leto Lix. številka ist ■»•V^ ------ ^IK^P"^ *---t ceno um nu lihaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike« — Inaeratt: do 30 petft i 2 D, do 100 vrst I D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D, — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenakl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i UpravnUtvo: Knaflova ulica star. 5, prltUftfo. — Telefon itev. 304. «= Uredništvo: BnaHova nllea it. 5f I« nadstropje. — Telefon slev. 34. 19" Poštnina plačana v gotovini. ikali in občinske volitve Radikali so najmočnejša stranka na= lega parlamenta in v vsej povojni dobi aajstanovitnejša skupina vladine veči* Ae. Usoda te stinke, njen program, njeni voditelji, faktorji in intenzivnost ajene zasidranosti med prebivalstvom, rse to so stvari, s katerimi se mora pe* jati vsakdo, kdor se zanima za javno Življenje v naši državi. Zadnje mesece pretresajo narodno radikalno stranko hude notranje krize, ii jih je sprožil spopad med Radom Pa* žicem in dr. Dragutinom Stojadinovi* ;em, oziroma med starim Nikolo Paši* jem in Ljubo Jovanovicem. Baš zadnji las pa postajajo notranji spori med ra* Jikali zopet aktualni, zakaj bližajo se občinske volitve v Srbiji, določene za dan 15. avgusta. Te volitve naj posta* aejo preizkušnja za notranjo silo stran* te; ali naj se posreči posamezne frak* :ije, ki tekmujejo med seboj, pomiriti :er jih pregovoriti za složen nastop, ali naj se pa ob kandidatnih listah razbi* jejo radikalne vrste. Moč in medseboj* io razmerje posameznih frakcij, v ka* rere se več ali manj izrazito doslej deli radikalna stranka, se more pokazati v tako jasnih obrisih, da bi mogle bližnje občinske volitve služiti za mero bodo* :im skupščinskim volitvam, ki se pač ae bodo dale več dolgo odlagati. Mora se reči, da so občinske volitve »laba prilika za merjenje medsebojnega razmerja posameznih strank ter frakcij. V" občinskih volitvah gre za majhne lo* valne stvari, pri katerih ne odločajo to* iko načela strank in njihovega progra* •na, marveč mnogo bolj materijalne stvari, krajevni položaj, lokalne oseb* losti in njihove medsebojne simpatije ter antipatije. Zato so občinske volitve Slaba prilika, da bi se na njih razčistil ■ aotranji položaj v radikalni stranki, v materi je bas sedaj osebnih nasprotij že ftak preobilo. Do volitev je še precej časa, vendar fe postalo v stranki že j ako živahno. M Beogradu samem je postalo politično Dzračje zelo napeto in tu so na dnev* rem redu že spopadi in pretepi med strankinimi frakcijami, kakor med naj* irditeišimi političnimi nasprotniki. Tudi drugod kažejo posamezrue skupine radi* kalov veliko bojevitost. Ali v celoti po* lozaj vendarle še ni dovolj jasen. Prav nič se še ne vidijo definitivne konture bodoče radikalne stranke. — Centrum stranke se drži najbolj skrivnostno; nikjer se ne angažira preveč izrazito, niti ne kaže očito svojih kart; očividna fe le tendenca centrumašev, odnesti do* biček borbe med pašičevci in jovanovi* eevci. Večjega pomena za potek volitev bo nedvomno povratek Nikole Pašiča, ki se obeta za bližnje dni. Toda nikakor še ni pojasnjeno, kaj še premore nje* gova avtoriteta v stranki in če pomeni ime starega Baje še vedno ono brezpo* gojno zapoved kakor nekdaj. Mnogi znaki kažejo, da situacija ni več taka, marveč da so pretresljaji letošnje po* mladi omajali tudi Pašičevo gospodu jo* eo pozicijo. Predstoječe občinske volitve, osobi* to če bo posegel vanje tudi Nikola Pa* šič, kakor se napoveduje, bodo vseka* kor pokazale razmerje moči med Paši« čevo in Jovanovičevo strujo, ki si sto* jita dovolj ostro nasproti. Da bi pa v polni meri pokazalo pravo stanje o no* tranjosti narodnoradikalne stranke, te* ga menda ne smemo pričakovati, dasi bi bilo tako v strankarskopolitičnem, kakor v državnem interesu samo želeti, da pride do generalnega razčiščenja. — Zdi, se, da je nadaljna usoda radikalne stranke odvisna še od drugih kombi* nacij. NOV IZSTOP IZ HSS — Zagreb, 9. julija. Razun dr. Nikiča in tovarišev, ki so bili izključeni iz kluba h'SS, je izstopil tudi poslanec Toma Kova-čevič. Kakor znano, je dr. Nikič izjavil novinarjem, da bo osnoval svoj poseben klub. POGAJANJA Z VATIKANOM — Rim, 9. julija. V dobro poučenih krogih trdijo, da se bodo takoj po prihodu novega jugoslovenskega poslanika v Vatikanu, ki pride semkaj koncem tedna, nadaljevala pogajanja za zaključitev konkoTdata in da bo konkordat sklenjen prej, predno jugoslovenska kraljeva dvojica poseti Rim. VREMENSKA KATASTROFA NA ČEŠKEM — Praga, 9. julija. Pri katastrofalnem neurju v okolici Ustja ob Labi je utonilo sedem oseb- Stjepnn Radič no Bledu In pri Kralju Stjepan Radič je sinoči s svojo rodbino prispel na Bled« — Danes opoldne ga je sprejel kralj v avdijenci, - O politiki noče govoriti« — Bled, 9. julija. Sinoči je dospel na Bled g. Stjepan Radič s soprogo go. Marženko, dvema sinovoma, svojim zetom, drž. podtajnikom dr. Košuti-čem, dr. Kežmanom in še nekaterimi člani svoje ožje okolice. Železniška uprava jim je dala na razpolago reparacij ski salonski vagon «Sokol». Na Bledu se je nastanil g. Radič s svojim spremstvom v vili «Wilsonia», ki je last g. dr. Shvegla- Danes zjutraj je izredno dobre volje sprejel na Bledu navzoče novinarje, katerim pa je govoril vse mogoče, samo ne o politiki. Odšel je skupno ž njimi, z dr. Kež- manom in inž. Košutičem v hotel «Tri-glav» na južino, kjer so mu prečitali tudi današnje ljubljanske liste. Ponovno je pritrdilno prikimal, svojega mnenja pa tudi sedaj ni hotel povedat!. Na vprašanje vašega poročevalca, kaj pravi k izjavi dr. Nikiča, je g. Radič samo zamahnil z roko in menil: «Pa to nije ozbiljno.» Proti 11. je odšel nato g. Radič v spremstvu dr. Kežmana in inž. Košuti-ča v kraljevi gradič Suvobor, kjer ga je kralj sprejel v avdijenci. Do 13. se iz dvorca še ni vrnil, zato menijo, da ga je kralj zadržal pri kosilu. ¥ Izredno laskavo priznanje prometnega ministra in skupščinskega predsednika. — Neobičajni primeri požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega. — Tudi ženske so delale noč in dan. Politična nervoznost v Beogradu Nihče ne ve izhoda« — Izredno kočljiv položaj g. Uzunoviča. — Spor med ministroma Ninčicem in Maksimovičem. — Radič evci se že zopet umikajo. — Kaj bo z dr. Nikičem ? — — Beograd, 9. julija. V političnih krogih pričakujejo s povratkom mini* sirskega predsednika Uzunoviča, ki se je vrnil snoči z Bleda v Beograd, razči* ščenje motnega in zapletenega politič* nega položaja. Kar se tiče izključitve dr. Nikiča iz Radičeve stranke, pripisu* jejo temu dejstvu mnogo resnosti, če tudi ga je Radič že prej napovedoval. Nekateri trdijo, da je Nikič že davno računal s svojo izključitvijo. Tekom včerajšnjega dne so radikali demanti* rali, da pripravljajo kakršnekoli izpre* membe v vladi radi zadržanja Stepana Radiča, radičevci so demantirali, da bi mogli sklepi njihovega kluba v Zagre* bu povzročiti kakšne spremembe v vla* di, izvzemši osebne spremembe, davido* vičevci pa so demantirali, da so v poga* janjih z radikali za vstop v vlado. — Kljub temu se v vseh političnih krogih pričakujejo važne izpremembe in novi zapleti ja ji. •V poučenih krogih trdijo, da do kri* ze vlade ne bo došlo, ako ne bodo uspe* la pogajania radikalov z davidovičevci. Izključeno pa ni, da ostane tudi še na* dalje pri sedanji vladi s kompromisom med Uzunovičem in Radičem in da pri* de do sporazuma tudi glede dr. Nikiča. Radičevci, ki so se vrnili v Beograd, da se udeleže sej skupščinskih odborov, iz* javljajo, da ne postavljajo vprašanja zaradi obstanka dr. Nikiča v vladi, za* htevajo samo, da ne bo v vladi kot nji* hov zastopnik. Kar se tiče izgube port* felja z izstopom dr. Nikiča iz njihovega kluba, pravijo, da o tem vodstvo HSS še ni definitivno sklepalo, da pa bo nje* govo stališče v najkrajšem času znano. Kar se tiče stališče najožje okolice Pašiča v vladi, ni od te strani nobenih izjav. Minister socijalne politike g. Si* 1 monovič izjavlja samo, da čakajo on in njegovi prijatelji na povratek šefa radi* kalne stranke g. Pašiča v Beograd, na kar bodo šele razpravljali o položaju. — Beograd, 9. julija. V političnih krogih se mnogo govori o sporu Bože Maksimoviča z dr. Ninčicem, ki sta doslej oba pripadala radikalskemu cen-trumu. Nekateri trdijo, da pomen ja ta spor definitivni razkol med obema isn s tem tudi razkol v radikalnem centru. To pomen j a novo težkočo za Uzunovi-čevo vlado, tembolj, ker se dr. Ninčič zopet približuje Pašiču. Včeraj se je dr. NinČič sestal z dr. Ninkom Peri-čem, ki je prevzel nalogo za pomirje-nje dr. Nimčiča in Maksimoviča. Po daljšem razgovoru z dr. Ninčicem je dr. Peric posetil notranjega ministra Maksimoviča, da bi poravnal nastali spor. Njegova akcija pa doslej še ni rodila nobenega uspeha. Dr- Peric bo nadaljeval pogajanja z obema ministroma. Kakor poročajo, se minister socijalne politike Milan Simonovič še ni odločil, kakšno stališče naj zavzame napram zahtevi radičevcev, da mora izstopiti iz