. Kupujte
lOJNE BONDEi
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
5*WE XXVI.—LETO XXVI.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDEI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), APRIL 23, 1943.
ŠTEVILKA (NUMBER) 94
AMERIKA BO ZAHTEVALA OD JAPONCEV HLADEN OBRAČUN
^žnica k maščevanju je v vojnem posojilu. Letalci, ki so bombardirali Tokio,
hočejo ponoviti svoj čin
IZJAVA
p. j.
!j ^^anje vojnega posoji-
GENERALA DOOLITTLE-A, POVELJNIKA POLETA NAD TOKIO
bili tedaj ž njim nad Tokijem in ki so se ž njim vred srečno vrnili ter se nahajajo sedaj v Afriki, izjavili, da hočejo zopet sodelovati pri prihodnjem bombardiranju Tokija.
'Vozni listek v peklo"
>Uq„j . —j ijuuvujenu <ju- Japonci se s svojo brutal-'W rt	v ter pri- nostjo še hvalijo > in včeraj je
, enar» da se nakupi o- bilo po radiu v Tokiju rečeno,
da se bo tako zgodilo z vsemi letalci, ki bi se drznili še prileteti nad Japonsko. Vsem tem se bo dalo "vozni listek v peklo."
Slico S'° S€daj s PosPešeno na te f rok- ker je ljudstvo jaštv m °S°rčeno nad div-lil; »T JaP°ncev,. ki so usmr-taiCeeTatere ujete ameriške leti	se zavedajo, da je-irebno V^'< temveč da je po-kc^.^j s podvojeno od-
K>.ki
je potrebno, če hočemo
™ for •	Hudemu
osti j narediti konec brutal-i; wP°ncev in njihovih osta-jatcev v osišču.
JaVa generala Doolittle-a
'CeA?iŠki ^lavni stan v Se-iafjea .lki' 22- aprila. — Raz-jo °gorčen nad ekseku-
p°letu katere Je on vodil
Unes trnad Tokio, je general '•"dak Doolittle danes izja-pet ®°do naši letalci kmalu i ad Japonsko, katero bo-\ j 1 v razvaline, dokler ne ^ P°nci prosili milosti."
Cl se hočejo maščevati
*eral Doolittle je dalje de-So mu vsi letalci, ki so
«1,
Gliha vkup štriha
Radio v Berlinu in Rimu pa proslavlja Japonce nad njihovo "odločnostjo", češ, da so prav storili, ker so usmrtili ujete a-meriške letalce, da bodo v bodoče Amerikanci vedeli, kaj se pravi, napadati mirna in odprta mesta. To pravijo nacisti, ki so tako silno bombardirali London in ki so skoraj popolnoma porušili kakega pol tucata velikih odprtih mest, med njimi Coventry, Varšavo, Rotterdam in Beograd . . .
^Premogarji mehkega premoga je zaznamovati naraščajočo nervoznost
W 1 .
2 On SO 'ast ieklarskih družb, je zastavkalo nad ,u00 premogarjev, katerim se pridružuje stotine logarjev ostalih rovov.
^ SfitJRGH, 22. aprila. —
V36 na stavki nad 2'000
%reSar;iev' ki delajo v rovih, Nje ^^'ejo jeklarske kom-VtL im se Poroča o. ner-Nemiru med ostlalimi 2aradi zastoja in mrtvi-,-Mij. Janjih za uravnavo \ ed Premogarji in deloda-

>aj
Na^alj„e
stavke
'»i s«
, 4ela Pustilo delo par sto-S k0Veev v rovih Republic 1% rP°racije v Charleroi-u, 'cl v J danes zastavkali de-
nadaljnih rovih i Ht^' VeS nadaljnih sto-V?* ^ Pustil° nocoj 1 °braf em rovu v Isabelli, ki \ ^ Weirom Coal kom-L aterO/ lastuje National
\ ' Weirton kompanije da jim niso navedli j So ^ n°benega vzroka, Prenehali z delom.
^timat uniji
'fti^tNGTON, 23. aprila — kjj , ayski odbor je poslal rj-^at 50. distriktu llle Workers unije, C stavka v Celenese ^ fniv Newarku nemu-°Žil ana' bo odbor \veit s*učaj predsedniku J U' kar bo imelo naj-
% Posledi
ponovno dejal, da ne bo razpravljal z Vojnim delavskim odborom, češ, da je slednji "anti-delavski."
Pogodba premogarjev mehkega premoga poteče dne 30. a-prila ter je bila že prej podaljšana za mesec dni v svrho, da se doseže sporazum za novo pogodbo.
Pobiranje smeti
Mesto je poročalo, da bo tekom prihodnjega tedna izvršilo pobiranje smeti, ker pa bo to izredno pobiranje, bo moral vsak sam znesti vse smeti pred pločnik, odkoder se jih bo pobralo. V ponedeljek zjutraj se bo pričelo pobirati v 23 vardi in se bo pobiralo ves dan, dokler se ne bo obšlo vso vardo. Zapomnite si to, da morate imeti smeti pripravljene pri pločniku, drugače bodo pobiralci šli mimo vaše hiše.
J1C0
intervencijo
stfe,
} 1)0 storil Lewis?
kSch-' ^ewis, predsednik or-V> ^Premogarjev, se ima V Vojnim delavskim ^ v v Washingtonu, toda i) j^šanje je, če bo to ne- Lewis je namreč že
Seja
Nocoj se vrši redna mesečna seja društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pričetek ob 7:30 uri zvečer.
Vrnite vstopnice
Vsi tisti, ki ste imeli v pred: prodaji vstopnice na nedeljsko prireditev pomožnega odbora št. 2 JPO—SS, ste prošeni, da iste ali denar oddašfe blagajniku v petek večer od 8. do 9. ure v SND (staro poslopje), da bo čimprej mogoče zaključiti račune.
Ljudstvo zahteva maščevanje za usmrčene letalce
Odlikovanje na fronti
Ameriškega ljudstva sta se polastila srd in gnev nad nezaslišanim zločinstvom Japoncev.
WASHIINNGTON, 22. aprila. — Zedinjene države, razjarjene in ogorčene nad brutalno eksekucijo ameriških letalcev na Japonskem, so danes prisegle, da bodo z ojačeno močjo u-darile po japonskem militarizmu, katerega bodo strle ter maščevale te nezaslišane eksekuci-
je.
Nekateri člani kongresa so zahtevali celo takojšnje repre-salije — usmrtitev nekaterih japonskih ujetnikov, ki se nahajajo v oblasti Amerikancev.
Odgovorni ameriški krogi pa" pravijo, da bo maščevanje zakonito in pravično ter v mejah mednarodnih zakonov, za katerih ohranitev se Zedinjene države vojskujejo. Ko bo Japonska poražena, bodo tisti, ki so odgovorni za eksekucije ameriških letalcev, poklicani na odgovor ter bodo sami usmrče-ni.
Ako so zavratni Japonci mislili, da bodo s temi eksekucija-mi preplašili ameriške letalce, da si v prihodnje ne bodo več drznili izvajati polete nad Japonsko, so se silno zmotili, kep baš ta brutalna lopovščina je še podžgala njih željo po povračilu in maščevanju.
Na vsak način pa bo sedaj ljudsko javno mnenje zahtevalo ojačeno in pospešeno vojno proti Japoncem.
SLOVENSKI PARTIZANI NAPADAJO METLIKO
Od Italijanov kontrolirani ljubljanski "Slovenec" poroča v svoji številki od 19. marca:
"Od 4. do 7. marca so partizani napadali Metliko. V teh napadih so izgubili 130 mrtvih in 200 ranjenih.
"Svoje žrtve so odnesli deloma proti Kolpi, deloma pa v Gorjance, kjer so jih pokopali. Svoje ranjene vojake so nastanili v cerkvi v Radovici."
(Vas Radovica se nahaja na Dolenjskem, par kilometrov severno od Metlike, op. JIC).
SVOJO ŽENO JE USTRELIL
APPLETOWN, Wis. 22. aprila. — John Lingle, 29 let stari delavec na neki parni žagi, je danes priznal, da je ustrelil svojo ženo, da ne bi slednja odkrila njegove ljubezni do njene 18 let stare sestre.
Lingle, ki je najprej dejal, da je njegova 4 leta stara hčerka po nesreči ustrelila mater, je pozneje priznal, da je on ubil svojo 28 let staro ženo Hildo, da slednja ne bi izvedela, da i-ma z njeno sestro ljubavno razmerje.
Lingle je dejal, da ga je njegov sedemletni sin Richard videl, kako je poljuboval sestro svoje žene, česar se je tako u-strašil, da je ženo ustrelil.
Okrevala
Anne Sluga, 14315 Thames Ave., je po svoji nedavni bolezni škrlatinki okrevala in zahvaljuje se prijateljem za karte, cvetlice in darila, ki jih je bila tedaj deležna.
Ameriški viceadmiral 4ubrey W. Fitch (na desni) odlikuje z visokim monariškim odlikovanjem, generala Alexandra M. Patcli-a, poveljnika ameriškega vojaštva na Guadalcanalu.
Častno je bil odpuščen od vojaške službe, ker je prekoračil predpisano starost za obvezno vojaščino, obče poznani in priljubljeni "Heinie" Martin An-tončič, bivši poslovodja St. Clair kopališča in oznanjevalec na Slovenskem radio programu. Vsled svoje aktivnosti v javnem življenju, se ga je v naselbini pogrešalo, in upati je, da se bo kmalu zopet vživel v svojem javnem delu.
