pooblaščeni servis:
OMEGA
URARSTVO ROBNIK «K
poslovalnica Globus - Koroška c. 4, tel.: 04/20 25 672 Mohorjev klanec - Vodopivčeva 8, tel.: 04/20 27 016
VARNOST KRANJ
KRANJSKA VARNOSTNA DRUŽBA
•ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE
DEŽURNI CENTER (04) 20 15 100
DOGOVOR, KI DRŽI!
Gorenjska y Banka
Banka ti poAuhom
NOMINALNE OBRESTNE MERE
IL GLAS
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 60 - CENA 290 SIT (16 HRK)
■
i
Kranj, petek, 1. avgusta 2003
Foto: Tina Doki
Rekorderji
Slovenci - med njimi seveda tudi Gorenjci - se radi pohvalimo, da smo "trden" narod, ljudje, ki zmoremo veliko in še več. Ko smo te dni preštevali, kakšne vse rekorde in podvige smo opravili v zadnjem času, smo se v to znova prepričali. Imamo ultramaratonske tekače, med njimi je seveda eno prvih imen doma in v svetu Dušan Mravlje. Prejšnji mesec je zaključil najdaljšo ekstremno ultramaratonsko preizkušnjo, prek pet tisoč kilometrov dolg tek prek Evrope. Čeprav je v cilj pritekel poškodovanje zmogel inje eden dveh Zemljanov, kije s tekom premagal Ameriko, Avstralijo in Evropo. Prejšnji teden se je s svoje nove ekstremne preizkušnje vrnil alpinist Tomaž Humar. Tokrat sicer svojim dosedanjim podvigom ni dodal preplezane prvenstvene smeri južne stene Nanga Parbata, vsi, ki ga vsaj malo poznamo, pa vemo, da načrtov o vzponu še malo ni vrgel v smeti. Dušan in Tomaž pa sta le dva izmed zadnjih, ki sta sebi in svetu dokazovala, kaj zmoreta. Še dobro se spomnimo ekstremnih podvigov ultramaratonskega plavalca Martina Strela, nekaj posebnega je bila dvesto tisoč kilometrov dolga pot okoli sveta, ki jo je na motorju opravila Benka Pulko, naši padalci imajo v svojih rokah priznanja za vrsto svetovnih rekordov, v začetku tega tedna pa je 800 kilometrov dolgo pot s padalom prek Alp uspešno končal tudi jadralni padalec in alpinist iz Bohinja Uroš Rožič.
Seveda ti podvigi še zdaleč niso vsi, ki smo se jih Slovenci lotili v zadnjem času. Sebi, prijateljem in celemu svetu smo vsak posebej skušali dokazati, da nismo narod strahopetcev in - po drugi strani - da se pred pretečo nevarnostjo vendarle znamo ustaviti. Ali kot je po povratku iz Himalaje na vprašanje, kaj ga žene v nove ekstremne podvige, dejal Tomaž Humar: "Majhen mož - velika stena, majhen narod - velik svet. Zato si enostavno moramo upati." Vilma Stanovnik
Telovadnica za praznik
Radovljiška občina bo praznovala. V osnovni šoli Antona Janše bodo odprli novo telovadnico.
Radovljica - Prihodnji teden bo Radovljica v znamenju občinskega praznika, vrh praznovanja pa bo večerna slovesnost v torek, 5. avgusta, na prenovh>nem Linhartovem trgu. Na njej bodo podelili občinska priznanja in nagrade najboljšim dijakom, popoldne pa bodo v osnovni šoli Antona Janše odprli novo telovadnico in delno obnovjjene šolske prostore.
Veliko plaketo občine Radovljica bo prejel Pavel Žerovnik za življenjsko delo in prispevek k razvoju gospodarstva v občini, občinske plakete pa bodo prejeli radovljiško Prostovoljno gasilsko društvo ob 120-letnici in Prostovoljno gasilsko društvo Ljubno ob 100-letnici delovanja ter Milan Kotnik za dosežke in aktivno delo v atletiki. Med letošnjimi nagrajenci je tudi Psihiatrična bolnišnica Begunje ob 50-letnici delovanja, občinsko medaljo pa bo prejela Minka Koželj za dolgoletno delo v krajevni organizaciji Rdečega križa Begunje. Ob občinskem prazniku bo jutri, v soboto, 2. avgusta, ob 11. uri v Partizanskem domu na Vodiški planini tradicionalno srečanje ob 62-letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona, prihodnjo nedeljo, 10. avgusta, pa se bo začel tradicionalni radovljiški festival, ki se bo končal 25. avgusta. Uvodne prireditve in srednjeveška tržnica bodo na prenovljenem Linhartovem trgu, na katerem bo občina namestila tudi 22 lično izdelanih uličnih svetilk, ki bodo stale 4,5 milijona tolarjev.
Radovljiška občina je letošnjim investicijam; ureditvi cest, komunalne infrastrukture in šol namenila dobrih 417 milijonov tolarjev, kar je četrtina letošnjega občinskega proračuna. Doslej so obnovili že velik del kanalizacijskega omrežja, kar je stalo 140 milijonov tolarjev, obnova Gorenjske ceste pa 70 milijonov tolarjev. Uredili bodo tudi mestni park, kar bo z obnovo obzidja stalo 7 milijonov tolarjev, letošnja največja investicija pa je priprava osnovnih šol za program devetletke, projekt je ocenjen na dobrih 227 milijonov tolarjev, skupaj z opremo pa bo presegel 250 milijonov tolarjev.
Renata Škrjanc
—wi iffim 11 mniii r liliiiTiiMMB^
Žive kranjske noči
Kranj - Medtem ko se številni meščani med Kranjsko nočjo
GOSTILNA S PRENOČIŠČI IN PIVOVARNA
Mari usek Marjan s.p.. Glavna c. 2, Naklo MABIEAeK  tel.: 04 25 77 270
PRENOČIŠČA POROČNE ZABAVE
namenoma umaknejo od doma, v blaženi mir, v Kranj prihajajo trume dogajanj željnih ljudi. Letošnja prireditev, preimenovana v Kranfest, v organizaciji mladinske Mreže, je že 21. po vrsti, dogajala pa se bo štiri popoldneve in noči. Prirediteljem, ki so si nabirali izkušnje že na dveh prejšnjih, je treba priznati, da so sestavili res do-
ber program, pisan na kožo tako otrokom kot mladim in mladim po srcu. Izbrali so ščepec igrivega izobraževanja, ščepec športa, ščepec kulture pa veliko zajemalko zabave, vse skupaj začinili z nocojšnjo predstavitvijo pobratenih mest in veleposlaništev ter jutrišnjo Gorenjsko poroko; skratka, več kot sedemdeset nastopajočih naj bi v štirih
*
080 22 66
Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Mag no dobite več ... možnost plačila do 9 obrokov.
popoldnevih in nočeh na kar štirinajstih prizoriščih zadovoljilo želje pričakovanih 70.000 obiskovalcev.
Posebnost letošnjega Kranfes-ta je, da so se v živahen utrip mesta resneje kot doslej vključila tudi številna kranjska podjetja, mediji, gostinci. Mladi - pri tem moramo omeniti tudi poletni festival Carniola, ki ga prireja Center mladih - so torej uspeli zbuditi tiste, ki hočejo Kranj tudi v turističnem, gospodarskem pogledu napraviti opaznejši. Za zdaj res predvsem z živimi nočmi, počasi pa morda tudi z živimi dnevi.
H. J., foto: Tina Doki
N 4
o rXJ*
i
Ji
sob^ttC* avgust 10Q* Vesele Stojerke J
PETROL g
9770352666025
Evropski vetrovi bodo vedno močnejši
Predsednik vlade in ministri se pred članstvom v Evropski uniji srečujejo s predstavniki gospodarstva in obrti, saj bo brez ustreznih priprav prehod zelo tvegan.
Ljubljana - Bližje smo članstvu v Evropski uniji, bolj smo prepričani, da se nam v Evropski uniji ne bosta cedila le med in mleko, ampak bomo soočeni z resnimi težavami in tveganji, poudarjajo na sestankih predstavnikov vlade z gospodarstveniki in obrtniki. V torek so predsednik vlade Anton Rop in ministra za finance in gospodarstvo dr. Dušan Mramor in dr. Tea Petrin sodelovali na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, v sredo pa sta bila premier in gospodarska ministrica na Obrtni zbornici Slovenije. Obrtniki so ocenili, da so pogovori z najvišjimi vladnimi predstavniki koristni in bili zadovoljni, da bo vlada končno popravila obrtni zakon po evropskih merilih in ga septembra predlagala v sprejem državnemu zboru. Sedanji zakon je preveč zapleten in zato ovira svobodnejšo podjetniško pobudo.
Program za učinkovit vstop Slovenije v Evropsko unijo je povsem skladen s stališči zbornice, do gospodarske politike, konkurenčnosti gospodarstva in strategije gospodarskega razvoja Slovenije, je dejal v torek na seji zborničnega upravnega od-
bora njegov predsednik Jožko Čuk. Predsednik vlade pa je dejal, da "program absolutno ni poteza političnega marketinga, ampak izraz jasnega spoznanja v vladnih vrstah, da je treba slovensko gospodarstvo in družbo v celoti dobro pripraviti na vstop v Evropsko unijo." Vladni izvedenci so zelo podrobno proučili tveganja, ki jim bo izpostavljena naša ekonomija po vstopu v Evropsko unijo. Če ne bomo ničesar storili, je povedal predsednik vlade, se nam prav lahko zgodi, da bomo imeli težave z javnimi financami, da bo naraslo število brezposelnih in da bo proračunski primanjkljaj presegel tri odstotke bruto domačega proizvoda. Slovenija je ob vstopu v Evropsko unijo obremenjena z nujnimi dodatnimi izdatki, predvsem za usposobitev schengenske meje proti Hrvaški in za pomoči kmetijstvu. Razvojni del proračuna bo zato deloma ogrožen, vendar ostajajo glavni cilji nespremenjeni. Ti so zadovoljiva gospodarska rast, vlaganja v razvoj in izobraževanje, zniževanje brezposelnosti, inflacije in obrestnih mer, povečevanje konkurenčnosti gospodarstva in zmanjše-
Asfaltirali bodo občinske ceste
Železniki - Pred dnevi sta župan občine Železniki Mihael Prevc in direktor Cestnega podjetja Kranj Janez Gradišar podpisala pogodbo o asfaltiranju občinskih cest v letošnjem letu. V naslednjih dveh mesecih naj bi namreč v občini Železniki na štirinajstih odsekih preplastili oziroma na novo asfaltirali blizu pet kilometrov lokalnih cest in javnih poti, vrednost gradbenih del pa bo okoli 46 milijonov tolarjev. Foto: Darko Gortnar
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Mesečna naročnina
V zadnjem času dobivamo vse več vaših pisem, da težko plačujete naročnino. Časi res postajajo težki, vsega je dovolj, le denarja nam primanjkuje.
Pri srcu me zaboli, ko berem pismo zveste bralke, ki pravi, da se boji položnice, ki pride vsake tri mesece. Takrat si ne more privoščiti ničesar. Vendar ji Gorenjski glas krajša čas. Tako rada ga bere in tako je navezana na 'Gorenjca', da se raje odpove nedeljskemu priboljšku. Gorenjski glas je ljudski časopis, zato je med našimi naročnicami in; naročniki veliko takšnih, ki težko plačujete naročnino. Zlasti tisti, ki živite sami in najbolj potrebujete prijatelja, ki prihaja v hišo vsak torek in petek. Zato smo se odločili, da uvedemo mesečno naročnino. Naročnina za mesece julij, avgust in september znašal 5.032 tolarjev. Mesečna naročnina torej znaša 1.677,60 tolarjev. Verjetno bi lažje plačali vsak mesec tisočaka in pol kot slabih pet tisočakov na tri mesece. Odločite se sami. Premislite, kaj vam bolj ustreza. Če se boste odločili za mesečno naročnino, vas prosimo, da nam to sporočite. Pokličite naš naročniški oddelek po telefonu številka 04/201-42-41, lahko tudi tajništvo na številko 04/201-42-00. Povedati nam morate seveda vašo naročniško številko, ki je zapisana ob Vašem naslovu na prvi strani. Še bolj bomo veseli, če nam boste pisali. Izpolnite izjavo, izrežite jo iz časopisa in na hrbtni strani bo vaša naročniška številka. Pošljite nam jo na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
vanje javne uprave ter stroškov za njeno delovanje. Drago vzdrževanje države in velika obremenitev gospodarskih družb sta bila problema, na katera so najpogosteje opozarjali člani vodstva Gospodarske zbornice Slovenije. Raven gospodarskih odnosov je odvisna tudi od političnih. Primer je Hrvaška, kjer nerešeno vprašanje varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu vpliva tudi na kakovost gospodarskih odnosov in na odprtost Hrvaške do slovenskih naložb v tej državi.
O Evropski uniji in položaju Slovenije v njej sta se v začetku tedna pogovarjala tudi nemški finančni minister Hans Eichel in finančni minister v slovenski vladi dr. Dušan Mramor. Finančni minister 82-milijonske Nemčije obiskuje vse nove članice Evropske unije. V Sloveniji, ki jo je ocenil kot najbolj razvito med novimi članicami Evropske unije in ji napovedal še hitrejši gospodarski razvoj in socialni napredek, se je zanimal pred-
vsem za ukrepe, ki bodo zmanjšali inflacijo. Njegova država zagovarja večja vlaganja v znanost, raziskovanje in izobraževanje, manj pa v kmetijstvo.
Vlada naj ukrepa zoper kriminal
Ljubljana - Poslanska skupina Nove Slovenije zahteva izredno sejo vlade zaradi problemov s kriminalom in njegovć'povezavo s politiko in krize v javnih financah, v katero se pogreza naša država. Vodja skupine Janez Drobnič je omenil škandale na ministrstvu za promet pri izdaji dovolilnic, Novo Ljubljansko banko s projektom Sigma, Uroša Koržeta in afero Elan, sporne menedžerske odkupe v BTC in SIB banko. To so afere, zaradi katerih so se zgubile milijarde, ki so jih plačali davkoplačevalci. Janez Drobnič meni, da je vsem tem zlorabam skupni kriminal, za katerim stoji sedanja politična oblast pod vodstvom Liberalne demokracije Slovenije in njenih podanikov. Vladajoča koalicija pa ne ukrepa, ampak piše nove gospodarske programe, zdravstvene reforme in podobne nekoristne zadeve, s katerimi se leporeči in zavaja državljane. Zdravstvena reforma je plagiat že sprejetega programa, katerega minister ni izpeljal. Vlada ustanavlja neke nesmiselne etične komisije. Poslanci Nove Slovenije se sprašujejo, kaj ob tem počneta predsednik vlade in finančni minister, ki se samo smehljata in ponujata vljudnostne fraze medijem. Prav tako ničesar ne stori tožilstvo.      J.K.
Veleposlanik na Mangartu
Vedno več politikov in strank skuša uspeti s pobudami o pogovorih o prihodnosti Slovenije. Znana je pobuda Janeza Janše o ustanovitvi konvencije o prihodnosti Evrope, ki naj bi jo vodil predsednik republike dr. Janez Drnovšek. V torek so s pobudo o razpravi o razvoju Slovenije, ki naj bi dala konkretnejše odgovore na odprta vprašanja kot Janševa konvencija, sporočili trije ministri Sloven-
ske ljudske stranke: predsednik stranke in kmetijski minister Franc But, minister za pravosodje Ivan Bizjak in minister za promet Jakob Presečnik. Nerešena vprašanja so predvsem v šolstvu, v vzgoji in v vrednotenju nekaterih dogodkov iz preteklosti. Najbolj aktualen pa je vstop Slovenije v Evropsko unijo, kjer morata biti gospodarska rast in zmanjševanje inflacije glavna cilja.      Jože Košnjek
v
Ze drugič finančna pomoč
Lani odpuščenim Planikinim delavcem je hišni sindikat že drugič delil finančno pomoč.
Kranj - Maja je Sindikat Planike delavcem, ki jim je prenehalo delovno razmerje kot tehnološkim presežkom, razdelil 880 tisoč tolarjev, 20 tisočakov
Preddvor - Predsednik Planinske zveze Slovenije in župan občine Preddvor Franci Ekar je tudi gorski vodnik. Pretekli teden je spremljal na vrh Mangarta britanskega veleposlanika v Sloveniji Hugha Mortimerja. Pridružil se jima je tudi brigadir Slovenske vojske Anton Turk. Na vrhu je bila seveda-napravljena fotografija. J.K.
na vsakega, da vsaj malo ublaži njihovo gmotno stisko. Gre namreč za tiste delavce, ki so jim po prisilni poravnavi leta 1998 ves čas podaljševali delovno razmerje za določen čas in tako niso bili upravičeni do odpravnin. Predsednica sindikata Jelica Kostadinova je takrat prosila župane občin, v katerih so doma odpuščeni delavci^ naj prispevajo denar za enkratno denarno pomoč. Prva seje odzvala Mestna občina Kranj, za njo tudi občina Medvode in Ljubljana Center, občine Ra-dovlijica, Jesenice, Tržič, Skof-ja Loka, Majšperk, Hajdina in Žetale pa so ponudile pomoč prek centrov za socialno delo. Pomoč je obljubila tudi občina Turnišče. Maja je bilo denarne pomoči deležno manjše število delavcev, prejšnji teden pa so 1,4 milijone tolarjev razdelili 145 delavcem.
"Večina odpuščenih delavcev je bila včlanjena v Svet gorenj-
Za vas beležimo čas!
GLAS
Vljudno vabljeni
na tradicionalno srečanje borcev in prijateljev na Vodiški planini v soboto, 2. avgusta, ob 11. uri
ter prisrčno dobrodošli
na občinski proslavi v torek, 5. avgusta, ob 20.30 uri
na Linhartovem trgu v Radovljici.
Obiska bodo veseli vsi, ki ob občinskem prazniku pripravljajo še druge kulturne in športne prireditve.
Janko S. Stušek Župan
skih sindikatov, ki del zbrane članarine hrani v tako imenovanem sindikalnem skladu, ta pa namenja tudi pomoči članom, ki izgubijo delo po volji delodajalca. Tako je Sindikat Planike razdelil svojim članom tudi denar iz omenjenega sklada," pravi Jelica Kostadinova. Vodstvo sindikata pa je obiskalo tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je obljubilo pomoč pri poravnavi dolga države do Planike iz prisilne poravnave. Jelica Kostadinova dodaja, da se sindikat podjetja Planika in vsi delavci, ki so bili deležni enkratne denarne pomoči, zahvaljujejo županom, Svetu gorenjskih sindikatov in centrom za socialno delo. D.Ž.
Obnova šole v Goricah
Gorice - Za danes, l. avgusta, so v mestni občini Kranj napovedali začetek obnove štiri-razredne osnovne šole v Goricah, podružnice Jenkove šole. Delo so zaupali kranjskemu Gradbincu GIP, ki je bil na natečaju najugodnejši ponudnik. Obnova bo stala predvidoma 120 milijonov tolarjev, sklenjena pa naj bi bila v petih mesecih.
Učenci bodo v času, kar bodo trajala dela, obiskovali pouk na Golniku. Z obnovo bo šola pridobila eno dodatno učilnico in spremljajoče prostore, potrebne za devetletni šolski program. Na žalost pa bodo morali otroci na telovadnico, ki jo pogrešajo tudi odrasli krajani, še počakati.
Obnovitvena dela bodo približno enaka kot so bila v stari šoli v Stražišču. Od sedanje stavbe bo ostala praktično le lupina, vse drugo pa bo novo. Tudi stražiško Šolo je obnavljal Gradbinec GIP. H. J.
Vožnja z nakupovalnimi vozički PrihodnJe let° b° Maistrovo
•F Občino in žuoana bo sram. če ob 120-letnici roistva
Zbiranje mladih pred Sparovo trgovino na Planini ni povsem nedolžno, Sparu so povzročili že za milijon tolarjev škode.
Kranj - "To postaja že nevzdržno! Vsako noč se zbirajo na parkirišču pred Sparovo trgovino na Planini, vpijejo in navijajo glasno glasbo," se je jezila naša bralka na mladino, ki ji zlasti zdaj, ko so počitnice, vse pogosteje krati nočni spanec. Se posebno hudo je bilo, pravi, neko noč, ko so premetavali nakupovalne vozičke in se z njimi vozili okoli. "Ali ne bi bilo mogoče kaj storiti, da bi jim preprečili zbiranje na tej lokaciji?" je spraševala.
Zaradi kršitve javnega reda in miru je že posredovala tudi policija. Pri kranjski policijski upravi so postregli s podatkom, da so v preteklem mesecu zaradi hrupa ukrepali zgolj v enem primeru, in sicer so povzročiteljem izrekli denarno kazen. Ob tem je načelnik urada direktorja pri Policijski upravi Kranj Simon Vindiš poudaril, da tovrstne kršitve na Planini niti niso tak problem, večje težave imajo zaradi pogostih vlomov in tatvin. Zaradi slednjega so na tem območju iz preventivnih razlogov prisotni vsako noč. Obhode opravlja tudi posebna policijska enota vodnikov službenih psov. Omenil je, da je na Planini takih krajev, kjer se zbirajo mladi, še veliko, ljudje
pa to različno sprejemajo. "Nekateri vse skupaj vzamejo zgolj kot druženje mladih, kar včasih spremlja malo glasnejši pogovor in smeh, druge pa moti. Zdaj so počitnice in je za to še več priložnosti, zato je to treba včasih vzeti tudi v zakup," meni Vindiš. Kot pravi, druženja pač ne morejo preprečiti. "Razumem pa, da je to naselje, kjer naj bi prevladoval mir za nočni počitek, zato ni nujno, da morajo to ljudje vedno prenašati. Ko postane preveč moteče, naj pokličejo na 113."
Da ne gre vedno za čisto nedolžno druženje, dokazuje tudi popis škode, ki so nam ga posredovali iz podjetja Spar Slovenija za trgovino na ome-
njeni lokaciji. Škoda, pravi regionalni vodja Bruno Lah, se pojavlja stalno, predvsem ponoči. Tako so morali že zamenjati nekaj stekel, dvakrat pre-pleskati stene in popravljati bokse za vozičke. Razen tega so jim uničili nekaj vozičkov, zvili drogove za zastave in potrgali zastave, poškodovali službeni vhod in razbili betonske koše. Do zdaj so jim vandali pov-
zročili že za preko milijon tolarjev škode. Zaradi tega so predvideli ukrepe, ki bi to preprečili, med drugim izvajajo nočne obhode varnostne službe, varnostniki in zaposleni pa tudi preko dneva preverjajo okolico zgradbe in opozarjajo mladino, je pojasnil Bruno Lah. "O naložbi v zapornice pa še ne razmišljamo," je še dodal.
Mateja Rant
Občino in župana bo sram, če ob 120-letnici rojstva generala Rudolfa Maistra rojstna hiša ne bo obnovljena.
Kamnik - Prihodnje leto 29. marca bo minilo 120 let od rojstva generala Rudolfa Maistra. Njegov rojstni dan so si v Kamniku izbrali za občinski praznik. Društvo z njegovim imenom predlaga, da bi prihodnje leto v Sloveniji poimenovali Maistrovo leto, župan Tone Smolnikar pa si prizadeva, da bi do praznika in jubileja obnovili rojstno hišo, katere obnovo imajo v načrtu že kar nekaj let.
Lani so zamenjali stropne plošče, ostrešje in kritino. Pred tem je občina zagotovila tudi eno najemno stanovanje, enega pa župnišče. Lanska dela so veljala župnišče 23 milijonov tolarjev, občino pa deset milijonov. Zdaj pa se je župan odločil, da mora biti hiša do občinskega praznika in rojstnega dneva prihodnje leto obnovljena.
Strokovni sestanki z Graditeljem Kamnik, Jupolom, Zavodom za varstvo kulturne dediščine in župniščem so se že začeli. Odločeno je, da morajo biti glavna dela končana do konca oktobra letos.
"Časa ni veliko. Zato je Graditelj že postavil gradbiščno ograjo, do prve etaže pa je odstranjen tudi že omet. V teh dneh bom imenoval tudi odbor, ki bo skušal zagotoviti potreben denarja. Projekt je ocenjen na 18 milijonov tolarjev. Odbor bo skušal najti donatorja, ki naj bi prispeval večino denarja za ta poseg. Osebno se bom obrnil na slovenske firme, ki jim ime generala kaj pomeni, pa na kamniške firme in podjetnike. Pričakujemo, da bo nekaj prispevalo ministrstvo za obrambo, januarja pa bo tudi velika dobrodelna prireditev v športni hali v Kamniku," je pred dnevi povedal župan in poudaril, da bo njega osebno in občino sram, če do praznika konec marca prihodnje leto projekt ne bo gotov.
Drobna popravila v blokih
V luči noveliranega stanovanjskega zakona, ki bo začel veljati oktobra, je kranjski Domplan, ki upravlja s približno 9500 stanovanji, v finančnem poslovanju napovedal nekatere spremembe.
Kranj - Spremembe, ki so stanovalce v nekaterih blokih razburile, se nanašajo na denar, ki ga prek Domplana zbirajo bodisi za manjša popravila in vzdrževalna dela, kot so čiščenje, menjave žarnic ipd., pa tudi za obsežnejše obnove, na primer, menjavo strešne kritine. Namesto, da bi stanovalci oziroma njihov pooblaščeni koordinator za izdatke te vrste pobiral denar od vrat do vrat, jim je dogovorjeni znesek na mesečni položnici prikazal Domplan, denar pa potem nakazal na njihovo hranilno knjižico.
Koordinatorji so z denarjem na hranilnih knjižicah poslovali po svoje oziroma v dogovoru z drugimi stanovalci v bloku. Domplan kot upravnik nad porabo ni imel pregleda. Nov stanovanjski zakon pa tudi na področje odgovornosti upravnika. V Sloveniji je več kot 450 upravnikov, Domplan upravlja s približno 9500 stanovanji, zlasti v kranjski in tržiški občini. Po zakonu bo upravnik odgovoren za vsa "dogajanja" v večstanovanjski hiši, tudi za plačevanje računov za manjša vzdrževalna dela, stanovalci pa bodo oblikovali nadzorni odbor, ki bo med drugim bdel tudi nad upravnikom.
Zato so v Domplanu stanovalce v večstanovanjskih hišah, v katerih zbira denar za drobna popravila, pismeno seznanili, jim denarja ne bodo več nakazovali na hranilne knjižice. Zahtevali so tudi odločitev, ali bodo stanovalci to preprosto metodo zbiranja
denarja želeli obdržati še naprej in kakšen bo znesek. V tem primeru bo denar ostal na Domplanu, kjer bodo lahko dobili naročilnico za posamezna popravila in nakupe, račune, ki se bodo glasili na skupnost stanovalcev, pa bo nato poravnaval Domplan.
Novost, ki se bo poznala že na avgustovskih položnicah, je med stanovalci v nekaterih blokih povzročila slabo voljo. Koordinator Konrad Pavli, ki skrbi za bloka na Šorlijevi 22-24 v Kranju, oporeka času, v katerem prihaja do sprememb. Julij in avgust sta čas dopustov, s prenosom denarja pa naj bi se strinjalo 60 odstotkov etažnih lastnikov stanovanj v večstanovanjski hiši, pravi. Razen tega, dodaja, bi po uvedbi transakcijskih računov Domplan denar lahko nakazoval namesto na hranilne knjižice na transakcijske račune pooblaščencev. To možnost pa v Domplanu zavračajo. Kot pravi direktor Janez Fre-
lih, bo po novem stanovanjskem zakonu upravnik, torej Domplan, tisti, ki bo odgovoren tudi za evidenco porabljenega denarja oziroma zakonito finančno poslovanje na sploh. Ali bodo stanovalci novost sprejeli, je trenutno težko reči. V bistvu ne bodo ničesar izgubili, koordinatorji se bodo celo rešili odgovornosti za denar, res pa je, da bodo morali (po novem zakonu nadzorni odbori) z upravnikom tesneje sodelovati in da bo marsikatero drob-
no popravilo na podlagi naročilnice in računa verjetno dražje, saj dela "na črno" ne bo več.
Pomembna novost, ki jo prinaša stanovanjski zakon, se nanaša na obvezni rezervni sklad, ki ga bodo morali oblikovati lastniki stanovanj za vzdrževanje večstanovanjskih hiš. Denar se bo zbiral na posebnem bančnem računu. Poslovanje rezervnega sklada bo podrobneje opredeljeval podzakonski akt.
Helena Jelovčan
Do prve etaže je omet že odstranjen.
Projekt vodi arhitekt Bojan Schlegl, ki je poudaril, da je stavba stara prek dvesto let. "V spodnjem pritličnem delu, kjer je bila nekdaj gostilna, je nekaj prostorov obokanih z ohranjeno vinsko kletjo. Stavba bo namenjena poslovnim prostorom, v njej pa bo tudi spominska soba. Okna bodo zamenjana na osnovi starih upodobitev, prav tako bo uokvirjena spominska plošča, na dvoriščnem delu pa bo veranda zastekljena po starih podobah. Zgornji del bo dobil nove gladke apnence, fasade pa bomo določili na podlagi prvotnih ometov in slikarij." Andrej Zalar
Tri gradbišča v Smledniku
Smlednik - Tudi v občini Medvode je sezona na tako imenovanih nizkih gradnjah v teh vročih poletnih dneh na višku. Se posebno živahno je v krajevni skupnosti Smlednik, kjer posamezna gradbišča potrjujejo ugotovitev župana občine Medvode Stanislava Žagarja, da vsako zase sicer ni ne vem kako veliko gradbišče, skupaj pa vseeno pomenijo kar precejšen znesek v občinskem proračunu.
Prvi gradbeni poseg se dogaja na odseku od križišča proti vrtcu v Valburgi. Investicija bo veljala okroglih 20 milijonov tolarjev. Izvajalec del je Komunalno podjetje Ljubljana. Ko bo zgrajen, bo pločnik vsekakor prispeval k večji varnosti v tem delu Valburge. Vsi v tem delu občine pa so si ga že dolgo želeli.
Druga velika investicija, pri kateri država prav tako ne bo prispevala niti tolarja, se dogaja pri osnovni šoli v Smledniku. Takoj po začetku počitnic so namreč začeli graditi prizidek za nove učilnice in kabinete, hkrati pa se je začela tudi prenova stare šole. Celotna dela bodo veljala občinski proračun 170 milijonov tolarjev, izvajalec je IPL Ljubljana, projekt devetletne šole pa naj bi bil gotov do konca tega leta.
Tretji komunalni dogodek pa je obnovo vodovoda na odseku Smlednik - Zbilje. Dela so se začela pred štirinajstimi dnevi, na tem odseku pa je izvajalec in investitor Vodovod Kranj. Kmalu, pričakujejo na občini in v krajevni skupnosti, pa se bo v Smledniku odprlo še četrto gradbišče. To pa bo gradnja mrliških vežic.       Andrej Žalar
Piše: Mag. Cene Matičič
Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let
(XX. del)
Ne da bi jo podrobneje razlagal, naj jo vendarle predstavim v temeljni zamisli: Takratna že dvajsetletna teorija in praksa financiranja federacije je bila v tem, da seje zvezna blagajna države polnila iz povsem avtonomnih davčnih, carinskih, pa tudi drugih virov in številnih dajatev, na katere republike niso imele nobenega vpliva. Iz tega vira so se torej napajale vse temeljne dejavnosti klasične države kot vojska, zunanja politika, državna uprava državna policija, pa tudi razni avtonomni skladi za razvijanje manj razvitih republik Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in avtonomne pokrajine Kosovo. O kakšnem
drugačnem pravičnejšem sistemu financiranja, ki bi slonelo na principih "čistih računov", takrat sploh ni bi bilo niti misliti, kaj šele predlagati. Kot rečeno smo ta "tabu" prelomili v naši komisiji, kjer smo objasni (vendar ob izhodišču sicer še vedno plahi) podpori republiške SZDL, delno pa tudi Draganove komisije v ZKS, začeli razvijati sistem kotizacije. Tej zamisli so se kasneje pridružile tudi parlamentarne ali vladne komisije sosednje Hrvaške in nato še Srbije, torej odgovorne finančne strukture tistih republik, ki so bile po takratnih statističnih podatkih med "razvitimi". Bistvo teoretične zamisli in vseh številnih strokovnih
del, prispevkov in razprav ter izračunov, do katerih smo se mukoma prebijali, je bilo v naslednjem:
1. Vse republike in pokrajini se medsebojno s programom dogovorijo o nalogah in delih, ki naj jih za vse svoje federalne enote suvereno opravlja in izvršuje skupna država.
2. Financiranje vsakoletno sprejetega programa se realizira preko sistema kotizacije, ki sloni na doseženem BDP, številu prebivalcev vsake od republik in nekaterih drugih karakterističnih kazalcev.
3. Zvezna država ohrani avtonomnost nad dohodki iz carin, ki jih ni moč decentralizirati in do-
govorjenim delom prometnega davka za financiranje JLA.
4. Vse oblike ostalih davkov in drugih prispevkov se stekajo v republiške proračune.
Naši načrti so postopno zoreli in le polagoma pridobivali podporo in soglasja oblastnih in političnih struktur, s tem pa tudi pomoč in sodelovanje v raznih državnih sekretariatih in političnih forumih. Šele po nekaj letih zelo razburljivih in predvsem kontro-verznih razpravah v zvezni skupščini, kjer so me že na vhodu ironično pozdravljali z "...Došao kotizator" ter kasneje v republiških skupščinah in forumih, so bili, sicer močno spremenjeni in modificirani, tudi sprejeti. Tako seje torej v mukah in težavah rojevala sicer močno "oskubljena" prva kotizacija kot ena novejših in modernejših oblik financiranja federacije, z njo pa tudi prva, pomembnejša oblika tistikrat dosledno tabuizirane konfederativnosti.
15. VII. 1971 (četrtek) Poslanec F.S. se kot prvi umakne
V jutranjih urah vodim zasedanje odbora za prosveto in kulturo, predsednica Ulrih - Atena je namreč zadržana. Sredi živahne razprave, me pozovejo, naj prevzamem telefonski poziv. Na drugi strani spoznam razburjeni glas poslanca F.S.
Km- dozdeva se mi, da nekaj ni v redu. In res, sila vehementno in razburjeno začne trditi, da on sploh ni sopodpisnik, in da se z menoj o neki kandidaturi Petriča ni nikoli pogovarjal. Vse skupaj razlaga kot hud nesporazum, češ da je bil pač med predlagatelji amandmaja, nikakor pa ne med sopodpisniki Petričeve kandidature se nadaljuje
Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00
Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov predzadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica-Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-g|as.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure! Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za tretje trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 5.032 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem)
Štiri desetletja kranjskega stadiona
Za občinski praznik 1. avgusta 1963 je Vinko Hafner odprl stadion v športnem parku Stanka Mlakarja, ki so ga štiri poletja udarniško gradili mladi Kranjčani in Štajerci.
Kranj - Stadion je bil pravzaprav zgrajen po dolgih 21 letih. Začetki namreč segajo v medvojno 1942. leto, vendar so Nemci že leto kasneje zamisel opustili. Po vojni je imela nova domača oblast očitno dovolj drugega dela, v znani anketi o prioritetnih gradnjah v Kranju leta 1959 pa je športni stadion spet dobil prednost. "Sam največ zaslug za nadaljevanje gradnje pripisujem takratnemu županu Aciju Puharju, ki je bil kot redek domačin med kasnejšimi župani res župan s posluhom za potrebe Kranjčanov," pravi Ludvik Gorjanc, prvi komandant mladinskega naselja Franca Vodopivca, v katerega so kar štiri poletja prihajali kranjski in štajerski brigadirji.
kranjska dekleta. Tudi danes bi takšne akcije mladim prišle prav, na žalost pa so časi drugačni, bolj materialistični in ne verjamem, da bi se obnesle. Proste ure in nedelje smo zapolnili z različnimi dejavnostmi; brigadirji so lahko opravili izpit za vožnjo z mopedom in avtom, kar je bilo za tiste časč zelo mamljivo, ukvarjali so se s špor-
Brigadirji so v bistvu začeli iz nič, saj so Nemci s Strupijevega travnika le odgrnili humus. Na travniku so postavili šotore in junija 1960 je v mladinsko naselje prišlo prvih 122 brigadirjev iz Maribora in Kranja. Prvo leto je športni park po projektih Stanka Bloudka gradilo 500 brigadirjev, leta 1961 315, naslednje leto 300, v letu 1963 pa so ga dograjevali mladi iz kranjskih srednjih in strokovnih šol ter gimnazije, ki so tudi sicer med letom vse športne dneve prebili ob delu na stadionu. Za praznik kranjske občine 1. avgusta ga je slovesno odprl Vin-
ko Hafner, na vsearmadnem prvenstvu, ki je bilo uvodno tekmovanje na novem stadionu, pa je blestel skakalec v daljavo Ne-nad Stekič, ki je služil domovini prav v Kranju.
Prvi komandant mladinskega naselja Franca Vodopivca Ludvik Gorjanc se spominja, da je brigadirstvo v Kranju dobilo polet prav v začetku šestdesetih, po izgradnji vodovoda od Bašlja do Kranja. Stadion so gradili vse dneve, razen nedelje, in sicer od sedmih zjutraj do šestih popoldne. "Brigadirji so delali v dveh izmenah, tekmovali med seboj, še posebej pridna so bila
Ludvik Gorjanc
tom, zvečer najraje plesali, Štajerce pa smo vodili tudi na izlete po Gorenjski," se spominja Ludvik Gorjanc.
Sam je bil takrat že prekaljen brigadir. Že kot dijak Iskrine industrijske šole je leta 1951 sodeloval v prvi kranjski mladinski delovni brigadi Staneta Žagarja na gradbišču ceste Banja Luka-Doboj, leta 1959 je pomagal graditi avtocesto Paračin-Niš in vodovod Bašelj-Kranj, naslednje leto je bil komandant brigade na akciji Niš-Grdelica in komandant mladinskega naselja na kranjskem stadionu, leta 1961 pa je brigadirsko "kariero" zaključil kot član glavnega štaba akcije v Kumanovu, ko so gradili cesto Grdelica-Skopje.
Pred petimi leti, maja 1998, so nekdanji kranjski brigadirji ustanovili društvo mladinskih delovnih brigad Brigadir, ki ima za zdaj 240 članov, vodi pa ga Stane Boštjančič. "S politiko se ne ukvarjamo," poudarja Ludvik Gorjanc, naš osnovni cilj je druženje. Vsako prvo soboto v
Kdo je odgovoren za vzdrževanje spomenika na stadionu?
Grad Jable bo obnovljen
Jable pri Mengšu - Renesančni grad Jable v Loki pri Mengšu, sedanje ime je mlajše-
ga datuma, prvotno pa je bilo Ablach in izhaja iz nemškega imena Ablach ali skobec, dobi-
va lepšo podobo. V zatišje gozda postavljen grad je bil zgrajen leta 1530 in ima burno zgodovino. Njegova zadnja gospodarica je bila Maria Hipolita Lichten-burgova, ki so jo leta 1942 pokopali na pokopališče v Komendi. Njena služničad je povedala, daje bila kmalu vdova in je rada tudi pogledala za možmi in fanti, ki so delali na njenem gradu. Zadnja služkinja, ki je sedaj stara 94 let, s spomini na takratno urejenost gradu pomaga pri obnovi. Po drugi svetovni vojni je bil v gradu tudi ženski zapor, dokler se ni vanj preselil Center za razvoj kmetijstva in podeželja. V gradu so med drugim odkrili in ohranili dela slavnega baročnega slikarja fresk Franc Jelovška.
Grad je eden redkih v Sloveniji, ki jih bivši lastniki nimajo pravice zahtevati nazaj. Zato je pri obnovi manj problemov. Država ga je leta 1999 tudi razglasila za spomenik državnega pomena. Grad bo znotraj in zunaj obnovljen, urejena bo okolica, zgrajena pa bo nova kongresna dvorana, ki bo v celoti pod zemljo v hribu za gradom. Center za razvoj kmetijstva in podeželja bo dobil tako odlične pogoje za delo.   Jože Košnjek
decembru se dobimo na novoletnem srečanju v gostilni pri Viktorju in obujamo spomine. Dobrodošli so vsi kranjski brigadirji, ki so sodelovali na različnih delovnih akcijah po vsej Jugoslaviji."
Ludvik Gorjanc se vsak dan, če je le doma, sprehodi okrog kranjskega športnega parka, ki so mu po razdružitvi prejšnje kranjske občine nekako potiho odvzeli ime Stanka Mlakarja, partizana, doma iz Šenčurja. Pravi, da ga ob pogledu na park večkrat zaboli srce. Park, kot si ga je zamislil Stanko Bloudek, namreč nikoli ni bil dokončan oziroma so kasnejše gradnje ubirale drugačna pota. Na prostoru, kjer je zrasel pokrit olimpijski bazen, je bila zamišljena športna dvorana za košarko in odbojko, naprej še dvorana za hokej in drsanje, na severnem delu stadiona manjkajo t.i. zemeljske tribune, s katerimi bi stadion lahko sprejel skupaj 4000 gledalcev...
"Moti me tudi, daje park slabo vzdrževan. Na glavnem vhodu,
mimo letnega bazena, so stroga navodila o obnašanju na stadionu, na severnem pa je vse odprto. Nesprejemljiva se mi zdi električna razsvetljava na pomožnem nogometnem igrišču, medtem ko na glavnem še vedno mečejo kladiva, krogle in kopja. Tribune in tistega, kar je pod njo, od leta 1963 nihče ni pošteno obnavljal, po drugi strani pa sem v športnem parku naštel kar šest gostinskih lokalov," se huduje Ludvik Gorjanc.
Razočaran je tudi ob pogledu na spomenik atleta ob vhodu v park, delo kiparja Lojzeta Doli-narja, na katerega je Bojan Pisk zapisal "Medalja padlim zmagovalcem je svoboda živih". Spomenik je posvečen športnikom kranjske občine, ki so padli v narodnoosvobodilni vojni. Spomenik je zaraščen, potreben temeljite obnove, okolica pa nikoli ni bila do konca urejena; manjka obzidje, ki bi bilo hkrati tudi spomenik vsem mladim udarnikom, ki so štiri poletja gradili kranjski stadion. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
Zakonito nezakonit proračun
Razlaga, daje proračun nezakonit, hkrati pa je uradno objavljen, ponuja slovenskim občinam v prihodnje mengeško prakso oblikovanja in sprejemanja proračuna.
Novost za bohinjske goste
V novem TIC-u podatki o zasedenosti turističnih objektov, o prireditvah, voznih redih in cenikih. Kmalu tudi rezervacije.
Bohinjska Bistrica - Če bi Bohinjci goste vabili v svoj kraj tako, kot so to storili minuli torek zvečer v duhovitem skeču, polnem humorja in tudi kritike na račun turistične ponudbe, se jim za polne hotele in uspešno turistično sezono ne bi bilo treba bati. Za kakovostne in hitre informacije bodo odslej skrbeli tudi v novem turistično informacijskem centru - TIC, ki so ga odprli v prostorih bohinjske Lokalne turistične organizacije (LTO).
Mengeš - Pri proračunu občine Mengeš se še vedno zapleta. Župan Tomaž Štebe je prejšnji teden proračun objavil v uradnem glasilu, čeprav je pred tem tudi ocenil, daje v nekaterih delih nezakonit in jih zato ne namerava izvajati. Torej razlaga: delno zakonit proračun?!
Predstavniki opozicijskih strank sprejem in objavo razlagajo drugače. To so povedali tudi na novinarski konferenci v začetku tedna. Menijo namreč, da je proračun povsem zakonit. Pa ne le to. Po njihovem mnenju so s sprejetjem proračuna naredili županu veliko uslugo, saj so s sprejetjem prekinili letošnjo nezakonito porabo občinskega denarja. Župan je namreč sklep o začasnem financiranju, ki ga je sprejel občinski svet po preteku treh mesecev v začetku leta, enostavno zadržal.
Na novinarski konferenci so pojasnili, da so s sprejetjem 109 dopolnil ob sprejemu proračuna občinske prihodke samo realno opredelili. Le-ti naj bi znašali 770 milijonov tolarjev. Lanski prihodki pa so znašali 752 milijonov. Po njihovi oceni so bili
letošnji prihodki za 120 milijonov tolarjev previsoki in nerealni. Če pa bi se izkazalo, da bodo prihodki vendarle večji, bodo takoj predlagali rebalans proračuna.
Ugotavljajo tudi, da so z desetimi dopolnili prihranili osem milijonov pri upravi, s 50 dopolnili 63 milijonov pri tako imenovanem javnem interesu, pri naložbah pa so izdatke zmanjšali za 115 milijonov. Na ta način so prihranili 188 milijonov. Denar v proračunu pa so prerazporedili v obnovo glavnega vodovoda Komenda - Mengeš, v igrišče Topole, v telovadnico OŠ Mengeš in nekaj v kulturo ter šport. *
Kritični so bili tudi do županovih ugotovitev o nezakonitostih in zavlačevanju. Poudarili so, da je župan zavlačeval sprejem proračuna, saj ni hotel spremeniti svojega predloga oziroma načrtovati na podlagi sklepov, ki jih je sprejel občinski svet. Očitajo mu, daje občino hotel zadolžiti za prihodnjih petnajst let. Odborom ni predložil polletnega poročila o porabi proračunskega denarja. Ne-
mogoča in nevzdržna pa da je njegova usmeritev o celoviti obnovi ulic ob plinifikaciji. Tisto, kar Mengeš tem trenutku mora prednostno reševati, sta po mnenju opozicije prav gotovo vodovod in kanalizacija.
