43 ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJI Jože Mencinger, France Križanič Povzetek Slovenija je pri ravnanju z odpadki in ob upoštevanju gospodarske razvitosti zelo učinkovita pri reciklaži, v okviru pričakovanj pri kompostiranju in neučinkovita pri odlaganju. Delež recikliranih odpadkov je za 30 odstotnih točk, delež kompostiranih odpadkov za 2 odstotni točki, delež odloženih odpadkov pa za 12 odstotnih točk višji od deleža, ki bi ustrezal stopnji naše gospodarske razvitosti. Teoretični delež sežganih odpadkov glede na raven BDP na prebivalca, znaša 22 odstotkov. Slovenski delež okoljskih davščin (davki na energijo, davki na transport in davki na onesnaževanje) v skupnih javnofinančnih prilivih iz naslova davkov in prispevkov je z 10.5% precej višji kot bi ustrezalo gospodarski razvitosti. Obenem je davek na odlaganje odpadkov (11 € na tono nenevarnih odpadkov) v Sloveniji mnogo nižji od ocenjenega glede na gospodarsko razvitost (19 € na tono nenevarnih odpadkov). Če bi Slovenija po predlogu OECD dvignila stopnje te dajatve na 40 € za tono, bi se količina odloženih odpadkov v nekaj letih zmanjšala za tri četrtine. Ključne besede: eksternalije, davki, ravnanje z okoljem JEL: D62, H2, Q28 Abstract Slovenia sits above-average in its success in the area of waste recycling, somewhere near average in the level of its economic development in terms of waste composting, and it accumulates excessive landfill waste. In consideration of its level of economic development Slovenia’s share of recycled waste is 30 percent higher, its share of waste composted is two percent higher, and its share of landfill waste is 12 percent higher than average. Slovenia’s theoretical proportion of waste incinerated is 22 percent. Environmental taxes (taxes on energy, transport and taxes on pollution) account for 10.5% in total Slovenian tax revenues. This is much higher than would correspond to the economic development of the country. At the same time, the Slovenian landfill tax (11€ per ton of non- hazardous waste) is much lower than the estimate based on its economic development (19€ per ton of non-hazardous waste). In the event that Slovenia follows the OECD proposal to raise the level of this tax to 40€ per ton, in only a few years the amount of landfill waste is projected to decrease by three-quarters. Keywords: externalities, taxes, environmental management JEL: D62, H2, Q28 ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I 44 1. Uvod Po kvaliteti okolja (Environmental Performance Index, 2016, Yale University), v katerem so upoštevani učinki okolja na zdravje, kvaliteta zraka, dostop do pitne vode, vodni viri, kmetijske površine, gozdovi, biotska raznovrstnost, ozračje in energija, je Slovenija z vrednostjo 88,98 na petem mestu med 180 državami sveta za Finsko, Islandijo, Švedsko in Dansko. Okoljska zavest se je v Sloveniji razvila relativno zgodaj in se je že v 80 letih prejšnjega stoletja okrepila po ugotovitvah o onesnaženosti mest. Velik del izjemnega rezultata gre pripisati naravnim danostim in gospodarski razvitosti, del pa tudi prizadevanjem za zaščito okolja, na kar kaže 12.5 odstotno izboljšanje indeksa v zadnjem desetletju. Zakon o varstvu okolja iz leta 1993 je zagotavljal pravno podlago za financiranje varstva okolja in uveljavil načelo, da škodo plača povzročitelj, kar je omogočilo uvedbo okoljskih dajatev in dajatev za zmanjševanje onesnaževanja. Enako pomembno je bilo sprejetje Zakona o varstvu okolja iz leta 2006 (ZVO), ki je primerljiv z ustrezno zakonodajo drugih držav EU. Ta zakon je v slovensko zakonodajo prenesel ustrezne direktive Sveta Evrope in Evropskega parlamenta sprejete med 1991 in 2004. Zakon pozna dve vrsti okoljskih dajatev: okoljsko dajatev za onesnaževanje in okoljsko dajatev za rabo naravnih dobrin. Prvo naj bi v skladu s 112. členom ZVO plačevali povzročitelji v odvisnosti od količine in lastnosti emisij, količine in lastnosti odpadkov, ali vsebnosti škodljivih snovi v surovini, polizdelku ali izdelku, njena višina naj bi bila enaka mejnim stroškom onesnaževanja, in naj bi bila prihodek proračuna države ali občine. Drugo ureja zakon v določbah, ki urejajo koncesije na naravnih virih. Učinkovitost varstva okolja, to je preprečevanja nastajanja okoljskih škod in sanacija starih okoljskih škod, je odvisna od vrste ukrepov okoljske politike, med drugim tudi od okoljskih dajatev (Križanič, Mencinger, Kolšek, 2016). Te lahko na primer vplivajo na zmanjšanje količine odlaganja odpadkov ali pa na znižanje emisij toplogrednih plinov, obenem pa na posameznih področjih (izrabljene baterije, odslužena vozila,…) zagotavljajo vire sredstev za sanacijo nastalih škod. Vendar moramo upoštevati, da imajo okoljske dajatve, podobno kot druge davščine, poleg substitucijskega učinka (tega merimo kot vpliv na znižanje onesnaževanja na danem področju) tudi pomemben alokacijski učinek (vplivajo na selitev dane vrste proizvodnje – od posameznih obratov, do celih podjetij). V tem kontekstu mora biti politika okoljskih dajatev vsaj delno usklajena z drugimi državami. 