Pred dvema mesecoma je odšel k vojakom Milton Laurence, sin Mr. in Mrs. Joe Laurence, 944! Alhambra Rd. Iz Clevelan-da je odšel v Camp Perry, odkoder je bil poslan v Florido. Sedaj se nahaja v oficirski šoli v Michiganu. Povišan je bil v "Private First Class".
Mussolini priporoča vljudnost napram okupatorjem
Italijanska vlada deli okrožnice, v katerih svetuje ljudstvu, naj bo vljudno proti vojakom invazijskih armad.
Walter Lampe, sin Mr. in Mrs. Lampe, Bishop Rd., Euclid, Ohio, je prišel domov na dopust za 10 dni in sicer iz Con-necticuta.
Na dopust za sedem dni je prišel iz Camp Lee, Va., Tech. Cpl. John Peterka, sin poznane družine Mr. in Mrs. John Peterka, 1121 E. 68 St. Prijatelji so vabljeni, da ga pridejo obiskat.
Iz Toledo, Ohio se nam poroča, da so pred kratkim odšli v službo Strica Sama sledeči slovenski fantje: Frank Skerl, John Grahar, Dušan Pegan, Rudy Eskra, Tony Eskra, Tony Valenčič in Frank Turšič. Želimo jim srečen in zdrav povra-tek!
Jutri zjutraj bo prišel na kratek dopust Sgt. Joe Vadnal ml., sin Mr. in Mrs. Joe Vadnal, ki vodita gostilno na 5212 Fleet Ave. Prišel bo Iz L.eeceburg, Fla., kjer se nahaja pri signalnem zboru. Prijatelji so vabljeni, da ga pridejo obiskat.
Plesna zsLbava
V Twilight Gardens, ki jo vodi poznani Mr. Dominik Krašo-vec v Willoughby, se bo v soboto in nedeljo večpr vršil ples. Na obeh zabavah1 boste igrale dve godbi, in sicer v soboto večer bosta igrala orkestra pod vodstvom Johnny Zalokarja in Lou Trebarja, ki je ta teden prišel prvič na dopust od vojakov. V nedeljo večer pa bo igral Johnny Vadnalov orkester in zopet Lou Trebarjev orkester.
Radio v Alžiru poroča, da je pričela italijanska vlada deliti med italijansko ljudstvo okrožnice, na katerih svetuje italijanskim državljanom, naj bodo vljudni napram zaveznikom v slučaju invazije dežele.
"Civilisti, ki se bodo znašli v zoni, katera bo morda okupirana, naj bodo vljudni napram o-kupatorjem," je rečeno na teh okrožnicah.
Okrožnice tudi svarijo, da bi gerilske čete samo ustvarile "zmešnjavo med brambovci o-bali" ter svetujejo ženskam, naj slednje vrše vse mogoče opravke, "ker imajo one več prilike za inspiriranje vljudnosti od strani sovražnika."
"Sicer pa nima vlada nič proti temu, če bodo ženske in otroci zaprosili sovražnika za živila, kajti invazija utegne prinesti lakoto v deželo," je rečeno dalje na teh okrožnicah.
POTOP ANGLEŠKE PODMORNICE
LONDON, 22. aprila. — Angleška podmornica Thetis, ki je ležala svoječasno že pet mesecev na dnu Liverpoolskega zaliva, ob kateri priliki je izgubilo življenje 99 mornarjev, ki so se nahajali v nji, je sedaj za vedno končala svojo slavno kariero.
Podmornica, ki se je ponesrečila pri potapljanju leta 1939, je postala nato, ko so jo zopet dvignili na površino, ena najsrečnejših angleških podmornic. Ta podmornica je uničila dvoje sovražnih podmornic, pet sovražnih oskrbovalnih ladij in 6 tovornih parnikov, poleg tega pa je bombardirala tudi mnogo vlakov, ko je plovila ob obrežjih Italije. Sedaj angleška admi-raliteta priznava, da je podmornica izgubljena, ker se ni vrnila s svojega križarenja.
Asesment
Tajnik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ sporoča, da bo pobiral asesment v ponedeljek večer na mesto v soboto.
Pozdravlja
Louis Frank, ki se je že dalje časa nahaja v mestni bolnišnici, pošilja tem potom pozdrave prijateljem ter jim želi vesele velikonočne praznike.
ANGLEŠKE ČETE TREBIJO GORSKA GNEZDIŠČA NEMCEV
Vsa teža bojev leži na plečih angleške osme in prve armade, ki napadata osiščne gorske pozicije.
AMERIŠKE IN FRANCOSKE ČETE OPERIRAJO V DOLOČENIH JIM ODSEKIH
Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 22. aprila. — Pehota angleške osme armade je danes z bajoneti in ročnimi granatami udarila v neko gorsko gnezdo osišča južno od Tunisa, dočim je angleška prva armada strla neki nacijski protinapad, pri čemer je uničila 27 nemških tankov ter zajela 500 nemških Vojakov, pripadajočih elitnim čefeam.
Težka naloga angleškega vojaštva
Angleži stoje v tem gorovju pred veliko in težko nalogo izči-ščenja nemških gnezdišč. Na svojem prodiranju se poslužujejo za donašanje potrebščin kakor tudi artilerije samo mezgov ali mul, ker je vsaka drugačna komunikacija nemogoča.
Ameriške in francoske čete o-perirajo na odsekih, ki so jim bili odrejeni, toda glavna teža bojev leži na angleški prvi in osmi armadi.
BOJI NA PACIFIKU
Glavni stan generala MacAr-thurja, Avstralija 23. aprila. — Zavezniški bombniki so povzročili v četrtek veliko škodo v o-kolici Nassau zaliva na Novi Gvineji, ki je okupirana po Japoncih.
Poleg tega so zavezniški letalci bombardirali v četrtek japonske artilerijske pozicije pri Nubli.
BOJI V TtUSIJI
LONDON, petek, 23. aprila. — Ruski polnočni komunike naznanja, da so ruske čete po večtedenskem zastoju, ki ga je povzročilo blato odtajajočega se ozemlja, zopet podvzele svoje o-fenzivne operacije proti Smo-ljensku.
Ruska baltska zračna sila je napadla neko sovražnikovo pristanišče, kjer je pogreznila eno patrolno ladjo ter tri manjše ladje in povzročila veliko škodo na pristaniških napravah.
GLADOVANJE VOJAKOVE ŽENE
NEWTON, Mass., 21. aprila. — Mrs. Mary Mazzola, stara 30 let, in njen tri leta stari sinček James, sta bila najdena nezavestna v njunem nezakurjenem domu. Oba sta bila podhran-jena in popolnoma oslabela. Našla ju je neka soseda, ki jima je dala od časa do časa nekaj hrane. Mož Mrs. Mazzola je bil poklican pred letom dni v armado ter se nahaj sedaj v Afriki.
Ženo in otroka so prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da bosta okrevala. Policija pa bo ugotovila, če je prejemala ženska od vlade podporo ali ne.
Prireditev v Jane Adams šoli x
V sredo večer, 21 aprila, se je vršila v John Adams Vocational High šoli za deklice prireditev, tekom katere se je razkazovalo tudi razne dekliške o-bleke za pomlad in poletje. Nastopil je tudi dekliški pevski zbor Glee klub.
Med mladenkami, ki so nastopile kot modeli s temi oblekami, so bile tudi Joanne Kof-ran, Ann Hočevar, Befty Mar-kovič, Ann Petrik, Anna Rom, Dorothy Svigel, Molly Tomaric, Frances Tomsic in Dorothy Truden. Pri petju pa so nastopile Betty Fortuna, Beatrice Jackomin in Dorothy Svigel.
Evelyn Mundek je dobila vojni bond za $50 kot nagrado v kontestu.
V počast materam
Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. priredi predstavo z igro in petjem, deklamiranjem in živo sliko v počast materam dne 2. maja, ob 3:30 uri popoldne na odru SDD. Vstopnice so v predprodaji in priporoča se cenjeni javnosti, da si jih že v naprej nabavi od mladih pevcev in pevk zbora.
NEUGODEN POLOŽAJ ŽENSKE
URBANA, 22. aprila. — Mrs. Cloe Allgyer iz bližnjega Rose-
wooda je visela danes nad pet ur z glavo navzdol v dimniku peči tukajšnje presbiterijanske cerkve.
Ženska je pospravljala po cerkvi, ko so ji njena očala padla v dimnik oziroma v veliko cev, ki je izhajala iz "furneza"
v kleti. Ko se je sklonila za o-čali, se je preveč nagnila ter se prekucnila v dimnik, v katerem je obvisela nad pet ur z glavo navzdol, žensko so pričeli iskati, ko je ni bilo iz cerkve domov.
Samomor 16-letnega mladeniča
Ralph K. Flanders, 16 let star dijak v John Marshall High šoli, si je snoči končal na svojem domu, 14639 Lorain Ave., življenje s tem, da se je z 22-kalibrsko puško ustrelil v desno sence.
Deček je pustil listek, na katerega je zapisal, da ni imel interesa do šole in življenja. Našla ga je njegova devet let stara sestrica. Njegov oče in mati sta bila ob času tragedije na delu.