Predstavniki opozicijskih svetniških skupin LDS, SLS, ZLSD in SMS so tako žogico vrnili, kar pa zagotovo ne pomeni, da je vroče proračunsko poletje v Mengšu končano. Ob sedanjem razumevanju in, kot pravimo, "konstruktivnem sporazumevanju", ko ugotavljajo, da se župan obnaša samopašno in negospodarno, on pa je prepričan in to tudi javno razglaša, da mu opozicija namerno nagaja in ga onemogoča, se bo vroče poletje nadaljevalo tudi v pregreti jeseni, kar pa zagotovo ne bo v prid usklajenemu opredeljevanju in dogovarjanju, kaj ima do konca leta in v prihodnje letu realne možnosti in prednost v Mengšu. Ima pa takšno neproduktivno reševanje in obravnavanje vseeno tudi svojo dobro stran; politično se jo namreč lahko obrača v korist ene ali druge strani.      Andrej Žalar
Novo informacijsko pisarno sta odprla bohinjski podžupan Marjan Ravnik in direktor LTO Bohinj Marko Lenarčič,
v domiselnem in dobro pripravljenem programu so nastopili Godba Bohinj, Glasbeno društvo Bohinj, številne obiskovalce pa je zabavala tudi skupina Urša & PR. Ravnik je ob odprtju dejal, da naj bi bil TIC spodbujevalec turistične ponudbe, in izrazil upanje, da je to dejanje začetek tistega, kar v Bohinju že
dolgo manjka. Po njegovih besedah bo občina delovanju LTO letos namenila 60 milijonov tolarjev. Omenjena turistična organizacija dobi letno 80 odstotkov turistične takse, do sredine julija, ko je ladjo prevzel novi koncesionar družba Merjasec, d. o.o., pa je bila upravičena tudi do 10-odstotnega zaslužka ladje. Občina si prizadeva zmanjšati svoj lastniški deleži v LTO in odpreti vrata gospodarskim organizacijam. "Nje-
Odprtja novega turistično informacijskega centra so se poleg domačinov udeležili tudi gostje, ki počitnice preživljajo v Bohinju.
na namera je razumljiva, gospodarstveniki pa menijo, da naj bi LTO ostala javni zavod, ki bi ga podjetja le sofinancirala. Za ureditev informacijske pisarne je občina prispevala 800.000 tolarjev, v njej pa naj bi goste oskrbeli z vsemi potrebnimi informacijami o turistični ponudbi, prireditvah, planinskih in izletniških poteh, voznih redih, cenikih, pri nas bodo lahko kupili ribiške karte, vozovnice za ladjo, kartico Gost Bohinja in značilne bohinjske spominke. Čez dva meseca naj bi začel delovati še informacijski sistem, ki bo omogočal tudi rezervacije," je povedal Lenarčič. Poleg novega TlC-a v Bohinjski Bistrici, ki je med tednom odprt od 7. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 8. do 15. ure, informacije pa so gostom na voljo tudi na telefonski številki (04) 574 75 90, je slednji še v Ribčevem Lazu inje odprt vse dni v tednu ves dan. Bohinjska LTO skrbi tudi za pobiranje parkirnine ob jezeru, ki je letos za osebni avtomobil v 1. coni 1.100 tolarjev, v 2. coni 600 tolarjev, za cesto Voje-Vogar 1.500 tolarjev, plačevati pa jo je treba od sredine junija do konca septembra. LTO Bohinj je lani usposobil 8 turističnih vodnikov, v prihodnje pa naj bi poskrbel še za katalog Julijske Alpe in za turistična projekta Ajdovski gradeč in Zlatorogova dežela. Renata Škrjanc
L 0 C A N K A
		
VELIKA NAROČNIŠKA AKCIJA	« B L)	
		
IKH.ONOK. KI »K/.l!
Gorenjska y Rjnk*
J
GLAS
Občina slab gospodar?
int.llrin Ij< .tc-ri.ii-1 >«l ii.ikiiiii.ii .i.iln.i k.i|>l|.i..i * miiii M.ifH,ik> Jc •        d> m' i.—.,      i-, vu . Pnotaia i- -i.'.. ........ -r
Glasova družina
Gorenjski glas je največji časopis na Gorenjskem. Izhaja ob torkih in petkih.
Vse dobre stvari so tri, zato ima Gorenjski glas tri brezplačne priloge:
- vsak petek televizijsko prilogo TV okno,
- vsak mesec prilogo Moja Gorenjska, ki predstavlja lepoto gorenjske pokrajine in krepi gorenjsko samozavest,
- ob koncu leta letopis Gorenjska s kroniko, koledarjem in polnim naročjem zanimivega branja.
Gorenjski glas izdaja deset lokalnih prilog. Izhajajo:
- Kranjčanka za mestno občino Kranj,
- Ločanka za občine Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane,
- Jeseniške občinske novice za občino Jesenice,
- Zgornjesav'c za občino Kranjska Gora,
- Bohinjske novice za občino Bohinj,
- Sotočje za občino Medvode,
- Novice izpod Krvavca za občino Cerklje,
- Jurij za občino Šenčur,
- Preddvorska čajna za občino Preddvor,
- Sitar za krajevno skupnost Stražišče.
Z lokalnimi prilogami nameravamo pokriti vso Gorenjsko.
KA NAROČNIŠKA AKCUA
V**
Vsak novi naročnik dobi nagrado
r\rs
Naročilnica
Naročam (^©MiMoU^^GLAS za najmanj eno leto
Ime in priimek.
Naslov.
Podpis.
Če po enem letu Gorenjskega glasa ne boste pismeno odpovedali, vam bomo naročniško razmerje podaljšali za nedoločen čas.
Nagrada
1. palični mešalnik
2. ožemalnik       (Obkrožite, kaj bi raje imeli.)
Naročnino bom plačeval(a):
1. mesečno
2. trimesečno
3. polletno
4    |etno (Obkrožite, kako želite plačevati naročnino.)
Izberete lahko:
- palični mešalnik ali
- ožemalnik za limone in pomaranče.
Zakaj se vam splača naročiti Gorenjski glas?
- ker boste brali zanimiv časopis in
-       uuoic uncu vcu i/đađ ca ur arije.
Palični mešalnik je zelo priljubljen in vsestransko uporaben gospodinjski pripomoček, saj meša, melje in seklja.. Pripravili boste odlično omako ali kremno juho, pa fižolovo juho... V hipu seseklja čebulo, česen, papriko... Ugotovili boste, da je uporaben za vse!
Ožemalnik za limone, pomaranče... Saj veste, kako se mučimo z ožemanjem ene limone, za kozarec soka je dela že preveč. Z električnim ožemalnikom boste igraje pripravili sok za vso družino.
Palične mešalnike in ožemalnike Philips izdelujejo v tovarni Iskra Mehanizmi Upnica, ki se ji zahvaljujemo za sodelovanje v veliki naročniški akciji.
GORENJKA - GORENJEC MESECA
JUNIJA 2003
Danes odločitev
Katarina Čehovin
Dušan Mravlje
Leksikon Cankarjeve založbe, leto izdaje 1984, stran 27: Amin Dada, Idi, ugandski oficir in politik; 1971 vodja državnega udara, od 1971 vodja države, obrambni minister in vrhovni poveljnik. Torej, Idi Amin: kuharski pomočnik in vojaški boksarski prvak, predsednik prijateljske države komunistične in neuvrščene Jugoslavije in prijatelj maršala Josipa Broza Tita.
KOMENTAR
Marjeta Smolnikar
Zaradi šesto petdeset milijard tolarjev, za kolikor je slovenska država v sporu s svojimi državljani, bi vsakega prisebnega šefa država bolela glava, h dveh razlogov: zaradi astronomske številke ter zaradi neprofesionalnosti in podkupljivosti podrejene birokracije. Razumem, da zaradi vandalizma, s katerim se vsakodnevno srečujejo, tu pa tam kateremu policistu popustijo živci in koga tudi prebuta. V urejeni pravni državi pa nasilje organov pregona ne more biti tako rekoč stalna praksa. Niti zaradi splošnih demokratičnih manir niti zaradi škode, ki so jo namesto srboritih policistov prisiljeni poravnati vsi davkoplačevalci. Bodisi je nekaj narobe s sistemom bodisi z generalnim direktorjem policije.
SEDMICA
Idianizem
Zato je samoumevno, da leksikografski podatki, ki so še vedno v uporabi, ne navajajo, da je Dada v osmih letih svoje zločinske politike umoril tristo tisoč političnih nasprotnikov, kar je natanko tri tisoč sto petindvajset nesrečnikov na mesec, da je trupla umorjenih zmetal v jezera in reke, daje imel navado glave umorjenih tekmecev hraniti v hladilniku in se z njimi ob prostem času pogovarjati in da je tam pa tam katerega bojda celo pojedel. Skratka, poleg tega, da je bil oficir in državnik, kot lepo piše v Leksikonu CZ, je bil Dada tudi norec, ki ni za svoje norčije nikdar odgovarjal in je v nasprotju z obglavljenimi žrtvami doživel lepa leta; pri osemdesetih hira v neki savdski bolnišnici in ničesar ne obžaluje.
Štiriindvajset let po strmo-glavljenju Aminovega režima, osemnajst let po Titovi smrti in dvanajst let po koncu samoupravnih socialističnih poskusov je ljubljanski Dnevnik v članku z naslovom Največji afriški tiran Amin umira "čiste
Čisto vse v redu ni niti v pravosodnem sistemu, čeprav tega na veliki zvon ne obeša niti pravosodni minister niti vrhovni vodja slovenskih sodišč. Za zmanjševanje sodnih zaostankov si zmišljujejo pomenljiva imena projektov, recimo Herku-les, predsednik vrhovnega sodišča mag. Mitja Deisinger pa si ne upa jasno in glasno povedati, da hi država bankrotirala, če bi sodniki počistili z vsemi tožbami, v katerih država nastopa kot tožena stranka. Kar bi sicer lahko šteli za tako imenovano objektivno odgovornost vrhovnega sodnika. Prav nič objektivnega pa ni v primerih, ko sodišča obremenjujejo sodniki sami. Ne samo s tožbami zaradi nerazumno dolgih sodnih postopkov, ampak tudi s
vesti" slovenski javnosti razkril hudodelstva našega nekdanjega prijatelja. Pohvalno. Moram pa pripomniti, da so bili zaradi sanjarjenja posameznikov o tisočletnem komunističnem raj-(h)u ob glavo tudi Slovenci. Ne samo Bantujci, Karamod-žongi, Suki in pripadniki drugih ugandskih plemen.
Čeprav Titovi jastrebi svojih žrtev niso jedli (to je pač lokalna afriška posebnost) ni bila usoda slovenskih političnih nasprotnikov ob koncu druge svetovne vojne nič manj tragična od ugandskih. Zločin je zločin. V Kampali, v Kočevskem rogu ali pa v Tekačevem. Razlika med slovenskimi in ugandskimi umori je le v tem, da so na sončni strani Alp dvanajst tisoč ljudi pobili v pičlih treh mesecih. Kar statistično predstavlja štiri tisoč umorov na mesec oziroma sto triintrideset umorov na dan. Pa tega noben slovenski medij resno ne problematizira.
V tranzicijski slovenski družbi ni nikomur mar niti tega, da so poslanci državnega zbora z za-
ponarejanjem vpisov v zemljiško knjigo, zaradi nepravilnosti v izvr-šilnem postopku, ker je sodnik tožbo pomotoma vložil med rešene spise in tako naprej, kar vse spominja na kriminal belih ovratnikov. Proti kateremu pa ta država še ni vzpostavila učinkovitega mehanizma. Recimo, finančne policije.
Za pravno državo s tradicijo so kritični tudi vsi tisti primeri, v katerih država nastopa kot dolžnica, svojih obveznosti, ki izhajajo iz sodnih odločb, pa kratko malo ne poravna; na kar je v svojem letnem poročilu generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič opozoril že lani. V letošnjem poročilu je opozorilo le še ponovil. Država raje vlaga ugovore zoper upravičen sklep o izvršbi in davkoplačevalcem nakoplje dodatne stroške svojega (ne)delovanja. V prvi vrsti zaradi visokih zamudnih obresti. Čedalje manjši ugled države je v tem kontekstu drugotnega pomena.
Spomnimo se pogovora s takrat še kandidatom za predsed-
konom o grobiščih povojne umore prekvalificirali v usmrtitve. Ob to se ni spotaknil niti Matevž Krivic, ki velja v določenih krogih za pravnega strokovnjaka in velikega pravičnika. Usmrtitev je pravni pojem in jo je mogoče izvesti izključno na temelju sodne odločbe. Ker teh papirjev takratna oblast ni imela v rokah, je tako kot Idi Amin množične "usmrtitve" izvedla na črno. Kar je - mimogrede -zločin proti človeštvu, ki načeloma nikdar ne zastara.
Zanimivo je, da avtor omenjenega članka natančno ve, da je za morijo v Ugandi kriv Idi Amin. Čeprav mu ni bila krivda na sodišču nikdar dokazana in čeprav pri vseh pobojih na noben način ni mogel osebno sodelovati. V Sloveniji pa za povojne množične umore organi pregona ne morejo in ne morejo odkriti naročnika. Morda se sliši cinično, toda časa je na pretek. Če stvari ne bo razčistila ta generacija državnih tožilcev, jo bo pač ena od prihodnjih.
Marjeta Smolnikar
nika države dr. Janezom Drnovškom, objavljenega v Gorenjskem glasu. Na moje vprašanje, če niso morda pravde proti države eden od vzrokov sodnih zaostankov, je gospod Drnovšek vehementno odgovoril: "Ne. Niti naključno, ne. Država svoje obveznosti vedno poravna. To ni noben vzrok za sodne zaostanke. Moram reči, da je to precej nenavadna hipoteza. " Pri tem se je Drnovšek očitno razburil. Si kar predstavljam, kako bi se razburil šele, če bi postavila hipotezo, da si je odgovor meni nič tebi nič izmislil. Pač za boljši umetniški vtis.
Kar se mene tiče, bolj verjamem poročilu državnega pravobranilstva, kot predsedniku države. Vsaj v tem primeru. Dobesedno nesramna pa se mi zdi takratna Drnovškova trditev, da "je država takšna, kot so njeni državljani".
Za pravno državo to morda drži, za našo pa velja, da je država takšna, kot so ljudje, ki jo vodijo.
Če ste sinoči do polnoči, recimo, po elektronski pošti oddali vaš glas za Gorenjko ali Gorenjca meseca junija 2003, ga bomo še upoštevali v končnem izidu. To torej pomeni, da vam danes še ne moremo zapisati zmagovalca julijskega glasovanja. Za današnji objavljeni podatek smo upoštevali glasove, ki smo jih dobili v uredništvo v sredo do 12. ure. Za končni rezultat pa ostane torej še pol sredinega dneva in ves četrtek. Dušanu ste tako ta teden pripisali 95 glasov in jih ima skupaj 493. Katarina, ki je imela iz prejšnjih glasovanj 175 glasov, je z zbranimi povečala število na 189. Ostaneta pa nam še poldrugi dan za glasovanje. Upoštevali bomo poštni žig z datumom 31. julija ali elektronsko pošto - 31. 7. 23.59. Prihodnjič bomo torej objavili končni izid in nova kandidata za Gorenjca meseca julija.
Katarina Čehovin, 24-letna absolventka arhitekture iz Kranja, je avtorica preprosto zasnovanih kovancev v nominalnih vrednostih 25.000, 2.500 in 500 tolarjev. Priložnostne kovance je Banka Slovenije izdala 2. junija ob Evropskem letu invalidov.
Dušan Mravlje je naš najbolj vzdržljiv ultramaratonec, saj je v štiridesetih dneh sklenil ekstremno ultramaratonsko tekaško preizkušnjo imenovano Transeuropa. Ob vrnitvi je povedal, da je bil njegov več kot pet tisoč kilometrov dolg tek zagotovo najtežji med vsemi do zdaj.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jo pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu juliju FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5,1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Kristina Strniša, Cesta na Belo 33, 4000 Kranj. Vrednostna pisma prejmejo: Anže Plemelj, Pungart 5,4260 Bled; Jože Arh, Njive 20, 4201 Zgornja Besnica in Franc Kalan, Gogalova 8, 4000 Kranj. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Mici Zupan, Partizanska 26, 4260 Bled; David Ahačič, Pristav-ška c. 50, 4290 Tržič; Helena Resman, Gorenjskega odreda 8, 4000 Kranj; Gregor FerkuU, Deteljica 13, 4290 Tržič; Matej Bukovec, Višnarjeva 6, 1215 Medvode; Irena Ravnikar, Limbarska gora 25 a, 1251 Moravče (pri blagajni pokažite le osebni dokument).
Država je takšna, kot je njeno vodstvo
RodioTri 9 lov
®
Prri glo/ Gorenj/kc® Prvi glo/ek Gorenj/ke®
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1 - Bohinj
Piše Milena Miklavčič
Usode
382
Takih, kot je Lenčka, je malo
Dokler živimo doma, v varnem in udobnem okolju, kjer so zdravnik, trgovina, sosedje in prijatelji na dosegu roke, se pravzaprav niti ne zavedamo, kako bi bilo, če bi do prve hiše imeli uro hoda in če bi bil naša edina zveza Z zunanjim svetom telefon, kateri bi bil uporaben le od časa do časa. Kako bi se navadili na samoto? Na neprijetno zavijanje burje, ki bi vsak trenutek grozila, da bo odkrila streho in pometla hišo v dolino preko skal? Ali pa sredi zime, ko bi bili zaradi dvometrskih žametov prisiljeni čakati, da spet posije pomladno sonce in vsaj toliko stopi sneg, da bo lahko prišla patronažna sestra z novimi zdravili brez katerih ne bi živeli več dolgo.
Vsaka medalja ima dve plati in tudi Lenčkina druga stran je polna svobode, miru, neodkrite in divje narave, prijaznega nasmeha in dobre volje, ki razoroži še tako čemernega obiskovalca.
Že več kot deset let, odkar ji je umrl mož, živi sama v pravi pravcati divjini Gačnika. Slapovi, ki si jih hodijo ogledovati številni avanturisti od blizu in daleč, so oddaljeni debelo uro hoda in le naključnemu avanturistu, ki ga radovednost požene naprej, uspe odkriti spodaj pod bregom,
majhno hišo, kjer se iz dimnika kadi poleti in pozimi. Lenčka ponavadi brklja okoli hiše, pa ne preveč, ker jo pestijo bolezni, ali pa sedi za mizo in bere, medtem ko sem ter tja naloži drva v štedilnik, kjer si skuha kakšen priboljšek.
Se pred letom 1970je bilo v okolici več sosedov, kmetije so bile dovolj velike, da so se ljudje preživljali s tem, kar so sami pridelali. In da ne bomo na dolgo in široko obnavljali zgodbe, kako je država nekoč načrtno uničevala kmeta, naj zapišemo, da so od nekdaj ponosnih domačij ostale le še razvaline.
"Dvanajst ljudi je štela družina, preden so se razselili, ko sta starša umrla," je razlagala, ko je s svojo hrapavo dlanjo hotela zajeti daljavo, da bi pokazala od kje do kje je segala njihova posest.
Na mestu, kjer so nekoč stala gospodarska poslopja, štrlijo v zrak razvaline kot nemi pričevalci nekega časa, ki je zaznamoval usodo ljudi.
Lenčka se je preselila v hišo, kjer so imeli dva sinova. Vse bi bilo lepo in prav, če jih bodoča tašča ne bi imela za ušesi. Lenčki in psu je skuhala zelje brez ocvirkov, ostali so se mastili z zabe-Ijenim. Na vsak način je mlado dekle hotela napoditi od hiše, ker se je bala, da bi jo sinova ucvirnala po svoje in ne bi bilo več nikogar, ki bi poprijel za delo.
"Vseh kmečkih del sem se lotila kar sama. Zavihala sem rokave, hodila kosit skupaj z dedci v senožeti, nikoli nisem prva omagala, zmeraj sem zdržala do konca, " pripoveduje s svojim malce robatim in šegavim glasom, da človek nikoli ne ve, kdaj misli resno in kdaj se šali. Vendar je bilo
nekaj v njenih očeh, kar je dokazovalo, da je življenje zmeraj jemala resno. Čeprav ga je zajemala z žlico polno humorja.
"Drugače sploh ne bi preživela, če bi se za vsako stvar morala sekirati, " reče in brska po omari, da bi našla še kakšen čist kozarec, v katerega bi natočila črnega vina.
Potem se ponovno vrne v čase, ko je prišla k hiši. Ko bi videli, v kakšnem stanju je bila! Letve so molele iz stropa, slama je silila na vse strani, toda nikomur niti na kraj pameti ni padlo, da bi stvari postavil nazaj na svoje mesto, razlaga. Sama je delala pri Gozdni upravi, težaško delo je bilo to! Vlačili so drevesa iz neskončnih globin, jih nalagali na traktorje in vozove, da včasih ni več čutila rok, ko je bilo konec šihta. Toda povsod, kamor je prišla, je imela veliko prijateljev, ki so jo cenili zaradi dobre volje, ki jo je stresala iz sebe. Le tašči ji ni nikoli uspelo priklicati nasmeha na obraz. Zdelo se ji je, da je ženska tuhtala zgolj in samo to, kako bi ji zagrenila življenje.
"Možje imel pred menoj eno punco več kot sedem let. Potem sta se nameravala poročiti in moževi mami se je samo ob misli, da bo sina dobila druga, začelo mešati. Sama ni vedela, kaj bi, potem je nekomu plačala velike denarje, da je med oklici preprečil poroko. Ja, taka je bila! Možakar, ki je storil to hudobijo, je šel do hiše obtežen še z žganjem, nikoli pa nisem izvedela, ali ga je zaradi grdega dejanja kaj pekla vest. Tašče že ni!"
Kadar se je spravila na Lenčko s svojim godrnjanjem in zmerjanjem, je Lenčka pričela žvižgati in to jo je strašno ujezilo.
Tako sta se preklali celo življenje. Celo takrat, ko je Lenčka povila hčer, ni bilo nič bolje. Ni ji hotela streči, zato je morala po porodu hitro na noge, da je lahko skrbela za otroka in mož.a. Mogoče si je takrat nakopala bolezni ledvic in jeter, kdo ve? Zdravnik ji je že pred 40 leti hotel dopovedati, da naj bolj pazi nase, drugače po njej. Pa ona še zmeraj živi, zdravnik je pa že bog vedi kje. Ni se uklonila, ne ljudem, ne bolezni. Le takrat, ko so ji odpovedali kolki in je morala v bolnišnico, se je nerada odpravila tja. Toda dobra volja jo ni zapustila niti na bolniški postelji, tako da so se potem medicinske sestre odločile, da naj bo sama v sobi, ker se drugim pacientkam zaradi smeha rane ne morejo zdraviti tako, kot bi bilo treba.
"Nič ni pomagalo. So pa ženske same hodile k meni in se smejale skupaj z menoj, " se Lenčka poredno nasmeje ob spominu na dogodivščine iz bolnišnice.
Pred leti se je pri njej slučajno ustavil Marko Čar, alpinist iz Žirov, in ne da bi ga kaj prosila, je poprijel za g rablje in pomagal pri spravljanju sena. Od takrat naprej je postal njen redni gost, če je le mogel, jo je presenetil. Tudi Tomaž Humer /tisti, ki sedaj tvega življenje v Himalaji, se je jezila/, je večkrat posedel pri njej in skupaj sta se smejala. Nekoč je imel s seboj hčerko, ki pa je bila bolj resna kot ne in Lenčka še danes ne more razumeti, da se nekateri otroci ne "vržejo " po starših, vsaj kar se dobre volje tiče.
"Ah, kaj bi pisali o meni," se razhudi nekje na sredi pogovora.
"Saj nisem nič posebnega, stara ženska pač!"
Rad ustvarjam med ljudmi
Leta prinesejo izkušnje, izkušnje pa modrost, ki poglablja znanje o življenju in, konkretno, o umetnosti. S pregledno in jubilejno razstavo 30 let v ogledalu v Domplanu Kranj
na Bleivveisovi obeležuje svojih tridesetih umetniških let samostojni ustvarjalec slikar - grafik Izidor Jalovec.
Kranj - Kranjčan Izidor Jalovec je svojo umetniško pot začel pred tridesetimi leti z izobraževanjem pri akademskem slikarju Vladimirju Tomiču v Vukovarju in na Fakulteti likovne umjetnosti v Beogradu, čez štiri leta pa je študij grafike končal pri priljubljenem kranjskem umetniku in profesorju Štefanu Simoniču - Pišti. Jalovčevo zgodnje obdobje so zaznamovali portreti, figure, kompozicijske abstrakcije in akti v različnih tehnikah: linorezu, per-orisbi, svinčniku, akvarelu, tušu, olju na platnu in oglju. Te je v osemdesetih letih, ko je imel atelje na gradu Khislstein, še razširil, umetniške izkušnje pa delil tudi z Henrikom Marc-hlom, Cvetom Zlatetom, Vinkom Tuškom in likovnim kritikom dr. Cenetom Avguštinom.
Mož v ogledalu - Izidor Jalovec med najnovejšimi deli.
V tem obdobju je motivno prevladala človeška figura, predvsem akti, nekaj abstrakcij, z pojavom pankovske subkulture
Argentinski kvartet navdušil
Kranj - V sklopu polenih prireditev Imago Sloveniae - Podoba Slovenije -je na povabilo Mestne občine Kranj v sredo zvečer na dvorišču gradu Khislstein nastopil odlični vokalni kvartet Opus Qua-tro iz Argentine, ki uživa velik ugled v Južni Ameriki in v svetu.
Na letošnji evropski turneji so se na veliko srečo ustavili tudi v Sloveniji. Ljubiteljem glasbe so z izborom bogate zakladnice živahne latinsko ameriške, jazzovske in črnske duhovne glasbe zaigrali in zapeli mojstri salse, tanga in sambe. Poznavalci vedo povedati, da njihovi šolani glasovi dosežejo vrhunec v interpretacijah skladb, ki izvirajo iz korenin argentinske folklorne glasbe, na koncertih pa jo predstavljajo tudi v širokem repertoarju skladb iz vseh delov latinske Amerike. Njihova posebnost je predvsem dovršena interpretacija v zadnjem času v svetu najbolj znane zvrsti argentinske glasbe - tanga, nad katerimi so bili navdušeni tudi številni obiskovalci sredinega koncerta.
pa nova podoba. V tem času je bil sprejet tudi v Društvo likovnih umetnikov Slovenije.
Veliko prelomnico na ustvarjalni poti predstavlja leto 1992, ko je napravil odlično in prepoznavno figuro Mož v ogledalu, ki se pojavlja v seriji "dirkalnih" motivov iz sveta Formule 1, ki so nastali tudi ob obisku svetovnega prvaka Mike Hakki-
nena v Sloveniji. Motivi slikarja barvno poživijo in vodijo k poglabljanju v abstraktni svet. Dinamično obdobje se zaključi z umirjenimi barvitimi kontem-plativnimi motivi, nadaljuje v barviti figuraliki in zopet oživi v hommageih številnim svetovno znanim slikarjem. Jalovec ves čas poglablja svojo abstrakcijo do povsem čiste, ki jo trenutno ustvarja. Kot izredno ploden slikar ima za seboj številne skupinske in samostojne razstave, doma in v tujini.
"V tridesetih letih sem se naučil predvsem tega, da je potrebno delati vsak dan," pravi danes. "Kar se tiče umetniških stilov, sem poizkusil že vse in se po toliko letih zopet vračam na izhodišče. Mogoče bolj zrel in poln izkušenj. Abstrakcijo še vedno dojemam kot direkten prenos misli na platno, vendar je zaradi zdaj bolj poglobljena, prav tako način dela. Vedno mi zbudi adrenalin in izžame iz mene maksimalno." V njih "lovi" zapise izkušenj, ki jih ima pred seboj: "Nikoli ne razmišlj-
am o čisti temi, v globalu pa je vedno prisoten zemeljski svet, nebo, svet. Neka toplina, kije ni več, ampak naj bi bila. Tista prvinskost..."
Izidor Jalovec danes živi v Britofu, ustvarja pa v odprtem ateljeju v drugem nadstropju veleblagovnice Globus, kjer ima obenem tudi stalno razstavišče. To je za naš prostor nekoliko neobičajno, vendar zelo dobrodošlo, da je umetnost prisotna tudi v vsakdanjem življenju. Jalovec rad dela na odprtem in med ljudmi. Tudi ga ne moti, da
si ljudje, namesto da kupujejo oblačila, ogledujejo slike. Galerijo ima tudi na internetni strani www.jalovec.net. Jeseni načrtuje, da bo ustanovil privatno likovno šolo, v kateri bo poučeval več slikarskih smeri, od risanja do abstraktnega slikanja.
Slikarstvo mu pomeni vse. Za to živi in že pred časom je izjavil, da tudi če za kruh ne bo imel, si bo čopič gotovo kupil.
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Ozara na festival v Odoorn
Kranj - V ponedeljek popoldne je Akademska folklorna skupina "Ozara" iz Kranja odpotovala na Sivo Festival - Mednarodni folklorni festival v Odoorn na Nizozemsko. Festivala se udeležujejo predstavniki študentske in starejše folklorne skupine Ozara, tako da je odpotovalo na Nizozemsko okoli 40 udeležencev.
Letos jeseni spomenik Ažbetu v Munchnu
Munchen - Kot kaže, bo še letošnjo jesen slikar Anton Ažbe v bavarski prestolnici dobil spominsko obeležje na kraju, kjer je nekoč delovala njegova znamenita slikarska šola. Za izvedbo projekta ima največ zaslug prof. dr. Peter Zimmermann.
Kvartet je nastal leta 1968, le tri mesece po nastanku našega New Swing Quarteta, in kot seje pošalil eden od članov, je bilo v začetku pravzaprav takole: Bog je ustvaril odličen oktet, da pa bi Zemlja ostala v ravnovesju, ga je razdelil na dva odlična kvarteta: enega je postavil v Argentino, drugega pa v Slovenijo.
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Prizadevanja Ivana Marte-lanca in prof. dr. Petra Zim-mermanna, ki se že vrsto let trudita, da bi čimbolj primerno obeležili spomin na slikarja in likovnega pedagoga Antona Ažbeta, so v zadnjih dveh letih obrodila kar nekaj sadov. Največji dosežek je zagotovo temeljita obnova Ažbetovega nagrobnika in postavitev reliefnega portreta na pokopališču v munchenskem predmestju, kjer je v zadnjih letih slikar živel in tudi umrl. Peter Zimmermann, sicer profesor na Univerzi Bun-deswehra v Munchnu in predsednik Kuratorija Bavarsko-slovenskega društva, je poskrbel za soglasja pristojnih ustanov v Nemčiji, izdelal je elaborate in načrte ter pribil Deutsche Bank za plačilo stroškov obnove. Na nadžupana bavarske prestolnice je naslovil novo pobudo, da postavijo bronast doprsni kip
slikarju na kraju, kjer je delovala znamenita slikarska šola našega velikega rojaka. Strokovne in koordinacijske naloge projekta je že prevzela Narodna galerija v Ljubljani, kip pa bo tako kot bronasti relief za nagrobnik izdelal akademski kipar Mirsad Begič. Podstavek iz ho-taveljskega marmorja bo projektiral arhitekt Vojteh Ravnikar. Profesor Zimmermann je pripravil tudi srečanje akterjev projekta s pristojnimi funkcionarji munchenske mestne uprave in dogovorjeno je, da naj bi odkritje kipa povezali s priložnostno slovesnostjo v prvi polovici oktobra letos. Profesorjeva aktivnost pa je bila pomladi posvečena tudi v smeri izvedbe Članka o Antonu Ažbetu, ki je na desetih straneh z naslovom Anton Ažbe: človek -slikar - učitelj v marcu izšel v reviji Literatur in Bavern. I.K.
Lani je akademska folklorna skupina Ozara zastopala slovenske barve v Mehiki, letos na Nizozemskem.
Na šestdnevnem festivalu se bo Ozara kot slovenska predstavnica predstavila z gorenjskimi, koroškimi in prekmurskimi plesi. Nastopilo bo okoli 600 udeležencev, posebnost festivala pa je nas-tanjenost udeležencev pri družinah. Med okoli osemnajst nastopajočimi folklornimi skupinami iz vsega sveta najdemo države, kot so to Peru, Togo, Škotska ter Kuba. Sivo festival je zelo dobro organiziran folklorni festival, kjer vsak obiskovalec zagotovo na šestih različnih prizoriščih, v šestih dneh, med različnimi plesi in ritmi, najde nekaj zase, prijetnega tako za oko kot uho.       Alenka Brun
V VI1 "metni p o d   V i t r a		1 i Wa n ce m
Kranjska gor		a ^28. 7.-7.8.2003
ts&Uk Gl	E2323 ^MMmmmmjm — avni medijski sponzor               Medijska sponzorja	
m Piše: Mira Delavec
osipina Urbančič - Turnograjska
VI. del
Na Turnu so bili ločeni od sveta in svet od njih, saj je Josipina najrajši sedela pod drevesi in brala knjige. Družbe, razen Lovrove, ni preveč oboževala. K njej je prišla na obisk spomladi leta 1851 prijateljica Serafina, ki je prihajala na Brdo pri Kranju inje hkrati obiskala še njo. Josipina se ni rada pogosto družila z njo, saj jo je motilo, da je Serafina govorila in pisala večinoma v nemškem in ne v slovenskem jeziku. V tem času je Josipina pogosto zbolevala. Lovru je 25. marca 1851 pisala: "Danes nisim cel dan prav nič kašljala in upam, da tudi za naprej ne bode kaj mikalo tega neprijetnega gosta, Josipino nadlegovati." Čez dva dni je dodala: "Vročina je zginila, boj, ki ga je natura bojevala, potihnil, zopet se pretaka kerv počasneje po žilah, zdrava sim tako rekoč že, hvala bodi Večnima. Želodec se je enmalo spuntal, to je bilo vse." Iz pisma je lepo razvidno, da je bila zelo optimistična. V resnici je bila precej bolj bolna, saj ji mati ni pustila pisati povestic, ker je bila preveč slabotna. Ta dan je pismo zaključila v
postelji. 30. marca je mati poslala po zdravnika Pirca v Tržič, kije dejal, da ni nič nevarnega in da bo Josipini naslednji dan še huje, "ker se gospod želodec še ni prav izčistil." Lovro je bil glede Josipininega zdravja zelo zaskrbljen in je iz Gradca želel čimprej priti na Turn. Naslednji dan se ji je stanje še poslabšalo in s postelje ni več vstala. Po pisavi sodeč je bila zelo bolna. Lovru je poslala smo kratko novičko, da ho kmalu bolje. Ponovno je prišel Pire, ki ni ugotovil nič posebnega, samo to, da bo v dveh dneh ozdravela. Veselila se je Lovrovega obiska in mu je pisala: "Spala sim celo nočko tak dobro neprenohljivo dobro, kakor da bi bili angelci godli. Bolje mije danes! Huisa! Hop-sasa! Se tri dni!"
Lovro je v začetku aprila prišel na Turn in tam ostal do 18. aprila. Josipina mu je kljub temu, da je bil že na poti, pisala pismo, ker drugače ni vedela kako bi izrazila svoje veselje in srečo. Med drugim je zapisala: "Pela, ah pela sim ravno zdaj tak, da se je razlegalo, in kaj to pomeni? Ah, da
sim prav zdrava! Prav zdrava! Kmalo, kmalo vku-paj! Ah kaka radost!"
Večino časa sta se sprehajala in se pogovarjala o Tomanovih pesmih, Josipininih povesticah in o občutkih, ki so polnili njuna mlada srca. Njuna vez se je zato še bolj poglobila.
Trenutki so hiteli mimo in bližal se je čas slovesa. Ta je bil za Josipino najhujši. Lovro je odšel s Turna 18. aprila malo po sedmi uri zjutraj in Josipina mu je ob osmih pisala:
"Preljubi Lovre!
Z Bogom! ah z, Bogom! Že naj cela urica, ah ura, dolga ura loči, več ni Lovreta tu. Kaj več - ah večne! Kako občutje to, ko sem še vidila rutico zami-gati, ko mije povedala, prinesla z Bogom! od vas!
Tužno se je......... v sercu!.....      Kako rada bi zdaj
pač imela trenutke, ko je Lovre moral reči: "Josipina, zakaj tak nema?" Da bi jih saj priklicati mogla, saj enkrat vam tak iz serca - ustmeno povedati mogla "bila, sim, bom!" Pa ni, ni mogoče! Daleč ste že - daleč in jaz - sama! Alije ločitva vendar prehuda reč! Vse se mi zdaj tak tiho, neprijetno, vse drugače zdi, kakor je bilo še pred malo časka! Ni vas več tukaj! - - Lovre! ali kaj mislite v tem trenutku na Josipino? Ali kaj čutite z. njo žalj in bolj "ločitve"? O, kaj ne, enmalo se spominjate na "revco " samo "božico " ? Ona vas spremlja z dušo naprej in naprej. " Naslednji dan je dodala: "Kaj Jelovica?, ljubi Lovre? Ste bili danes tam? Ni bilo
nič dimka, zastonj so ga moje oči iskale in iskale, ni ga bilo!... šla sem po tem koj pod milo sončice! Kako krasno jutro! Vse se je veselilo, vse se kazalo in oznanovalo veselje - radost! In morala sim sama biti, ah ni bilo to hudo Lovre?! Zastonj so se oči proti Kamni gorici obračale - zastonj!"
Lovro Toman je za nekaj dni odšel domov obiskat mamo v Kamno Gorico in se nato ponovno vrnil na Turn. Medtem ji je pisal pisma od doma in Josipina je hitela z odgovorom: "Kako je bilo serce napolnjeno sreče! Naj jedna besedica zdaj izreče, kar sim čutila; da sim neskončno srečna, da sim vaša - cela vaša bila -sim - bom - vekomaj - Amen. Ah neče več tak nema biti ta "porednica", kadar naj bode "rudeča zofa" zopet pozdravila - ah veliko vam bode povedala, kar bi že danas rada - pa čas, čas!" Josipina je pričakovala Tomana v sredo in se pritoževala: "Kaj v nedeljo je bilo neprijetno, ker smo morali, namesto da bi z vašim ljubim pobratimom (Lovro Pintar, moja op.) vkupaj bili - v Preddvor iti!" Pisala ji je Serafina in Josipina jo je ponovno oštevala zaradi njenega pisanja v nemškem jeziku: "Čudna je, ne vem, kaj bi si mislila o njej? Zdi se mi kakorperešček, kteri ga vsak pihček zna po svoji voljici oberniti na to ali uno stran. - Ah, da bi pač jaz mogla s tem listkom zleteti jutro v "Kamno gorico", v preljubi kraj, kjer vi prebivate!" ,
Podjetje ISKRA MERILNE NAPRAVE d.o.o.
objavlja
prosto delovno mesto v:
STROJNI DELAVNICI - MONTAŽER
(lahko tudi pripravnik)
Od kandidatov pričakujemo:
- IV. ali V. stopnjo izobrazne strojne smeri
Zaposlitev je za določen čas - 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja. Pisne prijave sprejemamo 8 dni od objave na naslov: ISKRA MERILNE NAPRAVE, d.o.o., Savska loka 4, 4000 Kranj.
PREJELI SMO
OBČINA SKOFJA LOKA
Delovna skupina za pripravo programa za kulturo 2004 - 2007
Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka ( Tel.: 04 5112 317 ( Fax: 04 5112 318
Delovna skupina za pripravo Programa za kulturo Občine Škofja Loka 2004-2007 objavlja naslednji
JAVNI POZIV
Obveščamo Vas, da je Občina Škofja Loka na podlagi določil Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št.: 96/02) pričela z aktivnostmi za pripravo lokalnega programa za kulturo - LPK. K sodelovanju smo povabili kulturna društva in ustanove, ki delujejo na področju kulturne dejavnosti ter jih kot take vodimo v svoji evidenci. Predvidevamo, da na območju Občine Škofja Loka delujejo tudi druga kulturna društva oziroma organizacije, katerih osnovna ali dopolnilna dejavnost zajema področje kulture in jih v naših evidencah še nimamo zajetih.
Zaradi tega pozivamo in vabimo k sodelovanju vsa kulturna društva in ustanove v Občini Škofja Loka, ki delujejo na področju kulturne dejavnosti, da posredujejo ustrezne informacije, ki bodo omogočile izdelavo kvalitetnega Programa za kulturo Občine Škofja Loka za obdobje 2004 - 2007.
Za zbiranje potrebnih podatkov je delovna skupina oblikovala ustrezen vprašalnik, ki ga lahko vsi zainteresirani prevzamejo v vložišču Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka, I. nadstropje, soba št.: 1. Vprašalnik je dostopen tudi na spletni strani Občine Škofja Loka: www.skofjaloka.si
Številka: 611-2/2003 Datum: 29.07.2003
Dušan KRAJNIK, l.r. Podžupan Predsednik delovne skupine
Srednja ekonomsko-turistična šola
Radovljica
Gorenjska cesta 13
4240 Radovljica
Telefon: 04 537 35 00
Fax: 04 531 22 41
Srednja ekonomsko-turistična šola Radovljica razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV IN PRAKTIČNEGA POUKA
za določen čas (od 1. 9. 2003 do predvidoma aprila 2004) s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom, odredbo o določitvi kadrovskih pogojev ter vzgojno-izobraževalnimi programi, za katere šola izobražuje, določene pogoje. Začetek dela za razpisano delovno mesto je 1. 9. 2003. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov šole. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
REPUBLIKA   W SLOVENIJA Center za socialno delo Radovljica Kopališka cesta 10, 4240 Radovljica
Svet Centra za socialno delo Radovljica v skladu z 31. členom statuta razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Na razpisu lahko sodelujejo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-visoko ali višjo strokovno izobrazbo socialne, psihološke, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne in sociološke smeri,
- pet let delovnih izkušenj,
- strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva,
- organizacijske in vodstvene sposobnosti, -je državljan Republike Slovenije.
Kandidati naj prijavi za razpis priložijo vizijo razvoja Centra za socialno delo Radovljica za obdobje 2004 - 2008.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti kuverti z oznako "razpis za direktorja" v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: CENTER ZA SOCIALNO DELO RADOVLJICA, Kopališka c. 10, 4240 RADOVUICA
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po tem, ko bo k izbranemu kandidatu podal soglasje minister, pristojen za socialno varstvo.
V Kranju vre
(Primskovo, 2. del)
Žalostno, ampak resnično: očitno umazano perilo moramo krajani Primskovega z ljudmi, ki smo jim na zadnjih volitvah zaupali vodenje ugledne kranjske krajevne skupnosti, prati - namesto v demokratičnem in strpnem dialogu - preko časopisnih strani.
Osobnost in prevzetnost sedanjega sveta /vodstva/ Krajevne skupnosti Primskovo, ki veje tudi iz njihovega pisma bralcem Gorenjskega glasa 11. julija 2003, seveda nikakor ne bo pripomogla, kot so sami zapisali, k dobrem počutju krajanov, kar naj bi bilo osnovno stališče mandata vodstva KS.
Zaplet je resda zelo preprost in nikakor ne potrebuje še poniževalnih poučevanj lokalnih oblastnikov "tako imenovani civilni iniciativi", ki naj bi se skrivala v povsem zasebnih interesih posameznikov, kar seveda preverljivo ni res.
Krajani preprosto želimo ohranitev (ponovno vzpostavitev) otroškega igrišča, ki, mimogrede, ne propada, kar se je v pismu bralcem Gorenjskega glasa zapisalo predsedniku sveta Slavku Erzarju, že 30 let. Gre za edini tovrstni zeleni prostor v tem delu Kranja in kot takšen med asfaltnimi površinami, prepletenimi z avtomobili, edino varno okolje za otroško igro.
In pri doslednem vztrajanju krajanov prav nič ne pomaga demagoško skicevanje sveta KS na "višje vrednote" - kulturne prireditve v domu krajanov, ker gre za skupni imenovalec mini-malizmov, ki sijih /tudi krajani Primskovega/ v Kranju želimo samo več. Kulturnih prireditev namreč!
V tem delu Kranja resnično vre (karpomeni, daje tudi v tem delu zapletena ocena sveta KS napačna!), predvsem zaradi načina, ki se ga je poslužila aktualna skupina ljudi, ki smo ji zaupali vodenje Primskovega. Simptomatično je, da nihče od njih ni neposredni stanovalec igrišča, tako se lahko gospodu Erzarju med drugimi, milo rečeno, neslanostmi, tudi zapiše, da se na travniku namesto otrok zbirajo narkomani.
