im iura, številka 53. V UnWlirai, o nedeljo II Mnwija 19Z5. Cena Din Z' iaa;a vsak dan popoldne, Ixvxasnsl naitlje ln prasalkt* — Iaitntl i do 30 petit i 2 D, do 100 vrit 2 D 50 p, večji Inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, rekla-ne, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — 99Slovanskl Narod4' velja letno v Jugoslavir 240 D, za inozemstvo 360 D l =- Vpravntstvo: Knnllova nlioa itav. 9, prltilcl«. — Telefon tU?. 304« — Uredništvo: Knailova ulica *t. 5, L nadstropl«. — Teltfon stav. M. Poitnlna plaCana v gotovSnf. 0 lojalni opoziciji. Ko je jeseni sedanja opozicija sto* pila v volilno borbo, je računala s tem, da si osvoji večino našega naroda in da potem uveljavi svoj federalistični program. Nasprotno so stale stranke Narodnega bloka na stališču sedanjt» ustave ter zagovarjale podrobno gospodarsko in socijalno delo. Zmagale so stranke gospodarske in socijalne konsolidacije proti strankam državnepravnih bojev ter federalistične revizije ustave. Kaj sedaj? Lojalno bi bilo od opozicije, zlasti od SLS, da se pokori večini in da podpira sedanjo vlado pri njenem pred-stoječem gospodarskem in socijalnem zakonodajnem delu. Vlada že pripravljat obsežno zakonodajno gradivo, pred kraljem je skicirala glavne zakone, ki jih predloži narodni skupščini. Javnost pozna bodoče upravne in zakonodajne smernice nacijonalnega b oka. Torej je na mestu, da opozicija po izgubljeni bit-ki, vsaj za predstoječo skupščinsko obdobje prizna vidov dansko ustavo in obstoječi ustavni red ter da poizkuša sodelovati z vlado, bodisi z inicijativo, bodisi s primerno, lojalno kritiko v narodni rkupščini. Od opozicije naravno ne zahtevamo, da hvali vlado. Toda naj bo vsaj stvarna, naj se nanaša na upravno in zakonodajno politiko sedanje vlade, naj opozicija pri predstojeČih svojih »plenarnih« sejah razpravlja o vladnem zakonodajnem načrtu ter naj vlado kritizira podrobno, stvarno g ede zakonodajnega programa! Naj reče: ti in ti zakoni niso pereči, pač pa moramo predložiti narodni skupščini druge, važnejše zakone .Naj jih našteje, naj pove. kaj hoče v gospodarskem in socijalnem oziru! , * Tu, v razmerju do pozitivnega dela pa se vidi, kako pogubna je formacija opozicijonalnega b!oka in kako resnična je trditev, da vodijo stranke opozicijonalnega bloka zgolj defetistično in negativi stično politiko! Vlada objavlja podroben program svojnza zakonodajnega deTa .opozicija molči k"*t grob in snuje raje konspiratorske načrte rroti obstoju vlade in proti državnopravne-mu nazirenju večine ju gos ovenskega naroda, kakor se je očitovala pri poslednjih volitvah! Neizmerne bi bile koristi za ve«, nas narod, v prvi vrsti za opozicijonal-ne pokrajine naše države, ako uvidik) opozicijonalne stranke svoje pogresno stališče in ako se postavijo na stališče dobrohotne kritike ter lojalne podpore napram sedmji vladi in ako to vlado direktno podpro v narodni skupščini pri predsfoječem socijalno - gospodarskem zakonodajnem delu! Pcmis imo samo na Dafriacifo, na Hrvatsko, na Rosno! Koliko bi te po-krajine pridobile, da izjavijo opozicijonalne stranke, da hočejo do nadaljnje ga sodelovati z državno upravo, da hočejo zaenkrat ostaviti svoja državno-pravna gesla ter se posvetiti podrobni gospodarski in socijalni konsolidaciji! Eidno tako sodelovanje in taka lo jn'na, popravljajoča kritika v narodni skupščini pa bi bila sedaj na mestu in bi koristila narodu, ki je tudi izvolil poslance opozicije, da pomagajo kon-solidirati državo in pa skrbeti za gmotni in duševni procvit našega celokupnega prebivalstva. Opoziciji ne preostaja drugo, kakor da se tudi ona posveti praktični politiki in da zlasti v parlamentu sodeluje pri izgradnji čim boljših gospodarskih in socijalnih zakonov. Odklanjamo koalicijo večinskih strank z opozicijo, zagovarjamo pa koalicijo dela v narodni skupščini! Opozicija naj si izbije iz glave neumne Ra-dičeve hudomušnosti in federalistične neresnosti ter naj se raje posveti praktičnemu delu v korist prizadetega naroda. Tako bi vsaj ravnala lojalna, patri-iotična opozicija, ki sta ji država in dobrobit naroda svetinj, proti katerim se nihče ne sme pregrešiti, pa naisi se na-haria v še tako huti oooziciiJ Skromne želje obupane opozicije. Opozicijonalni generali snujejo nove večinske bloke. Značilno priznanje Pašičeve politike iz hrvatskih vrst. — Narodni blok je in ostane kompakten. — Beograd, 21. februarja. (Izv. Ob 12.) Danes ni nikakih važnejših politič* nih dogodkov. Od opozicije ni nikogar v Beogradu, razen Ljube C uvidoviča. Jutri prispo najbrže vsi voditelji opo* zicijonalnega bloka v Beograd, ker je za ponedeljek določen skupni sestanek. Opozicijonalni tisk je še vedno zelo iznajdljiv v intrigah proti Narodnemu bloku. Danes se je začela iz Zagreba, kjer so zelo gostobesedni v političnih teorijah in razpravah, forsirati idejo »Narodnega bloka večine Srbov, večine Hrvatov in večine Slovencev«. Hrvat* ski politični teoretiki in gostobesedniki v dolgoveznih razmotrivanjih snubijo najpreje radikale za tako kombinacijo, češ da g. Nikola Pašič predstavlja ves čino srbskega naroda in bi obenem, če končno res sam uredi srbsko*hrvatski sporazum, ovenčal svojo veliko držav niško karijero z najvažnejšim politič* nim činom. Ker ima dr. Korošec med Slovenci večino, imajo priti v blok kle* rikalci poleg radičevcev. (V teh skrom» nih željah je zanimivo samo priznanje, da predstavlja večino srbskega Ijud^ stva tisti Pašič, ki je bil doslej v opo« ziciioi ^nih očeh samo predstaviteij in nositelj korupcije, terorja, p- »zakoni* tosti itd. Op. uredništva.) To so samo kombinacije Zagreba, ki je postal zadnji čas poleg klerikal* cev ze!o nervozen. Včerajšnji vladni komunike je do« volj jasno povedal javnosti, da ni mo* goča nobena kombinacija v Narodnem bloku, razen kompaktne in nerazdruž* Ijive zveze med radikali in samostojni* mi demokrati. Vsi zadnji napori opo* zicije, razdreti solidno razmerje v Na* rodnem bloku, so in ostanejo brez uspeha. V vladinih krogih tudi priha* j a jo do prepričanja, da je povsem ne* umestno še odgovarjati na neumnosti in fantazije opozicijonalnega tiska. Kako brezmiselne so vse kombinacije med radikali, radičevci in slovenskimi klerikalci, jasno dokazuje tudi pisava dobroobveščenega zagrebškega »Hrva* ta«, ki konstatira, da HRSS izključuje vsako sodelovanje z Narodnim blokom. Današnja »Pravda« se toplo zavze* ma za to, da bi se v skupščini ustanovil skupni parlamentarni blok, obstoječ iz Davidovičevih demokratov, klerikalcev, radičevcev in mus'imanov. Ta parla* mentarni klub naj bi se imenoval: »Ju* goslovenski parlamentarni klub narod* nega sporazuma«. Predsednik kluba: Ljuba D a v i d o v i č podpredsednik: dr. Korošec, dr. S p a h o in kak ra* dičevec. Ideja, da naj bi Ljuba Davidovič ustvaril v skupščini skupni klub s fede* ralisti je v beogradskih patrijotskih krog'h povzročita ogorčenje in povsod naletela n: odpor. Ministrski predsednik Nikola P a * š i č je danes dopoldne konferiral z nnkaterimi ministri. V ostalem vsi mi* nistri v svojih kabinetih pripravljalo materila1 za zakonodajno delo narodne skuns'in^. Pravosodni minister dr. Edo Luki* nič je bil danes opoTdne sprejet na dvoru v avdijenci. Pravosodni minister je kralju predložil v podpis večje ste* vi?o ukazov o napredovanjih in pomi* loščer.ijh. Vladno razmerje do vod ?tva HRSS in opozicije. Proti interniranim članom HRSS se sertavi nova obtožnica. — Disciplinarno postonanje proti predsedniku zagrebškega sodišča. — Razkol v D avidovičevi stranki. — Beograd, 21. februarja. (Izvirno) Vladina izjava o nadaljevanju politike Narodnega bloka je na opozicijonalne vrste vplivala konsternirajoče. Odločno, od ministrskega predsednika odobreno izjavo skuša opozicija ignorirati, toda najbližnji dogodki dokažejo, da vlada v narodni skupščini ne more računati na elemente, katerih politiko je narod pri volitvah obsodil in odklonil. Vladina izjava ,ki pomenja nekako končno besedo opoziciji in katere vsebino smo v bistvu včeraj objavili, je bila snoči po končani avdijenci ministrskega predsednika Nikole Pašiča na dvoru ob 18. izročena "tisku. Včeraj popoldne so bile na dvoru važne avdijence. O avdijenci ministra dr. Žerjava smo včeraj kratko poročali. Avdijenca je trajala nad 1 uro, in minister dr. Žerjav je kralju pojasnil politične razmere v Sloveniji ter obenem predložil glavne smernice vladine politike. Po avdijenci je dr. Žerjav imel posvetovanja z ministrskim predsednikom Nikolo Pašičem. Minister dr. Žerjav se je snoči odpeljal z brzovlakom v Ljubljano. Od 17. do 21. je bila snoči seja ministrskega sveta. Med tem časom je bil min. pred. Pašič nad poldrugo uro v avdijenci na dvoru. Ministrski svet je na seji razpravljal o tekočih zadevah posamnih m;nistrstev ter je dovolil več kreditov. Ministrski svet je tud! razpravljal o vprašanjih, ki se nanašajo na vodstvo HRSS. Vaš dopisnik je izvedel od uglednega radikalnega ministra, da neizvoliena ministra dr. Šurmm in dr. Drinkovic" odstopita šele o priliki rekonstrukcije vlade, ki se izvede po končanem delu ve-rifikacijskega odbora, t. j. ko bodo verificirani mandati novoizvoljenih poslancev. Ministrski predsednik Nikola Pašič je na seji vlade poročal tudi o posetu člana Hrvatske zajednice dr. Poliča. Ta ga je vprašal, kaj namerava vlada ukreniti proti Stjepanu Radien ter je obenem interveniral, da se internirani dr. Maček in tovariši izpusta na svobodo. Ministrski predsednik je iziavil dr. Poliču, da Stjepan Radič v naš! državi ne sme dalje razvijati svoje protidržavne akcije, ne sme je tudi razvijati v inozemstvu in mora za svoja dejanja sedaj odgovarjati pred sodiščem. Glede Članov vodstva HRSS dr. Mačka In tovarišev je zbran nov materija). Zagrebška policija je zbrala In odposlala sodišču mnogo obtežlfnega materi ja! a proti interniranim radlčevcem. In skoraj bo sestavljena nova obtožnica. Internirani člani vodstva HRSS se v kratkem prepeljejo iz Internata v preiskovalne za- Opozicija, ki jI ni do resnega praktičnega, upravnega in zakonodajnega dela, pa bo še naprej konspirirala. pri rejafa »plenarne* seje ter nagajala vladi, kjerkoli bi mogla, samo da zadrži naš napredek in da poglobi seda* nji naš notranji nered. Take konspiracije pa so stvari točnega in resnega računa. Mi verujemo v sedanjo vlado in v spretne naše dr-žavtnike, da bodo z lahkoto odbili vsak napad na drž. avtoriteto in da bodo pospešili notranji razkroj strank, ki samo nagajajo in ki so nezmožne po zitivnega sodelovanja bodisi v državni upravi, bodisi x narodni skupščini Sodelovanje opozicije pri zakonodaji, njena poštenost, lojalna kritika lahko pomeni preizkušnjo njenega patriotizma in politične sposobnosti. Tiste skupine, ki pravočasno spoznajo, da se je treba obrniti in da Je boljšt koristiti narodu in prizadetim pokrajinam c nodrrhriifn 7rrfronodninim snd*9-lo\anjem, si br*i dvoma oporne rej in ahko nekoč postanejo važen činitelj tudi za bodoče kombinacije. Vse drugo pai bo moralo neizogibno poginiti in izginiti iz našega političnega življenja. Radič jc ie šel in za njim pojdejo tudi njegove mase, njegove stranke in končno njegovi nespametni in trmasti *avmxniki pore. Zato ni mogoče, da bi se sedaj razveljavila internacija. Ministrski svet je na včerajšnji seji obravnaval tudi spomenice predsednika zagrebškega sodišča Baeaca glede postopanja proti Stjepanu Radiču. Ta spomenica je bila izročena kompetentnemu pravosodnemu ministru, ker ministrski svet ni merodajen za nje presojo. Ministrski svet je obenem odredil, da se uvede proti predsedniku zagrebškega sodišča disciplinarno postopanje, ker nI upošteval službene poti. Vodstvo Davidovičeve stranke !e snoči izdalo neko izjavo, s katero skuša ovreči informacije in vesti o razkolu v Davidovičevi stranki. Ta izjava je zelo prazna in ne dementira nikakih dejstev. V političnih krogih je prav ta komunike še bolj potrdil mnenje, da pride v Davidovičevi stranki do končnega razkola. Dotične informacije, ki jih je objavil tisk, so povsem točne in zanesljive. Nova odkritja o komunistični zaroti Slovenski komunisti so dobivali podooro iz blagajne »Rdeče pomoči«. — Preiskovalni zapor preti komunističnim voditeljem. — Beograd, 21. febr. (Izvirno.) Preiskovalni sodnik je snoči v glavnih črtah končal preiskavo, ki ie bila uvedena na temelju odkritja tajne komunistične tiskarne, kjer se je tiskal list »Komunist«. Preiskovalni sodnik je odredil zapor proti komunističnemu novinarju Moši P i j a d e j u, proti Živkoviču in proti Č i p č i č u. Ta trojica je obtožena v smislu zakona o zaščiti države. Zasliševanje aretirane profesorice De-sanke C v e t k o v i č, ki je bila ena naj-glavnejših zaupnic boljševiške propagand ler ie iioiiia v Jugoslaviji igrati vlogo jugoslovenske Klare Zetkin, se nadaljuje. Na p«d!^gi zaplenjenega dokaz.i?ga materijama iz arhiva profesorice Desm-ke Cvetkovičeve je ugotovljeno, da je »Rdeča pomoč« dobivala denarna sredstva za svoje delovanj iz Moskve preko bo« še viška prcr.a^andne podružnice v Öe linu. Iz IJerlma ;< prišlo nai^cČ denaria. okr!; miijona dinarjev. »Rdeča r* r^oč« je del-la podpore tudi slovenskim komunistom. Tako izkarujejo bla-srnJn's^l zpniski znesek 10.000 Din. za Slovenijo. Znatne podpore so dobili tudi trboveljski komunisti po krvavih spopad*h z Oriirno dne 1, junija 1924. Iz blagajne »Rdeče pomoči« so dobivali mastne mesečne podpore gotovi komunistični voditelji. Tako je prejel bivši nosi. komunist Pavle Pavlovič 20.864 D"n podpore, Sima Miljuš 17.000, znani komunist- dr. Sima Markovič" 15 tisoč, za Hrvatsko je »Rdeča pomoč« izdala 10.000 Din. Ugotovljeno je, da je bila »Rdeča pomoč« posebna institucija komunistične propagande. Komunisti so se zadnji čas vrgli posebno na Južno Srbijo. Tu so podpirali odmetnike in njih rodbine. S pomočjo teh razbojnikov so skušali komunisti izzvati v Južni Srbiji nemire in revolucije. Za Južno Srbijo je bil izdan znesek 48.000 Din. S pomočjo razbojnikov in pod kontrolo III. intema-cijonale so beogradski komunisti skušali priti v stike z bolgarskimi komunisti In na Bolgarskem povzročiti revolucijo. Med dokazi se nahaja tudi zaplenjeno pismo zastopstva boljševiške propagande v Berlinu na beogradsko sekcijo. Tu se sekciji očita, da jugosloven-ski komunisti premalo delujejo in da ne kažejo nikake agilnosti. Pismo jih obenem obvešča, da se jim nakazuje 100 tisoč Din in 500 dolarjev. Po poročilih iz Zagreba je policija Izvedla tam več hišnih preiskav, ki so ostale mestoma brez uspeha. Zagrebški voditelji komunistične stranke so pod strogo policijsko kontrolo. Policija ie prepovedala komunistična lista »Borbo« in »Organizirani Radnik«. — Beograd, 21. februarja. (Izvirno) Gotovi krogi v Beogradu si prizadevajo dokazati, da je »Rdeča pomoč« zasledovala popolnoma humanitarne cilje. Iz knjig, nasprotno, je videti, kdo je bil vse deležen nodoor te organizacije, »Rdeča pomoč« Je naklonila podpore atentatorju Stejiču. dalje vsem komunističnim poslancem in voditeljem, ki so morali prestati kako politično kazen, podpirani so bili v velikem Številu bolgarski špijonl in člani makedonskih organizacij. Tudi rodbina obešenega atentatorja na notranjega ministra Draškovica Ali-ja Aliagiča je bila deležna podpore. — »Rdeča pomoč« se ie spominjala tudi »zatiranega in preganjanega slavonske« ga razbojnika Caruge«, ki ga v nekaj neh obesijo. v ' ' Fantazije o misiji ministra Gjuričica. — Zagreb. 21. februarja. (Izv.) Ciu-tovi tisk je v Zagrebu in Beogradu razširil legendo o posredovalni misiji ministra za socijalno politiko Marka Gjuričica, ki je baje odpotoval v Zagrela in na Sušak. Današnji »Hrvat« javlja üt Beograda, da je potovanje ministra Marka Gjuričica v zvezi z nekim protokolom. Ta namigavanja organa hr* vatskih separatistov so iz trte izvita, Po Informacijah vršega dopisnika na npjpristojnejšem mestu ,je minister Gju-ričič odpotoval v Opatijo, kamor je spremil svojo soprogo in hčerko. Na svojem povraiku se ne ustavi niti na Sušaku niti ne v Zagrebu, kjer naj bi baje stopil v stike z radičevcL Poostreni odnošajf med ßnlaarsko in Jugoslavijo. — Beograd, . 21. februarja. (Izv.) Notranje ministrstvo prejema fz obmejnih kraiev napram Bolgarski poročila o dogodkih, ki tamošnje prebivalstvo zelo vznemirjajo. Poročila iz Pirota in Ca* ribroda praviio, da nameravajo bolgarske razboiniške tolpe vdreti na naše ozemlje. Namene bolgarskih makedonskih organizacij maskira bolgarsko ča-sonisje. Šovinistični in vladini listi v Sofüi so začeli zadnje čase zelo ostro napadati državo ter ji očitajo, da se na nienem ozemlju organizirajo in zbirajo čete. ki se rekrutirajo iz pristašev zem« ljoradn}*ke stranke. — Beograd, 21. febr. (Izv.) Bolgarski poslanik Vakarevski je včeraj posetil pomočnika zunanjega ministra Markoviča ter ga opozoril na noto bolgarske vlade o zbiranju ln organizacij! posebnih čet, ki se sestavljajo iz bolgarskih zemljoradnikov ter nameravajo udariti na Bolgarsko. Pomočnik ziffianiega ministra je ta očitek bolgarske vlade odločno zavrnil s pripombo, da naša vlada ne trpi na južni mefi n!