teto IXVI_'ostnina piagana v gotovint._V Ljubljani, v srede, dne 30. marca 1938_Stev. 73 a	Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno	^^ ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^	račun : Ljob-
•t»0 40 Din — ne- W В^к	p Ш МШ/	10.34'» ха
ce- ^^^^^^^ ^^Л	Ш ^Bi^^ в ^^HMVfe ^шш
loletno za	M Ш	Zagreb
inozemstvo 120 Din	Ш
Uredništvo je v шМШш/ШШ^Г ^^^^^^	JÊÊÊLmÊÊÊÊÊ0W ЈШшШШ^^ ^^^^^^^ U prava
Kopitarjevi ni. 6/Ш	jeva ulica štev. 6.
Telefoni nredniitra io oprave: 40-01, 40-02, 40-03,	40-04, 4045 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
O nacionalistih
Nacionalizem (ne nacionalnost) je pri nas v slabem spominu. Prvič se nain je zapletal pod noge v habsburški monarhiji, ko smo bili v državnem sklopu, v katerem je tujec v imenu države pobiral in dajal Dal je pa najraje zavezniku, somišljeniku, ki je imel o državi isti nazor: da naj jo čimprej preplavi nemštvo. Takega zaveznika seveeda ni mogel dobiti v vrstah, ki so si za svoj smoter postavile zmago slovenstva ali so vsaj nemštvu napovedovale trajen boj, tudi ne v vrstah, ki so za okrepitev slovenstva grozile z zvezo s Hrvati in Srbi in jo tudi že sklenile, ampak ga je našel med tistimi posamezniki, ki so se iz bog ve kakšne užaljenosti razhudili na »preprosto ljudstvo« in so le gospodarju zmeraj dopovedovali, da so s svojim kapitalom vred na njegovi strani in da bodo tudi deželnemu odboru, v katerem je bilo ljudstvo zastopano, nagajali in zoprvali, le gospodar naj jim kake privilegije prizna, da naj jim poseben položaj v deželi, ali z drugo besedo: proglašali so sc nacionaliste, za pristaše gospoefarjevo narodnosti. In gospodar jih je rad gledal. Na tisoče glasov iz ljudstva ni doseglo toliko kot deputacija treh takih nacionalistov, ki so bili doma znani pod priimkom nemčurji.
Ta družba, ki nikdar ni mogla pričakovati kakega odobravan ja s strani ljudstva, ker je bila z njim vedno v ostrem sporu, seveda tudi Jugoslavije ni mogla prav pojmovati. Ni si mogla predstavljati, da je to ljudska država, država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki si v hoteni vzajemnosti, v življenjskem boju nujno drug na drugega navezani, v popolni enakopravnosti utirajo pot v bodočnost. Kaj ljudskega si ta družba sploh ne more zamisliti, ker jo bila zmeraj ošabno izven njega. Zlasti je nedovzetna za pojmovanje enakopravnosti, ker v enakopravnosti zaradi svoje maloštevilnosti takoj propade. Iz privilegiranega položaja po gospodarjevi naklonjenosti bi bil prehod v enakopravnost prevelik padec. Tako to družbo nacionalistov v Avstriji kmalu po pomiritvi prvih valov v novi državi spet vidimo med »nacionalisti«. Išče, kdo bo sedaj gospodar, kdo bo sedaj v imenu države jemal in delil, kdo bi sedaj mogel dati in zavarovati privilegiran položaj, ker ljudstva in enakopravnosti ne more razumeti, oziroma se teh lastnosti demokratičnega reda celo boji. Dasi se nihče v državi ne mara postaviti za gospodarja, dasi vsak pameten državljan ve, da je obstoj države možen samo v enakopravnosti jezika, kulture in vseh drugih zakladov ljudstva, si ta nacionalistična družba po sili hoče postaviti gospodarja, da bi jo varoval in gojil in ji dajal privilegije. Ko milijonske množice v nekakem državljanskem poklicu molče vzdržujejo državo, so vdane vsem njenim temeljnim osnovam, izpolnjujejo vse zakone in stoje za oblastjo kot njeno neumrljivo poroštvo, ta odtujena družba v skupščini, v senatu, na majhnih zarotniških zborovanjih, v časopisju vpije, da je nacionalna, (Ia jc nekaj boljšega, tla zu obstoj države pomeni več kot vsi ostali milijoni Ob množicah, ki so nacionalne, se ta družba, ki ima silen nagon za dnevno politično spletkarjenje, proglaša za nuc-ionalno in s tem samo po sebi zapostavlja z življenjskim bojem zaposleno ljudstvo, ki za izrecno proglašanje nima časa in se mu nacionalnost /di sama po sebi umljiva. Obenem s tem proglešanjem za nekaj boljšega -zahteva tudi nekaj boljši položaj, privilegije. Čc se tej družbi posreči zavzeti oblast, so ti privilegiji kaj neznosni. Zakoni veljajo takrat za »preprosto ljudstvo«, za »nacionaliste« pa veljajo izjeme in pravno stanje se zamaje. Če pa ta razvajena družba privilegijev ne dobi, zavpije, da je preganjana in da je sedaj država v nevarnosti, starejši pa mlajše bodrijo in ščuvajo: »Le naprej, brez miru!...« in zraven še pristavljajo: ».. kljub težkim časom, kljub težkim razmeram«, kar jc sicer običajna tožba vseh vekov, ker človeštvo še nikdar ni reklo, da so časi lahki in da so razmere lahke. Toda človeštvo je do trpljenja zmeraj imelo neko spoštovanje, zato »nacionalisti« hočejo dopovedati gospodarju, da so zaradi njega preganjani in da trpe, naj to vpiše k njihovemu računu v dobro. Če vlarlajo, preganjajo, da nihče ni varen prpd njimi, če ne vladajo, se proglašajo za preganjane — samo ti dve skrajnosti spadata v tn miselni svet.
Zanimivo je tudi to. da se tn bahaški nacionalizem zmeraj drži istih krajev in istih socialnih slojev — v Avstriji in v Jugoslaviji. Ali je Balkan že rodil učenjaka, ki bi to mogel ovreči? Po mestih, po manjših podeželskih trgih, med napol šolanimi ljudmi, med gosposkim kmetom ali kmečko gospodo — tu so se zbirali »nacionalisti« v Avstriji in se zbirajo v Jugoslaviji. Taka gnezda, ki danes pri vsakih volitvah pokažejo največ opozicionalnih glasov — ker JNS ne postavlja več kandidatnih list na svoje ime —, ki so biln stalno nek izjemen otok v ljudstvu, slovenščine do I. 1018 sploh poznala niso ali kvečjemu takrat, kadar je kmet drva pripeljal, toda to je bil »paver«, danes so glavna zbirališča »nacionalistov«. Ali more kdo to tajiti? Odkod so se vzeli ti »nacionalisti«, ki nekoga v državi proglašajo za gospodarja in ga prosijo, naj jih nagradi s privilegiji? Zanimivo je tudi. kaj tn družba čita. Na bivšem Kranjskem »Jutro«, na bivšem Štajerskem pn » Jutro« in »Mnriborerzeitung« Prav tn vzporednost je presenetljiva, pa — neovrgljivu za tisteea. ki je nekoliko pogledal po nn«ih nemčurskih hišah. Ne boš zlepa dobil »Slovenca« in »Maribnrer/eitung« skupaj, kvečjemu v kakih gostilnah, kamor hodijo pit »zmerni elementi«, sicer pn k temu nem:kemu listu po razpoloženju ritntelja spada »hitro«, kvečjemu še kako socialistično glasilo, kar že na zunaj kaže, da smn v Jugoslavijo prišli i/ Avstrije, dn smo današnje »nacionaliste« dobili pn avstrijskih To je tudi popolnoma v sistemu te družbe ki se mora v boju proti ljudstvu /meroj posluževati nospodarja. če trn n>. si ea pn izbere in mu ponuja gospodarski položni.
Kakor je ta družba, sekta v narodnem in državnem organizmu, nerodovitna v narodnem in kulturnem delovanju, tako jc čudno, da no izumre. Če jo pa od bliže pogledamo, pa to
Angleški opazovalec zadovoljen s francosko vojsko
Samo letalstvo še ni na višku
Pariz, 29. marca. b. Po odhodu gospoda Winstona Churchilla iz Pariza je zavladalo v političnih krogih veliko zanimanje za njegove razgovore, ki jih je imel v Franciji z uglednimi predstavniki francoskega političnega in javnega življenja. Churchill se je razgo-varjal s predsednikom vlade Leonom Blumom, zunanjim ministrom Pavlom Boncourjem, vojnim ministrom Daladierom, bivšim ministrskim predsednikom Chautempsom, Flandinom, Marinom, Renaudom, Man-delom in končno še z Legerom in šefom francoskega generalnega štaba g. Gamelinom. V zvezi z obiskom g. Churchilla v Parizu poroča londonski dopisnik »Joura«, da se je g. Churchill hotel predvsem poučiti o stanju Irancoske armade, zlasti kopnenih m pomorskih siL Dopisnik istega lista poroča, da so britanski uradni krogi naravnost navdušeni nad stanjem irancoske armade na kopnem in na morju in le obžalujejo, da ni vlada mogla storiti istega napredka tudi v letalstva, ki ni na najvišji stopnji.
Za sprejem
angleškega kralja
Pariz, 29. marca. c. Francoski parlament je danes izglasoval soglasno naknadni izredni kredit v višini 8 milijonov frankov (12 milijonov din) za sprejem angleške kraljevske dvojice v Parizu meseca maja.
Prvi sporazum
v stavkovnem eibania
Pariz, 29. marca. AA. (Havas.) Minister Auriol je sprejel danes dopoldne tehnične strokovnjake za kovinsko industrijo, ki so člani glavne delavske zveze (CGT) ter imel z njimi konferenco, na kateri so raz-
pravljali o delavskih sporih. Po odhodu s te konference so kovinski delavci izjavljali, da je dosežen načelen sporazum glede vseh točk razen one, ki se nanaša na vprašanje delavskih mezd.
Živahno delovanje češkoslovaških diplomatov v Franciji
Pariz, 29. marca. b. V francoski javnosti opažajo živahno delovanje uradnih predstavnikov Češkoslovaške republike. Pred francoekimi rezervnimi častniki v Rouenu je govoril sinoči češkoslovaški poslanik v Parizu Osusky, ki je poudaril znano trditev, da češkoelovaški Nemci ne predstavljajo prave narodne manjšine, temveč da gre tu le za nemške otoke, ki so se naselili na češkoslovaško ozemlje. Osusky je orisal tudi avtonomistične težnje Slovakov ter izjavil, da so neutemeljene, češ da so Slovaki pod Madžarsko imeli mnogo slabše življenjske pogoje, kakor jih imajo sedaj. Za njim je govoril češkoslovaški vojni ataše v Parizu polkovnik Kalina, ki je podal sijajno tradicijo češkoslovaške vojske, predvsem pa je podčrtal borbe češkoslovaškega naroda za časa svetovne vojne na strani zavezniških držav. Končno je dejal, da ima Češkoslovaška zaupanje v svoje vojaštvo, pa naj bo katerekoli narodnosti, pa tudi nemške.
Anglešha mornarica se vadi v Rokavskem prelivu
London 29. marca. AA (DN"B) Danes so se v Rokavskem prelivu začele velike kombinirane spomladanske pomorske in letalsko vojaško vaje anglešliP mornarice. Glavni del pomorskih manevrov predstavlja kombinirani napad na otok Veight. Otok branijo trije rušilci, 2 motorni tor-
pedovki, 24 manjših rušilcev in 12-4 izvidniških iadij. Na strani napadalca je 5 drednotov, 7 kri-žark, 27 rušilcev in 17 izvidniških ladij.
Velesile bodo gradile ladje do 43.000 ton
London. 29. marca. b. Danes se seslanejo pomorski strokovnjaki Anglije, Zedinjenih držav in Francije v Foreign Officeu. Pogajanja, ki so se pred nekaj dnevi pričela, so bila prekinjena v nadi, da ho Japonska v tem času objavila podrobnosti svojega pomorskega gradbenega načrta. Ker se Japonska ni odzvala, so pomorski strokovnjaki omenjenih držav končno sklenili sklep o gradnji vojnih ladij s tonažo nad 35 tisoč. Večinoma se bodo gradile ladje od 40 do 42 tisoč ton ali pa celo 43 tisoč ton. Japonska ni marala sporočili nobenih podatkov o svojem pomorskem programu. Velika Britanija 1к> pričela tudi posebna pogajanja s Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, da se prilagodita pomorski pogoditi, ki jo bodo sklenile Francija, Zedinjene države in Velika Britanija.
Krediti za uresničenje letalskega načrta za proračunsko lelo 193X dosegajo skoraj Ц milijonov funlov šterlingov.
V sredo bo govoril Mussolini
Rim, 29. marca. AA. Vee italijanske radiopostaie bodo prenašale govor italijanskega predsednika vlade Mussolinija, ki ga bo imel v senatu v sredo ob 17 po, italijanskem času.
Vsak dan večje zmage
generala Franca
Sinoči je »United Press« iz Iruna javila v svet vest, da je general Jague zavzel mesto Lerida, oziroma da se je mesto vdalo brez boja, potem ko so rdeče čete ob reki Cinca doživele hud poraz. Lerida je sredi med Saragoso in Barcelono. Iz Leride v Barcelono jc 140 km. Lerida je glavno mesto enako imenovane katalonske province, ki obsega 12.000 kvad. kilometrov. Mesto šteje 40.000 prebivalcev. V njem je tudi stara škofi]ska katedrala iz leta 1202. Razen tega pa je zelo mnogo monumentalnih umetnin. V tridesetletni vojni so bili dolgotrajni boji med Španci in Francozi za posest mesta. — Vendar padec Leride uradno do sedaj še ni potrjen.
V Barceloni smatrajo, da je položaj zelo resen, zato vlada poziva na skrajni odpor vse, kar more nositi orožje. Neugodno za rdeče slikajo položaj tudi inozemski vojni poročevalci, med drugimi tudi dopisnik »Timesa«, ki piše, da bi mogla rdečo fronto rešiti samo intervencija zunanjih velesil, česar pa ni pričakovati.
Barbastro so rdeči
pred umikom zažgali
Salamanca, 29. marca. AA. (Havas.) Radio-nacio-nal, ki je poročal o zadnjih napredovanjih nacionalističnih čet v Aragoniji, je objavil tudi tole:
Barbastro so zavzele čete, ki jim poveljuje Sol-chaga. Vse mesto je v plamenih. Po mestu leži mnogo zoglenelih trupel, pa tudi število onih, ki leže pokopani pod ruševinami, je veliko. Zločin, storjen v Barbastru, prestopa vse meje. Dosedaj je zelo malo mest, ki bi ob umiku rdečih čet toliko pretrpela kakor Barbastro.
Nacionalistična letala so danes krožila nad Lerido ter so opazila veliko število belih zastav na hišah. Zdi se, da je prišlo do boja med mestno policijo in tovarniškimi delavci, ki so pripravljeni, da se podajo. Iz Barcelone so bile poslane mednarodne čete in so zadušile to delavsko gibanje.
Že ob moriu?
Dunaj, 29. marca. b. Danes ob 12.30 so prejeli na Dunaju vest »United Pressa«, po kateri so četo generala Franca zavzele mesto Tnrtozn ol» Srdozcmskeni morju.
ni čudno. Čemu bi izumirala, če sc ji |>o dobro godi! Po svojem materialističnem nast rojenju ima razvit nagon za koritu No za službe, kjer je treba delati in prenašati razne kaprire predstojnikov, ampak za korita ki nimajo dna tako pori vrhom 'lu so direktorji, upravni svetniki, razni odborniki, ki ne hodijo nn »seje« zastonj kakor nn tisoče narodnjakov in neoporečnih državljanov. Tak ošaben in domišljav magnat se požvižga na izpremembe režimov, pod vsakim lahko uganja svoj politični šport: če bi šel predaleč, so mu more zgoditi le lo. da mora zapustiti svoj položaj in se preseliti'za ves dan
v svnjo vilo, da ima še več časa kovati maščevalne naklepe. Navadno pa se mu niti to ne zgodi, ostane pri koritu, kjer je bil in sc -preprostemu ljudstvu«, ki piha nanj, smejo v pesi. Ko pn pridejo odborniki društva njegove vrste pobirat za kake namene, lahko odrine tisočake: inliko finansira tudi tujne letake v nu tisočo izvodih in ko so po nekaj zagrizencih razneseni, je zunanja podoba, kakor da je zadaj neka mogočna sila, je pn — napihnjen meh.
Nov poslanik rdeče Španije v Parizu
Pariz, 29. marca. (Štefani.) Danes bo prispel iz Barcelone v Pariz novi poslanik rdeče Španije Mar-selen Pasqua, ki je bil od začetka španske državljanske vojne poslanik v Moskvi. Doeedanji poslanik v Parizu Galliardo je sinoči obiskal Paula Bocourja ter ga uradno obvestil o svojem skorajšnjem odhodu.
Italijanska
prostovoljska legija
Rim, 29. marca. Tukajšnje časopisje prinaša članek o italijanski prostovoljski legiji, ki se je pri prodiranju armade generala Franca na Sredozemsko morje in v Katalonijo odlikovala po veliki hrabrosti, dasi je ta legija številčno le neznaten del Francove armade (kakih 8.000 mož), v kateri se Spanci sami, predvsem Aragonci, na čelu jim Na-varci in maroški podaniki borijo kot levi. Da jc italijanska legija primeroma majhna, sledi tudi iz
uradno objavljenih številk o njenih izgubah, ki znašajo 29 častnikov in 253 legionarjev med mrtveci, ter 123 častnikov in 1349 legionarjev med ranjenci. So pa le izgube velike spričo ljulosti borb, v kateri je italijanska legija prebila rdečo fronto na reki Guadalope, kamor je bil Franco poslal Italijane.
Kar se tiče tehnične pomoči iz inozemstva, pa je za generala Franca res največjega pomena in koristi italijansko letalstvo, ki je v veliki meri zlomilo moralno odpornost rdeče fronte in zaledja. Kar se tiče topništva v Francovi armadi, lopovi niso samo nemškega izvora, ampak mu jih dobavljajo v veliki meri tudi angleške tovarne. Osebje samo pa je čisto špansko. Rdeča vojska je številčno tako z letali kakor s topovi in drugimi bojnimi sredstvi prav tako močno opremljena kakor Franeova armada, res pa je, da je ta material, ki ga dobavljajo francoske tvrdkc in sovjetska državna produkcija, vseskozi manj vreden, zalo pa tako drag, da je od začetka vojne do danes morala rdeča vlada izprazniti svojo zlato rezervo za poldrugo milijardo pe-zet.
Kljub vsej tehniki pa odločuje tudi v španski državljanski voini fizična in moralna kakovost človeškega materiala. V tem oziru stoji Franeova armada na brezprimerno višji stopnji kakor pa rdeča vojska. Rdeča vojska jc doslej imela uspehe samo po zaslugi mednarodnih socialističnih in boljševiskih iegij, ki sc morajo povsod borili v prvi vrsti.
