitajskem. Nje-
gova zvezdoslovna, naravo-
slovna in narodopisna opaža-
nja so bila med drugim objav-
ljena v Londonu in Leningradu
(umrl leta 1774).
1905 - Rodil se je slovenski
mladinski pisatelj Oskar Huda-
les. Izdal je vrsto mladinskih
knjig, ki jih odlikuje iskreno so-
cialno sočustvovanje in humani-
zem. Njegova najbolj znana dela
so Zgodba o bombažu, Triglavov
polet. Zlati krompirček in Med
dvema svetovoma (umrl leta
1968).
19. AVGUST
1646 - Rodil se je angleški
astronom John Flamsteed, pr-
vi kraljevi astronom in prvi
vodja observatorija na Green-
wichu. Njegovo glavno delo je
zvezdni katalog (objavljen po
njegovi smrti), prva zvezdna
karta teleskopske dobe (umrl
leta 1719).
1871 - Rodil se je ameriški
izumitelj Onville VVright, ki je
17. decembra 1903 prvič v zgo-
dovini poletel z motornim leta-
lom lastne konstrukcije. V zra-
ku je ostal skoraj celo minuto in
preletel razdaljo 850 metrov
(umri leta 1948).
1883 - Rodila se je francoska
modna ustvarjalka Gabrielle
Chanel, bolj znana kot Coco
Chanel, uveljavila je sodobno
modno govorico pri kreiranju
oblačil in že leta 1921 dala na
tržišče znameniti parfum Cha-
nel No.5 (umrla leta 1971).
1915 - Na Čatežu pri Breži-
cah se je rodil slovenski slikar
Vladimir Lamut, izvrsten risar,
htograf in bakrorezec (umrl
leta 1962).
20. AVGUST
1827 - Rodil se je belgijski
pisatelj Charies-Thčodor-Henri
de Coster. Zaslovel je pred-
vsem z romani, med katerimi
sta najbolj znana Till Eulens-
piegel in Lam Dobrin (umrl
leta 1879).
1901 - Rodil se je italijanski
pesnik Salvatore Quasimodo,
dobitnik Nobelove nagrade za
književnost leta 1959. Motive za
lirično obarvane pesmi je črpal
iz grškega pesništva, iz rodne
Sicilije ter iz občutja osamljeno-
sti in minljivosti človeštva. Na-
stopal je proti nasilju, tudi proti
fašizmu (umri leta 1968).
1945 - Umri je avstrijski hu-
moristični pisatelj Roda Roda s
pravim imenom Sandor Friede-
rich Rosenfeld, po rodu iz Slavo-
nije, avtor satiričnih romanov,
komedij in grotesknih anekdot,
prevajalec Nušičevih del v nemš-
čino (rojen leta 1872).
21.AVGUSt"~~
1165 - Rodil se je francoski
kralj Filip II. Avgust, od leta
1180 naslednik Ludvika VII. Os-
vojil je velik del angleške pose-
sti na celini in z zmago nad
Angleži leta 1214 zagotovil fran-
cosko premoč ter vpliv v Evro-
pi (umrl leta 1223).
1698 - Rodil se je najslavnejši
izdelovalec gosli iz italijanske
družine Guarneri Giuseppe
BartoUomeo z vzdevkom »del
Gesu«. Njegove najboljše violi-
ne so danes enako cenjene kot
Stradivarijeve (umri leta 1744).
1847 - V Rogaški Slatini so
odprli novo zdraviliško dvora-
no. Na slovesnosti je igral zna-
meniti madžarski pianist in
skladatelj Franz Liszt.
Na obisku pri kralju Matjažu
že od koiK a junija ,se na
l^oprivni pri Črni na Koroš-
cem vrstijo planinski tabori,
l^isose jih udeležih planinci
'Z planinskih društev Zabu-
Wica, Braslovče, Gornja
Wgona, Šoštanj, Slivnica in
planinske skupine Kovino-
'ehna. Taborjenje bodo za-
'''jučili žalski planinci.
Pretekli teden so se s Kopriv-
vrnili planinci iz Gorice pri
^''vnici, Ljubnega, Luč in Solča-
ve, ki so v bUžini Črne na Koroš-
kem bivali med 20. julijem in 3.
avgustom. Prvi teden so tam
preživeli planinci, starejši od 13
let, druga izmena pa je bila v
znamenju mlajših planincev. 01-
ševa, Peca, Topica v Avstriji; na
vse tri gorske očake so se vzpeli
in jih osvojili, vse to brez poš-
kodb, le tu in tam se je pojavil
kakšen žulj. Pod Peco so se
oglasili tudi pri kralju Matjažu.
Tabor ni bil samo planinski, v
Koprivni so si ogledali cerkev
sv. Ane in v njej kip Črne Mari-
je, v Mežici so obiskali rudnik
svinca in cinka, vse pa so izred-
no zanimale tudi žage, mlini in
stare kovačije. Obiskal jih je
tudi predstavnik lovske druži-
ne iz Črne na Koroškem in jim
povedal veliko o živalih ter o
njihovem življenju v okoliških
krajih. Člani Alpinističnega od-
seka Tržič so jim z diapozitivi
pokazali lepote gora, sami pa
so se lahko preizkusili v pleza-
nju v plezalnem vrtcu v Topli.
Med prostim časom so mladi
planinci pisali dnevnike planin-
skih izletov, risali, vsi njihovi vtisi
pa so zbrani v brošuri Taborni
miš maš. Planinci biologi so nabi-
rali tudi planinsko cvetje in delali
herbarije, sicer pa so se vsi veliko
ukvarjali z raznimi športi, peli ob
tabornem ognju ter izbrali celo
miss in mistra tabora.
Mladi planinci in njihovi vod-
niki so na Koprivni taborili prvič,
prej so bili na Jezerskem in v
Kamniški Bistrici. Prav gotovo se
bodo radi vmiU, se povzpeli še na
kakšen hrib, pritisnili v planin-
sko izkaznico dodaten žig in
nenazadnje pogledali kralja Mat-
jaža, če se že ni morda zbudil in
odšel novim krivicam nasproti.
NINA GRADIČ
^^^^i planinci in njihovi vodniki so se pošteno spotili, preden so osvojili 2126 m visoko Peco,
a je bilo veselje na vrhu zato večje.
Kmečice igre v
lesicovcu
V petek, 15. avgusta, bodo
v Leskovcu pri Ljubečni na
Mirnikovi kmetiji že 6.
kmečke igre. Prireditev se
bo začela ob 14. uri.
Tekmovali bodo kosci, pre-
dice bodo predle, tekmovalci
bodo vozili tudi čudežno ko-
lo in samokolnico. Udeležen-
ci se bodo lahko popeljali s
helikopterjem. Srečo bodo
preskusili na kozji tomboli in
srečolovu. Po končanem
programu jih bo zabaval an-
sambel Rogla. Prireditev bo
na prostem, če pa bo deževa-
lo, bodo prireditev prestavili
na soboto, 16. avgusta. N.G.

Q I ŠPORT
S srebrom v svet
Banexov voznik motokroso Sašo Krogelj drugi v evropskem prvenstvu - Vložek za vstop
v ekipo za SP je 100.000 mark
Po dvakrat drugi na Hrvaš-
kem in Beiorusiji, dvakrat
tretji v Španiji, dvakrat četrti
na Portugalskem in sedmi v
Italiji, kjer je v uvodni vožnji
odstopil; to je bilanca letoš-
njih nastopov Saša Kraglja v
evropskem prvenstvu vozni-
kov motokrosa do 250 ccm, v
katerem je na koncu zasedel
naslov podprvaka.
»Seveda sem zadovoljen, če-
prav bi bilo lahko - še boljše,« je
kot pravi perfekcionist dejal
20-letni voznik Banex teama iz
Slovenskih Konjic. »V finalu sva
z novim prvakom Remachom
deset minut vozila s kolesom
ob kolesu in ni veliko manjka-
lo, da bi osvojil naslov evrop-
skega prvaka. A je tudi srebro
lep uspeh, ki že odpira pot v
kakšno tekmovalno ekipo za
svetovno prvenstvo.«
Končni vrstni red: l.Re-
macho (Špa) 141, 2.Kragelj
(Slo) 133, 3.Del Bario (Špa))
111 ... 9.Kampuš 47, 17.Sitar
(oba Slo) 22 itd.
Kragelj je lani kot drugi slo-
venski voznik (po skoraj dveh
desetletjih) osvojil točke za sve-
tovno prvenstvo, zdaj pa je ob
že desetih naslovih državnega
prvaka tudi lastnik najboljše
slovenske uvrstitve v evropskih
prvenstvih. Tudi seštevek točk
Sašo Kragelj^
je naravnost sijajen. Na stopnič-
kah za najboljše ni bil samo v
Italiji, pač pa je zmagal na VN
Hrvaške, bil drugi v Beiorusiji
ter tretji v Španiji in Portugalski.
Z mednarodno konkurenco
se je prvič spoprijel leta 1993 na
Češkem in že v evro premieri
osvojil točke. Naslednjo sezo-
no je končal na 14.mestu, pred-
lani je bil deseti, lani deveti in
letos tik za novim prvakom.
Vseskozi na Kavvasakiju, ki je
nekoliko izgubil stik s konku-
renco, zato imajo zadnji uspehi
toliko večji pomen. In z njimi
tudi pričakovanja.
»Seveda je vsem jasno, da
moram narediti korak naprej
in vsaj eno sezono vztrajati v
svetovnem prvenstvu. V Evro-
pi je sedem ali osem dirk, kar
je ravno dovolj in v naslednjih
mesecih me čakajo pogajanja
za uvrstitev v kakšno ekipo.
Vstop je možen samo z us-
treznim finančnim vložkom
in verjetno bi v skupno blagaj-
no moral prispevati najmanj
100.000 mark. Moj letošnji
proračun je za polovico
skromnejši, naslov evropske-
ga podprvaka luknje ne bo
pokril, samo želja po napre-
dovanju pa v motokrosu ni
dovolj,« pravi Kragelj.
Nagrade v evropskem pr-
venstvu so le simbolične. »Na
finalu v Beiorusiji so nas po-
stavili kar na štore in razdelili
obeske, ki naj bi spominjali na
kolajne. Skupna zmaga v po-
kalu Alpe-Jadran je celo fi-
nančno bogatejša, kar je bilo
odločilno pri tehtanju kole-
darja dirk za zadnji del sezo-
ne. Ravno zaradi pokala A-J,
zanesljivega vodstva in mož-
nosti zaslužka bom izpustil
nedeljsko dirko za svetovno
prvenstvo na Poljskem in med
najboljšimi štartal šele sep-
tembra v Švici.«
ŽEUKOZULE
Foto: GREGOR KATlČ
Urban Acman (v sredini) je upravičil nastop na SP.
Šprinter ja rešila čast
v nadaljevanju svetovnega prvenstva v atletiki sto Marko Štor in Urban Acman sodelovo
pri izboljšavi državnega rekorda J
Serije slabih nastopov na
6.svetovnem prvenstvu v atle-
tiki nista prekinili niti Jolan-
da Steblovnik v teku na 800
metrov in Anja Valant v skoku
v daljavo, marveč šele Marko
Štor iz Velenja in zgornjesa-
vinjski šprinter Urban Ac-
man, ki sta v štafeti 4x100 m
sodelovala pri novi izboljšavi
državnega rekorda na 39,62.
Šprinterska štafeta (v tretji
predaji je tekel Božič in v četrti
Breznik) se za nastop v Atenah
ni posebej pripravljala. Za do-
ber rezultat je bil dovolj že trid-
nevni trening predaj štafet na
pomožnem štadionu. Strokov-
njaki so prepričani, da bi z ideal-
no menjavo palic lahko tekli
celo pod 39 sekundami, saj je
imel na štadionu Spiridon Louis
vsak po dve stopali rezerve.
Anja Valant je po polomu v
troskoku povsem odpovedala
tudi v skoku v daljavo. Za oseb-
nim rekordom je s 577 cm zao-
stala za skoraj tričetrt metra (v
drugi seriji je prestopila, v tretji
pa skočila le 550 cm) in razoča-
ranje je bilo popolno. Kako tudi
ne, ko pa je še kot mlajša mla-
dinka redno preskakovala šest
metrov.
»Pred prihodom v Atene sem
dobro trenirala in imela obču-
tek, da sem dobro pripravljena
za tekmovanje na najvišji ravni.
Za slab rezultat se nočem opra-
vičevati, vendar sem skakala
brez pravega občutka za zalet
in odriv. Steza je bila zame pre-
trda in v nogah sem imela prav
čudne vibracije, ki jih pred tem
nikoU nisem zaznala,« je dejala
Valantova.
Jolanda Čeplak je bila zaradi
težav s hrbtom še nekaj dni
pred začetkom prvenstva v celj-
ski bolnišnici. Njen nastop za
vsako ceno se je moral končati
z devetimi sekundami zaostan-
ka osebnim rekordom, ki ga je
dosegla v prvem delu sezone.
Za hud polom ni pravega opra-
vičila in psihično povsem dotol-
čena je Velenjčanka edina pred-
časno zapustila Atene.
»Najbolj me je razočaral Gre-
gor Cankar, prav tako Anja Va-
lant. Presenetljivo je spoznanje,
da večina reprezentantov, ki naj
bi se uvrstila v sredino nasto[
jočih, sploh ni bila ustrezno
pravljena. Zaključni tren
očitno niso bili dovolj (i(
izpeljani,« ocenjuje dire
AZS Borut Mikuž, za kate
sta Miro Kocuvan in Jola
Čeplak poseben primer.
»Oba sta bila obsojena nan
peh. Prikrivala sta resnico o
kodbah in če bi vedeli, kaj se
njima dejansko dogajalo, Ate
bi videla. Za svetovno prven
nista bila pripravljena, z ara
skim pristopom že nekaj čas
mogoče doseCi dobrih lea
tov. Kocuvan je dolgo vlek(Sj
kodbo, pred SP se je mo
dobro počutil, toda gleženji
zdrav. Za polom Čeplakov
kriv njen trener Tomo Pop
ki jo je brez pravega raz
prepričal, da nastopi v Atena
formi ni bila niti pred EP do 2:
pred SP pa je bila poškodova
je dodal Mikuž.
■ŽEUKOZ
Foto: GREGOR KAI
panorama
ATLETIKA
Svetovno prvenstvo
Atene: moški - 400 m ovire:
Kocuvan odstopil; 4^100 m:
22.Slovenija (Štor, Acman)
39,62; daljava: Cankar brez
uvrstitve (trije prestopi); kop-
je: 37.Teršek 59,08; ženske -
800:30.Čeplak 2:10,97; daljava:
38.Valant 577; troskok: 31.Va-
lant 13,36.
NOGOMET
l.liga
2.krog: Mura-Publikum 3:1
(1:1); Sivko (8); Rudar-Ohmpija
1:1 (0:0); Brezič (65); Maribor-
Gorica 1:0, Vevče-Beltinci 0:2,
Primorje-Korotan 2:0. 3.krog:
Publikum-Maribor 2:1 (1:1);
Kamberovič (7), Bauman (50);
Beltinci-Rudar 3:1 (0:0); Šum-
nik (89); Gorica-Primorje 1:0,
Olimpija-Mura 3:1, Korotan-
Vevče 1:0. Vrstni red: Beltinci,
Primorje, Publikum, Gorica,
Korotan 6, Oohmpija 4, Mura,
Maribor, Vevče 3, Rudar 1.
Pokal
l.krog: Turnišče-Publikum
0:7, Šmarje-Rudar 0:3, Šentjur-
Olimpija 1:4, Dravinja-Mura
0:6, Bakovci-Maribor 0:2, Dra-
va-Primorje 5:6 (0:0), Pohorje-
Gorica 0:2, Domžale-Beltinci
0:2, Aluminij-Vevče 0:5, Nafta-
Korotan 0:1, Triglav-Serdica
8:0, Železničar (Mb)-ldrija 3:0,
Koper-Dravograd 0:1, Gori-
čanka-G.opekarne 4:1, II.Bi-
strica-Lesce 4:5 (0:0), Dorna-
va-ElanO:l. ' '
PLAVANJE
Državno prvenstvo
Kamnik: moški -   100 m
hrbtno: l.Kolčan 1:00,52; 200
m hrbtno: l.Kolčan 2:08,63;
200 m delfin: 3.Valcl 2:10,34;
ženske - 200 m prosto: 3.Roš
2:10,44; 400 m prosto: 2.Roš
4:29,27; 800 m prosto: l.Roš
9:12,74; 100 m hrbtno: 2.Valcl
1:07,01; 200 m hrbtno: 2.Valcl
2:26,02; 100 m delfin: l.Roš
1:06,91; 200 m delfin: l.Roš'(vsi
Nept) 2:22,39.
športnl
kolem
Košarka
Laško: Polzela-Icec O
(18), RLaško-Beopetrol (j
nale turnirja Laško pivo, 2(
SOBOTA, 16.8T
Atletika
Celje: finale pokala Slov«
(od 16. ure).
Košarka
Laško: finale turnirja U
pivo (ob 18. in 20)
Nogomet
Šentjur: Šentjur-ŽelezJ
(l.krog ILlige, 16.30).
NEDELJA, 17.8.
Nogomet
Velenje: Rudar-Mur4_
dovščina: Primorje-Publi
(4.krog I.lige, obe 16.30).
TOREK, 19.7. ^
Košarka
Laško:PLaško-SlobodaI^
(prijateljska tekma, 19).
športnikmesecaza
športnika leta
Spet Cankar, Valantova in
Protonavto Publikum
Končan je julijski ciklus glasovanj za najboljše športnice,;
športnike in ekipe na Celjskem.
V zadnjem tednu je ponovno najbolj prepričljivo zbiral glasove i
NK Protonavto Publikum (25), pri športnikih je tokrat prvič slavil -
Sašo Kragelj (14), medtem, ko ste med športnicami kar 17 glasov;
zaupaU Katarini Srebotnik. Mesečni zmagovalci pa so NK Proto- \
navto Publikum (97), Gregor Cankar (30) in Anja Valant (48). ]
Nagrajenka, ki prejme nagrado - športno trenerko - pa je za;
mesec julij Slavka Bučar, Čopova 16, Celje. Nagrajenki čestitamo i
in jo vabimo, tako kot vse ostale, da še naprej sodelujete v naši:
akciji, saj vsak mesec izžrebamo nekoga, ki prejme nagrado.;
Nominiranci novega kroga pa so Luka Grešak za izvrstne;
obrambe v nogometnem državnem prvenstvu, Urška Roš, ki jej
postala 3-kratna državna prvakinja na plavalnem prvenstvu vj
Kamniku in Protonavto Publikum, ki je prvič v samostojnii
Sloveniji v tekmi državnega prvenstva premagal Mariborčane.   \
SI. 32.« 14. avgust 19

ŠPORT
15
Iz NBA v Konjice: Dino Rada (14) in Byron Scott (11).
Nimam pojma!
Konjiški turnir z NBA zvezdnikoma Rado, Scottom in prenovljeno Olimpijo navdušil
Košarkarski trikotnik Ro-
jlaZreČe-Slovenske Konjice
je znova ponudil spektakel.
Poletni turnir in predvsem
lekma Olimpija-Panathinai-
lios, ki je do vrha napolnila
dvorano [bilo je celo več ljudi
(Ot leta 1992 na premieri re-
irezentanc Slovenije in Kr-
aške), ter gostovanje Dina
adOa in Byrona Scotta, so
avdušili.
Uda si je že v garderobi
\.-iijniI sončna očala in brez
I #ranja pristal na krajši po-
govor, čeprav je že pri prvem
iprašanju pokazal odkrito na-
veličanost. »Pred petimi leti
i:eže bili v Konjicah. Najbrž se
spomnite?« Zdolgočasen po-
gled je zamenjal poskus vrni-
tve v zgodovino. »Gre za prvo
tekmo reprezentance Hrvaš-
k v preddverju dvorane so
■jevilne fotografije,« posku-
^3ni pomagati, zvezdnik - Pa-
iJlhinaikos je za njegov pri-
god iz Bostona plačal okrog 10
milijonov dolarjev - pa je brez
zadrege izstrehl: »Nimam poj-
ma!«
Splitčan je bil bolj zgovoren o
evropski košarki, Olimpiji in
prvemu Slovencu v NBA ligi
Miliču. »Vsako leto sem igral
tudi za reprezentanco, tako da
mi pravila z vrnitvijo v Evropo
ne bodo delala težav. Olimpija
je z uvrstitvijo na final-four
naredila vehko, bila je veliko
presenečenje in v vsakem pri-
meru je ekipa, ki jo je potrebno
spoštovati. Mihca ne poznam
dobro, vendar ocenjujem, da
bo v NBA ligi težko uspel. A če
ne bo poskusil, si ne bo nikoli
na jasnem.«
Byron Scott je ena legend
NBA košarke, v kateri je prebil
poldrugo desetletje. Za Laker-
se je igral med leti 1983 in 1993,
nato dve sezoni za Indiano in
zadnji dve za Vancouver. V Los
Angelesu je imel povprečje
med 14,7 in 21,7 točk na sezono
in skupaj z Magicom Johnso-
nom, Kareem Abdul-Jabba-
rom in trenerjem Patom Rile-
yem leta 1985, 1987 in 1988
Osvojil prvenstvo NBA lige in
diamantne prstane zmagoval-
cev.
Rezultati: Olimpija-C.osi-
guranje 77:80, Panathinai-
kos-Zrinjevac 87:73, Panathi-
naikos-C.osiguranje 80:66,
Olimpija-Zrinjevac 63:36,
Zrinjevac-C.osiguranje
65:74, Olimpija-Panathinai-
kos 61:59. Vrstni red: Panat-
hinaikos (+12), Olimpija (-1)
in C.osiguranje (-11) po 5,
Zrinjevac 3.
»Amerika je zame prete-
klost. Želel sem si igrati le še
pri Lakersih, toda 37 let je za
takšne načrte preveč. Za ko-
nec se bom preizkusil še v
evropski košarki, ki je za nas
Američane prav tako izziv.
O.K., NBA liga je seveda num-
ber one, toda Evropa hitro
napreduje, pretok igralcev je
že lep čas obojestranski in ta-
ko sem se odločil za Atene. V
tednu dni sem si zapomnil
imena dobre polovice novih
soigralcev, Slovenija pa me je
presenetila. Toliko zelenja,
prav neverjetno,« je dejal brez
dvoma najbolj sloviti košar-
kar, ki je kdajkoli igral v Slove-
niji.
^^^'^ ŽEUKO ZULE
Foto: G.K.,
M.NAREKS
^^impijiji novinec John Taylor je navdušil z zabijanji.
Laško pivo in vstopnice
»Od prve tekme nismo veli-
ko pričakovali in najbolj po-
membno je bilo razbiti trite-
densko enoličnost treningov.
Prvi polčas je pokazal, da se
lahko upiramo evropskim
ekipam, kakršna je Alba nato
pa so priložnosti dobili mla-
di, ki so pokazali določeno
kvaliteto in voljo,« je Aleš
Pipan komentiral prvi nastop
košarkarjev Pivovarne Laško.
Zaradi težav z veno na stegen-
ski mišici ni igral Lisica, ki ima
predpisan nekoliko daljši poči-
tek. Tovornik je ves drugi pol-
čas presedel na klopi, toda Laš-
čani so proti nemškemu prvaku
vseeno vodili vse do 32.minute
in zadnje štiri minute so bili ob
Juraku na Dragšiču na parketu
le še mladinci. Serijo tekem so v
torek nadaljevali z avstrijskim
prvoligašem Aflenzom in sinoči
s Croatia line z Reke.
P.Laško-Alba 78:90 (49:
43); Goljovič 24, Jurak 14,
Dragšič 9, Tovornik, Bečiro-
vič. Kune 8, Dončič 4, Šošta-
rič 2, Tomašič 1.
V petek in soboto bo v Treh
lilijah tradicionalni turnir Laš-
ko pivo s tremi udeleženci
evropskega pokala (ob gostite-
ljih še Polzela in Icec Opava) in
novim jugoslovanskim prvoli-
gašem Beopetrolom, v torek
pa bo gostovala Sloboda iz
Tuzle. Hkrati se je že začela
prodaja sezonskih vstopnic po
15.000 tolarjev (za lanske imet-
nike je cena 13.000), na vseh
tekmah evropskega pokala pa
bodo sedeži oštevilčeni.
Opornica je potuha
Dr.Matjaž Sajevic: »Nihče ni povsem zdrav in zato je potreben center za operacije in
rehabilitacije« - Urška Hrovat nasprotuje opornicam
Poškodbe so vedno pogosteje sestavni del športa, v obdobju
po operaciji pa pri nas še vedno ni ustreznega centra za
rehabilitacijo vrhunskih športnikov. »Vizijo imam že nekaj
let, toda zatika se pri denarju,« pravi uveljavljeni celjski
ortoped dr.Matjaž Sajovic.
Terme Zreče se poskušajo
uveljaviti tudi na tem področju
in zato je ob četrtkih odprta
posvetovalnica za športne poš-
kodbe, ki jo vodi prav dr.Sajo-
vic. Z nakupom isokinetične
aparature za merjenje stabil-
nosti kolenskega in kolčnega
sklepa so možnosti še večje in
načrti segajo tudi do gradnje
rehabilitacijskega centra.
»Vrhunski šport ni zdrav.
Ravno nasprotno: zelo je nez-
drav. Vedno več je poškodb,
nihče ni povsem zdrav in zato
ima medicina pomerhbno vlo-
go v fazi priprav. Slovenija po-
trebuje vrhunsko opremljen
center za operativne posege in
rehabilitacijo do trenutka, ko
zdravniki pacienta-športnika
oddajo trenerjem. V pomanj-
kanju tovrstne ustanove se vse
dogaja v fitness centrih in nuj-
no bomo morah narediti kvali-
teten premik,« razmišlja dr.Sa-
jevic.
Pri zdravljenju poškodb lo-
komotornega aparata bi bila
po njegovem prepričanju ze-
lo smotrna naveza klimatske-
ga zdravilišča na Rogli s ter-
malnim v Zrečah. Ob opera-
tivnem posegu je pomembno
že zgodnje obdobje rehabili-
tacije, ko ima nadzor nad
poškodovanim športnikom
še vedno zdravnik. »V tem
obdobju se lahko še marsikaj
postori,« trdi dr.Sajevic. Gre
za prehod v fazo pridobivanja
moči, skočnosti in drugih ak-
tivnosti, ko zdravnik konča
Dr.Matjaž Sajevic
svoj delo in v ospredje že
prihajajo trenerji.
Eden najbolj svežih prime-
rov je smučarka Urška Hrovat,
ki si je konec januarja strgala
prednje križne vezi desnega
kolena. Tri in pol mesece po
operaciji je že smučala in zani-
mivo, da si poškodovanega ko-
lena niti pri enem treningu ni
zavarovala z opornico. »Sistem
operacije ne predvideva takšne
zaščite. Opornica je samo po-
tuha in izgovor. Trikrat sem že
bila na snegu in nikoli, celo pri
smučanju med vratci ne, na
kolenu nisem imela opornice
ali kakšnega ščitnika,« pravi
naša najboljša smučarka, če-
ravno se večina še nekaj let po
poškodbi ne loči od pomagal.
ŽEUKO ZULE
Švedi in Litvanci
švedski rokometni prvak Redberg-
slid je bil jeseni 1993 ena izmed ovir
Pivovarne Laško na poti do lige prva-
kov, prav moštvo iz Goteborga pa bo 4.
in 11. oktobra nasprotnik Celjanov v
kvalifikacijah za Champions League.
Redbergslid je ligaški del švedskega pr-
venstva končal na 2. mestu, s štirimi
točkami zaostanka za Drogom. V končni-
ci je brez dodatnih tekem izločil Lugi in v
finalu Guif. Ligo prvakov bo naskakoval
že četrtič: leta 1993 je izpadel s Celjani
(23:21, ll:17),leta 1995 in 1996pazWinteit-
hurjem. Prvič zaradi manjšega števila go-
lov v gosteh (16:24,26:18), drugič je bil v
seštevku slabši le za gol (17:24,27:21).
Moštvo ni doživelo igralskih spre-
memb. Prvi zvezdnik Štefan Lovgren (levi
zunanji) je zavrnil ponudbo iz Francije in
ostal v Redbergslidu, ob njem pa imajo
srebrno kolajno z letošnjega svetovnega
prvenstva še vratar Peter Gentzel, srednji
zunanji Ljubomir Vranjes in levo krilo
Martin Frandesjo. Edina novost je vrnitev
trenerja Magnusa Johanssona,
njegov najtesnejši sodelavec bo
Anders Eklund in v klubu ocenu-
jejo, da so močnejši kot lani.
Gorenje je imelo v pokalu
pokalnih zmagovalcev nekaj
več sreče. Za nasprotnika je
dobilo litvanski Siauli, ki je imel
na svetovnem prvenstvu Ged-
vilasa in Černiauskasa. V
evropskih pokalih še nima vid-
nejšega uspeha, prva tekma pa
bo 4.oktobra v Velenju.
Ž.Z.
Eden štirih Redbergslidsovih reprezentantov Martin
Frandesjo je proti Celjanom igral že leta 1993.
Foto: PETER CLAESSON
Celjani, ki prav danes pričenjajo drugi del priprav, na Rogli, z
žrebom niso imeli prave sreče. In kakšni so prvi odzivi iz
Celjskega kluba? Predsednik, Tone Turnšek pravi, da so
Celjani dobih atraktivnega nasprotnika, a hkrati pribija: »Ni
dvomov, mi gremo naprej!«. Vlado Privšek, direktor kluba
pravi, da je bil žreb neugoden, saj je Celjanom dodelil enega
najtežjih možnih nasprotnikov, Zdravko Zovko, trener moš-
tva, pa dodaja: »Dobili smo ekipo iz dežele, kjer ima rokomet
tradicijo in ugled in zagotovo bo prav naš dvoboj najatraktiv-
nejši v prvem krogu kvalifikacij.« Pomirjujoča je izjava Uroša
Šerbca, ki ob vsem spoštovanju nasprotnikov pravi: »Favoriti
smo in to bomo dokazah na parketu. Zadovoljen sem z
žrebom.«
msmmmm


Maribor končno padel
Končno. Celjani so prvič po
osamosvojitvi v prvenstveni
tekmi premagali Maribor in
upoštevaje tudi prejšnji si-
stem so na podvig v štajer-
skem derbiju morali čakati
vse od leta 1986 dalje. Veselje
je bilo razumljivo neizmer-
no, veliki junak pa je bil zno-
va vratar Luka Grešak.
Publikum je prebil veliko
psihološko oviro in po porazu
v Murski Soboti (1:3), kjer je
ostal brez izključenega Blatni-
ka, dobil nov zagon. Po Olim-
piji je na Skalni kleti padel še
drugi velikan slovenskega no-
gometa Maribor, prvenstvo bo
po prvih rezultatih očitno še
bolj izenačeno kot lansko in
vsaj na začetku bo vsaka zma-
ga veljala dvojno. Celjani so
do zgodovinske zmage prišli z
nekoliko bolj zaprto igro, v
konici napada je bil samo
Goran Sankovičje spretno zaustavljal Drobneta.
Kamberovič, na desni bok se
je preselil Sivko, v obrambi je
na liberu igral Hajdurovič,
njegovo mesto pa je prevzel
mladi Sankovič in zaustavil
Drobneta.
Mariborčani so priznali, da
so ,tekmo izgubili na sredini
igrišča, kjer je v veliki želji po
dokazovanju garal Bauman in
tudi dosegel zmagoviti gol. Ne-
kako se je ponovila zgodba s
tekme z Olimpijo: oboji so ime-
li veliko priložnosti, vendar sta
imela oba vratarja svoj dan.
Poklepovič znova ni skoparil s
pohvalami na račun Grešaka,
ki je bil najboljši tudi med ted-
nom proti Muri, po uvodnem
non-stopu pa je preusmeritev
pozornosti na tekme evrop-
skih pokalov izkoristil za dvig
telesne priprave.
Ž.Z., Foto: GREGOR KATlČ
V Vipavi bo danes žreb za
osmino-finala pokala. Za Ce-
ljane še vedno velja pravilo, da
se ne morejo pomeriti z Olim-
pijo, Mariborom in Muro.
Mariborski trener Bojan Prašnikar je po tekmi bes stresel
sodnika Salkiča
Številka ena
Rudar je negativno presenečenje nove nogometne sezoj|
Edini še ni zmagal, po 3.krogu je celo na zadnjem mestu
naložba v nakup številnih nogometašev ter trenerja Milo
Šoškiča je tako še brez kritja.
Šoškič je imel med pripravami v Slovenskih Konjicah hu
nesrečo. Po poškodbi Ahilove tetive in operaciji se je vrnil
rob igrišča, vendar si mora pomagati z invalidskim vozičke
(na sliki), berglami in spremljevalci. Zaradi pripomočkov
podobnosti s stripovskim junakom iz skupine TNT, se ga je m
nogometnimi kibici že prijel vzdevek »številka ena«, čeprav
uvrstitev njegovega moštva trenutno povsem nasprotna.
Foto: GREGOR KAl
Priročnik in seminarji
Vedno večje povpraševanje po storitvah na področju špor-
ta za vse je Športno unijo Slovenije napeljalo na zamisel o
ustanovitvi ŠUS akademije in priročnika za vodenje progra-
mov športa za vse.
ŠUS akademija bo povezovala sodobna strokovna dogajanja s
praktičnimi izkušnjami, hkrati pa bodo skoraj vsak teden
seminarji, ki jih bodo vodili strokovnjaki s področja športa za
vse. Septembra bo v Celju o stretchingu, gibljivosti, masaži in
sprostitvi ter novembra o step aerobiki, latino, funk in hi hop
aerobiki ter vadbi za starejše.
Beg iz Savinjsice
V novi sezoni bodo odbojkarice Zgornje Savinjske močno
oslabljene. Nekdanja reprezentantka Šikmanova je odšla k
Rogozi, Terbučeva pa je okrepila Ptuj.
Med skupno 123 prestopi so tudi Petra Žilnika iz Črnuče v
Topolšico, Mitje Dvornika iz Savinje v Braslovče, Desanke
Čalasan iz Celja v Zreče ter sester Ziebarth in Tutekove iz
Poljčan v Zreče.
Urbančicevi zlato,
Vivodu srebro
Konec minulega tedna sta se iz Durbina v Južnoafriški
republiki vrnila celjska atleta Nataša Urbančič in Branko
Vivod, ki sta nastopila na 12. svetovnem veteranskem
prvenstvu v atletiki.
Oba se ponovno lahko pohvalita z dobrima rezultatoma, ki
sta jima zagotovila povečanje zbirke kolajn. Nataša Urbančič
je v metu kopja ponovno zmagala, orodje pa je pristalo pri 44
metrih in 18 centimetrih. Branko Vivod je bil v skoku v višino
mesto nižje, čeprav bi ob spretnejšem taktiziranju lahko
posegel celo po zlatu, a je s srebrno medaljo in 175 preskoče-
nimi centimetri več kot zadovoljen. T.L.
na kratko:
Badajoz: na evropskem pr-
venstvu v plavanju za invalide
je Danijel Pavlinec osvojil tri
srebrne kolajne: na 50, 100 in
400 metrov prosto.
Atomske toplice: na pokal-
ni tekmi v preskakovanju za-
prek je v parkurju A-2 (120
cm) zmagal Kučer (Got) pred
Blatnikom (Vel) in Kissom
(Podč), ki je bil izbran za tek-
movalca dneva. V parkurju z
višino ovir 110 cm je bila naj-
boljša Novakova (Vel), na viši-
ni 100 m pa Janičeva (Got).
(J.T.)
Berteschgaden: na tekmi v
smučarskih skokih za mladin-
ce 4.Zorko, S.Ograjenšek,
lO.Hriberšek (vsi Vel). Ekipa
dečkov je nastopila na tekmi
ob otvoritvi 28-m skakalnice v
Kisovcu, kjer je Kotnik zase-
del 6.mesto. (J.O.)
Nogomelna talMra
Gozdni tabor v Mozirju so zadnje dni zavzeli mladi nogometaši: najprej udeleŽ^'
nogometne šole Mali šampion (na sliki), od nedelje pa je na poletnih pripravah
reprezentantov MNZ Celje letnikov 1983 in 1984.
Mali šampion je začel delovati pred dobrima dvema letoma in v najmlajšo starostno skupj
so vključeni tudi predšolski otroci. Tekmovalno je najbolj razvejan program za U-10, od ko
svoj podmladek že zapolnjuje tudi Publikum. Poletna šola MNZ Celje je zelo obsežen pr^)^
saj vključuje tudi razna testiranja, predavanji zdarvnika in sodnika ter trenerski seminar.
Foto: CIRIL 5'
«tlWll.j].|llllgfl

