230. številka.
Trst, v ponedeljek 8. oktobra 1900.
Tečaj XXV
,,Edinost ,,
[ shaja enkrat na dan. razun nedelj in f. raznikov, ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaSu :
Za celo leto........24 kron
za pol letA .........12 _
t& četrt leta........ 6 -
ca en meeec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu s»e prodajajo posamezne številke po 6 stotink (3 nvć.1: izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvČ.)
Telefon Stv. 870.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. 'Ah. večkratno naročilo 9 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do mači o tri asi itd. se računajo po pogodb
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti ]« moč i
Naročnino, reklamacije in oglase sure-jema upravuištvo. Naročnino in oglaso-je plačevati loco Trst.
Uredništvo In tiskarna se uahajata v ulici Carintia štv. 12. Tpravuištvo, in sprejemanje iuseratov v ulici Molita piccolo šiv. 3, 11. uadstr.
udajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Politično društvo „Edinost"
priredi
v nedeljo, dne 14. oktobra 1900
ob 3. uri popoludne
javni občni zbor
v Barkovljah
v prostoril Jaroflnep doma"
s .sledečim vsporedom :
1.	Nagovor predsednika.
	Tajnikovo poročilo.
3,	Blagajnikovo poročilo.
4.	Volitev novega odbora.
5.	O položaju.
6.	O predstoječih tlržavnozborskih
lit vab.	
7.	Kazni predlogi.
Vladni epilog.
m
Avktor vladinega epiloga k slavnostim na Goriškem je torej v zaključku svojih izvajanj — nekako za zabelo — navei dve dejstvi, ki naj posebno pričati, da je sedanja vlada povsem objektivna nasproti oljema narodnostima in da rada ustreza opravičenim narodnim željam.
Prvo dejstvo b: bilo : da se je o vabljenju na dvorno obede v jednaki meri oziralo na Italijane in na Slovence. Mi nočemo zasledovati tu, da-li se je res oziralo v jednaki meri, in če se je, komu da je pripisovati zaslugo na tem! Povabilo na dvorni obed, ko je zastopnik naroda pozvan, da sede za isto mizo se svojim vladarjem, to je gotovo v veliko čast in odlikovanje ne le zastopniku naroda, ampak tudi narodu samemu. In gotovo čuti sleherni sin naroda neko zadoščenje, ako je bil oni, kateremu je poveril svoje zaupanje, odlikovan na ta način. To zadoščenje pa prihaja ravno od todi, ker si ljudje s priprostim razumom domnevajo, daje ta čast prišla od vladarja. In da to domnevanje ni krivo, potrja nam stari običaj, praksa. Povodom sestanka delegacij n. pr. so vabljeni na dvorni obed tle-legatje vseh strank in izjema bi utegnila nastati le glede strank s programom, nasprot—
PODLISTEK
Zgubljeno življenje.
I-Mika: S 1 a v o 1 j u b P o d s 1 a p i n s k v.
I I.
Marijana je bila previdna. Znala je, da bi pri bratu teško kaj opravila. legije pojde pri svakinji, tako si je mislila Marijana in menila je, da pridobi svakinjo za to, da pusti svojo hčer v Trstu. Če bo svakinja pridobljena zato misel, že pripravi ona tudi svojega moža za to. Tako je računala Marijana in tako je delala....
Ko sta bili sami s svakinjo, začela jej je govoriti:
Vidiš svakinja, škoda za tvojo hčerko, da se mora mučiti tukaj na Koritnici. ISolje bi bilo za njo, ko bi prišla v Trst v kako službo. Tam bi bilo mnogo bolje za njo, nego je tukaj v tem kraju.
—	Oh, rekla je Kočarica, to je že res, pa ona je naša edinka, nimamo druzega, nego njo. Mi je ne moremo pustiti od doma, mi je ne moremo pustiti proč od sebe.
—	- O, to je že res! Morda bi je nekaj
nim ekzisteuci in integriteti države, ali interesom dinastije same. Ako pa je povabilo le odlikovanje od strani krone, potem je nam jednostavno nedoumno, kako naj bi bilo to odlikovanje dokaz o nepristranosti ■—■ vlade!!
Mislimo, da smo g tem po vrednosti in zaslugi označili ta argument v vladinem epilogu in da se moremo z mirnim srcem posloviti od njega.
Drugi dokaz o vladni nepristranosti glede na razmerje med Italijani in Slovenei na Goriškem naj bi bilo dejstvo, tla o vspre-jemu deželnega zbora deželni glavar ni pozdravil cesarja ni italijanski, ni slovenski, ampak nemški, ali, kakor se izraža ofici-joziis: v j.nevtralnem nemškem jeziku c I
To argumentiranje v vladinem epilogu pa je naravnost atentat na najelementarneje razumevanje načela j ednakop ravnosti. To je naravnost negacija tega načela, negacija avstrijskih temeljnjih zakonov, to pomenja pro-; glašanje nemške hegemonije!! Tako je in nie drugače: to je isto, kar zab-, te vaj o nemški centralisti, to je isto, kar zahteva prosluli nemški b in koš tu i program, ki bi hotel, da naj bi se avstrijski problem, narodno vprašanje, narodni spori reševali — z usiljevanjem nemščine ! Insinuvacija vladinega epiloga pa je tudi atentat na zdrav človeški razum. Prosimo vendar ! To naj bi bil dokaz moji objektivnosti in nepristranosti nasproti Petru in Pavlu, ako Petru in Pavlu v jednaki meri — ne d a m ničesar!? Hvala na taki nepristranosti! V deželi Goriški poznamo mi le dve narodnosti : slovensko (kakor večino), italijansko (kakor manjšino). Tudi v deželnem zboru sede le — Slovenci in Italijani. Le tedaj torej bi se bila vlada pokazala v resnici nepristransko in pravično obema narodoma, ako bi bila delovala na gospoda deželnega glavarja viteza Pajerja, d a b i b i 1, ko je v imenu tega deželnega zastopa, torej v imenu obeh in jedinih narodnosti na Goriškem, pozdravljal cesarja, govoril slovenski in italijanski!!
To je pribito z žebljem dejstev, faktičnih obstoječih oduošajev; vse drugo je atentat na zdravo človeško razumevanje in na logiko. Vladin epilog meni, da je bila taka rešitev tega kočljivega vprašanja srečna in posebno taktna. Cliaeun a son gout, mi pravimo, da je bila nesrečna in nerodna. Verujemo in smo prepričani, da so nemški čifutski listi na Du- ^ naju in drugod radi in z radostjo podelili svojo aprobaeijo taki rešitvi. Ali ravno ta čifutska zadovoljnost je najbolj zanesljiv dokaz,
časa težko pogrešali, a bi že izhajali tudi brez nje. Sicer pa ni, da bi morala ostali vedno v Trsta. Ostane par let tam, si lahko pri- ' hrani nekaj denarja, pride domov in ker je ; lepa, se lahko poroči, doČim jej zdaj ne mo- j reta dosti dati. Koča je itak malo vredna.
—	To je že res, a vendar le živimo.
—	Živite, i seveda živite, a težko in slabo. Tvoja in Jakobova dolžnost je, da skrbita za to, da bo vajina hčer Ifiglje in bolje živela, nego živita vidva.
—	Jaz mislim, da ne dajo nikjer nič zastonj. Povsod i je treba, da se človek muči, če hoče živeti.
—	Je že res, a je vendar-le zopet res, da se dobi tudi take službe, kjer treba malo delati, a je veliko plačilo.
