ti tyu^tA>fwj Ov< C—
iy~ •A>np
K-
u
Año (Leto) XVII (12) No. (Štev.) 40
“ESLOVENIA LIBRE
99
BUENOS AIRES, 6. oktobra (octubre) 1960
Slovenski kmet v številkak
V okviru mednarodne akcije znane FAO organizacije je tudi Jugoslavija izvedla v letošnjem maju splošni statistični popis kmetijstva v vseh republikah. Popis se je vršil pod vodstvom Zveznega zavoda za statistiko. Nabrani materijal še ni popolnoma obdelan, nekaj grobih številk je bilo pa že objavljenih. Tako so bili objavljeni podatki o prebivalstvu, ki živi na posameznih kmetskih posestvih, o stikih, ki jih imajo samostojni kmetje z državnimi posestvi in delovnimi zadrugami kot tudi z ekonomijami splošnih zdrug. Nekaj podatkov se nanaša tudi na orodje in na stroje, ki jih uporabljajo posamezni kmetje. Podatki so zanimivi radi tega, ker so čisto sveži, stari komaj nekaj mesecev in dajejo realno sliko slovenskega kmetijstva, številkam se namreč ne pozna, da bi bile prirejene za propagando.
Popis je zajel vsa kmetska gospodarstva, ki imajo več kot 10 ha obdelovalne zemlje. V Sloveniji je živelo na tako določenih posestvih 822.000 prebivalcev, toda med njimi je bilo samo 497.000 “aktivnih” prebivalcev, torej takih, ki so se se preživljali z delom in redili tudi družinske člane, ako so jih imeli. Te številke potrjujejo ugotovitev, da živi v Sloveniji komaj polovica prebivalstva na kmetskih posestvih. Zanimiva je u-gotovitev, da živi na kmetskih posestvih 325.000 prebivalcev, ki niso “aktivni”. To so nedorasli otroci in stari, onemogli, in invalidi. Mednje ne spadajo kmetske gospodinje, kajti te so štete med “aktivno” prebivalstvo.
Od tistih 497.000 aktivnih prebivalcev na kmetskih posestvih ne delajo vsi na kmetih. Izključno s kmetijstvom se u-kvarja namreč samo 358.000 prebivalcev, pa še med temi je 9% takih, ki iščejo sezonsko zaposlitev zunaj kmetijstva, kadar jim namreč v domačem gospodarstvu zmanjka dela. 139.000 je takih, ki sicer živijo na kmetskih posestvih, toda imajo delo zunaj kmetijstva, največ v tovarnah in v javni upravi. To je večinoma kmetska mladina, ki jo vežejo na dom družinske vezi, še bolj pa pomanjkanje stanovanj v mestih in industrijskih središčih. Tako je torej zaposlena na kmetskih posestvih poklicno in stalno samo dobra četrtina slovenskega prebivalstva.
Kako zmore ta četrtina vsa kmetska dela? Najprvo je treba ugotoviti, da so kmetje opustili veliko število pridelkov in se pečajo samo s tem, kar jim je najbolj pri roki in pri srcu. Dalje se zmeraj bolj poslužujejo strojev, ne svojih, ampak tistih, ki jih lahko uporabljajo v kooperaciji s kmetijskimi zadrugami. Pomoč zadrug se vidi največ pri oranju, žetvi, mlačvi, okopavanju, škropljenju itd. Pomoč seveda ni zastonj, ampak včasih precej draga. Vkljub temu je v Sloveniji že 28% takih posestev, ki so navezana na pomoč kmetijskih zadrug. Mnogo kmetov je dalo vsaj del svojega posestva v najem kmetijskim zadrugam in okretnejšim kmetom. V Sloveniji so kmetje dali v zakup le 3% svoje zemlje kmetijskim zadrugam, zato pa kar 13% drugim kmetom. Ta številčna ugotovitev preseneča. Nikdo ni mislil, da se dobijo v Sloveniji kmetje, ki jemljejo zemljo v zakup. Da bi jo jemali štirikrat toliko kot zadruge, to je čisto poseben pojav. Res je, da kmetijske zadruge in državna posestva ne uživajo na kmetih nobenega posebnega ugleda in da se svobodni kmetje zatekajo k njim za pomoč samo takrat, kadar so v stiski. Res je, da so še redko nasejana po deželi in da ne morejo radi oddaljenosti vzeti v zakup vse zemlje, ki jim jo kmetje ponujajo. Res je, da kmetje rajše dajejo zemljo v zakup, kot da bi jo postavili naprodaj in da jo rajše dajejo kmetom, da imajo manj sitnosti. Toda vse to še ni zadostna razlaga za ta nenavaden pojav.
Elektrifikacija je na deželi lepo napredovala. Okoli 80% kmetskih hiš ima električno napeljavo, dočim jo ima v Bosni in Hercegovini le 15%, dasiravno imajo tam največje elektrarne v obratu. Slovenija je v elektrifikaciji še zmeraj na prvem mestu. Kar se tiče stanovanjskih prostorov je pred njo samo Vojvodina. Povprečna stanovanjska površina, ki odpade na enega člana kmetijskih gospodarstev, znaša v Vojvodini okoli 12
Zahodna protiofenziva v ZN
Na letošnjem zasedanju Glavne skupščine ZN se je svet vidno razdelil na štiri skupine: zahodni zavezniki, komunistični vzhod, tkzv. nevtralci in Afrikaner Najtrd-neje so povezani, kakor so bili vedno doslej, komunisti, najrahlejšo povezanost vzdržujejo zahodnjaki, nevtralci se nagibajo večinoma bolj h komunistom, Afrikanci pa se večinoma postavljajo na desno od zlate sredine, ker so- pač ugotovili, da v ZN šteje njihov glas prav toliko, kolikor katere koli velesile, če bi se pa spustili v naročje bodisi zahodnjakom ali komunistom, pa bi se vrnili v svojem razvoju nazaj v politično odvisnost.
Tudi pretekli teden so v ZN rovarili komunisti s svojimi sopotniki, med katerimi se je v propagandi najvišje povzpel kubanski diktator Castro.
Prvi spopad sta imela Hruščev in Hammarskjoeld. Kakor znano, je Hruščev zahteval in vztraja na svoji zahtevi, da mora Hammarskjoeld odstopiti in da je treba v tajništvo postaviti trium-virat z enim zahodnjakom, enim nevtralcem in enim komunistom; vsi pa naj bi imeli pravico veta. Tako bi bili ZN v svoji vozelni točki popolnoma ohromljeni odn. izročeni na milost in nemilost komunistom. Hammarskjoeld je povedal Hruščevu, da ne bo odstopil vse dotlej, dokler ga ne bo iz tajništva odstavila dvetretjinska večina skupščine, kakor določa pravilnik ZN. Hruščev je med Hammarskjoeldovim govorom s pestmi razbijal po mizi, verno so ga seveda posnemali njegovi sateliti. Zgodilo se je prvič v ZN, da se je vodja delegacije in še vodja države tako obnašal. Med zahodnjaki in Afrikanci ter nevtralci je vzbudil veliko začudenje.
Nad 4 in pol ure je v skupščini govoril kubanski diktator Castro. V govoru je ponavljal obtožbe USA, zagrozil z izgonom Amerikancev z njihovega oporišča Guantanamo, dejal za Nixona in Kennedyja, da “nimata političnih možganov” itd. Predsednik skupščine Irec Boland je med govorom pozval Castra, da naj se ne vmešava v notranjo politiko USA .Tako -se je tudi prvič zgodilo, da je predsednik skupščine prekinil govornika in ga pozval na red.
Hruščev je pretekli teden tudi predlagal razširitev razorožitvene konference s priključitvijo nevtralnih držav v tozadevno komisijo, kar pa je Zahod odbil. Prav tako je Zahod ponovno dosegel, da rdeča Kitajska še ne bo postala članica ZN. Proti sprejemu je v posebni komisiji glasovalo 12 delegatov, za 7 (sovjetski in satelitski), vzdržala pa -sta se dva delegata.
Castro se je s sovjetskim letalom vrnil na Kubo, dejal pa je, da se bo še vrnil v New York v Glavno skupščino.
Medtem se je pripeljal v New York britanski predsednik Macmillan. V Glavni skupščini je imel govor, v katerem je v mirnem tonu predlagal razorožitev v treh stopnjah: 1) treba je preprečiti
raztegnitev oborožitve v vsemirski prostor, 2) doseči varnost pred nenadnim napadom in 3) zmanjšati vse vrste o-rožja na minimum. Prav tako je poudaril, da mora Hammarskjoeld ostati tajnik ZN in da je že čas, da se Glavna skupščina preneha ukvarjati s propagandnimi in taktičnimi izpadi Hruščeva in njegovih satelitov 3a se poprime resnega dela.
Hruščev je Macmillana trikrat prekinil z razbijanjem po >nizi v spremstvu svojih -satelitov in kričal v ruščini. Macmillan mu je med govorom dejal, naj prevede svoje kričanje raje v angleščino.
Eisenhower je medtem v svojem stanovanju v hotelu v New Yorku sprejemal Nehruja, Nasserja, Tita in druge delegate, nato pa še Macmillana, s katerim sta izdelala načrt za zahodno protiofenzivo proti komunistom. Z tkzv. nevtralci je Eisenhower tudi razpravljal o možnosti sestanka -s Hruščevom. Zlasti Nasser in Tito, katera oba je do tega pripravil Hruščev, sta pregovarjala Ei-senhowerja, naj se sestane s Hruščevom.
Nasser je prvi javno predlagal tak sestanek. Za tem pa je še pet tkzv. nevtralcev: jugoslovanski diktator Tito,
vodja Gane Kwame, indonezijski pred- no.
sednik Sukamo, egipčanski diktator Nasser in indijski Nehru izdelalo resolucijo, v kateri so pozvali Eisenhowerja in Hruščeva, naj se sestaneta.
Hruščev je pred tem povabil na kosilo 13 delegacij in sicer 6 satelitov, 5 nevtralcev ter afganistansko in iransko delegacijo.
Eisenhower je na vse dosedanje poskuse Hruščeva, da bi se sestal z njim odgovarjal, da ne bo prišlo do nobenega sestanka, dokler Hruščev ne bo spremenil taktike in z dejanji dokazal, da je pripravljen sodelovati za mir in dokler ne bo osvobodil dveh ameriških letalcev, ki sta bila sestreljena nad Behrensovim morjem. Hruščev mu je doslej odgovarjal, da se mora Eisenhower opravičiti zaradi incidenta z U-2 -in Powersom in zaradi incidenta z letalom nad Behrensovim morjem, ker da je tudi to letalo letelo nad sovjetskim ozemljem.
Prav tako je Hruščev v ponedeljek ponovno zahteval odstavitev Hammarsk-joelda in zagrozil, da se ZSSR ne bo o-zirala na ZN, dokler bo Hammarskjoeld glavni tajnik te organizacije. Hammarskjoeld mu je znova odgovoril, da ne namerava odstopiti.
Ko je nato govoril Kadar, je polovica delegatov skupščine zapustila dvora-
Vrhovno komunistično razsodišče
Ideološki spor med Moskvo in Pekingom se, kakor vsi znaki kažejo, nadaljuje in polagoma še celo narašča. Po izgonu sovjetskih strokovnjakov iz rdeče Kitajske je Peking ukazal izgnati sovjetske strokovnjake sedaj tudi iz Tibeta. V zadnjih tednih je Tibet moralo zapustiti nad 300 sovjetskih tehnikov. Sovjetske strokovnjake so -i;* zavzetju Tibeta rdeči Kitajci nastanili Jriasti v provinci Sinkiang, ob tibetanski zahodni meji in ob Burmi. Od tam so jih pošiljali v Tibet, da so jim pomagali pri gradnji cest in drugih obnovitvenih delih.
