telo LXVII
Pošfnina plačana V gofovfnf.
V UjuBTJahT, V s*r«3o, Brie lljuhlja 1!>&
Stev. 133«	Cena 2 dm
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja cc ioletno % Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Čekovni račun; Ljubljana številka 10.650 in 10.349 za inserate.
Llprava:
Kopitarjeva ulica številka 6.
Telefoni uredništva iu oprave: 40-01, 40-02, 40413, 40-04, 40-03	Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Borba za Baltik
Cela vrsta dogodkov zadnjih tednov nas je opozorila na pomembno vlogo, ki jo Baltiško morje z vsemi obalnimi državami vred ima v sedanjem diplomatičnem dvoboju med obema taboroma velesil, ki se trudita za premoč v Evropi. Najprej je Nemčija vztrajala na vrnitvi memelskega ozemlja in svojo zahtevo tudi uresničila. Mesto in luka Memel se sedaj vsestransko utrjujeta, tako, da bo Memel v kratkem ena najbolj mogočnih pomorskih trdnjav na Baltiku. Na to je Litva sklenila z Nemčijo nenapadalni pakt. Litvi so sledile Danska, Estonija in Letonska, ki so vse tri z nemško vlado podpisale pogodbe, s katerimi so nevtralizirane. Na drugi strani smo slišali, da so Švedska, Norveška in Finska nemški predlog enostavno odklonile. — Nemčija je tudi postavila zahtevo po vrnitvi Gdanska, čemur pa se je Poljska uprla in je v obrambo svojih pravic priklicala celo pomoč vsega angleškega imperija. Prav tako slišimo, da Rusija neuklonljivo vztraja na svojem pogoju, ki ga je postavila za vstop v vojaško zvezo s Francijo in Anglijo, namreč, da mora Anglija tudi zajainčiti nedotakljivost baltskih držav, to je Litve, Letonske, Estonske in Finske, in je Anglija na tem, da se tej ruski zahtevi ukloni, toliko važnost polaga na sodelovanje Rusije pri obkoljevanju Nemčije. Nazadnje smo slišali, da hoče Finska Aalandske otoke, ki ležijo tam, kjer se Baltiško morje preliva v Finski zaliv — v zatišju katerega leži Ljeningrad! — utrditi in da je Nemčija za to dala svoje dovoljenje, med tem ko je Sovjetska Rusija proti tej nameri ostro protestirala in se je morala Finska temu protestu ukloniti. Kaj naj pomeni vse to trenje, ki se je naenkrat začelo okrog Baltiškega morja in ki je doseglo svoj višek z odposlanjem angleškega diplomata Williama Stranga v Moskvo, da se osebno pogovori glede zaščite baltiških držav?
Nekateri so Baltiško morje imenovali »Severno Sredozemlje« in so z ozirom na gospodarski in politični pomen obeh morij imeli do neke meje tudi prav. Položaj je pri obeh v marsičem podoben. Obe morji zapirata morski ožini; Sredozemlje gibraltarska ožina, Baltik pa Belt. Obe imata izredno velik stra-tegični pomen 'za dvozvezo Italija—Nemčija, Sredozemlje za Italijo, Baltik za Nemčijo. Obe sta neprecenljivi pomorski cesti za razne velesile: Sredozemlje za Italijo na eni, Anglijo in Francijo na drugi strani, Baltik pa je za Rusijo, Poljsko, Finsko in Švedsko edino izhodišče na svetovna morja, za Nemčijo pa vsaj v kolikor tiče vse severne obale. Italija s svojo lego na Sredozemskem morju lahko nevarno ogroža pomorsko pot nasprotnih velesil, Francije in Anglije, med tem ko Nemčija lahko zapre Rusiji in Poljski izhod na svetovna odprta morja. Na Sredozemskem morju se bo merila pomorska moč Italije z angleško in francosko, med tem ko zna Baltiško morje postati pozorišče odločilnega merjenja med Nemčijo na eni, Poljsko in Rusijo na drugi strani. Že samo ta kratki, bežni pogled na Baltiško morje nam nudi zadostno razlago za diplomatično borbo, ki se je na njegovih obalah vnela med obema nasprotujočima si taboroma evropskih velesil.
Vhod v Baltiško morje je popolnoma v tokah Danske, ki je lastnica vseh otokov Malega in Velikega Belta, ki ležijo sredi ožin. Nemčija je že svoje dni to nevarnost obšla, ko si je s pomočjo Viljemovega kanala iz Kiela odprla neoviran izhod v Severno morje pri Wilhelmshafenu. Toda Nemčija ima velik interes na tem, da ostane Danska nevtralna, kajti v nasprotnem primeru, ako bi Danska pristopila v angleško fronto miru, bi se moglo zgoditi, da pride angleško brodovje nemoteno v Baltik in tamkaj tudi zagospodari, bodisi samo, bodisi skupno s sovjetskim bro-dovjem. Ako se spomnimo, da je Anglija vediio skrbno pazila, da je bila z Dansko v najboljših odnošajih, bomo razumeli, da je Nemčija s tem, da je Dansko pripravila do tega, da je z njo podpisala nenapadalno pogodbo, odnesla dragoceno diplomatsko zmago, ker si je zavarovala gospodarstvo nad Baltikom, se zavarovala proti morebitnim angleškim motnjam njenih dobav železne rude iz Švedske ter si končno tudi priborila možnost, da s svojim brodovjem blokira Poljsko in Sovjetsko Rusijo.
Memel (po litvansko Klajpeda), ki si ga Je Nemčija priključila nedavno, leži nekako na pol pota od danskega Kopenhavena do Finskega zaliva in je zato sijajna nadzoro-valna točka za promet po Baltiku. Vendar pa je od globine Finskega zaliva, kjer leži Kron-stadt in Ljeningrad, oddaljen še vedno dobrih 800 km, kar slabi njegovo vrednost kot središče za izvajanje blokade proti Rusiji. Potemtakem želi Nemčija na vsak način priti bliže Finskemu zalivu, torej bliže sovjetskim pristaniščem. Riga, ki je prestolnica Estonske, bi takšnim namenom najbolj sijajno služila. Še bolj odlična postojanka bi bili otoki Da-goe, ki so pod estonsko nadoblastjo in ki so komaj 100 km oddaljeni od vhoda v^ Finski zaliv. Kakor na eni strani Nemčija^ zeli dobiti pod svoje nadzorstvo čim vec obalnih postojank Baltika in raztegniti svoj vpliv čim bliže Finskemu zalivu, tako želi na drugi strani Sovjetska Rusija samo sebe čim bolj zavarovati proti vsaki nevarnosti, torei nem-
Kaj predlaga Strang v Moskvi
Francoski list objavlja vsefeino bodoče pogodbe med Anglijo, Francijo in Rusijo „ ••. razen, ako v zadnjem hipu Rusija ne odshoči4
Pariz, 13. junija. AA. Havas: Časopisje komen« tira odhod strokovnjaka iz angleškega zunanjega ministrstva Williama Stranga v Moskvo,
»J o u r« objavlja pri tej priliki dopis iz Londona, v katerem prav:
Bodoča francosko-anglcško-ruska pogodba bo vsebovala — razen če s strani Moskve v zadnjem hipu Rusija ne odskoči — sledeče točke:
1.	Sovjetska Rusija se obveže, da bo priskočila na pomoč Franciji in Veliki Britaniji v primeru neposrednega napa^ da na nedotakljivost in neodvisnost dveh velikih zahodnih držav. Sovjetska Rusija se obvezuje, da bo skupno s Francijo in Veliko Britanijo nudila pomoč državam, katerim so bila dana jamstva: Belgiji, Poljski, Grčiji, Turčiji in Romuniji.
2.	Francija in Velika Britanija se obvežeta, da bosta priskočili na pomoč Sovjetski Rusiji v primeru neposrednega napada na njeno ozemlje, in da bosta sodelovali s Sovjetsko Rusijo v primeru kakega napada na njeno neodvisnost in nedotakljivost, s katerim Sovjetska Rusija ne bi bila neposredno prizadeta.
3.	Velesile se obvezujejo, da sc bodo posvetovale zaradi skupnega nastopa, da zaduše vsak napad v Evropi.
4.	Tri velesile se obvezujejo, ko bi bile žc zapletene v vojno, da ne začno ločeno druga od druge pogajanja za mir ali premirje.
V uvodu te pogodbe bo poudarjeno, da ima pogodba samo obrambni značaj in da je
prežeta z idealom, ki navdaja pakt Zveze narodov. Brez dvoma bo poudarjeno tudi to, da bo pogodba veljala za 10 let in da bodo tri velesile-pod-pisnice takoj začele s tehničnimi razgovori, da prauče način praktičnega sodelovanja. Baltiške države ne bodo omenjene. Samo ob sebi pa se razume, da vojaških strokovnjakov ne bo oviralo nič, da pri svojih proučevanjih upoštevajo vse mo-rebitnosti posrednega napada.