-kakega Bolgarski sovražnega gibanja. Obenem je opozoril poslanika Vakarev-skega na agresivno pisavo bolgarskega tiska. Ta pisava zastruplja dobre odno* laje me dobema državama. Končno je pomočnik zunanjega ministra naprosil poslanika Vakarevskega, da naj svoji vladi sporoči veliko nevoljo naše vlade nad tem, da se proti nam zopet organizirajo komitske čete. Ce se zgodi kak vpad makedonskih komitašev na naše ozemlje, nosi za vse posledice po* polno odgovornost bolgarska vlada. — Beograd 21. febr. (tzvj Dane« dopoldne je rw»cp.t>l zwwnjega ministra čr. (Nadaljevanje na drugI strani.) Borzna poročila. Lfublfanska borza danes nI poslovala. Zagrebška borza danes nI poslovala. V prostem prometu so cotlrali; Curilt 11.95. Pariz 3.27, London 295.50, Milan 254.50. Praga 1S4.50. Newyork 62, Duna^ 0.0875. — Dunaj, 20. februarja. D e v * z &: Beograd 1147—1151, London 338.300— 539.300, Milan 2902—2914, Praga 210?— 2112, Curih 13.640—13.690. Pariz 3712—572?; Valute: dolar 70.460—70.S60, dinar 114? —1148, lira 2895—2916. češka krona 3003^ S108. INOZEMSKE BORZE* —* Cttiib, 21. februarja Današnja bOTEMZ Beograd 8.425, Parlr 27.30, London 34.7a, Newyork 520, Milan 21.31, Praga 15.415 Dunaj 0.007325. — Trst, 31. febr. Boru: Beograd 39.35—39 Ah, Pariz 128—128 JO, London 116^0—116.40, Newyork *4-37»— Curih 467.50—468.50, Praga 72—T2£QL D* naj 0.03*5-0.0340, t *J M. Nlnčlča bolgarski poslanik Vakarevskl, da se informira o obmejnem Incidentu na bolgarski meji. Poslanik je po posetu izjavil vašemu dopisniku, da so vse vesti opo-sfcijonalnega tiska, češ da je naša vlada odposlala bolgarski protestno noto radi raznih Incidentov, neresnične ln neutemeljene. Opozicija skuša na ta način skalit) dobre odošaje med obem? vladama. DR. POLIČ PRI INTERNI-RANČIH. Zagreb, 21. februarja. (Tzv.) Za-ledničar posl. dr. Polič je danes posetil Internirane člane HRSS dr. Mačka in tovariše ter jim poročal o uspehih svo-|e intervencije v Beogradu. Izjavil jim je kratko, da je bila njegova intervencija brez uspeha. Vsi ostanejo še nadalje v internatu in se prevedo pozneje v preiskovalni zapor, ko bo zbran ves kazenski materijal. PREPOVEDAN SHCD BREZPOSELNIH V ZAGREBU. — Zagreb, 21. februarja. (Izv.) Policija je prepovedala za jutri v Metro-pol-kino sklicano zborovanje brezposelnih. Zbor so sklicali člani nekega odbora društva brezposelnih, ki ni bilo policijsko prijavljeno. fflELEZNTšKE OLAJŠAVE ZA ŠPORTNA DRUŠTVA. —Beograd, 21. febr. (Izv.) Z ozlrom na »egotovost, ali Imajo športna društva pravico na 50% znižanje železniške vožnje, se Je danes vaš dopisnik obrnil na promet-jk> minstrstvo, kjer so mu zagotovili, da po ministrski uredbi vžjvajo pravico 50% znižane vožnje vsa športna društva za slučaj vožnje k tekmam in drugim športnim prireditvam. Ta pravica je razširjena na vsa športna društva. italijanski živinski frnovci s nonareiemmi — Zagreb, 21. februarja. (Izvirno) Obmejna policija na Sušaku je prijela dobro organizirano družbo italijanskih trgovcev in mešetarjev z živino, ki so v Jugoslaviji raznečavali ponarejene Č*eke. Neko zagrebško banko je ta družica onehariTa za polmttijonski znesek. Policiia zasleduje nekega trgovca iz Udm PeruzziJa in nekega mešetaria iz Pulia. Oba sta v Z?grebu v razn*Ti bankah dvi**Tin?» s ponarejeinmi čeki znesek 600*00 Din. — Zagreb, 21. februarja. (Tzv.) Italijanski trgovci z živino so po največ ponaredili Čeke italiinnske »Ca^a di risparnvo* (Cervionan). Oflrnljnf*!! so trt rj"«!rre!>šVe banke z* 261.000, 302.000 ln 185.000 D'n. Gnliuflio so še pravočasno v bankah odkrili. O goljufiji obveščena poltena je takoj začela zasledovati ponarejevalce in je obvestila o tem vse obmejne nolieifske komisariinte. Na SuŠaku so priHe nekatere goljufe. drugI so pobegnili. V interesu preiskave policija ne objavlja imen. Ornani?aclla mednarodnega * finistovstaoa premeta. mm Pariz, 20. februarja. (Tzv.> Minister za Javna dela je 18. t. m. otvoril knnstitu-antno zborovanje mednarodnega osrednjega sveta za tur'stiko. Ta zbor je včeraj popoldne svoje razorave končni. Zborovanja se je udeležilo 27 držav. Najpreje je zbor Izdelal in sprejel pravila za osrednji vodilni odbor, v katerega odpošlje vlada enega zastopnika in po enega zastopnika vst ©stale države članice tega mednarodnega turlstovskega sveta. Vsaka država Ima v Svetu po en glas. Zbor za pospeševanje mednarodne tu-rlstike Je nato izdelal delovni program Program vsebuje: I.) sestava mednarodnega voznega reda; 2) uvedba mednarodnih turfstovskih vlakov; 3.) vspostavitev medsebojnih tesnih zvez s posamniml alpskimi In turistovskim! društvi: 4.) ustanovitev tu-jistovskih društev v državah ,kjer ne obstoje; 5.) mednarodne ugodnosti za turiste na njih potovanjih; 6.) organ'zacija aeroplanske rešilne službe za nesreče v Alpah: 7.) gradnja turistovskih hotelov po turistiki praktičnih vzorcih: S.) olajšave turistom pri prekoračenju državnih mej; 9.) ©lajšave turistom pri njih potovanjih In olajšave pri turistovskih legitimacijah. 10.) organizacija skupnih turistovskih izletov In organizacija pomorskih voženj. Na kongresu se Je zlasti povdarjala tudi potreba modernizacije rešilnih akcij. Zadnji čas stavljajo v s'uzbo turlstike tudi aeroplane, ki naj Imajo nalogo v zimskem času po zračni poti preskrb'jevati planinska koče z žlvežom In drugimi potrebščinami. Praktičen vzgled dale akcija v St. Moritzu, kjer sta dva aeroplana preskrbela planinsko kočo, v kateri so bili trije turisti že več dni zameteni in že brez provijanta, z vsemi potrebnimi življen«kimi potrebščinami. Trije turisti pod vodstvom prof. dr. Stauba so odšli na Marinelliievo kočo, da študiralo berninskl masiv. Vsled snežnih viharjev hj plazov so bili popolnoma odrezani. Končno se Jim Je posrečilo, da so dobili zvezo z ostalimi postajami ter so naprosili, na) se Jim poštje živež po aeroplanih. Dva vojaška pilota sta se dvignila in sta leteč mimo koče vrg'a več živeža. AMERIKA ODPPAVI POTNI VIZUM. — Newyork, 20. februarja. (Izv.) Poslanska zbornica in senat sta odobrila zakonski prcd'og, na podlagi katerega se odpravlja potni vizum. Zakon priznava to ugodnost samo potnikom, ki potujejo > Ameriko, nikakor pa ne vseijeacem. iz raz- Tudi iz te moke ne bo krofu. Škofov list Je z velikim veseljem pograbil polemiko med vladnim časopisjem in nekaterimi češkoslovaškimi listi ter navezal svojim backom otrobe v obliki izvirne brzojavke, iz katere bi nepoučena javnost lahko sklepala, da češkoslov. jasnost ni naklonjena vladi Narodnega bloka. »Slovenec« ve celo poročati o rahljanju vezi v Mali an-tanti. Da škofova klika ne bo mogla slepomišiti in namenoma varati javnosti, ji priporočamo Članek »Pojas.Jlo k ju-goslovenskim "olitvam«, ki je izšel v št. 48 oficijozne »Ceskoslovenske Politike« z dne 19. februarja. V tem članku stoji med drugim tudi to-le: »Res je, da nekateri naši (češkoslovaški) listi simpatizirajo z (jugoslovansko) opozicijo proti vladi, kakor n. pr. »Tribuna«, toda res je tudi, da simpatl-zlra večina našega časopisja z vlado. So listi, ki so iz versko-polit'cnih nagibov naklonjeni na pr. dr. Koroščevi slovenski ljudski stranki in Hrvatom kot katolikom, toda razen komunistov in slovenskih klerikalcev nI pri nas stranke, ki bi simnatizirala z vrtoglavo politiko Stjepana Radiča • • • K^r se tiče nas, moramo izjaviti, da obsojamo netaktnost povsod, v politiki in žumali-stiki. Ne obsojamo in ne hvalimo ne vlade in ne opozicije. Kot opazovalci poročajo samo o tem, kar se godi v zavezniški državi. Dopuščamo pa. da je lahko mnogo Cehoslovakov, ki zasledujejo kot iskreni prijatelji Jugoslavije njen politični razvoj in boj strank in da njihov politični razum včasih podleže nagibom njihovih src za to ali ono stranko in da izražajo to bolj glasno, nego bi bilo treba, da bi druga stranka ne bila prizadet? Tega se ne moremo izogniti, kakor tudi ne moremo preprečiti, da bi se v javnosti ne kritizirale naše domaČe razmere. Toda Jugoslavija je lahko prepričana, da ima češkoslovaški tisk v ogromni večini, če tn^l kritizira in malo preveč govori in rebus gloriae, dobro voljo in da želi zavezniški državi samo dobro.« Ta članek je Izšel v »Ceškosloven-ski Republiki« kot odgovor na članek beogradske »Samouprave«, v katerem radikalni krogi očitajo češkoslovaškemu in romunskemu tisku napačno taktiko povodom naših volitev. Kakor vidimo, je oficijoz češkoslovaške vlade odkrito priznal, da o kakem nesporazumu med njo in našo vlado Narodnega bloka ne more biti niti govora. Priznal ie celo to, da v bratski zavezniški državi samo komunisti in slovaške klerikalci odobravajo politiko naše opozi-: cije. Za nas pomeni to več nego popoln no zadoščenje, škofova klika je zopet udarila po vodi. Politične vesti. — Kaj pa za naše politične prega-njance pod Avstrijo? Pišejo nam: Zadnje dni so poročali italijanski listi, da ie izdal italijanski finančni minister odlok, po katerem imajo pravico do pokojnine vsi, ki so jih avstrijske oblasti preganjale in internirale in so zbog tega trpeli škodo na zdravju in premoženju. Tudi med Slovenci imamo precej takih žrtev avstrijskega nasilja. Po prevratu je bila že započeta neka akcija za nje, pozneje pa je vse zopet zaspa!o. Uvrstili bi se naj taki politični preganjane! vsaj v isto kategorijo, kakor dobrovoljci! m V popolnem soglasju s češkoslovaško narodno socialistično stranko, pravi »Nova Pravda«, bodo naši narodni socijalisti nadaljevali svoje delo. Prav! Vprašamo samo, ali je v soglasju s češkoslovaško narodno socialistično stranko, ki se je na svojem zadnjem kongresu načeloma izrekla za neizprosen boj proti klerikalizmu in ki je na svoj prapor celo zapisala zahtevo ločitve cerkve od države, da kandidirajo slovenski narodni socijalisti na klerikalni listi za občinski svet ljubljanski? Kolikor je nam znano, je prišla iz Prage že opetovano direktiva, da se narodni socijalisti nikjer ne smejo vezati s klerikalci, zlasti pa ne s protidržav-nimi strankami. Naši narodni socijalisti pa suvereno prezirajo te direktive, a vkljub temu še zatrjujejo, da nadaljujejo svoje delo »popolnoma v soglasju« s Češkimi narodnimi socijalisti! rr Iztreznenje prihaja! Zagrebški »Der Morgen« je bil med opozicijonal-nimi listi v zadnjem času eden najglasnejših, te dni pa ga je očividno že srečala pamet in včeraj je priobčil članek, ki je v direktnem nasprotstvu z vso njegovo dosedanjo protivladno kampanjo. »Der Morsen« izvaja: »V zadnjih dneh kaže politični barometer prijazno tendenco. Kar po volitvah sedaj še prihaja na rekriminacijo, se skoraj več ne opaža. Z rezultati, ki so sedaj končno-veljavni, se nI več mogoče prerekati. Vlada zre prihajati čas, da spravi pod streho že zdavna zapadle zakone. Invalidski zakon, stanovanjski zakon in proračun morajo seveda stati na prvem mestu. Penzum vlade, ki ga Ima po zad^ njih poročilih pred seboj, pa je Še veliko dalekosežnejši. Gre za celo vrsto zakonskih načrtov, ki imajo eminentno politično važnost ln ki bodo. o test »i Modni salon Marija Sot%l LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 8. Velika izbira najnovejših aparinih svilenih klobukov po izredno nizkih cenah. 528 Slamniki ter svileni klobuki se sprejemajo v popravilo pO najnovejših modelih. mogoče dvomiti, postavili na dnevni red več kakor en problem naše državne ureditve a. . . Vlada ve prav dobro, da ima v sedanji zakonodajni dobi svo-bodr-i roke, da lah^o spravi pod streho vse najbistvenejša njenim ciljem odgovarjajoče zakone, ti naj je njena večina še ta1'o neznantni ... S tem je uspeh volitev za vlrdn" stranke končnove-üavno zagotovljen Ir» obstoj P. P. režl-fp~> je zajamčen za polna štiri leta. Ako bi ?«» sedaj dala opozicija iz iiVičnih ■»1* načelnih vzrcV*-' zavesti v to da bi delala abstinenčro politiko, bi lahko /l^d-* brez vsakega t.-uda gladko izve-potom parlam°nta vse, kar potrebuje za utrditev tako Ijuto pobiianega centralizma, t. j. perspektiva, ki naravnost nadkriljuje sanje najstrastnejših ultra-centraltstov . . . Delovna skupnost lahko opozicijo samo okrepi, abstinenca, in naj sloni na teh ali onih temeljih, pa mora samo poslabšati njene tako težko iz-voi^vane pozicije . . .« — Iztreznenje icrej prihaja, morda sčasoma sreča pamet tudi naše klerikalce. Čim kasneje pa to zgodi, te*n slabše za klerikalno stranko. Kakao Van Kaster! julijska krajina. — Zaradi zahteve enega direktnega vlaka med Trstom in notranjostjo Italije je narastla v Benetkah velika jeza. Benetke hočejo gospodovati na gornjem Jadranu. Tu hočejo imeti primat, Trstu pripada po benečanski volji podrejeno mesto. Tržačani izvajajo, ?i nujno potrebujejo direktni vlak z notranjostjo, ne da bi se dotaknil Benetk, ali v Benetkah tega ne pripustijo. Razvila se je že ostra polemika in Tržačani menijo, da je naravnost otročje bene-čansko nagajanie; kaj vendar pomeni en vlak! In Trst je po važnosti in obsežnosti svojega prometa drugo pristanišče Italije, vsklika ogorčeno »Pioco-lo«, pa se mu ne izpolni niti taka zahteva, kakor je ta po direktni zvezi z notranjostjo države! Hudo je za Trst. odkar je prišel pod Italijo! Koliko omalovaževanja in zaničevanja z italijanske strani je že prestal! Tako je, kakor da bi Trst še ne bil odrešen! — Prof. Veber predava tudi v Št. Petru pri Gorici v tamošnjem izobraževalnem društvu »Mladina« o poljudnem filozofskem predmetu. Njegovo predavanje v Gorici jt že zbudilo splošno zanimanje ter napravilo na našo goriško inteligenco izredno globok vtis. — Lovska razstava v Gorici. Jeseni s* vrši v Gorici velika lovska razstava. Za razstavo se vrše obsežne priprave. Vodita jih inž. Villani in predsednik lovskega društva g. R. pl. Milost. Pripravljalni odboi predlaga videmskemu prefektu, naj naloži vsem občinam poseben davek v kritje izdatkov te lovske razstave In sicer davek v obliki 25% odtegljaja od najemnine za lovišča. Profekt si Je pridržal rešitev tt prošnje. Pripravljalni odbor razpošilja na-da'je vsem indrstrljcem in lovcem Julijski Krajine okrožnice glede predmetov, ki na) se razstavijo na lovski razstavi. S to razstavo pokažejo lovci Julijske Benečije, na kako visoki stopnji se nahaja v tej pokrajini lovski šport, dočfm Je ta panoga po ostali Italiji zelo zanemarjena. — Železniška vozn'a Iz Trsta v Pulo traja po dnevnem direktnem vlaku 4 ure tn vlak se ustavi štlrtnajstkrat. Direktni vlak Iz Pule v Trst pa vozi 5 ur ln 10 minut. Odvzeta je tud» možnost, prit! v Pulo In oditi še Isti dan ali Iz Pule priti v Trst In se vrniti v istem dnevu, ker direktni vlak v Pulo odhaja iz Trsta ob 12 30, iz Pule v Trst pa ob 11.30. Ako se rabi za 130 km z direktnim vlakom to!iko časa. kako velika je zamuda šele z navadno vožnjo! Železnica v lstr! je danes prava polževka. Tržaški Italijani se ob premišljevanju sedanjih železniških razmer v Istri prijemajo za glavo in pravijo: tako, kakor se vozimo ml sedaj, so se vozili naši start očetje! Izpred sodišča, -~ Promet preko Podborda. Železniške zveze Trsta z inozemstvom se vrše v glavnem preko Postojne v srednjo \n severno Evropo, preko Reke v Zagreb, železniški tranzit preko Podborda pa je skoro popolnoma propadel. Zveze lz Podbrda gredo na Solnograško in Nemčijo, pa tudi nt Holandsko in v London. Pred vojno so ae posluževali planinske železnice medna-rooni potniki, ki so se izkrcavali z Uoydo» vlh pamikov v Trstu, Sedaj se Izkrcavajo v Benetkah tn se potem umevno ne vozijo po planinski železnici. Goriški izvozniki sadja prosijo za zvezo s Srednjo Evropo po planinski progi, pa ne dosežejo nič. Pred vojno je služila planinska železnica tudi kot druga zveza z Dunajem. Sedaj je ta svrjia «viOdtfU», lr4r mi «4*Jr» m •vsirifekJari «>Uuc J nicami v Podrožici. Sploh je proga od Go- I - rice do Podbrda zanemarjena in promet le neznaten. Pa kako se vzdržuje ta črta? Kakšen je most v Solkanu? Nekdaj je bil ta most ponos železniške zgradbe, danes je popravljen tako, da kmalu ne bo več mogoče voditi čezenj. V Baski dolini je terAn mestoma tak, da treba stalnega nadzorovanja fn ^opravljanja, al» 'lanes gre vse tako naore% kakor da bi ^ilo rimski vladi *'s* jedno, il? 4.e obstoji ta železniška črta al! pa ne; lajljubše bi ji bilo najbrže slednje. Misli se na pr^delsko železnico, ki bo tekla kdo ve kdaj v dalnji bodočnosti. Bohinjska železnica, ki spominja na Avstrijo, naj tacaš propade Lloydovl parniki v to svrho že izkrcavajo mednarodne potnike v Benetkah! Kmetska politika. G. Pucelj hodi svoja pota . . . Zaklel se je na svoj, kakor pravi stanovski in kmetski program in tako program se po njegovem mnenju da zagovarjati, odnosno ustvarjati samo s pomočjo posebne stanovske in kmetske organizacije . . . Radi tega pravi g. Pucelj, -la mora odsloniti vsako taktično skupnost nrprednega in narodnega pokreta v Sloveniji . . . Poglejr*'*. ali lahko zagovarjamo tako politčno samokrizarenje ter splo^ no Pucljevo izolirano akcijo: prvič vpričo klerikalne nevarnosti in drugič naprame samemu strokovnokmetskemu in stanovskemu programu! G. pucvi je dobro zaveda, kakšno polje H? ?