IZVESTJE V l ' j,/. / , ■ ■ A :f . DRŽ. REALNE GIMNAZIJE S SAMOUPRAVNIMI VIŠJIMI RAZREDI V MURSKI SOBOTI ZA ŠOLSKO LETO 1929-30 . ' ; fe ' J j •j -7 • \. ) *. • ' ' \ / ,, A. | , ' /x 7 j, / v f -i/^J v *•' • v ^ ' V’ : ;’j ;tf y«- 'r\v ' (■ 'X >v;- •’ ” ;’v IZDALO RAVNATELJSTVO V MURSKI SOBOTI 1930 t ■■ m mm: m* ™ j , ' s -J ;■ •» >,/ . f ?'/ ' /1/--' A V ■' <*' ■/ y .r / - ■ -,A'mV'^ .Vi Vi. * %: ' H mm ■ f f i h ■■ v', s'-, -• /Ir >i' ' v-Vrl / wy"*S, 'JrUfXVA'' fy\ V « ! :■ „• " ■ ;i '■ - :k\kMčKfi*Wx.• •, -v, •■ ' •>v 7 ' A '>'7, "{K f,#!7^ :t' f ... r-v’-ui Jv" I ■* \ty ■; ' 'V1 •>1 • \y \ /'» mvt' i' '/i \. * , (.'t -s ’ " * / -ir W' ' ' ‘ v / /VB #•1; i ’" • ^ V r >' 1 ’i • ' 7’ '• ■' V^J> 1 ‘ 1 ’ V i' v 1 h ’ > ' 7’7 , ' 7 J -1 '7 ':;^r‘5wv #1' ' '«AÜJr. >■ J ; ?#7 j? I # ;V 7, /*> i r. V7f 'lA m /- y Mil’ T 7'fc^ | ' Hyr' ; »r, : 7i#'/'7'fcL' /i5 \ / p(i ’f ./'iHi' -j/! ' ,i 1 ' '■/■Tr,f .>A 7^%V;.^ •' V' ':' v v 77777 ^ 7V',/. >■■ n ■- )•! f. A f- Wn : '/■; jd‘ ' j’f'1 f ' . FV'T K v" , j / ’V y,i %* tipi V #,..y7'J% , >yV : *r /' v-V• , ;.| 1 - ,i v. * i )<»i, , ., i.* v i • ■ •-' r-, u,nrm 7 7 4>^ "$ Vi^ ,V ■ •'. ./T*i ,'/■'/ V , •'.••'• ■ ■ , ■£.< ji'liju CT'# j,.-, 7'7/Wi;7 M,^ \ >A--' M? frt 'i< Ji//- i*'- vv.’-K- '• iv • , ) .(i: • ’ '' 'VV• • L.’ ' *V .')?■ . H O •'♦H" • •' P- -.VVS Ü'- // W' / 1 ff f7r- < ■-', \ ■ J '{■ !fi • ’ J, \\ ' . il \ i-vNr; lm 4, k' jfi: 4 ■ ' llv'7- » A v^ -v- ./V- l;r vJ'V1 ^ '1 • ’ M r* ' W) ’, ^ ‘ \ !? i } ' \ ' ' v’}l>V ' ■ Wl >,V V fejtwv :;-r> in ifi U M Xh\i /f/y :. |U'. ;V.W '•v, ’/ i trv /; !'r •? /■_- 'ff -l ('V *'■■"'■ 11 -v' '•* -V/K' 't ,r-')7- J' .'^|V. '--V' ' " ' 1 Ii';:;’1--' ■ ,v', f ’ ' ;V /J I vV(/f i-A ';■% k. ■ 1’.^ : ’. - v J' ?>ir- it • m;a v*v ■ \ ’/it /'i A*, ' i ' »;• . < \- ■ * A id ••< ; 'V ' Ml r V-/ 1 ' IVl {' \y \ A.-r' i,. -■' • 'V i ‘ \ ,1 ,•*!*. L /:»■ -■ ' • r-S' i1 /.,,r •.' , V ; • . \< ift-'rtru .•'''(•.•!••.;»• A ■ . ;i , l ■. - vA s-;, '(>■;/)'l'‘ l 3t •% — i ?■',*< ■ '. 'V’1 ;■’■ ' ■' ■'rtx '■? PC-Y ! ’M-'V' ;• ••• $ rV'-:^r ^ • ' ., ■' ^ I' \ : ' ' i \ $*ih t ß ■ rj ■ ., -i ■ ,'N \ - ,v .. H f; I: (.I, i ‘ A .1. *; • \, ; v ‘ '• ■ <'■ - '' v ■ i ■ | % i ■ i * ■■ ■ : " ’- ) /- M --•/ ^ n ' ■' ■{ I ■ V- V "v / ■Irv.v' '■■•p- -. - 1 ■ ■ • :>• y CV ' ’■•-!. V ) i1 1 ’ VI' {■ l i. \ i-1 ! . - 1-'IV; :• - • i S ... ' ■ -V ! v - . ’ ;-■ , w I> -■ V., ,. v ' V ,*■/ f ■ V ,-. ^v-t;' w" tf/vr-r? 1 *£X • '--A n ’ Ai' ' -W -iE Y7V ,7 ^ jlf M;} ■ ;-'7,v • • ff •; '| ;-X;,/.'-.i1, U'- V--J. ; •■ V :. ■"'■• 7v : iv!/ /« '•■■' f J ■-■ v-(Ž ' I f1vV: *h i.yt * i ,v(n- • fi i';vV ' 1................................................................., I iW^I-'Ä^ '■' ' Hif' "‘i’Äi tu "vp/ 'S ! ■ ' , &.» ' 1 .. - ' ' ' i s ; . ;■■' f ■ i i r - 7'•ij ;■■N|tte7' Ä ^‘7- '77/7^; 777; ■■■-■:f " (•*; -vv7 *-V/ ,: --crin . tv ■. '<■ 7-7' ^7^7/1^ ■/■ ■ '' '■ s . ; 7 :7 \ .' v ' \ A ■ ; #-[> “ » ^ 7' / V l-'V / r' ■" '7V ' ’ •'"■■' /v7 i 1 I '7 /• *’l ' • 1"’ ■• ' /'• ■■ , *’ \ //' •'. ' . \ ■,) • >)• w i i v k ■1 . ;. .'/-7 '<, ; ■' lyilik: - ■ . i 111 Mi . . IZVE STJE DRŽ. REALNE GIMNAZIJE S SAMOUPRAVNIMI VIŠJIMI RAZREDI V MURSKI SOBOTI ZA ŠOLSKO LETO 1929- 30 IZDALO RAVNATELJSTVO V MURSKI SOBOTI 1930 DELNIŠKA TISKARNA, D. D. V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK MIROSLAV AMBROŽIČ) Foto: dr. Vladimir Škerlak. Iz zgodovine zavoda [. Najbližja srednja šola, ki so jo pred osvoboditvijo obiskovali dijaki iz Prekmurja, je bila madžarska gimnazija v Monoštru. Bila je ustanovljena ob koncu preteklega stoletja z namenom, da bi madžarizirala prekmurske sinove. Da je bila namenjena res Prekmurcem, izpričuje dejstvo, da jo je hotela ogrska vlada pred šestimi leti, ko je že opustila misel na skorajšnjo obnovitev nekdanjih ogrskih mej, ukiniti; preprečila pa je to požrtvovalna monoštrska občina, ki prispeva odtlej letno 30.000 zlatih kron (nad 300.000 Din) zanjo. Po razpadu avstro-ogrske monarhije in še pred osvoboditvijo Prekmurja se je začela borba prekmurskega ljudstva za slovensko gimnazijo. Njegova želja je bila, naj se ustanovi v Monoštru poleg obstoječe madžarske še nova slovenska gimnazija, ali pa, če bi hotela vlada prihraniti izdatke za novo poslopje, naj se popolnoma nepotrebna madžarska gimnazija ukine, poslopje pa uporabi za slovensko gimnazijo. Ogrska vlada je zavrnila to željo, «ker vodi tak zavod nujno v Jugoslavijo, ker bi bila zadeva predraga in ker niso vedeli, kaj naj bi z absolventi gimnazije. Na univerzo vendar ne bi mogli, ali naj torej po maturi zopet postanejo kmetje in obdelujejo zemljo?» («Muraszombat es Vi-deke», 2. marca 1919.) — Vendar pa je budimpeštanska vlada potrebovala za oba mejna komitata uradništvo, vešče «vendskemu jeziku», in je bila pripravljena ugoditi tem zahtevam le toliko, da bi nastavila v Monoštru profesorja za «vendski jezik» (ogrski uradni izraz za prekmursko slovensko narečje), ki se naj s tem za vselej odcepi od knjižne slovenščine. Da bi pa moglo prekmursko ljudstvo doseči od Budimpešte kaj več, je težko verjetno: obljub, ki so jih dajali ogrski vladni krogi Prekmurcem v dneh, ko je bilo vladajočim že znano, da bo priznal Vrhovni svet v Parizu večji del Slovenske krajine Jugoslaviji, ne moremo smatrati za resne, ker ni nihče mogel prevzeti jamstva za njihovo uresničenje. 14. januarja 1919. so sestavili prekmurski narodni voditelji svoj program, zahtevajoč od Budimpešte, da ga uresniči. V tem programu so izrečno poudarili, da bodo vztrajali pri svojih zahtevah tudi tedaj, če dodeli Vrhovni svet v Parizu Prekmurje kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Razen popolne avtonomije in lastnega ministrstva so zahtevali tudi popolno slovensko gimnazijo. Iz tega jasno sledi, da so pričakovali Prekmurci od jugoslovanske domovine, ki so sc ž njo združili, predvsem osein-razredno gimnazijo. In tisti, ki je to željo tudi takoj doumel, je bila naša administrativna oblast, o čemer nam pričajo naslednji trije dopisi: 1.) Civilni komisar za Prekmurje v Murski Soboti, dne 11.9. 1919. št. 179/1919. Poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani. Ljudstvo v Prekmurju si želi svojo lastno gimnazijo v Murski Soboti. Sporazumno z voditelji ljudstva v Prekmurju stavim sledeče predi-loge: Nuj se dovoli za letošnje leto prvi razred gimnazije in naj se prične s poukom s 1. oziroma 15. oktobrom. Za ravnatelja gimnazije naj se imenuje***, kateremu se naj pri-delita dve učni moči, razen kateheta, katerega ne bo težko najti v Prekmurju. Zaradi prostora, v katerem naj bo nastanjen ta razred, mislim ne bode težkoč, ker se nahaja v Murski Soboti prekrasna meščanska šola, v kateri bode gotovo ena soba na razpolago. Civilni komisar zu Prekmurje: dr. Lanjšič. 2.) Višji šolski svet, št. 14.100. Ljubljana, dne 24. sept. 1919. Poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani. Civilni komisar za Prekmurje predlaga z dopisom z dne 11. sept. 1919. št. 179. sporazumno z voditelji ljudstva, da se1 otvon'i v Murski Soboti s šolskim letom 1919/20. I. razred slovenske gimnazije. Kot začasni učitelj in voditelj se je oglasil Ivan Bračko, profesor na državni realni gimnaziji v Celju. Višji šolski svet zato nujno predlaga: 1. Poverjeništvo za uk in bogočastje naj dovoli otvoritev T. razreda slovenske gimnazije v Murski Soboti s šolskim letom 1919/20. ter preskrbi kritja iz posebnega fonda za Prekmurje, zlasti za stvarne potrebščine: pisarniške pripomočke, učila, tiskovine i. t. d. 2. Kot začasnega učitelja in voditelja naj prideli temu zavodu Ivana Bračka, profesorja na državni realni gimnaziji v Celju. Za šolsko leto 1920/21. se postavijo o pravem času potrebne postavke za ta zavod v rednem proračunu. Predsednik: prof. F. Vadnjal. 3.) Št. 4619. Višjemu šolskemu svetu v Ljubljani. Oziraje se na gori označeno poročilo dovoljujem otvoritev I. razreda slovenske gimnazije v Murski Soboti s šolskim letom 1919/20. ter odo-brujem, da se temu zavodu prideli kot začasen voditelj in učitelj Ivan Bračko1, profesor na državni realni gimnaziji v Celju. Kritje stroškov, zlasti za stvarne potrebščine: učila, tiskovine, pisarniške pripomočke se za letos priskrbi iz fonda za Prekmurje; za šolsko leto 1920/21. se postavijo potrebne postavke v redili letni proračun. V ta namen naj višji šolski svet zazdaj takoj poroča, koliko bodo približno stroški za otvoritev in vzdrževanje 1. razreda, potem pa naj pravočasno semkaj predloži izkaz oziroma proračun o vseh potrebščinah, ki bodo zadevale T. in II. razred gori imenovanega zavoda v šolskem letu 1920/21. Tudi naj se poroča, kdo bode še poučeval v I. razredu, da se tja prideli. V Ljubljani, 30. 9. 1919. Dr. Verstovšek. II. Z gorenjimi tremi akli je bila ustanovljena v šolskem letu 1919/20. državna gimnazija v Prekmurju, ki šteje 170 občin, skoro 100.000 prebivalcev, ki žive na malo manj kot ravno toliko hektarjih posesti in ki jih je dobra četrtina evangeličanske vere, dobra devetina pa madžarske narodnosti. Niti mesec dni se ni Ljubljana mudila, da je izpolnila prekmurskemu ljudstvu njegovo željo. In značilno je, da je bila prva slovenska šola, ki je bila po preobratu ustanovljena v Prekmurju, — gimnazija. V prvem šolskem letu se je vpisalo v ustanovljeni I. razred 33 učencev oziroma učenk. Značilno je, da so bili vsi katoličani, kar je bila posledica žive in celo nasilne agitacije v gorenjih evangeličanskih predelih proli naši gimnaziji. ležave, s katerimi so se morali boriti že takoj spočetka učitelji, pa so bile tu vse večje kot drugod. Tedanji vodja je govoril na prvi seji profesorskega zbora sledeče besede: «Že pri sprejemnih izpitih sem se prepričal, da se je tukajšnje šolstvo zelo zanemarjalo, zlasti pa še za svetovne vojne; pomisliti je treba, da na večini osnovnih šol nekaj časa sploh ni bilo pouka, da se je na drugih pouk moral večkrat prekiniti, da je bilo mnogo učiteljev vpoklicanih, da so se otroci poučevali samo v madžarskem jezika in da na osnovnih šolah skoro niso nikdar slišali materinščine; poučevali .so otroke po večini samo tujci, ki za domače ljudstvo in njega potrebe sploh niso imeli pravega umevanja, pa tudi nobenega srca. Pri izpraševanju sem ugotovil, da mnogo učencev o najvažnejših stvareh niti pojma nima, da mnogi ne znajo niti poštevanke niti deljenja; o znanju knjižne slovenščine in slovenske slovnice pa sploh niti govora ne more biti. Zato bo treba skoro v vseh predmetih začeti popolnoma od začetka, ustvariti si bomo morali šele temelj, na katerem bomo zidali dalje.» Slaba šolska predpriprava pa ni bila edina težkoča nove gimnazije. Poleg pomanjkanja učnih knjig, ki so bile še redke in deloma razprodane, je bila prav težka ovira uspešnega napredovanja tudi velika revščina učencev. Le malo je bilo med njimi takih, ki so nosili nezakrpano obleko in imeli dobro obutev; v šolo so hodili po eno do štiri ure daleč, da so si s tem prihranili stroške za stanovanje. Tisti pa, ki so si najeli stanovanje, «so se drenjali po šest ali osem v eni sobi. Po dva velika spita na eni postelji. Za tišino, mir in red se na večini teh stanovanj malo skrbi. Samo dva ali tri v eno sobo, kjer bi vsak spal na svoji postelji, skoro nihče noče vzeti. To se ne izplača. Zgodi se celo, da je dijak v sobi, kjer so vajenci, delavci in drugi, ki seveda ne mirujejo, in dijak se naj tam uči?» (Novine, 15. jan. 1920.) Vsi dijaki — tudi sinovi premožnejših staršev — so imeli še posebno težko stališče, kadar so prosili starše za denar za šolske potrebščine; tukajšnji ljudje niso bili nikoli prej vajeni na posebne izdatke za šolo in tako so vsi dijaki brez izjeme oblegali s prošnjami Dijaško podporno društvo. V prvih letih je povzročalo mnogo težav tudi neprestano hujskanje proti gimnaziji. Razni ljudje so tiho, a vztrajno delovali proti njej, hoteč s tem dokazati, da prekmursko ljudstvo bojkotira slovensko šolstvo. Ti hujskači so razširili po vsem Prekmurju vesti, da bodo vsi oni starši, ki so poslali otroke v slovenske šole, občutno kaznovani, ko se povrnejo zopet Madžari. Lahkoverno ljudstvo, zbegano radi političnih dogodkov, je tem vestem nasedlo in tako je bil obstoj gimnazije že kmalu po ustanovitvi resno ogrožen. Vodja na primer ni mogel skoraj dobiti v drugem šolskem letu voznika, ki bi mu pripeljal drva; v letu, ko se je mudila v Prekmurju mednarodna razmejitvena komisija, ni mogla dobiti gimnazija mizarja, ki bi ji napravil nujno potrebne klopi. Razen tega pa je bilo nerešeno tudi še vprašanje prostorov. Res je, da je bilo v Murski Soboii skoro novo poslopje meščanske šole, (oda (o je deloma zasedlo vojaštvo, deloma pa se je zanj potegovala meščanska šola, ker je bilo sezidano zanjo. Za prvo silo se je morala gimnazija zadovoljiti s prostori v nekdanji rim-sko-katoliški osnovni šoli. Ti prostori pa šobili nehigijenski, stene umazane, tla razrita in gnila. I. razred se je mogel preseliti v poslopje meščanske šole šele januarja 1920., a naslednje leto sta se morala dva gimnazijska razreda zopet preseliti v rimsko-katoliško osnovno šolo. — Oktobra 1919. je pričela s poukom tudi meščanska šola. Ko se je preselil I. razred v poslopje meščanske šole, je bila nastanjena gimnazija v pritličju, meščanska šola pa v prvem nadstropju; vkljub temu pa se je bilo težko izogniti trenju, ki je moralo nastati med obema vodstvoma radi vprašanja prostorov. Zato se je že prvo leto porodila misel, naj se sezida novo gimnazijsko poslopje, ki bi ustrezalo vsem zahtevam popolne osem-razredne gimnazije. III. Začetne težave so bile premagane šele v tretjem šolskem letu (1921/22.). Nezaupanje naroda je ginevalo, procent evangeličanskega dijaštva je stalno naraščal, s položajem so se sprijaznili (udi Madžari in njihovi sinovi so prav pridno študirali med slovenskimi tovariši. Treljemu letu pa je dala oseben pečat borba za ohranitev humanističnega tipa gimnazije v Murski Soboti. Oblast se je odločila namreč za realnogimnazijski tip. Odlok se glasi: Višji šolski svet, štev. 2993. V Ljubljani, 4. marca 1922. Ravnateljstvu državne realne gimnazije v Murski Soboti. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vero, je odobrila z razpisom dne 22. februarja 1922., štev. 762., da se humanistična gimnazija v Murski Soboti preuredi s šolskim letom 1921/22. v realno gimnazijo. Predsednik dr. o. Beuk. S to preureditvijo pa nekateri krogi v Murski Soboti niso bili zadovoljni. Formiral se je samovoljno Šolski odbor v Murski Soboti, ki je poslal 26. aprila 1922. prosvetnemu oddelku vlogo, v kateri prosi, naj ostane soboška gimnazija še dalje humanistična. Na to vlogo je poslal Višji šolski svet okrajnemu glavarstvu, šolski oddelek, dne 9. avgusta 1922. sledeči odgovor: Naslov naj obvesti «šolski odbor» v Murski Soboti, da ni našel oddelek glasom razpisa z dne 1. avgusta 1922. štev. 2890. nobenega tehtnega razloga za preklic odobrenja, da se gimnazija v Murski Soboti uredi kot realna gimnazija. Realna gimnazija je glede na posebne razmere v Prekmurju nujno potrebna in dijaki na murskosoboški ginvna- ziji se šolajo laliko tudi kolikor toliko po humanističnem tipu saj jim je omogočeno, da si izberejo namesto francoščine grščino, ako se j iti najmanj deset oglasi za ta predmet. Ako sc jili ne oglasi dovolj, je to itak znamenje, da je realna gimnazija potrebnejsa od humanistične. Tudi se prekmurski dijaki pod prejšnjim režimom niso šolali po humanističnem tipu, vsaj v zadnjih tridesetih letih ne, ker je bila grščina fakultativna. Naposled bode po novem srednješolskem zakonu, proti katerem ugovarja «Šolski odbor», čisto lahko mogoče, da dobi gimnazija v Murski Soboti humanistično vejo. To bode zavisno od prebivalstva samega. Absolvent realne gimnazije ima, če je absolviral še neobvezno grščino, odprto pot do prav vsakega študija, zato mora Višji šolski svet skrbeti, da je v krajih, kjer je samo ena srednja šola, ta šola taka, da odgwarja zahtevam vseh slojev. Pa tudi ozir na prejšnje razmere je bil merodajen, da se je v Murski Soboti uredila realna gimnazija, kajti bivše madžarske srednje šole so bile našim realnim gimnazijam mnogo bolj podobne kot pa humanistični,,,. Pretlse(lnik: Dr. S. Beuk. Tako se je poravnal tudi ta spor v soglasju z resničnimi potrebami Slovenske krajine. Zdelo se je že, da bodo z lahkoto premagane tudi še ostale težave: zavod je dobil prvega definitivnega ravnatelja, razen tega pa je postal tudi gospodar meščanskošolskega poslopja, kajti leta 1923. se je začela meščanska šola postopoma ukinjati. Ni pa še vedno dobival zavod izrednih dotacij, ki so bile nujno potrebne za nabavo knjig za dijaško in učiteljsko knjižnico in pa za opremo kabinetov in učnih zbirk. Še na dvoje stvari je treba opozoriti, ko pišemo razgled o prvih letih naše gimnazije. Med tukajšnjim ljudstvom se je namreč kmalu pojavila neka čudna psihoza, namreč prepričanje, da so profesorji soboške gimnazije nepri jateljski razpoloženi napram prekmurskim dijakom. V tej dobi in tudi še pozneje se najdejo v lokalnem časopisju napadi na profesorski zbor, kakor: «Prekmurski dijakoo ji je dosta ,padlo1. Ka bi vsi tak prepeč zabiti bili ka bi ravnoč vsi mogli spadnoti, to ednok ne ver jemo. Tii vzrok ni kaj driigo, nikaj nevi-dočega more bidti, i to je mržrija do tistoga Prekmurskoga naroda, šterega krajina je od narodne vojske leta 1919. zasedena bila kak slovenska krajina. Nedužna deca prekmurski starišov ki kulturno hrano v sedasnjoj domovini ščejo dobiti i zadobiti znanja lundu-ment v hasek denešnje domovine, kak prišestne generacije vajena i gojena v danešnjemi diihi, la deca morejo trpeti za tiste stariše, ki zanje volo majo trošiti, od sebe dosla odtegnoti, i ki so pod ništerni šovinistov za madžarone bili okrsteni. 7 o je vzrok tistomi, ka naša deca zabiti morejo bidti i pri včenji ,padali1 i tak zaostali. Či pa je istina, da neščejo viditi med bodočimi intelektuelami prek- murske elemente, zato jo dajo ,pasti, to je ešče žalost nese, i ostane odzajaj pitanje: 1.) je tak slaba v slooenskom diihi, da se je bojijo; 2.) ali zakaj je pravzaprav zasedeno Prekmurje či je ne slovensko in nje deca tak morejo , padati.» (Mörszka Krajina, 11. julija 1926.) Ti in slični očitki so veljali torej profesorskemu zboru. Vsakdo, kdor je doslej čital naša izvajanja, se je moral vprašati, kako je sploh bilo mogoče pod tako neugodnimi pogoji poučevati in doseči učne uspehe. Dijaki so prihajali v šolo do štiri ure daleč, prihajali so izmučeni od poljskega dela, v gimnazijo pa so stopali tako malo pripravljeni kot malokje drugje. Vse to pa so skušali paralizirati učitelji s tem, da so več let brezplačno poučevali v popoldanskem času izven šolskih ur svoje dijake. Le eno krivdo so si mogoče naprtili — da so v ljubezni do prekmurskega ljudstva zašli predaleč, ker so skušali s skoraj neomejenim sprejemom na gimnazijo dvigniti duševni nivo prav vseh. Prav to dejstvo je karal tudi Višji šolski svet, ki je poslal dne 16. februar ja 1924. gimnazijskemu ravnateljstvu dopis sledeče vsebine: «Opustiti bo treba po petih letih obzir na posebne prekmurske razmere. Zaradi slabega podmladka bi smeli osnovno šolo zvati na odgovor le, če bi morala sredn ja šola, kakor to dela meščanska šola, brez ugovora sprejeti vsakega učenca, ki ji ga pošlje s predpisanim izpričevalom osnovna šola. Toda srednja šola sme tudi med najboljšimi priglašenci iz osnovne šole izbirati na osnovi sprejemne preizkušnje. Dolžnost učiteljskega zbora je, da ima pred seboj višje cilje srednje šole ter da med njimi s primerno strogostjo izbira.» Druga stvar, ki se je zopet pojavila, pa je bilo vprašanje prostorov. Ko je bila meščanska šola ukinjena, je gimnazija res pridobila nekaj prostorov, toda vsi so se zavedali, da je poslopje za popolno gimnazijo z osmimi razredi (o tem, da bo gimnazija postala popolna, ni takrat prav nihče dvomil!) mnogo premajhno; poslopje nekdanje meščanske šole ne bi zadoščalo niti za samo nižjo gimnazijo, ker so se začele radi navala dijaštva ustanavljati v vseh nižjih razredih paralelke. Poslopje ima 23 prostorov, med temi samo 7 učilnic. Iz referata gimnazijskega ravnatelja velikemu županu (referat je odobrila tudi posebna komisija) pa sledi, da bi potrebovala popolna gimnazija skupno 62 prostorov. Ker manjka 39 prostorov, je jasno, da bi se s samo prezidavo zlu ne dalo odpomoči. Zato je kupila občina na posestvu grofa Szaparyja 23.480 mö obsegajoče stavbišče, na katerem bi se naj zgradilo novo gimnazijsko poslopje. Predlogi in nači’ti so bili že izdelani in predloženi, toda primernega kredita za zidanje ni bilo mogoče dobiti. Ko pa je soboška občina sama uvedla akcijo, naj se sporazumno z velikim županom pritegnejo vse občine šolskega okoliša li gradnji novega poslopja, je bilo že prepozno: ministrstvo je zaukazalo redukcijo višjih razredov, soboška gimnazija pa je nastopila svoj najtežji križev pot — k zadnji postaji pa še danes ni prispela. IV. Leta 1925. se je začel boj za obstoj popolne gimnazije v Murski Soboti, boj, ki še danes ni končan. V občinskem in gimnazijskem arhivu počivajo dokumenti petletnega prizadevanja, žive priče, kako dolgo je mogoče zadržati tisoče ljudi v stalni vznemirjenosti in nesigurnosti. Najprej je ogrožala obstoj popolne gimnazije maloštevilnost učencev. Soboška gimnazija stoji v okolišu, ki more dati v normalnih razmerah okrog 450 učencev. Toda — kdaj pa so bile tu še sploh normalne razmere? Tako se je pripetilo, da so šteli nekateri višji razredi po 5, 9, 11 učencev. Že leta 1924. (S. N. br. 27.493. z dne 15. novembra 1924.) je moralo ministrstvo odobriti, «da na državni realni gimnaziji v Murski Soboti izjemoma ostaneta v šolskem letu 1924/25. otvorjena tudi 5. in 6. razred». Ta izjema pa je veljala le za eno šolsko leto. V zgodnji pomladi leta 1925. se je sestala v Beogradu komisija za redukcijo srednjih šol in je sklenila — proti glasu delegata iz Ljubljane —, da se ukineta s šolskim letom 1925/26. dva najvišja razreda (6. in 7. razred). Javnost je zvedela za ta sklep zelo pozno. Ravnatelj je že izvršil vpis v šolskem letu 1925/26. v oba razreda in dijaki so hodili že mesec dni v šolo, ko je prispel nenadoma sledeči odlok: Ministrstvo prosvete S. N. br. 24.643. 8. okt. 1925. Direktoru gimnazije Murska Sobota. Gospodin ministar prosvete doneo je sa S. N. br. 24.643 od 7. ovog meseca odluku: da se u poverenoj vam gimnaziji privremeno zatvori VI. i VII. razred, a učenicima tih razreda da se odobri upis u najbliže gimnazije. Načelnik: T. Mariči*. Vsa javnost se je vznemirila. Vznemirili so se zlasti oni starši, ki svojih otrok ne bi dali na gimnazijo, če bi le slutili, da je ne bodo mogli dovršiti v domačem kraju. Kup protestnih brzojavk je na mizi g. prosvetnega ministra stalno naraščal. Tedanji narodni poslanec iz Prekmurja g. župnik Josip Klekl je sprejel iz ministrstva sledečo brzojavko: Ministurstvu prosvete nije nioguee obustaviti svoje rešenje o* zatva- ranju VI. i VII. razreda koji su zbog neispunjavanja zakonskih uslova liki miti. XT. v.. iNincie. 