Številni listi se strinjajo v tem, da se 5z poročil, ki so prispela v zadnjem času v angleško zunanje ministrstvo jasno vidi, da bi Nemčija vsekakor izkoristila vsaka nesporazum-ljenje, ki bi utegnilo nastati med Veliko Britanijo in Rusijo. Časopisi dalje komentirajo govora lorda Halifaxa in ministrskega predsednika Chamberlaina. Tako piše »Jour« med drugim: S temi izjavami je še enkrat toično podano stališče Velike Britanije, razen tega pa se je to stališče pokazalo kot nedvolično. Velikega pomena je, da so bile te izjave dane vprav onega dne, ko je Strang odpotoval v Moskvo.
,	4
Odmev v Moskvi
»Brez pomena, ako ni jamstev za baltiške države«
Moskva, 13. junija b. »Pravda« objavlja danes značilne komentarje ob prihodu angleškega odposlanca Stranga v Moskvo. List pravi, da za Sovjetsko Rusijo zveza med Francijo in Anglijo ter njo nima nobenega pomena, če ni v sporazumu vključeno tudi jamstvo za baltiške države.
Nove zahteve Rusije
— pravijo v Rimu in Berlinu
London, 13. junija, b. Iz Rima in Berlina pa poročajo, da je šla Rusija v svojih zahtevah še dalje in sedaj zahteva od Velike Britanije in Francije poleg jamstva za baltske države še jamstvo za Dansko, četudi je Danska že sklenila sporazum z Nemčijo. Razen
tega bo Sovjetska Rusija zahtevala od Stranga, da Francija in Anglija takoj pristaneta nagcneralštahna pogajanja med tremi velesilami. Dalje poročajo, da Sovjetska Rusija zahteva podporo tudi Francije in Anglije proti utrdbi Aalandskih otokov.
Strang se je ustavil v Varšavi
Varšava, 13. junija, c. Danes dopoldne ob 11.20 je Strang odpotoval z vlakom naprej v Moskvo in bo tja prispel jutri dopoldne. V Varšavi

jo Strang stanoval v angleškem veleposlaništvu in se ni sestal z nobenim poljskim državnikom in tudi ne z Beckom.
Japonska pristopi k zvezi Italija-Nemčija
Berlin, 13. junija, c. Danes je z letalom do-poloval v Berlin japonski veleposlanik v Rimu in se takoj sestal z japonskim veleposlanikom v Berlinu. Oba sta takoj stopila tudi v stik z zunanjim ministrom von Ribbentropom in pospešeno nadaljevala razgovore za pristop Japonsko k vojaški zvezi med Italijo in Nemčijo.
Moskva hoče Baltik zase
Ultimativna nota sovjet. vlade Estoniji, Letonski in Litvi
Varšava, 13. junija. TG. Šele sedaj so poljski listi objavili vsebino u 11 i m a t i v n c note, ki jo je sovjetska vlada poslala baltskim državam takoj potem, ko je Nemčija zavzela Memel in z Litvo sklenila nenapadalni pakt. Moskovska vlada je poslala slične note vsem trem baltiškim državam, in sicer Estoniji, Litvi in Letonski.
V tej noti je sovjetska vlada izjavila, da spadajo baltiške driave k življenjskemu območju Sovjetske Rusije in da Sovjetska Rusija niti trenutka ne bo dovolila, da bi baltiške driave dovolile katerikoli drugi državi, da bi se jih bodisi posredno, bodisi neposredno posluževala v svoje lastne politične namene. Baltiške driave tudi ne smejo dati nobeni drugi državi kakšne politične, gospodarske ali vojaške ugodnosti v mejah svojih ozemelj.
Vsebina sovjetske note takrat ni bila objavljena, toda javnost je za njo zvedela. V zvezi s to noto so potem šefi generalnih štabov baltiških držav zaporedno obiskali Poljsko ter se posveto-
vali s poljsko vlado glede nadaljnjega zadržanja. Baltiško države pa so sklenile, da se bodo v evropskem sporu zadržale popolnoma nevtralno, da ne bi povzročile kakšnega sumničenja od strani svoje sovjetske sosede.
Zelo značilno pa je v tej zvezi — tako pišejo • poljski listi — da je estonski minister Sandcrs objavil v »Baltik Timesu« članek, v katerem je dejal, da si je Estonska pridržala pravico, da 6C v primeru izbruha vojne priključi oni skupini velesil. o kateri bo preprifuna, da brani dobro stvar. Na to namiguje, da hi Nemčija prav lahko bila v takšnem položaju. Potemtakem dobijo pogodbe, ki jih je Nemčija podpisala z Estonijo in Latvijo in ki nosijo ime nenapadalnih paktov svoj poseben pomen in se mnogo bolj približujejo pogodbam, s katerimi je Nemčija tem državam naravnost zajamčila nedotakljivost njihovih ozemelj.
Sovjetska Rusija bi bila potemtakem, ako se drži note, ki jo je poslala baltiškim državam,
upravičena, da podvzame korake v obrambo svojih koristi, ker hi pomagalo razumeti njeno vztrajnost, da pridobi Anglijo in Francijo, da zajamčita meje baltiškim državam — proti morebitni nemški nevarnosti.
Med Anglijo in Japonsko - napeto
Japonska bo blokirala angleški del Tiencina
Šanghaj, 13. junija, b. Položaj v Tiencinu se stalno slabša. Japonske vojaške oblasti so proglasile napovedano blokado britanske in francoske naselbine. Prebivalstvo tujih naselbin je dobilo opomin, da se ne sme gibati med naseljem in mestom Tiencinom brez posebnega dovoljenja. Ponoči je bil ustavljen ves vo-zovni in pehotni promet Določenih je samo sedem cest za prehod, ki pa so pod izredno močnim nadzorstvom japonskih vojaških oblasti. Promet v Tiencinu je dovoljen samo od 6 zjutraj do 10 zvečer, pa še tedaj le uradnemu osebju. Prav tako so bili opozorjeni kapitani ladij na reki, ki se morajo vsak trenutek pokoriti preiskavam. Vzrok za blokado so dali Štirje Kitajci, ki jih britanske oblasti niso na zahtevo hotele izročili Japoncem. Britanske oblasti opravičujejo neizročitev s tem, da niso podani dovoljni dokazi o krivdi omenjenih štirih Kitajcev.
London, 13. junija, b. Napeti odnosi med Japonsko in Veliko Britanijo na Daljnem vzhodu so dali britanski vladi povod, da temeljito prouči položaj v Tiencinu. Davi je bila seja parlamentarnega odbora za zunanje
Zasluge italijanskega
letalstva v Španiji
Rim, 13. junija. TG. Italijansko lasopisje objavlja nove podrobnosti o delovanju italijanske oboroiene sile v Španiji. Sedaj so objavili podatke za letala. Letalske vojne v Španiji se je po teh podatkih udeležilo 5.700 italijanskih letalcev, ki so vzleteli 86.420 krat in so letali skupaj 135.256 ur. Udeležili so se
266 letalskih bilk, izvedli skupaj 5.318 letalskih bombardiranj rdečih mest. Izstrelili so 1 milijon 942.712 pntronov iz strojnic in zmetali na tla skupno 11.584 ton bomb. Zadeli so 224 raznih ladij in sestrelili 934 nasprotnih letal. Sami so izgubili vsega le 86 letal ter pri tem imeli 175 mrlvih in 192 ranjenih.
ški vpliv čim bolj oddaljevati od obrežij baltiških držav in od Finskega zaliva. Razumeli bomo, zakaj Sovjetska Rusija na vsak način hoče prisiliti Anglijo, da prevzame jamstvo tudi za baltiške države, ker s tem ščiti samo sebe in si zavaruje nadoblast svojega brodovja v primeru vojnega spora z Nemčijo. Razumeli bomo tudi prizadevanje Nemčije, da baltiške države iztrga iz območja Rusije, razumeli tudi nervoznost baltiških državic samih, ki gledajo pred seboj turobno bodočnost, ker bodo ali padle takoj pod sovjetsko nadzorstvo, aii pa bodo morale služiti kot odskočna deska za vpade protivnika Rusije, ki bo poskusil svojo srečo od morja sem. —
Razumeti pa je treba tudi otepavanje Anglije, ki bi se nerada zamotala v vojno, ako bi se v Baltiku spopadli Nemčija in Rusija.