Za ohranitev (vzpostavitev) otroškega igrišča se je s podpisi pod posebno peticijo, naslov-
ljeno tudi na kranjskega župana Mohorja Bogataja, podpisalo preko 200 (dvesto) krajanov. Če sedanje vodsh>o KS meni, da gre še vedno za "zaščito osebnih interesov", kot so zapisali, naj to dokaže, v nasprotnem primeru pa bi veljalo ne samo dosledno spoštovati to, kar so si sami zadali na začetku mandata -"delati v dobro krajanov", pač pa razmišljati o svojem odstopu. Civilna iniciativa soseske Klanec Primskovo (naslov v uredništvu)
V Gorenjki zamenjali vodstvo
Članek s tem naslovom, pri-občen v Gorenjskem glasu, sem razumel takole: Nadzorni svet Žita Gorenjske je "odžagal" direktorico Mojco Budkovič, kije sicer osem let uspešno vodila podjetje, daje lahko "prenesel" del uspešnega podjetja v Ljubljano. Tako je radovljiško hirajoče gospodarstvo spet ob dobro podjetje in najmanj, kar lahko pričakujemo, je ukinjanje delovnih mest. Če je direktorica Mojca Budkovič v najtežjih časih odlično vodila podjetje in ohranjala delovna mesta med številnim domačinom, je že vedela, zakaj je zagovarjala samostojnost podjetja. Člani nadzornega sveta so s to odločitvijo prevzeli veliko odgovornost za nadaljnjo usodo tega do sedaj uspešnega podjetja in za vsako izubljeno delovno mesto. Politično pa ta odločitev pomeni spet večjo koncentracijo gospodarske moči v Ljubljani ter poniževanje in zapostavljanje slovenskega podež,elja.
Dr. Avgust Mencinger, Radovljica
Možna turistična znamenitost
Bohinj je bil v času I. svetovne vojne med fronto in zalednjem, kot dogajanje opisuje Tomaž Budkovič v svoji knjigi. Ta Čas je na območju Bohinja pustil nekaj sledi (pokopališča, elektrarna). Kot ljubljanski opazovalec Boinja pa vem še za en ostanek 1. svetovne vojne, čeprav je teh mogoče še več, ki osamljen in zaraščen sameva blizu spodnje postaje žičnice na Kom-
no. To je bila ena od vmesnih postaj žičnice, ki je vodila iz Ukahca do Peskov v visokogorju. Na slikah sem videl, da je bil to kar velik objekt. Prizadevnim bohinjskim turističnih delavcem predlagam, da bi okolico ruševin očistili in iznačili dostop do njih. S tem bi poleg pokopališč dobili še eno turistično točko nekoliko bolj tehnične narave, kar ostanki J. svetovne vojne so, pa čeprav zaznamujejo obdobje krvavega, žalostnega in nesmiselnega spopada v začetku 20. stoletja.
Janez Korošin, Ljubljana
Letošnja suša
Letošnja suša je prisotna v celotni Evropi, zlasti v deželah južneje od Alp. Slovenija je zelo prizadeta od vzhoda do zahoda. Tu je tudi Sorsko polje, o katerem nekaj besed. Omenim naj nekaj ukrepov, ki so se v preteklosti izvajali po celi Sloveniji, Prekmurje (melioracije), Vipavska dolina (regulacije in Vo-gršček - nedokončan). Sorsko polje je bilo prizadeto z regulacijo potoka Žabnica. Le-ta se je od naravnega grabna v nivoju njiv poglobila za cca. 3 metre in s tem se je omogočilo, da voda hitreje odteče proti Trati. Stari naravni greben je odlično omogočal naravno kapilarno namakanje. Ob deževjih se je razi i l po furdah in travnikih, nastalo je nekakšno jezero, tudi kopali smo se, vse do traških luž.
Preteklost je bila taka, novo in bodoče stanje glede namakanja, ki ga predlagam, lahko rešimo z namakanjem. Gotovo ne odkrivam smodnika (že so bile ideje), vendar pa je površine mogoče rešiti na nove nastale razmere,
ki so nastale po HC Mavčiče. Talna voda na Sorskem polju se je dvignila pod površino II m (sondaže pri silosih na Trati). Ta vodostaj je gotovo po vsem polju, kar so nam bile priče gramoznice pri Sv. Duhu in v Virmašah. V Retečah je še sedaj jezero, ki služi kot ribnik. Lastniki površin naj bi se zedinili, povabili oblast, da izkoristijo ta nuđeni stalni vir s črpanjem podtalnice.
Kako izvesti mrežo sond, razvodno omrežje in el. pogonsko omrežje, pa je stvar proučitve odgovornih strokovnjakov. S tem bi ohranili kmetije, stalež in prelepo Sorsko polje. Investicija gotovo ne bo poceni, le v razmislek.
R. Kalan , Škofja Loka
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
89.8 91.1 96.3
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora.si
SUZUKI
Financiranje brez pologa ali GRAND popust!
mmlrI t
ž* od 3.3 EUR/dan oi. 765 $IT*/don da«* J
JIMNY
ie od 5 EUR/dan oz. 1622 SIT*/dan dalje aH!
do 250.000 SIT gotovinskega popusta
i* od 5.5 EUR/dan oz. 1.290 SIT*/dan dalj* ali!
do 400.000 SIT gotovinskoga popusta
SUZUKI ODAR d.o.o. i AVTO HIŠA ODAR,           podružnica UUBUANA, Stegne 33,           tel. 01/5810 131
Stegne 33, Ljubljana i AVT0HIŠA 0DAR-KRAJNC, podružnica MARIBOR, Jadranska 27,         tel. 02/32 08 016
tel.: 01/5810122 AVT0HIŠA ODAR,           podružnica CEUE, Dečkova 43,                tel. 03/42 54 370
vwiw.suziiklodar.si AVT0HIŠA 00AR,           podružnica SLOVENJ GRADEC, Pohorska 6 b, tel. 02/88 29 525
Lacura Sun Sensitiv
krema za sončenje, 100 ml, zaščitni faktor 10/20/30
Lacura Sun razpršilec
za sončenje, 300 ml, zaščitni faktor 10/20
Lacura Sun mleko za sončenje
500 ml, zaščitni faktor 10/20
Lacura Sun Sensitiv / za otroke
razpršilec za sončenje, 300 ml, zaščitni faktor 20/30
Lacura Sun Apres
mleko za zaščito kože po sončenju, 500 ml
Hofer « M i Ide Bohne»
kava, mleta, 500 g
Hofer «Cappuccino»
kapučino, mleta kava, 500 g
Hofer «Extra»
kava, mleta, 500 g
Hofer
EUR
2,99
5,99 4,99
5,99
2,99
1,89 1,89 1,89
obvešča
Hofer «Schonkaffee»
kava brez kofeina, mleta, 500g
Hofer «Der Feine»
kava, vrhunska kakovost, mleta, 500 g
Hofer « M i Ide Auslese»
kava, mleta, 500 g
Bar Italia Espresso
kava, v zrnih, 500 g Belmont kapučino
aromatiziran, 220 g
Bon Cafe kapučino
220 g
Amarov Cafe Gold
zrna zamrznjeno sušena, brez kofeina, 100 g
Amarov Cafe Gold
zrna zamrznjeno sušena, 200 g
Pepino kakao v prahu
800 g
Milfina mleko
čokoladno, trajno, 0,5 I
EUR
2,19
2,19
2,19 2,89 1,99 1,99
2,59
4,49
2,19 049
Ponudbe veljajo do odprodaje zalog. Cene vsebujejo vse davke. Cene v S IT so informativne in odvisne od valutnih razmerij. Tiskovne napake niso izključene.
333
Hofer
Klagenfurt Celovec
Villach Beljak
Volkermarkt Velikovec
Ebemdorf Dobrla vas
Odprto tudi ob sobotah od 8. do 17. ure
www.hofer.at
Za vas izbira Danica Dolenc
VSEENO, ČE NI VSAK DAN POTICA
Zalivajmo vse, kar je najbolj potrebno vode
Tako dolgega, tako vročega in tako suhega poletja pa že dolgo ne. Marsikomu se je kaj v vrtu posušilo, če ni vsega po vrsti pridno zalival. Pazite na trajnice, na klematise, občutljive grmovnice, vse tiste, ki imajo nizko razprostrte korenine, posebno rododendronom in azalej-am, ki težko prenašajo vročino. Pridno prilivajte bučkam, kitajskemu zelju, kumaram, korenju (!), mladi endiviji in radičem. Tudi na dišavnice ne pozabite. Vedite, da morajo paprike in feferoni biti vsak dan zaliti. A če bomo zalivali samo s prazno vodo, ne bo na vrtu dobro delalo. Pripravite si bio gnojilo iz kopriv ali gabeza. Namočite ju v vedro vode, tesno pokrijte in v 10 dneh bo gnojilo nared. Odlično pomaga za dobro rast. Pravkar spet začenjajo cveteti jagode. Pogosto jih zalivajte, da boste dolgo lahko delali iz njih sadne kupe, sladolede. Jagode, ki rode v žarkem soncu, imajo presenetljivo močno, čudovito aromo. Nekaterim, posebno starejšim ljudem, je endivija pretrda, zato vam svetujem, da storite tako kot Bogatajeva mama v naši ulici, ki vsake toliko poseje malo mehke solate in ima vse poletje solato, kakršno ima rada. Zaliva jo in pred vročino malo pokrije, pa zraste. Privoščite si solate iz kumaric,
stročjega fižola, paradižnika. Naj zadostujejo za cel obrok.
Cvetkin narastek s širokimi rezanci
Široke rezance skuhamo al dente v slani vodi in odcedimo. Posebej v skodeli stepemo 2 do 3 cela jajca, dodamo nasekljano šunko in poljubna zelišča. Rezance zamešamo v stepena jajca. Manjši pekač ali jensko posodo dobro namastimo z margarino, potresemo z drobtinicami in stresemo vanj široke rezance. Zžvrkljamo 1 lonček kisle smetane in jo z žlico porazdelimo po špagetih, povrhu pa potresemo z grobo naribanim gauda sirom. Popečemo v pečici le toliko, da se povrhu naredi skorjica.
Jelkini ocvrtki iz bučk
Bučke olupimo, narežemo na kocke in malo skuhamo. Vodo odlijemo in bučke pretlačimo z vilicami. Dodamo moko, sesekljan peteršilj, majaron, nariban sir, sol, poper. Vse skupaj zmešamo, da dobimo gosto testo. Testo zajemamo z žlico in ocvremo bledo v vroči maščobi. Ponudimo jih s koprovo ali kakšno drugačno omako (peh-tranovo, majonezno, tatarsko, drobnjakovo itd. lahko pa kar s solato ali s kečapom.
V zlatu in z kamni
Letošnje poletje sta ženski in moški "trendovski" nakit zaznamovala zlato in veliki kamni.
Puranov zrezek s sirom in porovo omako.
Koprova omaka
Iz 3 dag maščobe in 4 dag moke napravimo svetlo prežganje, pridenemo sesekljano čebulico, zalijemo z malo juhe ali vode, dodamo drobno zrezan ali sesekljan koper, osolimo, nekoliko okisamo in izboljšamo s kislo smetano. Podobno pripravimo porovo ali špinačno omako, le da por dlje dušimo, špinačo pa predhodno blanširamo.
Sadna solata iz dinje
1 zrelo, čvrsto dinjo razpolovimo, ji odstranimo semenje, jo narežemo na polmesece in olupimo. Olupljene polmesece narežemo na koščke, velike za grižljaj, in jih potresemo in preme-
šamo z dvema žlicama sladkorja. Sadno solato postavimo za pol ure v hladilnik, da se sladkor stopi in se iz dinje izcedi nekaj soka. Nato jo porazdelimo v posamezne skodelice in ponudimo.
Čokoladne kroglice
8 dag surovega masla, 25 dag naribane čokolade, 12 dag sladkorja, 3 do 4 žličke drobno zmlete prave kave ter čokoladne drobtine za posip. Penasto ume-šanemu maslu primešamo ostale dodatke. S hladnimi in mokrimi rokami oblikujemo za lešnik debele kroglice, ki jih povaljamo v čokoladnih drobtinah. Naj kroglice potem vsaj kakšno uro počakajo v hladilniku.
Predvsem so moderni kamni. Čim večji. Poldragi ali pa dragi, če si ga lahko privoščite. Vrsta ali pa dragocenost kamna sploh ni pomembna, le da je čim večji. Zlatarji Zlatarne Celje, ki je z nedavnim odprtjem novih prodajaln v Ljubljani in na Bledu na evropski trg vstopila z blagovno znamko Tresor, so v "trendovskem" nakitu uporabili predvsem briljante, safirje, rubine in cirkone. Briljanti so lepši v belem zlatu, ostali kamni pa v rumenem in belem zlatu, ki je
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: puranovi zrezki s sirom in špinačno ali porovo omako, paradižnikova solata, breskvina sadna kupa s sladoledom; Večerja: hladni sirov ali mesni narezek z olivami, zrnat kruh, mešan kompot.
Ponedeljek - Kosilo: rižota z bučkami, kumarična solata s kislo smetano, sladoled; Večerja: omlete s šunko, pivo ali jogurt. Torek - Kosilo: osličevi fileji po pariško, paradižnikova solata, sadje; Večerja: sirov burek, solata ali kompot. Sreda - Kosilo: ocvrtki iz bučk s koprovo omako, pečen mlad krompirček, stročji fižol v solati, kompot; Večerja: skutini zrezki, solata ali jogurt.
Četrtek - Kosilo: narastek s širokimi rezanci, solata, sladoled; Večerja: pečen krompirček, hrenovke s sirom, solata. Petek - Kosilo: pečeni ribji fileji z omako iz bučk, krompir v koščkih, paradižnikova solata, zrele breskve s sladoledom in smetano; Večerja: skutin namaz z zelišči, zrnat kruh, jogurt. Sobota - Kosilo: svinjske zarebrnice in pivske klobase na žaru, kumarična solata s krompirjem in kislo smetano, pivo ali sok; Večerja: čokoladne kroglice, sadna solata iz dinje.
Do lepote s tajsko masažo
V zadnjih letih vse več slišimo o tajski masaži, njenih eksotičnih izvajalkah in blagodejnih vplivih na telo, ki da so nekaj posebnega. Nič čudnega! Tajska masaža naj bi trajala vsaj dve uri in aktivirala vse pomembne točke na telesu.
Komu pa ne bi prijalo, da bi ga nekdo masiral dve uri in se popolnoma posvetil njegovemu telesu?! Že po- polurni masaži se človek sprosti, po dveh urah pa se počuti kot prerojen. Lepota seveda izvira tudi iz notranjosti, saj če smo spočiti in sproščeni, izgledamo veliko bolje kot pa utrujeni in napeti. In v čem je skrivnost tajske masaže? Predvsem ima že več kot 2500-letno tradicijo, združena znanja indijske joge, kitajske akupresure in japonskega šiatsuja, ki krepijo zdravje. In da traja najmanj dve uri! Temelji na masaži desetih najbolj pomembnih telesnih energijskih linij, na katerih ležijo akupresurne točke ali "okna v telo", skozi katere se uravnava življenjska energija. Tajska masaža na teh linijah in točkah odpravi zastoje, ki nastanejo zaradi vsakdanjih stresov in napetosti, k sprostitvi pa pripomorejo-tudi arome eteričnih olj. V prve pol ure se odpre energetski pretok, po dveh urah pa harmonizira energija celotnega telesa. Tajska masaža sprošča mišice, spodbuja krvni pretok, lajša bolečine, zmanjšuje posledice stresa, krepi notranje organe, vitalnost in ustvarja harmonijo med telesom, umom in duhom. Vse to pa ustvarja tudi zunanjo lepoto.
Posebnost - nakit Lare Bohinc
lahko tudi peskan ali matiran, odvisno od prstana, verižice, ogrlice, zapestnice, uhanov. Letošnje poletje se nosijo predvsem tanke verižice z obeskom, ki je malo večji, da pride do izraza, ogrlice pa so debelejše, brez obeska. Predvsem pa prevladuje zlato, belo ali rumeno, v srebru pa je bolj malo oblikovanega.
Ob tem nakitu pa so vselej zanimiv tudi izdelki uveljavljenih oblikovalcev, ki so korak naprej od trenda in presenečajo s svojo domišljijo in spretnostjo oblikovanja unikatnega nakita. Tako se je v dragocenem "Trezorju" znašel tudi nakit Ljubljančanke Lare Bohinc, ene najbolj uspešnih slovenskih oblikovalk nakita, ki trenutno živi in dela v Londonu. Njen nakit se prodaja po vsem svetu, nosijo ga celo filmske zvezde in pevke. Zato so v Tresorju počaščeni, da imajo tudi nekaj njenih izdelkov. Z njo se dogovarjajo celo, da bi potem, ko ji letošnje leto poteče pogodba s Cartierjem, za njih oblikovala briljantni nakit. Nad tem bodo pa verjetno navdušene tudi nekatere Slovenke, ki imajo rade lep in zanimiv nakit.
Katja Dolenc
Letošnje poletje so trend v nakitu veliki kamni v belem in rumenem zlatu.
Katja Dolenc
Nekdaj norčavi, danes zdravi
Izvorni jajčevci so bili beli, veliki kot kokošje jajce, grenki in psihoaktivni, da so ljudje po uživanju malo zblazneli. Njegovvijoličasti hibrid danes preprečuje nastanek holesterola, spodbuja delovanje jeter, iz njega pa se naredi tudi naravna zobna pasta!
na zdravo ožilje, saj vežejo holesterol in zmanjšujejo njegovo vsebnost v krvi. Pomagajo urejati prebavo, z grenčinami spodbujajo delovanje jeter, žolčnika, ledvic in trebušne slinavke, prebavo maščob, uravnavajo presnovo ogljikovih hidratov, lajšajo revmatične težave in sodelujejo pri procesih, ki zavirajo samovoljno delitev celic v rakavo razrast. V posušenih ostankih čašastih listov na vrhu ploda se med sestavinami, ki so se še ohranile od izvornih plodov, nahajajo tudi snovi za razstrup-ljanje, ki jih ljudje na Vzhodu še vedno uporabljajo pri zastrupitvah, tudi z alkoholom. Zanimivo pa je tudi to, da je prah zdrobljenih posušenih ali pra-ženih zgornjih delov jajčevcev s časnimi listi vred, zmešan s soljo, naravno čistilo za zobe, ki obenem utrjuje dlesni in pomaga pri parodontozi.
Katja Dolenc
lz prvotnih belih plodov so se razvile rumene, rjave, pepelaste in vijoličaste sorte, vendar so bile izredno grenkega okusa. V svoji 2500-letni zgodovini se ga je v jugovzhodni Aziji prijelo ime Jabolko blaznosti, saj so ljudje zaradi velike vsebnosti alkaloidov po uživanju kar malo znoreli. Jajčevec se je iz Indije
in Kitajske razširil po vsem svetu in danes jemo vzgojene sorte, ki niso več grenke in ne povzročajo norosti, čeprav še vedno vsebujejo alkaloide. Jajčevci sicer ne vsebujejo veliko zdravilnih sestavin, te sicer v zelo zmernih količinah so, pač pa so njegove vrednote v vlakninah in grenčinah. Zelo dobro vplivajo
IZBERITE MODRO SVOJO POT
Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja zavarovancev,
išče nove sodelavce/sodelavke v PE Predstavništvo Kranj,
ZASTOPNIKE ZAČETNIKE I.
Če vas veseli delo z ljudmi, ste dinamični, ustvarjalni, komunikativni in željni novih izzivov, vas vabimo k sodelovanju.
PpgpJI;
• srednješolska izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri
• poznavanje dela z računalnikom
• vozniški izpit B-kategorije
• pol leta delovnih izkušenj
• samostojnost in samoiniciativnost
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas i mesecev z možnostjo podaljšanja ter sklenitve delovnega razmerja
za nedoločen čas.
Svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor, Služba za razvoj zaposlenih.
O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 8 dni od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom.
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
Po Barceloni z načrti že v Atenah
Naši plavalci so se večina zadovoljni vrnili z v nedeljo končanega svetovnega prvenstva, po državnem prvenstvu prihodnji teden v Kranju pa bodo vse moči usmerili v priprave na olimpijske igre, kjer si želijo čimveč uvrstitev
v finale, upajo pa tudi na olimpijsko kolajno.
VATERPOLO
Ljubljana, Kranj - "Z rezultati naših plavalcev na svetovnem prvenstvu moram biti res zadovoljen, saj so trije plavali v finalu, skupaj pa so dosegli vrsto svojih in državnih rekordov. Predvsem pa sem zadovoljen, ker jih sedaj že devet izpolnilo olimpijsko normo, kar pomeni, da se bodo lahko nemoteno pripravljali na naslednjo sezono, ko si želimo dobrih nastopov na olimpijskih igrah v Atenah. Prepričan sem namreč, da se bomo tako tekmovalci kot vodstvo Plavalne zveze Slovenije, ki ima novega sponzorja STC, pa tudi vsi strokovnjaki, ki delamo v plavanju, maksimalno potrudili in tekmovalcem nudili pogoje za res vrhunske rezultate. Seveda je naša velika želja tudi olimpijska kolajna, vsekakor pa bom zelo zadovoljen, če bo čim več tekmovalcem uspel nastop v velikem finalu. Trije, Peter Mankoč, Emil Tahirovič in Blaž Medvešček, so že dokazali, da so tega sposobni, želim pa si, da bi uspeh te trojic za seboj potegnil tudi ostale, da bodo verjeli in zaupali v svoje sposobnosti," je ob prihodu domov minuli torek poudaril selektor naših plavalnih reprezentanc Radovljičan Ciril Glo-bočnik.
Na priložnostni tiskovni konferenci v prostorih SCT-ja v
SMUČARSKI SKOKI
Naši plavalci so se skupaj z vodstvom reprezentance zadovoljni vrnili iz Barcelone ter na priložnostni tiskovni konferenci pri novem pokrovitelju, SCT - ju v Ljubljani, že razkrili načrte za olimpijske igre v Atenah.
Ljubljani je plavalcem za dosežke na svetovnem prvenstvu v Barceloni čestital predsednik Plavalne zveze Slovenije Jure Prosen, ki mu je Ciril Globoč-nik tudi podaril dres s podpisi vseh devetih plavalcev, ki so že dosegli olimpijsko normo. Kot je ob tem dejal selektor, je prostora na majici še dovolj, prav tako kot možnosti za doseganja olimpijske norme.
"Kljub temu daje za nami letošnje največje tekmovanje, pa bo od torka do petka v Kranju še državno prvenstvo za kadete, mladince in člane. Trenutno tudi še poteka evropsko mla-
Dvojna zmaga Kranjčanov
Reit im VVinkel - Na tradicionalni tekmi za pokal Lovvenbrau v smučarskih skokih v bavarskem turističnem kraju Reit im Winkel so odlično nastopili kranjski skakalci. 75 udeležencev iz treh držav se je pred številnimi turisti pomerilo na 60 metrski skakalnici.
Daleč največ uspeha so imeli kranjski skakalci, ki so dosegli dve zmagi. Odlične uvrstitve imajo po dveh tekmovanjih, saj so kar štirje skakalci med šesterico. V vodstvu je Andraž Kern pred Boštjanom Burgerjem.
Rezultati: člani: 1.) Andraž Kern 232,9 t, 58 in 59 m, 3.) Jan Tomazin 217,5 t, 54,5 in 57 m, 4.) Boštjan Burger 215,5 t, 55 in 56,5 m, 5.) Branko Iskra (vsi Triglav) 211,4 t, 53,5 in 56 m. mladinci do 17 let: 1.) Matevž Šparovec (Triglav) 210,2 t, 53,5 in 54,5 m. dečki do 15 let: 10.) Erik Penič (Triglav) 169,3 t, 45,5 in 49,5 m.
Absolutni vrstni red po dveh tekmovanjih od štirih: 1.) Andraž Kern, 2.) Boštjan Burger, 5.) Matevž Šparovec, 6.) Branko Iskra (vsi Triglav). Janez Bešter
MINI GOLF_
Živahno na blejskem igrišču
Bled - Na Bledu je pred dnevi potekal 11. krog lige v klasičnem malem golfu za pokal Slovenije 2003 z 7. handicap turnirjem, turnirjem dvojic po sistemu Partner in tradicionalnim srečanjem mednarodnih hokejskih sodnikov. Najbolj pa sta vroče poletne dni na mini golf igrišču obeležila oče in sin - Sergej in Jaša Učakar. Devetletni Jaša je kot stoti posameznik premagal par igrišča (36 udarcev) in dosegel absolutni otroški slovenski rekord, oče Sergej pa je stotič v karieri odigral pod "magično" znamko tridesetih udarcev, kar je prav tako svojevrsten rekord. Sicer pa je na 7. handicap turnirju zmagal Danilo Pavšič, med dvojicami sta bila najboljša PavŠič in Matjaž Sopotnik, Danilo Pavšič pa je prevzel tudi vodstvo v handicap točkovanju. Na turnirju hokejskih sodnikov je bil po napetem podaljšku najboljši Max Plitz iz Nemčije.
Na lestvici lige v klasičnem malem golfu za pokal Slovenije 2003 je v vodstvu Sergej Učakar, pri seniorjih Peter Sopotnik, pri damah Katja Božič, pri seniorkah pa Lidija Rolk. Med mladinci vodi Jan Remec, med mladinkami Mojca Lindič, med tujci Curt AUstrin iz Švedske, med tujkami pa Dagmar Gietz iz Celovca. V ekipnem državnem prvenstvu je v vodstvu Mini golf klub Casino Bled pred Optimisti. V.S.
TENIS__________
Gregor Žemlja zmagal na Otočcu
Kranj - Gregor Žemlja, 17-letni Žirovničan, ki zadnja leta nastopa za kranjski Triglav, je pretekli konec tedna zmagal na Odprtem prvenstvu za Člane na Otočcu pri Novem mestu. V finalu je ugnal svojega klubskega kolega in trenerja Marka Pora v treh nizih z rezultatom 6:3; 3:6; 6:4. Barbara Mulej
dinsko prvenstvo, prav tako olimpijski dnevi mladih. V mesecu avgustu bodo nekateri odšli na univerziado, septembra pa na vojaško svetovno prvenstvo. Sredi decembra bo še evropsko prvenstvo v 25-metrskih bazenih. Tudi drugo leto tekmovanj ne bo manjkalo, naš glavni cilj pa so seveda uspešni nastopi na olimpijskih igrah," je tudi povedal Ciril Globoč-nik.
Seveda pa so z mislimi v Atenah tudi že naši najboljši plavalci, ki so se bolj ali manj zadovoljni vrnili z Barcelone. "Zastavljenih ciljev sicer na
HOKEJ V DVORANI
Pajki tudi z žensko ekipo
Škofja Loka - Pri našem najuspešnejšem klubu v hokeju v dvorani, FBC Loka Spidersih, kljub poletnim počitnicam še malo ne počivajo. Tako se te dni že pripravljajo na prvo pomembno tekmovanje v novi sezoni, saj so dobili povabilo na največji turnir v dvoranskem hokeju, Czech open. V Pragi bodo tako nastopili naslednji teden, od 6. do 9.avgusta, na turnirju pa bodo ena od kar 196 ekip iz enaindvajsetih držav. Škofjeloški "pajki" se želijo uvrstiti med najboljšo šestnajsterico, čeprav se pred odhodom zavedajo, da bo za tak rezultat potrebno tudi precej športne sreče. Sicer pa so pred letošnjo sezono v klubu pošteno zavihali rokave. Poleg prve ekipe imajo sedaj tudi drugo ekipo, ki bo klub zastopala na igriščih malega "floorballa", poleg te ekipe pa imajo tudi mladinsko ekipo do 19 let. Kot pravijo, pa so najbolj ponosni na novoustanovljeno žensko ekipo, ki je že začela s pripravami in naj bi v novi sezoni nastopala v avstrijskem državnem prvenstvu. V.S.
ODBOJKA NA MIVKI
Turnir v Kranju
Kranj - Četrti turnir serije Siemens mobile masters 2003 ta vikend gostuje v Kranju. Na nasutem igrišču ob stavbi občine v Kranju in na igriščih ŠC Vogu v Besnici so se že včeraj začele kvalifikacije za glavni turnir, ki se bo začel danes ob 16. uri. Finalni boji bodo v soboto na centralnem igrišču v Kranju, polfi-nalni dvoboji se začnejo ob 14. uri, finale pri ženskah je na sporedu ob 20:30, finale moških pa ob 21:30. B.M.
svetovnem prvenstvu nisem povsem uresničila, vseeno pa so mi nastopi spodbuda, da bom še naprej zavzeto delala," je povedala Alenka Kejžar. Tudi njena klubska prijateljica iz radovljiškega plavalnega kolektiva, 17-letna Tamara Sam-brailo, si je obetala več, na koncu pa vendarle priznala: "Glede na to, daje bilo to moje prvo člansko svetovno prvenstvo, moram biti zadovoljna, saj sem pač videla, kam sodim v tej konkurenci".
Anja Gurman, ki je v Barcelono pripotovala naravnost iz študija in priprav na Floridi, si je morda od prvenstva obetala malce več, vendarle pa je domov upravičeno prišla nasmejana: "Postavila sem dva osebna rekorda, odplavala normo za olimpijske igre, sedaj se bom lahko v miru pripravljala na Atene," je povedala 18-letna plavalka iz Godešiča, sicer članica kranjskega Merit Triglava.
Z odplavano olimpijsko normo je bil zadovoljen tudi Kranjčan, član PK Radovljica Marko Milenkovič, seveda pa so bili ob prihodu domov najbolj razpoloženi vsi trije slovenski finalisti: Emil Tahirovič, sicer član kranjskega Merit Triglava, ter Ilirijana Peter Mankoč in Blaž Medvešček.
Vilma Stanovnik
Kadeti od devetega mesta nazaj
Carigrad - Te dni v Carigradu poteka kadetsko evropsko prvenstvo za vaterpoliste. Naša reprezentanca je v predtekmovalni skupini C najprej visoko, 28:1, izgubila z ekipo Srbije in Črne gore, nato so bili naši kadeti slabši od ekipe Italije 13:8, v odločilni tekmi za 3. mesto v skupini pa so 13:4 premagali ekipo Velike Britanije. V sredo so nato izenačeno, 6:6, igrali z ekipo Gruzije, tako da se bodo v nadaljevanju merili za uvrstitev od 9. do 16. mesta. J.M.
NOGOMET_
Nogometna sreda tudi na Gorenjskem
Jesenice - Minulo sredo so bile oči slovenskih ljubiteljev nogometa uprte v Maribor, kjer je bila prva tekma 2. kroga kvalifikacij lige prvakov. Naši prvaki, ekipa Maribora Pivovarne Laško, je z moštvom Dinama iz Zagreba igrala izenačeno 1:1 (1:1), kljub remiju pa so pred povratno tekmo v Zagrebu optimistično razpoloženi. Malce manj ugoden rezultat so v prvi polfinalni tekmi iztržili nogometaši ekipe Sport Line iz Kopra, ki so z 2:0 (2:0) izgubili z nizozemskim moštvom SC Heerenveen.
V Šenčurju je zmago slavila ekipa Dravograda.
V sredo pa so bile tudi tekme šestnajstine finala slovenskega pokala. Na Jesenicah je domače moštvo Jesenic 4:2 premagalo Šoštanj, ekipa Šenčurja Protect GL pa je z 1:2 izgubila z Dravogradom. Tekme med Biljami in Domžalčani ni bilo, saj se je ekipa Bilj odpovedala nastopu, zato so se Domžalčani brez boja uvrstili v nadaljevanje tekmovanja. Ta konec tedna ekipo Domžal čaka tekma 3. kola v ligi Si.mobil. Gostovali bodo pri ekipi Primorja.
Vilma Stanovnik, Foto: Tina Doki
Triglavovi košarkarji brez tujcev
Trener Franci Podlipnik kljub boljšim ponudbam nekaterih klubov ostaja v Kranju - Ekipo želi v naslednjih letih popeljati v Jadransko ligo.
Franci Podlipnik
Kranj - Triglavovi košarkarji bodo 6. avgusta začeli s pripravami na novo sezono. Da bi bili čim bolj pripravljeni na začetek državnega prvenstva, ki se začne zadnjo septembrsko soboto, nameravajo odigrati tudi nekaj prijateljskih tekem s slovenskimi ligaši in se udeležiti mednarodnega turnirja za pokal Karavank. V klubu med poletnim premorom ni prišlo do korenitih sprememb. Ekipa ostaja mlada, trener ostaja Franci Podlipnik. Z njim smo se pogovorili o željah za prihodnost
ŠAH
in stanju v klubu, v katerem je že osem let.
Kakšna bo ekipa za letošnjo sezono v primerjavi z lansko?
"Zelo bo podobna lanski, kar bo pripomoglo k boljši uigrano-sti. Zaenkrat smo izgubili le 224 cm visokega Čeha Hogra, ki se je vrnil v Union Olimpijo, od koder je bil posojen. V ekipo, ki je bila s povprečno starostjo malo nad 20 let najmlajša v DP-ju, bomo vključili nekaj igralcev iz mladinskih in kadetskih vrst. Kot trenutno kaže, bomo edini v DP-ju igrali brez tujcev." Je torej moč igrati brez tujcev?
"Še posebej, če primanjkuje denarja. S tujim igralcem imaš mnogo stroškov: treba ga je zavarovati, mu ponuditi stanovanje... Bolje je dati priložnost kateremu od mladih domačih igralcev. Ni razlike, ali si v prvenstvu deseti ali osmi. V tem primeru nima smisla kupovati tujcev. Se jih pa vsekakor izplača, ko obstaja možnost za uvrstitev v Evropo."
Lahko letos posežete višje kot lani, ko ste v prvenstvu zasedli 10. mesto?
"Kljub temu da bo ekipa mlajša od lanske, je moja želja izbolj-
Šahisti na Bledu
Bled - S slovesnim odprtjem se bo to nedeljo ob 9.15 uri v hotelu Astorija na Bledu začelo odprto posamično prvenstvo Slovenije v šahu. Prvenstvo bo trajalo do 10. avgusta, odprto pa je za vse slovenske šahiste in bo potekalo po švicarskem sistemu z devetimi koli. Prvenstvo lahko spremljate tudi v živo na spletnih straneh šahovske zveze www.sah-zveza.si/0308/si03ch. Prvenstvo so omogočili sponzorji in donatorji šahovske zveze Žito, Mobitel, Sava IP, Kolinska in KD Holding, na njem pa naj bi nastopili tudi najboljši slovenski šahisti in šahistke. Trenutno je prijavljenih 35 šahis-tov in 16 šahistk. V.S.
sati uvrstitev iz lanske sezone. Vse je povezano z denarjem. Či bi bilo tega dovolj, bi lahko dobre igralce zadržali in se še s kom okrepili. Tako bi lahko posegli po drugem ali tretjem mestu v DP-ju, kar bi nam omogočilo igranje v Jadranski ligi. Igranje v tem tekmovanju je tudi klubski cilj, ki bi bil uresničljiv v naslednjih treh ali štirih sezonah, ko bi igralci še bolj napredovali." Ostajate ves ta čas v KK Triglav?
"V klubu sem že osem let, imam še nekajletno pogodbo. V tem času bi rad ekipo pripeljal v Jadransko ligo. Imel sem nekaj boljših ponudb, vendar sem se kljub slabšim pogojem odločil ostati ravno zaradi mladih igralcev, na katere računamo. Tudi oni so za to, da ostanejo v Triglavu dalj časa, nekateri so že podpisali večletne pogodbe. Želimo, da bi vsi igralci študirali in ta čas igrali pri nas, v druge klube bi odšli šele po zaključenem študiju." Omenjali ste pogoje za delo v klubu. Kakšni so ti danes in kako bi jih primerjali s tistimi izpred osmih let?
"V klubu so pomanjkljivosti, saj nimamo stalnega kondicij-skega trenerja in fizioterapevta. Oba bi med sezono potrebovali, vendar ni denarja. Občasno mi kdo priskoči na pomoč, vendar sem več ali manj "deklica za vse". Pogoji za treninge so zelo dobri, saj nam je dvorana na voljo tako dopoldne kot zvečer. V času od mojega prihoda smo opravili ogromno delo. V tistih časih je bilo v košarkarski šoli 50 otrok, danes jih je desetkrat več. Takrat ni treniralo nobeno dekle, trenutno jih že več kot 100..." Jaka Vukovič
Vdorov v nekdanji dom JLA se ne da preprečiti
"Kranjski sramoti" bijejo
zadnje ure
Ne ograja, ne zazidan vhod, ne zabita okna v pritličju - nič od vsega tega v letih, kar se je poslovila JLA, njenega doma ob Nazorjevi v Kranju ni moglo obvarovati pred vsiljivci.
Kranj - Leta 1996 je nekdanji dom JLA v Kranju kupila Iskra Commerce in ga kasneje predala novi firmi IC Dom, da bi na njegovem prostoru zgradil podzemne garaže in poslovno stavbo. Prav danes naj bi enotno dovoljenje za rušenje in gradnjo prve faze, to je 200 garaž v treh etažah pod zemljo, hkrati pa tudi lokacijsko dovoljenje za nadzidavo poslovne stavbe postalo pravnomočno.
Direktor podjetja IC Dom Ivan Marjek je že aprila, po odprtju Doma I na sosednjem prostoru nekdanje Gradbinčeve upravne stavbe, napovedal, da se bodo rušenja doma JLA in gradnje prve garažne hiše v Kranju v primeru pridobljenih dovoljenj lotili že zgodaj jeseni. Zanjo bodo potrebovali približno pet mesecev, stala pa bo okrog 350 milijonov tolarjev. Brž zatem bi začeli z gradnjo poslovne stavbe nad garažami.
Vse torej kaže, daje IC Dom s prilagojenim projektom zadovoljil tudi sosede iz bližnjih blo-
kov in da bo enotno dovoljenje za gradnjo danes dejansko postalo pravnomočno. Nekdanjemu domu JLA, ki je poleg hotela Jelen in opuščene vile oziroma vrtca za glavno avtobusno postajo ena od treh najvidnejši
kranjskih sramot, potemtakem bijejo zadnje ure. Res skrajni čas!
V zadnjih dveh tednih so po pripovedovanju sosedov iz razsute stavbe prihajali "čudni" glasovi, pred domom seje ustavil tudi kranjski reševalni avto. Zasvojenci so namreč tudi po zadnjem "zabitju" vseh mogočih dostopov v zapuščeno stavbo - novembra 2001, potem ko je zaradi prevelikega odmerka heroina umrl 28-letni Tržičan -našli pot vanjo. V minulih letih smo se že nekajkrat sprehodili po domu, zadnjič v sredo, ko smo v njem opazili še večje kupe odpadkov, še več injekcijskih igel, praznih stekleničk metadona. Posnetki, ki so ob tem nastali, govore sami zase...
Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
KRIMINAL
Shrambo je dobro napolnil
Bled - Neznanec, ki je v noči s torka na sredo vlomil v Živilino trgovino na Bledu, je "prihranil" skoraj 1,3 milijona tolarjev. Odnesel je več vžigalnikov, kosov pršuta, steklenic alkoholne pijače in zavojčkov cigaret, za nameček pa še sesalec turbo tiger. Policisti še poizvedujejo, kdo ima polno shrambo.
"Tamček" zginil z gradbišča
Hotemaže - Z dvorišča hiše, ki jo še gradijo, je med 16. in 30. julijem nekdo odpeljal neregistriran tovorno avto tam 80 T3 BE oranžne barve. Vreden naj bi bil še kakšnih 270.000 tolarjev.
Nočni vlomilec odšel z denarnico
Voglje - Z vlomom v stanovanjsko hišo v Vogljah si je neznanec v noči s ponedeljka na torek opomogel za denarnico, ki jo je našel v dnevni sobi. Lastnika je olajšal za približno 90.000 tolarjev. V denarnici so bili dokumenti ter gotovina v domači in tuji valuti.
Zamikala ga je palma
Srednja Dobrava - Nekoga je zamikala palma v loncu na dvorišču stanovanjske hiše v Srednji Dobravi. Rastlino, vredno kakšnih 50 tisočakov, je odnesel v neznano.
Kopalci - previdno!
Šobec - Po redkih policijskih poročilih sicer sodimo, da so tudi dolgoprstneži več ali manj na dopustu, pa vendar previdnost nikoli ni odveč. Kopalka, ki je v kampu Šobec na travi brez nadzora pustila vrečko, je ostala brez mobilnega telefonskega aparata nokia.
Ukraden bel clio
Kranj - S parkirišča v ulici Rudija Papeža na Planini je neznanec v noči s ponedeljka na torek odpeljal osebni avto renault clio bele barve z registrsko oznako MB 89-27V. Lastnik upa, da bodo avto, vreden okrog 750.000 tolarjev, policisti vendarle našli. H. J.
Suša prazni zbiralnike
Kranj - Kljub napovedanemu kislemu vremenu, ki naj bi trajalo še danes in jutri, pa vremenoslovci izdatnejših padavin ne obetajo. Tako bodo vodni zbiralnici v nekaterih krajih, kjer so že presahnili, še naprej očitno bolj ali manj prazni. V prvi polovici tega tedna so gasilci vozili pitno vodo na Jamnik, v Javorniški Rovt, v Log, Podobeno in na Visoko v Poljanski dolini ter v Jarčjo dolino pri Žireh.
Iz gasilskih zvez Bled-Bohinj, Radovljica, Jesenice, Kranj in Škofja Loka je 59 gasilcev z enajstimi vozili odšlo pomagat gasit požar na Krasu. H. J.
Nevihta polnila kleti z vodo
V ponedeljek popoldne je v uri do uri in pol na Jesenicah in v Rovtah padlo toliko dežja, da se je zdelo, kot bi se utrgal oblak.
kletnih skladiščnih prostorih Mercatorjeve živilske trgovine na Titovi 22. Kmalu sta sledila klica iz Mercator Pohištva in lekarne na Titovi 18.
"Klicev je bilo toliko, da smo nemudoma aktivirali še prostovoljne gasilce,"razloži Jože Kovač, dežurni v jeseniškem centru za obveščanje. Ti so pomagali v kleti stanovanjskega bloka na Tavčarjevi 1/b, na Cesti revolucije 1 in 2, v stanovanjski hiši na Viktorja Kejžarja 18 in stolpnici na Titovi 22. "Voda je dobesedno odprla kanalizacijske jaške in drla kot vodomet," pravijo gasilci.
Kot da narava ne bi že dovolj zažugala, sta kamenje in pesek na cestišče prinesla še hudournika, ki sta se razlila čez cesti v Planino pod Golico (nad gostilno Erlah) in v Javorniški Rovt. Tu so morali priskočiti na pomoč komunalni delavci iz Jeko-ina, ki so strojno odstranjevali naneseni material. Cesta v Planino pod Golico je bila ponovno prevozna okoli 22. ure, v Javorniški Rovt pa šele okoli 2. ure zjutraj.
Pomoč so potrebovali na tolikih koncih (tudi v žirovniški občini v stanovanjskih hišah na Breznici in v Mostah), da so poklicali nočno izmeno poklicnih gasilcev ter člane prostovoljnih gasilskih društev Jesenice in Za-breznica. Na terenu je bilo okoli 23 gasilcev, ki so večino kleti odrešili vode v večernih urah, le na Titovi 18 so še v torkovem dopoldnevu črpali iz jaška dvigala in iz kleti, kjer je segala skoraj do stropa in so zaradi varnosti celo izključili elektriko.
Mendi Kokot
Jesenice - Voda je ponekod kar bruhala iz jaškov v kletnih prostorih stanovanjskih oziroma stanovanjsko poslovnih zgradb. Potem sta čez cesti v Planino pod Golico in Javorniški Rovt pridrla še narasla hudournika.
Zvone Kalan, na občini zadolžen za področje zaščite in reševanja, pravi, da jih je okoli sedemnajste ure naliv ujel ravno
pri preizkušanju vodometa na novem krožišču pred nekdanjo glavno pisarno železarne. Čez slabo uro so se že vrstili klici, da meteorna voda v zgradbah na različnih koncih osrednjega dela mesta skozi jaške zaliva kleti.
Nekaj pred osemnajsto uro je bila že alarmirana jeseniška poklicna gasilska brigada, ki je s črpanjem vode najprej začela v
Osemletnik "sekal" ovinek
Srednje Brdo - Osemletni otrok je v sredo, 30. julija, popoldne kolesaril po klancu navzdol od Srednjega Brda proti Hotavljam. Približno 40 metrov pred njim so bili, prav tako na kolesih, njegovi štirje prijatelji. Da bi jih dohitel, je "sekal" blagi levi nepregledni ovinek. Ravno takrat je nasproti z osebnim avtom pripeljal 53-letni Gorenjevaščan. Mali kolesarje čelno trčil v avto. Huje ranjenega so reševalci iz škofjeloškega zdravstvenega doma prepeljali v klinični center.
Ničesar kriv, a huje ranjen
Praprotno - 24-letni P. P. iz Železnikov je v torek, 28. julija, ob enih popoldne z osebnim avtom renault laguna peljal po regionalni cesti od Železnikov proti Škofji Loki. Zunaj Praprotna je začel prehitevati tovornjak s priklopnikom. Zavil je na nasprotno smerno vozišče, po katerem je takrat z golfom pripeljal 40-Ietni P. D. iz Železnikov. V trčenju je bil huje ranjen 40-letnik. Povzročitelja, ki jo je odnesel brez posledic, bodo policisti kazensko ovadili.    H. J.
Kje je zeleni val
Semaforji na Oldhamski in C. Staneta Žagarja v Kranju so neusklajeni.
Kranj - Cesta Staneta Žagarja od krožnega križišča na vzhodnem robu mesta do konca kokrškega mostu, kjer zavije levo, v smeri naravnost pa preide v Oldhamsko, ki se konča v križišču pri zavarovalnici Triglav, ima sicer vlogo mestne ceste, hkrati pa tudi severne obvoznice. Ta je sicer za kranjskim športnim centrom začrtana že dolga leta, kdaj bo dejansko zgrajena, pa še nihče ne zna natančno odgovoriti.