—	Mogoče je res to, kar govoriš. A jaz ne verujem, tla bi ravno našo Miciko čakala taka dobra služba. Će je kje kaj dobrega, že dobč drugi.
—	Veš svakinja, to je vse res. Dobro službo je težko najti. Toda jaz imam zveze z imenitnimi in bogatimi hišami. Lahko bi jej torej preskrbela dobro službo.
—	To je vse prav, kar govoriš, ne znam
da ni bila srečna in da ®J odgovorjala načelu jedn ako p ra vnosti I
Primeren tema dvema dokazoma o nepristranosti je bil tudi zaključek vladinega epik^ga, č6š: Tako je torej .-.meti pričakovati, da bo harmonični akord, ki je zazvenel v Gorici, zvenel dalje in da teadi v drugih jezikovno mešanih pokrajinah najde blagodejnega odmeva, kajti vnovič je doprmešen dokaz za to, da je patri jotir.em avstrijskih narodov mogtičneji in nroeneji, nego njih n a-rodne želje in a s p i r a-e i j e !
Najprej moramo uložiti slovesen protest proti temu, tla se nam hoče iti kazati neka antiteza med avstrijskim patriotizmom in in našimi narodnimi željami in asplracijami, kakor tla za oni patrijotizem in .za te aspiracije ne bi bilo mesta jednega poleg dru-zega, kakor da more avstrijski patrijotizem prihajati do popolnega razvitjale, le če se umikajo narodne aspiracije, da torej oni, ki je zvest narodnjak, ne more biti dober avstrijski patrijot ! ! Ne igrajte se vendar tako lahko- 1 mišljeno — z ognjem. Ne tirajte avstrijskih nenemških narodov pred usodno alternativo: odločite se, ali za avstrijski patrijotizem, ali za ljubezen do svojega rojstva in svoje krvi. Kri ni voda! Pravijo, da kri je dragocen sok: a to ne le pri človeku, ampak tudi pri narodu! Ne siliti torej narode, tla bi morali izbirati med avstrijskim in narodnim patriotizmom ! Zapomnite se, da bo zgodovina pisala le na Vaš račun, ako bi se narodi, pahnjeni od vas pred tako alternativo, odločili za — svoj narodni p a t r i j o-t i z e m. To bi morali umeti tudi oni, avstrijski državniki, da, čim so avstrijski in narodni patrijotizem postavili v protislovje, a so se narodi odločili za narodni patrijotizem, to ne bo baš na korist avstrijskega patrijotizma.
Ne konstruirajte nasprotstev, kjer jih ni in jih ne treba, ampak združujte raje — ako ste res prijatelji te države — vsa plemenita čutstva in nagibe, ki jih nosijo narodi v srcih, in postavite jih v harmonično službo za isti cilj, da se bosta mogla enakomerno razvijati narodni in avstrijski patrijotizem.
Ako se pa vladnemu epilogu razmere na Goriškem vidijo uzorne in posnemanja vredne, potem si tega ne moremo tolmačiti drugače, ' nego, da avktor vladinega epiloga ni še dospel niti ti o a = b = c = a rešitve n a-r o d n e ga problema v A v s t r i j i i n d a s e m u torej niti san j a ne o pogojih, pod kateri m i jed i-n i m i se more razvijati ta m o-n a r h i j a ! !
pa, kako bi bili brez Micike. Pa tudi Jakob bi je gotovo ne pustil od doma.
—	O, če bi bila ti zadovoljna, Jakob bi se že ne proti vil.
—	Hm, bom videla, kaj poreče Jakob. Ko bi ravno bila kaka dobra služba, ne rečem, da bi je ne pustila. Škodovalo bi jej gotovo ne, če bi se kaj naučila. Naj bi poskusila nekoliko sveta.
V tem je vstopil Kočar.
—	Ouješ, Jakob, je rekla Kočarica, Marijana pravi, da bi pustila midva Miciko v v Trst v službo. Kaj praviš, kako bi bilo ?
—	Lepa bi bila ta ! Še to bi se manjkalo !
—	Zakaj pa ne ? — ga je vprašala ijana.
—	Samo njo imamo in da bi še njo pustili proč, kaj pa misliš ? Pustite me pri miru s temi neumnostmi.
—	Pa vendar, je nadaljevala Kočarica. pa vendar, ko bi se dobila kaka dobra služba, bi vendar-le ne bilo slabo. Naučila bi se <kaj in ko bi kaj skusila, bi jej gotovo ne škodovalo.
—	Seveda, da bi se odvadila kmetskemu
Politični pregled.
V TRSTU, dne 8. oktobra 1900.
H krizi. Dr. Pacak, jedna najbistrejih glav v mhniočeškem taboru, se bavi v posebnem članku z onim glasovitim volilnim, govorom viteza Ja\vorskega, s katerim je ta poslednji hotel zvaliti na Cehe vso krivdo na tem. da bivše desnice ni več. Dr. Pacak prihaja do istega zaključka, do katerega mora priti vsakdo, ako le nima kakega interesa na tem, da se stvari ne kažejo talce, kakor so v resnici.
Tudi dr. Pacak dokazuje, tla bivša desnica je imela pač v teoriji svoj program, ne pa v praksi. O vsakem važnem poUtiškem vprašanju se je tlel katoliške ljudske stranke odtegnil, z bok cesar so padali predlogi, ki st> bili često politično velike vrednosti. Kako more torej vitez JiiAVorski — tako vprašuje Pacak — trditi, da Cehom ni trebalo sezati po obstrukciji in da b.; hili v desnici lahko vse dosegli ? !
Pacak poživlja Ja\vors'kega naj se spomni, kako so ga svojedobno	Začek, dr. Engel, grof Paltfv in dr. Paei/k rotili, naj kakor načelnik desnice zabrani s tvari, ki so pretile že tedaj, a kakov je bil nje^*ov odgovor? ! Takov, da so mu Cehi že tak**** zaklicali besede: »Kako "v rednost j m a^
•4
potem desnica za nas?!«
Naši nemški nasprotniki. Zadnja številka lista «Suden=> (»odaja prav dobro karakteristiko naših nemških nasprotnikov. Vedno govori, da so jedini, ali ta jedinost se v resnici omeja le na voljo, da 1 >i druge narode oropali njih pravic in jih tlačili naj-kruteje. Čim pa bi trebalo določiti pozitiven program ter delati v gospodarskem in poli-tiškem pogledu, hitro se pokaže, tla je v taboru Nemcev največa nejedinost in tla se pobijajo s tako sovražnostjo, kakoršnje ni videti z lepa kje drugje. To se kaže tudi v sedanjem volilnem boju. Kmalu po razpušče-nju državnega zbora se je govorilo, tla bodo stranke iz nemške gemeinbiirgschaft o postavljanju kandidatov spoštovale posest vsake teb t strank in da se ne bodo pobijale meti seboj. Kako hitro se je razbila ta edinost ! Med njimi je nastala vojna, ki je naravnost razveseljiva za nas, njih nasprotnike. Vsa nasprot-stva silijo na dan v vsej strasti. V Trut-novu so sramotili jeden druzega; krščanski sooijalisti in Schonererjanci, krščanski socijalisti in liberalci, vse križem so si v laseh. Vojna je to vseh proti vsem, a v tej vojni podajajo vsi in najhuje katoliško ljudsko
delu ra če bi prišla čez par let domov, kaj bi začeli ž njo ?
—	Mislim, tla bi ne škodilo, če bi naju hči prišla do tega, tla bi živela laglje in z manjim trpljenjem, nego živiva midva.