*k 3rcpu.-tili slovenski klerikalci v slučaje', da in se ali da se dokopljejo d"» centralno oblasti in da si izvojujejo zakonodajno in upravno ne-- ' visno, avtonomno Slovenijo. Ce da- ni več te nevarnosti, če je danes slovenski klerikallzem na tleh ter če je zlasti pokopana avtonomija SLS, kar bi pomenilo nekak večni in nezlomljivi prfialik ljubljanske škofijske duhovščine, ni »o zasluga g. Puclja, marveč stranke, s katero no«Je v Sloveniji nobenega skupnega aa^.opa! In vendar je ta stranka tista, ki je od Puclja in njegove stanovske politike odvrnila g avno nwarnost, to je klerikalno avtonomijot Kajti tega si g. Pucelj ne bo upal javno trditi, da bi zrmogel v avtonomni Slo veniji razbiti klerikalno stranko ter si odnreti široko pot k veliki zemljorad-niški stranki za vso državo, o kateri sanja sedaj in dopoveduje slovenskim kmetom, da bo prinesla končno stanovsko osvobojenje . . . Pa povrnimo se rnje k vprašanju stanovske in kmečke politike! G. Pucelj pravi, da more samo njegova stranka v tem oziru kaj storiti in uspeti! Mi pa mislimo nekoliko drugače? G. Pucelj je bil svoj čas na vladi. On sam. ne mi, trdi, da je takrat storil za slovenskega kmeta neobičajno velike stvari. Verjemimo mu za trenetek in recimo, da je vse res, kar g. Puceli zgovorno pripoveduje o sebi kot nekdanjem ministru za poljedeljstvo. Ah more trditi pred slovenskimi kmeti, du bi bil dosegel te velike stvari, da se je nahajal v opoziciji in da je lenuhanl po skupščinskih kuloarjih, mesto da je -letal in zmagoval po ministrskih svetih s svoimt predlogi kot poljedelski minister? Očitno ne! G. Pucelj je vse svoje dozdevne zasluge izvojeval za ministr sko mizo in kot minister poljede stval Ce je temu tako, se začudeno vprašamo, zakaj ne dela in hodi g. Pucelj ravno isto pot sedaj, ko ga je venda* slovenski kmet znova poklical, da zans nekaj stori, ne pa samo besedici po svojem glasi u in postopa po novi skupščini, kakor je to delal in dragi čas zapravljal v preteklem skupščinskem odobju. Danes ima priliko, da se pn druži vladni koaliciji in da jo podpira v narodni skupščini proti gotovim gospodarskim koncesijam. Zakaj ne postopa v korist slovenskega kmeta, Če pravi, da ima posebne načrte za nje* govo gmotno in moralno, zlasti pa za njegovo gospodarsko osamosvojitev, — Ali se morda znova odpravi na jalovo pot skupščinskega oponiranja, ali bo dosledno s tem oponiranjem znova razdiral napredne vrste v Sloveniii ter onemogočal na pr. skupen nastop pri predstoječih oblastnih volitvah? Ali se res ne da doseči neko taktično sode ovanje na podlagi širokega gospodarskega programa tako v beograd-ski skupščini, kakor pri občinskih volitvah sirom Slovenije ter zlasti pri predstoječih oblastnih volitvah in pri delu v oblastnih *kuoščinah'4 Ni res, da igrajo danes v naši dr-žrtvi nasprotja in antagonizmi med mestom in vasjo, med industrijo, bankar-stvom in agrarizmom posebno vlogo. Taka nasprotja in vprašanja v naši dt žavi sploh še ne obstojno! Nasprotno, večina srbskega naroda, ki se nahaja v vrstah narodnoradikalne stranke in sa-mostalne demokratske stranke jamči za to, da se bodo i nadalje v prvi vrsti povdarjali agrarni interesi . . . Priključitev k po itiki Narodnega bloka podpira Puclju vso možnost ak* tivne kmetske in stanovske politike v korist slovenskega kmeta, ki ga je izvolil za poslanca. Ta kmet po pravici zahteva od njega, da mn nekaj koristi in Izposhije in je torej naravno, da se mora g. Pucelj obrniti na tistega Činite-Ija. ki vlada v državi in ki vodi držav* no in gospodarsko zakonodajo ter upravo v beogradski narodni skupščini, kakor v naših samoupravnih organizacij jah. Vsi umstveni in politični razlogi govore torej za to, da se g. Pucelj priključi, vsaj taktično, če ne globlje, načelno politiki in moči Narodnega bloka in da pomaga ustvariti v Sloveniji, od vseh naprednih slojev toli željenr napredno koncentracijo. Saj v tem slučaju ne gre za oseb-no in bojno koncentracijo, marveč za koncentracijo in sodelovanje v naših samoupravnih in zakonodajnih telesih tam v Beogradu in v Ljubljani'Mariboru, torej za koncentracijo dela v korist naših stanov in slojev, torej za gospodarsko in socijalno politiko, za razvoj in napredek našega celokupnega slovenskega prebivalstva. Poizkusite Vi z inicijativo, g. Pucelj, če mislite, da imajo drugi nesrečno roko. Toda inicijativa naj ne bodi le platonična, s pomočjo meglenih člankov, marveč osebna, direktna, dobrohotna, pa kmalu spoznate In se prepričate, da pojde . . • izpred sodišča. m— Za mestne želodce je vse dobro, s) je mislil posestnik Kraljevič v Črni vasi ter poslal svojo ženo na ljubljanski trg s 170 klobasami, ki so bile sicer prekajene in si*he, vendar pa »živec t. j. polne črvov. Ker je žena niastavlla klobasam nižjo ceno, kakor jih Imajo mesarji, bi se bili odjemalci skoraj stepli zanje. Na »žalost« pa je prišel zraven tržni nadzornik, ki Je žive klobase zaplenil in uničil, prodajalko pa ovadil sodišču, kjer je bila vcera' obsojena na 3 dni zapora in 100 Din globe. Škoda, da so klobase uničili, bolj koristno b! bilo, da bi ženo te tri dni ž njimi v zaporu pitali, pa še njenega moža bi lahko povabili na tečno pojedino. — Preganjana nedolžnost. Dva pesest-nika Iz Dobrunj je zalotil lansko jesen ribiški čuvaj, ko sta v potoku Slivn!;! z vilami na dolgem drogu ribe zabadala. Pred sodniki sta moža nastopala skr raj užaljena, češ da sploh ne poznata ribiških vilic. Usodni drog, ki je imel na koncu nekake rogovile, sta našla med potjo, ko sta šla ob potoku iskat zdravilne rože ter ga vzela seboj. Ker se je zdel sodnikom ta zagovor vendar »predebel«, sta se začela tudi obtoženca smejati m sta zadovoljno jpreiela vsak po tri dni zapora. PADEC PRUSKE VLADE DR. MARXA. — Berlin, 20. febr. (Wolff.) Pri glasovanju o predlogu vladinih strank za zaupnico vladi je bilo oddanih v deželnem zboru 439 glasov. Za zaupnico je glasovala 218, proti 221. Zaupnica le bila odklonjena. Ministrski predsednik dr. Marx je nato podal v imenu celokupne vlade svojo demi« stjo. — Berlin, 20. febr. (Izv,) V pruskem deželnem zboru je prišlo do burnih prizorov povodom glasovanja o vladini zaupnici. Ker je več poslancev vladinih strank neopravičeno izostalo, so dobili opozicijo-nalci neznatno večmo. Celokupno šteje deželni zbor 448 poslancev. Odsotnih je bile 9. Po demisijl kabineta dr. Marx« so zastopniki centruma, demokratov in socljal-nodemokratske stranke Izjavili, da kljub temu porazu ponovno kandidirajo na mini* strsko predsedstvo dr. Marxa. — Berlin, 21. febr. (Wloff) Vodstvo frakcije centruma v pruskem deželnem zboru je soglasno sklenilo izključitev dveh poslancev, Wer sta neupravičeno in celo namenoma izostala iz seje deželnega zbora. Oba poslanca sta pozvana, da nemudoma odložita svoje mandate, ker sta kršil« strankino disciplino. Darujmo za sokolski Tabor! s Sfev. 43. s^T-O VENSKI NAROD« dne 22. feomarfa 192&. ötrari 3. Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Dram«. Začetek ob 20. zvečer. Sobota, 21. februarja: »Stričkov sen«. E. Nedelja. 22. februarja: Ob 15. popoldne: »Danes bomo tiči«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20. zvečer: »Vdova Rošlinka«. Izven. Ponedeljek, 23. februarja: »Sumljiva oseba«. Red F. Torek, 24. februarja: Zaprto. Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Sobota, 21. februarja: »Traviata«. Red C. Nedelja, 22. februarja: Oh 15. popoldne: »Trubadur«. Ljudska predstava pri zniža« nih cenah. Izven, fonedeljek, 23. februarja: »Don Juan«. A. Torek, 24. februarja: Zaprto. Profesor Albert Sic - šest-des?iletnik. Danrs dopoldne se je vršilo na tr-govskere tečaju dekliškega liceja in-timno sir iie. Ravnatelj ženske realne gimnazije g. Anton J u g je izročil prof. Albertu S i č u red Sv. Save IV. stopnje, s katerim ga je Nj. Vel. kralj Aleksander odlikoval za neprecenljive zasluge na vzgojno - kulturnem polju. Povodom izročitve odlikovanja, ki se je vršilo v navzočnosti vseh gojenk trgovskega tečaja, je imel ravnatelj Jug na slavljen-ca iskren govor ter mu nato čestital k odlikovanju kakor k njegovi 601etnici, želeč, da bi ga usoda ohranila še mnogo let zavodu. V imenu gojenk trgovskega tečaja je čestitala slavljencu in svojemu razredniku gdč. Vlasta Ludvik ter mu izročila krasen šopek nageljnov ter je obenem izrekla željo, da bi še mnoga leta deloval v prospeh mladine in domovine. Prof. S i č se je za izrečene mu častitke vidno ginjen zahvalil. S tem je bila ta intimna in prisrčna slavnost končana. Ker slavljenec poučuje na trgovskem tečaju liceja, je ravnatelj Jus: odredil, da je dan pouka prost za gojenke trgovskega tečaja. Kdo bi si mislil, da je ta krepki mož, poln sile in zdravega humorja, da bi se mogel kosati z vsakim mladeničem, že dosegel tako visoko starost? In vendar krstna matica pravi, da je bil rojen že 22. febr. leta 1865 v trnovski fari v Ljubljani, ter doseže jutri že svoje šestdeseto rojstno leto. S svojim očetom, sodnim uradnikom, Je zapustil Ljubljano, bil v Tržiču in v Lo-*u, ki se ga tako rad spominja, Študiral v Ljubljani realko in učiteljišče, bil ljudsko- šolski učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer se je zavzel, da so ustanovili obrtno-nadaljevalno šolo, ki je slovela po svojih odličnih uspehih, položil izpit za meščan- sko-šolskega učitelja ter prišel naposled leta 1899. v Ljubljano na takratno mestno višjo dekliško šolo. Tu In na poznejšem liceju je poučeval realne predmete, risanje in trgovske vede ter poučuje še danes z odličnim uspehom na enoletnem trgovskem tečaju mestne ženske realne gimnazije. Svoje znanje si je Izpopolnil s potovanji po Nemčiji, Švici, Italiii, obiskoval, je različ. v njegovo stroko spadajoče kurze v Gradcu, na Dunaju, Brunecku na Tirolskem in drugod ter si s svojo vztrajnostjo in vzorno marljivostjo nabral toliko znanja, da ga lahko marsikdo zavida. Kot vešč in temperamenten učitelj, vedno dibrohoten, je znal vzbuditi v naši ženski mladiki zanimanje za svoj predmet, zlasti risanje. Nikdar se ni ustrašil dela In poučeval z vnemo tudi preko svojih obveznosti. Zato se ga vsak predstojnik z veseljem spominja, resnična kolegljalna ljubezen ga druži z vsemi koleginjami in kolegi, a v hvaležnem spominu so ga ohranile mnoge in mnoge učenke in ga še sedaj cenijo s spošt v em in ljubeznijo. V Ljublj . i 2 je nastanil v svoji trnovski fari m razvil svoje plonodonosno delovanje kot večletni predsednik in odbornik »Naprednega, političnega in gospodarskega društva za Krakovo in Trnovo«. I prisiašem i nasprotnikom je šel vedno drage volje s svojimi nasvcii na roko, tako. d« ga vsi spoštujejo Kaj lepo fme s! je pridobi! prof. Sič kot pisatelj šolskih knji za razne trgovske šole. Omenim naj le obširno njegovo »Trgovsko računstvo za dvorazredne trgovske šole I. in II. deU. Sedaj je v tisku njegova »Trgovska korenspondenca«, ki nam bo pokazala njegovo veliko praktično znanje v tem predmetu. Že pred vojno, a posebno med vojno je začel z entnografskimi študijami. Jeza, da je moral pri risanju dajati svojim gojen-kam same tuje predloge, ga je spravila na idejo, da je začel uporabljati zlasti pri or-namentih narodne motive. Uspeh je bil krasen. Deklice so začele tudi pri ročnem delu posnemati narodne motive. pokazale drugim in Sičeve ideje so se začele širiti. Nadaljna posledica je bila. da je začel Sič intenzivno zbirati materija! ter ga sistematično izdajati. In tako so izšle v barvnem tisku že sledeče, o resnosti in marljivosti izdajateljevi pričajoče zbirke: Narodne vezenine na Kranjskem (1918. in 1919.) Narodni okraski na pirihih In kožuhih (1922). Narodni okraski na orodju m pohištvu (1923), Kmečke hiše in njm oprava na Gorenjskem (1924). Že leta 1919. je izšla brošura »O slovenskih narodnih no-šah«, ki jo misli sedaj spopolniti In nanovo izdati. Učiteljska tiskarna je izdala tudi dve lepi učni sliki »Kmečka hiša« in »Kmečka soba«, ki ju je priredil A. Sič. O narodnih okraskih in sploh o etno-grafičnih vprašanjih je pisal m piše Sič mnogo v »Vesni«, »Vestnlku ljubljanskega velesejma« m drugod. Zelo lep članek o božičnih šegah in navadah pod naslovom »Božič« je prinesla lanska božična številka »Tržaških novic«. Sičeve zbirke so vzbudile v znanstvenih krogih tudi v tujini veliko priznanja ter sta celo znana etnografa Haberlandt m Meringer prinesla prav laskave referate. S svoiim delom je Sič postavil temelj nadaljnlm študijam In le obžalovati je, d* še ni dobil založnika za nadaljno zbirko, ki bo vsebovala avbe. Si-čevo delo je nagradilo tudi Nj. Vel. kralj s tem, d? mu je podelilo red Sv. Save IV. razreda. Tako bo pr-znoval prof. Sič v krogu svoje dobrosrčne soproge, ki je tudi marljiva narodna delavka, !n svojega sina Frana, kateri je profeser trgovskih ved na tukajšnji trgovski al-^demfji nadaljuje in izpopolnjuje očetovo delo na trgovskem polju, svojo šestdesetletnico v trdni zavesti, da je storil veliko življenjsko delo, narodu v korist m sebi v čast In zadoščenje. Mi pa mu želimo še mnogo lepih, srečnih let in obilo uspehov. R. M, 0 naših šolah. Prošlo soboto se je na srednjih šolah Slovenije sklenPa prva polovica tekočega šolskega leta fn je vsak dijak prejel izkaz z ocenami vejt^-nia, marljivosti In uspavanja v učnih prr.imetih. Ta Izkaz je preložil starišem r!i ra vzdrževalcem in jih je ž njimi vzradrstrl, ker se je na njem br3lo. da je prizadeven in uspeva zadovoljivo, aH pa jih je onevrKiil, ker je bilo Iz listin«* posneti, da svojih dolžnosti ni izvrševal, kakor bi jih meri. in d i »ie uspeva. Ker je *ud' to pot prj.e:-) \gnden izkaz dosti manj dijakov, nego bi bilo želeti, se je tudi ob tem šolskem sklepu pojavilo nezadovo'Jrtvo. k«»k )ršno se razmahu je ob takih dogodkih 2e vs3 ta leta. kar jih je minilo izza vojne d«>*ie: starš' tožijo, da jim sin ali hči v šoli ne uspeva, čeprav sedi pri kn-igah malone ves popoldan ter ves večer in se more komaj ob nedeljah nekolio odpočiH, srednješolsko učitehstvo pa Izjavlja, da tudi prizunesljivi profesorji ne morejo več deliti to!ikj ugodnih ocen, kakor so jih nekoč. In si^er z.ito ne, ker je sedanja mladež veliko r.ianj dovzetni za učenje, nego je bila pred nedavnim časom, in po izdatni večini ne:n*-i:iva, malobrižna in nepoboljšljivo zanikarna. Soglasno tožijo profesorji, ki poučujejo že dvajset in več let, da jim poučevanje Še nikoli nI prizadevalo toliko truda, kakor jim ga poslednja leta, In da jim vestnega napora še nikoli ni placeva'o toliko slabih uspehov. Da je oboja tožba upravičena, ve vsak, kdor ima v sedanjih časih z našo srednjo šolo ožje stike, slehernemu opazovalcu pa je jasno, da nekaj nI v redu: ali v šoli ?1 pri dijaštvu ali pa pri obojem. ■ Da je naša srednja šola nujno potrebna temeljite preosnove, je obče znano Iz mnogoterih razprav o tej stvari, ki jih je bilo citati po naših časnikih kakor tudi v posebnih brošurah, in se zlasti izraža v dejstvu, da pripravlja naučno ministrstvo že za prihodnje zasedanje naše narodne skupščine nov srednješolski zakon, s katerim se bo naša srednja šola docela preosnovala. Nekaj preosnov je naučno minstrstvo že Izvedlo. Da je naše sedanje dijaštvo res takšno, da v šoli ne bo uspevalo, kakor bi bilo želeti tudi če se šola preustroji tako, da bi jo moral vsakdo priznati za vzorno, se zrcali v izjavah dijakov samih, ki jih je priobčil tud' srednješolski nadzornik Josip VVester v svoji ob začetku tekočega šolskega leta izdani brošuri » O naši srednji šoli«. Tam beremo nekako tole: Kakšen je v svojem duševnem ustroju naš sedanji srednješolec? Kaj je naredila vojna s svojimi strašnimi posledicami Iz njega? Kakšne so mlade duše teh naših fantov, od katerih želi ves narod lepih učnih uspehov, ker so v istini trp In nada naše domovine in Jamstvo njene lepše bodočnosti? Med učenci prevladuje tip fndiferentl-stov. ki se zanimajo za Šolo samo v toliko, kolikor je potrebno, da dobe svoj red. Izven šole pa se ni najmanj ne prizadevajo za svojo izobrazbo, marveč se zanimajo zgolj za kratkočasje in zabavo. Le malo jih je. ki je zanimajo za kulturna vprašanja. Nekdaj je bilo v tem oziru driizače, kar dokazujejo tudi sijajni tipi, ki iib je narisal Josip Debevec v svoji dijaški Ilijadl »Vzori m bau«. Sedaj se pa Up difrka» *< po izvenšblsH izobrazbi, le poredkoma prikazuje v dijaških vrstah. Nekdaj to bfD po srednješolskih razredih poetje. Jezikoslovci, botaniki, telovadci, pripovedni humoristi m navdušeni pevci, sedaj pa se mladina vdaja vse druganim športom. Prav je, da so med njimi vneti telovadci, plavači in planinci — ni pa odobravati vrtoglavih izrodkov teh telesnih vaj kakor tudi ne divje nogometne igre, kakorsno mo:emo opažati od rane pomladi do pozne jeseni po vseh tratah ljubljanske okolice, pa tudi po sredi mesta. Kdor bi menil, da je dandanes študent oni, ki se uči, ki študira, bi se motil. Le redki so taki med njimi. Nekateri se ne oče, ker se jim zdi, da oni, ki se uči natančno vse od kraja, kar predpisuje srednja šola, le zapravlja energijo. Zato študirajo le tisto, za kar imajo zmožnost in veselje. Drugi sploh ne študirajo, a ne morda iz kakega višjega spoznaja, ampak zato, ker Je njihov cilj razveseljevanje m zabava. Najbolj zastopan je danes tip dijaka, kateremu je šola le sredstvo za to, da živi brezskrbno. Uči se le toliko, da »zleze« in da ga starši ne vzamejo Iz šole. Ves prosti čas uporablja za pohajanje po cestah. A nič ni v stanu, da bi ga zanimalo: izvzeti so le kino, gledališče, športne tekme in — dekleta. Tako se rine ta velika čeda mladih bla-zirancev od razreda do razreda. Odlikuje se po prav posebnem pomanjkanju splošne izobrazbe. Ako hočeš s takim fantom govoriti o kakem znanstvenem problemu aH o slovstvu, umetnosti, moraš z začudenjem ugotoviti, da mu manjkajo najelementarnej-ši pojmi. Ta tip lenega m indolentneea ter vseskozi nevrednega dijaka je danes med nami najbolj zastoran. Zelo mnogo je t ldl takih, ki vidijo v športu vse. Za šport bi dali življenje. Ta strast jih grabi tako slino, da jim je popolnoma vseeno, ali »padejo« v soli ali ne. Tak dijak govori vedno o športu: če kaj her-, je to gotovo kak športni list. Te ma-nij^ pred vojno skoro nI bilo, dani« pa 'tri med dijaki v ižno vlogo. Manj pogosto V^t pred vojno rrečamo '*-*nes med dijak! 