KULTURA
17
Iz korenin renesanse v
novo tisočletje
Prvo Veronikino nagrado je prejel Iztok Osojnik, lavreat slovenske poezije leta '9
^radi nestalnega poletnega vremena in
I povedanih ploh so organizatorji minuli
trtek pesniški večer Nekoga moraš imeti
J s podelitvijo prve Veronikine nagrade in
j2glasitvijo lavreata slovenske poezije za
j,p'97 z dvorišča Starega gradu prestavili v
vorano Celjskega doma.
y(jo zadnjega kotička napolnjeni dvorani ni
janjkalo pričakovanja in nestrpnosti, v me-
0\, Savinji so namreč ta večer prvič pode-
evali nagrado za najboljšo pesniško zbirko
,[3 domačim piscem poezije pa obljubili, da
ujo njihova dela poslej tradicionalno preso-
jliin vsako leto znova izbirali lavreata. In kdo
fbil letošnji? Po zagotovilih žirije bi lahko bil
dorkoli izmed petih nominirancev, Veroniki-
jenagrade pa se je na koncu iskreno veselil
liiok Osojnik.
»Ambient Starega gradu je lahko izredno
fizorišče za poezijo, ki sega do srca in zave-
li, ki lahko očara in moralno očišča,« je po
jkijučku lanskega poletnega večera Ijube-
Mske poezije znotraj grajskega obzidja dejal
iine Pavček, v podjetju Fit-media, enem od
janizatorjev Poletja v Celju, knežjem me-
u, pa so idejo nadgradili v izbor in razglasi-
ifnajboljše pesniške zbirke leta ter razglasi-
I lavreata poezije.
Letošnje tričlanska žirija pod vodstvom aka-
nka Cirila Zlobca je skrbno prebrala kar
|lbl)|)fsniških zbirk, ki so izšle v lanskem in
Iztok Osojnik je za svojo zbirko Razglednice za Darjo prejel Veronikino nagrado, pisno
priznanje, 3 tisoč DEM denarne nagrade ter tedenski počitniški paket za dve osebi v
Zdravilišču Radenci, iz rok celjskega podžupana Friderika Polutnika.
prvih petih mesecih letošnjega leta. V izboru
niso upoštevali ponatisov ter pesniških zbirk
za otroke, po prvem izločilnem postopku pa je
pred Zlobcem, Tauferjem in Kosom ostajalo še
vedno nad 20 zbirk, ki so terjale medsebojno
primerjavo in globlji razmislek ob vsaki pose-
bej. »Izbor smo ožili na deset, na osem, na
sedem, na šest in bili zadovoljni s svojim
delom, ko smo se ustavili ob petih nominiran-
cih. Ob-Alešu Debeljaku, Milanu Deklevi, Petru
Kolšku, Tonetu Pavčku in Iztoku Osojniku. Po
več poskusih poenotenja svojih subjektivnih
kritiških sodb smo ugotovili, da bi za lavreata
lahko izbrali kateregakoli izmed petih nomini-
rancev. Delo bi nam bilo olajšano, če bi prepo-
zicije dopuščale delitev nagrade. In ker je v
življenju nasploh tako, da je tudi med enakimi
eden bolj enak kot drugi, je srečni izbranec in
edini nagrajenec Iztok Osojnik za svojo zbirko
Razglednice za Darjo,« je odločitev žirije pojas-
njeval Ciril Zlobec.
Po mnenju žirije je namreč zbirka Razgledni-
ce za Darjo kot malokatera druga notranje
skladna, celovita v najboljšem pomenu bese-
de, zato ocenjevalcu sama ponuja estetska
izhodišča, ki mu omogočajo, da se ji lahko
najbolj približa. Sama po sebi je privlačna tudi
zamisel zgradbe pesniške zbirke, po naslovu in
notranji kompoziciji naj bi bile to nekakšne
lirske »razglednice«, presenetljive prav zato,
ker to oznako v vsakem pogledu presegajo in
so od začetka do konca polnokrvna ljubezen-
ska lirika.
V imenu organizatorjev, Mestne občine Celje,
podjetja Fit-media in Društva slovenskih pisate-
ljev, je Jože Volfand ob predstavitvi Veronikine
nagrade poudaril, da se mesto Celje zaveda
svojih korenin, zgodovine, tradicije in knežje
identitete. »Iz spomina ne sme uiti dejstvo, da je
bil knežji dvor v Celju že v 15. stoletju najpo-
membnejše središče humanizma in renesanse
na tem prostoru. Toda od spominov se ne da
živeti in samo še nekaj dni nas loči od novega
tisočletja. Zato je razglasitev pesniške zbirke
leta kot nacionalni kulturni dogodek samo potr-
ditev, da Celje želi ostati na glavnih kolesnicah v
državi,« je dejal in dodal, da se bodo morali tisti,
ki v kulturi, politiki in na oblasti mislijo, da je
vse zunaj državnega središča samo obrobje in
drobiž za igro, sčasoma pogledati v ogledalo.
Slovenija namreč potrebuje policentrični razvoj,
zlasti kulturni, in s tem veliko živahnih kultur-
nih središč, kakršno je Celje. In čas, v kakršnem
živimo in v kakršnem je zrasla tudi Veronikina
nagrada, je pravšnji čas za poezijo, ki je kruh iz
posebnega testa.
I. STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Samo nagrada več?
mestu so prejšnji četrtek v Celjskem domu razglasili pesniš-,
^ zbirko leta in podelili nagrado lavreatu poezije 97.
Veronikina nagrada, ki želi biti priznanje izvirni literaturi in
^3htni slovenski besedi, je bila prejšnji teden prvič podelje-
la.Gre res za pomembno nagrado, ki bo vidno vplivala na
''"vensko pesništvo, ali pa je to samo ena nagrada več? O tem
*po prireditvi razmišjali pesniki.
^inko Mbderndorfer:  »O
■ nagradi mislim seveda vse
'^lepše. Pomeni promocijo
Celje in za celjsko kulturo.
■ronikina  nagrada  ne  bo
vlivala na poezijo, ker bodo
pesniki še naprej pesni-
^'^1^0, kot mislijo, da je prav.
^^elja, da nagrade ne vpliva-
;^   umetnost, to velja pred-
''^^ za pesnike, ki pišejo iz
notranjega vzgiba. Ta-
"'da se v pesništvu najbrž ne
''nič spremenilo.«
.^'na Štampe Žmavc: »Gle-
j^iiagrad sem skeptična, ker
i°^^|o subjektivne in pogosto
/No ničesar opraviti s kva-
liteto. V Sloveniji imamo že
preveč nagrad, poleg tega pa
je tudi literarna kritika odpo-
vedala. Vprašanje je, kako se
bo Veronikina nagrada razvi-
jala naprej in kakšni bodo kri-
teriji v naslednji komisiji. Z
odločitvijo današnje komisije
se ne strinjam, vsekakor pa
nominirani pesniki predstav-
ljajo vrh slovenske poezije.«
Milan Dekleva: »Najlepše
je to, da se nagrada podeljuje
izven Ljubljane, kar pomeni,
da se poezija širi tudi v druge
predele Slovenije. Nagrada
verjetno ne bo spodbudila
mladih pesnikov, lepo pa bi
bilo, če bi zbudila stare pesni-
ke in povečala zanimanje ljudi
za poezijo, ki se ji posveča
premalo pozornosti. Kajti pe-
sništvo le daje identiteto slo-
venskemu narodu in jo hkrati
utrjuje.«
Tone Kuntner: »Vesel sem
te nagrade, saj pomeni decen-
tralizacijo slovenske kulture,
poleg tega pa je poezija osam-
ljena deklica in dobro je, da se
na njo včasih spomnimo. Ve-
čeri, kakršen je bil današnji,
so res odlični, kajti pomenijo
proslavitev duha. V današ-
njem izboru je bilo pet res
zelo različnih pesnikov in če
bi bil sam v komisiji, bi se
odločil drugače.«
Aleš Debeljak: »Veronikina
nagrada razširja središča kul-
turne ustvarjalnosti in omogo-
ča, da se pesniška beseda ceni
še kje drugje kot samo v Ljub-
ljani. Ne vem, kakšna je zveza
med Veroniko Deseniško in
nazivom nagrade, ampak to je
verjetno stvar poslovne logi-
ke, ki s poezijo nima opravka.
Vesel sem, da je nagrado pre-
jel Iztok Osojnik, pesnik, ki je
v slovenskem prostoru priso-
ten že vrsto let, saj je njegova
poezija najstrastnejša. Strast
pa je bistveni del človeškega
izkustva in danes redka vred-
nota, ki se kanalizira samo v
politiki.«
Tone Pavček: »Ena nagrada
več za slovensko poezijo, ki je
tako bogata, različna, ne bo
škodila. Po svetu in pri nas
ugaša zanimanje za poezijo in
lepo je, da se ljudi na ta način
spodbudi za življenje z bese-
do in pesmijo, kajti s to smo
pravzaprav postavili svojo dr-
žavo, dušo. Nagrada v Celju
predstavlja porazdelitev pla-
mena pesniške ustvarjalnosti
po celi Sloveniji. Toda, da bi
nagrada imela več zvena, je
potrebno tudi več cvenka, mo-
rala bi konkurirati nagradam,
ki že obstojajo.«
Iztok Osojnik: »V Veroniki-
ni nagradi, ki sem jo dobil, se
zame prepleta cel kup stvari.
Moja osebna zgodba, ker sem
nagrado dobil za knjigo, ki
opeva moj odnos z Darjo, vča-
sih celjsko gledališko igralko.
Skozi njo in kot razumnik sem
spoznaval Celje in zgodbo, ki
se v njem skriva. Na Celje sem
začel gledati kot na nekakšno
južnoameriško prestolnico, v
kateri človek spoznava neke
mitske zgodbe in ta točka v
tem sotočju je postala zame
skrivnostna priložnost, da
premislim  sebe,  zgodovino
svojega naroda, svoje države.
Ta nagrada mi pomeni več kot
samo neko materialno dobri-
no, to je zame svetovna nagra-
da.«
Mila Kačič: »Veronikina
nagrada za slovensko pesniš-
tvo veliko pomeni, ker smo
pesniki le malokrat nagraje-
ni. Iz srca čestitam tistemu,
ki se je te nagrade spomnil.
Brez dvoma bo nagrada
spodbudila tudi mlade pe-
snike, ki so šele na svoji za-
četni poti.«
■HHIBISERKA NEUHOLT
^^■1        Foto: SHERPA
Vinko Mbderndorfer
Bina Štampe Žmavc
^ilan Dekleva
Tone Kuntner
Aleš Debeljak
Tone Pavček
Iztok Osojnik
Mila Kačič


KULTURA
Razglednice za Darjo
s pečatom Veronilce
Celotna zbirka Razgledni-
ce za Darjo, ki jo je objavil
lavreat poezije Iztok Osojnik
je, gledano od zunaj, nekak-
šen dvojen potopis: že iz sa-
mega naslova, pa tudi iz vse-
bine pesmi - kreativna domi-
slica- naj bi bilo razvidno, kje
in kdaj je pesem nastala ali
od kod je bila, ta pesem, raz-
glednica, odposlana Darji.
In glej! To ljubljeno Darjo je
pesnik v resnici pripeljal s se-
boj v Celje in Darja, glej spet
naključje! je prebirala to viso-
ko pesem svojega ljubega.
Darja Reichman, ki je kot igral-
ka in članica SLG Celje pred
dvema letoma upodobila lik
Veronike v Veroniki Deseniški
na Starem gradu, je zdaj na
nek način spet zaslužna za
novo rojstvo Veronike. Tokrat
za Veronikino nagrado pesniš-
ke zbirke in pesnika leta. »Te-
ga doživetja tu, nocoj v Celju,
kakor >moje< Veronike na gra-
du ne bom nikoli pozabila!« je
dejala na prireditvi. Čeprav je
--- ^
Lavreat poezije. Iztok Osojnik z Darjo Reichman, tisto Darjo,
ki je navdihnila nagrajeno zbirko Razglednice za Darjo.
Darja Reichman zdaj stalna
članica kranjskega gledališča,
pravi: »Celje me vleče. Čutim,
da bom nekoč, ob kakšni pri-
ložnosti tukaj še igrala!«
Iztok Osojnik, slavljenec
večera, ki so mu v roke segli
tudi ostali prisotni pesniki, je
bil ganjen: »Predvsem pa sem
vesel, iskreno vesel,« je rekel.
»da si je mesto, s tako bogato
kulturno tradicijo in zgodovi-
no spomnilo na takšno prire-
ditev in podelitev nagrade, ki
je doslej v Sloveniji nismo
imeli. In tudi je prav, da se iz
knežjega mesta sliši glas v
Ljubljano in drugam in ne
obratno! Zelo sem ponosen,
da sem postal prvi dobitnik
Veronikine nagrade. Vesel tu-
di zaradi spleta okoliščin in
cele vrste prijetnih naključij,
ki izvirajo iz Celja in se v Celje
spet vračajo. Prav z razgledni-
cami za Darjo in z Darjo sem
na nek način tesno povezan s
Celjem in še posebej s celj-
skim gradom, kjer sem toli-
kokrat gledal Darjo kot Vero-
niko... tukaj je skritih vse pol-
no intimnih razlogov in meta-
for, povezanih z Veroniko in
Darjo. Vesel sem tudi zato,
ker sem bil izbran v tako elit-
ni družbi pesnikov in to je
zame velika čast!«
Darja in Iztok sta na podeli-
tev Veronikine nagrade prišla
naravnost s počitnikovanja v
Maredi. Zato Darja izbere in
prebere razglednico z naslo-
vom: V Maredi. In potem še
druge. In drugi pesniki svoje!
Bil je zares lep umetniški, pri-
jateljski, intimen večer z ljubi-
telji poezije in prireditev Po-
letje v Celju, knežjem mestu.
[MATEJA PODJED
Foto: SHERPA
ZAPISOVANJA
Zelena knjiga
Piše: TADEJ ČATER
Pravzaprav me preveva kar
nekakšno nelagodje, ko vedno
znova pišem o izvajanju ozi-
roma neizvajanju kulturne
politike (v kolikor ta sploh
obstaja, kajpak!), pa vendar
si ne morem kaj, da se vedno
znova ne bi vračal k isti temi.
Je preveč hvaležna in hkrati
tako zelo »nevarna«, »vroča«,
da bi bil pravi čudak, če bi se
ji odrekel. V pričujočih Zapi-
sovanjih pa je to nelagodje še
toliko večje, ker pišem o mini-
strstvu, ki je menda najbolj
odprto in njegovo delovanje še
najbolj javno, ki se na prvi
pogled zdi marginalno, pa
vendarle gre za resor, ki je
vitalnega nacionalnega po-
mena.
Zakaj nelagodje? Hja, Mini-
strstvo za kulturo že kar neka-
ko po avtomatizma vsako leto
izda takoimenovano modro
knjigo. No ja, sprva je bila
rumena, potem nekaj časa
modra, letos pa so prevladujo-
či zeleni odtenki. In zato zele-
na knjiga. Vsaj letos. Čeprav
mislim, kolikor sem spremljal
modne oddaje, ki so napove-
dovale poletne in jesenske
trende, da je letos v modi spet
oranžna. Barva košarkarske
žoge, če hočete. Ja, pa še res je;
košarkarska igrišča so v celoti
zasedena. Še tista najbolj neu-
rejena in brez mrežic na koših
so polna. In to že zgodaj po-
poldan. Kaj hočemo, oranžna
je letos pač v modi. In z njo
košarka. Kar pa Ministrstvo
za kulturo pri snovanju svoje
knjige, ki se ji uradno pravi
Predlog o (so) financiranju
kulturnih programov in pro-
jektov v letu 1997, ni upošteva-
lo. Česar odgovornim z Mini-
strstva kajpak ne gre šteti v
zlo. Še več, popolnoma jih ra-
zumem; po tistem debaklu
^slovenske košarkarske repre-
zentance na Evropskem pr-
venstvu v Španiji, se na okro-
glo oranžno usnje pač ne gre
sklicevati. In v tej knjigi, v tem
Predlogu je jasno razvidno,
kdo je dobil in kdo ni dobil ter
koliko in za kaj je kdo dobil in
koliko ter zakaj nekdo ni do-
bil finančnih sredstev iz dr-
žavnega proračuna oziroma
iz budžeta, s katerim razpola-
ga omenjeno Ministrstvo. Vse-
kakor pohvale vredna gfj.
Ne vem, če še katero minijiJ
tvo svoje odločitve razgrir,
tako zelo javno. Prepnf!
sem, da tega ne počne r"
Ministrstvo za zunanjo poj
ko niti Ministrstvo za ol^
bo. In od tod tisto nela^oi
Če me prav razumete. \
nelagodje gor ali dol, v kiii
so resda navedene vse štev^
in vsi projekti, tudi tisti,
državne podpore v tolarjili'
so dobili, kar je letošnjai
vost, ne morem se znebitii
čutka, da bi bilo prav, It
razložili, pa čeprav v H
stavkih, zakaj je nek progri
oziroma projekt dobil podf
ro, drugi pa ne. Vsaj v knf\
Če prosilec za finančna sn
tva ne dobi odgovora niti
pošti. Niti, ali je podpore d(
žen niti, ali je padel skozi n
to. In to je tista pomanjk
vost, ki je ne uspe zapoh
niti hvalevredna knjiga ozi
ma Predlog. Kar pa je seve
ministrovo delo. Naj se^i
tako zelo naivno, mmuto^«
tisti, ki objektivno odgoraii
za vse številke navedem
knjigi in tudi za to, da prosil
ne dobi odgovora. Objekiii^>
odgovornost, kajpada. Pa'
ne pomaga njegovo famffl
in opravičevanje v uvodfi
knjigi, češ, da gre za »sti
smernice«, on je končno tii
ki odgovarja za dejanja sva
ljudi. Pa čeprav, rad va
mem, ah kaj verjamem, \
pričan sem, da na njihove
ločitve ne more in ne smeVi
vati. Upam si celo trditi
naj me popravi, če hote,
vseh ljudi, ki sestavljajo ko
sije, niti ne pozna. Ne oseb
pač pa po imenu in priiT^
Rezultat tega? Hja, vsaj m
dez marginalna vloga M
strstva za kulturo.
Pela Mozaikova kolonije
v prijetnem naravnem okolju Malih Braslovč je '
prejšnji teden prvi del letošnje, pete po vrsti, slikarske
to pot tudi kiparske kolonije, ki jo vsako leto organiz'
celjska galerija Mozaik in jo javnosti predstavi ob medt
rodnem obrtnem sejmu.
Letošnje slikarske kolonije, na kateri umetniki slikajo
temo Celje in Savinjska dolina, se udeležuje deset akad«
skih slikarjev ter tri akademske kiparke. V prvem de\^
likovne kolonije, ki je bil v Malih Braslovčah v tednu od 4.
9. avgusta, sta ustvarjala znana umetnika Darinka Pavl^j
Lorenčak iz Celja in Leon Koporc iz Ljubljane, ki se,'
pravita, že iz študentskih let družno udeležujeta števil'
podobnih akcij. V Malih Braslovčah sta narisala preko
akvarelov krajine. V drugem delu, ki bo potekal od ned^'
31. avgusta, pa do sobote, 6. septembra, pa se bodo P'
Mozaikove slikarsko kiparske kolonije udeležili slikarji
man Mujezinovič, Viktor Šest, Simon Kajtna, Ivana Af"'
Todič, Franc Vozel, Miloš Miloševič, Apollonio Zvest in
Tisnikar ter kiparke Milena Braniselj, Vladka Stovičel<
Mojca Smrdu.
Otvoritev razstave del ustvarjenih na tej koloniji hod'
galeriji Mozaik pripravili od letošnjem Mednarodnem
nem sejmu, v petek, 12. septembra, in bo na ogled do ko'
septembra 1997. ŽIVKO BEŠKOV^
REČENO (ne) STORJENO
'-.iii^šUiliifkiiifiifilliifiik
Veronika 1997 ali
rečeno storjeno
Nekateri imajo radi poezi-
jo. Nekateri - se pravi ne vsi.
Qelo ne večina od teh vseh,
ampak manjšina. Če ne šteje-
mo šol, kjer se mora, in sa-
mih pesnikov, bosta takšna
recimo dva na tisoč. Imajo
radi - ampak rado se ima
tudi govejo juho, komplimen-
te in modro barvo, rado se
ima star šal, rado se vztraja
pri svojem, boža psa. Poezija
- ampak kaj je to, poezija.
Marsikateri majavi odgovor
je že padel ob tem vprašanju.
Jaz pa ne vem in ne vem in se
držim tega kot rešilne rože, je
zapisala nobelova nagrajen-
ka Szymborska in prav s tem
»ne vem« povedala verjetno
tisto, kar je eno od bistev
poezije. Poezija namreč ni ne-
kaj, kar bi bilo potrebno ra-
zumeti, prepoznavati. V lite-
raturi ni mogoče nikogar in
ničesar identificirati, pravi
Dimitrij Rupelj. To je kot v
ljubezni. V vsakem pristnem
svetu ne iščeš sebe, ampak
drugega. Zdi se, da je tako
tudi z novo prireditvijo (prva
je bila prejšnji četrtek v Celj-
skem domu), na kateri naj bi
vsako leto podeljevali nagra-
do za najboljšo domačo pe-
sniško zbirko leta. Morda lah-
ko, po že kar nekaj napisanih
sestavkih »Rečeno (ne)storje-
no« prvič, brez pomislekov,
napišem naslovno sintagmo
brez predpone »ne«. Pri tem
seveda ne gre za kakšno preti-
rano navdušenje ali celo vzhi-
čenje. ki je ponavadi prisotno
pri ljudeh, kadar si dovolijo
premalo časovne distance,
temveč predvsem za pozitiv-
no mnenje o tem, da smo v
Celju (po Tednu domačega fil-
ma) končno dobili spodobno
kulturno prireditev na držav-
ni ravni. In če se ne motim,
mislim, da je pobudnik in
najpomebnejši organizator
zopet isti. Samo upamo lah-
ko, da po stari slovenski na-
vadi, ne bo prav to zopet šlo
komu, iz čiste nevoščljivosti,
v nos. Nevoščljivost pa je am-
bicija, ki se usmeri predvsem
v uničevanje in preprečevanje
slehernega uspeha ljudi.
Poezijo sicer piše največ, be-
re pa najmanj ljudi, ugotavlja
Artur Štern, obenem pa se za-
veda, da množičnost še ne po-
meni kvalitete. To je prav pri
poeziji posebej izrazito. Reci-
mo torej, da piše pri nas koli-
kor toliko relevantno poezijo
nekaj deset ljudi, in da jih je
od teh nekaj zelo dobrih, in da
bodo od teh prišli v literarno
zgodovino trije ali štirje pesni-
ki, potem smo in kot kaže
tudi bomo, v naslednjih letih
skoraj zagotovo v živo spozna-
vali prav najboljše med njimi.
To pa je za tako malo mesto,
kot je naše, zelo veliko. Ob
tem moremo z lahkoto odmi-
sliti vse tiste, ki prihajajo na
podobne prireditve, le zato,
da bi pokazali nove obleke,
ali pa, da bi kot »naključno«
izbrani povedali verzek ali
dva nekakšne umišljene poe-
zije. Zaželimo torej »Veroni-
ki« veliko uspešnih let, pred-
vsem pa srečnejšo usodo, kot
jo je imela lastnica imena po
kateri je prireditev poimeno-
vana.
ZORAN PEVEC
PRIREDITVE
Na gradu Planina pri Sev-
nici bodo jutri in v soboto ob
21. uri uprizorili igro avtorice
Ane Wambrechtsamer Za sta-
ro pravdo.
Na gradu Tabor v Laškem
bo jutri ob 20.30 koncert Mic-
haela Langerja.
Na Velenjskem gradu bo v
soboto ob 20.30 koncert dua
Sedmina z gostjo večera Nino
Mandžuko, letošnjo mojstri-
co slovenskih citer.
V Marijini cerkvi v Starem
Velenju bo v nedeljo ob 19.
uri koncert Slomškovih in na-
rodnih pesmi družine Galič.
V glavni dvorani Stare
grofije Pokrajinski muzej Ce-
lje do 24. avgusta še razstavlja
portrete - risbe Krištof Zupet
in kipe Viktor Plestenjak.
V Likovnem salonu v Ce-
lju do 6. septembra razstavlja
Marko Šuštaršič.
V Mestni galeriji Riemer v
Slovenskih Konjicah do 29.
avgusta razstavlja akadem-
ska kiparka Andrejka Čufer.
V razstavišču Firšt ponuja
Pokrajinski muzej Celje na
ogled razstavo Stare upodo-
bitve Logarske doline.
V razstavišču Lapidarij
Pokrajinskega muzeja je do
30. septembra na ogled raz-
stava Libojske keramike.
V galeriji Hodnik je do
konca avgusta na ogled raz-
stava iz zapuščine Avgusta
Lavrenčiča.
V Galeriji sodobne umet-
nosti bo do konca avgusta na
ogled razstava slik Jožeta
Ciuhe.
V Zdravilišču Laško raz-
stavlja Franek Markošek.
V Osrednji knjižnici Celje
so na ogled raziskovalne na-
loge celjskih osnovnošolcev
in srednješolcev z naslovom
Radovednost je lepa čednost.
V avli Telekoma, Ford sa-
lonu podjetja Avto Celje in
Avtotehniki Celje v sodelo-
vanju s podjetjem Švagula
razstavlja svoja dela v olju do
1. septembra Vlado Geršak.
V gostišču Mihec in hote-
lu Merx razstavlja Rajko Mli-
naric in v Etolu ter Ecopoolu
Vlado Renčelj-Ver.
Na Dobrni bo od sobote
naprej razstavljal Vladimir
Renčelj-Ver.
M   OSTALO   I
V dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri, v
petek ob 20. uri, nastop fol-
klorne skupine in seksteta Vi-
gred KUD Dobrna.
V športni dvorani Hruše-
vec v Šentjurju bo jutri ob 20.
uri revija narodnozabavnih
ansamblov in godb na pihala.
K    KINO     M
Union od 14. do 20.8. ob
17.30 in 20. uri ameriški film
Batman in Robin; Poletni ki-
no od 14. do 20.8. ob 22. uri
ameriški film Relikvija; Me-
tropol od 14. do 20.8. ob 19. in
21. uri ameriški film Prijatelji-
ci, 16.8. ob 23. uri tudi pred-
stava za ponočnjake.
Kino Žalec 15.8. ob 20. in
22. uri ameriški film Svetlo-
ba, 16.8. ob 20. uri in 17.8. ob
18. uri ameriški film Anakon-
da ter 16.8. ob 22. in 17.8. ob
20. uri ameriški film Plača-
nec.
Kino Dobrna 16. ob 19. in
17.8. ob 17. uri ameriški film
Ti, ti lažnivec.

rsNOPIČ
KULTURA
19
V znamenju sociale in židovstva
Letošnjo drugo dvojna števill<a revije Znamenje
^^za teološka, družbena in kul-
na vprašanja, ki izhaja pri istoimen-
f založbi Znamenje v Petrovčah, to-
!(prinaša na svojih straneh več zani-
^vih teoretičnih prispevkov in kot do-
'odošlo zanimivost, opaznejše večje
lilo prispevkov domačih avtorjev in
prevodov iz sicer zelo kakovostne
"viie Concilium.
[^Urednika Ivan Arzenšek in Srečko Re-
^^^sta se tokrat odločila, da na prvo
pesto postavita prispevek Janka Pleter-
liega z naslovom Ob 80-letnici majniške
leidaracije, ki ga je avtor sicer prispeval
i^l^rogli mizi Radia Maribor letos maja
,\'jdmu ob Ščavnici. Vekoslav Grmič
objavlja prispevek Krščanska vernost in
njene dileme. Sledi članek Christopha
Khuna Cerkveni red namesto cerkvenega
prava. Ulrich Duchrovv je svoj članek
naslovil Krščanstvo v kontekstu global-
nih kapitalističnih trgov. O trgu in kato-
liškem socialnem trgu pa piše David
Hollenbach, Primož Vresnik pa je objavil
prispevek z naslovom Tematika in prob-
lematika naroda v delih Ksaverja Meška,
Frana Šaleškega Finžgarja ter Janeza
Janžekoviča. Cvetka Toth je avtorica
prispevka Esej kot popolnočutni govor,
Tine Mlinaric pa je. avtor sestavka Iz
profanega načina bivanja izvirajoč od-
nos do sveta. Čas in prostor je naslov
članka Boruta Ošlaja. Sledita dva pris-
pevka iz življenja zidov, in sicer je prve-
ga napisal Franc Kuzmič z naslovom
Obredi in običaji pri Židih ob smrti,
drugega pa Eugen Veber z naslovom
Mesijanstvo v židovstvu. O okultizmu
piše Zoran Miloševič. Sledi rubrika zapi-
si in v njej Sprava v organizaciji »Justitia
et pax« hrvaške dominikanske province,
avtor p. Frano Prcela; Razmišljanje ob
knjigi »Bevvegungen« Antona Vogrinca,
libeliškega župnika ob predstavitvi pre-
voda njegove knjige Nostra maxima cul-
pa, ki ga je napisal Stanko Lodrant.
Omenjena rubrika objavlja tudi govor
Vekoslava Grmiča pri maši ob 80-letnici
majniške deklaracije. Srečko Reber je
predstavil tudi najnovejšo Grmičevo
knjigo Iskanje resnice,
■■■■■■■■■■■■■iDRAGO MEDVED
iz gutenbergove
delavnice
Karakul
Piše: MARIJA KUMER
Paul Parin, zdravnik, psi-
hiater, pisatelj je knjigo Ka-
rakul izdal pri založbi Drava
v Celovcu, s podnaslovom:
Sedem zgodb in en faksimile.
Nenavaden začetek. Na-
grobni govor, ki ga mora ime-
ti sin Paul ob očetovem grobu
v Trstu. Od tam je pisateljev
oče prišel v naše kraje in se
leta 1912 poročil v Novi Klo-
šter pri Polzeli. Tam se je leta
1916 rodil avtor teh spominov,
Paul Parin, ki je očeta zelo
spoštoval. V vseh jezikih je
znal čudovito pripovedovati
zgodbe, cele kupe dogodivš-
čin, pustolovščin, napetih in
smešnih, vendar nikdar ža--
lostnih. Njegova maksima:
Dovolj slabo, da žalostne stva-
ri sploh so, nobenega smisla
se ni imelo ukvarjati z njimi
več, kot je bilo potrebno.
Vsakomur, ki je očeta poz-
nal, se je zdel očarljiv, prevze-
li sta ga njegova energija in
inteligenca. Bil je res vse-
stranski, saj je s prostolete-
čim balonom prvi preletel Ja-
dran, uvajal tenis, streljanje,
jahanje, avtomobilizem in
druge športne panoge. Na
Polzeli je kmetoval. Hude
preizkušnje je dobro prena-
šal, udarci usode ga niso pri-
zadeli!
Očetje, ki so takšna avtori-
teta, so danes že redkost, in
škoda bi bilo, če ne bi bil
opisan. Prav tako zanimiva je
avtorjeva   življenjska   pot.
(Slovenija, Avstrija, Črna Go-
ra, Švica, Afrika). Pestro in
plodno je bilo njegovo življe-
nje teh osmih desetletij. Spre-
minjal se je sam, ljudje ob
njem in podoba sveta. Sam
pravi, da ni kulture, ki bi ne
poznala pripovednikov, zato
tudi sam posreduje zgodbe o
zanimivih ljudeh. Verodo-
stojna in prepričljiva človeč-
nost, s katero je prežet sleher-
ni drobec Parinove knjige, je
v današnjem svetu redkost in
zasluži zato še posebno po-
zornost.
Kako pripoveduje. Vse zapi-
sano prebere ženi in upošteva
njene vzpodbude, predloge in
kritike. Pri pisanju in na vseh
poteh je torej aktivno sodelo-
vala; zato je vesel, da imata
toliko skupnih interesov in
idealov.
Po raziskovalnih potova-
njih v zahodni Afriki so nasta-
le strokovne publikacije, kjer
sta avtorja oba. V vseh svojih
knjigah ji je napisal posvetilo,
v Karakulu pa je osvetlil nju-
no idealno sodelovanje in ra-
zumevanje.
Humor in zdravje
Izšel je zbornik delovnega srečanja Alpe - Jadran
Pred dnevi je Društvo za
promocijo in vzgojo za zdrav-
je Slovenije s sedežem v Celju,
vodi ga Viktorija Rehar, izdalo
v okviru Delovne skupnosti
Alpe-Jadran zbornik razprav
z naslovom Humor in zdravje,
ki so nastale na delovnem sre-
čanju oktobra lani na Dobrni.
Cilj srečanja je bil povečati
razvojne možnosti in zaveda-
nje pomembnosti humorja
kot sestavine vsakodnevnega
človekovega dobrega počutja
in kakovosti življenja.
Obveznim uvodnim nagovo-
rom sledijo strokovni prispevki.
Prvega med njimi je napisal
Hans Hagendoorn z naslovom
Humor in naše delo. Dr. Stane
Južnič v svojem članku zelo
koncizno razlaga pomen tistih
pojmov in predstav, ki posegajo
neposredno na področje hu-
morja. Začne z razlago besede
hec in nadaljuje z vsemi ostali-
mi: humor, butalci, karikatura,
kolaži, klovni, geli ali gagi,
dvorni norčki. Podrobno pojas-
njuje oblike humorja in njegove
literarne oblike (alegorija, ezo-
povski jezik, satira, porog, par-
siflaža, burka, aforizem, paro-
dija, piskvilo, sarkazem in sar-
doničnost). Dr. Gordana Pavle-
kovič in dr. Zvonko Šošič pišeta
o pozitivnem sprejemanju real-
nosti in znotraj tega razmišlja-
nja pojasnjujeta pomen smeha
za fizično in čustveno zdravje,
govorita o pomenu humorja v
komunikaciji in interakciji, o
relaciji humor in osebnost; hu-
mor-zdravnik-zdravstvena
služba. Dr. Šošič še posebej
obravnava temo o primernosti
humorja v zdravstveni zaščiti.
Vera Štebe piše o razumevanju
sporočil, njena sklepna misel
pa je, da je tudi humor zdravilo
in zato tudi zanj veljajo enaka
pravila kot za vsa druga: pravil-
no ga je treba dozirati. Dr. Man-
ca Košir je svoj daljši prispevek
opremila z zgovornim naslo-
vom: Čas množičnih občil oma-
miti oči, napolniti ušesa in za-
preti usta. Dr. Darja Boben Bar-
dutzky piše o tem, kako do
zdravja tudi s humorjem, Petra
Kersnič pa o zdravstveni negi z
besedo in humorjem. Dr. Janez
Musek se je lotil teme Humor
kot sestavina življenjskega smi-
sla, Marja Strojin pa ugotavlja,
da se začne vzgoja za humor že
v družini. O smehu in zdravju
razmišlja dr. Nina Mazi, o hu-
morju v vrtcu pa Emilija Pešec,
Judita Kežman pa o relacijah
šala - šola. Omenjeni zbornik
prinaša tudi zaključke delovne-
ga srečanja, ki so usmerjeni k
metodam dela, ki naj bi omogo-
čile še večje poznavanje vloge
in kulture humorja v kakovosti
našega življenja.
DRAGO MEDVED
Tihožitja s
cvetjem
v razstavnen prostoru
zdravilišča v Laškem raz-
stavlja svoje slike Marjeta
Zajec iz Ljubljane.
Slikarka je študirala arhitek-
turo na FAGG v Ljubljani, štu-
dij pa je dokončala leta 1968.
Do leta 1992, ko se je upokoji-
la, je delala v različnih podjet-
jih kot projektantka, urejeval-
ka in oblikovalka poslovnih ter^
razstavnih prostorov na sejmih
in specializiranih razstavah, za
kar je prejela tudi več priznanj.
Po upokojitvi se je pričela uk-
varjati z oblikovanjem pohiš-
tva, izdelovanju dekorativnih
predmetov, med njenimi de-
javnostmi pa je tudi slikanje.
V slikah, ki jih je razstavila v
Laškem, se je osredotočila na
motiv cvetja. S tehniko slikanja
na svilo je poudarila barvitost
posameznega cveta in pri tem
tudi njegove značilne oblike.
Kompozicije so narejene v
uravnoteženem ritmu, kjer pri-
hajajo tudi posamezni detajli
do izraza, sicer pa je v slikah
več likovno enakovrednih ele-
mentov, ki so med sabo uskla-
jeni v enovite celote. Zanimivi
so tudi formati njenih slik, ki
so pravokotne oblike, vendar
različnih velikosti, kar je odvi-
sno od tega, kako je avtorica
želela prikazati določen motiv.
Poteza, s katero slika, je sproš-
čena in mehkobni nanosi se
med sabo prelivajo in tako na-
stajajo dela, ki imajo dekorati-
ven učinek, odkrivajo pa tudi
izkušenost avtorice ter njen
občutek za likovnost. Tokrat
Marjeta Zajec že drugič raz-
stavlja v prostorih zdravilišča
Laško, njena dela pa si bo mo-
goče na obsežnejši razstavi og-
ledati tudi v razstavišču Laški
dvorec, otvoritev pa bo nasled-
nje leto 20. marca.
BORIS GORUPIČ
Na ladji šansonov
Pristan z Juretom Ivanušičem v atriju Majolke
Atrij Majolke je najprikup-
lejše in eno najbolj priljub-
enih poletnih prizorišč v
iiežjem mestu, zatrjujejo
ilio obiskovalci kot izvajal-
iprireditev, ki jim tudi mu-
isto vreme ne more doži-
ii.:.:. ■ ■   ■
Sredini večeri so rezervirani
intimno vzdušje pod milim
!bom ali pod križnimi oboki
s.\VTOcije, če je morje raz-
M». Kot minuli teden, ko
se je s palube v restavracijo
stopaj z mladim pianistom,
ifflnjerjem, pred slabim vre-
Mom stisnilo 65 poslušalcev.^
adoživelo tričetrt urice prijet-j
»e.mime plovbe na »ladji šan-^
sonov«, kot je večer z našlo-j
romBil sem ti bhzu, podnaslo-J
filumetnik Jure Ivanušič.
In res je občinstvo zadihalo,-
'sopamem ozračju večera in-^
inine sapice Juretovih šanso-'
'"V, za katere je v večini pri-
»erov tekst in glasbo napisal
in jih z umetniško besedo
"■ziliz pristana v pristan.
}^ umetnika se strokovna
'fitika pogosto ne more odlo-
Jure Ivanušič je napolnil in ogrel prostor pod oboki Majolke.
čiti, ali je Jure Ivanušič bolj
pianist, ali bolj igralec. V sre-
do zvečer je znova dokazal, da
kar oboje. Vsekakor se eno k
drugemu odlično poda in to
Jure, ki se je po študiju klavir-
ja v Gradcu odločil postati po-
klicni igralec, odhčno združu-
je. Ob njegovem minulem na-
stopu, ki je večino poslušalcev
navdušil, pa se velja spomniti,
da je Jure Ivanušič kot pianist
z velikim uspehom, doma in
na turnejah po svetu, sprem-
ljal šansonjerja in igralca Rada
Šerbedžijo. Njegov vpliv, stil
podajanja šansonov, je Juretu
očitno blizu in tako so zvenele
tudi njegove Bil sem ti blizu.
Balada o princu in pastirici,
Istra, Samota te je prekrila.
Dol, Kokoške in še nekatere
druge njegove pesmi. Največji
aplavz je požel za Marik, Jac-
ka Brela, ki mu je kot šanso-
njer brez dvoma lahko naj-
boljši vzornik. Zlasti, ko gre
za tekste, saj Ivanušičevi, če-
prav jih preigrava igrivo in is-
krivo, včasih zvenijo kar malo
drzno, glede na vsebino veči-
noma balad in romanc.
Z enim »bisom« in s pravim
šarmom se je mladenič, vir-
tuoz, šansonjer in igralec obe-
nem, po prijetnem večeru, po-
tem, ko si je bil v atriju Majol-
ke res blizu s publiko, poslo-
vil.
Čar je minil. Poletno noč v
mestu je prikrila samota.
MATEJA PODJED
Foto: SHERPA
Adijo saksofon, dober
dan, pozavna!
^inulo soboto je atrij gra-
J Podsreda doživljal pravo
Msbeno zmagoslavje kla-
"Jj^ega saksofona.
zaključnem koncertu
Nno uspelega in na letoš-
'^■^ glasbenem poletju na
Jnjenem gradu tudi najšte-
p^jšega seminarja, je na-
>lo kar sedemnajst mladih
penikov v starosti od-10
^ preko 20 let. Ko pa so pri
skladbi vsi hkrati stali
l^°^ru, sta se jim pridružila
l,Profesorja Matjaž Dreven-
^5 Dejan Prešiček. Po-
poln avditorij jih je nav-
^j.^^o nagradil z aplavzom,
iJl^^^eljal tudi pianistu Petru
j^^-^tošnji seminar klasične-
mu .^3l<-s o fo na so obiskovali
Žerjal, Metka Povše,
Ivšek, Darja Štebih,
^ Loštrek, Matjaž Škober-
ne, Miha Močnik, Dario Šeho-
vič, Lenart Černelič, Bojan
Zupančič, Nina Rogina, Peter
Cizl, Blaž Kemperle, Andrej
Tomažin, Gregor Cerinšek,
Luka Golob, Uroš Horvat in
Tadej Bregar. Na zaključnem
koncertu so izvajali dela
Dvofaka, Meriota, Bouvarda,
Trada, Chailleuxa, Niehausa,
Tcherepnina, Schumanna,
Joplina, Fran(;aixa, Planela,
Telemanna, Crestona in Lec-
laira.
V nedeljo, 24. avgusta bo ob
20. uri na gradu Podsreda že
uvodni koncert svetovno zna-
nega p»zavnista Branimirja
Slokarja in pianistke Kristine
Kegler v seminar za pozavno,
ki bo trajal do 30. avgusta.
Zanj se je prijavilo 11 udele-
žencev,, in sicer sta med njimi
dva iz Avstrije.
DRAGO MEDVED