vlade. Bržkone bo minister Simonovič zahteval o tej stvari navodila od Pašiča. Ministri Simonovič, Mi-letič in Gjurič stoje na stališču, da napadov Stepana Radiča na ministra Simonoviča Uzumovičeva vlada ne more mirno vtakniti v žep. Ako g. Uzunoviču ne bo uspelo, da likvidira vse te nastale afere, trdijo dobro poučeni politični krogi, da je dobil na Bledu proste roke za vsako kombinacijo in tudi za nove volitve. Vsekakor je politični položaj tak, da se morejo pričakovati važni dogodki. Af era dr. Mar kovica — Dunaj, 9. julija. Kakor znano, se črnogorski odmeinik dr. Vukašin Markovič nahaja že štiri mesece v zaporih dunajskega deželnega sodišča, ker je jugoslovenska vlada zahtevala njegovo izročitev. Med Avstrijo in Jugoslavijo pa ne obstoji še nebena pogodba za izrocevanje zločincev, zato so v veljavi samo določbe bruseljske konvencije, ki pravi, da se morajo dokazi krivde predložiti v 30 dneh. To se doslej ni zgodilo, vsled česar zahteva »Arbeiter Zei-tung<: od avstrijske vlade, da ne sme izročiti dr. Markoviča jugoslovenski vladi, ampak da ga mora takoj izpustiti na svobodo. KONVENCIJE MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN LATIŠKO Riga, 8. julija d. V torek je bila podpisana med Latiško in Češkoslovaško konvencija glede pravne pomoči v kazenskih stvareh. Ta konvencija urejuje vsa vprašanja, •ki se nanašajo na izročitev zločincev in obojestransko pravno pomoč v sodnem postopanju. Tekom pogajanj je bil izdelan tudi naört konvencije glede pravne pomoči v civilnih in konkurznih stvareh. Ta konvencija bo podpisana kasneje, ko lartiška zbornica sprejme nekatere zakonske predloge, ki so s tem v zvezi. AZIJSKA POLITIKA RUSIJE — London, 8. julija. Reuter poroča fz Tollija, da je tamkajšnji sovjetski poslanik odpotoval v Moskvo. Izjavil je, da gre na dopust, v resnici pa je odpotoval v Moskvo na konferenco, h kateri se bodo sestali vsi sovjetski poslaniki iz Azije in onih evropskih držav, ki so tangirane na Aziji. Na tej konferenci bodo sklepali o popolni preorljeotaciji sovjetske politik* sr Azin. Stresemann o nemški politiki Hannover, ^ julija, (brezž.) Nemška ljudska stranka je imela včeraj tukaj shod, na katerem je nastopil tudi zunanji minister dr. Stresemann, ki je govoril o zunanji in notranji politiki države po prevratu. Dejal je, da se je od oktobra 1918. pa do dane3 čase zelo naraščati hranilne vloge. To po-menja, da zadobiva nemški narod zaupanje v svojo valuto. Dr. Stresemann je zlasti na-glašal, kako je Nemčija polagoma zopet za-dobila enakopravno zunanjepolitično stališče v koncertu ostalih držav Evrope. ARETACIJA FALSIFIKATOR-JEV JUGOSLOVENSKIH BANKOVCEV V NEMČIJI — Berlin, 9. julija. V Duiaburgu so aretirali Hrvata Petra Javorja, Srba Petra Cara, nekega trgovca iz Duisburga in nekega prodajalca cigaret iz Hamborna, ki so v zvezi z filzificiranjem jugoslovenskih. bankovcev. Nekaj krivcev je bilo prijetih tudi na francoskem ozemlju. PRETEP V BAVARSKEM DEŽELNEM ZBORU — Monakow, 9. julija. Včeraj je došlo v bavarskem deželnem zboru do viharnih prizorov. Socijalni demokrat Bayer je namreč v zbornici oklofutal narodnega socijali-ata Steicherja, ker se je čutil žaljenega zaradi članka, ki ga je objavil posL Steicher v nekem listu. Darujte za sokolski Tabor! — Beograd, 9. julija. Včeraj sta se vrnila v Beograd predsednik Narodne skupščine Marko Triikovič in prometni minister dr. Vasa Jovanovič s svojega potovanja po poplavljenih pokrajinah. Predsednik skupščine Trifkovič se je zelo pohvalno izrazil o zadržanju prebivalstva v poplavljenih krajih, ki je storilo vse, kar se more zahtevati od nesebičnega posameznika. Ljudje niso delali samo za svojo korist, marveč tudi v interesu države, ki bi trpela ogromno škodo, če ne bi bila katastrofa omeiena. Sedanja gospodarska kriza bi se še bolj povečala z izgubo plodonosne zemlje v teh pokrajinah, ki so prava žitnica za državo. Sedaj ima država dolžnost, da predvsem podpre vodne zadruge, o katerih je odvisno zavarovanje žetve v teh krajih, in da ukrene vse potrebno za preprečenje nadaljnjih poplav. Najvažnejše pa je, da se od-škodujejo vsi, ki so žrtvovali svoje imetje, njive in vinograde za rešitev tuje posesti. Pogosto so namreč odvzeli zemljo za zgradbo nasipov s posameznih posestev, ki niso bila ogrožena. Tudi prometni minister se je izjavil ze< Io pohvalno o solidarnosti, ki jc je pokazal« prebivalstvo poplavljenih krajev. Zlasti ve« lik vtis so napravile nanj požrtvovalne žene, ki so z moškimi in vojaštvom neumorno delale pri zgraditvi nasipov po navodilih inženjerjev. Posebno dober vtis je napravilo ranj dejstvo, da so mnogi lastnik: vinosrodov dopustili, da se grade nasipi i zemljo z njihovih rosestev, pri čemur ji bilo uničeno tudi niihovo delo. Prometni minister je mnenja, da je brezdvomno vplival na pojav nesebične solidarnosti prebivalstva posest kralja, ki je obiskal vsa nevarna mesta in bodril prebivalstvo, nal vztraja v napornem boju proti elementa:« nim silam. . Diktatura na Portugalskem Berlin, 9. julija. Portugalski diktator in predsednik vlade Gomez da Costa je izjavil dopisniku lista »Deutsche allgemeine Zeitung«, da je bil glavni namen nedavnega prevrata končna vzpostavitev reda in mira. Izjemno stanje bo toliko časa v veljavi, dokler se to ne doseže. Po ustavi satni bo narod pozneje sam odločal. Istotako bo narod volil tudi predsednika republike. Diktator je končno izjavil, da jc republikanec, smatra pa, da je povzročil purla-amentarni sistem mnogo nesreč in da nihče ne želi povratka tega sistema. Zato namerava doseči, da se z ustavo ustanovita namesto parlamenta dve zbornici, od katerih bi prvo tvorili predstavniki oblasti, drugo pa zastop-nki raznih stanov, ki naj bi vodili narod in odločeval o njegovi usodi. Lisabona, 9. julija. Pri rekonstrukciji vlade je prevzel zunanje ministrstvo Carmona, notranje ministrstvo pa Cluro. ITALIJA IN HUSOVA PROSLAVA V PRAGI — Berlin, 9. julija. Kakor poročajo iz Rima, je italijanska vlada prepovedala svojemu poslaništvu v Pragi ter tamošniim italijanskim ustanovam udeležbo pri Husovi proslavi. Kakor se čuje, je ta odredba italijanske vlade izzvala veliko zadovoljstvo v vatikanskih krogih. SESTAVLJANJE NOVE VLADE V GRČIJI — Atene, 9. julija. Predsednik republike Pangalos je sprejel Zaridsianosa in mu po daljšem posvetovanju poveril mandat za sestavo nove vlade. Nato je Pangalos sprejel Venizelosovega sina Hirialosa, ki je do-šel iz Pariza, ter šefe ostalih političnih strank. Nekateri listi smatrajo, da ni gotovo, ali bo Hirialos Venizelos vstgpfl v vlado, Tersfi^ ima danes^testaviti. S VSTOP NEMČIJE V DRUŠTVO NARODOV ) — London, 9. julijäxPo raznih vesteh namerava Baldwin v Ženevi^pri sprejemu Nemčije v Društvo narodov sam pozdraviti nemško delegacijo ter pri tem označiti pro-gramatično stališče zaveznikov napram Nemčiji. POBIJANJE BREZPOSELNOSTI V NEMČIJI — Berlin, 9. julija. Na konferenci nemških finančnih ministrov z državnim finančnim ministrom, ki se je vršila včeraj v Berlinu, se je določil širokopotezni program za pobijanje brezposelnosti, ki obstoji iz zasilnih del pri železnicah in poštnih zvezah v pospeševanju del pri vodnih prekopih in v stavbarstvu. — Berlinska občinska uprava je določila 25 milijonov, mark za olajšanje stanovanjske bede. PREPOVED IZVOZA ITALIJANSKEGA DENARJA — Rim, 9. julija. Vladna naredba prepo* veduje vsak izvoz italijanskih, bankovcev, čekov, plačilnih nalogov in vseh kreditnih efektov, izstavljenih v lirah in plačljivih v inozemstvu. ZAROTA PROTI KEMAL PAŠI — Angora, 8. julija. Mustafa Kemal pa* ša je odkril novo zaroto proti svojemu re* žimu. Aretiranih je bilo okoli 300 oscfc. Propad Sumatre Sumatra ogrožena od lave in potresor. — Amsterdam, 9. julija. S Sumalrl prihajajo poročila o veliki paniki tamošnja ga prebivalstva. Skoro vsak dan se na oto ku pojavljajo silni potresi, ki so zahtevali že nad tisoč smrtnih žrtev. Včeraj opoldu« je vdrla lava z vzhodnega vrha vulkana Menipija. Na zahodni strani vulkana se a odprlo veliko žrelo, ki bruha ogenj in k% inenje. Oblaki pepela in kamenja padaj« neprestano na bližnje vasi. va ve m otoki se čutijo podzemeljski potrebi in grmenj« Obstoji bojazen, da bo wa Sumatra opusi o* sena. j PONUDBE FALZIFIKATOR-JEV NEMŠKIM TVRDKAM j — Berlin, 9. julija. Več uglednih nen* ških tiskarn je prejelo v zadn»em Času vei pisem iz Afrike, Indija in Avstralije, k vprašujejo, ali bi ne bile doticue tiskarn« pripravljene pouerajati angleško bankovce Tiskarne t»o pisma takoj predložila oddelki za preiskovanje ponr. ve jenih bankovcev i državni banki, ki je zadevo sporočila policiji in angleškemu poslaništvu. Sedaj se jt angleško poslanstvo v Berlinu s posebniin pismom zahvalilo tiskarnam za njihova vestnost ter jim nakazalo 50 funtov £ter« lingov nagrade. VELIKA BANČNA PONEVERBA Budimpešta, 9. julija. Bankir Alefc sander Palffy je pobegnil iz Budimpo« šte. Koliko je dosedaj dognala preiskava, je Palffy poneveril nad 8 milijard kron. Za njim je policija izdala tiralico. Borzna poročita LJUBLJANSKA BORZA. Efekti. Investicijsko posojilo iz leta 19^1 73—75, Loterijska dr/uvna renta za vojno škodo 307, Zastavni listi Kranjske deželne banke 20—22, Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 20— 22, Celjska posojilnica 193—195, Ljubljanska- kreditna banka 175—195, Merkantilna banka Kočevje 100—104, Prva hrvatska štediciiica Zagreb 865—870, Kred. zavod LJubljana 165—175, Strojne tovarne Ljubljana 8C—85, Združena papirnice 102, Stavbna družba Ljubljana 5q —65. Sešir Škof ja Loka 103—lOl. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curih 10.945.48—10.9854^ Praga 167.388—lo8.383, Pariz 147—1494 Newyork 56.4234—56.7234, London 275.03—i 276.23, Trst 192.14—193.34, Ueriin 13.48-1 1352, Dunaj 29Ö.65—802.65. , Efekti: 7% invest. pos. 1921 72—75, 2>2% drž. rente za rat.iu štetu 505—306, 305—307, Ljubljanska kreditna 175, Hr\\ eskomptna banka 101 — 102, Kreditna banka Zagreb 102—104, Hipotekama banka 56—. 57, Jugobanka 93—94, Praštediona 865—, S70, Slavenska banka 55—58, Kksploatacija 10—15, Sečerana Osri^k 200—295, Isis 51, Nihag 22, Gutman 195—215, Slaveks 115, Slavonija 32—33. Trboveljska 340—350, Vevče 100, Agraria 41—42. INOZEMSKE BORZE. — Curih. Beograd 9.14, Pariz 13.3625, London 25.12, Newyork 526.50, Milan 17.85| Praga 15.30, Dunaj 73. — Trst. Predborza. Beograd 52.12—* 52.60, Pariz 75.50—76, London 134.75—» 144.25, Newyork 29.4O—29.80, Praga 87.541 Curifc 521—575. Dunaj 41^-420, 1 S/$B 469019 Stran 2L «SCOVENSKI NARODA dne 10. julija 1926. Ste v. 152. Moralna bilanca vsesokolskega zieta Mogočni vtbi na prijatelje in neprijatelje. — Ves narod v službi sokolske ideje, — Krasni sadovi narodne discipline. —* Prisrčno slovo naše vojske. Praga, 8. julija. Vsesökolski praznik je za nami. Pri* taja zopet čas dela, resnih skrbi in hu* dih bojev. Mesto dobiva polagoma svo* je normalno lice, zastave so izginile že skoro vse, počasi odstranjujejo slavo* loke in druge dekoracije iz ulic. Danes ponoči so odšli zadnji posebni vlaki. Cenijo sicer, da je ostalo v Pragi še vedno 20.000 do 30.000 gostov iz vseh delov sveta, vendar ti razun ameriških Cehov, ne bodo odhajali v večjih sku* pinah, ampak se bodo vračali v svoje domovine polagoma in po raznih potih. .Mnogi si hočejo ogledati tudi druge po* krajine Češkoslovaške republike, zlasti slovita letovišča na Češkem in v Kar* patih, nekateri so namenjeni tudi na Dunaj, mnogi pa na jugoslovenski in italijanski Jadran, kamor se bo v pri* liodnjih dneh začelo tudi pravo prese* ljevanje Pražanov. Ulični promet je še vedno živahen, mnogo bolj živahen, ka* kor normalno, vendar pa se zdi pod vti* som ogromnega vrvenja in navala v glavnih zletnih dneh kar nekam malo* mesten in mrtev. Samoumevno je, da tvori še tudi se* daj glavni predmet razgovorov in glav* no točko zanimanja mogočna manife* stacija sokolske in narodne ideje. Njen vtis je bil tako silen, da ga ne morejo prikriti tudi nasprotniki Sokolstva in neprijatelji češkega naroda. Nemci, so* cijalisti, komunisti, Madžari, vsi so mo* rali kloniti pod mogočnostjo sokolske sile. Vsi odkrito priznavajo, da zmore tako prireditev le tako discipliniran, res prave sokolske ideje prežet narod, ka* kor jc češkoslovaški. Vsak posameznik, od najvišjega do najnižjega, se je po* stavil v službo skupnosti. Vsi so se rav* nali po volji nevidne moči, ki je z neko grozo vzbujajočo preciznostjo vse te dni dirigirala stotisoč glave množice. — Sokolski dnevi so bili praznik vsega prebivalstva. Vsak je čutil v sebi mo* ralno obvezo, da pripomore po svojih močeh k njihovemu čim lepšemu pote* ku. Le tako si je razlagati, da je ves ogromni aparat funkcijoniral brezhibno. Okrog 30.000 avtomobilov je opravljalo službo po praških ulicah. Razun ene ne* sreče, pri kateri je neprevidni šofer po* vozil v nekem predmestju malega deč* ka, se v prometu ni zgodila nobena res= na nezgoda. Skrbne in obsežne rešilne in zdravstvene priprave, za katere so poskrbeli Sokolstvo, vlada in mesto, so se izkazale skoro za nepotrebne. Le v mali meri so bile zaposlene in to samo v lažjih slučajih. tV bolnice v zletnih dneh ni bilo oddanih nič več ljudi, ka* kor normalno. Praški tramvaj je v ne* deljo na en sam dan prevozil nad en milijon oseb, in je s tem dosegel rekord, odkar obstoja. Povodom vsesokolskega zle ta je T5II definitivno osnovan Save* slovanskega Sokolstva s sedežem v Pragi. Za pred* sednika je bil soglasno izvoljen staro* sta ČOS dr. ScheJner, za podpredsednic ka pa starosti poljskega in jugosloven* skega Sokolstva, Zamojski in Gang/. Pravo sokolsko disciplino so pokazali tudi praški gostilničarji, obrtniki in trgovci. Kljub ogromnemu navalu cen niso nikjer zvišali, ampak jih ponekod celo znižali. Tudi na zletišču in okrog njega, kjer so postavili nešteto paviljonov praški gostilničarji in slad-Ščičarnarji, so bile cene povsem normalne. Praško prebivalstvo je tekmovalo v tem, kako bi šlo gostom čimbolj na roko. Zato ni čudno, da so prav vsi odnesli iz Prage najlepše vtise in najboljše spomine. Jugoslovenska vojska se ie odpeljala iz Prage danes zjutraj ob 5. Na kolodvor jih je spremila častna četa 48. pešpolka in več sto oficirjev praške garnizije. Poslovit se je' prišel tudi vojni minister general Syrovy. Slovo med jugoslovenski mi in češkimi oficirji, jugoslovenskimi in češkimi vojaki je bilo izredno prisrčno. Menjavali so med seboj tobačnice, rozete, sploh vse, kar .le mogel kdo pogrešiti, celo ure, in si jih poklanjali v spomin. Ko se je začel vlak pomikati, je zaigrala jugo-stovenska vojaška godba češkoslovaško, praška godba pa jugoslovensko himno. Ako je bil pred zletom še kdo, ki je dvomil o nacijonalnem pomenu Sokolstva, so sijajni uspehi sokolske olimpijade dokazali, da se je Sokolstvo že približalo svojemu cilju. Sokoli so povodom zleta tako široko razprostrli svoja krila, da jih je videl in slišal ves češkoslovaški narod in vsi Slovani. Vsi javni in skriti sovražniki Sokolstva so morali priznati, da sokolske ideje na njenem pohodu k zmagi ni mogoče zadržati. Politika je med vse-sokolskim zletom molčala, malenkostne razprtije so stopile v ozadje, skrili so se vsi protinarodni elementi in vse, kar je v Slovanih zdravega, je zrlo z odu-ševlionjem na zlato Prago. Osmi vsesökolski zlet je nova epopeja sokolske misli, ki obeta Sokolstvu mogočen razvoj in napredek. Gradbeno gibanje v Ljubljani \ Polagoma eo prišla pri projektiranih zasebnih zgradbah zidarska dela kljub nestanovitnemu in skrajno neugodnemu vre-xuenu v tek in so deloma že lepo napredovala. Na oglu Val. Zarnikove in Vojvode Mišica ceste gradi odvetnik dr. Jos. Klepec enonadstropno vilo; ob Slreliški in Vojvode Mišica cesti je vila trgovca A. Štebi-ja že dograjena. Za Bežigradom gradi mestna občina sedmo stanovanjsko hišo s 16 stanovanji, ki bo do Vseh svetih ometena in uporabna. Razen te hiše je zgradila me-6tna občina tam tudi 10 malih delavskih stanovanjskih hiš, s 40 stanovanji, Istotam ei grade enostanovanjske hiše mestni uslužbenci F. Accetto, Dovjak, Langus in Slabi-na. Mihelič ei zida za Bežigradom enonad-ctropno hišo. Rudolf Saksida si gradi na Poljanski cesti ttanovanjsko hišo. Franc Jev^nik si bo ob Foti v Rožno dolino zgradil vkoko-prillično enostanovan-sko hišo; v Hradec-kega vasi je enonadsiropno poslopje dograjeno, istotako novo poslopje v mestni klavnici. V Mostah si zgradi Janko Kovic viso-koprillieno enoslcnovanjsko hišo; Viljem Klenka, žel. uradnik iz Kranja, si bo zgradil ob Linhartovi ulici enonadslropno vilo; Dragotiu Štrucelj si zgradi enonadstiopno vilo ob Robbovi ulici; univerzni profesor dr. Aleksander Bilimovič si je zgradil ob Skrabčevi ulici cnonadstropno vilo, ki jo že uporabljn. Dograjena je visckopritličua enodružinska hiša Valentina Mozetiča ob Jera-novi ulici; ob Dunajski cesti (na Tönnieso-vem zemljišču) je vila g. Lassbacherjeve dograjena; dr. Ant. Milavec je dogradil ob Dunajski cesii svojo, dvostanovanjsko hišo; dograjena je hiša Franje Brešcakove ob Dunajski cesti do strehe; vilo inž. Vrečka ob Rularjevi cesii feo začeli ometavati; v Slovenski ulici je dograjena enostanovaujska hiša Matevža Vrbnjaka; dograjena je eno-nadstropna hiša Josipa MiheliČa za Bežigradom. Enonadstropna hiša Ivana Komarja ob Gerbičevi ulici bo prihodnji teden dograjena; v isafi ulici si gradi enestanovanisko hišo Marija Kupnik, hiša je do polovice dograjena. Enonadstropna večatanovanjska hiša, ki jo gradi zadruga >Stan in dom:, je malodane dograjena. V Langueovi ulici je dogradil Zoran Mušič enosianorvanjsko hišo. Pivovarna >Union*: namerava v svojem starem poslopju izvršiti nekatere adaptacije. Na Poljanski cesti je dal Ilija Predovič prenoviti fasado pri svoji hiši. V več ulicah se bodo izkopali Še jarki za polaganje telefonskega kabla; zadnje dni se je to delo pričelo v Kolodvorski ulici. Razen teh gradbenih del je prijavi jenih še nekaj adaptacij iu olepšanje par hišnih fasad. — Kakor se razvidi iz te seriie novih zgradb, so plod noeti onih slojev, ki si rekoč od ust, da bodo ške in da pridejo do m cm ba sta nova n j skega marsikoga prisilila, da mopomoči, čeprav ga žrtev. ensrgij© pod je t-bodo pritrgsJi tako-zanogli stavbne stro-lastne et r ene. Spre- zakona pa bo še se bo zatekel k sabo to istalo težkih P. Ripson: 8 prisil Siilfl Kinoroman. Ni ga bilo večera, da ne bi sedel pred svojim zločinskim albumom in primerjal brzejave o velikih vlomih hi roparskih umorih, ki so se vršili po daljnem svetu. Slednjič je opazil, da se mora v zadnjem času nahajati v Kaliforniji mogočna roparska tolpa, kajti tamošnji časopisi so prinašali dolga poročila. Neki -dan je čital v listu »Tribuni^, ki izhaja jv San Frančišku natančnejše vesti o jteh roparjih. Po teh časopisnih vesten jje bil načelnik tolpe baje bogat Anglež, ■TJ je v Londonu izvršil že več zločinov in se je potem britanski policiji umaknil v Ameriko. Stanoval je baje v bližini Los An.