Hruščev je ukazal sovjetskim tehnikom, naj prijazno postopajo s tibetanskim prebivalstvom, v opreko s postopanjem rdečih Kitajcev. Peking je uvidel, da Hruščev skuša izpodkopati avtoriteto Pekinga v Tibetu ter je zato začel izganjati sovjetske tehnike tudi iz te dežele.
Diplomatski opazovalci v Hongkongu so prišli do poročil, iz katerih je razvidno, da Hruščev pripravlja sestanek z Maocetungom. Sestanek naj bi bil v prihodnjih dveh mesecih ter naj bi na njem oba komunistična velikana poskušala odpraviti ideološke spore, v katere sta se zapletla. Diplomatski opazovalci tudi zatrjujejo, da če do sestanka ne bo prišlo bo to pomenilo, da se spor med obema komunističnima velesilama razvija v nevarno smer, kar se že dogaja.
Zato je Kremelj sklical vrhovni sovjet na zasedanje 18. oktobra, na katerem, namerava pripraviti teren razeiščenja spora med Moskvo in Pekingom. V no-
kvadratnih metrov, v Sloveniji enajst, v Črni gori pa samo sedem. To osvetli do neke meje pojav, da stanuje toliko delavcev in uradnikov na deželi. V mestih in industrijskih središčih so srečni tisti, ki imajo toliko stanovanjske površine po osebi, kot jo imajo na kmetih.
-Slovenska kmetska posestva so še zmeraj najbolje opremljena- s poljedelskimi stroji in poljedelskim orodjem. V Sloveniji odpade na en plug še zmeraj 2.1 hektarja orne zemlje. Sorazmerno najmanj plugov ima Vojvodina, zato pa tam zadruge zorjejo največ orne zemlje, namreč 19%. V Sloveniji je ta delež le 9%. Slovenska posestva so -primeroma dobro založena s takimi stroji, kot so sejalni stroji (11 na en stroj). Podobno no so dobro založena s kosilnimi in žetvenimi stroji.
česar v teh številkah ni povedano, je razlaga, kaj drži slovenskega kmeta po-koncu. Ljubezen do domače kmetije, to je gotovo važen razlog, toda ne daje kruha. Kmeta drži pokoncu nesposobnost državnih posestev, obdelovalnih zadrug in raznih ekonomij, da bi znale poceni pridelovati. Socijalizirana kmetska proizvodnja je neprimerno dražja kot proizvodnja svobodnega kmeta, a-koravno nima ta nobenih privilegijev, ki jih uživajo socialistična veleposestva. Ker je socialistična proizvodnja draga,
morajo biti -dragi tudi vsi deželni pridelki, kajti komunisti hočejo, da bi socialistična gospodarstva zalagala domači trg. Ako smejo drago prodajati socialistična gospodarstva, ne more režim najti nobenega povoda, da bi preprečil visoke cene tudi svobodnim kmetom. Skuša jim pa škodovati na drug način, kar se lepo vidi pri trgovini z mlekom. -Stroški socialistične proizvodnje mleka ne gredo izpod 35.40 dinarjev za liter. Socialistični trgovci hočejo tudi zaslužiti, tako mora konsument plačati mleko po 45-50 dinarjev za liter. Kmet od te cene nima nobene koristi. Zabranjeno mu je, da bi vozil mleko v mesto, prodajati ga mora zadrugam po 25 dinarjev za liter. Kot pri mleku skuša režim pritiskati tudi na cene ostalim pridelkom s kmetov, pri vsakem pridelku na svoj način.
Kar kmete tolaži, je upravičeno upanje, da socialistična veleposestva in socialistične zadruge ne bodo nikoli sposobne za ceneno proizvodnjo in da se jim torej ni treba bati konkurence s te strani. Seveda stojijo na drugi strani pred stalno nevarnostjo, da jim bo režim počasi odvzel vso zemljo, v začetku najboljšo, potem pa še ostalo. Zato je postala zemlja danes zelo poceni vkljub inflaciji, ki vlada v komunističnem jugoslovanskem gospodarstvu. (Am.domovina)
vembru pa bo v Moskvi sestanek satelitskih predsednikov ob obletnici boljševi-ške revolucije. Kitajsko bo verjetno zastopal Čuenlaj, morda celo sam Mao-cetung.
Strokovnjaki za sovjetske zadeve napovedujejo, da bodo v Kremlju največ razpravljali o sovjetsko-kitajskem sporu Prav tako bodo razpravljali o splošni komunistični politiki z ozirom na godke na letošnji Glavni skupščini ZN v New Yorku. Napetost med Moskvo in Pekingom, se je, kakor kaže, še povečala, zaradi Hruščevih nastopov v Glavni skupščini ZN v New Yorku. V Pekingu z nezadovoljstvom gledajo na prihod Hruščeva v USA. Kitajsko časopisje je samo slučajno omenilo govor Hruščeva
v ZN ter njegove neštevilne izjave ameriškim časnikarjem.
Komunistični diplomati, ki so še do pred kratkim zanikavali spor med Moskvo in Pekingom, so v zadnjem času začeli pritrjevati na tozadevna vprašanja. Poskušajo sicer manjšati njegov pomen, toda spora več ne zanikajo, kakor prej, ko so ga označevali za iznajdbo zahodnjakov.
Eden diplomatov je n. pr. izjavil, da je težava v tem, da “so Kitajci šele prišli v Stalinovo dobo razvoja komunizma, katero so sovjeti že prebredli.” Druga poročila vedo povedati, da. so v minulih tednih poskušali v Moskvi in Pekingu spor odpraviti, toda bjez uspeha. Poročila, da so visoki sovjetski funkcionarji v Pekingu, je rdeče kitajsko zunanje ministrstvo zanikalo. Poročali so, da je Hruščev tja poslal Mikojana, spet drugi, da je v Peking prišel Su-slov.
Nasprotno, ZSSR in njeni sateliti so ustanovili visoko komunistično preiskovalno razsodišče, v katerem proučujejo ideološki spor med Moskvo in Pekingom. Kakor znano, je glavni razlog spora dejstvo, da Hruščev meni, da je mirno sožitje s kapitalističnim svetom mogoče, Peking pa je prepričan, da je vojna neizogibna.
V tem razsodišču sedijo vrhovne o-sebnosti komunističnega sveta, razen Jugoslavije. Sovjetski predstavnik je Mi-hajl Suslov, član prezidija KP in eden vrhovnih kremeljskih teoretikov.
Razsodišče bo dalo svoje poročilo o preiskavi zborovanju komunističnih vodij, ki se bo začelo 7. novembra v Moskvi in bo priporočilo, katera teorija naj obvelja, moskovska ali pekinška.
Rezultat bo verjetno neke vrste kompromis, toda če na zborovanju ne bodo dosegli sporazuma, kar je malo verjetno, potem se more zgoditi, da se bo komunistični tabor razcepil na sovjetskega in kitajskega.
Opazovalci so ugotovili, da so nekatere satelitske države pripravljene javno objaviti sovjetsko-kitajski spor, da bi tako pripravili svet na morebitno javno rezcepitev komunističnega tabora na dve ideologiji.
Tito-Hruščev: Edinost v taktiki
Jugoslovanski komunistični diktator Tito se je doslej na Glavni skupščini ZN zadržal tako, da je dajal videz nevtralca, pri glasovanjih pa je vedno glasoval s sovjetskim blokom.
Prav tako je imel več pogovorov s Hruščevom o taktiki, ki jo vodita oba komunistična diktatorja na tem zasedanju proti zahodnjakom.
Prvič sta Hruščev in Tito spregovorila med seboj, ko je prišel Hruščev v skupščinsko dvorano. Izgledalo je, da je bil razgovor pripravljen, ker ga je Tito čakal blizu vrat. Razgovor je ob tej priliki tekel, kakor so poročali blizu stoječi časnikarji, takole:
Tito: “Kako preživljate svoje bivanje tu?” Hruščev: “Imam majhen balkon. Hodim ven in notri, da dobim svež zrak.” Tito: “Ali imate koncert?” Hruščev: “Majhne skupine kričačev prihajajo k veleposlaništvu, večinoma vedno ene in iste, znova in znova. Eden naših uradnikov je šel na cesto in se pomešal s skupino. Pristopil je k njemu nekdo in mu porinil v roke propagandni letak ter mu dal osem dolarjev, da bi ga držal. To je moralno nazadovanje, degeneracija.” Tito: “Mi se moramo braniti pred najbolj krvoločnimi četniki: morilci, ljudmi, ki so se z Nemci borili proti nam. Ti so vsi tu.” Hruščev: “Vse sme-
ti, naplavljene na to obalo, val za valom.”'Nato sta oba odšla v glavno dvorano.
Po uradnem sestanku med Titom in Hruščevom, ki je trajal eno uro in tri četrt, pa so svetovne agencije poročale med drugim naslednje:
Hruščev je izjavil, da Tito, dolgotrajni komunistični rival, podpira sovjetsko politiko glede razorožitve, glede Konga in glede nujnosti odprave kolonializma. Toda Hruščev je, stoječ ob Titu, priznal, da oba ideološka tekmeca nista poravnala tozadevnega spora. Dejal je, da O sporu glede tega, ali naj bi Tito sprejemal ukaze iz Moskve ali ne, prav za prav sploh nista razpravljala. Namesto tega sta se, je izjavljal Hruščev, razgo-varjala o problemih, ki kalijo svetovni mir.
Hruščev je nato pritrdil časnikarjem: “V vsem sva se sporazumela. Najini stališči sovpadata ali pa sta si zelo blizu v vseh vprašanjih, o katerih sva govorila.”
Tito ni izjavil ničesar, s čemer bi zavrgel izjave Hruščeva o njunem strateškem razgovoru. Brez besede je toplo stisnil Hruščevu roko, mu pomahal v pozdrav in se odpeljal v svoji limuzini s policijskim spremstvom.
IZ TEDNA V TEDEN
Na področju Velike Lime v Peruju bodo zgradili novo mesto Ventanilla. Na slavnosti, ki so bile združene z začetkom zgraditve 20.000 hiš, so govorili predsednik republike Manuel Prado, predsednik vlade Pedro Beltran in nadškof iz Lime Juan Landazuri Rieckets. Vsi so odločno obsodili razdiralno delovanje komunistov v deželi.
Argent. drž. tajnik za vojsko gen. Larcher je na slavnostni pogostitvi, ki mu jo je v Washingtonu pripravil Odbor za medameriško obrambo, v govoru omenjal veliko zaskrbljenost argentinske vlade zaradi ofenzive, ki jo je začel mednarodni komunizem v Južni
Ameriki, z namenom, da bi se zasidral na tej polobli. Naglašal je dalje, da bo medameriški obrambni sistem prišel do pravega izraza in do polne udarnosti šele tedaj, če bodo vsi člani te ustanove enako prepričani, da je treba odkrito in z vso odločnostjo nastopiti proti sovjetski komunistični napadalnosti, pa naj se pojavi pod kakršnokoli obliko. Kajti vse ameriške države so v enaki meri odgovore za ohranitev in utrditev trajnih vrednot zahodne civilizacije. Izvedba te naloge pa zahtevo enotnost v nastopanju in tudi enotnost vseh pogledov.
(Nadaljevanje na 2. strani)

Prosvetni domovi ali klubi?