Barcelona pričakuje - konca vojne
Barcelona, 29. marca. Katalonsko ljudstvo gleda dogodke na fronti z zelo mešanimi čustvi. Na eni strani se boji, da ne bi Franeova vlada uničila v težkih borbah izvojevane avtonomije Katalonije, na drugi strani pa si silno želi konca državljanske vojne. Treba je pomisliti, da je rdeča vlada, ki sloji jiopolnoma pod vodstvom in nadzorstvom boljševiške GPU, ki ima tudi ruskega načelnika, popolnoma uničila zasebno blagostanje z brezobzirno socializacijo vse poljedelske in industrijske produkcije. V upravi pa neomejeno gospodarijo boljševiški komisarji, ki po ruskem vzorcu neusmiljeno streljajo vse, ki se jim zde sumljivi ali se takoj ne uklonijo njihovim naredbam. V Barceloni sami se vlada še drži s skrajnim terorjem, kljub temu pa so imeli skrivni Francovi prijatelji pogum, da so |ionoči nalepili lepake v narodnih barvah, na katerih se bere: »Orlpor je zaman! Pojdimo nasproti Francu! živela svobodna in velika Špani ja I
„Ne bodo prodrli"
Barcelona, 29. marca. AA. Reuter: Zavzetje Frage in Leride prenaša sedaj vojno v Katalonijo
in ves prometni sistem skozi pokrajino Unesco in Srednje Pirejene je zdaj v nevarnosti. Tako je sedaj omogočen tudi prodor levega nacionalističnega krila proti morju. Sedaj je usodo Spancev odvisna samo od odločnosti Katoioncev in od lega. kako bodo mogli vzdržati naval proti vzhodu. V Barceloni se (je sicer vse mirno in jioteka življenje popolnoma normalno. Delavci še čistijo ulice od razvalin po zadnjih letalskih napadih) )in zidovih množe napisi, ki pozivajo ljudstvo k odporu in naj vzdrži. Vidijo se isti napisi kol pred Madridom: Ne bodo prodrli! Vesli o tujem posredovanju se širijo, vendar pa objavlja poluradni list Vangunrdia članek pod naslovom: Kala-lonci sanjajo o nekem francoskem protektoratuU
Poslaništva se umikajo
Washington, 29. marca. b. Poročajo, tla namerava ameriško zunanje ministrstvo premestiti poslaništvo iz Barcelone v majhno meslo Caldite, ki leži na cesti proti francoski meji. V tem mestu si1 nahaja sedaj žo tudi britansko poslaništvo.
Potrebno se nam je zdelo povedati to pravo — dasi še nepopolno — sliko naših tako plašnih »nacionalistov«, da se vidi, kako nerabna je ta zagrizena družba za vsako resno delo in kakšna ovira je zn pravi razvoj države. Kakor pesek v čevlju.
Trenutno poteka fronta od francoske meje, ob reki Cinca mimo Barbastro, ki so ga beli zavzeli do Monzona, ki je šc v posesti rdečih, in dalje na jug do Ballo-bara, kjer zavije na levi breg Cin-ce proti Scridi, ki je po nekih vesteh že v posesti belih, po drugih pa so za mesto šc hudi boji. Pri Mcgnimcnza, ki je v posesti belih, prekorači bojna črta Ebro in teče vzhodno od Caspc in Al-caniza do Acquaviva in Caslcllo-tc, ki sta v posesti belih. »Leninova linija« je silno močno utrjen trdnjavski pas od Angucsa čez Sarincna na Bajaraloz, jc torej že zdavnaj prekoračena.
Dunnjska vremenska napoved: menjaje oblačno.
Z.iRrehškn vremenska napoved: Počasi se Imi zjasnilo, vendar pn dež ni izključen.
Mednarodni položaj
je zamajal Blumovo vlado
Pariz, 29. marca. Vlada Leona Bluma je zašla v položaj, iz katerega nc bo drugega izhoda kakor čimprejšnji odstop. Tako dosedanji vladi prijazni krogi kakor močna opozicija proli Blumovi politiki po vsej deželi so edini v tem, da je Blum doživel najhujši diplomatični poraz Francije v zadujih letih. Zgodilo se je namreč, da sta se italijanska in angleška politika popolnoma zedinili v odločnem odporu zoper namero gospoda Bluma, da bi na ljubo komunistom prekršil nevtralnost v španski državljanski vojni. V Parizu pravijo, da je Anglija na la način že izplačala Italiji velik predujem za generalni politični sporazum z Italijo, ki bo v najkrajšem času podpisan.
Na ta način — tako pišejo ugledni francoski listi — se je Chamberlain maščeval nad Blumora, ki je skušal izvajati pritisk na angleško vlado e pomočjo gospoda Edena in Winstona Churchilla, da bi sedanjo angleško vlado strmoglavili. Francoski poslanik v Londonu gospod Corbin je francoskemu zunanjemu ministru Paulu Boncouru sporočil, kako da je ta intri-gantska akcija povzročila hudo nevoljo v angleški vladi, in mu je nujno svetoval, naj to akcijo ustavi.
Temu drugemu porazu gospoda Bluma v zunanji politiki bo e ! eni i t sedaj neizogiben poraz v francoskem parlamentu, ki ee zbere prihodnji te-dn. Ker je namreč senat gospodarske in finančne zakonske načrte Bluma odklonil, je sedaj Blum izdelal nov načrt, ki ga pa že sedaj vse stranke v deželi ljuto napadajo. Odpor proti Blumovi politiki in taktiki ee javlja sedaj celo v delavskih vrstah, kjer se spet organizirajo štrajki in sabotažo na pobudo ekstremnih elementov, da bi izzvali politiko, kakršno želi sovjetska Rusija. Ta akcija je tako nevarna, da je moral nastopiti sam predsednik strokovne zveze Jouhaux, ki eicer sim-patizira e sovjetsko Rusijo, da svari pred poskusi, ki bi mogli samo izzvati reakcijo. Tako na levici kakor na desnici je splošno prepričanje, da je Blumova vlada brez glave in brez linije v trenutku, ki je odločilen za vojno ali za mir in ki pomeni nevarnost, da stopi v evropski politiki na mesto Francije Itniija, ki |в znala spet pridobiti zaet Anglijo.
Nemški obiski v Avstriji
Dunaj 29. marca. b. Danes popoldne je prispel v letalom na letališče Asfern nemški minister dr. Gijbbels. Tudi njemu so priredili svečan sprejem. Mobilizirali so vse prebivalstvo Dunaja, ki je burno pozdravljalo nemškega propagandnega ministra, za katerega pravijo, da si bo pridobil tudi srca Dunajčanov, kakor ei jih je pridobil v Berlinu s svojimi lepimi govori. Jutri popoldne bo sprejel umetnike in umetnice.
Danes popoldne je maršal Goring s posebnim vlakom zapustil dunajsko Novo mesto. Zvečer je prispel v Leoben. Voditelj narodno socialistične stranke v Leobnu je obiskal maršala Goringa v njegovem vagonu ter mu poročal o razmerah, ki vladajo v avstrijskih rudnikih.
Vodja nemškega športa v Tscliammer und Osten se je danes pripeljal v Celovec.
Pozdrav starokatolišhe cerkve
Sinoda starokatoliške cerkve v nemški Avstriji je poslala nemškemu ministru Gobbelsu po-
zdravno brzojavko, v kateri izraža svoje veselje, da bo Vsemogočni blagoslovil stremljenja, ki jih bo dr. Gobbels sporočil v svojem napovedanem govoru.
Von Papen pos'anik v Ankari
Ankara, 29. marca. c. Turška vlada je pristala na imenovanje von Papena za nemškega veleposlanika v Ankari.
*
Dunaj, 29. marca. b. Narodno-socialistični krogi demantirajo, da je bil dr. Schuschnigg aretiran. Ne izključujejo pa možnosti, da pride pred sodišče zaradi kršitve stare avstrijske ustave. Isti krogi trdijo, da Schuschnigg nič več ne živi v dvorcu Belvedere, temveč s svojim očetom na svojem posestvu blizu Dunaja.
Budimpešta, 29. marca. AA. (Štefani.) Danes je odpotovalo v Nemčijo 800 madžarskih kmetov, da skie- I nejo nov sporazum o madžarsko-nemškem kmetijskem ' sodelovanju.	I
Krha madžarske vlade
Budimpešta, 29. marca. c. V Budimpešti eo ee začele širiti vznemirljive vesti, da bo morala Da-ranyjeva vlada odstopiti. Vlada je baje naletela na velike težave pri izvajanju svojega petletnega gos|K)darskega načrta. Bivši predsednik vlade grof Belhlen pripravlja baje novo vladno kombinacijo. Isti krogi trosijo vesti, da je sedanji vojni minister general Rôder že od.-lopil.
Vladni krogi po poudarjajo, da ne more biti govora o kakem odslopu sedanje vlade. Preosnova vlade tudi ni mogoča pred koncem maja. Vlada mifrti imenovati samo novegn državnega podlaj-nika v pravosodnem ministrstvu.
Prvi vlaki med Polistto
in Litvo po 20 letih
Varšava, 29. marca. AA. (Pat.) Časopisi poročajo, da bo prvi vlak prevozil poljsko-litvansko mejo že prve dni aprila. Prav tako so končana tudi dela na vzpostavitvi telefonskega prometa, ki bo začel normalno delovati 1, aprila. Sklenjen je že sporazum v Augustovu o ponovnem vzpostavljenju direktnega železniškega prometa, kakor tudi poštno-telegrafsko-telefonskega prometa med Polisko in Litvo.
Roosevelt ho preuredil upravo USA
Washington, 29. marca AA. Reuter: Senat je z 49 proti 42 glasovom sprejel zakon o preuredbi državne uprave Nasprotniki tega zakona pravijo, da si je Roosevelt prav za prav sedaj prisvojil diktatorske pravice. Javno mnenje je precej razburjeno. V spodnji zbornici so ob koncu prejšnjega tedna sprejeli nad 100.000 protestnih brzojavk. Zakon se vrača v spodnjo zbornico.
Vrhovno sodišče Združenih držav je potrdilo s 6 proti 1 glasu Rooscveltov zakon, glasom katerega se razpuščajo tako imenovane holdingdružbe. Temu Rooseveltovemu uspehu je sledil rtiegov drugi uspeh: od senata je dobil pooblastilo, da lahko izvrši reorganizacijo državne uprave v raznih ministrstvih. Roo-seveltovi nasprotniki trdijo, da je s tem dobil diktatorska pooblastila.
Oslo, 29. marca AA. DNB: Silen orkan, ki je divjal preteklo nedeljo nad Norveško, posebno ob zahodni obali, je naredil ogromno škodo. Pravijo, da je bil to najsilovitejši orkan zadnjih 17 lot. 40 ribičev je izgubilo življenje. V eni sami družini je umrlo 5 članov, in sicer oče in 4 sinovi.
Jugoslovanski medicinci
za popolno medicinsko fakulteto v Ljublfam
Medicinci, zbrani na občnem zboru Zveze medi-cincev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, smo «prejeli naslednjo resolucijo:
Na podlagi izčrpnih poročil, in debate ugotavljamo sledeče:
1.	da ima slovenski narod kot samostojen in enakopraven drugim narodom v kraljevini Jugoslaviji naravno pravico do svoje najvišje zdravstvene ustanove, popolne medicinske fakultete:
2.	da z ozirom na bogat bolniški material ljubljanske in drugih slovenskih bolnic in z ozirom na čedalje večjo industrializacijo obstoja nujna potreba po popolni medicinski fakulteti z vso potrebno klinično opremo;
3.	da ljubljanska.medicinska fakulteta v sedanjem elanju, ko ima samo štiri semestre, ne odgovarja členu 1. točka v) Uredbe o medicinskih fakultetah, ki zahteva proučevanje zdravstvenih prilik v. pokrajini;
4.	da za izpopolnitev ljubljanske medicinske fakultete obstoja zgodovinska tradicija;
5.	da slovenski narod in slovenski študentje zahtevajo popolno medicinsko fakulteto z vsemi Klinikami v Ljubljani;
6.	da jjubljanska bolnišnica niti zdaleka ne odgovarja osnovnim zahtevam urejenih zdravstvenih zavodov in z žalostjo ugotavljamo, da javnost — tudi žurnalistika — konstatira, da ljubljanska bolnišnica v materialnem oziru propada.
Na podlagi vseh navedenih ugotovitev zahteva občni zbor Zveze medicincev kraljevine Jugoslavije kot najvišji predstavnik vseh jugoslovanskih medicincev doma in v inozemstvu od ministra prosvete in od ministra za socialno politiko in narodno zdravje:
1.	načelno priznanje 10 semestrov medicinski fakulteti v Ljubljani in takojšnjo otvoritev 5, in 6. semestra;
2.	odobritev kreditov za razpis načrtov in pripravljalnih del za poplno fakulteto in kliniko;
3.	odobritev kreditov za izvedbo teh načrtov;
4.	razpis štipendij za izšolanje slovenskih znanstvenikov, ki naj zasedejo slolice na izpopolnjeni fakulteti;
5.	gradnjo nove, zdravstvenim zahtevam časa odgovarjajoče bolnišnice v Ljubljani.
Za te zahteve se bodo borila vsa tri društva, včlanjena v zvezi.
Zveza medicincev kraljevine Jugoslavije.
JNS proglaša tudi Bunjevce za narod
Od nastanka Jugoslavije je šel jns-arski duh, pozneje vtelešen v stranki .JNS, za tem, da potlači vse dragocene posebnosti posameznih pokrajin Jugoslavije in da nasilno izvede »narodno edinstvoc, en narod, ki naj se pa polrudi, da bo čimprej sprejel cirilico in primerno vero, čo ne... Toda izkazalo se je, da je bila država tem manj trdna, čim bolj jo je »utrjeval« ta uaklep. Da se država ohrani, je bilo treba iti na drugo, bolj naravno in bolj demokratično pot: graditi državo naprej na tistih jiodlagah. na katerih je nastala: Slovenci, Hrvati. Srbi. Toda jns-arski naklep se v tem ni znašel. Namesto takega narodnega edin-stva, ki v vsaki državi mora biti in se mu tudi v Jugoslaviji nihče ne upira, pada v drugo skrajnost: ustvarja nove narode. Srbski narod je ta duh priznaval že od vsega počelka, o Hrvatih in Slovencih se šc ni izrazil, pač pa Bunjevce v Vojvodini že proglaša za samostojen narod, ki se pred I. 1918 in pred vsiljevanjem njegovega »narodnega edinstva« še niso čutili za samostojen narod. Novosadski »Dan«, vseskozi zvesto glasilo JNS. tudi še, odkar ie senator Daka Popovič izstopil iz konzorcija, se bridko pritožuje, da mora b u n j e v s k i duhovniški naraščaj obiskovati h r -vatska semenišča. Pravi, da bi bilo pač najbolj naravno, če bi bil belgrajski nadškof Bunje-vec. Prvi je bil Hrvat, g. Rodič, drugi pa je sedanji, Slovenec, di Ujčič (»Obzori k temu pripominja: To ni točno. G. dr. Ujčič je po rodu in zavesti Hrvat). Nato »Dan« nadaljuje, da danes niti subotiška niti kolorska škofija nimata svojih semenišč, ampak se duhovniški naraščaj vzgaja v hrvatskih semeniščih in tako je samo v bački škofiji okrog 50 župnikov in kaplanov, ki so vzgojeni v J) r o t i b u n j e v s k e m duhu, ker se smatrajo za Hrvate iu ne za Bunjevce. B u n j e v s k i narod vpije po pomoči iz Belgradu, ki mora čimprej priti. Belgrajski nadškof mora čimprej ustanoviti v Belgradu bogoslovno šolo za mlade Srbe in Bunjevce in bunjevski n a r o d bo osvobojen krivičnega pritiska bratov Hrvatov in bo mogel svobodno dihati in se ponašati s svojo plemenito b u n j e v š č i n 'ол Ne da bi se spuščali v opombo - Obzora« izražamo samo upanje, da bo »Dan« in z njim vsa glasila JNS raztegnil to vnemo za katoličanstvo na vso državo, gotovo pa na Slovenijo, ki je prav tako obrobna kakor Kotor ali Subotica, Bunjevcem pa smo kar nevoščljivi, da so tako poceni prišli do svojega priznanja, če lo priznanje ni samo —■ jns-arsko.
Pravice „pristašev"
Hrvatski dnevnik« je v uvodniku objavil naslednje razmišljanje. >Te dni smo prejeli neko zanimivo pismo. Nekdc. je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki mu niti najmanj ni v čast, pa je bil užaljen, ker smo objavili poročilo o sodni razpravi proti njemu. Razsrdil se jo mož in poroča nam. dn ne bo nič več sodeloval pri nobenem narodnem delu, odpoveduje se stranki in — narodni misli. Pričakuje, d« se bo s tem maščeval nad nami. Niti ozirali se ne bi na lo pismo, če se nam ne bi že večkrat podobno pripetilo. Nekdo n. pr. kupuje ukradeno blago in je obsojen Sodni poročevalci kot poročevalci pobite in o tem poročajo. In prizadeti se zaradi tega razburi, da postane kar smešen. Poudarja, da je pri volitvah izpolnil svojo narodno dolžnost in se čudi, kako je mogoče o njem prinašati lako neugodne vesli. Užaljen celo pove, da bi poročevalcu dal tudi sto din, samo da ne bi nič pisal Nikakor ne more razumeti, da izpolnjevanje volivne dolžnosti nikomur ne daje pravice — kradljivčkati«
Drobne vesti
Rio de Janeiro, 29. marca. AA. (Reuter.) Vodno letalo »Lutlhanse« se je s 4 člani posadke spustilo pri Karavejasu. Do tega trenutka ie letalo preletelo skoraj 10.000 km, ne da bi bilo pristalo Vodno letalo je s to vožnjo od Devonshira do Karavejasa potolklo vse doscdnnie rekorde.
Tirana, 29. marca. AA. Štefani: Občinski sveti iz vseli 10 albanskih okrožij so sklenili o priliki poroko Nj. Vel. kralja Zogu z grofico Geraldino Apouy, dati 10 nagrad 10 mladim novoporočen-ced. ki bi se poročili 27. aprila, t. j. istega dne, ko bo objavljena svečana poroka albanskega krnlja.
Sftvnna. 29. marca. AA. Štefani: Pristaniški delavci v Savon i so potolkli rekord svoje vrste za 12 ur Izlovorili so 6500 ton premoga z velike angleške ladje Keriua-. Parniku je bilo dovolj'-no zadržati ee v pristanišču le 15 ur.
Uvoznikom blaga iz inozemstva
Belgrad. 29. marca. AA. Odbor za uvoz pri Narodni banki poziva vse zainteresirane uvoznike iz Anglije, Francije in Belgije, da pravočasno vlože svoje prošnje za uvoz omenjenega blaga, in sicer za drugo tromesečje 1938. Prošnje naj napišejo po predpisanih obrazcih in naj navedejo ločno vse potrebne podatke (Iz narodne banke kraljevine Jugoslavije 29. marca 1938.
Žalostna smrt reveža
Maribor 29. marca.
Danes popoldne so našli delavci v vrtnarski baraki v Aškerčevi ulici truplo neznanega moškega. Preplašeni so obstali ob najdbi mrtveca. I'o mestu so se pričele širiti novice, da gre zopet za kak zločin. Policija pa je kmalu stvar pojasnila, ker je v mrtvecu s[>oznala starega mariborskega berača Antona Potočnika, ki se je preživljal s tem kar si je izprosil, prenočeval pa je povečini v šupah in barakah, zadnje čase pa se je največkrat zatekel v barako v tej vrtnariji. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico.
Belgrajske vesti
Belgrad, 29 marca. AA. Danes ob 11 dopoli.ie je Nj. Vel. kraljica Marija sprejela v avdijenci v dvorcu na Dedinju italijanskega ministra za narodno kulturo Alfierija.
Ob 11.30 je v Belem dvoru Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle sprejel italijanskega ministra za narodno kulturo Dina Alfierija.
Belgrad, 29. marca. m. Na iniciativo gospodarskega sveta Male zveze ho Jugoslovansko-romunsko društvo v Belgradu ustanovilo jugoslovansko - romunsko trgovsko zbornico, ki bo /natno pripomogla k požitvi trgovskih odnošajev med našo kraljevino in Romunijo
Zaradi potrditve proračuna je doniitoval v Belgrad ccljski župan g. Alojzij Mihelčič V Belgrad je prispel tudi predsednik kmetijske zbornice za dravsko banovino Martin Steblov-nik, ki je v zadevah slovenskega kmetijstva posredoval na merodajnih mestih.
Umetniško društvo Cvijcte Zuzorič jc priredilo včeraj popoldne v svojih prostorih na hali gmegd an u čajanko na čast komponistu Mihaelu Logarju, po rodu Slovencu, ki je prejel prvo nagrado v znesku 20.000 din za svojo opero »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«.
Belgrad, 29. marca. Izseljenci v Severni Ameriki so priredili od 25. do 27. t. m. v Gari tretje nacionalne srbsko-ameriške športne tekme, za katere se je prijavilo 32 moštev po 20 tekmovalcev. Minister za telesno vzgojo dr. Vekoslav Miletič je podaril prehodni pokal za zmagovalca na tem turnirju.