Da sta Zagarjeva in Oldham-ska res mestni cesti, dokazuje tako njuna skromna širina kot številna semaforizirana križišča in še številčnejši prehodi za pešce. Semaforji so sprva delovali usklajeno, v tako imenovanem zelenem valu, kar je za prednostno cesto tudi običaj.
Po pritožbah voznikov, ki so se nanju vključevali iz priključnih cest in ulic, češ da se nikakor ne pretolčejo naprej, pa je mestna občina lani zaupala podjetju Asist, ki se ukvarja s programiranjem semaforizaci-je, izdelavo strokovne študije. Meritve in simulacije prometa od zavarovalnice Triglav do križišče pri Boltezu so pokazale, da v primeru programiranja zelenega vala na Oldhamski in
Žagarjevi le-ta povzroči zastoj prometa na vsem priključkih, zlasti z Jezerske ceste, Likozar-jeve, Jelenčeve in Žanove ulice, s Partizanske ceste^ kot tudi s kraka C. Staneta Žagarja pri kokrškem mostu.
Semaforiziranih križišč in prehodov za pešce je na obeh cestah preveč, je pritrdila tudi študija. Vendar pa so zaradi varnosti nujni. Stanovalci s Planine III celo zahtevajo semafor v križišču pri Boltezu, od koder je skoraj nemogoče varno zaviti levo proti Kranju ali speljati naravnost proti poslovnemu delu Primskovega.
Rešitev prometnih zamaškov na Oldhamski in Žagarjevi, ki sodita med najbolj obremenjene kranjske ceste, je vsekakor v
čimprejšnji izgradnji severne obvoznice, dotlej pa bi verjetno kazalo pretehtati možnost vrnitve zelenega vala. Večina vozil gre namreč po teh dveh cestah in normalno bi bilo, da imajo prednost pred tistimi, ki se nanju vključujejo s stranskih. Zdaj morajo namreč vozniki zaradi neusklajenih samaforjev na par sto metrih v prometni gneči na prednostnih cestah počakati tudi po štirikrat ali pa še večkrat.
Kako dolgo se vozi od zavarovalnice Triglav do krožnega križišča, smo preverili v sredo ob pol enih popoldne, torej v prometno zelo sproščenem času, ko številni vozniki dopu-stujejo in ko tudi ni običajnih konic pred začetkom ali po koncu delavnika.
Z začetka Oldhamske do konca Žagarjeve smo pripeljali v rekordnih štirih minutah in štirih sekundah. Rdeča luč je svetila v semaforju pred kokrškim mostom in pri Jaku na Prim-skovem. Nazaj smo vozili pet minut in tri sekunde.
Prvič smo morali počakati v križišču pri Mercatorju, skozi križišče pri Merkurju smo zdrveli že ob rumeni luči, stali smo v križišču pri Vodovodnem stolpu, v križišču z Zoisovo, v križišču pri zavarovalnici pa spet prevozili rumeno luč. Poudarjamo, da je bil promet izjemno redek. V "normalnih" dneh in urah bi za isto pot potrebovali najmanj dvakrat toliko časa.
Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
Gorazd Šinik
Joj, kako beži čas. Kaj čas, poletje. Konec 31. tedna in prvi dan, slovensko velikega srpana, mednarodno meseca avgusta. Čas dopustov in "aktivnosti".
Francoska pentlja se je razvozlala, dve kolesarski družbi -"Giro di Pula in Giro di Pavlic iz 51. številke "GN-ja" pa sta bili deležni takega medijskega odmeva, da velja v bodoče še bolj zavzeto spremljati tovrstne aktivnosti.
Miran Pavlin in Alenka
Nekako v tem smislu sem se odločil "nadlegovati" znanca, zdaj športne zvezde mednarodnih razsežnosti. Ko je bil še "pobč", si verjetno tudi sam ni znal predstavljati, da bo deležen take športne kariere. Brcal je žogo v Naklem, na "njivi" po opisu "fuzbal placa" Braneta Oblaka, in s svojo generacijo prispeval nekaj nepozabnih nedelj v Naklem, ko so, recimo, stresli Olimpijo. Ja, Miran Pavlin je bil del ekipe, ki je Gorenjski dajala nogometnih užitkov. In dal prvoligaša. Potem pa,...oh, ene in edine zgodbe, zakaj in kako, da Gorenjska nima nogometne prvoligaške ekipe. Miran
VRTIMO GLOBUS
(___
Janez Aljančič in Feliks
je odšel v Olimpijo in "utaknil" tako dober gol, da so ga opazili. Službeno pot nogometnega "profija" je nadaljeval v Nemčiji, na Portugalskem, pred nedavnim pa je podpisal triletno pogodbo za ciprski Olvmpiakos iz Niko-zije. Glavnega mesta Grškega dela otoka Cipra, kjer še vedno stoji trden most z imenom Josipa Broza Tita. Takrat, ko so poimenovali most po našem maršalu, je bil otok še nerazdeljen na Turke in Grke. Hm. Še vedno je "otok" dojemljiv vsevrstnih finančnih operacij iz "našega" Yu okolja. Miran Pavlin se je pred dnevi za dan in pol ustavil v rodnem mestu, ko se je vračal s klubskih priprav v Italiji. Bojda je na Cipru tako žgalo, da so odšli na prve treninge na tuje. Doma v Kranju, na Mohorjevem klancu pri Alenki in Klavdiji, si je dal na novo "organizirat" la-sišče, no, Alenka ga je na novo moderno ostrigla in mu nekaj sivih spremenila v barvo ostalih, večinski las. Miran pravi, da je ciprska pogodba zagotovo zadnja, saj je dobrih deset let na tujem dovolj. Vmes bo kot kapetan nacionalne nogometne klape "skakal kot Sloven'c" za uvrsti-
tev na še eno evropsko prvenstvo.
In če se Miranu počasi končuje nogometna zgodba, se Janezu Aljančiču šele dobro pričenja. Tudi Janez je pričel v Kranju pri Triglavu, bil uspešen in tako hiter, daje prepričal Braneta Oblaka in se lani uvrstil v ekipo zmagovalne Olimpije. Janez pravi, da se je največ nogometa naučil od Danila Popivode. Imel pa je Janez priliko opazovati, trenirati in igrati z "Velikim Žutim", Robertom Prosinečkim, Robi, ve-
. w
Dejan Košir
Umrl je Bob Hope
V Los Angelesu je v stotem letu starosti  umrl ameriški
komik Bob Hope, eden najbolj cenjenih ameriških šaljiv-cev. Večkratni milijonar je kot igralec, pevec in plesalec
_____________ I v vseh zvr"
||1 *-^^'s^H^^ j steh; v varietejih,
filmih, na radiu in televiziji. Hope je maja letos slavil 100. rojstni dan, hkrati pa tudi 75. obletnico uradne kariere. V dolgoletni karieri je prejel kar 1500 nagrad, med drugim nekaj častnih oskarjev, medalje britanske kraljice Elizabete in ameriškega kongresa ter nagrade ameriške akademije za televizijo; v Guinnessovo knjigo rekordov se je zapisal kot največkrat nagrajeni zabaviščnik v zgodovini.
Gola monaška princesa
Monaška princesa Stepha-nie bo gola pozirala za fotografije in tako prispevala k združenju za boj proti aidsu. Fotografije, na katerih bo imela le rdečo pentljo, bo izdelal nemški umetnik Peter Klasen, objavila pa jih bo španska revija Hola. Prve izvode revije bodo prodali na dražbi 10. oktobra v Monaku, ves dobiček pa bo šel novoustanovljenemu združenju Ženske proti aidsu, ki ga je princesa Stephanie ustanovila skupaj s svojim bratom, princem Albertom.
Visokokaloričen sladoled
V vročih poletnih dneh je sladoled ena najbolj priljubljenih osvežitev, zato strokovnjaki za pre-
hrano opozarjajo, da sladoled ni koristen za človekovo zdravje, temveč je bolj razvada. Porcija sladoleda s koščki čokolade namreč vsebuje tudi do 1200 kalorij in 38 gramov maščob; za primerjavo, prav toliko kalorij ima pečenka, solata in pečen krompir, polit s kislo smetano. Ameriški center za znanost v javnem interesu v zameno za visokokalorične sladolede priporoča raje zmrznjen jogurt ali sorbet, ki vsebujeta od 100 do 200 kalorij, prav tako ljudem odsvetuje raznorazne sladke prelive.
Tokio je najdražje mesto na svetu
Britanski časnik The Economist vsako leto objavi seznam najdražjih mest na svetu, letos na prvih dveh mestih ostajata Tokio in Osaka. Raziskava, v kateri primerjajo življenjske stroške, kaže, da so zaradi višje vrednosti evra v razmerju do ameriškega dolarja evropska mesta postala relativno dražja, tretje mesto na lestvici je zasedlo Oslo, ki je postalo najdražje mesto v Evropi. Med prvih deset so se uvstili še Zurich, Hong Kong, Koben-havn, Ženeva, Pariz, Revkjavik in London. New York, ki je najdražje mesto v ZDA, je zasedel šele 13. mesto.
liki Hrvat in eden izmed redkih, ki je brcal v Barceloni in Realu, pa je imel z Janezom priliko okušat jedi in vino Pri Bizjaku, v gostilni Janezove mame in očeta. Takole se je Janez veselil minuli torek z novim tekstilnim prijateljem in ga dal ovohat pravemu, aljaškemu malamutu, ki sliši na ime Feliks, ki družini zagotavlja sprostitev in odgovornost. Janez je dopolnil pravo polnoletnost, kljub vsemu pa je bil deležen dveh dnevnih treningov. Ostalo mu je le toliko časa, da je Meto, mamo Veroniko in ata Rudolfa odpeljal na kosilo, kjer so Janezu stregli z "zlatim bištekom". Janezu čestitke, nič poškodb in dobrega nogometa!
Tako nekako bi veljalo tudi trem Gorenjcem meseca, še bolj dvema aktivnima, Dejanu Koširju in Davidu Primožiču.
Dejan Košir, "snowboarder"-deskar na snegu, je bil januarja Goren'c meseca, za to popularno lovoriko seje medijsko odmevno potegoval z igralcem Vitom Ro-žejom. In zmagal. Še enkrat, tokrat javno, se je Dejan predstavil kot izredno simpatičen sogovornik, discipliniran športnik, ki ve, kako gre njegov šport in kaj vse je potrebno za uspeh postoriti. Zelo racionalno nam je povedal, da si želi še enih olimpijskih iger, da pa za to potrebuje zdravje, športne sreče, in "če bo bog dal", je rekel Dejan v Vinharjah, kjer smo gostili popularne Gorenjce, bo še enkrat okušal slast največje športne dogodivščine. Pravi, da veliko trenira, veliko spi, zgodaj vstaja in dobro je. Najraje kar domačo hrano. Tako prijetnega in resnega si Dejana Koširja po končani športni poti predstavljam kot uspešnega športnega menedžerja ali izrednega svetovalca mladim športnim navdušencem. Bi jim imel veliko povedati, kako se obnašati in kako komunicirati v športno krutem okolju.
David Primožič
David, pa ne tisti popularni Anglež iz španskega Reala -Beckham, Primožič iz "Voma", je bil prav tako zgovoren, le daje ves čas tiščal levo roko globoko v žepu. Kot da bi moje fotografsko oko ne opazilo, daje prav po "beckhamsko" obarval nohte v modro. Tudi David je svetovni prvak, v telemark smučarski disciplini, kjer tekmujejo tudi v lepoti. No, lepoti smučarske izvedbe. In v živo zna biti izredno lepo. David pravi, da vsako jutro pogleda proti Kofcam, če je že kaj snega, lepoto pa začne trenirat že "pred špeglom" v domači kopalnici.
V domači kopalnici bo letošnje morje očitno preživel Gorenjec meseca oktobra, cvetličar Matjaž Beguš, za prijatelje velikokrat kar Mak. Šport mu je kriv poškodbe, ki si jo je sicer dobro zacelil, ko pa so Matjažu pred dnevi iz noge "odšraufali šrau-
fe", je staknil bolnišnično infekcijo in "šanta" mu ne dovoljuje uživanja na Hvaru v Milni, kjer se njegova vsakoletna družba že veselo namaka. Mak Matjaž je bil opažen na Plečnikovih stopnicah, v prvi noči "KranFesta", preimenovane Kranjske noči. Plečnikov vodnjak in stopnice letos gostijo kotiček za počitek, kjer dobra "chill out" muzika DJ-ja Don Fillipa in Terase cafe
Matjaž Beguš
bar Lounge, razvaja utrujene od preveč hrupa. Letos se prvič dogaja KranFest tudi na Mohorjevem klancu. Štajerski Elvis, "wet T-shirt"... Dober program! Bravo!
In še preden je zdrsnil na dopust Janez Kadivec, je predstavil svojo novo poslovno pridobitev in uspeh. V svojo avtohišo je
Janez Kadivec
uspešno pripeljal še zvenečega Forda. Še prej pa prepričal ene in druge, da je to dobro za posel, za zaposlene, Kranj in Gorenjsko. Za Janezov poslovni uspeh je bilo najprej slišati v Ljubljani. Nekako tako, "madona je navihan tale vaš Kadivec". Ko sem ga pobaral v njegovem novem, 150 m2 velikem Fordovem salonu, je znal zelo dobro povedati, zakaj si je navlekel še novih skrbi in dela.
"Naj me pes brcne, če sem 30. marca leta 2000 verjel, da bo Merkur naredil tak center," je župan Litije Mirko Kaplja duhovito nagovoril druščino na otvoritvi novega trgovskega centra v Litiji. Seveda smo se mu vsi nasmejali, navdušena pa sta bila tudi predsednik uprave in generalni Mer-
Frenk in Nuša Derenda
kurja Bine Kordež ter Emil Pavlin, izvršni direktor področja investicijskega inženiringa v Merkurju. Tudi Bine Kordež danes odhaja na morski dopust, kondi-cijsko zelo dobro "vzdrževan", saj ima letos že več kot 2000 kolesarskih kilometrov. Ja, in izredno dobre poslovne rezultate. Bravo! S svojo "energijo", glasom in stasom je prisotne navdušila Nuša Derenda. Še kar in upravičeno popularna. Ko je odpela Merkurju, vmes sta z možem še pomalicala, je odšla na Švedsko. Danes poje v Stockholmu. Ko se vrne, gre v Turčijo. Pol službeno, pol uživat s svojim Frenkom in družino Matjaža Vlašiča. Novi glasbi naproti.
Bravo tudi za organizatorje letošnje "kulturne fešte", imenovane KranFest. Zbrati so morali dobrih 35 mio SIT, da so nam zagotovili na 11 aktivnih prireditvenih prostorih dober kulturni in žurer-ski program. Za vsakogar nekaj. Za vse tako nikoli ni. Vsaj pri nas, a ne. Še mi, Gorenjski glas, smo prispevali svoje. Kot medijski sponzor smo vam natisnili 67.000 izvodov časopisa, vam pripravili odmevno naročniško akcijo...
Prešernov pogled in mogočna prisotnost Franca na Glavnem trgu je še bolj navdušila številne prisotne na akustičnem koncertu Tinkare Kovač. Vsekakor najboljši dogodek prve kranjske, sredine noči. Bi veljalo Prešernovo zavetje izkoristiti še za podobne in dobre prireditve. Bravo Franci, aja, glasni in stasni simpatični Primorki Tinkari Kovač še poseben aplavz. Prijetno muziciranje, lep koncert.
Tinkara Kovač
Še preden jo drsnem še sam na morje, vam preskrbim zanimivih nominacij. Tako, da ne opazite, kdaj točno me ne bo, ha ha ha...
Uživajte poletje! Ga zna biti kmalu konec.
Mirko Kaplja, Emil Pavlin in Bine Kordež
V zraku visi osemsto milijard
slovenskih tolarjev
Na državnem pravobranilstvu so izdali letno poročilo o svojem delu v preteklem letu. Poročilo je ostalo v javnosti prezrto. Povsem neupravičeno, saj je država bodisi kot tožena bodisi kot tožeča stranka s svojimi državljani in pravnimi osebami v sporu za nekaj "drobiža" manj kot osemsto milijard tolarjev. Torej za približno polovico
državnega proračuna. To pa že ni več mačji kašelj, kajne.
Tehtnica, na kateri je osemsto milijard tolarjev, se krepko na-giblje na stran tistih, ki od države denar zahtevajo. Na tej strani je astronomskih 649.329.652.044,84 tolarjev, kar se prebere šesto devetinštirideset milijard tristo devetindvajset milijonov in tako naprej. Ampak, to še ni vse. Kot piše v poročilu, "niti v letu 2002 za veliko nezaključenih dena-cionalizacijskih zadev in zadev zaplemb premoženja vrednostni podatki niso obstajali oziroma se v nekaterih zadevah niso dopolnjevali".
Neresna policija
Polovico navedenega zneska (tristo dvajset milijard) imajo v "dobrem" pooblaščene investicijske družbe, in sicer iz naslova tako imenovane privatizacijske luknje. Zaradi odločbe ustavnega sodišča so pravde do nadaljnjega odložene, prej ko slej pa bo treba tudi te stvari razčistiti.
Posredi je, kajpada, denar davkoplačevalcev. Z njim so lani, pa tudi predlani, najbolj razmetavali na ministrstvu za notranje zadeve. Zaradi poškodb, ki so jih državljanom prizadejali policisti, je na sodišču sto sedem nerešenih zadev, težkih milijardo tolarjev. Sto šestintridesetim osebam je isti organ pregona odvzel prostost, in če se bo na sodišču izkazalo, da neupravičeno, bo moralo notranje ministrstvo iz državnega proračuna primakniti še dodatne tri milijarde. Kar pomeni, da je policija skupaj povzročila za štiri milijarde tolarjev škode.
Sledi obrambno ministrstvo. Zaradi poškodb na delu oziroma med služenjem vojaškega roka bo v državnem proračunu -potem ko bo sodišče o tožbenih zahtevkih utegnilo razsoditi -predvidoma za dobri dve milijardi tolarjev primanjkljaja. Temu je treba prišteti še primere, v katerih je država odgovorna posredno. Tako, denimo, več tujih državljanov toži državo za plačilo odškodnine v skupni višini enainšestdeset milijonov tolarjev za škodo, nastalo v letalskem napadu Jugoslovanske armade med vojno za Slovenijo. Zaradi pika klopa in podobnih nevšečnosti pri služenju vojaškega roka tožijo oškodovanci obrambno ministrstvo za dvesto milijonov. Vse to skupaj torej znese 2,2 milijardi tolarjev.
Iz "fonda" za posredno državno odgovornost bo plačana tudi odškodnina, ki jo ribiči kočarji zahtevajo zaradi sklenitve meddržavnega sporazuma, zaradi katerega naj bi bili ob dobrih osemnajst milijonov zaslužka. Seveda bo denar - tako kot v drugih primerih - izplačan v primeru, če bodo ribiči s svojim zahtevkom uspeli.
Iz naslova objektivne odgovornosti države je med drugim zanimiv zahtevek oškodovanca, ki ga je ugriznil netopir, v zdravstvenem domu pa so uporabili napačno zdravilo. Zdaj državo toži za okroglih trideset milijonov. V isto skupino pa spadajo tudi odškodninski zahtevki azbestnih bolnikov. V obravnavanem obdobju je državno pravobranilstvo v Novi Gorici prejelo šestnajst novih zahtev-
kov. V teh pravdah nastopa država kot posrednica na strani kapitala. Torej, na stani podjetja Salonit, Gradbeni material in Anhovo. Od lani pa v azbestnih tožbah država nastopa tudi kot drugoobtožena stranka, saj bi morala skladno z zakonom o
jst tisoč mark odškodnine v tolarski protivrednosti. Neka druga oseba zahteva plačilo 2,3 milijona tolarjev, ker je sodnik "pozabil" izpeljati postopek zaznambe spora. Več fizičnih oseb zahteva od države plačilo odškodnine v višini štiriinpetde-
Poročilo državnega pravobranilstva je izziv slovenski vladi. Foto: T.D.
prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno za zdravje svojih državljanov bolje poskrbeti.
"Pišmeuhovstvo" državnih organov
Šlamparija upravnih in pravosodnih organov je poglavje zase. Celo generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič to področje nepotrebnega zapravljanja davkoplačevalskega denarja izrecno izpostavlja oziroma poudarja, saj so lahko škode in odškodnine izjemno visoke. Med drugim so odvisne tudi od izračuna sodnih izvedencev.
Vsebina odškodninskih tožb zaradi nepravilnega dela upravnih organov je naslednja: fizični napadi policistov, ki se končajo s poškodbami (v 21 zadevah zahtevajo oškodovanci od države skupaj sto milijonov tolarjev); grožnja podčasnika Slovenske vojske s pištolo (vojaški obveznik zahteva od države osemsto tisoč odškodnine); izdajanje oporečnih potnih listov (v enem primeru oškodovanec zahteva odškodnino zato, ker se je moral zaradi nepravilno izdanega skupinskega potnega lista skupaj z drugimi na meji obrniti in se vrniti tja, od koder je prišel); kršitev zasebnosti in varstva osebnih podatkov (zaradi nepravilnosti pri pridobitvi državljanstva je vložena tožba v višini 1,5 milijona evrov); nepravilnosti pri nadzoru zračnega prometa (za smrt pilota, ki se je z letalom zaletel v strmino pod razglednim stolpom na Pohorju, je vložena tožba za plačilo odškodnine v višini dva milijona in mesečna renta v višini tristo osemdeset tisoč tolarjev); nepravilnosti pri vodenju in odločanju v različnih upravnih postopkih (recimo, zaradi napačne odmere davkov od dohodkov iz dejavnosti zahteva fizična oseba od države petinpet-deset milijonov tolarjev odškodnine).
V kategorijo štamparije (in celo kriminala belih ovratnikov) državnih organov spadajo tudi slovenska sodišča. Primeri. Zaradi domnevnega ponarejanja vpisov v zemljiško knjigo, zahteva neka fizična oseba ena-
set milijonov tolarjev in milijon letne rente zaradi vračila podržavljenega premoženja, saj naj bi za zaplembo obstajale pravnomočne in izvršilne sodne odločbe. Ker je sodnik zapuščinski postopek vodil nerazumnih trinajst let, toži fizična oseba državo za dvajset milijonov tolarjev. Zaradi nepravilnega vročila sodnih spisov zahteva dotični od države 6,3 milijona tolarjev odškodnine. In tako dalje in tako naprej o sodniških zmotah in pomotah, nerazumno dolgih rokih in goljufijah.
V dobro države
Na drugi strani tehtnice je pogojno rečeno borih trideset milijard tolarjev, ki naj bi jih država v sporu s fizičnimi in pravnimi osebami dobila. Na nek način pa gre tudi v teh primerih za "pišmeuhovski" odnos državne administracije.
Zanimiv primer (ne)delovanja države so tožbe zoper družbenike izbrisanih gospodarskih družb, zaradi česar seje država (za zdaj) obrisala pod nosom za davčne in carinske dajatve. Po zakonu o finančnem poslovanju podjetij so za neplačane ter-jatveodgovorni delničarji oziroma družbeniki. Zaradi nedorečenosti zakona, si ga je vsak razlagal po svoje. Ustavno sodišče je presodilo, da zakon ni v neskladju z ustavo in da so za dolgove izbrisanih družb odgovorni tako imenovani aktivni družbeniki. Vrhovno sodišče pa je odločilo, da so za izterjavo dolgov, nastalih v upravnih postopkih, pristojni upravni organi. Kljub temu pa nekatera sodišča še naprej razpisujejo naroke, kar povzroča dodatne stroške.
Država je s fizičnimi in pravnimi osebami med drugim v sporu tudi zaradi ilegalnega izkoriščanja mineralnih snovi. Znesek vložene vrednosti pri odškodninah za rudna bogastva, recimo, znaša 3,2 milijardi tolarjev. V pripravi pa je še trideset tožb. Problem je v tem, da se državno pravobranilstvo na eni in državno tožilstvo oziroma preiskovalni sodniki na drugi strani ne morejo zmeniti, ali je kraja mineralnih snovi kaznivo dejanje ali ne; na pravobranilstvu menijo da je, na tožilstvu
pa da ni. Je pa res, da je bila zaradi nelegalnega pridobivanja mineralnih surovin izdana prva pravnomočna sodba v višini 58,8 milijona tolarjev.
Veliko dela ima država z lastninskimi spori. V Kopru si stojita nasproti država in občina Piran, zaradi več kot tisoč parcel, ki jih je občina zadržala in prenesla na nekdanji sklad stavbnih zemljišč. Čeprav gre za kmetijska zemljišča. Zanimivo je, da za večino parcel državni pravobranilec ne more dobiti zemljiško knjižnih izpiskov, ki morajo biti k tožbi priloženi kot dokazno gradivo.
Na državnem pravobranilstvu vodijo tudi spore glede nepremičnin, ki so bile last fizičnih oseb, pri obnovi zemljiške knjige pa so bile vknjižene kot last Republike Slovenije. Zaradi poteka ugovornih rokov in rokov za izbrisno tožbo, so nekdanji lastniki prisiljeni vlagati tožbe ter v sodnem postopku dokazati lastnino.
V zadevah, v katerih država nastopa kot upnica, gre predvsem za izterjavo preveč izplačanih plač, neplačanih najemnin, kupnin, šolnin, stroške za tečaje tujih jezikov, terjatev iz pogodbenih razmerij, obveznosti po sodnih odločbah.
neplačanih davkov in prispevkov ter za izpraznitve nepremičnin. Največkrat se stvari ustavijo na točki izvršbe, saj se ta še vedno vleče v nedogled.
Nerazumno dolgo se vlečejo tudi izvršbe z rubežem in prodajo nepremičnin. In to zaradi počasnosti sodišč, saj od cenitve nepremičnin do nadaljevanja izvršilnega postopka mine več kot dve leti. V primeru, da pride do postopka prodaje nepremičnin, država iz poplačila praviloma izpade. Zlasti na račun bank, ki pri zavarovanju in izterjavi dolgov agresivnejše kot država. V nekaterih primerih pa seje celo dogodilo, ko so sodišča tudi po več mesecev zadrževala sredstva po sklepu o razdelitvi kupnine. Povedano drugače, denar je brez obresti nekaj mesecev ležal na sodnem računu.
In še nekaj o neplačani najemnini. V postopkih prisilne izterjave neplačane najemnine za stanovanja obrambnega ministrstva upravnik stanovanj, to je delniška družba SPL Ljubljana, nima evidence o zadevah, o katerih tečejo izvršbe oziroma tožbe. Sodišču se kratko malo ne zdi vredno, da bi upravnika o nakazanih najemninah obveščalo.
Statistika
Poglejmo še nekaj statističnih podatkov. Lani je državno pravobranilstvo imelo vsega skupaj 61.646 zadev. Novih je bilo 22.998, na koncu leta pa je ostalo 38.111 zadev. Trideset odstotkov zadev je nespornih, sledijo pravde (16 odstotkov), izvršbe (16 odstotkov), denacionalizacija (10 odstotkov), ostalo so druge zadeve. Med katerimi jih je nekaj tudi zaupne narave. Koliko je teh, nam za zdaj ni uspelo zvedeti, saj je gospod Lucian Bembič na dopustu, drugi pa za dajanje teh podatkov niso pristojni.
Pa še kranjsko državno pravobranilstvo: v delu so imeli 3.070 zadev; zaključenih je bilo 1.391 primerov; nerešenih je ostalo 1.679 zadev. Trideset odstotkov zadev je nespornih, sledijo: denacionalizacija (744 primerov), izvršbe (491), pravde (325) in tako naprej. Skupaj so zadeve težke 6,7 milijarde tolarjev. Zanimivo je, da se v nasprotju s povprečjem v pravdnih zadevah tehtnica krepko nagiba na stran države kot tožnice (1,3 milijarde tolarjev). Ostanek (875 milijonov) je na strani tistih, ki državo tožijo.
Marjeta Smolnikar
(žjviia)
HIPER PONUDBA ZA VAŠO POKLICNO KARIERO -
NA SAVSKEM OTOKU V KRANJU GRADIMO NAJBOLJŠI HIPERMARKET,
GRADIMO NAJBOLJŠI TIM ZA HIPERMARKET!
Vaše znanje, izkušnje in pozitivno osebnost želimo pridružiti novemu prodajnemu timu, ki bo temeljna odlika in naš ponos na tej pomembni in poznani kranjski lokaciji.
Naša ponudba je odlična možnost za razvoj vaše kariere v prehranbeni in trgovski stroki, konkretna priložnost pa delo na naslednjih delovnih področjih:
VODENJE, PRODAJA DELIKATESNIH IZDELKOV, KRUHA IN PEKOVSKIH IZDELKOV, SADJA IN ZELENJAVE TER SVEŽEGA MESA, DELO NA BLAGAJNI, PRIPRAVA IN PRODAJA KUHARSKIH SPECIALITET in POSTREŽBA GOSTOV.
Pričakujemo, da imate takšna znanja, ambicije, osebnostne in vedenjske lastnosti, da se boste lahko pridružili prodajni ekipi, ki bo najboljša tudi zaradi vas. Ne le s pridnostjo in strokovnostjo, tudi z urejenostjo, nasmehom in ustvarjalno pozitivno energijo boste razvajali naše kupce, da bodo zadovoljni in se z veseljem vračali v Hipermarket Savski otok. Rezultati vašega dela bodo nadpovprečni, ker dobro veste, da so predanost, neprestana skrb za kakovost, visoka stopnja odgovornosti in brezhibna profesionalnost samoumevni pogoji za delo in ne izzivi.
Delo bo zanimivo in razgibano, v ustvarjalnem in pozitivnem vzdušju, možnosti izobraževanja bo dovolj, najboljši boste tudi napredovali.
OOUČNA PRILOŽNOST -VELJA POSKUSITI IN USPETI, MAR NE?
Ker želimo zgraditi uspešen prodajni tim, se nam pridružite. Najprej z Vašo pisno ponudbo, v kateri nas seznanite z vašim dosedanjim delom, izkušnjami in pridobljenim znanjem. Seveda imamo odprta vrata tudi za kandidate, ki še niste imeli priložnosti za svojo prvo zaposlitev.
Spoštovani kandidati - trgovski poslovodje, komercialni tehniki, prodajalci, mesarji kuharji in natakarji - veselimo se vaše pisne ponudbe, ki jo pošljite na naš naslov: ŽIVILA KRANJ - Sektor Kadri in izobraževanje, Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo -
IN SKUPAJ Z VAMI BOMO ZGRADILI PRODAJNI TIM, NA KATEREGA BOMO PONOSNI!
V Cambridge po podatke in znanje angleščine
Ponekod je stalno izobraževanje kot skorajda samoumevna sestavina poklicne poti posameznika sistemsko urejeno v okviru delovnega mesta, druge vodi osebna želja in potreba. Med slednje lahko štejemo 52-letno Boženo Ronner, po poklicu univ. dipl. socialno delavko, sicer pa svetovalko župana
za občinski svet, protokol in informiranje na jeseniški občini.
Na Fakulteti za družbene vede zaključujete magistrski študij in ste za potrebe magistrske naloge (mentorica je prof. dr. Maca Jogan) mesec dni prebila v univerzitetnem mestu v Cambridgeu v Angliji.
"To je bila ta moja odločitev, ki sem jo sprejela že lani, ko sem opravila vse izpite. V okviru magistrske naloge raziskujem mlade in hierarhijo med spoloma, kjer sem poleg razlik povsod ugotovila vodečo vlogo moškega. Čeprav govorimo, da teh razlik ni, sem z raziskavo dokazala njihov obstoj, da je ženska obremenjena, opravlja štiri izmene, je mati, žena, gospodinja, da mora poleg zaposlitve doma opravljati še druge naloge, za katere ni plačana."
Je šlo za primerjavo razmer v Sloveniji in Angliji?
"Slovenija - Jesenice in ne Anglija. Mislila sem, da bo to Anglija in angleški dijaki oziroma Študentje, vendar sem naletela na to, da v Angliji študirajo mladi ljudje, ki so različnega porekla in narodnosti in so na to ponosni."
Kakšna je pot, da nekdo v času magistrskega študija sploh dobi možnost, da opravi del ali celotno raziskavo na tako elitni ustanovi, kot je univerza v Cambridgeju?
"Iskala sem pot, kako opraviti raziskovalno nalogo na temo, ki je bila opravljena v Sloveniji pred 20 leti in ki sem jo dvakrat ponovila v dveh letih na Jesenicah. O temah s področja duševnega zdravja nam je predavala tudi doktorica znanosti s področja socialnega dela, ki je cambridgeški univerzi za humanistične vede in družboslovne znanosti predavateljica, in to je bila že ena vez. Po drugi strani je bil to predhodni dogovor z mentorico prof. dr. Maco Jogan, ki je bila navdušena nad idejo, da preverim razmišljanja mladih tudi v tujini. Za izvedbo raziskave med angleško mladino je bilo poleg njenega soglasja potrebno tudi soglasje njihove univerze."
Ali je bil študijski mesec povsem posvečen zbiranju podat-
kov za raziskavo ali ste določen čas lahko namenili tudi čemu drugemu?
"Naključje je hotelo, da sem raziskavo opravljala prav na uni-, verzi v Cambridgeu, lahko bi tudi na kateri drugi. Hkrati sem želela opraviti še 3-tedenski intenzivni tečaj iz angleškega jezika, predvsem vezano na stroko. Iskala sem šolo s priznano kakovostjo in tradicijo, ki ni predraga za moje finančne razmere, ni preveč oddaljena od univerze, saj sem si morala delo organizirati tako, da mi ni zmanjkalo časa. Prve dni po prihodu v Cambridge sem urejala formalnosti. Nastanitev sem sicer imela že prej dogovorjeno, vendar se je bilo treba fotografirati, si urediti študentski izkaznici za vstop na univerzo in jezikovno šolo. Prvi teden je bil urnik tak,
daje bil zjutraj ob osmih pogovor s študenti, sodelujočimi v raziskavi, in je trajal približno uro. S seboj sem imela sto vprašalnikov, razdelila pa sem jih 75, vendar sem se morala za sodelujoče kar potruditi.
Jezikovna šola pa je bila oddaljena 10 minut vožnje s kolesom ali 20 minut hoda. Prvi dan so nas preizkusili v znanju angleščine z različnih področij, denimo izrazoslovja, besednega zaklada, slovnice, poznavanja fraz in pisanja zgodbe po lastni izbiri, čemur je sledil še test konverzacije. Po rezultatih so nas razporedili v ustrezne skupine. Če teh izpitov ne bi opravila, bi se morala od šole posloviti.
V skupini nas je bilo devet študentov različnih starostnih skupin iz celega sveta - Kitajske,
Japonske, Venezuele, Italije, Švice, Argentine, Španije - med njimi edina Slovenka. Za Slovenijo so prvič slišali in jo mimogrede zamenjali za Slovaško. Večina jih je bila na Angleškem že več kot tri mesece, med njimi veliko bodočih študentov angleških univerz, ki morajo obvladati angleški jezik toliko dobro kot materinščino. Večina njih je bodočih vodij družinskih podjetij v državah izven Evrope. Drugi del slušateljev so pretežno že zaposleni ljudje, ki znanje angleškega jezika potrebujejo pri svojem delu."
Glede na to, da vas je bilo malo Evropejcev, ste morda med seboj ustvarili pristnejše vezi?
"V dobrih odnosih sem bila z vsemi "sošolci", tako v dopoldanski kot popoldanski skupini. Ugotovila sem, da se segregirajo Kitajci in tečajniki iz špansko govorečega dela sveta, kar se jim je poznalo pri napredovanju po stopnjah v programu tečaja, saj so med seboj govorili materinščino. Ob ponedeljkih smo namreč opravljali teste in pozitivni rezultat je prinesel napredovanje na naslednjo stopnjo. V treh tednih mi je uspelo priti do predzadnje stopnje učnega programa in iz tega sem prejela mednarodno priznano diplomo."
Je bila to prva pot na Otok?
"Prvič sem bila pred dvema letoma in pol. Tedaj sem se doma prijavila na magistrski študij, kjer je bilo med pogoji za sprejem obvezno znanje angleščine. Ker nisem vedela, če bom sprejeta, sem si v tistem času uredila opravljanje jezikovnega tečaja v Londonu. Zdelo se mi je, da bom v tujem okolju hitreje obnovila in na novo osvojila potrebno znanje. Zal sem morala tečaj predčasno zapustiti zaradi vpisa doma, saj so me, upoštevajoč povprečno oceno iz visokošolskega študija, vpisali tudi brez certifikata o aktivnem znanju tujega jezika. Nedokončano delo mi ni dalo miru, tako da sem sedaj lahko združila raziskavo in učenje jezika."
Kakšen je prvi vtis, ko se namestiš, greš na prvo predavanje
ali pogovor s profesorjem, profesorico? So Angleži stereotipno hladni in zapeti?
"Bila sem prijetno presenečena. Kar se piše in govori, kakšni so tipični Angleži, ne morem potrditi, ker tega nisem doživela. Niti pri prihodu na letališče, saj meje čakal taksi, ki gaje poslala šola, da nisem imela težav pri prevozu do začasnega doma. Kako sem bila lepo sprejeta, mora človek sam doživeti, to je zelo težko opisati. Živela sem pri starejših zakoncih v predmestju Cambridgea, oddaljeno s kolesom, ki sem ga uporabljala za prevoz do šole približno 20 minut. V prvih desetih minutah nisem imela nobenih ovir, pozabila sem, kje sem, preklopila na angleščino in vzpostavila se je prijetna komunikacija. Nisem imela občutka, da sem v tuji deželi, med tujimi ljudmi. Prvi vtis o naselju pa je bil, da sem se znašla v Logu Ivana Krivca na Jesenicah, torej naselju lesenih hiš. Hiše so montažne, naseljene s pripadniki srednjega razreda, ki v primerjavi z našimi razmerami zelo skromno živijo. Delajo po cele dneve in čeprav sem bila pri upokojencih, sta še aktivna. Oddajata dve sobi, ki sta sedaj v času počitnic zanesljivo zasedeni, saj se poleti število ljudi v mestu zaradi tujih udeležencev poletnih šol poveča tudi za 60.000. Sam Cambridge ima sicer okoli 100.000 prebivalcev. Pri profesorjih oziroma učiteljih, kot si sami pravijo, nisem opazila kakšne nadrejenosti. Ne na začetku ne ob odhodu nisem čutila kakšnih razlik, bili smo vsi enaki. Glede na obveznosti, ki jih imaš v želji, da dosežeš nek cilj, sem morda čutila večjo odgovornost v primerjavi z mlajšimi kolegi, ki so bili bolj odprti za zabave in včasih tudi manjkali na urah. Sama sem si vzela čas samo za ogled Londona in čolnarjenje po reki Cam."
Pa je tam običaj, da za prevoze po mestu ljudje uporabljajo kolesa ali so tudi druge možnosti prevoza, morda glede na vremel
"Presenetilo me je, da Angleži, v primerjavi z nami, ne govo-
rijo veliko o vremenu. Ne moti jih, da pet minut dežuje, potem sta dve uri oblačni, polovico dneva je lahko sončno. Na vreme se ne moreš zanašati, če hočeš biti suh, moraš stalno nositi dežnik s seboj. Kolo kot prevozno sredstvo je pri njih tradicija, tako pri študentih kot profesorjih. Čeprav je promet kar gost, javnih parkirnih površin ni, parkirišča so okoli zasebnih hiš, družb in največje stavbe v mestu - cerkve ter stavbe lokalne uprave."
Kaj pa finančna plat študijskega potovanja? Je možna morda pomoč državel
"Usmeritev, ki sem jo vpisala na FDV, sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. To je ena vrsta pomoči. Na magistrskem študiju iz sociologije je več programov in smeri, programa sta A in B. Vpisala sem slednjega, ob tem, da se polovica študija na tej stopnji nadaljuje na eni od danskih univerz, ki traja 6-mesecev, je pa tudi bolj intenziven. Tega si zaradi rednih obveznosti nisem mogla privoščiti, čeprav je zagotovljena Sokratova štipendija, ki krije vse stroške študija in bivanja v tujini. Odločila sem se za meni bolj dostopno možnost enomesečnega študijskega obiska v Angliji. Če nisi preveč zahteven in se že v naprej pripraviš tudi na slabosti, ki te lahko doletijo v tujini, lahko preživiš, se imaš lepo in se zadovoljen vrneš."
Načrti za naprejl
"Teh imam še nekaj. Želim si uspešno ubraniti magistrsko nalogo, računam, da bo zagovor proti koncu letošnjega leta. Upam, da bo tudi delodajalec imel kaj od tega. Na to sem računala, ko sem se vpisala na tečaj angleščine, saj mislim, da moram kot tista, ki skrbim za županov protokol, biti vešča tujega jezika, poznavanja drugih ljudi in kultur, česar sem bila tudi deležna v tem mesecu tujine. Če znaš izkoristiti prostor, v katerem se znajdeš v nekem času, te tudi to lahko obogati."
Mendi Kokot, foto: Gorazd Kavčič
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Nepozabni Josip Lavtižar
Prav je, da se v tem podlistku spomnimo tudi tistih gorenjskih osebnosti, ki morda ne sodijo ravno v "prvo ligo " slovenstva in svetovljanstva, so pa izjemno zanimive. Eden takih je po mojem Josip Lavtižar (1851-1943), rateški župnik in svetovni popotnik. Morali bi se ga spomniti že v letu 2001, ob 150-letnici njegovega rojstva, a takrat sta ga zasenčila isto leto rojena rojaka Ivan Tavčar in Ivan Hribar. Pa mu posvetimo nekaj nadaljevanj tega pisanja vsaj v letu, ko bo minilo 70 let od njegove smrti. Rodil se je namreč 12. decembra 1851 v Kranjski Gori, umrl je 20. novembra 1943 v Ratečah. V drugi polovici minulega stoletja je bil precej pozabljen, ob 50. obletnici smrti so se ga oktobra 1993 spomnili Ratečani - pred župnijsko cerkvijo so mu odkrili doprsni kip, izdali priložnostno brošuro in pripravili primerno cerkveno spominsko slovesnost. Leta 1998 je Marko Benedik, župnik v Kranjski Gori, poskrbel za natis Rateške kronike
Josipa Lavtižarja. V uvodu je zapisal: "Josip Lavtižar, domačin iz Kranjske Gore, je bil 43 let župnik v Ratečah. Bil je zanimiv mož, vsestransko se je udejstvoval: kot vzoren dušni pastir, kulturni delavec, zgodovinar, skladatelj, svetovni popotnik in gospodarstvenik. Zapustil nam je bogato dediščino v tiskani obliki: v knjigah in člankih."
Vse to drži. A ko skuša današnji bralec v knjižnicah dobiti katero od njegovih knjig, se začno velike težave. Vseh njegovih del najbrž nima niti NUK, vse druge knjižnice imajo le eno, dve, tri so že v malokateri. Pisca teh vrstic so se usmilili v Slovanski knjižnici v Ljubljani, kjer imajo skoraj vse. Zato jih lahko na začetku poletja 2003 skupaj prelistamo in preberemo nekaj sočnih odlomkov. To bo prijazno in res zanimivo branje, primerno tudi za vroče dni. Povzemimo najprej na kratko glavna dejstva iz. njegove biografije. V šolo je hodil najprej v Kranjski Gori, šolanje je nadaljeval in končal v Ljubljani. Po novi maši, ki jo je pel leta 1875, je do 1896, ko je prišel v Rateče, služboval v sedmih župnijah na Gorenjskem. Najprej je bil kaplan v Gorjah pri Bledu, Tržiču in Poljanah nad Škofjo Loko, nato župnik v Bukovš-čici, Kokri, na Bledu in naposled v Ratečah. Tu je razvil cel spekter dejavnosti. Ni bil le dušni pastir, ampak tudi pobudnik nekaterih gospodarskih dejavnosti, prosvetitelj in kulturnik ter planinski navdušenec. Njegova bibliografija, ki jo je ses-
Podoba brezjanske Marije Pomagaj
tavil Marko Benedik, je več kot spodobna. Obsega 33 samostojnih tiskov, poleg teh pa še 46 objav v raznih časnikih in revijah, največ v Slovencu, Zgodnji Danici in Cerkvenem glasbeniku. Med tiskanimi deli je najprej 8 partitur cerkvenih
skladb, 4 operete, 9 zgodovinskih del, 6 potopisov, 4 šmarnice (Marijina božja pota I-IV) in še dve knjigi "pod razno". To sta programski spis Ne v Ameriko iz. leta 1911 in Spomini iz. 1926. Še danes se lepo berejo njegovi potopisi. Zaenkrat navedimo samo zgovorne naslove in letnico izida: Med romanskimi narodi (1901), Pri Jugoslovanih (1903), Pri severnih Slovanih (1906), Vpetih letih okrog sveta (1924), v Kartago (1930), Razgledi po domovini (1942). Iz naslovov in letnic se lepo vidi, kje in kdaj je potoval.
Zgovorni so tudi naslovi njegovih zgodovinski del: Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radovljica (1897), Zgodovina župnije Kranj (1898), Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj (1901), Frančišek Tavčar, življenjepis (1905), Bled-Briksen (1931), Primož Trubar (1935), Šentjoški gospod Ši-men (1938), Upniški grad pri Radovljici (1939), Naši zaslužni možje (1942). In če smo že vse druge, navedimo še naslove njegovih tiskanih cerkvenih skladb: Latinska maša Statuit et Dominus (1885), Latinska maša Ecce panis Angelorum (1895), Litanije Srca Jezusovega (1899), Ecce sacerdos magnus (1900), Osem božičnih pesmi (1928), Tebe, Boga, hvalimo (1928), Dvanajst Marijinih pesmi (1930), Slavospevi pri procesiji Svetega Rešnjega Telesa (1932). Naslovi operet pa so: Mlada Breda (1926), Grof in opat (1927), Adam Ravbar (1928), Darinka (1929). Vsestranski opus, ni kaj!