NASI KRAJI IN UUDJE
Na svoji zemlji
KS Dol-Spodnje Mestinje je posebnos|
v šmarski občini je KS Dol-Spodnje Me-
stinje posebnost. Nastala je hkrati z obliko-
vanjem nove slovenske lokalne samoupra-
ve, ko so se obenem ločili od KS Pristava
pri Mestinju. Od takrat so v novi KS, kjer
živi približno 150 prebivalcev, marsikaj po-
storili.
Med vključitvijo v KS Pristava so se v tem
koncu počutili prikrajšane, čeprav so dolgo
plačevali samoprispevek, pravi predsednica
sveta KS Dol-Spodnje Mestinje, Zlatka Pilko.
Takrat so zbrali iz tega konca po pol milijona
tolarjev na leto, pri tem pa je bilo malo
narejenega, so računali. KS Pristava je namreč
obsežna KS, ki je štela približno tisoč prebival-
cev, od katere se je ločil tudi Gastrož (starejši
del Atomskih toplic), od koder pa so se vklju-
čili v bližnjo KS Podčetrtek. Tako je danes KS
Pristava v občini Podčetrtek, nova KS Dol-
Spodnje Mestinje (ki je med naseljema Prista-
va pri Mestinju in Zibika) pa v občini Šmarje
pri Jelšah. Za takšno odločitev se je velika
večina krajanov odločila na referendumu. Pil-
kova omenja, da so sicer razmišljali o vključi-
tvi v kakšno drugo KS, pri tem pa je prevladala
bojazen, da bi bili znova na robu dogajanja.
V novi KS Dol-Spodnje Mestinje so takoj, že
leta 1995, uredili razsvetljavo na železniškem
postajališču Pristava pri Mestinju. Hkrati z
razsvetljavo so poskrbeli tudi za "asfalt na
cesti, ki vodi do postajališča, lani pa so se lotih
asfaltiranja več kot pol kilometra zahtevne
ceste Spodnje Mestinje-Pustike, za kar so s
pomočjo občine ter s prispevki krajanov pla-
čali 3,3 milijone tolarjev. Zlatka Pilko opozar-
ja, da gre za finančno zelo zahtevno naložbo
male krajevne skupnosti.
V obeh vaseh imajo še vedno veliko težav z
odlaganjem večjih odpadkov, kar povzroča
težave pri varovanju okolja. Zato bodo letos
za potrebe obeh vasi kupili z občinsko po-
močjo zabojnik, kar naj bi prispevalo k rešitvi.
Za letos pa so tudi naročili izdelavo načrtov za
ureditev kanalizacije za potrebe obeh vasi, saj
krajane včasih moti zaudarjanje. Tako za pri-
hodnje leto načrtujejo izgradnjo kanalizacije,
v mislih pa imajo tudi preplastitev hribovite
ceste Dol-Drviše.
Zlatka Pilko meni, da se je odločitev za
samostojno KS izkazala za pravilno, saj kraja-
ni opažajo, da so v kratkem času precej
postorili, pri vsem skupaj pa zelo dobro skrbi-
Predsednica sveta KS Dol-Spodnje Mestinje
je Zlatka Pilko.
]o še za zimsko pluženje cest. Ker so prej bili
dolgo na obrobju dogajanja, razmišljajo še o
možnosti, da bi razvoj pospešili z uvedbo
samoprispevka, podobno kot v drugih KS. V
novi KS gospodarijo namreč z malo denarja,
saj prejmejo od občine za program ter delova-
nje KS (po številu prebivalcev) približno 300
tisoč tolarjev, pomagajo pa si še z lastnimi
prispevki ter drugimi občinskimi namenskimi
sredstvi. S posluhom šmarske občine za nji-
hove potrebe so zadovoljni, pravi predsednica
sveta KS.
V KS Dol-Spodnje Mestinje ter v njeni
okolici so zelo nezadovoljni z malomarnost-
jo Slovenskih železnic, ki ne skrbijo za
železniško postajališče Pristava. Postajališ-
če, ki je v širši-okolici Atomskih toplic, je
razdejano, popisano, onesnaženo s človeš-
kimi iztrebki, okolica pa ostaja nepokošena.
Zlatka Pilko, ki je v šmarski Občini vodja
oddelka za družbene dejavnosti, je poveda-
la, da bodo SŽ opozorili še po uradni poti.
Pri vsem skupaj je zanimivo, da se želijo v
KS Dol-Spodnje Mestinje vključiti še nekateri
prebivalci iz soseščine, ki so bolj povezani s
tem območjem. O tem se bo mogo'če odločiti
na referendumu.
^^^fflM»,-,-<*v<>i^^;i,';>;»a~ BRANE JERANKO
naših trideset let
Tragedija v Medlogu
Marsikatera takratna po-
tovanja so se končala pred-
časno, ko je avtobusni stroj
ali avtomobil zakuhan ne-
močno obstal sredi hudih in
pogosto slabo vzdrževanih
klancev sreskih cest.
Z razvojem avtomobilizma
je bila ogrožena tudi promet-
na varnost. Pogoste so bile
nesreče, ko je ob malo manjši
neprevidnosti ali nerodnosti
šofer kaj hitro skrenil s precej
ozkih poti v neznano, a na
srečo potnikov so se nezgode
največkrat končale le z večji-
mi ali manjšimi buškami. Po-
vsem drugače pa je bilo v
meglenem decembrskem ju-
tru leta 1931. Tragedija v Med-
logu, kjer sta se zaletela sa-
vinjski vlak in mestni avto-
bus, je zahtevala 13 smrtnih
žrtev in kopico poškodova-
nih. Te so z novim reševalnim
vozilom in z vlakom odpeljali
v celjsko bolnišnico. Število
lažje ranjenih nikoli ni bilo
znano, saj so mnogi potniki
bili tako pretreseni in prestra-
šeni, da so odšli kar sami peš
v mesto. »Lokomotiva je za-
dela v avtobus od leve strani
pri vratih poleg šoferskega se-
deža. Pograbila je karoserijo,
jo z ogromno silo snela s šasije
in vlekla karoserijo s potniki,
sedeži in prtljago vred par ko-
rakov naprej, nato pa jo treš-
čila v dvojni brzojavni drog ob
cesti. Če ne bi bilo tega brzo-
javnega droga, bi bila nesreča
mnogo manjša«, so nesrečo
opisali v Novi dobi.
Epilog na sodišču je
ča v Medlogu dožive^'
štiri leta kasneje (I935J
dišče je sicer razsodilo,'}
nesreči   botrovala
slaba vidljivost, vendat"
hkrati za glavnega krivcj
glasilo   državno   želez,,!
upravo.    Pravni   zastop,
Mestnega avtobusnega J
jetja dr. Ernest Kalan J
pravdi dokazoval, da jj
nesreče prišlo zaradi »nj,
jenosti proge«. Krivdo
srečo so pripisali strojevo,
češ da je »vozil stroj s tefu
jem naprej in da kljub ^
megli ni bil osvetljen, ter
niso bili dani signali
nalnem pravilniku«.
BRANKO GOROPEV^
Pri polaganju cestne hitrostne ovire ali kot pravimo temu »ležečih policajev«.
Končno hitrostne ovire
Prebivalci Brega pri Polzeli, ki živijo ob cesti, ki teče vzporedno z glavno od Tovarne nogJ
proti Ločici, so se pogosto pritoževali zaradi prehitre in neprevidne vožnje številnih voznit
Že dalj časa so zahtevali naj KS Polzela uredi, da bi se položile cestne hitrostne ovire. Mii
teden je Cestno podjetje Celje to tudi storilo, postavili so tudi opozorilne prometne znake, di
tam cestne hitrostne ovire in omejitev hitrosti. Tamkajšnji prebivalci so prepričani, da jim
tem zagotovljena večja varnost. T. TAVČ
Govedorejska
prireditev
Govedorejsko društvo
Celje in Enota za kmetij-
sko svetovanje Celje pri-
pravljata jutri, v petek 15.
avgusta ob 14. uri Govedo-
rejsko prireditev.
Govedorejska prireditev
bo v Brdcah nad Dobrno na
kmetiji Brecl, po domače
pri Marovšek. Prireditev
bodo popestrili s tekmova-
njem koscev in grabljic, tek-
movanjem v žaganju hloda
ter drugimi kmečkimi in
družabnimi igrami, po-
poldne pa bo za zabavo
skrbel ansambel Anos. Za
hrano, pijačo in bogat sre-
čolov bo poskrbljeno. A.B.
Neznana Rjavčeva jamfl
Rjavčeva jama, eden od bi-
serov Zgornje Savinjske do-
line, je od Igle oddaljena
približno 15 minut. Obisko-
valcem je dokaj neznana, za-
to jo želijo Zgornjesavinjča-
ni bolje predstaviti.
V ta namen so vhode v
Rjavčevo jamo opremili z na-
pisnimi tablami, pred največ-
jim izhodom pa so postavili
tudi mizo in klopi za počitek.
Do jame vodi strma, dobro
utrjena steza, ki je na nekate-
rih mestih zavarovana z je-
kleno vrvjo, vendar za vrto-
glave ni najbolj priporočljiva.
Vhod v jamo je sicer ni;
vendar je opremljen s ta
ki^opozarja na to, da za
hod ne potrebuješ sveti
Po nekaj metrih hoje u:
izhod, ki se odpira visol*
steni nad Savinjo. Iz jame
di še drug izhod, ki pa je^
ozek in dostopen samo s
tilko.
Rjavčeva jama je vseki
vredna ogleda, med dru
tudi zaradi zanimivega '
linstva, ki trmasto raste
skalah. Še posebej zanim'
jeglič, ki je pri nas zavaro
MARIJA LEi
Kinologi v Varpoi jah
Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline organiz'
soboto, 16. avgusta, veliko kinološko srečanje, ki s'
pričelo ob 18. uri na društvenem vadbišču v Varpoljah-
Na srečanju se bodo predstavili vsi prisotni psi, do'
šolani psi bodo pokazali, kaj znajo, nastopili pa bodo
policisti s svojimi prijatelji in člani državne reprezentanc^
končanem programu bo zabava z ansamblom Hmelj'
instrumentalni kvintet, poskrbljeno pa bo tudi za hrano, P'
in bogat srečolov.
Med nastopom članic PGD Braslovče.
Za pokal hmeljske kobule
Ob praznovanju Dneva slovenskih hmeljarjev Gasilsko društvo Braslovče vsako leto prireja
tudi gasilsko tekmovanje za pokal hmeljske kobule. Letošnjega tekmovanja v suhem trodel-
nem napadu se je udeležilo pet moških in štiri ženske desetine. Pri članih v finalu je bila
najboljša desetina PGD Tržeč, sledi desetina PGD Loka, PGD Braslovče in PGD Steklarna
Rogaška Slatina, pri ženskah pa je zmagala desetina PGD Rova iz Domžal, sledi PGD Loka, PGD
Loka, PGD Dobrovlje, PGD Kebolj iz Slo. Bistrice in PGD Paska vas. T. TAVČAR

rsNOPK
PISMA BRALCEV

ODMEVI
Itatmišljanjeo
Iculturnem
utripu
. Icar nekaj časa je minilo
ii objave članka v NT v rubri-
Lfisma bralcem pod naslo-
L Razmišljanje o kultur-
L utripu- Tudi sama sem se
L^ila, da napišem, kaj se
^ja poleti v Celju. Strinjam
Ijavtorico članka, da gre vsa
jtivala organizatorjem, pred-
0 Fit Medii in gostišču Ma-
jica, vendarle pa mislim, da
,jlf'ij v Majolki zelo primeren
jostor za kulturne prireditve.
Vedeti moramo, da gre za
kletni čas (žal so bili vmes
jji deževni dnevi) in da je
jibient v atriju več kot odličen
jgtor za večerni užitek ob
fetno izbranem kulturnem
l^u. Omeniti moram tu-
f^no vstopnice, ki je več kot
jgodna in si jo lahko privošči
skoraj vsak Celjan. Marsikdo
ifinore ver jed, da poleg kul-
iiniega užitka gostišče Majol-
adoda v ceno 400 tolarjev
lil kakšen priboljšek (aperi-
ff,degustacijo....). Prav zaradi
i(šne cene sem se tudi sama
liko udeležila kai' nekaj pri-
tnih večerov, zato se z avtori-
iprej omenjenega članka ne
orem strinjati, da je bil ob
incertu pianista Emila Glav-
ic v atriju nemir, da se je
iiTvenket žlic in vilic, ker so
M/e večerjali, in da atrij ni
pimieren za kulturne priredi-
a Razumeti je treba tudi go-
soščeMajolka, ki ob takšni pri-
feditvi rado postreže z dobro-
to iz iz\Tstne kuhinje. Tudi
* koncert pianista Emila
Glavnika je bil več kot odličen
ni^er sem uživala ob njego-
'fniizvajanju, moram poveda-
la ni bilo časa za poslušanje
nemira«.
Cisto nič nenavadno se mi
'fzdi, da nekdo, ki si lahko
*ošči kuhurni užitek, to po-
*i še z dobro večerjo ob
i''^čah. Omeniti moram tudi,
se gostinsko osebje gostiš-
^ Majolka zelo dostojno in
Efektno obnaša. Vstopnice
"Vedno dosegljive, le pravi
^^si jih je potrebno rezervi-
^'''Zato je jeza ob stanju pred
'^^i čisto odveč. Če pa bo
Gorica članka želela obisko-
^'i kulturne prireditve, sem
'^Pričana, da bosta tako Jer-
J^rzel kot pianist Emil Glav-
,1, pripravljena nastopati v
% v večjih dvoranah.
r^Pričana pa sem, govorim
J%ih izkušenj, da je izvajal-
Jto pri duši, kadar je dvo-
j ^ nabito polna, kakor se
1 §aja v atriju. Tu bi se naveza-
^^•^3 izjavo Mihe Alujeviča, re-
/Da Grofice Celjske, ki pravi,
^^^^Ijanov kultura ne zanima,
hd ^^^^ prizorišče na Starem
[ij ^ prej prazno kot polno.
Miha Alujevič vpraša, če
^jj^orda cena 3.000 tolarjev
[ °^egljiva za široke množi-
jo      Sama sem prepričana,
redki tisti, ki za en večer-
C^^rni užitek z lahkoto od-
toliko denarja. Prepriča-
^3 bi morala biti cena
!Ofi°pnejša; potem bi bilo pri-
Hh^^ Starem gradu polno
jjuj^^ željnih ljudi. Tudi sama
r^^rnedniimi.
Organizatorjem Poletja v
Celju, knežjem mestu želim še
veliko delovnih uspehov pri
organizaciji kulturnih priredi-
tev tudi v naslednjih poletjih.
DANICA ORLIC,
Celje
Plačal pa nič
v 30. številki NT ste objavili
kratko notico o mojem »doz-
devnem pobegu« iz zdraviliš-
ča Zreče, kamor sem bil napo-
ten 10.6.1997 s strani Splošne
bolnišnice Celje, po izredno
zapleteni in nujni operaciji le-
vega kolena (diagnoza - total-
na proteza levega kolena s
patelarnim delom). Terapija
naj bi trajala do 1.7.1997 (21
dni), vendar zdravilišča nisem
mogel zapustiti do 13.7.1997
zaradi neznosnih bolečin.
26.5.1995 me je na prehodu
za pešce podrl osebni avto-
mobil. Z zelo hudimi poškod-
bami (odprt zlom desne gole-
ni, vreznine po telesu, močna
poškodba leve goleni in vrat-
nega dela hrbtenice) sem bil
odpeljan na center intenzivne
terapije Splošne bolnišnice
Slovenj Gradec. Šele 13.6.1995
sem bil po intenzivni terapiji
prestavljen na travmatološki
pododdelek kirurgije.
14.7.1995 sem bil operiran in
zaradi poslabšanja stanja pre-
meščen 4.10.1995 v CIT (center
intenzivne terapije). 26.1.1996
sem bil ponovno operiran na
desni nogi. 24.6.1996 pa sem
bil zaradi rehabilitacije pre-
meščen v Zdravilišče Laško. V
Bolnišnici Slovenj Gradec sem
se neprekinjeno zdravil 13
mesecev, od tega 30 dni v cen-
tru za intenzivno terapijo.
Šele zadnji mesec pred pre-
mestitvijo v Zdravilišče Laško
sem postal mobilen s pomočjo
ortopedskega vozička. V vsem
tem času sem trpel hude tele-
sne bolečine, vse od trenutka,
ko sem se po poškodbi zave-
del, pa me je mučil hud strah.
Duševne muke, ki so občasno
ogrožale celo moje življenje,
sem prestajal vseh prvih osem
mesecev zdravljenja.
Deformacija vzdolžnih osi
spodnjih okončin zaradi poš-
kodovanih vezi je privedla do
predčasne posttravmatske ar-
troze na sklepih spodnjih
okončin in v končni fazi do
totalne proteze levega kole-
na. Moje več kot dvoletno »bi-
vanje« po bolnišnicah in zdra-
viliščih vsekakor ni bilo prijet-
no, še manj pa prostovoljno.
Vsi znaki pa kažejo, da vse
skupaj še ni končano.
Utemeljeno menim, da so
se Terme Zreče prenaglile z
izjavo za časopis, saj tam nf-
sem bil gost, ampak pred-
vsem rekonvalescent in pr-
venstveno potreben strokov-
ne nege. Morda se kdo od
odgovornih v tem zdravilišču
spomni, da so me nastanili v
depandansi brez hladilnika,
tako da še lastnih kriopakov
(hladilne vrečke) nisem mogel
ustrezno hladfti. Z berglami bi
torej moral vsake pol ure v
hotel po nove (ohlajene), saj
zdravilišče teh vrečk očitno ne
premore, čeprav so nujne za
tovrstno zdravljenje. Resnici
na ljubo, hvalim gostinski del
uslug, nikakor pa tega, kljub
še tako dobri volji, ne morem
trditi za zdravstveno terapijo,
kakor me tudi ni navdušila
nezainteresiranost predstojni-
ka zdravstvenega dela Term.
Odgovornim v Termah Zre-
če predlagam, da se primerno
opremijo, če poleg ostalega
nudijo tudi zdraviliške uslu-
ge. Neljubo je, da moje znan-
ce in sorodnike na račun
»zreškega incidenta«, ki je bil
objavljen v vašem časopisu,
vznemirja več ljudi. V Termah
Zreče tudi dobro vedo, da ni-
sem plačnik njihovih storitev,
saj posedujejo ustrezne do-
kumente, ki to kvečjemu po-
trjujejo. Nikakor pa ne zani-
kam stroškov, ki so nastali v
privatnem, žal nujnem aranž-
maju. Zaradi objektivnosti je
vse potrebno razčleniti in šele
potem obveščati javnost, če je
to sploh potrebno.
MATJAŽ SUŠNIK,
Pre valje
PREJELI I
t SMO J
Razmišljanja o
kulturi
direktorja
Ob obletnici osamosvojitve
Slovenije sem v lokalnem ča-
sopisu med drugim zapisal:
»Šest let je minilo od takrat,
ko ti je Bog poklonil svobodo,
domovina moja. Tisoč in več
let so sanjali naši predniki o
samostojni domovini. Pisate-
lji in pesniki so hrepeneli, da
bi zasijalo nad domovino svo-
bodno sonce in jo slavili kot
Simon Gregorčič.«
Gospod V. Vrbič, direktor
Kulturnega centra, mi v istem
Časopisu odgovarja, da sem
bil nekaj let vodja družbene-
ga izobraževanja na delavski
univerzi, in se sprašuje, kako
(citiram) »si drznem v časopis
zapisati: 'Šest let je minilo od
takrat, ko ti je Bog naklonil
svobodo, domovina moja...«
Gospod Vrbič članek za-
ključuje (citiram): »Saj člove-
ku mora iti na bruhanje!«
Sprašujem se, v katerem
času živimo?
MARTIN PUSTATIČNIK,
Velenje
ZAHVALE,
POHVALE
Pohvala celjski
bolnišnici
Kadar smo nujno potrebni
pomoči, vedno iščemo koga,
da nam pomaga. Tako je bilo
tudi z mano, ko sem moral
iskati nujno pomoč v celjski
bolnišnici. Pred "časom so me
sprejeli na interni C oddelek
zaradi zdravljenja sladkorne
bolezni. Že sama misel, da
moraš v bolnišnico, ni kdove
kako prijetna in spodbujajoča,
zato ti nekako dvigne moralo,
če te zdravnik in zdravstveno
osebje sprejme na način, kot
sem ga bil deležen sam in
najbrž tudi ostali bolniki.
Sprejem v bolnišnici mi je
namreč vlil novo voljo, veliko
željo po ozdravitvi in topel
občutek, da nisem le številka.
Mislim, da bi moral biti takšen
odnos do ljudi za vzgled, saj
zaupanje v zdravnike in oseb-
je pomeni pol zdravja. Resnič-
no smo lahko ponosni na
osebje Bolnišnice Celje. Za us-
pešno zdravljenje se moram
zahvaliti dr. med. Sonji Lepi-
novi in seveda zdravstvenem
osebju internega C oddelka.
Vendarle bi želel omeniti, da
parki v okolici bolnišnice niso
najbolj urejeni, prav tako pa
tudi ne sanitarije, trafika in
trgovina. Verjetno bi se morali
bolj zavedati, da celjska bolni-
šnica poleg odličnega zdravs-
tvenega osebja potrebuje tudi
lepo okolje in objekte.
JOŽE GROBELNIK,
Žalec
PRITOŽNA
^ KNJIGA ^
Čigav je celjski
Evergreenclub?
In čigavi so interesi v tem
klubu, se sprašujem že dalj
časa. Žal edini tovrstni klub v
centru Celja v zadnjem času
ni pripravljen za svoje goste,
stalne obiskovalce narediti
prav ničesar. Kljub željam in
zahtevam, da naj vendar že
malo uredijo pogoje poslova-
nja, dopolnijo ponudbo, za-
menjajo glasbo, ki je že na
meji »disco štanc«, daleč od
evergrina, se osebje tem po-
budam posmehuje.
Pred časom je že kazalo, da
bo treba klub zapreti ah ome-
jiti v poslovanju in takrat so si
omislili podpis peticije proti
zaprtju. Peticija je bila nekje
na steni, podpise pa so zbirali
v neurejenem zvezku brez
navedbe, čemu bodo ti podpi-
si namenjeni. Takšnega nači-
na seveda nisem podprl, tem-
več sem zahteval, da naj se
najprej obvežejo popraviti
ventilacijo, urediti prostor za
nekadilce, očistiti in urediti
sanitarije, spremeniti odnos
do gostov, dopolniti ponud-
bo, uskladiti ali znižati cene in
šele nato od gostov pričako-
vati podpis peticije proti za-
prtju lokala.
Vendar je prevladala želja
po dobičku, ki glede na gnečo
v poznih nočnih urah in ode-
ruških cenah najbrž ni maj-
hen. Utišati je potrebno tistih
nekaj, ki jim nikakor ni jasno,
zakaj nikoli ni možno govoriti
z vodjem lokala in zakaj niko-
li ni možno dobiti knjige pri-
pomb.
Povrhu vsega je redar (če to
sploh je, na sebi namreč ni
imel nobenih označb) Agi
preteklo soboto zelo krepko
prekoračil vsa morebitna
pooblastila redarjev. Povod
za njegov izliv besa, groženj
ter fizičnega obračuna z ma-
no je bila žalitev ene od dam
izza njegovega omizja (redar
v družbi s svojo in še nekate-
rimi damami sedi za mizo!),
ki sem ji med plesom povedal
eno od resnic, ki jo je malo
zbodla. Ker je plesišče pred-
časno zapustila, sem se hotel
dami opravičiti pri mizi, ta-
krat pa je nastopil Agi z va-
lom groženj, zmerljivk in žali-
tev. Povedal sem osebju, da je
njihov redar nerazpoložen,
nesramen in da mi grozi s
fizičnim obračunom, kar je
kasneje z udarcem v predel
ledvic tudi dokazal. Za točil-
nim puhom sem ponovno
zahteval knjigo pripomb in
pritožb, ki je ni. Tudi telefona
za poziv policije zaradi ogro-
žanja in groženj mi niso dah.
Redar Agi, ki je med tem še z
nekom prišel k točilnemu
puhu, je hotel, da grem ven,
pred tem pa že povedal, da
me bo dobro obdelal nekje
zunaj in da tudi v dorrfačem
kraju nisem več varen.
Pojasnil sem jim, da je že
skrajni čas, da nekatere za-
deve uredijo in da bi bil čas,
da jih obiščejo pristojne inš-
pekcijske službe, nakar mi je
Agi za vedno prepovedal
vstop v lokal, saj bo v bodoče
v lokalu tako, kot bo on re-
kel, je še povedal. Sprašujem
se, kako je možno, da mi
grozi, me glasno zmerja in
žali redar, ki se povrhu skli-
cuje še na neslovensko pore-
klo ter »zaščitenost«, takoj
ko omenim neurejenost in
nejasnost profitnih interesov
v tem lokalu? Je torej celjski
Evergreen club zbirahšče po-
nočnjakov, ki po nekaj »štok
kolah« niso več alergični na
smrad in umazane stene? Ali
pa lovka za naključne goste,
ki prvič sploh ne opazijo, kaj
jim je za kakšno ceno ponu-
jeno?
Spoštovani občinski urad-
niki, ki vam uradna dolžnost
nalaga stopati v lokale in tam
kaj preverjati, le stopite v
podzemlje ob Linhartovi in
zagotovo boste imeli kaj vi-
deti. Od vodstva, lastnika
kluba pričakujem, da se mi
za sobotno nesramno obna-
šanje redarja Agija opraviči
(če me pred tem že ne bo
nekje dobil in obračunal, kot
je grozil).
BINE A.

22
VROČA TEMA
Strel med lovsko
etiko in zakonom
Cian Lovske družine Loče je prejšnji teden ustrelil psa čuvajo 49 metrov od hiše - Pod streli iz lovske puške naj bi v
Podpeči ob Dravinji v enem letu podlo sedem psov
Prejšnji četrtek zgodaj zjutraj je v Podpeči ob Dravinji,
majhnem zaselku pri Ločah, odjeknil strel. Albin Ošina,
član Lovske družine Loče, je ustrelil Ajdnikovega psa 49
metrov od hiše. Milan Ajdnik, lastnik psa, želi izterjati
pravico na sodišču: »Ne bom popustil. Psa je ubil nameno-
ma in pod pretvezo, da je preganjal divjad. Pritožil se bom
na Lovsko zvezo Slovenije in zahteval, da ga odstranijo iz
lovske družine in da mu pri priči odvzamejo orožje. Prekr-
šil je lovski zakon, etiko in moralo.« Lovec Albin Ošina pa
pravi: »Psa sem ustrelil upravičeno. Nisem kršil lovskega
zakona, še najmanj pa sem se pregrešil zoper lovsko etiko.«
V Zakonu o varstvu, gojitvi
in lovu divjadi ter o upravlja-
nju lovišč je zapisano: »Psa, ki
se giblje v lovišču brez nad-
zorstva in je oddaljen več ka-
kor 200 metrov od hiš ali več
kakor 50 metrov od gospo-
darja, sme pokončati lovski
čuvaj, član lovske organizaci-
je oziroma strokovni delavec
organizacije, ki upravlja loviš-
če.« Ošina se sklicuje na na-
slednji odstavek, ki pravi, da
je dovoljeno pokončati psa ali
mačko, če neposredno prega-
njata oziroma uničujeta div-
jad v lovišču. Je potemtakem
lovcu dopuščeno, da ustreli
psa kar pred hišnim pragom?
Dva vaščana, Milan Ajdnik
in Milan Arčnik, trdita, da je v
zadnjem letu pod streli iz lov-
ske puške v Podpeči, ki šteje
le nekaj hiš, poginilo sedem
psov. Možno je dvoje: ali je
vas leglo podivjanih psov ah
pa se po njej sprehajajo brez-
srčni lovci, ki prehitro priti-
snejo na sprožilec?
Pasja usoda
odličnega čuvaja
Milan Ajdnik, lastnik petlet-
nega volčjaka Runa, nam je
povedal svojo zgodbo: »Pred
leti, kmalu po tistem, ko so
mi v hišo dvakrat vdrli, sem
se odločil, da bom imel psa, ki
ga bom vzgojil v dobrega ču-
vaja. Dobil sem mladiča, ki
sicer ni bil čistrokrven, ven-
dar je odrasel v izredno pa-
metnega psa. Nikdar ni bil
pripet. Ni bil samo pes, bil je
pes z dušo, ki smo ga imeli v
družini nadvse radi. Za nas je
bil neprecenljive vrednosti.
Njegov najljubši prostor je bil
pod balkonom, večino časa je
presedel tam in opazoval
okolico. Bil je prijazen, do
otrok zelo nežen, obenem pa
odličen čuvaj. V moji ali ženi-
ni odsotnosti se ni ganil od
hiše. Kadar je smel stran, je
imel svoje poti točno začrta-
ne. Hčerki je spremljal do av-
tobusne postaje, ko sta se od-
pravili v šolo. Ko sta se vrnih,
ju je na postajališču pričakal.
Včasih sta se šla s sosedovo
mešanko Piko okopat v Dra-
vinjo, tam sta se igrala in se
nato vrnila na našo zelenico.
Pred dvema tednoma smo
se z družino odpravili na
morje, za Runa pa je v naši
odsotnosti skrbelo nečakovo
dekle. Domov smo se vrnili
prejšnjo soboto, vendar psa
ni bilo nikjer. Kmalu sem iz-
vedel, da ga je ustrelil Albin
Ošina. Ko so mi povedali, da
ga je ubil pri hiši, sem se šel
najprej prepričat, ali se v bla-
tu, kjer naj bi mrcvaril srnja-
ka, poznajo njegove sledi. Še
zmeraj so bile vidne sledi sr-
njačkovih kopit, a sledi moje-
ga psa, ki je tehtal več kot 40
kilogramov, ni bilo nikjer. Oši-
Runo je bil pameten čuvaj in nežen družabnik Ajdnikovim
otrokom.
no sem prijavil na policijo.
Ravno tisti dan sem ga pokli-
cal tudi po telefonu in ga med
drugim vprašal, če ga ni sram,
ker je prišel našega psa ubiti
na dom. Ti si pse že ubijal,'
sem mu še dejal, on pa mi je
odgovoril: >Sem jih in jih še
bom.<«
Lovceva razlaga
Albin Ošina, ki je lovski ču-
vaj in član Lovske družine
Loče že šestnajst let, opisuje
dogodek takole: »Prejšnji če-
trtek sem bil na lovu z gostjo
iz Avstrije. Pripeljala sva se v
Podpeč in videla ob Dravinji
srnjačka, ki je bil v vodi, pes
pa ga je za stegno vlekel iz
nje. Ko sem avto ustavil, je
pes srnjaka izpustil in stekel
po cesti, srnjaček pa je splaval
na brežino med Dravinjo in
njenim starim tokom. Odpe-
ljal sem se za psom, nisem
vedel, čigav je. Tekel je kak-
šnih 50 metrov pred menoj.
Ustavil sem avto, izstopil in
mu sledil. Bil je namenjen
proti Ajdnikovi hiši. Na cesti,
ki vodi do nje, sem ga ustrelil.
Hilda Valant, Ajdnikova sose-
da, mi je povedala, čigav je
pes. Privlekel sem ga do nje-
ne hiše, jo prosil za vrečko in
skupaj z Milanom Arčnikom,
prav tako Ajdnikovin sose-
dom, sva ga dala vanjo. Pripe-
ljal se je še en sosed in vsem
skupaj sem rekel, naj gredo z
menoj, da pokončam srnjaka,
ki ni mogel nikamor, saj ga je
obdajala voda. Ustrelil sem ga
z razdalje kakšnih dveh me-
trov. Imel je raztrganino na
stegnu, ki jo je povzročil pes.
Nato sem srnjaka iztrebil. Z
enim od članov naše lovske
družine sem se dogo\^oril, da
je psa pokopal.
Čez tri dni sem imel zelo
kratek pogovor z Milanom
Ajdnikom, ki me je poklical po
telefonu. Zvezo sem prekinil,
ker je bil nesramen in se z
njim ni dalo pogovarjati. Ajd-
nikovega psa sem že prej vi-
del, da je preganjal divjad, last-
nika pa nismo opozorili, ker
za to ni bilo prave priložnosti.
Ravnal sem po zakonu. Če mi
bodo na sodišču dokazali, da
sem grešil, sem pripravljen
sprejeti vse sankcije.«
Srnjaka so po odstrelu od-
peljali v Gozdič, podjetje za
predelavo divjačine, kjer je
veterinarski inšpektor opravil
pregled in ugotovil, da je sr-
njakovo stegno, poškodoval
pes. Ošina pravi, da lahko po-
kliče za pričo tudi gostjo iz
Avstrije, ki je bila v času do-
godka vseskozi zraven. Pre-
pričan je, da ni kršil niti s tem,
ko je psa ustrelil v neposredni
bližini hiše.
Ne bi smel streljati
Franc Avberšek, predsed-
nik Savinjsko-kozjanske zve-
ze lovskih družin Celje, je
izrazil začudenje nad tem, da
je lovec ustrelil psa tako blizu
hiše: »Lovec tam, kjer so hiše
in ljudje, ne bi smel streljati.
Lovska zveza Slovenije ima
stališče, naj lovci ravnajo pri
odstrelu psov zelo previdno
in se jim pri tem ni treba
dosledno držati črke zakona.
Hkrati pa moramo vedeti, da
ravno psi povzročajo v naravi
Ajdnikov sosed Milan Arčnik na brežini ob Dravinji. kjer je lovec pokončal v vodi ujetega
srnjaka. Arčnik je izgubil dva psa v enem letu. Ne razume, zakaj je Albin Ošina ustrelil
Piko, njegovo okorno in zavaljeno mešanko, ki ni bila zmožna preganjati divjadi.
velik nered. Letošnjo zimo so
pokončali več kot tisoč kosov
srnjadi. Poleg zakona o vars-
tvu, gojitvi in lovu velja na
našem območju še kontu-
mac, ki odreja, da mora biti
vsak pes pripet in nositi mora
tudi nagobčnik. Lastniki psov
tega seveda ne upoštevajo.«
Zelena bratovščina izloči
svojega člana le v primeru,
kadar lovec naredi hud prekr-
šek. Po besedah Franca Av-
berška pa odstrela psa v no-
beni od lovskih družin ne
opredeljujejo kot prekršek.
Že pred leti pa so lovci v svoji
reviji zapisah tole: »Neetično
in nelovsko je brezbriži
streljanje psov, ki jih le enhi
brez nadzorstva opazimo
lovišču. Za klateške psejeti
ba odkriti lastnika in ugoloi
ti, da pes večkrat povzro^
lovišču škodo pri divjadi o:
roma jo vztrajno pregan
Preden lovec psa odstreli, i
lovska družina z zbrani
dokazi pisno obvesti lastni)
da bo prisiljena psa odstM
in da bo moral lastnik pj^m
ti povzročeno škodo. Čepii
poročeno pismo lastniku ps
ne zaleže, je lovec upravif«
odstreliti psa.«
■■■■■■■H KSENIJA LEK
»Psa, ki ni bil krvoločen in ni nikdar preganjal divj
ustrelil prav tukaj,« pravi Milan Ajdnik, »na moji zemlji,]
50 metrov stran od moje hiše.«
Samo lahke ribe
Pred kratkim je Zveza ri-
biških družin Celje na Šmar-
tinskem jezeru organizirala
že tradicionalno srečanje
veteranov. Zbralo se je 23
članov iz devetih ribiških
družin.
Start je bil ob 9. uri zjutraj
in ribiči so morali kar pohiteti,
saj so imeli na voljo le dve uri
časa. Pa saj je bil po besedah
predsednika RD Celje Janeza
Krulca namen tega tekmova-
nja le prijateljsko srečanje in
druženje ribičev veteranov,
da so se spomnili starih časov
in tistih, ki so v preteklosti
vsak po svojih sposobnostih
in možnostih prispevali k raz-
voju sladkovodnega ribištva
na Slovenskem.
Prijem je največkrat odvi-
sen od ribiške sreče in tokrat
s^e je izkazalo, da je ribiči niso
imeli, saj je.najtežja riba teh-
tala le 80 gramov. Ribo je o
Milan Ježovnik iz RD Pa
Šoštanj, drugo in tretje me:
pa sta zasedla Jaro Zeiinl
član Zveze ribiških družini
Ije, ter Franc Vitanc, člani
Celje.
Najstarejši med tekmo«
je bil 84-letni Viktor Bevct
RD Celje, ki je pri tej ribi
družini že od začetka njem
nastanka, torej od leta 15
»Danes nisem imel sreče, v
dar ni vedno tako. Pred
sem ujel poldrugi meter ^
gega in 20 kilogramov težk*
soma. Tudi 23,5 kilograma
žek krap je prijel na mojo
bo. To leto bi rad ujel šeem
težkega soma. Ribolov mi
veliko pomeni. Bil sem n"!
metaš, boksar, smučar, a z*
sem ostal le ribištvu,« je P"
dal Vikotr Bevc.
N
Šeenkralnasoma
Ribiška družina Celje in pokrovitelj, trgovina Lovec
Celja, prirejata v soboto, 16. avgusta, celodnevni ribo''
na soma na Šmartinskem jezeru.
Z ribolovom bodo pričeli ob 7. uri in bo trajal do 22. ure.'
podobnem tekmovanju so sredi letošnjega maja ribiči
kar 16 somov. Najtežji, 39,50 kilograma težak, je mef'
dolžino kar 190 centimetrov. Prijave sprejema organi^^'
pred ribolovom v ribiškem domu na polotoku Brezova'
Šmartinskem jezeru. Najboljši trije bodo prejeli prakti''|
nagrade. Vse informacije lahko dobite, če pokličete v pi^'
no RD Celje, telefon: 451-819. ^

