Žalostna obletnica Menda ga ni lista na svetu, ki se ni spomnil, da je 1. septembra minilo leto dni, odkar se je začelo v Evropi novo klanje. Po Hitlerju reorganiziran in najmoderneje oborožen Tretji rajh je pred enim letom sprožil svojo uničujočo silo proti Poljski, potem ko je bil že prej zasedel Avstrijo in si prisvojil češko in Moravsko. Dogodki, ki so se odigravali z zares filmsko brzino, so nam še v svežem spominu. Mnogo presenečenja in tudi zabavljanja je tilo takrat črez Poljake, ker niso 2nali zadržati nemškega navala, šele poznejši dogodki so svetu pokazali, kako junaško so se morali Poljaki boriti za svojo neodvisnst, ko so mesec dni prenašali strašni pritisk do skrajnih mej moderne tehnike izpopolnjene nemške vojne mašinerije, če so se pod to mašinerijo str le, že pri prvem navalu, vojske vse bolj mogočnih držav, o katerih je bilo splošno mnenje, da se bodo mogle uspešno meriti z rajhom. Anglija in Francija, ki sta dolgo vrsto let vodili politiko popuščanja napram totalitarnim državam ter sta v Monakovem žrtvovali tudi svojo zaveznico češkoslovaško, sta. 3. septembra napovedali Nemčiji vojno. Po okupaciji Poljske, ki sta si jo nacistična Nemčija in boljševiška Rusija na bratski način razdelili, Pri čemer je mnogo milijonov Poljakov prišlo pod nemško oblast ter so sedaj deležni iste usode kakor njihovi slovanski bratje v Češki, Moravski in, končno, tudi v Slovaški, s® je vojevanje vršilo pravzaprav samo na morju. Angležem se je brž Posrečilo uničiti ves nemški pomorski promet in začeli so z vsak dan Večjo strogostjo izvrševati blokado Proti nacističnemu rajhu. Na kopnem pa je nastalo zatišje, ki so ga Nemci, kakor se je pozneje izkaza-skrbno izrabili za svoje vojne Priprave, dočim so Angleži in Francozi takorekoč prespali celih sedem mesecev, kar je končno postalo pogubno predvsem za Francijo. v V začetku aprila je Nemčija pre-v napad. V manj ko 24 urah je ^edla Dansko in najvažnejše stra-iegične točke v Norveški. Zavezni-poskusi, da bi Nemce izrinili iz ^ skandinavske države, so se izjalovi. IViesec dni pozneje, 10. maja, je Hitler sprožil svoje oklopne divizije 111 svoje mogočno letalstvo proti Ni-2°zemski in Belgiji. Ker'ni mogel ^valiti proti Franciji ob Maginot-levem obrambnem pasu, se je Hitler odločil za načrt bivšega vojskovodje kchlieffena ter vpadel s svojo voj-v Holandijo in Belgijo, državi, j? sta si na vso moč prizadevali osta-tl nevtralni in ki sta odločno odklanjali angleške in francoske ponudbe i delajo skupnega obrambnega r^crta za slučaj nemškega napada, so ga v Londonu in Parizu pred-idevali, ampak ne dovolj. Napade-, državi sta se šele 10. maja obrni- 1 na Francijo in Veliko Britanijo za Pomoč, ki jim je bila takoj in prelij eno dana. Preden so se franke in angleške čete mogle v Bel-M1 iri Nizozemski utaboriti, so Nem-j.P edrli francosko fronto v kraju, jer je Maginot-jev obrambni pas Pas 1 v takozvani Daladier-ov strli v petih dneh odpornost Ni- hovemCev in sedemnaJst dni po nji-»em navalu je tudi belgijski kralj azal svoji vojski, naj pred Nemci Ška°21 .0rožje- Francoska in angle- 2 v si nista mogli opomoči in ^am težavo ter z velikimi zgu-kol'1 S-e enemu delu njihovih ob-^«h. ^et posrečilo umakniti se 8e ® Pristanišče Dunkerque, kjer so moirSÍ1- straáno boji. na kopnem, na in v zraku' Osemsto ladij je inniia evakuiralo iz Dunker-a «B.OOO mož, o katerih so mno- gi že mislili, da so brezpogojno izgubljeni. Nemška vojna mašinerija je ubrala smer proti jugu in deset dni kasneje, 14. junija, je nemška vojska že okupirala Pariz, ki se je vdal brez boja. Strašni polom francoske vojske in poraz Angležev v Belgiji sta povzročila, da se je tudi Italija končno odločila ter 10. junija napovedala vojno Franciji in Veliki Britaniji. V Franciji so se dogodki brž razvijali, že 17. junija je francoska vlada, katere vodstvo je bil prevzel dan prej maršal Petain, zaprosila Nemce za premirje. Svet je strmel nad takim razvojem vojne, ki ga nihče niti slutil ni, saj je veljala francoska vojska za eno najboljših ne samo v Evropi, marveč sploh na celem svetu. Ampak, izkazalo se je, da je Francija žela samo ono, kar so ji sejali razni demagoški politiki levičarske ljudske stranke s stavkami, uvajanjem skrajšanega delovnega urnika itd. v času, ko so Nemci na vso moč brusili sekiro. Danes si stojita nasproti Nemčija in Velika Britanija. Zadnja se bori tudi v neodločilnih bojih, ki se vrše v Afriki, z Italijani. Vojna med Nemci in Angleži se vrši doslej predvsem v zraku in na morju. Takšna vojna ne more prinesti odločitve; potreben za takšno odločitev je tesnejši spopad ali pa daljše trajanje vojne, ki mora prinesti izčrpanje enega od sovražnikov. Hitler je že nekolikokrat ponudil Angliji mir, pa so v Londonu njegove ponudbe odbili. Prepričani so pač, da bo končno vendarle Anglija narekovala mir ter jih v tem prepričanju krepi ne samo dejstvo, da se Nemci doslej niso upali izvršiti poskusa izkrcanja na angleških otokih, marveč tudi dejstvo, da se je Nemčija pripravila na bliskovito, torej kratkotrajno vojno, dočim imajo Angleži Črni dnevi za Romunijo Dunajska konferenca se je razvila čisto drugače, nego so napovedovali italijanski in nemški listi, ki so zatrjevali, da hočejo Nemci in Italijani samo posredovati, da se spor za državne meje, ki se je že od zadnje svetovne vojne vodil med Madžari in Romuni, reši na miren način, ki naj zadovolji obe stranki. Na Dunaju so Romunom diktirali, da možnost, da vzdrže še dolgo vrsto let. Pri tem tudi upajo, da bodo prejemali zelo učinkovito podporo s —- Združenih držav Severne in se v tem upanju menda ne varajo preveč. Tako vsaj more človek sklepati po dejstvu, da je Roosevelt sklenil odstopiti Angležem petdeset starejših rušilcev, ki bodo Veliki Britaniji sedaj zelo prav prišli. * Modra politika mož, ki so vodili in vodijo sedaj zunanje posle naše narodne države Jugoslavije, je našo deželo obvarovala doslej od vojne vihre. Tudi ob tej žalostni obletnici izbruha evropskega klanja, ki se je tu spominjamo, izražamo vročo željo, da bi naši državi prizanesla sedanja morija. Premnogo krvi so že pretočili Jugoslovani za svojo uje-dinjenje in hudo potrebujejo vsakega človeka za notranjo gospodarsko, kulturno in socialno organizacijo države. Vkljub temu pa so vsi tudi sedaj odločeni, da žrtvujejo vse in tudi najdragocenejše, kar imajo, za ohranitev svoje države, če bi kdorkoli iztegoval po njej svoje požrešne roke. Rojstni dan kralja Petra II. moraju odstopiti Madžarski še več nego je ona sama zahtevala: dobro polovico Transsilvanije. In v četrtek zjutraj so madžarske čete že vkorakale v sporno ozemlje ter ga zasedle. Romunska vlada, ki je zadnje mesece kolebala na vse strani, je smatrala, da nima sedaj druge izbere, nego da sprejme diktat. g. Ribben-tropa, nemškega zunanjega ministra, ki je baje dal romunskemu za- skim zastopništvom. "Železna garda" v Bukareštu je celo hotela izvršiti atentat na kralja Kar ola. Garda zahteva, da se kralj Karol odpove prestolu na korist sinu Mihaelu. Zadnje vesti poročajo, da se je baje tudi že odpovedal prestola ter pobegnil v Švico. Nemci in Italijani so baje obljubili, da bodo branili nove meje Romunije proti kateremukoli sovražniku. S tem se Romuni tolažijo, ker so se bali, da bodo Rusi spet odjedli nov kos njihove države. Tudi Angleži upajo, da bi utegnilo priti med boljševiško Rusijo in Nemčijo do spopada zaradi Rumunije, ven- Romunjski kralj Karol pri pregledovanju čet. Spredaj je kralj, takoj za njim pa prestolonaslednik Mihael stopniku samo pet minut časa, da sprejme predlog berlinsko-rimske osi, predložen v obliki ultimata. Radi kapitulacije bukareške vlade so izbruhnili na Romunskem, in posebno v Transsilvaniji, hudi nemiri. V raznih mestih so se izvršile demonstracije proti nemškim in italijanskim konzularnim in diplomat- dar pa izgleda, da je to bolj pobožna želja nego verjetnost. Doslej so gospodje iz Berlina in Moskve v najlepši slogi delali kupčije na račun dr.ugih narodov, tudi slovanskih, in še pred nedavnim so iz obeh prestolnic javili v svet, da so vsa upanja o kakšnem sporu med nacistično Nemčijo in Sovjeti le prazne sanje. Da si bomo enkrat na jasnem T Dne 6. septembra je vladar Jugoslavije, naš kralj Peter n, obhajal 17. obletnico svojega rojstva. Jugoslovanski izseljenci želimo mlademu vladarju ob tej priliki, vso srečo in da bi prihodnje leto, ko bo stopil na prestol svojega prednika, Aleksandra Zedinitelja, prevzel močno in složno državo ter jo srečno vodil na poti kulturnega in gospodarskega napredka ter socialne pravičnosti in blagostanja. "Tudi jaz sem Slovan!", tako je vzklikal Jurčičev stotnik Bitič vselej, ko se mu je nudila prilika blatiti in napadati vse, kar je bilo slovenskega in slovanskega. S takšno hinavsko izjavo si je izgovarjal pravico, da sme omalovaževati naš rod. Med našimi rojaki tu, v Argentini, je bilo tudi nekaj — priznavam, da prav malo — takšnih Bitičev, ki so izrabljali vsako priliko, da so napadali in rogovilili proti vsemu, kar je bilo slovensko, jugoslovansko in slovansko, vse skupaj in vsako posebej, tako, da se je človeku, ki jih je poslušal, hote ali nehote vsiljevala misel, da so bili ti ljudje od nekoga najeti za tako vneto agitacijo. Poseben trn v peti jim je bilo jugoslovau-stvo, če naj s tako besedo označim vse ono, kar se nanaša na Jugoslavijo kot državo. Koliko slabega so o njej govorili, koliko besed so imeli proti vsem onim, ki so v Jugoslaviji gledali svojo domovino, ne glede ne krivično