Pomirjevalen glas
srbskega episkopa
Novi srbski patriarh Gavrilo je prevzel resno nalogo, da i<omiri razburjene strasti med svojimi verniki in omogoči pravilnejše razmerje do katoliške veroizpovedi v naši državi. Iz srbske vrhovne cerkvene uprave (sinode) sta izstopila škofa Dositej in Irinej (Djordjevič, dalmatinski), ki sta se lansko leto odklikovala jx> bojevitosti. Izvršile so se važne izpremembe v uredništvu službenega patriarškega Glasnika in v upravi nekaterih škofij. Vse to napoveduje miroljubnejšo smer srbske cerkvene politike.
Potrebo nove smeri so začutili ludi posamezni vplivnejši škofje, med njimi zagonelni Nikolaj Velimivorič. škof žički, ki je morebiti še vedno najzanimivejša osebnosl v srbskem episkopatu. Nadarjen pisatelj iu velik govornik, prežet z zagonetno orientalsko pobožnosljo, ki versko ognjevitost združuje s čudno antipatijo do katoliške vere. Od svojega pisateljskega vzora, Dostojevskega. se je navzel tudi v umetniško govorniško obliko zavitega naspn.: .i proti katolištvn. Kol lie-preračunljiv silen govornik je večkrat zadel nn odpor vodilnih srbskih [Kilitikov in patriarha Dimitrija, ki je v prvem desetletju naše države res patriarhalno pomirljivo krmaril srbsko cerkev. Patriarh Dimitrij Škotu Nikolaju ni rad dovolil, da bi govoril v srbskih cerkvah v Belgradu. Razni nastopi Nikolaja Velimiroviča pričajo, da mu s tem ni delal krivice.
Leta 1925 je škof Nikolaj potoval po Bosni in Črni gori, da bi ljudstvo utrjeval v pravoslavju. A kako? Mnogi srbski listi so objavili doslovne. odlomke govora v Nikšiču. Tam beremo neprijetno značilne stavke: Nekateri pravijo: Brat je mio. koje vere bio. l'a to ni resnično. Resnica se ne more meriti z lažjo. Naša pravoslavna vera je utemeljena na Golgoti. Katera vera naj se meri z našo? Kaloliška, muslimanska, protestantska — to niso vere. Naša vera hrabri ljudi, jih ozdrav-lja, osrečuje, druge vere pa tega ne morejo. Mnogo dušnih zdravnikov se je jxijavilo, mnogo kriča-čev, reformatorjev, ki ljudi razdvajajo v stranke in zavajajo. Kdo so ti ljudje, ki služijo izdajstvu?
Razumljivo je. da so vodilni srbski cerkveni i ti politični krogi take nastope iu izjave obsojali. ' Ko pa je |>ocl naslednikom patriarha Dimitrija zapihal ostrejši veter v medverskib odnosih, je dobil škof Nikolaj priložnost, da je mogel govoriti telo v belgrajski slolni (saborni) cerkvi. To priliko je v jeseni lela 1930 dvakrat uporabil, ila je srbsko občinstvo opozarjal na >kaloliško nevar-
ni
z Daljnega vzhoda Dve armadi ob „Cesarskem prekopu
Šanghaj, 29 marca V zadnjem času je kitajska armada na Cesarskem kanalu, ki ima nalogo, da zadrži prodiranje japonske armade proti sedežu kitajske vlade v Hankovu, izvojevala več resnih uspehov, zlasti na desnem bregu pri Fukovu. Ni pa verjetno, da bi mogla končno zadržati pritisk treh japonskih armad, ki imaio nalogo, da vržeio Kitajce čez Cesarski kanal. Z Japonske prihajajo dan za dnem močne okrepitve in pripravljajo novo japonsko ofenzivo.
Medtem je Japonska v Nankingu sestavila novo kitajsko vlado. Imenuje se »nova vlada'kitajske republike«, ki bo vršila oblast v osrednjih kitajskih provincah Jangeu. Čekijang in Anhvcj, ki Imajo osem milijonov prebivalcev. Nova vlada je sprejela staro zaslavo kitajskega cesarstva. Na čelu jc minister Lijan Hun Ci. Bil jc doslej predsednik avtonomislične organizacije v tem delu Kitaja. Vlada severnega Kitaja, ki je bila osnovana že pred enim mesecem s sedežem v Pekingu, Naenkrat jc ostane, začela pa se ie že pogajati z novo vlado srednjega Kitaja, da bi se obe oblasti združili v
it
Armada 400.000 mož preži na mandžurshi meîi
Med mandžursko in moskovsko vlado so nastala nova nesporazumljenja in diplomati pridno romajo med glavnim mestom Mandžurije in Moskvo. Zdi se pa, da so ti konflikti bili izzvani od man-džurske vlade, da bi Imela pretvezo, da okrepi čete na meji z Rusijo. Na tej meji je Japonska zbrala svojo nBjvečfo armado v sedanjem konil'k»u na azijski celini, o čemer Evropa do danes še ni bila poučena. Zanesljiva poročila namreč pravijo, d a stoji tam japonska armada 400.000 mož, ki daleč prekaša sovjetsko armado generala BIS-cherja. Bržčas ima ta velika armada samo namen, da zaslraši sovfete in jim onemogoči, da bi pošiljali preveč vojnega materiala in druge pomoči Kitajcem, ker mora sedaj vrhovno poveljstvo ruske rdeče vojske posvečati svojo glavno pozornost man-džurski meji
Riga, 29 marca. AA Sodila v Rigi in Rezetnu so izrekla obsodbo proti 52 članom komunistične stranke.
nosi«, na lujce in prozelite. ki zidajo cerkve tujim svetnikom in vznemirjajo srbsid narod ter se širijo z lokavostjo in z lažmi. Med razburjenostjo lanskega leta je bil škof Nikolaj posebno vnet. Glavni srbski nabožni list Misijonar-, ki izhaja pod njegovim pokroviteljstvom, je objavil ostudno klevetiiiški članek Rimska vera , kjer so nakopičeni najogabnejši lažnivi napadi, ki bi bili do skrajnosti smešni, če stvar ne lii bila preveč žalostna, posebno v času največjega razburjenja srbskih vernikov.
Zato smo še posebno veseli, da se je pred nekoliko tedni ravno škof Nikolaj oglasil z obširnim pomirjevalnim člankom Pravoslavje -, ki ga je razen drugih listov objavil kragujovski .^Pastirski glas: dne 10. marca. Po lako razburljivi in škodljivi borbenosti daje lepe nauke o miru iu edinosti. Popolnoma pravilno naglasa, da tisti, ki nima miru v sebi in kdor ni v edinstvu s Kristusom. ne more dajati miru drugim in pospeševali edinosti med ljudmi. Samo kdor ima mir v sebi, more bili resnično miroljuben in mirotvoren. Kakor suh oblak ne more dati dežja, tako tudi v sebi razdvojen človek ne more razlivali miru in soglasja. A vendar je mir in edinost skoraj bistvo krščanstva. Kot kristjani smo poklicani, da ustvarjamo mir in soglasje v sebi in okoli sebe. Mir in edinost pomeni moč. Vir edinstva in miru je v Bogu. Zato je mir in edinost z Bogom vir vsakega pravega miru in edinstva v svetu.
Potem pa pomenljivo nadaljuje da pravoslavje oznanja mir in edinstvo vsem narodom in vsem cerkvam ter hrepeni po leni miru in edin-slvu. Kako naj se zedinijo narodi, dokler se ne zedinijo cerkve, najduhovnejSi izraz njihove duše? Kako naj se spravijo narod i z nasprotnimi gmotnimi. plemenskimi in jezikovnimi razlikami, ako se ne zedinijo cerkve, ki imajo vendar skupne duhovne interese? Samo zveza duš, zgrajena na vesti, resnici, dobroti in svetosti, ie trajna. Vse druge zveze narodov so kratkotrajne. Hrepenenje po cerkvenem edinstvu jiomeni hrepenenje po višji svetosti cerkva Cerkve ee bodo zedinile. kadar bo njihovo svetost tako narnstla, da se bo razlivala preko njihovih ozkih meja.
Srbi naj pokažejo s svojim zgledom, da je. pravoslavje vera svobode, svobode od vsakega nasilja nad človekom: nasilja ljudi, nasilju stvari in nasilja samega sebe. Žalostno hi bilo. če hi se Srbi znali boriti samo proli vuanjcinu nasilju Turkov, Nemcev in Bolgarov, a bi so pri tem navzeli siabosti turškega in ostalega tujega značaja 1er se tako rekoč šolali v njihovi šoli zla S tem bi žalili tuje narode i it svoie slavne prednike, ki so žrtvoval' življenje za narodno s\ohodo. Ne vznemirjajte mrtvili in ne žalite živili s svojimi nizkimi mislimi in krivicami.
V poslednjih stoletjih je pravoslavje v glavnem oznanjalo svobodo na vnanjeni narodnem jiolju. Toda z omejevanjem na lo svobodo bi se pravo-siavje odreklo dvein tretjinam svoje vrednosti in dolžnosti. Pravoslavje ima namreč dolžnost, da oznanja tudi svobodo od nasilja vnanjib stvari in od nasilja samega sebe. Bodile pravoslavni ne sntno po ponosnem imenu, ampak tudi po ponižnem in čistem duhu resnice, svetosti in dobrote.
To so nekatere misli iz nenavadnega Nikolajevega članka. Iz njega sicer diha močna zavesi, da je pravoslavje edino prava vera, н tudi lolika obzirnost in nekaka krščanska ponižnost, da se po možnosti varuje vsega, kar bi moglo žalili druge kristjane. Vemo sicer, da je škof Nikolaj spreten pisatelj in govornik. A ne moremo misliti, dn bi bile te mišji satno vnnnjl Izraz njegove govorniške in pisateljske spretnosti.
En sam članek in en sam glas ne more popraviti vse Škode, ki jo je krščanstvu in državi napravilo razburjenie prejšnjih let. A v zvezi z izpremenibo v srbski cerkveni politiki nam članek škofa Nikolaja Velimiroviča značilno kaže. da smemo pričakovati mirnejše dobe naših nudvor-skili odnosov.

Iz Idrije je prispela žalostna vest: Dekan msgr. Mihael A r k o je včeraj zjutraj ob tri četrt na pet izdihnil evojo blago dušo. Pogreb bo v četrtek ob 10 dopoldne.
Ta vest bo gotovo globoko odjeknila ne samo v Idriji, kjer je pokojni dekan nad 40 let služboval, marveč po vsej Sloveniji, kjer je imel pokojnik zlasti med starejšo duhovščino mnogo odkritih prijateljev.
Msgr. Arko je bil rojen v Zapotoku pri So-dražici dne 19. sept. 1857 ter bil v duhovnika posvečen po dovršenem 3. letniku bogoslovja leta 1880. Bil je izredno priden in nadarjen. Že kot dijak se je z vso vnemo oprijel petja in glasbe, zato ga je po novi maši škof Pogačar poslal za eno leto na dunajski konservatorij, kjer se je v glasbi še izpopolnil.
Kot duhovnik je nastopil svoje službovanje najprej v škofji Loki, kjer je kot kaplan skupaj s f Val. Erženom štiri leta plodonosno deloval, nato pa tri leta v Hrenovirah. Leta 1888 je prišel za kurata v šturije na Vipavskem, kjer je bil šest let pozneje umeščen na novo ustanovljeno župnijo. Ko je leta 1896 umrl v Idriji dekan Jože Kogej, so dolgo iskali primernega naslednika. Taitrat je odločil pok. dr. Krek, ki je svetoval: »Za Idrijo dobite šturskega župnika Arkota. Poznam ga: mlad je, izobražen, ima veselje do dela, pa tudi poguma mu ne manjka.« Škof Missia se je rad vdal in tako je prišel Arko 1. julija 1897 kot dekan v Idrijo.
V Idriji je z vsem ognjem razvil svoje mlade moči in skoraj 41 let nad vse plodonosno deloval. Prva in glavna skrb mu je bilo cerkveno in ver-
sko življenje v obsežni župniji, ki je štela 6000 duš. Za lo ni štedil ne časa, ne denarja, pa tudi ne zdravja. Njegovo duhovniško delovanje je bilo vzor delovanju drugih duhovnikov v dekaniji. Da bi rudarje, ki so jih kmalu po njegovem prihodu v Idrijo pričeli begati socialisti in jih odtujevati veri in cerkvi, pritegnil zopet v cerkev, je skrbel [Kisebno za le|>o bogoslužje. Prenavljal je župno cerkev sv. Barbare, oskrbel ji lepih paramentov, legate razsvetljave, zlasti pa se trudil za lepo cerkveno petje. Sam je vežbal po dvakrat na teden cerkveni pevski zbor z vztrajnostjo, ki je bila zgled pevcem in pevkam. Po njegovi zaslugi je dobila Idrija cerkveno petje, ki mu ga daleč naokoli ni bilo para. Malokje se veliki prazniki obhajajo slovesnejo kot v Idriji. Znani so bili tudi njegovi krasni koncerti, posehno vsakoletni kon-cest na dan sv. Cecilije. Ta dan jo bil za dekana Arkola dan srčnega veselja, ko je videl, kako lepe sadove rodi njegovo življenjsko delo.
Za Idrijo in njen rudnik je posebno uspešno deloval, ko je bil leta 1901 izvoljen za deželnega poslanca mesta Idrije.
Kot duhovnik je bil msgr. Arko vzor delovnega, za vse dobro vnetega dušnega pastirja. Bil je priden kot čebelica. Edini oddih si je privoščil po obedu, a le toliko, da je pokadil svojo neizogibno pipo in zraven prebral časopise tistega dne. Drugače pa je neumorno delal od jutra do večera, v župni pisarni, spovednici, v društvih, v pevski dvorani, v posojilnici, pri bolnikih. In še po dnevnem delu je v jioznih ponočnih urah pisal dopise za razne liste, poročila za Cerkv. glasbenik, prebiral stare, zaprašene listine idrijskega rudnika in zbiral gradivo za zgodovino mesta Idrije in njenega živosrebrnega rudnika, ki je iz^la v posebni knjigi I. 1931.
Sam do 6ebe strog in nesebičen je bil do revežev nad vse ljubezniv in radodaren. V pisarni je delal vse za «božji Ion«. Skromen in jx>nižen se ni kazal svojim duhovnikom nikdar predstojnika, ampak sobrata, ki je bil pripravljen vse storiti namesto njih. Bil je izredno lep in plemenit duhovniški značaj. Duhovniki in župljani so ga ljubili kot očeta in so mu bili z vso dušo vdani. To se je pokazalo zlasti o priliki zlatega mašni-škega jubileja 1. 1930 ali zadnjo jesen ob njegovi 80 letnici. Za obilne zasluge na cerkvenem polju je bil 1. 1913 imenovan za papeževega komornika (monsignora), 1. 1930 pa ga je ob zlati maši pokojni goriški nadškof dr. Fr. Sedej imenoval za častnega kanonika goriškega kapitlja. Od leta 1918—1910 je bil tudi v odboru KTI). Nadaljnje delo pri KTI) mu je bilo onemogočeno, ko je prišla Idrija pod Italijo.
Zadnja leta je nekoliko bolehal, vendar je ostal duševno še svež in ie opravljal se vse posle v cerkvi, le k pogrebom in bolnikom ni mogel hoditi. Lani ga je zadel rahel mrtvoud, od katerega si ni več popolnoma opomogel. Po kratki bolezni je sedaj odšel po dobro zasluženo plačilo.
Have, anima pia!
M a mu to v o okostje v mavcu
Veliko število kosti so ie našli. — Najlepša najdba je 2 in pol metra dolg okel
Že v nedeljskem »Slovencu« emo obširno poročali o izkopavanju mamutovih ostankov v Nevljah pri Kamniku. Kakor smo napovedali, so tudi v resnici začeli ta teden s pravim odkopavanjem kosti. Tudi preteklo nedeljo je doživel neizkopani mamut velik obisk in je prišlo nad tisoč gledalcev gledat zanimiva izkopavanja.
Velikanski okel
Najprej so se lotili pri odkopavanju velikega mamutovega okla. Ta velikanski okel je bil pač vreden vse pažnje in naj bi služil tudi kot popolnoma jasen dokaz, da na tem meetu ležijo ostanki mamuta. Izkopavanje mamutovega okla je bilo doslej najbolj težko delo. Kljub temu, da so upali, da bo nepoškodovan, eo vendar šli nad vse previdno na delo. Odkopali so ga najprej majhen del, nato pa začeli že povijati od-kopani zob z juto. Poviti del so zalili z mavcem in nato kopali šele naprej. Ker je bil zob dolg 2.60 m, je razumljivo, da so imeli z njim dela polnih šest ur. Zob sam je črne barve in meri na najbolj debelem mestu 16 cm v premeru. Ker je bil zob močno zakrivljen in je imel obliko spirale, so ga potem, ko so konča'.i v glavnem z odkopavanjem, privezali ob močno železno okrivljeno palico, ki se je prilegala krivini zoba. Napravili so nekako isto kakor v bolnišnici, ko pritrdijo ob uravnani zlomljeni kosti deščico, ki naj drži kosti v pravi legi. Železna palica naj bi v tem primeru varovala zob, da se pri transportu ne bi prelomil. Seveda so železno palico prav tako zalili z mavcem in nato odnesli to prav gotovo najbolj veličastno trofejo v pravi procesiji od najdišča do hiše župana Nandeta Novaka, kjer začasno spravljajo najdene kosti. Našli so tudi drugi okel, na žalost je odlomljen in dolg le kakega pol metra.
Tudi vso glino je treba preglc dati
Že nekaj dni se na najdišču ponavljajo ves čas isti prizori. Medtem ko nekaj delavcev z vso previdnostjo odkriva mesto, ki je bilo še pred kratkim označeno s količki, pomagajo drugi pod vodstvom dr. Kosa pri nadaljnjem preiskavanju zemljišča. Vse najdišče, kolikor ga je bilo doslej odkritega, meri okrog 100 m2. Ker gre odkopavanje kosti hitro izpod rok, bodo najbrž prekopali vse najdišče do četrtka. S tem bo tudi
opravljeno glavno delo. Kako previdno izkopavajo, dokazuje de;stvo, da na najdišču, kjer so bile kosti že pobrane, delavci z vso previdnostjo režejo glino še kakega pol metra na globoko Večina kosti leži v skoraj isti ravnini, le težji kosi so se zaradi lastne teže pogreznili nekoliko globlje. Kljub temu pa delavci sedaj še prekopavajo plast, ki leži kakega pol metra pod fosilnim horicontom, samo zato, da ne bi zgrešili kake kosti, ki je po kakršnem koli naključju zlezla morda bolj globoko kakor druge. Doslej delavci v tej spodnji plasti niso našli še nobene kosti. Vendar 6e
ČISTI SE
...tudi kopalne kadi
Vso nesnago in vse madeže od rje boste z lahkoto odstranili, ne da bi se bilo treba bati, da ostanejo sledovi na emajlu.
vodstvo odkopavanja s tem dejstvom šc ne zadovoljuje in je zato poskrbelo, da se tako v tenke plasti narezana ilovica še podrobneje pregleda. Trije delavci že ves čas, odkar so začeli odkopavati kosti, drobe med prsti tc koščke gline in tako ugotavljajo, ako niso morda v njej še manjši kosi kosti ali pa kaki znameniti izdelki pračloveka. Tudi to iskanje do zdaj še ni privedlo do kakega uspeha, vendar je zaradi sigurnosti, ki jo zahteva vsako znanstveno ugotavljanje, nujno potrebno. Kakšni so možje, ki tako na drobno prebirajo »fižol« iz gline, nam dobro kaže mala slika.