Merkur odprl center v Litiji
Slab mesec dni nazaj je družba Merkur odprla trgovski center v Slovenj Gradcu, včeraj pa so še prebivalci Litije dobili nov, dobrih 4000 kvadratnih metrov velik in sodoben prodajni center. Merkurjev dober poslovni uspeh, milijardo in 900 milijonov velik dobiček, je razveselil lastnike, saj so v torek prejeli izplačane dividende.
Litija - Pred odprtjem novega prodajnega centra v Litiji so na tiskovni konferenci predstavili najnovejše poslovne rezultate in usmeritve tako delniške družbe Merkur kot Skupine Merkur. Bine Kordež, predsednik uprave in generalni direktor Merkurja, je s prvo polovico poslovnega leta zadovoljen. Na podlagi lanskoletnih rezultatov so imeli cilj povečati obseg prodaje za 15 odstotkov, že sedaj pa dosegajo 20-odstotno rast prodaje, s predvideno dvoodstotno rastjo cen pa je realna rast prodaje 18-odstotna.
Ob polletju so realizirali za 65 milijard tolarjev prihodkov od prodaje in za dobrih 800 milijonov tolarjev dobička, kar je več od v načrtovanega. S 125 milijardami tolarjev obsega prodaje so ustvarili 1,9 milijarde tolarjev čistega dobička in družba Merkur se uvršča na peto mesto po poslovnem uspehu v Sloveniji. S takimi finančnimi kazalci bodo v Merkurju zagotovo dosegli planirani dve in pol milijarde tolarjev čistega dobička. Še vedno sledijo trem osnovnim usmeritvam družbe. Prva in osnovna je razvoj maloprodaje,
tako družbe Merkur kot v Skupini Merkur skupaj z Big Bangom in Bofexom. Na področju maloprodaje skušajo preseči 27-odstotni tržni delež, na področju bele tehnike pa že dosegajo 75-odstotni tržni delež. Druga strateška usmeritev družbe je prodaja in servis podjetjem, tretja usmeritev Merkurja pa je razvoj družbe v tujini, še posebej na Hrvaškem, kjer se po odprtju centra na Reki že pospešeno pripravljajo še za tri trgovske centre v Zadru, Čakovcu in Samoboru. S predvidenimi desetimi centri na Hrvaškem
Z leve: Bine Kordež, generalni direktor in predsednik Uprave družbe Merkur, Aleš Krumpestar, direktor Maloprodaje, in Emil Pavlin, direktor Investitorskega inženiringa
bodo skušali doseči vsaj deset-odstotni tržni delež na dokaj zahtevnem hrvaškem trgu. V Sloveniji nameravajo odpreti vsaj še tri do štiri trgovske, zdaj že tipske Merkurjeve centre, ter
Za odstotek več turistov
Junija je v Sloveniji letovalo za odstotek več turistov kot v istem mesecu lani. Največ je bilo Nemcev, Italijanov in Avstrijcev.
Kranj - Junija je v Sloveniji letovalo 219.595 turistov, ki so opravili 742.456 prenočitev. Število turistov se je tako v primerjavi z lanskim junijem povečalo za odstotek, število prenočitev pa za štiri. V prvem polletju 2003 je sicer v Sloveniji letovalo 945.774 turistov, kar je prav tako odstotek več kot lani v enakem obdobju. Tudi število v prvih šestih mesecih (3.150.068) seje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povišalo, in sicer za tri odstotke.
Od skupnega števila gostov je junija v Sloveniji letovalo 82.565 domačih gostov (37,6 odstotka), kar je šest odstotkov manj kot junija lani. Domači
gostje so ustvarili 315.828 prenočitev (42,5 odstotka). V prvih šestih mesecih je v Sloveniji počitnikovalo 386.544 domačih gostov (40,9 odstotka), ki so ustvarili 1.437.637 prenočitev (45,6 odstotka vseh prenočitev). Več kot polovica (55 odstotkov) vseh tujih turistov je k nam prišlo iz Avstrije, Nemčije in Italije. V prvih šestih mesecih je bilo v Sloveniji največ Italijanov (119.562), sledijo Avstrijci (97.412), Nemci (91.437) in Hrvati (51.528). Samo v juniju je pri nas od tujih gostov največ letovalo Nemcev (29.455, nato Italijanov (19.894), Avstrijcev (19.847), njim  pa  sledijo Nizozemci
(5.847) in Britanci (5.846). V šestih mesecih je bilo v Sloveniji kar sedem odstotkov manj Nemcev kot lani, Italijani in Avstrijci so svoj obiska popravili za dva odstotka, Britanci za šest odstotkov, Hrvatje pa za osem odstotkov. Najbolj se je zmanjšalo število beloruskih turistov (83-odstotni padec), medtem ko so obisk najbolj popravili Slovaki, in sicer za 147 odstotkov - na 4447 gostov v prvih šestih mesecih. S.Š.
doseči, da ne bo prodajni prostor manjši od 1000 kvadratnih metrov. O centru v Zasavju še razmišljajo, planirana pa je gradnja v Škof j i Loki in Viž-marjih, na Ptuju ter v Velenju. Z razvojem trgovin Big Banga bo Merkur še močnejši v Celju in Kranju.
142 gradbenih dni
Izvršni direktor Področja in-vestitorski inženiring Emil Pavlin je predstavil dobre tri leta trajajoči projekt izgradnje centra v Litiji. Prve aktivnosti so stekle v letu 2000, sam center pa so v končni fazi zgradili v 142 gradbenih dnevih. Natančno 4663 kvadratnih metrov površin je z odkupom 13.000 kvadratnih metrov zemeljskih površin stalo natančno 3.875.462 evrov, trgovska in pisarniška oprema nadaljnjih 450.000 evrov, kar skupaj znaša natanko milijardo tolarjev.
Aleš Krumpestar, izvršni direktor Maloprodaje v Merkurju, je predstavil prodajni program.
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
TCO OIL= 04 531 77 00
UGODNI PLAČILNI POGOJI
G
C5
POSEZONSKA RAZPRODAJA
DO
40°/c
MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE OBUTVE 21.7.. - 3.S.. 2003
mtmSi
•S&Sfc,..-"''
Super ponudba za sončne dni
v soboto, 2. avgusta sveži svinjski kare     «^
899,-
V-
Super pdle% pred SUP^RMARKETOM Kajrica,
Moto Kamnik. I kg
in še 10 izbranih izdelkov najmanj 10% ceneje:
pivska klobasa s sirom (Pivka) klobasa za piknik (Celjske mesnine) piscančji fileji (Pivka) kajžerska salama (Celjske mesnine) salama Gala z zelenjavo (MIP) mortadela Bologna z olivo (Kras) šunka v ovitku (Kras) šunka Mica pica (MIR) kuhan pršut (MIP) prekajeno pleče brez kosti in slanine (MIR)
''^^bot.a; 2, aygust, T ^ * '^p^stdRrifve izd
i*.     i     živi u M\
\\.\.\\. (!*"(.■srn mi ^<i*>" .... _ TMŽTtf '-'   ""to "
SUPERMARKET Kokrica
ki se tudi v Litiji deli na MerkurDom in MerkurMojster. Obsega več kot 25.000 izdelkov, v novem trgovskem centru pa je dobilo delo 30 ljudi. Iz dveh dobrih dvajset let starih, pred kratkim zaprtih trgovin v Litiji, v novem centru dela 16 ljudi, 10 je novozaposlenih, 4 delavcem, do sedaj zaposlenim v Ljubljani, pa so omogočili delo v domačem centru. Nov trgovski center sta svečano odprla predsednik uprave Bine Kordež in župan Litije Mirko Kaplja, ki je pripomnil, da naj bi ga "pes brcnil", če bi verjel 30. marca
leta 2000, da bo Merkur res uspel zgraditi tako sodobno trgovino v središču Slovenije. Merkur je tudi tokrat svoj prihod v novo poslovno okolje obeležil z polmilijonsko tolarsko donacijo litijski osnovni šoli. Gorazd Šinik
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
(»rnSfedte    041 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Internet: www.radiotop.net
Najceneje to soboto! LUBENICE
Hiperaktivna ponudba v petek, 1. in soboto, 2. avgusta.
PIJACA i« nn SIT COCACOLA 415}'UUbM
2x1,5
MINERALNA 1?c 0n sit VODA RADENSKA 1Z!)'UUbl1
Radenska, 1,5 I
ALPSKO MLEKO  145,00 SIT
Ljubljanske mlekarne, 3,2% mm, 11   l---_
SVINJSKA REBRA
MIR, 1 kg
779,00 SIT
ŽIVILA
HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič
HiperaV**01
čez vikend
Dohodki in nepremičnine bolj obdavčeni
Davčna reforma prinaša novosti obdavčitve dohodkov in nepremičnin. Slovenija mora davčni sistem prilagoditi Evropski uniji. Mali varčevalci ne bodo plačevali davka na obresti. Avtorski honorarji bodo izenačeni s plačami.
Ljubljana - Ministrstvo za finance je včeraj predstavilo delovno gradivo zakona o dohodnini in davka na nepremičnine, ki obetata davčno reformo. Slednja bo poleg dohodkov obdavčila tudi nepremičnine. Predlagani zakon čaka še koalicijsko usklajevanje, jeseni pa bo o njem odločala tudi vlada. Nova davčna reforma bo začela veljati 1. januarja 2005.
Davčno reformo so narekovale spremenjene razmere v načinu pridobivanja dohodka fizičnih oseb in zakonodaja, ki ureja dohodke in statuse fizičnih oseb, visoka obremenitev dohodkov fizičnih oseb, neenakomerna ob-davčenost dohodkov, neenakost davčnih zavezancev in prilagoditev sistema dohodnine standardom in predpisom Evropske unije. Državna sekretarka ministrstva za finance Milojka Kolar je povedala, da naj bi reforma razbremenila davčne zavezance z nižjimi dohodki, ki bodo razbremenjeni v celoti, in sicer do višine minimalnega dohodka, ki je določen z zakonom o socialnem varstvu, razporeditev davčnih bremen naj bi bila enakomernejša, davčna osnova pa naj bi se širila. Obdavčen bo vsak dohodek fizičnih oseb, davčni zavezanci s približno enakimi dohodki naj bi
po novem plačevali tudi enake davke. Novost je tudi načelo obdavčitve rezidentov po svetovnem dohodku in nerezidentov po viru dohodka v Sloveniji, kar pomeni, da bo obveznost za slednje večja, tovrstni sistem obdavčitve pa izključuje možnost dvojne obdavčitve. Po novem bodo med obdavčenimi dohodki fizičnih oseb tudi obresti od denarnih depozitov pri bankah, od dolžniških vrednostnih papirjev in drugih podobnih finančnih terjatev, iz sistema pa naj bi bili izvzeti mali varčevalci.
Spremenila se bo lestvica za odmero dohodnine; število davčnih razredov se bo s sedanjih 6 zmanjšalo na 5, najnižja stopnja dohodnine je znižana s sedanjih 17 odstotkov na 16 odstotkov, najvišja stopnja pa ostaja nespremenjena 50 odstotna. Standardne olajšave so tiste, ki so name-
Čarterska povezava s Kijevom
Brnik - Skupno podjetje Kompas HIT, Moskva, ki so ga ustanovile slovenske družbe Hit, Kompas in Aerodrom Ljubljana, je uspešno realiziralo nov poslovni projekt: tedensko čartersko linijo Kijev - Ljubljana, ki bo vzpostavljena vse do 4. oktobra.
Večina potnikov, ki uporablja linijo Kijev - Ljubljana, je ukrajinskih turistov. Velik del jih po prihodu v Slovenijo tu tudi ostane. Zanimajo se predvsem za počitniške pakete na Obali in v največjih slovenskih turističnih središčih. Manjšemu delu Ukrajincev pa predstavlja brniško letališče in njegova povezava z Ljubljano izhodiščno točko za jadransko obalo.
Kot so sporočili iz Aerodroma Ljubljana, si podjetje prizadeva širiti mrežo prevoznikov, ki bodo brniško letališče uporabljali za svojo izbrano destinacijo; kot vstop v regijo ali kot križišče svojih poti. V ta namen načrtujejo tudi intenzivnejše turistično promocijske aktivnosti. S.Š.
Julija polodstotna inflacija
Junijska inflacija je bila 0,5-odstotna, je sporočil državni statistični urad. Letošnja sedemmesečna inflacija tako znaša 4 odstotke, na medletni ravni pa je 6-odstotna, kar je za dobro odstotno točko nižje kot pred enim letom.
Že tretji mesec zapored so zrasle predvsem cene storitev, tokrat za odstotek, blago pa se je julija podražilo za 0,3 odstotka. Cene na drobno so bile junija za 0,6 odstotka višje kot mesec prej (storitve so bile dražje za 0,7 odstotka, blago pa za 0,5 odstotka).
Predvsem zaradi drugega letošnjega zvišanja trošarin za cigarete so se tobačni izdelki v povprečju podražili kar za 8,1 odstotka, kar je posledično vplivalo na 4,3-odstotno podražitev cen v skupini alkoholne pijače in tobak. Skokovito - za skoraj 18 odstotkov - so narasle cene počitnic, tako da so se cene v skupini rekreacija in kultura dvignile za 2,6 odstotka.
Cene v skupinah prevoz in zdravje so poskočile v povpreč-
ju za 1,1 odstotka, s tem da so v prometu najvišjo podražitev doživeli železniški prevozi (za 4,4 odstotka), pri zdravju pa zdravstvene in zobozdravstvene storitve (za 1,9 odstotka).
Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so se v povprečju dvignile za 0,7 odstotka (lani so v juliju padle). Sveže sadje se je podražilo za 5,7 odstotka, ribe pa za 2,5 odstotka. Malenkostno so cenejši sveža zelenjava, gazirane in negazirane pijače, kruh in drugi izdelki iz žit.
Učinek poletnih razprodaj oblačil in obutve bo sicer viden šele prihodnji mesec, kljub temu pa so cene v skupini obleka in obutev julija padle za 3,8 odstotka, predvsem zaradi nekaterih predhodnih znižanj njihovih cen. S.Š.
Podjetniško in poslovno svetovanje
Dr. Robert Volčjak s.p., Tupaliče 60 a, Preddvor
osnovna analiza poslovnih bilanc podjetja
statistična analiza finančnih kazalnikov podjetja
klasično in večkriterijalno vrednotenje kvalitete (bonitet)
podjetja v prostoru in času
večrazsežna SWOT analiza podjetja
diagnostika in prognostika poslovanja podjetja v širšem
makroekonomskem okolju
Za podrobnejše informacije pokličite: 041/635-146
njene vsem davčnim zavezancem v višini minimalnih življenjskih stroškov za odraslo osebo, invalidom s 100-odstotno telesno okvaro, prejemnikom pokojnin in starejšim od 65 let, osebam, ki vzdržujejo družinske člane, novost pa je olajšava za izobraževanje mladih, do katere bodo. upravičene osebe mlajše od 26 let, ki imajo status učenca, dijaka in študenta, letni dohodki pa ne presegajo zneska letnega minimalnega dohodka. Olajšave bodo nadomestile sedanjo 3-odstotno olajšavo. Sprememb bodo deležni tudi dohodki pravnih oseb, določanje rezident-stva ne bo le po registriranem sedežu, ampak tudi po sedežu dejanske uprave, kar omogoča obdavčitev na svetovnem dohodku, oproščeni zavezanci bodo zavodi, društva, ustanove, verske skupnosti, politične stranke in zbornice, če pa bodo prihodki v davčnem obdobju presegli 75 odstotkov vseh prihodkov, pa bodo davek morali plačati.
Davčna reforma bo avtorske honorarje, ki so sedaj pasivni dohodki, izenačila s plačami, ak-
tivnimi dohodki, namesto sedanjih 40 odstotkov normiranih stroškov bo priznanih le 10 odstotkov. Avtorske dohodke ima v Sloveniji 0,2 odstotka vseh davčnih zavezancev, ki so oddali dohodninsko napoved. In kaj čaka lastnike nepremičnin? Kolarjeva je dejala, daje osnovno načelo te obdavčitve dejstvo, da slednje ne bi bile bolj obdavčene od sedanjega davka na nepremičnine in nadomestila za uporabo stavnih zemljišč. Davek od premoženja izvzema iz obdavčitve 160 kvadratnih metrov stanovanjske površine za stanovanja, v katerih lastnik ali njegovi družinski člani stalno bivajo, poleg tega pa se zavezancu z več kot tremi družinskimi člani za četrtega in vsakega naslednjega člana zniža davek za 10 odstotkov. Davek bo moral plačati lastnik nepremičnine, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Davčna stopnja za stavbe je od 0,1 do 1 odstotka, za prostore namenjene počitku in rekreaciji od 0,2 do 1,5 odstotka in za poslovne prostore od 0,15 do 1,25 odstotka.
Renata Skrjanc
Ford, nova znamka v Avtu Kadivec
Janez Kadivec v prenovljenem, 150 m2 velikem Fordovem salonu
Šenčur - V sicer dopustni-škem času so se v Avtohiši Kadivec odločili, da v tem tednu uradno pričnejo tržiti novo pridobljeno avtomobilsko znamko Ford. Janez Kadivec, podjetnik in lastnik avtohiše, se je po dobrih šestih letih poslovanja v poslovno servisni hiši v Šenčurju odločil, da dopolni prodajni in servisni program. Janez Kadivec pravi, da je bila odločitev dobro premišljena in proučena iz več strani, tudi s skrbnimi poslovnimi analizami in pogovori vseh vpletenih partnerjev. Prodajni in servisni program, ki je do sedaj zajemal predvsem vodilno znamko Hy-undai ter Subaru in Suzuki, bodo dopolnili še z znamko Ford, evropsko zvenečim imenom, programom avtomobilov, ki so izdelani v Nemčiji. Za tak poslovni korak se je Janez Kadivec odločil predvsem na podlagi občutnega upadanja ser-
visnih storitev in upada prodajnih trendov. Avtomobili se vse manj^kvarijo, njihova vzdržljivost in kakovost je vse večja, servisi se opravljajo šele na petnajst ali dvajset tisoč prevoženimi kilometri. Z novo pridobljeno znamko so povečali prodajni salon za dobrih 150 m2 in dodatno opremili servisno delavnico. Investicija v salon je do sedaj veljala 24 milijonov SIT in dobrih 10 milijonov tolarjev v opremo servisa, označevalne table in ostalo tehnično podporo. Janez Kadivec je mnenja, da mu bo s to poslovno odločitvijo uspelo ohraniti število svojih zaposlenih in okrepiti prodajno strukturo svoje avtohiše in ponuditi vse bolj zahtevnim kupcev širok program na enem mestu. Sama prenova prodajnega salona je bila zasnovana tako, da omogoča širitev široke Fordove grupe.
Gorazd Sinik
Stol lani z izgubo
Kamnik - Na seji skupščine kamniškega pohištvenega podjetja Stol so delničarji sprejeli spremembe statuta, med drugim tudi zmanjšanje števila članov nadzornega sveta s štiri na tri. Do vpisa sprememb statuta v register so podaljšali mandat dosedanjim članov nadzornega sveta - Tamari Zaje, Brigiti Raščan, Francu Štoklju in Matjažu Panteliču. Po vpisu sprememb bo sestavljen nov nadzorni svet. Dva člana sta že znana, to sta predstavnika delničarjev Franc Štokelj in Milan Cerar, medtem ko bo tretjega imenoval delavski svet. Stol je sicer lani ustvaril za dobrih 458 milijonov tolarjev izgube. S.Š.
1 KOLIKO JE VREDEN TOLAR - 31.7.				2003	
	nakupni/prodajni	nakupni/prodajn		nakupni/prodajni	
MENJALNICA	1 HRK	1 USD		1 EUR	
HRANILNICA L0N, d.d. Kranj	31.00 31.90	201.00	205.00	234.90	235.50
HIDA - tržnica Ljubljana	31.30 31.65	206.20	206.90	234.95	235.35
ILIRIKA Jesenice	31.10 31.80	205.00	207.90	234.70	235.50
INVEST Škofja Loka	30.70 31.80	204.40	208.10	234.60	235.60
KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka	:MA2 3!.7;j	203.09	207.01	233.87	235.54
KOVAČ (na Radovljiški tržnici)	31.00 31.80	204.00	208.00	234.50	235.50
PBS D.D. (na vseh poštah)	30.50 33.50	200.70	206.50	233.25	235.35
TAL0N Škofja Loka	31.00 31.75	205.00	207.90	234.70	235.50
povprečni tečaj	30.88 31.99	203.67	207.11	234.43	235.23
Višja bonitetna ocena Gorenjske banke
Londonska agencija Fitch Rating je izboljšala bonitetno oceno Gorenjski banki na podlagi visoke stopnje profitabilnosti, stroškovne učinkovitosti, močne kapitalske ustreznosti in visokih rezervacij tveganja.
Kranj - Mednarodna agencija Fitch Rating iz Londona, ki se ukvarja z analizo poslovanja bank in njihovo mednarodno bonitetno oceno, je pred kratkim izboljšala dolgoročno bonitetno oceno Gorenjske banke iz BBB+ na A-, njen individualni rating pa iz B/C na B.
Dolgoročna bonitetna ocena A- pomeni, da je banka po mnenju agencije visoko sposobna poravnavati svoje obveznosti v domači in tuji valuti. Razvrstitev v individualnem ratingu iz B/C na B pomeni, da je banka močna in da so vse skrbi za varnost depozitov odveč. Ocena B vključuje visoko profitabilnost in možnost za nadaljnji razvoj.
Agencija je Gorenjski banki popravila tudi razvrstitev Su-port iz 4 na 3, kar pomeni, da v primeru težav obstaja verjetnost za podporo banki pri njihovem obvladovanju. Kratkoročna razvrstitev je ostala na F2, s čimer velja banka za dobro kreditno sposobna in ima zadovoljivo kreditno sposobnost za pravočasno poravnava-
nje svojih finančnih obveznosti. Londonska agencija Fitch Rating je izboljšala bonitetno oceno Gorenjski banki na podlagi visoke stopnje profitabilnosti, stroškovne učinkovitosti, močne kapitalske ustreznosti in visokih rezervacij tveganja. Z dolgoročno bonitetno oceno v razredu A, ki predstavlja visoko kreditno sposobnost banke in nizko stopnjo rizika, se Gorenjska banka lahko uvršča med primerljive banke v Evropi po kakovosti svojih naložb, po stopnji profitabilnosti in varnosti depozitov svojih komitentov.
V Gorenjski banki, ki jo je letos evropska institucija Finance Central Europe razglasila za najboljšo banko v Sloveniji, predsednika uprave pa za bankirja leta, pričakujejo, da bodo zaradi popravljene bonitetne ocene imela lažji dostop do cenejših dolgoročnih virov na tujih trgih kapitala za dolgoročno financiranje komitentov pod še bolj ugodnimi in konkurenčnimi pogoji na slovenskem finančnem trgu. S.Š.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE
Vojkova lb, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: +386 (0)1 478 40 00, fax: +386 (0)1 478 40 52
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje izdaja na podlagi drugega odstavka 12. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003) in drugega odstavka 59. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1 /96) ter prvega odstavka 209. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/2000) na zahtevo Upravne enote Jesenice, Oddelka za okolje in prostor, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice št. 351-69/2003 z dne 01. 07. 2003 in 22. 07. 2003 v zadevi izdaje okoljevarstvenega soglasja h gradbenemu dovoljenju za postavitev bazne postaje modulov GSM "Kredarica" investitorju Mobitel, d. d., Vilharjeva 23, 1537 Ljubljana naslednje
OKOLJEVARSTVENO SOGLASJE
Stranki Mobitel, d.d., Vilharjeva 23, 1537 Ljubljana se daje okol-jevarstveno soglasje h gradbenemu dovoljenju za postavitev bazne postaje modulov GSM "Kredarica" na zemljišču s pare. št. 1484/5 in 1484/6 obe k.o. Dovje pod naslednjimi pogoji:
Pri izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora investitor upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevarstvena priporočila, navedena v Poročilu o vplivih na oklje za bazno postajo Kredarica, ki ga je pod št. 1604 v februarju 2003 izdela Elek-troinštitut Milan Vidmar, Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana.
Franci Ažman s.p. azman-lesce@siol.net
mm
mm ■ Alpska cesta H
<|(J2^^_     4248 Lesce
oosnšceTrarour      * ir -k
objavlja prosti delovni mesti:
1. KUHAR
2. VOZNIK v mednarodnem transportu
Pogoji:
Pod št. 1 - najmanj IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj dela kuharja.
Pod št. 2 - najmanj IV. stopnja strokovne izobrazne ustrezne smeri, vozniški izpit C in E kategorije.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 6 mesecev.
Pisne prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: Franc Ažman, s.p., Tržaška 1, 4248 Lesce.
Kakšna bodo neposredna plačila
Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je pri Biotehniški fakulteti in Kmetijskemu inštitutu Slovenije naročilo študijo o izbiri sheme neposrednih plačil za slovensko
kmetijstvo. Namen študije je omogočiti odločitev o izbiri shem plačil za slovensko kmetijstvo po vstopu v EU.
Ljubljana - Vprašanje izbire oblik plačil je kompleksen poli-tično-ekonomski problem, na katerega je možno iskati odgovore z različnih zornih kotov. Avtorji so upoštevali naslednje kriterije za izbiro: agrarnopoli-tični (obdelanost, poseljenost, izgled, varnost hrane), splošno ekonomski (konkurenčnost, cilj-nost in transparentnost ukrepov), proizvodno-dohodkovni (manjša izkrivljanja trgov, dohodkovna konkurenčnost sektorjev in območij in velikostnih razredov), proračunski (maksimiranje prilivov), izvedbeni (visoka absorbcija sredstev ob nizkih stroških, upravičenost naložb), pravni (zakonitost, spre-
jemljivost), interesno-politični (interesno ravnovesje - vladne in nevladne organizacije).
Najverjetneje se bodo vse države pristopnice, razen Slovenije odločile, da bodo takoj po vstopu v EU začele uporabljati poenostavljeno shemo plačil. Opredelitev za to shemo ima sicer tudi svoje prednosti (enostavnost izvedbe, visok proračunski izplen in brez obveznosti izvajanja prahe), vendar je za našo državo bolj zanimiva standardna shema oziroma neposredna plačila v obliki ukrepov, ki jih sedaj izvajajo države EU 15. Ta način se v Sloveniji uporablja že četrto leto in z njim so naši kmetje že dodobra sez-
nanjeni. Tudi razprava je potrdila pravilnost dajanja prednosti tej shemi v primerjavi s poenostavljeno shemo, saj omogoča enakopravne pogoje konkurence za naše kmetijstvo v razširjeni EU.
Samo teoretično obstaja tudi tretja možnost v obliki uvedbe takojšnjih proizvodno nevezanih plačil in to bodisi v celoti ali pa samo delno. Po trenutnih informacijah Evropska komisija temu nikakor ni naklonjena. V tem primeru bi mi uvedli tovrstna plačila pred obstoječimi državami EU 15, kar bi zahtevalo tudi nov sklep Sveta kmetijskih ministrov. Za to so možnosti zelo majhne, tako da je
najrealnejša opcija, da nadaljujemo z načinom izplačevanja neposrednih plačil vsaj prvo
Sadovnjak v zakup domačinom
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije znova daje v najem sadovnjak, ki že nekaj let propada.
Bo preddvorski sadovnjak dobil domačega zakupnika?
Preddvor - Del sadovnjaka je bil z denacionalizacijo že vrnjen nekdanjim lastnikom, del pa ga ima do izteka denacionalizacije v lasti državni sklad kmetijskih zemljišč. Taje letos junija vložil ponudbo za zakup ducata parcel, ki obsegajo sadovnjake in travnike v Preddvoru. Še pred nekaj leti so na tem območju pridelali okoli 500 ton kvalitetnega sadja, sedaj pa opusteli sadovnjak žalostno propada. Predtem je s sadovnjakom upravljal Mercator KŽK, ki pa seje leta 1999 umaknil iz Preddvora. Odbor za kmetijstvo in goz-
Brez dajatev za breskve in nektarine
Ljubljana - Vlada je spremenila uredbo o določitvi kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere je ob uvozu treba plačati posebno dajatev in iz seznama umaknila breskve in nektarine. V Slovenije pridelujemo breskve in nektarine na okrog 700 hektarih, od katerih so na 539 hektarih intenzivni sadovnjaki. Normalni pridelek znaša okrog 20 ton na hektar oziroma 10.000 ton skupno. Spomladanska po-zeba in kasnejša toča sta bistveno zmanjšali pridelek, marsikje za polovico. Cene so zato poskočile. Junija je bila povprečna maloprodajna cena breskev 639 tolarjev za kilogram, lani v enakem obdobju 321 tolarjev in leta 2001 525 tolarjev. Ukinitev uvozne dajatve bo znižala maloprodajno ceno, obenem pa bodo manjši prihodki v državni proračun. Vlada je izračunala, da za okrog 70 milijonov tolarjev. J.K.
darstvo v občini Preddvor je na podlagi informacij, ki jih ima o kandidatih za prihodnje zakup-
nike sadovnjaka, pisal Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Na direktorico Marjo Majer Cuk naslavljajo prošnjo, naj pri izbiri novega zakupnika upošteva tiste kandidate, ki jim je glavna dejavnost kmetijstvo in živijo v občini Preddvor. Ugotavljajo namreč, da so doslej velike površine zemljišč iz občine Preddvor oddale najemnikom iz ostalih lokalnih skupnosti, da se oddajajo nekmetovalcem in da vse to poteka brez vednosti lokalne skupnosti, kar pa jim ni najbolj všeč. Za ducat parcel, ki jih namerava državni sklad kmetijskih zemljišč in gozdov oddati v desetletni zakup, se poteguje osem kandidatov, med njimi trije kmetje iz domače občine,   in   po priporočilu
občinskega odbora za kmetijstvo naj bi slednje sklad pri izbiri še posebej upošteval. Verjamejo namreč, da bi kmetje iz domače občine lahko s sadovnjakom gospodarili skrbno in odgovorno. Ob analizi ponudnikov za najem teh zemljišč se je občinski odbor za kmetijstvo obregnil ob dejstvo, da je med kandidati za zakup tudi Mercator KŽK Kmetijstvo, češ da je v preteklosti že gospodaril s sadovnjakom, pozneje pa gaje opustil in je zaradi tega sedaj nekdaj rodovitni sadovnjak v katastrofalnem stanju. V dopisu direktorici sklada kmetijskih zemljišč omenjajo tudi skrb, da bi opusteli sadovnjak lahko postal žarišče morebitnih epidemij.
Danica Zavrl Žlebir
Inšpektorji na kmetijah
Ljubljana - V poročilu o delu inšpektorata za delo v letu 2002 je obravnavano tudi kmetijstvo. Inšpektorji so med 1. julijem in 30. septembrom lani pregledali 317 kmetij in izdali 52 ureditvenih odločb. Ker se takšen
nadzor nad kmetijami šele začenja, so inšpektorji tokrat predvsem svetovali in opozarjali, naslednjič pa bodo strožji. V kmetijstvu in gozdarstvu so poškodbe in zdravstvene težave zelo pogoste.
Izobraževanje za varno delo v gozdu.
Velika škoda na gozdnih cestah
Preddvor - V občini Preddvor ugotavljajo, da so obiskovalci gora v veliki meri poškodovali gozdne in kombinirane ceste, po katerih se pripeljejo do izhodišč za najbolj priljubljene planinske poti. Tako je denimo cesta proti Suhadolniku v Kokri močno poškodovana, podobno je v dolini Suhe (Mače), v Čemšeniku, Gradišču v Bašlju, Bistrici in tudi drugje. Temu problemu bo morala pozornost nameniti tudi država, trdijo v občini Preddvor, saj je sedaj promet povsem neurejen, obiskovalci parkirajo, kjer jih je volja, treba bo rešiti tudi vprašanje omejevanja gibanja. Ocenjujejo, da je zaradi turističnega obiska planincev na infrastrukturi za približno deset milijonov tolarjev škode, ki pa ji lokalna skupnost z zelo nizkim proračunom ni kos. D-Z.
Inšpektorji so v poročilo napisali, da so kmetje premalo seznanjeni s predpisi o varnosti in zdravju pri delu in da v veliki večini ne poznajo zadosti temeljnih načel in predpisanih obveznosti za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Zagotoviti bi jih morali do konca lanskega leta. Kmetje so opozorila in nasvete sprejeli z razumevanjem, saj se zavedajo, da morajo bolje skrbeti za osebno varnost in zdravje kot za varnost vseh, ki delajo na kmetiji.
Na 317 pregledanih kmetijah so ugotovili, da jih 272 ni imelo izjave o varnosti. Zdravstvenega pregleda na medicini dela ni opravilo 206 kmetov, v 223 primerih pa na kmetijah niso vodili zahtevanih evidenc. Na 209 kmetijah niso preverjali električnih in strelovodnih napeljav. Strojev na mnogih kmetijah ne pregledujejo redno, prav tako pa nimajo dokumentacije in navodil za varno delo. Inšpektorji so izdali 52 ureditvenih odločb, v dveh primerih pa so kmeta prijavili sodniku za prekrške.
Inšpektorji z ugotovljenim stanjem niso bili zadovoljni. Tokrat so pregledovali večje kmetije in pričakovali večjo urejenost. Na manjših kmetijah, ki so v večini, pa je položaj še slabši. Zato bo kmete treba dodatno izobraževati in seznanjati s predpisi in pomenom varnega dela. Jože Košnjek
leto po vstopu v EU. S tem načinom lahko nadaljujemo najkasneje do 1. 1. 2007, ko moramo v skladu z reformo Skupne kmetijske politike priti na proizvodno nevezana plačila. Možnost za ta prehod imamo že od 1. 1. 2005 dalje, torej drugo leto po pristopu. Posebno vprašanje je odločitev o kombinaciji med proizvodno vezanimi plačili in proizvodno nevezani-
mi plačili. Avtorji se bolj zavzemajo za čista proizvodno nevezana plačila, z morebitno izjemo nadaljevanja neposrednih plačil pri kravah dojiljah in delno (40%) pri klavni premiji.
Večja dilema nastaja o izbiri načina izvajanja proizvodno nevezanih plačil, ki kot omenjeno nastopi v obdobju od 1.1. 2005 do 1.1. 2007. Tu imamo dve možnosti, in sicer enotno plačilo na kmetijsko gospodarstvo in pa regionalno enotno plačilo na površino.
Za odločitev o prehodu na proizvodno nevezana plačila imamo čas do avgusta prihodnjega leta. Ne nazadnje bo na dokončno odločitev potrebno počakati tudi na mnenje socialnih partnerjev.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo na osnovi dodatnih strokovnih razprav in izračunov pripravilo mnenja in predloge, ki jih bo predstavilo širši javnosti letos jeseni. J.K.
Jezerski lovci na košnji
Jezersko - Lovci Lovske družine Jezersko vsako leto pokosijo gozdno jaso Komatevra Stanič in s tem omogočijo pašo divjadi, še posebej jelenjadi, obenem pa preprečujejo zaraščanje, ki zmanjšuje divjadi možnosti za pašo. Divjad tudi zaradi tega sili v gozd in na druge kmetijske površine, kjer povzroča škodo. Z zagotavljanjem ustreznih bivalnih pogojev divjadi se ohranja naravno ravnotežje. Lovci se pri svoji dejavnosti posvetujejo in sodelujejo z enoto Zavoda za gozdove. J.K.
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Cesta maršala Tita 78, 4270 JESENICE Telefon: (04) 58 69 338, telefax: (04) 58 69 261
Številka: 351-69/2003 Datum: 25.07.2003
Oddelek za okolje in prostor Upravne enote Jesenice, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. List RS, št. 32/93 in 1/96) in 94. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. List RS, št. 8/00, 70/00, 52/02), v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, uvedenem na zahtevo Mobitela, d. d., Vilharjeva 23, 1537 Ljubljana
OBJAVLJA
1. Upravna enota Jesenice je investitorju Mobitelu, d. d., Vilharjeva 23, 1537 Ljubljana, izdala gradbeno dovoljenje št. 351-69/2003 z dne 25. 07. 2003 za postavitev BAZNE POSTAJE MODULOV GSM "Kredarica", na zemljišču s pare. št. 1484/5 in 1484/6 obe k. o. Dovje.
2. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je bilo izdano okolje-varstveno soglasje Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije RS za okolje, Vojkova 1/b, Ljubljana št 35402-11/2003 z dne 23. 07. 2003.
3. Med javno predstavitvijo in obravnavo ni bilo podanih mnenj in pripomb v zvezi z vplivom načrtovanega posega na okolje, v izdanem dovoljenju so bili upoštevani ukrepi in sklepna ocena poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar, Hajdrihova 2, Ljubljana, ref. št. 1604, februar 2003
Mag. Vitomir Pretnar načelnik
GLOSA
Bahaču daj in jamraču vzemi
Ko je italijanski turistični minister užalil Nemce z zafrkljivo izjavo, kakšni onegavljeni ble-doličniki da so nemški gostje, ki prihajajo v Italijo, se je vrh nemške politike takoj ostro odzval in odpovedal letovanje v Italiji. Dal takorekoč zgled narodu, kam in kako NE na dopust, če je le malo narodovega ponosa. Tako so ignorirali letovanje v Yugi med vojno in po vojni v Jugoslaviji tudi naši politiki, ki so, če se spomnite, prav cinično govorili o Hrvaški, Dal-
maciji, Črni gori. Malodane Živo ožigosani so bili vsi, ki so prekršili nenapisano pravilo, da se tja pač ne potuje. Tako dobesedno v Nemčiji tega seveda ne jemljejo in puščajo svobodo do-pustniške izbire.
Minila so leta. Danes, če je sila in če se išče kakšnega slavnega domačega politika, ki je povezan s kakšno domačo aktualno afero, se ga najde - le kje drugje kot v Dalmaciji. Vse živo politično kot da nam je ušlo v Dalmacijo ali na hrvaške otoke,
HOROSKOP
TANJA in MARICA - 090 43 77
ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min
te.
Oven (21.3-21.4.)
Težave, ki jih boste občutili, bodo samo trenutne in jih boste takoj rešili eno za drugo. Na osebnem področju se boste odločili za pravo potezo in s posledicami boste zadovoljni vi, kot tudi drugi v vaši bližini. Pričakujte večji denar.
Bik (22.4.-20.5.)
Že dolgo časa se pripravljate na odločilen korak, a vedno vas kaj prestreže. V naslednjih dneh boste končno dosegli svoj namen. Tisti, ki vam bo povedal šokantno novico, ne bo iskren in bo hotel videti samo vašo reakcijo.
Dvojčka (21.5. - 21.6.)
V denarnih zadevah boste potrebovali nasvet, ki pa ga ne smete iskati pri komerkoli. Nazadnje boste to zadevo zelo dobro izpeljali. Korist ne bo samo enkrat, ampak se vam potegne še v prihodnost. Nekdo zelo misli na vas....
Rak (22.6.-22.7.)
Tudi do ljudi, ki jim sicer zaupate, boste zelo skrivnostni. Hoteli boste doseči cilj čisto sami, brez kakršnekoli pomoči, in s tem dokazati, da še vedno zmorete. Na čustvenem področju boste prišli do odkritja.
Lev (23.7. - 23.8.)
Zaradi nekega dogodka boste zelo dobre volje. Pripravljeni boste na vse spremembe, ki vam jih prinaša življenje. Nekdo, ki ga do sedaj sploh niste opazili, vam bo do konca stal ob strani in vam nesebično pomagal.
Devica (24.8. - 23.9)
Odkrit pogovor vam bo odprl oči in marsikaj boste kar naenkrat videli v drugi luči. Uživali boste v krogu prijateljev in prav nič vas ne bo motilo, ker boste večkrat v ospredju. Z denarjem boste zopet malo preveč zapravljali.
Tehtnica (24.9.-23.10.)
Svoje nezadovoljstvo boste prenašali na druge, namesto da bi poiskali čim prej vzrok svoje slabe volje. Nikar naj vas potem ne čudi, če se bodo vaši bližnji umikali vsak na svoj konec. Dobre novice vas rešijo iz zagate.
Škorpijon (24.10.-22.11.)
Postavite se že enkrat po robu. Dokler tega ne boste storili, ne morete pričakovati uspeha in splošno zadovoljstvo. Vsaka stvar ima svojo mejo in zadnji čas je, da tudi v postavite svojo. Hočeš nočeš bodo ljudje to prisiljeni sprejeti.
Strelec (23.11.-21.12.)
Ker včasih malo preveč preštevate, se lahko tudi kdaj tudi uštejete. Pa kaj zato. Saj je še mnogo dni, s tem pa tudi nove prilike in temu primerni izzivi. V teh dneh boste prišli do super dobre ideje in hiteli boste sto na uro.
Kozorog (22.12.-20.1.)
Z denarjem še nekaj časa ne boste ravnali po svojih zmožnostih. Zopet boste preložili obveznosti, katerih ne bi smeli. Na pomoč vam priskoči nekdo, ki je pri finančnih zadevah veliko bolj izkušen kot vi. Konec dober, vse dobro.
Vodnar (21.1.-19.2.)
Ste v težkem pričakovanju dopusta. Od konca in kraja vas bo vse po vrsti obremenjevalo. Denar, ki ga boste nepričakovano dobili, vas bo spravil v izredno dobro voljo. Končno boste lahko prišli na zeleno vejo.
Ribi (20.2.-20.3.)
Obeta se vam prijetno srečanje v dvoje, ki se ga že zelo veselite. Kar naenkrat boste spoznali, kje vas čaka prava sreča in vso energijo boste usmerili v to, da vam ne uide. Skrbi, ki si jih boste delali zaradi zdravja, so nepotrebne.
TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA  MOJA GORENJSKA!
kjer pregreva svoje telo in um. Tam so predvsem tisti, ki so požrli največ zarečenega kruha.
Tudi tistega, ko so se z raznimi prenapetimi nacionalističnimi izjavamiizamerili gospodarstvu Balkana. Zdaj je gospodarsko Balkana še kako dobrodošel cilj za tiste, ki bi jih v Evropi uničila konkurenca, pa škilijo na jug. V Yugo.
Oh, kako čudna so pota gospodova. Nikoli ne reci nikoli. Zdaj v pogovorih z južnim gospodarstvom požirajo slino, če jih pa le kdo potihoma spomni na tiste čase, rečejo: ah, to so bili drugi. Pekel - to so drugi. Ne jaz.. Saj veste, to so skuhali in spekli naduti nacionalisti.
Zdaj jim gre še kako v tek ple-skavica pa čevapčiči, prej pa so rekli fej in fuj, mi tega ne bomo. Če pa že so, čevapčiči, bodo preimenovani: v lulčke. Oh, koliko lulčkov se je pojedlo na blejski in na drugih nočeh!
Kot v en rog so tulili, da bodo šli v Evropo in da bo tistega, ki bo pakiiral z Yugo, doletela strela. Domača strela. Pa sami zdaj paktirajo in kupujejo soc-realistične hotele po Opatiji. Drugi časi? Dajte no - zaleta-vost, samozadostnost, ne videti dalj od svojega nosu, nerazumevanje globalizacije. V glavnem: odsotnost vsake modrosti, tovariši.
Med letom naši politiki skočijo na nos, če jim kdo reče kaj čez domače morje, čez Portorož, Piran, Izolo, ko pa pride poletni družinski čas, stisnejo rep med noge in daleč daleč od domače obale. Nobenega zgleda. Vse jo stisne v Turčijo, na Maldive, na Kubo, a večina v Dalmacijo ali v Istro. Dopustniški komandant je mama pa sinovi in hčere, ne
pa politik in njegov vzorec. Doma ni nič simbolnega, o dopustu odločajo drugi.
Edini argument, ki bi se jim še štel v prid, da obidejo domačo obalo, je ob prislovični slovenski varčnosti naravnost oderuška slovenska obala. Vse drago kot žafran, kamor vstopiš, je vstopnina.
Na hrvaških otokih in na divjih in registriranih plažah pa ni nobene vstopnine - včasih so celo tako prijazni, da plažo v jutranjih urah en malček počistijo. Da je tudi Hrvaška draga, se seveda ve: zelo precenjena za tisto, kar nudi. Nudi pa zrak, vodo in sonce, vse drugo se plati. Če si zelo skromen v jesti in piti, še gre, če pa želiš gurmanske užitke, potem ne znese.
Marsikateremu Slovencu pa letos sploh ni zneslo, da bi šel kam na dopust. Kar poglejte, kaj se dogaja v naših poletnih letoviščih, Bledu, Bohinju, Kranjski Gori... Če je vikend in če je lepo in vroče vreme - le kdaj pa ni -, potem se enostavno hodi eden po drugem.