mejo, ki jih je izločila iz nje! Vsak naš izseljenec, ki se je upal povedati, da je ne samo Slovenec, marveč tudi zaveden Jugoslovan, je bil za te Bitiče — fašist! Ni potrebna nobena posebna bistroumnost za to, da uganemo, da so vsi ti naši izseljenski Bitiči bili v rdeči šoli. Sedaj se je marsikaj spremenilo in so tudi Bitiči prišli ob vso zgovornost. Cinična evropska diplomacija, ki druži, kar se ie zdelo nezdružljivo in ki igra nesramno igro z raznimi narodi, je te naše Bitiče spravila ob besedo. Kako naj sedaj obrazložilo ljudem, pa naj bodo njihovi poslušalci še tako naivni, da vodico sedaj rdeči boljševiki svojo politiko v najlepšem skladu z ruja-vimi nacisti in s črnimi fašisti? "Tudi jaz sem Slovan!", se je tolkel na prsa tak naš izseljenski Bitič in dostavljal svoj "ampak". Ta "ampak" je bil tam daleč na vzhodu in je ves žarel v vseslovanski gloriji in v proletarski zveličavno-sti. Danes so ti Bitiči prišli ob besedo. Kako naj obrazlože, da je tisti njihov vseslovanski "ampak" pristal na to, da je nacistični — po njihovem prepričanju še do nedavna antiproletarski — sovražnik, spravil v svojo oblast, s privoljenjem in z blagoslovom tistega "ampaka", velike milijone Slovanov, ki jih hoče sedaj z vsemi sredstvi raznaroditi? Ali nismo čitali prav te dni, da je guverner po Nemčiji zasedene Poljske razlagal časnikarjem, da so Poljaki rojeni za to, da hlapčujejo Nemcem in da bodo Nemcem na vse veke hlapčevali? Kako požira takšne besede oni vseslovanski rdeči "ampak" naših Bitičev? Sedanji dogodki, tako vsaj smemo upati, bodo odprli oči tudi tistim dobromislečim našim izseljenskim ljudem, ki so včasih radi poslušali gospode Bitiče. Če jih niso poslušali vprav zaradi njihovih proletarskih (in tedaj antinacističnih in protifašističnih) govoranc, so jim pritrjevali vsaj zaradi njihovih vseslovan-skih napovedi. Saj smo mi Slovenci, ki smo majčken narod, vselej točili solze radosti, ko smo slišali govoriti o vseslovanstvu, ki smo ga pisali celo z veliko začetno črko. Kako lepo bi bilo, da nas je 200 in še več milijonov složnih Slovanov in ne samo poldrag milijon prepirljivih Slovencev ! Ampak!____ Kakšno razočaranje za vse naše dobromisleče in vseslovansko navdušene izseljence so sedanji dogodki v Evropi! To razočaranje ni samo v škodo. Odprlo bo oči, ali pa jih je že odprlo, tudi tistim, ki so Bitiče poslušali SLOVENSKI LIST Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in n cala leto $ arg. 6.—; i,a pol leta S.50ii Za druge dežele 2.50 DSA-Dolarjor. AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 6 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1940 Núm. (Štev.) 177 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctTfc T ABITA REDUCIDA Concesión 1651 Dirección y Administración: GBAIa. OBSAB DIAZ 1657, D. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Dr. Castillo sestavil kabinet Po ostavki celokupnega ministrstva se je po razgovoru z državnim predsednikom dr. Ortizem, državni podpredsednik dr. Castillo lotil sestavljati novo ministrstvo. Dasi je bila zadeva precej kočljiva, je vendar imel kmalu vsa ministrska mesta zasedena, izvzemši zunanjega, ker se je dr. Roca branil sprejeti to mesto. Končno se je tudi ta vdal. Nov kabinet tvorijo sledeči ministri: dr. Miguel I. Culaciatti, notranji minister, dr. Julio A. Roca, zunanji minister, dr. Federico Pinedo, finančni, dr. Guillermo Rothe, pravde in javne vzgoje, kontraadmiral Mario Fincati, minister za mornarico, dr. Daniel Amadeo y Videla, poljedelstvo, minister javnih del pa dr. Salvador Oria. Novi ministri so v torek popoldne pred dr. Castillem že položili prisego- _ AMERIŠKI KRIŽARKI ZAPUSTILI BUENOSAIREŠKO PRISTANIŠČE V torek sta zapustili tukajšnje pristanišče ameriški križarki "Wi-chita" in "Quincy" ter sta krenili proti Rio de Janeiru, kjer ostaneta do 10. t. m. Med bivanjem v našem mestu, je bila posadka od tukajšnjega prebivalstva in njihovih rojakov deležna toplih simpatij. NOVI MINISTRI POSETILI DR. ORTIZA V ponedeljek popoldne so novi ministri, dr. Miguel J. Culaciatti, dr. Julio A. Roca, contraadmiral Mano ¡ Pincati in dr. Salvador Oria, posetili ¡ državnega predsednika dr. Roberta I Ortiza. Dr. Ortiz je imel z vsakim le kratek razgovor. ŠTEVILO PRISELJENCEV SE JE ZMANJŠALO Letos je dospelo čez morje mnogo manj potnikov kakor lansko leto. Prejšnje jeto je dospelo v prvih sedmih mesecih 7.400 potnikov prvega razreda. Letos samo 4.359. Torej za 3.061 manj ko lani. Isto padanje je tudi glede drugega in tretjega razi-eda. Lani je prispelo 9.820 potnikov, letos pa 4.962, kar znaša 4.858 manj od lani. Skupno tedaj v obeh razredih je bilo letos v sedmih mesecih 7.917 manj potnikov kakor 1939 leta v teh mesecih. Temu padcu števila potnikov je na vsak način kriva sedanja evropska vojna, strogi ukrepi glede priseljevanja in končno pomanjkanje denarja. NAČELNIK POLICIJE PODAL OSTAVKO Načelnik policije Andrés Sabalain je podal ostavko na svoje mesto. Isto bodo baje storili tudi drugi višji policijski funkcionarji. Sabalain, kljub ostavki pa ostane še na svojem mestu, ker ostavka ni bila sprejeta. NEKATERI TRAMVAJI MENJALI SMER Od sobote naprej bodo dobili nekateri tramvaji druge številke. Tudi smer bodo nekaterim dali drugo. in mislili, da so vseslovanstvu na poti samo oni "fašisti", ki se prištevajo k zavednim Slovencem in Jugoslovanom. Kar na,s je starejših rojakov, smo si popolnoma na jasnem, kar se tiče narodnsti. Smo Slovenci, ker nas je rodila slovenska mati; in ker smo Slovenci, smo tudi Jugoslovani in Slovani. Ona nesrečna meja — govorim kot človek s Primorskega in torej v imenu večine naših izseljencev, ki so iz iste dežele — ona nesrečna meja, pravim, ki so jo začrtali proti naši volji, nas v našem jugoslo-vanstvu prav nič ne moti. čut narodne pripadnosti je za nas nekaj naravnega, nekaj prirojenega, in ga prav nič ne spreminja dejstvo, da smo se priselili semkaj s potnim listom, ki so ga izdale oblasti druge države. Nekoliko drugačna je ta zadeva v kolikor se tiče naših mlajših rojakov. Zrastli eso po vojni, obiskovali drugorodne šole s tujimi učitelji in v vojaški službi so imeli priliko slišati mnogokrat prezirljive in poniževalne govore o raznih "sovražnikih". Tu, v Argentini, so mnogi padli v šolo nekaterih Bitičev. Radi takšne "vzgoje" je treba tem našim mlajšim rojakom marsikaj oprostiti. Vendar pa tudi ti naši mlajši rojaki dozorevajo in sedanji dogodki jim odpirajo oči. Rdeči Bitiči so vsak dan bolj osamljeni in si človeku ne upajo pogledati v oči, ko jih vpraša: "Bratec, kako pa to?" Tile Bitiči sedaj nič več ne kričijo, da je slovenska šola fašistična, da je to in to društvo fašistično, da je ta in ta list fašističen. Sapa jim je zastala. Sedaj smo si na jasnem: Naši izseljenski rdeči Bitiči se obračajo, kakor piha veter, ki ne izhaja ne iz našega naroda ne iz našega izšel j e-ništva, marveč iz čisto drugih izvorov. Včeraj so fašiste obešali na pa-ternalska drevesa ter bi bili vsakega nacista živega požrli; danes pa so prijatelji rujavih in črnih srajc. Mi smo pa takšni, kakršni smo bili, in takšni tudi ostanemo: navdušeni za slovenstvo, navdušeni za ju-s^ovanstvo in navdušeni tudi za slo-vanstvo, ampak ne takšno, ki Slovane prodaja. Gospodje Bitiči, ali smo se razumeli? I. P. GIBANJE PARNIKOV V bližnjih dneh ni napovedanega nobenega parnika iz Evrope. Šele po 20. septembru so napovedani dva ali trije španski parniki. Prvi bi imel prispeti "C. B. Esperanza" in sicer 21. t .m. Drugi pa '"Ciudad de Sevilla", ki ima pripluti 26. t. m. "María Pepa" bo tudi dospel, toda še ni dan napovedan. Na poti je tudi nekaj angleških, o katerih sc pa ne ve kdaj dospejo, ker se drži v tajnosti. DEŽEVNO IN MRZLO VREME Prve dni tega tedna je začelo ponovno deževati. Potegnil je tudi močan veter, ki je povzročil, da je Rio La Plata zelo narasla ter je bilo prebivalstvo ob bregovih reke že v resnih skrbeh. K srečo pa je v sredo zvečer veter ponehal, nakar je voda začela naglo upadati. V provincah: Katamarki, Tucu-man, San Luis, Sgo. del Estero, Mendozi in San Juanu je snežilo, radi česar je nastopil tudi precejšen mraz. Iz uredništva in uprave Slov. lista Naznanjamo, da g. Jan Kacin ni več sourednik ozir. upravnik "Slovenska lista". Zatorej prosimo vse cen j. naročnike, dopisnike in oglaševalce, da se za vse stvari tičoče se lista obračajo na Upravni odbor Slovenskega lista, oziroma naj nanj naslovijo svoja pisma. Naročnikom in naročnicam Upravni odbor Slov. lista je prevzel odgovornost za redno nadaljno izhajanje lista. Radi tega pa odbor prosi vse cenjene naročnike in naročnine,,^ so zaostali z naročnino, da jo poravnajo. Oni, ki bivajo na deželi naj pošljejo po pošti v dobro zapečatenem pismu ali po nakaznici (giro). Tisti pa, ki živite v mestu, lahko plačate osebno pri upravi, ulica Gral. Cesar Díaz 1657 na Paternalu ali pa našim pobiralcem, ko vas obiščejo. SPREJEMANJE NAROČNIN ZA SLOVENSKI LIST Po sklepu odbora S. D. in konsorci-ja, določen je za pobiranje naročnin in denarja za oglase, dosedanji pobiralec Josip Zlobec. Poleg omenjenemu pa se zamore plačati naročnino in druge prispevke za Slov. list tudi še Josipu Šva-gelj, Francu Lakner na Banki Ger-maniki, Andreju Škrbcu na Banki Holandés ter Janezu Hladniku, izseljenskemu duhovniku. DOMAČE VESTI ROJAKINJA V BOLNIŠNICI Rojakinja Marija Bele, žena Mir-kota, doma od^ Šempasa pri Gorici, je že več časa bolehala ter je morala iskati pomoči pri zdravniku. Zadnje čase pa je postala tako slaba, da jo