„Gipsanje" hahor v bolnišnici
Kamničani, zlasti pa mladina, pridno zasledujejo zanimivo odkopavanje in so ob najdišču včasih kar cele galerije gledalcev. Je pa tudi kaj videti in zlasti »konserviranje« kosti je kaj zanimivo. Vsako odkopano kost v glavnem najprej očistijo, nato jo pa zavijejo v
papir, ki ga pomočijo s čopičem tako, da se lepo prileze na vse vdolbine. Zatem povijejo kost z juto, ki jo povežejo še z motvozom. Takoj nato že nastopi pre-
parator z mavcem in vso kost zalije z njim. Kost je prišla tako v neprodušen oklep iz trdega mavca, kar je nujno potrebno iz dveh razlogov: ne bo se mogla presušiti in nato razpasli, prav tako pa sc ne bo mogla zaradi kakega sunka ali udarca prelomiti, ker bo silo udarca prevzel nase oklep iz mavca.
Pri velikih kosih je treba kost prav previdno odkopavati. Ko so našli v ponedeljek popoldne spodnjo čeljust, je niso vse izkopali. Odkopali so jo le toliko, da so ugotovili vso njeno obliko in da je s svojim spodnjim robom še vsa slonela na glini. Ta previdnost je bila potrebna, ker bi se sicer utegnilo zgoditi, da bi se kost že pri povijanju samem prelomila.
Do sedaj izkopano kosti skoraj ne opravičujejo upanja, da bi mogli najti zadosti ohra-
njeno okostje. Manjkajo še tako važni in bistveni deli, da mamutovega okostja skoraj gotovo ne bo mogoče rekonstruirati. Najhujše pa je še zlasti lo. da so vse kosti močno poškodovane. Vsaki manjka kak kos. Razlaga zn lo razdejanje bo pač v tem, rla je v davnini mamuta ubil človek, pri čemer mu je razbil že marsikaj. Verjetno je, da je razbil lobanjo zato, da bi prišel do možgan in da jo razbijal kosti zato, da bi prišel do mozga. Ostankov mamuta so se kasneje lolile še zverine in zato je najdeno okostje tako poškodovano.
Vsako zavarovano kost odnašajo sproti z najdišča h kamniškemu županu Novaku, ki je odstopil celo sobo v ta namen. Te koline hodijo ogledovat sedaj Kamničnni in tudi drugi radovedneži in se čudijo, kako je mogoče, da je imel mamut Iako velikanske kosti. Na veliki sliki vidimo zbirko kosti, ki so jih doslej odkopali. V ozadju so na zid in omaro naslonjene kosti iz mamutovih nog. Pred njimi leži velikanski mamutov okel, na desno spredaj vidimo močno lopatico, v ospredju na sredi pa komatu podobno spodnjo čeljust.
Ker bo v kratkem doslej odkrili fosilni ho-ricont ves preiskan, bo tudi kmalu znano, kateri najvažnejši deli mamutovega okostja še manjkajo. Kljub temu, da |к> dosedanjem raziskovanju ni mogoče sklepati, v katero smer naj bi se najdišče še razširjalo, je vendar še najbolj verjetno, da je voda nekatere kosti odplavila nekoliko v smeri proti Kamniku. Zato bo treba nadaljevali s kopanjem, če res ne bo šlo drugače, v tej smeri. Glede na veliko zanimanje, ki so ga pokazali naši naročniki za to zanimivo najdbo, pripominjamo, da smo vse znanstvene ugotovitve v nedeljskem in današnjem poročilu posneli po dnevniku in zapisnikih kustosa dr. Kosa.
Drobne
Koledar
Sreda, 30. marca: Janez Kllmak, opat; Kvirin. m učenec.
četrtek, 31. marca: Benjamin, mučenec; Mo-
dest, škof
Novi grobovi
+ V Ljubljani je v ponedeljek mirno v Gospodu zaspala gospa Pavla Mali, dolgoletna in
marljiva uslužbenka Ivrdke Lovro Demšar. Pogreb bo danes ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj jI sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
"t" V Lučah v Logarski dolini je mirno zaspala v Gospodu gospa Neža Arničeva, stara 70 let. Pokoi-nica ie bila tipičen zgled slovenske matere. Bila je žena globoke vernosti, požrtvovalnosti in delavnosti. Nieo že davno pokojni mož «e je kot mlad vojak udeležil bosanske okupacije ter je za posledicami teh bojev zgodaj umrl, Nad 30 let je gospa Neža Arničeva vodila sama svojo planinsko domačijo. Imela je pet otrok, ki ie vse vzgojila v dobrem slovenskem in katoliškem duhu. Njen najmlajši sin je Blaž Arnič, naš pomembni komponist. Žalujočim naše iskreno sožalje, pokojnici na naj Bog podeli večno plačilo!
-f- V Dol. Logatcu je umrla v 88. letu etarosti vdova posestnika Neža Meze. Naj ii sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
Osebne vesti
= Iz vojaške službe. Imenovani so za uradniške pripravnike v IX. pol skupini za administra tivno-arhivarsko službo Ivan Randič in za tehnična risarja Martin Sager in Vladimir Nazanski. — Upokojena sta višji godbenik I. razr. Vaclav Baloh in višji godbenik II. razr. .losip Vodišek.
= Poročila sta se gdč. Nada Horvat, hčerka pokoj, notarja dr. Frana Horvata, in dr. Berislav T u r č i č, asistent medicinske fakultete, specialist za rôntgenologijo v Zagrebu Obilo sreče!
OTVORITEV
HODNEGA SALONA
ZA DAME
IN GOSPODE
Predvajanje pomladnih modelov za damo in gospoda v sredo 30. t. m. ob 5. uri pop. in pol 0. url zvečer, v novih prostorih na Mestnem trgu Stev.24.
SOÙVAN-CO
MODERN TAILORING
Radi velikega zanlmanla prosimo, da si prsvoCiirto retorvlrata prostors I
—	Nemški državljani (bivši avstrijski zveini državljani) v dravski banovini! — Glasovnico za volitev dne 10. aprila 1938 izda proti izkazu z veljavnim potnim listom ekspozitura nemškega konzulata Zagreb v Ljubljani. Potni list je sicer tudi potreben za potovanje iz Jugoslavije in za vrnitev po volitvi. Ohmejni prebivalci potujejo tudi lahko iz Jugoslavije in se vrnejo na podlagi pre-laznice odnosno obmejne karte. Te osebe prejmejo glasovnico — če nimajo potnih listov — proti izkazu z avstrijskim domovinskim listom odnosno opcijskim dekretom. Ekspozitura Ljubljana ni v stanu, da odgovarja na posebna vprašanja. Nadaljnja poročila sledijo v časopisih.
—	Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje mesta opernih suflerjev in inspicientov Kdo se poteguje za eno aH drugo mesto, mora imeti primerno glasbeno izobrazbo in znanje klavirske igre. Prednost imajo konservatoristi. Lastnoročno pisani ponudbi morajo biti priloženi dokumenti glede glasbene izobrazbe in izobrazbe sploh ter kiatek potek dosedanje zaposlitve. Ponudbe naj se naslove na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani. Istočasno razpisuje uprava mesta tenoristov in basistov v opernem zboru pod istimi pogoji
novice
— Naii nameščenci v krikem okraju so se organizirali, V nedeljo, 27. t. m. so nali nameščenci na svojem zborovanju v Leekovcu ustanovili podružnico Druitva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Krškem. Pozivu pripravljalnega odbora eo se odzvali številni naši nameščenci in nanieščenke in s tem pokazali, kako potrebna je bila taka organizacija za naš okraj. Zborovanje je vodil g. Pregelj Franc. Poročal je o dosedanjih pripravah, razmerah nameščencev v našem okraju m mnogih protizakonitostih, ki se vrie na račun nameščencev. Nova organizacija bo imela obširno in težko delo. V imenu društvene centrale je poročal g, čelnovar iz Ljubljane o delu društva po drugih krajih, razširjenosti organizacije, o problemih nameščencev in nalogah nove podružnice. Po poročilih je bil soglasno izvoljen odbor, ki mu bo predsedoval g. P un tar Fr, Novi postojanki naših nameščencev želimo čim večji razmah.
Kino Union Tel. 22-21 —
Danee nepreklicno zadnjikrat ob 16 19 15 ln 21.16
Zena ie izginila...
Burka ! P Kemp, H. Moser, Theo Llngen, L Engllsch
—	Brez težav deluje »Darmol«. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. »Darmol« je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite evojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom. Dobi se v veeh lekarnah. Reg 25.801/37.
—	Za 2 ali 3 dni v Gorico—Trst ali v Padovo— Benetke, romarski avtoizlet 7. aprila k žalostni M. B na Miren in na Sveto goro (po Vipavski dolini). Priglasite se takoj za brezplačna navodila •Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv, Petra nasip 17.
—	Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joeef grenčice«.
Ljubljana
V sredo, dne 30. marca 1938
Gledališče
Drama. Sreda, 30 marca: »Pokojnik«. Red B.
—	Četrtek, 31. marca: »Zadrega nad zadrego«, Red Četrtek. — Petek, 1. aprila: Zaprto. — Sobota, dne 2 aprila: »Veronika Deseniška«. Gostuje gospodična Bogomila Nučičeva iz Zagreba. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 3. aprila: »Fir- ! ma«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera. Sreda, 30. marca: »Tosca«. Red Sreda
—	Četrtek, 31. marca: »Seviljski brivec«. Gostovanje Ade Sari. Izven. — Petek, 1. aprila: »Rigoletto«. Proslava 25 letnice umetniškega udejstvovanja profesorja Osipa Šesta. Izven. — Sobota, 2. aprila: »Grofica Marica«. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. — Nedelja, 3. aprila: »Hofmannove pripovedke«, Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, dne 4 aprila: »Vrag na vasi«. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja. Izven.
Prireditve in zabave
Ljubljanski kvartet bo zaigral v ponedeljek prvič na svojem koncertu Blaž A r n i č c v go dalni kvartet op 10. Novi kvartet Blaža Amiča ima 3 stavke, ki so izredno zanimivi in bodo prav gotovo ugajali koncertnemu občinstvu. Blaž Arnič se je dobro uveljavil pri nas kot skladatelj velikih simfoničnih del, je izredno plodovit in agilen ter se uveljavlja tudi kot koncertni igralec na orglah. Poleg Amiča izvaja Ljubljanski kvartet še Brahmsa in C. Francka, pri katerem sodeluje naša odlična pianistka Zora Zarnikova. Koncert bo v ponedeljek, dne 4. t. m., v veliki filharmonični dvorani.
Predavanja
»Kristus in bolniki v Sloveniji« je naslov predavanju, ki ga bo imel drevi ob 8 v okvirju >Ka-ritativne zveze« msgr. Viktor S t e s k a v beli dvorani hotela Union. — Vabljeni vsi prijatelji karitativnega gibanja. Vstop prost.
g. Primožič. Predstavo pripravlja in režira sani
jubilant g. prof. fcest, muzikalno vodstvo pa je poverjeno g. Zebretu. Vstopnice so na razpolago pri operni blagajni, kjer se lahko tudi rezervirajo.
1 Fantovska kroika, mlajši in starejši, v Sale-zijanskem mladinskem domu na Kodeljevem va bita vse tovariše iz okolice, ki niso člani krožka, k duhovnim vajam Začetek za mlajše drevi ob 7., za starejše ob 8 Za mlajše ima govore ravnatelj doma g. dr. Al. 'lome, za starejše g. Franc Cigan, voditelj oratorija n.n Rakovniku.
1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul 7.
1 Trafikantom! Vsem našim članom sporočamo, da smo zopet izdali s pomočjo tvrdke PRESKER vrečice za zavijanje cigaret. Tc vrečice deli v reklamne svrhe tvrdka Preeker na Sv, Petra cesti, kjer jih dobi vsak član brezplačno. Iz pisarne Združenja trafikantov
1 Huda nesreča na Viču. Na Viču, nasproti Za-karjeve tovarne kvasa, se je včeraj pripetila huda nesreča. Z dvorišča tovarne je privozil s kolesom 26 letni mizarski pomočnik Rado Malenšek, doma iz Rožne doline cesta IV, Jt. 11. Tedaj je privozil po cesti tudi neki avlo, ki je Malenška podrl. Malenšek ima hude poškodbe po vsem telesu. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico.
—1 KINO SLOGA ;r.Vc —
Samo fie dane'- ob 14 30 in ob 16 url izredni med» t a vi ta mladino po aKrafno inUanlb cenah od Om 2'to do uin 6-60:
Shfrley Temple t Sirota mala bogatlnka
Ob 19. url premiera liredno napetega tllma Charlle Chan v Egiptu
T Jnoatl faraonove greon ce'
Materinski dan
v Ljubljani
Krščansko žensko društvo v Ljubljani prireja vsako leto svoje materinske proslave na praznik Marijinega Oznanjenja, ki so ga katoliške matere vsega svela sprejele za svoj god. Ker letos na praznik ni bilo gledališče prosto, se je slavnost prestavila na ponedeljek zvečer. Kako priljubljen je ta materinski dan pri našem občinstvu, je pokazala udeležba, kajti gledališče je bilo polno staršev in otrok, ki so tako hoteli pokazati svojo ljubezen do matere in družine. Materinskega dneva se je udeležil tudi ban dr. Marko Natlačen s soprogo in družino, v imenu škofa stolni prošt N a d r a h z ravnateljem J a g o d i c e m , dalje ljubljanski župan dr. Adlešič z gospo, soproge l jubljanskih generalov g. T o n i č a, g. D o d i č a in g. P a v 1 o v i č a , ga. soproga francoskega konzula Remeranda in načelnik dr. H u b a d z družino itd.
Slavnostni govor je imel urednik dr. Tine D e b e 1 j a k , ki je najprej poudaril povezanost materinstva s praznikom Marijinega Oznanjenja in katoliško pojmovanje materinstva, ki ga je tako lepo ponazoril umetnik Sternen na stropu frančiškanske cerkve v Ljubljarii. Nato pa je prešel na praznik mater, ki ni samo praznik mater, temveč vse družine, ki ji je mati srce in duša. Spomnil se je umrlih mater in potem nakazal tudi tragiko modernih družin, ki nimajo skupnega ognjišča; r.ato pa je poudaril pomen zdrave družine za narod in za družbo sploh. Razdorite družine — in skalili ste čisti izvir življenja in zrahljali živo moč naroda! Poveličeval je skrito delo naših mater, ki so pravi »neznani junak« naših dni, ki ne žanjejo javnega priznanja, toda ko omahne mati v grob, se pokaže nenadomestljiva praznina. Se posebej in s jioudarkom pa se je dotaknil današnjega pomena duhovne povezanosti in vzgoje v družini, ko si jo laste v komunizmu kakor tudi v fašizmu drugi činitelji, ki tako trgajo otroka iz materinih rok, da ga oblikujejo po svoje. Toda samo mati ga more oblikovati po človeški in božji podobi, zato bo tudi mati rešila novo družino in ozdravila čas. Oh koncu pa je tudi v imenu otrok voščil mamicam.
Po govoru so malčki pokazali, kakšno presenečenje so pripravili sami svojim mamicam. — Igrali so najprej tridejanko gdč. K r i s t e H a f -
Najveličastnejša epopeja čistega alpinizma, himna tovarištva, heroiske požrtvovalnosti, športnega tekmovanja in ljubezni do visokih gora.
Klic Hatterhorna
Lais frenher — Jutri Kino Unionf
Po slovitem Car! Haeoslovem romanu »Der Kampf ume Matterhorn*
1
— Za Veliko noč izleti v Trst, Idrijo, Benetke ali Firence in v Graz. Priiave in informacije v tz-letni pisarni M Okorn, hotel Slon, telef. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
_ Smrtna nesreča na Vrhniki. Včeraj se je
pripetila na Vrhniki huda prometna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Pekovski pomočnik Franc jurca, star 26 let, se je peljal po ceeti z motornim kojesom. Nasproti mu je privozil tovorni avto. Po nesrečnem naključju je avto Jurca podrl. Jurca je dobi! pod avtomobilom hude notranje in zunanje poškodbe. Iz Ljubljane je bil poklican reševalni avto, ki je ponesrečenca pripeljal v bolnišnico. Kljub vsem naporom zdravnikov pa se Jurca ni dalo reSiti ter je ob pol 4 popoldne izdihnil.
Mnogo fe sredstev
za pranje, toda
PERION
je sHUio eden! Odlično opere.
_ Godbam nalih prosvetnih društev, ki bodo
svirale pri velikonočnih procesijah, priporočamo velikonočne pesmi, katere je za trobila priredil Anton Tramte. Zbirka obsega 6 velikonočnih napevov, in sicer: Vavknovo, »Dan nresveti«, tri Riharjeve »Zveli-čar naš je vstal iz groba«, »Današnji žarki« in »Jezus nai je vstal od smrti«. Cvekovo »Skalovje groba« in K. Adamičevo »Zdaj veliko ie veselje«. Ker eo vse druge posvetne koračnice pri procesijah od našega škofijstva prepovedane, zato opozarjamo naše godbe na navedene skladbe, da ei iih pravočasno nabavijo in naučijo. Cena zbirki je 60 din. Dalje priporočamo našim godbam veličastno in efektno Premrlovo koračnico, ki bo isto tako izborno služila pri velikonočnih procesijah. Cena ie 36 din. Obe zbirki se dobita v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nie črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizku* sena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl. reg S. br. 30474/35.
Sodobno vpraSanje. Bivši minister za socialno politiko, vseučiliški profesor dr Andrej G os ar, predava v okviru predavanj »Kluba absolviranih trgovskih akademikov« v Ljubljani drevi ob 8 v dvorani Trgovske akademije o dandanes posebno aktualnem vprašanju: Problem gospodarstva po načrtu. Vstop prost tudi širii javnosti!
Francoski institut opozarja na predavanje, ki bo v četrtek, 31. t. m, ob 20 v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo g. profesor Jean Lacroix o današnjem stanju francoskega jezika.
Bežigrad. V četrtek zvečer ob osmih bo v društveni dvorani predaval prof. dr. Snoj A.: Po stopinjah križevega pota.
Sestanki
Gospejno društvo krščanske ljubezni sv. Vin-ceneija Pavel, ima svoj občni zbor v ponedeljek, dne 4 aprila, ob 4 popoldne v društveni sobi, na Poljanski cesti št, 16. z običajnim dnevnim redom. K obilni udeleibi vabi odbor.
Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 8 bo v društveni dvorani izredni skupni sestanek vsega članstva. Udeležba je obvezna za vse članice in člane društva, fantovskega odseka, dekliškega odseka, moškega odseka in dramatskega odseka. — Odbor.
Nase dijaštvo
Kongregacifa akademikov pri oo. jezuitih ima
drevi točno ob 20. svoj redni sestanek. Vhod na porti, Zrinjskega c. 9. Novi tovariši prijazno vabljeni! — Prcfekt.
Lekarne
Nnfno sluibc imojo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5, mr Kutalt. Gosposvetaka cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
! Krajevni odbor za XX. jubilejni mednarodni katoliški csperantski kongres v Ljubljani najvljudneje naproša vse, ki bi bili pripravljeni sprejeti v času od 5. do lt. avgusta na stanovanje udeležence kongresa, da to nemudoma sj»oroče na naslov: Tajniku Krajevnega odbora za XX. I. K. U. E. kongres, Ljubljana, Resljeva 29.
1 »Rigoletto«, jubilejna predltava g. profesorja O. Sest a, bo deflnltlvno v petek, dne 1. aprila v zasedbi, kot je bila prvolno javljena z g. Gostijam in M. Rusom kot gostoma. Vlogo Gilde poje gdč. Nollijeva. naslovno vlogo Rigoletta pa poje
nerjeve: »Materin dan ali za mamino lepoto«, ki je v treh slikah — na poljani, v kraljestvu palčkov in v domači sobi — poudarila, da je materina lepota najlepša, ter da je ni treba še okvariti« z modernimi ličili. Ljubki so bili prizori na poljani, zlasti ob fotografiranju, potem pri palčkih, ko je nastopal korajžni general in dostojanstvena kraljica Lepa, ki je znala čudovito ohraniti svojo »veličasU. Posebno trijo solisti so korajžno podali svoje vloge. Drugo igrico pa je napisala gdč. Anica Cernejeva »Pripravljamo in a ni i č i n dan«, ki je otroke povedla v nebesa in pokazala, kako dušice-angelcki pripravljajo svojim mamicam na zemlji veselje za mamičin dan: nastopajo angelčki krojački, poštarji, peki, kuharji (posebno ta je bil srčkan, ko je iskal svojo živo mamico v parterju), učenjaki, lesarji, čevljarčki itd., dokler vsi skupaj ne za-svirajo v neheSkem orkestru s piščalkami, bobni, trompetami, možnarčki in drugimi instrumenti, ki Jih je na klavirju spremljala gdč. Albina Lesko-vičeva.