2. Okoljske dajatve v Sloveniji in EU Kot vsi davki imajo tudi okoljski dva cilja oziroma učinka; prvi je učinek, ki naj bi ga imel na dosego običajno že z imenom davka določenega okoljskega cilja, drugi je fiskalni učinek, torej polnjenje državne blagajne. Za okoljski učinek davka oziroma dajatve je pomembno, da zmanjšuje nepotrebno onesnaževanje okolja in da z njim pobrana 45 ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I sredstva omogočajo obdelavo odpadkov, ki najmanj škoduje okolju; pomemben je tudi »moralni« učinek dajatev, povečevanje zavedanja o okolju. Vsak davek povzroča tudi stroške povezane s pobiranjem in kontrolo, zato je pri uvajanju novih davkov ali presoji učinkovitosti obstoječih potrebno ugotoviti, kolikšen bo njegov neto donos; pri mnogih davkih je lahko negativen (Križanič, Mencinger, Kolšek, 2016). Tabela 1 Okoljski dajatve v državah EU milijoni € % davkov in socialnih prispevkov milijoni € % davkov in socialnih prispevkov % okoljskih dajatev 2003 2013 energetske transportne »prave« okoljske1 EU 272 097 6.9 330 082 6.3 77 20 3 Belgija 6 729 5.5 8 101 4.5 59 35 6 Bolgarija 542 9.5 1 178 10.1 88 10 3 Češka 2 069 6.9 3 360 6.2 93 6 1 Danska 9 291 10.5 10 751 8.9 58 35 6 Nemčija 57 813 6.9 57 582 5.4 84 16 0 Estonija 165 6.1 479 8.0 87 2 11 Irska 3 300 7.9 4 397 8.5 62 37 1 Grčija : : 5 279 8.2 76 24 0 Španija 16 114 6.1 19 220 5.7 84 14 3 Francija 33 655 4.9 42 937 4.5 79 14 7 Hrvaška 1 267 11.1 1 530 9.6 58 23 19 Italija 41 551 7.5 54 893 7.9 81 18 1 Ciper 445 12.0 467 8.2 77 23 0 Latvija 239 8.3 558 8.6 78 18 4 Litva : : 572 6.1 94 3 3 Luxembourg 719 7.3 1 002 5.6 93 7 1 Madžarska 2 080 7.4 2 604 6.7 74 18 7 Malta 151 10.7 204 8.2 52 43 5 Nizozemska 16 969 9.5 21 558 9.0 58 28 13 Avstrija 6 258 6.4 7 747 5.6 65 33 2 Poljska 4 825 7.7 9 440 7.5 88 8 4 Portugalska 4 304 9.4 3 722 6.4 76 24 1 Romunija 1 243 8.5 2 954 7.5 86 14 0 Slovenija 850 8.7 1 400 10.5 77 12 11 Slovaška 719 7.4 1 264 5.7 86 12 2 Finska 4 677 7.3 5 964 6.7 67 31 2 Švedska 8 072 6.1 10 295 5.5 80 19 1 Velika Britanija 43 868 7.6 50 624 7.4 72 24 4 1. Dajatve, k i so neposredno namenjene preprečevanju al i zmanjšanju onesnaževanja okol ja . V i r : Eurostat ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I 46 Okoljski davki naj bi odražali in obenem povečevali skrb za okolje, njihov delež v državah EU naj bi se v skupnih davščinah (davkih in prispevkih) do leta 2020 povzpel na 10 odstotkov. V 2013 so okoljski davki v EU znašali 330 milijard evrov, kar je 21 odstotkov več kot deset let prej, vendar pa se je njihov delež v davščinah znižal s 6.9 na 6.3 odstotka, kar je približno 2.4 odstotka BDP. Med okoljske davke v EU štejemo davke na energijo, ki so s 77 odstotki daleč najdonosnejši, njim z 20 odstotki sledijo davki na transport in s samo 3 odstotki davki na onesnaževanje. Že ta struktura kaže, da so pri okoljskih davkih, ne glede na proklamacije, dejansko najvažnejši fiskalni učinki. Med 2003 in 2013 so pobrani okoljski davki narasli v vseh članicah razen na Portugalskem in v Nemčiji, njihovi deleži v skupnih davkih in socialnih prispevkih so se zmanjšali v dvaindvajsetih članicah, narasli pa so šestih, največ za blizu dve odstotni točki v Estoniji in v Sloveniji. Povezava med deleži okoljskih davkov in gospodarsko razvitostjo je šibka, med davki na energijo in gospodarsko razvitostjo pa negativna, kar posredno potrjuje, da gre pri večini okoljskih davkov bolj za fiskalne kot naravovarstvene motive. Tako višina kot struktura skupnih okoljskih davkov oziroma primerjave z drugimi članicami EU (vključno z korelacijsko in regresijsko analizo) ne kažejo, da bi Slovenija imela veliko možnosti s splošnim višanjem okoljskih davkov zmanjševati onesnaževanje okolja. Iz podatkov, prikazanih v Tabeli 1, lahko razberemo, da je Slovenija po odstotku skupnih okoljskih davkov in davkih na energijo na prvem mestu, po davkih na onesnaževanje na drugem, le po davkih na transport je na 12. mestu med 28 državami EU. Tabela 2 (spodnji dve vrstici), v kateri so prikazani izdatki za okolje v pred-kriznem letu 2008 in po-kriznem letu 2013 po strukturi porabe, kaže, da so se v tem obdobju izdatki Slovenije za okolje zmanjšali kar za 50 milijonov evrov. Glavnina zmanjšanja je nastala pri subvencijah in transferjih, oziroma v skupini: druge aktivnosti v zvezi z varovanjem okolja. Tabela 2: Glavne vrste okoljskih davkov v Sloveniji, 2008-2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Davki na energijo 857,7 1035,97 1061,51 1018,44 1094,76 1076,02 1097,4 Davki na transport 176,63 146,24 145,52 145,04 144,06 163,52 170,53 Davki na onesnaževanje 62,09 56,13 57,57 57,62 82,68 130,73 128,39 Davki na rabo naravnih virov 22,66 21,7 23,98 24,63 26,24 29,37 29,09 Skupaj okoljski davki 1119,08 1260,04 1288,59 1245,73 1347,75 1399,64 1425,4 Skupaj izdatki za okolje 484,9 435,5 Izdatki/davki % 43,3% 31,1% Vir : SURS 47 ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I Podatki prikazani v Tabeli 2 potrjujejo, da je v Sloveniji dejanski cilj okoljskih davkov bolj fiskalne kot zaščitne narave, saj so izdatki za »zaščito okolja« pobranih davkov v letu 2008 dosegli 43 odstotkov pobranih davkov, v letu 2013 pa le še 31 odstotkov. Sredstva zbrana z okoljskimi dajatvami se vedno bolj uporabljajo za kritje drugih proračunskih postavk in ne le za varovanje okolja. Kar 70 odstotkov okoljskih davkov plačujejo gospodinjstva, kar je razumljivo, saj sta trošarina na energente in električno energijo ter letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu daleč najvažnejši sestavini okoljskih davkov. Na Sliki 1 vidimo, da je bil razvoj okoljskih dajatev v Sloveniji precej drugačen kot v EU. Delež okoljskih dajatev se je v Sloveniji začel povečevati že leta 2007 in je posebno hitro narastel v letu 2009, vendar predvsem zaradi velikega povečanja deleža trošarin na energente, oziroma s krizo povezanega padca skupnih davščin. Po deležu okoljskih davkov v davščinah (davkih in prispevkih za socialno varnost) je bila 2013 Slovenija z 10.5 odstotki (3.9% BDP) na prvem mestu v EU28 in je že presegla 10 odstotni ciljni delež za leto 2020. Tudi struktura davkov je drugačna kot v EU28. Delež davkov na energijo v okoljskih davkih je bil leta 2013 v Sloveniji s 77 odstotki sicer enak kot v EU, delež davkov na prometna vozila je bil do 2012 malone pol nižji kot v EU (v 2013 se je izenačil z deležem v povprečju EU), delež davkov na onesnaževanje in vire pa je bil V Sloveniji precej višji od povprečja v EU (spodnji graf na Sliki 1). Te dajatve, neposredno namenjene preprečevanju ali zmanjšanju onesnaževanja okolja, lahko imenujmo »prave okoljske dajatve«. Kot je razvidno iz njihovih deležev v skupnih davščinah so fiskalno malo pomembne. Njihov pomen naj bi bil predvsem okoljski, prispevale naj bi k ohranjanju okolja oziroma zmanjševanju količine odpadkov ter k vplivanju na načine njihove obdelave. ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I 48 Slika 1: Okoljski davki v EU in v Sloveniji, 2000-2013 5 6 7 8 9 10 11 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 % 4 5 6 7 8 9 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 1.04 1.08 1.12 1.16 1.20 1.24 1.28 1.32 1.36 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 % % % Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija skupni okoljski na energente na vozila na onesneževanje EU EU EU EU DELEŽ POSAMEZNIH OKOLJSKIH DAVKOV V SKUPNIH DAVKIH Vir : Eurostat , lastni izračuni 3. Relativna učinkovitost zmanjševanja komunalnih odpadkov v Sloveniji Komunalni odpadki so del skupnih odpadkov, ki jih zbirajo in obdelujejo v teritorialnih enotah; gre za odpadke gospodinjstev in podobne odpadke trgovin, uradov institucij in enot drobnega gospodarstva, odpadki z vrtov, pometanja cest itd. Definicija izključuje čistilnice odpadkov ter odpadke, ki nastajajo pri gradnji in rušenju objektov (inertni odpadki). Količino komunalnih odpadkov določajo stopnja urbanizacije ter količina in struktura trošenja prebivalstva. Problemi povezani s komunalnimi odpadki so njihovi učinki na zdravje in okolje (zemlja, voda, lepota okolja). Komunalni odpadki v Sloveniji zajemajo približno 15 odstotkov vseh odpadkov, njihova dinamika po letu 2002 pa je povezana z dinamiko gospodarske aktivnosti (Križanič, Mencinger, Kolšek, 2016). 49 ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I Slika 2: Količina komunalnih odpadkov v letu 2014 po članicah EU 200 300 400 500 600 700 800 povprečje EU 28 kg/prebivalca SIBE BG CZ DK DE EE EI EL ES FR HR IT CY LA LT LU HU MT NL AT PL PT RO SK FI SE UK Vir : Eurostat Prebivalec EU je v letu 2014 ustvaril 475 kg komunalnih odpadkov (Press-Relase 56/2016). Kot vidimo na Sliki 2 je največ odpadkov, 759 kg, ustvaril prebivalec Danske, najmanj, 254 kg, pa prebivalec Romunije. Prebivalec Slovenije jih je ustvaril 432 kg. V dvajsetih letih se količina odpadkov na prebivalca v EU ni bistveno spremenila; počasi se je povečevala do leta 2002, nato pa je stagnirala ali pa se je počasi zmanjševala. Slika 3: Gospodarska razvitost in odpadki v EU 200 300 400 500 600 700 800 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 Slovenija 000 € na prebivalca kilogrami/prebivalca HR NL AT DE SEU ST VA RJ EN E SM ET I GDP/CAP ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I 50 Kot vidimo na Sliki 3, na kateri je gospodarska razvitost na vodoravni osi in količina odpadkov na navpični osi. se količina komunalnih odpadkov na prebivalca z gospodarsko razvitostjo praviloma povečuje. Koeficient korelacije, izračunan iz statističnega preseka EU članic, je 0.67. Slovenija se po količini ustvarjenih komunalnih odpadkov na prebivalca ne razlikuje bistveno od količine ustvarjenih odpadkov, ki je »določena« z razvitostjo gospodarstva torej od »zakonitosti«, ki veljajo za članice EU, saj je po količini ustvarjenih odpadkov na prebivalca praktično na regresijski premici, ki kaže funkcijsko povezanost med razvitostjo in količino odpadkov. Če se s primerjavo omejimo le na nekatere članice EU, vidimo, da podobno kot Slovenija tudi Hrvaška in Nizozemska ustvarita glede na svojo gospodarsko razvitost ustrezno količino odpadkov na prebivalca, Nemčija in Avstrija jih ustvarita »preveč«, Švedska pa je na področju obvladovanja nastajanja odpadkov nadpovprečno učinkovita, saj jih pri njej nastane bistveno manj, kot bi ustrezalo gospodarski razvitosti. Na Sliki 4 so prikazane spremembe v količinah komunalnih odpadkov med letom 2004 in 2012; zmanjšanje količine odpadkov (prikazano s stolpci pod vodoravno osjo) je bilo absolutno največje v dveh novih članicah: Estoniji in Bolgariji ter v Veliki Britaniji, Slovenija pa jim sledi skupaj s Ciprom. Do pred nekaj desetletji je bilo ukvarjanje z odpadki v Sloveniji po zdaj veljavnih merilih