Na parkirišče pozabite, na kakšno zasebnost ali udobnost na plažah alpskih jezer tudi. Le kam gre ves ta folk, se človek sprašuje, ko se postavi ob vrši-ško cesto in gre mimo njega nepretrgana kolona vozil dol v Trento. Kje se "zabaše", kam ta reka odteče, kje se zaustavi? Pa saj morajo imeti gostinci in hotelirji denarja kot toče! Če pa jim omeniš, koliko da služijo, vam pokažejo prvi grm in za njim piknik mlade družine. Narava kasira, ne pa mi! No ja, ob tolikšni količini pa že kaj pade, ni res? Za gostince itak velja pregovor: bahaču daj in jamraču vzemi! Darinka Sedej
Tadeja Cankar iz Ljubljana. Foto: Janez Pipan
ŠTIRI TAČKE
Andraž Kalamar
Na Gorenjskem pred 100 leti
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 25. julija do 8. avgusta 1903
Drobne novice z Gorenjskega
Naš preljubi cesar je z. odločbo izrekel najvišje priznanje g. Albertu Schrevu, c.kr. višjemu poštarju na Jesenicah, za njegovo uspešno delovanje kot podpredsednik društva c.kr. poštarjev, odpravnikov in odpraviteljev. - Cesar je potrdil zakon o izgradnji lokalne železnice Kranj - Tržič. Železnica bo zgrajena v naslednjih dveh letih. - Na Bohinjski Beli se bo odprl nov poštni urad. Imel bo direktno poštno zvezo z Bledom in Bohinjsko Bistrico. - V soboto zvečer bo v Kranju na glavnem trgu potekal četrti promenadni koncert kranjske meščanske godbe. - Na Bledu je do 31. julija letovalo 1715 tujcev, medtem koje lani ob istem času Bled gostil le 1387 tujih gostov. Letošnje poletje bo očitno po obisku tujcev rekordno.
Končali so se zrelostni izpiti
Kranj, 30. julij 1903 - Končani so maturantski izpiti na tukajšnji c.kr. Franc Jožefovem državnem gimnaziju. Izpiti so se začeli 24. julija in so trajali štiri dni, včeraj pa so učitelji objavili končne rezultate. Od 27 kandidatov jih je 21 preizkus opravilo uspešno, štirje pa imajo v septembru priložnost popravljati oceno iz enega predmeta. Le dva gimnazijca sta bila letos tako neuspešna da bosta lahko ponavljala zrelostni izpit šele naslednje leto.
Umrl je profesor dr. Simon Šubic
Gradec, 1. avgust 1903 - V graški bolnišnici je v starosti 73 let umrl upokojeni profesor dr. Simon Šubic. Naš rojak profesor Šubic je bil priznan matematik in fizik ter je objavil veliko pomembnih spisov na svojem področju. Pokojnik je bil rojen v Poljanah nad Skofjo Loko in je prišel do svojega poklica, naziva in ugleda le po zaslugi lastne iznajdljivosti. Svojega rodnega slovenskega naroda kljub uspehu ni nikoli zatajil in kljub temu daje vse svoje poklicne uspehe doživel na tujem, je vedno s ponosom poudarjal da je Slovenec.
Svet pred sto leti
Smrtonosna vojaška vaja v Hercegovini
Trebinje - Grozna vest o dogodkih na vojaški vaji pešpolka št. 12, ki je potekala med Trebinjem in Bilekom v Hercegovini, se je razvedela minulo nedeljo. V strašni vročini več kot 40 stopinj so visoki častniki izvedli večdnevno vajo po golem skalovju brez zadostnih zalog vode. Od 800 vojakov, ki so se udeležili vaje, jih je 15 zaradi vročine in pomanjkanja vode umrlo na mestu vaje, okoli 400 vojakov je zbolelo za sončarico in od teh jih je kar 60 še vedno v življenjski nevarnosti. Štiri nesrečnike pa še vedno pogrešajo in se ne ve, ali so mrtvi ali živi. Zapovednik tega polka je polkovnik Torok, a je že na začetku vaje zaradi vročine zapustil svoje vojake in poveljstvo prepustil svojemu namestniku Grtinzvveigu. Mladi namestnik pa se hotel izkazati in je kljub neznosni vročini in pomanjkanju vode vojake nekaj dni podil po razbeljenem skalovju. Vajo je prekinil šele, koje polovica vojaštva dobesedno obležala na tleh. V ogrskem državnem zboru so poslanci že vložili ostro interpelacijo proti odgovornim, saj kri ubogih žrtev dobesedno kliče po maščevanju.
AVTO KADIVEC
Šenčur, tel.: 04/279-00-00 Pooblaščeni prodajalec in serviser
POLETNE AKCIJE -«£29*
Kodri
Veliki, mali in pritlikavi kodri so priljubljeni po mnogih državah, še posebej pa so poznani po svojih nenavadnih "frizurah".
Peter Scheitlein je leta 1840 o kodrih zapisal: "Najpopolnejši pes je koder. Kar je lepega in pametnega napisanega o psih, se nanaša nanje in je povezano z njimi. Ta pes je nekaj posebnega, originalnega in genialnega. Vse na njem je psihologija. Koder je po naravi dober. Vsak, ki je slab, je tak zaradi slabega ravnanja ljudi." S tem opisom se strinjajo mnogi, še najbolj pa seveda tisti, ki imajo kodra doma.
V Franciji kodru pravijo caniche, kar izvira iz besede canard in pomeni raca. To kaže na to, da so ga prvotno uporabljali za lov na pernato divjad. Danes so kodri, tako kot
mnoge druge pasme, največkrat družinski psi. Koder je po naravi zelo ljubezniv kuža, za tujce in vrstnike se ne zmeni kaj dosti, zato vso pozornost namenja družinskim članom. Je pes za ljudi in za življenje z njimi. Nikoli ni utrujen, vendar želi vedno znova dokazovati svojo prijaznost. Je zelo učljiv, zato ga lahko naučimo mnogo zabavnih trikov. Standardi za vse tri pasme kodrov so v vsem, razen v velikosti, povsem enaki. Pri-
tlikavi kodri so visoki do 30 cm in tehtajo 4 kg, srednji kodri merijo od 30 do 40 cm in tehtajo 15 kg, veliki kodri pa merijo kar od 45 do 58 cm in tehtajo do 22 kg. Vsi imajo dolga in ob obraznem delu spuščena ušesa, temno rjave in mandljaste oči, dolgo in ozko glavo, pokončen rep, kratek hrbet in globok pisni koš. Imajo bujno, čvrsto in lepo pristriženo dlako. Kratka dlaka se mora kodra-ti tik ob telesu, daljša dlaka pa je ponavadi urejena na najrazličnejše načine in oblikovana tako, da našega kužka vsi opazijo. Za tiste kodre, ki sodelujejo na razstavah, pa je točno določeno, kako mora biti njihova dlaka postrižena. Glede na to, da psi te pasme velikokrat živijo v stanovanjih, moramo njihovo dlako redno negovati in striči. Po značaju so to zelo čuječi psi, opozorijo, če se dogaja kaj nenavadnega, niso pa obrambni psi.
Na sliki vidite tri kodre različnih barv, s katerimi njihova skrbnica Ines Pezič dosega izredno dobre rezultate v agilitvju.
21>:i    <Ki^dnjslo tioc
30. julij - 2. avgust 2003
mm
Petek, 1. avgusta 2003
Ploščad izpred MOK ter Vogu Center Besnica
McDonald's Kranj
McDonald's Kranj
McDonald's Kranj McDonald's Kranj Glavni trg
Plečnikovo stopnišče
Mestno jedro -Slovenski trg
Prešernovo gledališče
Pungart
Slovenski trg Maistrov trg
Grad Khislstein
Športna prireditev: Siemens Mobile masters 2003
Državno prvenstvo v odbojki na mivki -kvalifikacije
Program za otroke: Patove in Matove otroške delavnice
Program za otroke: Španščina za najmlajše
Glasbeni nastop: Mojca in Kaličopko
Otroški pevski festival Buc Buc -
z Ronaldom McDonaldom
Medijski oder -Radio Kranj v živo
Glasba z DJ-em:
Kotiček za počitek - Chillout
Uradna otvoritev s sprevodom
Večer probratenih mest in veleposlaništev: Tambur, orkester Zlatni Svirci
Koncert: Pop Design z Vilijem Resnikom
Koncert: Kingston Koncert: The Strings
Večer pobratenih mest in veleposlaništev: Mednarodni KRANFEST
Turnir šteje za državno prvenstvo v ženski in moški kategoriji v odbojki na mivki ter privabi tako profesionalne pare kot tudi vse ljubitelje, ki se bodo pomerili v kvalifikacijah.
gradbinec gip
Pat in Mat sta dva posebna junaka, ki bosta v programih Merkurmojster in Merkurdom pomagala malčkom pri barvanju majic, pručk, sajenju rož, izdelovanju vetrnic ter mnogih drugih zanimivih delavnicah. Vsi udeleženci pa bodo deležni lepih nagrad, najboljši pa poleta z balonom.
gradbinec gip
Najmlajši bodo lahko s študentko Carolo iz Ekvadorja in s pomočjo Barbare spoznali osnovne španske besede ter tako popestrili učenje z zabavo.
Lik Kaličopka je med otroki znan in priljubljen. Nekateri se ga še spomnijo iz rednih televizijskih oddaj, prav gotovo pa ga niso pozabili tisti, ki sta jih skupaj z Mojco obiskala s številnimi predstavami in nastopi po vsej Sloveniji.
:Of>KOMETEC
Zabave v McDonald'su z Ronaldom McDonaldom so vedno posebno doživetje za najmlajše Tokrat jih čaka prav posebno presenečenje.
Gosti večera: Bohpomagej, Polka punce, Ansambel Storžič, Ansambel Pogum, Gorenjski kvintet Krantest v živo z gosti na Glavnem trgu tudi to leto na radijski frekvenci 97'3 mhz Gorenjskega megasrčka Radia Kranj
Prostor namenjen vsem ki boste preutrujeni in si boste zaželili dobrega cocktaila in obilo užitkov ob lahkotni elektronski glasbi, ki bo odmevala ob Plečnikovi mojstrovini.
Uradna otvoritev bo potekala s sprevodom od mostu čez Kokro do Slovenskega trga, na čigar odru se bo odvijala uradna otvoritev z pozdravnim govorom župana MOK g. Mohorja Bogataja.
Tamburaški orkester Zlatni Svirci iz Osijeka prinašajo čudovite zvoke Slavonije. Orkester se bo predstavil tudi na gradu Khislstein.
Vili Resnik je ponovno skupaj s skupino Pop Design. Udarna zasedba, ki je navduševala koncem 80-ih in začetku 90-ih se vrača na pota stare slave vendar tokrat brez Toneta Košmrlja.
Skupina Kingston iz Idrije deluje že od leta 1994. V tem času so izdali pet plošč, od katerih je ena dosegla zlato naklado, kar dve pa sta postali platinasti.
Mlada skupina, ki med obiskovalci vedno naredi dobro vzdušje, se je Kranjčanom do sedaj predstavila na številnih prireditvah. Z lastnima skladbama "Inspiracija" in "Stal je svet" pa je skupina pokazala, da pozna glasbeni okus občinstva, kajti skladbi sta na njihovih koncertih vedno odlično sprejeti
ti ffl igf t
MERKUR m
m m
fm i
zala
aV MONOKEL
Prešernovo gledališče   Akustični koncert: Adi Smolar
Maistrov trg Slovenski trg
Koncert: Jebela cesta
Koncert: Karma
Na večeru pobratenih mest in veleposlaništev iz mednarodne vasi se nam bodo predstavili pevski zbor (ROMUNIJA), pevski zbor (ZR JUG.-SENTA); folklorno društvo (ZR JUG); folklorno društvo (MAKEDONIJA), folklorno društvo (BIH); tamburaški orkester iz Osijeka (HR).
Je eden najbolj priljubljenih glasbenikov v Sloveniji. Njegove kasete in plošče gredo za med, vabijo ga z enega koncerta na drugega, njegove pesmi pa vsak dan vrtijo vse radijske postaje.
Do sedaj so posneli dve zgoščenki. Prva, katere naklada je že skoraj pošla, je bila posneta "v živo", druga pa studijsko. Ob avtorskih skladbah igrajo tudi različne parodične priredbe znanih skladb iz sveta popularne glasbe.
Debitanstki album je prinesel šestnajst skladb in remix, večinoma avtorske pesmi, nekaj pa tudi predelav ('Stara vremena' Novih fosilov, 'Glavo luda' Zdravka Čoliča in 'Zaustavite zemlju' Prljavog kazališta).
Adriatic MERKUR OBL0K
lltsava Tires
% Najdi.si
Hdll K43LN
SERVISNO PKOIIMNI CENTER 9XtM^^^M
|-| domplan
MERKUR Adriatic
servisno prodajni turna ImIW1
□ d0mP,an4^f>
Kaj vas čaka v petek?
Koncert skupine Kingston
Skupina Kingston iz Idrije deluje že od leta 1994. V tem času so izdali pet plošč, od katerih je ena dosegla zlato naklado, kar dve pa sta postali platinasti. Za sabo imajo lepo število hitov, ki jih na njihovih koncertih in zabavah po vsej Sloveniji prepeva z njimi staro in mlado. Kar 16 (!!) njihovih skladb je postalo "popevka tedna" po izbiri poslušalcev na nacionalnem Radiu Valu 202. Eden njihovih največjih hitov je prav gotovo skladba "Cela ulica nori", s katero so zmagali na festivalu MMS leta 1998. Uspeh pa jih ni vrgel s tira, saj so z vztrajnim delom nadaljevali pot, ki jim jo je odprla prav zmaga na tem festivalu. So ena redkih, če ne edina skupina, ki je zmago znala dodobra izkoristiti, saj ne manjka zmagovalnih pesmi, ki so kaj kmalu utonile v pozabo, omenjena pesem pa je še vedno ena najbolj priljubljenih
med publiko na njihovih žurih. So dobitniki 3 "Zlatih petelinov" za najboljšo skupino, album in pesem leta 1999. Za njimi je stotine koncertov in tisoči kilometrov. Posnetih imajo že trinajst videospotov, ki so vidni po vseh TV postajah širom Slovenije (glej program petek).
Koncert Adija Smolarja
Adi Smolar je eden najbolj priljubljenih glasbenikov v Sloveniji. Njegove kasete in plošče gredo za med, vabijo ga z enega koncerta na drugega, njegove pesmi vsak dan vrtijo vse radijske postaje, poslušajo pa ga otroci v vrtcih, njihovi starejši bratje in sestre, mame, očetje, babice in dedki. Čeprav kantavtor Adi Smolar v eni svojih pesmi prepeva "Mene nihče nima rad", mu ne gre verjeti; je namreč eden najbolj priljubljenih glasbenikov v Sloveniji. V manj kot desetih letih je posnel okoli 90 pesmi, od tega jih je 80 izšlo na šestih kasetah in petih ploščah. Album Neprilagojen je bil platinast, Bognedaj, da bi crknu te-
levizor pa zlat. Za slednjega je prejel tudi prestižno slovensko glasbeno priznanje zlati petelin (glej program petek).
Koncert skupine Karma
Skupina Karma prihaja iz Umaga. Leta 1999 sta jo ustanovila Neno in Pipi. Neno je predan oboževalec in odličen poznavalec dance trendov, saj je v zadnjih petnajstih letih obšel celo Evropo, ko je delal kot profesionalni DJ. Paralelno temu je mlad Pipi kot klaviaturist z bendom prepotoval staro celino po dolgem in počez. Karmin debitanstki album je prinesel šestnajst skladb in remiksov, večinoma avtorske pesmi, nekaj pa tudi predelav ('Stara vremena' Novih fosilov, 'Glavo luda' Zdravka Čoliča in Zaustavite zemlju' Prljavog kazališta). Pred kratkim je skupina izdala svoj drugi album "Zavrti život". V marcu se je skupina Karma predstavila z svojo novo skladbo na hrvaški prestižni prireditvi Dora 2003 v Opatiji (glej program petek).
Mesto Kranj v mednarodnih barvah
Mesto Kranj bo v času Kranjske noči ponovno obudilo svojo tradicionalno sejemsko dejavnost, tokrat združeno z mednarodno širino, saj bo sodelovalo več kot 17 držav. Mesto Kranj bo to leto že tretjo leto zapored gostilo predstavnike veleposlaništev ter njihova kulturna društva. Svoj prispevek bodo k bogatemu mednarodnemu programu dodala prijateljska mesta Mestne občine Kranj. Na mednarodni oder smo to leto povabili pevski zbor iz Romunije, glasbeno skupino "Los Čairos", tamburaški orkester iz Banja Luke, mladinski zbor "Klika" iz Avstrije, otroški zbor in plesno skupino "Zaro" iz Pule, dekliški zbor iz Sente, tamburaški orkester "Zlatni Svirci" iz Osijeka, plesalce folklore iz Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Program veleposlaništev bodo dopolnjevale predstavitve preko stojnic, s katerimi bodo države vse obiskovalce popeljale skozi lepote ter znamenitosti svoje države. Skratka, vabljeni v petek, 1. avgusta, na grad Khislstein, kjer bo zbran svet na enem mestu.    Danica Kotnik
Dobro je vedeti—
•Vse prireditve so brezplačne.*
• Prireditve potekajo v vsakem vremenu.
. Na gradu Khislstein je število obiskovalcev omejeno.
• Na Pungartu se bo program odvijal pod šotorom. •Več informacij o prireditvi dobite na spletni strani
VAVVV WranfftSt.COm.
• V času prireditve bo na Glavnem trgu delovala Info točka Kranfesta
• V času od 29.07. do 04.08. bo popolnoma zaprt Trubarjev trg na Pungartu.
• V času od 26.07. do 03.08. bo popolnoma zaprto parkirišče pri Čebelici.
•V času od 01.08. od 18:00 do 04:00 ure in od 02.08. od 05:00 do 04:00 ure bodo za ves promet zapore cest, in sicer od križišča med Koroško cesto in Bleivveisovo ulico, med Stritarjevo in Gregorčičevo cesto, med cesto Iva Stavca in Ljubljansko cesto in križišča Ljubljanske in Savske ceste.
•V času od 26.07. do 04.08. bo za ves promet zaprto parkirišče na ploščadi pred občino.
•V času od 30.07. od 07:00 ure do 04.08. do 20:00 ure bo popolna zapora ceste med Delavskim domom in Poslovno stavbo Globus
•V času prireditev bo za ves promet zaprto staro mestno jedro
• Obiskovalci prireditve lahko parkirajo tudi na parkirišču Fakultete za Organizacijske vede.
Zapore bodo odstranjene nemudoma po končani prireditvi oz. do konca navedene ure za konec zapore, ko bo poskrbljeno za varno vožnjo skozi dotlej zaprto območje.
Zapore bodo postavljene v skladu z zakonodajo, s prometno signalizacijo in reditelji, ki bodo vzdrževali zapore. Po prenehanju bo zapor v celoti odstranjena in vzpostavljeno prvotno prometno stanje. V času zapore bo intervencijskim vozilom omogočen dostop do objektov ob zaprtem delu cestišča.
• Ne velja za ogled koncerta Josipe Lisac. Cena vstopnice je 2000 sit.
ercator
Mercator Gorenjska, d.d.
Za vas beležimo čas!
MESTNA OBČINA
KRANJ
Sobota, 2. avgusta 2003
Ploščad izpred MOK
Slovenski trg Glavni trg
Prešernovo gledališče
Prešernovo gledališče Prešernovo gledališče Glavni trg
Plečnikovo stopnišče
McDonald's Kranj Maistrov trg Slovenski trg
£H Pungart
Grad Khislstein Prešernovo gledališče Slovenski trg
Športna prireditev: Siemens Mobile masters 2003
Državno prvenstvo v odbojki na mivki - finale
Športna prireditev:
Petrol karting grand prix
Medijski dogodek: Gorenjska poroka
Program za otroke:
Patove in Matove otroške delavnice
Program za otroke: Španščina za najmlajše
Lutkovna predstava: Gledališče Fru Fru
Medijski oder -Radio Kranj v živo
Glasba z DJ-em:
Kotiček za počitek - Chillout
Program Slovenskega trga Koncert: Riko in piloti Koncert: Victorv Big Band Koncert: Trio Gušt (HR)
Koncert: Darja Švajger
Akustični koncert:
Tomo Jurak & Zmazek Žan
Ognjemet ter koncert:
Vlado Kreslin & Mali Bogovi
Turnir, ki šteje za državno prvenstvo v ženski in moški kategoriji v odbojki na mivki, privabi tako profesionalne pare kot tudi vse ljubitelje, ki se bodo pomerili v finalnih dvobojih.
Na dirki bodo tekmovale sestavljene ekipe iz dirkačev in amaterjev, ki se lahko prijavijo na dan prireditve in se pomerijo v kvalifikacijah. Dirka je vztrajnostna 5-urna (vsak tekmovalec bo vozil 3x10 minut). V vsaki ekipi bo sodelovalo 10 do 12 tekmovalcev, v kateri je lahko največ tri licencirani dirkači in najmanj eno dekle.
Po izjemno napetem glasovanju ste bralci Gorenjskega glasa izbrali, da na Kranjski noči izkažeta svojo ljubezen Jasna in Anton. Skratka, obeta se izjemno odmeven medijski dogodek, ki ga ne gre zamuditi. „.t
Pat in Mat sta dva posebna junaka, ki bosta v programih Merkurmojster in Merkurdom pomagala malčkom pri barvanju majic, pručk, sajenju rož, izdelovanju vetrnic ter mnogih drugih zanimivih delavnicah. Vsi udeleženci pa bodo deležni lepih nagrad, najboljši pa poleta z balonom.
Najmlajši bodo lahko s študentko Carolo iz Ekvadorja in s pomočjo Barbare spoznali osnovne španske besede ter tako popestrili učenje z zabavo.
Lutkovno gledališče FRU-FRU v svojih začetkih (1984) tipično gledališče iz kovčka postane leta 1992 družinsko gledališče, ki znanim zgodbam za otroke išče primerne lutkovne podobe.
Gosti večera: Primož Dežman, Eisnhot, Urša & PR, Frenk Nova, Miran Rudan, Dadi Daz, Gala plesni večer s številni plesnimi pari KranFest v živo z gosti na Glavnem trgu tudi to leto na radijski frekvenci 97'3 Mhz Gorenjskega megasrčka Radia Kranj.
Prostor namenjen vsem tistim, ki boste preutrujeni in si boste zaželeli dobrega cocktaila in obilo užitkov ob lahkotni elektronski glasbi, ki bo odmevala ob Plečnikovi mojstrovini.
Na najbolj aktualnem prizorišču se bo zvrstilo veliko zanimivih dogodkov. Pridružite se množici obiskovalcev.
Riko&Piloti so uigrana štiričlanska Rock'n'roll skupina veščih glasbenikov, ki na svojih energičnih živih nastopih ustvarja pravi žur z skladbami in s preigravanjem svetovnih uspešnic.
Skupina Victorv bo v razširjeni zasedbi s trobilci predstavila tudi svoj nov album Metulj, Po enoletnem premoru zopet prihajajo med nas na Kranjsko noč in prinašajo nepozabno zabavo.
Trio Gušt je znan dalmatinski trio iz Splita, ki na svojstven način preigrava svetovne glasbene uspešnice od klasike pa ročka. Kot pravi Dalmatinci najbolj obvladajo pravo "fešto", ki je še ob drugih glasbenih ritmih starogradskih ter drugih napevov ne bo manjkalo.
Darja Švajger pri nas velja za eno najboljših solistk. Znana je postala z zmago na izboru za Evrovizijsko popevko, kjer je zmagala s pesmijo Prisluhni mi. Njen pevski talent so opazili tudi na mnogih drugih festivalih tako žirije kot tudi poslušalci.
Želim si na Jamajko, Sam po parku, Ljubil bi se, Rekla je ne... pesmi dueta, ki vam bo obudil spomine na zlata osemdeseta leta, ko sta oba delovala v ansamblih Gu-Gu in Don Mentoni Bend.
Točno ob polnoči bo nebo razsvetljeno kot že dolgo ne. Ognjemet bo veličasten odvijal pa se bo z dveh izstrelišč hkrati. Vladova kariera je poskrbela za to, da je zapuščina domačega in tujega etna (od beltinških do istranskih napevov, bosanskih sevdalink, pa vse do bluesa iz delte Mississipija) postala pri nas širše popularna.
gradbinec gip i
l*) Najdi.si
Avto Dobave , S
POROKA   A LISCA
'tvtA/MM'f {/M/i
5E3 RELAX
CVETLIČARSTVO ŠPANS
MERKUR MERKUR
EM
MERKUR
EM . .
MERKUR
triglav
IGftED
SERVISNO PKOIIAJM CENTO
:$ava Tires {jfoJk^
l> EM...............
Adriatic
MERKUR
Kaj vas čaka v soboto?
Gorenjska poroka
Po izjemno napetem glasovanju ste bralci Gorenjskega glasa izbrali, da na Kranjski noči izkažeta svojo ljubezen Jasna in Anton. Mladoporočenca sta tik pred poroko pobegnila na krajši oddih, saj ju čaka v soboto zelo pomemben dan. Skratka, obeta se izjemno odmeven medijski dogodek, ki ga ne gre zamuditi (glej program sobota).
Koncert Tomo Jurak in Zmazek Žan
Želim si na Jamajko, Sam po parku, Ljubil bi se, Rekla je ne... pesmi dueta, ki vam bo obudil spomine na zlata osemdeseta leta, ko sta oba delovala v ansamblih GuGu in Don Mentoni Bend. Tomo Jurak se ukvarja z glasbo že 45 let. Iz-
haja iz družine, kjer je bila glasba doma. Vsak je igral kakšen instrument in tako so tudi njega vpisali v glasbeno šolo, kjer je osem let raztegoval harmoniko. Ob prvih stikih s kitaro in ročk glasbo je pozabil na klasični glasbo in harmoniko ter se za vedno zapisal pop rocku. Igrali so predvsem Stonse, VVhoje, Kinkse in pozneje Hendriksa ter podobne ročk "tiče". V začetku sedemdesetih je zajadral v bolj komercialne vode in se začel z glasbo profesionalno ukvarjati. Z avtorstvom na področju glasbe se je začel ukvarjati v drugi polovici sedemdesetih let. V tem času je bil tudi član legendarne skupine Pepel in kri in skupine Prah. Kot pevec kitarist je s tema dvema skupinama nastopal na različnih festivalih zabavne glasbe (slovenska popevka, opatijski in zagrebški festival) in mnogih koncertih doma in v tujini (glej program sobota).
Koncert Darje Švajger
Darja Švajger pri nas velja za eno najboljših solistk. Znana je postala z zmago na izboru za evrovizijsko popevko, kjer je zmagala s pesmijo Prisluhni mi. Njen pevski talent so
opazili tudi na mnogih drugih festivalih, tako žirije kot tudi poslušalci. Izvedba šansonov na njenem nastopu je posebno doživetje za slehernega obiskovalca, za ljubitelja kot samo za opazovalca (glej program sobota).
Veličasten ognjemet
Točno ob polnoči bo nebo razsvetljeno, kot že dolgo ne. Ognjemet bo veličasten, odvijal pa se bo z dveh izstrelišč hkrati (glej program sobota).
Koncert Vlada Kreslina
Vlado se po predstavil v svoji najširši zasedbi s stalnima skupinama Mali Bogovi, ki prinašajo rockerski del in Beltinško bando, ki z etnom njegov nastop naredijo na višji instanci kulture. Vrsta koncerta, ki že 11 let zapored v kulturnem hramu, Cankarjevem domu v Ljubljani, na tradicionalnem koncertu zasede tudi zadnji prosti kotiček z obiskovalci.
Vladova kariera je poskrbela za to, da je zapuščina domačega in tujega etna (od beltinških do istranskih napevov, bosanskih sevdalink pa vse do bluesa iz delte Mississipija) postala pri nas širše popularna. Pa ne v slabšalnem, temveč v dobronamernem smislu, kajti Vladova karizmatična glasbena podoba ni dopuščala banalizirani, ostala je vedno izvirna in polna navdi-
ha. Zato je verjetno prav Kreslin, kot še nihče iz njegove in novejše generacije, prodrl tako globoko v zavest poslušalcev. Skladbe, ki kreslijo, so tako ali tako že ponarodele in večne (glej program sobota).
5 ur kartinga
V soboto, 2. avgusta, bo središče Kranja v znamenju vztraj-nostnega kartinga. Gre za sedem dirk v prvenstvu "Petrol Karting Grand Prix". Pričetek dirke bo ob 8. uri dopoldan, ko potekajo izbori za ekipi Pet-rola in Texaca. V omenjeni ekipi se lahko vključi prav vsak, ki
pravilno izpolni prijavnico ter si preko dodatnih izborov prisluži mesto v ekipi. Vse ekipe okoli 11. ure popoldan čakajo neuradni treningi, šest najboljših voznikov iz vsake ekipe pa se nato udeleži še kvalifikacij. V rezultat Ie4eh se seštevajo najboljši časi kroga vsakega posameznika iz te šesterice, rezultati pa so tudi podlaga za razvrstitev na startu. 5-urna vztrajnostna dirka se prične ob 15. uri, vsak izmed desetih do dvanajstih voznikov v ekipi (obvezno mora biti med njimi tudi dekle) pa nato vozi trikrat po deset minut, več podrobnosti pa na www.kranfest.com.
FEST
PETEK, 1. AVGUSTA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - ŠTAJERSKI VAL
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Minute za borzo - GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Skriti predmet 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodno-zabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Aktualno 6.30 Novice in Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.45 Kulturni utrinek 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno Gorenjec, Gorenjka meseca 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 13.00 Aktualno 14.00 Aktualno 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka
tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica - Pregled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj danes jutri 18.00 Aktualno: Mali oglasi po pošti 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 18.55 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 20.00 Glasbeni večer 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Ta teden na Radiu Triglav - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLovo želo 11.30 Vaše mnenje o... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 17.30 Ponovitev Radia Pirat 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitev: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Sveta vera bodo vam luč 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Za-prašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravo življenje 9.40 Glasbene želje 10.00 Sosedje, dober dan - skupna oddaja Radia Sora, Odmev in Alpskega vala 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 18.00 Petkov večerni program 2003 22.00 Nočni glasbeni program
SOBOTA, 2. AVGUSTA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - MURSKI VAL
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Prispevek: Oglašanje iz Supermarketa na Kokrici 9.50 EPP 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek METROB -Kmetijsko svetovalna oddaja 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Verska oddaja 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Kranj
R KRANJ
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Danes na Radiu Triglav 6.20 SMS - glasbene želje 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno: Triglavski zeleni vrtiček 9.15 Voščila 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Naklo 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice
12.40 Oglasi 12.50 Aktualno: Podarim dobim 13.00 Beseda mladih 14.00 Aktualno: Druga stran 14.15 Voščila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Oddaja o modi, ponovitev 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.15 Obvestila 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Pravljica - Palčiča 19.45 Glasbena gverila 20.15 Zdrav način prehranjevanja (ponovitev) 21.00 Popevka tedna 21.05 Made in ltaly 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.40 Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Radijski kviz 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Poletje med študenti 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova: Glasbeni gost 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 RGL na ogledih 12.00 BBC novice RGL še kar na ogledih 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik
18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo, 2. Zakonci, 3. Svet oblikuje mlade, 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.«-4. Vodnik po sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitev: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 V soboto popoldne - Predstavitev skupine Distuigo 19.00 Coca cola air-play charts 19.00 Svežih 50 - sobotni glasbeni program 22.00 Nočni program
NEDELJA, 3. AVGUSTA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavljamo vam 9.50 EPP 10.00 Prispevek 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osm-
rtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Nedeljsko popoldne 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.05 Nasvet o zdravem prehranjevanju -Vasiljka Kokalj, ponovitev 6.20 Današnja
pravljica: Palčiča 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan, vreme in ceste 9.40 Oglasi 10.00 Motorci 10.15 Obvestila 10.30 Novice 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 12.00 BBC -novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Danes na Radiu Triglav 14.00 Voščila 15.00 Tuji skavti v Bohinju 15.25 Radio prihodnjih teden 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Voščila, obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Popotniški kviz 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev
19.00 Minute za resno glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 20.15 Mozaik Slovenije 21.00 Popevka tedna 21.30 Radio jutri 22.00 Radio v prihodnjih dneh 22.40 Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema -odvoz smeti 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 15.30 Radio Kričač 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila
15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 0.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Poletni studio: Medvedje Brdo 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne - Podjetje Čuk Idrija 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Živimo lepo - portret 20.00 Nočni glasbeni program
PONEDELJEK, 4. AVGUSTA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ
R KRANJ
5.45 Razmere na cestah 6.00 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Skriti predmet 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.45 Kulturni utrinek 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo - o prehranskih vlakninah 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno: Triglavski zeleni vrtiček - sušenje sadja, zelenjave in gob 9.15 Voščila, obvestila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Aktualno 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska tedenska črna kronika 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Športni ponedeljek 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila,
obvestila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Glasbena skrinja 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Tedenska črna kronika, ponovitev 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Glasbeni večer: Moja je lepša kot tvoja 19.40 Obvestila 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Radio v prihodnjih dneh - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska pro* daja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.30 Računalniška oddaja 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 SMS BOX za mlade 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport
19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7,00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3, Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program -Odbojka na mivki 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Novosti slovenske glasbene produkcije 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 ŠKL 20.00 Nočni glasbeni program
TOREK, 5. AVGUSTA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Prispevek 17.00 Novice 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici
6.50 Vaše pravice v policijskem postopku 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.45 Kulturni utrinek 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.20 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno: Sejem učbenikov 9.15 Voščila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Aktualno 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Oddaja za upokojence 13.50 Voščila 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.50 Delovna mesta 15.00 Big Bang Jesenice 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Večer z Bracom Korenom 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Lestvica izpod Triglava 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.40 Ta teden na Radiu Triglav 23.15 Računalniške novice - Glasba do polnoči, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -
BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 5.15 Novice 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGLovo želo 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.30 Vaše mnenje o... 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.00 Izjava tedna 18.00 Slovenska glasbena lestvica 19.30 Znova Osir 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00
GLASOV KAŽIPOT
Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 18.10 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni, najdeni predmeti 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.45 Kulturni utrinek 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Nasvet psihologinje 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila, obvestila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno; Olimpijski kotiček 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Drug z drugim 12.00 BBC -novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Zeleni nasvet 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva, citat 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 Radio Capris 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.20 Prispevek 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici, vreme, ceste 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.50 Druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način prehranjevanja 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno - Zakladi ljudske modrosti 9.15 Voščila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Mavrica 12.00 BBC- novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Aktualno - OKS 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Raz-
19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni
Novice 13.00 Glas ljudstva 13.50 Motor-ci, ponovitev oddaje 14.15 Obvestila, Voščila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno: Oddaja o modi 18.30 Tednik občine Jesenice 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Misli iz Biblije 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Resna glasba - ponovitev oddaje 21.00 Popevka tedna 21.25 Jutri na Radiu Triglav 21.30 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 23.00 Radio v prihodnjih dneh - Večerni glasbeni progam, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Praznično dopoldne 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Občinski nagrajenci: Tamburaška skupina Bisernica iz Reteč 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Beseda opozicije 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan
mere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice - Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.30 Tednik Radovljica 19.00 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Zimzeleni četrtek 21.00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.15 Zdravnikov nasvet (ponovitev), Radio v prihodnjih dneh - Glasba do polnoči, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45
utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Izbiramo popevko tedna 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 SQ dance 20.00 Nočni glasbeni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratek novice, Vaša pesem 11.15 FIDI 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema -Astronomski tabor Vojsko 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Predstavitev festivala Zmaj za mlade 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 V viharju spomninov 20.00 Nočni glasbeni program
Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. 23.00 Pogovor o 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.10 Potujmo z agencijo Relax 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.00 Programska izmenjava z Alpskim valom 19.00 Nočni glasbeni program
Prireditve ^
Sobotna promenada
Škofja Loka - Poletni sobotni večeri v Škofji Loki že vse poletje živijo v soju Sobotnih promenad. Naslednja na sporedu bo jutri, v soboto, 2. avgusta, ko vas ob 20. uri na svoj koncert na Mestnem trgu v Škofji Loki vabi Franc Košir, ki vas bo navdušil z igranjem na havajsko kitaro.
Prireditve v Bohinju
Bohinj - Danes in jutri bo med 16. in 21. uro v Ribčevem Lazu sejem domače obrti. Jutri, v soboto, 2. avgusta, bo na prireditvenem prostoru Pod Skalco "bohinjski večer". V nedeljo, 3. avgusta, vas PGD Srednja vas vabi na veselico s srečelo-vom. V četrtek, 7. avgusta, ob 20.30 uri bo v okviru prireditve Glasbeno poletje v Bohinju nastopila Saša Dejanovič - kitara, in sicer v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi.
Prireditve v Kranjski Gori
Kranjska Gora - Jutri, v soboto, 2. avgusta, se bo ob 9. uri začelo prvenstvo Občine Kranjska Gora v tenisu, in sicer na tenis igrišču Mlač-ca v Mojstrani. Med 14. in 20. uro bo sredi vasi Dovje potekal 4. Poletni semenj. V nedeljo, 3. avgusta, ob 10. uri se bo pred trgovino Pre-zlc začela lesarska delavnica Matije Kobola. V Podkorenu bo od 15. ure dalje veselica pod lipo. V sredo, 6. avgusta, ob 9. uri se bo v Mojstrani začelo tekmovanje v kegljanju z nihajno kroglo. V četrtek, 7. avgusta, med 10. in 22. uro, bo na trgu na Gorici - Dan občine Kranjska gora. V galeriji Radman v Kranjski Gori bo dan odprtih vrat - obisk mednarodne likovne delavnice.
Pokaži, kaj znaš
Kranj - Društvo upokojencev Kranj že tradicionalno organizira prireditev Pokaži, kaj znaš. Zato vas v soboto, 16. avgusta, ob 17. uri vabijo na njihov vrt v Kranju, Tomšičeva 4, kjer vas pričakujejo s svojim nastopom glasbeniki na razne instrumente, pevci in humoristi. Če pa želite tudi sami sodelovati na prireditvi se lahko prijavite do srede, 13. avgusta, v društvu, kjer boste dobili prijavnico. Po uradnem delu bo še družabno srečanje ob živi glasbi, kjer boste lahko tudi zaplesali.
Na Kokr'ci je super
Kranj - Živila Kranj bodo poskrbela, da se boste imeli to poletje na Kokrici zares super. Niz poletnih prireditev Na Kokr'ci je super se nadaljuje jutri, v soboto, 2. avgusta, ob 10. uri z nastopom Veselih Štajerk.
Semanji dan na Sv. Ožboltu
Sv. Ožbolt - Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka vabi na se-
manji dan na Sv. Ožbolt, ki bo v nedeljo, 3. avgusta. Po sv. maši ob 10. uri bodo nastopili ljudski pevci in godci. Sledilo bo praznovanje z ansamblom Trio piano.
Dan oglarjev
Stari vrh - Oglarska obrt je še vedno živa na Starem vrhu. Prireditev Dan oglarjev, ki bo v nedeljo, 3. avgusta, nazorno prikazuje postopek postavitve oglarske kope in pridobivanja oglja. Na koncu bo še prikazana uporabnost pridobljenega oglja.
Praznik žetve
Žirovski vrh - Prireditev Praznik žetve bo v nedeljo, 3. avgusta, in prikazuje žetev in z njo povezana kmečka opravila v času, ko se mehanizacija še ni dotaknila podeželskih vasi. Celotno dogajanje, ki ga pripravlja TD Žirovski vrh, bodo popestrili glasbeniki.
Na Roblek bom odšel
Begunje - Planinsko društvo Radovljica in Klub Avsenik iz Begunj prirejata jutri, v soboto, 2. avgusta glasbeno-planinsko prireditev "Na Roblek bom odšel". Od 12. do 15. ure bo pri Roblekovem domu na Begunjščici igral ansambel Jožovc, zvečer pa se bo prireditev nadaljevala na vrtu gostilne Avsenik v Begunjah.
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-krani.si
Poletni semenj
Dovje - Razvojna zadruga Dovje z.o.o., s svojo trgovinico Pr" Katr' na Dovjem, vabi na Poletni semenj na Dovjem, ki bo jutri, v soboto, 2. avgusta, od 13. do 20. ure, kjer boste lahko ob ponudbi domače in umetnostne obrti z različnih koncev Slovenije, pa tudi ob kulturnem programu ter vragolijami pravljičarjev, triglavskih junakov, preživeli lep sobotni popoldan. Poskrbeli bodo tudi, da ne boste odšli lačni in žejni z Dovjega.
Spominska slovesnost
Tržič - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Tržič vabi v nedeljo, 3. avgusta, na spominsko svečanost ob spomeniku prvim padlim partizanom v območju občine Tržič. Spominska svečanost bo ob 11. uri. Do pod Storžiča pa bo od pol devete ure dalje organiziran prevoz, prav tako tudi za povratek.
Počitniška delavnica
Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja vas vabi, da si vroče dni krajšate s delavnicami, ki bodo potekale v večnamenskem pros-
toru knjižnice, vsak dan med 10. in 12. uro. Peta delavnica ima naslov Dan zaspan? Ne! Zaigran! In bo potekala od 4. do 8. avgusta. Mentorica bo Ana To-mazin.
Srečanje planincev treh dolin
Kranj-V jubilejnem letu 2003, ko praznujemo 110 let od ustanovitve SPD in 55 let delovanja PZS, se tudi Planinsko društvo Kranj vključuje v praznovanje častitljivih jubilejev. Jutri, v soboto, 2. avgusta vas vabijo na Jezersko sedlo, kjer se bo na stičišču treh dolin -Štajerske, Koroške in Kranjske, ob 10. uri pričelo srečanje planincev treh dolin. Po končanem uradnem delu bo za vse udeležence "planinski sprejem" pri planinskem domu na Ledinah. V primeru slabega vremena bo srečanje v domu na Ledinah.
Prireditve v Tržiču
Tržič - Občina Tržič bo letos že sedmo leto zapored organizirala Poletne prireditve. Do 30. avgusta se bo zvrstilo kar 18 različnih prireditev. Petkove večere si boste lahko popestrili z gledališkimi predstavami, koncerti klasične in zabavne glasbe... Z lutkovnimi predstavami, predstavitvami raznih športov, pesmi in čarovniški-mi shovvi pa so sobotni dopoldnevi rezervirani za najmlajše. Danes, v petek, 1. avgusta, ob 20. uri bo v atriju Občine Tržič glasbena prireditev Tržiški veseli večer. Jutri, v soboto, 2. avgusta, ob 10. uri bo v atriju otroška prireditev Lajnarjev cirkus, v izvedbi Potujočega gledališča Kranjski komedijanti. Ob 11. uri se bo v atriju začela športna prireditev Mladi šahisti Tržiča, na kateri se bodo predstavili mladi člani Šahovskega društva Jedro Tržič. V nedeljo, 3. avgusta, ob 11. uri bo na Kriški gori sveta maša. Ob 11. uri pa se ob spominskem obeležju pod Storžičem prične spominska svečanost.
Prireditve na Bledu
Bled - Jutri, v soboto, 2., in nedeljo, 3. avgusta, bo od 10. ure dalje v Zdraviliškem parku sejem domače in umetnostne obrti. V soboto, 2. avgusta bo med 11. in 17. uro v kampu Zaka potekalo Si - mobilovo poletje (glasbeni program z animacijo). Ob 20.30 uri se bo v hotelu Golf začel Jazz koncert - ansambel Samboja. V okviru krajevnega praznika KS Zasip organizira balinarski turnir, ki se bo začel ob 8. uri. V nedeljo, 3. avgusta, ob 17. uri bodo v Zdraviliškem parku nastopili mladi plesalci KUD J.J. Ribno in plesna delavnica Blejskega plesnega studia. V ponedeljek, 4. avgusta, ob 20.30 uri se bo v kavarni hotela Park začel večer gorenjske folklore. V torek, 5. avgusta, ob 16. uri pa bo na Blejskem gradu sprejem pri graščaku z lokostrelskim turnirjem.
Nadaljevanje na 23. strani
®
Radio Trio lov
Prvi 9I0/ Gorcnj/ke® Prvi gla/ek Gorenj/ke®
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čularja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
KINO
Petek, 1. avgusta
KINO CENTER ameriški akcijski znanstveno-fan-tastični triler TERMINATOR 3: VSTAJA STROJEV ob 17.30, 19.45 in 22. uri (igrajo: Arnold Schwarze-neger, Nick Stahl, Kristanna Loken) STORŽIČ Do 15. avgusta zaprto! LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA komedija TEČNOBA V HLAČAH ob 20.30 uri
Sobota, 2. avgusta
KINO CENTER ameriški akcijski znanstveno-fan-tastični triler TERMINATOR 3: VSTAJA STROJEV ob 16.30, 18.45 in 21. uri (igrajo: Arnold Schvvarze-neger, Nick Stahl, Kristanna Loken) STORŽIČ Do 15. avgusta zaprto! LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA komedija TEČNOBA V HLAČAH ob 18.30 uri, kriminalka POSLEDNJA NOČ ob 20.30 uri
Nedelja, 3. avgusta
KINO CENTER ameriški akcijski znanstveno-fan-tastični triler TERMINATOR 3: VSTAJA STROJEV ob 16.30, 18.45 in 21. uri (igrajo: Arnold Schvvarze-neger, Nick Stahl, Kristanna Loken) STORŽIČ Do
15. avgusta zaprto! LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA kriminalka POSLEDNJA NOČ ob 18.30 uri, komedija TEČNOBA V HLAČAH ob 20.45 uri
Ponedeljek, 4. avgusta_
KINO CENTER ameriški akcijski znanstveno-fan-tastični triler TERMINATOR 3: VSTAJA STROJEV ob18.15 in 20.30. uri (igrajo: Arnold Schvvarze-neger, Nick Stahl, Kristanna Loken) STORŽIČ Do 15. avgusta zaprto!