Tako je potekla ta materinska proslava, za katero gre največ zaslug gdč. S l a v i c i Ven-e a j z o v i, ki je zbrala in naučila toliko otrok, ter režiserju g. Jermanu, ki jih je tako odrsko izuril. Zahvala pa gre tudi predsednici društva dr. Logarjevi in odboru, ki lako skrbi za tradicionalno proslavo materinskega dne, ki jo največje veselje našim otrokom iu seveda tudi
mamicam samim.
Celje
c Telovadna akademija Fantovskega odseka in Dekliškega krožka v Celju bo v nedeljo, dne 3 aprila v veliki dvorani Ljudske posojilnice ob 4. jiopoldne. Na sporedu so: državna himna, na-naščaj — proste vaje. gojenke -- proste vaje. mladenke — proste vaje. člani »Po jezeru«, članice — proste vaje, bradlja, govor. Odmor. Himna slovenskih fantov, proste vaje mladcev, člani — gimnastične vaje, drog. članice »Slovenka sem«, konjički. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
KINO METROPOL
Danes »ROSE MARIE« (Jeanetta, MacDonald, Nelson Eddy).
r Uradni dnn Zbnrnire ra TOJ v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, 5. aprila od
KINO MATICA V e 1 e ! i I m * РОИШОГШСа D-l
8—12 dopoldtio v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul.
c V celjski bolnišnici je zaspal v Gospodu 04-lotni dninar Stvarnik Ivan iz Tromerja pri Celju.
c Dve nesreči. V Lepi njivi pri Mozirju je j>adla z gugalnice 17-letna posestniška hči Kugo-nič Marija in si zlomila desno nogo. Ko je šel 63-letni prevžitkar Pere Franc domov, je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo ključnico.
KINO UNION
Danes »LA BANDERA« (ïastara)
(Annabela, Jean Gabin).
c Lastniki motornih vozil in koles, ki za leto 1938. še niso dvignili evidenčnih tablic, se pozivajo, da jih dvignejo takoj pri' svojih pristojnih oblasteh, ker je s 1. aprilom vožnja s starimi evidenčnimi tablicami prepovedana.
c Cross country prvenstvo Celja za seniorje in juniorje bo v nedeljo, 3. aprila ob 11 na Glaziji SK Celje. Občinstvo vabimo, da si ogleda tekmovanje.
Proslava 70 letnice
skladate I,a dr. A. Schwaba v Celju
Celje, dne 29. marca. Celje je slovesno proslavilo sedemdesetletnico domačega skladatelja dr. Antona Schwaba. Celjsko pevsko društvo je pri redilo v čast svojemu dolgoletnemu pevovodji in častnemu članu koncert njegovih skladb. Ze v nedeljo ob mladinski predstavi je bilo mestno gledališče jx»lno; snočnji koncert pa je pokazal, kako visoko ceuijo Celjani lepo slovensko pesem. Mestno gledališče je bilo do zadnjega kotička napolnjeno in celo na dijaškem stojišču so morali postavili stole, ker je primanjkovalo sedežev. Koncert je prenašal tudi radio Ljubljana. Občinstvo je z dolgim ploskanjem pozdravilo pri koncertu navzočega skladatelja g. dr. Antona Schwaba in s priznanjem sledilo posameznim, odličnim izvajanjem pevskih točk CPD. Pomen večera so podčrtavali vsi govorniki-predsedniki pevskih društev gg. prof. Fink (CPD), Lečnik (Oljka) in Močan (Celjski Zvon) in pa skladatelja g. Mirk za Ipavčevo župo in M. Prelo-vec za Hubadovo župo. Val navdušenja je zavladal v gledališču, ko Je stopil na gledališki oder sivolasi skladatelj g. dr. Schwab in sprejemal čestitke. Za vsak nagovor se je skladatelj kratko zahvalil, vse pa v okviru pevske prisrčnosti. Zelo ljubek je bil prizor, ko je članica CPD poklonila sivemu skladatelju lovorjev venec. Prav lako sta poklonili pevski društvi :/01jka< in »Celjski zvon«, prvo krasen lovorjev venec, drugo pa lep šopek svežih nageljnov. Vee program je bil brezhibno, odlično in dovršeno izveden. Ta koncert je gotovo časten za Celje, pa tudi za Slovenijo in njeno glasbeno kulturo sploh.
Maribor
m Občni zbor ljubljanske sekcije JNU. V .nedeljo bodo obiskali Maribor slovenski novinarji. Vršil se bo občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega udruženja, in sicer oo zhorovanje v posvetovalnici mestnega magistrata.
111 Iz vojaške službe. Iz Maribora so premeščeni polkovnik Cordašič, gencralštabni major Štefan Kos, kapetani Markovič, Vesič, Jovanovič, poročnika llič in Stojanovič in podporočniki Golu-hovič, Boškovič, Krivokapič, Brajkovič, Gojič in Primožič. Uprava oficirskega doma bo priredija odhajajočim častnikom 31. marca ob 20.30 v dvorani hotela Orel poslovilni večer, na katerega je vabljeno tudi občinstvo.
m Tekstilna industrija zopet dobro saposleua. Mariborske tekstilne tovarne obratujejo zopet s polno paro. Večinoma delajo tudi že z nočno po-sado. Zlasti tovarne svile so preobremenjene z naročili, da jih komaj zmagujejo.
m Požar v Počehovi. V ponedeljek zvečer jo nastal v Počehovi pri Mariboru velik požar. Vnela se jo hiša posestnika Ivana Rebiča v Počehovi št. 57. Požar je zakrivil slab dimnik, ki je bil na podstrežju zaphan s senom. Ker so pojxddne pekli kruh, je udarila vročina skozi dimnik ter je začelo seno tleti in goreti. Okrog 6 zvečer so bušili plameni iz strehe 1er so v nekaj minutah zajeli ese poslopje. Hiša in gospodarsko poelopje se nahajata pod islo streho, pa je bilo v kratkem času vse v ognju. Domačini in sosedje so ee uekaj časa trudili, da bi sami pogasili, šele pozno eo poslali |K> mariborske gasilce, ki so prispeli z v brizgalno okrog pol 8 pod vodstvom poveljnika Kranibergerja. Omejiti so 6e morali Io na reševanje, ter so spravili nekaj pohištva na varno, vse drugo pa je uničil ogenj. Posestnik Rebič trpi okrog GO.OOO din škode.
m Dekliški krožok ima drevi ob pol 7 v Slomškovi šoli telovadbo. Članice, pridite vee!
m Katoliška mladina v Mariboru uprizori v nedeljo 3. t. m. ob 8 zvečer jx>dučno in zanimivo ljudsko igro v 3 dejanjih »Ne pričaj po krlveme. Uprizoritev bo v MÎadjnskem domu v Cvetlični ulici. Na sporedu so tudi druge točke.
m Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, podružnica Maribor vabi svoje člane nn širši sestanek, ki bo o priliki centralne seje v četrtek, dne 31. marca t. 1. ob sedmih zvočer v veliki dvorani Narodnega doma. Člani naj se sestanka zanesljivo udeleže. — Odbor.
m Občni sabor »Poštnega roga«. V nedeljo, dne 27. t. m. je bil občni zbor pevskega druâtva »Poštni rog«, na katerem je bil pri volitvah izvoljen nov odbor s predsednikom g. Žulo na čelu. Nov odbor, v katoroga «o biii izvoljeni tudi zastopniki poštnih uradnikov, Jamči za agilno in vsestransko delo tega glasbenega društva naših (»ošlarjev.
iti Mariborski rezervni častniki so imeli v ponedeljek zvečer v restavraciji Novi svet občni zbor, ki ga je vodil predsednik Jakob Perhavec. Prisostvovali so garnizionar jiodjiolkovnik Maslač. major Cubelič in kapetan Canjevac. Mariborski pododbor Slejo 251 članov, blagajniški promet je znašal nad 28.000 din. Pri volitvah je bil izvoljen po večini dosedanji odbor, v katerem sta nova člana: Srečko Vehovec ln Hugo Vernič.
m Poeeni meso. Danes zjutraj se bo prodalo na stojnici za o|xirečno meso pri mestni klavnici od jx)l 8 naprej 130 kg govejega mesa po 4 din, in sicer zn osebo .največ do 2 kg.
m Tatvina v Studencih. Gostilnlčarki Ivanki škerlec v Studencih je bila ukrndena kaseta z raznimi dragocenostmi v vrednosti 8000 din. Zn tatovi ni nobenega sledu.
Gledališče
Sreda, 30 marca: zaprlo. — Cçtrlçk, .31, marca ob 20: »Nečak*. Red B.
Socialno zavarovanje v težkočah j
Prejeli emo računski zaključek Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki izkazuje kljub povečanju dohodkov predhodni deficit v znesku 50.928 din, dočim je bila predhodna bilanca za 1986 zaključena s prebitkom 298.022 din. Upoštevati pa je treba, da to niso definitivni podatki, ker so mora prej izvršiti obračun z Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev, Okrožni urad izvršuje namreč tudi posle nezgodnega zavarovanja kakor tudi posle starostnega zavarovanja in prejema za te posle po določilih statuta osrednjega urada ustrezne dele povračila k upravnim stroškom. To določi osrednji urad na podlogi skupnega računskega zaključka vseh uradov in svojega poslovanja. Tako ee ie presežek Okrož-nga urada v letu 1936 na podlagi teh bonifikacij zvišal za 844.353 din.
Povprečno število zavarovancev je lani naraslo od 85.917 na 94.495. Znto so se dohodki zvišali za 5.5 milij., kar pa je tudi posledica zvišanja povprečne zavarovane mezde od 22.57 na 23.51 din.
Zdravstvene razmere pa lani niso bile ugodnejše kot leta 1936. Odstotek bolnikov ee je sicer zinanjžal od 2.92 n« 2.81%, vendar so zelo narasli etroški za zdravila, za porodniške dajatve in podpore ter pogrebnine. Ti izdatki so porušili gospodarsko ravnovesje urada ter povzročili primanjkljaj v znsku 50.028 dan.
Skupni dohodki urada so narasli od 43.07 na 48.4, od tfga največ prispevki od 41.9 na 47.45 milil, (tu je upoštevan samo predpis). Izdatki urada so lani narasli od 42.8 na 48.46 milij. din, od tega je narasla hranarina od 12.6 na 13.7, porodniške podpore in dajatve od 2.5 na 2.9, pogrebnine od 0.3 na 0.4, zdravniški etroški od 4.9 na 5.3, zdravila od 3.9 nn 5.0, oskrbnine v lx>lnišni-cah od 5.5 na 6.6, zdravljenje v zdraviliščih in kopališčih od 2.86 na 3.1, upravni stroški od 7.06 na 7.6 milij. itd. Od skupnih dohodkov pride na 1 zavarovanca lani 512.29 (1936 501.30), izdatkov pa 512.83 (497.84) din. Zavarovanci so prejeli na podporah v denarju 16.95 milij. din ali 35.02% (1936 15.34 milij. din ali 35.63%).
Aktiva urada so se lani povečala od 32.7 na 40.6 milij. din. Tu so izkazani: gotovina in naložbe 1.76 (2.17), premični inventar 2.5 (2.4), regresi, obresti itd. 1.1 (1.1), Laško in Jadran na
Združenje trgovcev v P tu m
V soboto, dne 26. marca je bil občni zbor Združenja trgovcev za mesto Ptuj, katerega je vodil podpredsednik g. Ivan Snoj. lz predsedniškega poročila je posneti, da je bila lani v okraju slaba letina, kar je neugodno vplivalo na položaj v okraju. Tudi izvoz sadja v Nemčijo je lani zelo zastal, kar je povzročilo znatne težave Mesto Ptuj ima pa premalo industrije. Ena sama večja tvornlca, Pctovia za izdelovanje čevljev, je ustavila svoje obratovanje. Zelo veliko škodo dela legalnemu trgovstvu krošnjarstvo, ki je najbolj občutno jeseni. Združenje je predlagalo tudi izpremembe v proračunu ter se zelo zavzemalo za znižanje davčnih bremen. Dotaknilo se je tudi vseh drugih vprašanj našega trgovstva.
Iz tajniškega poročila posnemamo, da je bf)o prijavljenih ti, odjavljenih tudi ti obra-tbv, priključenih je bilo 3 obratov ter je imelo združenje na koncu leta 139 članov, 171 pomočnikov in pomočnic, 52 vajenccv in vajenk. Davčni predlog za 1936 jc znašal 2,319.000 din, za 1937 pa 2,864.800 din. Davčni odbor je predlog za 1937 znižal za 420.191 din in znaša od-merua podlaga šc vedno 2,446.090 din in to brez priključenih pridobninar jev - trgovcev. Davčna odmera je kljub znižanju v primeri z industrijskimi kraji previsoka. Uredba o minimalnih mezdah glede vajencev še ni dopolnjena. V trgovski nadaljevalni šoli je bilo v 2. razredu 10 vajencev in dve vajen ki, v III. razredu 15 in 14 Uspeh je bil dober: obisk 88.7%.
Računski zaključek za 1937 izkazuje dohodkov 36.925 din, izdatkov 37.122 din in znaša premoženje združenja 50.313 din. Proračun za 1938 znaša 35.000 din Uprava združenja je ponovno predlagala, da se prepove razdeljevanje novoletnih koledarjev. V imenu Zbornice za TOI je zborovalce pozdravil zbor sv. g. Milko Senčar.
Združenje trgovcev v Radovljici
Dne 25. marca je imelo združenie trgovcev za radovljiški okraj svojo letno skupščino na Jesenicah, katero je vodil podpredsednik g. Savnik. Pozdravil je doslega delegata trgovske zbornice in
Rabu dolgujeta ze izposojena obratna sredstva 1.74 (2.0) milij. din. Največja aktivna poetavka 6o pa zaostanki neplačanih prispevkov, ki 60 narasli od 18 na 27.0 milij. Med pasivi je največji upnik Osrednji urad e 17.5 (11.5) milij., dubioza s 4.2 (3.9) milil. din.
K računskemu zaključku za 1936 je bilo omeniti, da je urad le za eilo vzdrževal ravnotežje, leta 1987 pa je bilo ravnotežje porušeno. Z izpre-membaml v statutu se bo položaj urada Se poslabšal. Urad bo moral vsako leto prispevati 2.5% od rednih eredetev v eklad za odpis neizterljivih prispevkov, 2.5% pa v sklad za pokritje primanjkljaja. Tako bodo uradu sredstva znižana za 5% in ogrožena uradu i aktivnost i likvidnost. Že lani si je moral za tekoče poslovanje urad proti 6% obrestim izposoditi znatne vsote za redno blagajniško poslovanje.
Najtežji problem našega socialnega zavarovanja pa so gotovo neizterjani prispevki. Ti zaostanki rastejo od leta do leta. Ker veže zakon pravice iz starostnega zavarovanja na dejansko plačane prispevke, bodo podjetja, ki ne bi redno plačevala prispevkov, svoje onemogle nameščence znatno oškodovala. Da se delavcem zavarujejo pravice do 6tarostne preskrbe in da se podjetja obvarujejo pred škodo in neprijetnostmi, ki bodo nastale z uveljavljanjem izgubljenih pravic na podlagi tožba, je urad prisiljen, da uvaja proti nerednim plačnikom najstrožjo izterjavo.
Za ilustracijo višine zaostankov delodajalcev na neplačanih prispevkov navajamo naslednjo tabelo v milij. din, ki nam kaže za jxisamezna leta ves predpis prispevkov kakor tudi višino zaostankov v istem letu:
	predpis prispevkov	zaostanki
1927	36.27	13.48
1928	40.63	15.4-
1929	45.48	14.:
1930	47.98	18.6
1931	44.91	15.12
1932	38.3	15.1
1933	38.18	15.76
1934	39.51	16.92
1935	38.5	16.29
1936	41.88	18.11
1937	47.45	29.0
Z Odolom moja dragica »i utteca neguje ... Ah, kakšna sreča, kakšna slast kadar me poljubuje.
zveze trgovskih združenj zbor. svetnika g. Smrko-Ija, zastopnika jeseniške policije g. žižka ter zastopnika tujske prometne zveze na Jesenicah gosp. Merlaka. Poročal je, da je tekom leta odložil mesto predsednika g. FUrsager ter ga predlagal za njegove zasluge za izvolitev za častnega člana, kar je bilo sprejeto
Tajniško poročilo je podal g. Hočevar Josip, po katerem je imelo združenje 395 članov, 91 trgovskih pomočnikov in pomočnic in 69 učencev in učenk. Poročal je nadalje, da je v področju združenja krošnjarstvo in nelegalno trgovanje zavzelo tak obseg — čeravno je krošnjarjenje kot obmejnemu okraju prepovedano —, da je bilo združenje primorano nastaviti posebnega kontrolnega organa za zasledovanje krošnjarstva, ki uspešno deluje. Premoženje združenja se je skrčilo za 3036.57 din, ker se lansko leto ni pobirala članarina, ter znaša 134.641 din.
Zbor. svetnik g. Smrkolj je v lepih besedah orisal težave in napore trgovstva ter obljubil podporo trgovske zbornice in zveze Gosp. Ambrožič iz Ljubnega je predlagal apel na okr, načelstvo, da se ozira na slabo stanje trgovcev, da naroči orožniškim organom intenzivnejše zasledovanje nelegalnega trgovanja in naj ne izdaja preveliko dovoljenj za krošnjarstvo. Zaprosil je za posredovanje zveze, da se vendar enkrat ukine rentnina na neprejete obresti. Gosp. čuček iz Jesenic je predlagal, naj se ustanovi odsek ali zadruga, ki bi po svojem oiganu-juristu zastopala pravne zadeve trgovcev pri sodiščih glede nn ponovno povišanje sodnih taks, ki so itak že neznosne. Pri volitvah so bili izvoljeni dosedanji člani uprave, na čelu g. Savnik Vinko iz Radovljice.
Opozoril o izvoznikom in uvoznikom blaga v Avstrijo
Uvozniki in Izvozniki, ki imajo terjatve napram avstrijskim tvrdkam, odnosno, ki avstrijskim tvrd-kam dolgujejo, morajo vso terjatev, odnosno dolžno vsoto takoj prijaviti pooblaščenim denarnim zavodom, ki morajo spiske teh prijav predložiti Narodni baлki nemudoma, a najkaeneje do 5. aprila t. 1.
Društvo industrialcev in veletrgoycev ▼ Ljubljani ima občn: zbor v svojih prostorih dne 6. aprila ob 10 dopoldne z običajnim dnevnim redom. Tudi volitve bodo.
Smehljajoča usta olepšajo in pomladijo obraz vsake žene ter ga napravijo privlačnega in ljubkega. Vsaka žena lahko ohrani to mladost do visoke starosti, če neguje usta in zobe ter jih ohrani zdrave. Pravilna nega ust in zob je z ODOLom.
Aromatično varstvo Vaših ust oskrbi na najboljši način ODOI.
Bilance
Jadranskopodonavska banka v Belgradu. Glavnica 24 milij. din jc razdeljena: 11 milij. redne, 13 milijonov prvenstvene delnice. Tuja nova sredstva banke so se lani povečala od od 17.9 na 27.64 milijona dinarjev. Primerno so se zmanjšala tudi stara tuja sredstva, tako da jc v celoti narasla bilančna veota od 131.0 na 136.25 milij, din. Dolžniki in menice v novem poslovanju so narasli od 15.86 na 24.0 milij, din. Pri bruttodohodkih 7.6 (6.66) milij. din je znašal čisti dobiček brez prenosa 0.03 (0.22) milijona dinarjev. Iz čistega dobička, ki znaša e prenosom vred 0.28 milij, din, se porabi 0.26 milij, za ustanovitev sklada za dividendo na prvenstvene delnice banke.