—	Hodi se solit ! Će je kje kaj dobrega, tisto gotovo ne bo čakalo naju dekline. Midva
i sva mogla in morava še trpeti, če hočeva živeti, a tudi najini hčeri ni sojeno drugače.
—	Ali Marijana pravi, da bi ona Mirki dobila kako dobro službo.
—	Da, — je pripomnila Marijana na to, sicer je meni vsejedno, jaz nimam od tega itak nobene koristi, k večemu bi imela kako sitnost. Vendar bi si jaz prizadela, da bi iej dobila kako dobrq službo. Za koga druzega bi ne storila, a svojim ljudem bi že rada pomagala.
—	Kaj pa ! Da bi šla deklina mej ptuje ljudi in se pokvarila!...
—	O, to pa že ni takt* hudo ne Koliko časa sem že v Trstu in sem, hvala Bogu, še ohranila svoje poštenje !
In Marijana je stisnila ustnici, da ne bi zloben nasmeh pokazal propalosti njene duše.
stranko. Celo \Volf in Schonerer sta si prišla v lase. Nasprotstva med Neinei da so sploh tolika — tako meni cSuden* —, da niti ni misliti na to, da bi oni jednotno podpirali kako vlado. A li to needinost nemških strank <la bi morali Slovani izkoristiti, ter gledati, <da, čim se snide državni zbor, dokažejo, da se vlada more opirati le na kompaktno slovansko večino, ako hoče biti konstitucijo-nelna. «Suden» se nadeja torej, da se Cehi ne odločijo za obstrukcijo in da v nove in parlamentu na vstane nova slovanska večina, ki bo o d I o c n e j a i n okretneja, nego je bila stara desnica, in ki bo vladi tisiljevala svojo voljo ter i z kiju huje slovanskim narodom ono stališče v Avstriji, ki jim gre po njih številu in kulturni višini.
I — kdo bi ne želel tega?! In lahko,
kaj pa je tega treba bilo, da mi prihaja ta | na stran že kakih 25 stotov premoga. Grillo
nebodigatreba na dan z Ljubljane, saj sem je bil že preje kaznovan.
Umrljivost t Trstu. Od 23. do vštevši
bil sam tam, že napišem jaz, kako in kaj. To je res in če sem jaz napisal te vrstice, nikakor ne smete misliti, da hočem morda posegati v Vaš delokrog. O nikakor ne ! Jaz ne mislim opisovati, kako je bilo v Ljubljani. Rad pa bi samo povedal, kake utise smo dobili tam v beli Ljubljani. Sprejem na kolodvoru, v Narodnem domu, predstavo v gledišču, opišete že sami. Da bi vse to opisal, za to niti ne čutim sposobnosti, a nimam niti časa, poleg vsega pa sem še — zaspan I
Povem torej samo to, da se je zdelo meni, pa tudi drugim, prav tietno tam-le v naši Ljubljani. Bilo je več, nego smo pričakovali. Naši ljubljanski bratje so nas res sprejeli kakor bratje, rekli so — če se prav
prav lahko 1 > i bilo, če bi se tudi avstrijski I spominjam — tildi, da poj m i jo naše boje za Slovani hoteli spametovati in da bi tudi j naše narodne idejale tu ob sinji Adriji. Vse sprevideli, da vsako slov. pleme, ne izvzemši j to je bilo jako lepo. Prisrčen vsprejem, lepe ni enega, ima pravih prijateljev jedino le v , besede, krasna zabava, vse je bilo jako lepo avstr. slovanskih plemenih!! Ali pesimisti, j jn vsj s| včerajšni dan gotovo vpišemo mej kakor smo, ne moremo prav verjeti v tisto najlepše dneve življenja svojega. Vse je bilo «odločnejo» in «okretnejo» večino. Sicer pa : j;lko, jako lepo. Veselilo nas je pa posebno
dal Bog !
Tržaške vesti.
zatrjevanje, da umejo našo borbo proti našim smrtnim sovražnikom, tu ob sinji Adriji, kjer mesta bela, dedov so cvetela. Veselilo nas je, jako nas je veselilo, to veselje pa je porodilo hvaležnost do bratov v naši na-
Na letošnji občni zbor pol. društva i rodni metropoli, a iz te hvaležnosti se je -«Ediiiost» vabi «Naša Sloga» nastopno: izcimila želja, da bi nas umeli ti naši bratje Xa to zborovanje so v prvi vrsti pokli- vedno \n to tudi v praksi, a ne samo v — eani vsi deželni in bivši državni poslanci teoriji.
29. septembra je umrlo 41 moških in 41 ženskih, skupaj 82 oseb, proti 73 v isti dobi lanskega leta, in sicer 28 starih do 1 leta, 9 do 5 let, 5 do 20 let, 6 do 30 let, 4 do 40 let, 12 do 60 let, )5 do 80 let in 3 nad 80 let. Povprečna umrljivost tega tedna znaša 25.3 od tisoč. Smrt je provzročila Biišica v 7, bolezni v sopilih v 7, enteritis v 2. legar v 3 slučajih, škrlatica v 0 in krup v 2 slučajih.
Dražbe premičnin. V torek dne 9. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v Škorklji 175, pohištvo : pri Sv. M. Magd. spodnji 40ti, knjige; v ulici Rossettl št. 1, oprema v zalogi.
Vremenski vestu i k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 19.4, ob 2. uri popoludne 23.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 769.4 — Danes plima ob 8.47 predp. in ob 9.26 pop.; oseka ob 2.40 predpoludne in ob 3.8 popoludne.
pisemskih znamkah najmanj 4."> vinarjev go-spej Terezi ni Svetem v Litiji (Kranjsko) v gori označeni namen, dobi z obratno pošto tako podobo, ki bo gotovo primeren okrasek vsake slovenske hiše, zlasti zdaj, ko se bliža 100-letnica rojstva našega velikega pesnika.
Vesti iz ostale Primorske.
X I 55 Na brezine nam pišejo : Nekdo se pritožuje v »Edinosti« od 4. t. m., češ, da so mu na nabrežinski postaji dali italijanske dopisnice. Na to moram pripomniti,
vasi. Meni so razmere dobro znane na obeh krajih in moram reči, da do sedaj nisem imel vzroka za pritožbe. Vsikdar sem dobil slo-
hrvatskega in slovenskega naroda Trsta in To, veste, sem hotel povedati, predno | jmamo v ^rezini pošto na postaji in v okolice, in Istre. Gotovo pridejo vsi, v ko- trrem,_ spat.
likor ne bo kdo oviran po res nujnih poslih.	Ist ra n.
Njih veže v to tudi njih poslanska dolžnost, Narodno u met n o petje i II glasba. Moda odboru in členom pol. društva dajajo po- pisi v »Edinosti« o narodnem petju, vzbudili vengke tidkoVme, ne da bi bil še le izrečno jasnila v vprašanjih našega javnega delova- so marsikomu zanimanje za narodne pesni; | 7ahteval. Tluii danes sem se prepričal o tem. nja. Ali bolj nego navadno veže jih v to drugi so zopet razvijali svoje misli v nasprot- j /ato lahko re6era, da, dokler bo pošta v se-resnost položaja, v katerem se nahajamo in uera zmishl in taUo dalje. — Jaz imam tudi danjih mkah) tukaj jn na pQgtajif 8memo biti veliki predstojeći nam dogodek, ki se bo nekaj misli in to rae je napotilo, da se zopet povgem zadovoljni in uverjeni, da se nam ne
oglasim v nekoliko večji meri nego prvikrat, j l)Q g0(|j|a krivica. Če je res, kakor trdi do-Naše slov. narodne pesni, katere imenu- pisnik, da imajo v Komnu — radi »neljube jejo pisatelji in veščaki »bisere«, katere ee- j pomote« — nemško - italijanske dopisnice, pa nijo in hvalijo t-udi naši narodni nasprotniki, jim je dolžnost, da se pritožijo, kajti greh b:
vršil koncem tega in začetkom bodočega leta. Ali ta resnost položaja in predstojeće volitve morajo biti tudi drugim členom našega političnega društva in vsem njega prijateljem v strog opomin, da se morajo zbrati vsi pod zastavo društva <Edinost*, ki nas povede v odločno borbo za naša narodna prava.