^elesa s svojo soprogo, ki je bila zelo lepa dama in se posvetila raz-him športom. Bila je predvsem izborna Eahalka in govorilo se je, da mu ona »omaga pri vseh njegovih zločinih. To je bila za Granta čisto zanimiva vest, vendar mu ni povedala mnogo. Vsekakor je poročila iz San Frančiška zasledoval z večjo pozornostjo. Dva dni pezneje jc »Tribuna« svoje poročilo demantirala, češ da dotični bogati posestnik nima ničesar opravit z roparji, temveč je pošten človek. Razen tega je Da časopis omeniL da so. se prebivalci v okolici Los Angelosa združili in sklenili skupno organizirati obrambo zoper te roparje, ki so neprestano udirali na njih posestva in se predvsem baviii s krajo konj, katere so v velikih čredah redili na tamošnijh farmah. Mr. (irant je bil mnenja, da bi si bilo dobro stvar malo od bližje ogledati. In ker ie stalo v časopisu, da so prebivalci naprosili Centralni deiektiv-ski urad v San, Frančišku, naj jim pomaga v boju zoper te roparje, se je nemudoma odpeljal v to mesto in se ja-^ vil direktorju agencije. Povedal mu je natančno, zakaj je prišel in izrazil ie željo, da bi brez vsake plače stopil kot detektiv v njegov urad in sodeloval v akciji zoper roparje. Ko so ga vpisali v seznam detektivov, je moral tudi podpisati zavarovalno polico, v slučaju smrti ali nesreče, kakor je to navada pri tem nevarnem poslu. «Komu naj se izplača zavarovalna \sota v slučaju, da se vam zgodi nesreča?« »Elizabeti Latimer,« je odgovoril Mr. Grant brez obotavljanja in dal londonski naslov starišev svoje zaročenke. Ko je direktor detektivskega urada čul to ime, je začudeno vzkliknil: »Toda. dragi moj, vam se mesa. Ta dama je mrtva. Po nalogu njenega očeta smo preiskali že vso Ameriko, a je nismo mašli. AH jo poznate?« »Saj to je vendar moja ugrabljena Incident s sovjetskim zastopnikom v Pragi Praškf občinski svet le priredil v ponedeljek na Čast tujim državnim delegacijam svečan banket. Povabljen je bil med drugimi tudi vodja češke narodne demokracije dr. Kramar. Sedel je poleg Vvickhama Steada, s katerim le imel nekoč na Dunaju najožje stike. Ko so gostje zavzeli svoja mesta, je stopil k dr. Kramafu neki znanec in ga vprašal, da-li ve, da sedi njemu nasproti zastopnik sovjetske vlade Antonov Ovsejenko. Dr. Kramar je takoj vstal, se poslovil od Steeda in odšel iz dvorane. Tudi ko so fiM odkazali drugo mesto, se dr. Kramar ni hotel več vrniti, V zvezi s tem incidentom priobčujejo »Narodni Listy« članek, v katerem ostro obsojajo praški občinski svet, da ie povabil na banket predstavnika sovjetov, ki so največji neprijatelji demokratične svobode in nasilniki, ki bi ustrelili vsakega zavednega Sokola, če bi ga le mogli. Poleg tega citirajo »Narodni Listv« dopis nekega Rusa iz Jugoslavije, ki je nedavno pobegnil iz sovjetske Rusije. Dopis se glasi: »V zvezi z raznimi govoricami o priznanju sovjetske Rusije od strani Češkoslovaške mi dovolite par besed o tem, komu sega češka vlada v roko kot »torgpredu* (trgovinskemu predstavniku) sovjetske Rusije. Antonov Ovsejenko je tisti mož, ki se je pojavil v Harkovu na čelu prve čete mornarjev, ki so streljali ljudi na desno in levo. Pod njegovim vodstvom ie streljala ta zločinska tolpa ljudi po ulicah in oropala več privatnih stanovanj. Sam Antonov ie sedej ta čas v vagonu, zapiral duhovnike in druge meščane ter zahteval od njih visoko odkupnino. Na njegovo povelje so gonili iz mesta prebivalce ter jih streljali na znameniti Vil. železniški progi. Ta figura han-dita - krvnika hoče zdai osrečiti našo bratsko slovaško republiko in doseči v njej časten naslov poslanika. Zelo bi ne veselilo, ako bi bila o njegovi preteklosti obveščena tudi češka javnost. Sport Naše športnice v Pragi Včeraj okoli 18. so se vrnile s praškim bizovlakorn v Ljubljano naše športnice, ki so v Pragi v borbi s Čehinjami m Francozi* njami prav častno zastopale naš ženski šport. Priboru© so si več pJasmanov, sverovno prvenstvo v metu diska ter zmagale v haze* ni nad Francijo v rekordnem razmerju 26 : 0. O vsem tem smo na kratko že poro* čali, dodati hočemo le še par zanimivih po* drobnosti. Iz Jugoslavije je bilo v Pragi 13 športnic pod vodstvom ge. Popovičeve iz Beograda ter gg. Sancma iz Ljubljane in Kovačica iz Zagreba. Iz Ljubljane so bile v reprezentan* ci gospodične: Križeva, Šantlova (Primorje) in Cimpermanova (Atena). Bernikova, ki je imela pač najlepše šance, da v Pragi potolče svetovni rekord v metu krogle, si je baš pred odhodom pokvarila roko, špornova, morda naša najboljša vsestranska atletinja, pa je bila zadržana. Tako je odšla naša la* hkodtletska reprezentanca znatno oslabljena v Prago. Vlak je prispel v Prago v petek zjutraj. Na kolodvoru so bili že zbrani zastopniki in zastopnice čeških ženskih lahkoatletskih društev, poleg njih pa precej drugega občin* stva. — Jugoslovenke so bile prisrčno po* zdravljene, nakar so jih odpeljali v hotel «Miramar», kjer so ložirale vse dni svojega gostovanja. Ze isti dan popoldne so se pri* čela lahkoatletska tekmovanja na igrišču Sparte na Letni. Tekmovanjem je prisostvo* valo ogromno število gledalcev. Ko so pri* spele naše športnice v svojem mičnem dre* su, so bile zopet predmet viharnim ovaci* j jam. Vse tri športne reprezentance, naša, i češka in francoska so najprej odkorakale pred tribuno, kjer je sedel v loži zunanji min. dr. Beneš s soprogo. O poteku tekem 6mo že poročali. Kljub utrujenosti in ne* prespani noči so naše atletinje dosegle iz* vrstne rezultate, a zlasti v tekih in skokih so jih Francozinje in Cehinje vendarle po* tolkle. V nedeljo dopoldne ee je vršila hazeu-stka tekma med Francijo iu Čehoslovalko, ki je končala z zmago češkoslovaške v razmerju 15 :0. Popoldne so ei Jugoslovenke deloma ogledale mesto in njdga znamenito-fli, nato pa to prisoetvale velicastvenim nastopom Sokol?K a. V ponedeljek se je vršila hazenska tekma med Ce&oslovaSko in Jugoslavijo. Jugoslavija je bila konstantna v premoči in Cehinje se imajo z«hvaliti le svoji obrambi in sodniku, ki je bil odkrito pristranski, d? niso bile poražene. Sodnik Jugoslaviji ni priznal petih regularnih golov, poleg tega pa ni nastopil proh surovi igri Havličkove in Olmerove. Občin-f-rvo sam o je večkrat burno protestiralo proti sodniku. Jugoslovenke so imele najino! jsi moči v vratarici Cimpermanovi, ki je bila sprva n ^sigurna, a se je kmalu opomogla; sijajna je bila Potpovičeva, vio-čim je Tomljenovičeva odrekla- V krit:ki vrsti je bila izvrstna Ružičeva. Oslon Češkoslovaške je bila obramba, v napadu igrala krasno Schmidova. V ponedeljek in torek so se nadaljevala lahkoatletska tekmovanji ter medme*-ni lahkoatletski miting Pariz-Praga-Ljublji-na-Brao. V tem boju je Ljubljana zajedla tretje me?tn. Da bi bila kompletna, bi gotovo odnrrla prvo mesto. V krasni igri, M je zadi vil a vse gledalce, so Jugoslovenke v torek porazile v bazeni Francijo v rekordnem razmerju 2t» : 0. V sredo zvečer je bil v mogočni pa Lici >Radio< zaključni banket, na katerem so se vrstili pozdravi in napitnioe obenem pa izmenjala darila. Jugoslovenke so prejele dva krasna steklena pokala v revanžo pa so darovalo Čehinjarn lepo bronasto darilo. Darilo So prejele tudi Francozinje, Češkoslovaška pa je odnesla pokal, ki je bil določen za zmagovalca v hazeni. Po pozdravili in napitnicah je sledila animirana zabava 3 plesom, ki je trajala do jutra. — Kolesarske dirke «-5ave». V nedeljo popoldne ob 3. se vršijo kolesarske dirke «Save» in Zveznih kolesarskih društev z bo* gatim sporedom na prostoru S. K. Ilirije pri šišenskem kolodvoru. Popoldne ob pol 2. zbirališče na Sv. Jakoba trgu ter je skupni pohod z godbo na prireditveni prostor. — Vsem dirkačem se javlja, da je obvezen tre* ning danes v soboto popoldne na dirkališču S. K. Ilirije. — Križ, znani levi half Haška, se je vrnil v svoj matični klub. Doslej je igral pri Concordiji. — Grzdjanski je za tekmo proti Iliriji pregrupiral svoje moštvo, in sicer pojde Gil* ler v desno zvezo, Saracz na levo krilo, Vid* njevič pa na desno. Vragovič igra