15. oktobra 1925. so sklicali starši, prekmurske občine in organizacije protestni shod v Minsko Soboto. V resoluciji, ki je bila poslana poslancem in ministrom, poudarjajo med drugim tudi sledeče: «Ker so vse dosedanje interoencije ostale brez vidnega uspeha, si dovoljujemo opozoriti g. ministra na poseben položaj Prekmurja. Ogromna večina prebivalstva v Prekmurju je ohranila vkljub večstoletnemu asimilacijskemu prizadevanju madžarske uprave jezik in običaje svojih slovanskih pradedov, ni pa se mogla popolnoma odtegniti madžarski kulturnopolitični mentaliteti. Da dovede to zdravo, toda kulturno politično napačno vzgojeno prebivalstvo v novo nacionalno smer, je najvažnejša naloga državne uprave. Prav radi tega pa je prosvetna uprava ustanovila leta 1919. gimnazijo v Murski Soboti. Zato so Prekmurci pripravljeni na razne žrtve, da si z njimi osigurajo neokrnjeno gimnazijo. Na pet razredov omejena gimnazija bi neugodno vplivala na nadaljni dotok dijaštva in vsled tega tudi na število domače, narodno čuteče inteligence, ki je v prvi vrsti poklicana, da s svojim primerom in vplivom pospeši prepotrebno asimilacijo Prekmurcev z ostalim našim narodom. Udarec, ki je zadel Prekmurce s tem, da sta se ukinila dva najvišja razreda, je tem težji, ker se je v začetku tega šolskega leta že tudi popolnoma ukinila meščanska šola v Murski Soboti. Iskrena želja prekmurskega prebivalstva je, da se še v tem šolskem letu zopet v postavi vsaj VI. razred državne gimnazije, da bi se zavod potem lahko stopnjema razvil v po[H)lno gimnazijo.» Medtem so se dijaki VI. in VII. razreda že pripravili na odhod. Večina se je odločila za Ljubljano in 17. oktobra so bili zadnjič v soboški gimnaziji. O prvem srečanju prekmurskih dijakov z našo Ljubljano pišejo «Novine»: «Težko so se ločili od naše gimnazije, ker so imeli znane profesorje in vsak kotiček jim je bil znan. Toda: odlok je odlok in morali so vse zapustiti. Prišel je četrtek, 22. oktobra, in odhiteli so proti Ptuju, Mariboru, Celju, večina pa proti Ljubljani. Marsikateremu so silile solze v oči, ko je zapuščal naše lepo Prekmurje. Toda naši vzorni dijaki so nesli naše Prekmurje v svojih srcih s seboj. Še večjo srčno bol pa so občutili, ko so prišli o tuja, neprijazna mesta. Mislim, da so to še najbolj občutili dijaki, ki so prišli v Ljubljano, in sicer radi tega, ker je Ljubljana največ je mesto. Ljudje so drveli mimo njih, ne da bi se kdo zanje zmenil. Skoraj popolnoma so pa obupali, ko jih niso sprejeli na tretji gimnaziji, kamor so nameravali iti. Sprejeti pa so bili potem na drugo gimnazijo. V torek, 27. oktobra, so šli prvič v šolo in sicer z nekakim strahom. Dijaštoo pa jih je sprejelo prao prijazno. Doa meseca sta že pretekla, odkar so naši dijaki o Ljubljani, a še vseeno se čutijo tujce in gotovo se ne bodo počutili tako domače, kakor so se na naši gimnaziji. Zato hrepenijo njih srca domov na rodna tla ...» šestošolcem sc je želja kmalu izpolnila, sedmošolcem nikoli več. Akcija občin in organizacij je toliko uspela, da je minister prosvete deloma razveljavil svoj prvi odlok. Ministarstvo prosvete S. N. br. 31.479. 9. dec. 1925. Direktoru gimnazije. Prema ukazanim potrebama narodne prosvete, gospodin ministar prosvete pod S. N. br. 31.479. od 9. decembra ove godine, doneo je od-luku, koja se glasi: Odlučujem, da se odluka S. N. br. 24.643 od 7. oktobra 1925. godine delimično stavi van snage i da se ponovo otvore privremeno zatvoreni razredi i to: ... 7.) u realnoj gimnaziji u Murskoj Soboti VI. razr. Magaraševič. 16. januarja je bil VI. razred res vnovič otvorjen in do konca šolskega leta se je vršil pouk nemoteno. «Mörszka Krajina» pa piše 27. decembra 1925. takole: «Veselilo nas je vse Prekmurce, ka smo — ne malo z našimi trüdami — zbojivali edno pörgarsko šolo. Ešče i bole nas je pa veselilo, ka smo po zasedbi dobili Uidi i gimnazijo. Tem ve k še je pa bilo razburkanje, gda so nam nigdašnjo pörgarsko šolo ta zabiksali i ešče i vekše, gda smo čiili, ka je gimnazija redu-cerana na nižišo gimnazijo. Perše ka dijaki, ki so očenja začnoli i se dale včiti namenjavali, so mogli oditi v drügi k ra jov šole, daleč na nepotrebne stroške starišov, ki či bi to znali, bi dece niti včiti ne dali. Na i glejte čiido! Skoro ka je pol leta šolskoga ]>reteklo, je šesti razred gimnazije znovič odpreti, ka več nove oučilelske moči imeniivane. Ali de pri nas vsigdar tak brezglavno šlo?» Tudi v šolskem letu 1926/27. sc ni radi premalega števila učencev in pomanjkanja učnih moči otvoril Vil. razred (na osnovi člena 4. zakona o srednjih šolah z odlokom S. N. br. 2365. z dne 27. julija 1926.). Tako so morali sedmosolci že zopet v druga mesta, zavod pa je ostal že drugo leto samo šestrazreden. Ista usoda pa se je pripravljala tudi V. in VI. razredu. Junija 1927. so maturirali na JI. državni gimnaziji v Ljubljani prekmurski dijaki, ki bi morali biti v normalnih razmerah prvi abiturijenti soboške gimnazije. Bili so to prvi prekmurski dijaki. ki so dovršili slovensko gimnazijo. Na abiturijentskem večeru niso pozabili svoje ožje domovine in so ji poslali lep pozdrav: «Pozdravljen naš mili nar- riti, in se mora zatvoriti peti razred. n r> - ^ Ur. Pečovnik. K temu odloku pišejo «Novine» dne 4. septembra 1927.: «Pretečeni petek nas je kakor strela z vedrine zadel glas, da se V. razred na gimnaziji v Soboti ne odpre oec. Bili smo prepričani ne samo, da V. razred ostane, ampak tudi, da se na novo odpre tudi VII. razred — posebno še, ko so odločilni mož je dali moško besedo. Zdaj pa nenadoma ta udarec. To je najhujše, kar se nam more napraviti. S tem, da so skrčili naš najoišji kulturni zavod, so nas ranili n srce...» Akcija za višje razrede pa sc je kljub temu nadaljevala. 22. oktobra je odšla v Maribor k velikemu županu deputacija občin in staršev; deputaeiji se je pridružil tudi gimnazijski ravnatelj. Starši in občine so oddali po eno resolucijo. Starši poudarjajo v svoji resoluciji, da so odločilni faktorji že ponovno izja- vili, da se bo drž. real. gimnazija v Murski Soboti razvila v po- polno osemrazredno gimnazijo. Moralna škoda, ki je povzročena z ukinitvijo, daleč ne odtehta finančnega prihranka, ki bi sc naj dosegel z redukcijo V. razreda. — Gerentski svet občine Murska Sobota pa govori v svoji resoluciji med drugim tudi o tem, da smatra Murska Sobota za najvišjo točko svojega kulturnega programa popolno gimnazijo. Končno pa je prosvetno ministrstvo vendarle ugodilo prošnji občine. Odlok slove: Veliki župan Mariborsko oblasti. P. br. 4297/5—27 / dne 2. nov. 1927. Gerentskemu svetu velike občine Murska Sobota. Gospod minister prosvete je dne 26. oktobra 1927. S. N. br. 34819 odločil, da se na državni realni gimnaziji v Murski Soboti otvorijo začasno privatno V., VIT. in Vlil. razred, in sicer s pravico javnosti. Vse stroške za vzdrževanje teh razredov kakoir tudi za nastavnike nosi lokalni šolski odbor v Murski Soboti. V zadevi otvoritve razredov stopite v stik z ravnateljem drž. real. gimnazije v Murski Soboti. Prosvetni inšpektor, zanj Dr. Pečovnik. Odobritev je bila sicer dosežena, takoj spočetka pa je že bilo jasno, da občina Murska Sobota ne bo mogla sama vzdržati vseh denarnih bremen. Poleg vzdrževanja razredov bi morala plačati tudi učne moči. Zato je povabil gerentski svet vse vidnejše predstavnike Prekmurja na sestanek, kjer je bil izvoljen Lokalni šolski odbor, ki bi naj skrbel zti denarna sredstva. V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: Baša Ivan, župnik v Bogojini Benko Josip, gerent občine Murska Sobota Cipoth Mihael, posestnik v M. Soboti Čeh Franc, predsednik trg. gremi ja za okraj M. Sobota Godina Štefan, evang. župnik v Gornjih Petrovcih Koder Anton, kr. notar v M. Soboti Krantz Josip, župnik na Tišini Kiihar Štefan, predsednik okr. gost. zadruge Lipovšek Gašpar, okrajni glavar v M. Soboti Luthar Adam, evang. župnik v Puconcih Sever Janko, gimn. učitelj v M. Soboti Sukič Štefan, predsednik okr. obrtne zadruge Vagaja Ludvik, gimnazijski ravnatelj. Na prvi plenarni seji, ki sc je vršila 8. novembra 1927., je bil izvoljen za vodstvo tekočih poslov ožji odbor, ki je bil sestavljen takole: Benko Josip, predsednik Koder Anton, podpredsednik Sever Janko, tajnik Čeli Franc, blagajnik Vagaja Ludvik, referent. Lokalni šolski odbor je bil organ občine Murska Sobota in je bil potrjen od občinskega sveta na seji dne 11. januarja 1928. Lokalni šolski odbor je najprej ukrenil vse potrebno, da so se vrnili na soboško gimnazijo petošolci in sedmošolci. Ni pa otvoril osmega razreda, ker bi zopetna selitev gotovo kvarno vplivala na učni uspeh osmošolcev. V. in VII. razred pa je otvoril le, ker je z vso gotovostjo računal, da bo z novim proračunskim letom, torej s prvim aprilom 1928. država zopet prevzela vse razrede. Do 1. aprila je imel Lokalni šolski odbor na razpolago že 30.000 Din; pa tudi, če bi država do konca leta ne prevzela višjih razredov, bi odbor že našel sredstva, da jih vzdrži. Istočasno pa se je Lokalni šolski odbor prizadeval, da se namesto na zavodu državni učitelji, ki bi poučevali tudi v občinskih razredih. Tudi gimnazijski ravnatelj je poslal na ministrstvo posebno vlogo in je dobil sledeči odgovor: Ministrstvo prosvete S. N. br. 41.758. 15. dec. 1927. Direktorju gimnazije v Murski Soboti. Po finančnem zakonu za budžetno leto 1927/28. je reduciran Vam poverjeni zavod na nižjo gimnazijo. Tako je ostal za letos samo VI. razred izmed' višjili kot državni razred. V., VII. in VIII. se morejo po ministrskem odloku otvoriti kot privatni razredi s tem, da plača vse stroške za pouk in vzdrževanje Lokalni šolski odbor. Dosedanje število učiteljev popolnoma zadošča za normalno vzdrževanje državnih razredov gimnazije, nikakor pa ne zadošča, če bi se otvorili vsi trije privatni razredi. Radi tega je Lokalni šolski odbor prosil ministrstvo za postavitev treh novih učnih moči. Radi budžetno nemožnosti gornji prošnji ministrstvo ne more ugoditi ter je pooblastilo Lokalni šolski odbor, du sam namesti potrebne učitelje. Pri tem opozarjam, da imajo ti učitelji pri poznejšem prestopu v državno službo po čl. 7. Zakona o srednjih šolali in čl. 67. in 137. uradniškega zakona pravico, d'a se jim dotedanja službena doba vračuna za napredovanje in v penzijo. Z ozirom na gornje izvolite vsako novo namestitev po Lokalnem šolskem odboru izvršiti sporazumno s prosvetnim oddelkom in zaprosite ministrstvo, da jo potrdi. Da bi omogočil redni pouk, je Lokalni šolski odbor nastavil dva suplenta. Bližal se je odločilni termin, ko bi moral biti v parlamentu izglasovan finančni zakon za leto 1928/29. Vse Prekmurce je naj- bolj zanimal proračun finančnega ministrstva in, preden je prišel finančni zakon v razpravo, so bile poslane vsem slovenskim poslancem in g. ministru Ivanu Grolu spomenice, prekmurske občine pa so poslale tudi svoje resolucije. Spomenica, ki jo je poslala soboška občina 16. marca 1928. ministrstvu prosvete, se končuje s sledečimi besedami: «Iz vseh teh razlogov prosi velika občina Murska Sobota v svojem imenu in o imenu vseh prekmurskih občin, da g. minister prosvete sistira sedanje prooizorno stanje državnih in privatnih razredov na istem zavr. 1519 izveštavate se, da VI. razred poverjene Vam školo ne može po jasnim odredbama Finansijskog zakona za (927/28 i 1928/29 godine biti državne, več jedino privatne gimnazije. 18. septembra 1928. se je sestal Lokalni šolski odbor k važni seji. Spremenil je najprej svoje dosedanje ime v Gimnazijski kuratorij za vzdrževanje privatnih višjih razredov na državni realni gimnaziji v Murski Soboti. Kot svoji glavni nalogi si je zastavil: 1.) doseči podržavijenije višjih razredov oziroma priskrbeti zanje potrebna denarna sredstva; 2.) zgraditi novo gimnazijsko poslopje. Tudi to leto so bile finančne in upravne težkoče velike, vendar pa je gimnazija dosegla svoj cilj: vršil se je na njej prvi višji tečajni izpit in gimnazijski ravnatelj je mogel na zaključni seji učiteljskega zbora izjaviti: «Z zadovoljstvom in ponosom lahko zremo na preteklo šolsko leto. Ministrski odposlanec, ki je pregledal delo na zavodu in predsedoval izpraševalni komisiji, je ponovno rekel, da je zadovoljen z redom in uspehi na zavodu. Izrazil se je, da je zavod ognjišče prosvete za Prekmurje ...S tem, da se je vršila matura, pa so izčrpane sile Gimnazijskega kuratorija in zelo dvomljivo je, če bodo mogli v prihodnjem letu privatni razredi še obstojali. Ustvarili pa smo važno dejstvo, da je Murska Sobota imela popolno gimnazijo in da se je na njej že vršila matura, kar bo vsekakor tehten argument med razlogi, ki se bodo navajali v prošnjah za popolno gimnazijo v Murski Soboti.» Izredna je bila žilavost, s katero se je prekmursko ljudstvo borilo za podržavi jen je višjih razredov. Še koncem šolskega leta 1928/29. se je odpeljala v Beograd pod vodstvom soboškega župana g. Josipa Benka dcputacija občine; v deputaciji so bili še občinski svetnik g. Štefan Mesarič, kot zastopnika trgovskega gremija gg. Franc Čeh in Janez Nemec in g. Janez Žiško, župan iz Šalovec, kot zastopnik občin iz gorenjega Prekmurja. Odšli so v Beograd s trdnim upanjem, da jim bo desetletnica osvobojenja Prekmurja prinesla popolno državno gimnazijo. Deputacija pa je bila tudi to pot brezuspešna; v Beogradu so jim le obljubili, da bodo vprašanje soboške gimnazije še enkrat proučili, obenem pa so opozorili deputacijo na možnost, da dobi Murska Sobota namesto višje gimnazije višjo strokovno šolo, ki bo mogoče bolj ustrezala potrebam Prekmurja. «Nemogoče je, da bi kdo pozabil na misijo tega zavoda, saj vendar mora vedeti, da bi s tern malodane porušil most čez Muro, ki je bil zgrajen po dolgih letih pričakovanja . ..», tako je zapisal neki lanski abiturijenl v svoji maturitetni nalogi iz slovenščine in to mnenje ni bilo samo njegovo — taka misel je bila tu vsesplošna. Zato tudi Gimnazijski kuratorij po neuspehu v Beogradu ni smel odnehati, ampak je moral iskati pomoči pač drugje. Našel jo je pri obeli slovenskih oblastnih samoupravah. V Mariboru so obljubili, da bodo vstavili v letni proračun postavko 100.000 Din, v Ljubljani pa so obljubili znesek 200.000 Din. Pouk se je torej mogel — čeprav z zakasnitvijo — pričeti tudi v šolskem letu 1929/30. Denarna sredstva so bila osigurana. Novo izvoljeni Gimnazijski kuratorij, ki je bil kot organ občine potrjen na občinski seji dne 2.novembra 1929. in v katerem so bili kot predsednik župan g. Josip Benko in kot člani gg. dr. Frane Farkaš, sodnik, Ferdinand Kartner, industrijalec, Anton Koder, kr. notar, Gašpar Lipovšek, okrajni glavar, Štefan Mesarič, stavbenik, Janez Nemec, trgovec, in Ludvik Vagaja, gimnazijski ravnatelj, je domneval, da je finančno vprašanje samoupravnih razredov končno vendarle rešeno, in si je stavil kot prvo nalogo, postaviti zavodu novo in moderno urejeno poslopje. Po zakonu z dne 3. oktobra 1929. pa je bila država razdeljena na banovine in dravska banovina je prevzela gospodarstvo bivše mariborske in ljubljanske oblasti. Člani kuratorija sicer niso dvomili, da bo banovina prevzela obveznosti bivših upravnih teles, vendar pa je bil položaj toli nejasen, da sta odšla dva člana v Ljubljano, da dobita obvezna zagotovila. Nai seji Gimnazijskega kuratorija dne 21.decembra 1929. sta poročala, da jima je bila obljubljena čim izdatnejša pomoč, sicer sta pa dobila vtis, kakor da so oblasti mnenja, da je najboljše za duševno obzorje mladine, da čim preje pride iz ozkih lokalnih razmer: v tem slučaju bi se moglo misliti na ustanovitev posebnega zavoda za dijake iz Prekmurja bodisi v Ljubljani bodisi v Mariboru. Finančni položaj sicer še vedno ni bil jasen, toda za obstanek razredov vendar ni bilo nikake bojazni, ko je presenetila kuru-torij neka akcija dijaštva, ki je bilo zapeljano z netočnimi vestmi; če bi ta akcija uspela, bi izpodrezala življensko možnost višjim razredom. 35 učencev je namreč podpisalo ultimativno izjavo, v kateri so zahtevali od kuratorija do 20. decembra 1929. obvezno zagotovilo, da bodo mogli na gimnaziji v Murski Soboti brez ovir končati študij, razen tega pa so zahtevali še popolno odpravo šolnine — sicer zapuste zavod. Gimnazijski kuratorij seveda takih zagotovil ni mogel dati in je sklenil na seji dne21.decembra 1929., da se z 31. decembrom ukinejo VI., VII. in VIII. razred. Vzdrževal pa bi se še dalje V. razred, ki se akciji ni priključil. Vest o ukinitvi treh razredov je povzročila pri starših onih dijakov, ki ultimativne izjave niso podpisali, in pri ostalem pre- bivalstvu ogromno skrb. Vse je bilo prepričano, da Murska Sobota ne dobi nikoli več popolne gimnazije, če jo sedaj opusti. Ker si sicer niso vedeli pomoči, so telefonsko intervenirali pri g. banu, ki je ponovno obljubil takojšnjo podporo, nakar je Gimnazijski kuratorij na seji dne 23. decembra 1929. razveljavil svoj sklep z dne 21. decembra. Ker pa denarnega nakazila še zmeraj ni bilo, so prevzeli vsi člani kuratorija osebno jamstvo za posojilo, ki so ga morali najeti. Za sledeče mesece je kr. banska uprava zagotovila denarna sredstva, do konsolidacije razmer pa v tem letu nikakor ni hotelo priti. Neverjetno visoko število izprememb v učnem osebju je dokaz, da se zavod na ta način ne more vzdržati, da je nujno potrebno podržavi j en je, ali pa, da prevzame zavod banovina. Nalogo, da bi to dokazala, je prevzela mnogoštevilna, skoro petdesetčlanska deputacija, ki so jo sestavljali prekmurske občine in starši in ki jo je sprejel 12. februarja 1930. g. ban dravske banovine. Definitivne rešitve pa deputacija ni dosegla. Na zavodu se je sicer vršila že druga matura, ministrski odposlanec je bil tudi letos zadovoljen z uspehi, jasno pa je, da se trajno na ta način ne more delati. Gimnazijski ravnatelj je poslal zato koncem šolskega leta kuratoriju obširen referat, v katerem izvaja: «Po svojih triletnih izkušnjah izjavljam, da je vzdrževanje višjih razredov na ta način, kakor se je delalo doslej, nemogoče. Za obstoj višjih razredov morajo hiti izpolnjeni sledeči pogoji: 1.) zasigurana morajo biti dovoljna denarna sredstva za kritje personalnih in stvarnih izdatkov; 2.) samoupravno učno osebje mora biti stalno, nameščeno od kr. banske uprave, za kar pa mora imeti svojo službeno pragmatiko; 3.) začeti se mora takoj z zgradbo novega gimnazijskega poslopja.» Če se uresniči želja vseh, da prevzame banovina višje razrede v svojo oskrbo, potem stopa naša gimnazija s prihodnjim šolskim letom v tretjo fazo svojega razvoja, v dobo, ko bo vse delo osredotočeno na primarno in živi jensko nalogo zavoda: širiti narodno prosveto, biti vodnik v boljšo bodočnost, biti duhovni most med Prekmurjem in ostalo državo. Če se pa goreča želja še letos ne uresniči, je pisano s tem poročilom tudi že zadnje poglavje zgodovine višjih razredov na državni realni gimnaziji v Mui’ski Soboti. ŠOLSKA POROČILA i. Učiteljski zbor A / Izpremembe v letih 1919/30 1. Profesor drž. realne gimnazije v Celju Bračko Ivan je bil z odlokom poverjeništva za uk in bogočastje v Ljubljani št. 15.256 z dne 4. novembra 1919. dodeljen zavodu kot vodja in je nastopil službo 9. oktobra 1919. Z ukazom Njeg. kralj. Visoč. prestolonaslednika S. N. br. 16.93? z dne 10. novembra 1920. je bil imenovan za ravnatelja v VI. čin. razr. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vere, je z razpisom št. 5690 z dne 20. oktobra 1921. (odobrenim z odlokom min. prosv. S. N. br. 18.640 z dne 8. novembra 1921.) dovolila, da se odveže dolžnosti kot začasni ravnatelj in se zopet premesti kot profesor na drž. realno gimnazijo v Celju. Z odlokom viš. šol. sveta št. 14.527 z dne 2. novembra 1921. je bil razrešen službe na zavodu. 2. Bivši stalni ljudskošolski učitelj v Rojanu Španger Alojzij je bil z odlokom viš. šol. sveta v Ljubljani št. 15.971 z dne 15. oktobra 1919. prideljen zavodu kot pomožni gimnazijski učitelj in je nastopil službo dne 27. oktobra 1919. Z odlokom viš. šol. sveta št. 14.527 z dne 2. novembra 1921. je bil dodeljen kot začasni učitelj drž. meščanski šoli v Dolnji Lendavi. Službovanja na zavodu je bil razrešen 2. decembra 1921. 3. Kaplan v Murski Soboti Krantz Jožef je bil z odlokom viš. šol. sveta v Ljubljani št. 18.646 z dne 12. decembra 1919. začasno nameščen kot pomožni veroučitelj za rim.-kat. verouk. Službo je nastopil 2. decembra 1919. Izstopil je iz učiteljskega zbora v šolskem letu 1922/23. 4. Dr. Svetelj Blaž je bil z odlokom viš. šol. sveta št. 10.663 z dne 22. septembra 1920. prideljen za namestnega učitelja tukajšnjemu zavodu; nastopil je službo dne 15. septembra 1920. Bil je začasni vodja zavoda od 9. oktobra do 26. novembra 1921. Vsled njegove namestitve na trgovski akademiji v Ljubljani je bil razrešen z odlokom viš. šol. sveta št. 11.340 z dne 12. septembra 1922. službe na zavodu. 5. Evangeljski župnik v Murski Soboti in senior v Prekmurju Kovats Štefan je bil z odlokom viš. šol. sveta v Ljubljani št. 12.974 z dne 24. decembra 1921. postavljen za pomožnega veroučitelja na tukajšnjem zavodu za evangeljski verouk. Poučuje verouk že od začetka šolskega leta 1920/21. 6. Sreski sanitetni referent dr. Glančnik Josip je po odredbi zdravstvenega odseka za Slovenjo in Istro št. 1996 z dne 18. februarja 1921. vršil posle šolskega zdravnika na tukajšnjem zavodu. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 13.997 z dne 31. maja 1927. je bil postavl jen za stalnega šolskega zdravnika, po odloku min. prosv. S. N. br. 16.120 z dne 14. maja 1928. pa so bili vsi šolski zdravniki, ki jih je postavilo ministrstvo prosvete, razrešeni službe. V smislu odloka min. prosv. S. N. br. 3165 z d ne 4. avgusta 1926. je poučeval higijeno od 27. oktobra 1926. do konca šolskega leta 1927/28. • 7. Stalni učitelj v Studencih Hočevar Ciril je bil z odlokom viš. šol. sveta v Ljubljani št. 14.263 z dne 24. oktobra 1921. imenovan za začasnega učitelja na osnovni šoli v Murski Soboti z obvezo, da prevzame tudi pouk telovadbe na tukajšnjem zavodu. Poučeval je telovadbo v šolskem letu 1921/22. in 1922/23. Ministrstvo prosvete ga je z odlokom 5. N. br. 9650 z dne 27. aprila 1928. ponovno postavilo za honorarnega učitelja na zavodu, kjer je poučeval telovadbo že od 7. januarja 1928. 8. Absolvirani modroslovec Žitnik Alojzij je bil z odlokom viš. šol. sveta v Ljubljani št. 12.513 z dne 14. oktobra 1921. prideljen kot namestili učitelj tukajšnjemu zavodu; nastopil je službo dne 21. septembra 1921. V šolskem letu 1922/23. je bil imenovan za namestnega učitelja na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. 9. Začasni učitelj na I. mestni deški meščanski šoli v Ljubl jani Orožen Junko je bil z odlokom viš. šol. sveta v Ljubljani št. 11.247 z dne 29. septembra 1921. prideljen kot namestili gimnazijski učitelj zavodu; nastopil je službo 1. oktobra 1921. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 10.161 z dne 26. maja 1924. inu je bila podeljena pravica na naslov profesorja. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 12.795 z dne 15. julija 1924. je bil postavljen za profesorja na drž. realni gimnaziji v Celju. 10. Bivši namestni gimnazijski učitelj na drž. realni gimnaziji v Ptuju dr. Robič Maks je 'bil z odlokom viš. šol. sveta v Ljubljani št. 13.832 z dne 23. oktobra 1921. prideljen tukajšnjemu zavodu; nastopil je službo cine 10. oktobra 1921. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 3334 z dne 27. februarja 1924. je bil postavljen za suplenta, z odlokom min. prosv. S. N. br. 12.795 z dne 15. julija 1924. pa za profesorja na stalno sistemizirano mesto za slovenščino in filozofijo na tukajšnjem zavodu. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 28.969 z dne 29. decembra 1924. pa je bil preveden iz začasne v stalno državno službo in bil postavljen z odlokom min. prosv. S. N. br. 10.569 z dne 29. maja 1925. za profesorja v 8. polož. skupini I. kateg. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 2146 z dne 16. julija 1926. je bil premeščen na drž. realko v Mariboru in bil razrešen službovanja na zavodu 22. septembra 1926. 11. Profesor na realni gimnaziji v Zemunu Pregelj Rudolf je bil z razpisom pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za prosveto in vere, št. 5121 z dne 19. septembra 1921. sprejet v srednješolsko službo njenega področja in z razpisom št. 5690 z dne 20. oktobra 1921. (odobrenim z odlokom mili. prosv. S. N. br. 18.640 z dne 18. novembra 1921.) pridel jen zavodu kot profesor. Hkrati se mu je poverilo začasno vodstvo zavoda. Službo je nastopil 26. novembra 1921. Od nastopa službe do 1. januarja 1923. je bil začasni vodja zavoda. Višji šolski svet v Ljubljani mu je z odlokom št. 8899 z dne 27. avgusta 1923. ponovno poveril začasno vodstvo zavoda, ki ga je imel od 8. avgusta 1923. do 31. julija 1924. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 3330 z dne 27. februarja 1924. je bil preveden kot profesor v 5. polož. skupino I. kateg., z ukazom Njeg. Vel. kralja S. N. br. 178 z dne 31. decembra 1926. pa je napredoval v 4. polož. skup. 1. kateg. Z ukazom Njeg. Vel. kralja S. N. (br. 24.145 ? dne 7. avgusta 1927. je bil premeščen na drž. žensko učiteljišče v Mariboru in je bil razrešen službe na zavodu 7. septembra 1927. 12. Izprašani učitelj risanja /a srednje šole Ančik Franjo je bil z odlokom viš. šol. sveta v Ljubljani št. 16.943 z dne 9. decembra 1921. pri-deljen zavodu 'kot namestili učitelj risanja s tem pogojem, da poučuje risanje tudi na tukajšnji meščanski šoli. Nastopil je službo 19. decembra 1921. Z odlokom min. prosv. K. br. 282 z dne 25. avgusta 1924. je bil premeščen na III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani. 13. Albsolvirani inodroslovec Zalaznik Albin je bil z odlokom viš. šol. sveta v Ljubljani št. 11.340 z dne 12. septembra 1922. prideljen zavodu kot namestni učitelj. Nastopil je službo 16. septembra 1922. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 3334 z dne 27. februarja 1924. je bil preveden kot suplent v 9. polož.skupino 1. kateg. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 30.642 z dne 30. novembra 1925. je bil preveden iz začasne v stalno državno službo. Z odlokom min. prosv.ibr. 11.464 z dne 5. oktobra 1926. je bil premeščen na I. drž. gimnazijo v Ljubljani; službovanja na zavodu je bil razrešen 6. oktobra 1926. 14. Absolvirani inodroslovec dr. Sušnik Fran je bil z odlokom viš. šol. sveta v Ljubljani št. 9801 z dne 14. septembra 1922. prideljen zavodu kot namestni gimnazijski učitelj. Nastopil je službo 27. septembra 1922. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 26.225 z dne 9. decembra 1924. je bil premeščen na realko v Beogradu. Službovanja na zavodu je bil razrešen 7. januarja 1925. 15. Katehet na osnovni šoli v Murski Soboti Horvat Štefan je bil z odlokom viš. šol. sveta v Ljubljani št. 12.540 z dne 18. oktobra 1922. dodeljen kot honorarni učitelj za rim.-kat. verouk. Poučeval je verouk na zavodu do konca šolskega leta 1924/25. 16. Profesor na 11. drž. realni gimnaziji v Ljubljani dr. Lokar Janko je bil v imenu Njeg. Vel. kralja od ministrskega sveta z razpisom z dne 19. septembra 1922. (viš. šol. svet v Ljubljani št. 13.500 z dne 10. oktobra 1922.) postavljen za direktorja na tukajšnjem zavodu. Nastopil je službo 1. januarj"a 1923. Med počitnicami je 'bil imenovan za administrativnega inšpektorja v ministrstvu prosvete in je 8. avgusta 1923. predal posle svojemu namestniku. 17. Bivši provizorni gimnazijski učitelj na drž. gimnaziji v Gorici Kauter Matko je bil z odlokom viš. šol. sveta v Ljubljani št. 13.158 z' dne 24. aprila 1923. sprejet v srednješolsko službo njegovega področja in prideljen kot profesor tukajšnjemu zavodu. Z odlokom viš. šol. sveta št. 4634 z dne 25. aprila 1923. pa je bil dodeljen v službovanje drž. realni gimnaziji v Ptuju. 6. septembra 1923. je bil razrešen službe na gimnaziji v Ptuju in je nastopil službo na tukajšnjem zavodu. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 3333 z dne 27. februarja 1923. je bil preveden kot profesor v 8. polož. skupino I. kategorije. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 22.255 z dne 3. oktobra 1925. je bil postavljen za profesorja na stalno sistemizirano mesto za latinski jezik v zvezi z drugim jezikom na tukajšnjem zavodu. Z odlokom min. prosv. br. 5202/11. z dne 23. januarja 1926. je napredoval v 7. polož. skupino, z ukazom Njeg. Vel. kralja S. N. br. 11.492 z dne 12. maja 1927. pa v 6. polož. skupino 1. kateg. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 40.054 z dne 26. decembra 1929. je bil preveden kot profesor v 5. polož. skupino I. kateg. 18. Absolvirani modroslovec Mali Albin je bil z odlokom viš. šol. sveta v Ljubljani št. 7867 z dne 14. septembra 1923. dodeljen zavodu kot »umestni gimnazijski učitelj. Službo je nastopil 14. septembra 1923. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 12.304 z dne 8. julija 1925. je bil preveden kot začasni predmetni učitelj v 5. polož. skupino II. kateg. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 17.919 z dne 18. junija 1927. je bil odpuščen iz državne službe. Ministrstvo prosvete je odobrilo z odlokom S. N. br. 6559 z dne 22. marca 1928., da je poučeval nadalje na zavodu kot nastavnik privatnih višjih razredov in ga z odlokom S. N. br. 9650 z dne 27. marca 1928. postavilo za honorarnega nastavnika drž. realne gimnazije. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 22.324 z dne 22. oktobra 1928. je bil postavljen za začasnega predmetnega učitelja na drž. realni gimnaziji v Ptuju in je bil razrešen službovanja na zavodu 16. novembra 1928. 19. Učitelj na osnovni šoli v Murski Soboti Gregorič Edvard je poučeval na podlagi odloka viš. šol. sveta v Ljubljani št. 10.499 z dne 14. novembra 1923. telovadbo na zavodu od 21. novembra 1923. do konca šolskega leta. 20. Strokovna učiteljica na meščanski šoli v Murski Soboti Strauss Marija je poučevala dekliško telovudbo od 20. novembra 1923. do konca šolskega leta. Višji šolski svet jo je z odlokom št. 13.998 z dne 27. novembra 1923. potrdil kot pomožno učiteljico zavoda za dekliško telo-vad bo. 2). Profesor drž. realne gimnazije v Cel ju Vagaja Ludvik je bil z ukazom Njeg. Vel. kralja S. N. br. 12.414 z dne 28. maja 1924. postavljen za direktorja tukajšnjega zavoda. Službo je nastopil 31. julija 1924. Z ukazom Njeg. Vel. kralja S. N. br. 33.552 z dne 23. decembra 1925. je napredoval v 5. polož. skupino I. kategorije. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 40.054 z dne 26. decembra 1929. je bil preveden kot direktor v 4. položajno skupino I. kateg. 22. Bivši suplent risanja na kr. realki v Idriji Ščuka Florijjin je bil z odlokom prosvetnega oddelka za Slovenijo št.« 12.965 z dne 26. septembra 1924. postavljen za namestnega učitelja risanja v 4. skupino III. kateg. Nastopil je službo 22. septembra 1924. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 10.413 z dne 4. junija 1925. je bil postavljen za začasnega učitelja risanja v 5. skup. II. kateg. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 15.821 z dne 20. maja 1929. je bil preveden iz začasne v stalno državno službo in je napredoval v 4. polož. skup. II. kateg. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 40.054 z dne 26. decembra 1929. je bil preveden kot učitelj risanja v 4. polož. skup. II. kateg. 23. Absolvirani filozof Sever Janko je bil z odlokom prosvetnega oddelka za Slovenijo št. 15.333 z dne 17. septembra 1924. postavljen za suplenta na tukajšnjem zavodu. Službo je nastopil 26. septembra 1924. Z odlokom min. prosv. S. N. ibr. 12.844 z dne 4. julija 1925. je bil preveden kot začasni predmetni učitelj v 5. polož. skup. II. kateg. Ko je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 45.174 z dne 23. novembra 1929. odpuščen iz državne službe, ga je gimnazijski kuratorij na podlagi pooblastila min. prosv. S. N. br. 38.693 z dne 27. novembra 1927. postavil s 1. januarjem 1930. za honorarnega začasnega predmetnega učitelja. Poučeval je na zavodu še do 22. februarja 1930. 24. Absolvirani filozof Karba Jožef je bil z odlokom prosvetnega oddelka za Slovenijo št. 16.935 z dne 14. oktobra 1924. postavljen za suplenta na tukajšnjem zavodu. Službo je nastopil 20. oktobra 1924. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 7821 z dne 23. aprila 1925. je bil preveden kot začasni predmetni učitelj v 5. polož. skup. 11. kateg. V smislu odloka min. prosv. S. N. br. 24.643 z dne 7. oktobra 1925. je bil 17. oktobra 1925. postavljen na razpoloženje, nakar je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 29.634 z dne 30. novembra 1925. premeščen na gimnazijo v Sme-derovo. 25. Učitelj osnovne šole v Murski Soboti Dujc Mirko je poučeval na podlagi odloka velikega župana mariborske oblasti P. ibr. 52 z dne 17. januarja 1925. petje na zavodu od 8. januarja 1925. do konca šolskega leta. 26. Kaplan v Murski Soboti Hauko Jožef je bil z odlokom velikega župana mariborske oblasti P. br. 1583 z dne 11. februarja 1925. postavljen za honorarnega veroučitelja na zavodu za rim.-kat. verouk in je poučeval do konca šolskega leta. 27. Kaplan na Vidmu pri Krškem Pavlič Alojzij je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 17.322 z dne 9. septembra 1925. postavljen za suplenta na tukajšnjem zavodu. Nastopil je službo 10. oktobra 1925. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 33.443 z dne 24. septembra 1928. je bil preveden iz začasne v stalno državno službo, z odlokom min. prosv. S. N. br. 33.443 z dne 10. oktobra 1928. pa je napredoval v 8. polož. skup. I. kateg. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 40.054 z dne 26. decembra 1929. je bil preveden kot profesor v 8. polož. skup. I. kateg. 28. Abiturijent drž. moškega učiteljišča v Mariboru Justin Ubaid je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 19.927 z dne 28. septembra 1925. postavljen za učitelja petja na tukajšnjem zavodu. Nastopil je službo 26. oktobra 1925. Z odlokom min. prosv. O. N. br. 72.435 z dne 31. oktobra 1927. je bil postavljen za učitelja osnovne šole v Beogradu, da obiskuje enoletni glasbeni tečaj ministrstva prosvete za nastavke glasbe na srednjih šolah. Službe je bil razrešen dne 31. oktobra 1927. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 42.714 z dne 23. novembra 1928. je bil dodeljen v službovanje tukajšnjemu zavodu, kjer je že prostovoljno služboval od začetka šolskega leta; z odlokom min. prosv. S. N. br. 14.932 «z dne 26. aprila 1929. pa je bil postavljen za začasnega učitelja petja na zavodu. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 40.054 z dne 26. decembra 1929. je bil preveden kot začasni učitelj petja v 5. polož. skup. II. kateg. 29. Začasni predmetni učitelj drž. realke v Mariboru Teply Bogomir je bil premeščen z odlokom min. prosv. S. N. br. 1729 z dne 16. julija 1926. na tukajšnji zavod. Službo je nastopil 30. avgusta 1926. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 22.795 z dne 4. avgusta 1927. je bil imenovan za suplenta, z odlokom min. prosv. S. N. br. 15.695 z dne 30. avgusta 1928. pa je bil premeščen na drž. gimnazijo v Mariboru in je bil razrešen službe na zavodu 23. septembra 1928. 30. Strokovna učiteljica na osnovni šoli v Murski Soboti Schwarz Zofija je bila postavljena z odlokom min. prosv. S. N. br. 13.346 z dne 16. julija 1927. za honorarno učiteljico ženskih ročnih del na tukajšnjem zavodu. Nastopila je službo z začetkom šolskega leta 1926/27. 31. Absolvirani filozof Mlinar Ivan je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 4737 z dne 2. septembra 1926. postavljen za suplenta na tukajšnjem zavodu. Nastopil je službo 21. septembra 1926. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 39.367 z dne 11. oktobra 1929. je bil premeščen na drž. realno gimnazijo v Celju in je bil razrešen službovanja na zavodu 30. oktobra 1929. 32. Začasni predmetni učitelj drž. realke v Ljubljani Milač Simon je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 1728 z dne 16. julija 1926. premeščen na tukajšnji zavod in je nastopil službo 30. septembra 1926. Z odlokom S. N. br. 45.031 z dne 15. decembra 1928. je 'bil preveden iz začasne v stalno državno službo in je bil postavljen za profesorja. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 40.054 z dne 26. decembra 1929. je bil preveden kot profesor v 7. polož. skup. I. kateg. 33. Absolvirani filozof Bitenc Mirko je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 53.164 z dne 25. septembra 1926. postavljen za začasnega predmetnega učitelja na tukajšnjem zavodu. Nastopil je službo 23. oktobra 1926. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 41.545 z dne 30. oktobra 1929. je bil postavljen za suplenta. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 3921 z dne 13. februarja 1930. je bil dodeljen v službovanje drž. realni gimnaziji v Celju, z odlokom min. prosv. S. n. br. 3921 z dne 21. marca 1930. pa je bil premeščen na isti zavod. Službe na tukajšnjem zavodu je bil razrešen 7. marca 1930. 34. Rabin v Murski Soboti dr. Roth Lazar je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 12.603 z dne 25. oktobra 1926. postavljen za honorarnega nastavnika izraelitskega verouka na tukajšnjem zavodu.,Službo je nastopil 4. novembra 1926. 35. Absolvirani filozof Četina Franjo je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 18550 z dne 15. oktobra 1927. postavljen za suplenta na tukajšnjem zavodu in je nastopil službo 29. oktobra 1927. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 40.054 z dne 26. decembra 1929. je bil preveden kot su-plent v 9. polož. skup. 1. kateg. 36. Absolvirani filozof Presker Janko je bil postavljen od lokalnega šolskega odbora za vzdrževanje privatnih višjih razredov na podlagi pooblastila min. prosv. S. N. br. 38.693 z dne 27. novembra 1927. za suplenta na tukajšnjem zavodu in je nastopil službo 1. decembra 1927. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 14.564 z dne 16. decembra 1927. je bil sprejet v državno službo iu je bil postavljen za suplenta na istem zavodu. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 40.054 z dne 26. decembra 1929. je bil preveden kot suplent v 9. polož. skup. T. kateg. 37. Učitelj osnovne šole v Ptuju-okolici Breznik Anton je bil premeščen z odlokom min. prosv. O. N. br. 75.570 z dne 8. novembra 1927. na osnovno šolo v Murski Soboti in dodeljen kot učitelj petja in telovadbi; v službovanje tukajšnjemu zavodu. Nastopil je službo 13. decembra 1927. Z odlokom min. prosv. O. N. br. 100.946 z dne 31. decembra 1928. je 'bil premeščen za začasnega učitelja na osnovno šolo v Stogovce, srez Ljutomer. Službe na zavodu je bil razrešen 21. avgusta 1928. 38. Diplomirani filozof Petelin Stanko je bil postavljen od lokalnega šolskega odbora za vzdrževanje privatnih višjih razredov na podlagi pooblastila min. prosv. S. N. br. 38.693 z dne 27. novembra (927. za suplenta na tukajšnjem zavodu. Ministrstvo prosvete je potrdilo namestitev z odlokom S. N. br. 961 z dne 16. januarja 1928. Nastopil je službo 7. januarja 1928. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 42.781 z dne 21. mar- ca 1928. je bil postavljen za suplenta na I. drž. gimnaziji v Ljubljani. Službe na zavodu je bil razrešen 14. aprila 1928. "59. Bivši suplent na kr. učiteljišču v Tolminu Hvala Marij je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 43.341 z dne 4. januarja 1928. postavljen za kontraktualnega začasnega predmetnega učitelja na tukajšnjem zavodu in je nastopil službo 27. januarja 1928. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 17.811 z dne 21. maja 1929. je bil postavljen za kontraktualnega suplenta, z odlokom min. prosv. S. N. br. 34.704 z dne 13. januarja 1930. pa za suplenta na tukajšnjem zavodu. 40. Diplomirani filozof Detela Leon je bil postavljen od gimnazijskega kuratorija za suplenta na tukajšnjem zavodu. Ministrstvo prosvete je potrdilo namestitev z odlokom S. N. br. 28.225 z dne 22. oktobra 1928. Nastopil je službo 1. septembra 1928. in je bil razrešen službe na zavodu 31. avgusta 1929. 41. Absolvirani filozof Melihar Stane je bil postavljen od gimnazijskega kuratorija na podlagi pooblastila min. prosv. S. N. br. 38.693 z dne 27. novembra 1927. za začasnega predmetnega učitelja na tukajšnjem zavodu. Ministrstvo prosvete je potrdilo namestitev z odlokom S. N. br. 38.225 z dne 22. oktobra 1928. Službo je nastopil 1. septembra 1928. in je bil razrešen službe na zavodu 31. avgusta 1929.; v šolskem letu 1929/30. je bil zopet nameščen in je nastopil službo 25. aprila 1930. 42. Absolvirani filozof Jarc Janko je bil postavljen od gimnazijskega kuratorija za začasnega namestnega učitelja na tukajšnjem zavodu. Ministrstvo prosvete je potrdilo namestitev z odlokom S. N. br. 45.862 z dne 24. januarja 1929. Nastopil je službo 1. decembra 1928. in je bil razrešen službe na zavodu 31. avgusta 1929. 43. Bivši začasni predmetni učitelj drž. realne gimnazije v Celju Rus Vilko je bil postavljen od gimnazijskega kuratorija na podlagi pooblastila min. prosv. S. N. br. 38.693 z dne 27. novembra 1927. za začasnega predmetnega učitelja na tukajšnjem zavodu. Nastopil je službo 1. decembra 1928. Po odloku min. prosv. S. N. br. 45.862 z dne 24. januarja 1929. je bil razrešen službe 4. marca 1929. 44. Začasni predmetni učitelj drž. moške gimnazije v Subotici Fortuna Martin je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 38.042 z dne 26. oktobra 1928. premeščen na tukajšnji zavod. Nastopil je službo 12. decembra 1928. Ko je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 45.174 z dne 23. novembra 1929. odpuščen iz državne službe, ga je gimnazijski kuratorij na podlagi pooblastila min. prosvj S. N. br. 38.693 z dne 27. novembra 1927. postavil z dnem 1. januarja 1930. za honorarnega') suplenta. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 5922 z dne 1. maja 1930. je bil postavljen za suplenta na drž. realni gimnaziji v Ptuju in je zapustil tukajšnje mesto službovanja dne 10. maja 1930. 45. Suplent drž. realne gimnazije v Ptuju Sila Stanko je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 43.762 z dne 6. decembra 1928. premeščen na tukajšnji, zavod. Nastopil je službo 2. januarja 1929. Z odlokom min. prosv. S. N. br. 6165 z dne 22. februarja 1929. je bil premeščen na drž. gimnazijo v Mariboru in je bil razrešen službe 12. marca 1929. 46. Učitelj osnovne šole v Beogradu Koželj Mirko je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 42.714 z dne 23. novembra 1928. dodeljen v službovanje tukajšnjemu zavodu, z odlokom min. prosv. S. N. br. 14.940 z dne 26. aprila 1929. pa je bil postavljen za začasnega učitelja telovadbe. Nastopil je službo 22. januarja 1929. Z odlokom min. prosv. O. N. br. 75.202 z dne 30. septembra 1929. je bil postavljen za stalnega sre-zkega suplenta v srezu Šmarje pri Jelšah in je bil razrešen službe na zavodu 22. januarja 1930. 47. Diplomirani filozof Capuder Frane je bil na podlagi pooblastila min. prosv. S. N. br. 38.693 z dne 27. novembra 1927. postavljen od gimn. kuratorija za suplenta na tukajšnjem zavodu. Nastopil je službo 1. oktobra 1929. Ministrstvo prosvete ga je postavilo za suplenta na drž. realni gimnaziji v Kočevju in je bil razrešen službe na tukajšnjem zavodu 21. novembra 1929. 48. Absolvirani filozof Košak Vinko je bil od giinn. kuratorija na podlagi pooblastila min. prosv. S. N. br. 38.693 z dne 27. novembra 1927. postavljen za začasnega predmetnega učitelja na tukajšnjem zavodu. Nastopil je službo 1. oktobra 1929. Po odloku min. prosv. S. N. br. 42.105 z dne 31. oktobra 1929. je bil razrešen službe na zavodu 9. januarja 1930. 49. Absolvirani filozof Mušič Rudolf je bil postavljen od gimnazijskega kuratorija na podlagi pooblastila min. prosv. S. N. br. 38.693 z dne 27. novembra 1927. za začasnega predmetnega učitelja na tukajšnjem zavodu. Ministrstvo prosvete je potrdilo njegovo namestitev. Nastopil je službo dne 1. oktobra 1929. 50. Absolvirani filozof. Novak Stanislav je bil od gimnazijskega kuratorija na podlagi pooblastila min. prosv. S. N. br. 38.693 z dne 27. novembra 1927. postavljen za začasnega predmetnega učitelja na tukajšnjem zavodu. Ministrstvo prosvete je potrdilo njegovo namestitev. Nastopil je službo 1. oktobra 1929., razrešen pa je bil službe na zavodu 31. decembra 1929. 51. Absolvirani filozof Onič Franjo je bil od gimnazijskega kuratorija na podlagi pooblastila min. prosv. S. N. br. 38.693 z dne 27. novembra 1927. postavljen za začasnega predmetnega učitelja na tukajšnjem zavodu. Nastopil je službo 1. oktobra 1929. Po odloku min. prosv. 5. N. br. 42.105 z dne 31. oktobra 1929. je bil razrešen službe na zavodu 6. januarja 1930. 52. Srezki sanitetni referent v Murski Soboti dr. Gregorc Albin je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 20.476 z dne 11. julija 1930. postavljen za honorarnega nastavnika na tukajšnjem zavodu za pouk higijene. Poučeval je že od 4. marca 1929. in vrši posle šolskega zdravnika. 53. Diplom, filozofinja Trdina Silva je bila od gimnazijskega kuratorija na podlagi pooblastila min. prosv. S. N. br. 38.693 z dne 27. novembra 1927. postavljena za suplentinjo na tukajšnjem zavodu. Ministrstvo prosvete je potrdilo njeno namestitev z odlokom S. N. br. 3623 z dne 12. februarja 1930. Nastopila je službo 14. januarja 1930. Ker je bila z odlokom min. prosv. S. N. br. 8291 z dne 24. marca 1930. postavljena za suplentinjo na drž. realki v Mariboru, je bila razrešena službe na zavodu 13. aprila 1930. 54. Diplomirani filozof Šter Jožef je bil od gimnazijskega kuratorija na podlagi pooblastila min. prosv. S. N. br. 38.693 z dne 27. novembra 1927. postavljen za suplenta na tukajšnjem zavodu. Ministrstvo prosvete je z odlokom S. N. br. 9928 z dne 5. aprila 1930. potrdilo njegovo namestitev. Nastopil je službo 1. marca 1930. 55. Diplomirani filozof' Bernik Vinko je bil od gimnazijskega kura-torija na podlagi pooblastila min. prosv. S. N. br. 38.693 z dne 27. novembra 1927. postavljen za suplenta na tukajšjem zavodu. Ministrstvo prosvete je z odlokom S. N. br. 9923 z dne 5. aprila 1930. potrdilo njegovo namestitev. Nastopil je službo 8. marca 1930. Ker je bil z odlokom min. prosv. S. N. br. 7236 z dne 24. marca 1930. postavljen za suplenta na gimnaziji v Pljevljih, je bil razrešen službe na zavodu 13. aprila 1930. B / Dopusti V šolskem letu 1929/30. ni imel noben nastavnik dopusta. C / Učiteljski zbor koncem šolskega leta 1929/’50 Vagaja Ludvik, direktor; učil je matematiko v VI., V1F., Vlil., kemijo v Vil. in fiziko v Vil., Vlil. razr.; na teden 12 ur. Rnuter Matko, profesor, razrednik 111. razr., varuh učiteljske knjižnice; učil je slovenščino v 111., latinščino v V., VI., VII., Vlil. razr.; na teden 24 ur. Milač Simon, profesor, razrednik V. razr., varuh dijaške podporne zaloge; učil je zemljepis v 1., 11., III., V., VI. razr., zgodovino v V. in pisanje v 1., II. razr.; na teden 23 ur. Pavlič Alojzij, profesor, katehet; učil je rim.