Naši krvni nasprotniki so odločili, da Hrvatje in Slovenci Istre morajo ostati brez n i j e d n e g a zastopnika v državnem z b o r u !!
V ta namen store gotovo vse, kar bodo le mogli: posluževali se bodo najsramotnejih in najnezakonitejih sredstev po njihovem gla-sovitcin ueslu : Osar tutto !
— pričajo nam, da so imeli že naši pradedje od prvih dob sem veliko veselje in ljubezen do petja in godbe. — Ponosni smemo biti na to, ker če tudi smo majhen narod, vendar imamo p r a v i h narodnih pesmi več j nego marsikateri drugi ponosni narod; ker naše narodne pesmi zložilo si jih je ljudstvo samo, med tem ko Italijani imenujejo »narodne pesni« (kaneonete popolari) tudi tiste, katere zlagao in širijo med ljudstvo njih komponisti. — Veliko narodnih pesmi imamo že
bil na narodni stvari, ako bi molčali k temu.
Nekdo ti r h u i.
Mi jim v tem ne moremo in nočemo	, , . . . . ..i
; . ..... ...	nabranih,harmoniziranih jn izdanih, veliko pajih
iditi. I roti poznanemu italijanskemu nasilju	. , , , . -i .
\ . J	je še raztresenih med ljudstvom, ker večkrat
slišim tujce in tudi domače mladeniče, prišedše od vojakov, prepevati lepe, v tržaški okolici
slediti
hočemo stopiti v volilno borbo z golimi rokami, čistim čelom in vročim srcem — pa kar l>og dal in sreča junaška !! A da se bolje pripravimo in okrepčamo za to sveto borbi>, treba, da se zberemo v čim večem številu na letošnjem občnem zboru društva •» Edinost«.
Zbor se bo vršil dne 14. t. m. v »Na->	. .....	■ , ,.
preprosti pevci jio pojo s posebno slastjo, ne rodnem domu« v Barkovliah.	, .	. , , , r ,
le pri nas, ampak tudi drugod. — Jn lepe
Izlet TrŽaČailOV V Ljubljano je vspel narod„e pesni izpodrivajo nerodne (umetne), sijajno, da smemo reči reci, da je to zopet kar tu(H uekaj Velja.« V predzadnji številki pravi »dogodek« v našem narodnem življenju. | »Glasbene zore« čitamo v dopisu iz Maribora, Topla srca so odhajala iz Trsta in topla srca 0 dveh koncertih, na katerih so bile vspo-so prihajala v Ljubljano. To je bilo slavje, redjenc velike umetne pesmi, ali najbolj je — kako redka so postala taka slavja?! -- j llgaj:da narodna »Sijaj solnČiee«. — Sploh na katero ni padala senca žalostnih domačih povsod, kier se nastopa z narodnimi pesmami, razmer, to so bili trenotki, ko so se srca zdni- | nastaje splošno zadovoljstvo , još - klici in zevala le v veselju nautajljivem kulturnem pioskanje noče ponehati, dokler se zopet napredku našega naroda.	i vSs(jigne zagrinjalo. — To naj bo v spodbudo
Vsprejem na kolodvoru impozanten in j pevcem, pevovodjem, skladateljem in nabi-prisrčen, sprevod v mestu in pogoščenje v j ralcein narodnih pesni.
Vesti iz Kranjske.
* In zopet eden! Minolo soboto do-poludne se je pod streho domobranske vojašnice v Ljubljani ustrelil računski podčastnik Fečnik. Pečnika je prejšni dan njegov nad-poročnik na najsurovejši način psoval in zmerjal ter ga dal odpeljati v zapor, iz katerega pa je bil na povelje stolnika takoj zopet izpuščen ter je precej tudi imel službo. Drugi dan pa se je pod streho iz samokresa
»Narodnem domu« le en sam pojav brato-ljubja, ogledovanje muzeja, umetniške razstave, razcvita in znamenitosti Ljubljane in divot nje okolice: nepretržen povod pojavom narodnega ponosa, večer v gledališče pa zmagoslavje naše umetnosti. Slednjič sestanek v »Narodnem domu«, na katerem je ljubljanska družba tako iskreno in tako elementarno silo kazala svoje simpatije tržaškim Slovencem in je kazala, kako dobro pozna vso važnost pozicije, katero branimo ini tržaški Slovenei, da smo — na kolodvor gredč — povdarjali soglasno, da še nikoli nismo zadovoljne j i zapuščali Ljubljane!
Zlasti nas je ganilo do srca, ko so nam ■trpini iz Istre drhtečim glasom zatrjali, d a je bil to n a j 1 ep š i dan v življenju njihovem.
O včerajšnjem »dnevu« spregovorimo seseda obližneje.
Utisi iz Ljubljane. Pišejo nam : Gospod urednik ! Hm, si boste morda mislili,
povsem neznane nar. pesni, katerih ni vdo- j ustreid ter bil takoj mrtev. Napominani nad-biti v nobeni dosedanji zbirki narodnih pesni. p0r0gn^ je Pečnika nečuveno tiraniziral kadar V predgovoru k novi izdaji »Zirovnikovih jn kjer je |e m0gel \n nedvomno je ta okol-narodnih pesni« čitamo, da »Izkušnja uči, kako i ost podčastnika gnala v nasilno smrt. — narodne pesni poživi družbo. Izobraženi in	je nehumanemu duhu neke vrste čast-
nikov zopet zapadla jedna žrtev.
*	Ponesrečil je minolo soboto na južnem kolodvoru v Ljubljani delavec Nareth. Prišel je med vozove, ki so ga stisnili in poškodovali.
*	Plemenit dar. Profesorji ljubljanskega semenišča so mesto venca pok. kanoni, v u dr. Lampetu darovali za Marijan išče 50 K.
R e k r u t, kije bil že v vojni. Mi-noli teden je prišel k ljubljanskemu bataljonu 17. peš polka steklar K ral, ki se je, kakor pripoveduje, udeležil vojne v južni Afriki na strani Burov. Potem so ga Angleži ujeli in poslali domov. Temu novincu vojaške vaje pač ne bodo delale posebne preglavice.
*	Umrl je minolo soboto montanski in-žener g. Julij R u <1 o l t' E n <1 1 i e h e r, sin znane rodoljubne ob telji ljubljanske, v dobi 45 let.
*	P o ž a r je nastal minoii teden pri posestniku Francu Šibeniku v Plešivcu v ljubljanski okolici. Škode je 1600 K.
*	P o s k u š e n samomor. Z nožem se je hotela usmrtiti žena nekega ljubljanskega peka, ker sta se z možem sprla in stepla. Njeno namero pa je preprečil neki vrtnar, ki jo je opazoval ter ji odvzel nož. Nato je razburjena žena ubegla z doma; dve dekli sta tekli zanjo ter jo zopet priveli domov.