v obram» bi. — Dunajski Rapid je na Švedskem zma* gal proti klubu Idrotts s 7 : 1 (5 : 0). Dogodki sirom Jugoslavije Zagreb je včeraj doživel dan nesreč in samomorov. Življenje si je včeraj končala v Zagrebu zopet Slovenka in sicer 23Ietna prodajalka Edita Pla-ninšek, pristojna v Šmarje pri Litiji, j Mladenka se je zastrupila z lizolom. j Nesrečno dekle ie postalo žrtev bede. j Nedavno se je vrnila iz bolnice, kjer se \ je lečila štiri mesece. Ker sedaj ni dobila službe, je v obupu izvršila samomor. Zapustila je dve pismi, eno naslovljeno na mater. V pismu toži, da se čuti tako osamljeno. Drugo pismo je bilo naslovljeno na njeno gospodinjo. V pismu piše mladenka, da je bilo njeno življenje polno muke in trpljenja, ki jo spremlja še sedaj. Ker ni upanja, da se to izboljša, raje gre... V pismu zaključuje: Prosim, ne pomilujte me in ne obsojajte me! Z raztopino sode se je skušala zastrupiti 191etna brezposelna služkinja Josipina Konerička in sicer zato, ker jo je zapustil fant. Dekle so prepeljali v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Njeno stanje je še vedno resno. Na Savski cesti je zadela kap neko Ano Antolič. Policija je odredila obdukcijo trupla. Na takozvani ^Smrtni progi«, ki vodi od glavnega kolodvora v Zagrebu proti Culincu, se je včeraj ponesrečil 40Ietni Stefan S^epulec, rodom iz Trsta. Šel je po progi na delo in se je hotel umakniti prihajajočemu tovornemu vlaku, zašel pa je pri tem pod osebni vlak, ki je prihajal iz Koprivnice. Vlak je nesrečneža vrgel preko nasipa. Pri padcu si je Ščepulec zlomil obe nogi in eno roko ter se težko poškodoval na glavi. £Beležnica KOLEDAR. Danes: 9. julija 1926: kafoličani: Veronika; pravoslavni: 26. junija: David; musli« mani: 2S. zil*hid2e 1344; židje: 25. tamuza 5686. Jutri: 10. julija 1^26; katoličani: Felici* ta in Amalija; pravoslavni: 2*". junija: Sam« son; muslimani 29. ziljiidže 1344r židje: 26. tamuza -56S6. DANASXJE PR1FEDITVE. Kirj Mailea: t-Lady H-*mili-~n~; Ljub» Ijanski J,u:; «cNevesta bres moža ; Kino Ideal: «Cigan^kavalrn». DE2U&NS LEKARNE. Danes: Trnkoczy, Mestni trg. Ramor, Miklošičeva cesta. Jutri: Bohinc, Rimska cesta, Lcv^tek, Resi jeva cesta. Solnce zaide danes ob 19.4S in vzide ju» tri ob 4.22. Mesec zaide danes ob 19.33 in vzide ju* tri ob 4.3£>. VLAKI ODHAJAJO IZ LJUBLJANE. Nm Gorenjsko: ob 5.25 (ob nedeljah in praznikih), 637, S. 15 (z gorenjskega kolo« dvora), 11.40, 14.45, 17.3S ^z gorenjskega ko* lodvora), lo.OO in 21.10 (brzi). V Kamnik: ob 5.10 (ob nedeljah in praznikih). 7.35. 14.10 in 18.20. Na Dolenjsko: 6.17, 10.10. 13.15. 18.32. 21.55. Proti Rakeku: cb 3.45 (eksruc>). 417» ibrzi), 4-50 (brzi). 6.13. 9.10. 12.20 (brzi), Ü.22. 17.20 (orzi). 1S30. 23.15 (brzi;. Prori Zidanemu mostu: 0.21 (brzi). 0.54 (brzi). 1-28 (ekspresni), 5.26, 7.43. 9.00 (brzi), 12.02 (brzi). 12.14. 14.15. 17.15 (brzi). 17.45, 21.20 (ob nedeljah in praznikih) in 23.10. S a Vrhniko: ob 7.5i», 13.2i>, 1S.15 in 22.20 (ob nedeljah in praznikih). VLAKI PRIHAJAJO V LJUBLJANO. Z Gorenjskega: ob 7.27, S.45 (brzi), 8.58 (gor* kolodvor), 11.33, 16.38, IS. 4S. 2105, 22.10 (ob nedeljah in praznikih). Iz Kamnika: ob 6.46, 13.05, 17.35, 21.40 (ob nedeljah in praznikih). Z Dolenjske&a: ob 6.02, 738, 10 27. 14.35, 20.40. Z Rakeka: ob 0.13 (brzi), 0.4S (brzi;. I. 1S (ekspres), 5.55 (brzi), 7.20, 10.4O. 11.52 (brzi). 16.16 (brzi). 18.43, 22.38. Z Zidanega mosia: ob 3.25, 3.55 (eks* pres). 4.11 (brzi), 4.42 (brzi), 7.32, 9.57, II. 06 (brzil. 13.53, 17.12 (brzi), 18.03, 21.00 (brzi). 21.46. Z Vrhnike: ob 6,27. 10.00. 17.30, 20.55 (ob nedeljah in praznikih). Ljubljanski veiesejem v poeziji Ob zaključku vefesejma Je zapel vodja džezbanda na veseličnem prostoru v splošni ga\*dif sledeči KUPLET. Ko dan*^ s« jo se i m končal. Odbor ee ves je skupaj zbral, Da tukaj likof vsak bi pil, Kdor je garal in se potil. Nas gospod stric šarmant je bij In .je gostij:* priredil, da več kravala bilo bi so nafi še angažirali. Pretegnil k m al bi «6 Bonac, povsod on veren pomag^o. Vztrajen bil je prezident naj hvale gre mu kar cel cen*. Pridružil §e tud Dular je, direktor sejma on sevr, sa sejem bil zelo je vnet. tud* njemu treba hvalo pot. In tudi ti, naš» C o j z baron, sprejmi iskreni naš poklon; ti bil si vesten sekretar in vedno vnet za sejmsko stvar. Novinar manjkati ne ime, ker »e poceni likof jp; naj Jutro, Narod al' Siovenc, vsem vgaja rizling in dolenc. In jaz uverjen sem trdno da krifka jutri dobra bo^ če rizling Vas ne bo prevzel, bo džezbent v kritiki slavo žel. zaročenka, o kateri sem vam pravil.« sTa mora že zdavnaj biti mrtva, kajti drugače bi se bili roparji javili njenemu očetu in zahtevali zanjo odkupnino.« »Jaz pa vam pravim, da ne more biti mrtva,« je odgovoril Grant. »Trdno sem prepričan, da še živi in da jo bomo rešili.« Vendar ni bilo mogoče, da bi bil Grant kar čez noč postal detektiv. Kakor vsak stan, zahteva tudi ta resno in Težavno šolo. Granta so najprvo vtaknili v oddelek, ki je iskal zločince po mestu in tu je v najkrajšem času pokazal take uspehe, da so mu slednjič dovolili, da se udeleži akcije proti roparjem v Los Angelesu. Detektivski urad je dan za dnevom dobival poročila od farmerjev, ki so javljala različne zločine in napade strašne tolpe. Grant je bil določen v to, da zbira vsa ta poročila in jih študira z ozirom na skorajšnjo akcijo proti banditom. Neki dan je detektivska agencija dobila od župana male vasi v bližini Los Ange-lesa brzojav, da so prejšnjo noč roparji odvedli dvesto konj. Grant je brez pomisleka telefoniral na žirpanstvo dotične vasi. Cez deset rrrniut je žc imel zvezo. »Halo, kdo tam?« se je oglasil župan. »Uradnik Centralnega detektivskega urada San Francisko, je odgovoril Grant, »Ali ste dobili moj brzojav?« »Da, ravno radi tega vam telefoniram.« »Ali ste razumeli, kaj pomeni? Natančnejšega vam nisem mogel brzojaviti, ker je možno, da je izbonio organizirana roparska tolpa tudi v zvezi s poštarji in bi na ta način zvedela naše nakane. Zato si vam tudi telefonsko nc upam natančneje govoriti, ker ne vem, ali nas morda kdo izmed roparjev ne posluša,« »Prav imate. Toda ne bojte se ničesar.« »Dobro, sprašujte me torej, a le najpotrebnejše.« »Ali veste za ime poglavarja roparske tolpe?« »Da.« »Ne imenujte ca!-»Ali živi sam?« »Ne, temveč z ženo in dekletom, ki je blazna.« »Ste pri tem dekletu opazili kaj posebnega?« »Nikoli je nisem videl, toda govori se, da ima ožgano čelo in da poveljnik tolpe precej slabo ravna ž njo.« Mr. Grant je kar poskočil, ko je čul to novico, toda naglo je obvladal svoje silno razburjenje. »Ne bojte se, gospod župan. Čim prej odporu jem in se oglasim pri vas ter vam pomagam.« »Vendar ne boste prišli sami?« »Kajpak, prišel bom sam. Toda ne pričakujte rac takoj. Trajalo bo morda še nekaj tednov, predno se vam javim. Na kak način pa se bom javil, boste že videli. Nikakor si ue bom izbral ravne poti do vas.« »Dobro, mi vas čakamo, samo po-žurite se.« »Na svidenje... Konec. Grant je odložil slusalo in se zgrudit v naslonjač. Zdelo se mu je, da se tla odmikajo pod njim. Po večmesečnem trudu se je torej njegovi doslednosti v iskanju vendarle posrečilo, najti sled za Elizo. Sicer stvar še ni bila gotova, vendar pa za Granta ni bilo nobenega dvoma več. Kar groza ga je bilo, ko se je spomnil na županove besede, da je Eli-za zblaznela. AH ne bi bilo bolje, da bi bila mrtva? »Ne,« si jc odgovoril Grant brez obotavljanja na to vprašanje, ki si ga je bil stavil v svojem obupu, kajti prepričan je bil, da bo Eliza Latimer zopet prišla k zdravemu razumu, Če jo bo rešil. Grant je takoj šel k dJrektorju svojega urada in mu povedal, da je našel sled za Elizo, ki da je v rokah kolovodje konjskih roparjev v bližini Los Angelesa in da hoče takoj odpotovati, da jo reši. I Stev. 152. »SLOVENSKI N A R O D» dne 10. Julija 1926. Stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 9. julija 192ö — Novi vseučillMd profesorji. Kralj je podpisal ukaz, s katerim so imenovani za redne profesorje na filozofski fakulteti zagrebške univerze: vpokojeni profesor dr. Artur Schneider, profesor ljubljanske univerze dr. Artur G a v a z z i iu upravnik ?agreb^ke vseučiliške knjižnice dr. Franjo F a n c e v. Za rednega profesoria držav-rega prava na zagrebški iuridični fakulteti ie imenovan dosedanji profesor v Subotici :i. Jovan ŠtefanoviČ. — Protest ljubljanskih profesorjev. Po-;eg beogradskih in zagrebških vseučiliških profesorjev so poslali tudi profesorji ljub- *nske univerze prosvetnemu ministru ko-.ektivno spomenico, v kateri protestirajo proti podaljšanju uradniške nestalnosti. — Kolonije ferijalnega gaveza. Feri-:.ni savez je otvoril v našem Primorju že -ve koloniji in sicer na Sv. Štefanu pri Bidvi in v Luromoru blizu Bara. V f er litino kolonijo na Sv. Štefanu prispe ta teden Da počitnice 1-0 članov in Članic, v Suto- ,T3ör pa 80. _ Podpora Udružeuju inienjerjev in arhitektov. Prometno ministrstvo je sklenilo dati Udruženiu jugoslov. inženjerjev