-kat. verouk v I. do VIII. razr.; na teden 15 ur. Cetina Franjo, suplent, razrednik II. razr., varuh prirodopisne in kemijske zbirke; učil je prirodopis v 1., II., VII., Vlil., kemijo v IV., matematiko v 11., 111. razr.; na teden 24 ur. Presker Janko, suplent, razrednik I. razr., varuh fizikalne in matematične zbirke; učil je prirodopis v Y., VI., fiziko v 111., matematiko v I., IV., V. razr.; na teden 23 ur. Hvala Marij, suplent* razrednik IV. razr., varuh zemljepisno- zgodovinske zbirke; učil je zemljepis v IV., zgodovino v II., Ul., IV., VI., VII., VI11. razr.; na teden 26 ur. Šter Jožef, suplent, razrednik VIL razr.; učil je slovenščino v L, 11., srbohrvaščino v III., IV., francoščino v 11., III., IV., V. VI., Vil., VIII. razr.; na teden 24 ur. Ščuka Cvetko, učitelj risanja, varuh risarske in telovadne zbirke; učil je risanje v L—VI., telovadbo v IV., V. razr., dekliško telovadbo v I. in II. tečaju; na teden 20 ur. Melihar Stane, začasni predmetni učitelj, razrednik VIII. raz., varuh dijaške knjižnice; učil je slovenščino v IV.—VIII., srbohrvaščino v VI., VII., VIII., filozofsko propedevtiko v Vlil. razr.; na teden 25 ur. Mušič Rudolf, začasni predmetni učitelj, razrednik VI. razr.; učil je srbohrvaščino v L, II., V., nemščino v V.—Vlil. razr.; na teden 24 ur. Justin Ubald, začasni učitelj petja, poslovodja, varuh pevske zbirke; učil je petje v 1., II., telovadbo v L, 11., 111. razr. in neobvezno petje v L, II. in 111. tečaju: na teden 17 ur. Dr. Gregorc Albin, srezki sanitetni referent; učil je higijeno v IV. razr.; na teden 2 uri. Hočevur Ciril, upravitelj osnovne Sole v Krogu; učil je telovadbo v VI. in Vili. razr.; na teden 4 ure. Kovats Štefan, evan. senior; učil je evangeljski verouk v I. do VIII. razr.; na teden 10 ur. Dr. Roth Lazar, rabin; učil je izraelitski verouk. Schwarz Zofija, strokovna učiteljica na osnovni šoli v Murski Soboti; učila je ženska ročna dela v I.—IV. razredu; na teden 6 ur. Od 20. do 25. oktobra 1919.: vpisovanje učencev. 28. oktobra: pričetek rednega pouka. 29. oktobra: proslava prve obletnice narodnega osvobojcnja in ujedinjenja; slovesna služba božja; učencem se obrazloži pomen tega dneva. 1. decembra: državni in narodni praznik; slovesna služba božja; učencem se obrazloži pomen tega dneva. 12. decembra: ustanovni občni zbor Dijaške kuhinje v Murski Soboti. Od 24. decembra 1919. do (>. januarja 1920.: božične počitnice. 28. februarja: sklop 1. polletja; semestralne počitnice odpadejo. 17. marca: poverjenik za uk in bogočastje dr. K. Verstovšek si ogleda zavod ter nadzoruje pouk slovenščine in latinščine. Od 29. marca do 5. aprila: velikonočne počitnice. 17. aprila: slovesna zadušnica v spomin junakov, ki so padli za osvoboditev naše domovine. Od 1. maja naprej: mladinske igre redno vsako soboto popoldne. 4. maja: dies maialis. Vsi učenci se udeleže izleta na Tišino. 8. maja: predavanje o škodljivosti uživanja alkoholnih pijač. 26. junija: sklep rednega pouka. 28. junija: zahvalna služba božja; praznovanje Vidovega dne. Vodja zavoda obrazloži učencem zgodovinski in etični pomen Vidovega dne ter Kosova. Pripoveduje o kraljeviču regentu Aleksandru, ki biva te dni med nami in so ga povsod navdušeno sprejeli. Učenci zapojo: «Bože pravde» ter «Lepa naša domovina». Kot Vidov dar se je nabralo za sirote padlih junakov 200 K. Od 30. junija do 3. julija: vpisovanje učencev v I. razred. 5. julija: izročanje oziroma razpošiljanje letnih izpričeval. Šolski sluga: Bratkovič Štefan, služitelj-dnevničar. [[. Šolski 1919/192«. 1920/1921. 5. oktobra 1920.: otvoritvena konferenca profesorskega zbora. 9. februarja 1921.: sklepna konferenca za prvo polletje. 30. junija: sklepna konferenca učiteljskega zbora. Drugi podatki manjkajo. 1921/1922. V začetku šolskega leta 1921/1922. se je odpovedal vodstvu zavoda direktor Bračko Ivan ter nastopil zopet svoje mesto v Celju 26. septembra se je začel pouk v l.a iu l.b razredu. 6. oktobra se je vršila otvoritvena konferenca. 9. oktobra je prevzel začasno vodstvo zavoda namestili učitelj dr. Svetelj Blaž. 7. novembra sta se preselila 1. a in I. h razred v nove učne prostore v rim. kat. osnovni šoli. 26. novembra je prevzel začasno vodstvo zavoda profesor Pregelj Rudolf. V dneh 12., 13. in 14. januarja 1922. je nadzoroval zavod srednješolski nadzornik dr. Poljanec Leopold. 18. in 19. maja je nadzoroval zavod srednješolski nadzornik Wester Josip. 26. junija je bila sklepna letna konferenca. Drugi podatki manjkajo. 1922/1923. Z začetkom šolskega letu je bil imenovan za prvega definitivnega ravnatelja zavoda dr. Lokar Janko, ki pa je vsled bolezni prevzel vodstvo šele 1. jun. 1923. 20. septembra: otvoritvena konferenca profesorskega zboru. 27. januarja 1923.: sklepna konferenca za prvo polletje. 31. januarja: sklep prvega polletja. Od I. do 4. februarja: semestralne počitnice. 12. maja: dies maialis. 24. maju: protialoholno predavanje, nato šole prost dan. 23. junija: telovadni nastop vseh učencev v soboškem parku pod vodstvom telovadnega učitelju Hočevarja Cirila. 25. junija: cenzurna konferenca. 27. junija: sklepna letna konferenca. Zavod je imel štiri razrede. 28. junija: sklep šolskega leta in proslava Vidovega dne s pevskimi točkami, deklamacijami in igro. Akademija je v moralnem in gmotnem oziru lepo uspela, čisti dobiček je šel v prid Dijaški kuhinji. Pripravila sta jo namestili učitelj Sušnik Franc in Ančik Franjo. Od 28. do 30. junija: razstava risarskih del v telovadnici zavoda. 30. junija: sprejemni i/.piti učencev za 1. razred. Tekom počitnic je bil direktor dr. l.okur Janko imenovan za administrativnega inšpektorja v ministrstvu prosvete. 8. avgustu je ponovno prevzel profesor Pregelj Rudolf začasno vodstvo zavoda. 1923/1924. 6. septembra 1923.: razredni izpiti za I. in IV. razred: za II. in 111. razred bi se morali vršiti 7. septembra, bili pa so odpovedani radi rojstva Njeg. Visoč. prestolonaslednika. 10. septembra: vpisovanje učencev v 1. razred in sprejemni izpiti za vse razrede. 11. septembra: vpisovanje bivših učencev zavoda. 13. septembra: pričetek rednega pouka. Z odlokom višjega šolskega sveta št. 10.499 z dne 14. septembra 1923. se ukine stopnjema meščanska šola v Murski Soboti. Učenci, ki so bili vpisani v 1. razred meščanske šole, prosijo za naknadni sprejem v l. gimnazijski razred. 29. septembra: naknadni sprejemni izpit v I. razred. 17. oktobra sta se preselila I. b in II. razred iz prostorov rim.-kat. osnovne šole v poslopje gimnazije. V dneh 19., 20. in 22. oktobra je nadzoroval zavod višji šolski nadzornik Wester Josip. 22. oktobra sc je vršila prva inšpekcijska konferenca na tem zavodu, ki ji je predsedoval g. višji šolski nadzornik. 27. novembra je izvršil srezki sanitetni referent dr. Glančnik Josip zdravniški pregled vseli nčencev in našel, da jc njihovo zdravstveno stanje zadovoljivo. (. decembra: proslava petletnice našega ujedinjenja v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri svečani službi božji je prvič pel gimnazijsi pevski zbor. 17. decembra: proslava rojstnega dne Njeg. Vel. kralja. Od 23. decembra 1923. do 2. januarja 1924.: božične počitnice. 6. januarja je bilo slovesno izročeno darilo Nj. Velič. kralja in kraljice v iznosu 500 Din Horvatu Janezu, učcncu V. razreda kot najvrednejšemu. 9. januarja: proslava rojstnega dne Njeg. Vel. kraljice. 31. januarja: sklep I. tečaja. 3. februarja: začetek II. tečaja. 2. aprila: proslava stoletnice rojstva Branka Radičeviča; predaval namestili učitelj dr. Sušnik Fran. Od 16. do 22. aprila velikonočne počitnice. 23. maja: predavanje v V. razredu o delovanju Jovana Skerliča. 24. maja: antialkoholna predavanja po razredih; «družinska zabava» gimnazije v telovadnici zavoda v korist izletnega fonda za počitniško potovanje na Bled in v Bohinj. Od 7. do 10. junija: binkoštne počitnice. Od II. do 17. junija: nižji tečajni izpit. 24. junija: dan treznosti; predaval profesor Orožen Janko. 27. junija: ravnateljev dan; pouka prosto. 28. junija: proslava Vidovega dne in sklep šolskega leta. Zavod je imel pet razredov s paralelko v I. razredu. 30. junija: sprejemni izpiti za I. razred. Med počitnicami se je izvršil izlet učencev pod vodstvom prof. J. Oražna in suplenta dr. Fr. Sušnika. Izleta se je udeležilo 23 učencev in 4 učenke. 30. junija so se odpeljali udeleženci s tovornim avtomobilom vDolnjoLendavo,nato z železnico preko Varaždina v Zagreb. I. julija so obiskali Zagreb, Bakar; 2. julija Kra-Ijevieo, se peljali s parnikom na Sušak ter obiskali Trsat, 3. julija Karlovac in Ljubljano, 4. julija Dobravo, Vintgar in Bled. Na Bledu so bili učenci sprejeti in obdarovani od Njeg. Vel. kralja; 5. julija so si ogledali Bohinj; zvečer so se odpeljali učenci proti Mariboru in se vrnili 6. julija preko Radenc v Mursko Soboto. 31. julija je prevzel vodstvo zavoda novo postavljeni direktor Vagaja Ludvik. 1924/1925. 4. septembra 1924.: razredni izpiti za učence IV. razreda. Od 5. do 12. septembra: nižji tečajni izpit. 6. septembra: proslava rojstnega dne Njeg. Vis. prestolonaslednika. Od 9. do 12. septembra: izredni izpiti za vse razrede razen IV. razreda. 12. septembra: sprejemni izpiti učencev za I. razred. 13. septembra: vpisovanje učencev v It., III. in IV. razred. 15. septembra: pričetek pouka. Otvoritvena konferenca profesorskega zbora, /avod šteje šest razredov in ima vzporednico v I. razredu. 24. oktobra: srezki saniteni referent dr. Glančnik Josip izvrši zdravniški pregled učencev zavoda. 26. oktobra: proslava spomina Henrika Sienkiewicza povodom prenosa njegovih zemeljskih ostankov iz Švice v Varšavo. 2. in 3. novembra: pouka prosto zaradi praznika vseh svetnikov in vernih duš. 22. novembra: otvoritev nove železnice Ormož-Murska Sobota. Zavod sc je udeležil slavnostnega sprejema gostov, ki so se pripeljali s prvim vlakom, k ostali proslavi pa ni prejel vabila. Ta dan ni bilo šolskega pouka. 1. decembra: svečana proslava narodnega ujedinjenja; slavnostni govor suplenta Zalaznika Albina; šolsko proslavo je obiskalo tudi občinstvo. 17. decembra: proslava rojstnega dne Njeg. Vel. kralja; slavnostni govor direktorja Vagaje Ludv. 20. decembra: božičnica Kola jugoslovenskih sester, pri kateri so bili obdarovani tudi revni učenci našega zavoda. Od 24. decembra 1924. do 6. januarja 1925.: božične počitnice. 8. januarja je stopil v veljavo izenačeni učni načrt za prvi in drugi razred srednjih šol. 29. januarja: darila Podmladka društva Rdečega križa U. S. A. se razdele med učence. 14. februarja: sklep prvega semestra, od 14. do 17. februarja semestralne počitnice. 9. marca je stopila v veljavo skrčena ura, ki traja samo 40 minut. 26. marca: praznovanje francoskega šolskega dne v spomin na to, da so Francozi pred desetimi leti priredili po svojih šolali srbski šolski dan; slavnostni govor direktorja, deklamacije učencev v francoskem jeziku in pevske točke, z vzkliki: «Vive la France» sc je končala spominska prireditev. Od 8. do 14. aprila: velikonočne počitnice. 9. maja: protialkoholni dan; predaval suplent Zalaznik Albin, nastopi Učencev in skupni telovadni nastop. 20. maja: dies maialis. 23. maja: akademija v gimnazijski telovadnici v korist izletnega fonda. 25. maja: profesor Gvajc Anton, strokovni nadzornik za risanje, je nadzoroval pouk risanja. 29. maja: protituberkulozni dan; srezki sanitetni referent v Gornji Lendavi dr. Gregorc Albin je predaval o nevarnostih tuberkuloze in o tem, kako se je moramo čuvati. Od 30. maja do 2. junija: binkoštne počitnice. 7. junija: učencem IV. razreda sc razdelijo letna izpričevala. Od 19. do 20. junija je pregledoval delo na zavodu ministrski odposlanec dr. Hadži Jovan, univerzitetni profesor v Ljubljani, in je prisostvoval tudi nižjemu tečajnemu izpitu. Od 19. do 25. junija: nižji tečajni izpit. 22. junija je nadzoroval pouk rim.-kat. verouka Vraber Maksimilijan, stolni kanonik v Mariboru. 27. junija: slovesne službe božje v spomin padlim kosovskim junakom. 28. junija: sklep šolskega leta s proslavo Vidovega dne; slavnosti govor je imel suplent Zalaznik Albin; pevske in telovadne točke učencev; direktor je poklonil odličnim učencem knjižna darila; dve nagradi po 100 Din sta darovala 3 dr. Šomen L., odvetnik in gerent velike občine, in Peterka Ivan, trgovec v Murski Soboti. Otvoritev ra/stave risarskih izdelkov. 30. junija: vpisovanje in sprejemni izpiti učencev v I. razred. Od 24. do 29. avgusta: razredni izpiti. Od 25. do 31. avgusta: nižji tečajni izpiti pod predsedstvom direktorja. 1925/1926. 1. septembra 1925.: vpisovanje in sprejemni izpiti učencev v I. razred. 3. septembra: vpis domačih učencev od f. do VII. razreda. 4. septembra: otvoritvena konferenca profesorskega zbora. 5. septembra: pričetek šolskega pouka. 6. septembra: proslava rojstnega dne Njeg. Vis. prestolonaslednika. 17. septembra: srezki sanitetni referent dr. Glančnik Josip izvrši zdravniški pregled vseh učencev in učenk zavoda. 21. septembra: proslava o priliki prenosa kosti Petra P. Njegoša s Cetinja na Lovčen; predaval profesor dr. Robič Maks; sledili sta dve deklamaciji iz Gorskega venca (Camplin Ivan, IV. razred, Berger Liza, VI. razred.). 9. oktobra je umrla Podlesek Irma, učenka II. razreda. Pogreba v Sebeborcih dne 11. oktobra so se udeležili suplent Zalaznik Albin, Mali Albin in učitelj petja Dujc Mirko. Gimnazijski pevski zbor je zapel žalostinko ob grobu prerano umrle učenke. 17. oktobra: vsled odloka min. prosv. S. N. br. 24.643 z dne 8. oktobra 1925. sta se začasno zatvorila VI. in VII. razred. 9 učencev VI. razreda in 5 učencev VII. razreda je bilo odpuščenih z zavoda. 19. oktobra se je začela poučevati neobvezna nemščina v II. in III. razredu ter stenografija. 25. oktobra je nenadoma umrl Car Jožef, učenec II. b razreda. Učenci vsega zavoda so spremili svojega mrtvega tovariša o priliki prevoza v Dobrovnik od bolnice do konca Murske Sobote, kjer mu je pevski zbor zapel v slovo žalostinko. 12. novembra je bila velika poplava v Murski Soboti. Voda je vdrla v klet, tudi telovadnica in drugi niže ležeči deli gimnazijskega poslopja so bili poplavljeni, dostop do gimnazijskega poslopje je bil dva dni nemogoč. Ker je bilo veliko stanovanj v Murski Soboti poplavljenih, oziroma razrušenih, se je prekinil pouk do vštega 22. novembra. I. decembra proslava narodnega osvobojenja in ujedinjenja; slavnostni govor je imel suplent Zalaznik Albin. 17. decembra: proslava rojstnega dne Njeg. Vel. kralja; slavnostni govor je govoril direktor. 22. decembra: podružnica Kola jugoslovenskih sester je priredila božičnico, na kateri je obdarila 15 revnih učencev zavoda s toplo obleko. Od 24. decembra 1925. do 3. januarja 1926.: božične počitnice. . 15. januarja: proslava tisočletnice hrvatskega kraljestva; slavnostni govor je govoril profesor Zalaznik Albin. 16. januarja: zopetna otvoritev VI. razreda po odloku min. prosv. S. N. br. 31.479 z dne 9. decembra 1925. Vrnilo se je 8 učencev. 15. februarja: proslava spomina smrti Matije Gubca. Profesor Zalaznik Albin je podal zgodovino življenja in delovanja Matije Gubca; Nerima Albin, učenec V. razreda, je deklamiral Aškerčevo «Kronanje v Zagrebu». 12. in 13. marca je nadzoroval pouk oblastni inšpektor dr. Pečovnik Adolf. Od 31. marca do 6. aprila: velikonočne počitnice. 8. maja jc nadzoroval pouk rim.-kat. verouka Vraber Maksimilijan, stolni kanonik v Mariboru. Od 22. do 25. maja: binkoštne počitnice. 29. maja: dies maialis. 4. junija je nadzoroval pouk risanja profesor Gvajc Anton, strokovni nadzornik za risanje. Od 7. do 9. junija je nadzoroval zavod v lastnosti ministrskega odposlanca šef prosvetnega oddelka pri velikem županu mariborske oblasti, prosvetni inšpektor dr. Poljanec Leopold. 15. junija se je zaključil redni šolski pouk radi opasno razširjajoče se škrla-tinke; obolel je 1 učenec zavoda. Od 17. do 21. junija: cenzurna sklepna konferenca profesorskega zbora. 22. junija: razdelitev letnih izpričeval učencem, stanujočim v Murski Soboti, 23. junija pa učencem, stanujočim v sosednih občinah. Učencem, stanujočim v občinah, okuženih po škrlatinki, so se izpričevala poslala po pošti. 28. junija: proslava Vidovega dne; profesorski zbor se je udeležil slovesnih božjih služb v cerkvah tukaj zastopanih veroizpovedi. Od 28. junija do julija so se sprejemale prijave staršev za vpis učencev v 1. razred: sprejemni izpiti se niso vršili. 24. avgusta: izredna konferenca, na kateri so se določile učne knjige za šolsko leto 1926/1927. in se je upoznal profesorski zbor z izenčenim učnim načrtom od I. do IV. razreda. 50. in 31. avgusta: razredni izpiti. 1926/1927. I. in 2. septembra 1926.: vpisovanje učencev in sprejemni izpiti za I. razred. 3. septembra: vpisovanje domačih učencev od I. do VI. razreda. 5. septembra: otvoritvena konferenca profesorskega zbora. 6. septembra: proslava rojstnega dne Njeg. Vis. prestolonaslednika. 7. septembra: pričetek rednega šolskega pouka. 18. septembra je umrla Pinter Marija, učenka 1. razreda. Bila je marljiva učenka na osnovni šoli in je z velikim veseljem prišla na gimnazi jo, žal, samo enkrat. Zavod jo je spremil v ponedeljek 20. septembra na zadnji poti, pevski zbor pa ji je zapel v slovo dve žalostiuki. Od 31. oktobra do 2. novembra: pouka prosto radi praznika vseh svetnikov in vernih duš. 1. decembra: proslava narodnega osvobojenja in ujedinjenja. Slavnostno predavanje je imel začasni predmetni učitelj Teply Bogomir, sledile so pevske in glasbene točke učencev. Direktor je razdelil odličnim učencem knjižna darila, ki se vsled nepričakovanega zaključka preteklega šolskega leta niso razdelila. 2. decembra: cenzurna konferenca. 3. decembra: izročitev dijaških knjižic učencem. 13. decembra: srezki sanitetni referent dr. Glančnik Josip je izvršil zdravniški pregled učencev. Ker škrlatinka še ni ponehala, sta izvršila dr. Glančnik Josip in dr. Vučak Štefan v dneh 16., 23. decembra in 3. januarja cepljenje učencev proti škrlatinki. Cepljeni so bili skoro vsi učenci zavoda. 17. decembra: proslava rojstnega dne Njeg. Vel. kralja. Predaval je suplent Mlinar Ivan o zgodovini kraljevske hiše Karadjordjevičev; deklamacije učencev (Brunec Jožef, IV. razred, Camplin Ivan V. razred); nastop dijaškega pevskega zbora. Popoldne istega dne je priredila podružnica Kola jugoslovenskih sester božičnico, na kateri je bilo obdarjenih tudi 23 učencev našega zavoda. Od 23. decembra 1926. do 2. januarja 1927.: božične počitnice. 9. januarja: proslava rojstnega dne Njeg. Vel. kraljice. I. marca: zaključna konferenca /a II. tromesečje. 8. aprila je nadzoroval pouk rim.-kat. verouka Vraber Maksimilijan, stolni kanonik v Mariboru. Od 13. do 19. aprila: velikonočne počitnice. 23. aprila: protialkoholno predavanje, predaval srezki sanitetni referent dr. Glančnik Josip. Od 29. aprila do I. maja: ekskurzija učenccv IV. razreda pod vodstvom direktorja. 7. maja: dies maialis. 14. maja: proslava materinskega dne. Od 19. do 25. maja je nadzoroval zavod v lastnosti ministrskega odposlanca prosvetni inšpektor dr. Kotnik Fr. 27. maja: učni izlet učencev V. razreda v Ptuj pod vodstvom začasnega predmetnega učitelja Milača Simona in III.b razred na Miklošičev in Vrazov dom pod vodstvom začasnega predmetnega učitelja Severja Janka. 24. maja: zdravstveno predavanje; predaval je dr. Glančnik Josip o nikotinu in tuberkulozi. 28. maja je nadzoroval strokovni nadzornik profesor Gvuje Anton pouk risanja. 29. maja je priredila podružnica Jugoslovenske matice v Murski Soboti v šolski telovadnici proslavo desetletnice majske deklaracije. Slavnostni govor je govori začasni predmetni učitelj Sever Janko. Proslave se je udeležila večina profesorskega zbora iu učencev zavoda. Od 4. do 7. junija: binkoštne počitnice. II. junija: učni izlet učencev II. in V. razreda v Beltince pod vodstvom profesorja Pregelja Rudolfa in začasnega predmetnega učitelja Malija Albina in Bitenca Mirka. Ogledali so si semenogojno postajo v Beltincih, vrt, grad in gospodarske naprave grofa Batthyanija v Beltincih. Od 14. do 16. junija učni izlet VI. razreda v Falo in Velenje pod vodstvom direktorja. Učenci so si ogledali električno centralo v Fali in premogovnik z vsemi ostalimi obrati v Velenju. Nazaj grede so si gledali Celje. K potnim stroškom je prispevala velika občina Murska Sobota 1000 Din. 20 junija: konec rednega šolskega pouka. Od 22. do 24. junija: privatni izpiti. 24. in 25. junija: cenzurne konference. 26. junija: otvoritev razstave risarskih izdelkov učencev (učitelj risanja Ščuka Cvetko), risb iz projektivne geometrije (zač. predm. učitelj Bitenc Mirko) in ženskih ročnih del (strok, učiteljica Schwarz Zofija). Razstava je ostala odprta do 29. junija in je bila dobro obiskana. 27. junija: sklepna letna konferenca profesorskega zbora. 28. junija: sklep šolskega leta s proslavo Vidovega dne; pevske in telovadne točke, razdelitev knjižnih daril. 30. junija je umrla šolska sluginja Mešter Marija. Služila je od leta 1914. na madjarski meščanski šoli, od leta 1919. pa na gimnaziji. Bila je vestna in zanesljiva služiteljica, ki sc je popolnoma vživela v svojo službo. N. v m. p.! 24. avgusta se je vršila konferenca profesorskega zbora, na kateri so se določile učne knjige za šolsko leto 1927/1928. Od 25. do 29. avgusta so se vršili razredni in privatni izpiti. 1927/1928. 1. septembra 1927.: vpisovanje učencev v 1. razred. Sprejemni izpiti so odpadli vsled odloka min. prosv. S. N. br. 11.372 z dne 15. maja 1927. 2. septembra: vpisovanje učencev v II., III., IV. in V. razred. V V. in VI. razred se vpis ni vršil, ker je min. prosv. z odlokom S. N. br. 19.671 z dne 5. julija 1927., sklicujoč se na čl. 138 finančnega zakona za proračunsko dobo 1927/1928., odredilo zatvoritev V. razreda in z odlokom S. N. br. 25.383 z dne 23. avgusta 1927. ponovno odredilo, da se mora zatvoriti V. razred in da se VII. razred ne more otvoriti. 5. septembra: otvoritvena konferenca profesorskega zbora. 6. septembra: proslava rojstnega dne Njeg. Vis. prestolonaslednika. 7. septembra: pričetek rednegu pouka. Od 10. do 13. septembra: pouka prosto, ker je bilo devet članov profesorskega zbora imenovanih za predsednike volilnih komisij za volitve poslancev v narodno skupščino dne 11. septembra. Od 29. oktobra do 2. novembra: pouka prosto radi verskih vaj, praznika reformacije, praznika vseh svetnikov in vernih duš. 21. in 24. novembra je izvršil šolski zdravnik dr. Glančnik Josip zdravniški pregled vseh učencev. 1. decembra: proslava narodnega osvobojenja in ujedinjenja. Suplent Teply Bogomir je imel predavanje o pomenu društva narodov; nadalje so se vršile deklamacije in pevske točke. 2. decembra: cenzurna konferenca za I. tromesečje. 5. decembra: otvoritev privatnega V. razreda. 17. decembra: proslava rojstnega dne Njeg. Vel. kralja. Slavnostni govor je govoril direktor zavoda. 19. decembra: šolski zdravnik dr. Glančnik Josip je predaval o tuberkulozi; predavanje je pojasnil film, ki ga je stavil na razpolago drž. higijenski zavod v Ljubljani. Od 24. decembra 1927. do 6. januarja 1928.: za to dobo je odredil srezki sanitetni referent z odobrenjem velikega župana mariborske oblati kontumac radi pojava škrlatinke v rodbini direktorja. Vsi učni prostori so bili razkuženi. 7. januarja se je otvoril privatni VII. razred. Ker za VII. razred ni na razpolago učilnice, se je moral pouk vršiti ob popoldanskih urah. 9. januarja: proslava rojstnega dne Njeg. Vel. kraljice. 10. januarja: preselitev dveh razredov v prostore bivše evangeljske osnovne šole. 19. januarja: rojstvo kraljeviča je praznoval zavod 20. januarja s tem, da se je udeležil zahvalnih božjih služb; ta dan ni bilo šolskega pouka. 