Glede asesmenta
Tajniki društev v St. clair-skem okrožju bodo pobirali a-sesment za tekoči mesec V soboto, to je jutri večer, 24. a-prila, ker je slučajno 25. na nedeljo.. Kdor še ni poravnal svojega asesmenta naj to prav gotovo stori jutri večer in prihrani tajnikom in tajnicam nepotrebne sitnosti.
7,000 LETAL V ENEM MESECU
NEW YORK, 21. aprila. — Donald M. Nelson je izjavil, da bo v tem mesecu izgrajenih v Zedinjenih državah 7,000 letal. Odslej pa se bo produkcija letal z vsakim mesecem še znatno zvišala.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
23. aprila,
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST
, Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dv Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
f or One Year — (Za celo leto) _______________________________________________$6.50
Por Half Year — (Za pol leta) ______________________________________________________ 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) __________________________________________________________________ 2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)_________
Por Half Year — (Za pol leta)_________
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ______________
..»7.50 _ 4.00 . 2.25
I natrpano v neštetih podzemskih jamah in brlogih svojo obleko, obutev in municijo, ki so jo vzeli iz tajnih skrivališč bivše jugoslovanske armade ali pa svojim sovražnikom, četam osišča. Nato, ko-so začasno uničili in spravili iz obrata večino vse bosanske rudnike in industrijske centre, so pričeli partizani posnemati taktiko ruskega industrijskega preseljevanja ter preselili mnogo svojih tiskarskih strojev, kemičnih in municijskih tovarn globoko v gozdove. Neki italijanski vojni poročevalec se je na primer bridko pritoževal v svojem listu, da nosijo v partizanskem ozemlju celo pisma rednih poštnih uradov žig "Pregledano po cenzorju" (partizanskem).
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Amerilto in druge inozemske države):
Fo>. One Year — (Za celo leto)_______
Por Half Year — (Za pol leta) ...
-W.00 ... 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
KOORDINACIJA NAPADOV Z AKCIJO ZAVEZNIKOV
m.
Jugoslovanski partizani — močna, raznolika in izpr-va precej ohlapno stoječa sila — so pričeli sredi lanskega poletja svoje velikopotezne operacije proti Nemcem, Italijanom in hrvatskim ustašem. Mnogo pozneje, v novembru, je švicarski časopis St. Galler Tagblatt, potrdil bolj zgodnja poročila, da je pričelo meseca julija enajst separatnih partizanskih formacij, broječih 86,000 mož, več istočasnih ofenziv. V enem mesecu so izpulili partizani iz rok sovražnika stotine vasi ter pobili 10,400 osiščnih 'vojakov, 4,700 pa so jih zajeli. Zatem je zavladal delen mir, tekom katerega je izdelalo partizansko poveljstvo načrte svoje strategije, nato so meseca oktobra vzplamteli novi boji, v novembru pa je sledila tesno za napadom angleškega generala Montgomeryja na E1 Alamein splošna partizanska ofenziva.
Ko je pričela angleška osma armada prodirati iz E-gipta, Rusi pa od Volge, so se razlili jugoslovanski partizani nizdol po divjih rebreh Dinarskih Alp ter udarili severno in severnozapadno v zagrebško kotlino, kamor so pridrii v treh kolonah pod enim samim poveljstvom na 100 milj dolgi fronti. General Loehr, nemški vrhovni poveljnik na Balkanu z glavnim stanom v Beogradu, jim je naglo vrgel nasproti eno oklopno divizijo, da bi ustavil 50 milj globoko prodiranje partizanov, toda junaški jugoslovanski borci so uničili eno teh njegovih kolon v skalni in senčni tesni v bližini bosanskega mesta Jajca. Na smrt prestrašen, je hrvatski kvizling Bavelič zaprosil in dobil cd Hitlerja dovoljenje, da sme poklicati domov svoje hrvatske fašistične čete z ruske fronte, toda ko je to vojaštvo prispelo domov, je mnogo moštva dezertiralo k partizanom. V januarju istega leta so vrgli partizani nazaj dve nadaljni ofenzivi osišča. Do tega časa so — po objavah njihovega lastnega radia Svobodne Jugoslavije — ubili 17,000 vojakov osišča, zajeli so 27,000 ujetnikov (večinoma Italijanov) vštevši nekaj nemških polkovnikov in majorjev, zajeli 45 težkih topov, 60 možnarjev, 531 težkih in lahkih strojnic, tisoče pušk, en celoten oklopni vlak ter uničili 22 tankov in 6 letal. Jugoslovanska osvobodilna armada, sedaj že pravilno organizirana, je zaposlovala 14 osiščnih divizij izmed 23, ki so bile v Jugoslaviji, to je toliko, kolikor je štela vsa Rommelova armada, s katero je vdrl v Egipt. Danes šteje jugoslovanska osvobodilna armada 150,000 do 200,000 borcev, med. katerimi tvorijo ženske četrtino.
Italijansko, nemško in hrvatsko kvizlinsko časopisje je poročalo tedaj o bitkah z "banditi" in "boljševiki," (kakor so nazivali partizane tudi sovražniki ljudske svobode in zagovorniki starega reda med nami v Ameriki). Fopolo di Roma, Corriere della Sera, Muenchener Neuste Nachrichten, Neue Ordnung, Deutsche Zeitung in Croa-tien, Donau Zeitung, beograjska Nova Doba in zagrebški Hrvatski Narod so pojasnjevali svojim čitateljem v člankih in vojnih poročilih, da partizani niso nobene "divjaške horde, temveč strogo v divizije in zbore organizirane bojne edinice," ki biiejo "redno in pravilno vojno na točno začrtanih frontah." To časopisje je pripisovalo tem partizanom indijansko taktiko nečloveške prevejanosti ter bestijalno divjost teh borcev, ki so se včasih priplazili do vojaških pozicij osiščnega vojaštva po vseh štirih, pgr-njeni v ovčje kože in z bingljajočimi zvonci okoli- vratu, dočim so se njihove ženske metale v mesečnih nočeh z divjaškim kričanjem na zakope osišča. Oboroženi z arti-lerijo, možnarji in vse vrste avtomatičnim orožjem — so poročali dalje psiščni listi — sto stopili ti borci v zvezo s samo goščavo, njenimi rebri, kotanjami, tesni in prepadi, kjer je vsaka §topinja trdnjava in kjer je za vsakim gr- j mom partizan. Neki nemški častnik je po inšpekcijski turi i po tem ozemlju zapisal: "Ta dežela je eno eamo brezkon- j čno peklo. Vsaka ženska, vsako dete je tu v službi teh banditov."
Bo poročilih imenovanega časopisja, imajo partizani
trpeči narod onkraj morja. Z narodnim pozdravom, ostajam vaš za Jugoslovanski pomožni odbor :t. 2 JPO—SS.
Joseph Okorn, blagajnik.
UREDNIKOVA POŠTA
Poročilo in zahvala darovalcem in delavcem za Rdeči križ
Ker še vedno prejemamo darove za Rdeči križ, je nam bilo nemogoče prej podati končno poročilo o uspehu našega dela v 23 vardi.
Torej potem vam podajam poročilo o nabranih prispevkih za Rdeči križ v 23 vardi.
Vam je vsem znano, da smo pred kampanjo za pobiranje prispevkov za Rdeči križ, apelirali na občinstvo, do se odzove in pomaga v tej akciji. Odzvali so se trije moški in lepo število žensk. Njih naloga je bila iti od hiše do hiše za pridobitev našega prebivateljstva v 23 vardi za člane Rdečega križa. S tem, da darujejo en dolar ali več za kar so dobili člansko karto; tudi manjše vsote so vzeli, za katere so dali mali znak za pripeti na obleko.
To delo ni bilo lahko, kakor vsak izmed vas bo priznal, ker pri pobiranju kakršnih darov za eno ali drugo stvar, se marsikaj presliši, čeprav je stvar, za katero se gre, zelo potrebna.
Kljub vsem težkočam so naši pridni delavci šli na delo in rezultat je sledeči, — da skupna vsota poslana na pristojno mesto znaša $3,182.89.
Tukaj navajam imena pobiralcev, in vsote, ki so bile nabrane.
Mr. Anton Grdina $397.46; Anna Skuly in Anna Rode 243.-70; Anna Tomsich 328.10; Mary Makovec $230.00; John Si-moncic in Mary Zalokar $154.00 Paula Zigman, Vida Suhadolnik in Frances Zugel $163.75; Mary Peterka $136.35; Cecilija Su-fcelj $131.30; Josephine in Marie Orazen $113.25; Louis Žele $79.00 Marie Kovacic $36.20; Mrs. Victor Drobnich $33.88; Marion Kuhar $31.00; Mrs. Wo-towa $30.00; Mrs. Syroney $28.20; Mary Tanski $26.75; Mrs. Paul Petrovič $24.50; Mrs. Rossman $22.00; Frances O-korn $15.80; Donna Max $11.75 Pulia Pirc $31.00; Frances Eržen $40.00; Podpisana $874.00. Skupno $3,182.89.
Tukaj vam tudi navajam i-mena nadaljnih darovalcev: po $25.00: Dr. Carniola Hive Ladies' Macabees, Lunder Adamič št. 28 SNPJ, Kras št. 8 SDZ, in Danica št. 11 SDZ.	,
Po $15.00 Mr. John Pollock.
Po $10.00: Mr. Frank Cerne.l August Kollander in društvo Ilirska Vila št. 173 ABZ.
Dr. Ilirija št. 56 SDZ $6.00.