in hiteKtov iz rednih proračunskih kreditov ra Ictosn;e leto 20.000 dinariev podpore. _ Premestitev poštnih uradnikov. V rastnem ministrstvu je podpisa u ukaz o premestitvi večjega Števila postnih uradni-sov. Ministrstvo motivira premestitve s etB, da je bilo pri nekaterih poŠtah preveč, pri drugih pa premalo nsobja. _ Jfova železniška, pre^a Krapina-Ro- catec Kakor poročajo iz Beograda so v direkciji za z grajo nje železnic že izdelani na« črti za zgTadbo nove železnice iz Krapine do Rogatca. Prometno ministrstvo namerava leloa pričeti z deli na tej progi, ki bo izredno važna zlasti z*to* ker bo lahko raz-Kemenila Zidani mo;'. — Istm našega tfucaka. Uprava državnih monopolov je pripravila za izvoz 1.250.000 kg tobaka v listih, ki se nahaja r skladišču v Novem Sadu, ter bo odposlan v Bratislavo. _ BadiČevei za /nizanje uradniških plav. Na «voji seji v Zagrebu je v torek cod^vo HSS med drugim sprejelo tudi resolucijo, v kaieri zahteva večje Steden}e v državni upravi. Za polovico naj se znižajo ministrske plače, za eno tretjino prejemki poslancev, znižajo pa naj se tudi plače dr-zwnih nameščencev do najslabše plačanega slogo. Temu naj se odtegne 5% sedanje plače, drugim nameščencem pa tem več, čim večjo plačo imajo. Za 5—10% naj se znižajo tudi materijalni izdatki ministrov in drugih uradov. — Radičevci pač sami no mislijo resno, da bi se mogl^ uradniške flače se znižati, še manj pa mislijo reeno na to, da bi se jim reduciralo poslanske rliiete. A značilno je že dovolj, da si v današnjih razmn-ih spl^h upajo nastopiti 9 predlogom po znižanju uradniških prejemkov, pa naj bo to tudi zamo iz demago-pile. _ Suspendirana uprava trgovske tbor- nice r Novem Sadu. Zastopnik trgovinskega ministrstva Felar ^filoSeviS je v sredo suspendiral radi nezakonitega postopanja v?o upravo novosadske trgovske zbornic 0. — Cena bej? v Skopiju. V Skoplje je prispel v sredo novi albanski poslanik na i ašem dvom Cena beg, ki bi moral takoj potovati v Beograd, pa se !e en dan zadržal, ker promet po poplavah še ni bil popolnoma vzpostavljen. Albanski poslanik ie posetil v Skoplju velikega župana Vildoviča in komandama armiie generala Vukotica, Cena bes je bil imenovan za poslanika na rašem dvoru ba!e za to, da popravi mučen VTi?, ki ga je napravilo na našo vlado Ah-ir?ed Zogovo koketiranje £ Italijo. — Iz Prekmurja nam pišejo: V Benicl pri Dolnji Lendavi se nahaja močna kolo-nfja naših vrlih Gcričanov, ki so si ustvarili tukaj svo;o drugo domovino. Njihova r;2.selbina leži v polotoku lik ob izltvu reke Lendave v Muro. Zato je umevno, da je po poplavah ogrožena. Nevarnost lahko postane tem večja, ker ni nikakega pribežališča, oziroma rešilnega izhoda. Prebivalci so se zato že pred meseci obrnili na velikega župana mariborske oblasti s prošnjo, da se jim i.: državnih sredstev zgradi čez Lendavo rešilni most, po katerem bi sc v slučaja kake povodenjske katastrofe mogli rešiti v četrt ure oddaljeno, malo višje letečo vas Pirnieo. 2al pa še do danes niso dobili nikakega odgovora. Zato ie umevno, da z velikim strahom opazujejo vsakokratno naraščanje Mure ali Lendave, ki bi mogli odnesti vse njihovo imetje in ogrozi ri tudi nrh življenje. Zato tem potom ponovno apeliramo na državno oblast, da jim postavi omenjeni rešilni most, katerega si kot revni kolonisti sami ne morejo zgraditi. — Petrov dan v Rogaški Slatini. Priprave za Petrov dan, katerega priredi Jadranska Straža iz Ljubljane dne 11. julija v Rogaški Slatini, so v polnem teku- Darovalci daril za popoldansko tombolo so se v velikem številu odzvali, za kar jim gre vsa čast in hvala. Višek dneva bo večerna akademija e svojim pestrim programom, katere se udeleži tudi veliki župan ljubljanski, g. dr. Baitič. Na predvečer, v soboto bo razsvetljava zdravilišča. Zanimanje za Petrov dan je med gosti in v okolici zelo veliko, zato se nadejamo, da bodo tudi izletniki od blizu in daleč ta. dan pohiteli v Rogaško Slatino, v ta prelep kraj naše j:mlje. _ Strašna smrt mlade seljakinje. Zagrebški listi poročajo o tragični smrti mlaje seljakinje, katero je vgriznil ©tekel pes. V zagrebški Pasteurjev zavod eo 4. t. m. pripeljali 241etno posestnico Ružo Vaistino h Paske, občina Krnpje, Ugriznil jo je že v maju srtekel pes. Šef Pafiteurjevega zavoda dr. Slavo Palmovič je ženo takoj prečkal, uvidel pa je da je pomoč prepozna. Mlada žena, ki je bila v zadnjem mesecu nosečnosti, je 5. t. m, y bolnici v straho- vilih mukah, umrla. Slučaj je fem bol j tragičen, ker bi bila žena lahko rešena, Če bi preje prišla k zdravniku. Mesto tega je odšla Ruža Vaistina, ki je poslušala klepe-tave stare ženice k nekemu mazaču v sosednem selu. Mazač jo je za en dan zaprl v temno klet in ji zavezal oči, češ da luč kvarno vpliva na lečenje. Nato ji je dal neki prašek, ki da baje samo v temi učinkuje. Ugotovilo se je, da ji je dal v prah zdrobljene španske muhe, ki se sicer v zdravilstvu tudi uporabljajo, vendar v povsem druge namene. Po tem obravnavanju »e je žena vrnila domov in se je res poldrugi mesec počutila prav dobro. Dne 2. julija pa pe je bolezen zopet pojavila. Tožila je o glavobolu, sililo jo je k bljuvanju. Drugi dan je čutila pekočo žejo in pričelo jo je strahovito zvijati. Prepeljali so jo takoj v bolnico, kjer pa je po 24 urni bes-noeti strahovitih krčih umrla. Zagrebški listi navajajo, da je to tekom kratke dobe že druga žrtev pasje stekline in zahtevajo,, da oblasti enkrat za vselej radikalno obračunajo z mazači, ki ogrevajo življenje prebivalstva. _ Velika veselica v št. Vidu nad Ljubljano. Udruženje vojnih invalidov, Kraevni odbor v Ljubljani priredi v nedeljo dno 11. t. m. v St. Vidu nad Ljubljano v dvorani L.mdskega doma pri pogrnjenih mizah veliko veselico z enodejankami, veseloigri : Kakoršen gospod tak sluga c in 2>Raztrese-uece. Med odmori komični prizori, prosta zabava z prijaznim sodelovanjem gg. Uran-čiča in Novaka znanih najboljših komikar-jev. Kdor se hoče v resnici neprisiljeno nasmejati in zabavati naj ne zamudi posetiti to veselico. Začetek ob 4. liri popoldne. Ker je čisti donos te prireditve namenjen izključno za podpore vojnim žrtvam, vabi k obili vdeležbi — Odbor. 714-u — Pošraobranilng služba še ie s 1* t. m, pričela izvrševati pri peštni hranilnici in nie podružnicah in pri vseh poštah v naši kraljevini. Občinstvo, ki želi nalagati svoje prihranke na hranilne knjižice poštne hranilnice, dobi vsa potrebna pojasnila pri vsaki pošti ali pri blagajni podružnice pošt. hranilnice v Ljubljani. Poštna hranilnica obrestuie vloge s Čistimi 4% na leto. — v električno brušenje sprejema rabljene britvice, znamke Gillette, Mem, EIy-sium, Mond itd. drogerija Adrija, Ljubljana, Selenburgova ulica 1. 710n — Volna in bombaž za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri tvrdki Karel Prelog, Ljubljana, Stari trg 12 iu Gosposka ulica 3. 119T ZE DANES je povsod veliko zanimanje za naš uedeljski spored Močil Mölmes II. 1 velikih cejanj, to je oba dela zopet v enem sporedu pn navadnih cenah. ELITNI KINO MATICA Iz Ljubljane —lj Petke v živilski ug. Pred vsem prideta v poštev vsak petek ribji trg in pa trg za mlečne iu mlevske izdelke. Na ribjem trgu, ki je bil popolnoma zaseden, so se dobile žabe po 1 do 1.50 Din. Vrstila se je nato cela vrsta različnih domačih rib. Med temi je bilo največ navadnih klinov, črnook in belic, dalje so se dobile lepe postrv! po IS do 20 Din in meniki po 50 Din kilogram. Neka okoličanka ie prinesla tudi jerbas rakov, katera ie prodajala po 3 do 4 dinarje. Izmed uvoženih rib so se dobili lepi skrombi po 44 do 45 Din kg in pa sar-dele po 24 do 26 Din kg. Na mlečnem trgu je bilo izredno mnogo smetane po 1 do 1.50 merica, domačega sira in surovega masla. — Na sadnem trgu. ki je bil skoro najbolj živahen, so se vrstile polne košare rdečih jagod, borovnic, malin iu posebno dosti domačih in vipavskih češem. Dosti je bilo tudi svežih fig, breskev in marelic in pa jabolk in hrušk. Cene so bile nespremenjene. Tudi z različno zelenjavo, domačo in uvoženo, je bil danes trg izredno bogato založen. —lj Odkritje nagrobnega spomenika Franceta Ucaku. Za odkritje nagrobnega spomenika Učak Francetu v Krizah pri Tržiču, ki se vrši v nedeljo dne 11. julija t 1. je polovična vožnja dovoljena in stane tja in nazaj III. razred 16 Din. — Udelež-nici kupijo pri odhodni postaji cel vozni listek žigosan z vlažnim žigom, ki velja tudi za povratek. Potrebna potrdila za polovično vožnjo bo izdajal S K Ilirija vsem udeležencem med vožnjo do postaje Križe. Odiiod je določen na dan 11. julija t. 3. ob 11.40. Poleg športnikov se udeleži svečanosti tuli večje število tipografov s pevskim zborom ^Grafiket. — SK Ilirija. —lj Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 1. do 8. julija beleži tole statistiko; umrlo je 15 oseb, 10 moških in 5 žensk (tujcev 10). Smrtni vzroki; nalezljive bolezni 1, jetika na sopiiih 2, rak 2, pljučnica 2, starost 1, smrt vsled nezgode 2, samomor 1, druge bolezni 4. Med tem časom se je rodilo 38 otrok, 21 dečkov (1 mrtvorojen) in 17 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatinka 1, in dušljivi kašelj 2 slučaja. —lj Olepšava me6ta. Pri novodograjeni in ometani dr. Zalokarjevi vili na oglu Prisojne in škofje ulice postavljajo železno ograjo na betonski podlagi. Posestni ca M. Jegličeva je dala ravnokar prepleskati železno vrtno ograjo ob Sv. Petra cesti, Škotji in ilirski ulici. Isto prenovitev so dali izvršiti pri svoji žel. vrtni ograji ob Slomškovi in Metelkovi ulici oo. LazarisU. Na Martinovi cesti so v teku regulacijska dela pri hodnikih. Trgovec Fr. Kos v Židovski ulici 5, bo dal napraviti pri svoji hiši proti Dvorskemu trgu lično teraso. Gabrijela Grünfeld bo dala zgraditi ob Masarykovi ulici (na Friškovcu) enonadstropno enosia-novanjsko vilo. G. Čemažar je dal zgraditi ob Kesljevi cesli na prejšnjem travniku ličen vrt za cvetlice in zelenjavo, ter ga za-gradii s čedno ograjo. —lj Koncertni večer sokola I $e vrši pri pogrnjenih mizah v soboto 10. t. m. zve Čer na Taboru. Igra društvena godb«, o vsesokolskem zletu v Pragi poroča br. Švaj-gar. Vstop prost. —Ü Občni zbor Glasb. Matice v Ljubljani, ki je bil prvotno določen na pondeljek 12. t. m. je preložen in se bo vršil začetkom meseca septembra. 