28. januarja: proslava petdesetletnice rojstva Otona Župančiča, na kateri je sodelovala tudi osnovna šola in so bila zastopana vsa oblastva in kulturna društva v Murski Soboti. Sluvnostni govor je govoril začasni predmetni učitelj Sever Janko, predavanje suplent Teply Bogomir, pevski zbor je vodil učitelj petja Breznik Anton. 11. februarja je inž. Lupša Ferdo predaval o svojem bivanju in doživljajih v Siamu; predavanje je pojasneval s skioptičnimi slikami. 17. februarja: Ciril-Metodova proslava. Pevski zbor je zapel «Himno na čast sv. Cirilu in Metodu», suplent Teply Bogomir je predaval o delovanju obeh slovanski apostolov, začasni predmetni učitelj Sever Janko pa je razjasnil učencem skioptične slike, ki jih je stavilo na razpolago Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Mariboru. I. murca: zaključna konferenca za II. tromesečje. 31. marca: predavanje šolskega zdravnika dr. Glančnika Josipa o stanovanjski liigijeni; predavanje so pojasnevale skioptične slike, ki jih je stavil na razpolago higijenski zavod v Ljubljani. Od 4. do 10. aprila: velikonočne počitnice. 21. maja je nadzoroval pouk rim.-kat. verouka Vraber Maksimilijan, stolni kanonik v Mariboru. Od 26. do 29. maja: binkoštne počitnice. 6. in 7. junija so se vršili šolski izleti, ki so se morali vsled slabega vremena v maju odložiti na junij. 17. junija je otvoril dr. Trtnik v imenu liigijenskega zavodn v Ljubljani liigijensko razstavo v gimnazijski telovadnici, ki je ostala odprta do 24. junija. Poset razstave je bil zelo dober, posetile so jo tudi skoro vse osnovne šole soboškega sreza. Predavanje na zavodu in Dittricliovi dvorani so imeli zdravniki dr. Trtnik, dr. Glančnik, dr. Vučak, dr. Gregorc in dr. Somrek. Za učence zavoda je imel dr. Glančnik predavanje o negi zob, za učence višjih razredov pa dr. Somrek o produkciji brezalkoholnih pijač. 20. junija so se vršile cenzurne konference. Od 21. do 25. junija: privatni izpiti. 24. junija otvoritev razstave risarskih izdelkov in ženskih ročnih del. 28. junija: sklep šolskega leta s proslavo Vidovega dne. Lep je bil nastop dijaškega pevskega zbora pod vodstvom učitelja petja Breznika Antona, ki je žel burno priznanje mnogobrojnega občinstva. 31. avgusta: izredna konferenca profesorskega zbora, na kateri so se določile knjige za šolsko leto 1928/1929. Od 31. avgusta do 2. septembra: razredni izpiti. 1928/1929. Od 1. do 3. septembra 1928.: vpisovanje učencev od I. do Vlil. razreda. 6. septembra: proslava rojstnega dne Njeg. Vis. prestolonaslednika. 9. septembra: otvoritvena konferenca profesorskega zbora. 19. septembra: pričetek rednega pouka. Vsled pomanjkanja učnih prostorov imata dva razreda pouk v prostorih bivše evangeljske šole, trije višji razredi pa popoldanski pouk. Ker se je tekom poletja škrlatinka zopet pojavila v večjem obsegu, sta dr. Glančnik Josip in dr. Vučak Štefan izvršila trikratno cepljene učencev v dnevih: 10. in 21. septembra ter I. oktobra. Cepljeni niso bili samo oni, ki so bili že cepljeni, oziroma ki so prestali škrlatinko. 3. oktobra: ukinitev VI. razreda po odloku min. prosv. S. N. br. 31.309 z dne 3. oktobra 1928.: radi tega mora gimnazijski kuratorij vzdržati vse višje razrede. 7. in 8. oktobra: proslava preboja solunske fronte pred desetimi leti, ki je pospešil konec svetovne vojne in ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupni državi. 7. oktobra je suplent Mlinar Ivan pojasnil učencem pomen tega dneva, 8. oktobra slovesne službe božje; ta dan ni bilo šolskega pouka. Od 23. do 25. oktobra je nadzoroval zavod oblastni inšpektor dr. Pečovnik Adolf. Nadzorovanje je zaključil s konferenco, na kateri je priznal težke razmere, pod katerimi se vrši pouk na zavodu in ki zadržujejo njegov redili razvoj in učne uspehe učencev. 29. oktobra: proslava desetletnice osvobojenja Slovencev: začasni predmetni učitelj Melihar Stane je v slavnostnem govoru razložil pomen tega dne v življenju našega naroda. Od 31. oktobra do 4. novembra: pouka prosti dnevi zaradi praznika reformacije, praznika vseh svetnikov in vernih duš. 30. novembra: zaključna konferenca za I. tromesečje. 1. decembra: proslava desetletnice osvobojenja in ujedinjenja našega naroda. Slavnostni govor je govoril začasni predmetni učitelj Melihar Stane. 17. decembra: proslava rojstnega dne Njeg. Vel. kralja. Slavnostni govor je govoril direktor zavoda. 20. decembra: učenci višjih razredov so priredili pod vodstvom začasnega predmetnega učitelja Meliharja Stanetu igro «Študentova ljubezen» v dvorani g. Dittriclia. 20. in 21. decembra je nadzoroval zavod oblastni inšpektor dr. Pečovnik Adolf. Od 23. decembra 1928. do 2. januarja 1929.: božične počitnice. 5. junuarja je nastopil začasni predmetni učitelj Bitenc Mirko dvomesečni bolezenski dopust, ki se mu je podaljšal do 15. aprila. 7. januarja je obolel suplent Mlinar Ivan, kateremu je bil odobren bolezenski dopust do 3. marca. 9. januarja: proslava rojstnega dne Njen. Vel. kraljice. 8. februarja je nastopil začasni telovadni učitelj Koželj Mirko dvomesečni bolezenski dopust. 21. in 23. februarja je izvršil srezki sanitetni referent dr. Gregorc Albin ponovni zdravniški pregled vseh učencev, ker je nekaj učencev zavoda obolelo na tralioinu, in je ugotovil trahom pri 9 učencih. 2. marca: zaključna konferenca za II. tromesečje. Od 27. marca do 2. aprila: velikonočne počitnice. 7. in 8. maja je nadzoroval zavod inšpektor ministrstva prosvete Potočnjak Matej. 10. maja je posetil zavod stolni kanonik v Mariboru dr. Vraber Maksimilijan. Pouka rim.-kat. verouka ni mogel nadzorovati, ker so bili učenci na majniškem izletu. 10. in II. maja: majniški izlet za V.—VIII. razred, II. maja za I.—IV. razred. 19. in 20. maja: binkoštne počitnice. 28. maja se je zaključil redni pouk v Vlil. razredu. I. junija: srezki sanitetni referent je imel zdravstveno predavanje o trahomu in je podal učencem navodila, kako naj se čuvajo te bolezni. 3. junija: učni izlet VI. razreda v Ptuj pod vodstvom začasnega predmetnega učitelja Jarca Janka. Od 7. do 19. junija je pregledoval delo na zavodu v lastnosti ministrskega odposlanca univerzitetni profesor v Beogradu dr. lbrovac Miodrag. Predsedoval je višjemu tečajnemu izpitu in nadziral privatne izpite. 10. junija: sklep rednega šolskega pouka v 1.-V1I. razredu. Od 10. do 14. junija: pismeni višji tečajni izpit. Od 10. do 15. junija: privatni izpiti. 16. junija: spominska svečanost o priliki 25letnice smrti Jovana Jovanoviča Zmaja. Proslavi je prisostvoval tudi ministrski odposlanec. Slavnostni govor je govoril začasni predmetni učitelj Sever Janko, dijaški pevski zbor je zapel več pesmi. 17. in 18. junija: Ustni višji tečajni izpiti. 23. junija: otvoritev razstave risarskih izdelkov in ženskih ročnih del. 28. junija: sklep šolskega leta s proslavo Vidovega dne. Slavnostni govor je govoril začasni predmetni učitelj Jarc Janko; nadalje je nastopil z obširnim programom pevski zbor skupno z dijaškim orkestrom, ki ga je vodil začasni predmetni učitelj petja Justin Ubald; po dovršenem sporedu je sledila razdelitev knjižnih daril. 30. junija: zahvalne službe božje o priliki rojstva kraljeviča: udeležil se jih je ves profesorski zbor. 26. avgusta: razredni izpiti. Od 2. do 4. septembra: ponavljalni višji tečajni izpiti pod vodstvom direktorja zavoda. 1929/1930. 11. septembra 1929.: vpisovanje učencev v 1. razred. 12. septembra: vpisovanje učencev v II.—IV. razred. 13. septembra: vpisovanje učencev v V.—VIII. razred. 14. septembra: otvoritvena konferenca profesorskega zbora. Razredniki opravijo razredniške posle v svojih razredih. 16. septembra: pričetek rednega pouka v I.—IV. razredu. 17. septembra: ukinitev paralelk v I,—IV. razredu z brzojavnim odlokom min. prosv. S. N. br. 34.363 z dne 17. septembra 1929. 1. oktobra pričetek rednega pouka v V.—VIII. razredu. Od 30. septembra do 5. oktobra je izvršil srezki sanitetni referent dr. Gregorc Albin zdravniški pregled učencev. Od 31. oktobra do 3. novembra: pouka prosti dnevi zaradi praznika reformacije, praznika vseh svetnikov in vernih duš. V dneh 9., 16. in 23. novembra so bili cepljeni proti škrlatinki učenci I. razreda in oni učenci ostalih razredov, ki v preteklem letu niso bili cepljeni. Cepljenje je izvršil dr. Gregorc Albin. 30. novembra: zaključna konferenca profesorskega zbora za I. tromesečje. 1. decembra: proslava narodnega osvobojenja in ujedinjenja. Slavnostni govor je govoril profesor Milač Simon. 5. decembra: pričetek pouka iz neobvezne stenografije. 17. decembra: proslava rojstnega dne Njeg. Vel. kralja. Slavnostni govor je govoril direktor zavoda. Isti dan popoldne je priredila podružnica Kola jugoslo-venskih sester v Murski Soboti božičnico, na kateri je bilo obdarovanih 43 učencev zavoda. Od 24. decembra 1929. do 2. januarja 1930.: božične počitnice. 9. januarja: proslava rojstnega dne Njeg. Vel. kraljice. Ta dan ni bilo šolskega pouka. 27. januarja se je vršila svetosavska proslava na ta način, da so razredniki vsak v svojem razredu govorili o delovanju in pomenu sv. Save. Razen tega so bile pevske točke, deklamacije in čitanje prigodnih spisov. Pouku prost dan. 1. februarja je pregledal dr. Gregorc Albin učence I. razreda, v katerem je obolelo 10 učencev na mumpsu. 4. februarja: praznovanje Strossmayerjevega dne. Proslava se je vršila na sličen način, kakor 27. januarja svetosavska proslava. 1. marca: zaključna konferenca profesorskega zbora za II. tromesečje. Dijaške knjižice so se razdelile učencem 3. marca. 7. marca: proslava 80letnice prezidenta češkoslovaške republike Tomaža Ma-saryka. Slavnostno predavanje je imel suplent Hvala Marij. 14. aprila: francoski dan. Suplent Hvala Marij je naštel ona dejstva, ki vežejo jugoslovanski narod na francoski narod in omenil katastrofo, ki je zadela južno Francijo. Pouka prost dan. Od 15. do 24. aprila: velikonočne počitnice. 25. aprila je srezki sanitetni referent dr. Gregorc Albin predaval o škodljivih učinkih alkohola na človeško zdravje. 2. maja je nadzoroval pouk rim.-kat. verouka dr. Vraber Maksimilijan, stolni kanonik v Mariboru. 10. maja: proslava materinskega dneva. Prva učna ura je bila posvečena temam o materi. 24. maja: srezki sanitetni referent dr. Gregorc Albin je predaval o tuberkulozi 31. maja se je zaključil redni pouk v VIII. razredu. I. junija so nastopili vsi učenci (razen VII. razreda) na delnem zletu mariborske sokolske župe v Murski Soboti. 5. junija je odpotovalo 21 učencev na zlet srednješolske mladine o priliki vsesokolskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Vrnili so se 10. junija. Učence sta spremljala učitelj risanja Ščuka Florijan in začasni učitelj petja Justin Ubald. Od 2. do 6. junija: privatni izpit za IV. razred. 5. junija je nadzoroval zavod v svojstvu ministrskega odposlanca univerzitetni profesor v Ljub'jani dr. Nahtigal Rajko. 10. junija se je zaključil pouk v IV.—VII. razredu. II. junija: cenzurna konferenca za IV.—Vil. razred. 12. junija se je zaključil pouk v I.—III. razredu, istega dne cenzurna konferenca za I.—III. razred. Od 13. do 18. junija: nižji tečajni izpit pod predsedstvom direktorja. Izpitu je prisostvoval tudi ministrski odposlanec dr. Tominšek Josip. Od 16. do 21. junija: višji tečajni izpit: izpitu je predsedoval direktor gimnazije v Mariboru dr. Tominšek Josip, ki je v svojstvu ministrskega odposlanca pregledal delo na samoupravnih višjih razredih. 19. junija je odšlo 9 učencev zavoda na zletne dneve sokolskega naraščaja od 20. do 23. junija v Beogradu. Učence je spremljal honorarni telovadni učitelj Hočevar Ciril. 27. junija: sklepna konferenca profesorskega zbora. 28. junija: proslava Vidovega dne. Slavnostni govor je govoril suplent Hvala Marij; razdelitev knjižnih daril odličnim učencem. I. jtdija: razdelitev izpričeval učencem. HL A/ Učni načrt za šolsko leto 1929/30. Predmet I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. Skupaj Verouk .... 2 2 2 2 2 2 1 2 15 Srbohrvaščina . 2 2 2 2 2 2 2 2 16 Slovenščina . . 4 4 4 4 3 3 4 3 29 Nemščina . . . — — — — 4 4 4 2 14 Francoščina . . — 4 4 4 3 3 3 3 24 Latinščina . . . — — — — 5 4 3 5 17 Zemljepis . . . 3 2 3 3 2 2 — — 15 Zgodovina . . . — 2 3 3 3 3 3 3 20 Prirodopis . . . 3 2 — — 2 3 2 2 14 Fizika .... — — 4 — — — 4 4 12 Kemija .... — — — 4 — — 2 — 6 Matematika . . 4 4 4 4 3 3 4 2 28 . Filozof, prop. . . 3 3 Higijena . . . — — — 2 — — — — 2 Risanje .... 2 2 2 2 2 2 — — 12 Pisanje .... 2 2 4 Petje 2 2 4 Telovadba . . . 2 2 2 2 2 2 — 2 14 Ženska ročna dela 2 2 2 2 — — — — 8 Skupaj . . . 2(i + 2 30 + 2 30 + 2 32 + 2 33 33 32 33 249 + 8 B/ Učne knjige, ki so se uporabljale v šolskem letu 1929/30. I. Verouk a) katoliški Katoliški katekizem. Stroj, Liturgika, 3. izdaja. Lervičnik, Zgodbe sv. pisma starega zakona. Levični k, Zgodbe sv. pisma novega zakona. Svetina, Kat. verouk, I. knjiga, 2. izdaja. Pečjak, Kat. verouk, 2. knjiga. Pečjak, Kat. verouk, 3. knjiga. Medved, Zgodovina kat. cerkve. b) evangeljski I. razr.: Pindor, Biblijska povjesnica za evang. mladež. II. „ Sveto pismo novega zakona. V. „ Sveto pismo starega in novega zakona. 1.—II. razr.: II.—III. „ III. „ IV. „ V. „ VI. „ VII. „ VIII. „ c) izraelitski I.—IV. razr.: Schwarz, Obredi izrael. vjere. V. „ Schwarz, Povjest Židova, I. del. VI.—VIII. „ Schwarz, Povjest Židova, II. del. II. Slovenščina I.—VIII. razr.: Breznik, Slov. slovnica za srednje šole, 3. izdaja. I. „ Wester, Slov. čitanka, I. del. II. „ Wester, Slov. čitanka, II. del. III. „ Wester, Slov. čitanka, III. del. 111.—VIII. „ Breznik, Slov. pravopis. IV. „ Wester, Slov. čitanka, IV. del. V. „ Grafenauer, Slov. čitanka, I. del. Štivo: Jurčič, Deseti brat. VI. „ Grafenauer, Slov. čitanka, II. del. štivo: Sopliokles-Sovre, Kralj Oidipus. Župančič, Veronika Deseniška. Schiller-Župančič, Maria Stuart. VI,—VIII. „ Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva, 2. izd. VII. „ Grafenauer, Slov. čitanka, 111. del. Štivo: Glonar, Dr. Franceta Prešerna zbrano delo. VIII. „ Štivo: Tavčar, Cvetje v jeseni. Jenko-Glonar, Poezije. Prijatelj, Stritarjeva antologija. Cankar, Podobe iz sanj. Gregorčič-Dornik, Poezije I. Župančič, Mlada pota. III. Srbohrvaščina I. razr.: Rupel, Srbohrvatska vadnica I. letnik. II._IV. „ Maretič, Slovnica hrv. ili srp. jezika, 8. izdaja. II. „ Nikolič: llrvatska čitanka za II. razr., 12. izd. III. „ Divkovič-Pasarič, llrvatska čitanka za III. razr., 9. izdaja. IV. „ Divkovič-Pasarič, llrvatska čitanka za IV. razr., 8. izdaja. V. „ Strašek, Junnčke narodne pjesine. Gröbming-Lesica-Mole, Srbohrvatski-slovenski slovar. VI. „ Vojnovič, Smrt niajke Jugoviča. VI,—VIII. „ Prohaska, Pregled hrvatske i srpske književnosti. Vilhar, Srbohrvatski-slovenski slovar. VII. „ Mažuranič, Smrt Smail-age čengiča. VIII. „ Popovič, Antologija novije srpske lirike, 6. izdaja. IV. Francoščina II. razr.: Sturm, Francoska vadnica, I. del, 2. izdaja. III. „ Sturm, Francoska vadnica, II. del. IV. V. „ Sturm, Francoska vadnica, III. del. V. „ štivo: Gaston Paris, Contes et Fables du m. age. V. VIII. „ Pretnar, Francosko-slovenski slovar. VI. „ Štivo: Corneille, Cid1. Moliere, Le Bourgeois gentilhomine. VI.—VIII. „ Sturm, Francoska slovnica za višje ruzreclc. Adamovič, Francoska čitanka za višje razrede, 4. izdaja. V. Nemščina V. razr.: Bezjak, Nemška vadnica, I. del. VI. „ Bezjak, Nemška vadnica, 11. del. VII. „ Bezjak, Nemška vadnica, III. del. Štivo: Lessing, Minna von Barnhelm. Goethe, Hermann lind Dorothea. VIII. „ Štivo: Goethe, Iphigenie auf Tauris. Schiller, Die Räuber. Schiller, Wilhelm Teil. VI. Latinščina V.—VIII. razr.: Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izdaja. V. „ Pipenbacher, Latinska vadnica, T. del, 4. izd. VI. „ Pipenbacher, Latinska vadnica, II. del, 4. izd. VII. „ Pipenbaclier, Latinska vadnica, III. del, 3. izd. Sovre, Lanx satu ra, I. stopnja. VIII. „ Weidner-Lange, Tacitus, Annalen u. Historien. Petschenig, Qu. Horatii Flacci car mina selecta, 2. izdaja. VII. Zemljepis I. razr.: Pajk-Kržišnik, Zemljepis za srednje šole, L del, 3. izdaja. I—VIII. „ Kocen-Šenoa, Geografski atlas za srednje šole. II.—III. „ Pajk-Prijatelj, Zemljepis za srednje šole, II. del. Kržišnik, Zemljepis za srednje šole, III. del. IV. „ Melik, Zemljepis S. U.S. za IV. razred!. V. „ Geistbeck-Pavičic, Opča geografija, 3. izdaja. II IH. IV. V. V,—Vlil. VI. VII. VII. II. razr.: IV. VIII. Zgodovina Bučar, Zgodovina starega veka, II. izdaja. Stanojevič, Historijski atlas. Melik-Orožen, Zgodovina SIIS, I. del. Melik-Orožen, Zgodovina SHS, II. del. Pirc, Zgodovina starega veka, 2. izdaja. Dobrilovič, Historijsko-geografski školski atlas. Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede. Komatar-Capuder, Zgodovina novega veka za višje razrede. Melik, Zgodovina SHS za višje razrede. Zavrl, Razvojna karta za zgodovino S. H. S. IX. Prirodopis I.—II. razr.: Verbic-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede. I.—II. „ Kapus, Prirodopis rastlinstva, 2. izdaja. V. „ Beuk, Botanika za višje razrede. VI. „ Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede. Vil.—Vlil. „ Hochstatter-Kišpatič, Mineralogija in geologija za višje razr. X. Fizika III. razr.: Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol. Vit.—VIII. „ Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol, 2. izdaja. XI. Kemija IV. razr.: Prezelj, Kemija in mineralogija za nižje razrede. Vil. „ Šandor, Anorganska kemija. XII. Matematika 1.—IT. razr.: Kunc, Aritmetika za I., II. in III. razred srednjih šol. L—III. „ Mazi, Geometrija za L, 11. in III. razred srednjih šol. III. „ Matek-Peterlin, Aritmetika za nižje razrede srednjih šol. IV. „ Hoče var-škreb lin, Aritmetika za IV. razred srednjih šol. IV—V. „ Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. razred srednjih šol, 2. izdaja. v. „ Hočevar-Varičak, Aritmetika za V. razred. VI. „ 1 ločevar-ška lica, Aritmetika za VI. razred. VI.—VIII. „ Schlöinilch-Majcen, Logaritmične tablice. Matek-Zupancič-Jeran, Geometrija za VI.—VII. razr. VII.—VIII. „ Hočevar-škarica, Aritmetika za VIT. in VIII. razred. XIII. Filozofska propedevtika VIII. razr.: Ozvald, Logika. Veber, Očrt psihologije. XIV. Petje 1. razr.: Milojevič, Osnovi muzičke umetnosti, I. del. II. „ Milojevič, Osnovi muzičke umetnosti, 11. del. Pregelj, Troglasni zbori, 11. del. IV. A/ Naloge in govorne vaje Naloge iz slovenščine V. razred l.a) Moj rodni kraj. b) Zakaj hodim v šolo? •— 2. Kaj morem storiti za svetovni mir? — 3. Moje nedelje. — 4. Kaj mislite o miru in kako si zamišljate srečo, ki jo daje mir elovežanstvu? — 5. Kaj vem o sonetu? — 6. a) Pismo prijatelju. b) Pismo prijateljici. VI. razred l.a) Čuda moderne tehnike in sodobni dijak, b) Cesta, kaj mi vse povedat’ znaš! — 2. Kaj morem storiti za svetovni mir? — 3. Sanje. — 4. Kaj mislite o miru in kako si zamišljate srečo, ki jo daje mir človečanstvu? — 5. Življenje je ogenj — peče, a čisti. — 6. Zgradba Finžgarjeve «Verige». (Literarna ocena.) VIL razred l.a) Zakaj se učimo zgodovine književnosti? b) Kuj me, življenje, kuj — če sem jeklo, bom pel, če steklo, naj se zdrobim! — 2. Kaj morem storiti za svetovni mir? — 3. Iz spominov. (Odlomek iz dnevnika.) — 4. Kaj mislite o miru in kako si zamišljate srečo, ki jo daje mir človečanstvu? — 5. Moja knjiga. — 6. Lenari na snov v slovanskih literaturah. VIII. razred l.a) Beseda naša — zrcalo naše duše. b) Življenje vse jemlje slovo. — 2. Kaj morem storiti za svetovni mir? — 3. Dobrota je sirota. — 4. Na plesu. — 5. Spoznavaj samega sebe! — 6. Romantiško pojmovanje življenja in umetnosti. Naloge iz srbohrvaščine V. razred 1. Jesen na selu. (Opis.) — 2. Karakteristika glavnih lica u pesmi «Predrag i Nenad». — 3. Kako nam prikazuje narodna pesina snagu Kraljeviča Marka? VI. razred 1. Naši veliki grobovi. — 2. Zimski dani. (Opis i razmišljanje.) — 3. što je oduzeti zemlji sunce, to je ukloniti prijateljstvo od života. (Paralela.) VIL razred 1. Grobovi nisu rake, več kolevke novih snaga. (J. J. Zmaj.) — 2. Jeli oprav-dan prekor današnjoj generaciji, da je površna? (S naročitim obzirom na naše prilike.) — 3. Knjiga je vod u mladosti i zabava u starosti. (Misli o potrebi čitanja.) VIII. razred 1. Šta ja mogu učiniti za svetski mir? (Prilikom «Dana mira» po nalogu Ministarstva Prosvete.) — 2. Duševna rast inladog daka. — 3. Pred vama je doba velikog rada. (Misli na rastanku.) Govorne vaje V. razred I. Andreč Karel: a) Kako sem se učil kolesariti? b) Motivi srpske i hrvatske narodne pesme. — 2. Antolič Štefan: a) Izlet po Prekmurju, b) Kraljevič Marko u narodnoj pesmi. — 3. Antauer Akoš: Kulturno življenje v Prekmurju. — 4. Bakan Jožef: Dr. Franc Ivanöczy. — 5. Čergalj Štefan: Vojak in sv. Peter. (Po pesmi.) — 6. Damjan Viktor: Trpljenje primorskih mater. — 7. Foissy luna: a) Boj za lastno državo, b) Bitka na Kosovu. — 8. Gabrijelčič Nikolaj: Pesem — buditeljica naroda. — 9. Gregorc Josip: «Stara pravda». — 10. Gutman Jožef: a) Fj. M. Dostojevski j. b) Razvoj slovenske drame. — II. Györkös Štefan: Slovenska krajina. — 12. Kardoš Janez: a) Šport v Prekmurju, b) Ženidba kneza prema narodnim pesmama. — 13. Kolenko loan: Prekmurska mati. — 14. Pocl-lesek Josip: Med Nemci. — 15. Pollak Bela: Ant. P. Čehov. — 16. Iiapoša Ludvik: Dijak in socijalno vprašanje. — 17. Toš Stanko: a) Kralj Peter I. Veliki Osvo- boditelj. b) Tradicijonalna književnost Srba i Hrvata, c) Kraljevič' Marko u istoriji i u narodnoj pesmi. — 18. Üllen Franc: Posledice svetovne vojne. VI. razred 1. Čačinovič Rudolf: A. P. Čehov. — 2. Kardoš Aladar: Romeo in Julija. — 3. Kooač Janez: Borba za svobodo. — 4. Kozar Alojzij: Ibsen, Gospa z morja. — 5. Kuhar Pavel: Cankar, Kralj na Betajnovi. — 6. Lajnšček Ludvik: A. P. Čehov. — 7. Lebar Štefan: Cankar, Jakob Ruda. — 8. Lončar Franc: Dragotin Kette. — 9. Mikola Franc: Shakespeare, Hamlet. — 10. Nemec Matija: Sofokles, Kralj Oidipus. — 11. Obal Štefan: Shakespeare, Beneški trgovec. — 12. Pertot Miloš: Josip Stritar. — 13. Pintarič Franc: Sofokles, Antigone. — 14. Podlesek Jožef: Malešič, živa voda. — 15. Rajner Janez: Sofokles, Kralj Oidipus. — 16. Sukič Janez: Malešič, Kruh. — 17. Škafar Ferdinand: Dr. France Prešeren. — 18. Tratnjek Štefan: Dolinski Prekmurci. — 19. Z ver Ivan: Simon Gregorčič. VII. razred 1. Berden Janez: Dostojevskij, Zločin in kazen. — 2. Brunec Josip: a) Oton Župančič, b) Francoska romantika in njena glavna predstavitelja Victor Hugo in Alphonse de Lamartine. — 3. Gabor Alojzij: Dr. Franc Ivanoczy. — 4. Gorički Štefan: Dragotin Kette. — 5. Holzedl Anton: J. W. Goethe. — 6. Nemec Janez: Shakespeare, Hamlet. — 7. Santo Ivan: Fr. Sal. Finžgar, Iz modernega sveta. — 8. Škafar Ivan: Josip Stritar. — 9. škerlak Tiberij: Madach Imre Tragedija človeka. — 10. Špur Katarina: a) Ali je zločin biti bogat? b) A. S. Puškin. — 11. Zelko Ivan: Prekmurski običaji, šege in navade. — 12 .Zver Štefan. Simon Gregorčič. VIII. razred. 