'akozvane »krokarje«. K tem Je po eni s'nni pripomoglo pomanjkanje denarja, po drugi strani pa krepki or*"»krct dijaštva v ibstinenčno smer. Č-> se oziramo na duševne smeri In str*;", ki se pojavljajo danes med srednješolci moramo reč«, da nI več toliko idea-ter-i kot nekdaj. Tem navedbam v omenjeni brošuri naj dodamo, kar smo Culi Iz ust starejšega p« jfesorja. Ta je izvajal: »Današnja mladež v nižjih razredih naših srednjih šol se r.'ti od daleč ne d-« primerjati z nekdanio. NI le to. da je dosti manj nadarjena In dosti manj za študij dovzetna, tud? otročja Je, Igriva, svojpot razmišljena In nepaz'Üva. Dopoveduješ jI in dopoveduješ, pa kaj, ko te ne pošto** paz-no. marveč ima svoie misli bogve Na red in lično vnanjo obliko pismenih zdel-kov ne navadiš vseh do zadniega. Če si še tolikanj prizadevaš. ;trah pred slabo oceno le premnogim nfž:e*oJccm docela tuj. Kaj malo jih Je. ki bi jih učni predmeti res ranima!!, večina je brez vsakega Interesa. Svn^ča^ smo dijak! nižjih razredov pridno hodili botanizirat in smo imeli vsak svoj herbarlJ: danes ga pri sredniešolcu skorajda ne najdeš. Tiste čase Je bilo med nami kaj malo takih, ki niso ImeM svoje zbirke hroščev. metu^ev, mlnerallj — danes o vsem tem ni sledu, zbirajo še kvečjemu znamke. Nekoč so Imeli diiakl vsak svojo malo knjižnico In smo Stali na pretege strastno, dandanes pa srednješolca komaj pripraviš do tega, da si Izposodi kai zabavnega In poučnera čtlva Iz razrHn^ ali Iz šolske knitžnire. Na zavodu, kier slnflm in upravljam tudi dijaško knHžnlco. hcSVn po knPgo malode samo tisti učenci ni*:'n razredov, katere faz učim s'ovensc'ne (da s*» mi ne zamerilo!) višicšolcev pa, kar sem jih letošnie šolsko leto videl med poseMkl di;a*ke kniTžnice. nI n;t! toliko, kolikor imnm na obeh rokah prstov. 7.z prostovoljne deklnmacHe in poskusna pred^vania se vsaj pri meni javijo svoipM le Isti nčenet večine pa ne pripravim do takega dokaza prizadevnosti ne s prigovarnnlem ne s pretnjo, da dobe zaradi miiohri^oDanes bomo tiči«, zvečer ob S. uri pa velezabavno Golarjevo komedijo »Vdova Rošlinka«. Predpustni ponedeljek ob 8. url zvečer se igra Nušičeva veseloigra »Sumljiva oseba«. — Slovensko marijonetno gledišče v Mladiki. Na pustno nedeljo 22. tm. igra ob 3. in ob 6. marijonetno gledališke pod geslom »Gašperček pleše« tri groteskne burke grofa Poccija in sicer »Tri želje«, »Preizkušnja«, »Gašperček slikar«. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da se vrši predprodaja vstopnic od 10 do 12. dopoldne v Mladiki na dan predstave. Na splošno Željo bodo zadnl sedeži primerno dvignjeni. Poslovala bode tudi garderoba. — Planistlčnl koncert. Pod protektora-tom L'Association Francaise d*Expansion et d* Echanges artlstique v Pariza se vrši v petek dne 27. t. m. koncert francoskega pianista Marcela Ciampi. Ta družba si je nadela p'emenito nalogo, da širi In seznanja tako francosko glasbo, kakor tudi najodlič-nejše francoske umetnike po vseh naslcd-stvemh državah. Po njeni iniciiativi koncer-tirala le v našem mestu svetovnoznana Blanche 3 e 1 y a, v Zagrebu in Beogradu pa tudi odlični pianist C o r t o t. Ta družba omogoči tudi koncert pianista Ciampi, katerega kritika vsporeduje prvima Imenovanima umetnikoma. Predprodaja vstopnic v Matičnf knjigarni. 402-n — Ljudska visoka Šola v Ljubljar?* priredi v nedeljo, dne 22. tm. točno ob 10 dopoldne v zbornični dvorani na unlver- javno vsakomur dostopno predavanje premetu: Načelo avtonomije ▼ družabnem življenju. Predava g. u/. A. Gosar. — Simfonični koncert godbe Dravske diviz. oMastf pod vostvom kapelnlka dr. J. Cerina bo 16. marca. G!avni točki tega koncerta sta Bruckner'eva velika In najlepša slmfon;*a št. 7 (E-dur) In pa *dr. Kl-movčev »Te Deum« v staroslovenskem jeziku za zbor in orkester. Ker zahteva Brucknerjeva simfonija poleg normalnega velikega orkestra še Štiri Wagnerjeve tube, bo orkester pomnožen na 60 godbenikov. Po zadnjem Cerinovem koncertu bo ta koncert po enoletnem jdmoru prvi simfonični koncert v Ljnblfenl. — Mrr onpfno gledališče Češ*osToven-ske Obče v Narodnem doma v ZJnblfam igra v nedelio dne 22. t. m. »Povodni mož«. Začetek ob 17. Vstopnina prostovoljna. 410 O Bn OB, 124 t k m O Broki MESTNI TRQ 5 R N A T O V I € Politika v starem Egiptu. (Predaval v »Soči« dne 31. jar. ti. unlv. prof. dr. Vojeslav Mole) Nimamo še zadosti politike v Ljubljani, ne, naravnost v stari Eg;pt Jo gr^do :skat, tako so zmajevali »Sočani« z glavami In napolnili dvorano pri »Levu« dne 31. jan. do zadnjega kotička. Marsikdo si je predstavljal, da ga bo vpeljal gosp. predavatelj v skrivnosti egiptovskih partija, pa ni bilo nič o tem. Nasprotno, g. predavatelj nam je na pod'agl znamenitih najdb pre-dočil In razložil razvoj kulture starega Egipta, kolikor je to sploh mogoče v okviru enovečernega predavanja. Približno pet tisoč let pr. Kr. rojstvom Imeli so stari Egipčani koledar že vrejen. Leto se je začelo z dnevom, ko je jel Nil naraščati in se je štelo tri letne čase: poplavo, raščo, žetev. Astronomski se je do!očilo začetek leta s točnim opazovanjem. Ugotovilo se je, da začenja poplava Nila redno z dnem, ko Je Sirius, najbolj svetla fiksna zvezda, zopet vidna ob jutranjem svetu. Čas od takega vznika do drugega je znašal 365 en četrt dni. torej skoraj natanko toliko kot astronomsko solnčno leto. V padanju in naraščanju reke Nil leži vzrok, da se je v Egiptu razvilo človeštvo do tako visoke kulturne stopnje. Nil prinaša seboj velikanske množine najboljše zemlje kar Jo je na svetu In odklada isto v egiptovskih ravninah. Stari Egipčani, pozneje tud! Grki m Rimljani, so reko Nil visoko častili in tudi danes se obhajajo kot za Časa Faraonov, velike slovesnosti, ko začne Nil naraščati. V mestu Nilopolis >e b!Io posvečeno reki Nil svetišče. Na po Nilu namakanem teritoriju nastala so v temni davnini okrožja in različne kneževme, ki so se razvile tekom časa v dve državi- v severno, segajo-čo od izliva Nila do današnjega Kaira ter v Južno od Kaire do Assuana. Kralj severne države, nosilec rdeče krone, je imel svoj gedež v mestu Vehtet. kjer je bilo tudi glavno svetišče Horusa, patrona severne države. Kralj južne države, katerega je krasila bela krona, je imel svo)o prestolico v Ombosu, v bližini današnjega Luksorja. Bog Set je bil patron te države. Iz težkih, neprestanih bojev teh dveh držav se ie razvila slednjič jedinstvena Egiptovska država % glavnim mestom Heliopolis. Zgodovinarji razločujejo sedem perljod starem Egipta. G. predavatelj nas je nekoliko bližje seznanil a življenjem Egipčanov za časa 18. dinastije. Vkljub množini religioznih besedil, ohranjenih nam iz starega Egipta, trdimo, da je imel prvotno vsak kraj avoje-jea boga — saJtiUiftv«v um kalim* obračalo prebivalstvo s prošnjami. Tako Je bil Atum bog Heliopolisa, Amon bog Teben Itd, Poleg lokalnih bogov so častili itarf Egipčani še celo vrsto nižjih bogov, besov in demonov, kateri po njihove-m mnenja človeku lahko koristijo ali pa Škodujejo. Tu in tam so proglasili izredno veljavna ki čislane ljudi po smrti za svetnike üi bogove. Tako je bil bog Oziris, katerega je častil ves Egipt kot boga smrti, v pradavuiui kralj. Navadno so si predstavljali svoje bogove v obliki živali, tako, da je bil Amon, oven, Thorit ibis. Horus skobec, Sehrned levinja, Bastet mačka. Druge bogove so si predstavljali v človeški podobi. Tudi glede usode človeka po smrti niso prišli Egipčani nikdar do enotnega naziranja. Na splošuo je bila ljudska vera, da živi človek po smrti naprej, ako so mu dani posoil za njegovu eksistenco. Človek mora imeti pri sebi jedi m pijačo, obleko in orožje, da se zamoro braniti proti morebitnim sovražnikom. Vse te potrebne stvari so se pokladule mrliču v grob. Egipčani so v obče biü mnenja, du Ima človek dušo. ki živi po smrti samostoi-no naprej. Duša ima obliko ptiča, ki čez daa prosto leta, po noči pa se vrne v grob, da se izogne zlem duhovom. Predstavljali *s si, da se zamore mrtvec pretvoriti 8 pomočjo čarodeimh besed v vse mogoče St-vali in rastline. V preseljevanje du£ mi Egipčani niso verovali. (Dalje prihodnjič^ Sokolstvo. — Loterijski odsek Sokola L pozivij; vse razpečevalce srečk, de oddajajo detKsr za prodane srečke na Tabora v društveni pisarni vsak dan med 4 tn 7 uro popoldne Istotam se dobijo tudi srečke v razpeča« vanje. Dovoljujemo si vljudno prositi So-koistvu naklonjeno občinstvo, da pridno kupuje ki razpečava srečke, ki so dragocene ne le z ozirom na koristen namen ampak tudi z ozirom na veliko možnost dobitkov, ki jih je 2348 v skupni vrednosri ?20.0OO Din. Glavni dobitek znaša 50.00U Din, drugi 25.000, tretji 15.000, četrti 10.000, štirje dobitki a 5000, 10 dobitkov ä 2500, 15 dobitkov ä 1000, 15 dobitkov ä 500 itd. Vsi dobitki so plačljivi v gotovini. Žrebanje se vrši 15. marca 1925. Obenem se obračamo do vseh iokolsklh društev, katerim smo razposlali srečke, z vljudno prošnjo, d* nam pomagajo razpečavati srečke. Bratje! Dom na Taboru ni namenjen samo Sokolu L temveč celotnemu jusroslovenskemu So-kolstvu. V njem se bodo vzgajali Sokoli, ki bodo poleteli sirom nase domovine In trobili idejo Sokolstva. Bratje! Smo v veliki sotrebi zr>*o prosimo: pomagajte nam, da dogradimo Tabor. Naša hvaležnost In pripravljenost Vam vpomoč naq Vam bode v plačilo. Denar za prodane srečke nam nakažite po Fvoiečasno poslanih položnicah. S sokolskim zdravo Loterijski odsek Sokola L v Ljubljani. 413; n — Sokol I. (Gospodar, odsek) v Ljubljani vabi na domačo maškerado, k! Jo priredi na pustni torek ob 20. uri na Taboru. Vsakdo naj pride, po možnosti maskirafl. Vstopnice vi. Zdravo! 41 L% — Društvo za zgradbo Sokofskega doma v Slški priredi na pustni torek dno £4i t m. pri Valiavcu (Reininghaus) veliko maškerado s plesom Začetek ob 20. Vstopnina 10 Din. Dostojne maske dobrodošle. Zanimiv spored. Prijatelji društva, posetit« t« prireditev- v obilnem številu, ker ie to zadnja maškerada pred gradnjo Sokolskega doma. 370-n — Sokol Moste priredi dne 22. t. m. oh 7. zvečer veliko maškerado v svoji dvorani na Selu. Svira prvovrstna godba na pihala. Najlepša maska dobi lepo nagrado. Vstopnina 5 dinarjev. 408-n — »Ljubljanski Sokol«. Vsled predpriprav za društveno maškerado se telo-vodba vseh oddelkov prekine. Redna telovadba se prične zopet v petek dna 27. t. m. Zdravo! Prednfašk! zbor. 409n — Sokolsko društvo v Šoštanju. Na pustno nedeljo zvečer velika maškarada, Pridite! 407-n Türistika in šport. — TK. »Skala« občni zbor se vrši v ponedeljek 23 febfruarja ob 8. v salonu pri »Levu«. — Odbor. 39S-n — Vratolomen skok. Poljski lahkoatlet Wlllll Wolf, ki začasno biva v mestu Nantes, namerava dne 1. marca skočiti z naj* višje točke mostu, približno 53 metrov visoko v Lolro. — Novi rekord v AmerlkL V Ameriki vedno znova in neprestano postavljajo nr> ve rekorde in to predvsem v plavanju. To pot javljajo o novih damskih rekordih. Ta«* ko Je Efhel Mac Garl preplavala pol milje v 13 : 07, dočim je znašal stari rekord 13 : 19. Istočasno Je Ethel Lackie postavilu nov rekord na 50 metrov v 32.4 sek. — Concordla, Zagreb : Primorie odpovedana. Z ozirom na velik finančni riziku vsled skrajno slabega vremena, ki trajj# zadnje dni, je bil §K. Prlmorje prisiljen odpovedati gornjo tekmo na poznejši termin. Za že kupljene vstopnice se vrača denar v trafiki Sever, Selcnburgova ulica. — Pač pa se vrši v nedeljo ob 15. prijateljska treni*, tekma med Slavanom In Primoriem. 406n — Polovične karte na železnicah ta športne klube. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo ponovno dovolilo, da uživajo športni klubi pri potovatiju ugodnost polovičnih železniških kart. — Brutto dohodek nedeljske pokalne tekme Hašk : Oradjanski znaša 42.000 Dol. 5 takimi dohodki ae lahko razvija spor« Dohodki naših klubov pa znašajo pri taklb prilikah 2—3000 Dinarjev. — Jugoslavija : HaSk. V nedeljo s« vrši tekma med državnim prvakom Jugoslavijo In Maškom v Zagrebu. Za tekmo vlada napeto zanimanje, ker sta oba klub« v izvrstni formi. — Na Dunaju se vrši jutri hocfcej tekma med Prago In Dunajem. — Prva češko-matfEarska tekma pa vojrt se vrŠH 28. tm. v Prati in sicer jjofta* ie pcotf Slavi« &x*«vdi AjyU?tfta&_Uq|v Dnevne vesti. V Ljubljani dne 2 y Dies irae Klerikalno časopisje je, čim so bile razpisane nove skupščinske volitve, prorokovalo strankam, ki so napisale na svoj prapor narodno in državno edinstvo, strahovit poraz pri volitvah ter napovedovalo vsem, ki bi simpati» arirali s temi strankami, strašno osveto. »Slovenec« je dan za dnevom pisal: »Počakajte 8. februarja! Takrat dobi* ano zopet vso moč v roke, potem pa tam pokažemo! Gorje premagancem!« In mehki ljudje so se tresli pred temi grožnjami ter se uklonili klerikal* nemu terorju. Bili so to predvsem taki, ki se tresejo za skorjico kruha, katero bi jim klerikalci, čim bi prišli na krmi* |o, takoj odjedli, ako bi i:vedeli, da niso upognili kolena pred klerikalnim Gesslerjevim klobukom. Tako je pri* Sla v klerikalne roke Ljubljana. Toda to je bila samo neznatna epizoda, glav* na borba se je vodila na drugih fron* t ah. In tu so klerikalci in njihovi za* vezniki podlegli na vsi črti! »Dies irae«, ki so ga rreje s tako patetičnostjo pro* rokovali naprednim elementom, se je spremenil v sodni dan za klerikalno •tranko in vse njene zaveznike. Zmagale so stranke narodnega in državnega edinstva in v njih rokah je sedaj za dolgo dobo štirih let državno krmilo. V njih rokah pa je tudi povra* čilo, poplačilo in osveta! Dies irae. Ali bodo stranke Narodnega bloka sedaj res-vračale šilo za ognjilo in se ravnale pa geslu »Gorje premagan* cem«, kakor so to imeli v načrtu kleri* kalci in njih kompanjoni za slučaj, da smagajo oni? Kolikor poznamo voditelje Narod* nega bloka, jim je tuj vsak čut osebne Jn strankarske maščevalnosti, zato smo overjeni, da zavijejo vse dogodke vo* lilne borbe v kopreno pozabnosti in plašč krščanskega odpuščanja in se po* svetijo z vso dušo in srcem plodonos* nemu konstruktivnemu delu za blagor troimenega naroda in ujedinjene kra* Ijevine. Daleč torej proč vsaka osveto* željnost, toda ta plemenitost in široko* grudnost ne sme iti tako daleč, da bi ob nji pozabili na samega sebe! Samoohranitev in samoobramba sta med prvimi pogoji v življenju poedin* ca, kakor vse človeške družbe. Klerikalci in njih zavezniki so imeli Je izdelan do vseh podrobnosti načrt, da si zagotove za vedno nadvlado v državi in uničijo za večne čase svoje politične nasprotnike, ako si pribore pri teh volitvah zmago. Toda doživeli so poraz in zmagali so tisti, za katere so klerikalci že spletali vrv, da jo jim zadrgnejo okrog vratu. Stvar se je zasukala drugače in na ▼rhu so sedaj tisti, ki so jim Korošec, Radič in njiju družba kopali že grob! Sedaj je na teh, da store vse, da si ca nedogleden čas zavarujejo svoje pozicije. Po vzoru klerikalcev naj se stranke Narodnega bloka zavedajo, da moč pomenja vsikdar tudi pravo, in naj se tudi ravnajo po tem. Ukrenejo naj brez odlaganja vse. kar je potrebno, da preprečijo, da bi še kdaj prišli v naTi državi do odločiU ne besede elementi, ki so hoteli to državo razbiti in razrušiti. Sredstev v to je dovolj na razpo* lago treba je samo poseči po njih! Pred vsem pa se naj stranke Narod* nega bloka ravnajo po načelu: »Kdor ni z nami, je proti nam!