*	Z a d r u ž b o sv. Cirila in M e-toda ter Prešernov spomenik: Litijske Slo.enke dale so napravit: prav lične podobe dr. Prešerna v svitlotisku na trd papir in velikost kabinetne fotografije.
Kdor pošlje s poštno nakaznico- ali v
(Pride še)
Za sina. V sobotQ večer je babica Barbara D. iz ulice Ponziano št. 5, ne vemo zakaj, udarila 91etnega Karola Kumara iz sosednje hiše. Mati je zahtevala pojasnila, ki ji je prišlo v obliki škafa vod«?, katerega ji je D. izlila na glavo. Dogodek je imel svoje nadaljevanje na policiji.
Najdeno. Na inspektoratu pri sv. Ja uobu je shranjen zvezek muzikalij, katerega je nekdo našel na eesti.
Povožen. V soboto je prišel v bližini južnega kolodvora voznik Ivan Kramer iz ulice Belvedere št. 45 pod voz, ki ga je ranil na levi nogi. Moža so spravili v bolnišnico.
Aretiranje. V soboto v jutro je neki finančni stražnik ne pomolu Sartorio ustavil 50-1. Alojzija Grilla iz Trsta, ker je nosil nekam premog, ki je bil tuja lastnina. Pokazalo se je, da je mož na ta način spravil
Štajerske vesti.
—	Imenovanja. Vodja pol. ekspoziture v Mozirju, okr. komisar pl. L e h-m a n n, je imenovan okrajnim nadkomisarjem. — Avskultantom na okr. sodišču v Celju je imenovan g. Davorin Z \v i 11 e r. — Vodja okr. glavarstva v Brežicah, g. Julij pl. V i-s tanini, je imenovan ondotnim okrajnim glavarjem — Okr. sodnik g. .Jos. Ro t n c r na Vranskem je imenovan deželnosodnim svetnikom istotam. — Deželnosodnim svetnikom in predstojnikom okr. sodišča v Slov. Gradcu je imenovan g. Karol Nedved iz Maribora.
—	»S t a j e r e < — • i s i 1 j i v o s t i n nesramnost. Piše se nam: Celjska »Domovina« pridno zasleduje »delovanje« raz-širjevalcev najnovejšega Hans\\ ursta, imenovanega »Stajerc«. V vsaki številki, skoro navaja eelo vrsto imen navidezno slovenskih trgovcev, ki ga ponujajo »brezplačno« svojim od-jemaleem. To brezplačno je namreč razumeti tako, <la dotični trgovci sieer ne zahtevajo za »Štajerca« še posebej denarja, pač pa pri-škrnejo kmeta za to pri blagu za nekoliko novčičev, in tako vidimo, da mora ubogi štajarski Slovenec poleg drugih skoro neznosnih davkov nositi še ta naj nepotrebnimi davek : vzdrževanje na j ne ura nej šega lista pod solncera — »Štajerca«. Gori omenjenemu imeniku — črni knjigi —, ki jo prinaša »Domovina«, zamoremo, žal, pristaviti pree«'jšnje število novih imen. Za danes naj obrnemo pozornost na nekega trgovca, o katerem se nam zdi posebno čudno, da ga nahajamo v številu «Stajarčevih« hlapcev. G. Lasbaher si je v Seliščih okraja ljutomerskega zgradil lepa gospodarska poslopja — če se ne motimo, s slovenskim denarjem. Pohvalno moramo omeniti, tla so vsi napisi na tem poslopju samo slovenski. Toliko bolj nas je iznenadilo, ko nam je neki tamošnji kmet pokazal več številk zloglasnega nemškutar-skega lista, katere je vdobil pri g. Lasba-harju. Tu je zdaj mogoče dvoje: ali je rečeni trgovec tako odvisen od nemške klike v mestih, da jej mora služiti proti svojemu prepričanju — in potem ga obžalujemo, ali pa je njegovo pretvezno narodno mišljenje le navidezno — potem je to hinavstvo, proti kateremu naj Slovenci postopajo, kakor jim veleva narodna dolžnost.
Še nekaj druzega zanimivega vam moram poročati o »Štajercu«. Na pošto k sv. Jurju na Ščavnici pošilja uprava »Štajerca cele kupe svojega lista in sicer na naslove kmetov, Ki so po veliki večini zavedni Slovenci. Razume se samo po sebi, da Jurjev-čaui tega lisjaka ne marajo, in poštni urad mora list vračati od koder je prišel. In kaj je storil »Štajerec« ? Pritožil se je na poštnem ravnateljstvu v Gradcu, da mu Jurjevška pošta vrača list, ne da bi ga dostavljala na-slovljencem. In e. kr. poštno ravnateljstvo je ukazalo podrejenim poštam, tla morajo zloglasni list usiljevati slovenskim strankam, a vračati smejo le tiste izvode, na katere je naslovljenec lastnoročno napisal : nazaj, ne sprejmem ! — Kako naj temu nasproti postopajo naši ljudje? Kdor vdobi »Štajerca,* naj vzame pero pa napiše: »nazaj« in se podpiše. Sicer bi se znalo zgoditi, da uprava »Stajarca« zapiše vsakogar, kdor je obdržal le en izvod tega lisjaka, med svoje naročnike ter izterja naročnino sodnim potom. To bi hil »kšefte za lačne spodnještajerske nemnke odvetnike !
—	Nesramnost na pošti. Neki obiskovalec 11. katoliškega shoda v Ljubljani je poslal iz slovenske metropole neki za boj ček k sv. Juriju na ŠČavnici. Dotični gospod je izročil pošiljatev lastnoročno ljub-
| ljanski pošti. Ko je naslovljenec prejel zaboj, ! strmel je, zagledavši na naslovu čuden po-j zdrav: »\Vindischer Hund«. To nesramost je mogel zakriviti le kak poštni uslužbenec. Pozivamo pristojno oblast, da stvar strogo preišče. Corpus delieti brani župnijski urad pri sv. Juriju nu Ščavnici.
—	Slovenščine se učit je poslal grof Gleispach osem avskultantov — Xern-eav seveda — v Celje. Kako bodo ti gospodje napredovali v slovenščini, ne vemo; nemeur-stvo v Celju pa lahko konstatuje — osem

volilnih glasov več za svojega kandidata. S tem pa je tudi pojasnjena velika gorečnost grofa Gleispacha za slovenščine zmožne uradnike
Razne vesti.
Najbogateje dekle na svetu je hči glaso-vitega ameriškega kralja petrolejskih vrelcev, Roekfellerja, ki se sedaj mudi na Dunajur Bila je v Pragi pri zdravnikih speeijalistih za ušesne bolezni. Potuje v spremstvu samo jedne ženske in jednega moža. Njena dota znaša en tisoč milijonov kron, a njena zunanjost je tako jednostavna, obleka in vedenje tako vsakdanje, da uprav s tem vzbuja veliko senzacijo. Na Dunaju se vse zanima zanjo. Njenemu očetu imetje vsako drugo minuto narašča za 2 kroni. Od časa ko u s taj a pa dotlej, tla je oblečen, se um poveča premoženje za 7200 K. Od ure do ure mu raste imetek, ki si je ga pridobil z neumorno pr id-nostjo, tako, tla je od jutra do večera vsaki boga tej i za 84.400 K.