1. Jerič Mihael: Razvoj slovenskega časopisja. — 2. Titan Janez: Svetovna politika po vojni. — 3. Kovač Štefan: Človek in svet. B/ Ekskurzije I. razred 2. aprilu popoldne: zemljepisni izlet Puconci-Pečarovci-Moštjanci; spremljevalec profesor Milač Simon. — 9. aprila popoldne: prirodopisni izlet v soboški park do Ledave; spremljevalec suplent Četina b ranjo. II. razred 9. aprila popoldne: zemljepisno-prirodopisni izlet Mačkovci-Pečarovci-Moštjanci; spremljevalec profesor Milač Simon. — 12. aprila popoldne: prirodopisni izlet v Rakičan; spremljevalec suplent Četina Franjo. III. in IV. razred 10. aprila celodnevni izlet v Varaždin, ogled mesta in muzeja; spremljevalca suplentu štor Josip in Bernik Vinko. V. razred 8. marca popoldne; izlet Moštjanci-Pečarovci, domača lončarska obrt; spremljevalec profesor Milač Simon. — 9. aprila popoldne: prirodopisni izlet v fazanerijo pri Murski Soboti; spremljevalec suplent Presker Janko. — 10. in 11. maja izlet v Celje-Solčava-Logarska dolina; spremljevalec profesor Milač Simon. — 23. maja botanični izlet v soboški park-fazanerijo-Črnelavce; spremljevalec suplent Presker Janko. VI. razred 8. aprila izlet v Ptuj, ogled muzeja in rimskih spomenikov; spremljevalec suplent Hvala Marij. VII. in VIII. razred 11. februarja popoldne (samo VIII. razred) ogled röntgenovega aparata pri g. Vučaku Štefanu, zdravniku v Murski Soboti; spremljevalec direktor Vagaja Ludvik. — 15. maja popoldne izlet Moštjanci-Vaneču-Pečarovci, premogovne plasti in domača lončarska obrt; spremljevalec suplent Četina Franjo. — 12. aprila popoldne izlet v Bogojino, ogled cerkve; spremljevalci suplenti Bernik Vinko, Fortuna Martin, Mušič Rudolf, šter Josip, Trdina Silva in začasni učitelj petja Justin Ubald. V. Dijaško podporno društvo Društvo je bilo ustanovljeno dne 11. decembra 1919. ob navzočnosti 40 tukajšnjih uradnikov in uradnic pod imenom «Dijaška kuhinja». Društvo je sicer imelo namen, otvoriti skupno kuhinjo, kjer bi dobivali dijaki hrano in tudi stanovanje, ni pa moglo dobiti primernih prostorov, niti ni imelo dovolj denarnih sredstev, da bi moglo ta načrt uresničiti. Kupilo pa je skoro vsem dijakom vse učne knjige, darovalo jim zvezke, šestila, sploh vse šolske potrebščine, tako da staršem ni bilo trebu skoro ničesar nubaviti. Nekaterim učencem je plačevalo tudi hrano in stanovanje. Na 5. občnem zboru dne 28. oktobra 1924. se je društvo preimenovalo v «Dijaško podporno društvo». Mnogokrat se je namreč čulo: saj nimate kuhinje, čemu zbirate prispevke. Društvo je odslej podpiralo dijake samo s knjigami in z denarjem. Omejilo je podpore samo na ubožne in vredne učence. Na 7. občnem ^boru dne 23 oktobra 1926. je bilo sklenjeno, da se zbira fond za ustanovitev dijaške kuhinje. Denarne podpore so se omejile samo na izjemne slučaje. Na 9. občnem zboru dne 23. novembra 1928. je bilo sklenjeno, da bo društvo posredovalo dijakom za inštrukcije. Pozvalo je starše in dijake, naj se glede inštrukcij obračajo na društvenega tajnika. Na 10. občnem zboru dne 24. januarja 1930. je 'bil izvoljen društveni odbor za poslovno leto 1930.: predsednik Vagaja Ludvik, direktor gimnazije; podpredsednik Benko Josip, tovarnar in župan; tajnik Hvala Marij, gimnazijski suplent; blagajnik Gregorič Franc, občinski tajnik; odbornika: dr. Bratina Franc, vladni tajnik; Pertot Kristijan, civilni geometer; namestnika; dr. Šumenjak Slavko, sodni predstojnik; Justin Ubald, gimnazijski učitelj; revizorja: Gregorc Josip, davčni kontrolor; Koder Anton, kr. notar. Računski zaključek za poslovno leto 1929 Dohodki: 1. Blagajniški prebitek iz leta 1928............. 3.738-68 Din 2. Božična zbirka za leto 1928.................... 5.900-— „ 3. Prispevki članov................................2.112-— „ 4. Prispevki podpornikov............................ 790'— „ 5. Posebni dohodki................................ 3.220-35 „ 6. Obresti naloženega denarja.....................1.769-58 „ Skupaj . . . 17.530-61 Din Izdatki: 1. Nakup knjig..................................... 1.283*— Din 2. Vezava knjig................................... 2.035'— „ 3. Omara za knjige................................. 940-— „ 4. Tovornina za knjige.............................. 57-90 „ 5. Nagrada za pobiranje članarine.................. 207*—r „ 6. Tiskovine in drugi izdatki...................... 226-— „ 7. Prenos v fond «Dijaške kuhinje»................ 3.500-— „ 8. Blagajniški prebitek dne 31. decembra 1929. . . . 9.281-71 „ Skupaj . . . 17.530-61 Din I mo vina društva D e n a r n o pre 111 oženje 1. Hranilna knjižica št. 22 Prekmurske posojilnice v Murski Soboti................................ 8.389-— Din 2. Vloga pri poštni hranilnici, podružnici Ljubljana, št. ček. računa 13.136 ............................... 692-26 „ 3. Ročna blagajna................................ 200-45 „ Skupaj . . . 9.281-71 Din Fond «Dijaške kuhinje» 1. Stanje do 31. decembra 1929................... 23.757-— Din 2. Prenos iz društvene blagajne.......................... 3.500'— „ Skupaj . . . 27.257-— Din Denar je naložen na hranilno knjižico št. 72 Prekmurske posojilnice v Murski Soboti. Dijaška podporna zaloga Število knjig ob začetku šolskega leta 1929/30......... 1.530 Prirastek tekom šolskega leta 1929/30 ......................... 151 Razhod tekom šolskega leta 1929/30 ............................ 656 Število knjig ob sklepu šolskega leta 1929/30 ............... 1.025 Število izposojenih knjig................:......................678 Število učencev, ki so jim bile knjige izposojene . . . 199 Vrednost inventarja (po 25%nem odpisu) .... 17.011"— Din Seznam članov in podpornikov Dijaškega podpornega društva v Murski Sol>oti za leto 1929. Ascher B. in sin, trgovec, 60 Din. Babič Franc, privatni uradnik, 30 Din. Benkič Janez, gostilničar, 60 Din. Benko Josip, industrijec, 100 Din. Bitenc Mirko, gimnazijski suplent, 12 Din. Dr. Bölcs Julij, lekarnar, 60 Din. Dr. Brandieu Silvij, zdravnik, 100 Din. Dr. Bratina Franc, sre/.ki podnačelnik, 60 Din. Brumen Joško, trgovec, 60 Din. Brumen Ludvik, trgovec, 60 Din. Cör Ana, trgovka, 60 Din. Cvetič Janez, trgovec, 60 Din. Cvetko Ludvik, odvetniški solicitator, 20 Din. Čeli Mihael, preglednik finančno kontrole, 60 Din. Černjavič Aleksander, restavrator, 60 Din. Četiua Franc, gimnazijski suplent, 10 Din Čižek Gustav, šolski nadzornik, 30 Din. Čuš Jakob, upravnik pošte, 60 Din. Damjan Viktor, preglednik finančne kontrole, 60 Din. Dittrich Gustav, kleparski mojster, 60 Din. Fortuna Martin, gimnazijski suplent, 10 Din. Friedrich Štefan, sodni kanclist, 5 Din. Fürst in sin, trgovec, 60 Din. Gašpar Josip, trgovec, 30 Din. Dr. Geiger Artur, odvetnik, 60 Din. Dr. Goljevšček Josip, odvetnik, 60 Din. Goršič Neža, trgovka s papirjem in šolskimi potrebščinami, 30 Din. Gregorc Josip, davčni kontrolor, 12 Din. Gregorič Franc, občinski tajnik, 12 Din. Ilahn Izidor, trgovec s papirjem in šolskimi potrebščinami, 60 Din. Hahn Pavel, trgovec, 60 Din. Ilalmoš Evgen, trgovec, 60 Din. Hartner Karel in sin, industrijnlec, 100 Din. Heimer Arnold in Evgen, trgovina, 60 Din. Heimer Oskar, zobni tehnik, 30 Din. Heklič Štefan, trgovec, 60 Din. Hirschl Adolf, trgovec, 60 Din. Hradil Josip, knjigovodja, 60 Din. Hvala Marij, gimnazijski suplent, 12 Din. Ivanc Karel, sodnik, 60 Din. Justin Ubald, gimnazijski učitelj, 12 Din. Kancler Anton, sodnik, 12 Din. Kardoš Josip, trgovec, 60 Din. Dr. Karlin Andrej, knezo-škof lavantinski, 100 Din. Kemeny Marko, mesar, 60 Din. Koder Anton, kr. notar, 60 Din. Kohn Samuel, trgovec, 60 Din. Komotar Metod, sodnik, 12 Din. Konarski Ladislav, administrativni poročnik, 20 Din. Kreditna zadruga za trgovino, obrt in industrijo, Murska Sobota, 200 Din. Križan Ferdo, kr. notar, 60 Din. Kunaver Josip, uradnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, 20 Din. Laii Rudolf, sodni kanclist, 12 Din. Lipič Josip, bančni ravnatelj, 60 Din. Lipovšek Gašpar, sreski načelnik, 60 Din. Marič*Alojzij, sodni uradnik, 12 Din. Mušič Rudolf, gimnazijski suplent, 12 Din. Nadai Josip, trgovec, 60 Din. Nemec Janez, trgovec, 60 Din. Obran Angela, sodna uradnica, 12 Din. Pertot Kristijan, civilni geometer, 60 Din. Peterka Rudolf, bančni uradnik, 20 Din. Dr. Pinter Nikolaj, odvetnik, 60 Din. Prekmurska banka, d. d., Murska Sobota, 100 Din. Puncer Ivan, srezki tajnik, 12 Din. Ramovš Franc, policijski oficijal, 12 Din. Rauter Matko, gimnazijski profesor, 20 Din. Samec Josip, srezki veterinarski referent, 60 Din. Skupna obrtna zadruga, Murska Sobota, 200 Din. Sočič Franc, kavarnar, 60 Din. Ščuka Cvetko, gimnazijski učitelj, 12 Din. Šerbec Josip, živinozdravnik, 12 Din. Šiftar Ludvik in Karel, trgovina, 60 Din. Dr. škerlak Vladimir, odvetnik, 60 Din. Dr. Šrilec Mihael, zdravnik, 100 Din. Dr. Šomen Ljudevit, odvetnik, 100 Din. Dr. Šumenjak Slavko, sodili predstojnik, 60 Din. Trdina Silva, gimnazijska suplentinja, 12 Din. Vagaja Ludvik, gimnazijski direktor, 100 Din. Verlič Franjo, sodnik, 12 Din. Dr. Vučak Štefan, zdravnik, 60 Din. Županstvo občine Beltinci 100 Din. Županstvo občine Črnelavci 50 Din. Župni urad Tišina 40 Din. Vsem članom in dobrotnikom Dijaškega podpornega društva, kakor tudi osem dobrotnikom, ki so podpirali učence s hrano, obleko in stanovanjem, izreka raDnateljstoo v imenu zavoda in učeče se mladine najtoplejšo zahvalo ter priporoča društvo in podpore potrebne učence še nadaljnji njihovi naklonjenosti. 4» 51 Dijaška društva Podmladek Rdečega križa. Namen tega društva je, da pripravlja mladino za bodoče člane društva Rdečega križa in goji med njo sočutje in dejansko ljubezen do trpečih. Zalo zbira med svojimi člani denarne prispevke; vsak redni član plačuje mesečno 50 par. Denarna sredstva si more pridobivati tudi z raznimi prireditvami. Razen tega navaja Podmladek člane, da skrbijo za svoje zdravje, in jih navaja k razumevanju in upoštevanju higijenskih pravil. V Podmladku, ki ga je vodil suplent Hvala Marij, je bilo letos včlanjenih 136 učencev in 33 učenk. Zanimanje za Podmladek bi s& pa nedvomno dvignilo, ako bi izhajal za dravsko banovino poseben list, ki bi bil našim razmeram primerno urejevan. Dohodki: 1. Blagajniški prebitek iz šolskega leta 1928/29. . . . 1147-25 Din 2. Prispevki članov.................................845-— „ 3. Obresti naloženega denarja.......................... . 79-45 „ Skupaj . . . 2071-70 Din Izdatki : 1. Članarina glavnemu odboru.............................. 422-50 Din 2. Naročnina za 11 izvodov «Glasnika».............. 110-— „ 3. Razglednice Podmladka........................... 25-— „ 4. Za poplavljence v Franciji....................... 268-— „ 5. Blagajniški prebitek ob koncu šolskega leta . . . 1246-20 „ Skupaj . . . 2071-70 Din Imovina v iznosu 1246-20 Din je naložena na hranilno knjižico št. 85 Prekmurske posojilnice v Murski Soboti. Treznostni krožek v tein šolskem letu ni deloval. Dijaška družina «Straža». Namen družine, ki jo je vodil začasni predmetni učitelj Mušič Rudolf, je širjenje jugoslovanske misli in vzgajanje novega, nacijonalno zavednega naraščaja z društvenimi sestanki in predavanji. V društvu so obstojali dramatski, pevski, šahovski, telovadni in fotografski odsek. Vsi člani dijaške družine so bili tudi člani Sokola kraljevine Jugoslavije. Družina je včlanjena v Savezu jugoslovenskih srednješkolskih udruženja. Knjižnice in zbirke učil Učiteljska knjižnica Ko se je ustanovila gimnazija v Murski Soboti, seveda še ni bilo učiteljske knjižnice na razpolago. Zavod tudi ni prejel nobenega posebnega kredita za nakup potrebnih knjig. Knjižnica se je mogla samo počasi razvijati. Ministrstvo prosvete je do sedaj poslalo zavodu 14 knjig, ki so se priključile učiteljski knjižnici, ministrstvo za trgovino in obrt 3 knjige, veliki župan mariborske oblasti 8 knjig. Ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Celju je darovalo 44 knjige. Ko je bila tukajšnja meščanska šola ukinjena, je prešel ves njen inventar v last gimnazije; pri tej priložnosti se je učiteljska knjižnica pomnožila za 44 knjige. Ostale so se nakupile iz rednih letnih prispevkov za stvarne potrebščine. Prirastek v šolskem letu 1929/30.: 29 del. Stanje ob koncu šolskega leta: 402 deli. Posamezne stroke imajo: filozofija 22, slavistika (lit.-hist.) 62, beletristika 40, moderni jeziki 20, klasična filologija 20, geografija 37, zgodovina 36, prirodopis 12, fizika in kemija 16, matematika —, zdravstvo 30, umetnost 32, razno 31 delo. Dijaška knjižnica Dijaška knjižnica se je povečala v šolskem letu 1929/30. za 14 del, izločili pa sta se 22 deli. Stanje ob koncu šolskega leta 1214 del, in sicer: slovenskih 880, srbohrv. 1%, francoskih 42, nemških 91, ruskih 3, angleških 2 deli. Tekom leta je bilo izposojenih: slovenskih 1986, srbohrv. 216, francoskih 64, nemških 30, ruskih I knjiga, skupaj 229" knjig. Največkrat so bile izposojene: Finžgar, Veriga; Cankar, Moje življenje; Shakespeare, Julij Cezar; Schiller, Marija Stuart; Župančič, Veronika Dese-niška; Kersnik, Ciklamen; Tavčar, Izza kongresa; Finžgar, Pod svobodnim solncem. Zemljepisna in zgodovinska zbirka Prirastek v šolskem letu 1929/30.: 2 zemljepisni karti, izločilo se je 5 zemljepisnih kart. Stanje ob koncu šolskega leta: 62 zemljepisni karti, 12 zgodovinskih kart, 20 zemljepisnih slik, I aparat (tellurium lunarium), I globus in 4 stojala. Prirodopisna zbirka Na koncu šolskega leta 1929/30. je obsegal prirodopisni kabinet sledeče predmete: a) Antropologija Prirodnih preparatov in modelov je v zbirki 17. Večina teh je ostala od bivše meščanske šole, 3 preparate je daroval g. dr. Glančnik Josip, zdravnik v Murski Soboti. Zlasti se je povišalo njihovo število na koncu tekočega šolskega leta, ko je poslalo ministrstvo prosvete 5 modelov, in sicer možgane, očesno zrklo, slušni organ, grgavec in srce. Slik je 18. Mnogo slik so napravili učenci, 6 slik pa, ki so večje vrednosti, kakor človeška okostnica, mišičje, prebavljala, krvna obtočila, izločala, živčevje, je v aprilu poklonilo ministrstvo prosvete na račun reparacij. b) Zoologija Nagačenih živali ima prirodopisni kabinet 34. 1 nagačeno kanjo je obenem z drugimi pred'meti poslalo ministrstvo prosvete. Nekaj več preparatov kakor prejšnjih je v zbirki preparatov v tekočini. Vsi so za uspešen pouk nujno potrebni. Ministrstvo prosvete je tudi to zbirko izopolnilo z 2 preparatoma: kamenovrtom in morsko zvezdo. Razmeroma mnogoštevilni so suhi preparati. Zbirka suhih preparatov je narasla v letošnjem letu za 72 kosa, t. j. od 98 na 168 komadov. K tej zbirki je posebno prispeval g. Vrančič Ciril, postajni načelnik v Murski Soboti, z zbirko 70 metuljev; 2 preparata: okostnico belouške in mačke je poslalo ministrstvo prosvete na račun reparacij. Zooloških mikroskopskih preparatov kabinet do letošnjega leta ni imel. Šele ministrstvo prssvete je podarilo kabinetu 24 preparate. Zooloških slik je v zbirki 65. c) Botanika Pri rodnih preparatov je v zbirki 22. Nekatere so prinesli učenci, drugi so ostali še od bivše meščanske šole. Botaničnih modelov je 16. Od slik, katerih je 50, sta se tekom leta nabavili 2. Tudi botaničnih mikroskopskih preparatov kabinet do letos ni imel, temveč je dobil 1 mapo z 20 preparati šele od ministrstva prosvete. d) Mineralogija in geologija Rudnin in kamenin ima prirodopis n a zbirka že precejšnje število. Vseh rudnin in kamenin je uporabnih 230. K mineraloški zbirki so prispevali gg.: direktor Vagaju Ludvik 3, suplent Bitenc Mirko 2, suplcnt Celinu Franjo 6, profesor Milač Simon 2, suplent Presker Janko 3, učenca IV. razreda Baukarl Vojmir 3 in Hartman Franc 1 mineral. Modelov je v zbirki 26. Hvalevredni prirastek zbirke je 20 lesenih modelov, kakršnih kabinet doslej še ni imel. Vse je podarilo ministrstvo prosvete. Tudi različne priprave, ki so nujno potrebne vsakemu prirodopisnenm kabinetu, so se pomnožile, bodisi z darilom ministrstva prosvete, bodisi du jih je nabavila gimnazija, kakor zbiralne stekleničice, žična mreža za rastline, herbarični papir, mineralne škatlice itd. Fizikulna zbirka Fizikalna zbirka je nepopolna in ne zadošča niti za pouk fizike v nižjih razredih. V letošnjem šolskem letu se je nabavil 1 barometer. Stanje zbirke ob koncu šolskega leta 1929/30.: za nauk o molekularnih silah in težnosti 3 priprave, za nauk o toploti 9 priprav, za nauk o magnetizmu 5 priprav, za nauk o elektriki 58 priprav, za nauk o akustiki 7 priprav, za nauk o optiki 17 priprav, za nauk o geomehaniki 39 priprav, za nauk o hidromehaniki 15 priprav, za nauk o aeromehaniki 21 priprava, mere in druge utenzilije 12 priprav. Kemijska zbirka Kemijska zbirka je dobro opremljena z najpotrebnejšimi učili. Treba je bilo posvečati ravno tej zbirki vso skrb, saj se je morala popolnoma na novo opremiti, ker bi se sicer ne mogel vršiti uspešen pouk v kemiji. V kabinetu so sedaj sledeči predmeti: Steklenic za kemikalije je 203. Aparati so 4. Pgsod (za kuhanje, izparevanje itd.) je 140. Spojnih delov aparatov je 73. Priprav za drobljenje, segrevanje, razenje itd. je 13. Papirjev (reagenčnih itd.) je 10. Pribora je 52 komada. Mnogo potrebščin se je že nabavilo v prejšnjih letih. Tekom letošnjega leta so se nabavili predmeti, ki so bili še potrebni, kakor epruvete, stekleni valji, pnevmatična kadička, izparilnice itd. Tudi nekatere priprave so se nabavile, zlasti take, ki so potrebne za uspešno eksperimentiranje, med drugimi pincete, steklene palčice, cevi iz gumija itd. Kemijski kabinet ni opremljen samo z omenjenimi predmeti, temveč ima temu primerno množino kemikalij, katerih je po številu 213. Kemikalije, ki so se med letom potrošile, so se nabavile po potrebi. Matematična zbirka Stanje ob koncu šolskega leta 1929/30.: priprave za risanje: 26 kosov, modeli: 19 kosov. Nabavilo se ni nič novega, le nekaj priprav za risanje se je dalo v popravilo. Risarska zbirka Stanje ob k one u šolskega leta 1929/30.: stenske slike: 2, modeli: 290, knjige: 41. V toku šolskega leta se je nabralo precej malih predmetov, ki služijo kot predloge za risanje, nimajo pa tolike vrednosti, da bi se zavedli v inventar. Za zbirko pa bi bili neobhodno potrebni modeli glav iz mavca in vsaj ena anatomična figura. Pevska zbirka Stanje ob koncu šolskega leta 1929/30.: pesmarice: 69, posvetne note: 55, cerkvene note: a) rim.-kat. 52, b) evangeljske 5, razni pripomočki: 5, harmonij: 1. Telovadna zbirka Stanje ob koncu šolskega leta 1929/30.: 2 leseni bradlji, 4 plezalne žrdi, 1 švedski zaboj (neraben), 6 stojal zu skok, 2 skakalni deski (nerabni), 4 sved'ske klopi, 2 stojali za igro žoganje v koš (nerabni), 60 palic, 2 plezalni vrvi (1 nerabna), 7 zaponk za stojala (2 nerabni), 1 vrv za natezanje, 1 vrv za kroge (nerabna), 1 žoga z jermenom (nerabna), 1 škripec, v ročni knjižnici 23 dela. Nubaviti bi bilo treba: 1 drog, 1 konstrukcijo krogov, 1 konja z ročaji, 1 mizo, I kozo, 2 lestvi, 1 prožno in 2 navadni skakalni deski, 2 veliki žogi, 6 malih žog. 40 kijev, 1 železno 5 kg kroglo, 1 par ročk za stojo, 1 plezalno vrv, 3 blazine. VIL Zdravstveno stanje učencev Število bolezni med učenci v vseh letih ni bilo veliko, dasiravno je okruj, iz katerega pohajajo učenci zavod, v higijenskem oziru zelo neugoden in so tudi prilike, v katerih učenci živijo, skrajno nepovoljne. Mnogo učencev iz okoliških, tudi nad 10 km oddaljenih krajev, se vozi dnevno na kolesih v šolo, ob slabem zimskem vremenu pa prihajajo peš. Jasno je, da ti veliki napori ne morejo imeti ugodnih posledic za mladi organizem. Kljub tem neugodnim razmeram sc je pri vsakoletnih zdravniških pregledih učenccv ugotovilo le malo izrazitih tuberkuloznih obolenj; pri velikem odstotku učencev so se seveda našle nabrekle mezgovne žleze na vratu in med pljuči kot znaki, odnosno posledice ugodno iztekle tuberkulozne infekcije. Dasiravno je v okraju, zlasti v nekaterih vaseh v hribovitem terenu tuberkuloza pljuč, sklepov in kosti med prebivalstvom v veliki meri razširjena, je bil odstotek te bolezni med učenci minimalen. Leta 1926. je divjala v okraju težka epidemija škrlatinke, katere mortaliteta je znašala skoraj 50 %. Zato se je na zavodu 15. junija 1926. predčasno zaključil pouk. Sicer je ob začetku šolskega leta 1926/27. epidemija v glavnem že ugasnila, pojavljali pa so se po vsem okraju, zlasti v Murski Soboti, pogosti sporadični slučaji. Radi tega je uradni zdravnik v decembru 1926. in januarju 1927. izvršil profilaktično cepljenje vseh učencev zavoda proti škrlatinki. Enako se je izvršilo cepljenje proti škrlatinki v septembru in oktobru 1928. vseh onih učencev, ki še niso bili cepljeni, ker se je škrlatinka zopet v večjem obsegu pojavila. Ker se je ta način profilakse proti škrlatinki na tukajšnjem zavodu dobro obnesel, je uradni zdravnik v soglasju z ravnateljstvom zavoda uvedel vsakoletno cepljenje proti škrlatinki vseh novovstopiv-ših učencev. Gotovo je to tehten dokaz za uspešnost cepljenja proti škrlatinki, ako kljub težki epidemiji in pogostim sporadičnim slučajem ni obolel niti en učenec zavoda na škrlatinki. V okraju zavoda je endemično razširjena očesna bolezen trahom. V letu 1929. se je ugotovilo na zavodu devet slučajev te bolezni. Sicer se je nadaljnje širjenje 'bolezni vsled pravočasne zdravniške interven- cije ustavilo, poudariti pa se mora, da je v Murski Soboti nujno potreben zdravstveni dom z antitrahomskiin ambulatorijem in šolsko polikliniko. Pri vsakoletnem pregledu učencev je zdravnik tudi ugotovil velik odstotek (60 do 70 %) gnilobe zob. Tako v nižjih razredih, kjer prevladujejo še učenci z mlečnjaki, kot v višjih razredih, kjer imajo učenci že stalno zobovje, je stanje zob skrajno slabo. Tekom minulega šolskega leta je bilo zdravstveno stanje učencev v splošnem ugodno: ako se izvzamejo slučaji epidemičnega vnetja pri-ušesne slinavke (mumps), je bilo število obolenj zmerno, kakor je razvidno in sledečega pregleda: Naziv bolezni I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. Skupaj Hripa — — 1 1 Disenterija — — — — 1 — — — 1 Telesna poškodba . . . — — — 1 — — — — 1 Mumps 12 6 5 2 — — — — 25 Angina 1 8 — 1 — — 1 — 11 Bolezni dihalnih organov 1 — — 1 1 — — — 3 Vnetje ledvic .... 