in zdaj uveljavljenih standardih neprimerno; velik del odpadkov so odlagali na slabo urejena ali celo na divja odlagališča. Vstop v EU je v veliki meri spremenil poglede na politiko obdelave odpadkov in omogočil izgradnjo in izboljšanje infrastrukture za njihovo obdelavo, pristojbine za odlaganje pa vključujejo tudi stroške po zaprtju odlagališč. Evropska pravila so očitna v Nacionalnih okoljevarstvenem programih za razdobja 2000-2005 in 2005-2012 ter v programih za posamezne oblike odpadkov. Okoljska politika Slovenije se je po mnenju OECD (OECD Environmental Performance Review, 2012) celo bolj prilagajala direktivam EU kot dejanskemu stanju in potrebam v Sloveniji. Slika 4: Učinkovitost v zmanjševanju količine komunalnih odpadkov v članicah EU -600 -400 -200 0 200 400 600 800 1,000 BE BG CZ SI SK SE FI UK DK DE EE EI EL ES FR HR IT CY LA LT LU HU MT NL AT PL PT RO kg/prebivalca komualni odpadki 2012 razlika komualni odpadki 2004 51 ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I Slika 5: Dinamika količine komunalnih odpadkov v Sloveniji 2002-2014 720,000 760,000 800,000 840,000 880,000 920,000 960,000 80 84 88 92 96 100 104 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 indeks 2010=100 komunalni odpadki potrošnja prebivalstva tone Vir : SURS, Eurostat Kot kaže Slika 5 se je dinamika ustvarjanja komunalnih odpadkov v Sloveniji po letu 2008, to je v času krize, oddaljila od dinamike trošenja prebivalstva, količina komunalnih odpadkov se je zmanjšala bolj od upada potrošnje prebivalstva, kar spet posredno kaže na ustrezno okoljsko politiko in krizi ustrezno prilagajanje prebivalstva. V tem času se je povečala tudi materialna učinkovitost (BDP na enoto materiala uporabljenega v njegovem ustvarjanju), ki se je dotlej, predvsem zaradi izredne rasti gradbeništva (gradnje in rušenja), celo zmanjševala. Tabela 3: Korelacijske povezave med razvitostjo, davki na odlaganje in načini obdelave odpadkov B D P / c ap ita ok ol js ki da vk i da vk i n a od la ga nj e st ro šk i od la ga nj a us tv ar je ni od pa dk i re ci kl ir an je se ži ga nj e ko m po st od la ga nj e BDP/capita 1.00 0.13 0.66 0.72 0.75 0.44 0.63 0.59 -0.75 okoljski davki 1.00 0.13 0.14 0.37 0.08 0.09 0.01 -0.09 davki na odlaganje 1.00 0.54 0.42 0.53 0.47 0.18 -0.53 stroški odlaganja 1.00 0.34 0.63 0.39 0.54 -0.60 ustvarjeni odpadki 1.00 0.18 0.37 0.43 -0.46 recikliranje 1.00 0.29 0.02 -0.47 sežiganje 1.00 0.48 -0.95 kompostiranje 1.00 -0.65 odlaganje 1.00 Vir : Eurostat , lastni izračuni ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I 52 EU statistika razvršča obdelavo komunalnih odpadkov v štiri skupine: reciklažo, kompostiranje, sežiganje in odlaganje. Slednje naj bi bila le skrajna možnost, ki jo je treba uporabiti tako, da se izognemo vplivu na zdravje ljudi in na okolje. Leta 2014 je bilo na ravni EU za 28% odpadkov recikliranih, 16% kompostiranih, 27% sežganih in 28% odloženih. Po državah članicah se načini obdelave odpadkov močno razlikujejo; po deležu recikliranja je Slovenija z 49 odstotki na prvem mestu pred Nemčijo (47%). Kompostiranje je najbolj razširjeno v Avstriji (32%), sledita ji Nizozemska (27%) in Belgija (21%); te države so tudi na vrhu po najboljših oblikah obdelave (reciklaža in kompostiranje). Vsaj polovico odpadkov sežgejo v Estoniji, na Danskem, Finskem in Švedskem, nasprotno pa v Latviji, Romuniji, Grčiji, Malti, Cipru in Bolgariji večina odpadkov konča na odlagališčih. V Sloveniji je bilo v tem letu poleg recikliranih komunalnih odpadkov še 12% odpadkov kompostiranih, 39% odloženih in nič odstotkov sežganih1. Gospodarska razvitost države (merjena z BDP na prebivalca), ki je nedvomno osnovna determinanta količine komunalnih odpadkov, je tudi osnovna determinanta načinov njihove obdelave. Povezave med gospodarsko razvitostjo, količino odpadkov, okoljskimi dajatvami ter načini obdelave odpadkov so s korelacijskimi koeficienti za države članice EU prikazane v Tabeli 3. Številke so dovolj zgovorne; količine odpadkov so pozitivno povezane z razvitostjo (merjeno z BDP na prebivalca), z njo je pozitivno povezana tudi višina okoljskih dajatev ter trije od štirih načinov obdelave odpadkov (reciklaža, kompostiranje in sežiganje) negativno pa odlaganje odpadkov. Relativno učinkovitost Slovenije pri ustvarjanju in obdelavi komunalnih odpadkov lahko posredno izračunamo s pomočjo regresijskega modela (Križanič, Mencinger, Kolšek, 2016). Tako ocenjene dohodkovne elastičnosti načinov obdelave odpadkov so prikazane v Tabeli 4. Model elastičnosti načinov obdelave odpadkov kaže naslednja enačba: log Y = log a + b1 log X1 + b2 log X2 + b3 log X3 + u kjer so: Y – količina komunalnih odpadkov na prebivalca, deleži načinov obdelave, % X1 – bruto domači produkt na prebivalca, 000 € 1 Ob teh števi lkah je t reba opozor i t i na morebitna neskladja v metodologi j i zbi ranja podatkov o komunalnih odpadkih. Tako naj b i b i lo v EU kar 98 odstotkov ustvar jenih komunalnih odpadkov obdelanih, v 13 državah č lanicah pa naj b i b i la kol ič ina ustvar jenih in obdelanih odpadkov enaka. Tu je po podatkih Eurostata Sloveni ja povsem drugačna, saj je edina č lanica, v kater i je raz l ika med ustvar jenimi in obdelanimi komunalnimi odpadki izredno vel ika; obdelanih naj b i b i lo le 59.4 odstotkov ustvar jenih odpadkov. 