Z veseljem zasledujemo graditev naših skupnih slovenskih domov: osrednjega v Buenos Airesu, pa posameznih po naseljih, kjer so večje skupine Slovencev. človek občuduje žilavost in iznajdljivost pri zbiranju sredstev, pa obenem požrtvovalnost slovenskega človeka tako v delu kot v denarju. Komur je količkaj mar, da naš živelj v tujini ohrani vrednote, ki jih je v tisočletjih nabrane prinesel s seboj preko morja, pozdravlja z obema rokama to idealno delo.
Kakšen je prav za prav smisel teh naših domov? Težko bi dobili v naši preteklosti doma, kaj, kar bi bilo točno tisto, kot naj bi bili ti naši domovi. Čitalnice, prosvetni domovi, nedeljske šole in tabori — smisel vsega tega je nekako smisel teh domov. V drugi polovici prejšnjega stoletja so se ustanavljale po Sloveniji čitalnice: v njih so se ljudje zbirali, da so brali slovenske časopise in knjige, prirejali večere z igrami, predavanji, deklamacijami in petjem. Prosvetni domovi v poznejši dobi so k temu prinesli še versko kulturo na eni in telesno na drugi strani. V času čitalnic so tabori navduševali ljudi za slovenske vzore. Nedeljske šole v času pred njimi pa so zbirale mladino, ki se je v slovenskem jeziku in ob slovenskih knjigah učila verouka, branja, pisanja in računanja. Vse omenjene ustanove so narodno in duhovno prerodile slovenske množice: bile so žarišče najvišjih vrednot. Preveval jih je duh plemenitosti, dobrote, vedrosti slovenstva, poštenosti in vere.
V tujini prevzemajo naši domovi vso to nalogo, da jo v novih okoliščinah izpolnijo s posredovanjem istih vrednot slovenskemu človeku, nam vsem. Prav ta njihov notranji smisel je treba imeti pred očmi pri graditvi domov. V deželi, kjer vdihavamo po materializmu okužen zrak, kjer je lestvica vrednot postavljena na glavo, je vedno nevarnost, da se pri našem početju zgodi isto. Ne da bi n. pr. ne smelo biti v domovih zabave, a nikdar ne bi smela ta prevzeti prvega mesta: hitro bi ob tem bile pozabljene vrednote, zaradi katerih prav smo domove postavili. Ne da bi ne smeli domov organizirati tako, da bi bili tudi denarno donosni, a vselej je treba budno paziti, da ne bi končno postal denar tisto zadnje, za kar smo jih postavili. V takem primeru bi bil izigran idealizem človeka, ki je žrtvoval od svojega zaslužka za nekaj idealnega, česar pa dejansko več ni.
Po teh domovih bi naj se organizirale knjižnice, slovenska šola, otroški vrteč, sestanki za starše, dramatske predstave in prosvetna predavanja, tu naj bi se sestajale slovenske organizacije (verske ,karitativne, prosvetne), tu naj bi bil prostor za igre in telovadbo, za pomenek in zabavo. Ne. izključujoč ničesar, kar gradi našo skupnost, pa upoštevajoč red med vrednotami bodo ti domovi pravi stebri našega življa na tujem.
Pri organiziranju središč je potrebna še druga zrelost: tista, ki se ozira tudi na druge in je torej pripravljena na tesno sodelovanje s celoto. Že itak nas je malo v tujini: če bi se posamezne skupine' zaprle v svoj “lokalpatriotizem” (— egoizem), bi s tem propadla vsa skupnost s temi skupinami vred. Razne avtonomnosti, neodvisnosti v tem oziru so prav nasprotno tistemu, kot se morda na prvi pogled zdi, da so: so znak nezrelosti za socialno življenje, če kje, bi moralo v tem našem primeru veljati tisto vrhovno načelo: Vsi za e-nega, eden z,a vse. Ozir na druge pri organiziranju prireditev, spoštovanje njihovega dela, pozitivna pomoč — vse to je graditev celotne skupnosti.
Samo ob tej dvojni zrelosti (notranje organizacije in absolutnega ozira na druge) ima to naše delo svoj veliki smi-
sel.	Vsako teptanje teh načel je škodljivo skupnosti.	jj.R.
.L
Panama ima novega predsednika. Je to Francisco Chiari, ki je te dni prisegel in začel izvrševati predsedniško oblast. V nastopnem govoru je poveličeval svobodo in demokratsko obliko vladavine, ostro pa nastopal proti vsem tistim, ki skušajo tuje ideologije presajati na panamska in ostala ameriška tla. Napovedal je, da bo proti tem — tu je mislil zlasti komuniste — nastopal z vso odločnostjo. Glede odnosov s Severno Ameriko je dejal, da so tak« dobri, kakor še niso bili nikdar dosedaj.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
ongres evropske krščanske demokracije
dne 22. do 25 .septembra t. 1. je bil v Parizu 14. kongres evropskih krščansko demokratskih strank, ki so zbrane v NEI (Nouvelles fiquipes Internationales). Kongresa se je udeležilo nad 200 delegatov, ki so jih poslale krščanske demokratske stranke v državah zahodne Evrope, begunske stranke iz srednje Evrope in razne evropske ustanove kakor sta Visoka oblast za jeklarsko in premogovno skupnost in Skupni evropski trg. Navzoča sta bila tudi zastopnika krščanskih demokratov na Madagaskarju in v latinski Ameriki. Slovensko ljudsko stranko so na kongresu zastopali N. Čretnik, F. Sekolec, M. Struna, I. Omejc in F. Pečavar.
Kongres je začel predsednik francoske ekipe krščanskih demokratov R. Le-court, ki je v svojem otvoritvenem govoru poudaril, da so se dosedanji kongresi krščanskih demokratov doslej predvsem bavili z evropskimi vprašanji, sedaj pa so krščanski demokrati stopili korak naprej in svoj letošnji kongres posvetili vprašanju “tretjega sveta”, to je novim, gospodarsko manj razvitim državam, predvsem v Afrik iin Aziji.
Prvo poročilo kongresu je podal belgijski minister in predsednik NEI T. Lefevre, ki je govoril o sedanjem mednarodnem položaju. Govornik je pokazal na nazadovanje evropskega vpliva v svetovni politiki vse od pomorske bitke pri Tšušimi leta 1905, ko je Japonska porazila Rusijo. Danes stoji Evropa pred silno komunistično provokacijo, proti kateri bi se mogli uspešno postaviti samo združena Evropa in združen svobodni svet. V svojih razmišljanjih o Organizaciji Združenih narodov, Severnoatlantski zvezi in o izgradnji Evrope je prišel do zaključka, da je za evropske države zvestoba še vedno najboljša politika. Kljub mnogim razočaranjem morajo ostati v OZN in v njej sodelovati, da tako preprečijo, da jo druge države ne bodo izkoristile proti našim tudi najbolj upravičenim interesom. Evropa mora ostati trdno povezana s severnoatlantsko zvezo, ki je še vedno najboljša, če ne edina obramba proti sovjetskemu ogrožanju. Končno morajo evropske države ostati trdno povezane med seboj in sodelovati pri izgradnji Evrope, ki si je pa ni mogoče zamisliti brez ohranitve in izpopolnitve doslej u-stvarjenih evropskih skupnih ustanov.
O glavni temi kongresa, to je o “Krščanski demokraciji in tretjem delu sveta” sta govorila član Visoke oblasti za premogovno in jeklarsko skupnost Roger Reynaud in italijanski finančni .minister Taviani.
Reynauld je govoril o sodelovanju Evrope s “tretjim svetom”, to je z novimi, nerazvitimi državami Afrike in Azije na gospodarskem in socialnem področju. Dejal je, da je v Evropi mnogo dobre volje za rešitev vprašanj, ki se v tem oziru postavljajo. Navedel je dosedanjo gospodarsko pomoč, ki so jo evropske države dale manj razvitim državam, in navajal velike potrebe tega novo nastajajočega sveta, in s številkami dokazoval nezadostnost sedanje pomoči, in potrebo po novih oblikah pomoči in sodelovanja. Predvsem je poudaril potrebo po stabilizaciji cen surovinam, ki so glavni gospodarski temelj teh dežel, potrebo po pomoči v obliki pošiljanja tehnikov in strokovnjakov in po pomoči pri razvijanju in sistematiziranju tehničnega in gospodarskega raziskavanja. Pri vsem tem in mnogem drugem pa pobuda za pomoč ne moreta biti strah pred kako hudo politično eksplozijo in upravičena skrb za varnost zahoda. Pobuda mora prihajati iz zavesti solidarnosti vsega syeta, ki mora biti osnova za človekoljubno plemenito akcijo bogatih narodov za revne narode. Iti moramo k novi porazdelitvi dobrin na svetu. Samo z velikodušnostjo in moralno človekoljubno osnovo pri dajanju pomoči bomo premagali nezaupanje narodov, ki se bojijo, da jih hoče zahod izrabljati z novimi metodami.
Tavianijev referat se je nanašal na sodelovanje s tretjim svetom na ideološkem področju, to je na duhovno in kulturno sodelovanje. Poročevalec je dejal, da “tretji svet” na splošno pripada zahodnemu kulturnemu območju, čeprav se danes boji, da mu zahod ne zna jamčiti njegove neodvisnosti in da mu ne zna nuditi logičnega in ekonomičnega vzorca za dosego socialne blaginje. Toda kulturne in duhovne zveze med zahodom in tretjim svetom so globoke, in naša osnovna naloga je, te vezi konsolidirati in okrepiti. Če hočemo to doseči, moramo imeti jasne pojme predvsem v rasnih vprašanjih. Jasno se moramo postaviti proti tistim, ki mislijo, da enakost med rasami velja samo na duhovnem področju, ne pa na praktično-političnem. Kolo-
nijalni režimi so izginili, ali pravkar izginevajo, in odnošaji med evropskimi državami in novimi neodvisnimi državami so že doživeli veliko preobrazbo: preobrazili so se v odnošaje med pravno in dejansko enakimi. Politike do afro-azijskih držav na političnem, kulturnem, ideološkem in duhovnem področju ne smejo voditi posamezne države vsaka zase, ampak svobodni svet in Evropa skupno. Naloga krščanskih demokratov je pokazati na rodovitnost ideala svobode. To bi mogli storiti s tem, da bi zlasti poudarjali, da je resnična naloga Evrope v odnošajih do tretjega sveta v tem, da pomaga njihovim narodom, da uveljavijo svojo individualnost, ker je pogoj njihovega resničnega sodelovanja v mednarodnih organizacijah; da je vprašanje tretjega sveta za zahod politično tako važno kot je vojaško važno vprašanje vsemirja; da ni mogoče ločiti, kakor nam kaže zgodovina, socialne blaginje od osvobode. Svoboda je o-snovno načelo naše kulture, naše ideologije, naše duhovne dediščine. Je osnovna misel, na kateri gradimo ideološke in kulturne odnošaje med našimi državami in tretjim svetom.