« To načeTo se naj izvaja dosledno in brez pardona. pa bo pri prihodnjih volitvah pobeda narodne in državne misli za vekov ve* ke zasigurana! • » • — Separatistične tendence se dane? Izdajalo za mučeništvo. Učitelj Jevniker Iz Št. Vida je bil odpuščen iz službe, ker se je uprl odloku šolske uprave, ki ga je prestavila v Polhov gradeč poleg Ljubljane. Jevniker je steber separatističnih tendenc v široki svoji okolici. Hud pristaš SLS, na zunaj je težnje narodnega (!) učitelja pokazal s tem. da je prevzel kandidaturo na listi protidržav-ne stranke. — Oblastno premestitev je odklonil. Zakaj? Je posestnik, je šef večje trgovine svoie žene, vodi klerikalno posojilnico itd. Njegovi zasebni dohodki so večn kot mu jih nudi državna služba. — Pnleg tega se je rogal oblastnim odredbam, češ. po S. februarju vržemo duh nacijonalnega bloka v prosveti. In danes je ta Jevniker »mii-čenik« nacioname nasilne vlade.. Menimo, da bi bil marsikateri državni uslužbenec rad prostovoljno tak mučenik v nbleki in z dohodki velikega magnata na km^t'h. — NJ. VEL. KRAU ALEKSANDER iN AK Ali. DRTTSTVO »TRIGLAV«. V če, raj opoldne Je kralj Aleksander sprejel v nvdilencl ministra za Sume in rudnike drj*. Žerjava, ki je med drugim predložil vladarju prošnjo akad. društva »Triplava«, sl Je bila .sa &c/i.ja samo navadna častikraja. ho-te'i so ga na vsak način odstraniti, toda stvar se je zasrkala tako, da so mora1? tigri skriti svoje os*re zobe. Kap. Vošnjuk le ostal v Slovenlli in šele zdai, ko Je klerikalni strahovladi že davno odklenkalo, sra nameravajo premestiti bale v Relo Cerkev, kamor odpotuje začetkom nnrea. Zdi se nam, da mu delajo orožniške oblasti ne-zrslu?cno krivico. Kap. Vošniak je bil med prvimi sovenskimi častniki, ki se Je odzval klicu gen. Maistra ter odšel na Koroško, kjer je n?.d leto dni poveljeval oddelku gorskega topništva. Za svojo hrabros* je bil tudi odlikovan. Po dališi službi v Črni gori in Makedoniji je prišel pred 4 leti v LJubljano, kler Je bil med solvenskimi orožniki ves čns zelo priljubljen. Ne glede na to se je zdaj Izpolnila želja tistih njegovih političnih nasprotnikov, ki so se ga hoteli že davno Iznebiti. Če Je to šikanl« ranje zasluženo in v interesu stvari same, o tem naj razmišlja orožniško poveljstvo. — Peš okoli sveta. Včeraj se je oglasil v našem uredništvu M. R. Schaefle, ki potuje okoli sveta na podlagi pogodbe, katero Je napravil s pariškim geografičnim zavodom. Obvezal se Je, da dokonča svoie potovanje v šestih letih in da svoja pred vsem znanstvena poročila izroči omenjenemu zavodu, za kar dobi pri svojem pov-ratku v Pariz 160.000 frankov. Na potovanju prodaja g. Srhaefle razglednice ter se tako skromno preživlja. On obvladuje osem lezikov In je potoval že pet let po svetu, vendar Je svetovna vojna prekinila njegovo potovanie. Sedaj se nahaja že 13 mesec na poti, prepotoval je Francijo, Luksen-burg, Belgijo, flolandsko. Dansko, Nemčijo in Češkoslovaško ter dospel danes v Ljubljano. Iz LJubljane potuje v Zagreb, od tu v Beograd nato na Bolgarsko, na Turško, v Malo Azijo, Perzijo, v Indijo itd. — 5 pošte. Postavljeni so: za pripravni* ka v 4. skupino III. kategorije Anton Pod* bevšek na ljubljanski glavni pošti; za tele* fonistko v.4. skupino III. kategorije An« Kratochwill n« ljubljanski glavni pošti, za pripravnika v 3. skupino kategorije zvanic* nikov Ivan KržiŠnik v Radečah pri Zidanem mostu: za pripravnika v 4 skupino III. kate« gorije Anton Tušek v Tržiču: za telefonier* ko v 3. skupino III. kategorije Karl in a Ku» ralt na mariborski glavni pošti. — Prenie* sceni so: Mariia Mauer iz Krškega v Vulcm pri Krškem: Olga Zupančič iz Strafe v Mo* vo mesto: Josinina KoSicek iz Novega me* sta v Stražo; Marija Debeljak iz Sodražicc v Ribnico na Dolenjskem; Mara Kosiauuč s Ljubljane 4 na LJubljano 1; Iv. Tratnik z Ljubljane 1 na Ljubljano 2, Justina Birne iz Metlike v Novo mesto; Marija Drobnič iz Ribnice n« Dolenjskem v Kočevje; rr. Er* čulj iz Semič« v Videm*Dobreplje; Marjeta Gostinčar s Ljubljane 1 na Ljubljina 7; Mara Podgornik iz Križevcev pri Ljutomeru v Maribor; Marija Globočnik iz Ljubljane v Trbovlje; Rezka Prijatelj iz Kranja v Pod* nart; Marija Kolar z Rakeka v Ljubljane; Lucija Cuderman iz Št. Vida nad Ljjolie« no v Ljubljano. Ivanka Košiček iz Šmarja pri Jelšah v Maribor; Marija Klaker iz Gradca pri Črnomlju v Videm*Dobrepolje, Vekoslav Sturm iz Zg. Radgone v Dol. Len* eavo; Viktorija Ragazzi iz Zagorja ob Savi v Radeče pri Zidanem mostu; Ivanka Kraje iz Starega trga pri Rakeku v Grahovo pri Cerknici; Lea Sotl iz Rimskih toplic v La* ako; Mariji Cvar z Ljubljane 1 na Ljub!ji* no 7; Marjeta Gostinčar z Ljubljane 7 na Ljubljano 1; Vida Kušar iz Beltincev v Ljubljano, Anton Pavšek iz Radeč pri Zi* danem mostu v Rogatec; Milka Boc iz Dol. Lendave v Vransko; Kristina Kos z Jesenic* Fužin na Jesenice, Gorenjsko; Justina Flor* jančič iz Ljubljane i Velenje; Anica Kupec z Rečice na Paki v Celje; Marija Kletzer iz Vidma*Dobrepc!je v Velike LaZče; Pav* la Skok iz Maribora v Ptuj. — Ime vlade. »Slovencev« modrijan razlaga, da Imenuje ljudstvo sedanjo vlado na kratko »Pe-°e-2e« po začetnica1-' njenih prvakov. To pa ni resnica, temveč »Slovencev!« »bravci« na kmetih spoštljivo izgovarjajo te stalne črke v »Slovencu« *a »Papež« ter se pri tem odkrijejo m prekrižajo. — Slovo. Včeraj zvečer so se zbrali mnogoštevilni prijatelji g. Rajka Turka, da se poslove od fanta Rajka, predno uteče v sveti zakonski stan. Veselo Je potekel večer v narodni gostilni gosp. Zupančiča na Ahacljvi cesti. Čestitali so s!av!jer~u Sokoli, C. M., polit In nacijonalne organizacije vzhodne Ljubljane. Za Tabor so zbrali 2050 Dm. — II. književna tombola Jugosfovenske Matice. Do 15. tm. so bile Izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4 63. 66, 9, 8S, 65. 48, 25 In 38 S temi številkami so bile zadete vse ambe in terne ter deloma tudi kvater-ne. Vendar pa niso Izčrpani še vsi dobitki za kvaterne. Zato se je danes Izžrebalo še dve številki. In sicer 74 (Štirilnsedemdeset) In 42 (dvalnštlrdeset). Kdor je s temi In prejšnjimi številkami zadel kvaterno (štiri številk v eni vrsti), naj pošlje svojo tablico Pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani, m sicer najkasneje do 28. tm. Za s'ucaj, da bo sedaj zadetih več kva-tern. kakor pa je še preostalih dobitkov, se bo tega dne vršilo podrobno žrebanje med vsemi pokrajinskemu odboru vposla-nlml tablicami. Številke za člnkvino pa bodo objavljene dne 1. marca. — Varanle Ljubljančanov. Klerikalci obljubujejo sedaj — pred občinskimi volitvami seveda! — da izposluje dr. Korošec pri vladi državno podporo za regulacijo Ljubljaničine struge, brezobrestno posojilo za zgradbo stanovanjskih hi? m — znižanje davkov! Kdo bo temu verjel, ko ve danes že vsakdo, da nima dr. Korošec pri vladi niti toliko upllva, kakor ga ima št. florjanski cerkovnik pri škofijskem or-dinarijatu! ~ Redni letni občni zbor Avtomobilskega kluba Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sekcija Ljubljana se vrši v nedeljo dne 1. marca ti. ob 11. dopoldne v prostorih restavracije »Ljubljanski dvor« Ljubljana 41771 — Pravilnik za prosvetne Inšpektorje In nadzornike. V prosvetn?m ministrstvi* so pravkar dogotovßi pravilnik za prosvetne inšpektorje in Šolske nadzornike, ki bo veljal za vso državo. — Naša ljudska šola v Carigradu zamorjena. Prosvetno ministrstvo Je prejelo obvestilo, da je turška vlada začetkom te-ga meseca zatvorila našo ljudsko šolo v Carigradu, ki Je obstojala že nad 50 let. — Vlada za našo avtjatlko. Minister financ dr. Stojadinovič Je izjavil urcdn:ku »Naših kril«, ki Je organ Aerokluba, da bo vlada z vsemi sPami podpirala tako vojno, kakor civilno nnšo avija'iko. V državnem proračunu se bodo določile posebne podpore. Klubu samemu pa je finančni minister določil podporo 500.000 dinarjev. — Minister za socljalno poftefte gospod Marko Gjurlčlč odpotuje na Sušnk, kjer ostane par dni. Nato odide v Zacrrb, da pregleda delovanje Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. _ Zopet »nas^tvo«? General Slom- škariev nadučitelj Štrukelj je bil premeščen z Viča in nameščen na državnem vzgaiališču v Ljubljani, drugi tak klerikalni petelin Jul. S 1 a p š a k v Mostah pa je Imenovan za upravitelja na manjšinski šoli v Ljubljani. Toda »Slovenec« bo vseeno še kričai, da vlada kruto preganja »krščanske učitelje«! — Zakrl |e v predmestjih večja draginja živil kakor v mestu samem? Iz Rožne doline nam pišejo: Naravnost zagonetka Je, zakaj Je n. pr. mleko in meso pri nas dražji kakor v mestu samem. Dasi mlekarice vozijo in nosijo mleko mimo nas, ga Je v mestu lahko dobiti po 13 K, dočim moramo mi v predmestju še vedno plačevati 14 K za liter. Isto je glede mesa. Dasi naši mesarji na Viču gotovo ne koljejo pitanih volov, temveč le pohlevne stare kravice, vendar so cene višje, kakor pa v mestu, prvovrstni govedini. Tudi zemlje vidno zaostajajo za pecivom mestnih pekov. Ako ne morejo lokalne oblasti napraviti reda, naj bi se nas usmilil g. veliki župan. — Smrtna kosa. Rodbini Feliks In Jožica Zavrsnlk Je umrl edini sinček Milko. Pogreb Je v nedeljo 22. t m ob 15. I« Spodnje Šiške, Tržna ulica 232, na pokopališče k Sv. Križu. — Zbori »Ljubljanskega Zvona«. Januarska in februarska številka ste se v II-tograflji nekoliko zakasniH. Naročniki, ki so že poravnali naročnino, ju gotovo dobe do konca meseca, marcev o številko pa začetkom marca. Naročajo se »Zbori« po dopisnici na naslov; Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Uubliani. Letna naročnina za Jugoslavijo 20 Din, za Italijo 10 fir, za Arne- I riko 1 dolar. — Pev. zbori, naročite! 416 !n j — Smrtna obsodba v Sarajevu. Te dni se je pred sarajevskim sodiščem vršila razprava proti 27 letnemu Omeru Hak i ju Hrbinjiču, ki je iz ljubosumnosti umoril dne 4. novembra 1923. Ahmeda Ramoviča Zabodel ga je dvakrat v vrat, nato mu je odvzel listnico s 360 dinarji, ter umirajočega vrgel na žerjavico. Zatem je morilec vzel Ramoviču nahrbtnik ter odšel v Sarajevo. Toda oblasti so ga kmalu izsledile in pred sodiščem je bil Omer Hrbinjič v četrtek obsojen na smrt na vešalih. Morilec je popolnoma priznal svoj zločin, izgovarjal pa se je, da Ahmeda ni umoril iz grabežljivosti temveč iz osvete. ker je imel nedovoljeno razmerje z njegovo ženo. — Pozor! Maskerado priredi Narodna Čitalnica v Novem mestu na pustni torek dne 24. februarja 7925 ob 20. aru 360-n Proti odebelelostl dcHje s kolosalnim uspehom samo »VILFANOV ČAJ«. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij xMr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 71. — Našel se ie zlat prstan več v upravi našega lista. 412 n — Pri telesnem zaprtja, pri slabi prebavi in kongestijah IzpiJ rano na tešče čašo naravne Franz - Josef grenčiče. Glasom kliničnih izjav je Franz - Josef voda lahno prijetno odvajalno sredstvo, katero se dobi v vseh lekarnah in drožerijah. 45-L Iz Ljubljane. »Noč na mori tu« Letošnji predpust bo zaVIjučila 55. ma* aka rada »Ljubljanskega Sokola«, ki se vrši na pustni torek v vseh prostorih Narod* nega doma pod geslom »Noč na morju«. Ta maskarada je poznana kot najboljša In najpriljuhljcnejša vsled nadvse okusne de* koracije in radi tega tudi najbolje obiskana. Kakor vsako leto, tako se je tudi letos k dekorativnemu delu pritegnilo priznano dobre umetnike ter ae bo o dovršenosti de* korativnih del na pustni torek zvečer lahko vsak sam prepričal. Naslovu primerna je telovadnica spre* menjena v fantastično ladjo, izza katere ograj se bo zrlo na prostrano morsko ra* van. VeliVa dvoran" v modri barvi z oranž* no razsvetljavo, Idilični zimski vrt. ki je za knjigarne do Glasbene Matice, Najditelja se prosi, da vrne knjige proti odškodnini v pisarno Olasb. Matice, Gosposka u. S 403 — Ljubljanski Sokol poživlja vse svojo članstvo, ki sodeluje na pustni torek zvečer pri maskaradi — na sestanek, ki 6e vrši v nedeljo dne 22. t. m. ob treh popoldne v prejšnjem kavarniškem prostoru Narodnega doma. L'delezba obvezna. — Prireditveni odsek Ljubljanskega Sokola. 415/n če ne verjamete, da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro aH zlato) „kljuö" traja kakor štirje p?ri drug!n. Zato kupite eden par in prepričajte se. Dobivajo se v prodajalnah. 39 L — Truplo novorojenčka v Gruberjevem prekopu? Dne 19. t. m. je opazil hlapec Fran Lovrač, da plava po Gruberjevem kanalu črn povoj. Lovrač zatrjuje, da je bilo v cunje zavito dete. Oblasti so takoj uvedle obširno preiskavo in je bil preiskan ves prekop navzdol obrežja, a brez uspeha. — Vlom. V noči od 19. na 20. t m. Ie neznan storilec vlomil v pekarijo na Poljanski cesti 4 ter odnesel 1500 dinarjev gotovine. Vlomilec je odprl vrata s ponarejenim ključem, v prodajalni sami pa Je dvignil ploščo mize ter potisnil zapah ključavnice navzdol. Iz predala je nato vzel omenjeno svoto. — Tatvina. Kuharici Rezi Kompolšek Jo bila na kolodvoru ukradena ročna torbica s 100 dinarji. — Iz kurnika Frančiške Mo-star na Ilovici je neznan tat odnesel štiri kokoši, vredne 150 dinarjev. Odnesel pa jc tudi razno ključavničarsko orodje v vrednosti 900 dinarjev. — Iz kurnika Albina Vernika na Hranilnični cesti so bile ukradene tri kokoši In petelin, iz sosednjega kurnika Martina Čamernika pa dve kokoši in domač zajec. Skupna škoda znaša 350 dinarjev. — česalntce za dame bodo na p n s t- Ljubljano noviteta, zelo okusne dekoracije j no ne d e I j o odprte od 9. do 12. In od vseh drugih prostorov, stopnjišča in telovadi I \$% 1 točno sMk^ c njenem prebivalstvu, ljudskih šegah In obl-Č*i!b. Predavale Je bilo imrpolnieno 5 skioptičnimi slikami prirodnih naših krasot in lepih krajev nase domovine, Bleda Bohinja itd. —m Napad na Clrllovo tiskamo pree sodiščem. Včeraj se Je vršila pred sodiščem razprava proti napadalcem na Cirilo-vo tiskarno, proti Stlplovšku, Jur« kovlču, Tevziču, Paričlču It Stoki. Zadnji Je bil obsojen radi straže-nja pri dejanju na štiri mes~sece težke Je- stev. 41 »SLOV EN S K I NAROD« dne 20. februarja 1925. Stran 5. Gospodarstvo. Valutni pregled. Na dnevnem redu mednarodnega gospodarskega in političnega življenja so bili prejšnji teden zelo važni problemi, v prvi vrsti vprašanje medza-vezniških dolgov, kakor tudi vprašanje bodočih francosko-nemških trgovinskih odnošajev. V zvezi s tem moramo zabeležiti naraščajoče gospodarsko in politično zbližanje med Ameriko in Nemčijo. Glavni cilj vseh teh dogodkov je sanacija povojnih razmer, ki so za zmagovalce in premagane enako nevarne. Angleški funt je nekoliko padel napram dolarju; 13. feb. je notiral v Londonu 4.7787 ameriških in 4.7806 kanadskih dolarjev, napram 4.7893 ameriških in 4.79 kanadskih dolarjev 30. Januarja. Tudi napram holandskemu goldinarju je nekoliko padel. Značilni pojav na angleškem denarnem trgu je bilo prejšnji teden dokaj veliko izobilje gotovine in padanje tekočih obresti od VA do 4 na 2 do 2K%. Francoski frank je nekoliko padel napram dolarju in angleškemu funtu; 12. feb. je notiral dolar v Parizu 18.83, funt pa 89.96 francoskih frankov in napram 18.5775 odnosno 88.82 frankov 6. feb. Francoski denarni trg kaže precejšije pomanjkanje gotovine, ker skuša finančno ministrstvo nadomestiti novčanice s čeki. Z druge strani pa deluje francosko narodno gospodarstvo z vso energijo na to, da premaga vsaj glavne posledice svetovne vojne. Belgijski frank je obdržal paralelni tečaj s francoskih: 95.375 francoskih frankov za 100 belgijskih 13. feb. in 95.30 6. feb. in 95.32.5 30. jan. Švicarski frank je notiral 13. feb. 5.1887 (pariteta 5.1825) za 1 dolar, napram 5.1881 30. jan. Italijanska lira je nekoliko poskočila napram francoskemu in padla napram švicarskemu franku. 13. feb. je notiralo 100 italijanskih lir 77.80 francoskih ali 21.462 švicarskih frankov, 6. feb. pa 77.— francoskih ali 21.525 švicarskih frankov. Nemška marka je obdržala svoi stabilni tečaj. 13. feb. in 6. feb. je notiralo 100 M v Pragi 809.25 Kč, v Londonu je notiral angleški funt 5. feb. 20.12 M (pariteta 20.43) proti 20.10 M 15. jan. Avstrijska krona si je nekoliko opomogla napram angleškemu funtu v zvezi z njenim stabilnim tečajem napram dolarju. 13. feb. je notiral angleški funt na Dunaju 339.800 K proti 340.400 K 30. jan. Češkoslovaška krona je nekoliko poskočila v Parizu in padla v Ženevi napram švicarskemu franku. 13. feb. je notiralo 100'Kč 55.80 francoskih ali 1535 švicarskih frankov, proti 14.412 švicarskih odnosno 55.10 francoskih frankov 30. jan. Da bi se mogla uspešno boriti proti inozemski konkurenci, se je začela vsa češkoslovaška industrija kartelizirati. Njena gospodarska moč se širi tudi v Romunijo, kjer so Škodove tvornice ustanovile veliko tvornicoza orožje. Turška lira je ohranila napram dolarju svoj stabilizirani tečaj. 11. feb. in 4. feb. je notirala 0.5275 dolarja. Turčija se je lotila zadnje čase z vso vnemo graditve novih železnic. Te akcije se udeležujejo tudi različne nemške tvrdke. Romunski lej je nekoliko padel nnpram dolarju in drugim valutam. 13. feb. je notiral dolar 196.50, 30. jan. pa 193.75 Iejev. Naš dinar se prejšnji teden v notiranju ni posebno spreminjal. 