Na Baltiku se torej v sedanjem trenutku odigrava za oddaljene narode morda zanimiv, za neposredno interesiiane pa vsekakor nervozen prizor, ko oba nasprotujoča si tabora velesil med seboj tekmujeta, kdo bo prej zasedel strategično važne točke, od katerih bo odvisen potek morebitne borbe. Zato je naloga, ki jo ima v Moskvi opraviti Anglež William Strang, nekaj več, kakor pa vprašanje. kdo bo zaščitnik malih baltiških državic, ki trepetajo v sredi med dvema velikima protivnikoma.
zadeve pod predsedstvom prvega ministra Chamberlaina. O seji ni bilo izdano nobeno poročilo. Tisk omenja, da so britanski državniki proučili položaj v Tiencinu v luči diplomatskih poročil z Daljnega vzhoda.
Vsi današnji listi pišejo o napetih odnosih med Japonsko in Veliko Britanijo na Daljnem vzhodu. Listi prinašajo na prvih straneh izčrpna poročila o dogodkih v Ticncinu, kjer je japonsko vojaštvo že obkolilo britansko in francosko naselbino in ne dopušča nikomur, da odide iz nje brez posebnega dovoljenja. Iz naselbin pa so se izselili vsi japonski podjetniki. Časopisje zahteva od vlade, da stori energične ukrepe proti japonski vojni oblasti. »Time s« komentira v uvodniku dogodke na Daljnem vzhodu in pravi, da so razmere zelo slabe in da je Anglija v še težjem položaju, odkar se je pričela vojna na Daljnem vzhodu.
Vančinvej roti Kitajce, naj se ne vdajo Japoncem
Šanghaj, 13. junija. AA. DNB.: Vančinvej, ki ie večkrat nastopil za mir na Daljnem vzhodu, je objavil v Hongkongu poziv za mir. V tem pozivu obsoja optimizem, s katerim Kitajska vodi zunanjo politiko ter predvsem opozarja na dejstvo, da so jalove vse nade, ki jih kitajski narod polaga na četniške borbe, češ da so to samo komunistične tolpe, ki so prava nesreča za prebivalstvo zasedenih krnjev. Vančinvej svetuje Kitajcem, naj z junaštvom pravih bojevnikov izkoristijo priliko ter se začno pogajati za mir na osnovi izjav, ki jih je dal knez Konoje decembra minulega leta. Kitajci morajo to narediti tako), sicer bo prepozno.
Japonski in kitajski krogi v Šangnaju vidijo v pozivu Vančinveja opozori'.o, ki |e inspirirano s strani tokijske vlade Če to opozorilo ne bi našlo pričakovanega odmeva, potem sa smatra, da bo sestavljena nova osrednja vlada v zasedenih krajih pod vodstvom Vančinveja.
»še dve leti vojne« — pravijo Japonci
Tokio, 13. junija AA. DNB: 17. julija bosta potekli dve leti, odkar se je začela vojna na Kitajskem. Šefi japonske vojske so objavili obširno spomenico o bodočem razvoju japonskih operacij na Kitajskem v tretjem letu vojne. Spomenica poudarja, da bosta potrebni še 2 ali 3 leta, da se uniči kitajska vojska. Za uvedbo novega reda v Vzhodni Azip pa bo potrebnih še nekaj nadaljnjih let Japonski načrt mora predvidevati načrtno delo glede tega vpraSanja za dobo 20 do 30 let. Spomenica zahteva, da morata Japonska in Mandžurija vedno računati s tem dejstvom in se pripraviti vojaško, politično in gospodarsko za to dolgo obdobje. ___
Zagrebška vroni. napoved: Oblačno z lokalnimi padavinami.
Dunajska %rem. napoved: Poslabšanje, zelo oblačno, topleje.

Brezuspešne spletke
V JRZ se nadaljuje čiščenje stranke od onih elementov, ki kot osebni pristaši bivšega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča niso zanesljivi. Včeraj smo poročali, da je bil na eeji banovinskega odbora JRZ za zetsko banovino za novega predsednika izvoljen telesno-vzgojni minister Jura Cejovič, dr. Stojadinovič in njegovi prijatelji pa sq bili iz banovinskega odbora izključeni.
Kar se tiče izključitve Stojadinovičevih pristašev iz parlamentarnega kluba JRZ, posnemamo iz »Obzora«, da so bili izključeni pristaši tako-zvane jugoslovanske skupine savske banovine. Ta skupina je vstopila v JRZ neposredno pred volitvami, ko ji je Stojadinovič zasigural gotovo število mandatov. Poglavar te skupine je znani bivši socialist, potem pa jugoslovanski unitarist in minister Juraj Demetrovič. Ti ljudje so podtalno bili ves čas proti sklepanju sporazuma 6 Hrvati, Razen Dcmetroviča 60 v tej skupini tudi poslanci Kovač, Cvetič, dr. Hanžek in Milan Dobrovoljac. Kakor znano, je bil Dobrovoljac pri decembrskih volitvah izbran v dveh okrajih, v katerih je skupno dobil — 31 glasov ... Najbolj zagrizeni nasprotniki sporazuma s Hrvati so torej neki hrvatski »intelektualci«, ki pa jih je hvala Bogu mogoče prešteti na prstih ene roke.
»Dubrovniška država«» in šibeniški tednik »Tribuna«, ki izhajata s Strojadinovičevo pomočjo, pišeta naprej proti sporazumu. »Tribuna« na primer je sedaj iznašla, da bi rešitev hrvatskega vprašanja zahtevala ogromne finančne žrtve in da bi knela pogubne gospodarske posledice. Pomislimo — pravi — samo, kako težko je bilo urediti vprašanje državnih dolgov med Srbijo in Črno goro ter predvojnih avstrijskih in madžarskih dolgov. Čim večji bi bil obseg kompctenc, ki bi se prenesle od osrednje vlade na banovine, tem bolj bi finančne žrtve rastle v geometrični progresiji.
K temu bi bilo pripomniti samo to, da bi sporazum ne prinesel nobenih finančnih žrtev za državo, niti škodljivih gospodarskih posledic za njo, ampak da bi biia oškodovana' samo klika denarnih mogotcev, ki je imela toliko let od zedinjenja dalje v zakupu državno politiko in jo je centralistično uredila ne iz ljubezni do države, marveč 6arno zato, da jo pošteno izkorišča in 6i na račun države pridobi privilegiran položaj.
Med zanimivosti sedanjega položaja spada ■ludi, da 6e je dr. Stojadinovič, potem ko je bil zastonj potrkal na vrata Petra Zivkoviča, sedaj obrnil na Svetislava Hodžero, ki ga je dal imenovati v upravni odbor Aeroputa in ga je pridobil ^ase, da z njegovo pomočjo reši »ogroženo narodno in državno edinstvo Jugoslavije«. Jugoslavija pa s pomilovanjem gleda na trojico Stojadinovič-Hodžera-Demetrovič, ki predstavlja pravi generalni štab brez armade.
Hrvatsko vprašanje v ospredju vladne politike
>Politika« tolmači sklope kluba JRZ, o ka-cerih smo pred dnevi pisali, takole:
Sklepi, ki so bili sklenjeni ▼ prisotnosti predsednika vlade Cvetkoviča, so podčrtali odločen namen sedanje vlade, da so delo za sporazum nadaljuje. Vse odredbe, ki jih ie parlamentarni kTulV JRZ ttiltfl, imajo za'mTftS», da s» pobija vsako motenje dela na sporazumu s Hrvati. Čeprav je dr. Stojadinovičeva akcija v tej smeri preslaba, da bi mogla predstavljati upoštevanja vredno oviro, je predsednik vlade Cvetkovič pokazal, da hoče vsako akcijo proti sporazumu s Hrvati presekati v korenini. Ukrepi predsednika vlade Cvetkoviča pričajo, da je sporazum s Hrvati glavna težnja in cilj vladnega dela, za katerim je treba iti premišljeno, a neprekinjeno in odločno.
Kaj pravi dr. Mačkovo glasilo o Stojadinovlču
Glasilo 'dr. Mačka pise o čiščenju v JRZ, da 6loje stvari za dr. Stojadinoviča zelo slabo, če se mora obračati na Hodžero, ki po svojem političnem vplivu pomeni komaj več kakor ničla. Do sedaj so še vsi banovinski odbori (v Belgradu, Novem Sadu in na Cetinju) Stojadinoviča vrgli brez vseh težkoč. Saj se je bil svojčas za predsednika postavil on sam. Stojadinovič je skušal privleči v svojo akcijo tudi znanega škofa Nikolaja Velimiroviča. ki je pa to odločno odklonil. Tudi na Petra Živkoviča se je obrnil, pa tudi ta mu je pokazal vrata. Stojadinovič bi moral vedeti, da mu zdaj, ko nima več oblasti, ne bo uspelo tisto, kar mu ni uspelo, ko je bil na čelu vlade. Kako slab mora biti politik, ki se mora zdaj opirati na Kabalina, ki v nobenem kraju jia Hrvatskem ne more dobiti niti male gostilniške sobe, da bi imel sestanek! Stojadinovič zbira zdaj vse sovražnike hrvatskega naroda, toda kljub temu, da jo najbogatejši človek na Balkanu ter predsednik borze in akcionar največjih podjetni, je samo eden, dočim so Hrvati narod. On naj se špommi, da je lista dr. Mačka v sami Srbiji dobila 600.000 glasov. Hrvatsko vprašanje se bo rešilo, naj bo lo dr. Milanu Stojadinoviču in njegovim podrepnikom prav ali ne.