154 —lj Ceškoslovenska Obec v LjubManL Proslava ^Mistra Jana Husa* se vrši v soboto ob osmih v Zvezdi. — Članstvo se vabi k obilni udeležbi. Gostje dobrodošli. 1005 u— Kopališče v Koleziii se otvori v nedeljo dne 11. t. m. V slučaju lepega neme-na igra popoldne na vrtu gostilne »Kolezija« gledališki orkester. Za dobro pijačo in vsakovrstna jedila je preskrbljeno. 1003 —U Veliko Ijuosvečene izključeni vprašanju sanacije ■rancoske valute, toda kljub temu frank še ;edno pada. Da ustavi to padanje in vsai leloma po.niri razburjeno javnost, je fran-:oska vlada poverila finančnim vešča-iom sestavo načrta, po katerem bi se dula raluta v doglednem času stabilizirati. Ta načrt priporoča temeljite spremenile v metodah, po katerih je bil sestavljen :adnji državni proračun. Zahteva v prvi rrsti, naj ima finančno ministrstvo odločil-io besedo pri vseh finančnih prašanjih. Parlament bi moral sprejeti proračun vedno >red začetkom finančn ga leta. Parlament »i se moral začasno odreči prvenstvu pri »redlogih, ki se tičejo državnih izdatkov. Konsolidacija in amortizacija dolgov nujno :ahteva, da dobi država nov vir dohodkov, z katerega bi lahko prišlo v državno bla-rajno v doglednem času 2% milijarde frankov. V ta namen bo treba razpisati nove lavke in sicer na živila, obrate, promet, tiadkor in alkohol. Državne izdatke je treba reducirati na nlnimum. Potrebna je prostovoljna in postopna konsolidacija bonov narodne obrambe, ki bi jih prevzela posebna državna bla-tajna. Znižanje rezerve Francoske banke bi te omejilo na vsoto, ki je potrebna za izplačilo obrokov po amortizacijskem načrtu. V proračun je treba sprejeti zopet izven proračunske izdatke. Na račun inozemskih dolgov je treba državi kredatirati novo rezervo v znesku treh milijard. Da se ohrani ravnotežje v izdatkih in dohodkih, mora državna blagajna razpolagati z možnostjo smisije bonov v vrednosti 5 milijard franse cv, ki bi predstavljali normalni obtok nov-eanic. Tečaj franka bi moral varirati med tečajem, ki izvira iz indeksa cen življenjskih potrebščin in tečajem, ki je primeren ca razmenjavo valut. Stabilizacija se da iz-vestei s pomočjo večjih posojil za daljšo dobo. Za prvo silo je potrebno 200 milijonov dolarjev. Zakon o izvozu kapitala bi oilo treba v kratkem razveljaviti. Objava Po sklepu občnega zbora z dne 1. juni= ja 1926 se bo izplačala dividenda za I. 1925 na delnice «Narodne tiskarne* v Ljubljani od 12. julija 1926 dalje pri njeni blagajni, in •icer na vsako delnico po Din 10.—. V Ljubljani, dne 8. julija 1926. Upravni odbor «Narodne tiskarne». —g Poštna hranilnica v juniju. Promet Poštne hranilnice je znaša! v juniju dinarjev 3.154,612.306.57, od tega brez gotovine Din 1.420,213.935.57 ali 43.05%. Vpračil je bilo 439.208 v znesku 1.574,650.567.87, izplačil pa 150.345 v znesku 1.5SU.055.74O.70 Din. stanje vlog na dan 30. junija v Beogradu Din 78,191.878.05, v Sarajevu 43,876.624.54, v Ljubljani 70,014.369.81 in v Zagrebu Poj332.oo8.04 Din. Novootvorjenih računov Je bilo v Beogradu 31, saldiran 1, v Sarajevu 16 in 26, v Ljubljani 21 in 6, v Zagrebu 51 in 9. Čekovnih računov je bilo 31. junija v Beogradu 1918, v Sarajevu 2605, v Ljubljani 4324, v Zagrebu 416S. —g Trgovina z vinom v Dalmaciji. V juniju ej trgovina z vinom v Dalmaciji nekoliko oživela. Prodano je bilo večinoma na otokih srednje Dalmaicie okrog 25 vagonov vina. Dva vagona sta šla na Češkoslovaško, ostali pa v razne kraje naše države. Cene dobrih, močnih vin so ostale ne-izpremnjene ali pa celo poskočile, dočim slabša vina ne gredo v promet. Po vrsti in kraju noti rajo: bela vina 35 do 40, apolo dO do 35, črna pa 25 do 27.50. —g Okrajna obrtnosgospodacska razšla* va v Ormožu se vrši od 8. do 15. avgusta po sledečem sporedu: Otvoritev obrtne razstave v nedeljo, 8. avgusta ob 9.; otvoritev razstave konj noriške in belgijske pasme isti dan ob pol 12., razstave govedi p in osa v sk j pasme v pondeljek ob 10. in razstave žlahtnih vin iz ormoškega okraja z vinskim sejmom, v torek ob 10. uri. Obrtna razstava traja ves teden; ostale pa le po en dan. Legitimacije za polovično vožnjo se dobe v Sloveniji pri vseh podružnicah Slovenske in Kreditne banke ter v tobačnih zalogah, na Hrvatskem pa pri podružnicah Prve hrvatske štedionice. Legitimacija stane 15 dinarjev. —g Dobave. Direkcija državnega rudni* ka v Velenju sprejema do 15. julija t, L ponudbe za dobavo 10 ton portland cementa v sodih. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede oddaje dela popleekanja glavne železne konstrukcije v levem tiru mosra čez LjublfaiJco pri Preserjih v skupni izmeri ca 1900 m3. Vršile se bodo naslednje ofertalno licitacije: Dne 12. julija t. 1. pri 16. i*i tilerijskem polku v Ljubljani flede dobave živil (svinjska mast, jedilno olje, fižol, makaroni, riž, pšenični in koruzni zdrob, ješprenjček, kristalni sladkor, čaj, kava, kis, proso itd.) Dne 14. julija t. 1. pri Dravski divizijski oblasti v Ljubljani glede dobave 1850 kg aleve paprike. Dne 30. julija t. L pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 10.000 kg gnetilne-ga mašil nega materijala. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbor-idce za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani iuteiesentom na vpogled. To in ono Katastrofalno premikanje zemlje v holandski Indiji Iz holandske Indije poročajo: Trd* njavi d j Koče in Soson je zadela kata* strofalna nesreča. Zemlje se je začela že drugič premikati, nastale so globoke razpoke in ljudje so prestrašeno bežali na vse strani, misleč, da se bliža sodni dan. Premikajoča se zemlja je podsula 400 ljudi. Mnogo hiš je porušenih. Kolo* dvor, poštno poslopje in vse šole so se podrle. Kitajski okraj je v razvalinah. Med prebivalstvom je nastala nepopis* na panika. 70.000 oseb jc ostalo brez strehe in imetja. Škodo cenijo na 16 mu lijonov holandskih goldinarjev. Na Ho« landskem in v Indiji organizirajo po* možne ekspedicije. Holandska kraljica, ki se mudi zdaj v Indiji, je poslala ne* srečnemu prebivalstvu večjo denarno podporo. Ženin 50 nevest Koncem maja so aretirali v Filadel* fiji avstrijskega državljana Fischerja, ki je imel v Ameriki 50 nevest, od katerih je pod raznimi pretvezami izvabil 200 tisoč angleških funtov (50 milijonov di* narjev). Policija je zbrala zanimive po* datke o tem premetenem pustolovcu. Fischer je imel polne žepe načrtov raz* nih petrolejskih vrelcev in rudnikov, ki naj bi bili na njegovem veleposestvu. Izdajal se je največkrat za madžarske* ga grofa ali angleškega lorda in nago* varjal bogate Američanke, naj mu po* magajo iz trenutne denarne stiske. Z moškimi je opravljal svoje posle strogo na trgovski podlagi, dočim je pri žen* skah kombiniral svoje poslovne inter* ese z ljubeznijo. Nekatere je res poro* čil, z drugimi se je pa samo zaročil. Alnoge Američanke so žrtvovale vse svoje dragulje in imetje, da jim ženin ne uide, Fischer pa jih je največkrat zapustil baš v trenutku, ko so bile trdno prepričane, da je mladi mož pooseblje* na poštenost in potomec stare aristo* kratske rodbine. Končno si je Fischer zbral dovolj denarja in določil dan od* hoda v domovino. 