je moral zdravnik s svojim avtom nemudoma odpeljati v bolnišnico. Ko je mož Mirko prišel z dela domov ni našel več žene doma, šele od sosedov je zvedel, da je bila tako slaba, da jo je moral zdravnik odpeljati v bolnišnico. Rojakinja Bele se nahaja v bolnišnici Rivadavia. t Mariji Bele želimo prav iz srca, da bi se kmalu popolnoma pozdravila in vrnila k svojim domačim. NAJDENA OSEBNA IZKAZNICA Našlo se je osebno izkaznico (Cédula de Identidad) glaseča se na ime Žnidaršič Franc. Imenovani jo zamore dvigniti v uredništvu Slovenskega lista. VAŽNO V prihodnji številki Slovenskega lista bomo začeli objavljati v celoti zakon štev. 11.729, ki določuje odškodnino radi odslovitve od dela ter o plačanih počitnicah. štorklja V četrtek 29. avgusta je štorklja obiskala našega rojaka Franca Ster-leta iz Bača na Pivki ter prinesla njegovi ženi Malki izredno močnega fantiča. Mati, kakor sinček se počutita kar najbolje ter se bo mlada mati s svojim sinčkom že te dni iz bolnišnice Rivadavia vrnila na dom. Presrečnim staršem čestitamo ob tem veselem dogodku. BAZOVICA Zgodovifea našega nlroda pWNtáv lij#, je vš? ob leta 1929 pisana 3 krvjo. Nobén kulturen narod na svetu ni bil deležen toliko krivic, .kakor naš slovenski in hrvaški narod pod "pros viti j eno" Italijo. Ne samo, da so jugoslovanskemu narodu odvzeli vse narodne pravice, ko so mu uničili vse kulturne ustanove, t lice pripravil, da se sodba izvrši. Ko se je im$a ta že izvršiti je prosil Bidovec, da bi smel spregovoriti. Poveljnik milice Diamanti mu je to dovolil in junaški Bidovec je tovarišem zaklical: "Korajža fantje — živela Jugoslavija 1" Nato pa so odjeknili streli. In predno je zasijal beli dan, je kri ju- JE ¡TfiafflS 'K.^^taaui-M^-. •- . ' ■ I- '*Vi-' j "'^^iH^-V ' 1 Kraj žalostnega spomina. Strelišče na Bazovici, kjer so bili ustreljeni naši narodni mučeniki. društva in časopisje, segli so celo po življenju onih, ki so hoteli braniti ono, kar je vsakemu narodu po naravni in božji postavi dano, namreč pravico obstoja kot narod. Te ljudi, ki niso zahtevali ničesar drugega, kakor pravice za svoj narod, so italijanska fašistična sodišča obsojala na smrt s streljanjem. Prva žrtev tega fašističnega tribunala je bil Vladimir Gortan iz Marezig. Obsojen na smrt brez dokaza kake krivde, je bil sramotno ustreljen 1929 leta. Višek te fašistične krutosti pa je bilo naslednje leto, leto 1930. Mladeniči, polni življenja in narodnega navdušenja, Bidovec, Mahi-šič, Miloš in Valenčič, niso mogli mirno gledati, kako se zatira in preganja naš narod. Kako se temu narodu uničuje in požiga njegove kulturne ustanove, katere si je narod s' krvavimi žulji pripravil. V svoji*1 upravičeni jezi, oziroma bolesti, segli so po samoobrambi. Njihovo delovanje pa italijanskim oblastem ni ostalo dolgo skrito. Zasledili so jih in tirali pred posebno sodišče, kjer so te mladeniče strašno mučili. Končno jih je tribunal obsodil v smrt 2 ustreljenjem v hrbet. Ko jim je bila obsodba prečitana, niso se ustrašili. Sprejeli so obsodbo kot junaki, vredni sinovi jugoslovanskega naroda. Tudi pozneje v celici niso tarnali. Prepevali so naše pesmi in godli na orgeljce. Prišel je 6. september. Vsa Jugoslavija je bila polna navdušenja, obhajala je rojstni dan prestolonaslednika Petra. V zasmeh temu navdušenju pa je brezobzirni fašistični tribunal sklenil, da se ta dan usmrti obsojence. V zgodnji jutranji uri, ko je še vse spalo, so na kamijonih, obdanih od fašistične milice pripeljali iz Trsta na bazoviško strelišče naše mu-čenike. Iz kamijonov so jih privedli na določeno mesto, posadili na zato pripravljene stole in privezali. Ko je bilo to opravljeno, se je oddelek mi- naških fantov pojila slovenska bazoviška tla. Ob priliki prve desetletnice smrti naših narodnih mučenikov, jim kličemo: "Večna vam slava!" ¿ Ako hočete biti dobro in poceni S4 postrežem obiščite ¿ KROJAČNICO j LEOPOLD UŠAJ t V zalogi imam najmodernejše blago za moške in ženske! 1 GARMENDIA Paternal ; <♦> •:♦>; <♦> .<♦>:. •:«<: • •:♦> mm m»: <♦> <♦> mm mm -mmmm mm ž "SLOVENSKI DOM" Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires PROSTORI: odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej; ob nedeljah in praznikih pa ves dan. PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo. DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke. POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja! V ¡¡i 9 k 1 * i i i 4 CJ5 * $ s® 1 $ v $ I0E30I IOOOI 30B30E iodo: EL BANCO MUNICIPAL _ Tiene el más Ve ntajoso servicio de [| CUENTAS CORRIENTES ABRA USTED SU CUENTA Y LO COMPROBARA iMQiwiMr: ac::' :nc" "iwr ■ w-rwr 'ir* w w W Los depósitos ganan interés, a partir de $ 1.000 y puede girarse o o en descubierto con garantía de: S TITULOS DE RENTA COMODIDAD, ESMERO Y RAPIDEZ 2 B30I Horario para depósitos y cobro de cheques 11 a 17 hs. Sábados 9 a 12 hs. .111(1.í'l' .'»Ši Casa Matriz:' SUIPACHA y VIAMONTE BUENOS AIRES aoBQi saoaoi loaoi I J Vesti m Organizacij 1 s? Prireditve "Slovenskega doma" V NEDELJO 8. SEPTEMBRA, SPOMIN BAZOVIŠKIH ŽRTEV, v društvenih prostorih, ulica Gral. César Díaz 1657. V NEDELJO 22. SEPTEMBRA bo v društvenih prostorih, ulica Gral. Cesar Díaz 1657 DOMAČA ZABAVA. V NEDELJO 20. OKTOBRA bo večja PRIREDITEV v ulici Alsina 2832. V NEDELJO 1. DECEMBRA, katerega dne praznujemo "Izseljenski dan' in "Zedinjenje" se bo vršila proslava teh dveh dnevov tudi v uliti Alsina 2832. "ASADO" V "SLOVENSKEM DOMU" Preteklo nedeljo so si bili pripravili člani "Slovenskega doma" z medsebojnimi prispevki "asado". Pekel ga je tov. Anton Ličen, ki je pravi mojster v tem poslu in se je, sodeč na podlagi hvale mesojedcev, kot tak, tudi res izkazal. obDra pečenka je spravila vse njene številne oboževalce v prav zidano voljo. Katero so izražali s pet-; jen priljubljenih pesmi. Tako je minul popoldan v veselem razpoloženju. Udeleženec. Proslava rojstnega dneva kralja Petra II. Domača zabava Nova obletnica bazoviških žrtev Dne 8. septemhra ob 6 uri popoldne se bo vršila v "Slovenskem domu", ulica Gral. César Díaz 1657, spominska ura, v počastiev bazoviških žrtev. V društveni sobi bodo razstavljene njih slike, vršil se bo kratek, primeren nagovor, nakar \ moški zbdfr zapel "Oj Doberdob'** Sledil bo enminuten molk. Vabi se rojake in rojakinje, da se udeleže v čim večjem številu te ponovne obletnice naših mučenikov, ki so za pravice našega naroda pali od svinčenk italijanskih fašistov. PRIREDITEV ZA "SLOVENSKI LIST"' V NEDELJO 20. OKTOBRA v ulici ALSINA 2832, bo imel "Slovenski Dom" za sklad "SLOVENSKEGA LISTA", večjo prireditev s sodelovanjem tudi drugih društev. Na sporedu bo poleg moškega in | meš. zbora, tudi en duet in solospevi, ; nakar že zdaj opozarjamo vse roja-j ke in rojakinje. Naročniki in naročnice agitirajte že sedaj za to prireditev. Od vas je mnogo odvisno, da bo prireditev dobro izpadla. V interesu je to tudi vas samih, ker boste v tem slučaju pripomogli k rednemu izhajanju lista. Premestitev pisarne Kr. poslaništva s 28. avgustom bodo uradi Kr. jugoslovanskega poslaništva premeščeni iz ulice Charcas na Avda. de Mayo 1370/III. sobe št. 7 do 12..... U. T. (Rivadavia) 37 - 4551. V teh prostorih se bo tedaj od 28. avgusta dalje sprejemalo stranke, kar naj izseljenci vzamejo na znanje. ' Opozarja se tudi, da radi premestitve, uradi poslaništva od 25. do 28. t. m. ne bodo poslovali. Uradni sedež poslaništva bo še nadalje v ulici Charcas, samo pisarne in uradi za sprejemanje strank bodo premeščeni v avenido de Mayo. Povodom rojstnega dne našega kralja Petra II-, bodo jugoslovanski izseljenci praznvoali ta dan z raznimi prireditvami. V nedeljo 8. septembra, bo zahvalna maša za katoličane v cerkvi Santa Rosa de Lima, ulica Belgrano 2202 in sicer ob 11 uri dopoldne. Ta dan bo maša tudi za vernike pravoslavne vere in se bo maša vršila ob 10 uri v ruski cerkvi, ulica Brasil 315. Pri obeh mašah bo navzoč tudi minister g. dr. Izidor Cankar z osobjem poslaništva, ter zastopniki vseh balkanskih držav. Jugoslovanska radio-ura bo daj a la dne 1. septembra od 10 ure dalje poseben program v ta namen. Sokol Dock Sud-Boca in Sokol Buenos Aires I. pa priredita v soboto 7. septembra ob 9 uri zvečer Sve--. čano Akademijo, pri kateri bodo sodelovala tudi druga jugosl. društva ter češkoslovaški Sokol iz Buenos Airesa. Prireditev sebo vršila v ulici Billinghurst 1767 na Dock Sudu, v poljski dvorani s sledečim Sporedom : 1. Argentinska in jugoslovanska himna. 2. Pozdravni govori — staroste so kola Dock Sud-Boca in Buenos Aires I. 3. Proste vaje — člani Sokola Buenos Aires I. 4. Ritmične vaje — članice Sokola Dock Sud-Boca. 5. Proste vaje — moška deca Sokola Dock Sud-Boca. 6. Simbolične vaje — ženski naraščaj Sokola Dock Sud-Boca. 7. Vaje s palicami — .moški naraščaj Sokola Dock Sud-Boca. 8. Proste vaje — članice češkoslovaškega Sokola Buens Aires. 9. Piramide — člani Sokola Buens Aires I. 10. Proste vaje — ženska deca Sokola Dock Sud-Boca. 11. Proste vaje — člani Sokola Dock Sud-Boca. 12. Vaje na bradji — člani Sokoln. Dock Sud-Boca in Buenos Ai res I. Tekom sporeda bo deca docksud ske šole, Sokola Dock Sud-Boca in Sokola Buenos Aires I. izvajala ciklus deklamacij. Nastopil bo tudi v jugoslovanski naselbini znan pevec g. Nikša Boja-novic, kateri bo ob spremljanju kitare zapel več jugoslovanskih na rodnih pesmi. Vstopnina: Nečlani $1.50; član $ 1,.