53 ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I X2 – okoljske dajatve v skupnih davkih in prispevkih, % X3 – davki na odlaganje komunalnih odpadkov , € bi – regresijski koeficient (kaže vpliv neodvisne na odvisno spremenljivko), tb – t-vrednost, R 2 – determinacijski koeficient, F - statistika signifikantnosti povezave, u – nepojasnjena količina. V Tabeli 4 so rezultati povezav, s katerimi pojasnjujemo odvisnosti količine odpadkov, deleža okoljskih davkov, davkov na odlaganje, skupnih stroškov odlaganja ter načinov obdelave komunalnih odpadkov (v enačbi označeno z Yi, i pomeni državo članico) od gospodarske razvitosti članic EU. Gre torej za regresijske enačbe »dohodkovnih« elastičnosti. log Yi = log a + b1 log BDPi/capitai Tabela 4: »Dohodkovne« elastičnosti elementov ustvarjanja in obdelave odpadkov v članicah EU ter dejanski in teoretični deleži Slovenije (statistični presek iz leta 2012) elastičnost t b R2 F dejanska vrednost teoretična vrednost razlika odpadki na prebivalca 0.31 4.6 0.46 21.4 S lo ve ni ja 432 kg 428 kg 4 kg okoljski davki -0.13 -1.8 0.11 3.27 10.5% 7.2% 3.3% davki na odlaganje 0.99 4.1 0.48 16.9 11 € 19 € -8 € skupni stroški odlaganja 0.98 3.4 0.35 11.4 116 € 49 € 57 € struktura sežiganje 1.15 5.7 0.56 32.4 0 22,1 -22,1 reciklaža 0.43 2.7 0.23 7.56 49.0 18.1 30.1 kompostiranje 0.42 4.8 0.48 23.4 12.0 8.7 2.3 odlaganje -2.01 -6.8 0.65 32.5 39.0 27.1 11.9 Vir : Eurostat , lastni izračuni Leva stran Tabele 4. kaže, da enoodstotna sprememba BDP na prebivalca v državah EU spremeni količino komunalnih odpadkov za 0.31 odstotka, torej da se količina odpadkov povečuje počasneje kot raste BDP/prebivalca. Približno enako hitro kot BDP/prebivalca se povečujejo davki na odlaganja in skupni stroški odlaganja, medtem ko se skupni okoljski davki z rastjo BDP/prebivalca zmanjšujejo, kar je posledica večje energetske učinkovitosti. Rezultati tudi kažejo, da enoodstotna sprememba BDP na prebivalca poveča delež sežiganja odpadkov za 1.15 odstotka; približno enaki, nekoliko višji od 0.4, sta elastičnosti deležev kompostiranja in reciklaže, medtem ko ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I 54 je pri odlaganju odpadkov obrnjeno. Za odstotek večji BDP na prebivalca pomeni približno 2 odstotno zmanjšanje odlaganja komunalnih odpadkov. Desna stan tabele kaže stanje v Sloveniji. Po količini komunalnih odpadkov na prebivalca se Slovenija ne razlikuje od splošnih zakonitosti, ki veljajo v EU, saj je razlika med dejansko količino, ki je 432 kg na prebivalca in teoretično količino, ki je 423 kg, približno 1 odstotna. Dejanska stopnja splošnih okoljskih dajatev v Sloveniji je z 10.5% precej višja kot teoretična (ocenjeno na 7.2% - po slovenski gospodarski razvitosti in glede na institucionalni okvir EU), pri čemer je treba poudariti, da so stopnje okoljskih dajatev (energetske, na promet in na onesnaževanje2), za razliko od davkov na odlaganje odpadkov, le slabo povezane z razvitostjo. Tabela 4 tudi kaže, da je davek na odlaganje odpadkov (11€ na tono) v Sloveniji mnogo nižji od »teoretičnega« (19 €). V Sloveniji so skupni stroški odlaganja (116 € na tono) mnogo višji od teoretičnih (49 € na tono). Dejanski 49% delež recikliranih odpadkov je pri tem kar za 30 odstotnih točk višji, dejanski 12% delež kompostiranih odpadkov je za 2 odstotni točki višji, dejanski 39% delež odloženih odpadkov pa za 12 odstotnih točk višji od teoretičnega (ki bi ustrezal stopnji naše gospodarske razvitosti). Po EU podatkih iz leta 2012 Slovenija ni uporabljala sežiganja odpadkov, medtem ko naj bi teoretični delež sežganih odpadkov glede na raven BDP na prebivalca znašal kar 22 odstotkov. Na kratko. Slovenija je po ustvarjanju odpadkov enako učinkovita kot članice EU in zaradi velikega deleža recikliranja bolj učinkovita pri obdelavi odpadkov. Davek na odlaganje odpadkov je prenizek, skupni stroški odlaganja pa previsoki. 4. Predlogi za preureditev sedanjega sistema okoljskih dajatev Vlada Republike Slovenije je 30. junija 2016 sprejela Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije. Sprejetje tega programa je v skladu z zahtevami Direktive 2008/98/ES o odpadkih in s poudarkom na doseganju ciljev z Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži in Direktive 1999/31/E o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Program vsebuje podrobne preglede ravnanja z odpadki, tokov odpadkov in oceno uporabnosti in primernosti ekonomskih in drugih instrumentov ravnanja z odpadki. Srž doseganja ciljev naj bi bila petstopenjska hierarhija ravnanja: 1. preprečevanje, 2. priprava za ponovno uporabo, 2 Dajatve, k i so neposredno namenjene preprečevanju al i zmanjšanju onesnaževanja okol ja . 