Češka industrijska banka ▼ Pragi, ki ima podružnico tudi v Ljubljani, izkazuje za lansko leto povečanje čistega dobička od 1.52 na 2.25 milij, din in gre ves čisti dobiček za okrepitev rezerv.
Semperit, avstrijeko-ameriške tvornice gumija, Dunaj, ki ima interese tudi v Sloveniji, bo po šestih letih prvikrat delil dividendo, in sicer 5 šilingov na delnico,
*
Deviznovalutni posli. Narodna banka objavlja, da je bilo v zadnjih časih opaziti, da se posamezni pooblaščeni zavodi pri opravljanju valutnodeviznih poslov ne drže striktno deviznih predpisov, ki so še vedno v veljavi. Ob tej priliki opozarja Narodna banka vse pooblaščene zavode in menjalce, da sc imajo strogo držati vseh veljavnih deviznih predpisov, ker liberalnejša politika, ki sc zadnje čase izvaja, nikakor ne oprošča pooblaščenih zavodov obveznosti glede točnega držanja predpisov o opravljanju valutnodeviznih transakcij, ki niso razveljavljeni, Istočasno pripominja, da bo vsak pooblaščen zavod in menjalec pozvan na odgovornost zaradi najstrožje aplikacije zakona o kazenskih sankcijah, v kolikor se nc bi držal teh navodil.
Izpopolnitev carinskih deklaracij. Po odredbi gospoda ministra financ sc morejo carinske dekla-cije izpisati s črnilom ali pisalnim strojem, vendar tako, da je predložilcc deklaracije dolžan, da deklaracijo evojeročno podpiše. Oseba, ki sprejema deklaracije v imenu carinarnice, mora s svojim podpisom (parafo) ali žigom zaključili naimenova-nje v deklaraciji. Popravljane ali radiranc deklaracije se ne bodo «prejemale v postopek.
Kulturni obzornik
Svet in živtjense z vidika volje
Filozofsko druStve je priredilo preteklo soboto na univerzi zanimivo predavanje zagrebškega univerzitetnega profesorja in predsednika Jugoslovanske akademije znanosti b umetnosti dr. Alberta
Bazale. Predavanja ec je udeležilo veliko število izobražencev, ki so dvorano f>opolnoma napolniji. Med njimi smo videli naše vseučiliške profesorje Aleša in Franca Ušeničnika ter prof, Slaviča.
Uglednega predavatelja je predstavil navzočim predsednik Filozofskega društva unlv. prof. France Veber. Poudaril je, da nas tujina pozna samo po naSih volih, žitu in lesu, manj pa po našem sanio-bitnem kulturnem delu. Pa tudi sami se med seboj le malo poznamo, čeprav živimo v soseščini narodov z mogočnim skupnostnim etosom. Zato je povabilo Filozosko društvo v Ljubl|ano zagrebškega filozofa Bazalo in v bližnji bodočnosti povabi tudi belgrajskega modroslovca Petronl|evlča.
Priznani predavatelj prof Bazala je v dobri poldrugi uri pregledno podal osnove svojega pogleda na svet in življenje z vida volje. Predavanje
te bilo kljub zgoščenosti zelo umljivo In jezikovno »ogato. Zlasti klasično izobraženi poslušalci so še posebno uživali ob pestrosti latinskih in grških izrazov, ki so pojasnjevali idealistični svetovni nazor predavateljev.
Profesor Bazala je najprej pripomnil, da ei |e izbral za predavanje vprašanje, ki ga ni mogoče v eni uri izrpati. Hoče pa pokazati nekaj novih vidikov, ki omogočajo novo filozofsko gledanje na «vel in življenje s perepekHv» volje. Izhodišče mu je idealistični argument, da je vse, s čimer razpolagamo in operiramo, naS duševni material. Kar nam nI zavestno, to za nas ne obstoji- Kar imamo, je du-ševni takt Teh faktov je mnogo vrst. Imamo intelektualne, čustvene in stremlieniske fakte. Ta du-
ševna stanja se razvijajo v različnih stopnjah, katerih mnogoličnost nam kaže že psihologija, Sedaj je važno, s katerega konca motrimo duševne podatke in jih projiciramo v enotno sliko o svetu, s etališča razuma, čustva ali volje
Duševno ie dr. Bazali vedno neko stanje, ki se nanaša na neki jaz. Fizični procesi nimajo tega odnosa, tečejo sami zase, ločeni od jaza. V nas samih pa so stanja, ki niso vedno enako izrazito signirana z našim jazom, niso vedno izrazito duševna. Naša zavest ni vedno v isti višini, temveč valuje. V tem valovanju zveza z jazom včasih popušča, naša du-ševnost postane tam tako rekoč manj duševna.
Duševno življenje pa se ne vrši samo v eni ravnini, četudi je popolnoma zavestno. Najprej imamo ravnino neposrednega doživljanja, To je ravnina večne borbe za zavest, večnega toka psihične energije in faustovskega dogajanja, ki ne pozna trenutka miru. V tej ravnini ee sedanjost zliva s preteklostjo in teži v bodočnost. Slovnično bi lo stanje izrazil z glagolom «em ln pridevnikom: sem vesel, sem čustvujoč, sem hoteč, sem razmiiljujoč. Vse to je bujno neposredno doživljanje. Ako bi naše življenje teklo samo v tej ravnini, bi bili podobni plavaču, ki bi plaval in imel glavo stalno v vodi. Toda plavač mora dvigniti od časa do časa glavo iz vode.
Človek mora iz ravnine doživljanja v ravnino razgledovanja, sfero mišljenja. Tu doživljamo ncltaj, kar je bilo. To je drugačen način duševnega obstoja. Iz tega, kar neposredno doživljamo, nekaj zgrabimo Kar je tu in tam razsuto, v razumski perspektivi zberemo. To skupno zbiranje in gledanje ni nič drugeg? kakor ideja, čisto v Platonoven smislu besede. To ie iskanje okvira vsebini, ki smo jo neposredno doživeli. Posameznosti odpadejo, ostane le meja, kakor pravi Aristotel. To delo zbiranja je potrebno, da vsebino prve ravnine lahko obvladamo. Slika življenja na tej ravnini je uma shema, brez plastičnih kontuir, dočim je neposredno doživljanje konkretno, sočno V drugi eferi vse ra«tav-ljamo) kar i« prej konkretno, je tu diskretno. Tu se raziJleduiemo. razmišiiamo. razsoiamu. Pulcm pa
vse zopet skušamo sestaviti v sistem, ki jc čisto drugačna slika sveta, kakor jo neposredno doživljamo.
Na tej ravnini so zakoreninjeni vsi oni, ki beže iz sfere doživljanja k razmišljanju in se boje bujne istinitosti. Iščejo gotovosti samo v ravnini refleksije in se le tu umirijo Namesto doživljajev imajo miselne kopije. Tu postane jaz lastnik, ki ima nekaj pred seboj, Kar jc bilo prvotno v subjektu, je sedaj zanj objekt, ki ga je mogoče logično determinirati.
Ali pa more biti to logično determlniranje nadomestek za doživljanje? Racionalna shema ne ob-seže vsega, kar je v doživljajski sferi. Mnogo je duševno lako nepoerednega, da ne najdemo zanj misli in besede in ostane večno neizrekljivo. Razum neposredno realnost z razčlenjevanjem prikriva, čeprav ima namesto ustvarjanja gledanje, namesto zavesti znanje, Tu jc vse receptivno pasivno, brez vsake izvirne aktivnosti. In vendar je moment aktivnosti zakoreninjen v vsakem doživljanju. Vse doživljanje je rezultat neke napetosti, težnje, stremljenja v nas. Osnova doživljanja ni znanje, temveč hotenje, ambicija. Na hotenju se gradi vse ostalo, celo razumski svet. V spoznavanju je empirizem pred racionalizmom, izkustvo pred formo. Vsako izkustvo je akt, projekt, poskus, Tu ee povsod kaže volja kot osnova zavesti Sele na tem temelju je upravičena logika, ki projekt skuša verificirati, Življenje je v svojem izvirnem bistvu gibanje s težnjo in tendenco, ki ne izvira iz znanja, temveč iz hotenja, ki sc hoče vzdržati in oblikovati, ki se hoče graditi iz «il, ki večno nastajajo. Zavest nam je individualni produkt ne preteklosti, temveč bodočnosti, S perspektive volje nam svet ni samo predmet, temveč imamo več svetov, ki so drug v drugem kakor istosrediščni krogi. Največji krog je svet fizičnega, v njem je «vel biološkega, v tem svet duševnega in v tem svet duha. Vsak «vet ima svoj prostor in svojo tendenco. V središču pa je volja, ki je v »vetu duha nekaj nadsubiektlvneg», čepr*v ni izven »ubjektivnega. Taka je živ» slika sveta in življenja, ako io gledamo s perspektive volje. Kaže nam, da je naše bistvo — naša naloga,	B.
Borza
Dne 20. marca 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu nn 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v zasebnem kliringu v Ljubljani popustil na 8.60—8.70, v Zagrebu na 8.615—8.715, v Belgradu pa se je okrepil na 8.70 do 8.80.
Grški boni so beležili v Zagrebu 29.15—29.85, v Belgradu 28.90—29.60.
Nemški čeki so narasli na naših liorzah 14.88 do 14.58, nadalje so v Belgradu beležili za sredo maja 14.25—14.15.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,199.578, v Belgradu 1,972.840 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1,125.000 din.
Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 hol. gold. . . 2407.91—2422.50
Berlin 100 mark...... 1744.52-1758.40
Bruselj 100 lielg...... 733.69— 738.75
Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt.......215.61— 217.(K i
Newyork 100 dolarjev .... 4318.51—4354,82
Pariz 1011 frankov ..... 180.77— 132.21
Praga 100 kron...... 151.83— 152.91
Curih. Belgrad 10. Pariz 13 20, London 21.6675, New York 486.25, Bruselj 73.625, Milan 23, Amsterdam 241.525, Berlin 175.15, Dunaj 57, Stockholm 111.675, Oslo 108.875, Kopenhageii 96.725, Praga 15.24, Varšava 82.24, Budimpešta 86.25, Atene 3.95. Carigrad 3.50, Bukarešta 8.25, llcl-singfors 9.58, Buenos-Aires 108.25.
Vrednostni nanirii
Ljubljana. 7% Investicijsko posojilo 98.50 do 1(K), agrarji 60—62, vojna škoda promptna 473 do 478. begluške obveznice 91.50—93.50. dalm. agrarji 91—92.50, 8% Blerovo posojilo 96—97, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—101. — Delnice: Narodna banka 7300—7400, Trboveljska 205-215.
Zagreb Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98 denar, agrarji 60.50 denar, vojna škoda promptna 475—477 (475), begluške obveznice 92.50 denar, dalm. agrarji 91.50—92 (92), 4% sev. agrarji 60 denar, 8% Blerovo posojilo 90.50—91 (90.50), 7% posojilo Drž. hip. banko 99.50 denar, 7% slab. posojilo 97.50 -98.25 (98). Delnice: Narodna banka 7300 denar, Priv. agrarna banka 2)7 denar, Trboveljska 200—220, Gutinann 65 blago, Ost. sladk. tov. 110-135, Dubrovačka 375— 400. Jadranska plovba 370—405, Oceanla 600 denar.
Belgrad. Državni papiri: 1% investicijsko posojilo 100.50 denar (101), agrarji 62 blago, vojna škoda promptna 476.50—478, za konec maja (476.50) za konec julija 476), begluške obveznice 94-9450 (94) dalm. agrarji 93.50—03.75 (93), 8% Blerovo jiosojilo 96 denar (96), 7% Blerovo posojilo 91 blago (90.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7300 blago (7300), Priv. agrarna banka (222).
Žitni trg
Novi Sad. Koruza bč. sreni, 99—100, ban. 96— 97. Tendenca nelzpremenjena. Promet velik.
Sombor. Koruza bč. erem. 96—98, bač. srem. maj 98—100. Tendenca etalna. Promet 87 vagonov.
2ivina
Mariborski sejem 29. marca. Na današnji živinski sejem je bilo prignanih: 4 konji, 10 bikov, 91 volov, 239 krav in 14 telet, skupaj 358 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 2.50-5.50, jioldebell voli 3.00— 4.50, plemenski voli 4.75 do 6, biki za klanje 3.50-4.30, klavne krave debele
4—5,	plemenske krave 4—5.50, kravo za kloha-sarje 2.50—3.25, molzne krave 3.50—4.10, breje krave 8.75—4.25, mlada Živina 4.40—5.50, teleta
5—7.	Prodanih je bilo 216 glav Živine. — Mesne cene: volovsko meso I. 1 kg 10—12, II. 8—10, meso bikov, krav In telet 6—12, telečjo meso 1. 10—14, II. 8—9, svinjsko meso sveže 10—U din.
Redni živinski sejem v Lendavi dne 21. marca 1D3H. Na sejem je bilo prignanih 259 komadov živino, prodanih pu je bilo 72 komadov. Cene sledeče: biki 3.75—5, telice 3.75-4.75, kravo 2
do 8 tepla .ISO—5 dip za w<* ?lve leže
Jubilej „sibirskega angela"
niače države od tam pa eo prihajali v Rusijo od drugod hudo ranjeni. To je bila velika dobrotn. kakor je bila velika dobrota, da je po njej švedski Rdeči križ organiziral pošiljanje daril vojnim ujetnikom od doma. Tudi piema je Rdeči križ posredoval.
Najhujši časi pa eo zn delovanje švedskega Rdečega križa prišli, ko se je začela revolucija in jo izbruhnila državljanska vojska v Rusiji. Obe vojskujoči se stranki sta vojne ujetnike silili, naj se udeležujejo bojev. Mnogo ujetnikov je popariolo na do 10 000 km dolgem maršu od zahoda na vzhod. Meseca julija leta 1918 je jîrandstromova skupaj s peščico Švedov moral« bežati skozi Sibirijo. kjer je bila priča velike človeške žaloigre, pri kateri je smrt pobrala nad en milijon človeških življenj. Kuga, lakota, vojska in zima — vse se je zarotilo zoper nesrečno ljudstvo. Ženska je pomagala in pomagala, kjer je mogla. Zato je tamkaj dobila častni naziv »Sibirski angele. Mnogokrat je sama bila v smrtni nevarnosti ter je nekajkrat v zadnjem hipu bila rešena. Vendar je v Sibiriji vztrajala do leta 1920, ko ee je vrnila v svojo švedsko domovino.
Če ee je sedaj, ko obhaja svoj zlati jubilej, spominja svetovno časopisje, je to priznanje hvaležnosti vsli tistih narodov, ki so njih rojaki kdaj bili deležni njene dobrote.
V Parizu je začelo stavkati 20.000 delavcev, ki so zasedli pet tovarn podjetja Citroyen. — Na sliki
je sprevod delavk, ki demonstrirajo po ulicah
Ameriška ženska
Sv. Pavel na znamkah
Zadnja izdaja grških znamk je prinesla veliko novost. Na znamkah po 7 drahem je upodobljen sveto apostol Pavel, ki Grkom pridiga na griču pri Akropoli. Na novih znamkah po 10 drahem je upodobljena cerkev sv. Demetrija iz 6. stoletja na znamkah po 15 drahem pa je ovekovečen umik mohainedancev iz Carigrada.
Križanka
Vodoravno: 1. slovenski skladatelj, 6. del cveta, 11. važnejše otočje zahodno od Evrope, 12. tuja beseda za presledek, 13. izdelovalec sira, 14. pasje ime iz znane mladinske povesti, 15. večji kos lesa,
19.	važnejši kraj pri Velenju, 22. moško krstno ime,, 24. tuja beseda za prehlad, 27. tuja beseda za pripovedno pesništvo, 28. druga beseda za lepo vedenje, 29. soustanovitelj Rima, 30. večje gorstvo v Južni Ameriki, 31. važnejša gora na Dolenjskem, 32. skrajšano žensko krstno ime, 33. večji levi pritok Donave na Bavarskem, 34. ud družine v otroškem govoru, 35. mestno nočno zabavišče, 38. druga beseda za cunjo, 42. afriška velika žival, 44. del naslova, 45. moško krstno ime, 46. poletna vrtna hišica, 47. tuja beseda za kos, 48. vrsta trpežnega blaga, 49. tuja beseda za napev,
50.	druga beseda za trnek, 51. natančen rokodelec, 53. važnejša osebnost iz francoske revolucije, 56. manjša državica v Združenih državah Severne Amerike. 60. tuja beseda za prijeten vonj, 63. druga beseda za stražarja, 64. prebivalec dela Štajerske, 65. glavno mesto večje Balkanske države, 66. važnejše letovišče v Švici.
Navpično: 1. prebivalec Pirenejskega polotoka, 2. tuja beseda za zavetišče, 3. etarosloveneka črka, 4. priprava za merjenje časa, 5. pomembnejši perzijski vladar, 6. obrtnik, 7. grška črka, 8. kraj v rebri, 9. drag kamen, 10. manjši kraj med Starini trgom pri Ložu in Cerkniškim jezerom. 16. duhovna igra Josipa Feitena, 17. višji duhovniški na«lov, 18. sodobna španska politična osebnost. 19. neprijetna posledica nesreče. 20. moška oseba iz romana Marte Ostenso: »Klic divjih gosi«, 21. važnejša pokrajina v nekdanji srednji Grčiji, 22. gozdni grm, 23. tuja beseda za poziv, 25. tuja beseda za vrsto naglasa, 26. važnejši indijski ep, 36. latinsko ime za starogrškega boga ljubezni, 37. tuja beseda za neodločeno igro. 38. vrsta živinske krme, 39. druga beseda za stražnika. 40. slovenska beseda za fiasko, 41. tuja beseda za pozitivno elektrodo, 42. druga beseda za hudiča. 43. belokranjska narečna oblika za očeta,
51.	druga beseda za živalsko krmo, 52. druga beseda za dobro karto, 54. Kreitenova drama iz rimskega življenja, 55. važnejši pritok Drine, 57. rimski pozdrav, 58. turška gostilna, 59. sprednji del voza, 60. važnejše italijansko mesto ob Adiži,
61.	skrajšan naslov Čapkove fantastične drame,
62.	ruska reka, ki se pri Nižjem Novgorodu izliva v Volgo.
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. karikatura, 11. obolos, 12. Arad, 13. laket, 14. utica, 15. oda, 16. kvartir,
20.	tovarna, 22. Unn, 23. enota, 25. Koper, 27. če-tnaž, 29. Idaho, 31. Ida, 32. Manila, 33. Nin, 34. A bo, 36. Cina. 38. Alan, 40. enača j. 43. kozel, 46. Atena, 48. erar, 49. ud, 50. Atos, 52. panoga, 53. Ruda, 55. Ana, 56. Sava. 57. ras.
Navpično: 1. kolotečina, 2. Abadon, 3. rokav, 4. Ilek, 5. kot, 6. Asuan, 7. Tatra, 8. Uri, 9. Racine, 10. Ada, 17. vraža, 18. Tupaliče, 19. narog,
21.	ataman, 24. Oman, 25. kino, 26. odica, 28. edil, 30. han, 35. beluga, 37. Ajas, 39. Azana, 41. na-dav, 42. anoda, 43. Kepa, 44. Oran, 45. Eros, 47. Tara. 51. tur. 54. os.
Za kratek čas
Marsiknk vojni ujetnik, ki je med svetovno vojsko bi! ujet v Rusiji, sa morda še danee hvaležno spominja delovanja švedskega Rdečega križa, ki je za toliko tudi slovenskih vojnih ujetnikov posredoval in jim tudi omogočil zvezo z dimom. Švedski Rdeči križ je prenvngo dobrega etoril za vojne ujetnike v Rusiji, zlasti pa ee je za njihovo usodo brigala hči Švedskega poslanika na carskem dvoru v Petrogrodu Eisa Brilndstrôm. Ta čudovita ž'-neka je dne 26. marca obhajala 6vojo 50-letnico.