—; ženske prosto. "Slovenski dom" bo priredil dne 22. SEPTEMBRA t. 1. lepo domačo zabavo. Poleg pevskih točk se bo dalo na oder tudi kratko igro, eno-dejanko "STARINARICA". Po sporedu bo prosta zabava in ples. Ker je slovenski orkester "Istra" zaposlen ta dan drugod, bo pri tej domači zabavi igral "ČEŠKI" orkester. Natančnejši spored objavimo v prihodnji številki "Slovenskega lista". Zgornji štirje mladeniči doma iz tužne Istre, so bili prve žrtve fašistične justice. Obsojeni so bili na dolgotrajno ječo. Zakrivili niso ničesar, le zahtevali so pravice. — Spodaj v voglu je VI. Gortan, ki je bil ustreljen. Na tleh ležeči pa so narodni mučeniki, ustreljeni v Bazovici pri Trstu: Bidovec, Maru-šič, Miloš in Valenčič. m mm tmaisemmi wmmm mmm. m Koledar za leto 1941 I "Slov. Podporno Društvo Slovencev" Villa Devoto VABI Vse cenjene rojake in rojakinje na veliko ZADNJO ZIMSKO PRIREDITEV, katera se bo vršila dne 15. SEPTEMBRA 1940, točno ob 5 uri pop. v društvenih prostorih, ulica Simbron 5148. SPORED: 1) Otvoritev: Godba. 2) Več pevskih točk mešanega zbora. 3) "PTICI", dvo-glasno izvajajo dve mali deklici. 4) DEKLAMACIJA. 5) Prelepa in prvič vprizorjena v Buenos Airesu igra, "BEI)AK PAVLE", v treh slikah, katero izvajajo otroci G.P.D.S. •( oiun Po končanem sporedu prosta zabava s plesom, bogatim sre- Čolovom in dobro založenim bufetom. Svira Styyenski orkester "ISTRA". Za obilno udeležbo se vljudno priporoča ODBOR. 4 ¡5 i Koledar, ki ga bomo izdali obeta biti nekaj posebnega. Saj bo obsegal 200 strani poučnega in zabavnega čtiva ter raznih praktičnih navodil. V oddelku "DRUŠTVENO DELOVANJE" bo našel vsak član ali somišljenik društva, nekaj svojega. V oddelku "STROKOVNI IN DRUGI ČLANKI" bo za vsakega nekaj poučnega. Oddelek "NAŠI VZORI", ki bo prinesel življenjepis in nekaj stavkov naših najboljših pesnikov in pisateljev, bo gotovo vsakega zanimal. "POVESTI IN NOVELE" bodo zadovoljile največje število čitate-ljev, ker jih pišejo naši poznani pripovedniki (med temi tudi M. Sim-čič). Naše največje bogastvo "ZA ZDRAVJE" bo tudi imelo svoje častno mesto. V oddelku "ZA ŽENO IN DOM" bodo naše žene in dekleta dobile razen lepega branja o materi, tudi več potrebnih nasvetov za kuhinjo, upravljanje hiše in drugo. Naši mehaničarji, kovači, šoferji in drugi, bodo našli v oddelku "TEHNIKA" mnogo novega in potrebnega, kar v drugem jeziku teško dobe. Med nami imamo tudi nekaj zvez-doslovcev, katerim smo tudi dali svoj kotiček "ZEMLJA IN ZVEZ-DOSLOVJE", kjer bo čitatelj lahko našel kaj poučnega in koristnega. Nazadnje bo nekaj strani posvečenih raznim potrebnim stvarem: POŠTNE PRISTOJBINE, MENIČNA NAVODILA in LESTVICA ZA KOLKOVANJE (PAGARE), s katerimi imajo precej opraviti naši trgovci in obrtniki, ne poznajo pa njih nevarnosti in koristi. Poleg vsega tega bo tudi raznih zanimivosti, tako da bo res nekaj lepega. Med vse to čtivo pa bodo razvrščeni oglasi naših, trgovcev, obrtnikov in podjetnikov in bodo radi tega imeli veliko vrednost. Kogar še ni obiskal naš zastopnik, naj se požuri čim prej javiti svoj oglas. Če ni mogoče osebno, pa pismeno ali po telefonu: Andreju Škr-bec, C. C. 171, Buenos Aires; U. T. 7013 (Avenida), da ne ostane brez oglasa, za kar bi se kasneje prav gotovo kesal. Opozorite na to tudi tuje trgovce pri katerih Vi kupujete ter sporočite na gornji naslov, za kar Vam bo Uredništvo Koledarja jako hvaležno. Uredništvo Koledarja "Slovenska Krajina" VABI na svojo PRVO KULTURNO PRIREDITEV, katera se bo vršila v soboto 28. SEPTEMBRA ob 20.30 v salonu "Cosmos-bar", ulica Fac. Quiroga 1465 na Dock Sudu. Na sporedu bo nekaj pevskih točk in burka v dveh dejanjih: "TRIJE TIČKI". Po končanem sporedu prosta zabava in ples do jutra. K obilni vdeležbi vljudno vabi ODBOR. m •:♦> <♦> <♦> •:♦> m <♦> <♦> •:♦> mf.mmmámkám?m^kmxmtmm-mm&KmK^miti** Praznovanje narodnega praznika v Rosariju Praznovanje narodnega praznika Rojstva kralja Petra II bo v Rosa-riu z mašo, ki se bo vršila ob 9 uri in Vi pri šolskih sestrah, ulica Cor-doba 1646. Rojaki in rojakinje udeležite se v obilnem številu. naznanilo odbornikom šolskega društva v rosariu Vsem odbornikom Jugoslovanskega šolskega društva v Rosariu se sporoča, í da se bo vršila v nedeljo 8. septembra odborova seja. Seja se bo vršila ob 3 uri popoldne šolskih prostorih, ulica La-prida 5758. 11 ^ « Ker je seja zelo važna se poživlja, da pridejo k seji vsi odborniki in tudi točno ob navedeni uri. Tajnik Smrdelj O J TAM ZA DEVETO GORO» Oj tam za deveto goró sred jablan in hrušek je koča, živita v njej mati in oča. oj tam je prijetno biló! A v daljno tujino njun sin, v tujino neznano odšel je; po znanju mu duh hrepenel je, pa šel je od rodnih planin. Zakaj je od doma pač šel---- orati, sejati — hudo je?---- He, jesen prinese oboje: Takrát bo vesel — ko bo žel! ZABAVA IN ŠALA V zadregi. Šimen je bil zelo boječ; ko se je ženil in sedel pri svoji izvoljenki, ni četrt ure vedel, kaj bi rekel. Nazadnje se je ojunačil: "Ali ima Vaš brat rad sir?" "Moj brat?" odvrne ona, "saj nimam biflta!" . "Pa... pa, če... če bi imeli brata, mislite, da... da... da bi rad imel sir?" : :m& sam. •:♦>,. mm m*. ,<«<;<♦>, mm •»> mmmmmmm Slovenci doma in po svetu »i «♦> : <♦>: :<♦> : :<♦>.: <♦>: -»K»5 PRIMORSKE VESTI Bombe so padale na Trst in okolico! Trst. — Dne 14. junija so angleški bombniki metali bombe na Trst. Računajo, da je bilo tu okrog 30 oseb mrtvih. Bombe so padale na veliko električno centralo v Plavah ob Soči. Ponoči so tulile sirene tudi v Postojni in Gorici in opozarjale ljudi, naj se poskrijejo pred sovražnimi letali. Angleški letalci so bombardirali tudi nekaj železniških križišč na Krasu. Bombardiranje . Trsta je trajalo 75 minut, nakar so se zračni napadalci oddaljili na sever, kjer so napadli transformatorje na Opčini, v Divači in na Krasu. Druga grupa sovražnih letal je bombardirala Tržič (Monfalcone), tretja pa okolico Benečije. Napad na Trst je prišel tako nenadoma, da protiletalska obramba v začetku sploh ni prišla v akcijo. Baš v onem hipu je stal na postaji vlak, ki se je imel premakniti, ali čim so pričele odmevati eksplozije borni), so potniki začeli bežati na vse strani in vlak ni odšel nikamor. Ena bomba je padla v bližini kolodvora in drobci te bombe so prileteli celo na peron. Vest se glasi, da je bila električna centrala- v Plavah docela porušena, vendar ta vest še ni potrjena. Zdi se, da so angleški letalci s tem napadom poskušali ustaviti promet na elektriziranih železnicah v severni Italiji. V isti noči je bila bombardirana vsa severna in zapadna obala Italije. V isti noči je bila alarmirana tudi Reka. Eden ali dva angleška bombnika sta priletela tja od jugo-zapada v veliki višini in vrgla na tla veliko raketo, ki je na široko razsvetlla teren. Enake rakete so letalci vrgli v bližini Cresa in Opatije. Najbrže so iskali vojaških skladišč in tovarn, niso pa vrgli bomb na Reko. Ena sama bomba je padla v morje tik pred tovarno za torpede. no. Močnejši izvirek se nahaja na trgu Vittorio Veneto in mineralnega izvora je voda studenca Sv. Niee-fora. Prav tako se nahaja mineralna voda na trgu Goldoni. Tudi pri Sv. Ivanu so 1. 1922 našli posebno vodo, ki slična vodi znanega vrelca v Fiuggiju (Abruzzi). "MOBILIZACIJA" ŽENSK Italija je v vojni. Poleg vseh drugih neprijetnih stvari, ki jih vojna prinaša s seboj in ki jih v državi, katera je segla po orožju, ni mogoče na noben način preprečiti, je gotovo najhujša ta, da je ostalo spet nešteto domov po deželi in mestih brez svojih gospodarjev, brez očetov, sinov in bratov. Vse, karkoli je sposobno nositi orožje, je moralo zadostiti svoji državljanski dolžnosti in oditi tje, kamor se je glasil ukaz. Danas pa niso več časi, ko so se na bojiščih borile le manjše armade, današnja vojska zahteva ogromnih armad, čeprav zato tudi ogromnih žrtev, kadar pride do spopadov. Za čim številnejše žrtve je poskrbelo tudi najmodernejše orožje. Povsod se opaža, kakor da je škoda, če bi v nju vozovnic, da ne bi službe opravljale preveč površno in da zato država ne bi imela tudi na tej strani škode od vojne. TEŽKA NESREČA PRI KOZINI Nedavno se je zgodila v gozdu blizu Kozine težka nesreča, vsled eksplozije projektila. Ko sta 11-let-ni Bernard Štupar in 10-letni Ben-čič pasla krave, sta našla v travi projektil. Dečka nista vedela, kako nevarno stvar imata v i'okah, in sta se začela ž njo igrati. Ko ga je Ben-čič zagnal ob kamen, je projektil eksplodiral. Delci granate so ranili oba dečka po vsem telesu, tako, da sta obležala nezavestna na tleh. Močan pok je takoj opozoril ljudi, ki so stali v bližini, da se je zgodila nesreča. Poklicali so takoj avtomobil rešilne postaje iz Trsta, ki jih je odpeljal v tržaško bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je Benčičevo stanje najtežje. Benčič ima pretresene možgane, ima pa tudi veliko rano na čelu in rano na prsih. Iz glave so mu izvliekli delce granate. Štupar-ju je eksplozija pokvarila oko in ranila levo nogo. Za Benčiča so izjavili zdravniki, da je njegovo stanje zelo nevarno. SMRT V Rožni dolini pri Gorici je umrl gostilničar Peter Batič, star nad 70 let. Bil je lastnik znane gostilne pri Bajti"'. /O Mineralne vode na rfi v vi lrzaskem Julijska Krajina nima bogatih in pomembnih mineralnih vrelcev, kakor ostala sosednja Slovenija. Vendar bi mogli našteti nekaj malo pomembnih termalnih in mineralnih vrelcev, ki imajo le omejen obseg, in ki so se nekdaj izkorišeevali, seveda le v omejenem obsegu. Fašistično divjaštvo. Zažgan narod ni dom "Balkan" v Trstu. V plamenih je zgubilo življenje tudi nekaj ljudi. vojnem času opravljali moški takšna dela, kakršnih so