Iznredno smolo je imel te dni liberalni poslanec Siegmund, ki je imel nalogo govoriti na nedeljskem shodu v Trutnovu. Dal je že nekaj dni pred shodom svoj govor uredništvu nekega lista v Toplinah. Ijist je imel poslančev govor stavljen že v petek. Neki nagajiv stavec je naredil odtisek govora in ga poslal ondotnemu socijalno-derao-kratiŠkemu listu, ki je govor, katerega bi bil moral poslanec Siegmund govoriti v nedeljo, priobčil že v soboto, kar je vzbudilo velikansko veselost: Gosp. Sigmund se je moral naučiti drug govor.	Po »Slovencu«.
Loterijske Številke, izžrebane dne ti. oktobra t. 1.
Trst	55 21 68 56 84
1 no most	50 12 65 55 29
Ijinz	88 79 57 18 89
(jrhihost. Neka bogata gospa, ki je ozdravila od gluhosta in šumenja v ušesih s pomočjo ušesnega bobnila dr. Nicholsona, je darovala njegovemu zavodu 75.000 gld. z namenom, da gluhi in nepremožni ljudje vdo-bijo brezplačno taka bobnila. Pisma naj se nastavljajo : S t. 4660, z a v o ti N i c h e 1-s o n >L o n g c o t t«, G u n n e r s b u r g, Ij o n ti o n. W .
60.000 kron znaša glavni dobitek invalidne loterije, kateri se izplača z 20°/0 odbitkom v gotovini. — Opozarjamo naše oenjene čitatelje, tla bo srečkanje dne 10. nove m b r a 1900.
Brzojavna poročila.
M i n isterska posvetovanja.
DUNAJ 7. (K. B.) Ogerski minister-predsednik Koloman pl. Szell je danes jutro prispel semkaj.
Danes predpolutlne so se pričeli ministri pod predsedništvom ministra za vnanje stvari, grofa Golucho\vskega, posvetovati.
Nesreča na železnici.
HEIDELBERG 8. (IC. B.) Sinoči sta
pri postaji Karlsdorf trčila <lva vlaka. Pra-vijo, da je 10 oseb mrtvih, 25 teško in mnogo lahko ranjenih. Nekega železniškega uradnika so aretirali.
Nemiri v Bruselju.
BRUSELJ 6. (K. B.) Poslovnica Ha-vas-Reuter javlja : Člani magistrata so ostali do 9. ure zvečer v mestni hiši. Od aretiranih oseb obdrže le dva v zaporu. Vestij o zaroti ne smatra sedaj nihče več za resne.
Ruščina v armenskih šolah.
PETROGRAD 7. (K. B.) Listi javljajo, da je minister za narodno naobrazbo smatral potrebnim, tla se uvede ruščina , v vseh predmetih razven veronauka v armenskih cerkvenih šolah kot naučni jezik. Ruščina se ima uvesti polagoma tekom dveh let.
Volitve an Anglež k eni.
LONDON 6. {K. B.) Dosedaj je izvoljenih 322 pristašev vlade, 90 liberalcev in 65 irskih nacijonalcev.
Preiskovalec Afrike Blanchet umrl.
PARIZ 6. (Iv. B.) »Matin« javlja iz Da kara, tla je preiskovalec Afrike Pavel Blanchet umrl za rumeno mrzlico.
S srbskega dvora.
BELIGRAD 7. (K. B.) Kralj in kraljica se sedaj stalno nastanita v Belem-gratlu.
Sah perzijski v Heleni gradu.
BELIGRAD 7. (K. B.) O včerajšnjem gala dinčju sta si kralj Aleksander in šah napivala. Sah je govoril zdravijco v per-
zijskem jeziku, v kateri je želel srečo kralju in kraljici. Sah je prenočil v srbskem dvornem vlaku ter se danes v jutro odpeljal.
Iz generalnega sveta v Madridu.
MADRID 6. (K. B.) 21 članov generalnega sveta v Madridu je odstavi jenih ter pridejo preti sodišče. Vzrok Še ni znan. Na njih mesto so postavili zastopnike plemstva, umetnike, obrtnike, bančne uradnike in novinarje.
/jedinjene države in Turčija.
WASHINGTON 6. (K. B.) »Reuter« javlja: Sedaj se ne vrši nikakšno pogajanje gletle obveznosti Turčije o odškodninah za zgube Amerikancev za časa armenskih nemirov ter ni pričakovati, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do takih pogajanj.
Ustaja na Kitajskem.
T1ENTSIN 7. (K. B.) Li-Hung-Čang je odpotoval v Peking.
LONDON 8. (K. B.) »Morniug Post« javlja iz Shanghaia : Napad Kitajcev na Shanghai smatrajo možnim. V Shanghaiu zbrane tuje čete so pripravljene, da odbijejo napad. Večina ruskih čet je odšla, da se od pelje domu. Mnogo ladij se vozi gori po reki z živili za Japonce, kar bi značilo, da mislijo Japonci po zimi ostati v Pekingu. Nekaj francoskih čet zapusti Peking.
PETROGRAD 7. (K. B.)* >Ruskij Invalid« javlja, <la so ruske čete v mesecih juliju in avgustu vzele Kitajcem vsega 144 topov raznega sestava, 1200 put.ov smodnika in 26 zastav: razven tega so vzeli Rusi bokserjem mnogo pušek, patronov in praporov.
LONDON 8. (K. B.) »Dailv Telegraph« javlja iz Shanghaia : Iz poslednjega imenovanja uradnikov je razvidno, da na dvoru sovražijo ptujce. »Standard« javlja in Shanghaia, da Kitajci pridno delajo orožje in streljivo. »Times« javlja iz Shanghaia, tla glasom govorice nastopi Husitupu, nečak cesa-| rice, katerega je cesar 1. 1898. odstavil, namesto princa Titana v Tsungli Yamenu telila je imenovan namesto Yunglu-a za vrhovnega poveljnika vojske.
FRANKFURT a./M. 7. (K. B.) »Frankfurter Zeitung* javlja včeraj iz Shanghaia : Tukaj kroži vest, da hoče kitajska brzojavna družba, ki je zelo bogata, prenesti svoje dohodke na inozemce, ker se boji, tla bi vlada njene imovine morda ne zaplenila v svrho odškodovanja velevlasti. Pri posebnem zastopniku Liukunga so zasledili neko tajno zaroto. Generalni guverner Liukung je ob enem glavni superintendent kitajskih pristanišč na jugu.
FRANKFURT a./M. 7. (K. B.) >Frankfurter Zeitung« javlja vč^jaj iz Ne\v-Yorka: Tukajšni japonski poslanik je prejel brzojavko, glasom katere je kit. cesar razglasil edikt, ki nalaga sedanjemu guvernerju v San^iju, da zgradi v Singafuju novo palačo, kamor se podata ce^ar in cesarica. Cesar pravi, tla je spremil cesarico v Taiviianfu, kjer pa ne misli za vedno ostati, ker je Singafu po naravi bolj zavarovano.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 7. (K. B.) Herbert Glad-
stone je omenil v nekem govoru v Accring-tonu, da lord Salisburv bržkone odstopi še tekom tega leta ter tla bo potem Chamber-lain lahko narekoval svoje lastne zahtevke.
Trgovina in promet.
Tedensko tržno poročilo.
V Trstu, dne 6. oktobra 1900.
(Cene vseh predmetov veljajo brez carine.) Kolonijalno blago: Kava: Začetek minolega tedna je bil medel, in sicer za to, ker je bilo innogo dovoza v Santos; pozneje se je tendenca nekoliko zboljšala, ker se je zvedelo, da bo dovoz v Santosu meseca oktobra znašal le en milijon vreč kave ; trgi na daljše roke so se zboljšali za 2 do 3°/0 ter je Brazil zvišal svoje zahteve o ponudbah za 1 shilling.