«1
REPORTAŽA
Zgodovinar nove generacije
Po mnenju zgodovinarja in publicista Branka Goropevška Celjani s pravo celjsko dušo šele prihajajo
Tisti, ki se ne morejo spomi-
njati svoje preteklosti, so obso-
jeni na njeno ponavljanje. »A
zgodovina se nikoli ne ponav-
lja, ponavljajo se le določeni
procesi. Če bi bili ljudje pa-
metni, če bi obstajala absolut-
na pamet, ne bi ponavljali
usodnih napak drugih,« pravi
zgodovinar in publicist Bran-
ko Goropevšek, predstavnik
močne peščice celjskih zgo-
dovinarjev nove generacije, ki
opravljajo v Celju izjemno do-
bro delo in skušajo pomikati
duhovni voz oživljanja zgodo-
vine v pravo smer.
Iz zgodovine se lahko uči-
mo, tako kot se učimo v življe-
nju iz izkušenj. »Vsaka šola ne-
kaj stane in šolnina je veliko-
krat zelo draga. Ravno zgodo-
vina je dobra šola za vse, ki jo
želijo dojeti. Premalo se zave-
damo, da mora biti v življenju
vsakogar tudi dovolj duhovne
hrane. Pri nas prevladuje logi-
ka denarja nad logiko razuma.
Takšna danost razbija trud in-
telektualcev in priložnosti širše
skupnosti. Šele ko se bodo no-
vopečeni podjetniki naveličali
svojega denarja, se bo kapital
začel postopno vračati v negos-
podarske dejavnosti,« meni
enaintridesetletni Branko Go-
ropevšek, vodja oddelka za do-
moznanstvo v celjski osrednji
knjižnici, urednik Celjskega
zbornika, predvsem pa človek,
ki želi kreativno ustvarjati na
področju zgodovine. Sam zase
pravi, da ima to srečo, da se
njegovo delo združuje s hobi-
jem. Zgodovino ima rad že od
otroških let in še dolgo se je ne
bo naveličal. S poklicnimi kole-
gi, ki so obenem njegovi prija-
telji, med njimi so dr. Janez
Cvirn, dr. Andrej Studen, Alek-
sander Žižek in Bojan Cvelfar,
se loteva drugačnega pristopa
zgodovinarskega upovedova-
nja. Ve, da bo ljudem blizu le
preteklost, ki bo zanimivo opi-
sana.
Male teme za
vsakogar
Zgodovinska resnica je sub-
jektivna, ugotovljiva predvsem
z viri, iz katerih zgodovinar
črpa dejstva, na katerih gradi
svojo zgodbo. Podatki pa še
zdaleč niso dovolj: »Zgodovi-
nar, ki je prenapolnjen s podat-
ki, je slab. Dober je tisti, ki zna
.informacije povezati s podatki
iz virov in ustvariti verodostoj-
no sliko o zgodovini. Vsak zgo-
dovinar bo videl določeno ob-
dobje s svojimi očmi, pri tem
pa je zelo pomembno, da zna
podoživeti dobo. ki jo opisuje.
Objektivni sliki se lahko pribli-
žamo s proučevanjem narativ-
nih virov. Človek, ki ima dovolj
veliko sposobnost abstrakcije,
lahko dobo. ki jo proučuje, na
ta način čudovito podoživlja.
Narativne vire vkomponira v
suhoparne podatke in uspe se-
staviti zgodbo, ki je znanstvena
in berljiva hkrati.«
V zadnjem času se ravno s
takšnim zgodovinopisjem uk-
varja vedno več slovenskih
zgodovinarjev, med njimi tudi
celjski, ki jih drugod po Slove-
niji zelo cenijo. »Zgodovine
ne pišemo več suhoparno,«
pravi Goropevšek, »ampak jo
skušamo z narativnimi vložki
bralcu približati. Veliko prou-
čujemo tudi mikrozgodovino.
Bolj nas zanimajo problemi
malih ljudi in ne problemi ve-
likih vladarjev in velike zgo-
dovine. Slednja je bolj podat-
kovna, orisana predvsem z
datumi in letnicami, v njenem
širokem kontekstu pa so se
usode malih ljudi do zdaj iz-
gubljale.«
Ne mara skope podatkovne
zgodovine niti »popoldan-
skih« zgodovinarjev, kot jim
pravi, saj v slovensko zgodovi-
nopisje vnašajo zmedo: »Vse
preveč takih ljudi se ukvarja z
zgodovino, ki o zgodovini kot
obrti nimajo osnovnega zna-
nja. Podatke jemljejo za suho
zlato, ne razumejo pa zgodo-
vinskih procesov.« Zgodovi-
nopisje je naporno delo, pri
katerem mora raziskovalec
velikokrat proučiti goro mate-
riala, iz katerega dobi le malo
uporabnih podatkov, sledi in
sklepanj, ki mu omogočijo po-
doživljanja preteklosti.
Oživljanje časa, ki ga sami
nikoli nismo okusili, zastavlja
vedno nove izzive. Branko
Goropevšek je zaposlen kot
bibliotekar, vendar knjižničar
po duši verjetno ne bo nikoh.
Po diplomi na mariborski pe-
dagoški fakulteti se je preizku-
sil tudi v poučevanju zgodovi-
ne na celjski gimnaziji, vendar
ga učiteljevanje ni pritegnilo:
»Lokalne zgodovine smo se
dotaknili le z nekaj stavki, saj
nam kaj več ni dovoljeval učni
načrt. Pri poučevanju manjka
kreativnosti, zato sem se raje
posvetil raziskovalnemu delu,
ki me najbolj zanima.« Je tudi
profesor geografije, vendar je
geografijo obesil na klin. Nje-
gova prva skrb je zgodovina.
Magistrski študij v Ljubljani bo
zaključil še letošnjo jesen.
Pozabljivost ni v
ponos
Prebold, svoj rojstni kraj,
ima najraje. V Celje, ki mu je
kot mesto sicer všeč, saj ima v
sebi dovolj patine, se je preselil
bolj iz nuje kot zaradi lastnih
želja. »Všeč mi je staro celjsko
mestno jedro, tudi stari grad
imam rad. Nerad kritiziram, še
posebej takrat, kadar ne mo-
rem ničesar spremeniti. Pa
vendar želim poudariti tole: še
posebej me je motilo ravnanje
s slovenskim pokopališčem na
Golovcu. Ureditev spominske-
ga parka v kulturnozgodovin-
ski spomenik se vleče že vrsto
let in Celju ni v ponos. Pokopa-
liški kompleks, ki je nastal ob
koncu sedemdesetih let v pre-
teklem stoletju, je potreben te-
meljite obnove in zaščite. Rav-
no to pokopališče je bilo dolga
leta simbol slovenstva v Celju,
saj je na njem pokopanih veli-
ko pomembnih Celjanov, ki so
s svojim delom pripomogli k
»Iz zgodovinskih procesov, ki bi jih moral vsak zgodovinar s pravšnjo sposobnostjo abstrakci-
je pri svojem delu dobro podoživeti, skušamo izluščiti probleme in usode malih ljudi.
Zgodovina velikih vladarjev, polna podatkov in letnic, je suhoparna,« meni Branko Goropev-
šek. Letos je prejel Savinovo priznanje, nagrado za kulturne dosežke, ki jo je podelila žalska
občina.
temu. da ima Celje danes tak-
šno vlogo v slovenskem pro-
storu. Pokopališče, na katerem
so pokopani dr. Ivan Dečko, dr.
Štefan Kočevar, dr. Josip Ser-
nec, dr. Juro Hrašovec, dr. Va-
troslav Oblak, Armin Gradi-
šnik, Ferdinand Gologranc,
Ivan Rebek, Peter Majdič. Emi-
lijan Lilek in še mnogi drugi
spoštovanja vredni ljudje, si za-
gotovo zasluži status kultur-
nozgodovinskega spomeni-
ka.«
Pravih Celjanov je
zelo malo
»Nobeno mesto nima duše.
Dušo imajo ljudje. Od Celja-
nov je odvisno, kako diha to
mesto ob Savinji. Mesto smo
vsi. ki v njem živimo, ustvarja-
mo, mislimo, komunicira-
mo... Celju manjka prave du-
še. Morda jo bo imela nova
generacija, kajti Celjani s celj-
sko dušo šele prihajajo,« raz-
mišlja Goropevšek, ki mu ni
všeč miselnost »starih« Celja-
nov, ki radi zviška gledajo na
nove priseljence. »Celje je
majhno mesto s širokim gravi-
tacijskim zaledjem. Stari Celja-
ni ljudi iz okolice ne sprejema-
jo tako. kot bi jih morah. Tudi
oni niso Celjani od nekdaj, kaj-
ti mesto se je vedno napajalo s
prebivalstvom s kozjanskega,
savinjskega, konjiškega ob-
močja in je zato konglomerat
priseljencev in njihovih znača-
jev. Vsak novi priseljenec je s
seboj prinesel svoje navade in
miselnost. Vse to je v sebi
obdržal, če že drugače ne. pa \?
svoji podzavesti. Zato menim,
da je pravih Celjanov zelo ma-
lo. Tipičen Celjan šele nastaja.
Mesto ne bo več raslo, številč-
no bo ostalo tako. kot je in
ravno zato se ne bi smelo za-
pirati v lastne okove. Če bi
prerasli zaprtost in znali zdru-
žiti moči. ne pa je uveljavljati
vsak zase. bi naposled nad
položajem, pridobljenim s po-
litično ali kakšno drugo pozi-
cijo moči. prevladali pravi ar-
gumenti.«
Od grofov naprej
»Odnos večine Celjanov do
zgodovine je pozitiven.« ugo-
tavlja. »Še najbolj poznajo
zgodovino svojega mesta iz
časa gospodov Celjskih, ko je
bil domet Celja v takratni
Evropi največji. Na pogreb-
nem sprevodu zadnjega iz
knežje rodbine je zadonel klic
>Danes grofje Celjski in nikdar
več<, vendar je Celje živelo na-
prej. Ni prav. da se poudarjajo
predvsem Celjski, saj so na ta
račun zanemarjena ostala
zgodovinska obdobja, ki jih je
prav tako treba obelodaniti.
Tudi zato se lotevamo zg^j
vine 19. in 20. stoletja. prjJ
pa žal manj raziskujemo,
dobje po propadu Celjskih
19. stoletja. Z leti bomo mgj^
zapolniti tudi to vrzel.«
Celjski zgodovinarji žen4
časa pišejo kroniko 19. stol
in sodelujejo v projektu %
revije. Trenutno pripravljajo
di Celjski zbornik, ki ga bj
letos v celoti posvetili Nar
nemu domu. Branko Gorop
šek. ki je avtor vodnika
Savinjski, soavtor knjige Trj
seta leta na Celjskem, ai
knjige ob 50-letnici Nov
tednika in soavtor izjemno
bre in fotografsko pri\da
knjige o reki Savinji, pripra
monografijo Prebolda, ki
izšla prihodnje leto. Pripravil
tudi osnovno besedilo za pn
stavitev Celja na Internetu,
zgodovinarko iz Maribora
se skupaj lotevata obdelave
sem znanega Celjana Veko
va Kukovca. Zelo rad bi i2
tudi avtobiografijo Josipa V
ca, nadučitelja iz Prebolda. 1
teklost mu vedno ponuja
volj gradiva, ki ga je vre
obelodaniti. Želi si še poto^
morda na Irsko, po Skand
viji, v Izrael, predvsem v kr«
bogato zgodovino.
KSENIJA lEK)
Foto: GREGOR "m


VROČA TEMA
1^
Bo grad zgrmel v dolino?
Dolgoletna agonija gradu Podčetrtek - Grad nad Atomskimi toplicami neusmiljeno propada
čudovito dolino sreanjega
Itelja si je brez podobe
' jy Podčetrtek težko pred-
Grad je od daleč vi-
S mogočen, ko si med nje-
inii zidovi pa je dobro vid-
l"i,jegovo hitro propadanje,
f je bo to nadaljevalo v ne-
fjled, bomo'nekega dne sli-
5 da je zgrmel v dolino, pri
\^ pa bo morda pokopal še
jlcšno človeško žrtev...
000- 'iiMMHi
(;fad Podčetrtek, ki krasi po-
dijo Atomskih tophc, je zlah-
jdostopen, zato bi mu lahko
jflienili lepšo usodo. Kulturni
pomenik, ki je v zaskrbljujo-
[jistanju, vseeno mika mno-
(luriste. Mimo gradu je ozna-
nja uradna sprehajalna pot,
itisti, ki prihajajo z avtomobi-
paga očitno zlahka najdejo,
ifišnji petek, ko smo si teme-
iieje ogledali stanje podčetr-
iega gradu, smo pred vho-
jm opazili precej slovenskih
igistracij, nekaj italijanskih
icelo avtomobil iz ZDA.
te grajskih durih je zapiša-
IVslovenščini ter v anglešči-
; »Privatna last. Prosim, ne
lopaj.« Na stežaj odprta
lodna vrata pa vseeno vabijo
fe\ilne obiskovalce, ki se čez
bVo travo prebijejo do graj-
^^\i«jban ter hočejo občutiti
MoK nekdanjega grajskega
ia. Grajska okna so danda-
Aji brez stekel ter zabita z
fckami, sobna vrata so izgini-
tponekod že manjkajo stro-
povi, treba je paziti, da ne sto-
pšvkakšno luknjo, ki te neho-
[fprivede v spodnje nadstrop-
f"Grad, ki so ga krasile iz-
Ne umetnine, je povsem
^opan, od novodobne umet-
'»stipa so po svoje zanimivi le
številni, s spolnostjo navdah-
njeni grafiti.
Človeška radovednost je
brezmejna, zato smo na ne-
varnih hodnikih srečali precej
obiskovalcev. Koliko bi jih bi-
lo, če bi grad Podčetrtek zares
obnovili ter spomnili na nje-
govo nekdanjo slavo?
Priče neicdanje
slave
»Na grad sem osebno naveza-
na. Spominjam se, kako je bilo
ko so z njim gospodarili grofje
Attemsi. Vsi v Podčetrtku smo
se ravnali po grajski uri. Z raz-
gledne terase smo našteli sede-
mintrideset cerkvic. Grad je bil
zelo lepo urejen, v njem so
pripravljali takoimenovane
>hausbale<. Izgledalo je pravljič-
no. Iz gradu je bilo pozneje
veliko pokradenega,« se spomi-
nja Milena Jurjec iz Podčetrt-
ka.
O gradu ima veliko zbranega
njen sin Damjan Jurjec, kra-
jevni lekarnar. »To, kar se do-
gaja danes, je absurd. Če so
lahko lepo obnovili grad Pod-
sreda, bi lahko tudi tukaj, kjer
so Atomske toplice,« je razmiš-
ljala zbirateljeva mama. »Na
gradu sem imela prijateljico
Marcelo Požarnik, zdaj Valant,
hčer grajskega upravitelja. Kot
otroci smo pretekli vse grajske
sobane.« Med drugo svetovno
vojno so njeno družino nacisti
izselih, ves čas od vrnitve pa
opaža propadanje gradu.
Grad Podčetrtek najbolj poz-
na seveda omenjena Marcela
Požarnik, danes gospa Valant,
ki živi v trgu, pod mogočno
zgradbo. Hči nekdanjega graj-
skega upravitelja se je na gradu
rodila, v njem pa nato preživela
'^^šfca dvorana, kjer so nekoč prirejali hišne zabave, je
ostala brez tal, pa tudi dragocenosti ni več.
Najboljša poznavalka gradu
Marcela Valant. V njem je
preživela več kot štiri deset-
letja.
kar 41 let, pred drugo svetovno
vojno ter po njej. »Poznam vsak
prostor, vsak tram, tako rekoč
vsak kamen,« je povedala, ko
smo jo obiskali. »Tudi izropane
dragocenosti bi takoj prepozna-
la.« Spominja se, da je bil grad
do konca druge svetovne vojne
v odličnem stanju. »V njem so
stanovali nemški graničarji, ki
namerne škode niso povzročali.
Hkrati so bili v gradu begunci iz
Sovjetske zveze,« se spominja
upraviteljeva hči.
Po njenem spominjanju so
najprej izginile oljne slike, nato
pohištvo, pa čudoviti kamini,
marmor... Spomni se, kako so
nekega Ljubljančana zalotili
med trganjem plošč s črnobele-
ga marmorja. Če ni šlo drugače,
so si grajski zmikavti manj
vredne, uporabne stvari prisvo-
jili tako, da so prerezaU močne
železne okenske mreže.
V letih po drugi svetovni vojni
je živelo v gradu nekaj skrom-
nih družin. Iz gradu se je izseh-
la po letu 1960, ko so začasno
dobili stanovanje v trgu, nato pa
so se kmalu vselili v lastno dru-
žinsko hišo. Omenila je, da se
nekdanje podobe gradu Podče-
trtek spominjajo le redki prebi-
valci Podčetrtka, med njimi naj-
boljše nekdanji grajski gozdni
čuvaj Rajmund Kunstič, njena
prijateljica Milena Jurjec,
Franci Renier ter Edi Staroveš-
ki.
Zapleti, zapleti...
Kaj storiti, da bi bilo druga-
če? Da bi bil grad Podčetrtek
Slovencem v ponos, ne v sra-
moto.
V občinski upravi Podčetrtka
o gradu, ki kraljuje nad njimi,
večkrat razmišljajo, veliko pa
ne morejo storiti. »Občina Pod-
četrtek je v zvezi z reševanjem
gradu nemočna. Grad je po letu
1989 prešel v zasebno last, obči-
na pa ne more posegati v tujo
lastnino,« nam je omenil župan
Marjan Drofenik. »Poleg tega
je bil grad leta 1945 družini
Attems iz Slovenske Bistrice za-
plenjen, na sodišču pa teče odš-
kodninski postopek po zakonu
o izvrševanju kazenskih sank-
cij.« To lahko pomeni vrnitev
gradu ter še morebitno odškod-
nino povrhu. Mariborsko sodiš-
če je namreč leta 1993 Attemse
spoznalo za nedolžne, povojno
sodbo so razveljavili, zato rešu-
jejo zadevo po 145. členu ome-
njenega zakona. »Prav tako je
potrebno upoštevati, da je zob
časa storil svoje. Od zaplembe
je minilo pol stoletja, lastniki so
se menjali. Občine, ne male in
ne velike, pa za obnovo takšne-
ga objekta ali za ustavitev pro-
padanja, niso finančno sposob-
ne,« opozarja podčetrteški žu-
pan, ki omenja primera obnove
ljubljanskega ter podsredškega
gradu, vsakega po svoje.
V gradu Podčetrtek so v pre-
teklih desetletjih gospodarili
gozdarji, v njem pa je bila tudi
kurja farma. Z leti se je odnos
do grajske kulturne dediščine
povsem spremenil, v njej so
ljudje vse bolj prepoznavali dra-
goceno kulturno dediščino. Po
tistem je postala največja težava
pomanjkanje denarja za zah-
tevne grajske prenove. Po akciji
Iščemo dobre gospodarje slo-
venskih gradov sta postala zem-
ljiškoknjižna lastnika Podčetrt-
ka George Zečevič in Dimitrije
Djokič, ki jima je bil všeč tudi
šmarski Jelšingrad. Za Podčetr-
tek sta plačala približno sto ti-
soč nemških mark, pri tem pa
obljubila, da bosta v poslopju
uredila grajski hotel. Pogodbo z
Zečevičem iz Beograda, ki se je
pojavljal tudi v Londonu, ter z
Djokičem iz Ljubljane, so v biv-
ši šmarski občini podpisali leta
1989.
Z obnovo gradu Podčetrtek ni
bilo doslej nič, pri tem pa se
lastnika sklicujeta na vojno na
Balkanu. Djokiča, ki je sloven-
ski državljan ter živi v okolici
Ljubljane, v Podčetrtku opazijo
vsako leto, Zečeviča pa so le v
srbskem večstrankarskem do-
gajanju, takoj ko se je to začelo.
Slišati je govorice, da naj bi
prihajalo med solastnikoma
Podčetrtka celo do kratkega sti-
ka, pri vsem skupaj pa naj ne bi
imela niti dovolj potrebnega de-
narja. Za sanacijo gradu Podče-
trtek, brez nadaljnega oprem-
ljanja, bi bilo treba (po neurad-
nih podatkih) odšteti od 10 do
15 milijonov nemških mark, za
kar pa je mogoče zgraditi velik
sodobni hotel.
Kje je sploh
rešitev?
»Edina možnost je, da bi
država ter sedanji ali denacio-
nahzacijski lastnik našli po-
trebni denar za začetek obno-
ve,« upa župan Drofenik. Vsaj
za Djokiča je mogoče slišati,
da je pripravljen grad prodati,
toda... Če bi ga kupila občina,
bi ga morala vrniti Attemsom,
ki pa jih vrnitev razpadajoče-
ga grajskega objekta v Podče-
trtku (za razliko od gradu v
Slovenski Bistrici) menda niti
ne zanima preveč.
Podčetrteška občina se je,
kljub temu da ni lastnik gradu,
skušala neuradno povezati z
ministrstvom za kulturo, saj
menijo, da je najbolj primerno,
če bi ga uvrstili v državni pro-
gram obnove. Grad je kulturni
spomenik, pristojna republiš-
ka inšpekcija pa je letos občino
Podčetrtek seznanila, da bo z
odločbo zahtevala zavarovanje
gradu, ki postaja za okolje vse
nevarnejši.
Vse skupaj je torej zapletena
zgodba prehodnega obdobja,
ki muči slovensko družbo. Žu-
Grad, ki daje srednjemu Obsotelju značilno podobo, je kot Potemkinova vas. Od daleč
mogočen, od blizu pa je opazno hitro propadanje.
»Izgledalo je pravljično,« se
spominja  grajskega  okolja
Milena Jurjec.
pan Podčetrtka je med našim
pogovorom izrazil svoje oseb-
no mnenje o morebitni rešitvi
»njihovega« gradu. V upravi
Kozjanskega parka v Podsredi
so namreč lahko ponosni zara-
di bližnjega konca uspešne ob-
nove podsredškega gradu, pri
čemer je veliko pripomogla dr-
žava. Drofenik zadeve dobro
pozna, zato razmišlja o korist-
nosti ohranitve podsredške in-
stitucije, ki bi lahko začela s
podobno nalogo na gradu Pod-
četrtek. V upravi Kozjanskega
parka naj ne bi imeli nič proti,
potrebno pa je soglasje mini-
strstev za kulturo ter za okolje
in prostor.
Ali se bo to tudi zgodilo?
Morda, toda zaenkrat so to
računi brez krčmarja.
rekli so
Franc Dobrina iz Srebrni-
ka pri Bistrici ob Sotli: Na
gradu sem bil spomladi. Na
daleč je lepega videza, od bli-
zu pa je opazno, kako se ruši.
Tistima tujcema naj bi država
grad odvzela ter ga primerno
uredila. Rešitev je v muzeju,
kavarni ali restavraciji.
Anica Klobasa iz Kozjega:
To je velika škoda, saj gre za
zgodovinski spomenik. Morali
bi ga obnoviti ter nameniti
turizmu. Po svetu vidimo, da
je z gradovi drugače. Tudi v
bližini, v naši občini, se grad
Podsreda lepo ohranja. V
njem so prireditve, prihajajo
obiskovalci.
Janez Terbovc iz Rogaške
Slatine: To seveda ni edini
problem, je pa opazen. Obči-
na sama ne more nič narediti.
Mogoče bi lahko kaj štorih v
Zdravilišču Atomske tophce,
vsekakor pa je to naloga drža-
ve. Če hočemo turistično de-
želo, moramo imeti tudi ureje-
ne gradove. Zame je po legi
grad Podčetrtek nekaj poseb-
nega, takoj za blejskim.
Jožica Homan iz Podčetrt-
ka: V Podčetrtku smo za reše-
vanje propadajočega gradu
gospodarsko prešibki. Na gra-
du sem bila nazadnje pred več
kot desetletjem, čeprav živim
pod njim. Če bi bil lepo ure-
jen, pa bi odšli večkrat na
izlet.
Zorica Cverlin iz Rogaške
Slatine: Po mojem mnenju je
propadanje gradu v tako po-
membnem turističnem kraju
sramota. To opazujem že več
kot desetletje, iz leta v leto.
Rešitev je v skrbnem gospo-
darju. Kot otrok sem bila tudi
na gradu. Takrat je bil pred
propadanjem bolj zaščiten.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIC

»JNOPIČ


V slogu TV
Icriminalk
Radečah Je v nedeljo,
avgusta  popoldne,  v
l%3jšnjem prevzgojnem
mu pJ^'^'**    nenavadne-
'jdogodka.
^Mladoletni gojenec Luka G.
li] iz Škofje Loke je prišel v
kuriio sobo PD Radeče ter
y dežurnega zahteval, naj
r j]ovoli izhod iz doma.
Ljo zahtevo je podkrepil ta-
L da je na vrat drugega go-
* .NihadaH. (17) iz Prije-
BiH nastavil britvico,
je, da ga bo poškodo-
:,olikor njegova zahteva
izpolnjena. Prišlo je do
i pogajanj z osebjem
uieče, nakar je Luka
icnega izpustil in sle-
Joma do nabrežja reke
skočil je v vodo, toda
,al je le do nosilca mo-
1 sredini reke, kjer je
1. S pomočjo gasilcev
silo osebje doma. PŠ
Statistika varnosti
Znani polletni rezultati - Večjih odstopanj ni - Naraščajo kazniva dejanja nad otroci
Znani so statistični podat-
ki o stanju na področju var-
nosti za prvo polovico leta.
Število kaznivih dejanj je
glede na enako lansko ojj-
dobje upadlo, upadla pa je
tudi raziskanost le-teh.
Skupna raziskanost kazni-
vih dejanj v tem obdobju zna-
ša 67 odstotkov (prej 70). Ra-
ziskanost se je povečala le v
Laškem (z 78 na 93 odstot-
kov). Rogaški Slatini (s 73 na
82) in Mozirju (s 75 na 80),
drugod pa se je znižala.
UNZ Celje je po tem kriteri-
ju v Sloveniji na sedmem me-
stu. (Najuspešnejši je UNZ
Slovenj Gradec). Število hudih
kaznivih dejanj (zoper življe-
nje in telo, človekove pravice
in svobodo) je ostalo pretežno
na enaki ravni, povečala pa so
se kazniva dejanja zoper spol-
no nedotakljivost. V prvi polo-
vici tega leta so na našem ob-
močju zabeležili 4 primere po-
silstva, 5 spolnega nasilja ter 8
spolnega napada na otroka,
vsi pa so raziskani.
Naraslo je tudi število tatvin
(letos 474, prej 413), raziska-
nost teh primerov pa je dokaj
nizka (le nekaj več kot tretji-
na). Manj je velikih tatvin, ro-
pov, kraj motornih vozil in
poškodovanj tuje stvari. Ohra-
brujejo tudi podatki o zmanj-
šanem gospodarskem krimi-
nalu (ponarejanje listin, zlora-
ba položaja in pravic, pone-
verbe, utaje, ipd.)
Stopnja kršitev javnega reda
in miru ostaja v primerjavi z
enakim obdobjem lani na
približno enaki ravni. Občut-
no so upadla kazniva dejanja
nasilništva, manj je tudi trgo-
vanja z orožjem, zato pa se je
povečalo število kaznivih de-
janj nad uradnimi osebami
(letos 18, lani 7).
Še ob koncu lanskega leta
smo govorili o rasti mladolet-
niške kriminahtete. Statistika
za prvo polletje pa kaže, da se
je ta nekoliko zmanjšala (naj-
bolj v Žalcu, Velenju in Mozir-
ju). Približno enako število
kaznivih dejanj mladoletni-
kov pa so zabeležili v Celju in
Laškem.
■MHnMi   PRIMOŽ ŠKERL
Voda zalila
Jeklarno
v nedeljo, 10. avgusta, je
prišlo do izlitja vode v Je-
klarni Štore. Gmotno škodo
še ugotavljajo, nezgodo pa
naj bi povzročila dotrajana
cev za dovod hladilne vode.
Skozi počeno cev je v stroj-
nico (livno dno) preko kine-
te (suhi kanal - dovodni ja-
šek za električne vode) izte-
klo okoli 600 kubikov vode
in prostor zalilo v višini ene-
ga metra. Proizvodnjo so za-
to morali zaustaviti, izčrpati
vodo, sanirati cev ter zame-
njati poplavljen elektromo-
tor. V peči je med zastojem
ostalo 60 ton taUne jekla,
proizvodnjo pa so medtem
že pognali. PŠ
Poigravanje z
elektriko
Neznanec si je v okolici
Šentjurja omislil svojstveno
varovanje nepremičnin.
Iz kuhinjske vtičnice je tok
napeljal na kljuko in cilindrič-
ni vložek glavnih vrat hiše.
Napetost 220 voltov sta v so-
boto, 9. avgusta, občutila Ro-
man in Marko. Oba je streslo,
ko sta prijela za kljuko. K sreči
ni bil nihče poškodovan.
prometne nezgode
Ibil mopedistko 1
v torek, 5. avgusta popold-
ne, se je na Hudinji v Celju
igodila hujša prometna nez-
goda. V njej je bil težje poš-
kodovan 14-letni voznik ko-
lesa z motorjem Tomaž G. iz
:elja.
Med vožnjo po prednostni
iezenškovi ulici mu je z ulice
■laiiolovskih žrtev pot zaprl
(41) iz Celja. V trče-
mj(b\\ voznik kolesa z mo-
loriemhudo poškodovan, nje-
gova sopotnica Metka F. (14)
pa lažje.
Kolesarka skočila
s kolesa
v Rogaški Slatini je v četr-
'fU. avgusta, prišlo do hude
prometne nezgode v križišču
i^idričeve in Celjske ceste.
Zdravko P. (43) iz Dobovca
f z osebnim vozilom peljal po
Kidričevi, prehitel kolesarko
•No K. (53) iz Rogaške Sla-
takoj za tem pa zavil
^fsno na Celjsko cesto. Kole-
i^^l^i je s tem zaprl pot, ta pa je
''^la preprečiti trčenje, zato
skočila s kolesa in se huje
Poškodovala.
Zbil mopedistko 2
^0 hude prometne nezgo-
^ je prišlo v nedeljo, 10.
!^Susta, na regionalni cesti v
^orazdZ. (25) iz Loške Go-
'^)^ z osebnim avtomobilom
^^i' iz smeri Rogle proti Zre-
V naselju ga je v blagem
J^^ni zavoju zaneslo na nas-
jotni vozni pas, kjer je v ti-
l^'^ trenutku nasproti pripe-
J'^ Voznica kolesa z motor-
J*^ Alenka Š. (16) iz Zreč.
Vozili je prišlo do trčenja,
^,^j^^e^em se je hudo poškodo-
, ^ sopotnica na kolesu z mo-
J^^^ Saša K. (17) iz Zreč,
iodbe^ ^^^^^
bil pobeg?
ponedeljek, 11. avgusta
niagistralni cesti v Lo-
kovici pri Velenju prišlo do
hude prometne nezgode, v
kateri so bila udeležena tri
vozila.
Jožef D. (50) iz Velenja se je
z osebnim avtomobilom
vključeval na prednostno ce-
sto. Takrat je iz velenjske sme-
ri pripeljal Dragutin P. (43) iz
Šenbruca, iz nasprotne, mo-
zirske smeri pa 19-letni Andrej
P. iz Mozirja. Slednji je močno
zaviral, tako da je njegovo vo-
zilo zaneslo na nasprotni voz-
ni pas, kjer je trčil v avtomobil
Dragutina R, nato pa ga je
odbilo izven cestišča. Jožef D.,
ki je izsilil prednost, je na
kraju nezgode počakal do pri-
hoda policistov, nato pa odpe-
ljal naprej. Izsledili so ga isti
dan popoldne.
R ŠKERL
Kersnikova in Dečicova za
staro železo
V manj kot 48 urah je na križišču Dečkove in obnovljene
Kersnikove ulice prišlo do dveh nezgod, v katerih pa k sreči
ni bilo težjih posledic, nastala je le večja gmotna škoda.
V četrtek, 7. avgusta zvečer, je voznik osebnega avtomobila
Janez Š. (65) iz Šentjurja z Dečkove zavijal na Kersnikovo. Po
Dečkovi je takrat pripeljala voznica avtobusa Nataša S. (27) iz
Celja. Med vozili je prišlo do trčenja, po katerem je avtobus trčil
še v semaforsko omarico in v bližnji stanovanjski blok. Oba
udeležena voznika sta bila lažje poškodovana.
V soboto, 9. avgusta okoli 8. ure zjutraj, pa je v istem križišču
prišlo še do trčenja treh osebnih avtomobilov. Zaradi poškodo-
vane komandne signalizacije semaforji takrat niso delovali.
(Foto: SHERPA)]
gorelo je
v torek, 5. avgusta ob 5. uri
zjutraj je zagorelo na stanovanj-
ski hiši v Jezercah pri Šmart-
nem v Rožni dolini, last Andreja
B. Do požara je prišlo zaradi
pregretja električnega vodnika,
ki je bil speljan po lesenem delu
ostrešja. Požar so pogasili gasil-
ci Poklicne gasilske brigade Ce-
lje in PGD Šmartno v Rožni
dolini. Po nestrokovni oceni
znaša gmotna škoda okoli 5
milijonov tolarjev, pri gašenju
pa je bil en gasilec tudi lažje
telesno poškodovan.
Naslednji dan pa je zagorelo
v stanovnaju Marije N. v Žal-
cu. Med kuhanjem je pozabila
na ponev z oljem, ki se je
vnela, ogenj pa se je razširil na
kuhinjske elemente. Požar so
pogasili domači, gmotna ško-
da pa znaša 300 tisočakov.