13. feb. je notiralo 100 Din v Ženevi 8.4875 švicarskih frankov, v Pragi pa 55.10 Kč, proti 8.45 švicarskih frankov in 55.75 Kč 30. jan. Koncem tedna je kazal v cd. Rice Burroughs: Pragi tendenco navzdol, zadnje dni pa se drži na isti višini. Bolgarski lev je z malimi izjemami ohranil svojo stabilnost kot posledico izvoza koruze in tobaka. Bolgarska Narodna banka beleži v januarju in v prvi polovici februarja znaten dotok tujih valut. 0 poravnavi izven konkurza. To vprašanje še vedno vznemirja duho* ve In gospodarski krogi z nestrpnostjo pri* čakujejo, kakšno stališče zavzame vlada, ki je po trgovinskem in pravosodnem ministru formalno sicer že pristala na odpravo za* kona o prisilni poravnavi, toda z druge strani se oglašajo kompetentni činitelji. ki so proti temu koraku. Tako je spregovoril o prisilni poravnavi tudi sodnik zagrebškega trgov* skega sodišča D. Zdravkovič, rekoč: »Lahko verjamemo, da bi ne bilo tolike kritike na račun prisilne poravnave, če bi bil zakon, odnosno banska naredba dobra, če bi preprečila zlorabe in če bi ne kompro* mitirala samega principa. Naš zakon dovo* ljuje pogajanje z upniki. Dolžnik se lahko pogaja pred sodiščem in izven njega. Od njegovih upnikov je pa odvisno, da*li bo imelo to pogajanje v njegovem interesu uspeh. Konkurzno postopanje dopušča celo beneficij dolžniku. Ta beneficij je prisilna poravnava. Prisilno postopanje v konkurzu je tako postopanje, ki mora obveljati tako, kakor so ga sprejeli dve tretjini navzočih poblaščencev v treh četrtinah njihovih ter* jatev; ostala tretjina pooblaščencev, ki se ni zglasila, mora poravnavo sprejeti in zato je poravnava zanje prisilna. Ona je prisilna tudi za vse odsotne pooblaščence, čijih gla* sovi se radi odstotnesti ne smatrajo ne za ne proti. Clc je pogajanje sploh dovoljeno, če je prisilna poravnava dovoljena v kon* kurzu, čemu bi ne bila dovoljena prisilna poravnava izven konkurza. t. j. da se od* šotne pooblaščence, ki bi ne pristali na po* goje katere sta sprejeli dve tretjini poobla* ščencev, prisili, da jih sprejmejo. Ce ni mos goče doseči te veČine, je logična posledica konkurz. To je v bistvu prisilna poravnava izven konkurza. Ona je ostrejša nego samo kon* kurzno postopanje. Kajti dočim se pri kon» kurznem postopanju glasovi odsotnih poob* laščencev ne štejejo, se pri prisilni porav* navi izven konkurza ti glasovi računajo, in sicer vedno proti. Nastane vprašanje, da=U je treba vse privilegije poravnave dolžniku dovoliti tudi izven konkurza aH ne. Če od* govorimo na to vprašanje trdilno, tedaj je zakon o prisilni poravnavi upravičen in ga je treba obdržati, v nasprotnem slučaju pa odpraviti Ne smem pozabiti, da so tudi vestni dolžniki. Z druge strani je pa mnogo dolžnikov, ki opravijo ves proces prisilne poravnave s svojimi pooblaščenci izven so* dišča. Nühova imena se ne re od svoiih vlag.ite-Ijev, kakor bi ne dovolili, da obstoja banka, čije člani odborov nimajo nobenega premoženja. Današnji zakon o prisilni poravnavi dopušča zlorabe in zato v sedanji obliki ni za ni£. Princip prisilne poravnavo je pa zelo dober in za tak dober princip je potreben dot*-- zakon.*« - . • Stanje madžarske trgovine. Gospodarski položaj Madžarske se proti pričakovanju neprestano slabša, kai odgovarja slabim izgledom sanacije madžarskega gospodarstva. Avstriji se sicer ne godi mnogo bolje, vendar pa njeno gospodarsko življenje ne pozna tako brezupnega položaja, kakor je nastal zadnje čase na Madžarskem, kjer so se pojavile obenem posledice vojne, srednjeevproske inflacije in slabih letin. Najbolj trpi trgovina. Kupna moč ljudstva je zelo padla, trgovina si v dobi inflacije radi zgrešene gospodarske politike ni mogla nakopičiti denarja ker so bili v času največje krize in stagnacije davki In druge javne dajatve tako občutno povišane, da je nastal splošni gospodarski zastoj. Na madžarsko trgovino je usodno vplivala zlasti vladna odredba, s katero ie bil zelo omejen uvoz in skoraj popolnoma paraliziran blagovni pro met. Prometni davek Je zvišal prodajno ceno nekaterih vrst blaga za 10 do '5 %. poleg tega pa je bila nova carinska tarifa, uzakonjena za nekatere vrste blaga, tako visoka, da je " mnogih slučajih carina prekoračila ceno blaga. Tu so se J~ pojavile še razne birokratične komisije, ki bi morale regulirati cene. pa so samo nadlegovale in ovirale trgovino. Te komisije so poslovale po znanem pandurskem načinu in pritiskale na trgovske kroge tako, da se niso mogli pripravi*' na krizo. Posebno poglavje na Madžarskem so davčne razmere. PrnJ ali slej postane davčni sistem grob v*ega madžarskega gospodarstva. Razne davščine in Javne dajatve so že sedaj visoke, kakor so bile projektirane po načrtu komisarja Zveze narodov Smitha šele po zadnji pertjo-di uspešne sanacij". Poleg teh davkov Je na Madžarskem še poseben davčni sistem, ki nalaga trgovcem In industrijalcem velike administrativa" dolžnosti. Razni davčni kontrolorji in rletektivl so preplavili trgovino, kakor rel kobilic. Na konferenci gremija trgovcev Je nekdo ostro obsojal davčni sistem, češ da Je pobiranje davkov na Madžarskem v resnici konfiskacija ime tja, ki jo je vlada že opetovano prakticl-rala. Tako je leta 1919 odredila, da se morajo vse novčanice odkolkovati za 20 •/• nomilane vrednosti, leta 1921 je bil odpis imetja, leta 1922 prisilno posojilo, leta 1923 in 1924 zopet prisilno posojilo in slednjič čaka madžarsko trgovino po sanacijskem načrtu zopet odpisovanje imetja. K;»jveč je trpela madžarska trgovina radi anfjse-mitske in iredentistične propagande vladnih organov ki so ji popolnoma zaprii pot v zunanji svet. Trgovina v sosednih državah Je večinoma v židovskih rokah. In kjer najdete 2ida-trgovca, ki bi si bil upal leta 1920 aH 1922 potovati na Madžarsko? Bit Je v nevarnosti, da ga umore ali pa kot vohuna obesijo. Stare trgovinske zveze s Prago, Beogradom, Bukarešto in Dunajem so bile pretrgane. Ne smemo se torej čuditi, da Madžarska doslej še ni sklenila trgovinskih pogodb s sosednimi državami. Madžarska birokracija, ki živi izključno od visokih davkov, sanja še vedno o obnovitvi Velike Madžarske. Pretirane zab*eve madžarske industrije, ki jo podpira tudi vlada, so onemogoČPe sporazum s Češkoslovaško in poslabšate razmerje med Madžarsko in Avstrijo. Pogodbe o maksimalnih ugodnostih z Jugoslavijo in Romunsko imajo samo ta pomen, da Madžarski pri I VSE ZAHTEVA DOBRO ZIAT0R06 AVIL0! XLATOROC Izvozu v te države ni treba plačevati carinske globe. Eksperimenti z ustanovitvijo na Madžarskem In v Avstriji tranzitnih svobodnih skladišč so se ponesrečili radi korupcije v carinskih uradih. Carinski uradi so sploh slaba stran Madžarske, ker Je vlada nadomestila carinske uradnike z bivšimi častniki ki nimajo smisla ne sa službo, ne za blagovni promet. Ce hoče Madžarska obnoviti svojo trgovino, mora temeljito spremeniti svojo dosedanjo gospodarsko politiko. Mesto puhlih fraz mora zavzeti iskreno željo po trgovinskih pogodbah z vsemi sosednimi državami, v carinske urade se morajo povrniti upravni strokovnjaki. Madžarski trgovini bi zelo pomagala na noge svobodna tranzitna skladišča, ki bi jih mogla vlada napraviti brez posebne preorijentacije političnega življenja. Taka skladišča bi mnogo koristila tudi širokim slojem konsumen tov. —g Varstvo pred neracljoneinlm kreditiranjem. Vedno rastoče kreditne potrebe jugoslovanske trgovine izredno obremenjujejo podjetja industrijcev in veletrgovcev. Seveda Je potreba po rastočem kreditu predvsem posledica sedanjih splošno težkih razmer v trgovini in trpi pod njimi že trgovski stan sam; vendar pa otežkoča situacijo dobaviteljev še prav posebno iz vestni odstotek jugoslovenskega trgovstva vsled v zadnjem času se množeče nemorale v poslovanju. Da bi se proti takim kredit zahte^ajočim nevrednežim zavarovali In da bi se obvarovali nesolidnih odjemalcev, so si ljubljanski industrije! In veletrgovci osnovali »Društvo industrijcev in veletrgovcev*. čigar namen Je vzajemno obveščanje Članov o kreditnih razmerah na domačih in inozemskih tržiščih. Svoj namen namerava društvo dosezatl s tem, da bo po nalogu svojih članov zamudnike in tako-zvane šikanerje opomijalo potom lastnega društvenega tajništva, ki bo o njih v korist Članov tudi vodilo evidenco. Člani pa so po društvenih pravilih zavezani, da morajo dati take odjemalce opominjati po društvenem tajništvu. Po sebi je razumljivo, da se bo namen, ki ga zasleduje društvo, dosegel popolneje in hitreje, čim več bo štelo društvo članov. Zato je želeti in obstoja ta namen že od vsega početka, da bi se društvo razširilo na industrijalce Iti veletrgovce po vsi držaji. Pri odgovarjajoči udeležbi namerava potem društvo ustanoviti podružnice v Beogradu in Zagrebu. Te podružnice in pa tajništvo v Ljubljani bi se dnevno vzajemno obveščale o kreditnih razmerah na svojem pod. ročju. Prijave sprejema in informacije dajt o višini članarine tajništvo »Društva industrijcev in veletrgovcev« v Ljubljani, Dalmatinova ulica 7 II. nadstropje. — V. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem se vrši letos od 29. avgusta do 8. septembra. Vse predpriprave so že v polnem teku, da bo tudi letošnja prireditev te priznane narodno-go«podarske Institucije kar najbolje uspela. V posebnem paviljonu je za letos prvič predvidena velika skupna razstava obrtništva. Izgledi so tu. da se bo tudi Število Inozemskih razstav-ljalcev pomnožilo. Lanskoletni razstavljale! si zamorejo svoje prostore že sedaj rezervirati in se tudi sprejemalo -»vent. želje glede zamenjave razstavnih koj, katere se bo po mož-o-ti razpoložljivega prostora zahtevalo. Predvidene so na velesejma še razne špecijalne razstav« 'n oddelki kot: prirodra razstava, zdravstvenohigijenska, konjska in goveje živine, poljedeljskih strojev in orodja itd. Interesenti, katere bi se slučajno pri razpošiljanju prijavnic izpre-gledalo, naj zahtevajo prijavne formularje direktno od velesejmLkega urada. — Prve lokomotive domačega izdelka. V tovarni vagonov in lokomotiv v Slavon* skem Brod'i so izdelali dve lokomotivi za ozkotirno železnico, ki so ju včeraj 20. tm. na svečan način izročili v promet na progi Brod*Gruž. Svečanosti so se udeleži zastop* niki prometnega ministrstva, ministrstva trgovine in industrije ter javnih del. —g Produkcija premoga v Sloveniji je znašala L 1924. — 1,898.000 ton, proti 1.666.956 tonam leta 1923. Največ smo do* bili premoga v januarju (182.932 ton). Izvoz premoga iz Slovenije je znašal L 1924 — 136.442 ton, 1. 1923. pa 84.971 ton. —g Položaj na lesnem trgu je še vedno labilen. Producenti se ne morejo prilagoditi cenam, ki jih vzdržuje koncem na drugih evropskih trgih. Stagnacija v izvozu drv traja dalje. Polagoma nas izpodriva iz trga Francija. Za enkrat uvaža Francija samo gradbeni les, ves drugi lesni materijal p* uvaža iz Rusije ter ga prodaja dalje kot svo* Coiombo CEYLON JU ioo Crammes Ho. i je blago. Italijanski trg se zelo Interesfra naše lahko blago, ali tu nam dela veliko konkurenco Romunija zlasti v južnem delu Italije. V Vojvodini in Bački je romunska, konkurenca malo ponehala. Povpraševanje po trdem lesu je veliko in živahno, docira do zaključkov sploh ni prišlo. —g Posetnikom lyonskega velesejma. Za poset lyonskega velesejma ni treba nobene posebne legitimacije, ampak je dovolj, da vsak posetnfk sejma sooroči železniški postaji, na kateri vstopi, da potuio na Jyonski velesejem ter se pri osebni blagajni legitimira z za Lyon izstavljenim potnim listom. Do Postojne Je polovična vožnja, skozi Italijo ni železniške ugodnosti in stane vožnja od Postojne do .Modane L razred Lit 25?. II. razred Lit 169, III. razred Lit 9S. Od Modana do Lyona vella II. razred 48 Fr tur-retur. Priporoča se vsakemu posetniku, da sporoči na naslov Agence Commerciale Privilegice, Lyon 44, rue Victor - Hugo,« za katere dni rabi v Lyon« stanovanje. Peri s „Samobelinnm"! —g Dobave: Uprava barutane v Kamniku sprejema do 2. marca ti. ponudbe glede dobave envelop, etiket, pečatk in dek-strina. — Vršile se bodo naslednje ofertal-ne licitacije: Dne 4. marca ti. pri direkciji državnih Železnic v Subotic! glede dobave 10.000 kg lesnega oglja. — Dne 9. marca ti. pri intendanturi Vrbaske dlvizijske oblasti v Banjaluki glede dobave preko 16.0O0m3 drv; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave kudelje za ma-šenje. — Dne 11. marca ti. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave smrekovih desk. — Dne 13. marca ti. pri direkcij! državnih železnic v SubotJcl glede dobave rdečega blaga za zastavice, sode za pranje, mila za pranje, sirkovih metelj in krtač za ribanje — Dne 16- marca ti. prt direkciji državnih železnic v Subotici gled« dobave tiskarskega materljala (papirja, kartona ltd.>: pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave okroglega železa. — Dne 17. marca ti. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave žebljev. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. fante, toniti cfi»cstui hit&n k ktUnfc« Kamnolomu! stroll d*. ****** LUDWIG HINfERSCHWEIGER &C0 MASCftlNIWABRiKu.tlSENOIESSEflfl G.n fe.H CHTENlfiSJ^WELS O.Ö.. štev. 17. Zisnmft a Hijeskf. foraftt a hBjw«arf|i. AUGUST LECHNER, GRAZ I Klfclpssi 49. i. Srsrv 74 Tarzanov sin »Na pomoč, pomagajte mi, ta zver me hoče umoriti!« Korak se je baŠ vrnil iz sosedne koče in zapazil, kako je Tantor s svojim rilcem dvignil v zrak šotor s posteljo in Malbihnom vred. Skočil je pred žival in ji zatikazal, naj svojo žrtev spusti zopet na tla, toda to je bilo prav tako zaman, kakor da bi zaukazoval reki, naj obrne svoj tok. Tantor se je hitro in okretno obrnil vstran in z vso silo treščil Malbihna in njegov šotor na zemljo. V prihodnjem trenotku pa je že stopil nanj in ga pohodil s svojimi močnimi, lopatam podobnimi sprednjimi nogami. Ko se je zopet vzpel, je pričel razmečkano Švedovo truplo trgati na kose s svojimi ostrimi in ogromnimi zobmi, pri tem pa je strašno rjovel in tulil, dokler se končno ni prepričal, da v truplu ni več življenja in da je od Malbihnovega telesa ostala Ie mrtva kepa. S svojim mišičastim rilcem je zagrabil mrtvo truplo, je visoko vzdignil in vrgel daleč preko trnjeve ograje, ki je obdajala taborišče. Korak je bil silno razburjen. Z grozo je opazoval tragedijo, ki se je odigravala pred njim in *teri bi bil tako rad preprečil. Šveda ni sicer ljubil, dejansko ga je celo sovražil, toda vendar bi mu rad ohranil življenje že radi skrivnosti, ki jo je hranil in katero je najbrže vzel seboj v grob. Skrivnost Merieminega izvora je ostala nepojasnjena, razen ako bi mogel prisiliti starega poglavarja, da bi jo izdal. Toda o tem je Korak, ki je poznal poglavarjevo maščevanjaželjnost, silno dvomil. Korak je mirno in z največjo hladnokrvnostjo, kakor da bi ne bil priča groznega dogodka, dal slonu znamenje, naj ga posadi na hrbet. Tantor se je ponižno In pokorno, kakor jagnje približal in storil to, kar mu je ukazal njegov prijatelj ter ga nežno in previdno z rilcem objel in posadil na svoj hrbet. Iz varnih skrivališč v goščavah džungle so Malbihnovi črnci opazovali strašno smrt svojega gospodarja. Nato pa so videli, kako je slon dvignil neznanega orjaškega, divjega belega bojevnika na svoj hrbet in kako je z njim zginil v džunglo prav na onem mestu, kjer se je pred časom pojavil in črnce pognal v beg. Poteklo je precej časa, da so se prepričali, da jim ne grozi nobena nevarnost več. Na to so se previdno vračali v taborišče. Še isti dan so razdejali vse taborišče in se obogatili z ogromnimi zalogami blaga, ki ga je imel nakopičenega njih gospodar. Na to so se odpravili proti jugu, da se vrnejo v bivališča svojega rodu POGLAVJE XXV. Rešitelj Tantor. Stari poglavar je z zlobnimi In zaniU: uimi pogledi opazoval ujetnika, ki so mn ga privedli njegovi bojevniki s severa, kamor jih je poslal, da bi zasledovali odločnega in drznega Abdula Ka-maka. Razburjal se je nad tem, da so mu namesto Abdula Kamaka pripeljali ranjenega, izmučenega in neuporabnega Angleža. Zakaj ga niso raje tak.ij na mestu, kjer so ga srečali, ubili? Ta Anglež je moral biti kak beden trgovec, ki se je očividno izgubil v džunglo in čisto slučajno prišel v njih oblast Za poglavarja je bil Anglež nadležno breme, katerega ne bi mogel uporabljati niti za sužnja. Vse svoje nerazpoloženje je zlil nad ubogim Baynesom. »Kdo si Ti?« ga je vprašal v francoščini. J»az sera Morison Baynes iz Londona,« je odgovoril. To dejstvo je v razbojniku tako! vzbudilo misel, da bi iz Baynesa mogel izsiliti visoko odškodnino. Zato se je njegovo vedenje napram ujetniku takoj znatno spremenilo. »Zakaj ste se potepali po moji zemlji?« je grozeče grmel nad njim. »Ni mi bilo znano, da ste gospodar vse Afrike,« je neustrašeno odgovoril Morison Bavnes. »Ako bi to vedel, bi gotovo ne priše! sem. Toda, da Vam pov*«n resnico, priznam, da sem iskal mlado žensk/ * je bila ugrabljena u hiše mojega prijatelja. Njen ugrabitelj me je ranil, in čoln, v katerem sem se nahajal, me je odnesel po reki navzdol. Bil sem prav na poti proti taborišču onega zločinca, ko so me ujeli Vaši ljudje.« »Mlado žensko?« ga je vprašal poglavar. — »Ali ni bila mogoče ona tam-le?