1 — — 1 Kožne bolezni .... — — — 1 — — — — 1 Skupaj . . . || 15 14 C 6 2 — 1 — 44 Fond zn zdravstveno zaščito učencev Ministrstvo za narodno zdravje je ustanovilo z uredbo H. br. 23.226 z dne 14. maja 1928. fond za zdravstveno zaščito učencev (Uradni list št. 56 z dne 11. junija 1928.). Vsak učenec je dolžan plačati v ta fond pri vpisu 20 Din. Na zavodu je bila vplačana taksa kakor sledi: V šolskem letu 1 928/29.: Vseli skupaj se je vpisalo 287 učencev; potrdilo o siromaštvu je predložilo 10 učencev, tako da je plačalo takso 312 učencev, kar znaša 6240* Din. V šolskem letu 1 929/30.: Vseh skupaj se je vpisalo 287 učencev; potrdilo o siromaštvu je predložilo 16 učencev, tako je plačalo takso 271 učencev, kar znaša 5420-— Din. Oba zneska sta bila vposlana Državni hipotekarni banki, glavni filijali v Ljubljani. Redovanje učencev Imena odličnih učencev so debelo, prav dobrih pa poševno tiskana. Redni učenci I. razred a) Izdelali so: Andersch Ferdinand, Račistorf, Čelio-slovaška Andreč Terezija, Pečarovci Antauer Nikolaj, Tropovci Antauer Oton, Tropovci Bunfi Dezider, Veščica Bencik Gizela, Cankova Bergles Bela, šala merici Cigan Stefan, Gančani Coetko Stefan, Murska Sobota Čeh Zorka, Volosko, Italija Damjan Ana, Krmin, Italija Debelak Ivan, Murska Sobota Draskovič Jožef, Renkovci Frumen Ernest, Otovci' Gabrijelčič Dušan, Podgrad je, Ljutomer Godina Maloma, Leinerje Halas Štefan, Črensovci Heklič Edita, Murska Sobota Hoyer Janez, Murska Sobota b) Popravni Ahčin Janko, Poreč, Italija Berdon Bela, Pečarovci Bölcs Bela, Murska Sobota Car Jolanka, South Bethlehem, Pa., U.S. A. Čontala Ema, Sodišinci c) Niso Andersch Hermina, Račistorf, Čeho-slovaška Janža Franc, Sebeborci Obal Irena, Pertoča d) Med šolskim Barbarič Jolanka, Sebeborci Fujs Franc, Prosečka vas Grah Terezija, Dolnji Slaveči Husar Franc, Kapfenberg, Avstrija Karbl Krili, Dunaj, Avstrija Kocen Šarlota, Predanovci Kolarič Martin, Ži/.ki Kovač Franc, Bankovci Kuzma Zoltan, Pužavci Marič Geza, Murski Črnci Öri Janez, Murska Sobota Perkič Ludvik, Veščica Pintarič Marija, Bogojina Sedlaček Mileva, Ljutomer Sedlaček Pavla, Ljutomer Šaruga Franc, Resznek, Madjarska Varga Koloman, Prosenjakovci Vitez Štefan, Moravci Vlaj Franc, Lemerje Vratuša Anton, Dolnji Slaveči Založnik Zvonko, Veržej Zrinski Karel, Moravci Z ver Avgust, Ižakovci izpit imajo: Horvat Štefan, Bridgeport, 111., U.S.A. Lančak Gizela, Berkovci Novak Franc, South Bethlehem, Pa., U.S.A. Peček Karel, Murska Sobota Sinic Sidonija, Kupšinci izdelali: Šiftar Irena, Polana Šiftar Koloman, Strukovci Skalič Irena, Sebeborci 1 c t o m izstopili: Heiner Elizabeta, Hodoš Vlaj Irena, Lemerje Zafuta Valerija, Gornji Osijek II. razred a) I z d Berdon Božidar, Gornja Lendava Bogdan Ivan, Grabrovnik, Čakovac Cigüt Koloman, Borejci Čarni Koloman, Ivanovci Duh Martin, Melinci Fiičko Štefan, Gradišče Fujs Geza, Mlajtinci Gibičar Franc, Skakovci Horvat Peter, Dokležovje Hosjan Vincenc, Odranci Klanjšček' Viktor, Zonchi, Italija Klemenčič Malija, Dokležovje Konarski Katarina, Glamoč, Travnik Koren Alojzij, Ivanci Kühar Franc, Rankovci b) Poprav Barbarič Viktor, Sebeborci Debelak Viljem, Murska Sobota Flisar Ivan, Gradišče Franko Franc, Murska Sobota Hajnal Štefan, Murska Sobota Kardoš Marija, Moravci Krančič Ludvik, Murska Sobota f.utar Karel, Sebeborci c) N i s Flisar Ida, Veščica Horvat Cecilija, Ktipšinci Kerec Rudolf, Simmons, W.Va., U.S.A Neupauer Irena, Kobilje öri Geza, Murska Sobota d) Med š o 1 s Forjan Mariju, Rakičan Friškič Franc, Predanovci a) Antauer Jožef, Tropovci Cipot Franc, Polana Cör Štefan, South Bethlehem, Pa, U. S. A. Čurman Ludvik, Gornji Slaveči Dermota Valter, Sv. Jurij ob Ščavnici Fürst Marjeta, Murska Sobota Glavnik Jožef, Preloge, Slovenj Gradec HedJjed Josip, Raskriška Graba Holzedl Rihard, Fukšinci e 1 a 1i so: Lipovšek Saša, Gradec, Avstrija Lukač Ferdo, Dokležovje Mesarič Ivan, Beltinci Perdigal Martin, Dokležovje Podlejsek Ludvik, Noršinci Šerbec Milan, Fehring, Avstrija škrilec Bela, Tešanovci Špoljar Jožef, Metlika Titan Ernest, Črnelavci Varga Ludvik, Strehovci Vlaj Vilma, Predanovci Vogrinec Janez, Cezanjevei, Ljutomer Vohar Štefan, Dokležovje Vrančič Mirko, Brezina, Brežice Vrečič Viljem, Apače izpit imajo: Mikola Anica, Gornji Petrovci Novak Štefan, Murska Sobota Obal Jožef, Pertoča Ozvatič Jožef, Tišina Pal Franc, Dekležovje Perkič Vladimir, Veščica Roža Helena, Dunaj, Avstrija Škrilec Jolanka, Predanovci zdelali: Pinter Nikolaj, Murska Sobota Rous Štefan, Ivanci Šinigoj Franc, Ljutomer Šiftar Geza, Brezovci škraban Štefan, Martjanci letom izstopili: Janža Bela, Predanovci Klekl Štefan, Krajna III. ruzred [zdelali so: Košar Alojzij, Stročja vas Kooačič Nikolaj, Krog Krančič. Gizela, Murska Sobota Legen Štefan, Noršinci Lipovec Viktor, Podgradje, Ljutomer Novak Štefan, Tešanovci Prša Andrej, Strehovci Salaj Lovrenc, Trdkova Sraka Štefan, Beltinci Žižek Alfonz, Črensovci b) Popravni izpit iinajo: Banko Viktor, Strukovci Bedič Jožef, Budinci Ferenc Koloman, Bogojina Glavač Viktor, Čakovac Katiižaj Elizabeta, Sv. Jurij Kovač Ludvik, Vaneča Lepoša Franc, Polana Novak Franc, Satahovci Šbfill Ernest, Turnišče Škrobar Anton, Linz, Avstrija Varga Marija, Prosenjakovci c) Niso izdelali: Forjan Jožef, Lipovci Glavač Ivan, Beltinci Lucu Marija, Gornji Petrovci Miholič Štefan, Lipovci Ošvath Elizabeta, Puconci Paučič Marija, Martjanci Podlesek Štefan, Sebeborci Poredoš Helena, Murska Sobota Rogač Alojzij, Petanjci Titan Rudolf, Črnelavci Vukan Matilda, Bodonci <1) Med šolskim letom izstopili: Bratkovič Matija, Bakovci Horvat Ladislav, Čakovac Ferenčič Nikolaj, Krog Foissy Ivan, Gradec, Avstrija IV. razred Peček Aleksander. Murska Sobota a) Izdelali so: Bakoš Ludvik, šalovci Barbarič Dragotin, šalovci Bartaky Zoltan, Liborča, Čehoslovaška Baukart Vojmir, Ljutomer Berden Pavel, Kobilje Cvetko Ignac, Trnje Flisar Irma, Gorica Gasparič Marija, Kobilje Gjuran Jožef, Gomilica Glaoač Franc, Beltinci Gomboc Emerik, Krog Hartman Franc, Murska Sobota Ilegedüs Franc, Petanjci Horvat Alojzij, Ivanci Horvat Nikolaj, Murska Sobota Kološa Janez, Murska Sobota Lah Borivoj, Sv. Duh na Stari Gori Nemeš Štefan, Tešanovci Novak Franc, Beltinci Novak Sidonija, Murska Sobota Poredoš Eogen, Bodonci Pucko Vincenc, Ivanci Rogan Ludvik, Sodišinci Sapač Franc, Skakovci šah Maks, Lisce Šerbec Stojan, Fehring, Avstrija Tomori Ludvik, Koka, Madjarska Toth Franc, Topolci, Madjarska Vučak Štefan, Zenkovci b) Popravni izpit imajo: Bavčar Hedvika, Trst, Italija Pintarič Vincenc, Martjanci Fartelj Viktor, Petanjci škrilec Ludvik, South Bethlehem, Pa., Horvat Ernest, Gorica U.S.A. Kovač Janez, Dobrovnik c) Niso izdelali: Čagran Štefan, Murska Sobota Flisar Karel, Gorica Lepoša Štefan, šalovci Pintarič Franc, Dokležovje Schöntag Karolina, Murska Sobota Teinlin Štefan, Vaneča d) Med šolskim letom izstopil: Antauer Aladar, Tropovci V. razred Andreč Karel, Kupšinci Antauer Akoš, Tropovci Berke Štefan, Veščica Čergulj Štefan, Satahovci Foissy Erna, Gradec, Avstrija Gabrijelčič Nikolaj, Ložice pri Gorici, a) Izdelali so: Grabar Geza, Moravci Györkös Štefan, Rakičan Kardoš Janez, Martjanci Nčmetli Pavel, Resznek, Madjarska Rapoša Ludvik, Dolnjelendavske Gorice Šiftar Karolina, Gorica b) Popravni izpit i m a j o : Damjan Viktor, Ajdovščina Frjavec Janez, Satahovci Gergorec Josip, Sebeborci Kolenko Ivan, Črensovci Pollak Bela, Dokležovje Antalič Štefan, Rakičan Bakan Jožef, Bratonci Gregorc Josip, Pulj, Italija Rajbar Avguštin, Nemčavci Toš Stanko, Radovljica Üllcn Franc, Rankovci Vrečič Jožef, Tišina c) Niso izdelali: Gutman Jožef, Bogojina Ileiiner Andrej, Murska Sobota Podlesek Josip, Sebeborci Berden Ludvik, Kobilje Horvat Koloman, Fokovci Kozar Alojzij, Martinjc Kuhar Pavel, Ižakovci Lajnšček Ludvik, Rakičan Lebar Štefan, Nedelica Lončar Franc, Noršinci Mikola Franc, Gornji Petrovci Nemec Matija, Kupšinci VI. razred a) Izdelali so: Pertot Miloš, Lokavec Pintarič Franc, Martjanci Podlesek Jožef, Pečarovci Rajner Janez, Rakičan Sukič Janez, Domanjšovci škafar Ferdinand, Bratonci Tratnjek Štefan, Lipovci Zver Ivan, Nedelica b) Popravni izpit i m a j o: Čačinovič Rudolf, Rakičan Hegeduš Jožef, Petanjci Kardoš Aladar, Murska Sobota c) Med šolskim Nemec Miroslav, Gornja Radgona Kneclitl Peter, Stanetinec Kovač Janez, Dobrovnik Obal Štefan, Murska Sobota letom izstopila: Podlesek Štefan, Predanovci Brunec Jožef, Dokležovje Gabor Alojzij, Petanjci Gregor Janez, Murska Sobota llolzedl Anton, Fukšinci Nemec Janez, Murska Sobota VII. razred I z d c 1 a 1 i s o : Santo Ivan, Čakovac škafar Ivan, Beltinci Škerlak Tiberij, Budimpešta, Madjarska Špur Katarina, Gornje Krapje Zelko Ivan, Črensovci b) P o pravni izpit i m a : Gorički Štefan, Budimpešta, Madjarska c) Niso izdelali Berden Janez, Bogojina Zver Štefan, Lipa Paller Koloman, Velika Polana VIII. razred Izdelali so: Camplin Ivan, Bogojina Škraban Janez, Krog Dittricli Ivan, Murska Sobota Titan Janez, Krog Gaberc Vladimir, Žetale Tivadar Jov.ef, Murska Sobota Jerič Mihael, Dokležovje Vlaj Štefan, Predanovci Kovač Štefan, Nedelica Wolfarth Ludvik, Murska Sobota Nemec Ludvik, Murska Sobota Privatni učenci I. razred a) Izpit je naredil: Maučec Ignac, Bogojina b) Izpita ni naredil: Modrijan Jernej, Pekel pri Borovnici IV. razred Izpit je naredil: Cör Franc, South Bethlehem, Pa., U.S.A. IX. Izpiti Nižji tečajni izpit Nižji tečajni izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja zavoda od 13. do 18. junija. K izpitu se je prijavilo 26 učencev in 2 učenki. Za pismeni izpit iz slovenskega jezika je bila določena naloga: Dokažite z izmišljeno povestjo resničnost pregovora «Laž ima kratke noge». 1. Oproščeni so bili po čl. 2. Pravil o nižjem tečajnem izpitu (§ 57. zakona o srednjih šolali) sledeči odlični in prav dobri učenci: Barbarič Dragotin Bartaky Zoltan Berden Pavel Cvetko Ignac Glavač Franc Gomboc Emerik Lah Borivoj Nemeš Štefan Poredoš Evgen Pucko Vincenc Sapač Franc Šah Maks Tomori Ludvik Vučak Štefan 2. Naredili so izpit: Bakoš Ludvik Gjuran Jožef Šerbec Stojan Baukart Vojmir Horvat Alojzij Töth Franc Flisar Irma Novak Franc Gasparič Marija Rogan Ludvik 3. Ponavljalni izpit imajo: Hartman Franc Hegeduš Franc Horvat Nikolaj Odklonjen je bil za eno leto: Kološa Janez Višji tečajni izpit v juniju 1929. Izpitni odbor je bil sestavljen takole: predsednik: ministrski odposlanec gosp. dr. Ibrovac Miodrag, profesor univerze v Beogradu; podpredsednik: direktor Vagaja Ludvik za matematiko; člani: začasni predmetni učitelj Sever Janko za slovenščino in srbohrvaščino, začasni predmetni učitelj Fortuna Martin za francoščino, začasni predmetni učitelj Melihnr Stane za nemščino, profesor Hauter Matko za latinščino, suplent Mlinar Janez za občo in narodno zgodovino z zemljepisom kraljevine Jugoslavije. K izpitu je bilo pripuščenih 11 rednih učencev. Pismeni izpit se je vršil od 10. do 14. junija, ustni izpit pa 17. in 18. junija. Izmed predloženih nalog za pismeni izpit je določil izpitni odbor sledeče: a) i z slovenščine: Ogledalo Slovenske krajine — nekdaj in sedaj. b) iz srbohrvaščine: Jovan Dučič, Sunce. c) i z francoščine: Rene Bazin, La terre qui meurt. (36 vrst.) d) iz nemščine: Ludwig Börne, Bemerkungen über Sprache und Stil. (36 vrst.) e) i z lainščine: C. Sallustius Crispus, Bellum Catilinae,' c. 8; 9; 10/1. f) iz matematike: 1. Nekdo razdeli kapital 27.000 Din na dva dela in naloži vsak del zase po isti obrestni meri. Kako je razdelil svoj kapital in po koliko odstotkov ga je naložil, ako bo prvi del znašal z obrestmi vred čez šest mesecev 12.300 Din, drugi del pa po osmih mesecih 15.500 Din. 2. Enačba [/426 31112 ^ -|-J/ 44 >>,a7>cot’

t niso izdelali. . . izgubili pravico do šolanja .... j 15 1 6 6 1 1 21 2 7 70 7 23 Skupaj . . . 22 8 30 v jesenskem roku naredili izpit . . niso naredili izpita 1 1 1 1 3 3 Skupaj . . . | 1 1 2 6 tako do so izdelali niso izdelali . . izgubili pravico do šolanja .... 16 6 6 2 22 8 73 27 Skupaj . . 22 | 8 ) ! 1 1 30 I. II. ‘ST 0/ /0 m. ž. m. ž. s M m 1. Število učencev: v začetku šol. leta vpisanih naknadno Od vpisanih je bilo: novincev . . . ponavljalcev . . vseh vpisanih učencev .... 41 39 2 41 10 9 1 10 17 1 17 1 18 6 6 6 74 1 71 4 75 95 4 Zavod so zapustili: odpuščeni . . . izključeni . . . odšli v druge šole opustili šolanje . umrli Skupno zapustili zavod 3 3 1 1 — — 4 4 5 Število učencev koncem leta: 38 9 18 6 71 2. Starost učencev: 11 let . . . 12 „ ... 13 , ... 14 , ... 15 „ ... 16 „ ... 17 „ ... 18 , ... 19 6 9 15 3 2 3 2 3 4 4 4 3 4 2 1 2 1 2 1 8 18 24 8 6 6 1 20 , ... nad 20 „ ... — — — Skupaj . . . 38 9 18 6 71 3. Narodnost učencev: jugoslovanska . . čehoslovaška . . madjarska . . . nemška .... 38 9 18 G 71 4 100 Skupaj . . . 38 9 18 6 71 4. Veroizpoved učencev: rimsko-katoliška . evangeljska . . . izraelitska . . . 30 7 l 8 1 18 6 62 7 2 87 10 3 Skupaj . . . 39 9 18 G | 71 5. Starši učencev: učitelji državni uradniki . samouprav, in zasebni uradniki . 1 1 1 1 1 1 2 2 1 Razred ostali drž. in samoupravni namešč. . sodniki, odvetniki in notarji . . . duhovniki . . . zdravniki in lekarnarji .............. tovarnarji in obrtniki ............... trgovci.............. gostilničarji in ka-varnarji . . . . obrtni pomočniki in delavci . . . kmečki posestniki posli in dninarji . drugi poklici . . II. °/ /o 1 44 1 2 Skupaj 38 18 71 6. Bivališče staršev: v občini Murska Sobota . . . . v ostalem srezu Murska Sobota . v srezu Dolnja Lendava ............... drugod v dravski banovini . . . vostalihbanovinah v drugih državah . 17 27 27 Skupaj 38 18 71 7. Učni uspeh učencev: odličen. . . prav dober . dober . . . 14 27 11 20 38 tako da so izdelali ostali neocenjeni . imajo popravni iz- Pit................. niso izdelali. . . izgubili pravico do Šolanja . . . . 26 12 49 8 14 69 11 20 Skupaj 38 18 71 v jesenskem roku naredili izpit . . niso naredili izpita Skupaj 11 tako do so izdelali niso izdelali . . izgubili pravico do šolanja . . . . Skupaj . . . 38 13 6 5; — 9 181 6 54 17 71 77 23 Razred I. II. III. Skupaj I °/o m. ž. m. | ž. m. ž. | | 1. Število učencev: v začetku Sol. leta 57 13 32 6 14 5 127 vpisanih naknadno — — — — — — — Od vpisanih je bilo: novincev . . . 52 13 29 6 14 5 119 94 ponavljalcev . . 5 — 3 — — — 8 6 Vseh vpisanih učenčev .... 57 13 32 6 14 5 127 Zavod so zapustili: odpuščeni . . . izključeni . . . — odšli v druge šole opustili šolanje . 5 2 1 — 1 — 9 umrli — Skupno zapustili zavod 5 2 1 — 1 — 9 7 Število učencev koncem leta: 52 11 31 6 13 5 118 2. Starost učencev: 11 let . . . 6 2 — — — — 8 12 , ... 13 3 4 1 — — 21 13 „ ... 19 3 8 2 2 2 36 14 v ■ ■ ■ 10 3 11 3 1 1 29 15 „ ... 2 — 3 — 2 1 8 16 „ . . . 2 — 2 — 4 — 8 17 „ . . . — — 3 — 2 1 6 18 , ... — — — — 2 — 2 19 „ ... 20 nad 20 „ ... — Skupaj . . . 52 11 31 6 13 5 118 3. Narodnost učencev: jugoslovanska . . 51 8 31 6 13 5 114 97 čehoslovaška . . — — — — — — madjarska . . . 1 3 — — — — 4 3 nemška .... — — — — — — — Skupaj . . . 52 11 31 6 13 5 118 4. Veroizpoved učencev: rimsko-katoliška . 40 ti 26 5 13 5 95 81 evangeljska . . . 11 5 4 — — — 20 16 izraelitska . . . 1 — 1 1 — — 3 3 Skupaj . . . 52 11 31 6 13 5 118 5. StarSi učencev: učitelji 4 2 1 1 — 8 državni uradniki . 2 — 1 — 1 2 6 samouprav, m za- sebni uradniki . — Razred I. II. III. Skupaj I °/ /o m. ž. m. ž. m. ž. | | ostali drž. in samoupravni namešč. . sodniki, odvetniki in notarji . . duhovniki . . . zdravniki in lekarnarji tovarnarji in obrtniki trgovci gostilničarji in ka-varnarji.... obrtni pomočniki in delavci . . . kmečki posestniki posli in dninarji . drugi poklici . . 2 2 6 2 29 1 2 1 1 2 4 1 2 4 1 1 1 19 1 1 1 1 2 1 1 8 2 1 2 6 3 1 12 7 3 1 64 1 6 Skupaj . . . 52 11 31 6 13 5 118 6. Bivališče staršev: v občini Murska Sobota .... 12 3 6 2 1 3 27 v ostalem srezu Murska Sobota . 26 7 15 3 8 2 61 v srezu Dolnja Len- dava 14 1 10 1 4 — 30 drugod v dravski banovini . . . — vostalihbanovinah — v drugih državah . — Skupaj . . . 52 11 31 6 13 5 118 7. Učni uspeh učencev: odličen .... 4 1 2 — — — 7 6 prav dober . . 10 1 5 1 — — 17 14 dober .... 16 — 6 3 8 3 36 31 tako da so izdelali 30 2 13 4 8 3 60 51 ostali neocenjeni . — — — — — — — imajo popravni iz- pit 6 1 4 1 1 — 13 11 niso izdelali. . . 16 8 14 1 4 2 45 38 izgubili pravico do šolanja .... — Skupaj . . . 52 11 31 6 13 5 118 v jesenskem roku naredili izpit . . 5 1 2 1 1 — 10 8 niso naredili izpita — 1 2 — — — 1 3 3 Skupaj . . . 5 2 4 1 1 — 1 13 11 tako do so izdelali 35 3 15 5 9 3 70 59 niso izdelali . . 17 8 16 1 4 2 48 41 izgubili pravico do šolanja .... — Skupaj . . . 52 11 31 ö 13 5 1 118 Razred I. II. III. IV. Skupaj % m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. 1. Število učencev: v začetku šol. leta 35 9 37 3 15 7 12 2 120 vpisanih naknadno — — — — — — — — — Od vpisanih je bilo: novincev . . . 26 8 33 3 13 5 12 2 102 85 ponavljalcev . . 9 1 4 — 2 2 — — 18 15 Vseh vpisanih učenčev .... 35 9 37 3 15 7 12 2 120 Zavod so zapustili: odpuščeni . . . 2 2 izključeni . . . — odšli v druge šole 4 1 — — — — 2 1 8 opustili šolanje . 1 — 3 — — — —'■ — 4 umrli — Skupno zapustili zavod 7 1 3 — — — 2 1 14 12 Število učencev koncem leta: 28 8 34 3 15 7 10 1 106 2. Starost učencev: 11 let 5 5 12 „ ... 10 3 4 1 — — — — 18 13 „ ... 7 3 8 — 1 1 — — 20 14 „ ... 5 2 10 2 5 2 2 1 29 15 „ . . . — — 8 — 4 4 1 — 17 16 „ ... 1 — 2 — 1 — 1 — 5 17 „ . . . — — 2 — 2 — 2 — 6 18 , ... — — — — 2 — 2 — 4 19 » • • • 2 — 2 20 „ ... — nad 20 „ ... — Skupaj . . . 28 8 34 3 15 7 10 1 ion 3. Narodnost učencev: jugoslovanska . . 28 8 32 3 15 7 9 1 103 97 čehoslovaška . . — — — — — — — — — madjarska . . . — — 2 — — — 1 — 3 3 nemška .... - — Skupaj . . . 28 8 34 3 15 7 10 1 106 4. Veroizpoved učencev: rimsko-katoliška . 24 5 26 1 14 6 10 1 87 82 evangeljska . . . 3 3 6 2 1 — — — 15 14 izraelitska . . . 1 — 2 — — 1 — — 4 4 Skupaj . . . 28 8 34 3 15 7 10 1 1 106 5. Starši učencev: učitelji — 1 3 2 1 1 — — 8 državni uradniki . 2 2 samouprav, in za- sebni uradniki . 1 1 2 2 6 Razred I. II. III. IV. Skupaj °/ /o m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. | ostali drž. in samo- upravni namešč. . — 1 — — — — 2 1 4 sodniki, odvetniki in notarji . . . — — 1 — 2 1 — — 4 duhovniki . . . — 1 2 3 zdravniki in lekar- narji — tovarnarji in obrt- niki 2 1 3 — — 1 1 — 8 trgovci 3 — O 1 — 1 1 — 8 gostilničarji in ka- varnarji .... 1 — 2 3 obrtni pomočniki in delavci . . . — kmečki posestniki 19 3 18 — 11 1 5 — 57 posli in dninarji . — drugi poklici . . — — 1 — 1 — 1 — 3 Skupaj . . . 28 8 34 3 15 7 10 1 106 6. Bivališče staršev: v občini Murska Sobota .... 7 1 6 1 3 2 1 1 22 v ostalem srezu Murska Sobota . 11 3 9 2 5 4 5 — 39 v srezu Dolnja Len- dava 10 19 — 6 1 3 — 43 drugod v dravski banovini . . . — — — — 1 — 1 — 2 v ostalih banovinah — — — v drugih državah . — Skupaj . . . 28 s 34 3 15 7 10 1 106 7. Učni uspeh učencev: odličen .... 2 2 5 — 1 1 1 — 12 11 prav dober . . 8 — 6 — 5 1 1 1 22 21 dober .... 7 4 9 1 2 3 7 — 33 31 tako da so izdelali 17 6 20 1 8 5 9 1 67 03 ostali neocenjeni . — — — — — — — — — imajo popravni iz- Pit 8 1 9 1 6 2 1 — 28 26 niso izdelali. . . 3 1 5 1 1 — — 11 10 izgubili pravico do šolanja .... — — — — — — — — — Skupaj . . . 28 8 34 3 15 7 10 i 106 v jesenskem roku naredili izpit . . 0 — 3 — 5 1 — — 15 14 niso naredili izpita 2 1 6 1 1 1 1 — 13 12 Skupaj . . . 8 1 9 1 6 2 1 — 28 26 tako do so izdelali 23 6 23 1 13 6 9 1 82 77 niso izdelali . . 5 2 11 2 2 1 1 — 24 33 izgubili pravico do šolanja .... — — — — — — — — Skupaj . . . 28 8 34 3 15 7 10 1 ! 1 106 Razred I. II. III. IV. V. Skupaj 7o m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. | 1. Število učencev: v začetku Sol. leta 54 20 26 5 24 1 16 6 9 1 162 vpisanih naknadno — — — — — — — — — — Od vpisanih je bilo: novincev . . . 50 19 23 4 22 1 15 6 9 1 150 93 ponavljalcev . . 4 1 3 1 2 — 1 — — - 12 7 Vseh vpisanih učencev .... 20 26 5 24 1 16 6 9 1 162 Zavod so zapustili: odpuščeni . . . 9 9 izključeni . . . — odšli v druge šole 1 — ! 1 opustili šolanje . 2 — 1 l 3 umrli 3 i Skupno zapustili zavod..... 11 — 1 1 — 13 8 Število učencev koncem leta: 43 20 25 5 24 1 16 6 8 1 149 2. Starost učencev: 11 let . . . 4 4 8 12 , • • - 15 6 4 25 13 „ ... 14 5 8 3 3 33 14 „ . . . 6 5 7 2 7 — 1 1 — — 29 15 „ ... 1 — 6 — 6 1 4 1 2 1 22 16 „ ... 1 — — — 4 — 5 4 — — 14 17 n • • • 1 — — — 2 — 2 — 2 — 7 18 1 — — — 2 — 2 — 1 — 6 19 » • • • — — — — — — 2 — 1 — 3 20 „ ... 2 — 2 nad 20 „ ... — Skupaj . . . 43 20 25 5 24 1 16 6 8 1 149 3. Narodnost učencev: jugoslovanska . . 42 19 24 6 24 — 16 6 8 1 145 97 čehoslovaška . . — — — — — — — — — — — madjarska . . . 1 1 1 — — 1 — — — — 4 3 nemška .... — Skupaj . . . 43 20 25 5 24 1 16 6 8 1 149 4. Veroizpoved učencev: rimsko-katoliška . 29 15 20 1 17 — 14 5 8 1 110 73 evangeljska . . . 12 4 4 4 5 1 2 — — — 32 22 izraelitska . . . 2 1 1 — 2 — — 1 — — 7 5 Skupaj . . . 43 20 25 5 24 1 16 6 8 1 149 5. Starši učencev: učitelji 7 3 — 1 3 1 1 1 — — 17 državni uradniki . — 4 3 — 1 — 2 — — 10 samouprav, in za- sebni uradniki . r 1 1 Razred I. 11. III. IV. V. Skupaj °/ '0 m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. ostali drž. in samo- upravni namešč. . — 1 — — — — 1 — 2 1 5 sodniki, odvetniki in notarji . . . 1 — — — 1 — 2 1 — — 5 duhovniki . . . — — — 1 2 — — — — — 3 zdravniki in lekar- narji - — tovarnarji in obrt- niki 6 3 2 1 3 — — 1 1 — 17 trgovci o 3 — 1 2 — — 1 2 — 11 gostilničarji in ka- varnarji .... 2 1 2 — 2 7 obrtni pomočniki in delavci . . . — — — — — — — — — — — kmečki posestniki 24 4 16 1 9 — 9 2 3 — 68 posli in dninarji . 1 — — — — — — — — — 1 drugi poklici . . — — 2 — 1 — 1 — — — 4 Skupaj . . . 43 20 25 5 21 1 16 6 8 1 149 6. Bivališče starSe v: v občini Murska Sobota .... 9 10 7 1 5 — 2 2 1 1 38 v ostalem srezu Murska Sobota . 20 9 10 3 10 1 3 3 3 — 62 v srezu Dolnja Len- dava 13 1 7 1 9 — 10 1 3 — 45 drugod v dravski banovini . . . 1 — 1 — — — 1 — 1 — 4 v ostalih banovinah — v drugih državah . — — — Skupaj . . . 43 20 25 5 24 1 16 6 8 1 149 7. Učni uspeh učencev: odličen .... 5 1 3 — 2 — 1 1 — — 13 9 prav dober . . 5 — 1 — — — — 1 2 1 10 7 dober .... 17 7 14 3 16 1 8 2 5 — 73 49 tako da so izdelali 27 8 18 3 18 1 9 4 7 1 96 65 ostali neocenjeni . 2 1 — — 2 — — — — — 5 3 imajo popravni iz- pit 9 7 6 2 4 — 3 1 1 — 33 23 niso izdelali. . . 5 4 1 — — — 4 1 — — 15 9 izgubili pravico do šolanja .... — — — — — — — — — — — Skupaj . . . 43 20 25 5 24 1 16 6 8 1 149 v jesenskem roku naredili izpit . . 3 6 5 2 — — 1 1 — — 18 12 niso naredili izpita 8 2 1 — 6 — 2 — 1 — 20 13 Skupaj . . . 11 8 6 2 6 — 3 1 1 — 38 25 tako do so izdelali 30 14 23 5 18 1 10 5 7 1 144 77 niso izdelali . . 10 6 2 — 4 — 6 1 1 — 30 20 izgubili pravico do šolanja .... 3 — — — 2 — — — — — 5 3 Skupaj . . . 43 20 25 5 24 1 16 6 8 1 | 149 Razred I. II. III. IV. V. VI. Skupaj I °/ /0 m. | ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. 1. Število učencev: v začetku šol. leta 87 16 32 15 29 5 26 2 11 2 6 — 231 vpisanih naknadno — — — — — — — — — — — — — Od vpisanih je bilo: novincev . . . 78 12 31 15 25 5 20 1 11 2 6 — 206 89 ponavljalcev . . 9 4 1 — 4 — 6 1 — — — — 25 11 Vseh vpisanih učenčev .... 87 16 32 15 29 5 26 2 11 2 6 — 331 Zavod so zapustili: odpuščeni . . . 1 1 2 izključeni . . . — — 1 1 odšli v druge šole 2 2 opustili šolanje . 7 1 8 umrli — Skupno zapustili zavod 10 — — 1 1 — — — 1 — — — 13 6 Število učencev koncem leta: 77 16 32 14 28 5 26 2 10 2 6 — 218 2. Starost učencev: 11 let . . . 7 1 8 12 „ ... 23 9 4 2 38 13 „ ... 24 3 9 4 4 44 14 „ ... 15 3 12 4 8 3 3 48 15 „ ... 5 — 3 4 8 2 6 — 1 1 — — 30 16 , ... 2 — 1 — 7 — 5 1 4 1 2 — 23 17 » . . . — — 2 — — — 6 1 2 — — — 11 18 „ ... 1 — — — — — 2 — 2 — 1 — 6 19 „ ... — — 1 — 1 — 2 — 1 — — — 5 20 o 3 nad 20 „ ... 2 — 2 Skupaj . . . 77 Ki 32 14 28 5 26 2 10 2 6 — 218 3. Narodnost učencev: jugoslovanska . . 76 16 31 13 28 4 25 2 10 2 6 — 213 98 čehoslovaška . . — — — — — — — — — _ — madjarska . . . 1 — 1 1 — 1 1 5 2 nemška .... - — — — — — — — — — — — — Skupaj . . . 77 16 32 14 28 5 26 2 10 2 6 - 218 4. Veroizpoved učencev: rimsko-katoliška . 61 8 24 10 23 1 19 1 9 1 6 — 163 74 evangeljska . . . 14 7 7 4 4 4 5 1 1 — — — 47 22 izraelitska . . . 2 1 1 — 1 — 2 — — 1 — — 8 4 Skupaj . . . 77 16 32 14 28 5 26 2 10 2 6 — 218 5. Starši učencev: učitelji 4 2 2 3 — 1 4 1 — 1 — — 18 državni uradniki . 3 2 2 4 3 — 1 — 3 — 1 — 19 samouprav, in za- sebni uradniki . Razred I. II. III. IV. V. VI. Skupaj I °/o m. ž. m. | ž. m. | ž. m. ž. m. ž. m. ž. ostali drž. in samo- upravni namešč. . — sodniki, odvetniki in notarji . . . — 1 1 1 1 1 1 — 2 — — — 8 duhovniki . . . — — — — — 1 2 — — — — — 3 zdravniki in lekar- narji — tovarnarji in obrt- niki 10 1 3 1 3 — 3 1 1 — — — 23 trgovci 5 3 3 2 1 1 3 — — 1 1 — 20 gostilničarji in ka- varnarji .... 4 2 — 1 2 — 1 — — — — — 10 obrtni pomočniki in delavci . . . — kmečki posestniki 49 4 21 2 18 1 10 — 4 — 4 — 113 posli in dninarji . — 1 1 drugi poklici . . 2 1 3 Skupaj . . . 77 16 32 11 28 5 26 2 10 2 6 — 218 6. Bivališče staršev: v občini Murska Sobota .... 12 7 7 8 8 1 4 — 2 1 1 — 51 v ostalem srezu Murska Sobota . 35 9 13 4 12 4 11 1 — 1 3 — 93 v srezu Dolnja Len- dava 26 — 11 2 8 — 11 1 6 — 2 — 67 drugod v dravski banovini . . . 2 — 1 — — — — — 2 — — — 5 v ostalih banovinah — v drugih državah . 2 2 Skupaj . . . 