55 ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I 3. recikliranje, 4. drugi postopki predelave (npr. energetska predelava) in 5. odstranjevanje odpadkov. Pri uporabi hierarhije naj bi upoštevali okoljsko sprejemljivost in tehnično izvedljivost postopka, stroške posameznega postopka v primerjavi s stroški drugačnih postopkov ter obstoj trga z obdelavo odpadkov pridobljenih materialov ali energije. Odstopanje od hierarhije ravnanja z odpadki je upravičeno ob upoštevanju celotnega življenjskega kroga snovi in materialov ter zmanjšanja obremenitve okolja. Trenutno imamo v Republiki Sloveniji naslednje okoljske dajatve za onesnaževanje: • zraka z emisijo ogljikovega dioksida; • okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin; • okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil; • okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže; • okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme; • okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum; • okolja zaradi uporabe hlapnih organskih spojin; • okolja zaradi odvajanja odpadnih voda; • okolja zaradi odlaganja odpadkov. Struktura slovenskih okoljskih dajatev se ne razlikuje bistveno od povprečne strukture okoljskih dajatev v članicah EU 3 (Križanič, Mencinger, Kolšek, 2016). Večina teh (»pravih« ) okoljskih dajatev, torej dajatev za onesnaževanje, nima nikakršnih ali pa ima zanemarljive fiskalne učinke. Fiskalno pomembni so le energetski davki in davki na promet. Edina izjema med »pravimi« okoljskimi davščinami, ki ima opazen fiskalni pomen, so dajatve na emisije CO2. Ti so na primer leta 2015 v proračun prinesli 125 milijonov evrov, kar je 9.5 odstotkov prihodkov okoljskih davščin, 0.71 odstotkov davščin in nekoliko manj kot 0.32 odstotka BDP. Ostale »prave« okoljske dajatve so tako nizke (ali celo s stopnjo nič), da ne vplivajo na ekonomsko ravnanje plačnikov. Pomembni so torej le za spremljanje dogajanj v okolju in morebitno administrativno ukrepanje ter za vplivanje na okoljsko ozaveščenost. V Sloveniji bo potrebno nekatere od teh dajatev tudi formalno odpraviti (da bi zmanjšali obremenjevaje z administracijo), stopnje drugih pa dvigniti na raven, ki bi zagotavljala zmanjšanje nastajanja odpadkov. V prvo skupino sodijo formalno ali dejansko (ker ne prinašajo davčnih prihodkov) odpravljene dajatve: za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil, za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum in za onesnaževanje okolja zaradi uporabe hlapnih organskih spojin. 3 Daleč največje deleže okol jskih davčnih pr ihodkov v državah č lanicah imajo s le j ko prej energetski davki ; le na Danskem in Nizozemskem je delež davkov na onesnaževanje in rabo naravnih v i rov pr imer l j iv z deležem energetskih davkov. ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I 56 Koherentne predloge za spremembo okoljskih dajatev v Sloveniji sta v zadnjem času podala OECD in zlasti Evropska komisija. Ta je financirala ekstenzivna študijo: »Study on assessing the environmental fiscal reform potential for the EU28« EC, January 2016 (v nadaljevanju: »Študija EK«), ki na 1500 straneh za vse članice EU preverja možnosti davčnih reform izvedenih z enakimi izhodišči in obenem z upoštevanjem politične sprejemljivosti. Najprej se posvetimo dajatvi na odlaganje odpadkov. Slovenija jo je uvedla leta 2001, ko je bila sprejeta Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Križanič, Mencinger, Kolšek, 2016). Dajatev so dolžni plačati upravljavci odlagališč nevarnih, nenevarnih in inertnih odpadkov. Do leta 2010 upravljavci odlagališč zbranih dajatev niso bili dolžni prenesti v državni proračun, če so uveljavljali naložbe v izboljšavo odlagališč, ki jih je odobrilo Ministrstvo za okolje in prostor - Agencija Republike Slovenije za okolje. Po oktobru 2010 zbrane dajatve od odlaganja komunalnih odpadkov pridobijo občine, ki imajo odlagališča odpadkov, zbrane dajatve od odlaganja industrijskih odpadkov pa državni proračun. Večina članic EU uporablja dajatve na odlaganje odpadkov na odlagališčih. Upravljanje s temi dajatvami ni zapleteno in je še posebej koristno za homogene vrste odpadkov, kot so odpadki iz gradbeništva. Večina članic EU ima stopnjo dajatve za najbolj pogoste vrste odpadkov, kot so mešani komunalni odpadki, v višini 30 evrov na tono, v nekaterih pa so že ali pa bodo kmalu med 50 in 70 evrov na tono odpadkov. Po Študiji EK je zdajšnja dajatev na odlaganje odpadkov na odlagališča v Sloveniji skladna s cilji direktive o odpadkih. Zagotavljati pa bi morala tudi podporo pri uporabi hierarhije ravnanja z odpadki. Vendar so stopnje dajatve za odlaganje odpadkov po mnenju študije mnogo prenizke in kot takšne nimajo pravega okoljskega učinka, predvsem pa se z njimi zbere premalo sredstev za osnovni cilj, to je za sanacijo neustreznih odlagališč odpadkov. Zato študija predlaga, da se stopnja dajatve na odlaganje nenevarnih odpadkov do leta 2019 dvigne na najmanj 50 € za tono in da se revalorizira z stopnjo inflacije. Da bi preprečili preusmeritev odpadkov z odlagališč v sežiganje, študija predlaga tudi istočasno uvedbo dajatve na sežiganje ali na izvoz za sežiganje drugam do 15 € na tono. S tem naj bi se izognili enostavni preusmeritvi od odlaganja v sežigalnice. Analize po posameznih državah (Križanič, 2017) kažejo, da je dajatev na odlaganje odpadkov okoljsko učinkovita, to je, da se količine odloženih odpadkov, še posebej v času uvedbe, hitro zmanjšujejo, kar pa samodejno zmanjšuje fiskalne učinke dajatve. Proračunski prihodki iz naslova te dajatve so del tako splošnega državnega proračuna kot tudi del proračunskih sredstev namenjenih sanaciji območij degradiranega okolja ali izgradnji infrastrukture za ravnanje z odpadki. Višina stopenj je pozitivno povezana z gospodarsko razvitostjo; najvišji stopnji imata Danska in Nizozemska, najnižje 