Tatvine osebnili avtomobilov
Med poletjem se poveča
število vlomov v osebna vo-
zila in kraj.
Tovrstna kazniva dejanja
so nenehno v porastu, največ
avtomobilov pa je ukradenih
v Ljubljani (lani skupno 326),
Celju (138) in Mariboru (100).
Na vseh ostalih območjih je
bilo ukradenih 149 vozil. Le-
tos je s parkirišč, garaž in cest
na celjskem območju izginilo
57 avtomobilov (17 so jih poli-
cisti izsledili). Raziskanost
teh kaznivih dejanj je med
najnižjimi.
Katera vozila
izginjajo
Najpogosteje izginjajo avto-
mobili, ki so tudi najbolje pro-
dajani. Tako sta na vrhu »les-
tvice popularnosti« Renault
clio in Volksvvagen golf, takoj
za njima pa Fiat tipo/bravo/
uno, Audi 100 in 80, Hyundai
accent/pony, Kia sephia. Za-
stava yugo/101/750 in terenca
Nissan terrano in Mitsubishi
pajero.
Proces kraje
avtomobila
Avtomobili ne izginjajo na-
ključno, pač pa posamezne
kriminalne združbe kradejo
avtomobile organizirano in
po naročilu (za znanega kup-
ca). V tovrstne združbe sodi-
jo najprej tatovi, ki vozilo od-
peljejo, ključarji, ki izdelajo
ključe, mehaniki in kleparji
avtomobil razstavijo in pre-
delajo, prevozniki ga prepelje-
jo na za to vnaprej dogovorje-
no mesto, na koncu se vključi-
jo še ponarejevalci dokumen-
tov.
Najpogosteje uporabljane
metoda je vlom pri pokrovu
lijaka za gorivo. S specialnim
vlomilskim orodjem odstra-
nijo pokrov, nato pa na tej
predlogi izdelajo ključ, ki se
ujema s celotnim sistemom
zaklepanja.
Kdo so storilci
• Praviloma so kriminalne
združbe dobro organizirane
in vse bolj nasilne. Prijeti sto-
rilci policistom le redko daje-
jo podatke, saj se bojijo sank-
cij svojih pajdašev. Ob aretaci-
ji osumljencev policija pri njih
vse pogosteje odkriva strelno
orožje, tudi avtomatske pi-
štole z dušilci. Dobički iz na-
slova kraje in preprodaje vo-
zil izdatno presegajo dohod-
ke, pridobljene z legalnimi
dejavnostmi. Glede na težak
socialni položaj je v prihodnje
pričakovati še nadaljnjo rast
teh kaznivih dejanj. Kazenska
zakonodaja žal še nima po-
sebnega člena, ki bi oprede-
ljeval avtomobilske kraje,
temveč je storilec obravnavan
podobno tistemu, ki je na pri-
mer kaj ukradel v trgovini.
Kako preprečiti
krajo
Kadar zapuščate svoje vo-
zilo (četudi le za hip), nikoli
ne puščajte kontaktnega klju-
ča v ključavnici. Okna naj bo-
do zaprta, prtljažnik, pokrov
posode za gorivo in vsa vrata
naj bodo vedno zaklenjeni.
Avtomobilskih ključev ne puš-
čajte brez nadzora (v avtopral-
nicah, servisih ipd.), saj boste
le tako preprečili ponareditev.
Vozilo zaklenite tudi v garaži.
Če je le možno, v avtomobil
vgradite alarmno napravo.
Preden se odločite za monta-
žo alarma, se lahko posvetuje-
te tudi s kriminalistično služ-
bo UNZ Celje.
Kam gredo
ukradeni
avtomobili
Ukradene avtomobile naj-
večkrat razrežejo in razstavijo
za rezervne dele ali pa ponare-
dijo številko šasije in
ter dokumentacijo o j^^'
vozila. Veliko ukradenih
mobilov se odpelje na v|[
in v države nekdanje J^J
vije (po nekaterih p^^^
naj bi npr. kar desetina 1
jinskega voznega parka i^^,
la iz kaznivih dejanj).
Slovenijo prihajajo ukrad
vozila in se s pomočjo po,,,
jenih dokumentov tudi
jo (lani so policisti zasegi,
takšnih vozil).
Previdnost ob
nakupu
Najbrž ni potrebno
poudarjati, da je nakupa,,
mobila velika investicija,
zahteva zvrhano mero p
vidnosti. Pri nakupu nikat
hitite, vzemite si čas zanat
čen pregled dokumenu
Najvarneje je kupovati pri,
lednem podjetju s tradic
(pooblaščeni prodajalci),
pa se odločite za nakupu
Ijenega avtomobila, boi
pozorni, zlasti če je voziloi
vejše, prodajalec pa je žetii
ali četrti lastnik. Prodajalec
lahko predstavi tudi kot]
srednik. V vsakem primi
zahtevajte zavarovalno p
co, kupone, zeleno ka
prometno dovoljenje, osel
izkaznico prodajalca in (
go. Preverite številko šasiji
motorja. Prepričajte se,
ima avtomobil evidem
ploščico in da okoli pi?jm
njenih številk ni sveže^ite
barve. Obvezno zahlera
re/ervne ključe.
■'^iiSiPRIMOŽ ŠKE
nočne cvetke
• v ponedeljek je na Maribor-
ski svojo premoč nad lastno
materjo uveljavljal Franc K.
Mati in sodnik za prekrške bo-
sta najbrž enotnega mnenja.
• Ljubosumje pa je isti dan v
Straži pri Novi Cerkvi zvilo
Silvo Z. Iz vsega grla je vpila
nad Brankom, ker pa to očit-
no ni zaleglo, je razbila še
bližnje okno. Morda pa bo
Branko zdaj le razumel, kako
rada ga ima.
• V torek, 5. avgusta, so z
Bovš sporočili, da ne morejo
umiriti Martina B. Omenjeni
je član družine, kjer so prepiri
nekaj vsakdanjega, živijo pa v
prepričanju, da bo družinske
nesporazume rešila policija,
kar pa ne drži.
• Naslednjega dne je na Ma-
riborski močno izstopal sta-
rejši občan Milan D. Skozi ok-
no je s spuščeno »roko« opa-
zoval uslužbenki. Tema je bi-
lo vsega zadosti, kar sta pove-
dali tudi policistom, vendar jo
je Milan nepotešen pobrisal.
Zato pa mu tega ni uspelo
naslednji dan, ko je v bhžnjem
grmovju na splošno nerazu-
mevanje okolice razkazoval
svoje »imetje«. Tokrat bo vse
skupaj, kot že velikokrat do-
slej, pojasnil še sodnikom.
• V četrtek sta sosedska ne-
soglasja z ravsanjem razčiš-
čevali Marija S. in Polona Ž.
Zakaj, bo izvedel le sodnik za
prekrške.
• V petek popoldne je trgov-
ko Polono P. ozmerjal in uda-
ril nekdo, za katerega je ome-
njena menila, da je v trgovini
nekaj izmaknil. Resnica še ni
prišla na dan, kajti »nekdo« je
nato izginil kot kafra.
• Ta dan je bil kot nalašč za
ročno reševanje nesporazu-
mov. Franc M. se je spravil
nad nekdanjo življenjsko so-
potnico, menda zaradi deli-
tvene premoženjske bilance.
Takšne stvari se vendar ureja-
jo drugače.
• Zvečer sta nato Marko P. in
Tomaž j. pokazala zvrhano
mero poznavanja vzhodnjaš-.
kih borilnih veščin. To je naj-
bolj občutil Zdenko j, ki jih je
s priljubljenim orodjem dobil
po grbi. Mojstra borilnih veš-
čin sta dobila sodnika za pre-
krške.
• Nogometna sobota je bila
športna v vseh pogledih. Obi-
lica mariborskih navijačev je
tako, kot nedavno pred njimi
tudi ljubljanski, obžalovala
dogodke na zeleni površini.
Le dvema ni bilo povsem ja-
sno, zakaj v nogometu zma-
gajo vedno slabši, kar pa so
jima kaj hitro razložili polici-
sti ter ju družno z gručo Viol
spravili na vlak za Maribor.
• Sobotni večer se bo po do-
godku na Šmartinskem jezeru
dodobra vtisnil v spomin Dra-
gu j. Med ribolovom se mu je z
vrvice snel svinec, ki je padel v
vodo tik poleg čolna, v katerem
se je pozibaval Velimir V. To je
slednjega tako razkačilo, da je
ribiča pri izhodu počakal ter v
rokovnjaškem slogu demon-
striral svojo jezo. Ta se mu je
pred prihodom policistov že
toliko ohladila, da jo je zbrisal,
toda le do prvega ovinka.
• Za prijeten zaključek so-
botnega razgretega večera so
poskrbeli v bifeju Oskar na
Glavnem trgu. Glasna muzika
večini miru potrebnih stano-
valcev ni odgovarjala, rajši bi
imeli nočni spokoj. Patrulja v
prvem poskusu ni dosegla
nič, v drugem pa je bila bolj
uspešna. Račun za težave bo
izstavil sodnik za prekrške.
• Nedeljsko veselico je v Zla-
tečah »svečano« odprl hrvaš-
ki državljan Pave K. Zganjal je
nemir, zato so ga pridržali.
Zdaj čaka na ukrep.
• Na Stanetovi je nato rovaril
Milan K. ter si nemudoma pri-
služil brezplačen penzion v
prostorih za pridržanje.
• »Pod gasom« je bil tudi
Marjan K. Na Cesti na Dobro-
vo je počel neumnosti, po pri-
hodu patrulje pa ga je vse
skupaj minilo.
• Ob koncu si je razgrajanje v
lastnem stanovanju v ulici
Milčinskega privoščil še Milan
B. Lepa beseda lepo mesto
najde, zato je Milan ta večer
prespal v domači postelji.
mini krimiči
Ukradli Vedro...
V noči na četrtek, 7. avgu-
sta, je neznanec s parkirišča
na Okrogarjevi v Celju odpe-
ljal osebni avtomobil Opel
Vectra, metalno zelene barve,
reg. CE D8-700, last Ivana C.
in Clia
s parkirišča na Ljubljanski
cesti je v soboto, 9. avgusta
dopoldne, izginilo vozilo Re-
nault Clio 1,4 RT, redeče bar-
ve, reg. CE 92-90V. Lastnica
Janja R. je oškodovana za
skoraj 2 milijona tolarjev.
Odnesel skoraj vse
v ulici Koželj skega v Vele-
nju je neznanec v torek, 5.
avgusta, vlomil v osebni avto
yugo. Odnesel je avtoradio,
sončna očala, uro in doku-
mente, vse skupaj v vrednosti
49 tisoč tolarjev.
Odmontiral
zvočnike
Isti dan je nekdo vlomil še v
yuga, parkiranega pred Bar
Flyjem v Celju. Odmontiral je
zadnjo polico z zvočniki ter
lastnico Marijo Z. iz Teharij
oškodoval za 12 tisočakov.
Potrebuje samo
najnujnejše
Neznanec je v sredo, 6. av-
gusta ponoči, vlomil v trgovi-
no-bistro Andreja v Dolah pri
Šentjurju. Odnesel je večjo
količino alkoholnih pijač, ci-
garet in kave* ter lastnico An-
drejo B. iz Dramelj oškodoval
za okroglih 200 tisočakov.
Odnesel
najvrednejše
v sredo je osumljeni Darko
P. iz Celja vlomil v stanovanj-
sko hišo Ivanke S. v Otemni
pri Šmartnem v Rožni dohni.
S seboj je odnesel denar in
zlatnino ter lastnico prikrajšal
za 165 tisoč tolarjev.
Vzel tudi blagajno
v petek, 8. avgusta, je nezna-
nec vlomil v trgovino na Sladki
Gori, last Jožeta Č. Prisvojil si je
registrsko blagajno z menjal-
nim denarjem, telefaks, več to-
bačnih izdelkov, piva in drugo
ter povzročil škodo v višini 350
tisoč tolarjev.
Prijel ga je lastnik
v petek, 8. avgusta dopold-
ne, je Boštjan Z. (22) iz Celja,
na Celjski cesti v Žalcu vstopil
v odklenjeno stanovanje Ja-
neza Š. V žep je spravil denar-
nico s 60 tisoč tolarji, ko pa je
hotel oditi, ga je zalotil lastnik
in pridržal do prihoda polici-
stov.
Videl ga vernik
Neznanec je v soboto hotel
izkoristiti jutranjo mašo v
župnišču v Novi Cerkvi. Med
vlamljanjem ga je pj-esenetil
obiskovalec, nakar je vlomi-
lec (gre za starega znanca po-
licije, ki ni z našega območja,
je pa že večkrat vlamljal) po-
begnil. Vseeno je povzročil za
30 tisoč tolarjev gmotne ško-
de na objektu.
Nic ni našel 1
v noči na soboto je nekdo
prišel v notranjost kletnih
prostorov prodajalne ERA PE
Nežka na Cankarjevi v Vele-
nju. Preiskal je garderobne
omarice, ker pa ni našel nič
uporabnega je odšel brez ple-
na.
Nič ni našel 2
v nedeljo 10. avgusta je
nekdo vlomil v stanovanje
Bernarde K. na Trubarjevi v
Celju. Odšel je brez plena.
Odprl Piiipokija
20 tisoč tolarjev vreden av-
toradio pogreša Jože P., ki mu
ga je neznanec iz njegove Za-
stave 126 P odnesel v nedi
v zgodnjih jutranjih urah.
žilo je bilo parkirano v Gc
pri Šmartnem.
Slab televizor
v noči na nedeljo je ne
vlomil v stanovanje Ervin;
na Stanetovi v Celju. Nalož
je črno-bel televizor - vre
naj bi bil okoli 20 tisočake
Denarnica dobil
noge
Isti dan v popoldansl
času je neznanec Pod Gal:
Celju prišel v stanovanje^
rije L. Pobrskal je po nj
odnesel pa denarnico s 7i
soč tolarji.
Odšle devize
v Panečah je nekdo v '
med 2. in 9. avgustom iz
novanjske hiše Viktorja V
nepojasnjen način odn
okoli 300 tisoč tolarjev,
težno deviz.
Radarji ta teden
četrtek, 14. avgust dopoldne Šmarje pri Jel^'
_   popoldne Velenje__^
ponedeljek, 18. avgust    dopoldne Slovenske KoH)
popoldne Velenje, Žalgc^
torek, 19. avgust           dopoldne Šmarje
_popoldne Laško    __^
sreda, 20. avgust           dopoldne Mozirje
_popoldne Rogaška Slatig
četrtek, 21. avgust dopoldne Velenje, Žalec
popoldne Slovenske kojH

Mohamedove
dlake ta mošejo
Kairouan v Tuniziji je za muslimane četrto sveto mesto
j*dobro um \t)/.iijt.' ftl lui i-ti( iU'L;a Moiia
'•■naleži na robu puščave tunizijski kulturni
"s^r - Kairouan. Obiskovalcem zagotovo os-
v spominu impresivno staro mestno
^ ^'dje, ki na prvi pogled spominja na utrje-
srednjeveško mesto. Toda za visokim,
^''niin obzidjem se odvija vsakdanje življe-
''^'tako značilno za živahen arabski svet.
^^^je ulice so spremenjene v pravi arabski
kjer te na vsakem koraku vabijo skrivijost-
f.^onjave in pisani izdelki tradicionalnih obrti.
I^jačni trgovci te skušajo na vsak način popelja-
na ogled v trgovinico, ki je natrpana z
I ^ mogočim. Če se že odločiš za nakup, je
seveda potrebno trdo barantati, če nočeš blaga
krepko preplačati. Za trgovčev dobiček se vam
vsekakor tudi po najbolj napornem barantanju
ni potrebno bati...
Preproga za vec otrok
Kairouan je tudi kraj, kjer tkejo preproge čudovi-
tih vzorcev. Ker je mesto cilj številnih turističnih
agencij, te skušajo trgovci na vsak način zvleči v eno
izmed prodajaln, kjer si lahko tudi ogledaš ročno
tkanje preprog. Najpogosteje se na preprogah po-
navljajo simboli štirih svetih mest, stopnic do mina-
reta, štirih luči mošeje, roke Mohamedove prve
hčerke Fatiine, jasmina, hibiskusa in skarabejev.
Skarabeji, puščavski hrošči govnači, so svete
živali. Na preprogi z njihovimi simboli naj bi se
po tradicionalnih zakonih mladoporočenca lju-
bila prvo noč, da bi imela čimveč otrok.
Mošeje na vsakem koraku
Kairouan velja za četrto najpomembnejše
muslimansko mesto, takoj za Meko, Jeruzale-
mom in Medino. Tu je preko 130 mošej, med
katerimi je še posebno vehčastna Velika mošeja
v starem, utrjenem delu mesta.
Veliko mošejo je začel leta 695 n.š. zidati Okba
ibn Nafti. V svoji dolgi zgodovini je bila kar
osemkrat prezidana in temeljito obnovljena.
Danes velja za eno izmed najstarejših in najbolj
cenjenih mošej v Afriki in na svetu. Še posebno
slovi po stoterih marmornih stebrih in sedmih
vodnjakih s pitno vodo. Nad prostranim dvoriš-
čem se dviguje 35 metrov visoki minaret, na
katerega vodi preko sto stopnic. Posebno veliča-
sten pa je vhod v molilnico, kamor tujci oziroma
neverniki ne smejo vstopiti. Velika mošeja je
pravo središče muslimanske vere v Afriki. Tuni-
zije! verjamejo, da verniku, ki se je v Vehki
mošeji sedemkrat poklonil Alahu, ni več potreb-
no romanje v oddaljeno Meko.
Pomembna je tudi vehko manjša mošeja Sidi
Sahiba oziroma Brivčeva mošeja. Nenavadno
ime je dobila po ustanovitelju Abu Jama el-Balaui,
ki so ga imenovali Sidi Sahib (prijatelj). Sidi Sahib
je menda osebno poznal preroka Mohameda in
je posedoval tri dlake iz njegove brade. Od tod
tudi izvira nenavadno ime mošeje. Brivčeva mo-
šeja je znana tudi po privlačni zunanjosti. Poseb-
no znamenita sta bela kupola in minaret, ki so ju
zgradili v 17. stoletju. Nič manj zanimiva nista
čudovita dekorativna keramika in marmorna
ornamentalika, ki krasi mošejo.
Za tujce in domačine
Mnogo manj tujcev pritegne na videz neugled-
na nadstropna stavba sredi medine, v kateri se
skriva vodnjak, ki naj bi bil povezan z Meko.
Nekoč so nevernika, ki bi si drznil piti iz tega
vodnjaka, brez milosti pobili, danes pa se tujci
veselo slikajo pri svetem izviru.
Okoli odprtine, iz katere priteka voda, ki jo s
pomočjo velikega kolesa črpa pisano okranclja-
na kamela, je običajno vedno živahno. Pa ne
zaradi tujcev, temveč zaradi domačih turistov, ki
se ob obisku mesta nadvse radi odžejajo pri
svetem izviru.
■■■■■■■■■■■■■■■■^^ IGOR FABJAN
34
REPORTAŽA
Gauda po lučko
Med starimi običaji, v Zagerskem mlinu in sprehodom po lučkih štantih je minil Lučki dan
»Reško vlečt, v pleve dat,
zapet na četrto...« To je le
nekaj starih lučkih običajev,
ki so jih mladi Lučani, pevci
in godci prikazali med stari-
mi družabnimi igrami in ki
so po svoje obarvali letošnji
Lučki dan, tudi tokrat poteg-
njen na tri dni.
Sobotni večer je, čeprav v
krajši prireditvi, pomenil pravo
doživetje, predvsem zaradi
sproščenih mladih igralcev in
nekaterih nasmejanih obrazov,
ki so z nostalgijo obujali spo-
min na stare čase. Mladi so
prikaz začeli s tem, da so »vle-
kli reško«: dva tekmovalca sta
si privezala pas okrog vratu in
potem vlekla. Kdor zmaga, pač
zmaga, samo da »se je skusilo,
kaj je fantovska moč«. Potem
so dajali fanta v pleve, bistvo
igre pa je v tem, da je so nagaja-
li mladim, ki so se prvič udele-
žih odraslih srečanj.
Tudi druge igre so bile us-
merjene v nagajivost, namen
srečanj pa sta itak bila druže-
nje in zabava. Vso dogajanje
so spremljali zvoki harmoni-
ke, meh pa je raztegoval Kri-
stijan Germelj. Potem so mla-
di vdevali nitko in že je sledilo
skoraj obvezno vprašanje, kje
so »dečle«. Brez njih ni bilo
možno »zbijati rešeta«, potem
pa so nadaljevali s prikazom
ženitve. Dekleta se med sabo
potihem zmenijo, katera si bo
koga izbrala. In potem, če pri-
de ponj o pravi fant, dobi na-
smeh in ples, če pa ni pravi, je
zavrnitev zelo odločna.
In že se je v Lučah v sobotni
večer oglasila slovita fantovska
pesem. Člani moškega pevske-
ga zbora so najprej zapeli, po-
tem pa skupaj »pogaudali«, ka-
kor so to nekdaj počeli v Lu-
čah. Igrali so igro »živali« (vod-
ja vsakemu na uho pove, kate-
ro žival naj oponaša, ob znaku
pa naj bi vsi čimbolj glasno
zakričali. Seveda sta zamukala
in zameketala le dva najmlajša;
naj se vidi, kdo je zelenec!). In
spet se je oglasila pesem, tokrat
Nocoj je ena luštna noč, sledila
je drugačna igra... Vmes se je
mešal smeh, harmonika in pre-
šerno vriskanje. Lučani, kdo pa
drug, ki so pokazali, kako so
»gaudali« nekoč.
Duh iz mlina
Tudi obnovljen Žagerski mlin
v Podvolovljeku je bil vreden
ogleda. Že v soboto so v mlin v
mehih prinesli mlet žito, z mlet-
jem pa so nadaljevali tudi v
nedeljo. Številnim obiskoval-
cem je zgovorni mlinar Jože
Kaker natrosil vrsto zanimivih
podatkov o preteklosti mlina.
»Nihče točno ne ve, koliko
je star ta mlin. Zagotovo ima
več kot dvesto let, saj se starej-
ši spominjajo, da je ga je eden
izmed nekdanjih lastnikov po
nesreči zažgal. Lastnik je na-
mreč kadil 'fajfo', in ko si jo je
prižigal s kresilnim kamnom
in gobo, je iskra preskočila na
streho, ki je bila krita s slamo.
Jože Kaker in Janez Plesnik v obnovljenem Zagerskem mlinu.
Potem je zagorelo...« je pripo-
ved iz davnih let obudil mlinar
Jože.
Stari Žagerski mhn je bil sko-
raj v celoti porušen in dotrajan,
dokler ga ni pred dvema leto-
ma odkupil sedanji lastnik.
»Ljubiteljsko se ukvarjam s sta-
rinami, vendarle s tem nimam
skoraj nič drugega kot sitnosti.
Le toliko, da ljudje vidijo, kako
je bilo nekoč pri nas. Ti prikazi
se mi zdijo zanimivi, sploh za-
to, ker vidim, da tudi mladi iz
Luč ne vedo, kako so ljudje
živeli nekdaj. Finančnega učin-
ka od tega pa tako ni in ga tudi
ne pričakujem,« je pripovedo-
val mlinar, ki je sicer že obnovil
staro kaščo in vlcersko bajto.
»Če vidim kaj starega in propa-
dajočega, moram takoj nekaj
ukreniti, tako se mi zdi škoda
teh starin. Seveda je s tovrst-
nim delom kar nekaj težav, saj
sem doslej veliko večino sam
financiral, le pri mlinu so mi v
občini Luče obljubih pomoč.
Kakorkoli že, profita pri tem
ni!«
Ko je Jože Kaker odkupil po-
polnoma uničen mlin, so kma-
lu pričeli z obnovo. »Najprej je
bila na vrsti streha, potem pa
celoten mehanizem. V mlinu je
bilo vse popolnoma iiničeno,
ves mehanizem, mlinsko kolo,
tudi stavba: vse je bilo zanič.
Posamezne dele sem dobil na
mnogih koncih, še največ pa v
Lučah in na Ljubnem. Novo je
le ohišje, saj je narejeno iz lesa.
Vendarle sem les kar nekaj časa
pustil na soncu, da je dobil bolj
starinsko barvo,« je razložil luč-
ki mlinar. »S stricem Janezom
Plesnikom sva potem spravila
mlin skupaj. Stric se bolj spoz-
na na te stvari. Vedeti je treba,
da vsak posel zahteva svojo
prakso; stvari sicer izgledajo
enostavne, toda če jih ne poz-
naš, jih ne moreš usposobiti.«
Daleč naokrog sedaj ni več
nobenega delujočega mlina, za-
to je prikaz privabil kar precej
obiskovalcev. Žagerski mlin v
Podvolovljeku poganja voda, ki
preko mlinskega kolesa poga-
nja zobato kolo in s tem dva
mlinska kamna. Kamna, v pre-
meru merita po en meter, sta
postavljena tako, da spodnji mi-
ruje, zgornji pa se vrti in tre ob
spodnjega. Če sta kamna bolj
stisnjena, je moka bolj drobna,
če pa sta bolj narazen, je moka
bolj groba. V nedeljo popoldne
so v mlinu mleli koruzno mo-
ko, primerno za koruzni zdrob
ah za krmo.
»Malce nerodno je, ker voda
iz Petkovega grabna vsaki dve
minuti presahne, to pa se pozna
tudi pri mUnskih obratih: vča-
sih kolo bolj zažene, včasih pa
manj. Točno pri izviru Petkove-
ga grabna se nivo vode vsaki
dve minuti dvigne za 6 ali 7
centimetrov, torej je to neke
vrste presihajoči studenec. No,
samega delovanja mlina to ne
ovira preveč,« je razložil nena-
vadno delovanje Žagerskega
mhna njegov lastnik.
Še eno posebnost mlina je
omenil Jože Kaker: »Nekdanji
lastnik, Žagerski Jože, je mlin
obnavljal, dokler je lahko. Po
vojni so mlin zapečatih in pre-
povedali mletje, zato je Jože
mlel naskrivaj. Pri delu je več-
krat uporabljal svečo, zato so
mislili in o tem govorili tudi
precej govorili, da v Zager-
skem mlinu straši. Jožetu pa
je to kar prijalo, saj je lahko
potem v miru mlel.«
Takšnih in podobnih legend
je v Lučah vse polno, in zato je
prav, da jih v Turističnem druš-
tvu Luče poskušajo obuditi in
iztrgati pozabi. Le s ponosnim
oziranjem v preteklost bodo
Luče živele tudi za prihodnost.
Med iučkimi štanti
Eden takšnih oziranj v prete-
klost pomeni tudi nedeljski
sprehod Od štanta do štanta,
osrednja prireditev Lučkega
dne. Ne bomo izgubljali besed
o tem, ali so v zgornjem delu
vasi potrebne in umestne stoj-
nice z nelučkimi predstavitva-
mi, ustavljali smo se namreč le
pri pravih domačih štantih. Or-
ganiziran popoldanski ogled je
na žalost zmotil dež, ki je itak
cel konec tedna grozil, da bo
odplaknil lučko prireditev. To-
da v Lučah se niso dah, in
pripravili za res številne obi-
skovalce marsikaj, kar si je bilo
vredno ogledati. Nedeljsko po-
poldne so popestrili citrar To-
ne Mlačnik in folklorna skupi-
na Oljka iz Šmartna ob Paki, na
večini štantov pa so v rokah
domačih muzikantov pogosto
zapele frajtonarice.
Tako so svoj štant z vsemi
potrebnimi informacijami po-
stavili člani TD Luče, za obi-
skovalce pa je v Lučah itak na
voljo predstavitev kraja preko
računalnika in tabla z vsemi
vrisanimi potmi. Za popestri-
tev Lučkega dne so v kraj pri-
peljali tudi lučki taksi, ki je
omogočil ogled bolj oddaljenih
znamenitosti, kot posel) '
nimivost pa je bil štant s
minki z alpskih cest. Na
larski razstavi so pjj/^
mnogo orodij in pripon^?
iz nekdanjih časov ter sJ
ponujali izdelke iz niedj
voska. Tudi kmečke ženst
pripravile obilo dobrot in 1
karij vseh vrst, obiskovalci
so najraje posegali po
nu«. Zanimiv je bil ogled J
ta, kjer so prikazovali, kal^^^
nekdaj izdelovali maslo, 1
skovalcem pa ponujali t,
zgornjesavinjski želodec.
Domača dela so v Lučah
pogosta, tako je tudi z izdei'
košev. Avgust Pečovnik, i^'
skrbel za štant s koši in
mi podobnimi izdelki, se^
dejavnostjo ukvarja že veči
60 let, samo letos je naredil j
40 košev in 30 grabelj, drue
izdelkov pa niti ne šteje
Lučah je bilo moč videti ^
več kot 100 let staro preŠo,l(i;
vedno dela tako, kot je trek
ter seveda poskusiti tudi si
dek jabolčnik. Obiskovalce š
pozdravile tudi predice in i
kaj bi se našlo v idiličnih Luiiji
Najbolje predstavljena int
di najbolj zanimiva je bilalei;
Dežela hlapcev, kjer so ^
stavili veliko utrinkov iz na
danjega življenja. Tudi gost
ski ponudbi v »siromašna
ranču« letos ni kaj očitati: i
nenik, žganci z mlekom in i
mača pašteta so privabili mo
go radovednežev. Poleg tega
v Deželi hlapcev predstav
kako so nekdaj delali lese
vodovode, hlapca, ki je prei
šal breme, so oblekli v vsaj{
stoletja stare hlače, mnogo ol
skovalcev pa se je nasmm
tudi ob predstavitvi hk^d^tf
ga počivališča. V tej čudate
žeh je bilo postavljenih vdm
ličnih strojev, ki so jih nekd
uporabljali za žetev in mlačf
na primer vevnek, stope,!
pravo za prebiranje žita, sam
reznico... Hlapci so imeli ti
prostor za malico, posebej
predstavili, kako so nekdaj i
pih drva, tesali hlode in p
stor, kamor so naganjali ži
no, molzli ovce ali krave...
Sprehod po lučkih štant
ki ga je vodil Franci Podbn
nik, so zaključili lučki »vk
ji«, ki so prikazali, kako
nekdaj spravljali les po f
obiskovalce pa je pozdravil
di odprt ogenj v skorjevki,
je obetal, da bodo lučki dn
v prihodnjih letih še močn
zažareh.
URŠKA SELIŠ^^
Delo hlapcev je bilo tudi v nedeljo naporno.
Med prikazom starih družabnih iger so se obiskovalci pošteno nasmejali.
WMflLITVIWilP
piricA
PO DOMOVINI - HUMOR

Zelenci - izvir Save Dolinice
abilo na
izlet
jf Save Dolinke z imenom Zelenci najdemo v bližini
jg (Avstrija, Italija, Slovenija), točneje med Podkore-
"'in Ratečami. To zamočvirjeno področje obsega 1200 m
"J in od 20 do 200 m široko področje. Komaj rojena Sava
'■"ka se v okljukih prebija pfoti Podkorenu in naprej
Jj Kranjski Gori.
, lenci so ze oa leta ivvz
'ni rezervat, kar je zelo
gmbno za ohranitev na-
^ in kulturne dediščine,
'od daleč opazuješ ta zele-
smaragd z Vitranca (1631
|3li s Peči (1509 m), ti je
ipolnoma jasno, od kod iz-
jjime. Zamika te, da bi vanj
ijiočil prst oziroma ujel od-
yPonc v kristalno čisti vodi.
lo blizu civilizacije je ta
^amiru in prvotnosti, kjer
ti duša in oko nasrkata
pot. Zelenci so zelo redko
liskan paradiž, kljub temu,
so oddaljeni le nekaj minut
ceste Podkoren - Rateče.
)rda je krivo to, da do izvi-
/ni speljana asfaltna cesta.
!elenci pa so zanimivi tudi z
alskega in rastlinskega vidi-
V tem^ lepem naravnem
okolju živijo enodnevnice, po-
točne postrvi, šarenke, več
vrst kačjih pastirjev, hroščev,
os. Kot posebnost pa ne sme-
mo pozabiti na vodnega paj-
ka. Med dvoživkami pa velja
omeniti sekulje, zelene žabe,
navadne krastače, alpskega
pupka. Najpogosteje zastopa-
ni plazilci pa so: belouške, na-
vadni gad, martinček itd.
Močvirje nudi zavetje šte-
vilnim pticam, kot so race
mlakarice, zelo poredko bo-
mo videli vodomca ter malce
pogosteje repaljčico in moč-
virsko trstnico.
V svetu rastlin je precej po-
gost kljukasti šaš (domačini
mu pravijo obvato), zanimive
so mešinka ter okroglolitna in
dolgolistna rosika (mesojedi
rastlini), navadna rožmarin-
ka, dlakava mahovnica, moč-
virski ušivec, kravanka, več
vrst trav itd.
Voda bruha iz žrel
Dolina je tektonskega na-
stanka.    Za   Zgornjesavski
predel so značilne ledeniške
doline (v obliki črke U), ki so
bile v času ledene dobe boga-
to zalite z ledeniki. Debelina
ledenikov naj bi znašala celo
600 m (Planiško področje),
kar se lepo vidi na pobočjih,
kjer je led obrusil skalo. Vo-
de, ki izvirajo v Tamarju (iz-
vir Nadiže), ponikujejo in
privrejo na dan šele pri jezer-
cih (Zelenci). Ko opazuješ
dno jezera, vidiš, da iz števil-
nih vulkančkov (majhna žre-
la, ki jih imenujejo tumfi)
bruha   voda.   Temperatura
vode je 5"C in ni bistvenih
temperaturnih razlik med zi-
mo in poletjem (morda kak-
šna stopinja). Pred mnogo
leti pa so bila ta vodna očes-
ca bistveno večja, saj je nek-
daj jezero segalo od Rateč do
Podkorena.
Do Zelencev se lahko pri-
peljemo po cesti Kranjska
gora - Rateče. Pri bistorju
Zelenci pustimo svojega je-
klenega konjička. Lepo ne-
govana peš pot (samo pet
minut hoje) nas bo pripeljala
do jezera. Če pa imamo več
časa na voljo, gremo lahko iz
Podkorena proti smučišču in
nato zavijemo na pot proti
močvirju. Svetujem primer-
no obuvalo.
Znanstvenik sir Humphry
Davy (1778 - 1829) iz Anglije
je bil zaljubljen v Zelence.
Med našimi pa izstopajo Jože
Vole iz Podkorena. Napisal je
knjižico Podkoren, kjer je le-
po opisal Zelence (izšla 1.
1938). V nekaterih knjigarnah
so še na voljo Gregorinovi
Zelenci iz leta 1994.
FRANCI HORVAT
ZANIMIVOSTI
Princip je princip
Nekdanja žena britanskega
prestolonaslednika princesa
Diana se je po uradni ločitvi
umaknila iz javnosti, zato živi
precej bolj odmaknjeno. Zdaj
se je za nekaj takšnega odloči-
la tudi 36-letna Vristike Hun-
ce, njena dvojnica, ki so je zelo
pogosto vabili na snemanja
različnih reklam in na različne
prireditve. Novinarjem je po-
vedala, da se mora v vsem
ravnati po svoji dvojnici. Za
bolj odmaknjeno življenje se
je odločila, čeprav bi lahko
zaradi svoje podobnosti s prin-
ceso Diano zaslužila tudi po
5.000 funtov na dan.
Travolla je
strasten letalec
John Travolta se je v 70.
letih proslavil kot uspešen
igralec v filmih, kjer je bilo
veliko plesa. Toda ples ni
njegov edini konjiček. Tako
kot je strasten plesalec, je
tudi strasten letalec. Na Flo-
ridi si je zdaj kupil veliko
posestvo, na katerem si bo
postavil hišo in uredil letališ-
če. Pred kratkim je novinar-
jem povedal, kako navdu-
šen pilot je in dodal, da bo
zdaj lahko s svojega zaseb-
nega letališča kadarkoli bo
hotel odletel na delo v Holly-
wood ali na zabavo v Pariz.
Tri mesece zapora
za poseg pod krilo
»Poglejmo, če pri delu nosi
hlačke.« S temi besedami je
splošni zdravnik doktor Phi-
lip Sugarman, 33 let, bolniški
sestri, stari prav tako 33 let, v
bolnišnici v Manchestru (An-
glija) segel pod krilo. Ta nje-
gov poseg pa je bil nepričako-
vano drag : sodnik ga je zara-
di te neprevidne poteze obso-
dil na tri mesece zapora. Pri-
hodnji mesec pa bo britanska
zdravniška zbornica razprav-
ljala o tem, ali bo neprevidni
zdravnik za nameček izgubil
še dovoljenje za delo.
Ponujata sinove
semenčice
Upokojena zakonca iz Mil-
vvaukeeja sta v lokalnem ča-
sopisu objavila oglas, da sta
pripravljena prepustiti sper-
mo svojega umrlega sina žen-
ski, ki bi si želela imeti njego-
vega otroka. Vsem, ki bi jih to
zanimalo, sta pripravljena
najprej poslati sinove fotogra-
fije in osnovne podatke o
njem, pa tudi povedati, kaj
zahtevata še za umetno oplo-
ditev. V tistem, kar sta zapisa-
la o sinu, smo lahko prebraU,
da gre za lepo priložnost za
vse, ki bi rade imele prijetne-
ga otroka, ne da bi se jim bilo
za to treba poročiti. Njun sin,
umrl je pri 43 letih, je bil
visoko izobražen, športnik,
kar dokazujeta z njegovimi
pokali, ki jih je dobil za zma-
ge v plavanju in tenisu, bil pa
je preveč zaposlen, da bi si
lahko poiskal primerno ženo.
Upokojenca prosita morebit-
no mater njunega vnuka le to,
da jima prizna vse pravice
starih staršev. Želita si na-
mreč, da bi imela naslednika
in da bi se tako nadaljeval
njun rod.
znamenja na
planinskih poteh
Marijino znamenje
Tudi visoko pod Raduho ležijo kmetije s hišnimi številka-
irazpotegnjenega naselja Robanov kot.
%išje ležeča kmetija tu in v Sloveniji je pri Bukovniku
3^7metrov). Na pol poti iz doline je kmetija pri Tolstovršni-
1(695 metrov). Stanovanjska hiša je bila zgrajena leta 1703,
"ijeni fasadi pa je freska sv. Treh kraljev. Še prej pridemo do
iačije Ogradnik, ki danes ni več živa kmetija. Lastniki so se
'iUfeč preselili v dolino in uporabljajo domačijo za vikend,
'svojem vrtu so postavili Marijino znamenje, ki je vse leto
P» oskrbovano. CIRIL VELKOVRH
Marijino znamenje pri Ogradniku.
stranka šaljivcev
Del ekipe stranke šaljivcev si je oni dan
»privoščil« piknik in menda so se imeli zelo
lepo. Škoda le, da niso obvestili tudi druge
»garače«, saj bi se morda lahko porodila še
kakšna okrogla reč. Upamo, da je bilo sreča-
nje plodno in da bomo ostali »garači« razbre-
menjeni s kakšnim šaljivim poročilom.
Danes so se potili: Marija Kronovšek iz
Braslovč, Marinka Bukovič iz Rimskih Toplic,
Anica Naraks iz Vojnika in Mira Demetrovič iz
Celja.
Ker smo prejšnjič objavih šale iz arhiva,
tokrat ne podeljujemo nagrad za šalo tedna.
Z železnico
Korenčkovi so se odločili, da se izognejo
gneči na cesti in se odpeljejo na počitnice z
vlakom. Pred blagajno je oče zahteval: »Štiri
karte, prosim. Tri cele in eno polovično za
sinka.«
»Tole je vaš sin? Bo pa malce prevelik. Ima
že dolge hlače.«
»No, če bomo po hlačah gledali, bo pa čisto
drugače. Jaz in sin imava dolge - torej dve celi,
žena ima kratke - bo imela polovično, babica
jih pa sploh nima in bo torej imela brezplačno
karto.«
V parku
Slave in Lojz sta svoji »familiji« odpeljala na
dopust v Čatež. Ve se: ženi in otroci so navdu-
šeni nad vodo in naravo, moža pa le nad
»šankom« in parkom, od koder sta pasla oči
na mladenkah.
Nekega dne sta naletela na mišičastega
mladeniča, ki je v parku delal sklece.
Slave se začne na ves glas smejati.
»Veš, ha, ha, marsikaj sem že videl, ha, ha,
ampak to,, da bi ukradli dekle izpod fanta, to
pa še ne...«
Žebelj
Pri Lojzu žena zelo velikokrat »nosi hlače«.
Zadnjič je na vsak način hotela obesiti sliko
oziroma zabiti žebelj v steno.
»Dragi možek. Kaj zjaš? Vsaj povej mi, kako
naj zabijem žebelj, ne da bi se mahnila po
prstih!«
»Ljuba moja, to je čisto preprosto. Primi
kladivo z obema rokama...«
v šoli
Janezek je šel v šolo v naravi. Malce so se
kopali, sprehajali, pretepali, pa tudi učili. Uči-
teljica je želela, da med drugim napišejo nekaj
stavkov, recimo stavke, v katerih bodo besede
»pif, pav in puf«.
In Janezek je napisal:
»Moj oče je vzel iz vitrine pif, šel v gozd,
napravil puf in padel je pav.«
Lojzek pa je zadevo predrugačil:
»Moj oče je šel v puf, ko je prišel domov, je
pogledal svoj pif, pa je bil čisto paf.«
Brez skrbi
Lojzu se je nasmehnila sreča in je počitniko-
val na obaU morja v Afriki. Preden je skočil v
morje, je vprašal domačina, če so tu mogoče
krokodili.
»Ne, gospod!«
Lojz se vrže v vodo in veselo zaplava, kljub
vsemu pa se še enkrat obrne in zakliče:
»Pa jih res ni?«
»Brez skrbi, gospod. Se preveč bojijo mor-
skih psov!« odvrne črnec.