Kmet nositelj političnega življenja
O proslavi rojstnega dne bratov Radičev dne 11 junija v Zagrebu pise »Obzor«, da je njen največji pomen v tem, da 60 se med seboj spoznali hrvatski kmetje iz vsega obsežnega ozemlja, na katerem živi in dela hrvatski narod. Potem je najbolj važno to. da je danes postal Zagreb simbol vseh hrvaških narodnih čustev in teženj, in sicer kakor izvirajo i« hrvatske vasi, ki je šele v najnovejših časih postala prvi in glavni politični činitelj hrvatskega narodnega življenja. Nedeljska proslava je pokazala vsemu svetu, da je danes nositelj hrvatskega narodnega političnega življenja hrvatski kmet. Baš zaradi tega ni mogla zlomiti hrvatskega naroda nobena sovražna sila, ampak je njen pritisk odpor hrvatskega naroda samo okrepljal, in dočim je hrvatska inteligenca omahovala in zašla na različna čudovita stran: pota. je hrvatski narod neomajno vztrajal v borbi za svoje narodne pravice. In istočasno, kp se hrvatski kmet bori za svoja narodna prava, se bori ludi za izboljšanje in dvig svojega socialnega položaja Zaradi tega ne more hrvatskemu kmetu blizu ne reakcija, ne eketremne socialne struje. S tem mora računati danes vsak, kdor ima s
hrvatskim narodom opraviti.
*
Belgrad. 13. junija AA. Z ozirom na »nižanje nemške tranzitne takse (prej avstrijske) od 1.BU n« 1 50 zl. frank, je minister za ptt odobrit, da ee začenši s 15. junijem-za telefonske razgovore med Jugoslavijo in protektoratom Češke in Moravske preko Nemčije plačujejo nove, za 30 zlatih frankov znižane takse.
Okrog dr. Stojadinovičeve interpelacije
— Belgrad, 13. jun. m. Ncpomirljivo stališče, ki ga je dr. M. Stojadinovič s svojo okolico zavzel do sporazuma s Hrvati, je dobilo izraza v interpelaciji, katero so njegovi somišljeniki vložili v senatu in poslanski zbornici. V interpelaciji zahtevajo Stojadinovičevi poslanci in senatorji pojasnila o sporazumu, ki sla ga pripravljala sedanji predsednik vlade Cvetkovič in voditelj Hrvatov dr. Maček. S to Stojadinovičevo interpelacijo se bavi ludi današnja »Politika« ler obsoja to delovanje, ki je očividno naperjeno proti sporazumu. Med drugim ugotavlja:
Nova vlada g. Cvetkoviča je pričela s politiko sporazuma. V dobro poučenih krogih — tudi v vladnih krogih — so včeraj poudarjali, da od
Eadca dr. Stojadinovičeve vlade pa do danes ni ila ogrožena uiti ena važnejša državna korist ter tudi niso bili oškodovani s čemerkoli Srbi, Hrvati ali Slovenci. Politično so ogroženi samo oni, ki živo od nesložnosti Srbov in Hrvatov. Ti se zdaj razburjajo ter pišejo interpelacije. To je čisto razumljivo, če bi bilo drugače, ne bi bilo naravno. Vložitev interpelacije dr. Stojadinoviča ln ostalih iz savske skupine v političnih krogih razlagajo kot delo, naperjeno proti političnemu sporazumu s Hrvati. Dr. Stojadinovič jo potemtakem končno zavzel stališče proti sporazumu s Hrvati, čeprav so njegovi prijatelji stalno govorili, da so tudi oni za sporazum. — Zastoj v razgovorih pri pripravljanju sporazuma so prijatelji dr. Stojadinoviča smatrali kot neuspeh ter so pohiteli napadati politi ko sjiorazuma, ki se je začela po padcu dr. Stojadinoviča, Računali so, da bodo s tein spel prišli na površje. Toda v JKZ poudarjajo, da se predlagatelji interpelacije pripravljajo na medsebojni boj, ki se je že začel za dr. Stojadinoviča. Pregrešili so se proti važnim državnim koristim, ki zahtevajo slogo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Politični krogi menijo, da predlagatelji interpelacije proti sjiorazumu s Hrvati, oziroma proti dr. Mačku, ki je zastopnik Hrvatov, ne bodo imeli dosti več političnega pomena. Privedla bo pa vsekakor do razčiščenja v JKZ. Vlada Dragiše Cvetkoviča, ki predstavlja večino JRZ v obeh domovih, je že pokazala pripravljenost, da zatre vsako okcijo proti sporazumu s Hrvati. Vlada Dragišo Cvetkoviča — tako zatrjujejo dobro poučeni krogi — ni nikdar niti računala na one, ki med ljudstvom nimajo nobene zaslonih« in ki v politiki hočejo igrati kako vlogo ter vsiljevati svojo politiko.
Belgrad, 13. juniia, m. Tukajšnja politična javnost je precej komentirala odkrit nastop dr. Stojadinovičeve skupine proti sporazumu s Hrvati, ki sta ga pripravljala predsednik vlade Cvetkovič in dr. Maček. Poslanski krogi, ki pripadajo JRZ in podpirajo g. Cvetkoviča v njegovih naporih, da se čimprej doseže pravi sporazum s Hrvati, to danes odkrito izjavili, da včerajšnja vložitev interpelacije v skupščini in senatu ni mogla nikogar presenetiti, ker je bilo neprijateljsko stališče dr. Stojadinoviča napram sedanji vladi jasno in znano že od prvih dni sedanje vlade. Dr. Stojadinovič je to nerazpoloženje večkrat tudi vidno pokazal, najprej v skupščini, kjer se je prve dni po nastopu Cvetkovičeve vlade dal od skupine poslancev v vsej naglici izvoliti za predsednika poslanskega kluba. To izvolitev je pozneje večina poslanskega kluba razveljavila. Pri volitvi verifikacij-skega odbora so Stojadinovičevi poslanci odkrito nastopili proti kandidatu, ki ga je postavila sedanja vlada. Stojadinovičevi poslanci so svoje neprijatelj" sko stališče napram sedanji vladi večkrat javno pokazali tudi v plenumu skupščino za časa proračunska * razprave.
Kakor hitro je predsednik vlade Cvetkovič začel uresničevati svoj program, ki ga je napovedal v svoji nastopni izjavi narodni skupščini in senatu, so pričeli vsi ti nepomirljivi krogi, katerim so se pridružili tudi oni elementi, ki so bili vedno proti sporazumu s Hrvati, ker so zaradi tega neurejenega vprašanja imeli samo korist ter so mogli tudi od njega živeti, pričeli javno gonjo proti predsedniku vlade Cvetkoviču. Pričeli so se sestanki na Stojadinovičevem stanovanju. Na te sestanke je Stojadinovič Osebno vabil poslance ter jih nagovarjal za akcijo in jim ponudil v podpis interpelacijo, ki jo je včeraj vložil v skupščini in senatu. Interpelacija je dejansko naperjena proti sporazumu s Hrvati, to ugotavlja vsa tukajfnja politična 'avnost.
Kljub vsestranski agitaciji, v kateri so se udejstvovali predvsem najožji Stoijadimovičevi prijatelji, to so: Džura Jankovič, Stošovič, Drago Stojadinovič ter jioslanci iz savske banovine, interpelacijo podpisalo prav za prav zelo malenkostno število poslancev in senatorjev. Vsi politični krogi smatrajo, da je la ukrep proti vladi Cvetkoviča klaverno propadel. V6i podpisniki so si pa za vse čase utisnili pečat, da so veliki državni potrebi, to je sporazumu s Hrvati predpostavili svoje malenkostne cilje zaradi osebne užaljenosti zaradi izgubljene oblasti. Akcija te
Skupna pevska vaja za kongres Kristusa Kralja bo za vse ljubljanske pevce in pevke nocoj, sredo zvečer ob 8 v Rokodelskem domu v Komon-skega ulici. Vsi pevci in pevke iskreno vabljeni! — Pevovodja.
skupine poslancev in senatorjev sporazuma s Hrvati ne 1)0 niti malo motila ali ovirala. Politični krogi tej interpelaciji sploh ne pripisujejo posebne važnosti, ker ni vzbudila niti daleč one pozornosti, katero so pričakovali podpisniki, ki so alarmirali domače in inozerrisko časopisje.