57 ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I pa Bolgarija in Poljska. V Sloveniji je dajatev na odlaganje odpadkov z 11 evri na tono nenevarnih odpadkov med najnižjimi v EU, njen fiskalni pomen je tudi zato zanemarljiv. To izničuje namen dajatve, ki je v odvračanju odlaganja odpadkov, saj mora biti stopnja te dajatve dovolj visoka, da pokrije razliko med stroški odlaganja in stroški drugih načinov obdelave odpadkov. Pri tem je treba poleg obratovalnih stroškov obdelave upoštevati tudi zunanje okoljske stroške, ki jih povzroča posamezen način obdelave odpadkov. Okoljska dajatev za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih v Sloveniji ne dosega višine zunanjih okoljskih stroškov, ki nastajajo zaradi odlaganja odpadkov. Slovenija nima dajatve na termično obdelavo oziroma na sežiganje odpadkov. To dajatev sicer uporablja le malo članic EU, ker nekatere, predvsem manj razvite, sežiganja odpadkov sploh ne uporabljajo, druge, bolj razvite, pa s sežiganjem nadomeščajo odlaganje. S predlogom ureditve dajatev na odlaganje odpadkov se pojavlja tudi možnost morebitne uvedbe dajatve na sežiganje, katerega prihodke bi tako kot prihodke dajatve na odlaganje namenjali sanaciji neustreznih starih odlagališč odpadkov. Stopnja dajatve bi morala biti nižja od stopnje davka na odlaganje kot najnižje stopnje v hierarhiji ravnanja z odpadki, obenem pa dovolj visoka, da bi vplivala na povečanje reciklaže in sežiganju alternativnih oblik obdelave odpadkov. Pri računanju potencialnih učinkov dajatve na odlaganje odpadkov velja dodati, da se njegova uspešnost kaže prav v zmanjševanju davčne osnove to je količine odloženih odpadkov, to pa pomeni da se prihodek od teh dajatev relativno hitro zmanjšuje. V Tabeli 5 podajamo sicer povem hipotetičen izračun prihodkov od dajatev na odlaganje odpadkov, če bi stopnjo dvignili na 40 € za tono, kar je predlog OECD iz 2012 ali na vsaj 50 € na tono, kot je v študiji predlagala Komisija. V analizi predpostavljamo, da zdajšnja količina komunalnih odpadkov ostaja nespremenjena, 432 kg na prebivalca, da pa se delež odloženih odpadkov z zdajšnjih 40 odstotkov zaradi dajatev postopno zmanjšuje - po enakih stopnjah kot se je to dogajalo ob povečanju takšne dajatve v Avstriji. ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I 58 Tabela 5: Količina odloženih odpadkov in javnofinančni prihodek od povišane dajatve na odlaganje od- padkov (začetni nivo s podatki za Slovenijo in dinamika zniževanja s podatki za Avstrijo) Leto Delež odloženih odpadkov Količina Prihodek pri stopnji 40 €/tono OECD Prihodek pri stopnji 50 €/tono EK % Tisoč ton Milijoni evrov Leto povišanja dajatve 40 345.6 13.8 17.2 + 1 leto 30 259.2 10.4 12.9 + 2 leti 20 172.8 6.9 8.6 + 3 leta 10 86.4 3.5 4.3 Ob dveh zelo velikih povečanjih stopnje obdavčenja (40 oziroma 50 evrov na tono odloženih odpadkov) predpostavljamo, da bi bila reakcija v Sloveniji podobna kot v Avstriji. Delež odloženih odpadkov bi se ob povečani dajatvi na njihovo odlaganje na 40€/tono zelo hitro zmanjšal s 40% na 10%, njihova količina pa bi se znižala na 86 tisoč ton. Pri nekoliko višji stopnji 50€/tono bi imela Slovenija nekoliko večje javnofinančne prihodke, a bi se tudi ti hitro zniževali. Spremembo dajatve na odlaganje odpadkov bi lahko kombinirali z nižjo stopnjo DDV za spodbujanje recikliranja odpadkov od stopnje DDV uporabljene pri odlaganju odpadkov. Le manjše število držav članic uporablja dajatve na embalažo, ki pride na trg, da bi spodbudila zmanjševanje nastajanja odpadkov v industriji embalaže in zmanjšanje povpraševanja po surovinah. Po mnenju Študije EK je v Sloveniji ta dajatev z nizko stopnjo zasnovana tako, da zagotovi zajemanje podatkov namesto ustvarjanja spodbud za zmanjšanje onesnaževanja. Zato Študija EK predlaga, da bi se stopnje uporabljale za vso embalažo dano na trg v Sloveniji in sicer: za aluminij 315 evrov na tono, za plastiko 102 evra na tono, za jeklo 86 evrov na tono, za papir in karton 33 evrov na tono, za steklo 28 evrov na tono in za les 21 evrov na tono. Te stopnje naj bi izhajale iz prihrankov CO2, povezanih z uporabo materialov, cilj pa je spodbuditi preprečevanje nastajanja embalaže. Med novimi dajatvami, ki jih predlaga Študija EK, je tudi dajatev za enkratno uporabo polivinilastih vrečk. Izkušnje drugih držav kažejo, da obdavčitev za enkratno uporabo plastičnih vrečk bistveno vpliva na nakup potrošnikov teh vrečk. Zato študija predlaga, da Slovenija uvede dajatev na enkratno uporabo nosilnih vrečk v višini 0,08 evra na vrečko. Po omenjeni študiji bi v Sloveniji s predlaganimi novimi ali spremenjenimi dajatvami letno pridobili 43 milijonov evrov novih javnofinančnih prilivov. 