Po $5.00: Mary Makovec, Zugel družina, John Tavčar, An-! ton Golarič, Dr. Oman, Slovenian Social Club, Mr. J. Gustin- j čič na Bishop Rd., Peter Kekic, I Mr. in Mrs. Korošec na Addi-| aon Rd., James Slapnik ml., Jutranja Zvezda, št. 137 ABZ Mrs. M. Krainz na 63 St., Joseph Žele, Thomas Kovacic na Addison Rd. Math Kastelic na Saranac Rd., Mary Kovacic na 61 St. in Horfge P. T. A. Napredni Slovenci št. 5, SDZ.
V imenu Rdečega križa prav iskrena hvala vsem društvom, ker brez vaših darov ne bi mogli doseči to veliko vsoto. Hvala posameznikom za vsak dar,
bodi si velik ali majhen in končno se zahvaljujem našim nabiralcem, moškim in ženam, za izvrstno delo, ker brez vaše vztrajnosti ne bi dosegli tako lep uspeh.
Torej, vsak kdor je prispeval finančno ali z delom, naj si bo v svesti, da je pomagal in storil ne samo dolžnost, temveč o-mogočil, da bo Rdeči križ še nadalje tolažil in lajšal bolečine našim fantom-vojakom, kakor tudi tistimi, ki so jih naši fantje zapustili doma.
Rdeči križ potrebuje finančno pomoč skozi celo leto, torej ne odnehajte darovati za to akcijo sedaj, ko je kampanje konec. Pošljite vaše darove direktno na Red Cross War Fund Headquarters—War Service Center, Public Square.
Torej vsem še enkrat prav lepa hvala!
Za Rdeči križ
Josie Zakrajšek, distriktna voditeljica.
Pomoč po vojni pod-jarmljenim deželam
Lokalni odbor št. 2 JPO,SS
Od preteklega tedna, je na mojo prošnjo prineslo lepo število nabiralcev stare nabiralne knjižice, prosil bi še ostale zastopnike in nabiralce, da se odzovete sklepu odbora, katerega imam jaz za izvršiti s tem, da mi prinesete stare in dobite nove nabiralne knjižice. Ker mi je odstopil lepo porcijo svojega u-rada Mr. .John Taučar, tajnik Maccabees v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.,
4 t	1
bom imel uradno uro vsak petek od 8. do 9. ure zvečer.
Torej tam me lahko dobite, in tam bomo izravnali vse potrebno. Prav lepa hvala pa gre požrtvovalnemu delavcu za uslugo.
Nadaljevanje imen darovalcev:
Mr. Louis Adamič $100.00, K. Erbežnik $29.25; društvo "Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. $25.00; Mr. John Urek $17.00.
Po $10.00 darovala Mr. An-tpn Gubane in društvo "Novi Dom" št. 7, S. D. Z.; po $5.00 so darovali: Mr. A. M. Mayer, Mr. Vincenc Salmic, Mr. in Mrs. Louis Ižanc, Mrs. Anna Vadnal, Mr. in Mrs. A. Blazič, Frank Barbič Jr. $4.00.
Po $2.00 so darovali: Mr. in Mrs. Jack Potočnik, Mr. Peka-rek in Mrs. Celka Jankovich, Mr. Ogrinc $1.20; po $1.00 so darovali: Mr. Joseph Stefančič, Miss Mary Križmančič, Mrs. M. Nainiger, Mr. Matt Brancelj, Mr. John Brožič, Mrs. Josephine Zajc in Mr. in Mrs. Vidrich.
Po 50c darovala Mr. Simanc in Mr. J. Rožanc. Po 25c darovali: Mr. Ule, Mr. Cromož in Mr. Pavle.
Nadaljna imena in vsote sledijo prihodnji teden.
V imenu odbora, kakor tudi v imenu trpečega naroda v stari domovini, se najiskreneje zahvaljujem darovalcem, kakor tudi našim .marljivim nabiralcem in nabiralkam z iskreno željo, da se priglasijo še nadaljni rojaki s prispevki, za naš
Naloga rehabilitacije dežel, zasedenih od držav osišča, in odpomoči dolgo trpečega prebivalstva je problem orjaškega obsega, ki se ima izvršiti po vojni. Prebivalstvo same Evrope je približno za deset odstotkov večje kot tekom zadnje svetovne vojne. K temu treba je dodati ogromnost Kitajske in mnogo pokrajin, ki se jih prva svetovna vojna ni dotaknila. Vsi merodajni krogi so mnenja, da je treba takoj začeti delati načrte za to delo.
Predsednik Roosevelt je nedavno imenoval bivšega gover-nerja države New York Leh-mana, za ravnatelja inozemske odpomoči in rehabilitacije. Mr. Lehman, priseljenčev sin, ima za seboj sijajno kariero v ban-karstvu in vladni upravi. Njegovo znano človekoljubje, praktičnost in izkušenost ga sijajno vsposabljajo za tako nalogo in ljudje vseh strank so navdušeno pozdravili to imenovanje.
Mr. Lehman je tozadevno rekel:
"Naša svrha je pomagati osvobojenim narodom, da si sami pomore j o . . . Seveda prva naloga bo zalagati osvobojena prebivalstva z najnujnejšimi potrebščinami—z živežem, da se ustavi stradanje, s stanovanji za silo, da ne bodo več izpostavljeni vremenom, z oblekami, da se nadomesti, kar so osiščne vojske pokradle, z zdravstvenimi merami, da se preprečijo kuge . . .
"Ko bodo osvobojena prebivalstva osvobojena od strahu stradanja, ko bo trgovina zopet začela delovati, bodo ona v stanu napraviti svoje lastne načrte za popravljanje in rekonstrukcijo. Mi verujemo, da je potrebno v interesu zopetne ustanovitve stalne sigurne ekonomije, da se narodom sveta pomore postaviti se zopet na sa-mo-ohranjevalno bazo. Le tako more biti svet organiziran na stabilni podlagi, kjer se četvo-rica svobod more uresničiti in more agresija biti za vedno odpravljena s sveta.
"S tem, da bomo pomagali drugim narodom, da se zopet spravijo na noge, jim bomo pomagali, da producirajo one stvari, ki jih mi potrebujemo, in istočasno si ustvarimo mogoče odjemalce za stvari, ki jih mi produciramo. Tako pomagajoči njim bomo pomagali samim sebi."
Tudi predsednik Roosevelt je nedavno obljubil pomoč 'ljudem, ki trpijo v osiščnih deželah, čim se vojna konča. Namen te izjave je bil izpodkopa-vati tla njihovim tiranskim voditeljem, Hitlerju in Mussolini ju.
Nova agencija za inozemsko pomoč in rehabilitacijo bo
funkcionirala pod državnim! nim tajnikom Hullom. Bo pa tudi sodelovala z vojsko, mornarico in z department zakladnice in poljedelstva, War Production Boardom, z Board of Economic Warfare in drugimi agencijami, ki jih je vojna napravila potrebne. Dosedanji predsednikov načrt je, da Mr. Lehman pronajde, kaj vsaka dežela potrebuje, odkrije razpoložljive zaloge in prouči, kako naj se postopa.
Ceni se, da ta čas je v skladiščih Združenih držav in Ca-nade na razpolago prebitek pšenice za en bilijon bušljev, kar je zadosti, da se prehrani vsa Evropa za leto dni. Na Cu-bi so velike zaloge sladkorja, kave v Brazilu in Colombiji in koruze v Argentini. Za te zaloge, kakor tudi za rezervne zaloge bombaža v tej deželi problem je za enkrat le, kar se tiče prevoza. Za povojno pomoč bo seveda treba znatno povišati produkcijo mnogih drugih potrebščin. Nova industrija d e h i d racije (osuševanja) bo igrala veliko vlogo v tem pogledu. Mnogo lažje je seveda prevažati osušeni živež kakor svežega ali konserviranega.
Odbor Združenih narodov za preiskovanje bodočih potreb zasedenih dežel je ze v obstoju in vlade v pregnanstvu so že predložile liste živežnih potrebščin, zdravniških zalog in surovin za j prvih osemnajst mesecev po | vojni. Pododbori proučujejo j probleme transportacije v no-! ti-anjosti Evrope. Isto bo velja-I lo tudi za Kitajsko, Burmo, Ma-i lajo in Nizozemske Indije. — I Common Council—FLIS.
ŠKRAT
Rude Trošt, organizator
morske akcije"
aa?*
Tega jaz priporočam, v London z našim županom
Frank Lauschetom. Jaz
dela«
sec1
POKONČEVANJE PIŠCET
PETALUNA, Cal., 21. aprila. — Tukajšnji perutninarji utapljajo vse izvaljene piščance moškega spola, ker zaradi pomanjkanje piče s proteini odga-jajo samo ona piščeta, ki se razvijejo v kokoši ter ležejo jajca, ko dorastejo.
Bojevnik v džungli
na domači fronti, zato pa ram vzeti nazaj besedo, ko ^ zadnjič rekel, da bi jaz sel' • dobim dovoljenja od
je-
v v,;
Zadnjo nedeljo večer » , dobili še enkrat toliko^ den ^ za pomoč Jugoslaviji če
Kada1 hočejo F
pisovala dva ali trije ljudje dajejo denar, strežbo. Saj je meni vzeio ^ minut, da sem izročil nekaj pakov.