S to akcijo se je bavilo že tudi predsedništvo poslanskega kluba JRZ ter je žo izključilo enega
poslanca, ki je V zvezi e to akcijo začel javno gonjo proti sedanji vladi. Na zadnji seji je pred-sedništvo kluba najprej opozorilo zbiratelje podpisov, da bo predložitev interpelacije pomenila grobo kršitev strankine discipline ter bo bilo predsedništvo kluba prisiljeno proti vsem podpisnikom porabiti sredstva, ki jih za tak primer predpisujejo pravila.
Tak primer je zdaj nastopil ter se bo s tem vprašanjem bavilo predsedništvo poslanskega klu* ba JRZ na svoji prvi seji.
Dr. Spaho v Berlin
Belgrad, 13. junija, m. Z jutranjim vlakom je odpotoval v Berlin prometni minister dr. Spaho v spremstvu gen. ravn. drž. žel. inž. Džuričiča, načelnika strojnega oddelka Stepanoviča, načelnika splošnega oddelka Kolarja, osebnega referenta Krika in osebnega tajnika Hasanoviča. Prometni minister se bo zadržal v Nemčiji najmanj teden
dni ter si bo ogledal nemške železnice ln rečni promet, obenem pa bo z predstavniki nemških državnih železnic razpravljal o vseh vprašanjih, ki interesirajo nemško in jugoslovansko železniško upravo. Ža časa odsotnosti prometnega ministra dr. Spaha, ga bo v prometnem ministrstvu zastopal minister dr. Džafer Kulenovič.
Narodni invalidski sklad
Belgrad, 13. junija. AA. Nova uprava narodnega invalidskega sklada pod predsedništvom Božidarja Terziča, armadnega generala in vojnega ministra v pokoju, je imela včeraj svojo prvo redno 6ejo ob navzočnosti stare uprave narodnega invalidskega fonda. Nova uprava je pri tej priliki prevzela od stare uprave svoje posle. Istočasno 6e je nova uprava seznanila z upravnim in materialnim stanjem narodnega invalidskega fonda. Po prevzemu funkcij je nova uprava razpravljala o načrtu za svoje bodoče delo z ozirom na določbe nove uredbe z njenimi spremembami in dopolnili. Uprava narodnega invalidskega fonda je sklenila, da bo za časa tritedenskega bolniškega dopusta svojega predsednika generala Božidarja Terziča, opravljal njegovo dolžnost načelnik splošnega oddelka v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje Ljubomir Hofmanovič. Vojne žrtve ter vsi ostali, ki se pismeno obračajo na narodni invalidski sklad, naj poleg naslova »ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja« dostavijo še podnaslov »za invalidski fond«.
Dobavljanje gramoza cestnemu odboru
Finančna direkcija v Ljubljani je na Intervencijo banske uprave v pogledu dobavljanja gramoza cestnemu odboru izdala sledeča pojasnila:
Ako dobavlja kmetovalec gramoz, ki ga je nakopal na lastnem zemljišču in gramoza ni predhodno predelal z mehaničnimi sredstvi (na primer z drobilcem), tedaj ni podana niti pri-dohninska obveznost, niti obveznost prometnega davka. Isto prostost uživa tudi kmetovalec, ki nakoplje dobavljeni gramoz na tujem zemljišču, v kolikor ni tega zemljišča z gramozarno vzel v formalmi zakup, ali se ni bavil trajno obrtoma i dobavljanjem gramoza oziroma peska.
Glede prevozništva veljajo z ozirom na določila čl. 45 zakona o neposrednih davkih v zvezi s čl. 1 in 8-2 a zakona o splošnem prometnem davku analogna določila. Voznik - kmetovalec ni zavezan pridobnini in prometnemu davku, v kolikor ne- voci»-ceto-"lete, temveč le tedaj, kadar njegova vprega ni zaposlena v kmetijstvu. V takem primeru je prevozništvo smatrati za postranski posel v kmetijstvu.
Iz diplomatske službe
Belgrad, 13. junija. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov sta na predlog zunanjega ministra prestavljena: Ilija Gara-šanin, svetnik 4-2 v zunanjem ministrstvu za svetnika v 4-2 na kr. poslaništvo v Bruslju in Bra-nimir Popovič, tajnik 5. skupine na kr. veleposlaništvu v Bukarešti, zg tajnika 5. skupine na kr. poslaništvo v Rim.
Osebne novice
Belgrad, 13. junija, m. Pri generalnem železniškem ravnateljstvu so postavljeni: v 5. skupino za inšpektorja v komercialnem oddelku Gabrijel Kumar; v 6. skupino za višjega kontrolorja v komercialnem oddelku Ljudmila Veretovšek; za višjega kontrolorja v finančnem oddelku Alojzij Kavčič; za višjega pristava 7. skupine v finančnem oddelku dr, Janko Grampovčan.
V poštnem ministrstvu so postavljeni: za inšpektorja 6. skupine Kostadin Boškovič pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; Franjo Jankovič, poverjenik finančne kontrole je postavljen iz Gornje Radgone v Varaždin; za višjega poverjenika finančne kontrole Martin Golob iz Varaždina v Gor. Radgono; upokojen je Martin I.ovretič, višji računski inšpektor 5. skupine v fin. ravnateljstvu v Banja Luki,
xr M ARI BOHU
V DNEH OD29. JUN.DO2.JULi1030
Po vsej Sloveniji odmeva te dni od osebe do osebe, od vasi do vasi, od trga do trga, samo en mogočen glas. vabilo Podzveze slovenskih fantovskih odsekov in Zveze dekliških krožkov v Mariboru in Celju, da gremo na mladinski tabor v Maribor.	,„
Po telovadnicah udarjajo krepkejsi koraki slovenskih fantov, mišice se strumneje napenjajo, oko se od navdušenja jasneje iskri, na sestankih se o pripravah navdušeno govori: vse za Maribor.
V dekliških krožkih življenje živahneje valovi. sestanki so bolj pogosti in vežbe v telovadnici dolgotrajnejše. Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača, dinar se zbira k dinarju, mladina varčuje z izdatki. Obleka se čisti ter kroj, da se bo tem lepše obhajal veliki praznik mladine; vse v Maribor.
Pa tudi starejši možje: kmetje, obrtniki in naši delavci se pripravljajo za velike stanovske dneve. Kmetje se bodo razgovarjali o kmetski pravdi in časti. Obrtniki se bodo vprašali, kako bi zopet »zlato dno< skovali obrtniškemu ter rokodelskemu stanu, delavci pa bodo razpravljali o pravicah in bodočnosti slovenskega delavskega 6tanu.	<
Maribor kliče vse na vkup: mladino m ljud-
stvo. Predvsem pa gremo mi mladi na tabor. Naj vidi vsa Slovenija, naši voditelji v Ljubljani, pa tudi v Belgradu, kako je slovenska mladina vdana Bogu, narodu, kralju in državi. Mariborski telovadni nastop, športne tekme, pa tudi naše zanimanje za versko in stanovsko obnovo bo dokaz naše sposobnosti, našega dela in moči. To bo velik sovfni rfnn rwie mlndosli. Na mariborskem taboru se bodo zvezde naših 6taroslavnlh fantovskih in dekliških vzorov še jasneje zasvetile. Na mariborskem taboru bo dokazala mladina naše očetnjave, da smeta vanjo upati slovenski narod in jugoslovanska država. Pokazala bo, da je neomajno vdana svojim narodnim in verskim vzorom. Pokazala bo, kako visoko ceni in spoštuje junaški rod KaradjordjeviČev, našega mladega kralja Petra II. in Nj. 'Vis. kneza namestnika Pavla, pod katerega modrim vodstvom procvita naša domovina. Pokazala bo, da je sposobna vodili v boljšo bodočnost usodo slovenskega naroda in jugoslovanske države ter vse narodove vrednote: vero, jezik, omiko in narodno čast.
Zato pojdimo vsi v Maribor na ta veliki naš dan s pogumnim in iskrenim srcem! Maribor, mesto svetih Slomškovih verskih in narodnih izročil, vas pričakuje in prisrčno vabi. Pridite 1
črnogledost ni več upravičena
»Sarajevska pravda«, glasilo ministra dr. M. Spahe, piše v svojem uvodniku, da danes v Jugoslaviji vsi verujejo v lepšo bodočnost in da se bo izvršil velik preokret na boljše. V tem znamenju stoji zadnje čase vse naše notranjepolitično žiivljenje. Ni nobenega pojava, ki bi opravičeval črno gledanje, ampak vse, kar se dogaja okoli nas, utrjuje upanje, da smo na pragu nove dobe. Najbolj je seveda treba upoštevati iziave merodajnih politikov, ker so to ljudje. Ju delajo in ustvarjajo in so jasno nakazali končni cilj, za katerim gredo. To je sporazum, ki ga nihče več ne bo mogel zavreti.
Belgrajske novice
Belgrad, 13. junija, m. Predsednik vlade id notranji minister Dragiša Cvetkovič je v sprem-1 stvu načelnikov notranjega ministrstva ter uprav-nika mesta Belgrada obiskal osrednjo policijsko šolo v Zemunu. Gojenci so dovršeno izvedli veS vaj.