77 16 32 14 28 5 26 2 10 2 6 — 218 7. Učni uspeh učencev: odličen .... 9 — 2 — 1 — — — 1 — — — 13 6 prav dober . . 4 — 2 — t — — — — — — — 7 3 dober .... 43 11 16 8 12 2 19 2 7 1 5 — 126 59 tako da so izdelali 56 11 20 8 14 2 19 2 8 1 5 146 68 ostali neocenjeni . — — — — — — — — — — — — — imajo popravni iz- pit 15 4 10 2 12 1 7 — 2 1 1 — 55 25 niso izdelali. . . 6 1 2 4 2 1 16 7 izgubiti pravico do Šolanja .... — — — — — 1 — — — — — — 1 Skupaj . . . 77 16 32 14 28 5 26 2 10 2 6 — 218 v jesenskem roku naredili izpit . . 9 4 6 — 10 1 7 — 1 — 1 — 39 18 niso naredili izpita 6 — 4 2 2 — — — 1 1 — — 16 7 Skupaj . . . 15 4 10 2 12 1 7 — 2 1 1 — 55 25 tako do so izdelali 65 15 26 8 24 3 26 2 9 1 6 185 85 niso izdelali . . 12 1 6 6 4 1 — — 1 1 — — 32 15 izgubili pravico do šolanja .... l 1 Skupaj . . . 177 |16 32 |14 23 5 1 26 2 10 2 6 — 218 Razred I. II. III. IV. V. VI. ‘m’ °/ /o m. ž. m. ž. m X. m. ž. m. 1 ž' m. | ž. I s to 1. Število učencev: v začetku šol. leta 90 22 65 20 30 11 25 3 20 2 8 1 ‘>07 vpisanih naknadno — — 1 — 1 — — — — — 1 3 Od vpisanih je bilo: novincev . . . 83 21 62 16 31 11 24 3 20 2 9 1 ?83 <14 ponavljalcev . . Vseh vpisanih 7 1 4 4 — — 1 — — — — — 17 6 učencev .... 90 22 66 20 31 11 25 3 20 2 9 1 300 Zavod so zapustili: odpuščeni . . . 4 izključeni . . . odšli v druge šole 1 — — — — 1 1 — 3 opustili šolanje . 4 1 1 — — 1 1 8 umrli — — 1 1 2 Skupno zapustili zavod 8 1 2 2 — 1 1 — 1 — 1 — 17 6 Število učencev koncem leta: 82 21 64 18 31 10 24 3 19 2 8 1 283 2. Starost učencev: 11 let . . . 8 1 — 9 12 , ... 23 5 8 1 37 13 „ ... 27 9 16 7 4 2 65 M , ... 12 4 22 4 8 2 3 55 15 „ ... 12 2 12 5 10 3 7 3 3 57 1« , ... — — 16 1 2 3 6 — 5 1 1 ?5 17 , ... 2 — 6 — 5 1 3 17 18 „ ... — — — — 3 — 1 — 4 1 2 11 19 „ ... — — — — — — — — 1 1 ‘> 20 „ ... — — — — 2 — 1 1 1 5 nad 20 „ ... — — — — — — — — — — Skupaj . . . 82 21 64 18 31 10 24 3 19 2 8 1 283 3. Narodnost I učencev: jugoslovanska . . 78 19 62 17 31 9 24 3 18 2 8 1 272 96 čehoslovaška . . — madjarska . . . 4 2 2 1 1 1 11 4 nemška .... - — — — — — — — — — — Skupaj . . . 82 21 64 18 31 10 24 3 19 2 8 1 || 283 4. Veroizpoved II učencev: rimsko-katoliška . 58 9 50 8 23 8 20 14 1 7 198 70 evangeljska . . . 22 7 12 9 7 1 4 3 4 1 1 71 °5 izraelitska . . . 2 5 2 1 1 1 — 1 1 14 5 Skupaj . . . 82 21 64 | 18 31 10 24 3 19 2 8 1 II 283 5. Starši učencev: učitelji 4 2 2 4 2 2 1 3 1 21 državni uradniki . 3 1 3 2 2 3 3 1 2 ?0 samouprav, in za- sebni uradniki . 2 | 3 Razred I. II. III. IV. V. VI. Skupaj °/ 'o m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. j ž. ostali drž. in samo- upravni namešč. . 1 1 — 1 1 4 sodniki, odvetniki in notarji . . . — — — — 1 — — — 1 — 2 — 4 duhovniki . . . — — — — — — — 1 2 — — — 3 zdravniki in lekar- narji — — 1 — — — — — — — — — 1 tovarnarji in obrt- niki 17 d 8 4 4 1 3 — 2 1 1 — 45 trgovci 6 5 6 2 2 — 1 1 2 — — 1 26 gostilničarji in ka- varnarji .... 3 2 4 1 — 1 1 — 2 — — — 14 obrtni pomočniki in delavci . . . 3 — — — — — — — — — — — 3 kmečki posestniki 42 6 39 4 18 2 16 — 6 — 3 — 136 posli in dninarji . 1 — — — 1 — — — — — — — 2 drugi poklici . . — — 1 — — — — — — — — — 1 Skupaj . . . 82 21 64 18 31 10 24 3 19 2 8 1 283 6. Bivališče stariev: v občini Murska Sobota .... 14 11 10 9 7 5 5 1 3 — 2 1 68 v ostalem srezu Murska Sobota . 50 9 31 8 10 2 11 2 8 1 — — 132 v srezu Dolnja Len- dava 17 1 20 1 14 2 8 — 8 1 4 — 76 drugod v dravski banovini . . . 1 1 2 — 4 v ostalih banovinah — v drugih državah . 1 — 2 — — — — — -- — — — 3 Skupaj . . . 82 21 64 18 31 10 24 3 19 2 8 1 283 7. Učni uspeh učencev: odličen .... 2 — 3 — — — 1 — 6 2 prav dober . . 4 3 8 — 3 — 1 — 1 — 1 — 21 7 dober .... 52 9 47 16 21 7 14 2 14 1 4 1 188 67 tako da so izdelali 58 12 58 16 24 7 16 2 15 1 5 1 215 76 ostali neocenjeni . — — — — — — — — — — 1 — 1 imajo popravni iz- pit 16 5 3 — 4 1 6 1 4 — 2 — 42 15 niso izdelali. . . 4 4 2 2 3 2 2 — — 1 — — 20 7 izgubili pravico do šolanja .... 4 — 1 — — 5 2 Skupaj . . . 82 21 64 18 31 10 24 3 19 2 8 1 283 v jesenskem roku naredili izpit . . 13 4 1 — 3 1 5 — 1 — 3 — 31 11 niso naredili izpita 3 1 2 — 1 — 1 1 3 - — — 12 4 Skupaj . . . 16 5 3 — 4 1 6 1 4 — 3 — 43 15 tako do so izdelali 71 16 59 16 27 8 21 2 16 1 8 1 246 87 niso izdelali . . 7 5 4 2 4 2 3 1 3 1 — — 32 11 izgubili pravico do šolanja .... 4 — 1 — — — — — — — — — 5 2 Skupaj . . . 182 21 64 18 81 110 24 3 19 2 8 1 283 Razred I. II. III. IV. V. VI. Skupaj I 0/ /o m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. j ž. m. ž. 1. Število učencev: v začetku šol. leta 62 17 76 15 54 16 27 7 20 2 14 1 311 vpisanih naknadno — — 1 — — — — — — — — — 1 Od vpisanih je bilo: novincev . . . 54 13 72 14 53 15 26 7 20 1 14 1 290 93 ponavljalcev . . 8 4 5 1 1 1 1 — — 1 — — 22 7 Vseh vpisanih učenčev .... 62 17 77 15 54 16 27 7 20 2 14 1 312 Zavod so zapustili: odpuščeni . . . 5 1 2 2 — 1 11 izključeni . . . — — 1 1 — — — — — — — — 2 odšli v druge šole 1 1 2 opustili šolanje . — 1 2 — 5 — — — 1 — — — 9 umrli — 1 1 Skupno zapustili zavod 6 3 5 3 5 1 — — 2 — — — 25 8 Število učencev koncem leta: 56 14 72 12 49 15 27 7 18 2 14 1 287 2. Starost učencev: 11 let . . . 2 1 3 12 , ... 17 6 6 29 13 , ... 21 3 20 5 8 1 58 14 „ ... 11 1 21 5 10 6 4 2 — — — — 60 15 , ... 5 2 14 2 16 5 8 1 3 — — — 56 16 „ ... — 1 11 — 9 2 8 2 6 1 3 — 43 17 „ . . . — — — — 5 1 1 2 5 — 3 — 17 18 „ ... — — — — — — 1 — 4 — 4 1 10 19 - ... — - — — — — 3 — — 1 4 — 8 20 „ ... 1 1 nad 20 , ... — — — — — 2 — — — — — 2 Skupaj . . . 56 14 72 12 49 15 27 7 18 2 14 1 287 3. Narodnost učencev: jugoslovanska . . 54 14 66 12 48 15 20 7 18 2 14 1 277 97 čehoslovaška . . — — — — — — — — — — — — madjarska . . . 2 — 6 — 1 — 1 — — — — — 10 3 nemška .... - — — — Skupaj . . . 56 14 72 12 49 15 27 7 18 2 14 1 287 4. Veroizpoved učencev: rimsko-katoliška . 37 4 53 7 37 7 22 5 15 1 9 197 69 evangeljska . . . 19 8 17 3 10 7 0 1 3 1 4 1 79 27 izraelitska . . . - 2 2 2 2 1 — 1 — — 1 — 11 4 Skupaj . . . 56 14 72 12 49 15 27 7 18 2 14 1 287 5. Starši učencev: učitelji 2 1 5 1 2 2 2 1 1 1 1 19 državni uradniki . — 2 5 2 3 3 3 1 3 — 1 — 23 samouprav, in za- sebni uradniki . 1 3 1 1 " ~ 6 Razred I. II. III. IV. V. VI. Skupaj j 0, 0 in. ž. m. | ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. 1 ostali drž. in samo- upravni namešč. . 1 1 — — — — — — 1 — — — 3 sodniki, odvetniki in notarji . . . 1 — — — 1 — 2 duhovniki . . . 1 2 — 3 zdravniki in lekar- narji — — — — 1 — — — — — — — 1 tovarnarji in obrt- niki 14 5 10 3 4 4 2 1 1 1 1 — 46 trgovci 2 i 5 3 4 2 1 — 1 — 1 — 23 gostilničarji in ka- varnarji .... 1 — 2 1 1 — — — 1 — 2 — 8 obrtni pomočniki in delavci . . . — — — — — — — — — — — — kmečki posestniki 31 — 40 2 32 4 18 3 9 — 5 — 144 posli in dninarji . 1 — 1 — — — — — 1 — — — 3 drugi poklici . . 3 — 1 — 2 — — — — — — — 6 Skupaj . . . 56 14 72 12 49 15 27 7 18 2 14 1 287 6. Bivališče staršev: v občini Murska Sobota .... 13 10 16 3 10 7 6 3 2 1 2 1 74 v ostalem srezu Murska Sobota . 33 3 37 6 26 6 9 2 10 1 6 139 v srezu Dolnja Len- dava 7 1 14 3 10 2 12 2 6 — 4 61 drugod v dravski banovini . . . 3 — 2 — 2 — — — — — 2 — 9 v ostalih banovinah 1 1 v drugih državah . — — 3 — — — — — — — — — 3 Skupaj . . . 56 14 72 12 49 15 27 7 18 2 14 1 287 7. Užni uspeh učencev: odličen .... 3 — 1 — 1 — 5 2 prav dober . . 3 — 5 — 5 — 1 — 2 — — 16 6 dober .... 31 7 50 8 34 6 15 7 11 — 6 — 175 60 tako da so izdelali 37 7 56 8 40 6 16 7 13 6 _ 196 68 ostali neocenjeni . — — — — — — — — — — — — imajo popravni iz- Pit 11 6 10 3 7 3 6 — 3 2 8 i 6') 21 niso izdelali. . . 7 1 6 1 2 6 5 2 30 11 izgubili pravico do šolanja .... 1 — — — — — — — — — — — 1 Skupaj . . . | 56 14 72 12 49 15 27 7 18 2 14 i 287 v jesenskem roku naredili izpit . . 1 4 2 6 — 4 1 4 — 2 1 7 i 32 11 niso naredili izpita | 7 4 4 3 3 2 2 - 1 1 1 — 28 10 Skupaj . . . | 11 6 10 3 7 3 6 — 3 2 8 i i 60 21 tako do so izdelali 41 9 62 8 44 7 20 7 15 1 13 i 228 80 niso izdelali . . 14 5 10 4 5 8 7 — 3 1 1 58 20 izgubili pravico do šolanja . . . . | 1 — — — — — — — — — — — 1 Skupaj . . . 56 14 72 12 49 15 27 7 18 2 14 i l 2871 Razred I. n. III. IV. V. VI. VII. 'a cx 3 j to °/ /o m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. | ž. m. ž. 1. Število učencev: v začetku Sol. leta vpisanih naknadno Od vpisanih je bilo: novincev . . . ponavljalcev . . Vseh vpisanih učencev .... 54 7 49 12 61 15 13 2 15 48 2 43 7 50 9 1 8 2 10 64 1 61 4 65 12 2 8 6 14 45 1 43 3 46 8 7 1 8 21 19 2 21 1 1 1 15 14 1 15 1 1 1 11 11 11 — 271 47 277 41 318 87 13 Zavod so zapustili: odpuSčeni . . . izključeni . . . odšli v druge šole opustili šolanje . umrli Skupno zapustili zavod..... 7 2 1 10 1 1 2 2 1 2 5 1 2 3 1 1 3 5 1 1 1 1 — 12 1 4 10 27 8 Število učencev koncem leta: 51 13 45 7 60 13 45 8 21 1 15 1 11 291 2. Starost učencev: 11 let . . . 12 , ... 13 „ ... M , ... 15 , ... 16 „ ... 17 „ ... 18 , ... 19 * ... 20 , ... nad 20 „ ... 4 8 18 14 5 2 2 2 7 1 1 2 15 11 10 6 1 1 3 3 6 19 15 9 11 4 4 4 1 6 10 13 9 5 1 1 1 4 1 2 3 8 7 1 1 1 1 2 5 4 4 1 2 3 3 3 — 6 13 49 59 51 46 39 14 8 5 1 Skupaj . . . 51 13 47 7 60 13 45 8 21 1 15 1 11 — 291 3. Narodnost učencev: jugoslovanska . . čehoslovaška . . madjarska . . . nemška .... 51 11 1 1 43 2 6 1 57 3 13 44 1 7 1 21 1 15 1 11 — 281 1 9 97 3 Skupaj . . . 51 13 45 7 60 13 45 8 21 1 15 1 11 — 291 4. Veroizpoved učencev: rimsko-katoliška . evangeljska . . . izraelitska . . . 33 18 4 8 1 32 13 3 4 44 14 2 7 4 2 35 8 2 5 3 16 5 1 12 3 1 9 1 1 201 82 8 69 28 3 Skupaj . . . 51 13 45 7 60 13 45 8 21 1 15 | 1 11 — 291 5. Starši učencev: učitelji državni uradniki . samouprav, in zasebni uradniki . 6 5 1 4 2 1 2 6 8 2 2 1 2 2 2 2 - 1 1 1 1 — 26 25 1 Razred I. n. III. IV. V. VI. VII. Skupaj 1 °/ /o m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. |L ostali drž. in samoupravni namešč. . sodniki, odvetniki in notarji . . . duhovniki . . . zdravniki in lekarnarji tovarnarji in obrtniki trgovci gostilničarji in ka-varnarji .... obrtni pomočniki in delavci . . . kmečki posestniki posli in dninarji . drugi poklici . . 9 3 1 3 25 2 1 1 4 1 1 1 5 1 28 1 3 2 1 11 3 1 27 2 2 1 3 3 2 1 4 2 3 33 1 3 1 1 1 1 14 1 1 1 1 1 8 1 — 1 1 1 2 5 — 4 2 1 1 38 19 9 3 147 6 9 Skupaj . . . 51 13 45 7 60 13 45 I 8 21 1 15 1 11 291 6. Bivališče staršev: v občini Murska Sobota .... v ostalem srezu Murska Sobota . v srezu Dolnja Lendava drugod v dravski banovini . . . v ostalih banovinah v drugih državah . 12 23 11 5 4 7 2 6 29 7 3 3 3 1 11 26 16 2 5 8 3 2 8 21 15 1 2 3 3 4 9 8 1 4 5 5 1 1 2 3 6 — j 64 134 76 12 5 Skupaj . . . 51 13 45 7 60 13 45 8 21 1 15 1 11 291 7. Učni uspeh učencev: odličen .... prav dober . . dober .... 2 3 30 1 (i 1 1 23 2 1 6 21 2 5 1 24 4 16 — 2 9 __ 2 9 9 16 146 3 5 51 tako da so izdelali ostali neocenjeni . imajo popravni iz- Pit niso izdelali. . . izgubili pravico do šolanja .... 35 10 6 7 5 1 25 13 0 1 2 1 2 2 28 23 9 2 8 2 1 30 13 2 4 2 1 1 16 3 2 1 11 4 1 11 — 171 1 84 32 3 59 29 11 1 Skupaj . . . 51 13 45 7 60 13 45 8 21 1 15 1 11 291 v jesenskem roku naredili izpit . . niso naredili izpita 6 4 4 1 12 1 3 14 9 4 4 7 6 1 1 3 — 4 1 — — 52 33 18 11 Skupaj . . . 10 5 13 3 23 8 13 2 3 — 4 1 1 85 29 tako do so izdelali niso izdelali . . izgubili pravico do šolanja .... 41 7 3 11 2 37 7 1 2 5 42 18 6 3 4 37 8 5 2 1 16 5 1 15 1 11 223 59 9 76 20 4 Skupaj . . . 51 13 45 7 60 | 13 45 | 8 21 1 15 1 Ul — 1 291 Razred I. II. ni. IV. V. VI. VII. VIII. Skupaj j 0/ /o m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. 1. Število učencev: v začetku šol. leta 56 16 48 12 51 6 44 8 33 3 16 — 15 — 11 — 319 vpisanih naknadno — -- — — 1 — 1 — — — — — — — 1 — 3 Od vpisanih je bilo: novincev . . . 47 14 41 10 36 3 38 6 29 3 16 — 15 — 12 — 270 84 ponavljalcev . . 9 2 7 2 16 3 7 2 4 — 52 16 Vseh vpisanih učencev .... 56 16 48 12 52 6 45 8 33 3 16 — 15 — 12 — 322 Zavod so zapustili: odpuščeni . . . 3 2 1 — 1 7 izključeni . . . 1 1 1 3 odšli v druge šole 1 — 1 — 1 - 1 — 4 opustili šolanje . 3 1 3 — 3 — 1 — 1 — — — — — 1 — 13 umrli Skupno zapustili zavod 8 3 6 — 0 —■ 2 — 1 — — — — — 1 — 27 8 Število učencev koncem leta: 48 13 42 12 46 6 43 8 32 3 16 — 15 — 11 — 295 2. Starost učencev: 11 let . . . 5 5 12 » ... 15 6 3 1 25 13 » ... 7 3 10 1 1 1 23 14 „ ... 16 2 13 8 15 1 5 60 15 * ... 4 1 10 1 9 2 9 2 5 1 44 16 * ... 1 1 5 — 8 — 16 3 6 2 3 45 17 „ ... — — 1 1 9 1 7 1 7 — 6 — 2 — — — 35 18 „ ... — — — — 4 — 6 1 9 — 4 — 6 — 2 — 32 19 „ ... — — — — — 1 — 1 5 — — — 3 — 3 — 13 20 „ ... — — — — — — — — — — 2 — 4 — 3 — 9 nad 20 „ ... 1 3 — 4 Skupaj . . . «8 13 42 12 46 6 43 8 32 3 16 — 15 — 11 — 295 3. Narodnost učencev: jugoslovanska . . 48 12 42 10 42 6 42 8 31 3 16 — 15 — 11 — 286 97 čehoslovaška . . — — — 1 1 — — — — — — — — — — — 2 1 madjarska . . . — 1 — 1 3 — 1 — 1 — — — — — — — 7 2 nemška .... Skupaj . . . 48 13 42 12 46 6 43 8 32 3 16 — 15 — 11 — 295 4. Veroizpoved učencev: rimsko-katoliška . 31 4 29 4 32 4 34 6 22 1 13 — 12 — 9 — 201 68 evangeljska . . . 17 9 13 7 14 1 8 2 8 2 3 — 3 — 1 — 88 30 izraelitska . . . - — — 1 — 1 1 — 2 — — — — — 1 — 6 2 Skupaj . . . 48 13 42 12 46 6 43 8 32 3 16 — 15 — 11 — 295 5. Starši učencev: • učitelji 1 1 1 1 4 1 4 1 — 1 2 — 1 — 1 — 19 državni uradniki . 4 — 2 — 1 2 1 2 1 13 samouprav, m za- sebni uradniki . 1 1 1 1 1 5 I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. °/ '0 m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. s JA m ostali drž. in samo- upravni namešč. . 1 2 5 — 1 — 4 1 — — 2 16 sodniki, odvetniki in notarji . . . duhovniki . . . 1 1 1 — 3 zdravniki in lekar- 1 tovarnarji in obrt- niki 8 1 ti 3 3 1 10 1 — — 1 — 1 — 1 36 trgovci 2 1 4 4 2 1 1 1 3 — 1 — 1 — 1 — 22 gostilničarji in ka- 1 1 varnarji .... — — — — — 2 — — — 1 — 2 — 9 obrtni pomočniki in delavci . . . 2 — — — — — — — — — — — 1 — — — 3 kmečki posestniki posli in dninaaji . 27 6 23 1 1 31 1 1 20 2 26 2 9 — 8 — 5 — 161 2 drugi poklici . . 1 — — 2 1 — 1 — — — — — — — — — 5 Skupaj . . . 48 13 42 12 46 6 43 8 32 3 16 — 15 — 11 — 295 6. Bivališče staršev: v občini Murska Sobota .... 11 3 7 5 9 4 9 4 4 — 4 — 4 3 66 v ostalem srezu Murska Sobota . 22 9 20 6 24 — 18 1 16 2 5 5 2 131 v srezu Dolnja Len- dava 12 1 9 1 9 2 13 3 11 1 6 5 — 6 79 drugod v dravski banovini . . . 2 — 6 — 3 — 1 — 1 — 1 — 1 — 15 »v ostalih banovinah 1 v drugih državah . 1 — — — — — 2 — — — — — — — — — 3 Skupaj . . . 48 18 42 12 46 6 43 8 32 3 16 — 15 — 11 — 295 7. Učni uspeh učencev: odličen .... 2 1 1 — 1 — 1 — 1 1 2 6 2 prav dober . . 5 — 2 1 2 — 6 — 4 — 12 — 9 — 9 — 24 8 dober .... J 32 4 22 5 22 2 19 5 14 — 13 — 10 — 11 — 1155 53 tako da so izdelali 30 5 25 6 25 2 25 5 19 13 10 _ 11 _ j 185 63 ostali neocenjeni . 1 — 3 1 1 6 2 imajo popravni iz- pit V 7 9 4 15 3 15 3 12 1 3 — 3 — 82 28 niso izdelali. . . 1 — 4 1 6 1 2 — 1 2 — — 2 — 20 6 izgubili pravico do šolanja .... — 1 1 2 1 Skupaj . . . 48 13 42 12 46 6 43 8 32 3 16 — 15 — 11 — 295 v jesenskem roku naredili izpit . . 4 4 5 2 10 2 8 1 6 1 2 — 2 — — — 47 16 niso naredili izpita 4 3 7 3 5 1 8 2 6 — 1 — 1 — — — 41 14 Skupaj . . . 8 7 12 5 15 3 16 3 12 1 3 — 3 — — — 88 30 tako do so izdelali 43 9 30 8 35 4 33 6 25 1 15 _ 12 _ 11 232 79 niso izdelali . . 5 3 11 4 11 2 10 2 7 2 1 3 — 61 21 izgubili pravico do šolanja .... — 1 1 — — — — — — — — — — — — — 2 Skupaj . . . 48 13 42 12 46 6 43 8 32 3 |16 — 15 — 11 — | 295 Razred I. II. III. IV. V VI. vii. I VIII. ca Q. °/o m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. ja C/3 1. Število učencev: v začetku šol. leta 37 21 48 10 35 9 37 6 25 2 25 — 13 1 11 — 280 vpisanih naknadno 1 2 2 — 2 — — — — — — — — — — — 7 Od vpisanih je bilo: novincev . . . 33 20 41 9 28 8 34 3 23 1 24 — 12 1 11 — 251 87 ponavljalcev . . Vseli vpisanih 5 3 9 1 9 1 3 3 2 1 1 — 1 — — — 36 13 učenčev .... 38 23 50 10 37 9 37 6 25 2 25 — 13 1 11 — 287 Zavod so zapustili: odpuščeni . . . izključeni . . . — 3 — 1 — — — — — — 1 — — — — — 5 1 1 odšli v druge šole — — 1 — 1 - — 1 — — — — — — — — 3 opustili šolanje . 1 2 2 — 4 — — — — — 1 — — — — — 10 umrli Skupno zapustili 1 19 zavod 1 5 3 1 5 — 1 — — 2 — — — — — 7 Število učencev koncem leta: 37 18 47 9 32 9 36 5 25 2 23 — 13 1 11 — 268 2. Starost učencev: 11 let . . . 6 3 9 12 „ ... 10 7 4 — 21 13 „ ... 10 5 12 4 1 1 33 14 * ... 6 2 11 2 6 — 1 28 15 „ . . . 5 1 14 2 9 7 11 — 4 53 16 „ ... — — 4 — 8 — 5 2 6 — 4 — — — — — 29 17 n • ■ • — — 1 1 7 7 — 8 2 4 — 2 — — — 32 * 18 „ ... — — — — 1 1 9 2 5 — 4 — 5 — 2 — 29 19 v • • • — — 1 — — — 3 — 2 — 5 — 4 — 5 — 20 20 „ ... — — — — — — — 1 — — b — — — 3 — 9 nad 20 „ ... 1 — 2 1 1 — 5 Skupaj . . . 37 18 47 9 32 9 36 5 25 2 23 — 13 1 11 — 268 3. Narodnost učencev: jugoslovanska . . 32 18 47 9 32 8 33 5 25 2 22 — 13 1 11 — 258 90 čehoslovaška . . — — — — — — 1 — — — — — — — — — 1 madjarska . . . 3 — — — — 1 2 — — — 1 — — — — — 7 3 nemška .... 2 2 1 Skupaj . . . 37 18 47 9 32 9 36 5 25 2 23 — 13 1 11 — 1268 4. Veroizpoved I učencev: rimsko-katoliška . 23 7 33 4 25 1 24 3 18 1 18 — 11 1 9 — 178 66 evangeljska . . . 14 11 14 5 7 7 12 1 5 1 4 — 2 — 2 — 85 32 izraelitska . . . 1 — 1 2 1 5 2 Skupaj . . . 137 18 47 9 32 9 36 1 5 25 2 23 — 13 1 11 268 5. Starši učencev: učitelji 4 — 1 — 1 1 3 — 2 — — — 1 — 1 — 14 državni uradniki . 2 2 5 — 2 1 2 1 2 1 18 samouprav, in za- sebni uradniki . 2 1 1 1 1 1 « Razred I II. Ul. IV. V. VI. VII. VIII. 'ca °/ '0 m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. 3 co ostali drž. in samo- upravni namešč. . 1 2 1 4 sodniki, odvetniki in notarji . . . 1 1 duhovniki . . . zdravniki in lekar- narji 3 3 1 7 tovarnarji in obrt- niki 4 3 6 — 6 2 2 — 2 — — — 2 — 1 — 28 trgovci 1 3 2 2 2 3 — 2 1 — 2 — — — 1 — 19 gostilničarji in ka- 1 varnami .... 1 1 2 — — — — — — 2 — — — 1 — 8 obrtni pomočniki in delavci . . . — — 1 — — — — — — — — — — — 1 — 2 kmečki posestniki 17 6 29 4 20 2 27 2 16 1 18 — 8 1 5 — 156 posli in dninarji . 1 — — — 1 — — — — — — — — — — — 2 drugi poklici . . 1 — 1 1 — — — — — — — — — — - — 3 Skupaj . . . 37 18 47 9 32 9 36 5 25 2 23 — 13 1 11 268 6. Bivališče staršev: v občini Murska Sobota .... 9 6 10 2 2 3 7 3 7 1 3 — 4 — 4 — 61 v ostalem srezu Murska Sobota . 20 9 21 6 15 6 16 1 13 1 12 — 2 — 3 — 125 v srezu Dolnja Lendava 5 1 12 1 9 9 1 5 7 6 4 60 drugod v dravski banovini . . . 2 2 4 — 5 — 3 — — — — — — 1 — — 17 v ostalih banovinah — — — — 1 — 1 — — — 1 — 1 — — — 4 v drugih državah . 1 — — — — — — — — — — — — — 1 Skupaj . . . 37 18 47 9 32 9 36 5 25 2 23 — 13 1 11 — 268 7. Učni uspeh učencev: odličen .... 4 1 2 1 1 — 2 — 1 3 — 1 16 6 prav dober . . 13 3 13 — 3 — 12 — 5 1 2 — 4 — 5 — 61 23 dober .... 12 6 13 1 13 2 12 3 4 1 12 — 5 1 5 — 90 33 tako da so izdelali 29 10 28 2 17 2 26 3 10 2 17 9 1 11 _ 167 62 ostali neocenjeni . — — — — — — — — — — — — — — — — — imajo popravni iz- pit 6 4 12 4 9 2 5 1 9 — 6 — 1 — — — 59 22 niso izdelali. . . 2 4 7 3 5 5 5 1 6 — — 3 41 16 izgubili pravico do šolanja .... — — — — 1 — — — — — — — — — — — 1 Skupaj . . . 37 18 47 9 32 9 36 5 25 2 23 — 13 1 11 — 268 Xi. Šolsko naznanilo Šolsko leto 1930/51. se bo pričelo dne 11. septembra 1930. Vpisovanje učencev v I. razred se bo vršilo v pisarni ravnateljstva 11. in 12. septembra od 10. do 12. ure. Učenci naj pri-neso s seboj šolsko izpričevalo o uspešno dovršenem 4. razredu osnovne šole in o dobrem vedenju ter rojstni list, s katerim dokažejo, da so rojeni 1917., 1918., 1919. ali 1920. leta. Istočasno bo tudi vpisovanje po-navljalcev I. razreda. Vpisovanje učencev v II.—IV. razred bo 13. septembra točno ob 8. uri v razredih, v katere spadajo. Vpisovanje učencev v one višje razrede, ki bodo nadalje obstojali, bo 13. septembra točno ob 10. uri dopoldne. Pri vpisu v V. razred učenec ne sme biti starejši od 17 let, ob vpisu v VII. razred pa ne starejši od 19 let. Vsakdo naj prinese s seboj izpričevalo iz prejšnjega leta. Učenci, ki so uspešno dovršili I. razred meščanske šole, se sprejmejo v II. razred gimnazije brez izpita; učenci, ki so uspešno dovršili II. ali III. razred meščanske šole, se sprejmejo v III., oziroma IV. razred gimnazije, ako naredijo v septembru dopolnilni izpit; učenci IV. razreda meščanske šole z izpričevalom končnega izpita se sprejmejo v V. razred gimnazije, ako naredijo v septembru dopolnilni izpit in nižji tečajni izpit. Pri vpisu plača vsak učenec 5 Din za kolek na prijavi in 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učencev. Te takse so oproščeni učenci, ki prinesejo k vpisu od pristojne oblasti izdano potrdilo o siromaštvu. Redni pouk sc bo pričel dne 15. septembra 1930. Popravili, razredni in dopolnilni izpiti se bodo vršili od 1. do 10. septembra po razporedu, ki bo proti koncu meseca avgusta objavljen na črni deski v veži šolskega poslopja. Prijave za popravni izpit morajo biti kolkovane s 5 Din in za vsak predmet s kolkom za 10 Din. Predložiti se morajo najkasneje do 25. avgusta. Pismeni nižji tečajni izpit se 'bo pričel 2. septembra, pismeni višji tečajni izpit pa 1. septembra, obakrat ob 8. uri zjutraj. Učenci sc opozarjajo na čl. 42. disciplinskih pravil, ki se glasi: Kazniva dejanja, storjena ob praznikih in ob šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali počitnicah, kakor da so bila storjena v šolskem času. „ . .. . Ravnateljstvo. ■ ■ v glm1 ,■'■ fr#* 'k %£*■'>' K?9h$ %l ■* Vfl- Sr'T 1 i ' A ' 1 : ■ i ' "•7 ';V ‘ ’ " '; L 'V‘kV , yr/V.vK; , : -.\i- A Ä '■'. /; - l .' i g ■ • ' n 4 ' •r £ kv::\ »JtfrtA v-' V ' *t ,• !>■•* ■>.,': y\v{' ‘ 1 Al/ r, v»1 . J i ;,fr'i ,'i. i i Ih p.i .,* ,.]-v A1:!:-', ; ■ r '*'te '!/v ,■' ■ ^'. \: ■• V '7> wH tv, ', v\,;; v- T '• i- a! ■Vt V- >,K- :J Mm v i, " r ■ '/ ••...» ’ ■ '■ |§ ■ k i. 'dh V-r; , i 1 \ ■ • n •ivv ;• V> Ji' ' fy,. ■fvV;- « /’ ch‘ -■■(!,0« 71 ' .T/Vv1 i’f / V / k;: 'Ä:’\[ .v y\ A' - ; if * v R '& r'i - iV| (Ut;. fc' H / i iJMyJ rt "• l V Ki š&U . j fflrt ‘^rA‘ V' ^ ,i\'. ■ ■• - >, li Pr , ,.. vr 'M: 1 •••,.'jV PV^.tWK Blw44ii -t/. OÄ'I, ■ * - -alP - l#v i ;• 'f . > ;'V - '-..f ■ ';(> •/..« • »./-A • -V K •» •■ .• M e» A-/ - . .1'Mf■"■ ■ # V. v V H* ■ t M , ■ ' ■ '■ ■ tv :T;jv/:V:V ; ■ 4't‘ 1 V ■ !i'- v .».ifc ' '«v. '• Vf-% t-5u I^.im/:', i, ;,. Kvj •-; i ! . C , ••*x: > ■ aV z;;. f; ■ ;v w N / . Y .!'■■■ '■ ■'!' < o.- Y'j v - ' -jn-- •-iÄiV V pi M |, -V -57, >V ■> .: A, iVl|lV ' 'Ir ^ ■/ t i / f, -V •' !r 'v:w' ■' 1 \ ’ :..-i , / 'tl ) ■•'d.JCJfU.%' ; ; i:,VV' • *\ ‘ Hi. '' • ' ■ a : - j-’C •■ ' ) ' V'| ') v Ä/:' < H1..4, j* • y v' Ä ■ /V .' w ■ - tr ■ j/ v yr-yA -.v /f ■,. / ■ l:ii ■ /-'■v.,; I/ VV. r» -.A » 'J . • >. X . I , • N S/' / •V-: > ? .'.v V' - /v ’ ^ ¥' r^r••[ • ;T^. pitx ?•; c,; • 'i '.« m • , uW\ > v \ R' v . i m , '.v-. ; ' ■ ■ ' , ‘ , m- v. .)VilJ MfrWrl >/ r / ft':- i.fi : .r . ,i>1 "ji ■^vw»<-■ J> '■■mV ,k , > ri ■ \y. ', .' • • j■ i1 v 'i <>••. Ln i > 1 *,'5 '/A ’ . ('■. -v;V/ • j' ‘Vs • fc-'1 J. V'■>.; •' \ «fe/c '• ? fe«® ;■ ■ ;■' " .' ' \ | ■ ,, -A A ,V ■' '■ ■' ■V" ;•■ - I [ ^ ' ' -r , ' • ';v.'V, •1..'''» 1 * ■ " ■ ‘V i ,'. ' '' 1 ,'Ji' ■■• ■ ‘i | . • ••’•..•■ f-a i ' -'ffi;f'towvt'Mri M'l/^i'J;! fmv4 .>■. n. I /1 -vi''VV' \' ' •'■ ‘'Y>/ \ ivV.r T.'© ’ V' ?K< & .V' w r -i* ir sr®'s« ':!«a:; !k'('v'',k ’y ■■ ■ v • jV -. ■ ... • , ;/ 'j'; j!-? s-.f. • '■ V ■'•), [■>. - v " S ; ,'•• > , , , , v .'. ' 1 : ' ■ I . v1'. ?ij| - n i ■'( |) i.'. -j'' '■• ' 1 ' * ' '■ ■ i ' ' ■ ' ;■ i ' ■ ' t '■ ' < • ’ ’ • • • s' V ! : h \ m ..., : ■ ,: t. t i . \ : .■;» r/; - : ' • ^ • K' ■ i 0 * 1 . \ ' ". * ■' . 'Y*';/' ' **• '\\ 'V • ^V’•./*• "V., * .’» , * * ' V>%). I V. {f Al ti* A -Y 'A M'.)