Ko boste sedaj za velikjj barvali jajce, pa se spomi" mene. Jaz bi jih tudi dal pobarvat.	v ^
Pa srečne velikonočne P
Joe
IZ URADA CARNIOLA ^ 1288 The Maccabees ^
Naznanjam članstvu S0^ menovanega društva, ^ ^ ^
vršila redna mesečna
zVe<
deljo 25. t. m., v soboto - ^ se pa bo pobiral asesBf _ ponavadi.
"Poziva se članstvo, da je udeleži, ker je treba radi drugega vojnega P .
Pozdrav!
Na sliki je ameriški vojak, ki se bori v pacifičnih džunglah. Kakor jc videti, ga ščiti dežni plašč pred dežjem, mreža na obrazu pa pred piki komarjev.
Slepi otroci pri delu
Na sliki vidimo slepo mladino, ki obdeluje vrtove i) new-yorslcem ■institutu zu slepce, ki ima v ta namen io aktov zemlja.
Q.	May	I	have	a	Bond	rep!
so as to include the n» a coowncr?	,
A. Yes; if the Bond istcred in your alone, and if ® upholding does no« * $ The reissued	^u«
iT' ,Ke ,he o'**
date as tt»° Bond.
Q. May a creditor obtain ^ ■nation as to a debtor s crship of Wat »®v Bonds?	. , i'.o
A. The Treasury ,!i»
information a°°„eriO,[
holdings of any V ?t in War Savings » f9 to that per«0", M'3 sneli	d »
clearly «,ob)Le legal right to tb" w illation.	fSt
Q. What will the Gov^tp,y do with money I Pa* Bond?

w
UY'i
the Nation'« grant.	- ,)!>•
Q. When will I
come-tax report »	fsV crease in the vaW»
Savings Bond.	e|tb<£
A. You may	fief
. You may - . tU"/ „ You mayre^e of crease m \8 J)ond War S.v.n*;£r$, your incom« »» „ n . each year«'f . ( the Bond,	-
iimav
War S.vW^rfJl your income »■ „ n eachyear lb* £„„ >» tt* ih<
dude the »»-.ve'd « »mount rec* j^iJ , and above
paid for	,
income for «Uat >
year.
--------j
the Bond	.
elude the m^j o'
, „ io<J *
ltcmcmbcr—J110 noflA ' you keep up to 10 years. valuable tliey
»•"»Was.®
COMR'OW.-' ?ClOZEH F^ce
\ (S StNviiNGr 1 por rue RE A L I>oPE (M H(M AMD L£TS Go.
THE
tee BBao gets the vERmcr
«EV-.N6BD If-So^y;--
'	/ OL-<= TOP,
0r,OcK.TAKER The coa* Hooch has
—)-M x>ieo our
/ / AmrYOOO/JCY I / SET THIRY/- i / EIGHT CENTS . / / AND A BARB X/ / wtrte BATH ( \ I V. TouJisi- to
i / \	scratch
' ^ A^S^SS^Vv -.'sen.
sel. P.
H(S ONE TENTH
of one per
CENT" FACe.
^aprila, 1943.
ENAKOPRAVNOST
»STRAN 3.
Občinsko dete
ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušič
OBSOTELSKO OZEMLJE IN KMEČKI
UPORI
'B°ga mi," zagode Fiča in jacne sumljivo vrteti glavo, "enavadna, zakonsko in for-nenavadna stvar". — °tem dvigne glavo in pogleda ^Panu naravnost v oči.
Reci ti meni, dragi moj, ali 0ces> da se lepo sprijaznimo s
Predstojnikom ali nečeš?"
torn an Se P°Pras^a za vra"
"V pravi, "zakaj ne! Rad bi » dober ž njim, saj smo ljudje, aJaj bi se prepirali!"
Dobro," reče Fiča in se zo-H globoko zamisli. Prvikrat je bilo to, da ni Fiča Cel obračati in premetavati pagrafov in na široko in dol-slil Vladati, nego se je zami-' resno se je zamislil, dvig-_glavo in vprašal: (iJ koliko je staro dete?" ^	tedna nima," pra-
P°P, ki se je najbolje spoznal •datum.
„ jV hm," zamrmra Fiča, i°,,em otrok še ni dosti raz-
"Hi
lir/1 ne' B°ga mi, cel črviček," 2*hitro Jova. Hov ' llm'" zamrmra Fiča iz-pa 111 se zopet zamisli. °Pu in županu in Jovi se je ael° čudno,

, da akvokat tako sljuje. Ali je to tako tež-?e nezgoda? Ali — ni bilo dru-PofQ^go da počakajo, kaj jim
azadnje dvigne Fiča zopet liet. ' a vi(iiš — rešil je stvar, v0|.Se Veselo smeje in je zado-
'5 sam s seb°j-
So | VidiŠ' m°j dragi' mi ne
8ki • s^Vari oprli niti zakon-^eciniti forma|no na kak odno-t0 Se Paragraf, temveč bomo Var rešili popolnoma pri-
,m izven zakona.'
^ kako
vprašajo vsi trije,
Jlrn zlezejo skupaj od za-■va.
Vldiš, vi boste dali meni
® potem bo že moja stvar, kako bo ž njim. Vendar
m v Za vselej sto kron, jaz stVo arriem otroka v svoje var
ir
^ Vam	*	v cuual
\ ® °bvežemJ da bom storil Hov°' kar je naJbolje za o-VSa Prihodnjost." Vš-tr°jica se je zamislila, in v$elfi. lla' Da se enkrat za V "treseJo otroka, je bila
^itiu Re more biti bolja- ali Ji ^ daJ0 sto kron, to se jim
0 ^ako ugodno, četudi je
^iko Za Vsak slučaj vzel prav
N%Vs«to iz davkov za prvo
"Ali e'
Ni i ne bo preveč ?" vpraša •<A,uPan.
8te v ulta domov,
mogoče ga bo-vaij d Vasi lahko ceneje vzdrža-
>li
ne' »ego
u aa ne! Jaz vam to go-\ a 0t PriJatelj, a vi mi poje preveč. Kako preveč
brate. Ako računaš po deset kron na mesec, je to šele za de-! set mesecev, kje pa je za drugi čas! To je za zmeraj, brate!"
Še malo so šepetali med seboj, potem pa župan odveže mošnjo, našteje v samem srebru sto kron, sežejo si v roke, se poljubijo s Fičo in čez pol u-re prinese popi zopet pod man-tijo Miliča Fiči, a Fiča ga odnese k svoji ženi.
Tako se je vas Prelepnica enkrat za vselej rešila nesreče, ki jej je pretila, da se bo vse življenje vlačila kot priloga z akti prelepniške občine.
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Ena za bravce čisto nova udo-vica
Strašno mrzim pisatelje, ki v začetku romana pišejo lepo in točno, ter vidiš, kako je vsaka glava nadaljevanje prejšnje glave, pa kar naenkrat, samo da bi razjezili bravca ali da bi sebi zabrisali sled, privedejo neko čisto novo osebo, pa o novi glavi začno nekaj pripovedovati, kar nikakor ni nadaljevanje iz poprejšnje glave. In kolikor sem se tudi hotel v tem romanu temu izogniti, mi je bilo to nemogoče, ker mi je bilo vrlo težko iti mimo te udovice, s katero mislim zdaj seznaniti bravce. Ko jo spoznajo, bodo bravci sami izprevideli, da se je težko izogniti takšni udovici.
Kot devojka se je imenovala Mica, v zakonu kot žena se je imenovala Milka, a zdaj kot u-dovica se imenuje Mileva. Gospa Mileva je šele tri mesece u-dovica, hodi še v črnini, gre vsako soboto na grob svojega moža, ki ga je zasadila s pušpanom in ima rajnikovo sliko nad svojo posteljo, ovito s črnim florom. Kako je ljubila rajnika se vidi med drugim že iz posmrtnih naznanil, v katerih je takole žalostno sklenila objavo o pokojnikovi smrti: "Prosim vse prijatelje in znance tihega sožalja v tej grozni tugi," a podpisala se je: "Neutešena udova Mileva".
Ta neutešena udova Mileva je prilično lepa; polnih lic, bolj majhna in okrogla, lepih črnih oči in obrvi in malih ustec, tako malih, da se ti zdi, da ta u-sta ne bi nikdar mogla ugovarjati možu ali da bi koga opravljale. Od posebnih znamenj je imela gospa Mileva ono znamenje na sebi, kot ga imajo vse žene, ki so noseče v devetem mesecu, šele devet mesecev je, kar se je omožila in komaj je preživela šest mesecev s svojim možem, pa je že ostala udovica in to s posmrtnimkom pod srcem. Da je rajnik vsaj to doživel, da bi videl lastno dete, ali mu to ni bilo dano, a koliko se je grešnik tega veselil!
(Dalje prihodnjič)
Ustanovljeno 1908
*AvAR0VALNIN0 VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI
Haffner Insurance A
Med vsemi gibanji, ki so se od časov izgube slovenske svobode v karantanski državi do nastopa slovenskega političnega življenja v in po letu 1848 širila po slovenski zemlji, je brez dvoma zajel največ resnično slovenskih ljudi socialni u-por kmetov od koncu srednjega in v začetku novega veka. Pa tudi najmočneje je zajelo to gibanje slovenskega človeka, saj se razen takrat vse od osmega do dvajsetega stoletja ni nikdar zgodilo, da bi slovenska množica posegla v boju za svoje pravice po skrajnih sredstvih, ki so ji bila na raepolago. Ozemlje med Sotlo in Savinjo od Celja do Zidanega mostu, med gričevjem od Konjiške do Donačke gore in Savo od izliva Savinje do izliva Sotle je igralo primeroma veliko vlogo v obeh največjih slovenskih uporih, tako v vseslovenskem leta 1515, kakor v hrvaško - slovenskem leta 1573.