Belgrad, 13. junija, m. Jutri bo v Belgradu kongres predsednikov in tajnikov kmetijskih zbornic iz vse države. Zaradi sestavitve dnevnega reda za jutrijšnji kongres je bila danes predkonferenca tajnikov posameznih kmetijskih zbornic. Ljubljansko kmetijsko zbornico je zastopal na predkon-ferenci tajnik dr. France Berger.
Belgrad, 13. junija, m.. V belgrajski radio-pa,* staji je priredila nocoj koncert naša umetnica gaj Zinka Kunc-Milanov, članica newyorške Metro politan opere. Odpela je več arij iz oper »Moč usode«, »Aida«, »Cavaleria rusticana« in iz »Tosce«.
Belgrad, 13. junija. AA. Prometno ministr« stvo je dovolilo polovično voznino na državnih železnicah vsem udeležencem liturgičnega kongresa, ki bo od 2. do 4. julija v Djakovu. Ta vozna olajšava velja za odhod od 29. junija do 2. julija, za vrnitev pa od 2. do 6. julija.
Tenis
Pariz, 13. jun. b. Na današnji teniški tekmi za mednarodno prvenstvo v Parizu je jugoslovanski igralec g. Punčec z veliko premočjo premagal Madžara Gaborja s 6:4, 6:4, 6:2. S tem se je še bolj približal finalu in če Bog da srečo, tudi končni zmagi.
Amerika opozarja Italijo in Nemčijo
Washington, 13. junija, b. Preteklo noč je "dat državni tajnik Hull izjavo, ki jo smatrajo kot poziv Amerike Italiji in Nemčiji, naj se priključijo ameriškemu trgovinskemu sistemu »Upamo.« je dejal Hull, »da se bodo končno vsi narodi pridružili našemu programu in jih k temu tudi pozivamo. Ce dva velika naroda med seboj skleneta pogodbo in vzajemno omejita svoja interesna območja, morajo drugi narodi neizbežno ukreniti obrambne mere. Uspeh tega pa mora biti splošen polom. Male države, ki sklepajo takšne sporazume z velesilami, so v nevarnosti, da postanejo politični sužnji teh velesil.«
Italijanski tisk spet napada Francijo
Rim, 13. jun. c. Danes so vsi italijanski listi zopet začeli ostro napadati Francijo in njeno politiko. Posebno ostro pišeta danes »Tevere« in »Giornale d'Italia«. Listi posebno zavračajo francoske liste zaradi tega, ker objavljajo poročilo o občnem zboru Sueške družbe. Na občnem zboru so bile zavrnjene italijanske zahteve po udeležbi v upravnem svetu.
Zlati rudnik v Grčiji
Atene, 13. junija AA. V bližini Kavale so našli starodavne zlate rudnike, verjetno rudnike etarih makedonskih kraljev. Pred rovi, ki vodijo v rudnik, so našli večje količine železovega kršča in limolita, torej takšnih rud. poleg katerih 6» vedno nahaja tudi zlato. Te rudnike je odkrilo novo ustanovljeno združenje za proučevanje in izkoriščanje rude.
Drobne novice
Berlin, 13. jun. A A. DNB: Pri Angermflndu je moralo včeraj zasilno pristati neko zasebno letalo. Tri osebe so bile ranjene, med njimi ravnatelj Junkersovih podjetij Achterberg, ki je dobil težke poškodbe.
Praga, 13. junija. AA. DNB: Pri gradu Pirg-litz na zapadnem Češkem se je prevrnil avtobus, poln šolskih otrok. Dva sta bila na mestu mrtva, 14 otrok pa je ranjenih.
Newyork, 13. junija. AA. DNB: Iz Frank-forta v državici Michigan poročajo, da je snoči mladi jadralni letalec Belak z nemškim jadralnim letalom preletel Michigansko jezero od zaliva Sturgeon do Frankforta. Za to razdaljo 70 milj je potreboval 1 uro in 2 minuti.
Bruselj, 13. jun. AA. Havas. Agencija Belga poroča iz Haaga, da je s kr. ukazom popolnoma reorganizirana holandska vojska. Namen reforme je bilo čim ožje sodelovanje med letalstvom, pehoto in topništvom.
Varšava. 13. junija. AA. Štefani. Senat je ratificiral vse zakonske predloge, ki jih je sprejel sejni, med njimi zakonski predlog o organizaciji naroda v primeru vojne.
Burgos, 13. junija. AA. Za španske diplomate je predpisana nova uniforma modre barve z znakom falangistov na levem rokavu in španskim grbom na epoletah.
Program
madžarske vlade
»Iskala bo novih prijateljev«
Budimpešta, 13. junija. AA. MTI. Na snoč-njem prvem sestanku vladne stranke je predsednik vlade izjavil, da obsega program vlade sledeče točke:
1.	čuvanje ustave z vsemi sredstvi;
2.	madžarski narod stoji na lastnih no-^ah, išče pa novih prijateljev in ostane zvest dosedanjim. Madžarska spoštuje koristi vseh onih, ki spoštujejo njene koristi in njene pravice. Madžarska bo strogo čuvala neodvisnost svojih svobodnih sklepov in. svojega življenja.
3.	razvoj madžarske vojske;
4.	gospodarska okrepitev in gospodarska samostojnost;
5.	ustvarjanje Žim boljših življenjskih tnožnosti za vsakogar.
Madžarska bo načela vprašanje svojih manjšin v Romuniji
Budimpešta, 13. junija. Madžarska je popolnoma odkrilo pričela revizijo trianonske pogodbe glede madžarskih manjšin v Romuniji. Zunanji minister grof Czaky je namreč dal včeraj izjavo, ki je v diplomatskih in političnih krogih povzročila iznenadenje zaradi močnih izrazov in celo groženj. Splošno mislijo, da je ta diplomatska ofenziva Madžarske v zvezi s podporo neke velesile, ki v Romuniji ni dosegla onih uspehov, kot jih je pričakovala in želela. Grof Czaky je predvsem poudaril, da je madžarska vlada že enkrat hotela rešiti vprašanje madžarskih narodnih manjšin v Romuniji, da pa je vedno naletela na odpor romunske vlade, ki se ni hotela nikdar pogovarjati o tem vprašanju. Ker je zdaj romunska vlada ponovno odgovorila negativno na predlog madžarske vlade, da se v
t je predsednik republike, dejansko pa izvaja vso g DOStOlantCVCR OClflOVOf oblast vrhovni armadni inšpektor, ki je daues ■	*>
maršal S m i g 1 y - R y d z.
Poljski prepir z gdanskim senatom
, . pogajanjih reši ta problem, je grof Czaky napo-V zunanji politiki bo vlada delala v do- I vedaj druge ukrepe, ki jih bo Madžarska prisilno sedanji preizkušeni smeri.	' storila.
Poljska in njena vojaška moč
V vojni Poljska lahko postavi na fronto 4 milijone hrabrih in moderno opremljenih vojakov
Pod tem naslovom objavlja »Pester Lloyd< daljši članek, ki je z ozicom na sedanjo napetost med Poljsko in Nemčijo zelo pereč in ki ga zato v glavnih izvlečkih za naše bralce posnemamo.
Poljska država stoji s svojimi 388.800 kv. km fcemeljske površine,-na kateri-prebiva že okroglo 35 milijonov prebivalcev, med -evropskimi državami na šestem mestu. Vse njene državne meje so, ako izvzamemo karpatsko mejo napram Slovaški in Madžatsk'i, odprte meje, ki jih je težko braniti. Mnogo od nekdanjih, bodisi avstrijskih bodisi nemških in ruskih utrdb, ki so jih imenovane velesile v drugih okolščinah gradile v čisto druge namene, je še danes ostalo na poljskem ozemlju, a so prav iz teh -razlogov nerabne. Utrdbe okrog Krakova, Przemysla, Vrine, Litovskega Brešča, Luska, Dubnega, Rowna še vse stojijo, a so spričo spremenjenega vojaškega položaja poljskega ozemlja le malo vredne ki tudi niso bile izpopolnjene.
Poljski generalni štab stoji z ozirom na zemljepisno lego Poljske, ki leži med dvema ogromnima velesilama, na stališču, da je rešitev Poljske v napadn. Poljski generalni štab računa vsaj v začetku vojne s premikajočimi frontami. Kajti sovražnik bo prisiljen, da se bo moral premikati po slabih poteh na ogromnih prostorih. Poljska armada je na to pripravljena, medtem ko nasprotne sile niso. Od obeh sosedov lahko nemški postavi na fronto vsaj trikratno moč, ruski sosed pa vsaj petkratno moč poljske armade. Zatorej je za Poljsko potrebno, tako učijo v generalnem štabu, da se povzpe k hitrim ofenzivnim dejanjem, ki bodo nasprotnika presenetila. Poljaki računajo z drznimi nastopi. Saj so tudi sovjetsko vojsko leta 1920 odpodili samo s predrznim napadom. Poljski generalni štab je mnenja, da moderna mehanizirana armada tega dejstva ne bo spremenila, ker se mehanizirani oddelki na poljskem ozemlju ne bodo mogli tako hitro pomikati, kakor drugod, in bo zatorej navadna pehota in konjenica igrala prvenstveno vlogo in bodo njuni uspehi odvisni od napadalne volje in od drznih kretenj.	. , .