zmožne tudi ženske, ki jim dozdaj na samo bojišče še ni bilo treba iti. Lažje službe, ki so bili v njih prej v mirnem času zaposleni izključno le moški, so začele opravljati zdaj ženske. Pravijo, da je v tako nevarnih časih za takšno delo škoda moških moči, ki Mencinger, itd. Urejene so skoraj vse vrste vzgojnih, zabavnih in poučnih knjig "Družbe sv. Mohorja" v Celovcu in "Slovenske Matice" v Ljubljani. V idrijski knjižnici je zastopan velik del modernih slovenskih literarnih struj. Posebno mesto zavzemajo Cankar, Župančič, in simbolistični tokovi, ki so se uveljavili okoli "Doma in sveta". Koliko lepih slovenskih časnikov, kakor Kres, Veda, Čas, Dunajski zvon, Dom in svet itd., bo lahko koi'istilo prouče-valcem mlade in plodovite slovenske literature bolj kot katerakoli splošna razprava, ki združuje vse jugoslovanske kulture, različne po postanku, duhu in razvoju. Posebno Gorica se bo lahko posluževala slovenskega oddelka in istieasno se bo mogla ponašati, da je njena državna knjižnica edina v Italiji, ki ima popolno zbirko slovenskega leposlovja 19. in 20. stoletja. Medtem ko z zadovoljstvom beremo gornje izvajanje, pripominjamo, da je goriška državna knjižnica i-mela že precej slovenskih knjig in časopisov iz predvojne dobe, katerih pa v katalogih ni bilo najti. Upamo, da bodo uvrščeni v novi slovanski oddelek ter da bodo tako čitajoče-mu občinstvu na razpolago. Slovenska knjiga v vriski knjižnici Državna knjižnica v Gorici se bo v teku leta 1940 pomnožila za 20.000 zvezkov. Med tem je za slovenske bralce važna zlasti slovanska skupina, ki bo obsegala vsaj 2.000 zvezkov. Glavni del slovanskega oddelka tvori učiteljska knjižnica bivše idrijske realke. Goriški mesečnik "La vita isor.ti-na" piše o knjigah iz Idrije sledeče: "Dela bivše šolske knjižnice v Idriji že sama nudijo skoraj popolno sliko slovenskega slovstva in kulture od narodnega preporoda do no-voromantičnega simbolizma. Sedaj dopolnjujejo slovanski oddelek lepa vrsta periodijskih izdaj in leposlovnih in drugih del. To so dela vsega IZ IDRIJSKEGA KOTA V Zgornji Kanomlji v Repitu so trebili po senožetih in trebljenje se-žigali. Petletna Rozalka Erjavec se je po neprevidnosti preveč približala ognju, tako da se ji je vžgala obleka. Zaradi opeklin je po nekaj urah izdihnila v idrijski bolnišnici. — V Gornji Kanomlji je umrl 82-lestni Franc Gnjezda, znan pod ime-striček". no m NOV GROB Po daljšem bolehanju se je za vedno poslovil g. Ivan Janežič, upokojeni policijski inšpektor v Gorici. Dosegel je visoko starost 79 let. Pred svetovno vojno je bil rajnki načelnik goriške policije in ena naj bolj znanih oseb v Gorici. V službi strog in natančen, je bil po srcu dober in blagohoten mož. Zlikovci so se ga bali, razni objestni ponočnjaki, ki so poznali njegovo srce, so mu pa večkrat napredli kako naga- in Jenko, Jurčič, itd.) in skupine so- \ ljubeznivosti je bil v vseh krogih trudnikov "Ljubljanskega zvona"', i Spoštovan. Povojna leta je mirno središče literarnega življe- preživel v krogu svoje družine, TRGOVINSKA POGAAJNJA MOSKVI Ker je evropska vojna prizadela tudi našo trgovino, zlasti naš uvoz petroleja, nafte in bencina, ki nam ga je začelo občutno primanjkovati, se je vlada odločila, da naveže s posebno trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Rusijo tesnejše trgovinske in gospodarske stike z Moskvo, odkoder bi dobivala prej omenjene potrebščine. Prve tri tedne meseca maja 1940. se je naša delegacija mudila v Moskvi in uspešno zaključila pogajanja. Sedaj pa se gre tudi za to, da bi se iz Rusije uvozila tudi večja količina bombaževi-ne in drugega predilnega tkiva. OBISK HRVATSKIH KMETOV V BEOGRADU Kako se v resnici lepo razvija i-deja notranjega sporazuma v naši državi, dokazuje poleg drugega tudi obisk hrvatskih kmetov iz okolice Zagreba v Beogradu prve dni meseca maja 1940. Hrvatski kmetje in kmetice so v živopisanih narodnih hrvaških nošah napravili obisk na dvoru, v predsedstvu vlade, pri drugih ministrih in beograjskem županu, končno pa so priredili v veliki dvorani ljudske univerze lep kulturni večer, na katerem so podali znamenito "kmečko svatbo". Obiskali so tudi Bolgarijo, na povratku pa so svojo prireditev ponovili tudi v Ni-šu in Kragujevcu. Tako so se navezali tudi kulturni stiki med Hrvati in Srbi. VLADNE UREDBE Zaradi ohranitve stroge nevtralnosti in okrepitve državno-obramb-nega duha je jugoslovenska vlada izdala številne pomembne uredbe, kakor so: uredba o državnem odboru za obrambno gospodarstvo, uredba o zavarovanju nevtralnosti v pogledu tiska, uredba o interniranju brezvestnih špekulantov in njih pošiljanje na prisilno bivanje, uredba o pomožni vojski državne obrambe, uredba o zborovanjih, uredba o maksimiranju cen in dr. ki je bil naj svojo žrtev domovini doprinese- rQ(Ja <mmjmíum^ uwm—U 'i m < i AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Že- ske bolezni, bolezn" maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 I VESTI IZ JUGOSLAVIJE Pregled političnih do godkov v notranjem državnem življenju Jugoslavije s Notranje politično življenje v Jugoslaviji jo v zadnjih mesecih pod vplivom dveh velikih dogodkov, ki sta skoraj istega datuma, namreč pod vplivom sklenitve srbsko-hrvat-skega sporazuma dne 26. avgusta 1939. in začetka evropske vojne dne 1. septembra 1939. S sklenitvijo imenovanega sporazuma je bil namreč rešen dvajsetletni spor glede notranje ureditve naše države. Z Vidov-dansko ustavo 1921. je zmagala centralistična smer, ki je nato dvajset let motila notranje politično življenje. Pod modrim vodstvom kneza-namestnika Pavla in državnih voditeljev pa je s sklenitvijo sporazuma centraliziran, ki je zlasti v gospodarskem in finančnem pogledu silno mnogo škodoval Hrvatski in Slove-ni ji, končnoveljavno premagan in država se razvija v zmerom bolj demokratično smer kakor tudi v velike finančne samostojne banovine. Sicer je bila zaenkrat ustanovljena in organizirana samo banovina Hrvatska. medtem ko je ustanvitev drugih banovin zaradi evropske vojne pač morala biti začasno odložena. Začetek in vedno hujša zaostritev j evropske vojne je zbližanje med Hrvati in Srbi vsekakor zelo pospešila, tako da danes Jugoslavija more pokazati svetu polno notranje po-mirjenje in konsolidacijo. Država je po svoji vladi takoj v početku vojne izrazila in objavila popolno in strogo nevtralnost. Te stroge nevtralnosti se država slej ko prej stalno drži in je prav zato upati, da ji bodo vojne grozote prizanesene. O obeh problemih, o sporazumu in strogi nevtralnosti je obširno govoril slovenski minister gosp. dr. Miha K rek na zborovanju JRZ v Mariboru 4. maja 1940. Glede na de-centralistično urejevanje države po sporazumu je gosp. minister ugotovil, "da nihče več ne more trditi, da politika narodnega sporazuma raz-edinjuje, ko je pa očitno, da nas notranje utrjuje in tesneje združuje vse državne sile". Ugotovil je, "da je sporazum srečna pot, ki vodi k odstranitvi vseh notranjih propirbv in k pravemu duhovnemu in stvarnemu notranjemu edinstvu. Prestiž Jugoslavije je s sporazumom zrastel in njena moč se je visoko dvignila." 4 i PRISEGA VDANOSTI DRŽAVI Velika evropska vojna, ki grozi tudi nam, je zelo pomirila notranje spore tudi med Slovenci samimi. Vse stranke in struje so v zadnjem mesecu spoznale, da v času, ko je vsa domovina v nevarnosti, morajo prenehati malenkostna strankarska medsebojna trenja in da je treba v takem času združiti vse sile v obrambo skupne domovine Jugoslavije. Zunanji vidni izraz tega enotnega mišljenja so številne izjave in prisege domovinske vdanosti kralju in državi. Take izjave je objavilo slovensko katoliško dijaštvo, Zveza fantovskih odsekov, Sokol kraljevine Jugoslavije in še drugi. Slovensko katoliško dijatvo pravi v svoji prisegi: "Vse naše duhovne in telesne sile stavlja-mo v celoti brez kakršnega koli pridržka na razpolago domovini za ohranitev njene svobode, tega dragocenega sadu tisočletnega trpljenja naših predhodnih rodov. Vsi hočemo služiti pripravljenosti za obrambo domovinske svobode. Vsi slovenski študentje od najmlajših navzgor hočemo biti vključeni kot aktivne postavke v naš narodno obrambni sestav. Slovenska katoliška dijaška mladina in z njo vse slovensko dijaštvo prosi poveljstvo naše narodne obrambne sile, naj mimo rednih vojaških obveznikov vključi v svoje obrambne načrte tuli naše mlade dijaške vrste." Prav podobno izjavo so dala tudi vsa zgoraj omenjena društva. SPOMENIK KRALJU ALEKSANDRU I. ZEDINITELJU Spomenik kralju Aleksandru L Zediniteíju se bo postavil v Ljubljani v znameniti Zvezdi pri Kongresnem trgu. Prostor za postavitev tega spomenika so že začeli urejati. Dr. Jože Jeraj, Slovenci in Jugoslavija . Zadnje čase, posebno radi razburkanih razmer v Evropi, je pri nas v Jugoslaviji silno zrastla in se visoko dvignila državljanska zavest. Temu Je na eni strani prav mnogo pripomogla modra politika kneza namestnika Pavla in preudarnih slovenskih, hrvatskih in srbskih državnikov, na drugi strani pa izredno številni članki in knjige o državljanski v*goji, zavesti in ljubezni. Taka k^iga je tudi knjiga "Slovenci in Jugoslavija", ki jo je napisal prof. dr. Jože Jeraj iz Maribora. Ta knjiga je bila zelo potrebna, da je enkrat za vselej nasprotnikom slovenskega naroda doma in na tujem odločno in jasno povedala, da Slovenci ne poudarjamo samo svoje slovenje narodne samobitnosti, ampak Prav tako in nič manj nedvomno tudi to, da smo kot Slovenci državlja-111 velike svobodne kraljevine Jugo-«lavije. Zato je prav, da knjižica na Poljuden in izredno jasen način ob-*avnava vsa težka in resna vprašaja, ki v teh težkih dneh navdajajo Pfav vsakega Slovenca in Jugoslo-i)ana. Jasno pove pisatelj, da je za slovenski narod, bivajoč v Evropi, e moramo najprej sami do do- ^»venski stavbenik načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja franca klanjšek y>. Marcos Sastre 4363 - U1«i Devoto U. T. 50-0277 Zaposlenost delavstva v Jugoslaviji Po podatkih "Osrednjega urada za zavarovanje delavcev" v Zagrebu je bilo v mesecu februarju 1940. zavarovanih 666.148 delavcev in nameščencev, od teh 463.335 moških in 202.793 žensk. Porazdeljeno na banovine je bilo zavarovanih na področju Slovenske banovine 102.573 ali 15.40%; banovine Hrvatske 213.577 ali 32.06%; ostalih banovin 349.998 ali 52.54%, Povprečno dnevna zavarovana plača, ki približno ustreza dejanskim dnevnim zaslužkom, je znašala Din 25.