Duuring-ov zavod izkazuje v Evropi zalogo 6400 t. ter na svetovnem trgu višek zaloge v znesku 40.620 t. Ta izkaz je ostal brez posebnega upliva na svetovni tržni položaj.
Naš trg je bil miren ob omejenem prometu ; cene se niso mnogo spremenile. Koncem tedna je bil trg trdnejši in povpraševanje za potrošnjo večje. — S trga je bilo vzetih: 1200 vreč kave Santos od navadne do fine po 47 do 56 K za 50 kg. Zaloga na javnih skladiščih je znašala 9827 q. kave.
— Dovozilo se je od 28. septembra do 4. j
oktobra 6505 vreč kave iz raznih krajev.
Poper. Položaj trden na izvirnih in ostalih važnejših trgih. Prodajalci so precej oprezni. Cene so znašale za
poper Singapore K. 75.— Tellicherrv 74.50 „ Batavia „ 70.— Penang C „ 69.50 ., Penang D „ 68.—
Piment. Položaj medel, brez prometa. Prodajalci zahtevajo 38 K.
Cassia lignea. Položaj še vedno zelo trden, povpraševanje živahno. Izbrano blago po 57 K.—, novi »standard« po 52 K.
Klinčki brez kupčije; prodajalci zahtevajo 48 K.
Sladkor. Tudi prešli teden je bil položaj miren o omenjenem prometu, zlasti za gotovo blago. — Glede kupčije na roke za novo kampanjo jc bilo nekoliko lokalnega prometa, dočim so bile ponudbe tovaren zelo omenjene. Danes smo zaključili mirno o naslednjih cenah :
Za gotovo prevozno blago, voznine prosto v Trstu s škontom 2°/0: Centrifugalni pilč ... 28 Vi—283/4 K Melis-pile......28 283/4 „
' Concasse........28 V4—28 % „
Soli po 1.80—2 kg. . 31— 311/..,,
V kockah v zabojih po
25 in 50 kg......301/*.—31V4 .,
Za naročbe november-marcij : Centrifugalni pile ... 27 —28lji K
Melis....... 28--29—. K
Iz notranjosti je došlo od 28. sept. do 4. oktobra t. 1. po železnici 5400 (proti 6000 t£. v isti dobi lani). — Zaloga je znašašala dne 3. oktobra 56.800 q, od katerih je bilo 51.722 q. na skladiščih. (V isti dobi lani je znašala zaloga 13.700 4, od katerih je bilo na sklatliščih 12.368 q.)
ŽitO- trg stalen. — Zaloga je znašala: 200 q. pšenice, 4127 q. tarščice (3827 q. na skladiščih) in 200 q. ovsa. — Prodalo se je 500 q. turščice levantinske po 12 K, 500 q. ovsa bosenskega po 11.50 K in 300 q. ovsa albanskega po 8.50 K.
Bombaž. Trg stalen, brez kupčije.
Moka. Prošli tetlen je bilo nekoliko prometa o polnih cenah. Trg nespremenjen.
Sadje. A g r u m e. Trg zelo medel; kupčija zelo otežena; cene patlajo neprestano.
Les. Promet prošlega tetina neznaten; cene so ostale trdne. — Prodalo se je 10.000 tlesek koroških a/7 po 66 K. — za 100 desek.
Riž. Trg medel; ponudeb mnogo, povpraše-; vanje neznatno.
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago:
■/.a "»0 kg. v kronah.
Kara : Santos 1..............104-—
„ II..............96.
Rio 1..............10*.—
II..............96'—
Santos in Rio lavć 1........120.—
„	„ „ II. ....... .
Laguaira lavć 1...........138"—
Laguaira lavž II..........119.—
Maracaibo.............114.—
Guatemala.............166.— ■
S. Salvador............121.— !
Costaricca.............141.—
Portoricco.............155.— j
S. Domingo............113.—
Jamaica..............—.—
Malabar Plant . . .........159.—
Java W. J. B............186.— ,
Moka....................155.— I
Poper: Singapore.............98.50
Penang..............93.— i
Tellicherv.............97.—
beli................141 —
Piment :.................62—
Sladka skorja : (cimet*..........88.—
„ eleeta..........92.—
Ri2: italijanski.....-.....18.— 23.50
Indijski............10.25 15.50
Japonski ...........15.— 17.—
Prva slov. zaloia uoMštva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Fiazza vecchia (Rosario) št. 1.
(11a desni strani eerkve >v. Pelra).
Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke.
jftartin pare
ICIII-
priporoča slavnemu slovenskemu (»1 stvu Svojo gostilno
Allantica lavandaia
LL

ulica Industriji št v. pri Sv. Jakobu ;
toči izvrstno istrsko in dalmatinsko
vipavsko belo vino ter Koslerjevo
Izvrstna kuhinja, vedno preskrbljena z kimi in mrzlimi jedili.
erno, pivo. gor-

pohištva vsake vrste
od
Alessandro Levi Minzi y Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Rorat Izhor r tapetarijah, zrcalih In
»likab. Ilustriran cenik gratis in franko Tsakemu na zahtevo.	^
Cene brez konkurence.
Predmeti stari}© se na brod ali želo-zuico brez da bi se za to kaj zaračaaao-
Velika z&lo^a
soliiieo pohištva in tapecari)
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg Sun Griovanni hšt. 5. (hiša Dlana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese areČo,
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
i
pri certnri sv. Petra (Piana Rosario pod ljudsko šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Poštne naročbe se izvrže v tistem dnevn. OdpoSiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojster
Razpis službe.
Razpisuje se služba tajnika-orga-flista z letno plaeo 1000 kron oziroma tajnika Z letno plačo 800 kron.
Zahteva se populim spretnost v tajništvu in znanje slovenskega jezika.
lvomen. dno .23. septembra 11)00.
Županstvo Komen.
Južno sadje:
. . 1-2.— 1-2.50
93. 64-83.
Rožiči : (novi)........
Datelji: . ..............—---—
Smokve : (Calamata) v vencih novi . . . 16.— 18.50
„	proste .....19.50 26.50
puljsko (Puglia).........—'--.—
smirnske (v škatljicah)...... 36.50 46.50
Mandeljni : sladki I. Bari novi . . . . 153---.—
Lešniki: siciljski...........—"--.—
istrski.............55*--.—
levantinski olupljeni.......90.—
Suho £roz<4je (cibibe): Eleme.....45.—
Sultanine ...........70*—
„ iz Perzije......—.—
„ črne Cismž..........33.50
„ „ Morea . . . .......—.—
„ „ Lipari..........—.—
Pouieranče (zaboj)..........—■—
„ Puglia [zaboj]........—.—
Limone	„ ..........6.—
Olje oljkino italijansko I. Bari.....78.—
„ albansko.........—.—
„ dalmatinsko........40.—
bombaževo amerikansko .... • . 36.50 39.50
bombaževa angležko........—.--.—
sesamo ...............53.--.—
Fran \Vilhelmov
v ' v
Uliti ca
17
•S4.
42. 39.
-I
od
Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
(Spodnja Avstrija).
Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j.
Najboljši in najpopolnejši
glasovirji (pianini)
so vkupijo naj cenej«' proti takojšnemu plačilu ali na mesečne obroke <»«1 16 kron više (tudi na deželo') neposredno pri tovarnarju
HENRIK BREMITZ-u
c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU, Borzni trg št. 9.