36
GUSBA
Glasba, flavta in jeziki
Tinkara Kovač, zmagovalka Nove scene, pripravlja debitantski CD in kaseto
Tinkara Kovač je letošnja
zmagovalka Nove scene Me-
lodij morja in sonca, sicer
pa smo jo v tem letu lahko
videli že na Emi oziroma iz-
boru popevke za pesem
Evrovizije. Obe skladbi bo
Tinkara uvrstila na svojo
novo ploščo.
liflMMHlIHHmHi
Naslov skladbe, s katero
naj bi se predstavila na Novi
sceni, ki je zaradi dežja od-
padla, je Ne odhaja poletje.
Besedilo je napisal Drago Mi-
slej - Mef, glasbo Danilo Koc-
jančič, aranžma pa je naredil
Marino Legovič. Tinkari je bi-
lo zelo žal, da Nove scene ni
bilo in tako niso mogli odpeti
pod soncem svoje melodije.
Še preden je Tinkara izve-
dela, da je po ocenah šestih
radijskih postaj, prav njena
skladba zmagovalna skladba
Nove scene, je povedala, da
bi bila zmage vesela, vendar
je ne pričakuje.
Sicer se Tinkara pripravlja na
izdajo prvega albuma. Pri tem
ji pomagajo glasbeniki, si so
napisali pesem za Melodije
Tinkara Kovač s svojo flavto.
morja in sonca in za Emo.
»Snemanje bomo začeli neka-
ko septembra v studiu Hendrix
v Kopru, kjer sem za nagrado
•dobila projekt snemanja v
vrednosti 3.500 mark. Na pro-
jektu bo uspešnica Veter z juga,
današnja uspešnica Ne odhaja
poletje, dodali pa bomo še pe-
smi. CD in kaseta naj bi izšla
predvidoma pozno jeseni,« je
pripovedovala Tinkara.
Septembra čaka Tinkaro
tudi šola. »V naslednjem šol-
skem letu bom začela s petim
letnikom srednje jezikovne
šole oz. jezikovnega liceja.
Učim se šest jezikov, poleg
tega pa v Trstu tudi obisku-
jem konzervatorij, kjer se
učim flavto. Julija sem posta-
la tudi učitelj flavte in zdaj
nadaljujem študij na akade-
miji. Čez dve leti bom profe-
sor, vsaj upam tako. Sedaj
odhajam na tečaj za flavto v
Avstrijo, kjer bom preživela
deset dni,« je razložila Tinka-
ra svoje načrte.
Glasbo za skladbo Ne odha-
ja poletje je napisal Danilo
Kocjančič (član skupine Ha-
lo, bivši Kameleon). Zmago
na festivalu Melodije morja in
sonca je komentiral: »Po mo-
je bi morala Tinkara nastopa-
ti na popevkarskem večeru,
tudi če ne bi zmagala. Ni bila
tako neznana, da je nastopala
v Novi sceni, ker je že pred
dvema letoma nastopala na
MMS-u na glavnem večeru,
ampak organizator se je tako
odločil. Sicer je skladba nasta-
la na podlagi besedila, ki ga je
napisal Drago Mislej-Mef. Že
prej je bila ena varianta te
skladbe, ampak uvidel sem,
da ni tako dobra in sem nare-
dil drugo varianto.«
mmmm simona brglez
Venčlci Slakovih uspešnic
Založba Helidon je naredila dobro potezo, ko je izdala
CD in na njem pet venčkov z najimenitnejšimi in najbolj
odmevnimi Slakovimi uspešnicami.
Mnoge Slakove viže, zlasti tiste iz prvih let, so že ponaro-
dele in jih ob različnih priložnostih prepevajo stari in mladi,
tudi otroci. Lojze Slak je Helidonovi hiši zvest že skoraj
trideset let, vsega skupaj pa je posnel že 41 plošč in kaset. V
svoji bogati in dolgoletni karieri je prejel kar 15 zlatih, eno
platinasto in eno diamantno ploščo za skupno naklado več
kot milijon prodanih nosilcev zvoka. Diamantno ploščo je
Lojze Slak dobil pred tremi leti, ko je z ansamblom na
dvakrat razprodanem gala koncertu v Cankarjevem domu
praznoval tridesetletnico igranja.
Na CD Venček Slakovih uspešnic je pet venčkov z naslovi
Spet konjičke so napregli, Pozimi pomladi, Boš videl kaj dela
Dolenje, Lep samski stan in Zapleši z menoj. Venček Slakovih
uspešnic pa je tudi darilo Lojzetu Slaku, ki bo letos praznoval
65. rojstni dan. Še vedno je med najpopularnejšimi in najbolj
delovnimi ansambli, saj še vedno redno nastopa. TV
Vitezi navdušili Vitanjčani
Tudi med letošnjo turistič-
no prireditvijo Holcerija '97
je predsednik Turističnega
društva Vitanje Mirko Polut-
nik (tudi vodja Celjskega in-
strumentalnega kvinteta)
pripravil zanimivo in kako-
vostno srečanje narodno-za-
bavnih anasamblov, ki so
razveselili ver kot 2 tisoč
obiskovalcev.
Dve uri so lahko poslušali
mlade, šele prihajajoče glas-
bene skupine in takšne, ki so
s pomočjo izdanih kaset, CD
ali osvojenih nagrad na raz-
nih festivalih že uveljavljene.
Prvič sta se predstavili doma-
či skupini, ansambla Pomlad
in Petra, že večkrat pa sta
nastopila Trio Primoža Založ-
nika (skupina treh bratrancev
zelo dobro napreduje) in an-
sambel Bratov Slatinek (an-
sambel je tudi igral na priredi-
tvenem prostoru pred začet-
kom parade), oba iz Vitanja.
Dovolj svežine sta med po-
slušalce vnesla ansambla Vr-
tiljak iz Celja in Mlade frajle iz
Laškega, Fantje izpod Rogle v
spremenjeni postavi so potr-
dili sloves solidne skupine,
kar velja tudi za skupino Trs iz
Nove Cerkve, čeprav je urad-
no na dopustu. Prijeten je bil
nastop dvakratnega zmago-
valca Zlate harmonike na Lju-
bečni Domna Jevšenaka ter
Štajerskih muzikantov iz
Šentjurja, v slogu dobrega
imena pa so nastope opravile
tri uveljavljene skupine Hme-
ljarski instrumentalni kvintet
iz Velike Pirešice (pripravlja
novo kaseto v studiu Zlati
zvoki). Dan in noč iz Velenja
ter Brane Klaužar. Slednji je
bil imeniten tudi brez pevca.
Za posebno presenečenje pa
so poskrbeli Vitezi polk in valč-
kov, ki so mojstrsko zaigrali
Savinjsko dolino in Od Celja do
Žalca. Večina članov je imela
ah še ima svoje ansamble, vod-
je in ostali pa so se kotan
podpisali pod več kot 800
lodij, med katerimi mnog;
danes predstavljajo železi
dijski repertoar, zlasti pn
stitkah in pozdravih. Sreč
narodno-zabavnih ansatiii
je začela godba s Svetli;
kapelnikom Ivanom Ulago
končal ansambel Ekart, It
igral za ples, čeprav jej
plesišče polno že pri prejši
ansamblih.
Na fotografiji so člani
sambla Vitezi (od leve) 1
Videč, Vili Ograjenšek, B
Terglav, Franci Zeme, M
Polutnik, Pavle Knez in 1
vik Kos.
T VR/
Revija v Šentjurju
Tudi letos bodo člani Pro-
stovoljnega gasilskega druš-
tva Šentjur na praznik Mari-
jinega vnebovzetja 15. avgu-
sta, pripravili revijo doma-
čih zabavnih ansamblov, ki
bo tokrat v telovadnici os-
novne šole Hruševec v Šent-
jurju.
Gasilcem je pri pripravi
grama pomagal Franci Ze
vsem pa je uspelo, da set
predstavili večinoma res d
in tudi že uveljavljeni
sambli.
Tako bodo nastopili Cv
Radeč (tudi letos udelež
festivala Ptuj 97), Rosa iz
venj Gradca (letos je bil
sambel na turneji po Am
in Kanadi), Hmeljarski in
mentalni kvintet iz Velil^
resice, Trio Primoža Kel
iz Formina, Dan in noč i
lenja (tudi uspešen ude
nec letošnjih festivalovv
ski gori in Vurberku), Vr
iz Celja (debitant na fest
Ptuj 97), mlada pevka I
Pešak iz Šentjurja, ansa
Celeia iz Celja, nova ski
Izvir z Dobrne (tako kot
Ijaku je tudi tej mentor
morni Tone Videč), ^
frajle iz Laškega (ob poj
nju se roke od plo^'
»vnamejo«). Bratje Slatin
Vitanja, iz Rogaške Slatii
prišel obetavni trio
Drofenika in iz Vojnika'
grešljivi in vztrajni Fran'
me.
Zraven bo tudi godba
jur z mažoretkami, z^n
in za uho privlačna pr'''^
pa se bo začela ob 20
telovadnici v HruševcU-
Zamegljeni robovi gospodične iz province
Nova ročk zvezdnica je rojena - Meredith Brooks navdušuje z albumom »Blurring The Edges«
Leto 1994 je pripadalo Sophie B. Havvkins, leta 1995 je bila
najboljša Sheryl Crovv, lani je na vrhu lestvic kraljevala
kanadska rockerica Alanis Morissette, letošnje leto pa bo
gotovo minilo v znamenju nove ročk zvezdnice. Gre seveda
za Meredith Brooks, simpatično »kmečko« dekle iz Orego-
na, ki je imela toliko »jajc«, da je zapustila udobje predmest-
ja provincionalnega Portlanda in se s svojo nepogrešljivo
kitaro Fender Telecaster odpravila v Californijo, zibelko
sodobne ameriške ročk glasbe.
Meredith se z glasbo uk-
varja že več kot deset let. V
rodnem Portlandu je že dav-
nega leta 1986 s svojo skupi-
no The Angels Of Mercy po-
snela maxi-single »Animal
Attraction«, tri leta kasneje
pa je skupaj z dvema prijate-
ljicama ustanovila bend The
Graces in pri založbi A&M
objavila LP »Perfect View«.
Naslednjih nekaj let o gos-
podični Brooks ni bilo kaj
dosti slišati, letos pa je naj-
prej presenetila z mega-us-
pešnico »Bitch«, ki se že
skoraj dva meseca zadržuje
tik pod vrhom ameriške les-
tvice najbolje prodajanih
singlov, nato pa še z albu-
mom »Blurring The Edges«.
Slednji prinaša dvanajst
skladb, pod vse pa se je pod-
pisala Meredith Brooks, ki je
odigrala tudi vse kitarske
vložke . Poleg že omenjene
uspešnice »Bitch« se na tem
albumu skriva še vsaj pet
radijskih uspešnic, kot prva
izmed njih pa se bo na single
formatu znašla pesem »My
Little Town«.
Brooksova se tako kot Ala-
nis Morissette ne boji ritem
Meredith Brooks
mašin in vzorčevalnikov, zato
njena godba, kljub klasičnimi
kitarskimi rifi in že prežveče-
nimi tipičnimi rockerskimi
dodatki, zveni dokaj sveže. V
njeni glasbi, za zvok katere je
bil odgovoren znani produ-
cent David Ricketts, je čutiti
tako vplive v uvodu omenje-
nih avtoric, kot vplive novo-
rockerske zvezdniške zased-
be Hole, skladba »It Don't Get
Better« pa na trenutke celo
spominja ria kitarske izpade
britanskih električarjev De-
peche Mode. Gre torej za po-
srečen amalgan sodobnih
produkcijskih prijemov in
klasičnega ameriškega ročka,
ki je Brooksovi že zagotovil
doživljenjsko finančnd neod-
visnost in vsesplošno pozor-
nost javnosti, ki pa bo najbrž
trajala le do sredine nasled-
njega leta, ko bo v glasbeni
galaksiji zažarela nova zvez-
da.
OSTANE ŠPEGEL

PETICA
GLASBA
0
glasbeni ex-press
j-o vrhovno sodišče je za-^
L odločitev dublinskega
%a sodišča, ki je pred
^^^,,iiin zaradi številnih pri-
stanovalcev iz okolice
Jjjona Landsdovvne prepo-
yo megazvezdniški zased-
f]2 nastopiti v svojem rojst-
^„iestu. 30. in 31. avgusta
^QBono,Jhe Edge, Adam
jyton in liirry Moullen (na
tako le nastopili pred
0to publiko, ki jo bo
jffval vedno popularnejši
igleški bend PLACEBO.
pjnji bo s karizmatičnim
n-cem Brianom Molkom na
iluskupino U2 spremljah tu-
oa vseh ostalih koncertih
fopskega dela svetovne tur-
[jePopMart, v okviru katere
ijrska četverica 16. avgusta
utopila tudi na Dunaju. U2
ido sedaj prodali že več kot
milijone kopij svojega zad-
pga albuma »Pop«, s katere-
seje kot tretji single tik pod
vrh svetovnih lestvic te dni
zavihtela tudi pesem »Last
Night On Earth«.
Izvrstna britanska art dance
zasedba MASSIVE ATTACK
bo svoj novi, tretji studijski iz-
delek objavila šele prihodnjo
leto. Ljubitelji tega tria se bodo
morali do takrat (samo)zado-
voljevati z njihovim najnovej-
šim singlom »Risingson« in pa
redkimi koncerti na nekaterih
še preostalih velikih letošnjih
open-air festivalih.
WILLIAM S. BURROUGHS,
legendarni novelist in vodilno
pero t.i. beat generacije, je
prejšnjo soboto v starosti 83 let
umrl v Kansasu. Burroughs je
že leta 1959 objavil kultno knji-
go »Naked Lunch«, s svojimi
kreacijami pa je nato vplival na
več generacij rockerjev, ki so
inspiracije za svoje stvaritve
(David Bowie, Brian Eno, Lau-
rie Anderson, Nirvana, U2, Mi-
nistry, R.E.M., Patti Smith...) in
imena bendov (Steely Dan,
Soft Machine...) našli v njego-
vih številnih, s strani oblasti
tudi večkrat prepovedanih
publikacij.
Prejšnji teden je diskografski
velikan Columbia na trg lansiral
novi album udarnega škotskega
kvarteta TEENAGE FANCLUB.
Gre za LP »Songs From Nort-
hen Britan«, ki so ga angleški
glasbeni kritiki že razglasili za
enega izmed boljših letošnjih
rockovskih izdelkov.
Ista založba bo v kratkem
objavila tudi zbirko nekaterih
uspešnic, ki jih je v svoji tri
desetletja dolgi glasbeni karieri
nanizal kanadski poet LEO-
NARD COHEN. Na plošči »More
Best Of...« bosta poleg starejših
skladb tudi dve novi pesmi; »Ne-
ver Any Good« in »The Great
Event«. Leonard Cohen je svoj
prvi album »The Songs Of Leo-
nard Cohen« posnel leta 1967, od
takrat pa do danes pa je prodal
več kot 11 milijonov plošč.
DAVID BOWIE se bo z ekipo
izvrstnih glasbenikov - kitari-
stom Reevesom Gabrelsom,
basistko Gail Ann Dorsey, kla-
viaturistom Mikeom Garso-
nom in bobnarjem Zacharyem
Alfordom - po končani evrop-
ski turneji, na kateri še vedno
promovira letos objavljeni al-
bum »Earthling«, podal na dru-
go stran Atlantika. V ZDA bo
Bovvie nastopal le v manjših
klubih, udeležil pa se bo tudi
premiere filma »Ice Storm«, za
katerega je v akustični verziji
ponovno posnel svojo šest let
staro skladbo »I Can't Read«.
Vincent Furnier alias ALICE
COOPER je ob 25. obletnici ak-
tivnega delovanja na glasbeni
sceni - leta 1972 je posnel svoj
prvi hit »SchooFs Out« - pred
kratkim objavil »live« album, ki
ga je posnel v klubu Cabo Wabo
Cantina, ki je sicer v lasti Samm-
ya Hagarja (ex-Van Halen). Na
plošči je poleg Cooperjeve stal-
ne spremljevalne ekipe slišati še
cel kup gostujočih glasbenikov,
med katerimi velja še posebej
izpostaviti kitarista Slasha (ex-
Guns & Roses) in kultnega Roba
Zombiea. V bližnji prihodnosti
se bo na trgovinskih policah
znašel tudi Cooperjev novi stu-
dijski izdelek, ki bo najbrž nosil
naslov »Is Anyone Home?«.
V začetku prihodnjega me-
seca bo izšel novi album skupi-
ne GENESIS, ki odslej spet de-
luje kot trio. Namesto Philla
Collinsa, ki je sredi sedemdese-
tih za mikrofonom zamenjal
Petra Gabriela, bo odslej pri
Genesis prepeval 28-letni Ray
Wilson. Genesis bodo tako, kot
smo pri njih že vajeni, spet
poskrbeli za spektakularno
promocijo - 28. avgusta bodo
LP »Calling Ali Stations« prvič v
živo promovirali na Nasinem
raketnem izstrehšču.
STANE ŠPEGEL
Naslednji mesec bo izšel tudi album »My Body, The Hand
Grenade« na katerem bodo zbrani zgodnji in dosedaj še neobjav-
ljeni posnetki skupine HOLE, ki jo vodi Courney Love, vdova
Curta Cobaina (Nirvana).
Pojasnilo
Koncert Michaela Jackso-
na, ki smo ga sicer z vpraša-
jem napovedali že za prejš-
nji četrtek, je seveda odpa-
del. Po nekaterih napovedih
naj bi se koncert zgodil 9.
septembra. Vstopnice, če
ste jih kupih v predprodaji,
lahko obdržite, saj bodo ve-
ljale za naslednji termin,
lahko pa vam povrnejo de-
nar. Pri tem je skoraj treba
povedati, da Petico zaklju-
čujemo že v ponedeljek, za-
to nismo mogli popraviti
oziroma najaviti novega da-,
turna. Hvala za razumeva-
nje in obilo užitkov ob kon-
certu Michaela Jacksona,
seveda ko bo in če bo.
Uredništvo
vrtiljak polk in
valčkov

0
ZA RIBICE IN LOVCE
Krasotica iz bohinjskih globin
Jezerska postrv (Salmo trutta m. lacustris L) - Zaradi začetniških napak brez trofeje^
Jezerska postrv je največ-
ja izmed postrvi, ki žive v
naših vodotokih. Zraste lah-
ko do 20 kilogramov teže
(po nekaterih podatkih tudi
preko 30 kilogramov). Naj-
težji primerek pri nas so uje-
li v Bohinjskem jezeru. Teh-
tal je kar 22 kilogramov.
Kot pove ime, živi le v jeze-
rih. Češki ihtiolog Fedor Klima-
ček je dognal, da naj bi bila
jezerska postrv le podvrsta po-
točne postrvi. Razvila naj bi se
v daljni preteklosti iz potočni-
ce v vodnih zajezitvah, ki so
nastale ob alpskih rekah. Ob
tem se je riba zunanje transfor-
mirala, predvsem pa je močno
zrasla. Njegovi razlagi pa ne
sledijo vsi ihtiologi.
Jezerska postrv
je...
Po obliki telesa je jezerska
postrv dejansko podobna po-
točni postrvi, le da je nekoli-
ko bolj valjasta. Trup je neko-
liko sploščen, glava velika in
gobec razklan. Tudi pri jezer-
ski postrvi spoznamo samca
po temu, da ima spodnjo če-
ljust nekoliko zakrivljeno
navzgor. Po hrbtu je zelena
do modro siva, hrbet pa je
posejan s črnimi pikami in
pegami različnih oblik.
Drsti se od oktobra do no-
vembra pri temperaturi vode
okoli 8 stopinj. Zanimivo je,
da se le izjemoma drsti nepo-
sredno v jezeru. Samica odla-
ga ikre v jamico, ki jo skoplje
v prodnato dno potočka, ki
priteka v jezero. Po drsti se
odrasle ribe vrnejo nazaj v
jezero.
Jezerska postrv naseljuje
predvsem alpska jezera sred-
nje Evrope, najdemo pa jo
tudi v Skandinaviji, v Angliji in
na Škotskem. Pri nas je naj-
številčnejša v Bohinjskem je-
zeru, deloma tudi v Blejskem
jezeru, drsti pa se v njunih
pritokih oziroma iztokih. Pre-
cej številen je zarod te ribe
tudi v Plitvičkih jezerih, Viso-
vačkom jezeru v Dalmaciji in
Plavskem jezeru v Črni Gori.
V jezerih po Evropi je njena
populacija ogrožena, pred-
vsem zaradi onesnaževanja
voda. V Blejskem jezeru je
ogrožena zaradi evtrofizacije
(gnitje mulja), v Bohinjskem
jezeru pa zaradi tega, ker so v
preteklosti na veliko izlavljali
plemenke, s čemer so preko-
merno osiromašili zarod. Da-
nes jo v zavodovih vodah
umetno gojijo tako, da v reč-
nih drstiščih polovijo spolno
zrele ribe, jih osmukajo, vali-
jo ikre v vališčih ter vrnejo
zarod nazaj v vodo.
Jezerska postrv je v obeh
naših jezerih zavarovana z
najmanjšo lovno mero 40
centimetrov, z lovopustom
(od 1. oktobra do 31. marca v
Bohinjskem jezeru in od 1.
januarja do 31. marca v Blej-
skem jezeru) ter z dovoljeno
uplenitvijo le enega komada.
Jezerska postrv se zadržuje
predvsem v večjih jezerskih
globinah. Tam jo moramo tudi
iskati, če želimo imeti prijem.
Lovimo jo z blestivko ali vob-
lerjem (če je takšen lov v vodi,
kjer lovimo, dovoljen) ali z
umetno muho. Blestivko ali
vobler moramo voditi pri dnu.
Blestivko ali vobler narahlo po-
tezamo z dna in popuščamo.
Gibi ne smejo biti sunkoviti.
Najsigurnejši je lov s čolna, s
katerega lažje dosežemo naj-
globlje vodne predele.
Neizprosen boj
še najboljši je ulov, če lovi-
mo na mrtvo ribico. V tak-
šnem lovu sem se pred leti
poizkusil tudi sam. Boj z ribo
je bil trd in neizprosen, zma-
govalec pa......
Med počitnikovanjem v bo-
hinjskem koncu, sem večkrat
»skočil« v Savo Bohinjko in se
predajal užitkom razmetava-
nja umetnih mušic po njenih
brzicah. Lova v prelestnem
Bohinjskem jezeru pa nisem
bil toliko vešč. Kljub temu
sem se odločil, da se preizku-
sim tudi pri lovu v tej »bistri
mlaki«. K temu me je še pose-
bej vzpodbudilo dejstvo, da
se je na vidno mesto, pod
mostom, ki pelje proti cerkvi-
ci Svetega Janeza, pripeljala
in »kampirala« ogromna je-
zerska postrv. Kar vabila je k
poskušanju (ne)sreče.
Tako sem se nekega jutra
napotil v lov. Že prejšnji večer
sem ujel majhnega klenčka
(takrat to še ni bil tako velik
greh, kot je sedaj), ki sem ga
nameraval uporabiti za vabo.
Namestil sem se na večji ska-
h, ki se je prepadno spuščala
v jezero. Tam sem že prejšnje
dni opazoval ribiče pri lovu,
zato sem vedel, da to mesto
ne more biti slabo. Pri »mon-
tiranju kedra« pa se je zaplet-
lo. Ugotovil sem, da med ri-
biškim priborom ne premo-
rem večjih trnkov. Še zadnje
sem porabil pred leti, ko sem
lovil smuča. Zato sem upora-
bil manjše. Bili so sicer pre-
majhni za ta način lova ali pa
je bil morda »keder« prevelik
zanje. Vendarle sem mislil, da
se bo roparska postrv v svo-
jem plenilskem naskoku uje-
la kar sama.
Skala, s katere sem lovil, je
segala kakšnih sedem metrov
iz vode, po besedah domači-
nov pa je bilo jezero na tem
delu globoko preko trideset
metrov. Svojega »kedra« sem
spustil neposredno ob skali,
pred njim pa sem na razdalji
desetih metrov namestil velik
plovec, in čakal. Čakal se že
dobrih trideset minut, vendar
se ni okoli mojega plovca do-
gajalo ničesar razburljivega.
Pod menoj se je »paslo« nekaj
manjših klenov in enkrat, ko
sem vabo dvigoval iz vode, se
mi je zazdelo, da se je za njo
zagnala manjša postrv.
Počasi mi je postajalo dolg-
čas, saj sem od rečnega ribolo-
va navajen na neprestano ak-
tivnost, kar pa jezerski ribolov
ponavadi ne nudi. Ker se tudi
po enournem čakanju ni niče-
sar zgodilo, razen da se je pri-
čelo prebujati prelestno jutro,
sem odšel do sosednje skale in
Jezerska postrv
dalj do pomola na krajši spre-
hod. Vrnil sem se pribhžno čez
petnajst minut in takoj opazil,
da je bil plovec premaknjen
približno za meter od mesta,
kjer je ležal predtem. Postal
sem jezen, saj sem bil prepri-
čan, da sem zamudil prijem.
Nostalgično sem pričel navijati
vrvico in'glej ga zlomka, nekaj
je bilo še gor. Srce mi je pričelo
hitreje utripati. To »nekaj«
sploh ni bilo lahko, pa še upira-
lo se je. Vrvico sem navijal še
hitreje in z nestrpnostjo čakal,
kaj bom zagledal. Splačalo se
je pogledati.
Iz globine sedmih metrov
sem na površino privlekel je-
zersko postrv, dolgo krepko
preko pol metra (pa ne ribiš-
kih), ki se začuda sploh ni kaj
prida otepala. Takoj sem se
zavedel, da tako velike ribe
sploh ne morem dvigniti po
skalnem previsu iz vode, saj bi
se ribiška vrvica zagotovo pre-
trgala. Ribe tudi nisem mogel
preusmeriti okoli visoke skale,
da bi jo na primernejšem me-
stu utrudil in izvlekel, saj je bil
teren okoli skale poraščen z
drevesi in na nekaterih mestih
neprehoden. Kaj zdaj? Najlepši
ulov moje ribolovne kariere ča-
ka kot na dlani pred menof.
Tako blizu je in dejansko tako
daleč. Po vseh mogočih kombi-
nacijah, ki sem jih premleval v
mislil, sem ugotovil, da brez
pomoči iz čolna ribe ne bom
mogel izvleči.
Popoln neuspeh
In kot nalašč, je ravno to
jutro napovedal svoj prihod
bratranec s sinom. Takoj sem
začel kovati načrte, ki pa so
bili, kot se je izkazalo kasne-
je, računi brez krčmarja.
Ribiška je težka, pravijo.
Doživetja za vodo se spletajo v
nenavadne zgodbe, te ponava-
di avtorji - ribiči še razvlečejo
in povečajo, zatorej ni čudno,
da vsi ribiči veljamo za majh-
ne lažnivce. Zgodba, ki sem jo
zapisal, pa je resnično re-
snična, akoravno se bo komu
zdela verjetno neverjetna.
Riba je v času mojega raz-
mišljanja zopet zaplavala v glo-
bine, saj sem prijem popustil.
Ko sem čakal na prihod »odre-
šenikov«, si nisem mogel kaj,
da si ne bi zaželel še enkrat
pogledati zapeto lepotico. Po-
časi sem pričel navijati vrvico
in vzhičeno čakal, kdaj se bo
riba pojavila na gladini. V mi-
slih sem si že predstavljal ne-
voščljive poglede bratranca in
mojih ribiških kolegov ob tej
čudoviti in nenadejani trofeji.
Ob navijanju vrvice f
upor, ki ga je predtem J
zapeta riba, kar naenk
pustil in na gladino sen,
vlekel samo še »prežvl
ga« klenčka. Nejeverno
buljil v vodo. Toda še p/
sem se zavedel, je iz J
privrela ista postrv in n'
no zagrabila vabo. »SeJ
ne uideš več,« sem si
pustil, da se je riba z
gobcu potopila .več ^
globoko. Ko je bil piov^^
krepko pod vodno ^i^'^
sem sunkovito zategnil, |,
glej ga zlomka. Ribi se^^
dra« ponovno izpulil izg^
in nesrečni klenčekjev;
kem loku priletel iz vodeji
snel s trnka. In da bo nesv
popolna, je »moja«
nonšalantno   priplavala
vodnih globin, zagrabila
tapljajočega klenčka z I
cem in počasi izginila v s'
carstvo..
Ta dan smo dopoldan fe:
li na tridnevno turo proir
glavu. Bili so zgovorna d;
ba, meni pa ni bilo do pog;
ra. V sebi sem tuhtal in d;
razmišljal ali je vse to sf
mogoče. Prvič v življenju,
mi je zagrabila takšna tro:
riba mi je trikrat zapored
grabila, a je nisem spravil
suho. Tako je to, če delasi
četniške napake in ost trt
ne izvlečeš dovolj iz »kedra
ga« telesa. Na napakah sei
mo in ribiške so težke alic
.   MIROSLAV ŽABI
Divji lovci in tuleči volkov/
V Borovljah je na ogled lovska razstava Vse je lov...zgodovina neke kulture
Lov je bil skozi stoletja
privilegij gospode, prav tako
dolga pa je zgodovina divjih
lovcev. Ti so od nekdaj pre-
bujali domišljijo ljudi, zato
ni čudno, da je ohranjenih
veliko ljudskih pesmi in pri-
povedk, ki so opevale »svo-
bodne može«. Najpogostejši
vzrok, da so kmetje, hlapci
in reveži postali divji lovci,
je bila materialna stiska, pa
tudi vojne in povojni čas be-
de, ko niso lovili iz strasti,
temveč zaradi lakote.
Utrinke iz zgodovine lova si
je mogoče ogledati v Borov-
ljah na avstrijskem Koroš-
kem, kjer so postavili koroš-
ko deželno razstavo z naslo-
vom »Vse je lov...zgodovina
neke kulture«. Razstava bo
na ogled do 26. oktobra, vsak
dan od 9. do 18. ure.
Razstava na senzacionalen
način prikazuje lov in lovstvo,
saj tvori lok od narave do
kulture, od davnine do seda-
njosti. Obiskovalci borovelj-
skega gradiča, njegovih pri-
zidkov in okolice lahko sledi-
jo napetim zgodbam o člove-
ku in naravi, saj različni izrazi
lovske kulture, ki kažejo na
raznolikost kulturne zgodovi-
ne in hkrati spreminjajoče se
razmerje med človeškim in
naravnim redom, zaobjemajo
skoraj vse področje človeko-
vega življenja. Zato je boro-
veljsko puškarstvo, ki si ga je
možno ogledati na razstavi,
nedvomno omogočilo lažji
lov v Karavankah.
Antropolog Varley živi kot divji lovec iz kamene dobe.
Vec kot 900
eksponatov
Za ogled kulturne zgodovi-
no lova so v Borovljah pripra-
vili več kot 900 eksponatov.
Nekaj so si jih sposodili tudi v
Avstriji, Italiji, Švici, Belgiji,
Veliki Britaniji, Madžarski in
Linchensteinu. Eksponati,
med katerimi ima osrednji
pomen nenavadno in umet-
niško dovršeno lovsko orož-
je, ponazarjajo vpliv lova na
človekovo življenje skozi
zgodovino, navdušujejo pa
tudi umetnostni zakladi iz
Slovenije: situla z Vač iz Na-
rodnega muzeja Slovenije in
relief iz Pokrajinskega muze-
ja Ptuj.
Na razstavi obiskovalci na-
zorno spoznajo zgodovino, ki
je predstavljena z raznimi de-
lavnicami, na primer umet-
nost puškarstva, skuti
orožje divjih lovcev, pred
vitve idej narodnih pari
tuleči volkovi, antični zakl.
srednjeveški rokopisi, ki
prvič na ogled za javo
predstavitev krvavega lov
barokjLi, prvič prikazani £
o koroškem podvodnem
tu in originalne posnetki
severnoafriškega safarija
1929.
Človek iz kamel
dobe
Eden najzanimivejših
jektov boroveljske razstav
vsekakor »Otzi živi v Bo
Ijah«. Lovec Otzi, človel
ledu, je zunaj razstavnih
štorov začel s petmesf
evolucijo. V tem času s'
postavil hišo, nasadil vrti
z naravo bojeval za pre^'
je, kar lahko obiskovale
mediji opazujejo, vsem P
prepovedan kakršnokoli
ali sporazumevanje s ^'
kom iz mlajše kamene ^
čigar identiteto je prevz^
ski antropolog Tom
Varley (lovec Otzi) se obi
v skladu z znanstvenim
sledki antropologije o
življenja v kameni dobi.
pomeni vsak dan novo P'
nečenje za ljudi, ki jih 2^'
življenje iz pradavnine.
Celotna razstava bo
led do 26. oktobra, infoj"
je in opisi za obiskoval'^'
so pripravljeni v štirih j^^
slovenščini,  nemščini,
janščini in angleščini.
■■■■■■■■■■A.