— za celo Jugoslavijo in je proti februarju 1. 1939. porastla za Din. 1.38. Na področju banovine Slovenije pa znaša povprečno zavarovana dnevnica 26.65 din; banovine Hrvatske 26.61 din; a vseh ostalih banovin 23.54 din. Skupno zavarovan zaslužek vseh zavarovancev za celo Jugoslavijo je znašal v februarju 1940 516.40 milijonov dinarjev, proti 4,01.70 milijonov dinarjev v mesecu januarju 1940 in 401.85 milijonov dinarjev v mesecu februarju 1939. Na teritoriju Slovenije je za februar 1940 znašala skupna zavarovana mezda 68.35 milijonov dinarjev, v banovini Hrvatski 142.07 milijonov din, a v ostalih banovinah 205.98 milijonov dinarjev. Porast skupne zavarovane mezde vseh delavcev in nameščencev , cele države znaša proti februarju 1939 za 14.55 milijonov dinarjev ali 3.62 odstotkov. Pri tem pa seveda niso všteti rudarji, ki so zavarovani pri bratovskih skladnicah, železničarji, ki so zavarovani pri svojem humanitarnem fondu, ter državni in samoupravni uradniki. Slovenci smo kulturen narod Slovenci smo kulturno bogat narod. Mirno se lahko trdi: v kolikor smo v svetu poznani, smo predvsem radi svoje delavnosti in visoke kulturne stopnje. Preteklo stoletje pomeni za nas neutrudno zbiranje vseh ustvarjajočih sil, junaško borbo za lastno podobo, a tudi zavidljiv vzpon na kulturni lestvi dvomilijon-škega naroda, ki je živel celo pod tujim jarmom. S svetovno vojno 1914—18 se zaključi prvo obdobje slovenskega kulturnega dogajanja, kajti z dosego svobode v novi državi Jugoslaviji se zanj začno povsem drugi pogoji ustvarjanja. Obletnice drugega razdobja, to je zadnjih dvajset let, so se v obilnem številu praznovale pred dobrim letom na vseh popriščih javnega življenja. Ob tej priliki se je pokazalo KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI ^a venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razP°laga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. mamo zdnavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. -K|.lc Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— ^rdniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9 GOVORI SE SLOVENSKI sulpacha 28 •12. bogastvo slovenskega kulturnega dela v vsej svoji pestrosti. Značilne za to so na primer besede voditelja Slovencev na proslavi dvajsetletnice univerze, ko je priznal, da se pri Slovencih dandanes že toliko napiše, nariše, sploh ustvarja, da posameznik več ne .more vsega tega pregledati, kakor je bilo to nekoč. Smo v usodnem letu 1940, ko smo Slovenci pravkar napravili obračun za zadnjih dvajset let in se pripravljali za nadaljnje cilje. Ravno so nastopili doma v političnem trenju u-godnejši pogoji, ko so nas svetovni dogodki vrgli iz tira. Prav do zadnjih dni smo, trdno sloneč na državi Jugoslaviji in verujoč v kulturno moč slovenskega naroda, ustvarjali duhovne dobrine, dokler živčna napetost ni zaustavila delovanja in snovanja — upamo, da samo za trenutek ! Kakšno je torej kulturno stanje Slovencev v sodobnosti in polpreteklem času? V naslednjem si ga hočemo ogledati za to razdobje po posameznih panogah. Slovenski jezik. Zdravo trenje s sorodnim slovanskim jezikom je povzročalo korenito čiščenje slovenske besede. Dobivali smo nove izdaje slovnice, vrsto jezikoslovnih študij in končno izčiščen pravopis na znanstveni podlagi. Novi pravopis je bil ugodno sprejet kot rešitev večnih nesoglasij in je sedaj že povsod uveljavljen. Znanstveno raziskovanje osnov našega materinega jezika si je postavil za nalogo obzornik "Slovenski jezik", glasilo Slavističnega društva. Omeniti je treba, da se je do danes ustvarilo in se še ustvarja znanstveno izrazje za celo vrsto novih panog (medicina, tehnika, filozofija), ki nekoč v slovenščini niso bile upoštevane ali zmožne življenja. Leposlovje. Najbogatejšo žetev kulturne aktivnosti je opaziti gotovo v tisku, umetniškem in znanstvenem. Slovenska književnost ima že bogato tradicijo in spričo mojstrov besede, kot so Prešeren, Levstik, Cankar in Župančič, ni lahko ustvarjati in doseči tako kmalu enakovredne višine. More se reči, da je trenutno slovenska besedna umetnost plodna, kvanti-tetno obsežna in pestra kot še menda v nobeni dobi, a po kvaliteti ne dosega vedno mojstrov v preteklosti. Je pa v delih neka ustvarjalna opojnost in elementarnost. Iščejo se nova pota v izberi motivov in izraza. Eno najvidnejših znamenj trenutnega položaja v našem knjištvu je nedvomno tudi dejstvo, da se zmanjšuje število prevodov, med tem ko narašča izvirna proizvodnja in zanimanje zanjo. O tem pričajo ne le številna izvirna dela, ki smo Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom STANISLAV MAURIč TRELLES 2642 U. T. 59-1232 Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires jih dobili v zadnjem času, ampak tudi pojav nekaterih založb, ki imajo namen izdajati izključno le spise slovenskih avtorjev. Slovenci smo liriki po svojem značaju in največ uspehov, enakih evropski in svetovni ravni, smo menda želi ravno na področju lirske poezije (Prešeren, Gregorčič, Župančič). Tudi v sedanjem času izhaja največ lirskih poezij. Naštejemo le sledeče: Vida Taufer "Veje v vetru", Igo Gruden "Dvanajsta ura", Jože Kastelic "Prve podobe", Božo Vodušek "Odčarani svet", Severin Šali "Drevo v samoti" in Dušan Ludvik "S potepuško palico". Za skupno oznako sodobne lirike lahko vzamemo izraz — "poduhovljena stvarnost". *> Celo v krajši pripovedni obliki, prozi, kot je na pr. novela, pravljica, legenda (vrste, ki so dandanes zopet zelo upoštevane), se pozna prevladujoči lirski moment. Med novejšimi novelisti in zbirkami novel so znani ti-le: Juš Kozak, čigar "Maske" prikazujejo grozotno sodobnost in prihodnost, Bogomir Magaj-na "Zaznamovani", posebno pa Pre-žihov Voranc, koroški samouk, s knjigo "Požganica" in "Samorast-niki', zbirko novel o koroškem člove ku v vseh njegovih tegobah življenja. Več stvari pa izhaja še v našem revialnem tisku, ki se je tudi nenavadno razbohotil; tako srečujemo na pr. med celoletnimi povestmi i-mena Jalen, Bevk, Zoreč in dr. Obširnejše tekste (romane) pišejo: najplodovitejši slovenski pisatelj in iznajdljivi fabulist Franc Bevk iz Primorja, Anton Ingolič, romanopisec štajerskega okolja (okolica Ptuja, Haloze in Dravsko polje; najnovejše njegovo delo je "Na splavih") in Miško Kranjec, ki je objavil že čez deset knjig iz prekmurskega življenja in na ta način priključil ta naš najbolj zapuščeni in dolgo odcepljeni slovenski predel (znane so madžarske metode potuj-čevanja do prevrata!) slovenski matični književnosti in knjižnemu jeziku. Najnovejše njegovo delo je roman "Do zadnjih meja". S svojimi biografskimi romani, ki so dandanes moda svetovnega trga, se uveljavlja tudi Anton Slodnjak (roman o Prešernu in Levstiku). Med najbolj uspele romane zadnjega časa pa se mora šteti "Kaplan Čedermac" pisatelja Pavla Sedmaka, delo iz be-neško-slovenskih narodnostnih bojev, in Matičičevi "Živi izviri". Slovensko sodobno prozo označuje nek zdrav regionalizem v motivih in izrazu in folklora zavzema zopet važno mesto: pisatelju služita svoj-skost zemlje in okolja, iz katerih je izšel, za najbogatejši vir ustvarjanja. Svoj narodnostni pomen ima tako krajinsko slikanje v toliko, ker se stari običaji in narodne pesmi, ki jih je ljudstvo morda že pozabilo, vračajo nazaj k viru in ga izpodbu-jajo k nadaljnjemu ljudskemu ustvarjanju. Tudi odrska književnost se ne zanemarja. Vsako leto izide in se vprizori nekaj novih dramatskih del. Med pisci odrskih del so znana imena: Joka Žigon, Ferdo Kozak, Bratko Kreft in dr. O odrski umetnosti govorimo posebej na drugem mestu. Slovenci, majhni po številu, imamo več vidnih literarnih revij, starejših in novejših struj: Dom in svet, Ljubljanski Zvon, Dejanje, Sodobnost in dr. Poleg novega leposlovnega ustvarjanja. ki sproti izhaja v teh revijah ali knjigah, pa se starejše leposlovje, ki ga je že zajela zgodovina, lepo ureja, ocenjuje in tako izhajajo zbrani in izbrani spisi mojstrov besedne umetnosti iz polpretekle dobe (Cankar, Finžgar, Detela in po- ljudni planinski pisatelj Janko Mlakar). Omeniti je še številne knjižne zbirke in izdaje kot so v novejšem času zelo priljubljene miniaturne izdaje Prešerna, Gregorčiča, Aškerca in narodnih pesmi, dalje najnovejša enciklopedistična zbirka "Pogledi", kjer bodo izhajale poljudno znanstvene publikacije enciglopedičnega in monografienega značaja. V tej zbirki smo dobili na pr. v tem času Slovencem tako primerne zbrane Levstikove besede in misli o slovenstvu. Lani smo v podobni zbirki "Tabor" dobili Slomškove domoljubne in vzgojne misli.