V dvodnevno razpravo o teh poročilih je poseglo nad 30 govornikov iz treh delov sveta: Evrope, Afrike in južne Amerike. Razprava je pokazala na različna mnenja v vrstah udeležencev, ki se pa po mnenju predsednika NEI Lefevra, ki je razpravo in s tem tudi kongres zaključil, niso nanašala na bistvene stvari, ampak bolj na oblike in na različne poudarke. To mnenje je potrdila tudi resolucija tega kongresa, ki predlaga:
ustanovitev posebnega urada za stabilizacijo cen surovinam in tropičnim proizvodom, ustanovitev svetovnega fonda za pomoč nerazvitim državam, ustanovitev univerze, na kateri bi se vzgajali kadri za socialno, gospodarsko in državljansko delo v novih državah; in povečanje štipendij za študente tretjega sveta za študij na obstoječih univerzah. Kongres v svoji resoluciji zahteva okrepitev solidarnosti svobodnega sveta na vseh področjih, uresničitev evropske edinosti, kar predpostavlja nadaljnje razvijanje že obstoječih skupnih ustanov in proučevanje o možnostih za povezavo skupnega evropskega trga šestih držav in svobodnega tržišča sedmih evropskih držav. V teh težavnih časih v zgodovini sveta krščanski demokrati pozivajo vse, katerih delovanje je zgrajeno na vrednotah krščanske civilizacije, naj vse sile posvetijo gradnji gospodarskega, socialnega in svetovnega reda, ki bo ustrezal vsem zahtevam sedanjega zmedenega sveta.
Tudi letošnji kongres je bil lepa priložnost za izmenjavo misli, sklepanje novih znanstev in prijateljstev, za kar je bilo zlasti poskrbljeno pri sprejemih in družabnih prireditvah. Kongresistom so sprejem priredili: francoski minister Le-court v svojem ministrstvu za francosko skupnost, krščansko-demokraJtski člani francoskega senata v senatnem poslopju in mestni župan v mestni hiši. V soboto, 24. septembra zvečer so francoski krščanski demokrati svojim gostom priredili slovesno večerjo na krovu ladje Borde-Fretigny, v nedeljo pa izlet v Champagne — jo in obisk katedrale v Reimsu.
F.S.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
ZAKONSKI OSNUTEK ZA SLOVENSKE ŠOLE V ITALIJI
Tik pred začetkom zasedanja Mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora — ki pa ni dalo kakih bistvenih rešitev — je italijanska vlada izjavila, da je pripravila zakonski osnutek za slovenske šole v Italiji. Pred nekaj tedni so Slovenci v Italiji dobili ta osnutek na vpogled. Po mnenju goriškega Katoliškega glasa bi bil osnutek z dvema popravkoma sprejemljiv. Seveda pa je od vladnega osnutki do uzakonitve še dolga pot, vendar sle bodo Slovenci borili, da se pomanjkljivosti tega osnutka odpravita:
V zakonskem osnutku se popolnoma prezira dejstvo, da v Slovenski Benečiji in v Kanalski dolini tudi žive Slovenci, če že ni mogoče ustanavljati tam popolnih slovenskih šol kot na Tržaškem in Goriškem, bi morali staršem dati možnost, da se njihovi otroci nauče materinega jezika. Zato bi moral predvidevati osnutek vsaj v otroških vrtcih in ljudskih šolah ter v primernem številu srednjih šol. V Kanalski dolini imajo namreč tak pouk za nemško manjšino, ne pa za slovensko.
Druga stvar, ki utesnjuje zaikonski osnutek pa je določilo v členu 2, ki pravi: Šole (s slovenskim učnim jezikom) so pridržane italijanskim državljanom, ki pripadajo slovenski jezikovni skupini. To določilo se more razla-
gati kot da neitalijanski državljani v Italiji ne morejo obiskovati slovenskih šol. Ta omejitev se ne sklada z duhom italijanske ustave pa tudi ne z duhom združene Evrope, ki jo pomaga graditi tudi Italija.
Glasbenik Emil Komel umrl. V Gorici je 14. avgusta umrl v 86 letu starosti prof. Komel, znani kulturni delavec in komponist. Bil je priznan glasbeni vzgojitelj in organist ter pevovodja.
Nad 50 let je bil organist v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, dolga leta je vodil tudi zbor in orkester Glasbene Matice. Koliko skladb je napisal — pretežno so cerkvene — bo treba šele ugotoviti, marsikaterih pa ne bo mogoče u-gotoviti, ker jih je izgubil med prvo svetovno vojno, lepo število pa so jih požgali fašisti ob napadu na Trgovski dom v Gorici.
Pogrebne obrede je opravil travniški kaplan Mazora, ki se je od pokojnika poslovil tudi z lepim govorom, prof. Zorko Jelinčič iz Trsta pa je orisal pokojnikovo življensko pot.
Po petnajstih letih so 1. oktobra obnovili železniški promet med goriško in svetogorsko postajo, ki je sedaj v Sloveniji. Ob tej priliki je bila tudi vzpostavljena nekdanja železniška zveza Trst — Muenchen preko Podbrda.
IZ TEDNA
(Nadaljevanje s 1. strani)
V Brasilu so imeli v ponedeljek 3. oktobra državnozborske volitve. Za predsedniški položaj so se potegovali trije kandidati: bivši vojni minister maršal Henrique Teixeira Lott, kot kandidat vladne večine, Janio Quadros, kandidat opozicije ter tretji kandidat Adhemar Barrios, župan mesta Sao Paulo, tudi kot kandidat opozicije.
Vladnega kandidata maršala Lotta so pri volitvah podpirale politične sile, na katere se je naslanjal že pok. predsednik Getulio Vargas vse do svojega tragičnega konca leta 1954. So to stranke: Socialdemokratska, Brazilska delavska stranka, Brazilska socialistična stranka, Ljudska reprezentanca in prepovedana komunistična stranka; opozicionalni kandidat Quadros se je naslanjal na politične sile Državne demokratske zveze, ki jo sestavljajo brazilska republikanska stranka, narodna delavska stranka, osvobodilna stranka in še manjše skupine. Tretji kandidat Adhemar Barrios je pa lahko računal samo na pomoč svoje socialprogresistične stranke.
Volitve in vse priprave zanje so potekale v popolni svobodi. To so sed. predsedniku Kubičku, kateremu poteče predsedniški mandat 31 .jan. 1961, priznali tudi opozicionalci.
Za volitve je bilo vpisanih v volilne imenike 15.543.481 volilcev. Največ vo-lileev je bilo v državi Sao Paulo in sicer 3.412.611. Razen predsednika so v ponedeljek v Brasilu volili tudi guvernerje
V	TEDEN
za države Pará, Maranhao, Rio Grande do Norte, Paraiba, Alagoas, Goias, Mat-to Grosso, Guanabara, Mina Geráes, Paraná in Santa Catarina, za državo Guanabara, področje biv. prestolnice Rio de Janeiro, pa tudi poslance za ustavodajno skupščino.
Po doslej znanih nepopolnih rezultatih je pri volitvah zmagal opozicionalni kandidat Quadros.
V	počastitev 100 letnice obstoja diplomatskih stikov med USA in Japonsko je bil tri dni na prijateljskem obisku v Severni Ameriki japonski prestolonaslednik princ Akihito s svojo soprogo princeso Mičiko.
V	Paraguayu se je prejšnji teden mudil Peronov odposlanec iz Španije Luis Maria Albamante — Americo Barrios. Imel je razgovore s peronističnimi emi-sarji iz Argentine. Pred tem je bil v Sao Paulo v Brasilu in Montevideu v Uruguayu.
V	Vatikanu je umrl v 77. letu starosti kardinal Giuseppe Fietta. Pred leti je bil apostolski nuncij v Argentini.
Papež Janez XXIII v zadnji poslanici katoliškemu kleru naroča, naj poveča molitve v oktobru za ohranitev miru, kajti položaj v svetu je zelo nevaren in napet.
Na ovire vzhodnonemške komunistične vlade, ki jih je delala nemškim oblastem in zahodnim zaveznikom pri svobodnem prihajanju v Zahodni Berlin in odhajanju iz njega, je bonska vlada odgovorila z odpovedjo trgovinske pogodbe z Vzhodno Nemčijo.
ARGENTINA
Veliki misijon za področje Vel. Buenos Airesa se je začel v soboto 1. oktobra in bo trajal vse do 16. oktobra. Pri njem sodeluje 2.000 misijonarjev. Med njimi je tudi več škofov, ki so prišli iz drugih držav. Iz Severne Amerike je napovedan tudi prihod newyorškega pomožnega škofa Fultona Sheena, ki bo imel vrsto govorov za angleško govoreče katoličane v Buenos Airesu.
Veliki misijon je pod pokroviteljskom Lujanske Matere božje. V ta namen so njen milostni kip prvič v zgodovini prenesli iz Lujana v Buenos Aires, odkar si je pred 300 leti Lujanska Marija izbrala to mesto za svoje bivališče. Med Peronovo diktaturo so cerkvene oblasti Marijin kip skrile na varnem na nekem posestvu, v oltar pa postavili kopijo. Bali so se, da ga ne bi nahujskana dru-hal onečastila.
Kip Lujanske Matere božje so po veličastnih sprejemih v Moronu, Lomas de Zamora, Quilmesu in Avellanedi — mestih na področju Vel. Bs. Airesa pripeljali v slovesnem sprevodu v Soboto 1. oktobra popoldne na zgodovinski Majski trg v Buenos Aires. TU so bile zbrane najodličnejše civilne, vojaške in cerkvene osebnosti ter velika množica ljudstva. Postavljeni so bili tudi častni oddelki vojske, kajti Lujanska Mati božje je patrona Argentine, Uruguaya in Paraguaya. Nepopisno je bilo navdušenje ljudstva. Ljudje so mahali z belimi robci ter vzklikali nebeški kraljici. Vojaška godba je igrala narodno himno.
Kip lujanske Matere božje je izročil buenosaireškemu nadškofu kardinalu Caggianu škof iz Mercedesa Msgr. Se-rafini. Po kardinalovem pozdravnem nagovoru je spregovoril buenosaireški župan Giralt. Imel je zelo lep govor, v katerem je omenjal kruto stvarnost sedanjega časa: človek se upira Bogu, noče izvrševati svojega poslanstva, ki mu ga je dal Bog, posluša lažnive učitelje, ki mu postavljajo za ideal rušenje, z.medo in trpljenje, namesto, da bi mu zagotavljali svobodo, srečo in pravičnost. Na vse mogoče načine ti poveličeval« grobega materializma skušajo odvrniti človeka s poti, ki mu jo že 20 stoletij kaže Križ. Vrača se nazaj na malikovanje, na malikovanje, ki je strašnejše, kot je pa bilo malikovanje v starih časih, kajti moderno malikovanje uničuje človeka in ga spreminja v neke vrste mehanizem brez vesti in osebnosti. “Toda je ena luč” —< vzklika buenosaireški župan, “ki nas lahko vodi skozi morje mraka in teme, ki nas obdaja: Je to brezmejen blesk, ki nam ga pošilja Jezus Kristus s svojim Novim Razodetjem. V njem je poslanstvo, ki nas lahko še bolj očisti in spopolni. Veliki misijon nas vabi prav na to duhovno obnovo, ki nam bo omogočala, da bomo mogli premagati mrzlični nemir, ki nas skuša odvračati od bistvenih resnic”.
Svoja tehtna izvajanja je župan Giralt zaključil z najtoplejšo “dobrodošlico”, ki jo je izrekel v imenu buenosai-reškega prebivalstva Lujanski Materi božji ob njenem prvem prihodu do Buenos Aires, ter s željo in prošnjo, naj bi veliki misijon rodil polno uspehov, da bi se vse krščanske vrline še bolj razcvetele v povečano vnemo in ljubezen človeka do njegovega Stvarnika.
Za županom je govoril še kardinal Caggiano, nato je pa apostolski nuncij Msgr. Mozzoni prebral poslanico papeža Janeza XXIII. Argentini za veliki misijon. Misijonarji so nato dvignili milostni kip Lujanske Matere božje in ga prenesli v katedralo, v kateri je bila nato pontifikalna maša. Z njo se je pa začel veliki misijon v Bs. Airesu.