ITICA
NAS ZNANEC
Balade iz raja
Predstavljamo pevca in voditelja Giannija Rijavca, ki je stopil na samostojno pot
svetlolas, z zelenimi očmi,
g horoskopu devica, s par-
Lom Laure Biaggoti - Ro-
s športnim avtomobi-
. 1^ oblečen v črno belo
jrderobo... Po vsem tem in
marsičem lahko spozna-
'^g pevca Giannija Rijavca.
jianni Rijavec se z glasbo
jijcvarja, od kar pomni. Poz-
paiiio ga kot člana skupine
jig Ben, kvarteta Big Ben,
^.fldiielja T V oddaj, zdaj pa je
jjopil na samostojno glasbe-
no pot in ob tej priložnosti je
0 nov album z naslovom
»,'ajlepše balade.
Gianni, zakaj si se odločil
yCD in kaseto Najlepše ba-
lade in kako težko je bilo
narediti zbirnik najlepših
kalad?
To so v bistvu balade, ki so
že bile na nosilcih zvoka sku-
paj s skupino Big Ben. Poveda-
li moram, da sem jaz avtor
vseh teh balad. Vendar ko smo
igrali z Big Benom, smo neko-
io manj forsirali te balade in
mo dali prednost drugim
lladbam. Vse te balade so
jstale nekako v ozadju, če-
prav sam mislim, da so neka-
\meIo dobre in zato sem jih
rfuvrstil na svojo prvo sa-
mtojno ploščo in kaseto
Vajlepše balade. Obenem pa
if tudi tako, da za začetek
poslušalkam in poslušalcem
ponujam nekaj mirne glasbe,
pripravljam pa nov projekt,
novo ploščo, na kateri bodo
povsem nove pesmi. Za zdaj
Povsem želim prijetno poslu-
je balad, desetih na kaseti
'"štirinajstih na CD plošči.
Na prvi strani CD-ja in ka-
*te je tvoj portret. Zakaj si
se odločil za potret in ne, kot
običajno, za sliko?
Narisal me je Ivo Kisovec,
shkar iz Ljubljane, moj prija-
telj. Drugače je to akril na
platnu. Takrat, ko je bila pro-
mocija plošče, je bila tudi ot-
voritev slikarske razstave Iva
Kisovca na temo Portret
Giannija Rijavca v sliki Iva Ki-
sovca. Razstava je bila dobro-
delna, v korist Zveze paraple-
gikov Slovenije, še posebej za
tisti del, ki nastane na podlagi
prometnih nesreč. Za skladbo
Soča, ki je na kaseti in na
plošči prva, sem posnel tudi
videospot, ki govori o stra-
šnem problemu današnjega
časa. To so prometne nesre-
če. Skoraj ne mine dan, da se
ne bi kdo ubil oz. poškodoval
v prometni nesreči. Videos-
pot opozarja, naj vozimo pa-
metno. Zgodba je: Dekle gre
spat in začne sanjati, kako gre
na moj nastop v diskoteko in
se iz nastopa nazaj domov
smrtno ponesreči. Zbudi se iz
sanj in na koncu se pojavi
napis: Vozimo pametno. Ro-
ko čez spot je dal Svet za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu Repubhke Slo-
venije. Če rečem vozimo po-
časi, ne pomeni nič. Nekdo
lahko vozi počasi, pa prav
tako ogroža promet. Mislim,
da je treba imeti pamet v glavi
in se bo marsikaj lahko izbolj-
šalo.
Kako pa se je nasploh za-
čela tvoja glasbena pot?
Lepo.
Kdaj je bilo to?
Bil sem zelo majhen. Nisem
še znal pisati, nisem še hodil v
osnovno šolo, ko me je mama
vpisala v prvi razred glasbene
šole oz. takoimenovane pri-
pravljalnice. Učil me je moj
stric, član Slovenskega okteta
Danilo Čadež, tudi kasnejši re-
daktor za zborovsko glasbo na
radiu Slovenija. Spomnim se,'
da so mi prijatelji oz. sošolci
pisali zapiske, ker sam še ni-
sem znal pisati. Mogoče sem
bil star 5 let in pol.
Kaj je mamo navedlo do
tega, da te vpiše v glasbeno
šolo?
Mislim, da je umetnost do-
ma v naši družini, kjer smo
po eni strani slikarji, po drugi
strani pa glasbeniki. Že moj
prapraded in praded sta bila
organista v cerkvi, teta je pe-
vovodkinja, mama je v pev-
skem zboru. Že od nekdaj,
pravzaprav od^ kar pomnim
sem igral klavir. Vedno sem se
usedel za klavir in igral že kar
sam od sebe, po posluhu, brez
not. Slišal sem skladbo in sem
jo že lahko zaigral.
Si se kdaj poskusil tudi v
slikarstvu?
Moram priznati, da mi ne
leži preveč. Moj stari oče je
slikal in zelo dobro igral kla-
vir. Bratranec je pobral sli-
karstvo žilico, j»z pa sem po-
dedoval glasbeno sposob-
nost. Glasba mi je bila vsajena
v srce, v dušo, v kri.
Kako to, da nisi vztrajal pri
klavirju, da si se bolj posvetil
petju?
Klavir sem vzporedno igral
v glasbeni šoli, vendar sem se
potem zelo hitro navdušil za
zborovsko glasbo, kar je bil
kot posledica Big Ben Quar-
tet, ki ga imamo še vedno.
Pojemo črnske duhovne, slo-
venske narodne ter naše in
tuje umetne skladbe. Klavir pa
je bil kot spremljava vedno
zraven. Nekako me je vokal
bolj prevzel.
Je bilo še kakšno glasbeno
druženje, preden si se pri-
družil skupini Big Ben?
Gotovo da. V gimnaziji sem
imel ansambel, bend in oktet
sem vodil, tako da sem se
hkrati ukvarjal s pop glasbo
in vokalno, resno glasbo. Ka-
sneje pa, takoj po srednji šoli,
smo še dobili s fanti Big Bena
in nastal je Big Ben.
Koliko let ste skupaj sode-
lovali, koliko albumov ste v
teh letih izdali?
Skupina je začela delovati
leta 1983, leta '85 smo izdah
prvo ploščo, potem pa je na-
stalo 12 velikih plošč oz. ka-
sneje CD plošča in kasete plus
različne kompilacije, ki jih je
ogromno. Z Big Ben Qurtetom
pa smo naredili tri plošče, ta-
ko da je tega kar veliko.
Si vse skladbe v glavnem
naredil ti?
V glavnem sem vse skladbe
za Big Ben naredil jaz, razen
nekaterih, ki so jih naredili
moji prijatelji iz ansambla. Ko
smo šli leta '81 na Evrovizijo v
Beograd, takrat smo sodelo-
vali s poznanim slovenskim
tandemom Tadej Hruševar -
Dušan Velkavrh, ki je napisal
skladbo za nas, in sicer je bila
to Moja Marie.
S skupino in Big ben
Quartetom ste in boste veli-
ko potovali. Kje vse ste bili?
Bili smo skoraj povsod. V Av-
straliji, v Kanadi, Ameriki, Afri-
ki, v takratni Sovjetski zvezi, po
celi Evropi, s kvartetom smo
bili enkrat na zasebni avdienci
pri papežu Janezu Pavlu II. v
Vatikanu in enkrat ob obisku
takratnega zunanjega ministra
Lojzeta Peterleta in predsedni-
ka države Milana Kučana, prav
tako pri papežu v Vatikanu...
Oktobra pa se s kvartetom po-
novno odpravljamo v ZDA, to-
krat na vzhodno obalo, na kraj-
ši obisk za 14 dni, kamor gremo
na predstavitvene dneve slo-
venske kulture v New York,
Cleveland in Chicago.
Kje je tisti kraj, kjer ne bi
živel?
Los Angeles je nor, zmešan,
utrgan; v celi Ameriki ne bi
živel. Preveč je utrgana.
Kje osebno je bilo na vseh
teh potovanjih tebi najbolj
všeč?
Impresionirala me je Av-
stralija. Je takšna oddaljena
celina, popolnoma drugačna
od tukaj. Živalstvo, rastlins-
tvo, način življenja, podnebje,
skratka vse je drugače. Goto-
vo to vpliva tuSi na ljudi, na
počutje in tam so ljudje dru-
gačni kot tukaj. Ni takšnega
pehanja za uspehom, za de-
narjem kot pri nas. Ljudje
imajo denar, ampak kljub te-
mu živijo normalno življenje.
Navdušilo te je živalstvo,
rastlinstvo. Imaš tudi doma
kakšno žival ali rožo, ki ti je
posebej pri srcu?
Ogromno. Živim v majh-
nem kraju Trnovo pri Gorici,
zadaj za Sveto goro na 800
metrih nadmorske višine. Na
eno stran se vidi cel tržaški
zaliv in morje, na drugo stran
pa celotne Alpe s Triglavom.
To je raj, kamor si hodim
spočit dušo in telo in polnit
baterije. Doma imamo
ogromno živali. Mama in oče
imata manjšo kmetijo.
Tvoje skladbe nastajajo v
tem tvojem raju?
Kakšna skladba se rodi tudi
na potovanjih, kjerkoli, ved-
no pa potem nastanejo doma
na 130 let starem klavirju od
pokojnega starega očeta.
Vedno se vračam tja, čeprav si
melodijo s kitaro ali kakorko-
h že zapišem.
Ukvarjaš se tudi s športom.
Je tenis tvoj najljubši šport?
Ni najljubši, je pa trenutno
najbolj boleč. Zadnjič sem si
pri tenisu malo poškodoval
zapestje, vendarle upam, da
bo vse v redu. Moj hobi so
športni avtomobili. Zelo rad
spremljam Formulo 1, rad se
vozim s hitrimi avtomobili.
Kakšen avto pa imaš?
Porsche 911 Carera, to je
pravi športni avto.
Poznamo te tudi kot vodi-
telja različnih glasbenih od-
daj. Kakšna je razlika, ko
vodiš |»lasbeno oddajo in ko
sam nastopaš na odru?
Začel sem na televiziji Pri-
morka z oddajo Gianni za vas,
to je zabavno glasbena odda-
ja, ki jo še vedno imam vsako
sredo. Potem sem imel oddajo
na Tele 59 - MMTV Živa scena.
Tik pred začetkom POP TV se
je potem ta oddajo nehala,
moram pa povedati, da zdaj
pripravljam zabavno glasbeni
show. Ne bom izdal na kateri
televiziji, bo pa viden gotovo
po vsej Sloveniji. Vzel sem si
nekaj časa, nekaj zaleta. Pre-
den pripraviš takšno zadevo
traja nekaj časa. V oddajo
bom vnesel igranje klavirja in
petje, narediti nameravam av-
torski zabavno glasbeni show,
po zgledu nekaterih oddaj na
italijanski televiziji. Enkrat
proti koncu letošnjega leta
naj bi se oddaja začela.
Bo ta zabavno glasbeni
show temeljil predvsem na
slovenski glasbi?
Mislim, da bodo tudi tuji
gostje. Vključevanje v Evropo
zahteva tudi, da se mi nekako
prilagodimo tej Evropi. Mi-
slim, da ni smiselno, da se
zapiramo v školjko. Odpreti
se moramo in dovoliti drugim
kuhuram, da pridejo v našo
državo. Pri tem je potrebno
ohraniti našo kulturo in jo po-
kazati drugim ljudem.
Kakšno je tvoje mnenje o
festivalih?
Melodije morja in sonca so
en tak lušten festival. Mi smo
z Big Benom skoraj vedno
sodelovali. Imamo približno
deset nastopov na Melodijah
morja in sonca, tudi zmagali
smo, po ocenah občinstva, s
skladbo Mladi Joža leta 1988.
Letos, ko festival praznuje 20-
letnico, bo na tržišče prišla
tudi plošča z vsemi zmago-
valci. Lani sem na tem festiva-
lu nastopal v duetu s kolegom
iz quarteta, z bratrancem, in
zapela sva skladbo Ranjeno
srce, letos pa nisem sodelo-
val. Imam pa eno železo v
ognju. To je krasna skladba
za EMO 98 oz. za izbor slo-
venske popevke za pesem
Evrovizije v prihodnjem letu.
Načrti, cilji?
Pripravljam material za no-
vo ploščo, ki naj bi bila zunaj
oktobra ali novembra, zabav-
no glasbeni show, ki se bo
začel konec leta, še prej pa 12.
oktobra odhod v Ameriko...
Sicer pa ima dan zame 25 ur,
to pa pomeni, da mi ena ved-
no manjka.
■■■■■■SIMONA BRGLEZ
^tmM..iJ.II[HTTTM
40]
ZAAVTOMOBILISTE
Mercedes M, mešanica
terenca in limuzine
Nemški Mercedes Benz nadaljuje s
svojo produkcijsko in siceršnjo ofenzi-
vo. Potem, ko so letos že predstavili
nekaj novih ali vsaj obnovljenih izve-
denk že znanih avtomobilov in pred
nedavnim mercedesa A, najmanjši avto-
mobil te tovarne, ki bo luč serijske
izdelave ugledal čez nekaj mesecev, je
sedaj na oglede mercedes M.
To je prvi osebni avtomobil te stuttgart-
ske avtomobilske hiše, ki ga izdelujejo v
ZDA oziroma v Tuscaloosi v zvezni ame-
riški državi Alabami. Tako je Mercedes
Benz druga nemška avtomobilska hiša
po BMW, ki si je ZDA izbrala za produkci-
jo svojega avtomobila. Zakaj? Bolj ali
manj je znano, da so stroški izdelave v
ZDA manjši kot v Evropi, še bolj pomem-
bno pa je, da je ameriški trg za sedaj še
vedno najpomembnejši in Mercedes si
tudi tako obeta ugodnejše čase na drug
strani Atlantika.
Mercedes M je nekakšna mešanica te-
renskega vozila in luksuzne limuzina v
zunanji podobi terenca. V dolžino je vozila
za nekako 4,6 metra, kar je po evropskih
merilih veliko, po ameriških relativno
skromno, zato ga primerjajo s fordom
explorerjem in grand cherokeejem. Po eni
strani je mercedes M pravi terenec, saj so
karoserijo privijačih na šasijo, kar je značil-
nost večine terenskih avtomobilov. Toda
pri mercedesu so si ob tem omislili sodob-
no in kljub terenski naravi avtomobila
ugodno podvozje (štiri posamično obeše-
na kolesa, teleskopski blažilnik, torzijska
vzmet, pa dva prečna stabilizatorja ipd.)
kar pripomore med drugim tudi k lažji
vodljivosti.
Serijsko je avtomobil opremljen s pro-
tiblokirnim zavornim sistemom ABS, s
pirotehničnimi zategovalniki varnostnih
pasov, zraven so tudi štiri varnostne blazi-
ne (prednji in dve stranski) ipd. Zanimiv je
pogonski sistem v kombinaciji z motor-
jem. Ta je podoben tistemu, ki ga tovarna
namenja E razredu (4 Matic), kjer ni
mehanskih zapor diferenciala, pač pa to
nalogo opravlja navorni sistem in sistem 4
ETS. Ta namreč poskrbi, da v primeru, ko
eno kolo izgubi stik s tlemi, prenese moč
na tisto kolo, ki ima dober oprijem. To
pripomore, kot že zapisano, tudi k lažji
vodljivosti avtomobila, kar je gotovo do-
volj pomembna lastnost tovrstnih avto-
mobilov.
Za sedaj bo avto na voljo le z enim
motorjem, in sicer 3,2-litrskim šestvaljni-
kom s po tremi ventili in po dvema vžigal-
nima svečkama na valj. Največja moč je 218
KM pri 5600 vrtljajih v minuti, najvišja
hitrost 180 km/h in pospešek 9,5 sekunde
do 100 km/h. Avto je serijsko opremljen
tudi z reduktorjem pogonske moči, zra-
ven pa spada petstopenjski samodejni me-
njalnik. Kasneje bo tovarna začela ponujati
tudi izvedenke z 2,3-litrskim bencinskim
motorjem in V8 agregat (4,3-litra), še nekaj
kasneje še z novim 2,7-litrskim dizlom z
neposrednim vbrizgavanjem goriva.
Pri nas oziroma pri AC Intercarju, ki je
uradni predstavnik Mercedes Benza, pra-
vijo, da bo prodaja mercedesa M razreda
stekla marca prihodnje leto. Osnovna izve-
denka ML 230 naj bi po sedanjih napove-
dih stala nekako sedem, zmogljivejša ML
320 pa 8,6 milijona tolarjev.
Mercedes M razreda
Visoke cene nemških
avtomobilskih delnic
v Sloveniji delniški trg nekako ne more zaživeti, na tujU
borzah pa so prav delnice avtomobilskih tovarnah zeli
pomembne, pogosto tudi zelo cenjene. V zadnjem času so
zelo cenjene predvsem delnice miinchenskega BMWiii
stuttgartskega Porscheja, pri čemer pa ne bi smeli pozabiti
da to velja predvsem za Nemčijo.
Tam postajajo delnice predvsem v zadnjem času zelo popit
larna oblika varčevanja, pri čemer pa je jasno, da denai
prinašajo predvsem delnice uspešnih podjetij. Nemškim avt(}
mobilskim tovarnam, predvsem BMW, Mercedes Benzu,
Porscheju in Volksvvagnu pa gre v zadnjem času dokaj dobro,
kar je med drugim tudi posledica padanja vrednosti marke \
primerjavi z dolarjem. Nemški izvoz oziroma avtomobili so
tako postali cenejši, kar se še posebej pozna v ZDA, ki postajajc
za večino nemških avtomobilskih hiš vse pomembnejši trg.Tc
pa je tudi razlog, da tam že obratujeta dve nemški tovarn
(BMW in Mercedes Benz), na nekaj podobnega pa se memla
pripravljajo tudi pri Audiju.
borza cen
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na pro^J]
avtomobilov. Prodanih je bilo 5 vozil. Organizatorji so izdali 38 kotnM
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2000 obiskovalcev.
VWpassat
Dodatne izmene pri YW in Audiju
Tako Volksvvagen kot tudi
Audi, ki sicer skupaj tvorita
(ob Škodi in Seatu) koncern
Volksvvagen, imata veliko us-
peha s passatom in audiji A6,
A4ter A3.
To vedo tu^i tisti slovenski
kupci avtomobilov, ki hočejo
čim prej do omenjenih avto-
mobilov, pa se jim v nekaterih
primerih dobavni roki zavleče-
jo tja do novega leta ali še
nekoliko dlje. Prav zaradi tega
pri VW in Audiju ne bo polet-
nih počitnic. Ta mesec bosta
obe tovarni uvedli posebne iz-
mene in tako skušali skrajšati
dobavne roke. Tako bo VW v
svoji tovarni v Wolfsburgu sku-
paj uvedel 30 različnih izmen,
pri čemer se bo posebej ukvar-
jal ne le s passatom, pač pa tudi
golfom, polom in seatom aro-
so.
Zanimivo je, da je novi golf ali
golf IV tik pred tem, da ga
pokažejo javnosti, toda pov-
praševanje po sedanjem golfu
je tolikšno, da kupci nanj čaka-
jo od 6 do 8 tednov, na polo in
aroso pa do tri mesece. Vsaka
dodatna izmena delavcev bo v
določenem dnevu povečala iz-
delavo za do 50 odstotkov, saj
sicer v normalnem delovnem
dnevu v Wolfsburgu naredi
do 13 00 golfov,pa 400 polov
250 aros. Pri Audiju v Ing'
stadtu dnevno naredijo 16'
audijev različnih vrst, vendar
hip to ni dovolj.

piricA
ZA AVTOMOBILISTE
41
BMW serije 5 touring
BMW: še naprej dobri rezultati
fjemški BMW je vse doslej
jojloval zelo dobro in ni poz-
,alrdečih številk niti v časih,
,pso bile druge nemške avto-
0obilske tovarne v globoki
irizi.
Judi v letošnjem polletju mu
fjlo zelo dobro, kar kažejo
udi zadnji poslovni rezultati,
^nije BMW zabeležil 18-od-
jotno rast dobička, v letoš-
ijem polletju pa je imel za 435
nilijonov več kot v enakem
iddobju lani. Njegova letošnja
irodaja je bila vredna 29,1 mih-
jarde nemških mark, kar je bilo
za 15,5 odstotka več kot lani v
tem času. Po mnenju analid-
kov je to tudi posledica močne-
ga dolarja nasproti marke, kar
povečuje konkurenčnost
beemvejev in s tem nemških
avtomobilov zlasti na ameriš-
kem in tudi na nekaterih dru-
gih trgih, hkrati pa največ de-
narja prinašata serija 5 in road-
ster Z3, ki ga izdelujejo v ZDA.
Letos gre tovarni zelo dobro
še naprej prav v ZDA; še bolj pa
so veseli dobre prodaje na
nemškem trgu, saj se je v letoš-
njih šestih mesecih tržni delež
povečal z lanskih 6,1 na 6,5
odstotka. Ob tem pa pri BMW
ne skrivajo, da imajo kar nekaj
težav z britanskim Roverjem
(80 odstotkov te tovarne je v
lasti BMW). V letošnjem prvem
polletju je ta tovarna svojo pro-
dajo sicer povečala za pet od-
stotkov, vendar je kar 55 odstot-
kov vsega prometa ustvarila iz-
ven Velike Britanije. Za vsako
tovarno pa je doslej veljalo, da je
najpomembnejši domači trg.
Citroen berlingo z električno zložljivo sončno streho.
Berlingo z električno
sončno streho
Citroen je z berlingom, ki je
t^istvu nekakšna mešanica
""prostorskega in dostavne-
i^^^ozila, naredil dober posel.
'^\to se uveljavlja tudi na slo-
*nskem trgu, kjer gre letos
'^icoski avtomobilski hiši bo-
^l^ot lani. Sedaj pa Citroen
^■luja novo izvedenko berlin-
^Jiultispace v varianti s petimi'j
^(leži. Temu avtomobilu na-i
menjajo še električno zložljivo
sončno streho v kombinaciji z
novim 1,8 litrskim motorjem.
Ta ponuja 66 kW/90 KM pri
5000 vrtljajih v minuti, največji
navor pa 147 Nm pri 2600 vrtlja-
jih v minuti. Po napovedih Ci-
troena bo prodaja tega berlinga
stekla v začetku tega meseca,
kdaj pa bo na voljo slovenskim
kupcem, pa ta hip še ni znano.
Citroen xsara.
Skorajšnje rojstvo citroena xsare
Frankfurtski avtomobilski
salon, ki smo ga na naših
straneh že predstavili pred ne-
davnim, bo letos ponujal iz-
jemno veliko novosti. Mednje
spada tudi citroen xsara, na-
domestilo za ZX.
Citroen bo avtomobil ponu-
jal v dveh karoserijskih različi-
cah, in sicer kot petvratno
kombilimuzino in kot kupe,
osnovna izvedenka pa bo v
dolžino merila 417 in v višino
169 centimetrov. Motorjev bo
po sedanjih napovedih šest, in
sicer 1,4-litrski z močjo 75 KM,
pa 1,8-litrski motor, ki pa bo
razvijal 103 KM (tudi v kombi-
naciji s samodejnim menjalni-
kom).
Naslednji bo prav tako 1,8-
litrski motor, vendar s po štirimi
ventili na valj in zato z močjo
112 KM, na koncu pa bosta dva
dizelska motorja, pri čemer bo
šibkejši zmogel 68 KM, zmoglji-
vejši pa 90 KM. Pomembno je
tudi, da bo coupe na voljo z lani
predstavljenim 2,0-litrskim
motorjem, ki ponuja največ
167 KM. Pri Citroenu pravijo,
da bo xsara avtomobil z veliko
pasivne kot tudi aktivne varno-
sti, saj naj bi bil opremljen tudi
s stranskimi zračnimi varnost-
nimi blazinami. Na voljo bodo
tri vrste opreme (X, SX in exc-
lusive), pri Citroenu Slovenija
pa napovedujejo, da bo novi
citroen slovenskim kupcem na
voljo predvidoma v začetku
oktobra.
Volvo S 40
Volvo prodal
Renaultove delnice
Seveda je že skoraj pozab-
ljeno, da sta se hotela švedski
Volvo in francoski Renault
nekoč združiti, potem pa iz
tega ni bilo nič.
V času priprav sta tovarni
vsaka pri drugi kupili določeno
število delnic in tako postali
solastnici. Sedaj pa je Volvo
prodal vse Renaultove delnice
(bilo jih je za 11,3 odstotka
vsega premoženja) in dobil za-
nje nekako 750 milijonov šved-
skih kron. Kljub temu, da do
»poroke« ni prišlo, pa se Volvo
ni odrekel podobnemu sodelo-
vanju z nekaterimi drugimi av-
tomobilskimi hišami. Najbolj
znan in uspešen tovrstni pro-
jekt je tisti, pri katerem ob
japonskem Mitsubishiju sode-
luje še nizozemska vlada. V
nizozemskem Bornu namreč v
skupni tovarni nastajajo tako
mitsubishi galant kot tudi vol-
vo S/V 40.

42

kultura bivanja
Poceni do nove Iculiinje
Piše: DARJA HUGHES
Minili so tisti časi, ko smo
kupovali pohištvo enkrat za
vselej. Je že takšna usoda so-
dobnega doma, da se njegova
notranjost, funkcije in stil
vedno znova spreminjajo.
Kuhinjsko pohištvo ni med ti-
stimi, ki bi ga zlahka zamenjali,
saj gre pri takšnem opravilu za
celo vrsto novih elementov, po-
navadi pa tudi novih talnih in
stenskih oblog. Pa vendar, čas
prav v kuhinji pusti svoje sledove
in že v nekaj letih se vaša draga
investicija spremeni v obrabljeno
in staromodno čajno postojanko.
Modni trendi, ki so kajpak pogo-
jeni z družbenimi in gospodar-
skimi nihanji, te dni v opremi in
dekoraciji iščejo izvirnost v ide-
jah »recikliranja, predelave, revi-
talizacije« starega in odrinjajo no-
vo, če je to le mogoče.
Kot mnogo kuhinj starejše-
ga datuma, je bila tudi kuhinja
na sliki precej majhna in povr-
hu tega še ne posebno funk-
cionalna.
Ker ni bilo prostora za mizo,
smo ta problem rešili z vstav-
kom lesene vezane plošče (lah-
ko so tudi iverne), ki jo je bilo
potem lahko obdelati. Prav tako
smo z lesom preoblekli tudi vse
delovne površine in tla, ki so
bila prvotno prekrita s toplim
podom. Bela kuhinja iz 80-ih je
končno pristala na dnu modne
lestvice novejših trendov in z
njo vred klinični izgled. Odraz
topline in domačnosti bodo pri-
čarale tople barve, zato bodo po
novem stene pobarvane najprej
z rumeno barvo, (na vodni os-
novi)^ ko pa se ta posuši, s krpo
nanesemo glazuro (akrilni pro-
sojni medij in barva po želji).
Tudi stena s ploščicami je pred
barvanjem najprej prevlečena s
plastičnim laminatom, kar
omogoča ravno površino. Ob-
delava je enaka kot pri stenski,
le da bo le-to najprej verjetno
potrebno prebarvati z osnovo.
Prav tako naredimo z elementi,
morda pa je pametno kupiti še
nove ročaje, ki popolnoma
spremenijo izgled. Vzorec in
barve bomo kajpak izbirali po-
ljubno, pazite na ravnotežje in
skladnost z ostalimi barvami v
prostoru. Zaščitni lak na koncu
je obvezen.
Obdelava
elementov in
talnih površin
Ko smo vse omenjene povr-
šine preoblekli z lesenimi pre-
vlekami in plastičnim lamina-
tom, lahko začnemo z nadalj-
njo obdelavo. Tla so najprej
dvakrat pobarvana z vodotop-
nim (sivim) premazom, pri-
mernim za zunanje talne po-
vršine (po navodilih proizva-
jalca), nato pa so nanje odtis-
njene »terra cotta ploščice«.
To naredimo tako, da iz stiro-
porja izrežemo primeren mo-
del, ki ga namočimo v izbrano
barvo in odtiskamo po tleh.
Ko se barva dokončno posuši,
celotna tla dvakrat prevleče-
mo s prozornim zaščitnim la-
kom (na slikah 1 in 2).
Preoblečene delovne površi-
ne najprej spet prebarvamo z
osnovno barvo, na katero z
gobasto tehniko nanesemo
več slojev barve po lastni izbi-
ri. Na koncu pa seveda nikar
ne pozabimo še glazuro in
brezbarvni lak za zaščito (glej
slike 3, 4, Sin 6).
Če torej sodite med tiste, ki
imajo v mislih nekoliko bolj
rentabilno investicijo kot po-
polnoma novo kuhinjo, potem
ste na pravi poti. Z malo de-
narja, spretnosti, domiselno-
sti in poguma boste v pičhh
nekaj dneh praznovali rojstvo
nove kuhinje.
Kuhinia prej in kuhinja potem...
Slika 1
Slika 2
Slika 4
Slika 3
Slika 5
Slika 6
moj pes
Bernardinec
»Kakšen velik kuža,« bi dejal malček, očka
pa bi dodal: »Kje pa ima sodček z žganjem?«
Tako nekako si predstavljamo tega ogromne-
ga psa, ki je bil vzrejen za nevarna dela,
obenem pa se je zelo dobro prilagodil hišne-
mu življenju.
Zgodovina: predniki bernardincev najbrž iz-
virajo iz Azije. Ime je dobil po gostišču »Hospi-
ce du grand Saint Bernard«, v katerega so se
zatekali ljudje, ki so potovali čez glavni alpski
prelaz med Švico in Italijo. Prvi zapiski o tej
pasmi so iz 18. stoletja. Pasmo so vzredili
menihi. Služil jim je kot vodnik po zasneženih
poteh, pomagal pri reševanju ljudi izpod pla-
zov in žametov. Njegova vzdržljivost, moč,
pogum in dober nos so ponesli njegovo slavo
po celem svetu.
Če ste se ob branju članka odločili, da boste
kupili psa, in to čistokrvnega bernardinca,
lahko povemo, da ima bernardinka Kara (na
sliki) osem čistokrvnih mladičev, stari pa so
šest tednov. Doma so v planinski koči na
Klemenči jami, prodali pa bi jih radi ljudem,
ki bodo dobro skrbeli zanje. Kari lahko pišete
na naslov: Janez in Elizabeta Slapnik, Koča
na Klemenči jami nad Logarsko dolino, Solča-
va, ali pa jo pokličete po telefonu 846-072.
Narava: miren, pameten in prijazen, ni vsi-
ljiv in ne napadalen. Ponavadi je že njegova
velikost dovolj, da se ga drugi ustrašijo.
Potrebe: tako velik pes potrebuje njemu
primerno vehko bivahšče, veliko gibanja, dol-
gih sprehodov, vsaj dvakrat tedensko razčesa-
vanje dlake in pa seveda veliko več hra;
zlasti mesa. Zelo ima rad pohvale in boža,
po glavi.
Glavne značilnosti: glava je velika in širo,
z zaokroženo lobanjo in izrazitimi obn-
Gobec je kratek, smrček pa mora biti črn.Ut
ima povešena, ki pa ne smeta biti pret
odlakana. Oči ima majhne in temnorjavefe
ve. Značilno je, da sta spodnja in zgornja va
viseči. Trup ima širok, globoka prsa, moč
hrbet in mišičasta ledja. Dlaka je lahko do)
ali kratka, oranžno mahagonijeve barve i
rdeče progasta z belimi lisami.
Velikost: zaželeni so veliki ip skladno gra
ni psi. Višina ni določena.
DRAGAN JUHA!
Kinološko društvo C(
gremo po gobe
Kukmak
Gozdovi okrog Šmartnega
v Rožni dolini so bili v bliž-
nji preteklosti pravi gobji El-
dorado. Na žalost so danes ti
gozdovi eno samo veliko po-
teptano gozdno prizorišče.
(Ne)gobarji so v kratkem ča-
su uspeli gozdove skorajda po-
polnoma opustošiti. Ljubitelju
narave, tistemu pravemu, bo
takoj padlo v oči, da je vse manj
gob, tiste, ki pa so še ostale, so
zanesljivo pobrcane. Če ima
vsak deseti gobarskih pohodnik
košaro, je še kar veliko. Vsi
ostali trmasto vztrajajo pri PVC
vrečkah. Kar dajmo še tako na-
prej! Čez par let ne bodo več
potrebne ne košare ne vrečke.
O ostalih okraskih niti ni vred-
no govoriti. Prav vse bi se našlo
ob in v gozdovih: cigaretne
škatlice, pločevinke od piva, co-
ca cole ali fante, vrečke bombo-
nov, čokoladni papir. Če sem-
kaj prištejemo še dotrajane do-
brine domačinov, kot so štedil-
niki, steklenice, hladilniki ali
celo tričetrt starega avtomobila,
potem si lahko predstavljamo
slikovitost gozdov.
Sicer je v tem času gob kar
dovolj. Največ je lisičk, bolj
pogoste od ostahh gob pa so še
bisernice, rumeni ježek, rume-
ni goban, razne mlečnice in
seveda raznorazne golobice.
Danes bom malce spregovo-
ril o kukmakih. Značilno za
tovrstne gobe je, da imajo
obročke oziroma zastiralce in
da so pod klobukom, torej go-
vorimo o lističih roza in čoko-
ladne barve, starejši pa posta-
nejo že kar črnikasti. Kukma-
kov je kar nekaj vrst: gojitveni,
travniški, tratni, vrtni, mestni,
korenčasti, gozdni, pordeli,
Langejev, veličastni, re(
poljski, beli godni, odsek;
karbolni. Prav zadnji, tc
karbolni kukmak, je strupi
Pri kuhanju boste zazm/imo
čan volj po karbolu.
Sicer so kukmaki zelo dob
gobe. Pripravljamo jih lali
na vse načine. Slabši pozi
valci včasih zamenjujejo
kukmakom zelo podobno
bo, to je kukmakovec. Razi
pa je vendarle očitna. Kuki
kovec je pod klobukom t
barve in ga moramo do
spoznati, ker bi ga lahko pi
sneži zamenjali z nekatei
behmi mušnicami, ki so si
no nevarne. Sicer pa je 1<
makovec ravno tako dober
so kukmaki.
Kukmakovec
Gozdni kukmak
Nabodalo ix feK
in kukmakov
Potrebujemo: kukmal^^
lečja jetra, bel kruh, olje.'
Priprava: gobe očistili'
narežemo na večje ena^^'
ne kose Prav tako pripr^^j
jetra in bel kruh. Na pal^*^
ražnjiče nabodemo po
tra, gobe, kruh in ponovnj
dokler palčka ni prekrita- |
poškropimo z oljem. P^.
na žaru in že pečemo poso
Serviramo kot začetno jed'
AMADEO VO^^
EUBISSSSP
PETICA