- Poleg izvirne literature se še vedno prevajajo tuja dela, predvsem kvalitetna, iz angleščine, francoščine, nemščine in slovanskih jezikov Iz cesčine in poljščine n. pr. prevaja zelo mnogo dr. Tine Debeljak, iz slovaščine pa Viktor Smole j. Vse gornje delo vzdržujejo in pospešujejo naše idealne domač« založbe, ki so kljub letom gospodarske krize narastle in vrše veliko kulturno nalogo, pa tudi priznanja in nagrade od strani banovine, občine in posameznikov. VELIK RAZMAH LESNE \ TRGOVINE Radi vojne je zastal izvoz lesa iz nekdanjih velikih lesnih izvoznih držav Finske, Švedske, Norveške, baltiških držav in dr. Zato je nastopila po dolgih letih depresije v Jugoslaviji nenadoma velika lesna razgibanost. Cene slovenskemu lesu so se dvignile na višino, ki je po zadnji svetovni vojni še niso dosegle. * Letošnja letina v Sloveniji Vkljub dolgi in silno ostri zimi, ki je trajala do aprila, kaže letina v Sloveniji proti pričakovanju zelo dobro. Le ponekod je žito trpelo radi snežne plesni. Več škode je na vinogradih, katere za zdaj še ni mogoče oceniti. Vendar je pa gotovo, da les vinskih trt sam ni utrpel škode, pač pa so pozebli poganjki. Sadovnjaki so bolje prezimili in nekateri napovedujejo dobro sadno letino, dasi ne v tolikšni meri kot preteklo leto, ki je bilo v tem oziru izredno dobro. Tudi hmelj je dobro prezimil. Nekaj časa je kazalo, da bo manjkalo semenskega krompirja za sajenje, ker ga je mnogo uničil mraz v kleteh. Radi tega je slovenska banovina določila skoraj pol milijona dinarjev za nakup semenskega krompirja. Ta bojazen se je pa izkazala za pretirano. Naznanilo! Rojakom sporočam, da sem Buenos Aires prevzela RESTAVRACIJO na Chaca/riti, v kateri imam na razpolago vedno sveže pivo, najboljša vina in vedno svežo domačo hrano. Na razpolago je tudi lepo urejeno zimsko KEGLJIŠČE. Za obilen obisk se priporoča MARIJA SANCIN Jorge Newberry 3372 ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Aleksander Stoka STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires Krojač nica Kjer se izdeluje obleke po najnovejši modi in zmernih cenah. Rojakom se priporoča MARTIN TURK 24 de Noviembre 1915 - Bs. Aires '. -se- .<♦>. •:♦>: mm -•:♦>, mm ,<♦>, • *♦>• m & ñ I Dr. Enrique Daniel ¡ Dauga p Zobozdravnik $! od Asisteneie Publike C. M. Box ® Vsak dan od 2 do 7 ure pop. | Fco. Lacroze 3708, Chacajrita Buenos Aires ZANIMIVOSTI . — jI- . r Malta in malteško otočje O Malti se zadnje čase mnogo piše in govori, ker jo italijanski letalci večkrat bombardirajo. Naj tedaj povemo nekaj njene zgodovine. Otok Malta leži na jugu Sicilije od katere je oddaljena borih 90 km. To je močna sredozemska pomorska trdnjava, katere se poslužuje britanska mornarica za svoje oporišče. Oddaljena od afriške obale 325 km, leži s svojo najvišjo točko samo 260 m nad morjem in pripada skupini otokov, med katere štejejo poleg Malte še otoke Gozzo, Comino, Co-minetto, Salomone in Filfolo poleg še nekaj drobcev, ki štrlijo iz morja. Celokupno otočje ima jedva 320 kv. km površine. Malta sama meri 246 kv. km. Malta je dolga 25 km, široka pa 17 km. Otočje stoji na podmorskem grebenu, ki veže afriško nabrežje s Sicilijo. Svet je pust, zato so že malteški vitezi pred stoletji izdali zakon, da mora vsaka ladja, ki pristane ob malteški obali, pripeljati s seboj nekaj kubičnih metrov zemlje, ki bo ostala tam. Podnebje je sredozemsko, prav tako flora. Zemljepisni položaj je napravil Malto za izredno važno strategičuo postojanko, tako pomorsko kakor aeronavtično. Ker leži Malta ob največji ožini, ki deli vzhodno Sredozemlje od zapadnega, je bila že od nekdaj važno zaklonišče za ladje. Nekatero gredo tako daleč, da izvajajo njeno ime od židovske besede "malet", kar pomeni zaklonišče, drugi zopet menijo, da prihaja to ime od grške besede "melita", čebela. Malta je namreč slovela zaradi velikih množin medu. Malteško pristanišče je bilo naseljeno že v predzgodovinski dobi. Upoštevali so ga že stari Feničani. Potem so zavladali na Malti Grki in Kartažani. Rimljani so osvojili Malto 1. 218. V drugi polovici petega stoletja so pridrli na Malto Vandali, za njimi vzhodni Gotje. Bizantski vojskovodja Belizar je osvojil Malto 1. 534. V desetem stoletju so zavladali Malti Arabci, 1. 1090. so jo osvojili Normani, 1. 1530. je prišla v oblast malteških vitezov. Ko je Napoleon Bonaparte pripravljal svojo ekspe-dicijo v Egipt, je osvojil Malto 1. 1798, toda samo za dve leti, kajti 1. 1800. so se Malte polastili Angleži. Dokončno jim je pripadla 1. 1814. in odtlej je oporočišče britske mornarice v Sredozemlju. Burna zgodovina Malte je ohranila svoje sledove v napisih, spomenikih, kulturah, utrdbah, običajih in nošah na otoku. Zaradi tega naziva jo Malto še danes "cvet Sredozemskega morja". Malta je urejen otok. Ima marljivo prebivalstvo, ki šteje okoli 300.000 duš ali 775 ljudi na kvadratni kilometer! To je ljudska mešanica s primesmi arabskega in židovskega življa. V upravi pre- vladuje angleščina, domačini govore malteško narečje, pa tudi italijanski. Med italijanskim prebivalstvom je v zadnjih letih ponovuo vzplamtelo gibanje za priključitev k Italiji. Glavno mesto na Malti je Le Va-lette, drugi večji kraji so: Floria-na, Senglea, Vittoria, Cispicua, Slie-ma. Stara prestolnica je bila Citta-vecchia. Danes živi tam komaj 500 ljudi. Tu je bil svojčas sedež rimskega konzula. Pravijo, da je na tem otoku sv. Pavel osnoval katedralo. V njeni bližini ti pokažejo katakombe in grob sv. Agate. Na Col-line di Bigemma so grobovi iz feni-čanske dobe. Današnjo prestolnico La Valette je zgradil Francoz Jean de la Valette 1. 1556. Mesto ima kakšnih 50.000 prebivalcev. V La Valetti je tudi sedež nadškofa in univerza. Angleška vojna mornarica v mirnem času je štela na Malti okoli 30.000 mornarjev. Danes je njih število gotovo večje. Malta velja za izredno močno trdnjavo, eno največjih na svetu. Tu stoje debeli zidovi, ogromni bloki kamenja in armiranega betona, neštevilne kaverne in jeklene utrdbe, ki so dobro zaščitene proti napadom s kopna in z morja. Malta je polna modernega obrambnega in napadalnega orožja, kar ji daje poseben značaj. V mirnem času stoji na čelu Malte, ki se šteje za kronsko kolonijo britskega imperija, guverner. Kot sosvet posluje Privy Council. Upravno telo šteje 17 članov, poleg nje posluje še zakondajna skupščina, ki je dala zadnjo ustavo Malti 1. 1922. šo so Rosauro postavili na sramotni oder. Obraz so ji^zakrili oS[ črno krinko,' da je ne bi ljudje, očarani od njen« depote, osvobodili. Krvnik je prišel, da bi ji vžgal znamenje. Strgal ji je obleko z ramena, dvignil razbeljeno železo — in ga takoj spet pobesil. Prevzela ga je dovršena lepota njene bele rame. Nagnil se je in namesto razbeljenega železa pritisnil vroč poljub na njeno rožnato polt. Tudi pozneje ni hotel Rosauri vžgati znamenja. Svoj upor je moral plačati s smrtjo. Nikogar niso mogli najti, ki bi si upal dvigniti proti njej razbeljeno železo, i, -i Naložili so jo na voz —r še zmerom s črno krinko na obrazu — in so jo peljali iz mesta. Vožnja po flo-renških ulicah je bila pravi zmagoslavni sprevod. Vsi so ji srečnih oči mahali. Mladeniči so navdušeni šli za vozom in prepevali ljubezenske pesmi. Odpeljali so jo v bližino Sie-ne, kjer se je naselila na nekem posestvu pri sorodnikih. Nikoli se ni smela več vrniti t Florenco. Florentinci so se bali nj«-ne lepote. ZA NAŠE GOSPODINJE Čarodejna žena iz Florence Ugodna prilika PISALNE in ŠIVALNE STROJE, RADIO APARATE, KUHINJE in PECI na petrolej ski piln DVOKOLESA, DRAGULJE, KALEFONE, PORCELANASTO in ALUMINJSKO POSODO i. t. d. dobite lahko po isti ceni kakor v trgovini na mesečne obroke. Obrnite se pismeno na: " AGENTURA ", SARMIENTO 299, ofic. 358, Bs. As. — ali pa po telefonu na 31 - Retiro - 1637, od 9—12 h. iiavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča PETER FILIPCIÓ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 59 - 2295 La Paternal Bs. Aires Ni bilo dvoma: bila je najlepša! Vsa Florenca ji je ležala pred nogami. Srednjeveška Florenca se nikakor ni topila od čustvene blaženosti. Toda tu so se raztajale vse njene robate navade kakor sneg na soncu. Nasproti lepi Rosauri Mont-albonijevi so čutili samo ljubezen in vdanost. Tudi najbolj neotesanega paglavca je prevzel nekakšen čaroben občutek, kadar jo je zagledal. Rosaura je vse očarala. Če se je le pokazala na balkonu svoje palače, so se ljudje že v gručah ustavljali in so strmeli vanjo. Če je šla po ulicah, je šla cela množica kakor dolga procesija za njo. Kjer je kupovala ona, so kupovali tudi drugi. Če se je nasmehnila, so bili srečni tudi drugi. Če je pokazala žalosten obraz, so postali vsi, ki so jo videli, žalostni. Imela je zlate lase. Kadar jih je razpustila, so ji padali kakor zlat plašč okrog ramen. Skoraj zmerom je bila oblečena v brokat. Bila je vitka ko mlada cipresa, v njenih sinjih očeh se je pa zdelo, da vidiš košček čistega neba. Stanovala je na desni strani reke Arna. V okolici njene palače je zraslo mnogo novih hiš, ker so vsi hoteli stanovati v njeni bližini. Ribiči, ki so stanovali na levem bregu, so se preselili na desnega, samo da bi ji bili bliže. Mladi mestni plemiči so častihlepno tekmovali za njeno ljubezen. Toda ona ni ljubila nikogar. Neki mladenič iz rodbine Strozzi-jev, ponos svojih staršev, se je iz obupa vrgel v Arno, ker ga ni usli-šala. Mladega Lorenca della Spina so neke noči naši mrzlega pred njeno palačo na cesti — zastrupil se je, ker je zavrnila njegovo gorečnost. Nekaj časa se je zdelo, da je