Z ozirom na dejstvo, da so komunisti v zadnjem času povečali svojo delavnost v državah Južne Amerike, je tudi buenosaireška policija povečala nadzorstvo nad raznimi “kulturnimi” ter “športnimi” društvi narodnosti iz držav za železno zaveso, ker je bilo zanje znano, da so levičarsko usmerjene. Ugotovila je ,da so iz klubov in društev nekaterih emigrantskih skupin že dalj časa širili komunistično propagando. Zato je zaprla 7 ukrajinskih, beloruskih, litvanskih, poljskih “kulturnih” društev ter klubov in enega nemško-judovskega, z imenom “Naprej”. Na sedežih omenjenih društev je policija zaplenila velike količine komunističnega propagandnega materiala. Glavne komunistične propagandiste je tudi zaprla. Policija v poročilu o svojih nastopih proti omenjenim klubom in duštvom navaja, da so komunisti po letu 1949, ko je bila razpuščena znana komunistična “Unión Eslava” ponovno skušali spraviti čim več emigrantskih organizacij v tesnejšo povezavo.
Ilovice it
Stoletnice Kocenovega atlasa se je nedavno spominjal ves kulturni svet. Za Slovence je ta obletnica tem bolj pomembna, ker je ta atlas-zemljevid napravil Slovenec Blaž Kocen. Nemci so ga seveda pozneje svetu predstavljali kot Blasiusa Kozenna. Rodil se je 26. januarja 1821 v vasi Zgornja Ponikva pri Celju. Gimnazijo je študiral v Celju, maturo je pa položil na akademski gimnaziji v Gradcu, nakar je študiral bogoslovje v Celovcu, v duhovnika pa bil posvečen v išt. Andražu, kjer je bil takrat sedež lavantinske škofije. Po končanem bogoslovju je odšel na Dunaj ter na tamošnjem vseučilišču dokončal študije naravoslovnih ved. Kot profesor je služboval v Ljubljani in Gorici, od leta 1853 dalje pa v Olomucu na Moravskem. Tu je tudi pred sto leti izdal svoj prvi Zemljepisni atlas za ljudske šole, leto dni pozneje pa Zemljepisni šolski atlas, ki bo prihodnje leto v isti založbi na Dunaju doživel svoj 85. ponatis. "Večino Kocenovih zemljepisnih kart so uporabljali poleg biv. Avstro-ogrske monarhije še v Nemčiji, Franciji, Angliji, Združenih ameriških državah, Turčiji, Nizozemskem in drugod.
Zaradi šilbkega zdravja je bil Kocen predčasno upokojen. Umrl je 29. maja 1871 na Dunaju, kjer je pokopan na pokopališču Hemas.
V Jugoslaviji imajo letos srednje dobro letino. Računali so sicer, da bo letošnji pridelek pšenice presegel 4 milijone ton, pa so se uračanali, kajti pridelali so samo 3,600.000' ton, kar nekako odgovarja domačim potrebam. Ker pa imajo od lanskoletnega rekordnega pridelka pšenice še kakih 600.000 ton, so oblasti mnenja, da Jugoslaviji letos ne bo treba uvažati žita. To se bo zgodilo šele drugič, odkar so komunisti na oblasti, ki so morali vse do lanskega leta uvažati celo žito, čeprav ga je predvojna Jugoslavija vsako leto izvažala visoke količine. Pridelek koruze bo pa verjetno dosegel isto količino kot lani, t. j. 6,670.000 ton. Pridelek koruze so v glavnem zvišali z zboljšanjem obdelave zemlje.
Tito je tudi letos imel vse polno gostov. Med njimi so bili komunistični prvaki iz raznih držav, tkzv. “nevtralci”, pa tudi osebnosti z zahodnega demokratskega sveta. S te strani sta bila zlasti vodja angleške laboristične stranke Hugh Gaitsklell z družino ter biv. angleški predsednik Winston Churchill, ki se je s svojo ženo vozil po Jadranu z razkošno Onassisijevo jahto. Tito ga je pričakoval in sprejel v Dubrovniku ter mu pripravil tudi veliko pogostitev.
Ljudje, ki jim je na srcu zdrava rast ¿¡slovenskega doma, so vedno bolj v skrbeh zaradi nemorale, ki se vedno bolj širi med mladino. Komunisti jo name-
noma pospešujejo z razno literaturo ter s skupnimi sestanki, tečaji ter skupnim udarniškim delom fantov in deklet. Tako ni potem prav nič čudno, da se mladina predaja razvratnemu življenju. Letos ise je zgodilo tudi to, da so štiri dijakinje v Ljubljani prišle k maturi v drugem stanju.
Titova “nevtralnost” med zahodnim demokratskim in komunističnim blokom se kaže tudi v pisanju jugoslovanskih komunističnih listov. Vsi ti listi — od prvega do zadnjega — poveličujejo na pretege kongoškega komunističnega a-genta Lumumbo, napadajo pa zahodne države ter tudi glavnega tajnika ZN Hammarskjoelda, zaradi njegovih naporov, da bi Kongo res ohranil nedavno pridobljeno neodvisnost in ne padel pod komunistično diktaturo. Prav tako je Titov komunistični tisk med trajanjem Mednarodnega evharističnega kongresa v Muenchenu skupno z ostalim komunističnim tiskom v svetu napadal ta kongres, češ, da je “samo politična manifestacija” zahodnjakov proti komunistom. Zlasti newyorški kardinal Spell-man se je tudi titovim komunistom hudo zameril zaradi svojih odločnih izjav proti brezbožnemu in nasilnemu komunizmu ter njegovega poziva svobodnemu svetu na križarsko vojno proti nevarnosti, ki mu grozi s komunistične strani.
Med Jugoslavijo in Avstrijo bodo u-redili obmejni promet. Prebivalci v o-beh državah, ki žive v pasu 10 km od meje bodo dobili posebne izkaznice, s katerimi bodo lahko štirikrat na mesec prestopali področje druge države brez potnih listov in vizumov.
Sadna letina doma letos ne bo najboljša, kajti ob koncu aprila, ko je sadno drevje najbolj cvetelo, je naglo pritisnil tako hud mraz, da je snežilo tudi v nižinskih delih in ne samo po planinah. Temperatura se je sukala okoli 0 stopinj, na Kredarici je pa termoter kazal — 9 stopinj. Mrzel val je zajel vse državno področje in ne samo Slovenije.
V	zakonu o davkih na osebni dohodek so vnesli spremembo v tem smislu, da so neobdavčeni minimum zvišali od 500.000 na 700.000.
V	listih večkrat beremo, da je bilo na Titovih shodih veliko ljudi. Do večjega števila udeležencev na shodih, na katerih govori rdeči maršal, pa pridejo komunisti takole: Partija mobilizira ves svoj aparat od zgoraj navzdol do zadnjega propagandista, ki naženejo na zborovanje vse svoje člane in sopotnike, če morajo oditi na shod v oddaljenejše kraje, imajo vsi vožnjo zastonj in še dnevnico 500 dinarjev. Vse to plača partija, kar se z drugimi besedami pravi: država, ker je blagajna ista, gospodarji pa tudi.
DRUŠTVO SLOVENCEV in SLOVENSKO DUŠNO PASTIRSTVO vljudno vabita vse rojake na
KOMEMORATIVNO PROSLAVO
v počastitev spomina POK. ŠKOFA LJUBLJANSKEGA
prev*, g. dr. GREGORIJA ROŽMANA
v nedeljo 30. oktobra 1960 ob 17. uri popoldne v dvorani na ulici Yapeyu 132. Buenos Aires.
Dr. Julija Payman: šopek traja
Gregorčičeve besede “Sadite mi rajši v življenju cvetlic, a trnje shranite za grobe!” je motto knjige dr. Julije Pay-man “Šopek trnja” (Buenos Aires, I960.). Delo je posvečeno materi: ob stoletnici materinega rojstva ji poklanja avtorica na grob ta šopek trnja, ki ga ji je v življenju gotovo v veliki meri skrivala, da bi ji ne grenila poti. Je torej avtobiografija, predvsem v luči trpljenja. A ni tožba, ni hudovanje nad usodo, saj je pisateljica “vsak trn posebej in ob svojem času darovala Njemu, ki nas obsipava s cvetjem in trnjem”.
Čeprav je v svoji zamisli delo predvsem izpoved materi ali celo odgovor sebi na vprašanja, ki se spočenjajo v večeru življenja, odgovor v obliki prikaza enkratnega življenja, nikdar prej in nikdar pozneje ponovljenega, vendarle zaradi obdarovanosti od zgoraj in plemenite orientacije na poti izstopa iz okvirja osebnega v občečloveški svet s svojo ceno in svojim poslanstvom.
Kaj je tisto, kar delo dviga nad vsakdanjost?
“Meni je resnica nekaj tako lepega, da jo bom govorila, in če bom poslednja
in sama na zemlji, ki bom še govorila resnico, ne laž.” Ta ljubezen do resnice, a resnice v vsem njenem obsegu, je osnovno gibalo njene poti na intelektualni plati. To jo žene v tujino, najprej v Ženevo, v osrčje mednarodnega življenja, kamor so tedaj prihajali velikani z vseh kontinentov: državniki, politiki, filozofi, pesniki in pisatelji, škofje in spreobrnjenci. To ji kaže pot naprej v Louvain. To je tisto v njej, ki jo sili, da pri nastavitvah postavlja kot pogoj bogate knjižnice, bližino vseučilišča, čas za knjige. V tem hrepenenju se srečuje z bogatini duha, bodisi osebno, bodisi po delih. V prvi ali drugi obliki vstopajo v njeno življenje tako, da postanejo del njene poti ljudje kot, Lacor-daire, Montalambert, Jörgensen, Mari-tain, Claudel, Pegny, zlasti pa “pesnik smrti in ljubezni” Rilke, kateremu je v delu posvečena cela študija z originalnimi dognanji. Njeno zanimanje gre v primerjalno svetovno književnost in teorijo o njej, zlasti še v francosko in angleško z obema jezikoma, v umetnostno zgodovino in estetiko ter v študij -jezika, o čemer naniza zanimive ugoto-
Po podatkih Združenja časopisnih po-podjetij so imeli v letu 1959 sedanji listi, ki izhajajo pod komunistično diktaturo in so vsi komunistični, naslednjo naklado: Politika 292.172, Borba 256.264, Večernje novosti 111.520, Delo 80.481, Vjesnik 83.653, Večemji List 70.030, Oslobodjenje 62.968, Pobjeda 11.775, Nova Makedonija 27.440, Madjar szo 29.867, Rilindjija 5.419, Voce del popolo 2.785, Komunist 213.183, Mladost 94.372, Rad 95.994, Slobodna Dalmacija 19.276, Dnevnik 27.922, Glas Slovenije 7.288, Novi list 7.692, Večer 39.084 in Ljubljanski dnevnik 23.900.
Odbor Mariborske kulturne revije bo meseca oktobra pripravil veliko kulturno manifestacijo v počastitev 15 letnice “osvoboditve”. Drama bo dala premiero Borove drame “Zvezde so večne”, o-perno gledališče pa Desetega brata. Pokrajinski muzej bo priredil razstavo pohorskega glažutarstva, Študijska knjižnica bo v avli svojega poslopja odkrila doprsni kip Ivana Cankarja, pripravila pa tudi veliko razstavo ob dvestoletnici prve slovenske knjige v Mariboru.