Niti v enem, niti v drugem primeru ni bilo sicer izhodišče uporniškega gibanja, pač pa se je obakrat izvršil na njem tolik del bojev gospode s kmeti, da je zgodovina slovenskih kmečkih uporov z njim neločljivo zvezana.
Ako si hočemo odgovoriti (vsaj prav na kratko) na vprašanje po vzrokih, ki so v 15. in 16. stoletju po vsej Evropi povzročali kmečke upore, moramo pritegniti ves poznosrednjeve-ški gospodarski in socijalni razvoj kmetovega položaja, pri tem pa seveda upoštevati tudi značilnosti tega razvoja na slovenski zemlji.
Položaj kmeta se je v visokem srednjem veku, zlasti od 12. stoletja dalje zaradi sprememb v gospodarski organizaciji (odpadel je velik del pri-dvornih gospodarstev in s tem zvezanega tlačanskega dela, ki. so ga v naprej kmetje mogli poravnavati v denarju, ali pa je ta obveznost vsaj deloma sploh izginila), zaradi iskanja ljudi za intenzivno koloniziranje še neizrabljenih zemljišč, ki je po veliki kugi sredi 14. stoletja še naraslo, in končno zaradi nekaterih manj pomembnih vzrokov obrnil izdatno na boljše, tako da je bil kmetov gospodarski položaj okoli leta 1300 precej dober. Po tem višku pa je znova začelo nastopati poslabšanje.
V poznem srednjem veku, zlasti od 15. stoletja dalje začenja zaradi rastočega števila podeželskega prebivalstva nastopati drobljenje" kmetij, vedno večje postaja število bajtarjev, ki se preživljajo z obrtništvom, rudarstvom in drvarje-njem, poleg tega so se tudi poslabšali marsikje pogoji pri vinogradniških posestvih.
\ 15. stoletju je denar izgubil znaten del svoje vrednosti, nastopili so spori med kmetom, ki je želel plačevati nominalno vrednost urbarijalnih dajatev, ter med zemljiškim gospodom, ki je hotel dobivati njihovo stvarno vrednost in je v primeru, da tega ni mogel doseči drugače, zahteval povratek k dajatvam v naturalijah. |
Mnogokrat se je pa godilo seveda tudi obratno: gospoda je hotela z denarnimi mahinacija-
mi, da bi ji kmet dajal za en krajcar več, kakor mu je štela zanj sama, kadar mu je bila dolžna. Tako obnašanje je sprožilo tudi prvi slovenski punt 1. 1478 na Koroškem. Poleg tega je zemljiški gospod začel ponovno izterjavati izpolnitev različnih pravic, ki jih že stoletja ni uveljavljal in ki niso temeljile v zapisanih urbarijalnih služnostih (na pr. dajatve ob gospodarjevi smrti, ob krčenju novih njih itd.).
Kjer je le mogel, je zemljiški gospod skušal pomnožiti domi-nikalno zemljo (pri tem je mnogokrat tudi oškodoval srenjsko posest), iz katere j« oblikoval nove kmetije in jih oddajal pod poslabšanimi pogoji, isto je pa delal tudi s starimi kmetijami, če se mu je posrečilo pod kakšnimi pretvezami razveljaviti staro stanje na njih. Kjer ni mogel urbarijalnih dajatev pomnožiti številčno, je pa začel u-porabljati namesto prejšnjih "izglajenih" različne "zvrhane" mere, in to celo pri vinu.
Zelo težko breme je pomenila za kmete tudi tlaka, ki jo je začel zemljiški gospod nalagati kmetu od 15. stoletja dalje skoraj brez ozira na urbarijalne določbe, saj je narasla do konca 18. stoletja iz nekaj desetin ali še manj dni, ki jih dobimo zapisane v srednjeveških urbarjih na 156 dni in še več na leto.
Poleg tega so kmetje bridko občutili izgubo servitutnih pravic na srenjski zemlji, ki jim jih je svojevoljno kratil zemljiški gospod. Zlasti različni u-pravitelji in najemniki graščin so napenjali pridobitne možnosti — pri tem jih je podžigala i^prememba naturalnega gospodarstva v denarno, ki' se je izvršila koncem srednjega veka in ki jim je odprla široke možnosti nabiranja bogastva — ne glede na škodo, ki je ob tem nastajala tako za kmeta, kakor za posestvo samo.
Ko je nastopila v 15. stoletju v obrobnih alpskih pokrajinah Habsburžanov zaradi gospodarske (denarna kriza 1457—1460) in politične krize (boji z Baum-kircherjem, s Celjani in za celjsko dediščino, turški vpadi, vojska z Matijo Korv.inom) silna opustelost zemlje — cela vrsta vasi je bila takrat na pol ali povsem prazna — so poskušali zemljiški gospodje kljub vsemu iztisniti iz preostalih podložni-kov dohodke, ki so jim bili potrebni. V bolj zavarovanih predelih se je sicer še tudi v tem času v gospodarskem pogledu godilo kmetu primeroma zadovoljno (tako poročilo imamo na pr. pri Unrestu o Korošcih, češ da se godi kmetom bolje kakor njihovim gospodom), toda za večino slovenskega ozemlja vendarle ne >velja Franzova misel o uporih v Notranji Avstriji, da so se upirali kmetje ne toliko zaradi gospodarskih, kolikor zaradi socialnih zahtev ob vzgledu švicarskih in tirolskih kmetov ter zaradi nerodnega političnega položaja. Kmečke pritožbe govorijo navadno drugače.
Poleg nastopanja zemljiških gospodov, ki se je moglo tako zelo zaostriti tudi zato, ker je večji del deželskega sodstva pre-
Angleška kraljica pri ameriških vojakih
Zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam
itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
6208 SCHADE AVE. POKLIČITE:
ENdico+t 0718
ZAVAROVALNINO
za hiše, pohištvo in avtomobile vam preskrbi MIHALJEVIC BROS. 6424 St. Clair Ave. Zavarovalnina na pohištvu za vsoto $1000 vas stane le $5.00 za tri leta.
Na sliki vidimo angleško kraljico, ko je nedavno obiskala klubove prostore Rdečega križa v Angiliji, kjer so si vojaki s kartami preganjali čas.
PatroSna jadrnica
šel iz rok deželnega kneza v roke zemljiškega gospoda, tako da je kmet izgubil še svojo za-slombo, in ki se je kompliciralo z nastopanjem različnih upraviteljev in z njihovimi dohodki, ki jih ni bilo v starih urbarjih, so pa kmeta vedno bolj težile tudi posledice političnega položaja.	j
Neprestani domači boji in vpadi zunanjih sovražnikov, pri čemer je bilo obmejno obsotel-sko ozemlje prav v izdatni meri udeleženo, so že sami na sebi pomenili zelo veliko težo, zlasti ob tedanjem načinu bojevanja,'^ ki je bilo najožje zvezano s ple- j nitvami po vaseh sovražnega zemljiškega gospoda. Ta teža pa se je še povečala s številnimi izrednimi davki, ki jih je zaradi teh vojsk izmozgana država nalagala deželnim stanovom, ti so jih pa navadno po Večini enostavno prevalili na kmečka ramena.
Vprav "tedenski vinar" v o-brambo proti Turkom, o kate-rem je plačujoči kmet vedno?"™ sa P^uliranje obali.
znova moral občutiti, da koristi samo gospodi in mestom, ki jim je moral poleg tega graditi še utrdbe, njemu samemu pa nič, je bil tisti povod, ob katerem so se. večkrat sprožila manjša uporniška gibanja. (
(Dalje prihodnjič;
PrijatePs Lekarna
ST. CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST.
PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212
Zastonj pripeljemo na dom «
Peter Rostan
BARVAR IN DEKORATOR 449 E. 158 St.
Lično in zadovoljivo delo po zmernih cenah.
Jadrnic, kakršna je zgornja, se poslužuje sedaj ameriška mor-
ITCH
CHECKED
(H a Ji Yfu -ar Mode/ Back
For quick relief from itching caused by eczema, athlete's foot, scabies, pimples and other itching conditions, use pure, cooling, medicated, liquid D.D.D. Prescription. A doctor's formula. •Greaseless and stainless. Soothes, comforts and quickly calms intense itching. 35c trial bottle proves it, or money back. Don't suffer. Ask your druggist today for D. D. D. PRESCRIPTION.
FANTJE IN MOŽJE!
V naši trgovini dobite vedno najboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke in druge stvari. IZDELUJEMO OBLEKO PO MERI JOHN MOČNIK 772 East 185th St.
at m m
TO RELIEVE
Money Back—If This Rccipe Fails
Good news travels fast—many of the thousands of folks who now tike lemon juice for rheumatic pain—have found that by adding.two tablesgoonfuls of Allenru to one tablespoonfu! cf Lemon Juice ill a elass of vatcr, they get faster relief for the aches tad pains caused by rheumatism, lumbago.
It's no surprise either, for Allenru is a year old formula to relieve' rheumatic aches and pains. In fact—if it does not help —vour money back. What could be fairer? Get Allenru today at any live druggist. Onlj' 85 cents—Do it Nov.