Torek, 5. avgusta
KINO CENTER ameriški akcijski znanstveno-fan-tastični triler TERMINATOR 3: VSTAJA STROJEV ob18.15 in 20.30. uri (igrajo: Arnold Schvvarze-neger, Nick Stahl, Kristanna Loken) STORŽIČ Do 15. avgusta zaprto!
Sreda, 6. avgusta
KINO CENTER ameriški akcijski znanstveno-fan-tastični triler TERMINATOR 3: VSTAJA STROJEV ob18.15 in 20.30. uri (igrajo: Arnold Schvvarze-neger, Nick Stahl, Kristanna Loken) STORŽIČ Do 15. avgusta zaprto!
SREDA, 6. AVGUSTA 2P03
ČETRTEK, 7. AVGUSTA 2003
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249
Madžarske toplice od 9.8. do 12.8. in 28.8. do 31.8 ter 26.8. do 1.9.; Pe-Ijašac od 29.9. do 6.10. (ekskluzive); Banovci: od 21.10. do 24.10.; Grada-land 25.8; Trst: 5.9; Medžigorje: od 12. do 14. 9.; Šenčur: 251-18-87
RADOVLJICA
Kopališka ul. 9, Radovljica
Kopališče Radovljica je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. Večerno rekreacijsko plavanje je organizirano od ponedeljka do petka do 21. do 22. ure, vodno aerobiko pa lahko obiščete ob ponedeljkih in sredah od 21. do 22. ure.
Prijave in informacije na tel.: 04/53 15 770.
GLASOV KAŽIPOT
Nadaljevanje z 22. strani
Etno festival Bled 2003
Bled - Letošnji, že 13. po vrti, Etno festival Bled 2003, bo vse ljubitelje ljudske glasbe razveseljeval prvi avgustovski vikend. Letošnja novost je, da se prizorišče seli v Zdraviliški park. V primeru slabega vremena bo program izveden v Festivalni dvorani. Danes, v petek, 1. avgusta, ob 20.30 uri bo nastopil Vlado Kreslin z Beltinško bando; jutri, v soboto, 2. avgusta, ob 20.30 uri Accordeon klub Musette iz Belgije in Les Mariachis de Atlixco iz Mehike. V nedeljo, 3. avgusta, ob 20.30 uri pa bo nastop kubanske skupine Havana Mambo.
Otroške delavnice
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi na otroške likovne delavnice, ki bodo potekale skozi celotno poletje na dvorišču gradu Khislstein, in sicer vsako sredo od 17. ure dalje. Delavnice so namenjene otrokom starejšim od treh let.
Bolšjak
Kranj - Jutri, v soboto, 2. avgusta, bo Bolšjak potekal na Prim-skovem, na parkirišču Sloga (za Mercatorjem), in sicer med 9. in 13. uro. Dodatne informacije po tel.: 031/320-744.
Ustvarjalna delavnica
Tržič - Tržiški muzej vabi na ustvarjalno delavnico, ki bo potekala v Kurnikovi hiši, in sicer: od 4. do 8. avgusta, ko bo na sporedu delavnica Življenje kamna v mestnem jedru, vabilo je namenjeno učencem predmetne stopnje (od 11 do 15 let). Mentor bo Janez Šter.
Pod Homanovo lipo
Škofja Loka - Petkovi večeri pod Homanovo lipo, na Mestnem trgu v Škofji Loki, so že vrsto let vzrok za pestro družabno življenje, tako domačinov, naključnih obiskovalcev, kot tudi turistov. V petek, 15. avgusta, s pričetkom ob 20. uri bo z vami Alenka Godec.
PD Križe vabi
Križe - Planinsko društvo Križe vabi ljubitelje Kriške gore na sveto mašo, ki bo v nedeljo, 3. avgusta, ob 11. uri pred kočo na Kriški gori.
Srečanje upokojencev
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na 10. srečanju upokojencev v Pliberku, ki bo v soboto, 30. avgusta, na prostoru sejma v šotoru Slovenskega prosvetnega društva Edinost Pliberk, s pričetkom ob 10. uri. Odhod avtobusa bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni v Kranju, Tomšičeva 4.
Družinski pohod
Kranj - TD Kokrica vabi vse jutri, v soboto, 2. avgusta, na družinski pohod na Lubnik. Zbrali se boste ob 13.30 uri na parkirišču pri trgovini Živila na Kokrici in se z osebnimi  avtomobili odpeljali
skozi Škofjo Loko do parkirišča Kobila, od koder boste peš odšli na Lubnik.
Na Lipanco in Debelo peč
Žabnica, Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri DU Žabnica - Bitnje vabi na lep planinski izlet na Lipanco in Debelo peč. Izlet bo organiziran v sredo, 13. avgusta, z odhodom avtobusa ob 6. uri iz Virmaš s postaniki na vseh avtobusnih postajališčih do Kranja. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel.: 231-22-88 do zasedbe mest v avtobusu.
Na Obranco
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo na spominski dan Občine Jesenice danes, v petek, 1. avgusta, organiziralo izlet s Pod-mežakle po planinski poti na Obranco. Odhod bo ob 11. uri izpred Vulkanizerstva Čop. Skupne hoje s povratkom na Poljane je okrog 4 ure. Na Obranci bo ob 16. uri spominska svečanost.
Na Vršič in Malo Mojstrovko
Šenčur - Pohodniška sekcija pri DU Šenčur vabi člane v sredo, 6. avgusta, na pohod in kratko planinsko turo iz Vršiča čez sedlo na Grebencu na Malo Mojstrovko. Skupne hoje bo okoli 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred pošte v Šenčurju. Prijave sprejemajo v večernih urah,.do 21. ure, po tel.: 25-31-591 do vključno 1. avgusta. V primeru slabega vremena pohod odpade.
Od Pohorja v Posotelje
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na zanimiv turistični izlet okrog Pohorja -Svetine - Bolfenka, ki bo v torek, 12. avgusta. Odhod bo ob 6.30 uri izpred Globusa. Prijave zbirajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu.
Na Lipanski vrh
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - planinska sekcija vas vabi pohod - Blejska koča na Lipanci in Lipanski vrh, ki bo v četrtek, 7. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do srede, 6. avgusta do 12. ure.
Na pohod z DU Preddvor
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na pohod jutri, v soboto, 2. avgusta. Odhod bo ob 7. uri izpred društvene pisarne. Dodatne informacije po tel.: 25-51-338 - Mirni.
V italijanske Dolomite
Preddvor -Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane - ljubitelje gora na panoramski izlet v italijanske Dolomite, ki bo v sredo, 13. avgusta. Odhod iz Hote-maž bo ob 5.35 uri, iz Preddvora pa ob 5.45 uri. Prijave zbirajo v društveni pisarni v sredo, 6. avgusta, ob 9. uri.
Izlet v Italijo
Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in njihove svojce na izlet v Italijo (Vincenza - park Si-gurta - Mantova), ki bo v torek,
26. avgusta. Odhod avtobusa iz Žabnice bo ob 5.45 uri. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo vsi poverjeniki do vključno 15. avgusta oziroma do zasedbe mest.
Soteskanje po Iški
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v petek, 15. avgusta, za vse ljubitelje tekoče vode zanimiv izlet s soteskanjem po Iški. Odhod z osebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Dodatne informacije ter prijave: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, do srede, 13. avgusta.
Italijanski Dolomiti
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi ljubitelje gora na lep panoramski izlet v italijanske Dolomite, ki bo v torek, 5. avgusta.
Banovci in Rabac
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, ki so se prijavili za 7 in 10 dnevno zdravljenje - letovanje v Termah Banovci in Rabcu, da že sprejemajo vplačila, in sicer vsak ponedeljek od 9. do 11. ure, torek in četrtek pa od 15. do 17. ure v pisarni društva na Begunjski 10, tel.: 2023-433.
DU Škofja Loka vabi
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se udeležite prijetnega izleta (Kočevje - Kočevski rog - Bela krajina), ki bo v sredo, 6. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Dodatne informacije in prijave zbirajo v DU.
Letovanje na Lošinju
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju v hotelu Aurora, in sicer od sobote, 6. septembra, do torka, 16. septembra. Odhod avtobusa bo 6. septembra, ob 6. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest.
Obvestila
Pocarjeva domačija vabi
Zgornja Radovna - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Ra-dovni odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 12. do 19. ure oziroma po dogovoru. Ogledate si lahko muzejsko urejeno kmečko hišo in gospodarsko poslopje ene najstarejših hiš v parku z bogato zbirko ohranjenih predmetov, ki poročajo o načinu dela in življenja ljudi pod Triglavom. Dodatne informacije po tel.: 57-80-200.
Poletni delovni čas knjižnic
Radovljica, Bled - V Knjižnici A.T. Linharta Radovljica, v času do 31. avgusta, v dveh enotah velja poletni delovni čas, in sicer: Matična knjižnica v Radovljici, Gorenjska c. 27 je odprta: ponedeljek od 8. do 19. ure, torek, sreda, petek od 8. do 14. ure, četrtek od 10. do 14. ure in sobota od 8. do 12. ure. Knjižnica Blaža Kumerdeja, Ljubljanska c. 10, Bled je odprta: ponedeljek od 8. do 19. ure, torek, sreda,
četrtek od 8. do 14. ure in petek od 14. do 19. ure. Ostale enote poslujejo po nespremenjenem urniku.
Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča svoje obiskovalce, da so do 31. avgusta Pionirski, Splošni in Študijski oddelki odprti po poletnem urniku, in sicer: ponedeljek in sreda: od 12. do 19. ure, torek, četrtek in petek: od 8. do 15. ure. Ob sobotah so zaprti. Izposojevališča so odprta po običajnem urniku, zaradi letnega dopusta pa so zaprta v naslednjih dneh: izposojevališče Cerklje od 28. julija do 8. avgusta; izposojevališče Naklo od
18. do 29. avgusta. - Pionirski oddelek. Osrednje knjižnice Kranj bo zaradi obnovitvenih del ZAPRT od 28. julija do 2. avgusta.
Škofja Loka - Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka sporoča poletni urnik knjižnice v Škofji Loki in v vseh izposojevališčih, in sicer: Osrednja knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka - oddelek za odrasle: ponedeljek - petek od 8. do 14.30 ure, četrtek od 12. do 19. ure in v soboto zaprto: Oddelek za mladino: ponedeljek - petek od 8. do 14. ure, četrtek od 12. do 19. ure in soboto zaprto. Izposojevališče Trata: sreda od 14. do 19. ure. Izposojevališče Železniki: torek od 14. do 19. ure in petek od 10. do 14.30 ure. Izposojevališče Gorenja vas: četrtek od 14. do 18. ure. Izposojevališče Žiri: ponedeljek od 14. do 19. ure in sreda od 10. do 14.30 ure. Izposojevališče Poljane: sreda od 16. do
19. ure.
Planinske postojanke
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice obvešča, da so njihove planinske postojanke: Erjavčeva koča na Vršiču, Tičarjev dom na Vršiču, Koča pri izviru Soče v Trenti in Koča na Golici stalno oskrbovane. Vse dodatne informacije lahko dobite v pisarni PD Jesenice, Cesta železarjev 1 ali po telefonu 04/586-60-70. Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča, da je Kovinarska koča v Krmi odprta in stalno oskrbovana (tel.: 050 631-989), prav tako Prešernova koča na Stolu (tel.: 050 611-366) in Sta-ničev dom pod Triglavom (tel.: 050 614-772).
Steelina zgodba Kranj - Društvo Pungert Kranj vas vabi v Cafe galerijo Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, na ogled razstave Steelina zgodba avtorice Metke Go-sar. Avtorica se bo predstavila z ilustracijami (mešana tehnika) in lutkami (žična struktura in akrilna poslikava). Razstava bo na ogled do 3. septembra.
Sani
Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka obvešča, da je etnološka razstava o restavriranju sani, ki je na ogled v Okroglem stolpu, podaljšana do 31. avgusta. Razstavo si lahko ogleda vsak dan, od torka do nedelje med 9. in 18. uro.
Žive naj vsi narodi Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi, če imate na obisku prijatelje iz tujine, na ogled razstave Žive naj vsi narodi, ki je na ogled v Galeriji Prešernove hiše. Razstavljeni so prevodi Prešernove Zdravljice v 23 svetovnih jezikih.
Razstave na Bledu
Bled - 1. nadstropje Občine Bled: razgrnitev Prostorskih ureditvenih aktov za Občino Bled bo na ogled do 15. septembra; hotel Krim: razstava najboljših del 11. slikarsko - kiparskega srečanja na Pokljuki - na ogled je do konca oktobra; Vila Bled -koncertna dvorana: razstava oljnih del slikarja Dona Schvvaba; hotel Park; na ogled je razstava avtorice Vesne Sanje Koser; hotel Astoria: v hotelski kavarni poteka razstava Boleslava Čeruja, člana Likovnega kluba Dolik Jesenice in Likovnega društva Ljubljana, na temo Ženski akti. V hotelu pa razstavlja tudi član Fo-tokluba TNP Peter Cvenkelj, na temo Narava; Vila Prešeren: razstava unikatnih izdelkov iz steklarne Rogaška; Galerija Vila Nana (hotel Trst): razstavljajo Jože Tisnikar, J. Peternelj, Mau-ser, Andrej Prah in drugi. Na razstavi si lahko ogledate tudi eksponate modernih slovenskih umetnikov. Prodajne razstave Galerije Vila Nana pa potekajo tudi v hotelu Jelovica in hotelu Kompas. V blejskih hotelih (Golf, Park, Jelovica, Kompas, Krim in Astoria), v gostišču Okarina in galeriji Vila Nana so na ogled stalne razstave.
Razstava čipk
Idrija - Mestni muzej Idrija vas vabi na mednarodno razstavo čipk "Čipkarska šola Beveren iz Belgije", ki je na ogled na idrijskem gradu Gevverkenegg, in sicer vsak dan od 9. do 18. ure -do sobote 30. avgusta.
Svet pod Kilimandžarom
Ljubljana - V prodajalni Atrij, Slovenska cesta 58 je do 25. avgusta na ogled drugi del barvnih fotografij Svet pod Kilimandžarom -rastline in živali, avtorja Mateja Rupla iz Radovljice.
Najstarejše planine pod Triglavom
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi, da si v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici ogledate arheološko razstavo Najstarejše planine pod Triglavom. Na razstavi je moč videti izbor arheoloških najdb s planin v Lazu, Lipanci, Ovarija, Krštenica in planina za Migovcem. Razstava je na ogled do 30. avgusta.
Križev pot
Tržič - Tržiški muzej vas vabi, da si ogledate razstavo Križevega pota, v cerkvi sv. Ane na Ljubelju, akademskega slikarja Josipa Rochusa Pongraca. Razstavo so pripravili na pobudo Slovenskega verskega muzeja iz Stične in bo na ogled do 31. avgusta.
Slike Marijana Tršarja Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka vas vabi na ogled razsta-
ve slik akademskega slikarja Marijana Tršarja, ki svoja dela razstavlja v Galeriji Franca Mihe-liča - v Kašči, in sicer do 31. avgusta.
Razstave v Tržiču
Tržič - Ob 5. obletnici odprtja Informacijske pisarne Tržič, si v Rotundi Abanke lahko ogledate priložnostno razstavo spominkov in raznih daril ter predstavitev dejavnosti Informacijske pisarne. V Galeriji atrija Občine Tržič si lahko do 26. avgusta ogledate razstavo Dragulji našega mesta, slikarke Rozi Žnidaršič. V Informacijski pisarni Občine Tržič je na ogled prodajna razstava raznovrstnih ročnih izdelkov iz gline, kot so: stenske ure, vaze, vrtnice,.živalske figurice..., ki so jih izdelali varovanci Varstveno delovnega centra Kranj, enota Tržič. V Tržiškem muzeju pa so predstavljena dela študentske delavnice Mošenik 2003. Razstavo si lahko ogledate do 8. septembra, vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 15. uro.
Dela Vide Soklič
Bitnje - Slikarka Vida Soklič razstavlja svoja likovna dela v več različnih tehnikah, in sicer do konca avgusta v piceriji Baron v Spodnjih Bitnjah.
Slike Anke Marzidovšek
Kranj - Slikarka Anka Marzidovšek razstavlja v restavraciji Sonček na Planini v Kranju, in sicer svoja dela v olje tehniki do konca avgusta.
Festival Radovljica
Radovljica - Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica že vrsto let prireja koncerte v avgustu, letošnji, XXI. Festival Radovljica 2003, bo potekal od 12. do 25. avgusta v radovljiški graščini, cerkvi sv. Petra v Radovljici in eden v cerkvi sv. Kancijana v Kranju.
Predstave r>
Ženitev
Studenec - V okviru Kulturnega poletnega festivala Studenec 2003 vabi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan na zadnje ponovitve komedije Ženitev, ki bodo v petek, 1., soboto, 2. in nedeljo, 3. avgusta, ob 21. uri v pokritem letnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Prodaja vstopnic je na običajnem mestu.
Moj premalo slavni stric Kranj - Sekcija za kulturne dejavnosti pri DU Kranj vas vabi na predstavitev humoristične melodrame Branka Miklavca "Moj premalo slavni stric", in sicer jutri, v soboto, 2. avgusta, ob 18. uri na vrtu DU Kranj, Tomšičeva 4 - v primeru slabega vremena pa v točilnici. Po igri boste lahko zaplesali ob živi glasbi.
Gama mm
najbolj športna f,e*„e„ca
OSMRTNICA
Vse rožice rumene daleč so od mene... (slovenska narodna)
Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da je v 77. letu umrla naša nv mi
MILKA BERTONCELJ
z Zgornje Dobrave 4, Kanina Gorica
Žara bo v petek, 1. avgusta, od 10. ure dalje v mrliški vežici na Srednii Dobravi. Pogreb bo istega dne ob 17. uri na pokopališču na Srednji Dobravi.
VSI NJENI Zgornja Dobrava, Radovljica, 30. julija 2003
ALI OGLASI
i201-42-47 »201-42-48
8201-42-49
fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni siužbi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 m*.
APARTMA -PRIKOLICE
V Umagu ODDAM već APARTMAJEV. V
041/25 48 42 9340
V Crikvenici ODDAMO NOV APARTMA, 300 m do morja, lep vrt. Tt 0038551243519_9538
ADRIA 450 1.80 (kocka) s predprostorom na novo registrirana, prodam za 390.000 SIT Tt 040/72-56-46 9590
APARATI STROJI
Prodam TRAKTOR Stajer 18", dvobrazdni PLUG, KULTIVATOR in podarim Z 750. Tt
25 1 0 1 2 9444
KOMBAJN za krompir, cena 180.000 SIT inžitno sejalnico 2,5 m, prodam. W 25 11-
67 0 9520
Prodam več KMETIJSKIH STROJEV: nakladalko Sip, cisterno Creina, kosilnico Lamborgini diesel. Tt 031/477-717 9526
Prodam SESALNIK KIRBY ohranjen. Tt
041 /664-784 9527
Poceni prodam brezhiben HLADILNIK in ZAMRZOVALNIK Gorenje 600x600x1420 (šxgxv). Tt 031/533-805 9555
Prodam NOV 150 L BOJLER komb. elek-trika-centralna, ugodno. Tt 2571-548 9565
TRAKTOR ŠTORE 404, prodam. Tt 040/229-363 9586
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. Tt 041/878-494 9598
Prodam BOSCH PRALNI STROJ za. 95000 SIT. Tt 031/713-204     . 9615
GR. MATERIAL
Prodam KMEČKO PEČ ( samo pećnice). Tt 041/634-078 9535
Prodam še obstoječo centralno napeljavo (novejšo), olje ali trda goriva. Tt 259-59-00, 031/697-941_ 9595
Ugodno prodam več vrst rezanega lesa-DEŠKE. Tt 031/578-840 9626
Prodam rabljena VHODNA VRATA in 7 notranjih PLESKANIH VRAT brez podbojev. Tt
01/361-36-53_9643_
Prodam 3 m3 SMREKOVIH DESK. Tt
031/477-717 9645
GARAŽE
RADOVLJICA: Cankarjeva, 2 garažna boksa, I. 1971, za 1 leto z možnostjo podaljšanja. Cena: 9.600 sit/mesec, možen tudi odkup (1.300.000,00 sit) ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16
HIŠE KUPIMO
KUPIMO HIŠE GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM  NEPREMIČNINE,   202  33 00,
041/333 222, 2369 333_9388
Kupim starejšo.hišo ali stanovanje potrebno obnove, v Kranju z bližnjo okolico. Tt 041/681-510_9535
BLED: Na Bledu za znano stranko kupimo hišo do 60.000 000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o,, tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
HIŠE PRODAMO
KRANJ Vodov.stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, cca 400 m2 uporabne površine, potrebno obnove, primerno tudi za poslovno dejavnost, 64 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, 59 mio SIT, DRULOVKA lepo, vrstno enonadstropno hišo 6 x 17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, TRŽIČ v mirnem okolju z lepim razgledom prodamo 1/2 hiše z vrtom in garažo, 140 m2 uporabne površine, cena 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 _9383
BISTRICA PRI TRŽIČU, na cca. 992 m2 prodamo večjo enodružinsko hišo, cca. 108 m2 v etaži, stara 3 leta, v celoti pod-kletena, bivalno pritličje + mansarda s spalnicami in WC-jem, CK - olje, TEL., vseljiva PO dogovoru. CENA: 70.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ČIRĆE, prodamo manjšo dvodružinsko hišo, strao 30 let, velikost stanovanjske površine 160 m2, velikost parcele 303 m2, ločena vhoda, garaža, kritina stara 2 leti. CK-olje, vsi priključki, vseljiva po dogovoru. CENA: 28.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkrani. nepremičnine. net
KOMENDA, na 883 m2 prodamo poslovno stanovanjsko hišo, velikost stanovanjske površine 340 m2, samostojna, zgrajena leta 1978, v kleti so delovni poslovni prostori z lastnimi priključki, v pritličju je trisobno stanovanje, v mansardi je ista razporeditev kot v pritličju + dve sobi, c-K olje, vsi priključki, balkon oz. terasa, ifnZ ^ d°9°voru, prodamo. Cena: ooon SIT- AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net
KRANJ - ZGORNJE BITNJE, na cca 400 m2 zemljišča, prodamo visokopritlično hišo, staro 4.leta, v celoti podkletena, bivalno pritličje + neizdelana mansarda, vsi priključki, CK - olje, vseljiva po dogovoru. CENA: 46.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
ZBILJE, prodamo enodružinsko hišo -marles, staro 2 leti, velikost stanovanjske površine 240,69 m2,velikost parcele 1,054 m2, CK-plin, objekt je delno pod-kleten, dve zaprti garaži z vrati na elek. pomik, dodatno izdelana mansarda nad garažo in dnevno sobo, zemljišče ograjeno, elek. vrata pred vhodom, vseljiva po dogovoru. CENA:96mio. SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
PODBREZJE, prodamo visoko pritlično hišo tip Blejski jurček, stara 15 let, stanovanjske površine v etaži 100 m2, velikost parcele 800 m2, v celoti podkletena, nedokončana mansarda, terasa, CK - olje, tel. priključek, vseljiva po dogovoru. CENA: 38.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ, bližina centra - večja stan.hiša 3 etaže po 100 m2, stara 100 let, obnovljena 95, cena = 22,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Stražišče - 20 let stara hiša, dvostanovanjska, vel. 12x11 m, parcela 616 m2, cena = 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Visoko - hiša cca. 100 m2 stan.površine, zraven gosp.poslopje, I. 1940, obnovljena 1990, parcela 715 m2, cena - 24,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Kokrica - stan. hiša 9 x 11 m, razgiban tloris, IV.grad.faza, parcela 541 m2, cena = 42,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
ŽIGANJA VAS-hiša vel. 9x 12 m, stara 21 let, parcela 574 m2, lepo urejena, cena ■ 33,0 SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53_
KRANJ, Orehek - 1/2 stan.hiše 1. nad. (trosobno stanovanje) in neizdelano podstrešje, starost 30 let, parcela 240 m2, cena - 18,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KORITNO, prodamo stanovanjsko hišo, visoko pritlično (134 m2) na parceli 511 m2, starost 27 let, cena 42 mio, SIT. J&T, NEPREMIČNINE, Kranjska c.2 (Hotel Grajski dvor), Radovljica, tel. 04-531 44 24, 041-738 454, 031-322 246.
KOVOR prodamo HIŠO enostanovanjsko, staro 30 let, 240 m2, parcela 556m2, delno podkleteno, terasa, CK-olje, zidan objekt 18m2, mirna lokacija, asfaltiran dostop, 35 mio SIT. Tt 59 57 945 9552
PRIDELKI
KERN
NEPREMIČNINE
M 2021353 :?• •22.566
Maistrov trg 11 4000 Kranj
RADOVUICA-LANCOVO: Prodamo cca. 60 let staro hišo, del hiše je novejši. Hiša je dobro vzdrževana, stoji na parceli v izmeri cca. 580 m2 (možen dokup). Poleg hiše sta dve zidani garaži I. 1985. CENA: 24.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
MLAKA, Begunje na Gorenjskem; 86 m2, lastna, visokopritlična, letnik 1975, dvosobno stanovanje v pritličju, neizdelano podstrešje, CK. Ugodna cena: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000.
ŽELEZNIKI; cca 100 m2 stanovanjske površine, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišo, pri plavžu. CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. CENA: 14,9 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubl-jana, enota KRANJ, tel. 28 11 000.
LESCE: hiša 130 m2, podkletena, parcela 800 m2, I. 1955, pritličje in mansarda, terasa in balkon, vrt, garaža. Cena: 29.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16
ŠKOFJA LOKA - meščanska hiša, delno obnovljena, 98 m2, pare. 416 m2,1.izgradnje cca 1800, cca 19 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PODBREZJE v mirnem, zelenm okolju prodamo samostojno hišo zgrajeno I. 76, (K+P+2 medetaži+M), na parceli cca 600 m2, 389 m2 uporabne površine, cena 48 mio SIT,PODBREZJE prodamo obnovljeno, poslovno stan. hišo na parceli 996 m2, cca 600 m2 uporabne površine, 49 mio SIT, BREZJE ugodno prodamo visokopritlično hišo na parceli 587 m2, potrebna obnove (K+P+M), 250 m2 uporabnih površin, stanovanje v mansardi začasno zasedeno, cena 19,9 mio SIT, plačilo v dveh delih. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333,041/333 222 9384
KOKRICA hišo (v IV. gr. fazi) na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT, BREG OB SAVI visokopritlično hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2, 60 mio SIT, LUŽE v dvostanovanjski hiši prodamo obnovljeno pritličje hiše z vrtom, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 B386
NEPREMIČNINE
1*5745444 BI .KI) PRKŠKHMA \ 50
KRANJ Stražišče prodamo etažo hiše (25 l)z manšim vrtom, (4 ss, 95 m2/l, klet cca 30 m2) 18 mio SIT, BLED okolica v mirnem naselju prodamo delno nedokončano, enonadstropno hišo (I. 1970), na parceli 634 m2, 224 m2 koristne poršine, cena 29 mio SIT, BOHINJSKA BISTRICA prodamo starejšo hišo potrebno obnove na parceli 700 m2, 110 m2 stan.površine, 25 mio SIT, GOLNIK Svarje na parceli 1100 m2 prodam zidan bivalni vikend, cca 100 m2 uporbne površine, cena 19 mio SIT. STISKA VAS prodamo bivalni vikend z lepim razgledom na parceli 1100 m2, 73 m2 uporbne površine, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222, 2369 333 9387
ITD+nepremičnine
Slovenski trg 8, 4000 Kranj tt/ftuc 2366-670,2366-677
GSM:041/755-296 E-MAILtd.nepremicnine@siol.net
PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESUIVO, HITRO IN UGODNO,
IIIVI lil I V.
M
BEGUNJE - prodam POLOVICO HIŠE z lastnim vhodom, na lepi lokaciji, s cca 900 m2 zemljišča. Tt 5333-584 9633
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA instrukcije, sveto-vanja za izpite za vse šole. ENAČBA - izobraževanje, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, Tt 041 /564-991 in 04/253-11 -45 8360
ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, ŠPANŠČINA z native speakerji, poletni tečaji, individualne ure. KAKOVOSTNO IN UGODNO! ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, Tt 04/23 12 520 9465
KOLESA
Prodam moško, žensko in otroško KOLO. Prodam tudi Old taimerje. Tt 252-14-81
KUPIM
ODKUPUJEMO smrekovo, bukovo HLODOVINO in celulozni LES. Les odkupujemo tudi na panju. Kličite med 19.-21 .uro na Tt 530-65-55 ali 041 /721-637
KUPIM prikolico za osebni avto z A testom. Tt 041/751-139 9525
Kupim keramične ploščice talne, od 4-25 m2. Tt 51 22 418 9550
Kupim enosono traktorsko prikolico, velikost 270x170 cm za 30.000 SIT. Tt 25
21  167 9S52
Kupim VERIŽKARICO za pobiranje zank pri pleteninah. Tt 031/251-411 9553
CISTERNO za gnojevko Creina in SA-MONAKLADALKO SIP, kupim. Tt 031/842-756_9577_
Kupim 500 kg RŽI. Tt 031/59-60-77
LOKAL PRODAMO
Kranj: 5 let star objekt poslovno-stanovan-jski objekt, velikosti 151 m2, terasa 59 m2, v mansardi stanovanje 131 m2, parcela 730 m2, cena = 63,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Kranj - bližina centra - skladišča, pisarne in proizvodnji prostori 1600 m2, možnost nakupa po delih, lastna parkirišča, I. 1940, cena = 82.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Zlato polje - poslovni prostor 28,3 m2 v pritličju objekta, objekt obn. 85, cena = 9,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
LOKAL ODDAM
V Žirovnici ODDAM PROSTOR, primeren za delavnico ali skladišče (70 M2). Tt
5801-141 9591
ODDAM ali dam v najem 400 m2 prostorov. Prostori so opremljeni in obratujejo za prodajo živil in pijače pri Radovljici. Tt 041/320-131 9613
OBRTNIKI, POSLOVNEŽI!
Za Vas oddajamo poslovne
prostore v velikosti od 100 m 2 do 5.000 m2, na odlični lokaciji v Kranju - nekdanji IMTEIX: PISARNE: 800 - 1.100 SIT/m2 SKLADIŠČA IN DELAVNICE: 300 - 600 SIT/m2 Pisne ponudbe pošljite na naslov: FRAST, d.o.o., Kranj, Jezerska c. 54 b, Kranj, tel.: 041/626 581.
KRANJ, Primskovo - 4 pisarne 72 m2 v pritličju objekta, lasten vhod in parkirišče, obnova 90 leta in odprto skladišče 350,50 m2, cena pisarne = 1.165,00 SIT/m2, cena skladišča = 466,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ - pisarne v poslovnem objektu, vel. 107 m2, zgrajeno 99 leta, samostojna enota, klima, cena = 3.030,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
MOTORNA KOLESA
Prodam APN 6 Alpino, I. 2000, nereg. cena po dogovoru. Tt 031 /884-668 9576
Prodam APN 6 S, I. 94, lepo ohranjen, malo vožen. Tt 041 /831 -569 963i
OTR. OPREMA
Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK, av-tosedež in Baby fon. Tt 031/697-584 9554
OSTALO
Ugodno prodamo PISARNIŠKI PULT za dve osebi, zastekljen. Tt 201 42 47 9530
CISTERNO za kurilno olje 2500 I, s cca 800 I olja, vsemi dodatki in gorilcem, prodam. Rabljena je bila 4 kurilne sezone. Tt
530-0560 9544
Prodam NAGNOJEVE KOLE za ograje, dolžina 150 do 180 cm. Tt 041/8676-52
Za simbolično ceno ODDAM dve hrastovi KADI in barvni TELEVIZOR. Tt 01/832-31-
19 9592
NEPREMIČNINE
AGENT - Kram
TEL.:2365-360,2365-361
ra*čaikia.22..Ki»______________isMA&sJMim
Prodam BELO VINO, ustekleničeno ali odprto, po dogovoru dostava na dom. Cena ugodna. Tt 05/36 42 584, 041/810-398_9485_
Prodam kakovostno BELO VINO. Tt 03/582-17-14,041/844-005 9557
Prodamo CVETJE GLADIOL 80 SIT, KUMARICE za vlaganje 300 SIT. Tt 25 36 565,041/789-608 9570
PODARIM
Sivkasto-belo MUCKO, staro 2 meseca, podarimo. Tt 040/370-930, Stražišče
ODDAM črno-belega MUCKA. Tt 25-65-
410 9578
Podarim štiri črno-bele MUCKE. Tt 5188-
057_9594_
Podarim 2 MLADA MUCKA. Tt 23-24-76
POSESTI
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ALI KMETIJO, kupim. Tt 031/54-88-41 8570
LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, BREG ob Savi prodamo več lepih zaz. parcel po cca 400 m2 z gradb. dovoljenjem, BESNICA v mirnem naselju prodamo sončno parcelo 66 0 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE ugodno prodamo ravno, sončno zazidljivo parcelo qb robu naselja, 572 m2, cena 7,5 mio SIT (13000 SIT/m2), BITNJE ravno, zaz.parcelo ob cesti, 967 m2, cena po dogovoru, PREDDVOR okolica prodamo zaz.parcelo v hribu, cca 1000 m2 in vikend parcelo 400 m2, cena po dogovoru in KUPIMO PARCELE KRANJ,ŠK. LOKA, RADOVLJICA več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222, 2369-333 9389
KRANJ BITNJE: zazidljivo PARCELO,4 80 m2 ali 960 m2, prodam. Tt 070/283-073
KRANJ - ČIRČE, prodamo zazidljivo parcelo za poslovni objekt, velikost parcele 2400 m2, prevzem možen takoj, CENA: 240.000,00 EUR. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net
KRANJ, prodamo zazidljivo parcelo, 2.222 m2 , elektrika + voda na parceli, cena 38.920 mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. , agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - PREDOSUE, prodamo 750 m2 zazidljive parcele, zelo lepa lokacija, odprta proti SZ, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 32.760,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
Stražišče - 926 m2 stavbna parcela, končna, z razgledom, cena = 17.550,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
BESNICA - stavbna parcela 666 m2 po 163.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
PREDDVOR - bližina stavbna parcela 1.236 m2 po 14.000,00 SIT/m2, možnost nakupa samo polovice, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
HLEBCE, stavbno zemljišče 975 m2, možno izgraditi dvojček, priključki na parceli. Cena 14 100 000 SIT. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 041-738 454.
V Poljanski dolini v Zg. Novakih prodam GOSPODARSKO POSLOPJE v bližini smučišča. Tt 031/403-647 9549
V Peroju prodam PARCELO 800 m2 z vodovodom in z lastnim dovozom do parcele. Tt 031/217-359 9644
POSLOVNI STIKI
KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! GORFIN.d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica, Tt 531-48-39, 070/30-10-14
POZNANSTVA
POMLADNI VETER vabimo Gorenjke, mlajše in starejše,ki želijo spoznati novega moškega, da pokličete tel.031/612-541 ali 041/899-442 od 9 ure dalje, tudi ponoči, ali pišite SMS. Veselimo se sodelovanja z vami!
POMLADNI VETER 36 letna prijazna mamica, 42 letna vdova in 51 letna vdova, vse so Gorenjke in želijo spoznati primernega Gorenjca, s svojim domom. Gospodje prosimo pokličite tel. 090 54 24 ali 090 54 25 (186 SIT/min), od 9 ure dalje tudi ponoči. Vabljeni tudi drugi, veseli vas bomo!
RAZNO PRODAM
KOZARCE ZA VLAGANJE in STEK-LENICE več velikosti dobite v trgovini KO-ROTAN v Struževem. Tt 2024-235, 2024
237 9336
Dodatni ŠTEDILNIK na trda goriva, nov, širine 40 cm, z majhno optično napako. Zelo ugodno, Tt 040/73 74 74_9540
Prodam suha bukova in mešana DRVA. Tt 031/271-151 9573
Prodam SAMONAKLADLKO SIP Pionir 17, VAP močenjši 150 barov in DESKE co-larice. BT 031/453-621 9587
Prodam BRAKO PRIKOLICO z baldahinom, A testirano in registriran moped ATX, I. 93. IT 041/710-736 9593
Prodam KOSILNICO, PUHALNIK, suhe smrekove plohe, colarice. Tt 259-59-00, 031/697-941 9596
Prodam KOSO za motokultivator, širine 1 m in motor za Opel Kadett 1.2. Tt 031/605-223 9599
Prodam odlično ohranjen OBRAČALNIK za Pasquali 21 KS, samotežne SANI, GUMI VOZ 15 " in dvovrstni SADILEC za krompir. Tt 533-61-38_9607_
Prodam suha KOSTANJEVA DRVA. Tt 25
61-010 9618
STANOVANJA ODDAMO
ODDAM (GARSONJERO v Radovljici Tt 041 /697-4Č5. 031/891-251 9523
ODDAM 3 sobno STANOVANJ, opremljeno in ogrevano v Tržiču. Tt 041/366-724
3 SS (70 m2) pri Vodovodnem stolpu, III. nadstr., plin, telefon, KATV, opremljeno, oddam za 80.000 SIT mesečno. Tt 23-24-846 po 20. uri 9564
ODDAM 1 sobno opremljeno STANOVANJE na Jesenicah. Tt 040/88 70 64 9575
VODOVODNI STOLP, dvosobno stanovanje, opremljeno, varščina, Planina III, enoinpolsobno stanovanje, opremljeno, najemnina 60.000 SIT, predplačilo, oddam. Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 9603
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ kupimo več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 9382
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, do 10.000.000,00 sit.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, ZLATO POLJE, kupimo več enosobnih stanovanj, za že znane stranke.
AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo več hiš, različnih velikosti za že znane Stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
www.loka-sp.sl
nepremičnine
Fajtar Jane? s.p
Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka. tel.: 04/50-60-300, 041/647-547
KRANJ - bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 , agentkranj.nepremičnine, net
KRANJ - ZLATO POLJE, ŠORLIJEVO, VODOVODNI STOLP, NUJNO KUPIMO DVOSOBNO STANOVANJE ZA ŽE ZNANEGA KUPCA. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 , agentkranj. nepremičnine, net
RADOVLJICA, dvosobno ali enosobno stanovanje kupimo za znanega kupca. Gotovina. J&T, NEPREMIČNINE, ŠIFTAR Jure, s.p., 04-531 44 24, 041-703 839.
RADOVLJICA: Kupimo več dvosobnih stanovanj na Gradnikovi ali Cankarjevi do III. nadstr. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
ŠORLIJEVO NASELJE: kupimo DVOSOBNO stanovanje. FRAST nepremičnine 041/ 734 198
STANOVANJA NAJAMEMO
V Kranju ali okolici NAJAMEM GARSON-JERO ali ENOSOBNO STANOVANJE. Tt
041/774-137 9616
STAN. OPREMA
Prodam POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO. Tt 5318-154+ 9559
Prodam KOTNO SEDEŽNO GARNITURO. IT 23 11 557 . 9625
Prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO za enosobno STANOVANJE, ostalo po dogovoru. Tt 531-50-50 9632
SPORT
Prodam malo rabljen MOTOR za čoln "Selva", 20 KM z malo okvaro in razni pribor za čoln. Tt 041 /602-395 9604
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
nepremičninska družba
loman d.o.o., mladinska ulica 2., 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90, 04 236 28 91, gsm: 041 347 323 e-mail: loman@volJa.net
TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. Tt 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva6, Kamnik
1312
SELITVE, HITRI PREVOZI, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, ODVOZ ODPADNEGA MATERIALA, PRENOSI KLAVIRJEV IN BLAGAJN, PREVOZI DOMA IN V TUJINI, HITRO IN UGODNO. Tt 041/35-80-55, Matej Tt 041/737-245, Tadej. Prevozi in selitve Tadej Brce s.p., C. Jaka Platiše 11, Kranj 6575
Izdelava podstrešnih stanovanj, predelnih sten, spuščenih stropov v Knauf izvedbi ali z oblogami, polog ladijskega poda, lamina-tov in parketa, obnova starih parketov in celotnih stanovanj. Planinšek Vilma s.p., Prebačevo 34, Kranj Tt 031/50-46-42
7698
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in PO UGODNI CENI. Tt 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica
'OBLCL
MIRKA VADNOVA 14, 4000 KRANJ • tel.: 04/201 30
LESNI PROGRAM, HOBBV, POHIŠTVO, LESNI ELEMENTI
FLAMME d.o.o. dimniki iz nerjaveče pločevine: sanacija starih dimnikov, povrta-vanje dimnikov, dimniki za novo gradnjo -prostostoječi, brezplačen ogled na objektu in svetovanje. Flamme d.o.o., Potočnikova 11, Škofja Loka, 041/634-656 ali 04/515-
44-90 8498
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE, IZKOPI, STROJNI IN ROČNO. Izdelava vse vrst ograj in škarp, adaptacija in novogradnja. Hitro in ugodno! Tt 031/758-470, 070/650-214, Zuka-Tabaković&Co., k.d., Litijska c. 32, Ljubljana 8594
Izvedba spuščenih stropov, predelnih sten, montažo oken, vrat, laminatov, oblog. M.I.T. s.p., Golniška c.25, Kranj, Tt 040/839-113 893i
nepremičnine, d.o.o.
Pod Plevno 42; Šk. loko, tel.: 511-04-20,041/425-380
Imamo skupino-delamo z vašim ali našim materialom - od temeljev do strehe, notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. By-tyqi - Bene in ostali, d.n.o, Struževo 3a, Kranj, Tt 041 /561 -838 9339
ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. BT 041/760-616 9342
Prevzamemo VSA ZIDARSKA DELA - od temeljev do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizacija - delamo hitro in poceni. Tt 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o, Cegelnica 48 b, Naklo 9512
I NEPREMIČNINE!
Bv-i.VHi <,.:,,.«.m tTZSs)
2026-172
BALKONSKE IN STOPNISCNE OGRAJE TER MONTAŽA LESENIH OBLOG, stavbnega pohištva ter notranje opreme. Tt 031/563-882, Bajt David,s.p., Triglavska ul. 2, Žiri 9518
Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit ni ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodajavozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi ter odvoz materiala na deponijo. Adrovič & Comp., Jelovška 10, Kamnik, 041/680-751,01/839-46-14 9563
STROJNO IZDELOVANJE estrihov
Klemene, Pokopališka Hi, Naklo
teh: 04/25 718-13 041/632-047
Klemenu: Vimiijnir s.p.
SLIKOPLESKARSKA DELA, FASADE, BANDAŽIRANJE STEN, opravljam HITRO in po ugodni ceni. Tt 031/427-127, Bolič Borka,s.p., Kidričeva 4 b, Kranj 9529
STANOVANJA PRODAMO
BISTRICA PRI TRŽIČU - Kovorska c, pro-dam 1 ss s kabinetom, 39 m2. tt 031/782-386 6304
BLED okolica UGODNO prodamo več popolnoma obnovljenih stanovanj z balkoni, različnih velikosti (cca 25 m2, 30 m2, 41 m2, 57 m2, 67 m2), z vsemi priključki, cca 300.000 SIT/m2, KRANJ Planina I sončno
1 ss, 39,80 m2/VII, V--Z, 10,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje, obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV., CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja, 2,5 ss, 82 m2/l., 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ J. Platiše ugodno prodamo 2,5 ss z lepim razgledom, 85 m2/V,
2 balkona, V-Z, 16 mio SIT, Kranj Planina I obnovljeno (kopalnica, vrata, okna PVC), 2,5 ss, 63 m2/PR, 14, 7 mio SIT. KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14, 9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo). DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333, 041/333 222 9380
■    ^ lomtn
ti
Tommćeva 2. 4000 Kranj • Stražišče I. 04/2315-600. !ax' 04/2315-601
041/774-101
POSA€DOVflNJ€, ZflSTOPSNJe, PRODAJA
DOM
nepremičnine
04/202-33-00, .041 /333-222
Damjana Kranlbergcr s.p.. Sirilarjcvn 4. Kranj
www.dom-nepremiciiinc.com
PONOVNO OBNOVLJENA STANOVANJA, KRANJ - ČIRČE, šest stanovanjski objekt z lastnimi parkirišči, števci za hladno in toplo vodo - kalorimetri. Od 265.000,00 SIT do 276.000,00 SIT. Stanovanjske površine od 38 m2 in naprej, vseljiva Januar 2004. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - CENTER, v zelo lepi, staromeščanski hiši prodamo mansardno garsonjero, staro 11.let, 28,20 m2, 2.nadstropje, francoski balkon, CK, števec za elektriko ter vodo, vseljiva takoj, CENA: 8.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 , agentkranj. nepremičnine, net
www.e-nakup.net
TRGOVINA Z NAMENOM išče POSLOVNE PARTNERJE s področja marketinga. Vse informacije 041/795-777 ali e-mail: info@-nakup.org E-trgov-ina Bučar K.d., Prešernova c 9, Ljubljana
TRŽIČ- DETELJICA, prodamo lepo prazno enosobno stanovanje predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 40,67 m2,v 5. nadstropju, staro 30 let, CK-olje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net
OAD
NEPREMIČNINE
Hotel Grajski dvor, Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246. 041/703-839
KRANJ - PLANIAN III, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, staro 21 let, 53 m2, balkon, vsi priključki, 3.nadstropje/4, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj,nepremičnine.net
TRŽIČ - RAVNE, prodamo enosobno stanovanje, staro 19 let, 33,50 m2 stanovanjske površine, 1.nadstropje, CK, SAT, brez balkona, vseljivo takoj. CENA: 8.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje v 1.nadstropju/8, velikosti 42,20 m2, staro 20 let, lega JZ, vsi priključki, brez balkona, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - CENTER, prodamo zelo lepo enosobno stanovanje v dveh etažah, prenovljeno pred 7. leti, 43,20 m2, CK, Tel. priključek, komplet opremljeno, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.700.000,00 SIT. AGENTKRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje predelano v trosobno stanovanje, 56,70 m2, staro 4 leta in pol, 4. nadstropje/nizek blok, balkon, komplet opremljeno, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net
olpdom
I nepremičninsko!