Za 60 letnico dr. Stanka Cajnkarja je ljubljansko Delo naglašalo velike zasluge jubilantove zlasti za mirno sožitje Cerkve in države. Svojo naklonjenost “naprednim idejam”, da je pokazal že mnogo let pred vojno, ko je” v mariborskem bogoslovju kot predavatelj z velikim razumevanjem spremljal delo naprednih bogoslovcev”. Isti list dalje navaja, da je bil dr. Cajnkar med vojno* “na osvobojenem ozemlju”, po vojni, nekaj časa član Verske komisije, nato
zvezni poslanec in končno postal profesor na teološki fakulteti, na kateri je sedaj dekan. Po ustanovitvi Cirilometodij-skega društva je postal v njem podpredsednik ter že tudi 12 let urejuje društveno glasilo “Nova pot”. Na svojem sedanjem položaju posveča “zlasti veliko vnemo pravilni usmeritvi duhovščine”.
V	mariborski operi so nedavno imeli premiero kratke komične opere Gian-Carlo Menottijeve “Amelija gre na ples” ter dveh baletov in sicer Blaža Arniča “Ples čarovnic” in Alberta Roussela “Pajkova pojedina.
Po odredbi Sveta za tržišče pri ljubljanski mestni občini stane sedaj v Ljubljani in v ljubljanskem okraju 1 kg govejega mesa zadnji del 430' din, prednji del pa 390 din. 1 kg svinjskega mesa s stegna, pleč in reber stane 380 din, svinjski kare brez slanine 430 din, svinjski kare s slanino pa 360 din. Do povišanja cen je prišlo zaradi tega, ker Mesna industrija Emona v Zalogu ter Tovarna mesnih izdelkov v Ljubljani in v okraju ne moreta dobiti zadosti klavne živine ter jo morata kupovati v drugih republikah ter dovažati v Ljubljano. S tem se pa stroški močno zvišajo.
V	Ljubljani, Celju in Mariboru je nedavno gostoval Albreht Roser, eden najuglednejših sodobnih lutkovnih umetnikov iz Stuttgarta v Zahodni Nemčiji. V Slovenijo je prišel na povabilo Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani.
Na ljubljanski specialistični polikliniki so odprli nov oddelek za fizioterapijo z najsodobnejšimi aparaturami, bazeni in telovadnico.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Članice, člani in gostje gled. odseka Slov. kult. akcije so v režiji Maksa Borštnika uprizorili v soboto 1 okt. t. 1. v dvorani ul. Arroyo 909, Cap. Fed. tragedijo Jeana Anouilha “Medeja”.
Poročilo o uprizoritvi tragedije bomo objavili v prihodnji številki.
Akademiki o slovenski katoliški akciji
Na zadnjem sestanku SKAD-a (24. sept.), so akademiki debatirali o Slovenski katoliški akciji. To je predstavljal predsednik, prof. Al. Geržinič in član osrednjega odbora g. Marko Kremžar.	-/
V kratkem uvodu je prof. Geržinič prikazal katoliško ajrcijo kot naslednico apostolstva, ki se prilagaja časovnim razmeram. Sedanja doba zahteva organizirano sodelovanje vernikov s Cerkvijo. To je že poudarjal papež Pij IX. Vsak naslednjih papežev je pa usmerjal organiziran apostolat po tedanjih potrebah družbe. Pij XI. je proglasil Katoliško akcijo kot uradno cerkveno ustanovo, katero naj tvorijo izbrani laiki, ki imajo globoko notranje življenje in so sposobni za zunanje delo (družbeno jedro).
Slovenska katoliška akcija je zgrajena po načelu jedra in “lastnih organizacij”. To se pravi, združuje elito laikov, urejenih po stanovih (možje, žene, obrtniki, akademiki, tid.), da delujejo med sebi enakimi.
Ločimo tri dobe v njenem delovanju.
1.	— Predvojna doba. — Vsem znane razmere doma so prisilile, da se je organizacija zavila v največjo tajnost, kajti sovražnik je segal po skrajnih sredstvih (atentati). Lahko jo imenujemo junaška doba.
2.	— Begunstvo. Ker je večina vodilnih članov bila pobita, ali pa ločena od skupnosti, so se preostali člani znašli v zme-
di, brez voditeljev. Jasno je, oprijeli so se istih metod kot doma (tudi tajnosti), pa niso več odgovarjale novim razmeram. Zato toliko, delno upravičenih o-čitkov po taboriščih!
3.— Nova domovina. Nove okolnosti zahtevajo nove metode in zato rojaki včasih zrejo z nerazumevanjem na delovanje katoliške akcije. Apostolsko udejstvovanje članov ne sestoji samo iz verskih vaj, temveč tudi iz opazovanja skupnosti, da morebitne kvarne pojave prepreči in povede na pravo pot. Mnogi-rojaki vzamejo to kot vohunstvo...
G. M. Kremžar je predvsem ovrgel o-čitek, češ, da je katoliška akcija preveč ozka. Dejal je, “da ni nič širša in nič ožja kot katoliška Cerkev, kateri vsi pripadamo”. Na podlagi tega je pojasnil vsa vprašanja, ki jih je v imenu društva stavil T. Debeljak.
Osebne novice
Iz Clevelanda v Severni Arflgriki je prišel na obisk k svojemu wetu g. Oskarju Pavlovčiču v San Martinu njegov sin g. dr. Milan Pavlovčič. Želimo mu prijetno bivanje med rojaki v Argentini.
Družinska sreča. V Villi Adelini je 2. oktobra krstil g. Jože Jurak Marjeto Ano Slabe, hčerko Dušana in Marije, roj. Sedej. Botra, ki sta v domovini (Zdravka Flander in Ano Flander) sta zastopala Jože Jonke in stara mama od krščenke ga M. Sedej. Srečni družini naše čestitke.
f Matevž Moder. Dne 28. sept. t. 1. je slov. izseljenska skupnost v Bs. Airesu izgubila zvestega člana. Tega dne je umrl Matevž Moder v mestu Lomas del Mirador na področju Vel. Bs. As.
Pok. Matevž Moder se je rodil 22. nov. 1888 v Dolu pri Ljubljani. Po očetu je doma prevzel posestvo in izvrševal ko-larsko obrt. Udejstvoval se je tudi v javnem življenju. Da je užival splošno zaupanje potrjuje najbolj dejstvo, da je bil dolgo vrsto let neprenehoma župan v Dolu pri Ljubljani, kot kandidat Slov. ljudske stranke. Bil je globoko ve-
vitve. Zanima jo tudi gospodarstvo, socialna in politična veda. Svoje znanje prav iz istega osnovnega razpoloženja do resnice širi med druge, bodisi v obliki znanstvenih spisov ali predavanj na graški univerzi, bodisi po celi vrsti tečajev zlasti za jezike.
Drugo osnovno gibalo, na strani volje, je predanost človeku. Od tod zanimanje za socialno vedo, poskus, ustanoviti v Ljubljani v sklopu mednarodne katoliške zveze za socialno delo žensko socialno šolo. A želja, ki je zaradi druge svetovne vojne propadla v tej širši, organizirani obliki, ni mogla biti neplodna v vsakdanjem konkretnem življenju, če je bila avtentična. Res jo srečujemo na vsak 'korak izpolnjevano v odnosu do bližnjega, pa naj bo ta bližnji mati ali sestra, sestrična ali nečakinja, neznana tujka na vlaku ali slovenski rudar na Holandskem. Več: tudi to gibalo usmerja pisateljičino življenje, vsaj v njenih zrelih etapah: za odhod preko morja se odloči le iz želje, da bi pomagala obubožani sorodnici. Že prejšnje poti preko meje s tisoč nevarnostmi, prenašanjem pošte in blaga za druge, so le predhodna stopnja gornje največje odločitve.
Splošna orientacija poti, osnovna pr-
vemu in drugemu gibalu, je idealizem v okvirju pozitivne katoliške vere. Osebni odnos do Boga, udeležba pri katoliških krožkih na tujem, srečavanje s katoliškimi pisatelji, pesniki, voditelji so priče te usmerjenosti. V njej najdejo pravi smisel ostali napori, čeprav že sami v sebi idealni, odklonjeni od materije.
Poudarek resnice v današnjem času tolike zlaganosti, poudarek socialnosti v času potenciranega egoizma, poudarek idealizma in vere v nadnaravo v času materializma in ateizma daje življenju in knjigi o njem posebno ceno.
Ob robu teh absolutnih vrednot je zlasti zanimivo pisateljičino kozmopollt-stvo: pogum v križarjenju po Evropi in zunaj nje, srečavanje z ljudmi in kulturami, kraji in svetovi. Mogoče stopi ob tem kdaj v ozadje prižetost na rodna tla, vsekakor je pa to svetovljanstvo tisto, kar daje potrebni izhod iz lastne ozkosti in kar je razen naravnega daru verjetno tudi odločilni činitelj za iskrenost pri razkrivanju osebnega sveta. Iz dela je čutiti nevsakdanjo razgledanost.
Gotovo bi bogata vsebina dela zaslužila tudi bogatejši okvir.	B.R.
Vsak teden ena
VRABČEK Vida Jerajeva
Vrabček, mlad lenuh, vrabček, potepuh, culico je nosil, milostinje prosil: "Vrabček, revež jaz, prosim, prosim vas!”
Lastovka, gospa, mimo je prišla, in se posmejala, vbogajme nič dala: "Zdrav in čvrst in mlad, služil bi enkrat!” služil bi enkrat!"
Nič se ni kesal, dalje se podal, šel za plotom krast je, toda vjel se v past je... Vrabček, revež ti, kak se ti godi? —
ZBORNIK-KOLEDAR Svobodne Slovenije za leto 1961 je že v tisku
Kljub izrednim gospodarskim razmeram v Argentini in velikemu porastu cen stane ta obširna in vsebinsko bogata ter lepo ilustrirana knjiga v prednaročilu samo 180 pesov. Za pošiljatev po pošti za priporočnino ih ovojnino doplačilo 15 pesov.
Kdor ne more plačati tega zneska naenkrat, lahko plača v obrokih, vendar tako, da bo zadnji obrok plačan do konca novembra t. 1.
Prednaročila in predplačila sprejemajo:
V Slovenski hiši na Ramon Falconu: Uprava Svobodne Slovenije, Dušnopa-stirska pisarna in Pisarna Društva Slovencev; gdč. Mara Bidovec v San Justa; g. Lojze Erjavec, Av. de Mayo 2480, San Justo; g. Pavle Homan, G. M. C. White 514)1, Carapachay; g. Ivan Žnidar, brivnica in parfumerija Loš Alpes, C. Drys-dale 5641, Carapachay; g. Peter Klo-bovs, Castelli 1115, Villa Ballester; g. Andrej Krošelj, Ventura Bustos 1863, Castelar; ga Mimi Martinčič, Lomas del Mirador; g. Danilo Havelka, c. Yayeyu 5141, San Martin; g. Janez Lužovec, Slovenska vas, ga Pavla Lovše-Korošec, Mercado Bizovik, Calle 1 No. 510, Bera-zategui in g. Slavko Tršinar, Chapadma-lal, Pcia de Buens Aires.