COUGHS
Due To Colds or Bronchial Irritation
Here's good news for the people of tho U. S. A. Canada's oroatost cough medicine is now being mado and-sold right here, and if you havo any doubt about what to take this winter for tho common cough or bronchial irritation get a bottle of Buckley's CANADIOL Mixture. You won't be disappointed—it's different from anything else you over usra- one littlo sip and you get instant action. Only 45c—all druggists. Satisfaction or money back
LE GASflE" inter-iiafl Cartoon Co., N.Y.-By B. Link |
______........wiwawmi	—^—hhui ' i—mu i
FROZEN FACE GETS /MTO A LA^/ES N/GHT GAME ON A SOLLA& LIMIT BUT DOES NOT KNOW TH£Y AGE TO SETTLE OA/ A ONE TENTH OF ONE PER OE/VT BAS/S . NEITHER DOES ARCHIE'S CU/^E«
POKER.
HIS
FA^E.
WELL, PEOPLE;-j HOOKED You F OR. 395" , Beaks: Ytse-oajJ HO-HO-
Aftcw-eE, X>o - You • -HAVS- - TO
- A -CHEC-K ?
Fftotesi FAC3 THiNKS HSS A MlLHON'Alse, BUT HG ONLV (SrtAEBED TVirrry CENTS ■
t
His V/VirwfKG FACE -
t % she aho ftRcrtlE Lost $SO„ TKHY SETTLE
Fen. FIVE C&KTS-
/ I VSPT / reci.isi& Faozes FAce IF HE £>/DA'07 Pur CHAfNS ,
Os HE \NouL& SMO. i
SQUIRE EDGEGATE-HcWasa-w-
7AWFW Tu si lahko izbepete kiik°r-
UnMI W ELu@l» šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 800 različnih vzorcev.
ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO
Odprto ob večerih do 9. ure
Parkwood Home Furnishings
7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511
Jennie Ilrovnt
''	TWC^tS <>
iTTLi T"£L(.Ol-v -ViM-L'Mtr A -LOT Of -SOS STUFF ^yril i C1M c v Hirrt U ^ h O i
•y
T3oo-
Hoo-
o-o -o
C.OML. "OW-HER£«>l
S'6r
Fcrs Tt-rO C F /cc czr?t.t)m-/) Crooa e Boy C	Cr
5 /UT you 3
AV LOUIS RICHARD
STRAN &
ENAKOPRAVNOST
23. aprila, M
P. DECOURCELLE:
MOČ
LJUBEZNI
ROMAN — I. DEL
—	Kmalu po povratku v Pariz iztrgam z zdravnikovo pomočjo bolnega dečka iz njihovih rok in ga pošljem v sana-torij, kjer ga boš lahko obiskoval.
—	O da, gospod, vem ... V bolnici, kjer je že bil. Ah, bil bi srečen, če bi se mogel vrniti v njo. Storite to zanj, gospod.
—	Storim, nič ne skrbi.
—	Tam se mu bo dobro go-* dilo . . . Kaj pa, če ga ne bodo hoteli sprejeti?
—	Za to poskrbim že jaz.
—	Nekoč,"gospod, ga je poslal zdravnik v bolnico, v veliko, lepo hišo, kjer lečijo otroke brezplačno. Posetil sem ga in povedal mi je mnogo lepega. Takrat sva trdno sklenila, da se naučiva delati da zapustiva pot najinih roditeljev in za-čneva pošteno življenje.
zaplakal. Sledi :ič je spravil iz sebe z drhtečim glasom:
—	Nekega večera, gospod . . . nekega večera ko sva se z gospo dolgo pogovarjala, je nastal v hiši požar . . . Plameni so švigali do salona, kjer sva sedela. Gospa se je onesvestila . . . Začel sem klicati na pomoč . . . Kar je planil pogumen neznanec v ogenj in naju rešil . . . Toda v hipu, ko sem stopil na tla, sta me pograbila in odnesla moja . . . moja svojca ... Sli-mak in Panoufle. Sama sta mi priznala, da sta ona dva zažgala hišo, da bi se maščevala, ker se nisem hotel vrniti k njima. .
Ramon je prebledel.
—	Kako se pa imenuje kraj, kjer si bil?
—	Moisseles, gospod, vasica pri Parizu; tam je kaznilniška
Kako bi pa mogla to sto- kolonija in tja sem bil poslan.
riti?
—	Sklenila sva bila pobegniti iz komendijantskega voza, čim bi Claudinet prišel iz bolnice.
—	In nista storila tega?
—	Nisem mogel čakati, da pride iz bolnice . . . pobegnil sem sam, da bi mi ne bilo treba sodelovati pri zločinu, ki sta ga pripravljala moj papa in njegov pajdaš. Poskusil sem torej storiti, kar sva s Claudinetom nameravala. In usoda mi je poslala na pomoč dobro gospo . . .
—	Dobro gospo?
Deček je povesil glavo in zardel.
—	Veste, gospod, to je stara zgodba; in ko jo vam povem, najbrž ne boste tako dobri z menoj . . .
—	Kaj hočeš reči s tem?
—	Bil sem obsojen, gospod.
—	Obsojen?
—	Da, gospod, tribunal me je bil obsodil na ječo, kjer bi bil moral ostati do svojega 21. leta.
—	Ubogo dete! — je dejal Montlaur. — Zakaj si pa bil obsojen? ... In kakšna je bila tista dobra gospa, ki o nji govoriš? Povej mi vse po pravici, ničesar mi ne smeš prikrivati.
Ramon je pritegnil dečka k sebi in skoro nevede ga je nežno objel. Milček mu je začel pripovedovati o svoji preteklosti.
—	Ah, gospod, bil sem srečen ! .. . Vse je bilo pozabljeno, vsa preteklost, vse trpljenje, samo na Claudineta sem mislil. Dobra gospa me je naučila čita-ti in pisati; naučila me je tudi ljubiti delo.
—	A ona? . . . kaj je delala ona?
—	Ona!
Dečku se je naenkrat zmračil obraz ih glas se mu je začel tresti. V duhp je zagledal svojo dobrotnico, še vedno zamišljeno v žalni obleki.
—	Ona! — je začel pripovedovati. — Ona je bila zelo nesrečna, gospod . . . Morda je bila baš zato tako dobra z ljudmi .. . Neprestano je plakala . . . Molila je za tiste, ki so ji storili mnogo hudega, pa jih je vendar iz vsega srca ljubila.
Kar je zagledal Ramon med dečkovim pripovedovanjem v duhu Helenino podobo pred seboj.
Tudi ona nosi morda večno žalno obleko, od doma zapode-na žena, in neprestano obžaluje svoj greh, ki se ji zdi neod-pustljiv, a sodnik bi ji ga bil rad odpustil, čeprav jo je bil tako strogo obsodil.
čudni občutki so obšli Mont-laura.
—	Zakaj si pa zapustil tisto damo? — je vprašal dečka. — Kako si se mogel vrniti k staršem, ki si bil od njih pobegnil?
V odgovor je deček najprej
—	Moisselles! . . .
—	Da, gospod . . . Povedal sem vam vse po pravici... Lahko se sami prepričate, da govorim resnico . . . Dobro gospo poznajo daleč naokrog. Piše se — in to je nekaj posebnega kar sem vam hotel že večkrat povedati — piše se Helena de Pen-hoet.
—	Helena de Penhoet! — je vzkliknil Ramon tako bolestno, da je Milček ves prestrašen odskočil. — Helena! ... To je bila ona! . . . ona! . . . torej sem jo jaz rešil iz goreče hiše, ne da bi vedel, koga rešujem, ne da bi jo bil spoznal! . . .
začel hoditi po sobi. Helena tako blizu njega! Helena, prizadevajoča si odkupiti zločin ali . . . kdove ,morda sanjo hipno zablodo ... s samozatajeva-njem in dobrimi deli ...
Kaj zdaj? Ali se naj takoj jutri napoti k nji in ji poreče:
—	Odpuščam ti . . . vse je pozabljeno . . . ljubim te!
Ali bo mogel še ostati brezčuten? Zdaj ima pri sebi otroka. In že je kazalo, da bo nazadnje celo pozabil, da je to otrok drugega in ga bo znova vzljubil.
A Helena? Se je kaj spremenila? Kakšne misli so ji rojile po glavi teh dolgih osem let?
Kaj če najde namestu odpuščanja in prerojene ljubezni odpor in sovraštvo? Ta misel mu je pognala vso kri v glavo.
Poklical je Milčka in ga začel vpraševati o "dobri gospe," kakšna je, kam je zahajala, kaj je počela in za kaj se je zanimala.
Milček se je spominjal samo nekaterih, slučajno ujetih besed, ter imen d'Alboize in Carmen. Zato je odgovoril samo:
—	Plaka, moli in lajša bedo.
Ramon je zaihtel in razprostrl roke. Milček se mu je vrgel v naročje, ne da bi si mogel razlagati silno hrepenenje, ,ki ga je nenadoma potegnilo k Ramonu.
Dolgo sta se molče objemala in njune solze so se pomešale. Slednjič je Ramon izpustil dečka iz objema in sram ga je bilo, da se je dal premagati trenutni slabosti.
Končno je bilo videti, da se je naenkrat odločil.
—	Drago dete, sklenil sem odpotovati za nekaj dni.
—	Odpotovati?
—	Na pot krenem jutri zjutraj, ko boš še spal . . . Vrnem se čez tri ali štiri dni ... In morda . . .