« In s prstom je pokazal proti skupini parobkov v bližini ograje. Baynes je obrnil svoj pogled v to smer m njegove oči so se začudeno zaiskrile. Med parobki je videl sedeti s prekrižanimi nogami ono mlado dekle, zaradi katere so je izpostavil nevarnosti in bil ranjen. »Meriema!« je za klic a! In skočil proti nji. Toda straža ga je zagrabila za rame in ga potegnila nazaj. Ko je dekle zaslišalo svoje ime, Je planilo pokonci in presenečeno zaklicalo: »Gospod Morison!« »Bodi tiho in ostani tam, kjer si,« se Je zadri nad njo poglavar. Nato pa se je obrnil k Morisonu Baynosu in jel tudi nad njim kričati: »Torej Ti si oni kristjanski pes, ki je ukradel mojo hčer?a »Vašo hčer?« se Je začudil Baynes. »Ona vendar ni Vaša hči.« »Da, ona je moja hči.« je osorno odgovoru Arabec. »In brezverci nje nikdar ne dobe v svoje roke. Ti, prokleti Anglež, si s svojim dejanjem zaslužil smrt Toda« ako se odkupiš; Ti pustim živ* ljenje,« To in ono. Kako ie leta 1887. ponorelo ljubljansko gledališče. Stara in tudi del mlajše generacij«. Ljubljančanov se te dni kaj rada spominji grozovitega požara, ko je zgorelo 17. februarja 1887 pred 3S leti staro gledališče v Ljubljani. Ljubljančani se Se vedno z grozoto spominjajo one strašne noči. Požar je trajal skoraj dva dni. Spominjajo se tudi tedanjega izredno hudega mraza. Letos pred dnevi sv. Matije, ki »led razbije, čt ga ni, pa ga nar'dl« vlada napram letu 1837 sicer pusto deževno vreme, toda stari Ljubljančani imajo vendar raje dež, kakor pa hud mraz. Star, izkušen mož opisuje kratko ta strašni požar z besedami: »Hud ogenj! Ne morem povedati! Skoraj dva dni je gorelo. Ko se je gledališki strop udri, jw plamen švigal kakor rakete. Bil je tedaj velikanski mraz. Požarna bramba se je morala hoditi gret v ^Narodno tiskarno«, ki I« imela takrat svoje tisi ske prostore ^ takozvani Kirbischevi hiši v Gledališki stol-bi. Mraz je bil tako hud, da je veda v ceveh spotoma zmrzovala. Tisti usodni večer so Igrali v tem gle-fla-išču, kjer sedaj stoji poslopje Filharmonije, v onih letih zelo priljubljeno opereto »Fanltlco«, katere snov je vzeta iz bosanskega življenja. Za prihodnji večer je bila napo\edana predstava ozerete »Me« sečnica«. Na vogalu sedanje LavrenčiČeve fNaglasove hiše) je zrla katastrofalni požar mlada slovenska igralka ga. Borštnikova ki ju pbuapno napram nekemu Ljubljančanu vzkliknila: »Mol u» in moja na da gorita-!« Staro ljubljansko gledališče se je začelo z\č?M na prostoru, kjer je do leta 1754 Stala lahalnica kranjskih deželnih stanov Bilo je torej zelo staro. O tem požaru Je »Slovenski Nered« poročal zelo obširno it» to poročilo objavljamo, da vzbudimo j a v-nest! spomine na dogodek, ki je pretresel pred 33 leti vso LJubljano. »Požar bil Je velikanski, kakršnega v Ljubljani še ni bilo, odkar Je pogorela cuk-rarna in začel se je menda takoj po polnoči Ob 1. uri popolnočl zavohal je namreč mestni stražnik Rus, idoč službeno mimo gledališča, da se nrkaj smodi. Začel je preisko vat! okoli gledališča, ž njim obenem tudi stražnik Ižanec .Čez malo trenutkov za-slišita krik deželnega gledališkega vratarja g. G o g a 1 e iz drugega nadstropja, iz katerega odprtih oken Je že puhtel gest dim »Ogenj! Feuer! Pomagajte, mi se zrdusi-mo!« Vratar Gogala vrsel le na zahtevo stražnika Rusa cel kup ključev iz okna, da bi se glawia vrata odprla, kar Je Rus brzo pogodil, dočim je stražnik Ižanec tekel na rotovž, da se čuval na Gradu, kateri o ognju ničesar ™ vedel, ker Je gorelo le v notranjih prostorih, telefonično pozove, da trf-krst ustreli. To se je v des-tih mTnu+ah z«jo-di?o in sedaj so se oričele pr!ž?ga'i tako-zvane svetiMke za šilo. Plinova svečava nI hotela goreti, krr je bil glavni petelin že mprt. Potem odprli so šiloma Drvi vnan?a vrata k parterju in mestna stražnika F"S in Ižanec poskušala sta, ležeč po tleh splezati po stopnicah do drugega nadstropja. AH bilo je nemogoče. Dim ie bil tako sllrn, da j*, hotel že v feverju stoječe zadušiti. Odprli so še druga vrata v parterju in tu se je malemu Številu navzočih, med mirni deze'ne-mu glavarju grofu Thurnu in našemu poročevalcu kazal jnko žalosten prizor. Pet do šest pritlično ležečih lo , na levi strani vhoda je že gorelo, dim je bil v par-terju jako gost in do plamena gorečih lož ves rudeč Pri tem prizoru se Je takoj znalo, da je deželno gledališče izevb'jeno. Hitro so se zatvorlla zunanja in notranja vrata v parterju, da bi se ognju d*i*ka ne dalo po sapi in istotako se je za^krzalo, da so se vrata k foyerju In k stopnicam na galerijo, katere so nekateri vročekrvni prostovoljni gasilci, ne požarne brambeniki, bih* sneli, nazaj obesilo in zaprlo, da se t?ko kakor dolgo mogoče zadrži v notranjem poslopju, dokler ne pribiti požarna bramba, d-> obvaruje sosedne hiše, ki so le par korakov od deželnega gledališča, to so namreč Kast-nerjeva hiša in hiša g. Kirbi?cha, v kateri ie Narodna tiskarna. Ker je dim v stnnovanjt vratarja Gogale vedno bolj poiskal In se Je Culo prasketanje plamena, k->jtl gorele so takrat že lože v prvem nadstropni in tudi takozvana »nobele-alerija*. Nastal je v družini GogalovI velik strah. Kričala Je Oogo-lova žena in nlegovl otroci, kakor tudi vratar Gogala: »Pomagajte, pomagajte, mi se tsdušlmo, zgoreli bomo-! Iz oken po«kačemo. držite nam p!ahfe.« Og^la začel je rne+itl razno svoje pohištvo In perilo na ulico. Požarna bramba s svojim orodjem, z velikimi lestvami, po katerh Je rdino mogoče sn'e-zati na tako visoko pr.c'onie, ni mocrJa Mtl takoj p* mestu, kajti orodje je snravMeno v Vodnikovi ulici, pri M^snrsk^m nnstu in tudi konji niso bili takoj pri roki. Gogolova 5ena Je venomer vpila, da skoči z otroci sk^zl okno in nekateri nenrevidncžl raz začela padati opeka in goreč les raz nje. Parna brigalna morala se Je umakniti na drugo stran Ljubljanice, priskati so morali čoln in z njim prepeljali cevi na drugo stran. Delo se je hitro izvršilo, a ko Je začela delovati parna brizgalnica, počila je sredi Ljub-Ijan'ce dolga cev vsled mraza in ves trud Je bil zaman. Sploh je Imela požarna bramba skoraj večjo borbo z mrazom nego z ognjem. Ako se Je pri brizgplnlcah le za ma'o AH naposled se prikaz« tudi nad tem oddelkom plamen in kmalu potem \n bilo vse v plamenu. Prav sedaj je dobil požar pravo netivo »kajti dosegel je preko železnega zastora dekoracije in večinoma lesen? ženske garderobe, kjer se glumači napravtjajo, in vse razne prostore pod odrom. Začel Je sedaj z vso močjo plamen Švigati proti Kästner} evl hiši in požarne brambe težka, a najvažnejša naloga se je pričela. Z velikim ropotom Je pr«del najprvo, ko Je strop pregorel. te?ki svetilnik na tla, za njim z vodo napolnjena velika kad nad gledališkim odrom. Dolgo pa Je traWo, da »e Je podr'a železna kur'lna z velikim ropotom In z visokim šviganjem plamena proti nebu In pr">-tl Kas'nerjevi hiši. Sedaj pT se Je vnelo tudi pos'opje, prizldano pri Ljubljanici, In je začela padati opeka In goreč les raz nj". Parna brizgalnica se je morala umakniti na drugo stran Ljubljanice, poiskati so morali čoln in z njim prepeljat! cevi na drugo strm. Delo se Je hitro Izvršilo, a k^ Je zace'a delovati parna brizgalna, počila Je sredi Ljuh'Janlce dolga cev vsled mraza In ves trud je bil zaman. Sp'oh Je Imela požarm. brar^ba skoraj večjo borbo z mraz~m, nego z ognjem. Ako se Je pri brizTa'ni-ah le zt malo treno'kov delo ustavilo, takoj j- vslca hudega mraza brlzga'nica zamrznPa in vroče vode je bilo orinnšati Iz sosednih hiš. da se je zonet moHo delovat! naprej. Tako težkega dela ljubljanska požarna bramba m imela še nikdar ko d^nes. Proti 7. zjutraj Je bl'a nevarnost ga Kastnerlevo hišo n^j-večja. Na metre dolgi ztnVji so segali proti spodnjim prostorom In celo sana Je p^stnia-la neugodna. Vendar se Je delalo toliko časa, da se Je nevarnost odbranlla. Ve'"ko škodo ima krojaški molster g. Sark (oče gos+ilničarja Sarka in b^n*nega ravnatelja g. Sarka), katerega poMštvo so zaradi velike nevarnosti prlnesM Iz 3. nadstropja v spodnje prostore. Vod;a n°mškeea p-l^d0'!* Sca g. Schmilz Je Izg'bil mnogo garderobe, HbMo'cka In mu7lknliie. ki so s*» rešiV, st» razdraoane ln pokvarjene. Mnogi hrr>lc1 so IzgpbPi doka! vrednosM, vdova rekviziterla Tgela je izgubila vso svojo, Wa In lata na-blrano rekvizltno zalogo igralcu v ork^s'rn le pogorelo mnogo Inštrumentov, katere so MU pusti'1 v gledališču, ker Je bila danes ob 10. uri napovedana skušnja za slovensko opereto. Reči se mora, da Je prosfovo1Jn& nožarna bramba rešila danes do pozne urw, ko to p*šemo, svolo nalogo častno, previdno In vse hvale vredno. Ista hvala pa ere tud! voH**vu domačer-a pošpo*ka baron Kuhn in tukajšnjega topnlčarskega po'ka. Kako Je og^nj nastal, so razne govorice. Vratar Gogala meni, da se je pri strellanlu pri spevoigri »Fatlnlca« prejela kaka iskra platnene kulise ln tlela naprej in tako povzročila požar in unlčenle deželnega gledališča. Druga verjetna varijacija pa je ta, da je, ko se je včeraj po zadnjem delanju od'r^ala veriga žeTezne kur'lne ter slednja prebila 9 svojo te*o nad 2 do 3 metre zidane kanale za kurjavo, se Je potem ogenj začel na levi stran! gledališča, v prostoru za poslušalce. Ko se ogenj popolnoma pogasi, bode o tem morda mogoče gotoveje soditi Gledališče Je za 82.00t) goldinarjev ea% varovano pri »Asslcnrazion« generale d! Sw curtac. Ker m na tem prostoru a« bo več zidalo, Imajo posestniki loi, ki niso posebno zavarovani, velike škode, kajti posamična so stale 2 do 3.000 goldinarjev, nekatere še več. Poleg posestnikov lof pa Je najbolj prizadeto nsobje nemškega gledališča, kajti danes bi bilo imelo dobiti svojo plačo, pa Jo ■e bodo. Kdaj dobimo aopet novo gledališče In kje bo stalo, je veliko vprašanje. Vsekakor pa so odpravljene dosedanje neznosne razmera slad« posfttnttioi m ka Ja vsled požara zelo prizadeta* a tudi nam je jako neugodno, kajti tudi Dramatično društvo, ki Je bai sedaj tako lepo uspevalo, je brez odra. Najmanj dve leti bo Ljubljana brez gledališča, takega, kot Je bilo dosedanje, ne bo nikoli več, Najbrže si bodo Nemci zgradili svoje gledališče. Slovencem pa tudi ne bo drugega kazalo, da si zgrade tudi svoj Talijin hram. V to po-mozi Bog in »Narodni dom«. Na ooti je bogata pošilfka najfinejšega angleškega sukna, najnovejš h vzorcev. Ko dospe, bodo Interesenti takoj obveščen1, da si ga zamorejo nabaviti. Dra?o Sdiv.b, £naljana. »i ■*-■■»■ - ra-^-»-—— —■•■ ■ — —n— — ■ ■ MMnsssnanssnssnsaassnni Papež h plesalka. Pariški gledališki svet Ima zopet svojo veliko senzacijo. Ena izmed najbolj znanih pariških igralk, proslavljena šansoneta Ra-quel Meiler ima namr odra dati slovo m oditi cm božjo pot - Rir\ da tam pr» papežu izposluje avdljenco za odpustek grehov. Če je verovati vestem znanega pa-rlške?° dnevnika, ina umetnica trde? name dr zatem odid* v samostan. Ce bo umetnica svoj namen res un-snič.la, bi bila s rem končana sijajna ode~-ska karijera. Proslavljena diva, čije In*2 je darrs poleg Mistmguettc v kraljestv • glasbe in kabaretov najp-iljubljenejše, jc biiti še pred leti v Pari* : popolnoma nez .ana Raqucl MaKer je roje ia Španjolka. Do konca vojne je živela v Madridu in Ban meloni kjer se pa navzlic svojemu netiporeC im-:u talentu ni mog'a uve:Uviti. Dolgo Č» ^ je sodelovala na mai h provincijalnih odr;\ dokler ji ni geslo'&.ije v Paizu priborilo slave. Pred štirimi leti se je preselila v fiai ^osko prestoüeo :t je bila kmalu prn zv—'da r.a pariikem gledališkem neL" Njt ie pesmi so bile prava prividčr-*. sila - i publiko in Španka je tekom '^rat kega ör.sa postala nevarna rivalinja Min-sti-.e"?tte. V zadnjem času se je udejstvo-vala kot filmska igralka in jt preierrala ot' pariške f mske družbe najvi;io plačo, kar jih je snloh kdaj im~! \ kaka francoska filmska div. Njena nenadna illočlfev, da se odreče edru, slavi in celo posvetnemu življenju je seveda za pariški gledališko občinstvo nepričakovan udarec. Pariška l7daja »Chicago Tribune« poroča o vzrokih nameravanega romanja igralke v Rim sledeče: Med številnimi pesmicami in kuoletl, ki se bile na stalnem repertuarju Soanke ter so se po*om gramofona razširili po celi Franciji, je tudi kup'et, neke vrste muzikalična balada z naslovom »Pendant la Proces^ion« Junakinja tega mestor? a sati'ICnega kuple ta je mlada devojka, k1 je bila od brezvestnega čioveka zapeljana ?n zapuščena ter je povodom neke ?*rcesije zasra^ova-la Stvarnika. Kasnej'* se jr skesala svojih grehov in je delala pokoro v samostanu. Fvetl oče je sedaj baje na predlog pariškega klerusa igralko rac*! teh izvajanj i»n razširjanja kupleta izobčil iz kato'1-ke cerkve Od tega dne dalje Raquel Meiler ni v;č pela te cerkvi sovražne pesmi In se je sedaj odločila zaprositi Sv Očrta za avdljenco da ga osebno prosi odruščanja. Na podlagi intervencije francoskih svečenikov je pap-^ž baje pripravljen Igralko sprejeti. Raquel Meiler odide že tekom prihodnjega tedna v Rim. Pogodbe, ki jo veže na gledališče Empire In ki »3 pred kratkim potekla, ni navz'ic najs j:i-nej'im ponudba.n več obnovila. Tako pariški listi. Pričakovati je, da se nameravano rorranie glaso-vite šansonete ki njen dozdevni namen, dr zamenja svoje blesteče toalete s priprosto redovniš!;o haljo, izkaže na ko.icu kot navadni ln spretno zamišljeni reklamni trik Martirij plesne sezene. Vs^ka pTesna sezona ima svoje posebnosti. V prvih letih po vojni se je opazovalo v plesnih dvoranah skoro sološno samo ljudi v navadni cestni ob'eki; veliko je ži bilo, če je bila temne barve. Videlo se Ji en čas po vojni v plesnih dvoranah veliko ljudi jako priprostega vedenja. Ta slika počasi izginja. Sedaj se opaža, da začenjajo ljudje, ki nimajo denarja, kakor Je bilo to običajno v časih pred volno, ki jih imenujemo boljše, ostajati doma in se vid! sicer manj. zato pa bo'Jse oblečene publike v plesnih dvoranah. Posrbno narašča razkošnost ženskih toalet. Toliko nakita, kakor letos se že dolgo n! videlo, posebno v velemestih; k temu pridejo še toaletne posebnosti, ki visoko dvigalo vtis pompa. V prvi vrsti igra veliko vlogo pri sedanil plesni toaleti pahljača. Biti mora seveda iz nojevih peres, ali dame danes niso več zadovoljne s tako skromnimi stvarmi kakor dame iz dobe koncem devetnajstega s olet-Ja, ki so mislile, da posedujejo bog ve kako veliko dragocenost, če so Imele pah'ja-čo Iz prav ozkih peres. Pah'ajca od danes ne obstoja več, kakor prej, iz treh ploščic, amoak mora imeti najmanj osem Širokih velikih peres In če ae ae stopi v teku večera iz neprevidnosti vsaj parkrat nanjo, nI to prava pahljača. Na roki se letos nosi pahljača aamo v prostoru pred dvorano; komaj pa vstopil v dvorano, se razpne pahljača v veliko kolo, vendar pa ne opazuješ, da podpira pahljača koketiranje in flirt Tako diskreten danainjl svet nI več. Kdor hoče imeti flirt. ta dela to očitno, na da bi aa skrival za pahljača Za posebno okusno velja, če aa pahljača nosi tako, da tvori okvir za obraz Z dvignjeno roko korakajo dame skozi dvorana držeč pahljačo «a svojo glavo. Vtis, ki ga vsebuje ta poza pri sedanjih modernih matih glavicah, Je izredno ljubek. ATI biti mora naporno, po cele ure nositi pahljačo v dvignjeni upognjeni roki In paziti, da se ne premakne, poleg tega pa kolikor mogoče duhovito s svojim partnerjem se pogovarjati. Kar samo radi tega, da dama pokaže v dvorani svojo lepo pahljačo, glavic* lap« foksj is toaleto, se coteva »e sprehaja gospod z damo po dvorani; če se že ne zahteva, da dama gospodu kaj pripoveduje, naj ga vsaj posluša, če govori. Cek> to zadnje je težko, ako se pomisli, ia se mora dama truditi, da neprenehoma ohrani lepo pozo — in vztrajnost v tem ozriu Je pri damah res občudovanja vredna. Ali moda zahteva, da dame kažejo svojo pahljačo, in proti temu ni upiranja. Obžalovanja vredne so dame s svojimi modernimi čeveljčki Iz srebrnega ali zlatega brokata. ki jih navadno tišče, da le s silo prikrivajo bolečine, katere jim prov-zroča hoja v njih. Toda vse muke prenašajo moderne dame junaško, samo do zadoščajo modi. K vsemu temu pride še to da moderna dama, ki nagiba k debelosti, nima poguma pošteno jesti pri plesni nabavi. Ples bi bil za njo samo polovična zabava, če ne bi pripomogel k temu, da dama izgubi par kh tolšče. Restavraterji v plesnih dvoranah se splošno pritožujejo, da jim gre slabo. Temu pa niso vzrok slabi časi, ampak askeza dam, ki hočejo na vsak način ostati vitke. Dame današnjih časov se ne morejo dovolj čuditi, da so bili časi, ko so se dame stiskale čez pas ali da so nosile na glavi meter visoke frizure ali hodile v krino-lini, ki je ovirala gibčnost. Posebno prijetno ni bilo, pokoravati se tej modi, ali gotovo niso te mode povzročale damam več neprijetnosti kakor čevelj, ki povzroča bolečine, ali pahljača, ki je le tedaj na svojem mestu, če jo nosiš v visoko dvignjerv roki umetno za glavo. Zdi se, da potrebujejo dame k plesni zabavi vedno kako malo torturo, drugače bi gotovo odklanjale take mukapolne modne predpise. Ali pokoravajo se vsemu, kai kdo proglasi za liiino, in zakrivajo svoje bolečine celo tako junaško, da se prijazno smehljajo, med tem, ko trpe lakoto in bolečine. In to ie imenuje zabava. KONJSKE DIRKE V MOSKVI. Rusija je znana po svojih izbornih dirkačih. Konjska dirke se vrše v Moskvi štiri dni v tecnu poleti in pozimi. DAMSKI PLAŠČ, o katerem pravi berlinska meda. di pomladi starejše dame. Sodbo o čudodelnem vplivu tega plašča prepuščamo damam samim. Parma - vijolice velemoda. Letos so i7volile elegantne in decentne dame parma*vijolice kot okras toaleto. So* pek svežih parma-vf^lic, pritrjen okusno na obleki ter klobuk, decentno okrašen z umet* nimi vijolicami, spopolnjujejo današnjo modno damo. K temu pride še orignalni parfum Vio* letta di Parma, ki so ga radi njegovega finega Indocela naravnega duha sprejele vse dame kot letošnji modni parfum. Dobi sc v Ljubljani samo v prvi špecl-jalni parfumeriji M. Bartt, Stritarjeva ulica it. 2. Tsko se dobi na primer flakon z 20 g parfuma že za Din 40. Da prepričam cenjene dame o finostl tega parfuma, ga odajam tudi na vsgo, in sicer 1 dkg Din 20.