Po pošti naslavljate prednaročila in predplačila na naslov: Eslovenia Libre, Ramón Falcon 4158, Buenos Aires.
ren in narodno zaveden ter pošten in za vse dobro vnet mož, ki je svojih 5 otrok, kolikor jih je ostalo pri življenju, vzgojil v pravem krščanskem duhu. Kot odločen protikomunist je leta 1945 odšel v begunstvo na Koroško, odkoder je leta 1949 prišel v Argentino. Najprej je živel v Bs. As., nato se je pa preselil v lasten dom v Lomas del Mirador. V zadnjih letih je bil bolj rahlega zdravja, težje je pa zbolel od lanskega avgusta. Umrl je 28. sept. t. 1. Na mrtvaški oder so ga položil na domu, kamor so ga hodili kropit rojaki v velikem številu. Prav tako so ga v lepem številu spremjali naslednjega dne najprej k pogrebni maši, ki jo je za umrlega imel direktor g. Anton Orehar v bližnji kapeli, nato pa na pokojnikovi zadnji poti na pokopališče v San Justo. Tu sta se od rajnika poslovila gg. Stanko Išikrbe in dr. Lojze Starc.
Za pokojnikom žalujejo v Argentini njegove hčerke: Ana, por. Rode, Marija, por. Grohar, Julka — usmiljenka s. Marija Amparo, Angela, por. Lovšin ter Katica, v domovini njegov brat, biv. prof. v škofovih zavodih prof. Anton Moder, sedaj župnik v Dobrovi pri Ljubljani, nečak prof. Janko Moder, pisatelj in dramaturg, ter ostali sorodniki. Vsem izrekamo sožalje, rajni Matevž pa naj pri Bogu uživa obilno plačilo za vsa svoja plemenita dela, ki jih je bilo polno njegovo življenje.
t Neža Knafelc. V žabji vasi pri Novem mestu je umrla v 91. letu starosti ga. Neža Knafelc, ki zapušča doma in v Kanadi sinove in hčere ter vnuke in pravnuke, v Argentini pa žaluje za njo vnuk Rudi Bras s svojo družino. Maša zadušnica bo 12. t. m. ob devetih dopoldne v župnijski cerkvi v San Justo.
BLED
PRVI HLADILNIK S SLOVENSKIM IMENOM!
Sedaj v štirih velikostih, najmodernejših oblikah in opremi.
V kvaliteti prekaša najboljše, v cenah najcenejše. Dvojna garancija za dobo 5 let! Oglej in nabavi si ga pri
llwafei
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
SLOVENCI
VENEZUELA
Dne '10. septembra t. 1. se je v mestu Maracay zgodila avtomobilska nesreča. Ko so se člani Mahničeve družine vračali zvečer z avtomobilom proti domu, se je vanje zaletel avtomobil, ki je vozil nasproti. Pri nesreči sta dobila hude poškodbe g. Mahnič in njegova žena. Oba so nezavestna prepeljali v bolnišnico. Njunima otrokoma, ki sta sedela zadaj, se ni nič hudega zgodilo. Dobila sta samo nekaj prask.
Iz Slovenije je prišla na obisk v Venezuelo, ga. Marija Grilc, mati slovenskega kaplana.
SEVERNA AMERIKA
V Clevelandu je začel izvrševati privatno zdravniško prakso nov slovenski zdravnik dr. Maks Rak. Novi slovenski zdravnik v Clevelandu se je rodil 11. maja 1925 pri Devici Mariji v Polju. Gimnazijo je končal, v Ljubljani, medicino pa študiral na graški univerzi, kjer je postal tudi doktor splošnega zdravilstva. Od leta 1962 do 1955 je bil zdravnik v bolnišnici v sšent Vidu na Glini na Koroškem. Od leta 1955 je pa služboval v raznih bolnišnicah v Clevelandu. Letos je postal ameriški državljan in je dobil pravico začeti z lastno zdravniško ordinacijo.
KANADA
Na pristavi župnije Marije Pomagaj je vse letne mesece zelo živahno. Vedno je kaj rojakov na njej, ob nedeljah je pa kar živahno. Vsi radi prihajajo tja, da se v prosti naravi in v svežem zraku ter ob kopanju v jezeru odpočijejo ter odtegnejo mestnemu vrvežu in
Odborniki in poverjeniki Slovenskega doma v San Martinu imajo sejo v nedeljo dne 9. t. m. po slov. maši.
Ste mislili na dober električni hladilnik, TV aparat, radio combinado, ali na katerikoli aparat, ki ga potrebujete za dom?
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Humar, SRE
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejía T. E.: 658 - 7083
nudi slovenski skupnosti kredite brez jamstva, na deset mesečnih obrokov brezobrestno za nakup hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, koles, radio apartov, radio combinadov, peči, mešalnikov in drugih potrebščin za dom. Prodajamo samo prvovrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom.
FRANK ŽELE
IZLET V
V naslednjih vrsticah Vam bom kratko opisal izlet s sinom in njegovo ženo z avtom iz Sheltona v USA v Kanado.
Ko sta imela sin in snaha dopust meseca julija, smo bili na obisku pri prijatelju Deliču v Kanadi, kamor se je preselil pred tremi leti. Še danes se mu toži po argentinskem asadu, da o drugih stvareh sploh ne govorim. Njegova žena Marija Delič je z veliko težavo pozabila na argent, narodno pijačo mate, ki sta jo večkrat pile skupaj z mojo hčerko Marijo. Ob spominu nanj, bi najraje odšla nazaj v Argentino.
Pred odhodom na pot smo si dobro ogledali zemljevid Kanade ter si označili cesta in križišča. Predno smo prispeli v West Lome k prijatelju Deliču, smo morali menjati 14 cest. Odpotovali smo 5. julija ob treh zjutraj. Sedem se nas je spravilo v avto: jaz z ženo, sin, snaha in trije vnuki v starosti od 15 mesecev do 10 let.
Vožnja od doma v Sheltonu do New Yorka je bila po gozdu. Vozili smo na zahodni strani visoko nad New Yor-kom čez visok most preko Erijskega prekopa, ki je eden najdaljših v Severni Ameriki. Izpeljan je iz Erijskega jezera in teče od mesta Buffalo do mesta Albany. Dolg je 500 km., širok 12 m, globok pa 2.70 m. Delali so ga 16 let in je državo stal 16 milijonov dol. Delo je počasi napredovalo, ker tedaj še niso poznali strojev in so morali vse delo opraviti delavci. Veliko teh revežev je tedaj pobrala malarija, ker tudi proti njej še ni bilo tako učinkovitih zdravil. Prekop je v gospodarskem pogledu zelo važen, saj se je po njem plovba ladij zmanjšala od 20 na 10 dni, cena za prevoz blaga pa od 100 na 3 dolarje za tono. Brez tega prekopa bi tudi New York ne bil to, kar je danes.
■Od New Yorka do mesta Buffalo smo vozili po lepi asfaltirani cesti. So to štiri avtomobilske ceste, ki tečejo vzporedno, dve v eno, dve pa v drugo smer, tako, da vsi avtomobili drvijo v eno smer in ni srečevanj avtomobilov. To gotovo
PO SVETU
hrupu. Vedno bolj je vidno kako pametno je bilo, da je župnija kupila pristavo.
V avgustu so na pristavi taborili o-troci iz slovenske šole pod vodstvom dveh slov. usmiljenk. Z njimi je bil tudi slovenski zdravnik dr. Srečko Pregelj, ki je tudi skupno z otroci urejal in čistil pristavo. Avgusta meseca je pripeljal na pristavo taborit Skupino fantov tudi kaplan v župnji sv. Vida v Clevelandu Rev. Jošt Martelanc. Na pristavi prirejata obe slovenski fari ob nedeljah tudi piknike.
Slovenci iz Toronta in okoliških mest so imeli tudi letos romanje v Midland. Vodil ga je Rev. J. Kopač C. M. Bilo jih je toliko, da so romarsko cerkev povsem napolnili. Popoldne so imeli na prostem križev pot, v cerkvi pa govor in pete litanije.
SLOVENSKA JAVNOST V PONOVNEM PRIČAKOVANJU VELIKE TEKME:
RIVER PLATE — SFZ MORON
Zadnja predvidevanja so bila pravilna. Če bo vreme tokrat naklonjeno, pride River na Pristavo v nedeljo, dne 23. oktobra.
Ker sta bili za 23. okt. nastavljeni dve veliki prireditvi, si je vsakdo upravičeno mislil, da bo ena ali druga skupina primorana iskati za uspešno izvedbo drug primernejši dan. Pa smo znova presenečeni. Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da so se zastopniki Našega doma iz San Justa in Morona prijateljsko porazgovorili o razlogih in predvem težavah, zaradi katerih obe skupini ne moreta več prelagati svoje, čeprav bosta obe delno prizadeti. To nedvomno priča, da oboji računajo na zadovoljiv obisk naših rojakov, ki bodo gotovo v velikem številu podprli oboje. Največ pa je vredno razveseljivo dejstvo, da so Se prej o zadevi pomenili, škoda je, da je tako malo dni na razpolago. Sem in tja je včasih slišati hudomušno opazko, da bi za Slovence potrebovali še nekaj dodatnih nedelj, da bi se lahko zvrstili s. svojimi številnimi nastopi. Toda kot vse kaže v tem primeru, bodo uspeli oboji. Program je zelo pester in privlačen na obeh krajih in bo pritegnil vse, kar misli in čuti slovensko, gotovo bo pa izbira za marsikoga precej težka.
"NAŠ DOM" V SAN JUSTU razpisuje
mesto hišnika
Nastop novembra meseca t. 1. Na razpolago stanovanje, primerno za družinski par ali majhno družino. Ostali pogoji po dogovoru. Zainteresiranci naj se oglasijo na: NAŠ DOM
Hipólito Irigoyen 2756, San Justo
KANADO
prepreči veliko nesreč. Ob teh avtomobilskih cestah ni nobenih mest ali naselbin, zato je avtomobilski promet neoviran. Mesta so zgrajena daleč vstran od cest, vse železnice so pa speljane nad cestami, tako, da jih ni treba nikjer prečkati. Promet na cestah je ogromen. Ob cesti so na gosto table z napisi, koliko milj je treba voziti na uro. (1 angl. milja je 1.600 m op. ur.) Označena so tudi mesta, ki leže ob cestah. Na dotič-nih krajih so od avtomobilskih cest do njih speljane druge ceste. Za šoferje so strogi predpisi. Policija ne prizanaša nikomur in tudi skrivaj opazuje, kako se vozači drže predpisov. Vsak policaj ima pri sebi tudi vse priprave, da v slučaju nesreče ponesrečencem 'nudi prvo pomoč. Na ta način marsikoga rešijo smrti .Kljub vsem tem predpisom je pa še vedno zelo veliko nesreč.
4. julija je bil državni praznik. Ker je na take dni na cestah ogromno avtomobilov in je zato tudi veliko nesreč — letos je bilo ta dan 5.00 smrtnih slučajev •— smo odhod odložili na 5. julij, čeprav ■sta sin in njegova žena oba dobra šoferja in sta se med potjo večkrat menjavala za volanom, sva midva z ženo le izmolila več rožnih vencev za srečno vožnjo. Ob cestah so približno na vsakih 100 km postaje za bencin. Zraven so tudi lepe restavracije, v katerih se potnik lahko za majhen denar dobro pokrepča.