Ramonu.se je tresel glas in le z največjo težavo je zadrže-
Ona!
Ves iz sebe je Ramon vstal in val solze. — Morda, — je na-1 Ramon sam, gospod in dama
daljeval, — ti prinesem srečo . . . Morda ti povem o . . .
—	O dobri gospe iz Moissele-sa?
—	Da, o dobri gospe.
—	O, gospod, kako bom srečen, če izpolnite svojo obljubo!
—	In tudi o tvojem prijatelju . . .
—	O Claudinetu!
Dečku so solze zalile oči.. Pri-je lje Ramona za roko in mu jo poljubil.
• — V moji odsotnosti delaj pridno, — je dejal Ramon in odšel.
Deček je ostal sam in zaman je poskušal zopet čitati.
Zasanjal se je.
Kako to, da je njegovo priznanje tako globoko pretreslo njegovega dobrotnika? Dolgo je razmišljal o tem, končno je pa legel in takoj zaspal.
Toda vso noč je videl v sanjah dobro gospo in Claudineta. Bil je že dan, ko je še vedno trdno spal.
Ni torej slišal, kako je vstopil Ramon v popotni obleki in se približal njegovi postelji. Ni vfdel, da je stal nekaj časa pri njem in ga slednjič rahlo poljubil na čelo.
Tisti hip se je deček v spanju sladko nasmehnil; v sanjah je namreč videl svojega dobrotnika, dobro gospo in Claudineta; vsi so bili srečni in tudi oh se je smehljal med njimi, odgovarjajoč na njihove smehljaje,
Ramon se je odpeljal iz Bresta v Pariz z nočnim brzovla-kom. V Parizu ni odšel s kolodvora domov, temveč se je odpeljal v bližnji hotel, da bi se umil in preoblekel.
Zdelo se je, da ga je strah minil. Dal se je voditi usodi.
že zgodaj zjutraj je bil na severnem kolodvoru, odpeljal se je z vlakom do postaje, kjer je čakal avtobus, ki je' vozil v Moisselles.
Ko se je vlak že pomikal in so se vrata vagonov zapirala, sta vstopila v Ttupe, kjer je bil
' ♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦ ♦ ♦♦♦ ♦
Pomagajte k čimprejšnji zmagi nad sovražnikom
NAJ VASI DOLARJI OHRANIJO ŽIVLJENJA
FANTOV, KI SE BORIJO NA BOJNEM POUU
/
V teku je sedaj druga kampanja za vojno posojilo. Te vojne obveznice so po $25 in sleherni bi si moral prizadevati, da si jih nabavi. To je posojilo vladi—ž njim boste ne le pripomogli do hitrejše zmage ampak vsak
dolar tako vložen, bo dolar manj za inflacijske namene.
1 •
Podrobnosti vam bodo razložili uradniki na lokalnih bankah.	f * t* ,'JBi'li* J ■
—Ta oglas je brezplačno dala na razpolago—
ENAKOPRAVNOST
SLOVENSKI DNEVNIK
Proti svoji volji je Ramon kmalu zvedel, da sta zamudila večerni vlak in sta morala prenočiti v hotelu.
Ramonu pa zgovornost neza-željenih sopotnikov ni bila posebno po volji in zato se je nagnil skozi okno ter začel občudovati lepo krajino.
Toda dama, ki je bila nekam slabe volje, je oštela najprej svojega moža, da se ni pobrigal, da bi ne bila zamudila vlaka, potem je pa hotela opozoriti postavnega sopotnika na svoj družabni položaj in zato je pripomnila samozavestno:
—	Kaj pa poreko v Moisselle-su o državnem uradniku, ki zavzema tako važno mesto, pa prenoči izven doma, ne da bi obvestil o tem svoje uslužbence in klijente?
Ramon se je naglo obrnil.
—	Vi ste iz Moissellesa, gospod? — je vprašal.
—	Da, gospod . . . sem sodni eksekutor Billard, — je odgovoril Ramonov sopotnik nekam v /zadregi.
Ramon je še okleval. Mož mu je bil antipatičen in čeprav se mu je njegova žena prijazno smehljala, ga je bilo sram nadaljevati pogovor z njima.
Vendar se mu je pa zdelo, da mu nihče ne more dati boljših, točnejših in zanesljivejših informacij o Heleni de Montlaur ali bolje rečeno o gospe de Penhoet, kakor ta ženska.
Premagal je torej svoj od-
por in se obrnil prijazneje k Billardu, rekoč:
— Moisselles so mi svetovali kot zelo miren kraj, kamor bi se lahko zatekel na kratek oddih in kjer bi me nihče ne motil tako, da bi se lahko lotil dela, ki zahteva samoto in mir. Rad bi tam najel ali kupil hišo.
(Dalje prihodnjič)
Mali oglasi
INŠPEKTORJI Floor & Bench OPERATORJI za
WARNER & SWASEY 2 A ENGINE LATHES' POTTER & JOHNSON
ZUNANJI BRUSAČI GRIDLEY AUTOMATICS TEŽAKI ZA SPLOŠNO DELO za
RECEIVING ROOM SHIPPING ROOM STOCK HANDLERS POMETAČE
Delo znotraj in zunaj.
Visoka plača na uro poleg "overtime"
CLEVELAND TRACTOR
19300 Euclid Ave.
Domači mali oglasnik

AVTOMOBILSKA POSTREŽBA

RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830
ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING
Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders
6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361
Moderna slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE

CVETLIČARNE
Slovenska cvetličarna
3 elerctc Jf lortžte
15302 Waterloo Rd.
IVanhoe 0195

GASOLIN

MIKE POKLAR
E. 43 St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181
Gulf Refining Gas Station
bsvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih.
STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St.
Ojficial OPA Tire Inspection
Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo.
RAZNO
xoi
30Q0C
SOI
POZOR,
IIISNI GOSPODARJI!
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezlh, zglasite se pri
LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740
KREMZAR FURNITURE
Trgovina s pohištvom in vsemi potrebščinami za dom 6405 ST. CLAIR AVE. ENdicott 2252 — Cleveland, Ohio 3063 PEARL AVE. LOraln 7147 — Lorain, Ohio
For Victory
IT TAKES BOTH
1.	Taxes
2.	War Bonds
PLUS MORE WAR BONOS
E. 61st St Garage
Frank Rich, lastnik.
Se priporočamo za popravilo In barvanje vašega avtomobila. Delo točne in dobro.

GOSTILNA
Č8e%3e3exxx3esas3t36$st3t3sse$sc3t3esesestxi
Frank Mihčič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359
KO ZA2ELITE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščite
Louis Seme Cafe
6507 St. Clair Ave.,
Za privatne zabave pokličite EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj
fJECKER XAVERN John Sustaršič in Frank Hribar 1194 E. 71 St.
Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 2:30 ure zjutraj.
MARIO'S CAFE
6220 St. Clair Ave.
ENdicott 9138 KOZAREC DOBRE PIVE VAS OKREPČI IN 03VE2I.
Pri nas doblto tudi žganje In vino ter dober prigrizek. So priporočamo ža naklonjenost.
RUDY BOŽEGLAV
WINERY
6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!
Mali oglasi
IŠČE SE
v.
«11
2ENSKE
za
i
Lahko Inferesantno
tovarniško delo
Predznanje ni potrebno. Mi Vas bomo učili-Plača na uro. Poleg overtime.
THEE. F. HAUSERMAN C0.
6800 Grant Ave.
Mecl. E. 71st in E. 49th St. južno od Harvard
IŠČE SE MOŠKE ZA VOJNO DELO.
Predznanje ni potrebno «
ACME PLATING CO-
1563 E. 21st St.,
med Payne in Superior Ave-
Želim kupiti
avto, ki je v dobrem sta«11. Plačam v gotovini. P<*llClte HEnderson 5840, Mr. Greg0lJ'
ŽENSKE
DOBIJO VOJNO
Izkušnja ni potrebna ACME PLATING cu' 1563 E. 21st St.
_med Payne in Superior Av '
IŠČE SE
JEKLARSKE MOLDEfW ^ MAINTENANCE
LIVARSKE TEŽAKA
Plača na uro
West Steel Casting« w
805 EAST 70th
Stanovanje ^
5 sob se išče za 3 odrasle o^ Ako ima kdo kaj, p • si ENdicott 2399, ali pa n J oglasi na 1121 E. 66 St.
Kupim certifikati
■ju
liker ^
Pokličite EN. 8766, aH se na 7115 EUCLW
Izurjeni operah1
BORING MILLS
(Horizontal in Vertlca'^Jfj
VELIKIH STRUGA^ RADIAL DRILL"
Plača na uro, poleg "oVbranit"1 če ste sedaj zaposleni pri °° delu, se ne priglasi
Wellman Engird'
7000 CENTRAL
Išče se ^
izkušenega mesarja ta^nj if si naj se pri Slov. zadrU zi, 667 E. 152 St.
Otvoritvena P°8eb^V
STENSKI PAPIR, preK° , 1943 vzorcev na cen«c' Posebnost od % d° 73 f NATIONAL WALL PAINT CO. 6922 St. Clair »
-
Gramofonske
slovenske, hrvatske, ® je" vseh vrst. Naša trg^ g. prta vsaki dan od ^ji zvečer. Zaprta je v®9 ponedeljkih in sred«'1: 0 NORTHEAST SAj^ SERVICE
Jerry Bohir* 819 E. 185 5*