nedeljsko kosilo |
Piše: sestra VENDELINA
Cvetačna enolončnica
0devana ohrovtova glava,
skntni krapi,
irompiTJevci mešana solata
Vinski trijed
Cvetacna
enolončnica
potrebujemo: 40 dag cve-
1 korenček, 1/4 1 graha,
j,3no kaša iz 15 dag moke in
jgjca, 1 žlice maščobe, po
^g^nosti kurjo mast, sese-
Ijjn peteršilj, sol, 2 žlici nari-
anega sira.
priprava: cvetačo opere-
lO, narežemo na cvetke in
uhamo v vreli osoljeni vodi.
jah posebej kuhamo. Iz mo-
gin jajca zamesimo trdo te-
0 in s strgalnikom naribamo
3 prt. Ko je cvetača skoraj
lehka, zakuhamo ribano ka-
3, dodamo odcejen grah. Ko-
>nček s strgalnikom nariba-
lokar se da na drobno in ga
a vroči kurji masti pražimo
ekaj trenutkov, da ovene,
ato ga stresemo k cvetači.
o juha prevre, zamešamo
eteršilj, sir in postrežemo.
Nadevana
ohrovtova glava
Potrebujemo:    ohrovtovo
m, sol, juho.
Mdev: 30 dag mlete meša-
K svinjskega in govejega
w\t,4: dag olja, 2 žlici sese-
Itae čebule, 3 stroke sese-
Sanega česna, 1 dl pšenične-
gazdroba, 2 jajci, 2 žlici goste
smetane, sol, poper.
Priprava: ohrovtovo glavo
»čistimo, operemo in kuha-
no v osoljenem kropu 10 mi-
3ut, Nato jo preložimo na de-
iko. Povežemo jo z vrvico in
zrežemo kocen precej globo-
ko. Nadev damo v odprtino
nmed posamezne liste. Kup-
ček nadeva lahko gleda iz gla-
Tako pripravljeno glavo
'oložimo v kožico in prilije-.
10 vrelo juho in kuhamo do
'"^hkega. Kuhano glavo po-
lzimo celo na ogret krožnik
"damo okrog skutne krape.
^adev: na olju steklasto
'Pražimo čebulo, dodamo
^^so, ko se posuši mesni sok
'^dodamo česen in zdrob, še
Jekaj trenutkov mešamo, pri-
''^nio 2 dl juhe, dodamo sol,
'''Per in kuhamo 7 minut,
'Jo odstavimo. Med malo
'^'3jen nadev zamešamo
'"letano in jajci.
Skutni krapi
'Potrebujemo: kvašeno te-
J'°'2 50dag moke. soli, 2 dag
'^^^3, 1 jajce, 6 dag masla,
'°Plo vodo.
mev: 30 dag skute, 10 dag
.majhne kocke narezanega
kruha, 3 žlice kisle
J^^ne ali mleka, 1 jajce,
u: sesekljan peteršilj, sese-
j^l^no krebulJ4co. Za zabelo -
jg^^^^Prava: zamesimo kva-
V,°.^esto trdo kot za kruh.
^^^'^^ naj 30 do 40 minut.
^^rn    zamešamo    med
1(j° sol,  jajce,   smetano,
peteršilj in krebuljico.
l^ro p     oblikujemo majhne
^^^^^i^no kvašeno
zvrnemo na pomokan
prt, pregnetemo ga v dolg
svaljk, narežemo ga na rezine
in v sredo, na vsako rezino
položimo skutino kroglico,
robove stisnemo in oblikuje-
mo krap. Pustimo jih še 30
minut, da vzhajajo, nato jih
kuhamo v slanem kropu 10
do 15 minut. Na krožniku jih
zabelimo z maslom.
Krompirjeva
mešana solata
Potrebujemo:    70    dag
krompirja, 2 v trdo kuhana
jajca, 10 dag pečenke ali po-
sebne salame, 10 dag kislih
kumaric, ip dag kislih šampi-
njonov, 2 stroka sesekljanega
česna, 2 žlici sesekljane čebu-
le, sol, olje, kis, poper, nare-
zan drobnjak.
Priprava: krompir skuha-
mo, olupimo, narežemo na
kocke, prav tako tudi jajca,
pečenko, kumarice, šampi-
njone, dodamo še čebulo, če-
sen, sol, poper, drobnjak, ol-
je, kis in vse zmešamo.
Vinski trijed
Potrebujemo: 3 zemlje, 2 dl
vode, skorjico cimeta, 2 žhci
sladkorja, 1/2 do 3/4 1 vina.
Priprava: zemlje narežemo
na za pol prsta debele rezine,
jih rumeno opečemo v pečici,
ogreti na 180 stopinj, in zloži-
mo v skledo. Vodo s cimetom
in sladkorjem zavremo, ohla-
dimo, odstranimo cimet in
vodo zmešamo z vinom. S
tem polijemo pripravljene
zemlje. Ko se navlažijo, trijed
postrežemo. .  .|
iz zrelih
paradižnikov
Paradižnikova
juha z mlekom
Potrebujemo: 3 dag moke,
2 žlički olja, pol kg svežega
paradižnika, pol litra vode ali j
zelenjavne oziroma mesne ju-1
he, pol litra mleka, sol, ščepec
sladkorja, poper, zelen peter- j
šilj, popečene kruhove kocke. \
Priprava: v toplem, ne pre- j
vročem olju, umešamo moko, j
ki ne sme zarumeneti. Doda- <
mo narezan paradižnik in du-
šimo, da se paradižniki zmeh-
čajo. Po potrebi prilivamo ma-
lo vode, nazadnje pa celotno
količino in vse skupaj pretlači-
mo. Prilijemo mleko, zavre-
mo, solimo, popramo, sladka-
mo in nazadnje dodamo obilo
sesekljanega zelenega peterši-
Ija. K juhi serviramo popečene
kruhove kocke.
Paradižniki z
jajčnim testom
Potrebujemo: četrt kg mo-
ke, 3 jajca, 2 skodelici mleka
ali redke kisle smetane, sol,
pol kg lepih paradižnikov, šo-
pek drobnjaka ali peteršilja,
olje za pečenje.
Priprava: iz moke, jajc, mle-
ka ali smetane in soli naredi-
mo ne preredko tekoče testo,
ki naj stoji vsaj pol ure, da
moka nabrekne. Paradižnike
damo za hip v vrelo vodo, jih
olupimo, odstranimo iz njih
peščice in jih zrežemo na koc-
ke ali rezine. Zmešamo jih v
testo skupaj s sesekljanim pe-
teršiljem ali drobnjakom. Na
vročem olju spečemo omle-
tam podobne krpice in jih ser-
viramo skupaj s poljubno so-
lato. Paradižnikove krpice so
okusnejše, če jih potresemo z
naribanim sirom. j
Pečeni paradižniki]
Potrebujemo: 10 do 12 ne j
predebelih, enakomerno veli- i
kih paradižnikov, 2 žlici olja, 5 j
dag naribanega sira, šopek !
drobnjaka.
Priprava: paradižnike na
zgornji gladki strani zareže-
mo v obliki križa. V zarezo
zlijemo nekoliko olja, po vrhu
solimo in potresemo s sirom.
Paradižnike zložimo v koži-
co, jim prilijemo olje in speče-
mo.
Posebno okusno so ome-
njeni paradižniki pečeni na
žaru. Ponudimo jih k različ-
nim mesnim jedem.
Paradižniki s
smetano
Potrebujemo: 1 kg zrelih
paradižnikov, ščepec sladkor-
ja, sol, poper, 4 dag surovega
masla, 2 dag moke, smetano,
zelen peteršilj.
Priprava: paradižnike na-
režemo na rezine, solimo,
malo popopramo in sladka-
mo. Dušimo jih na surovem
maslu. Ko so že skoraj zduše-
ni, prilijemo smetano, v kateri
smo dobro razžvrkljali moko.
Nazadnje dodamo še zelo
drobno sesekljan zelen peter-
šilj.
K paradižnikom lahko ser-
viramo slan krompir, široke
rezance ali druge testenine,
dušen riž in podobno.
BOJAN SEŠEL
zdravilne rastline
Milnica
Piše: BORIS JAGODIC
Milnica (Saponaria offic-
nalis L.) spada v družino
klinčnic. Družino sestavlja
približno 80 rodov z dva ti-
soč vrstami. Tudi rod milnic
zajema kakih 30 različnih
vrst.
Milnica je trajnica, ki ima v
zemlji debelo, žilavo koreni-
ko, ki je znotraj rumena. Iz
nje poganja eno samo golo
steblo, visoko do 70 cm. V
zgornjem delu je vejnato in
rahlo dlakavo. Listi so nas-
protni, po dolgem suličasti.
Spodnji listi so pecljasti, zgor-
nji pa sedeči. Na vrhu stebla
so v gostih šopih nameščeni
veliki bledo rožnati ali beli
cvetovi, ki nekoliko dišijo.
Cveti od julija do septembra.
Raste kot nadležen plevel
ob poteh, ograjah, rečnih
strugah, ob železniških pro-
gah, ponekod pa jo gojijo tudi
po vrtovih.
Pri milnici izkopavamo ko-
reniko, nabiramo pa tudi liste
in cvetove. Koreniko očisti-
mo, dobro speremo pod te-
kočo vodo in posušimo v pe-
čici ali v sušilniku. Posušena
korenika je skoraj brez vonja
in je najprej sladkastega, nato
pa grenkega, pekočega oku-
sa.
Milnica vsebuje saponine,
triterpenske glikozide, različ-
ne sladkorje in ogljikove hi-
drate, čreslovine, sluzi, rud-
ninske soli itd.
Glavno delovanje imajo sa-
ponini, ki se v stiku z vodo
zelo penijo in imajo milu po-
dobne lastnosti. Zmanjšujejo
gostoto.slu^i v dihalih, spod-
bujajo delovanje ledvic, jeter
ter na splošno pospešujejo iz-
ločanje žlez. Izločki sluznic se
povečajo in s tem razredčijo,
kar omogoča, da se lažje iz-
kašljamo. Saponini delujejo
pomirjevalno pri hudih bole-
činah, zlasti pri revmatizmu
in gihtu. Ker povečajo pro-
pustnost celičnih membran,
jih uporabljamo tudi zato, da
organizem sprejme tudi dru-
ge snovi.
Zato uporabljamo male ko-
hčine drobno zrezane koreni-
ke milnice kot dodatek raz-j
nkn čajnim mešanicam, ki to-i
pijo sluz v pljučih, ženejo naj
vodo in pospešujejo potenje.
Iz drobno narezane koreni-
ke si lahko pripravimo rahel
izvleček tako, da vzamemo
eno čajno žličko droge in jo
prelijemo s skodelico mrzle
vode ter namakamo nekaj ur.
Nato nekoliko segrejemo,
precedimo in čaj pijemo po
požirkih, največ do dve sko-
delici čaja na dan. Ta čaj spod-
buja izločanje žolča, čisti kri,
pomaga pa pri potenju in sla-
bi prebavi ter pri želodčnem
in črevesnem katarju, pa tudi
pri prehladnih dihal. Pri pre-
velikih odmerkih pa lahko
tak čaj povzroči hudo slabost
z bruhanjem in slinjenjem.
Ljudsko zdravilstvo ga
uporablja za zdravljenje kož-
nih bolezni, kot so izpuščaji,
turi, lišaji in glivična obole-
nja.
lepota in zdravje
Zdravje na dopustu
V kolikor se želite na do-
pustu čimbolj sprostiti in
razbremeniti, poskrbite, da
boste potrebne korake v zve-
zi z zdravjem storili že doma,
preden se podate proti izbra-
nemu počitniškemu cilju.
Poskrbite za ustrezno po-
stopno  privajanje  kože  na
sončne žarke, mokro okolje,
vročino, suh zrak ipd.. Omisli-,
te si dovolj počitka in spanja,:
da ne boste prvih nekaj dni|
dopusta prebili v postelji ali \
med smrčanjem na plaži. Po-|
skrbite za zvrhano mero tele-]
sne dinamike in gibanja, tako '
da boste na dopust prišli razgi-
bani. Sprijaznite se s svojo po-
stavo ali pa jo začnite spremi-
njati še pred odhodom (kom-
pleksi in zadrega zaradi neu-
strezne telesne teže in oblin so
garancija za neuspeli dopust).
Pred potovanjem v nezna-
ne kraje se pozanimajte o hi-
giensko sanitarnih razmerah
in zdravstvenih pogojih v svo-
jem bodočem počitniškem
okolju, nato pa se nanj us-
trezno pripravite sami ali pod
zdravniškim nadzorstvom
(dieta, cepljenje, preventivna
terapija ipd.). Na dopust vze-
mite dobro založeno priroč-
no lekarno, ki vam jo lahko
pomaga pripraviti farmacevt
v bližnji lekarni ali pa zanjo
poskrbite kar sami. V prime-
ru kakršnihkoli težav z
zdravjem in počutjem se pred
odhodom na počitnice obrni-
te na svojega zdravnika (se-
veda le, če mu zaupate in ga
cenite kot dobrega človeka in
strokovnjaka). Poskrbite za
nujno potrebno osnovno in
dodatno zdravstveno zavaro-
vanje. V kolikor ste že dalja
časa odlašali z obiskom pri
zobozdravniku, pred odho-
dom le potrkajte pri njem, da
vam kasneje ne bo žal.
Kraj in način počitnikova-
nja ter vrsto potovanja izberi-
te v skladu s svojimi željami
in  aktualnim  zdravstvenim
stanjem sebe in svojih sprem-
ljevalcev. Ob prihodu v kraj
dopustovanja se pozanimaj-
te, kje in kdaj je na voljo
lekarna, zdravnik, reševalna
postaja, nujna medicinska in
zobozdravstvena pomoč ipd..
V primeru težav se ne prepu-
stite paniki, marveč ravnajte
razumno in razsodno, pri tem
pa upoštevajte, da sodijo son-i
ce, voda, zrak in čas med^
učinkovite zdravnike in člo-;
vekove  zaveznike   tudi   obj
koncu 20. stoletja. \
nasveti za dom
in gospodinjstvo
• Upognjeno desko za rezanje zravnamo, če jo za nekaj
časa denemo v vodo, nato pa položimo na ravno ploskev z
vzboklino navzgor in obtežimo.
• Madež od sveče odstranimo tako, da ga najprej previdno
odpraskamo. Nato položimo madež med dva pivnika in ga
prelikamo. Med likanjem pivnik večkrat preložimo.
• Madeže od črnila spravimo iz tkanine z glicerinom, ki ga
nato speremo z mlačno vodo.
• Posodo iz pocinkane pločevine (vedra za čiščenje,...)
pomijemo z vročo raztopino detergenta ali sode. Večjo
umazanijo pa odstranimo s peskom, čistilnimi praški ali z
jekleno vato.
• Neprijeten ali močan vonj odstranimo iz steklenice, če jo
splaknemo z okisano vodo in dobro pomijemo.
• Brez lijaka včasih težko nalivamo tekočine v stekleničke.
Pomagamo si lahko s polovico jajčne lupine, ki jo na dnu
prevrtamo z debelejšo iglo ali z rogljem kuhinjskih vilic.
• Bela vrata ostanejo dalj bela, če namažemo najbolj izpo-
stavljene dele z brezbarvnim voskom. Tanka prevleka varu-
je vrata pred umazanijo in obrabo. ^^^^^ ^^^^^^


FEUTON - ROMAN
Lepota templjev
Kljub slabemu slovesu
»pokvarjenega mesta« ob
imenu Bangkok, ob spominu
na njegove številne templje,
neštete kipe in druge zakla-
de, zadrhtijo roke poznavalcu
azijske umetnosti. V življenju
budista je dograditev novega
templja eno najbolj hvale-
vrednih dejanj in s to vrlino
so na Tajskem zelo pretirava-
li. V samem Bangkoku je več
kot 4.000 svetišč. Najlepši,
največji in največkrat tudi
najstarejši templji v mestu so
iz poznega 18. in začetka 19.
stoletja in se takorekoč pokri-
vajo z nastankom in zgod-
njim razvojem mesta. Ker so
bile takrat glavne prometnice
mesta reke in kanali, sva se
pri ogledovanju svetišč poslu-
ževala rečnih ladij in seveda
lastnih nog.
Osrednji prostor templja je
dvorana-vihara, ki v svoji no-
tranjosti čuva kip Bude. Ta je
največkrat upodobljen v raz-
mišljujoči sedeči drži, redke-
je pa ko stoji ali leži. Buda je
prikazan v zastrašujoče veli-
kih razsežnostih. V templju
What Po počiva 46 metrov
dolg in 15 metrov visoki leže-
či Buda. Ni čudno,.da so bile
vihare v predstolpniški dobi
daleč največje in najvišje
zgradbe v mestu. Te veličast-
ne stavbe rahlo trapeznih ob-
lik so v svoji lepoti za nas
primerljive samo s katedrala-
mi. Koničaste strehe, prekrite
z raznobarvno keramiko, pre-
vladuje zelena, modra, rume-
na in oranžna barva, podprte
z vitkimi stebri, skrivajo pod
seboj zidan prostor, na kate-
rih stenah se pred obiskoval-
cem odvijajo slikani prizori iz
tajske zgodovine, Budin živ-
ljenjepis, grozote in lepote
budističnega pekla in nebes.
K mističnemu vzdušju v
templju prispeva zastrta svet-
loba, ki prodira v prostor mi-
mo bogato rezljanih, v mede-
nino in zlato okovanih lese-
nih naoknic in vrat. V tem
prostoru se odvijajo vsakod-
nevne molitve mož obritih
Velika palača je največja znamenitost Ban^oka.
glav, ogrnjenih v žefranasta
ogrinjala. Od tu se širijo zale-
gle pesmi v zgodnjih jutrih,
ko dan premaguje noč. Tu se
mladeniči spoštljivo spovedu-
jejo starejšim menihom. Sem-
kaj hodijo ljudje v vdani po-
božnosti izkazovat spoštova-
nje svojemu velikemu učite-
lju s prinašanjem lotusovih
cvetov, lepljenjem zlatih listi-
čev na Budine kipe, prižiga-
njem dišavnih paličic... V
templjih pri menihih iščejo
odgovore na težave v življe-
nju, nasvete za prihodnja de-
janja.... V zavetju ograjenega
dvorišča, ki tempelj obdaja,
se nahajajo številni čediji-stu-
pe, neke vrste zvonikom po-
dobni stolpi različnih oblik in
velikosti, vse od majhnega
kupa kamenja pa do velikosti
večnadstropnih zgradb. Ti
pomniki pomembnih dogod-
kov, mesta za hranjenje budi-
stičnih relikvij in pepela po-
membnih tajskih mogočne-
žev, so okrašeni z fantastični-
mi mozaiki barvastega porce-
lana, stekla, v posebnih pri-
merih pa tudi z dragimi kam-
ni in suhim zlatom.
Poleg teh religioznih stavb,
katerih vrata čuvajo različni
demoni, ljudje ptice, zmaji in
levi, so del samostanov tudi
stanovanjske celice, hišice
menihov, kuhinje, učilnice.
Samostani so bili skozi zgodo-
vino srce tajske kulture, šols-
tva, umetnosti. Del te naloge
opravljajo še danes. Nekateri
so centri tradicionalne medici-
ne, masaže, spet drugi so uni-
verzitetna teološka središča,
vsi brez izjeme pa gojijo so-
botno in nedeljsko šolo, v ka-
teri se mladi kratkohlačniki
seznanjajo in učijo tajskih tra-
dicionalnih veščin: budizma,
plesa, igranja inštrumentov...
Tako dopolnijo znanja, ki jih
dobijo v obvezni državni ali
privatni šoli.
Kralj mora biti
budist
Nauk, ki uči, da je kvaliteta
naslednjega življenja pravza-
prav plačilo zaliobra in hvale-
vredna dela v tem življenj,,
je začel v Indiji v 5. stol
pred Kristusom. Mladi Ga'
ma, maharadžin sin, ki
oče nudil vse posvetne rad!
se je nenadoma zavedel trn
nja in bede življenja.
mu je vlilo srečanje z i^,
hom, ki ga je presenetil s j
jim mirom in duševno vedjj
Gautama je zapustil posv^
življenje in po dolgi in napo
poti preko meditacij našel j
vo pot, kako se izogniti za(a,
nemu krogu ponovnega rojev,
nja, nenehnemu sprehajanj,
po lestvi šestih stanj transij
gracijskega bivanja. Dosegeij
nirvano, ugasnitev vseh m
in strasti in s tem najvišjo dj
hovno blaženost. Tako sei
izognil trpljenju ponovnegatj
jevanja. V 35. letu je posj.
Buda-razsvetljeni.
Vsi meniški obredi imajo^;
cilj doseči nirvano. Menihi s;
morajo posvečati tem poizk,^.
som ves čas svoje budnost;
Budizem je strpen do drugr
verovanj, pravzaprav jih nir,i.
koli zanikal, ampak posreči
no vključeval v svoj koncep
Na Tajskem je doživel najvef
razcvet v 14. stoletju, ko i;
postal državna vera. Tajsk;
ustava gre celo tako daleč, i;
zahteva, da je kralj budist ii
varuh drahme-budističnegj
svetega pisma. V deželi ježir.
navada, da mladci del življe-
nja preživijo v samostanu. Vi-
nitev v posvetni svet ne pome
ni neuspehar ampak so nas
protno samostanske izkušnje
dobra šola, družbena osnov,
za vse življenje. Tudi bodoč
kralji so deležni vsaj nekajte
denskega meniškega življenja
da s tem potrdijo svojo privr
ženost budizimi:        ^
Nenadoma se je oglasil oče, ne da bi z materjo opazila njegov
prihod in rekel:
»Neža! Mirko ima prav! Dekle lahko skoprni zaradi strahu.«
Odšel je iz kuhinje in se vrnil z vetrno svetilko in dežnikoma v
rokah.
»Greva! In ne hodi tik za menoj!« je kratko velel.
Stopil sem za očetom. Zunaj je bilo soparno, kljub temu daje
lilo ko iz škafa. Neprenehoma seje bliskalo, daje bilo bolj svetlo
kot podnevi. Mogočno grmenje in treskanje je stresalo tla pod
nogami in vsakič stisnilo srce. Nekajkrat je treščilo v najini
bližini. Od strahu sem se tresel po vsem telesu, kajti vsak
trenutek bi moglo treščiti v naju. Pot je bila kratka, meni pa seje
zdelo, da hodiva neznansko dolgo. Naposled sva le prišla iz
gozda in sem v bleščeči svetlobi bliskov ugledal Blajevo hišo.
Pohitela sva po kamnitih stopnicah do hišnih vrat, kamor naju
dež ni več dosegel s tolikšno silo, kajti nad vrati je bil napušč
podaljšan. Tedaj šele sem opazil, da kar lije z mene in da sem do
kože premočen, čeprav sem celo pot držal dežnik tik nad glavo. V
hišo nisva mogla - vrata so bila zaklenjena. Oče jo je nekajkrat
poklical in trkal s pestjo po vmtih, a ni se oglasila.
»Kam seje reva le zatekla,« seje vprašal.
»Kaj pa, če je pri kozi?« sem opomnil očeta.
Stopila sva za vogal hiše, kjer je bila kozja štalica. Oče je odprl
nizka vrata in posvetil v notranjost. Zagledal sem kozo, nato pa
še Ivanko. Oklepala seje koze okoli vratu in z grozo v očeh zrla v
naju. Tresla seje po vsem životu. Ko je dvignil svetilko do višine
svojega obraza, ga ni spoznala. Nič ni rekla, le nemo je gledala
predse. Izročil mi je svetilko, stopil k njej in jv dvignil.
»Pojdi, gremo v hišo! Nič hudega se ni zgodilo in kmalu bo
mimo. Ostala bova pri tebi, dokler ne pride mati.«
Prijel jo je pod pazduho in jo napol nesel po stopnicah do vrat.
Po daljšem prigovarjanju, je le povedala, kje je ključ. V hiši je
prižgal karbidovko. Tedaj pa naju je spoznala. »Vi ste, stric!
Kako ste dobri, stokrat boglonaj! In ti si tudi prišel. Te ni nič
strah?«
»Seveda meje. Tako strašnega treskanja še nisem doživel«
»Mene je bilo grozno strah. Hudo me je bolela glava. Mislila
sem, da mi bo počila in bom umrla.«
»Pomiri se! Ujma pojenjuje in Boga zahvalimo, da ni bilo kaj
hujšega.« je menil oče, si slekel srajco in si jo zunaj ožel.
»Joj, saj sta čisto premočena!« je rekla, vstala s klopi in nekako
negotovo, kot dajo noge ne nosijo dobro, odšla iz hiše. Vrnila se
je z zelenko v roki in očetu natočila poln kozarec. Segel je po
njem in ga polovico spil. Zadišalo je po sadjevcu. Tudi meni sega
je zahotelo.
»Napravi majhen požirek in srajco si sleci!« mi je rekel in mi z v
kozarcu preostalim žganjem natrl hrbet. Ivanka mi je dala svojo
jopo, s katero sem se ogrnil. Postalo mi je toplo, kot bi si ovil ovčji
kožuh.
»Ne zamerita! V kuhinjo moram, zanetiti in pristaviti za
večerjo. Stric, natočite si ga še!«
Ker se je izgovarjal, da ga ni potreben več, je stopila k mizi in
mu natočila poln kozarec. Ni se ga branil. S peči je vzela koc in
ga dala očetu rekoč:
»Nisem se prej spomnila. Ogrnite se! Gotovo vas hladi.«
Odšla je v kuhinjo. Slišalo se je, kako drega z grebljico po
štedilniku in premika lonce. Deževalo je še kar naprej, grmenje
pa seje oddaljilo. Oče je počasi srebal sadjevec in dobival rahlo
rdeče pege po licih. Ni dolgo trajalo, ko je spet prišla v hišo,
postavila na mizo dve glinasti skodeli vročega kozjega mleka in
pehar suhih hrušk in rekla:
»Kaj drugega nimam dati. Mati bo jutri pekla kruh.« Bila je
videti spet popolnoma uravnovešena, minil jo je strah, le nadih
sramežljivosti je imela.
»Zakaj si pa kite razpletla? Jih ne boš več nosila?« je bil
radoveden.
»O, ja, bom,« je tiho odgovorila, globoko zardela in me skrivaj
pogledala, kot da išče pri meni pomoč. Oče pa, kot da je z
odgovorom zadovoljen, ni o tem rekel ničesar več.
Deževalo že nekaj časa ni več, ko so se zaslišali koraki po
kamnitih stopnicah. Oče je naglo vstal od mize, mi rekel, naj
ostanem v hiši in zaprl vrata za seboj. Takoj zatem sem slišal
govorjenje, besed pa nisem razločil. Ivanka je postala napeta.
Zdela se mi je kot obtoženec, ki čaka na obsodbo. Stopil sem k
peči, kjer je stala in jo tiho tolažil:
»Nikar se ne boj zaradi kit! Vse bo dobro!«
»Stekla je v kuhinjo, prinesla lonec in skledo terjupostavilm
mizo. S kuhalnico je zajela žgance iz lonca in jih z uilimi
drobila v skledo. Ko je mati vstopila in voščila dober večeiji
Ivanka že vlivala mleko nanje.
»Dober večer!« sva ji odzdravila. Hkrati je vstopil oie i'
razburjen dejal:
»Po bližnjici grem k Pižorlovim! Povej materi, kam sem šelU\\
žeje bil za vrati.
»Kaj seje zgodilo?« sva z Ivanko hkrati vprašala.
»V Pižorlov ta veliki kozolec je treščilo, v Sedražu v cerk^
zvonik in Pusarjevo hišo. Strašno me je skrbelo zate in za hik
Hvala Bogu, da je bilo nama prizaneseno. Stric mi je pravil, ^]
sta te našla in kako zelo si bila preplašena. Uboga revica!«
»Mati, zdaj mi je spet dobro. Nikoli pa ne bom pozabila te w
in dobrote, ki sta mi jo izkazala.«
»Zakaj pa si razpletla kite?« je mati čisto mirno vprašala.
Ivanka ji je povedala vse lepo po vrsti, meni pa je bilo nerodni
Ko je končala, ni mati rekla ničesar Odložila je žlico in moli
čakala Ivanko, da je do kraja pojedla. Nato pa je z nag'"
pobrala posodo z mize in odšla iz hiše.
Zmedeno sva se spogledala. Nisem vedel, kaj naj si mislim-
»Pojdiva pogledat v kuhinjo!« sem rekel čez nekaj časa, fcA'
tam je bilo vse tiho. Kuhinjska vrata so bila priprta, počasi s&
jih odrinil. Stala je ob štedilniku tako, daje vratom kazala hrb^
Glava je bila v višini karbidovke, ki je visela na steni ni
štedilnikom, zato je bila njena postava vidna le v obrisu, o^^
katerega je lila žarka svetloba. Ni se obrnila k nama, ni se o^'^'
Tako smo kake trenutke vsi trije nemo stali. Končno sem-
opogumil, stopil tik za njo in jo vprašal:
»Teta, ali sva napravila kaj narobe? Če sva, potem sem vs4
jaz kriv. Jaz sem jo pregovoril, da sije razpletla kite.«
Nič ni rekla, še kar naprej je negibno stala, le glavo je še b^
sklonila in parkrat smrknila. Segla jo po robcu in si n'
naskrivaj in hitro obrisala. Ko je vtaknila robček nazaj v ^
predpasnika, seje obrnila k nama in rekla:
»Nič slabega še nista napravila, če je bilo vse tako,
povedala. Vem, da ne bosta razumela, jaz pa vama ne
povedati, kar bi vama rada povedala. Rotim vaju le, dd '
poskušata ničesar, pred čemer vaju bo sramežljivost oviralti' I
če bi si še tako želela. Ivanka! To svarilo velja predvsem tebi ^
ne bi bila kdaj nesrečna. Mirko, ti moraš pa zdaj domov.«
Dobro se je izteklo, sem si rekel, jima voščil lahko noč in od^
Na nebu je le še tu in tam plaval kak oblak. Nebo je bilo
umito, zvezde redke in bolj svetle. V gozdu je dišalo po p^^^^
trohnobi in mokrem lesu. Z dreves so padale debele kdp^j^
Oglasil se je čuk s svojim zateglim spiiš, spiiš. Hu, hu, huh^^'
se mi je tik nad glavo oglasila sova in me prestrašila. Ljudje,
verovali, da če se sova oglasi blizu hiše, bo nekdo od do^^'
kmalu umrl. Nenadoma se mi je zdelo, da gre nekaj za mo.^"'

piTICA
V MODNEM VRTINCU
47
Divjina v draguijiii
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
ji C t spadate v tisto vr-
jjiiiiinialistično usmerje-
"ga ženskega sveta, ki mu
nakit in podoben lišp dva-
^Jta skrb, je počitniška
^jj^a filozofija vendarle
izjemnega. Le kaj bi
Mletje brez nakita, lepo vas
rosim? Pa kaj potem, če gre
^ogrlice, ki imajo z zlatom
liUpno le barvo in steklasto
^jienje, ki le iz spodobne
^iilje vzbuja vizijo dia-
0lov, ali živopisane etno,
ijjijske oziroma afriške
0itve za okrog vratu, za-
lestij, celo gležnjev...
mmmmm
\'a počitnicah si je vendar
^[rebno dati duška, poleg te-
^pa nakit tako lepo zablesti
a zagoreli koži... Ampak
i[iznajte, naj bo takšen než-
jhten nakit še tako lep in ves
i^ološki, zanimiva je tudi trdi-
fvMarlyn Monroe, ki je ne-
iv svoji filmski pesmi od-
liiosrčno priznala: »Diaman-
iso dekletovi najboljši prija-
flji...«
Zato se nemara sredi poletja
kar prileze malce eksotičnega
sanjarjenja. Divja eksotika v
živalskih motivih se je letos
namreč pojavila na najbolj
prestižnem nakitu, kar ga je
moč kupiti na zemeljski obli.
Sicer pa ime pove vse. Cartier.
Ali, kakor je dejal waleški
princ, ko je naročal vehko ko-
ličino draguljev za kronanje:
»Cartier je draguljar kraljev,
ker je sam kralj draguljarjev.«
Podobnega mnenja šo še da-
nes mnoge kronane in nekro-
nane glave iz privilegiranega
sveta, ki ima kaj pod palcem.
Tako denimo manekenka
Iman, soproga pevca Davida
Bovvieja, vzdihuje: »Ko vza-
mem iz škatlice Cartierjev na-
kit, je že sam občutek tako
veličasten kot obred krona-
nja.« Laskavo, ni kaj.
Sicer pa pri Cartierju trdijo,
da niso modno podjetje, tem-
več le modno ime. Kajti nji-
hov nakit je nasprotje mode
in nikoli mu ni dovoljeno, da
bi postal vulgaren. Pravza-
prav imajo prav, saj se njihova
osnovna, dokaj klasična linija
ponavlja že desetletja. Kot nji-
hov, že skoraj zaščitni znak
izpeljanke iz slavnega dragu-
lja v obliki panterja, nad kate-
rim je bila navdušena celo sa-
ma vojvodinja VVindsordska.
Tudi v najnovejših stvaritvah
so upodobljene nekatere žival-
ske vrste iz divjih pragozdov,
step in puščav. Če boste torej v
teh dneh okrog kakšnega vratu
opazili ogrhco s panterjem, ki
se pripravlja na nevaren skok,
prijazno slonjo družino na za-
pestnici ah zaljubljeni parček
papig na broški - nikar takoj ne
pihnite od silnega udarca zavi-
sti. Malo verjetno je namreč, da
vidite prestižne Cartierjeve
umetnine, temveč le enega iz-
med milijon spretnih ponared-
kov. Njegove cene so pač tako
nezemeljske, da lahko običaj-
ne Zemljanke o njem le sanja-
mo.
Vendar je tudi sanjarjenje
včasih priporočljiva telovadba
za možgane in prenašalec
sproščujočih sporočil v člo-
veško živčevje. To pa je za
počitniški čas, čas »polnjenja
naših baterij«, nadvse priroč-
no opravilo, kajne?
Dekleta ljubijo diamante... Le katera se ne bi zaljubila v tole
ljubko slonjo druščino, sestavljeno v zlato zapestnico s stoteri-
mi diamanti?
Broška z zaljubljenim parč-
kom zlatih papig, posutih
z diamanti.
Cartierova ogrlica s panterjem. To je 18-karatno zlato z
ametistom, emeraldi in oniksi.
Pinki na počitnicah
^odra je barva neba, duha, na psihičnem področju
*barva misli. Rdeča je barva strasti, čustev. Bela je
'Jrva svetlobe, sijaja, znamenje sreče (razen pri
'^katerih kulturah). In kaj nastane, če se te barve
''i^jo v eno? Hit letošnjega poletja - rožnata, seveda.
Tista
vroča,
izzival-
na nian-
sa, ob
kateri se
prebudi
želja po
aktivno-
sti, ki se-
že do
vseh ču-
stev, ki
je tako
sladka,
da bi jo
kar po-
jedli kot
kepico malinovega sladoleda. To je na-
tanko tisti odtenek rožnate, ki ga je
kreatorka Elsa Schiaparelli lansirala že
pred dolgimi desetletji in ga zaradi neo-
bičajnosti imenovala »shocking pink«.
Ali je pink barva pred leti zaslovela
zaradi risanega junaka Pink Panterja
ali on zaradi nje, je pravzaprav obrob-
na dilema. Dejstvo je, da je slavni
otroški lik odšel na počitnice, v modo
pa je prišla barva njegovega pink ko-
žuščka.
Odenite se v rožnato, pozdravila
vam bo depresijo in svet boste videli
kot skozi rožnata očala, zagotavlja
moda. Vendar, stara modrost pravi, da
preveč dobrega tudi ni dobro. Prav
tako kot preveč dobrega vina ali še
tako učinkovitih zdravil. Dokazano je
namreč, da lahko pogosto nošenje rož-
nate barve pri nekaterih ljudeh pov-
zroča razdražljivost, celo glavobole.
In, če dodam še estetski pomislek - s
preveč svetlo ali od sonca pordelo
kožo se rožnata tudi ne razume najbo-
lje. Zato - veselo, vendar v pravih
odmerkih - za nepozabno, rožnato po-
čitniško počutje.
Variacije na temo - top
če bi naše mladenke pov-
prašali, katero oblačilce je za-
nje na počitnicah nepogrešlji-
vo, bi mnoge kot iz topa ustre-
lile: top. Pravzaprav se varia-
cije na temo »top« letos giblje-
jo med mikro majčko, podalj-
šanim nedrčkom ali preprosto
zavezalkano cunjico, ki jo
lahko z malce domiselnosti
vsak dan nosite drugače.
Vam je do odhoda na počit-
nice ostala še kakšna urica
časa? Izkoristite jo kreativno
in predelajte star svilen šal v
imeniten top. Kaj storiti? Oba
dela šala zašijte in po vsej
dolžini prešijte z elastičnim
sukancem. Končano.
Tudi iz najmanjšega ostanka
jerseya ali drugega raztegljive-
ga materiala lahko izdelate pri-
kupno poletno oblačilce. Obro-
bite ga in na sprednji del prišij-
te dva dolga, dolga trakova, ki
ju prevežete spredaj, zadaj,
spredaj... Domiselno, kajne?
Star šal je lahko naj novi top.
Igra prepletenih trakov.
Anketno nagradno vprašanje avgusta:
KUPUJETE NOVO TORBICO. S ČIM SE VAM MORA NAJ-
BOU SKLADATI?
a) s čevlji, ki jih že imate;
b) s stilom in barvo vaših oblačil;
c) če vam je všeč, jo kupite, ne da bi razmišljali o tem;
d)__
domači unikati


tračnice
Po toči zvoniti...
Beno Podergajs, vojniški župan, v pogovoru z zreškim župa-
nom Jožetom Koširjem: »Škoda, da se nisva srečala vsaj malo
prej, pa bi bile moje dopustniške težave rešene. V družini smo
razmišljali in razmišljali, na koncu sicer izbrali, a na bližnje
Zreče letos pozabili.«
On+ono
Pa sta si oddahnila, Slavko in Anka Rakun! On, njen soprog,
in ona, županja Ijnbenska. Po 750-letnici, sita dela, sprejemov,
protokola in veselic, sta se te dni zopet dobila na zasebni
podlagi. Ljubi (od tod ime Ljubno) Ljubenci, da ne boste brez
županje, vam jo ponujamo tudi za čas dopusta.
Oblast na dopustu
v Lučah se je večina predstavnikov oblasti raje kot na Lučki
dan podala na dopust. Slišati je bilo, da se bojijo Lučkega dne,
pa ne vemo, ali zaradi uspehov in veselic ali zaradi ocen in
kritik, ki sledijo delu Lučanov?
Božja pomoč
Ob letošnjem sprevodu konjskih vpreg po celjskih ulicah je
komunalcem gotovo pomagal sam bog. Slabe pol ure po sprevo-
du je poslal dež, ki je z mestnih ulic sprat vso konjsko lularijo in
kakarijo. Lani takšne pomoči ni bilo, zato so meščanom nevsak-
danje vonjave vejale skozi mesto kar do poznih popoldanskih ur
(Ocl)kloni
Bitka za dolarje je izgubljena,
tako na Cipru kaže do sedaj,
z brati bivšimi je zgodba usklajena,
od njih tako navajeni smo kraj.
A, tudi sami smo v tem poslu,
mojstri pravi, dobro že izurjeni,
triki vsi poznani so že osla,
no, pošteni lahko so le razburjeni.
velika drevesa ceu
Pecovniška duglazija
Duglazija (Pseudotsuga
menzensii Franco) je zanimi-
va in precej nenavadna dre-
vesna vrsta. V davni prete-
klosti je bila avtohtona pre-
bivalka evropskih gozdov,
potem pa je ob ledenih do-
bah izumrla. Ohranila se je v
Severni Ameriki, od koder so
jo v prejšnjem stoletju spet
prinesli nazaj in danes pred-
stavlja najvažnejšo vneseno
drevesno vrsto v Evropi.
Gozdni sestoji v Pečovniku
so znani kot najstarejši nasa-
di duglazije pri nas, posamez-
na drevesa pa so med najde-
belejšimi in najvišjimi. Vehkih
duglazij je v Pečovniku več.
Ta, ki jo predstavljamo na sli-
ki, je debela 97 centimetrov in
raste tik ob cesti v Pečovniku,
na robu preseke za plinovod.
Nižje ob cesti, ob odcepu pla-
ninske poti na Vipoto in Celj-
sko kočo pa raste še ena, ki je
debelejša in ima premer 115
centimetrov - prava kraljica
Pečovnika. Ker raste med
drugimi drevesi, jo je težko
ujeti v objektiv. Ocenjujemo,
da so te duglazije stare okoli
110 let in visoke blizu 50 me-
trov. Ko so leta 1974 posekali
podobno debelo drevo, je bi-
lo visoko 53 metrov in je ime-
lo 17 kubikov lesne mase. Hi-
tra rast, uporaben les in ne-
zahtevni pogoji za uspevanje
so glavne prednosti duglaz
pred domačo smreko ali jell
čeprav jih težko primerja)
med sabo.
Gozdovi v Pečovniku so
nimivi tudi zaradi svoje z
dovine. Že od srednjega vi
naprej so v lasti mesta in
znani kot »celjski mestni g
dovi«. Kasneje so bili
žavljeni, danes pa so spe
lasti Mestne občine Celje, li
tako z okoli 200 hektarji
njenih pečovniških gozdo\
pravi »gozdni veleposestm
Žal so danes povsem dru^
ni od nekdanjih naravnih
kovih gozdov z jelko. ^
1870 so jih namreč z golos
in pogozdovanjem začeli
stematično spreminjati
smrekove monokulture.
je bil seveda čimprejšnji d'
ček. A danes vidimo, da
takrat precej ušteli.
Ti gozdovi so zaradi »n^
ravnosti« precej manj od\
ni na vetrolome, snegolo'
insekte in različne bolezi^'
jih pogosto prizadanejo^
različnimi ukrepi goi^
spodbujamo njihov razv^
bolj naravnim oblikam ii^'
vesni sestavi. Že kar zn^'
nite debele duglazije pa
da ohranjamo kot zanim'^
celjskega mestnega gozd^
ROBERT HOST
Fntn- FRANCI HO^^
amadeus poroča
Bodočnost
Me prav nič ne briga atekova plača,
ko jo vidim, meje sram!
Zasmodila se je vladina pogača,
raje pod klobuk se dam.
zanimivosti
Francova gobarska sreča
Prejšnji teden je Franc Glavnik s Polzele šel malo pogledat za
gobami. Z njim je bila tudi žena Breda in potem, ko sta že nekaj časa
stikala za gobami, se je skoraj istočasno obema nasmehnila gobarska
sreča v obliki zajetnih borovih zraščenk. Seveda sta vsak svojo pobrala,
doma pa je tehtnica pokazala, da skupaj tehtata več kot 10 kg.
T. TAVČAR
vitezi belega mesta