Poljska kopenska vojska jez voja-Ikega stališča razdeljena v 10 generalnih poveljstev ali zbornih okrajev, in sicer: Varšava, Lublin, Grodno, Lodz, Krakov, Lvvow, Poznanj, Torun, Brešč in Przemysl. Armadnih zborov Poljska ne pozna. Ustroj vojaške uprave je takšen, da se bodo v primeru vojne vse pehotne divizije in konjeniške brigade takoj spremenile v operacijske skupine ali armade. V mirnem času se nahajajo v okviru enega generalnega poveljstva ali zbornega okraja 3 pehotne divizije (po 3 polke vsaka). Ka-valerijskih brigad je 15. Vsaka divizija in brigada imata seveda pripadojoče tehnične in topniške
oddelke.	.	v
Skupno ima Poljska v mirnem c a s n : 90 pehotnih polkov, 40 konjeniških, 31 lahkih topniških 10 težkih topniških, 1 najtežji topniški in 1 modernizirani topniški polk Skupno šteje poljska vojska v mirnem času 270.000 mož, h katerim je treba prišteti še 36.000 graničarjev ter 30.000 mož državne policije.	.... , .,
V vojni bo Poljska z lahkoto postavila na fronto 4 milijone dobro jzvežbanih in pogumnih vojakov in je treba računati, da bo imela 70 do 80 pehotnih divizij. Poljska armada
je po svoji številčni moči, po svoji organizaciji, izvežbanosti, opremi in po rodoljubnem duhu, ki jo vodi, izredno pomemben činitelj na evropskem vzhodu.
Letalske sile Poljske so podrejene kopenski, odnosno pomorski vojaški upravi. Kopensko letalstvo je razdeljeno v dve letalski poveljstvi (Varšava in Krakov), ki je vsako razdeljeno v tri polke. Letala so delno še francoskega izvora, delno pa že poljsko delo in so v vsakem oziru izvrstna in najbolj moderno opremljena. Strokovnjaki navajajo, da ima Poljska v prvi črti najmanj 1000 bojnih letal. Toda dejansko število bo mnogo večje.
Vojna mornarica, ki se opira na luko Gdinja, ima 4 velike rušilce, 2 torpedovki nemškega izvora, enega polagalca min, 6 iskalcev min, 4 moderne podmornice, 2 topovski motorki in večje število manjših pomožnih ladij. Na Visli je 8 rečnih torpedovk moderne gradnje. Pomorsko letalstvo šteje danes 150 najmodernejših vodnih letal.
Poljska industrija je dandanes tako razvita, da bi vsaj v začetku lahko krila vse potrebe armade, ako bi izbruhnila vojna. Za daljšo vojno .pa bi verjetno ne zadostovala.
Vrhovni poveljnik vse poljske oborožene sile
Gdansk, 13. junija. AA. Pat. Senat mesta Gdanska je poslal generalnemu komisarju poljske republike v Gdansku pismo, v katerem poskuša obtožiti poljskega carinskega inšpektorja Lipin-skega, češ da je imel namen ujeti v Gdansku dva uniformirana člana nacionalsocialistične stranke ter ju odvleči na poljsko ozemlje. Lipinski je baje hotel od omenjenih dveh nacionalsocialistov izvedeti gotove podatke vojnega značaja. Senat mesta Gdanska poskuša na ta način upravičiti aretacijo Lipinskega. Generalni komisar poljske republike je odgovoril senatu, da so okoliščine, pod katerimi je bila izvršena aretacija, tako ka kor so navedene v pismu senata, neverjetne, ker je nerazumljivo, kako bi mogel Lipinski sam sredi mesta in sredi belega dneva prijeti dva uniformirana člana nacionalsocialistične stranke ter ju odvleči na Poljsko. Poljski komisar si je pridržal pravico nadaljnjih ukrepov, zahteval pa je takoj, naj njegov predstavnik obišče aretiranega inšpektorja ter ga zasliši, da se na ta način omogoči ugotoviti dejansko stanje.
Variava, 13. junija, b. Semkaj so prispela poro čila iz Gdanskega o postopanju s poljskim carinikom v Gdanku, Lij>skim. Ta Poljak je sedel v neki kavarni, ko sta ga naenkrat pozvala dva moška, naj gre z njima iz kavarne. Ko je odšel z njima ven, sta ga zgrabila, ga vrgla v avto in odpeljala v okolico, kjer sta ga baje pretepala tako dolgo, dokler se ni onesvestil. Predstavnik poljskih oblasti je takoj vložil protest pri gdanskem senatu.
Berlin, 13. junija, b. Nemške oblasti so izdale poročilo o dogodkih v Gdansku v zvezi s Poliakom Lipskim. Trdijo, da je hotel Poljak Lipski odpeljati nekatere člane SA na Poljsko ter jih nagovarjal, da izdajo nemške interese v Gdansku.
Angleško darilo Poljski
London, 13. junija, b. Ta teden se bodo pričela v Londonu britansko-poljska pogajanja glede višine britanskega kredita Poljske. Poljski predstavniki upajo, da bo Anglija dala Poljski kredit 10—20 milijonov funtov (od 2 in pol do 5 milijard dinarjev) za izpopolnitev poljskega oboroževanja.
V Varšavi strogo nadzorstvo nad poljskim in nemškim tiskom
Varšava, 13. jun. b, Zaradi poostrMve poljsko-nemških odnosov in zadnjih napadov italijanskega tiska na poljsko zunanjo politiko je vlada izdala naredbo, glasom katere se morajo v vseh kavarnah kontrolirati nemški in italijanski časopisi. Doslej 6e je izvajal bojkot le nad nemškim časopisjem.
Varšava, 13. junija, c. Poljski kavarnarji in restavraterji so odfiovedali vse italijanske liste, ki so jih imeli v svojih lokalih. To so storili zaradi pisanja italijanskih listov o poljski politiki v zadnjih tednih.
I
II
Španija se nikoli ne bo odrekla prijateljstvu državy ki so ji pomagale k zmagi"
pravi španski minister Sunner
Rim, 13. junija. AA. Španski minister za notranje zadeve Sunner je pred svojim odhodom iz Italije izjavil predstavniku agencije Štefani, da brezmejno občuduje fašistično Italijo in Mussoli-nija. Naglasil je, da bo Španija vedno gojila prijateljstvo do Italije, Nemčije in Portugalske.
Samo sovražniki Španije lahko smatrajo, da bi se Španija mogla kdaj odreči prijateljstev omenjenih držav ter postala prijateljica onih, ki so napravili vse, da bi Španija izgubila meščansko vojno. Sicer se ne more verovati v večni mir, toda Evropi je sedaj mir potreben. Del sveta še vedno smatra za mir to, da se vzdržujejo stare krivice, ki zavarujejo gotovim državam nadmoč, za druge pa to predstavlja ponižanje.
2e pogodba z Italijo?
Rim, 13. jun. b. Iz Rima poročajo, da je bil ob priliki obiska španskega notranjega ministra 1 Sunnerja podpisan protokol o prijateljstvu, ki
I« ena slika o jugoslovanskem obisku v Nemčiji: Knez-namestnik Pavle in kneginja Olga gosta se ena sima o j »	maršala Goring a .v. Kannhallu
določa tudi gospodarske odnose obeh držav. Po drobnosti še niso znane. Mussolini je sprejel španskega notranjega ministra v navzočnosti grofa Ciana. Razgovori so trajali zelo dolgo. Sunner je danes odpotoval iz Rima v Španijo.
Komaj je pretekel en teden po kongresu francoske socialistične stranke, ko nam listi poročajo o veličastnem zaključku spominskih slavnosti v čast sv, Jeanne d'Are v njenem rojstnem kraju Domremyju. Kako zelo je padel nekdaj vsemogočni vpliv s framasonstvom zvezanega socializma v Franciji, dokazuje dejstvo, da je vlada, ki jo je socialistični kongres v smislu obstoječih proticerkvenih postav pozval, naj se ne da več zastopati na verskih prireditvah, poslala v Domremy kot svojega predstavnika ministra Champetiera, vojsko pa je predstavljal najslavnejši francoski polk štev. 26 iz Nancyja, Papežev legat kardinal Villeneuve iz Kanade je bil sprejet kakor vladajoč knez od oblasti in vojske med zvoki papeške himne in marseljeze.