POSLOVANJE
KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, staro 60 let, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje 46,30 m2, staro 29 let, 2.nadstropje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.600.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA I, v 3. nadstropju prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, staro 30 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ -VODOVODNI STOLP, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje v pritličju, staro 42 let, velikost stanovanjske površine 52 m2, CK-plin, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net_
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje, 68,30 m2, staro 25 let, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,80 m2, staro 24 let, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.400.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - VALJAVČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,90 m2, staro 35 let, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - NAZARJEVA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 81 m2, staro 40 let, 4.nadstropje/nizek blok, zaprta loža, vsi priključki, vseljivo po dogovoru.CENA: 18.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 81,50 m2, staro 20 let, 2. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj.CENA: 20.900.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
FR^ST
d.o.o, Kranj
Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Sučeva 27, 4000 Kranj
04/234-40-80, 041/734-198
e-mai/:nepremicn/ne@frasf.si
KRANJ - GORICE, prodamo štirisobno stanovanje v hiši, staro 11 let, 130 m2 stanovanjske površine, visoko pritličje, komfortno stanovanje z krušno pečjo, vsi priključki, po celem stanovanju parket, velika kopalnica z talnim gretjem, 2*balkon, pripadajoče zemljišče in parkirišče v sorazmernem deležu, vseljivo po dogovoru. CENA: 24.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 67,60 m2, staro 40 let, 3.nadstropje, zastekljen balkon, CK-plin, vsi priključki, vseljivo Novembra 2003. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo trisobno stanovanje s klimo, 74,10 m2, 4. nadstropje, staro 5 let, CK-plin, vsi priključki, kuhinja v kompletu z belo tehniko, možnost nakupa lastnega boksa, vseljivo konec leta 2003. CENA: 19.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net
KRANJ, center -1 G 28,30 m2 v 1. nad., obnovljeno 95, cena - 8,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Planina I - 2 SS + K 82 m2 v pritličju z atrijem., I. 85, cena - 21,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Planina I - 2 SS 63 m2 v 3. nad., I. 74, obnovljeno, cena = 14,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Planina I - 2 SS 63 m2 v pritličju, I. 74, obnovljeno, cena = 15.0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Planina I - 2 SS + K 95 m2, 2. nad. I. 75, cena = 18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, pri avtobusni postaji - 4 SS 87 m2, 13. nad., obn. 86 L, cena = 19,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Planina I - 3 SS 79,8 m2 v pritli., I. 75, cena = 16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
tel.: 58.1-65-00, 041/701-806
KRANJ, Planina II - 2 SS 68 m2 v 7. nad,, prede-lanov2,5SS, 1,86, cena = 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Planina III - 2 SS 63 m2 v l.nad., nizek blok, pogled na njive, I. 87, cena = 16,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Zlato polje - 2 SS 48,5 m2 v 2. nad., I. 64, obn.2001, cena =12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
TRŽIČ, Preska - 3 SS 87,4 m2 v 4. nad., I. 86, cena = 16,1 mio SIT, možnost nakupa garaže, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53
TUPALIČE - 3 SS 78 m2 v dveh etažah, I.2003 in 4 SS 92 m2 v treh etažah, vse po 250.000,00 SIT/m2, I, 2003, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53
JESENICE - 2 SS 56 m2 v l.nad., zastekljen balkon, I. 83, cena = 9,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53
BLED, dve garsonjeri velikosti 22 m2 v pritličju in 28 m2 v II. nadstropju večstanovanjske hiše, adaptirano v letu 2003, prodamo. Cena 321 000 SIT/m2. J&T NEPREMIČNINE, Šiftar J., s.p., 04-531 44 24, 031-322 246, 041-738 454, 041-703 839._
BLED, prodamo tri stanovanja v večstanovanjski hiši: 1 1 /2 ss velikosti 41 m2, 3 ss velikosti 67 m2 in 2 ss velikosti 55 m2. Adaptacija hiše 2003, zgrajena 1970. Cena 309 000 SIT/m2. J&T NEPREMIČNINE, Šiftar J., s.p., 04-531 44 24, 031-322 246, 041 703 839._
RADOVLJICA: Prodamo lepo vzdrževano enoinpolsobno stanovanje v izmeri 39 m2 staro cca, 20 let. Zaprt balkon, opremljeno. CENA: 10.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
RADOVLJICA: Prodamo garsonjero v IV. nadstropju z zaprtim balkonom. Površina 29 m2, starost cca. 30 let. CENA: 8.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel,: 04 / 53 17 460, 031/370-460
BLED - 109 m2, lastno 3-sobno stanovanje s teraso, v 1. nadstropju letos obnovljene hiše, na mirni lokaciji, takoj vseljivo. Cena: 31,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000.
ZASIP pri Bledu: Pričeli smo z novogradnjo, 7 novih stanovanj v prijetnem vaškem ambientu, vsi priključki, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta. Informacije in prodaja: ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15
LESCE: 48,8 m2, 1ss v 2. nadstropju, novogradnja Alpdom, veranda - zimski vrt, balkonska lože, vsi priključki. Cena: 14.250.372,00 sitALPDOM, d.d. Radovlji-ca, 04 537 45 00, 04 537 45 15
PODNART: 74,5 m2, 3ss v 3. nadstropju, I. 1987, balkon, klet, CK, takoj vseljivo. Cena: 14.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16
ZG. GORJE: 77,63 m2, 4ss v 1. nadstropju, I. 1935, drvarnica, sončna lega, mirna lokacija. Cena: 12.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16
LESCE: 78 m2, 3ss, 1 nadstropje, I. 2002, balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 23.700.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15
ZIATO POLJE: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 78 m2, l.nad, adaptirano pred 10 leti, cena 15,5 mio. Frast, d.o.o., 041/ 734 198 04/23 44 080
Kupim ŠKODO FAVORIT. Tt 533-64-90
Zaposlimo SAMOSTOJNEGA KLJUČAV-
VOZILA
V Gostilni Avguštin v Radovljici zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO. Telefon: 031/ 212-120, 04/5314-163, Finžgar Franc, s.p., Linhartov trg 15, Radovljica.
PLANINA 1: prodamo 2+2 sobno stanovanje, 89 m2, adaptirano 1997, cena 18 mio. FRAST nepremičnine 041 / 734 198   04/ 23 44 080
PLANINA 2: prodamo GARSONJERO, 29 m2, 22 let, 9,5 mio FRAST nepremičnine 041 734 198
VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 74 m2, adaptirano 1990, cena 17,5 mio FRAST nepremičnine 041/ 734 198
VALJAVČEVA - garsonjera, 19,90 m2, V/5, tekoj vseljiva, leto izgradnje 1963, cca 7,7 mio. Mike & Co, d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2,5 sobno, 65 m2, V/7, leto izgradnje 1979, cca 14 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2 sobno, 63 m2, 111/12, leto izgradnje cca 1973, cca 14,7 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
BLEIVVEISOVA - 3 sobno, 68,68 m2, XII/17, takoj vseljivo, leto izgradnje 1964, cena 17 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
VALJAVČEVA - 3 sobno, 74,90 m2, P/4, obnovljeno v celoti, I. izgradnje cca 1963, cca 17,5 mio. Mike & Co. d.o.o., Blei-weisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA - 2,5 sobno, 75,80 m2, I. nad., leto izgradnje 1988, cena cca 18,6 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ Planina I 2 ss+k, 54,80 m2/IX, lep razgled, J-Z, 13,2 mio SIT, TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 9331
«rflb*Y
_GSM: 041 860 938
www.tridanepremicnine-ij.si
KROPA, enosobno STANOVANJE, 28 m2, blok, priključki, opremljena, cena 5,6 mio SIT, prodam. Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE geoo
ZLATO POLJE, dvosobno stanovanje, 3. nadstr., priključki, CK-plin, ugodno prodam. Tt 23 1 5 6 00 , 041/774 1 01 PIANOVA NEPREMIČNINE geoi
VOZILA DELI
VLEČNE KLJUKE montaža in vpis. Boris Drole, s.p., Zg. Bitnje 312, 041/896-134
VIKENDI
TRŽIČ, leseni vikend, parcela 593 m2, cena 7 mio SIT, prodam. Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE
HRASTJE pri Podčetrtku: opremljena brunarica (17 let), tri etaže po 35 m2, vinska klet, parcela 1400 m2, vinograd (470 trt), 10 km od Podčetrtka. Cena: 6.500.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16
VOZILO KUPIM
Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. Tt 031/770-833 8742
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE,
TAL N
d.o.o.
DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si
• MENJALNICA »ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA
VLJUDNO VABLJENI!
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tt 5134-148,041/632-577 2g
ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKA PLAČILA. Tt 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj d.o.o., Savska c. 34, Kranj 8839
RONDO TRADE d.o.o.
Kidričeva c. 51, 4220 Škofja Loka
ODKUP - PRODAJA,
PREPISI VOZIL
04/513 88 10, 041/942 912
www.rondo-trade.si
Ugodno prodamo THALIA DYN 1.4 16 V I. 2002, MEGANE 1.9 dCi DYN. conf. I. 2002, MEGANE 1.6 RT I. 96, LAGUNA EX. 1.9 DCI I. 2003, CLASSIC AIR 1.6 I. 2003, VVV TRANSPORTER 1.9 FURGON I. 95, POLO 55 5 v I. 95, FIAT PUNTO 55 I, 96, lANCIA Y 10 I. 94, R 5 FIVE I. 94, CLIO 1.2 MTV 5 v, I. 2000. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Tt 281-5711 ali 281-5712 RENAULT PREŠA.d.o.o., Cerklje_9533
DAIHATSU CHARADE I. 90, prodam. Tt
041/584-227 9536
F^Jfj Qfl NTfl R
jKCl Bratov Praprotnik 10,4202 Naklo * Tel./Fax: 04/257 6052
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAZILCEV¥MDNR0Ef
Prodam R CLIO I. 97, metalno rdeč, 5 v. Tt 031/278-986 9537
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI KRAVAN, I 99 rdeče barve, CZ, EO, SV, ABS, AB pot rač. Tt 041/227-338 9545
Prodam GOLFA II, I. 86, 1.3, bencinar, rdeče barve. Tt 040/344-310 9547
Prodam ŠKODO FAVORIT 1.3 GLX SIL-VER LINE, ohranjen, druga lastnica, 270.000 SIT Tt 040/543-122 9561
V septembru odpiramo prenovljeno Restavracijo na Podvinu. K sodelovanju vabimo natakarje, kuharje, kuhinjske pomočnike, sobarico, receptorja - lahko tudi študent(ka).
Prošnje v pisni obliki naslovite na HOTEL GRAD PODVIN, d.d., Mošnje 1, 4240 Radovljica, s pripisom za PE Pristava.
Prodam PEUGEOT 205 GL, L. 85. Tt 031/584-412 9568
ODKUP PRODAJA PREPISI RABLJENIH VOZIL. MEPAX d.o.o., 23 33 298 041/773-772 96og
DAEVVOO MATIZ I. 98, odlično ohranjen, zlat, klima, ugodno. Tt 23 23 298' 041/773 772_ 9610
PANDA 4x4 L. 93, odličen, 80.000 km, možna menjava. Tt 041/773-772 gen
Prodam lepo ohranjen GOLF IIJXB, I. 89, cena po dogovoru. Tt 25 61 068 031/605-072_9630
Prodam POLO 1.6 I. 95, bele barve, cena po dogovoru. Tt 041 /958-057 9646
ZAPOSLIM
Zaposlim VOZNIK C kategorije za vožnjo po zahodni Evropi in VOZNIKA za po Sloveniji. Pogoj IV. stopnja izobrazbe. Tt 041/637-901, Jovanovič Drago s.p., Partizanska c. 48, Kranj 9434
EDMA s.p., 090 44 17 VEDEŽEVANJE 186,55 sit/min
Zaposlimo VOZNIKA kamiona v mednarodni špediciji za prevoze predvsem po Nemčiji. Pogoj opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov KOLI ŠPED d.o.o., Mednarodna špedicija, Savska c. 22, Kranj
Zaposlimo NATAKARJA - ico z najmanj 3 leti del. izkušenj in znanjem enega tujega jezika, samostojnega KUHARJA, PICOPE-KA- možnost priučitve. Tt 041/618-922, Matjaž Erzar.s.p., Jezerska c. 41, Kranj
Specializiran salon v Kranju honorarno zaposli FRIZERKO z minimalno tremi leti delovnih izkušenj. Tt 031/444 868, Fiji.d.o.o., Grintovška ul. 34, Kranj 9528
V redno delovno razmerje sprejmemo KV MESARJA, KUHARJA IN POMOŽNEGA DELAVCA. Mesarstvo Oblak, s.p., Delavs-ka ulica 18, Žiri, Tt 041/650-975 9557
VOZNIKA C ali C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu, redno zaposlimo. VRBA, d.o.o., Kranj, Struževo 4, Tt 041 /614-722
član NZ
NEPREMIČNINE
**• sedaj tudi na internetu
GSM: 041-331-886
NIČARJA z znanjem varjenja CO 2, do 40 let. IT 041/571-887, Ključavničarstvo Žvelc Damjan, s.p., Lahovče 87 9581
Za določen čas zaposlimo izučenega ali priučenega OBDELOVALCA KOVIN ali STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA. Kasneje možna redna zaposlitev. Tt 23678-60, VIRKO, IRENA kOSMAČ S.P, UL. L. Hrovata 6, Kranj 9628
ZAPOSLITEV IŠČE
Narodno zabavni duo išče delo - ohceti, obletnice, pikniki, ugodno. Tt 533-10-15
Iščem zaposlitev varstvo otrok na mojem domu. Tt 01/3627-104, 040/75-85-04
Iščem redno zaposlitev. Imam izpit B kategorije. Akviziterstvo odpade. Tt 031/770-279_
Iščem zaposlitev igranje CITER na raznih sprejemih, predstavitvah, srečanjih, de-gustacijah, obletnicah.. 031/480-644 9543
Delo išče BOLNIČARKA, nego in pomoč na domu, starejšim in nemočnim osebam, v Kranju inokolici. Tt 2011-429, od 8.-10. ure
ZAHVALE
ZAHVALA: Ob praznovanju 40-obletnice čebelarjenja na dan sv. Ane, 26.7.03, sem prejel toliko čestitk in daril, da se ne morem zahvaliti posamično! Naj bo zato vsem grat-ualantom zahvala izrečena preko najugled-nješega gorenjskega častnika! Pozdrav: NAJ MEDI! Franc Rupar, Šk. Loka 9534
ŽIVALI
RJAVE in GRAHASTE JARKICE ter bele PIŠČANCE za dopitanje prodam. Stanonik, Log.9, Tt 51-85-546 9473
Prodam BIKCA in TELICO simentalko ter ODOJKE za nadaljno rejo. Jovanovič, Škofjeloška c. 92, Kranj 9479
Prodam KOBILO Haflinger, ujahano. vozno ali menjam za slovensko, hlad-nokrvno ali norik kobilo. Tt 041/208-729
Prodam bele GOSI za rejo ali zakol. Tt 041/751-139 9524
BIKCA čb starega 7 dni prodam. Bašelj 2, 031/699-145 9632
Prodam PRAŠIČE težke okrog 100 kg. Globočnik, Voglje, Letališka 7, Tt 25 95-440
UGODNO - GRAHASTE KOKOŠI v začetku nesnosti po 830 SIT in RJAVE KOKOŠI prodajamo vsak delavnik od 8 -17 ure, sobota do 13.ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, Tt 01 /83-43-586 9539
Prodam DVA BIKCA čb, stara 10 dni, cena 450 SIT/kg. Tt 25-22-689 9541
Prodam domače, očiščene KUNCE. Tt 040/201-462 _9M2_
Prodam več 14 dni starih ČB TELET in TELIČKO simentalko ter brejo čb TELICO. Tt 2571-761_ 9546
Prodam rjavega TELETA. Tt 512-50-09
Prodam čb TELIČKA, star 14 dni. Tt 2561-600 9560
Prodam čistokrvne ZLATE PRINAŠALCE, stare 6 tednov. Tt 2571-086_9579
Prodam BIKCA šarole, 120 kg. Tt 51-20-495
Prodam 2 BIKCA simentalca 160 in 220 kg. Tt 595-88-91 _ 9582
ZLATE PRINAŠALCE, čistokrvne mladiče, stare 9 tednov, prodam. Tt 5131-103, 031/55 44 96_ 9583
KRAVO SIMENTALKO po izbiri in močnejši reduktor z motorjem, prodam. Tt 041/608-765_ 9589
Prodam 2 TELICI simentalki po izbiri. Tt 041/509-467_ 9S97
KOZE BURSKE, 2 kosa, z mladiči, rodovniške, prodam. Tt 01/519-8761, 031/827-448_ 9605
Prodam 2 čb BIKCA, stara teden dni. Tt 041/233-778_ aeos
Prodam BIKCA simentalca, starega 7 dni. Tt 25 60 223_
Prodam KRAVO simentalko, 8 mesecev brejo. Tt 510-96-40_ w
Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. Tt 031 /590-263 9621
KOZE in PEGATKE prodam. Možna men-javaza prašiča. Tt 031/515-726 9622
Prodam 10 dni starega čb BIKCA. Tt 031/253-521_ 9623
Prodam TELICO simentalko težko 300 kg in JEDILNI KROMPIR. Tt 041/584-048
TELIČKO limuzin, mesne pasme, staro 12 dni, prodam, g 031/417-221 9627
Prodam en teden starega TELETA. Tt 040/516-409 9647
ndomplan | družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem i in energetiko, d.d. : kranj,b!eiweisova 14 041/647-433, 051/319-651
STANOVANJE PRODAMO
na Planini I. v Kranju prodamo 2*2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2 , staro 26 let, cena 17,7 mio SIT;
' v Kranju na Planini I. prodamo 3-sobno + 2 kabineta stanovanje, III. nadstropje, v izmeri 103,7 m2 , staro 24 let, cena 23,3 mio SIT;
' v Kranju na Planini I, prodamo dvosobno + 2 kabineta stanovanje v IV. nadstropju, izmere 88,6 m2 . staro 28 let, cena 19,3 mio SIT;
' v starem mestnem jedru Kranja prodamo starejše trosobno stanovanje brez centralnega ogrevanja v I. nadstropju, izmere cca 130 m2, staro cca 150 let, delno prenovljeno, cena 21,2 mio SIT;
' v Lescah prodamo starejše trosobno stanovanje, potrebno obnove, v II. nadstropju, izmere 75 m2 . staro 51 let, cena 13,2 mio SIT;
' v Škofji Loki prodamo dvosobno stanovanje v IV. nadstropju, v izmeri 53 m2, klasično ogrevano, staro 43 let, cena 13,5 mio SIT;
' na Planini III. v Kranju prodamo garsonjero v 2. nadstropju, izmere 33 m2 - nizek objekt, staro 15 let, cena 11 mio SIT. ' na Planini II. v Kranju prodamo enosobno stanovanje v I. nadstropju, delno opremljeno, izmere 52,80 m2, staro 20 let, obnovljeno leta 1999, cena 15.5 mio SIT; " na Planini III. v Kranju prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, delno opremljeno in prenovljeno, zelo lepo vzdrževano, izmere 75,60 m2, staro 18 let, cena 18 mio SIT; ■ v Stražišču pri Kranju prodamo v starejši hiši, stari 75 let, obnovljeno manjše dvosobno stanovanje v pritličju, v izmeri 45,20 m2 , cena 12,9 mio; STANOVANJE ODDAMO V NAJEM:
• na Planini III. v Kranju oddamo v najem dvosobno stanovanje v mansardi, izmere 73,20 m2, staro 16 let, cena 61.500 SIT mesečno.
HIŠE - PRODAMO
" v Čirčah pri Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom, staro 17 let, cena 104,8 mio SIT;
• Kranj - bližnja okolica, prodamo prenovljeno hišo po delih, staro 15 let, 1. nadstropje: 90 m2 stanovanjske površine, 10 m2 kleti. 100 m2 vrta, 2 parkirišči - cena 17.495.000 SIT;
• v Podbrezjah prodamo novo nedokončano visokopritlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svo|im parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2 , cena 46 mio SIT;
' v bližini Cerkelj na Gorenjskem prodamo pritlično hišo, tlorisa 12 x 11 m 2, na parceli velikosti 572 m2, staro 12 let, cena 39 mio SIT;
• v Kranju, v centru mesta, prodamo na lepi lokaciji starejšo hišo, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-slanovanjski objekt, staro 40 let, cena 28 mio SIT;
• v Zmincu pri Škofji Loki prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni fazi, na parceli velikosti cca 600 m2 , staro 2 leti, cena 24,2 mio SIT;
• v bližini Nakla prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni fazi, na parceli 500 m2, cena 40 mio SIT;
' v bližini Škofje Loke na zelo lepi lokaciji prodamo visokopritlično hišo na parceli, velikosti 160 m2. staro 8 let. cena 24 mio SIT;
• Brezje nad Tržičem - vas Leše - prodamo starejšo kmečko hišo s trgovino v pritličju na parceli velikosti 80 m2, staro 50 let, cena 7 mio SIT;
' v bližini Preddvora prodamo zelo lepo visokopritlično hišo, tlorisa 13 x 9 m2 na parceli velikosti 685 m2 , staro 9 let. cena 74,6 mio SIT;
• na Drulovki pri Kranju prodamo vrstno atrijsko hišo, tlorisa 17 x 6 m2, na parceli velikosti 182 m2, staro 13 let, cena 38 mio SIT.
HIŠE KUPIMO
' V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem do 30 mio SIT, za znanega kupca POSLOVNI PROSTOR - prodamo
" v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore v lit. nadstropju, v izmeri cca 135 m2 , primerno za pis arne (možnost prodaje tudi manjših kvadratur), stare 39 let cena 1.800 SIT/m2;
• v Kranjski gori prodamo poslovni prostor v IV. gradbeni fazi, pritličje, v izmeri 136 m2 , cena 26 mio SIT; ' v Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pritličju, v izmeri 42 m2, star 10 let, cena 11,6 mio SIT; " v Kranju, blizu Zavarovalnice Triglav, prodamo poslovni prostor, primeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izmeri 552 m2 (bivši Comming), star 23 let, cena 128 mio SIT;
' v Križah pri Tržiču prodamo poslovni prostor ( primeren za trgovino) v pritličju, izmere 64 m2 - parkirišče urejeno, star 53 let, cena 11 mio SIT;
• na Planini II v Kranju prodamo poslovni prostor v I. nadstropju v izmeri 420 rti2, možno tudi po delih, star 17 let, cena 73,4 mio SIT;
' v Radovljici prodamo manjši poslovni prostor v pritličju izmere 20 m2, star 12 let, cena 5 mio SIT. na Planini I. prodamo ali oddamo v najem poslovni prostor izmeri 44,80 m2, star 24 let. adaptiran leta 1990, prodajna cena 9 mio SIT ali najemnina 83.600 SIT mesečno; POSLOVNI OBJEKT PRODAMO:
na Primskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2: enonad-stropni objekt. lelo izgradnje 1980, mansarda izdelana v letu 1995, cena 116,5 mio SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947, cena 23 mio SIT;
' v Kranju ob prometni cesti prodamo poslovni objekt s 1120 m2 koristne površine na parceli velikosti 1010 m2, leto prenove 1962. cena 120 mio SIT POSLOVNI PROSTOR: - oddamo»najem 1 v Čirčah oddamo v najem skladiščni piostor, izmere cca 50 n 2, višine 4 m, star 22 let, cena 35.000 SIT mesečno;
• v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2, stare 22 let, cena 112.000 SIT mesečno;
• na relaciji Kranj - Škofja Loka - Sveti Duh - oddamo v najem zelo lepo urejen poslovni prostor (pritličje + etaža) v izmeri
150 m2, prenova I. 2000, cena 175.000 SIT mesečno;
Kranju na Cesti Staneta Žagarja oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca 40 m2, prenova I. 2001. cena 116.500 SIT mesečno;
Žireh oddamo v najem skladiščne prostore v izmeri cca 130 m2 (višina 3,30 m), stare 2 leti, cena 122.000 SIT mesečno;
Tržiču oddamo v najem manjši poslovni prostor v izmeri cca 30 m2, primeren za trgovino ali pisarno, star 26 let. cena 56.000 SIT mesečno. PARCELA - PRODAMO: na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 500 m, cena 8.300 SIT/m2;
v Žireh prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 3.000 m2 možnost delitve tudi na manjše, cena 6.100 SIT/m2; v Vodicah prodamo parcelo, velikosti 950 m2. za poslovno dejavnost; cena 30.290 SIT/m2; VIKEND PRODAMO
na Bledu prodamo vikend, tlorisa 46 m2 , na parceli velikosti 1400 m2. star 53 let, cena 44,3 mio SIT. VIKEND PARCELA
Joštom nad Kianjem-Pševo prodamo vikend parcelo v izmeri 1166 m2, cena 5,8 mio SIT.
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH.
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo (krave, teleta). Tt 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Žiri 9566
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš oče in stari oče
LUDVIK SEDEJ
roj. 1912 na Sv. Joštu nad Kranjem, stanujoč na Jesenicah
Od njega smo se poslovili v četrtek, 24. julija 2003, ob 10. uri na pokopališču v Bitnjah pri Kranju v najožjem družinskem krogu.
Hčerka Darja, vnučka Nina in vnuček Nejc Sedej
Rešitev nagradne križanke HONKA
Tokrat je v naše uredništvo prispelo 863 pravilnih rešitev. Srečni izžrebanci so:
Partizanska c. 18, 4260 Bled, tel.: 04/ 5765 900, fax: 04/ 5741 350 www. sencilabled-sp.si e-maii: sencila.bled@siol.net
Podjetje s tradicijo. Nudimo vam izdelavo in nagrade:
montažo vseh vrst senčil. Za lažjo odločitev i.) storitev v vrednosti 10.0
smo vam na voljo z brezplačnim strokovnim 2) storitev v vrednosti 7 01
svetovanjem na domu       _ 1A                    ISOTRA ŽALUZIJE 3) storitev v vrednosti 4 01
Obiščete nas lahko vsak dan od 8. do 19. ure               TZ-7.- '5ToriTev v vreanos" w
in v soboto od 8. do 12. ure.                     " notranja zaluzija z upravljanjem Tri nagrade prispeva Gorenj
na krožno verižico
IZDELUJEMO:
• notranje in zunanje ŽalUZije                                       LAPARO ROLOJI Rešitve križanke (nagradno geslo,!
»roloje                                                         . i......                            .. oštevilčenih polj in vpisano v kupon i;
plisezavese                                               ' C,ek0raf,Vn, ro,0J' montirali! na na dopisnicah do srede, 13. avgusta:
markjze                                                     OkenSkO krilO, naVOJ Zaščiten V glas, Zoisova 1,4001 Kranj. Dopisnic
. rolete kaseti, stranska vodila, upravljanje v turističnih društvih Radovljica Sko^ - lesene žaluzije
NAGRADE:
1. ) storitev v vrednosti 10.000 sit
2. ) storitev v vrednosti 7.000 sit
3. ) storitev v vrednosti 4.000 sit Tri nagrade prispeva Gorenjski glas.
na krožno verižico
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 13. avgusta 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1,4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.
1. nagrada - 1 par BIR-KENSTON - BOSTON obutev po izbiri: Marjeta POLAJNAR, Ul. Ivana Hribarja 23, 4207 Cerklje
2. nagrada - Honka stenska ura: Ivan MESTEK, Prešernova 37, 4270 Jesenice
3. nagrada - Honka reklamni paket: Maja PESJAK, Lancovo 83, 4240 Radovljica
Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Spela Skubic, Podlubnik 123, 4220 Škofja Loka; Jože Mokorel, Loka 63/b, 4290 Tržič in Tomaž Weiffen-bach, Na Plavžu 11, 4228 Železniki.
Ždluzlje
KARLI ARHAR
ČETRTI RIMSKI KRALJ
I GORENJSKI GLAS
2 + 2 = ?
KORNER
POKRAJINA V FRANCIJI
UMETNICA, KI SLIKA
18
ČEŠKI AVTO
LITERARNI
LIK IZ PRAVLJICE
ZODIAKAL-Nl ZNAK
DAN V TEDNU
PEVKA KRAŠEVEC
UD ORGANIZACIJE
OCENJEVALEC LIT. DEL
ODŽAGAN KOS DEBLA
PRIPRAVA ZA SEKANJE DRV
PALEC, COLA
VRSTA RAZ , STRELIVA
LETOVIŠČE PRI KOPRU
IZTOK ČOP
IKAROS (KRAJŠE)
TANJA ZUPAN
USTNIČNI GLAS
24
FRANCOSKI FILOZOF (HIPPO-LYTE)
60 MINUT
ST. MODEL VOZILA CITROEN
NAŠ SLIKAR (RAJKO)
NAIVNO SLI-KARSTVO
PREBIVALKA IRSKE
16
ŠAMPION
MODEL VOZILA FIAT
12
RAZTEGLJIVA VRVICA
SKOMI-GANJE
DIVJI KOZEL
HUMORISTKA ERŽIŠNIK
TLAKOVAN DEL OB ZGRADBI
HRV. NOGOMETAŠ (GORAN)
KolqJI
13
SUHA TRAVA
TANJA RIBIČ
ETIOPSKI VELIKAŠ
BELI CIMET
PESNICA SEIDEL
KITA (MANJŠ.)
SOZVOČJE TONOV
NOVO
7 18
13 14
19 20
Ždluzlle
22
GORENJSKI GLAS
ZBIRKA ZAKONOV
HRVAŠKA IGRALKA (NINA)
PODREDNI VEZNIK
PRIPADNIK ANAMITOV
DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI
IRENA (RUSKA OBLIKA)
17
23
24
RADI-KALEC
SLIKAR ŠUBIC
ATOMSKI DELEC Wil ELEKTRIČNEGA
NABOJA
MUSLIMANSKI BOG
ČOPASTI PAPAGAJ
PARADIŽNIKOVA OMAKA
LJUDSTVO V LAOSU
MLEČNI IZDELEK
PRVO NARAVNO ŠTEVILO
ČASOVNI TERMIN
KRANJ
REKA NA TAJSKEM
MAPA ZA SHRANJEVANJE LISTIN
20
23
KRAJ PRI PODČETRTKU
21
MESTO V ROMUNIJI
ORANJE
NEMŠKI SLIKAR (HANS)
10
METAL
ANA
(DALMAT.)
VESOLJEC
ANGLEŠKI REŽISER (DAVID)
KRONIKA, LETOPIS
STROK. ZA MANIKIRANJE
SILOVIT TROPSKI VIHAR
POSNEMOVALEC
POLICA ZA KNJIGE
22
17
AMERIŠKA PRVI KUKAVICA
IZRAELSKI -~-
KRALJ OBLAČILO (KNJIŽNO)
14
GRŠKA ČRKA
TOM HANKS
RIKO DEBENJAK
RASTLIN. BODICA
SREDOZ. OKRASNA RASTLINA
ALBANSKI DRŽAVNIK (RAMIZ)
15
19
94
V SPOMIN
Danes, 1. avgusta 2003, je minilo eno leto, kar nas je zapustila naša mamica in hčerka
DUNJA JEHART
roj. Naglic
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Otroci Erik, Matej, Rok in mama Slavka
Umrla je naša upokojena sodelavka
MIRA VODOPIVEC - HRIBAR
profesorica blagoznanstva
S spoštovanjem se je bomo spominjali. Ekonomska šola Kranj
ZAHVALA
V 95. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
MARIJA KAVČIČ
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Lepa hvala tudi novomašniku Andreju Jerucu in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
V SPOMIN SPASOJI IN MARJANI OSTOJIČ
Prazen je moj dom in prazno dvorišče, moje oko zaman vaju išče. Srce je strohnelo, dih je zastal, a spomin na vaju bo vedno ostal. MARJANA Le tebe iščem jaz. povsod,
ti si bila luč mojega Življenja, v srcu te nosim, kamor me vodi pot. ■
Hvala vsem, kdor obiskuje njun prezgodnji grob z lepo mislijo, svečko in rožicami.
Za vedno žalujoča žena in mami Olga s hčerkami in vnukinjami
ZAHVALA	
... spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite!	
	V 67. letu se je poslovil s tega sveta
	
	IVAN PERNE Košnikov Ivan iz Zg. Besnice, 25. 11.1936 - 24. 7. 2003
	Zahvaljujemo se vsem, ki ste se ga v letih njegove bolezni spomnili in mu pomagali. Posebna zahvala velja zdravnici dr. Jerajevi in med. sestri Mašičevi, zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik in patronažni sestri Martini Štilec. Hvala g. župniku Romanu Poljaku za obiske na domu. Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč, za sv. maše ter dar za bolnišnico Golnik. Vsem, ki ste se prišli od Ivana poslovit in molit zanj, in
vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri zadnjem slovesu, pa naj Bog povrne.	
VSI NJEGOVI Besnica, 26. julija 2003	
V SPOMIN
Bila si kot sonce, kot pomlad, imel vsak te je rad, vsa sijoča, vsa cvetoča, polna upanja, želja....
Ne vemo, kaj naj ti rečemo v slovo, vemo le to,
da boš vedno v dno srca zakopana, bolečina bo za vedno ostala.
Danes, 1. avgusta 2003, mineva najbolj žalostno leto, odkar si nas v cvetu mladosti zapustila naša ljubljena hčerka
MATEJA MANES
20. 3. 1981 - 1. 8. 2002
Hvala vsem, ki se je spominjate, prižgete lučke in postojite ob njenem mnogo preranem grobu.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 93. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in teta
ANA VINDIŠAR
roj. Brešar, Tenetiše 30
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Lojze z družino, Francelj z družino in hčerka Mari z družino
Po svobodi je hrepenelo, po luči, sreče ti srce, k resnici priti je želelo -izpolnil Bog ti je želje.
ZAHVALA
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnica sonca ne stemni.
Tam rešen reve si in teže, tam prost si izkušnjav in zmot, nobena spona te ne veže, voliš si čas in kraj in pot.
(Simon Gregorčič)
Ob boleči izgubi našega sina, brata in strica
IZIDORJA NASTRANA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sošolcem, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala bratom salezijancem za lepo mašo, izrečene misli, petje in vse druge darove. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga razumeli in vsem tistim, ki postojite pri njegovem grobu in mu darujete svojo molitev.
Žalujoči: ata, mama, sestre in brata z družinami Studeno, 25. juhja 2003
ZAHVALA
Oh, kaj misliti, čutiti mora sleherno srce! Oh kaj mora vse prebiti predno v črno zemljo gre?
(Anton Medved)
V 82. letu je prenehalo biti srce našega brata, strica in svaka
ANTONA ŠTULARJA
iz Kokre
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in z lepo mislijo počastili spomin nanj, mu poklonili cvetje in sveče, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru za žalostinke, pogrebnemu podjetju Navček za opravljene storitve in g. Miranu za organizacijo pogreba. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Kranj in osebju oddelkov Abdominalne kirurgije in centralne intenzivne terapije KC Ljubljana, ki ste se zanj trudili v zadnjih dneh njegovega življenja. Vsem in vsakemu posebej - hvala.
VSI NJEGOVI Kokrica, 19. julija 2003
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, babice in tašče
ALOJZIJE POLJANEC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje. Hvala tudi gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, vsem pevcem, še posebej organistu Acu Biščeviču. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Sin Jure z družino
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
Not i*»i»m.zr&
PETEK	SOBOTA	NEDELJA
		
od 12 "C	od 14 °C	od 15 "C
do 24 °C	do 25 °C	do 27 °C
Danes, v petek, bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno so možne manjše krajevne padavine. Jutri, v soboto, bo že več sonca, čez dan pa lahko nastane kakšna ploha. V nedeljo bo precej jasno in spet vroče.
Kroparji skovali evropski ključ
Umetnostni kovači UKO iz Krope so konec tedna na mednarodnem tekmovanju v Borovljah na Koroškem zasedli peto mesto.
Evropski ključ bodo kot prvemu podarili rojaku dr. Janezu Potočniku.
Borovlje - Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je predvsem po zaslugi prizadevnega predsednika Willija Moschitza (nekdaj je bil poslovodja Elano-ve tovarne v Brnci) v petek in soboto uspešno organizirala mednarodno tekmovanje pod-kovskih in umetnostnih kovačev. Tekmovanje je del Pharove-ga projekta za spodbujanje Čez-mejnega sodelovanja Interreg 111 A Projektes z oznako Ferra-culorum. Njegov namen je spodbujanje gospodarskega so-
delovanja in ohranjanje dejavnosti, ki izumirajo, čeprav so bile v preteklosti pomembne za kraje na obeh straneh meje, danes pa so lahko znova za marsikoga poklic in zaslužek. V jahalnem središču, ki so ga Boro-veljčani uredili ob Dravi in ga za to priložnost preuredili v kovačijo, seje zbralo nad 20 kovačev iz Švice, Madžarske, Nizozemske, Italije, Nemčije, Slovenija in Avstrije.
Slovenijo so zastopali kovači iz UKO Kropa, ki sodeluje s
Anton Smrekar in Janez Pintar sta odlično opravila nalogo.
Slovensko gospodarsko zvezo in je partner pri uresničevanju projekta Ferraculorum. Umetnostni kovači so morali v eni uri skovati izdelek na temo Evropa. S seboj so smeli imeti le orodje, surovi material in načrt izdelka. Umetnostna kovača Anton Smrekar iz Krope, ki opravlja ta poklic že 31 let, in Janez Pintar iz Rovt nad Podnartom, ki vihti kovaško kladivo 11 let, sta uspešno udarjala po nakovalu in oblikovala razbeljeno železo. Skovala sta "ključ za Evropo" in "evropski prstan" z 12 zvezdami. Idejo za ključ in prstan je dal direktor UKO Kropa, domačin Tomaž Peternel, načrta pa sta narisala Klemen Rodman in Adam Kržišnik. Ocenjevalci so Kro-parje postavili na peto mesto. "Zelo smo zadovoljni. Več v taki konkurenci nismo mogli pričakovati," je bil komentar direktorja Tomaža Peternela in komercialnega direktorja UKO Tomija Kržišnika, tudi domačina iz Krope.
"Uvrstitev na takih tekmovanjih je seveda pomembna. Se važnejše pa se nam zdi ohranjati sloves Krope kot kraja z nad
Tomaž Peternel, Anton Smrekar, Janez Pintar in Tomi Kržišnik po končanem tekmovanju.
500-letno kovaško tradicijo, za kar so priložnost tudi take prireditve. Želimo, da bi Slovenija sprejela ključ za Evropo iz Krope za simbol našega vstopa v Ev-
ropsko unijo in da bi ga uveljavili tudi v Bruslju, morda za vse nove članice. Zanesljivo pa bomo prvi primerek ključa izročili našemu rojaku dr. Janezu Po-
točniku, ki je spretno in uspešno usmerjal našo državo v Bruselj," je povedal Tomaž Peternel.
• Jože Košnjek
Hajni se je oženil
Sprehod po Sorici
Bled - Na Bledu je bila še ena pomembna poroka. Glasbenik in pevec Hajni Blagne se je odločil za novo življenjsko pot. Pred štirimi leti sta se na Bledu v gostišču Blegaš srečala Hajni in Monika. Iskrica ljubezni je takoj preskočila. Pred dvema letoma se je Monika že uradno prepisala v Blagne, tako da pri matičarju ni bilo problema s podpisom z novim priimkom.
G orno mm
najbolj športna frekvenca
Po uradnem delu na matičnem uradu sta se zakonca Blagne odpravila na Blejski otok (tu je Hajni spoznal število stopnic, ko je nesel svojo sicer bolj drobno nevesto), pa zvon želja, poročni žur se je nadaljeval na Straži nad Bledom (šrango so tu pripravili žičničarji, visoko nad tlemi), še pred tem pa sta se mlada zakonca seveda ustavila na požirek šampanjca v gostišču Blegaš (kjer so pomagali pri organizaciji poročnega slavja). Fotografija je dokaz, da sta res zaljubljen par.
Janez Pipan
Čestitamo mladoporočencem
Preddvor - LUKA CUDERMAN in BARBARA ŠMID, Zgornja Bela 43a; BOŠTJAN POLAJNAR in MARTA KOŠIR, Kokrica, Snediceva ul. 2; GREGOR DRGAN in POLONA DODIČ, Ljubljana, Brodarjev trg 13; PETER ETEROVIČ in PETRA HARIŠ, Kranj, Benedikova ul. 14.
Kranj - MARTIN ČEH in PETRA AJDOVEC, Mlaka pri Kranju, Golniška c. 42a; ADOLF ŽAGAR in KATARINA OMEJC, Kranj, Ul. Janeza Puharja 1; MARJAN GEŠPERLIN in DAMJANA NOVAK, Mlaka pri Kranju, Benedičičeva pot 2.
Preddvor - TOMAŽ KALAN in TINA DEMŠAR, Podreča 33; TOMAŽ KRŽIŠNIK in MARIJA PETROVČIČ, Škofja Loka, Fran-kovo naselje 69; MARJAN MARKELJ in BREDA MESEC, Marti nj Vrh 36; GORAN GERBEC in SILVI A ROZMAN, Kranj, Šor-lijeva ul. 39
Preddvor - ALEŠ FRANJKO in PETRA FIKFAK, Orehek 2; DAMJAN KLEVIŠAR in LEA JERAS, Kranj, Ul. Milene Korbar-
jeve 34
Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim podarja polletno naročnino časopisa.
	
[pobi Igra štirih številk	Športno lo*»#*i|<j
Izžrebane številke
31.07.2003 12:00
30.07.2003 12:00
29.07.2003 12:00
dobitek POLO 1.512.170
Pred kratkim je Turistično društvo Sorica predstavilo Pot stavbne dediščine. Obiskovalci do informacij v Groharjevi hiši.
Sorica - Pot stavbne dediščine obiskovalce popelje po eni najlepših slovenskih vasi, ki niso in najbrž nikoli ne bodo izgubile svojega čara. Pot, ki bi jo lahko imenovali tudi muzej na prostem, spremlja še dodaten turistični program. Kaj si bomo v prihodnjih mesecih lahko ogledali? Groharjevo hišo, pajštubo, kaščo, župnijsko cerkev sv. Nikolaja, kozolce in drugo.
Groharjeva hiša je danes muzej, nekdaj pa je bil farovž, v katerem je bil rojen slovenski slikar impresionist Ivan Grohar. Po šolanju je Ivana pot vodila v Dav-čo, kjer je služil kot hlapec, a ga je silna želja po slikanju gnala od doma. V Kranju se je leto dni učil pri Bradešku, nato pa v Zagrebu pri italijanskemu slikarju Milanessiju. Po odsluženi vojski se je vpisal v deželno slikarsko šolo v Gradcu. Po šolanju se je Grohar vrnil v Škofjo Loko, uvod v impresionizem pa predstavlja njegovo srečanje z Rihar-dom Jakopičem. Po letu 1900 so
pt>i nm t'i-'m'ii'iVfii)
IflP*  tli Sli., *i
RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si
NAJBOU POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
tmurni ttmttt
začela nastajati Groharjeva najboljša dela: Macesen, Cvetoča jablana, Pomlad, Snopi, Mož z vozom, Sejalec in druge. Leta 1977 je bila v Groharjevi hiši prvič razstavljena zbirka njegovih del, od leta 1981 pa je v Sorici tudi njegov spomenik.
Pajštuba je kmečki objekt za sušenje sadja. Včasih je stala pri vsaki večji domačiji, ponavadi v sadovnjaku. Dozorelo sadje so
obirali in ga sušili v pajštubah. Suho sadje je bilo bogat vir vitaminov in naravnega sladkorja ob slabši zimski prehrani. Pajštube so danes zelo redke, čeprav jih uporabljajo še danes. Od leta 1998 se v Šimanovem sadovnjaku odvija turistično etnološka prireditev Sadovi sadovnjaka. Kašča je lesena ali zidana stavba ali poseben prostor v hiši namenjen shranjevanju živil, predvsem žita. Po domače ji pravijo tudi klet ali kevder. Vedno je bila postavljena na uglednem mestu kmetije, morala je biti varna pred ognjem, škodljivci in tatovi.
V Sorici so ohranjene tri samostojne kašče.
Ozemlje Sorice je bilo prvotno podružnica starološke prafare. 19. marca 1656 je bil v Sorici ustanovljen samostojni vikariat, Valvasor jo omenja kot del selške župnije. Dvesto let kasneje pa postane samostojna župnija.
V drugi polovici 17. stoletja je bila postavljena tudi župnijska cerkev sv. Nikolaja, zidana je v baročnem slogu in ima tipično grbasto streho in čebulast zvonik. Pokrajini dajejo svoj pečat tudi kozolci, ki pa danes žal izginjajo. Danes ima vse pogosteje vlogo gospodarskega poslopja.
Boštjan Bogataj