Popoldne 5. julija smo prišli že v mesto Buffalo. Je to veliko industrijsko mesto z, jeklarskimi ter avtomobilskimi tovarnami ter tovarnami za izdelovanje poljedeljskih strojev. Mesto je zgrajeno ob obširni obali Erijskega jezera, po katerem plovejo ladje raznih držav. V tem mestu so tudi največji mlini v Severni Ameriki, v katerih meljejo žito ter iz moke izdelujejo razne testenine. Tu sem se spomnil, ko smo leta 1918 na Primorskem prišli pod Italijo. Ko so naši fantje nekaj let zatem šli prvič na nabor, so si nekateri zataknili za klobuk makarone. Karabinerji v začetku niso nič rekli, kmalu so se pa le spomnili, da
NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
Svetovna banka je prevzela skrb za ureditev argentinskega prometa. V ta namen je določila posebno ameriško-argent. mešano komisijo, kateri bo načeloval gen. Thomas B. Larin. Za izdelavo načrtov in preučitev vseh prometnih vprašanj v Argentini so Združeni narodi prispevali v poseben sklad, ki je bil ustanovljen v ta namen, znesek 500.000 dolarjev, argentinska vlada bo pa vanj prispevala 1,200.000 dolarjev v argent. valuti.
Sporazum za izdelavo načrtov za u-reditev prometa v Argentini sta s Svetovno banko podpisala v imenu argentinske vlade minister za narodno gospodarstvo ing. Alsogaray ter minister za javna dela Alberto Constantini.
Nemški gospodarski strokovnjak Ludvik Erhard, finančni minister v bonski vladi, je v New Yorku argent. ministru za gospodarstvo ing. Alsogarayu zagotovil, da bo Zahodna Nemčija dala Argentini vso gospodarsko pomoč za izvedbo njenih načrtov za ureditev gospodarstva.
PO ŠPORTNEM SVETU
Nešportni izgredi na argentinskih nogometnih tekmah. Vročekrvni navijači so že nekajkrat izzvali izgrede na tekmah, toda preteklo nedeljo je prišlo do izredno hudih dogodkov na tekmi za prvenstvo med Argentino Juniors in Boca Juniors. Prvi, ki so zmagali z. 2:0 so spet prišli v vodstvo skupno z Independiente. Navijači kluba Boca pa niso bili zadovoljni in so začeli metati na igrišče steklenice, razen tega tudi velik nož. Sodnik je dve minuti pred koncem zaključil igro zaradi teh izgredov. Policija je nastopila proti izgrednikom z solzljivimi plini, vendar ni mogla preprečiti, da ne bi razgreti navijači izruvali vratnic in jih zažgali. Prav tako so poskusili žažgati tribune. Pri izgredih je bilo več oseb ranjenih, med njimi je eden celo težko, časipisje je odločno obsodilo nešportne izpade, disciplinsko sodišče pa bo imelo obilo dela.
V tem kolu je bilo tudi precej neobičajno visokih rezultatov. Tako je Ra-cing premagal Rosario Central kar z 11:3, Huracan pa Gimnasia y Esgrima s 7:0. Serijo teh rezultatov je začel lanski prvak San Lorenzo, ki je v prejšnjem kolu premagal Estudiantes z 8:1.
Tik pred olimpiado je bilo v Vzhodni Nemčiji Svetovno amatersko kolesarsko prvenstvo na progi dolgi 174 km. Nastopilo je 70 tekmovalcev, med njimi tudi Valčic in Slovenec Roner, mladinski prvak Jugoslavije. Zmagal je
SIMON RAJER
uradni prevajalec
Nabava legaliziranih rojstnih in poročnih listov iz Slovenije, Avstrije, Italije in drugih držav.
Alsina 1418 6-piso, of. 3 - tel. 38-5860
Vsak dan (razen ob sobotah) od 9h do 12h
da je to izzivanje, ker makaroni ne spadajo za klobuk, ampak v lonec.
Takoj ko smo zapustili mesto Buffalo, smo bili kmalu na ameriško-kanad-ski meji. Obmejna straža nas je brez vsega pustila naprej, ker ni treba nobenih dovoljenj za potovanje v Kanado. Zato nam tudi prtljage niso pregledovali. Obmejni stražniki so nam dali samo listek z naročilom, da ga moramo izročiti ob vrnitvi. Amerikanski obmejni straži smo morali plačati 5 dolarjev za uporabo ceste. Na te ceste ni državnega davka, zato pa mora vsak plačati, ki se vozi po njih en cent za, eno miljo. Nato smo odbrzeli na kanadsko stran.
V Kanadi
Na kanadski strani smo se vozili po lepi asfaltirani cesti. Toda to ni bila avtomobilska cesta. Vodi samo v eno smer in se po njej avtomobili srečujejo. Zato morajo biti avtomobilisti zelo previdni, čeprav po njej ni tako velik promet kot po ameriških avtomobilskih cestah. Vozili smo se po sami ravnini med rodovitnim poljem. Na mnogih krajih smo vozili čez železniško progo. Tu ni tako, kakor v Severni Ameriki, kjer so železnice izpeljane nad cestami. Ko smo prispeli do reke Sv. Lovrenca, po kateri vozijo tovorne ladje iz Ontarijskega jezera v Erijsko jezero, je bil most dvignjen. Zato smo morali dalj časa čakati, Ob cesti ni bilo mest. Le tu in tam je bila kaka naselbina farmarjev. Edino večje mesto ob cesti je bilo San Sebastian, ki leži na malo valovitem svetu. Za tem mestom je pa zopet sama ravnina. Od mesta San Sebastiana smo imeli do cilja West Lome še 8 milj. Bili smo kar zadovoljni, da bomo kmalu na cilju, kajti vožnja nas je precej utrudila.
V West Lome smo prišli ob 8. uri zvečer. Prijatelja smo kmalu našli, kajti West Lome je majhno mesto, ki ima komaj 15.000 prebivalcev. Izgleda pa kot pravo mesto. Vse hiše so namreč lepe in imajo krasne vrtove, ceste so asfaltirane, po mestu lepi drevoredi. Še celo visoka šola je v tem kraju.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Eckstein (V. Nemčija) pred lanskim prvakom Sehurom (V. Neme.) s časom 4:43,3ll, Valčič se je s časom 4:45,08 u-uvrstil na 56 mesto, Roner pa je odstopil.
Argentinski lahkoatlet Suarez je v San Sebastianu (Španija) zmagal v teku na 10.000 m v času 29,55:8, na 5.000 m pa je bil drugi za Angležem Gordo-nom.
Društveni oglasnik
Društvo Slovencev opozarja in prosi vse člane in članice, da se zanesljivo u-deleže 14. rednega letnega občnega zbora Društva Slovencev, ki bo v nedeljo 16. oktobra 1960. ob pol enajsti uri dopoldne v dvorani v Slovenski hiši na Ra-mon Falconu 4158. Udeležba na občnem zboru je častna pravica in dolžnost vsakega člana, zato naj pride, kdor le more. Za vodstvo in napredek društva ni odgovoren le društven odbor, temveč tudi člani, ki prav z udeležbo na občnem zboru pokažejo, da imajo za društvo živ interes.
Kdor pa nikakor ne more osebno prisostvovati, naj pismeno pooblasti drugega društvenega člana, da ga ta zastopa. Te ugodnosti in pravice, pa naj ni-kdo ne opusti!
OBVESTILA
V nedeljo 9. oktobra bo ob pol 10 v
Našem domu v San Justo gospodarsko predavanje g. Franceta Krištofa pod naslovom: Kako naj reagiramo Slovenci na porajajoči se gospodarski položaj Argentine.
Dijakinje in dijaki bomo šli na izlet v La Plato 12. oktobra (državni praznik). Dobili se bomo ob osmi uri zjutraj na Plaza Constitución pred cerkvijo. Spremljal nas bo g. Marko Kremžar. Hrano prinesite s seboj.
Odbora D. O. in ZSS
Slovensko katoliško akademsko društvo bo priredilo svoj pomladanski izlet v Ezeizo 12. oktobra. Zbirališče: postaja Liniers (kol. 406) ob 9 h zjutraj. Jedila in pijačo naj vsak prinese s seboj. Vabljeni vsi akademiki in prijatelji!
Odbor
8 Mladinski dan SFZ — SDO
Vsem slovenskim rojakom sporočamo, da bo 8. Mladinski dan 6. novembra 1960. Obračamo se na vašo darežljivost in velikodušnost s prošnjo za darovanje dobitkov za naš veliki srečolov, katere-
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
4. OBLETNICA OTVORITVE
V SAN
CELODNEVNA PRIREDITEV S
ESL0VEN1A UBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 1771
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3814
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
ga glavni dobitek bo — Radio Combinado.	... v
Na programu bodo zelo zanimive točke. SFZ — SDO.
Slomškov dom, Ramos Mejia, pripravlja TOMBOLO za 27. novembra.
CERKVENI OGLASNIK
V fari “Virgen de los Flores”, ki j» v Moronu vodi g. Tone Škulj, je misijon za Slovence v času od 1. do 9. oktobra. Vsak večer je ob 7. uri slovenski govor, nato pa maša z ljudskim petjem. Misijon se je začel 1. soboto v mesecu, zaključen bo pa II. nedeljo v oktobru ob 7. uri zvečer.
Zaključna misijonska pobožnost v
župniji sv. Mihaela, ki obsega področje med Moronskim potokom — Avdo Ver-gara — ul. Curuchet in žel. progo Sar-miento v Castelarju — ho 15. oktobra ob 8.30 uri zvečer na Slovenski pristavi.
PROŠNJA
Naročnika Josipa Papeža, Pasaje Ho-mero y Gongara 1135, Dock Sud-Avella-neda, prav lepo prosimo, da nam sporoči svoj novi naslov, da mu bomo lahko redno pošiljali list. Zaradi preselitve nam je poštna uprava vrnila štev. 37. ker mu je ni mogla dostaviti.
V NEDELJO 6. NOVEMBRA 1960
bomo šli vsi na
8. MLADINSKI DAN SFZ in SDO
na
SLOVENSKI PRISTAVI V MORONU
'NAŠEGA DOMA"
JUSTU
SODELOVANJEM ORKESTRA
Rouge"
"Moulin
	OTVORITEV		
	NA NOVO	UREJENEM	VRTU
	I E I	RIJ	E
22. oktobra	— začetek ob	19., enako v nedeljo 23. oktobra.	
	IGRA	ORKESTER	
ALVARADO	350		RAMOS MEJIA
Vdani v voljo Vsemogočnega sporočamo vsem prijateljem in znancem, da so dne 28. septembra 1960 umrli naš dobri in ¡skrbni oče
MATEVŽ MODER
K zadnjemu počitku smo jih položili na pokopališču v San Justu.
Vsem prijateljem in znancem jih priporočamo v molitev.
Obenem izrekamo iskreno zahvalo čč. gg. direktorju Oreharju za vodstvo pogreba in poslovilne besede Stanku Škerbetu in dr. Starcu ter sosedom za vso pomoč in tolažbo, ;ki so nam jo nudili ob smrti, ter vsem, ki so prišli našega očeta kropit ter jih spremit na zadnji poti.
Žalujoči
V	Argentini: Hčere: Ana, por. Rode, Marija, por. Grohar, Julka — s. Marija Amparo —, Angela, por. Lovšin, Katica; zetje, vnuki in vnukinje.
V	domovini: Bratje in sestre.
Buenos Aires, Dol pri Ljubljani, Dobrova.
Dne 28. septembra 1960 je umrl član Društva Slovencev
gospod MODER MATEVŽ
Zvesto je ¡služil Bogu in slovenskemu narodu, z vzgledno vdanostjo v božjo voljo je prenašal težo trpljenja. Za vse naj ga obilno nagradi Bogi Naj v miru počiva v argentinski zemlji, mi pa se ga spominjajmo v molitvi.
DRUŠTVO SLOVENCEV
Buenos Aires, 6. oktobra 1960.
23. oktis^er I860