13 bogatih Američank ga jc čakalo in vse so bile srečne pri misli, da se poroče s tako krasnim in bogatim ženinom, ki jih odvede na svoj znameniti starinski grad v Evropi. Toda Fischer je odpotoval na skrivaj v Lon* don in od tam v Pariz, svoje neveste in žene pa lepo pustil v Ameriki, med nji* mi eno, ki jo je bil poročil šele na dan pred svojim odhodom. Dve uri po prihodu v Pariz je našel Fischer že novo žrtev v osebi neke ame* riške vdove, ki je prispela v Evropo, da zapravi denar, ki ga je podedovala po možu. Fischer je izvabil od nje ves de* nar in prodal vse njene dragulje. Pod pretvezo, da gre v banko, je Fischer ušel nič hudega sluteči vdovi in izginil brez sledu. Cez nekaj tednov pa se je zopet pojavil v Parizu in začel dvoriti neki drugi ameriški dami. Tu je pa na* letela kosa na kamen. DotiČna dama je bila namreč tudi pustolovka. Elegantne obleke in dragulje si je dala poslati v hotel, pobrala je denar, ki ga je shranil Fischer v njenem stanovanju, in pobeg* nila. Fischerja je prepustila razjarjenim uslužbencem, ki so mu zagrozili, da po* kličejo policijo, če takoj ne . poravna svojih in Američankinih dolgov. Fi* scher se je policije po pravici bal in zato je plačal dolg takoj, čim je našel novo žrtev, ki mu je posodila večjo vso* to, češ da mora s tem denarjem popra* viti grad svojih prednikov, kamor po* pelje nato njo kot nevesto, čim bo delo končano. Drugi dan je Fischer «neve* sto» zapustil in odpotoval v Rim. !V Rimu se je seznanil z neko mlado zakonsko dvojico in odpotoval z njo nazaj v Ameriko. Nujni trgovski oprav* ki so prisilili moža, da je za nekaj dni zapustil mlado ženo. Ko se je vrnil, so mu povtdali, da je žena pobegnilo, s Fischerjem in da se je v sosedni državi z njim poročila. Alož je odpotoval za beguncema. V hotelu, kjer sta se «novo^ porocenca» ustavila, pa je našel samo svojo nezvesto ženo. Fischer je pravo* časno odnesel pete. Mlada žena je bila v pustolovca tako zaljubljena, da se ni hotela vrniti k prvemu možu, dasi ji je nezvestobo odpustil. Potovala je za ris scherjem iz kraja v kraj; naposled je pa izvedela, da je postala žrtev prebrisa* nega pustolovca. Kot lord London, lord Wiliam Bla* ke, lord Ernest Rawson, ali pod kakim drugim izmišljenim imenom je občeval Fischer z elito ameriške družbe. Pojav* ljal se je celo na oficijelnih recepcijah v Washingtonu, kjer so mu peli slavo Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se i citati tudi ponoči. En primer: 1 INOCAVICE,, KLJUČI kot potomcu najstarejše angleške ari* ? stokratske rodbine. Kljub absurdnosti • imena je bil sprejet kot «lord London« na neki recepciji v Washingtonu. katere se je udeležila tudi ena rjegovih zad= nih žrtev «lady Londonova». Slučajno je bila prisotna na recepciji neka druga Fischer jeva nevesta, ki jc poznala lorda Londona kot barona de Engela. Baro* nesa je takoj stopila k svojemu izgub* ljenemu možu, toda Fischer je odločno izjavil, da dotične dame sploh ne pozna. Sledil ie burni prizor, ki je končal s tem. da je bila poklicana policija in odvedla pustolovca v preiskovalni zapor. Smrt v valovih Vedno nove žrtve zahtevajo poplave in neurja. Poleg teh nekako izrednih nesreč pa se tudi letos z železno doslednostjo vrste običajne vsakoletne nesreče pri kopanju, ki so že tudi letos zelo številne, čeprav se v Srednji Evropi kopalna sezona še ni niti prav začela. Na Dunaju sta v kanalu Donave v torek utonila neki 22 letni fant in njegova 17 letna prijateljica, ki sta se hotela kopati, čeprav je bila voda visoka in deroča. V sredo popoldne je pri kopanju v policijskem kopališču utonil neki višji stražnik, ki ni znal dobro plavati, a se je upal predaleč v vodo. Tovariši so mu hiteli na pomoč, pa je bilo že prepozno. Potegnili so ga iz vode mrtvega. V Budimpešti sta se dve sestri kopali v nekem narastlem potoku. Valovi so ju potegnili s sabo in obe sta utonili. Na Bodenskem jezeru sta se dva gospoda z dvema damama vozila v čolnu po jezeru. Bili so dobre volje in se dražili s tem, da so »guncalte čoln. Naenkrat se je ta res prevrnil in ena gospodična je utonila, ostale so rešili z največjo težavo. V bližini Pariza se je v Seini kopalo več otrok. Mala deklica je zašla v pre- veliko vodo in začela klicati na pomoč. Njen starejši bratec se je pognal za njo, da 30 reši, a valovi so požrli oba, cdm-ca svojih nesrečnih starišev. Prtnčev harem v Budimpešti Budimpešti živi že več let sin bi v* šega turškega sultana Abdula Hamid* princ Abdul Kadir. Princ ima pravljično opremljeno vilo, v kateri si je uredil tudi cel harem. Lani mu je pobegnila iz harema z njegovim tajnikom prva žena. Čez nekaj časa se je vrnila brez tajnika in princ ji je vse odpustil, toda med tem se je bil seznanil v budimpeštan* skem baru z lepo Madžarko, ki je na* stopala kot plesalka Lulu. Vzel jo je k sebi in ji dal na razpolago več krasno opremljenih sob v drugem nadstropju svoje vile. Z njo je morala prinčeva prva žena deliti njegovo ljubezen. Mad» žarka je postala prava haremska dama. vendar ji je pa princ dovolil tudi obče* vanje z zunanjim svetom, osobito s so* rodniki. To prinčevo šarmantnost jc iz* rabljal najbolj «bratranec» lepe Mad* žarke, Melegv, slušatelj tehnične fakultete v Budimpešti. Dne 30. junija ob 11. ponoči je hotel iti princ spat, pa je začul v drugem nad* stropju pritajeno šepetanje in žvenket kozarcev. Jasno je bilo, da ima Lulu nočnega gosta. Princ se je hotel na lastne oči prepričati, kaj se godi v nje* nih sobah. Odšel je po stopnicah in na* šel vrata zaklenjena. Šele na ponovno trkanje in odločno zahtevo mu jih je Lulu odprla. Pri njej je bil zopet štu« dent Melegv. Princ ga je hotel v jezi zapoditi iz vile, toda študent se mu je postavil po robu in vrgel princa samega po stopnicah. Princ je dobil pri padcu težke telesne poškodbe. Afera pride pred sodišče in Budimpešta je zelo ra* dovedna, du^li odpusti Abdul Kadin ne« zvestobo tudi svoji drugi ženi. ni □ lnrni h ii h juulh ■ tumaDPapoG^^ 3 p;ni so in nepoz CONRAD VEIDT,ide^ Liane Haid izvrstni Werner Krauss Krasna vsebina — Ko I osa Ina režija — Razkošna oprema. — Vsled ogromne dolžine obeh del (12 dejanj v enem sporedu) se vrše predstave ob: 4,, 72 8. in 1U10. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah! Preskrbitesi pravočasno vstopnice! ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Sloveniji. — Telefon 124. i h 11 i if h ii h h ii M innnrinmrTinnnnnmnm □□□□□□□□□□□□□dddd□□□□□□□ □ Zahvala. 2066 Za vse izraze iskrenega sočustvovanja povodom težke izgube mojega nenadomestljivega, prerano umrlega soproga, oziroma očeta, gospoda Stanka Pehani izrekam svojo najlepšo zahvalo. Enako se zahvaljujem za časteče spremstvo g. nam. fin. del. dvornemu svetniku Bonaču, gg. ravnatelju Basinu in inšpektorju Verbiču, kakor tudi gg. tovarišem in vsem drugim cenj. prijateljem in znancem, ki so mu izkazali čast na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala tudi za poklonjeno krasno cvetje. V Ljubljani, dne 7. julija 1926. Globoko žalujoča soproga: Minka Pehani - Jugovic. Volno in bombaž na drobno in debelo — za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela, se dobi v veliki izbiri in po najnižjih cenah pri — Karol Prelog, Ljubljana, Gosposka ulica 3, Stari trg 12._122/T Elevator za prodati. Potpuno nov i nerabljen, fabrikat Hofs; herr * Schrantz * Clayton* Shuttleworth, za tjeranje upravo i u kotu. Cije* na ispod današnje tvor= ničke. — Upitati i po* gledati kod Robert Bress* lauer, Daruvar._2053 Gospodarski strojevi za prodati, novi, uz po* voljne cijene. NaroČito ručne vršalice, geplovi i pastorci, mlatilice na gepl, vjatrenjaci, drl j a če i plugov i, sijalice i kosi* lice itd itd. — Upitati i pogledati kod Robert Bresslauer, Daruvar. 2053 Na boljša kolesa so GRITZNER in šivalni stroji r„a SLm JÖI PETELIftL »Da. JSS: nega vezenja brezplačen. Najnižje cene! Tudi na obroke! Premog- drva. ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. T-53 206s Motorno kolo PRODAM pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na opravo Slov. Naroda pod šifro .indian 2068'. Krasne dekoracijske patent - divane v pliftu Vam nudi izredno poceni Rudolf Sever Ljubljana, Gosposvetska 6. Vabim na ogledi issi Zastopniki se sprejmejo po vseh krajih za prodajanje do; voljenih srečk. — Me rs kur, Brno, Nova 20. Zobni zdravnik Dr. PUKER ne ordinira aar do 1. avgusta -as 20G7 Srnjaki se sekajo p::-trrdki „BIBA". Naročila z označbo zaželjc- nega kosa naj se oddajo pri tvrdki »Riba" po možnosti dan pepreje. 2074 S! Jlaznanilo preselitve. KARL PRELOG, trgovina z vol/to, bombažem In galanterijo« jo preselil svojo doslej na Galusovem nabrežju št. 11 se nahajajočo trgovino v Gosposko ulico št. 3- Trgovina na Staram trgu »t. 12 ostane še nadalje« Ob tej priliki, se cenjenim odjemalcem zahvaljujem za dosedanje zaupanje ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Kari Prelog. MM stroji cmlkega izdelka patent „Ideal" '. iamstvom za nogavice, jopice, vitarje in vsakovrstne pletenine idijo vsakomur najboljšo in širno eksistenco. V zalogi s po-kom, ki je jako lahak, in po po-«cbi tudi s stanovanjem edino le pri , -". Kos, Uuli!ian3, ZiäavsKa u. 5 Generalni zastopnik. Konopce in vrvi nudi Fofirlka KANAPA i MARIJE d. d. 0DŽACI (Bačka) Od 13. aprila globoko znliaae cene! Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! Zastopstvo v Mariboru pri mi Franc Rainer. 164 Urejuje: Josio ZuDančič. — Za cNarodno tiskarno*: Fran Jezer&ck. — Za inaeratni del lista: Oton Christof. — Vsi ▼ Ljubljani