Rodila ee je dne 26. marca lela 18XS v Petro-gradu, kjer je bil njen oče švedski poelaniški uradnik in pozneje poslanik nn ruskenj carskem dv jru. Ko je izbruhnila svelo • ia vojSha. je 'ui'a liriindstrômova 26 leta stara. Takoj ee je posvetila skrbi za Rdeči križ, in je od tistega ca«« neumorno delovala. Venomer je popotovala, enkrat je bila v Petrogradu. drugič v Moskvi, potem je hitela v Sibirijo, kjer je eama hotela videti, kako se ujetnikom godi, da se je potem s pomočjo Rdečega križa na merodajnih mestih v Petrogradu in v Moskvi zanje posredovala. Ta ženska pač lahko reče o sebi, da je edina ženska na svetu, ki je sama ossbno po bolnišnicah, taboriščih in na prisilnem delu obiskala nad en milijon ujetih vojakov.
Položiij vojnih ujetnikov nikjer ni bil zavidanja vreden, še manj seveda v širni Rusiji. Ljudje niso bili vajeni ne tamkajšnje zime, ne hrane, ne drugih življenjskih razmer. Preden so vojne ujetnike s fronte prepeljali v Sibirijo, jih je v vagonih innogo pomrlo. Saj so nekateri v živinske vagone stlačeni bili po cele 4 mesece na potu. Švedski Rdeči križ. v katerem je bila ta ženska poglavitni delavec, je mnogo dobrega etoril za vojne ujetnike. Včasih je to delo bilo 6iln težavno, pa ga je po veličini zmogla, daei je bila le šibka ženska.
Najhujše se je švedski Rdeči križ boril zoper nalezljive bolezni, ki so kosile vojne ujtnike. Pe-gaeti legar. trebušni legar, griža in malarija — vse lo je pobralo na stotisoče siromakov, ki si sami niso mogli pomagati. V nekaterih taboriščih je bilo stlačenih po 30.000 vojnih ujetnikov. Ta taborišča je obiskavala Elza Brandstrom s svojo komisijo, iii pa je imela na razpolaganje le pičlo število zdravnikov in morda še manj potrebnih zdravil. Vendar se je posrečilo, da so te hude bolezni z združenimi močmi omejili. Veliko umiranje je ponehalo.
Mnogo vojnih ujetnikov je delalo pri prisilnih delih, ko eo gradili železnico do Severnega Ledenega morja, tako imenovano Murmansko železnico. Tukai so poslali v prisilno delo nad 70.000 vojnih ujetnikov. Skoro polovica teh siromakov pa je zaradi naporov pomrla ali vsaj hudo obolela. Tudi zanje se je zavzel švedski Rdeči križ po zaslugi te ženske, ki si je vse eama ogledala. Največje njeno delo pa je brez dvoma zamieel, noj ee hudo ranjeni vojni ujetniki zamenjajo. Iz Rusije so poslali Rusi hudo poškodovane v njihove do-
moda zoper pariško
Ameriška industriia za žensko modo je poslala iz Amerike na Francosko 20.000 kg lahkih ženskih oblek. Ta ženska roba že plava iz Amerike v Evropo, kjer naj izpodrine pariško modo. Ker so ženske obleke sila lahke, računajmo, ila tehta vsaka ženska obleka kakih 150 gramov. Ako so vse obleke, ki jih pošilja sedaj Amerika čez lužo v Pariz, približno te teže, bo prišlo te dni iz Amerike v Pariz nič manj ko 133.000 ženskih oblek. To pa je že toliko, da utegne kaj lahko pariškim modnim ateljejem delati velike preglavice.
Francoski modni krojači so že izračunali, če bo to blago vrženo na pariški trg, da bodo pariške modne šivilje izgubile 532.000 delovnih ur
Vojaki prejšnjega avstrij. 1. bataljona 15. pešpolka
z Dunaja, ki eo jih takoj po prevratu prestavili v Berlin, kjer eo jih oblekli v nemške vojaške uniforme, se vračajo na Dunaj. Kakor ee vidi, se jim je v Berlinu dobro godilo.
in da bo izgubljenega ludi za te ure toliko zaslužka. Sedaj si pariški modni krojači belijo glave, kako bi to izgubo preprečili. Če bi se res zgodilo, da bi vse to blago po nižjih cenah prišlo na pariški trg, ni dvoma, da bi to pomenilo povečano brezposelnost. Podjetja se boje novih denarnih težav, poleg tega pa bi pariška moda za-dobila velik moralni udarec, saj je doslej Pariz vodil modo vsega elegantnega ženskega sveta na vsem svetu. Doslej ameriška industrija francoski modi ni mogla do živega.
Sedaj pa je prišlo tako daleč, da bo Amerika vrgla na pariški trg kar 133.000 oblek. Težave francoskega gospodarstva hudo teže tudi modno industrijo. Cene etorjenemu blagu, kakor se po slovensko pravi konfekciji, vsak dan rastejo, zaradi česar ni čuda, če je Amerika čutila potrebo udariti na pariški trg ter ga s ceneno ameriško modo napolniti. Ameriške modne industrije imajo namreč izvrstno, a ceneno blago, izdelano v serijah, ki ga lahko vržejo na trg. To blago, narejeno v tovarnah in kar v množicah, grozi uničiti francosko modno obrt, ki je bolj individualna.
Francoska modna obrt, ki doslej še nikdar ni bila tako močno ogrožena, je sedaj vrgla v francosko javnost geslo: »Francozinje, kupujle le francosko blago!« Ali bo to geslo zadostovalo, to se kmalu videlo.
Koliko stane vojskovanje
Angleške etatistike eo dognale in izračunale, da «o vojske na Kitajskem in na španskem Angliji I povzročile že celih 980.000 funtov šterlingov stroš-I kov, kar je v našem denarju blizu 200 milijonov dinarjev. Od tega denarja odpade 10.500 funtov, ki I jih je Anglija morala plačali za odbor za nevme-I šavanje, 86.000 funtov je morala plačati za poseb-; ne konzularne in diplomatske naloge svoje dežele z ozirom na te vojske. Od lega zadnjega zneska pa je Г2.000 funtov šlo v blagajno mednarodnega od-liora za nevmešavanje. Da so angleške begunce odpeljali iz kitajskih bojnih bližin, je to Anglijo veljalo 15.000 funtov. Angleži pa, ki so jih morali odpeljati iz Španije, so veljali Anglijo 53.000 funtov šterlingov.
Če že toliko velja vojskovanje tamkaj, kjer še ni nobenih bojev, koliko dragocenega denarja požre pravo vojekovanje samo! Denarja, ki ga je treba šteti takoj, ne da bi pri tem računali tiste izgube, ki jih vojska naredi na človeškem zdravju, življenju in na kulturnih in umetniških vrednotah, ko za vojsko ostane toliko dragocenih zgradb razdejanih in umetnin uničenih. Tega menda 6ploh ni mogoče prešteti.
Dama pri zlatarju ei da pokazati dragocen prstan.
»Ali je briljant v njem tudi res pristen?«
»Tako pristen kakor vaši lasje, milostljiva!«
»Pa mi pokažite kaj drugega I < • • •
r Očka, povej mi no. ali je 500 dinarjev mnogo denarja?«
r-To je pa različno, kakor ee vzame. Če je 500 dinarjev treba zaslužiti, je to innogo denarja. Če pa mamica potrebuje kdaj 500 dinarjev, pa pravi, da je to malenkost. «
*
Kai pravi hmo
V	Unionu
»Žena je izginila«, je naelov filma, ki ga kažejo te dni v tem kinu. Vsebina je zmešana in burkasta, podoba zakonekega življenja, takega, ko je mož obupan zaradi psa, ki ga ima žena rada in ki zaradi psa celo moža zapusti, torej je to zakon, ki ree ni vreden tega imena. Igralci rešijo s evojim živahnim igranjem neumnost vsebine, tako da ee ljudje bolj smejejo, ko da bi resno jemali za-koneke štreno. Nastopajo Ilans Moser, ki dobro rešuje svojo vlogo, in Kemp in Lucie Engliech, ki eta za smeh i
n kratek Čas. Smeh a je obilo, zlasti še, ker ee vea burka erecno razredi.
V	Slogi
Poročali smo že, da tu nastopa mala Shirley Temple in eicer v filmu vSirota mala hogatinka«. Igra ima svojo privlačnost samo s to deklico, ki je v filmu pevka in jo je komaj videti izpod odeje raznih nesmiselnih, kar banalnih podrobnoeti. Ker bi rad vsakdo videl to malo zvezdnico, zato obiskujejo tudi ta film, kf je sicer prav »mre« prazen.
Front de Boeuf pošilja sla
»Tvoja dva spoveden-cn sta bila menda velika grešnika, ko sta se tako dolgo spovedovala,« se je norčeval Front de Boeuf Odkar sta izvedela, v čigave roke sta zašla, sla na vse pripravljena,« je odvrnil zakrinkani Cedrii-•»Kaj slišim? Saško go voriš!« se je začudil vitez »Da, v angleškem sa mostanu so me vzgojili.»
»Rajši bi, ko bi bil Norman No. pa te boni tudi takega lahko pora bil za svoj namen. Tole pismo ponosi v Lavoisi-nov grad ter mu povej, naj ga čimprej pošlje naprej v York. Sedaj pa stopi za menoj!«
Vitez je odvedel Ce drica k zadnjim grajskim vratom in skozi nje ven. »Torej stori, kakor sem ti velel. Če prideš srečno skozi gozd ter se vrneš 7 dobrimi novicami, se boš pri meni lahko .ia-lokal vina, da ga ves tvoj samostan toliko ne premore!«
»Prav gotovo se vr nem!« je zagotavljal C;" dric.
»Prav! Za sedaj prej
mi tole nagrado!« je dejal vitez ter Sašu ponudil zlatnik. »Če pa mojega naročila ne boš natanko lako izvršil, ti obenem s tvojo kuto še kožo potegnem s telesa'«
»Brez skrbi!« je hladno odgovoril Cedric in odhitel. Komaj pa je napravil nekaj korakov, se je nenadno obrnil ter zalučal v viteza tisti zlatnik rekoč: Tukaj imaš svoj smrdljivi denar, ti nor-pianski pes! Z njim vred naj le vrag vzame!«
„Konzul" Klauss
izročen sod»šču
Maribor, 29. marca.
Največja senzacija za Maribor je danes afera »konzula« Klaussa Policija jc zaključila preiskavo ter je možakarja včeraj izročila sodišču. Sclc sedaj, ko se je v javnosti zvedelo za njegove goljufije in mahinacije, so se začeli oglašati pri policiji in sodišču ljudje vseh stanov iz Maribora in okolice, ki so imeli s Klaussom posla 1er so po večini to poznanstvo tudi precej drago plačali. Tako je prišlo danes iz Zbelovcga pri Poljčanah, kjer je imel Klauss svoj »sloviti« rudnik, sporočilo, da je zapustil samo tam doli okrog 200.000 din dolgov. Znal si je pridobiti zaupanje tamošnjih bogatejših domačinov, ki so »financirali« njegov rudnik. S spričevali uglednih rudarskih kapacitet o visoki vrednosti zbelovskega premoga (v resnici jim je podtaknil v presojo kose premoga iz Porurja v Nemčiji) ie znal prepričati domačine, da se nahajajo v njihovem kraju v zemlji bogati zakladi, ki jih bo Klauss dvignil 1er z njimi osrečil vso okolico. Proti Klaussu je bilo samo ob koncu lanskega leta vloženih pri tukajšnjem sodišču 10 tožb, in sicer zaradi tega, ker ni plačal stanarine, hrane, ker je dolgoval natakarjem v kavarni in celo trafikant, pri katerem je jemal cigare na upanje, ga je tožil. — Največja zanimivost je ogromna korespondenca, ki jo je policija Klaussu zaplenila Nešteto pisem je iz vseh krajev Evrope, od odvetnikov in bančnikov ter bogatih zasebnikov, s katerimi je Klauss bil v stikih 1er jih je skušal zainteresirati za svoje gospodarske načrte, zlasti za evoj zbelovski rudnik. Iz pisem je razvidno, da so ga v Mariboru dostikrat obiekali razni inozemeki gospodarski strokovnjaki, ki pa so menda kmalu uvideli, s kakšnim človekom imajo opravka. Zanimivo je, da je pisal tudi znamenitemu angleškemu časnikarju Bruce Lockhardu, piscu znanih spominov iz prevratne dobe angleške diplomacije. Dobil pa je od Lockharda odgovor, da se bavi samo z žurnalistiko in ne z gospodarskimi posli, Klauseova preteklost je še vedno precej zavita v temo, dasi je policiji priznal, da ni bil nikoli konzul. V Mariboru pa zatrjujejo nekatere osebe, da »o dobile od svojih inozemskih znancev obve-stilo, da je bil Klauss nekoč navaden krojač ...
Ciganska bit h a na Ižanskem
Ljubljana, 29. marca.
Ižanski orožniki so v nedeljo popoldne pripeljali v zapore okrožnega sodišča velikega, vitkega cigana Marka Hudoroviča, ki je bil rojen leta 1908 na Vrhniki pri Ljubljani in je oženjen. Vrhniška linija Hudorovičev je zadnji čas postala prav velika nadloga za vso ljubljansko okolico, zlasti v podkriinskih naseljih. Hudoroviči, ki so znani kot nasilneži in veliki tatovi, so se zadnji čas klatili po Ižanskem. Ponoči v soboto je bila večja ciganska tolpa v gostilni posestnika Stankota An-zeljca v Tomišlju. Močno so popivali in peli ciganske pesmi. Naposled pa jim je alkohol tako
švignil v glavo, da so se začeli silovito med seboj prepirati in tudi domače izzivati. Posledica prepira je bil hud pretep. Razvila se je pravcata bitka. Močnejša skupina ciganov se je odstranila iz gostilne. Zunaj stoječi cigani so začeli tolči po gostilniških oknih in streljati skozi okna v gostilno. V gostilno so oddali kakih sto strelov. Razbili tio vsa okna in hišna vrata. Domači so to noč preživeli v velikem strahu in trepetu. Ciguui pa so se nato spravili tudi na vaščane, ki so prihiteli na pomoč. Proti njim so oddali tudi več strelov. Od domačinov je bil. eden huje, drugi pa laže ranjen. Po napadu so se cigani razbežali, le eden, omenjeni Hudorovič je padel orožnikom v roke. Zadnji čas je bilo po ižanski okolici izvršenih več tatvin. Splošno je znano, da so Hudoroviči zagrešili tudi večje tatvine po raznih dolenjskih krajih.
Krani
Ohčni zbor krajevne organizacije JRZ Kranj
bo drevi ob 8 v I.judskem domu v Kranju.
Požar v Bitnem. V noči med zadnjo nedeljo in |m)nedel.jkom okrog pol 1 je začelo goreli gospodarsko poslopje posestnika Borštnika v Spod. Bitnem. Domačini so takoj prihiteli reševat ži-> i no in druge premičnine in poklicali okoliške gasilske čete. Poleg Boršlnikovegova poslopja je bilo gospodarsko poslopje gostilničarja Štesmana, na katero je ogenj švignil in upepelii tudi to poslopje. Skoda je le delno krita z zavarovalnino.
Anketa za veliko razstavo v Kranju. Predsednik občine Kranj g. Karel Češenj sklicuje anketo za veliko razstavo, ki bi se naj priredila v letošnji jeseni v Kranju. Anketa bo v četrtek, 31. marca ob pol 7 zvečer v mestni posvetovalnici. Vabljeni so predstavniki društev, obrtnikov, trgovine in industrije.
Trbovlje
Rudarji pripravljajo pogajanja s TPD. Zadnjo nedeljo je bila v Trbovljah širša konferenca zastopnikov delavstva vseli rudarskih revirjev. Na konferenci so se napravili sklepi glede zahtev rudarskega delavstva pri TPD, na katere so se vsi zastopniki vseh strokovnih organizacij in II. ru-dnrske skupine soglasno zedinili. Zastopniki rudarjev 60 izjavili, da želijo, da ee pogajanja za apnenčarje in cementne delavce pri TPD vodijo ločeno in zanje same posebej. Na razpravi, ki bo 5. aprila v Ljubljani, pa jih zelo zanima, koliko dol>re volje ho pokazala TPD za nadaljnjo ureditev delovnega razmerja pri njej zaposlenega delavstva. Zato ee bodo razprave eeveda udeležili.
Članski sestanek JRZ ho prihodnjo nedeljo zjutraj v Društvenem domu. Poročala bosta gg. dr. Hodžar in član ban. eveta Križnik.
Kino Društveni dom bo predvajal od sobole do ponedeljka prelep film najnovejše produkcije »Seetra Marija«.
Stev. 15.040 — 1938.
Razpis služb
V smislu sklepa predsedstva Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev v Zagrebu z dne 22. marca 1938 pod čl. 6 sejnega zapisnika, se razpisuje s tem natečaj za izpopolnitev:
1.	pet mest pomožnih dnevničarjev z dovršeno pravno fakulteto s plačo 1200 din za prve tri mo-sel!6 ^hižbovanja, nadalje pa s plačo 1350 dir. mesečno)
2.	dveh mest pomožnih, dnevničarjev z dovršeno filozofsko fakulteto in diplomo iz matematike s plačo 1200 din za prve tri mesece službovanja, nadalje pa s plačo 1350 din mesečno;
3.	treh mest diplomiranih absolventov eko-nomsko-koinercialne visoke šole s plačo 1200 din za prve tri mesece službovanja, nadalje s plačo 1350 din mesečno;
4.	desetih mest pomožnih dnevničarjev z dovršeno srednjo šolo oziroma trgovsko akademijo z maturo z mesečno plačo 1200 din;
5.	štiridesetih mest pomožnih dnevničarjev i najmanj štirimi razredi srednje ali njej enake šole z mesečno plačo 1000 din.
Pogoji nastavitve so sledeči:
a)	Prosilci morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije in obvladati morajo srbohrvatski in slovenski jezik;
b)	biti morajo stari 18 in ne več kot 35 let;
c)	biti morajo telesno, umsko in moralno sposobni za službovanje pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev;
d)	dokazati morajo neoporečnost življenja ter da niso bili odpuščeni iz službe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali iz kake druge javne službe;
e)	da niso pod kuratelo ali v konkurzu, da niso osumljeni ali pravomočno obsojeni zaradi
Osrednji urad za zavarovanje delavcov v Zagrebu
zločinstva ali prestopka iz koristoljubja ali izdaje prometne ali poslovne tajnosti (§ 186 ZOR-a).
Poleg tega se zahteva od prosilcev lepa pisava, za mesta pod 5. pa imajo prednost oni, ki so vešči tudi strojepisja.
Izbrane osebe bodo pozvane na nastop službe postopoma po službeni potrebi.
Prošnji mora vsak prosilec priložiti: rojstni list, domovnico, dokaz o dosedanjem poklicu, ter zdravstveno spričevalo, nravstveno spričevalo, šolska spričevala, potrdilo o zakonski zvezi, o starosti otrok. Zdravje se mora dokazati s spričevalom zdravnika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov, ali pa zdravnika državnih ali samoupravnih oblastev ter s še enim spričevalom, ki ga izda državni ali drugi javni dispanzer oziroma zdravnik-specialist za tuberkulozo.
Lastnoročno pisane in s polnimi dokazili opremljene prošnje morajo prosilci doposlati Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev najkasneje do vključno 23. aprila 1938 opoldne.
Na zakasnele in nezadostno opremljene prošnje se urad ne bo oziral.
Namestitev vseh izbranih oseb je začasna in traja, v kolikor bi ne bilo službeno razmerje še prej razrešeno (§§ 4 in 11 pravilnika o službenem razmerju dnevničarjev) do 31. decembra 1938, ko preneha tako. da se morejo v letu 1939 ponovno sprejeti v službo, oziroma se jim more podaljšati nameščenje v mejah mest, odobrenih v proračunu za to leto.
Hugo Wasl:	9
Zlato večnega Juda
Včasih se pa kakega zobovja maža ni prijela in ubogi mornarji na Zaharijevih barkah so se morali streljati s financarji po kanalih na obali in po vodnih kolenih v ustju reke.