—. 538 Dvakratni roparski morilec prijet. Dna s. tm. Je bil v Vlajslavi pri Koprivnici odkrit strašen zločin. Izvršen je bil dvojni roparski umor nad posestnikom An-drijo Miljuro In njegovo ženo ter poskusen roparski umor nad hčerko istih. Ljubico, kj je le po srečnem nak'jucju ostala pri življenj. Umora je bil osumljen neki cigan, katerega so klicali na ime Gjuro. — Cigan ja po umora obeh zakoncev prisili Ljubico, da ans Is svetila, medtem ko ja kradel ob vse vredne predmete po sobi in po shramb!. Za tem je devojko udaril z ostro sekiro po glavi ter jo pustil ležati, misleč, da je mrtva In v nadi da se je tako rešil edine nevarne priče, ki bi mogla pričati proti njem. V zibelki ie ležalo tudi 15 mesečno dete, vendar se morilcu to ni zdelo nevarno. O zločinu so bile takoj obveščene vse bližnje orožnJLe postaje in uvedle najstrožjo preiskavo. Te dni je bilo v koprlvniškc bolnico prep°lianih več ciganov v svrhe konfrontacije z ranjeno Ljubico. Končno je bil v Mostih prijet 25 letni cigan Mirtin Palog. katereea so orožniki pred kratklrr že prijeli na postaji v VIrju, posrečilo F" se mu je takrat pobegniti. V njegovi K.ycl so poleg peči našli orožniki v zemlji zakopane različne predmete, za katere ni mogel navesti, od kje da jih ima. Pri njem so našli tud. čevlje za 14 do 15 letno deklico, ki so bili ukradeni pri Miljuri. Cigan je tajil, končno pa je bil zaslišan z Ljubico, ki je v njem takoj spoznala takratnega roparja. Sedaj se je cigan udal. Priznal je svoj strahovit zločin ter Izjavil, da je hotel tudi Ljubico ubiti, hoteč se na ta način Iz-nebltl vsake nevarne priče. Zločin je Izvršil v nadi, da pride na ta način do denarja. Miljuri je izjavil, da se zove Gjuro le zato, da bi izbrisal za seboj vsako sled. Bila je res sreča, da je Ljubica ostala živa in tako je dvakratni morilec hitro prišel v rol-rc pravice. Balog se nahaja sedaj v zaporP okrajnega sodišča v Koprivnici, nakar bc po zasliša-nju prepeljan v Bjelovar, kjer %c vršilo proti niemu sodno postopanje. ■BESSA Avtomatičen aparat za pranj'e perila. Zastopstvo: A. Gundrum, Cesta na Gorenjsko železnico 20, Ljubljana. Po svetu. * Zapet umor Iz usmiljenja. Kakor smo poročali, se je pred pariško poroto pred kratkim zagovarjala znana poljska igralka Stanislava Uminska, ki je svojega trpečega ljubimca iz sočutja ustrelila ter ga take rešila neznosnih muk. Sedaj poročajo o sličnem slučaju, zopet se odigravajočem v Parizu. Gdč. Ana Levasson je usmrtila svo-}o težko na pljučih bolno sestro. Umor je Izvršila iz sočutja. Po storjenem dejanju se je Levassova sama javila oblastim. • Nenavaden patrljot. Poljsko justič-no mlnstrstvo je prejelo nedavno pismo, v katerem Je prosil neki poljski, na Ogrskers živeči državljan, da ga v domovml nastavijo za krvnika. V svojem poslu da je dovolj Izvežban, ker je dolga leta delovac pod Franom Josipom kot kvrnik, in tud je pripravljen izvršiti poskusno usmrčenje Ni mu pa ležeče samo na imenovanju, temveč njegova srčna želja je. da stavi domo-vini svoje moči na razpolago, mesto da svoj posel opravlja v tujini. V ostalem zahteva še plačo državnega podtajnika, prosto vožnjo. I. razreda do kraja »nastopac telesno stražo in da se njegovo Ime ne e~ menja. So to prošnje, katere je lahko Izpolniti možu, čigar ljubav do njegovega naroda je tako velika, da raje položi vrv okoli vratu svojemu rojaku, kot pa da b to stori! tujcu. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR iCAPUS štev. 43. »SLOVENSKI NAROD« dne 22. februarja 1925, Stran 7. Tvrdka JOS. PRESKER veletrgovina s usnjem in kožami vljudno naznanja, da se je te dni preselila v palačo = LJUBLJANSKI DVOR Klali oqlaai, ki sluS'lo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 nar. Majmanjsl znesek Din 5. IUHLIOGLHSI Zenitve. dosisovanlo ter ocraei ■trooo freo v akeea nia*»»a, vsaka beseda Din 1"—. ■ajmaniai znesek Din tO Sprejme se jutranji plačilni natakar fn kuhinjski sluga. — Narodna kavarna. 537 Zobotehnik, perfekten v zlatu ln kav* čuku — s« išče za takoj ?ra Ljubljano. — Dopisi pod »Zobotehnik/540« na upravo »Slov. Naroda«. Zakonski par, trezen in pošten — išče stalne službe (kotmaier) k živinoreji a kakšno večje posestvo na deželi ali v mestu. — Ponudbe pod »Majer/525« na upra* vo »Slov. Naroda«. 525 Strašen zločin je Izvršil nekdo, kjer je umori na stotine živih bitij. Zasledovalo «e ga je doleo ča^a. Sedaj se ie na posrečilo pa nalM In sicer na Poljanski cesti 12 v Ljubljani pod naslovim .KONCESUON1RAN! ZAVOD ZA UNIČEVANJE ŠČURKOV PODGAN 1M MlSIV I5ST Proda se kompletna stanovanjska oprava ter razna posoda. — Na* sl^v: Bleiweisov* cesta 22, I. nadstr., desno. 524 Kot zastopnik In potnik želim službe v kaki tovarni ali večji tr* govini v Jugoslaviji. Iz» vežban sem v vseh trgov* kih fn gostilničarskih po* slih, imam 15 let praVsc In mi je poznana vsa Ju* goslavija in Primorska. — Ponudbe pod »Ugod« bost/522« na upravo »SI. Naroda«. Redko priliko postranskega zaslužka nu* dimo osebam vsakega stanu. — Ponudbe, kate* rini je predložiti Din 10 v znamkah za navodilo fn vzorce — snrejenia uprava »Slov. Naroda« pod »Siguren uspeh /480«. Najugodnejši nakup! Radi selitve se proda hi* ša v koji se nahaj» tr* govina z mešanim bin. gom pod nadvse ugodni* mi pogoji. Hiša se naha* ja */« ure od Ljubljane. Obstoji Iz 2 sob. 1 kuht* nje, 1 shrambe, lepe veže in 1 trgovskega lokala. Krita je z opeke Naj* nižja cen« bi bPa z zalo* go vred Din 55.000. Pro= da se tudi brez zaloge. Ker se moram seliti, jo vsled tega prodam no ta* ko nizVi ceni. Nanla'ilo tako i D'n 30.000, ostanek na po dogovoru. — 0!eni. ponudbe pod »Raj/442« na upravo »SI. Naroda«. Dosada n?javi!e su 63 osob*> aa su potem p^-v^g ili dr"gog broi'a »FORTtT* NrE«, lista za natiečaie I posredovanje pamje*te* Bla (administracija Osi* jek L) na*li odgova^aiu* 5e namještenie. — Bes* platne nrdedne primier* !ce n»» «aTiemo. — Potiz*»* 5e fskliučeno. — Pojedi* oi brni 10 dinara, mie* iečno 35« a četvrt gor?:?^ a je 100 dinara. I9/L I Proton I I nepremičnin- | Hrastova šuma 3 ha velika, čez 700 de* bel od 25 do 70 cm pre* mera, okoli 800 m3 hra* stovine — se proda. — Re«mi kupci naj nišejo pod »Hrastovina'445« na upravo »Slov. Naroda«. Kdor Teli kaniti ali orodati veleposestvo, graščino, posestvo, hišo, vilo, to* varno, trgovino, obrt itd. — naj se obrne n** — Gospodarico P** s a r n o, dr»'5bo z o. z. v Ljubljani Wolfova uMea št. 1, I. nadstr. 34/n Mlad gospod s premoženjem želi zna* nje z ločeno gospo ali samostojno gospodično. — Ponudbe s polnim na* «^nvom pod »Pomlad 529* na upravo »Sloven* skega Naroda*. 529 Gospo^iču?, izobražena, prijetne zu» nanjosti. brez premože* nia, želi znanja z boli* šim gospodom: prednost im»jo trgovci. — - Ponud* be pod »Boljše življenje 531« na upravo »Sloven» sk=ga N'.roda«. Inkasiranje terjatev ■ revzema *PO* SREDOVALEC«, Ljub. Ijana, Sv. Petra cesta 23. 16/L Perfe, kokoSje. račje In gosje. n'»h, oddaja vsako mno« žlno no zmerni cent — tvrdka E. Vajda, čako. vec 52/T n ">fl a se v Kranja. Kokriško predmestje 41, 1mš<* s trgovskim lokalom in vrto^n na najbolj prometnem T'raiu nasproti «r»di5*a in rv\šte. — Ponudbe je n«»* sloviti na upravo »Slov. Naroda«- pod »Dom v Kranju/508«. Nj iva na ljubljansVem polju za glavnim kolodvorom se takoj proda ali na da tu* di v najem. — Poizve se: F. TWnan, Resi jeva cesta št. 30. 440 Kolo, dobi-n, ohranjeno —• se proda. — Naslov pove imrava »SI. Nar.«. 504 Proda se oarrela ''travnik) v bližini Ljub* liane, Dolenjska cesta, v izmeri 13 000 ma. — Po* izve se: Slomškova uli^* št. 19. 495 Prodam eno-nadstropno hišo fgostrna fn mesarHa\ z vsemi prtHVltnami, kaVor hlevi, klavnica, veliko dvorišče in vrt, ni peri* Perij i Maribora — po ze* lo l'podni c*»ni in pogoji nla^ila. — Dopise ie po* slati na- upravo »Sloven* skega Nare.Ha« pod »Do* bri kup/521«. Trgovci! i £okal! Predam fz rroste roke rad; smrti v d^ižinf eno* nfd*?rormn hišo s staro vncl'ano me*ar»o trg^vf* no. ~— Poleg b'še veliVo e'^ad'^e za ve*- vagonov ^'i"a fn go^nodarst-a po* «-tr>r>ja Proda*- tudi rem* !'iš^a: več nffv, travni* Vov. dva vfnog-^^a fn t9f%r*%. Posebna nriltVa za *^»d »**tnef»a trgovca. — v?is'«v pove uprava »CT Naroda«. 527 Pozor! Odda se v najem lokal rc trgovino alf obrt. — Proda se gostilniški šte» clilntk in kopalna peč. — Vaslov pove uprava »SI. Naroda«. 48! I p««* | Francoščino »n nemščino poučuje di* nlomirana učiteliica. — Prijave pod »Bouvard 478« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Razno i Strojno oletenje Pred Škofiio l/T — pre* vzema v delo vsakovrst* ne nogavice, ka^or tudi nodpletarp — Cene so* Hdne. 25/L Drva z* kurjavo (odrezki od žage) — no zmerni ceni — dokler traja zaloga — se dob-nrl Ivan Šiška, tovarna narVetov fn pa rna žaga. Li'-bljana Metelkova »»rw ca št. 4. 33/L Pohištvo! VaingodneW nakup vsa* f'cvrstnih spalnic in dm» "'■ga pohištva po painfž* rh cenah pri — Matiia ^nrtlovie, Lf"b!j«na, Vi* dovdanska cesta 6, Ko* menskega ulica 28. 433 Modeli za fzd^'ovanfe cementnih cevi, moder-| stiskalni stroj za izdelovanje cementnega tlaVa. cement* ne barve — tako! naT»*o* da i. - - Vnraša se* F. To* man. Linh-ljana, Resljeva re«rt« 30 441 ruamt ozdravi! I N »sovam* S Malči! Nasvfdenie jutrf zvečer ob rlevet'h v »Union"«-— Tvoj Tone. 533 Poročiti ^e želi >ivahen LjtTbliančan r ^^lišo gospodično 18 do 20 let staro. — Pon"dbc r>od »Hitra ženitev'531« na upravo »Slov. Nar.«. Hotel »Tratnik« sprejme abonente na d^* bro. Izdatno hrano po 25 in 20 Din dnevno. 439 Vse nostne dni nlenovko s kislim zeljem in na tržaški način prf« nravljeno, kakor tndl do* mače fn morske ribe ter nrvo vrstna vfna — prf* poroča — Gostilna Vid* mar, LmMtana, Sv. Ja'r>, ba trg št. 5. 530 PREMOG trboveljski, Iboiskl, crnomal'ski drn, fsfTfeiW Btjljf, SazitsVa M*«* dobavi a ILIRIJA L;obf im. Inlji Petra tm 8 Tel. 220. — Plačilo ♦udi na obroke. 1*43 t »Gon«f nov preizkušen In edino siguren lek proti kapa* viel (triper) ter za stare* lemu (kroničnemu) tri» perju ter vnetju mehur« ia Za popolno ozririv* Ijenfe treba Sest lončkov Vsak lonček s nivodl'om stane 45 !>n — Prolzv«. i a in po poŠti razpošilja t"d? na zdravniški pred« nis lekarna Penfd, Za^re* preSifi. Hrvatska. 99/T TrnnTÜÜ n^nmr-si V trgovskem in obrtnem središču Voj. liyUfsilQ IltJMlUlidl. vodine, na na^ivahnejSem krafu mesta le'eca, po vsei oko'fd znana, d »bro idoča trgovina A'e^sandra Fscherla se zaradi <=mrti lastnika takoj oroda. — Več v modni, ealantrrfi^kl tertrgovlnfz Igračami Aleksander Fischer- Novi Sad, Kralla Pe*ra ubca 3. 520 Mehanično umetno vezenle ve£«pnlh ln plesnih toalet m «latom In • arabram, Izdelovanje vsakovrstnih belih In pisanih veaenln, erttlanje, predtlsk an je. MATEK, Liublianaf poteg hotela „ÖtrukelJ". ^MoSko perilo, naramnice, kravate I. dr. po izredne nizkih eenah. la-L Trgovske kredite daje in eskomptira menice pod zelo ugodnimi pogoji SLA VENSKA BANKA d. d. podružnica Ljubljana. Hranilne vloge obrestuje najkulantneje. 455 IS brzo brez vednosti klljenta .Abstinentol'. Steklenice za 30. 50 in 140 Din se odpošlje le, ako se vpošlje navedeni znesek v priporočenem pismu in 20 Din za transportne troške. Oesellschaft fflr ehem. und me* Ullnrg. Industrie m. b. H. 1* T Wien XIII/2, Wissgrlllg 5. J. Sfjepušln = Sisak = preporuča najbolje tembure, lice, partture i ostale petrebštint za sva glaz-bata. SI L Obnovite naročnino! 1P.BE Itprasaa optik Ljubljana Stari trg H. 9. Pozor, šivilje! PSlsIranje vseh vrst aiuri-ranje9 entlanje in preoblečene gumbe izdelu'e najceneje in najhitreje 37 BELIHAR i UELEPIc Uubliana, so SlSka. Rolon\io sai^fteno «redstvo protP pleiavr.stf. Izparfantu las !n prtiT^afn. Dnbiv« ie v vsrh lekarnah, drožerijah, nrivnfcah aH po povretla za 100 dinarjev '*n 10 dinar ev poStnln** rarpošUja Koarmet. laboratorll „LEDA", Tagreb, Mikoličava 1. 29 L I cli 15 letno lamstuo nalpopolneji ST0EWE5? Šivalni stroil a pogrezljlvim transpoiteiem (gra Pelje); z enostavnim prem kom je pripravljen za šropanie, vezenje ali šivanje LDD. BARAGA LJUBLJANA Selenburgova ul. 6, L 116 T 536 Zaptnna umar za dckumenla tresornlh vrat itd. Itd. ▼ najlepši in najsolidnejil izdelavi. Glavno zastopstvo In aamopro^aia sa celo Jugoslavijo Irmln Ooldsteln, agentura in komisüonalna trgovina Vukovar Zastopstvo in depot: Matador, Zagreb tlica stev. 5 39 \ Pr?r■-• • f.^ sigurnost proti ovnju. I J Jiail UM 11.....BI..... NafvnCja «imrnwt proti vlomu Mae, št 3879 25 226 spis. Mestni m»gistrat ljubljanski razpisire p zMI M n m\m novega piKC? wm Mm roifrale v linäjai Vsi potrebni podatki se dobe m ni uradnimi arami v mestnem stavbeni uradu, Lingarieva n. 1 Ponudbe bode vložiti najkasneje do 23 februarja 1923 opoldne pri imenovanem uradu. cestni magistrat ljubljanski, Sanatorium Dr. R. Szsso za odrasle 1 dlscn. — Abbazla (Italija). Dietno lijecenje za debljanje I krepljcnje. Prvorazrcdn zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Promiene tStoff-Wechsel) za Ženske i živčane bolesti. Djeca od 7 godina pri maju se i bez pratnje. 69 T Pošto«. «tot , i^^Un mnom „o.,el»". » I Cenjen etru občlnstTu casnaniaai, OTVOBIL aa Sv. Tetra cesU 61 1 _? da sem in Uii Mm M. KRISTOFIČ - BUČAR, Li"b,Jr.1f ÜT,r" 9 Prtperefta kraanai BI a B*a?ff? ravno efolle BSLUI-tC najnovejšega Ca na sna a rita. krola. Velika Izbira. VBW OTROŠKE OBLEKICE, PLAŠČKE Ixlog z, blešeeeern razsvetljenjem gubi privlačnost Izkusnite Osram-Nitra-opal-žarnice. v^.vanfsVAa.vavanuvsvsv^AVAV.TAVAvavAv Inserirajte v „Slov. Narodu" dne 1^. f b-uarfi 192>. Cie. Gle. Transatiantique. - (F.ench Line.) hm-hifirk. samo 6 i rez nje. Srednjo in lulno Ameriko. Udobne kabine tudi v III. razredu za 2, 4 In 6 oseb, izvrs'na hrana z vinom vred. — Expreaaparn ki; „Fatia" „Franc©",, de Grassa" Vozne I laike ln tozadevna pofaa IIa da 5 Ivan Kraker zastopnik v Ljubljani Kolodvorska ulica 41 ObiSSlte 219 CciiClte 3. d&onaiski medna« r^dni semeni (spomladanski samenj) od 3. do 14. marca 1925. Mednarodni rea delnice aH b^nfna potrdila o depon:r-*nth delnicah vložiti v diužbeni Msnrni (Škof a Lok^, Spodnji tre 57) v f sinih dneh do dve uri pied • .bčnim zborom. (Psarna je odprta vsak delavnik cd 8. do 12. tn ^d 14 do 18. Ob nedehah pa < d po!u 9 do polu 11. — Na pod-tavt t( ga pologa ae izda delničarju legi 'maeija, kl se glas> na ime ter navaja število založenih de'nic in glasov, pripadajočih nanje. Škofja Loka, dne 22. februarja 1925. Pradsednlštvo. «BSSSSSSSSSSSSSSSS 1 »■WlffllnTIgaB _______________ lUb&aafSI I Popolnoma varno naložite denar v | Ljubljansko posojilnico v Ljubljani. Mestni trg Stev. 6 ker Ima že lad 10,000.000 DFn jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuie po dogovoru, Sprejema v inkaso fakture in čevlje terjatev. Po«oiila daje le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Tc'cfon štev. 9. 23 L Telefon štev. 9. asMWBBSSsiinnVjj', m... Y Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja premo 22 L ■ B iz slovenskih premogovnikoif vseh kakovosti, v celih vagonih po orginalnlh cenah prem'ßovn kov za domačo up rabo ka!roWna Hnffa — Oeneralno zastopst\'o ss kraljevino S. H. S Zagreb, Trg. I. itev. 17. 3855 Redovlti ootnlftkl nromati Hamburg-Charbaari-Southampton v New York in Kanado Cherbourg-LiverpooJ-Southampton a Južno Ameriko. — —i Rio de Janeiro, Santo«. Montevideo, Ptieno« Aire«, ?anni«o!«.-- Odorsvs potnikov v prvem. drmr*"i hi tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema tn itiriml posteljami. Pod za »tont t va i Beograd, Kiragjorgteva ulica 91. — Ljublana, Kolodvorska ulica 96. — Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra u.4 — BttoH, Bulevard Aleksandra 1R3, Braojavni nailoy za gori navedena podzastopstva „Roymailoac". Za Bosno, Heroegovino, Dalmacijo in Craogorsi Sroska Prometna banka v Sarajevu In Oru*u. Brzojavni na»iov: „Promotnu banka". Dopisovanje v vseh jezikih. »Naxodne tiskane«« B93C