naklonjena mlademu Andreju di Čredi. Naslajal se je že ob sanjah o sreči. Lepega dtie se pa z ježe v Settigna-no ni več vrnil. Našli so ga zabodenega v nekem pinijevem gozdu. Njegovi zavistniki so ga bili ubili. Bili so zakonski možje, ki so zaradi Rosaure zapravili vse svoje premoženje. Kupovali so ji drage kamne in bisere, jemali nakit svojih žena in pošiljali Rosauri Montalboni-jevi, upajoč, da jo bodo tako pridobili. Bili so mladi možje, ki jim očetova dediščina ni nič pomenila, če jo je veljalo uničiti za Rosauro. Bilo je vse zaman. Rosaura ni nikogar uslišala. POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! -jamam* m^nc >»>' «FOTOGRAFIJA| l "LA MODERNA" I 4 VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU | Ne-'pozabite )[i Š FOTO "LA MODERNA" S. SASLAVSKY 3 Av. SAN MARTIN 2579 | Telefon: 59-0522 • Bs. Aires MMM«NNM Vso Florenco je spravila v zmedo. Starši razočaranih sinov so jo tožili sodišču, da je prelepa. Sodišče je obtožbo zavrnilo kot nemogočo. Lakota je grozila mestu. Ljudje so zahtevali kruha. Zgražali so se nad tem, da je v Rosaurini palači na mizi še zmerom dovolj najfinejših poslastic. Vedeli so, da se Rosaura Montalbonijeva še zmerom koplje izmenično v mleku in vinu, da celo njeni psi bolje jedo kakor meščani. Nejevolja je naposled prestopila bregove in lepega dne so meščani napadli njeno palačo. Premagali so služabnike. Vdrli so vrata. Kriče so planili na dvorišče. Tedaj je prišla Rosaura, ne#no se smehljajoč, v zla-tordečem brokatu in z razpuščeni-mi zlatimi lasmi okrog svojega vitkega telesa, po stopnicah navzdol. Ljudje so se ustavili in se srečni smehljali. Vsi obrazi so se na lepem razjasnili. Najglasnejši kričači so se najgloblje priklonili. Vsi so se ponižno umaknili, očarani od njenega smehljaja — in so gladovali dalje. Tedaj je pa prišlo nekaj, kar je bivanju lepotice v Florenci napravilo žalosten konec. Nekaj strahotnega se je pripetilo! Giovanni, eden najuglednejših mož iz slavne rodbine Pazzijev, je bil že dolgo časa mestni blagajnik. Užival je popolno zaupanje vseh Florentincev. Lepega dne se je pa izkazalo, da je poneveril večino mestnega premoženja, in sicer samo zaradi Rosaure. Ko so njegovemu nepoštenju prišli na sled, se je Giovanni obesil na neki limonovec na svojem vrtu. Zdaj sodišče ni več oklevalo Rosaure poklicati na odgovor. Obsodili so jo na sramotno znamenje na ramo in na izgon iz Florence. Sodniki so si z rokami zakrivali obraze, ko so razglašali sodbo, da se ne bi premislili, ko bi zagledali lepi dekletov obraz. Na velikem trgu pred mestno hi- Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljonje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ÍILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicnrellijo. ÍIVCNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost. KEVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost Sica, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: KnSoij, Šibka pljuča. CREVA; colitis, razBirjcnje, kronična zapeka. OBLO, NOS, 08ESA. vnetje, polipi: bre» operacije in bolečin. POPOLNO OZDEAVLJENJE $ 30.— PLACE VAN,TE PO S 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — LečenJ zajamčeno. — Ugodno tedensko ln m«- plačevanje. OD 9—12 Oí* NEDELJAH OD g—12 Rivadavia 3070 ALI JE ČAR ŽENSKE ŠE MODEREN? Klasična lepota ženske se je brez-dvoma zmanjšala, dandanes nihče več ne išče enakomernih potez v obrazu ženske, zakaj moškim se zdi prevelika popolnost dolgočasna in pusta. Večkrat pa je klasična lepota združena s samovšečnostjo in zaljubljenostjo vase, kar pa "gre na živce" častilcem in možem. Obraz, ki se ne upa zasmejati zato, da se koža ne bi nagubančila, pač ni všeč današnjemu nemirnemu svetu moških, ki odklanjajo vse tisto, kar je negibno in premišljeno. Moški hoče biti zmeraj na kak način presenečen, on išče večno menjajoče se, kipeče življenje v ženski, zunanja lepota ženske ga zmeraj razveseli, toda zamikala ga pa taka izrazita lepota le ne bo. Rajši ima izrazit obraz, ker ni nikoli enakomeren, temveč življenje živo sodoživ-Ija. Samovzgoja in samozataja sta zmeraj prikupni in sta v družabnem življenju jako priljubljeni. Ni se lahko dokopati do teh dveh lastnosti, toda če se človek venomer brusi, obrezava in popravlja, pa se le pokaže značaj. Vedra duša je zmeraj mikavna, vesel smeh olepša, sleherni obraz, medtem ko puščoba in kisel obraz ljudi odvračata. Predvsem je potrebno, da ima moderna ženska svoj slog in da hrabro koraka vštric z življenjem. Znati pa se mora tu-! di okusno obleči, kar se pa ne pravi, da bi morala imeti drage obleke, ki preveč kričijo vendar mora dobro vedeti, kaj ji pristoji. Poznati mora "svojo" barvo in vedeti, kakšen kroj je zanjo in kakšne obleke jo napravijo vitkejšo. Velik čar ženske je, če zna Vse svoje zunanje in notranje "lepote" spraviti v pravo luč, toda njena notranjost mora biti tako svetla in jasna, da se ji njeno radostno srce blesti iz oči, in njena dobrota, njena pripravljenost za pomoč, njeno ljubeznivo sporazumevanje mora osrečevati vse, ki so z njo skupaj. To je bil še zmeraj največji čar sleherne ženske, in tak čar je bil moderen v vseh časih. Če ženska sama sebi privzgoji trden značaj in duševno ravnovesje, ji bodo vsi rekli, da je mična in očarljiva. kozi razbeli pol žlice masti, košček čebule in zelenega peteršilja, pride-ni osnažene možgane in mešaj nekoliko časa na ognjišču (8—10 minut), prideni soli, eno raztepeno jajce, ščepec popra in vse skupaj še malo premešaj. S tem nadevom namaži zemlje na tisti strani, ki niso opečene. Ko si namazala vse, naloži jih eno zraven druge na pekačo, prilij žemljam par žlic juhe, da se zmehčajo ter jih postavi za nekaj minut v pečico. Naloži jih na krožnik jih postavi kot samostojno jed na mizo. Karfijola s smetano Karfijolo skuhaj v slani vodi. Kn-hano odcedi in jo stresi v dobro po* mazano močno skledo, katero dobro pomaži s surovim maslom. Polij če& karfijolo nekoliko umešane kisi® smetane in potresi z nastrganim si' rom. Postavi karfijolo v pečico i» peci četrt ure, nakar daj v isti pO' sodi na mizo. Nadevano telečje pleče Funt in pol telečjega plečeta, poj funta sesekljanega mesa, dve uní' slanine, sol, poper, dve do tri čebula peteršilj in mast. Iz plečeta izloči kost, ga nadevaj s sesekljanim mesom, zelišči, solj" in poprom, strkljaj ga skupaj & prevezi. Opeči ga v razbeljeni mastJi kateri si dodala čebulo in narezifll razrezano korenje. Posoli in pokrit® duši dve uri. Ko pripravljaš za n® mizo, razrezi pečenko na tanke re' zine in daj na podolgast krožnik. omako oberi mast in skuhaj vse, k»r se je «acedilo, v vreli vodi, pretla1-'1 in daj v posodo za omako poleg pe' čenke na mizo..— Zraven spada s0' lata ali rezanci. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Možganje rezine Zreži navadno žemljo na podol-gaste, mezinec debele rezine, katere naglo ocvri po eni strani v vroči masti ali maslu, nakar jih poberi na krožnik, da se nekoliko odtečejo, potem jih namaži s sledečim nadevom: Osnaži in sesekljaj polovico telečjih, govejih ali prašičjih možganov; v PRAKTIČEN NASVET Kako pomladiš svilene žepne robce. Da očistiš svilene robce, olupi n®' kaj krompirjev, zriblji jih na ribe*' nju za kruh, nalij na to malo vod® in čez nekaj ur ožini to krompirja vo brozgo. V vodi ki ti je ostala 1 posodi operi robce. Razgrni dva la platnena robca in na vrhu zlik»J svlene robce, ko so še vlažni, z zmer' no vročim likalnikom. Po tem 6° robci kakor novi. PLAZA ONCE RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal Krojaenica 'Gorica Franc Leban WARNES 2191 Bs. Aires Nasproti postaje La Paternjd. KAÍ>AR ISOETE SLUŽBE obrrite se .na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Os. Aires lJ. T. 54 - 3588 V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. At.elie MARKO RADALJ Facundo Quiroga U. T. 22 - 81127 DOCK SU D V pomla Oni dan je bil sveti AguStiniJ{2H avgusta je njegov god. Svoje vrste Svetnik je bil. Prav iz srede človeških vrst ga je izbrala božja Previdnost. Iz veseljáka in posvetuj aka, iz revolucionarnega študenta in zvitega advokata, je v svojem 33-tem le-fe stopil na novo pot'in postal kot globok mislec, velik spokornik in globokoumen! cerkveni učitelj — kažipot skozi vsk stoletja vsem tistim, kateri v življenju iščejo resnice in pravega razumevanja vseh zemeljskih in večnih stvari. Tako mi je sam ta svetnik božji pripomogel oni dan k lepemu sprehodu. Čudno kaj! V kakšne stvari se vtikajo svetniki! Pa je vendarle res! Potreben sem bil izdatnega sprehoda, da bi pregnal sitni prehlad, ki mi že dolge dneve vrta po nosu in grlu. Kar tja v Pomladno vas sem se namenil in... poglej no, kako srečna misel: mimogrede pa lahko še enemu Gusteljnu god voščim! In tako je bil načrt gotov. Skozi Munro, kjer ima almacén Gustel Brezovar, sem namenil svoje stopinje, da jih bom nato nadaljeval tja proti Mar-tinezu. Tam nekje leži pa tudi "Pomladna vas" Villa Primavera, kjer tudi živi nekaj Slovencev. V Munro pri Gusteljnu je tudi marsikaj novega. To se pravi "pri", ne "v" hiši njegovi! Vse povsod delajo cestni tlak... Kar pobrigati se bo moral Gustel j, da ne bodo tudi tamkaj poskusili opetnaj-stiti jih, kot v sosednji Floridi... No pa to je v Munro, ki sem ga 3az kmalu pustil za seboj. Kar po Avenidi Tejar sem jo ubral. v če je tako, kot je kazal neki načrt tistih krajev, katerega sem odtrgal iz "Munda", kjer ponuja "Fiirst Zapiola" neka zemljišča v Villi Adelini — potem bom kar krna-bi, še prehitro na mestu. Saj kaže,