Toda taki pripetljaji so promet ustavili komaj za kak teden. Zaharija je ranjene ozdravil, mrtve pozabil in inazal še mastneje ali pa poskrbel, da so odstranili kaka manjša kolesa, ki se niso dala mazati, kakor je bilo treba.
Kljub tem stroškom bi Blunienovo svilo v Buenos Airesu lahko prodajali za tretjino cene, katero je imelo blago, ki je prišlo v mesto skozi zakonito pristanišče.
Toda Zaharija se je varoval, da bi svilo prodajal po tej ceni, da ne bi uničil svojih poštenih tekmecev. Znižal je ceno svojemu blagu na polovico, zaradi česar je lahko ubil dve muhi na mah: ni zaslužil več kakor dvajset odstotkov in ni do kraja uničil vseh poštenih trgovcev. Skušnja ga je bila naučila, da morejo sleparji trgovati samo zaradi poštenih ljudi.
Od svile je prešel na cigare, na čipke in na morfij. Dobre kupčije so kakor češnje: iz debla ene rasto nove.
In lako je s pomočjo spretnih in molčečih ljudi, ki so spravljali v promet njegove strupe, odkrival nove zlate poti.
Zapazil je. da prihaja med stotisoči priseljencev, ki jih na nezavarovane argentinske obale bruhajo evropske ladje, veliko odličnih dam, baronic in kontes z imeni, ki jih je težko izgovoriti in ki žele izkoristiti premoženje svojih oblik in svoja zveneča imena: kontesa Kozlovska, baronica Zytnizka.
Opazil je pa tudi — kajti Zahnriji ni ušla nobena podrobnost — da prestolniški __ gospodje
prav radi puščajo svoj denar v rokavičarnah in
slaščičarnah, kamor zahajajo mlade tujke s sa-njavimi imeni.
Če so se tiste čase kake Eve ali Olge ali Abigaile odločile, da si spremene ime, so se zatekle k operam in se prekrščevale v Gilde, Norme, Aide.
Zdaj so opere padle v pozabljenje in dekletom bolj ugajajo angleško zveneča imena filmskih igralk.
Zaharija je bil prvi v Buenos Airesu, ki je spravil v zvezo ti na videz neumni in vsakdanji dejstvi: romantično nagnjenje prestolniških gospo-dičev, zaradi katerih so mlade dame menjale imena in pa zvok nekaterih priimkov med priseljenimi damami.
Se »isti dan, ko sta se izkrcali baronica Fannv Chmielnicka in kontesa Ida Gltickova, ki je prišla iz Amsterdama v tretjem razredu, ju je Zaharija Blumen poiskal v Priseljenskem hotelu, kamor ju je spravila državna radodarnost.
••če dam tem damam nekaj srebra,« si je mislil deuarnik, v>da se bosta delali, kakor da me ne poznata in bosta imeli rokavičarne in slaščičarne in cvetličarne, bi poleni s tistimi rdeče-lasimi dekleti, ki so prišla z istim parnikom in ki bi svoja svetopisemska imena zamenjala s kakimi arabskimi: Zaira, Saida. Zelmira, naredil prav dober posel.«
Po tem naključju so nastale neštete trgovine po vseh mestnih predelih; v njih je polno odličnih dam. oblečenih v lesketajočo se svilo in z razkošnimi, ponarejenimi bisernimi ovratnicami.
Zahnrija Blumen je vladal nad njimi naskrivaj in vsak teden je hodil s svojim zamaščenim kaftanoin, črno brado in sključenim hrbtom delat po teh trgovinah obračune in spravljat dobičke.
Dobršen del dobička je šel za mazanje za pletenega prestolniškega policijskega stroja, ln ker ga je skušnja poučila, da nekatera kolesa ne vpijajo glasovite njegove maže, je Zaharija Biu men, preden je odprl novo trgovino, zmeraj prej obiskal okrožnega policijskega komisarja. In če je
QyCL cLa/fttfy Ln^^(узј^с-oioL
VajiaoUT So.t.m
A s:
& Cj. UJLb
<3
JIokLL ^ЦЛ y*- ^^ ^ ^jurvU-
Zarodi velikega zanimanja prosimo, da si pravočasno rezervirale prostore!
Razno
Brezplačno zavojček
Dostalovega toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh po prvi uporabi Mozolji^ ogrel nečistosti obraza Izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah, »Kemikalija«, Novi Sad 144. — V apotekah drogerljah originalni karton 20 din,
VINA
Za teiko dek» je močn< vino! Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON ŠTEV. 25-73
Čilajte in širite »Slovenca«
SAN D
ČOKOLADA

z
2 OKUSOMA
ugotovil, da moža ni moči omajati ,se je iz tistega kraja rajši umaknil.
Temu dejstvu je treba pripisovati, da nekaterih predelov v mestu ni blagoslovil napredek. Po drugih pa je Zaharija ustanavljal toliko podružnic, da mu paiTiki iz Evrope uiso mogli do-važati dovolj baronic in kontes. Zato si jili je dal z vso naglico pošiljati iz svoje rodne zemlje.
Za svoje mlade uslužbenke je skrbel tako zelo, da mu je včasih kar glavo razganjalo. Večkrat jc zaradi tega moral na razna popotovanja po Evropi, da je dobil zanesljivih zastopnikov za oskrbo s tem blagom med odličnimi narodi.
Čez nekaj let je imel zadoščenje, da je videl, da je njegovo delo dovršeno. V zvezni prestolnici sami je imel štirideset ali petdeset podružnic, še več pa po mestih v notranjosti.
In svoje evropske in celo azijske agencije je snoval s tako vnemo, da je Buenos Aires kmalu postal glavno tržišče za neke določene vrste blaga
Cesarju, ka1- Je cesarjevega.
Buenos Aires dolguje Zahnriji Blumenu in nekaterim tujcem njegovega rodu zli sloves, ki ga uživa med tistimi narodi, odkoder uvažajo baronice in modistke Zarndi te trgovine in obrti je proga za Buenos Aires, »le chemin de Buenos Aires«, kakor pravijo Francozi, dala dosti snovi za komedije in operete, ki so pripomogle argentinskemu imenu do tako silnega, tako žalostnega bleska ...
Seveda je Zaharija Blumen vse te posle izvrševal po agentih, nižjih agentih, nadzornikih, pooblaščencih in zastopnikih, ki vsak za«e niso nič vedeli, zakaj gre
Njegov sloves bi bil trpel, če bi hila visoka prestolniška družba, ki se inu je posrečilo, da se je prismukal v njene salone, prišla lia lo, da njegovo bogastvo izvira od baronic, ki so krasile in oživljale nekatere sumljive mestne četrli.
Zaharija ie pazil na svoj ugled Želel jc nu-stopati samo kot lastnik Banke Blumen. Stremel je tudi po tem, da bi dobil dostop v buenosaireški Veliki kahal.
Toda bodisi, da je kdo pomnil njegovo zgodbo v paraguajski vojni, bodisi da so ga njegovi posli tako zavzomali. da je ob njih pozabil varovati politične koristi svojega naroda — res je bilo, da v šestdesetem letu kot lastnik petdesetih milijonov pesosov ni imel prav nič vpliva na vlado velike države, ki mu jih je znesla v blagajno.
To se ni smplo več nadaljevati.
Lepega dnp, ko so mu posli spet dovoljevali, da se je spomnil na usodo Izraelovo, je začel zahajati na zborovanja, delil na vse strani denar in naklonjenost iu v mesecu kislevu, v novembru, so ga na občnem zboru judovske soseske izbrali za volivca, za uda volivnega odbora, ki naj bi za naslednjo veliko noč določil tiste, ki bodo tvorili Veliki kalmi.
Kako je delal tiste kratke mesece od novembra do velike noči? Res je le, da so skromnega volivcu iz meseca kisleva v mesecu nizanu, aprilu, štirinajsti dan, na večer jired Pesahom, veliko nočjo. Izvolili za udu Velikega kahala.
Naslednje leto je storil še korak in se dal postaviti za roša, poglavarja tajne ustanove, ki pomeni skupek vse izraelske moči.
Kakor veliko njegovih rojakov je tudi Zaharija Blumen izgubil v°ro v Boga Abrahamovega, Izakovcgii iu Jakobovega, ohranil pa je zvestobo talni udu.
Navdajal ga jo ponos njegovega rodu. Veroval jc v Izraela, ki mu je namenjena oblast nad svetom. Premišljeval je zakon in njegove razlage, da bi mogel na zborih v sinagogi povzeli bosedo.
Zagrizeno je častil toro, ker tvori pet Moze-sovih knjig, njena vsebina, ne le nauk, marveč ludi bojevito in slavno zgodovino njegovega ljudstva. Oboževal je Davidove psaline, kjer je našel med ljubezenskimi spevi in med kriki prerokove potrtosti kraljevske odlomke narodnega slavospeva. Nad vse pa je ljubil preroke, oznanjevalce judovskega prerojenja. Med njimi zlasti Balaama. čigar usta so polna kletev na Izraela in poln» blagro-vanja za pogumnemu kralja Moabljauov.
Voz sodobnosti
t овпп na tečajih, auto zaporami Jeklen mi ko em Ш napolnjenimi gumami sa tovore 70» do 8000 ki uporaben Je pri veen pano.,ah goeuodai stva, tudi po najslabših rotin in kot iak najb Л) ekonou lčno prevozno Br.dBtvo današnjega časa. N1 vee potr. uen opravek в Kolesi, stezanjem Sin, razdirsnje karoserileItd. Varute tovor. Zahtevajte prospekte.
Jamstvo osi, koles in gume: R. 10RANF, Hercegovatka 2, Beograd
Natani c informacije kakor tudi predvaianje na našem prostoru Zagreb eeima od 2.-1 . aprila li 38
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka besede Din 1*—; zenltovonjski oglasi Din 2 —, Najmanjii znesek za mali oglas Din 10'—. Msll oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja «e računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložili znamko.
Službodobe
Mesarskega pomočnika
takoj sprejmem — Jeslli, Medvodo	(b)
Krojaškega pomočnika
sprejmem takoj - Alojzij Pucelj, Mokronog, Dol.
Služkinjo
sprejmem - Zglaslti se v Ljubljani. Moste. Društvena ulica 16	(b)
Dobrega lesostrugarja
iu va.iouca takoj sprejme Rojina Frane, Kolodvorska ulica 8.	(v)
Prodajalko
sprejmem takoj - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmožna« -1870 (b)
20°o popusta
C	W na vse hlflan T» ppriln nrteie
r tepihe, zastore i. t. d. nudi
F. I. GORIĆAR, Ljubljana
Sv. Perta cesta 29 in 30
Vešče mizarje in
elektrotehnike in žolezo-strugarje ter ličilce išče za takoj Prva jugoslovanska tovarna vagonov* v Slavonskem Brodit (b)
Strojni elektrotehnik
vešč vseli električnih Instalacijskih in izvrševal-nih del elektromotorjev, mlajša moč se sprejme v večjo lesno industrijo na Gorenjskem - Prednost Ima s šolsko Izobrazbo. Ponudbe upravi »Slovenca pod »Trezen« St 4S93
1ЕШШ1
Vajenca
za trgovino z mešanim blagom takoj sprejmem -Predstaviti se pri Hlnko ObllSar Celje - Ostrožno.
(I
Pohištvo
I
Instalac. in kleparskega pomočnika
s prakso, zmožnega samostojnega dela, sprejmem za stalno. — Franc Šramek, klepar. Tržič.
Kuhinjsko pohištvo
kauC s fotell In perzijske preprost! 1er drugo zaradi selitve ugodno prodam Ogled Palača »Du-nav« vrata 22/11 - Vhod Beethovnova 14	(1)
Zenitbe
Želim se poročiti
z dobrosrčnim fantom и gotovino - ker bom prevzela posestvo - Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Gotovina«	(ž)
IZBIRA NI TE2KA
kadar je treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel zagotovo v stik z najširšimi kupnomočnlmi sloji prebivalstva. In to jo nas dnevnik .SLOVENEC«, kl ga bere — posebno ob nedeljah — z malo Izjemami vsaka slovenska hlSa. En poskus Vas o uspehu prepriča.
ГДТ1ТШ
Dobroidoča trgovina
z mešanim blagom — z inventarjem — zaradi izselitve takoj naprodaj -Naslov v upravt »Slovenca« Maribor št 567 (p)
V Brežicah
ln okolic* eo naprodaj hlSe. krasna ttavblsča, vlnogradL sadovnjaki (n gozdovi ter zaokroženi delt Attemsovega vele-posestva. • Pojasnile pri Ing. Miklau Otmar, Brežice.	t p)
m
Opremljeno sobo
lepo s posebnim vhodom oddam - Zaloška 109 (s)
Veliko zastopstvo avtomobilov naiboij znane znamke i$le za vodstvo
svoje velike avtomehanicne delavnice mladege, vrlega, spretnega in energičnega
moistra'poslovodlo
jugoslovanskega državljana, s perfektnim znanjem tudi nemškega lezika. Pismene nonudbevobeh jezikihssliko poslati na»Inserta« oglasni zavod, Zagreb, Jelačičev trg 4, pod šifro »Pouzdana sila«
Deviàr
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupi takoj In plača najbolje
hranilne knjižiee bank tn hranllnlo,
vrednostne papirje:
3% obveznice, bone, srečke, delnice Itd.
valute vseh držav.
Prodaja srečk državne razredne loterije.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje, delnice, 3% obveznice vnovčujem po najvišji ceni
takoj v gotovini. Kupoprodaja nepremičnin Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekturt »Vrelec sreče«.
AL. PLANINSEK
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14,
ptftth
tafittvajfr bmp/afa» nw»/
HEIMEL HEROID
d i o.j. za/. trormeê <p/a^b//
MARIBORšt 102
Din 15--
nova gramofonska plošča svetovne znamke po izbiri
в novih ploiC sorti-raniti samo Din 100'-
Ookler traja zaloga
Veieplč
■femejeva c. 25. Ljubljenj
Voluharje
preženeS uspešno z Zello pasto Tuba z navodilom 15.50 din, '/« kg doza 76 din, — Sever & Komp, Ljubljana.	(1)
VAŠA BRADA JE TRDA KAKOR
...in poizkusili s le it dvajset vrst mila dozdevna „za brille", eno je drago, drago izpod cent. Izgubili ste las in denar...
.. . Ali iz dragega izkustva pridobili ste vendar korist. Prepričati ste se da obstoja samo eno milo za britje s katerim
pi&fan&fruife uzitdfi:
Ji ORIGINALNI!
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hioko Maver i drag, Zagreb.
Ta «leoantitf atu* ee iideiu|« v 6 ba-vah ea lahko neštetokrat napolni t milnimi vfotkl.
UgodnaI prilika!
(eške Giorgete
po Din 24'— dobite pri
Trpinu - Harlbor
Vetrinjska ulica št. 15
MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 13 Za potovanje — za vsahdanjo rabo
»r
SlovenCeva" podružnico
Liubiiana, Turseva cesta
(paleča Poštni dom)
"' m чт ep m ч
•v
»ZVONČEK« terpentin
5 din — V zalogi mllar-rie Vodnikov trg (vogal pod lemenatom)	(1)
II	TFfl	Tli
		aoMBI
Svetovno rnnne nemške znamke
»BRENABOR« dvokolesa
petkrat kromtrana ln odporno emajllrana, t nezlomljivim okvirjem dohite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44.
Svete najfinejše norveške
ribje olje
Is lekarne dr. G. Piccollfs v Ljubljani
•e priporoča bledim is slabotnim osebam
Zelo ugodno
lahko {io kupite moške obleke, prevzete od bivše konfekcijske trgovine Maček, kakor: moške modne in športne obleke, več vrst hlač, površnikov in deške mornarske pomladno obleke. Zfflaslte »o v trgovini P. Mngdič, Aleksandrova cesta št. 1.	(1)
KOLESA
nejnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 330'— naprej.
Nova trgovina
ljubljena - Tyrtcva cesta 3«
(nasproti Gospodarske sveže)
Bukova drva
na pol suha - vsako količino prodam. Cena po dogovoru . Naslov v upr . »Slovenca« pod št 4859
Tudi Vaša obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JO S, REKM
Ljubljana
Poljanski nasip 4«5 Pralnica — Svetlolikalnica
Radio
Programi Radio Liubiiana »
Sreaa, Sa. marca: 11.30 Spuščanje prve jugoslov. torpedovke v morje (prenos iz Splita) — 1? Radijski eramel — 12.45 Poročila — 13 Napovodi — 13.20 Operni odlomki (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Novi smisel narodnih običajev (g. prof. Niko Kuret)
—	18.20 Sevdalinke (plošče) — 1S.40 Belgrad, ki umira in vstaja v novo življenje (g. Vlad. Kegalty) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Kiplingova dela in njihov iioraen za našo mladino ,ur Marija Ilič-Agapov) — 19.50 Snb — 20 Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matico v Ljubljani Dirigent prof. L. M. Skerjane — 21 Klavirski koneort (plošče) — 31.15 Sramel kvartet -Škrjanček« — 22 Napovedi, poročil»
—	22.In Za oddih (plošče).
Drugi programii
Sreda, 30. marca: Belgrad: 20 VOk. koncert, 20.3Л Humor, 21.30 Vok. koncert, 22.20 Violina in kitara — Zagreb: 20 Ljubljana — Budimpešta: 20.30 Mozartova opera Don Juan*, 24.10 Ork. koncert — Rim-Bari: 17.15 Komorna glasba, 21 Simfon. koncert — Proga: 21 Ork. koncert — Varšava: 21 Pestra glasba, 22 Orkest. koncert — Sofija: 20.30 Lahka glasba, 21 Verdijeva opera "Aida — Berlin: 19.10 Koračnice in valčki, 20 Zab. glasba, 20.30 Simfon. koncert — Ktiiiigsbcra;. 13.JO Puccinijeva oprn »Tosca« — Hamburg: 20.10 ™0lMMn№ opereta 'Poljska kri« — Bratislava: 20.10 Goetliojov .Bghiont- — Lipslco: 20 Solistični in ork. koncert —•


ZAHVALA
Za številna sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi naše ljubljenke
IRIS
se vsem najiskreneje zahvaljujemo. — Najlepša zahvala tudi za poklonjeno cvetje, ki je krasilo mrtvaško postelj našega angeljčka.
Maribor, dne 29. marca 1938.
Žalujoča družina Rene Schwab.
Prava etfurtska
semena
uradno preizkušena, dobite v trgovini M. Vidmajer -Cankarjovo nabrežje št. S, podružnica Tyrševa e. 51, ter na stojnici Nabreijo 20. septembra.	(1)
Kočija
eno in dvovprožna, naravno lakirana, ugodno naprodaj. - Kamnik, Maistrovu ulica 3.	(1)
Posteljne mreže
Izdeluje in sprejema rabljene v popravilo najceneje ALOJZ ANDLOVIC, Gregorčičeva ulica 6( pri Napoleonovem spomeniku
Vsemogočni je poklical k sebi po večno plačilo našega dobrega očeta, starega očeta, tasta, gospoda
FRANJO CRIZOLDA
posestnika na S m o 1 n i k u
v 87. letu starosti, previdenega s tolažili svete vere. Pogreb blagopokojnika bo v četrtek, 31. marca 1938, ob 3 popoldne.
Ruše — Smolnik, 30. marca 1938 ŽALUJOČI OSTALI
Zahvala
Vsem, ki ste sočustvovali ob bridki izgubi naše predrage mame, gospe
Marije MerSol
ki ste jo tolažili v bolezni, jo spremili na njeni poslednji poti ali na kakršenkoli drug način počastili njen spomin, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Globoko zahvalo izrekamo našim prijateljem duhovnikom, ki ste se nepozabne pokojnice spominjali ali se je boste spominjali pri sveti daritvi, preča3titi duhovščini za spremstvo. posebno pa g. dekanu J. Faturju za številne tolažilne obiske ob času njene bolezni in za vso duhovno pomoč. — Vsem: Bou plačaj I Ljubljana, dne 30. marca 1938
Rodbina dr. V. Meršol in ostalo sorodstvo.
h Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet
Izdajatelj: Ivan Rakovet
Urednik: Viktor Cenîiï