59 ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I 5. Sklepi Povezanost med količino komunalnih odpadkov, obdavčitvijo, raznimi oblikami obravnavanja in obdelave odpadkov na eni strani ter razvitostjo gospodarstva na drugi strani je odločilna za presojo okoljske politike in njene učinkovitosti. Samoumevno je, da na to vpliva še dosti drugih stvari, predvsem naravne danosti, struktura in zgodovina posameznih gospodarstev ter zgodovina ukvarjanja z odpadki oziroma zaščito okolja. V Sloveniji je delež recikliranih odpadkov za 30 odstotnih točk, delež kompostiranih odpadkov za 2 odstotni točki, delež odloženih odpadkov pa za 12 odstotnih točk višji od tega, ki bi ustrezal stopnji naše gospodarske razvitosti. Pri reciklaži smo torej učinkoviti, pri kompostiranju pa v okviru pričakovanj, medtem ko odločno preveč odpadkov odlagamo. Teoretični delež sežganih odpadkov glede na raven BDP na prebivalca v Sloveniji znaša 22 odstotkov. Javnofinančni prilivi iz naslova splošnih okoljskih davščin (davki na energijo, davki na transport in davki na onesnaževanje) predstavljajo 10.5% slovenskih prihodkov iz naslova davščin (davki in prispevki) kar je v institucionalnem okvirju EU precej več kot bi ustrezalo naši gospodarski razvitosti. Obenem je davek na odlaganje odpadkov (11 € na tono nenevarnih odpadkov) v Sloveniji mnogo nižji od ocenjenega glede na našo gospodarsko razvitost (19 € na tono nenevarnih odpadkov). Predlog OECD iz leta 2012 je dvig stopnje te dajatve na 40 evrov za tono, predlog EK iz leta 2016 pa na najmanj 50 evrov na tono. Med davki na onesnaževanje ima Slovenija poleg razširjene odgovornosti proizvajalca tudi okoljske dajatve na odpadno embalažo, odpadne gume, odpadna motorna vozila, odpadno električno in elektronsko opremo (vključene so tudi baterije), obenem pa ima še okoljsko dajatev na onesnaževanje zraka z emisijo CO2, okoljsko dajatev na onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, okoljsko dajatev na odvajanje odpadnih voda, okoljsko dajatev na uporabo hlapnih organskih spojin in okoljsko dajatev na uporabo mazalnih olj in tekočin. V letu 2016 je imela večina slovenskih dajatev na onesnaževanje tako nizke stopnje, izjemi sta dajatev na onesnaževanje zraka z emisijo CO2 ter deloma dajatev na uporabo mazalnih olj in tekočin, da so bile brez učinka. Da bi vplivali na ravnanje gospodarskih subjektov pri iskanju poti za zmanjšanje onesnaževanja, bi morali stopnje teh davkov povečati. Pri predlogih morebitne opustitve, sprememb ali uvedbe novih davkov se velja nasloniti na davčne stopnje predlagane v študiji o potencialnih spremembah okoljskih dajatev izdelani za Evropsko komisijo v letu 2016. ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I 60 Literatura in viri podatkov Literatura Križanič, F., Mencinger, J., Kolšek, V., 2016, Strokovne podlage za preureditev sistema okoljskih dajatev v Republiki Sloveniji (končno poročilo). Ljubljana, EIPF, Ekonomski institut. Križanič, F., 2017. Vpliv ekoloških davkov na odlaganje odpadkov in emisije CO2, Gospodarska gibanja. 495, 39-51. EC, 2016: Study on the Assessing the Environmental Fiscal Reform Potential for EU28, Final Report, January 2016; Institute for European Environmental Policy, 2014, Environmental Tax Reform in Europe, Opportunities for the future, Final report, 30 May OECD, 2012: Environmental Performance Review. Bio Inteligence Service, 2012: Use of Economic Instruments and waste management Performances, Final Report, 10. April, European Commission (DG ENV) Vlada Republike Slovenije, 2015: Osnutek Programa ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije, december 2015 Vlada Republike Slovenije, 2016: Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije, 30. junij 2016. Podatki: OECD, 2016: Database on Instrument Used for Environmental Policy - http://www2.oecd.org/ecoinst/ queries/), January Eurostat, Data: http://ec.europa.eu/eurostat/data/database Eurostat Press release, 2016: Each person in the EU generated 475 kg of the municipal waste in 2014, No. 56, Mart 22 Eurostat Press release, 2015: 6.3% of tax revenues come from environmental taxes in the EU in 2013, No. 205, November 25 Eurostat, Office for Official Publications of the European Communities, 2001: Environmental Taxes – A Statistical Guide, Luxembourg. Informacija Ministrstva za okolje in prostor: Prihodki državnega proračuna po posameznih davščinah (2008 do 2015) Institute for European Environmental Policy (2014): Environmental Tax Reform in Europe; Yale University, 2016, Environmental Performance Index 61 ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKIH DAJATEV V SLOVENIJ I Eunomia , 2016: Study on Assessing the Environmental Fiscal Reform Potential for the EU28, Final Report, Aarhus University, Institute for European Environmental Policy, Ent, Denkstatt sustainable thinking, 15. January Ministrstvo za finance: Okoljske dajatve, Okoljska dajatev za onesnaževanje zaradi odlaganja odpadkov na odlagališča, Januar 2015; Ministrstvo za finance: Okoljske dajatve, Okoljska dajatev za onesnaževanje zaradi odvajanja odpadnih voda, Januar 2016; Ministrstvo za finance: Okoljske dajatve, Okoljska dajatev za onesnaževanje zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin, Januar 2015; Bilten javnih financ/Ministrstvo za finance/Konsolidirana bilanca javnega financiranja 1992-2016; Bilten javnih financ/Ministrstvo za finance/državni proračun 1992-2016 Računsko sodišče (2015): Revizijsko poročilo: Ravnanje s komunalnimi odpadki, Ljubljana september 2015; Računsko sodišče (2016): Porevizijsko poročilo: Ravnanje s komunalnimi odpadki, Ljubljana februar 2015; Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovni portal SI-STAT/ • Ekonomsko področje/Računi države/Obremenitve z davki in prispevki po vrsti dajatve, % BDP • Ekonomsko področje/nacionalni računi • Okolje in naravni viri/Okolje