Svetovna razstava v 1'iiri/u 11MM) »Srebrna kolajna«, ki je naj-viSje odlikovanje Avstro-Oger^ke r.a ]rianofort<'.
xxxxxxxxxxxxxxxx
I
Izurjenega stenografa
sprejmeta odvetnika dr. Abram in dr. I Rvbur v Trstu.
xxxxx>ooooo©okxxx
Mladenča
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpeea vanj eni zakonito d.,.oijeuili državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutshegasse, 8.
Išče se mlacenič.
Kakor vajenec se išče inteligenten okoli 15-letcn mladenič z dežele, kateri bo vdobival skozi 4 letno učno «lobo potrebno stanovanje, hrano in obleko. Pogodba se. sklene po preteku enomesečne poskušnje. Ponudbe: Henrik Bremitz, c. kr. dvorni zalagatelj glasovirjev v Trstu. Borzni trg št. 9.
F I L I J A L K A
c. kr. priv. avstr. MMn zavola
za t r sto vi 110 In obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjin na
4-dnevni izkaz 21;4°0 30- „
V napoteonih na
30-dnevni odkaz 2°/070 3-mesečni „ 2l/4% 6- .. .. 21.0
na pisma, kater« se monijo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, st^oijo j. ove obrestne takse x krepost 7. dnem 24. juniji«. 2S. i unija in oduosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavnh. Okrožni oddel. v vredn. papirjih !'"/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na- Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov. Tropave Ueko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gablonz. Gradec Sibinj. Inomostui, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenl>erg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1"0„ provizije, inkaso vseh vrst pod najumestnejsimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
Namizna jabolka
in hruške
vsake vrste prodaja v zabojih ali pa po cele vagone
Jakob Belec,
Zgornji Otok. pošta Radovljica
One ii.ise gosp. kupce ki pošiljajo po blai^o z vozom, prosimo
naj opozorijo voznike
da smo se preselili v	ulico
Commerciale štv. 3	(v bli-
žini dobro poznane kavarne F a b r i s.)
J. PIPAN & C.o
Zaloga kave, riža in olja.
Telovadno društvo „Tržaški Sokol"
V novi društveni telovadnici
(ulica Coroneo št. 15) =====—
o
oo
o°o
od 13 do 16 let starega, išče za svojo prodajalnico z jestvinami Ivan Petelin ulica Molin a vento št. 29.
Dr. A. Zahorsky
javlja svojim klijentom, da zopet ordi-j nira od 1).—11. predp. in od 2.—4. pop. vsaki dan v ulici Cariutia št. 8.
se je pričel redni poduk v telovadbi
z dnem 24. septembra 1900.
in sicer se vrši isti : Za redne telovadce v torek In petek od 8—9 7» ure zvečer. Za starejše telovadce v ponedeljek in četrtek <«d 7%—87» ure zvec. Za gojence v sredo in soboto od 4—5 ure pop. Za ženski oddelek v sredo in soboto od 6-7 ure zvečer.
Gospe bodo plačevale za poduk po 1 K na mesec. Gojenci pa po 50 stot. Revnejše gojence lahko oprosti odbor o«! plačevanja.
Upisovanja za poduk sprejema učitelj brat 3Iatko Bergailt (ul. Molin piccološt. 3. II.) od 24. t. m. naprej pa v telovadnici pred podukom.
Odbor „Tržaškega Sokola".
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo »e plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Inženjer Živic
se priporoča svojim rojakom že leč, da ne bi nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nns hočejo uničiti.
Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke.
Schivitz e Comp 1, Trst ulica Zonta št. .">. pri novem sv. Antonu.
X X X X X X X
X
$
X X X X X X X
„SLAVIJ A"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
sklepa
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja.
25-1 etni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K. 6-42 zaostalim svojim K. 1000'—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanja zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo.
Najugodnejši pogoji. Ves dobiček pripada členom.
V poslednjih letih izplačano je bilo 10 odstotkov zavarovalnine.
Izplačana dividenda..................K 716.541.28
Reservc in fondi....................E 20,57 9.494-88
Dosedanja izplačila ..................K 62,922.942-86
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja
generalno ravnateljstvo banke „Slavije" v pragi
na Havličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Izubijani.
x x
X X X| X X
xl
X X X X X X X X
xl
X
XI X
Krojač,
Antnn Iprir krojnf v ulici Torrente
ril I lil 11 JOI	štev 34, I n, se priporoča
slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa častitljivi duhovščini.
Zalosra likerjev v sod dih in buteljkah.
Parhann Inl/nh ulica Acquedotto h
roi lldUU JdlVUli Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kreme.
Potočnik Fran rT^^"
matinsko in belo vipavsko vino ter Steiufeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rohor PaIaI* ulica Riborgo 5t. 2b.Velika nolldl IDIC! zaioga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladčičarnc.
H. Stibiel
Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljieali, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tiri in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion št. 20. pekarna in sladcičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Carl Gremitz
Na Corsu stev. 33. podružnica Trst.
M
Piazza detla Legna 2.
x
X X X
X X X
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobri i sortirano zalogo
predmetov za stavbarstvo
traverze. zaklepe, železo za kovače in fapon, stare želertiične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
rnMnjsko, namizno in hišno opravo, železne metle in pred ognjem varne blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
X
n
X
x
X X
X X X
X X X X
X
Kavarne.
v
Antnn ^nr!i PriP°roi:'a sv°J*i kavarn
/-UIIUII WUI II »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Trgovci.
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Fran Hitty
Oirlje i u drva.
v ulici de! Torro štev. 1 '2' priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, k oka. trdega lesa itd. Svoji k svojim 1
Muha Josip
Pohištvo.
Prva slovenska
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Slovenec


Kwizdov Korneuburški prašek za krmijenje živine
Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, arovedo in ovce. Rabljen skoro .r>0 5*n že v mnogih hlevih, kedar živina r.vče rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje iu pomnožite v redilnosti mleka pri kravah.
Cena Vi škatljica kron 140. '/, Jksit-ljice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je ca v vseh lekarnah in drogerijaii lavna zaloga
Fran Ivan Kwizda,
c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumu n s ki tn
knežje bolgarski dvorni zalagatelj. Okr o ini lekarnar, Korneuborg-pri Dunaju.

izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe pc. načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej .lug v Trstu ulica S. Lucia 12.' (zadej c. kr. deželne sodnije.)
priporoča svojo veliko prodajlnico v.v m w*bww in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovoljei gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča. Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2.
Voščene sveče.
1 Knnar svečar v Gorici ulica Sv. Antoniu ■	"	št. 7 izdeluje sveče iz pristnega
čebelnega voska. Za pristnost jamči s if(KH) k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
Vojaških invalidov velika | Zadnji mesec
zlata in srebrna loterija
Glavni dobitek: ^OhOOO KR0N
v gotovini z 20 , odbitkom.
INVALIDNE SREČKE PO 1 KRONO
PSiPOBOČAJO: Josip Bolaffio. Mandl & C.ie. Mercurio Triestino, Ign. Neumann. Henrik Schiefrmann.
V Gorici. Civilni i u vojaški krojač.
vsakemu koj raamljifi
C. kr. Driyili£imi kroji
krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. -Jll. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
,'elika zaloga
Novoporočenci pozor! Nz
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okviijev, ogledali atolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam. in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del-Anion ltreščak, Uorica, Gosposke ulice Štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke
Mladenič
krepak in dobrosn-en, zmožen iu<li italijanskega ali nemškega jezika, sprejme se za hišna opravila takoj v sin/.bo." Obrnili -se je na »Tržaško podporno in bralno društvo, Stadion lil [. nad.