Papežev odposlanec je v svojem govoru, poveličujoč orleansko devico, ki jo je imenoval žensko, v kateri je poosebljeno krščansko domoljubje do svetniške višine, izvajal misel, da vsi krščanski narodi uživajo od Boga posebno milost, da se morejo tudi iz najhujšega propada nravstveno preporoditi. Francija ima svoje globoke padce, pa svoje visoke dvige, ki jih zaznamujejo Domremy, Paray-le-monial, Montmartre, Lourdes, A rs, Lisieux. Po vsaki stranpoti se Francija vrača k svoji tradiciji krščanstva, ki oplemenituje vse naravne čednosti. V sv. Jeanni d'Are je bilo od krščanstva požlahtnjena naravna hrabrost, pravicoljub-nost in skrajna požrtvovalnost za domovino, ki je, kakor je ona spoznala iz skrivnostnih glasov, ni bilo mogoče rešiti zunanjega osvajalca, če bi njeno ljudstvo prej ne premagalo svojih notranjih razdorov, nereda in strankarskih strasti oblastiželjnih klik, ki so dušile domoljubje. Njen meč je bil posvečen delu miru in sicer trajnega miru, ki je sad bratstva krščanskih narodov, ki se vsak zaveda tak6 svojega dostojanstva, kakor dostojanstva svojega soseda. Prav posebno pa je kardinal Villeneuve, ki ga je Francija, ko je prišel na obisk v svojo domovino, sprejela z najprisrč-nejšimi manifestacijami, v tem svojem govoru poudaril, kako je Francija s spoštovanjem poslušala besede sv. očeta od 2. junija, ko je pozval evropske kulturne narode, da svoje sporne zadeve med seboj poravnajo mirno, če nočejo doživeti propada največjih nravstvenih in socialnih vrednot omikanega človeštva.
Če omenimo še, da sta govorila za papeževim legatom tudi minister Champetier in general Weygand v imenu francoske akademije, ki sta oba poudarjala važnost sodelovanja Cerkve in držfive, smo povedali dovpjj, da lahko vsak razvidi, kakšen je bil odgovor Francije na resolucije socialističnegaMtongite-sa v Nantesu, ki je pozval Francijo, naj se zopet vrže v boj zoper katoliško vero in cerkev ter svojo krščansko narodno tradicijo. Odgovor Domremyja na Nantes je dovoljf jasen.
Alfonz Lovrenčič je gradil
komunistične mučilnice v Španiji
Senzacionalen proces v Barceloni
Pariz, 13. junija. TG. Pariški listi poročajo, da stoji pred sodiščem v Barceloni neki Alfonz Lovrenčič, o katerem imajo zapisano, da je češkoslovaške narodnosti (?), in ki je obtožen, da je zasnoval mučilnice, v katerih so rdeči v Barceloni mučili svoje ujetnike. Za proces vlada seveda velikansko zanimanje, kajti pokazali bodo vse orodje, s katerimi so boljševiki mučili svoje žrtve in razgalili vse mučeniško trpinčenje, ki so ga morali prestati neštevilni nesrečniki, ki so padli v boljševiške roke.
Ta znameniti Alfonz Lovrenčič, ki je končal visoko umetniško šolo v Pragi in je potem svoje sposobnosti posvetil snovanju najhujših načinov mučenja, je bil aretiran takoj po vhodu generala Franca v' Barcelono. V njegovem stanovanju so
našli vse načrte za mučilniške celice, slike mu-čilniškega orodja, tlorise, ter nešteto knjig o duševnih boleznih. Ta knjižnica je brez dvoma najpopolnejša na svetli. Lovrenčič je iz teh znanstvenih knjig črj>al svoje znanje, da je mogel potem urejevati mučilnice lako, da so imele kar najbolj strahoten vpliv na žrtve. Časopisje je že objavilo fotografije nekaterih takšnih celic, ki so bile tako opremljene, da žrtev ni mogla ne stati, ne sedeti, ne spati, ne ležati, ne hoditi, ne gledati, ne mižati in je v kratkem morala znoreti. Te celice so bile zgrajene v sloviti kaznilnici v Valmayor pri Barceloni,
Proces proti Lovrenčiču bo še le odkril vso zločinsko ozadje delovanja boljševiške tajne policije v rdeči Španiji.
Gafencu i i Ankare v Atene
»V duhu Balkanskega sporazuma«
Atene, 13. junija. AA. Havas: Pričakujejo, da bo romunski minister za zunanje zadeve g. Gafencu prispel v četrtek v Atene, kjer bo ostal štiri dni kot gost grške vlade.
Ankara, 13. junija. AA. Anatolska agencija poroča: Romunski zunanji minister Gafencu je imel včeraj konferenco s turškim zunanjim ministrom Saradzogluom. Gospa Gafencu je medtem v spremstvu romunskih časnikarjev obiskala Fazijev pedagoški institut. Romunski časnikarji so obiskali tudi umetniško obrtniško šolo. Opoldne je dr. Refik Saidam, predsednik ministrskega sveta, priredil kosilo na čast visokim gostom. Na kosilu so bili člani vlade, narodni poslanci, romunski veleposlanik v Ankari, turški velejiosla-nik v Bukarešti ter višji uradniki iz turškega zunanjega ministrstva.
Turški minister za zunanje zadeve Sarad-zoglu je izjavil dopisniku agencije Rador, da je izredno zadovoljen zaradi obiska odličnega državnika zavezniške Romunije. Izjavil je svoje prepričanje, da bo ta obisk ponovno dal priliko za razgovore v duhu Balkanskega sporazuma in za ugotovitev skupnosti interesov obeh držav, kar mora prinesti plodne in srečne uspehe za nadaljevanje sodelovanja v službi miru,
Bukarešta, 13. junija, ni. Osebno glasilo romunskega zunanjega ministra Gafenca »TinipuU poroča, da jc g. Gafencu imel včeraj sestanek v Ankari z francoskim, angleškim in nemškim poslanikom ter jim je sporočil, nad vse ugoden vtis, ki ga je dobil v razgovoru z turškimi političnimi
osebnostmi. Danes je bil g. Gafencu. sprejet pri predsedniku turške republike Izmetu Ineniju, jutri pa odpotuje iz Ankare na uradni obisk v Atene.
Na Slovaškem
Berlin, 13. jun. b. »United Press« poroča o gibanju nemških čet v smeri Slovaške in potrjuje novice zadnjih dni, ki so se stalno razširjale. Zlasti po begu treh slovaških letalcev v Poljsko se je pričelo živahno razpošiljanje nemških čet na slovaško mejo v vseh smereh. Iz uradnih virov ni mogoče dobiti potrdila o bližnji zasedbi Slovaške po nemških Četah. Uradni krogi trdijo, da je gibanje nemških čet v zvezi z zasedbo vojaškega območja, ki ga jc na temelju sporazuma v zaščiti Slovaška prepustila nemški oblasti. Isti krogi potrjujejo, da se morajo v tej coni zgraditi močne obrambne utrdbe in pa nemške vojašnice.
Kot je znano, določa slovaško-nemška pogodba, da Nemčija prevzame odgovornost za nedotakljivost slovaške države, zato pa ima Nemčija pravico, da na določenem slovaškem jiodrooju od Malih Karpatov do Relih eora drži svoje četo in jih vzdržuje iz lastnih sredslev. Prav tako ima Nemčija pravico tamkaj zgraditi utrdbe, v katerih bo samo nemška vojska.
Zcmunska vrem. napoved: Oblačno, ponekod dež ali nevihte, nekoliko hladneje.
*SLOVENEC<r, 3n& 14. junija M
štev. T3S,
GmpcrdLaK&tvo
Zahteve naših tiskaren
Dne 10. in 11. junija t. i. je bila v Ljubljani skupščina Zveze organizacij tiskarskih podjetij Jugoslavije, na kateri so delegati organizacij iz Ljubljane, Zagreba, Belgrada, Novega Sada, Osi-jeka in Sarajeva sprejeli soglasno obsežno resolucijo, iz katere posnemamo:
Tiskarska obrt je brez dvoma ena najvažnejših gospodarskih panog, zato zahtevamo, da država in javnost tiskarsko obrt v njenem stremljenju podpirata. Tiskarska obrt je zašla v brezupen položaj. Državne oblasti izdajajo navzlic vsemu dan za dnevom nove koncesije in zato zahtevamo, da naj državne oblasti za dobo 5 let ne izdajo novih tiskarskih koncesij.
Država in druga oblastva imajo lastne tiskarne in dokazano je, da so produkcijski stroški v teh tiskarnah veliko večji kot v zasebnih in bi lahko država dobila v nedržavnih tiskarnah tiskovine veliko ceneje. Nadalje so monopolizirane šolske knjige in druge tiskovine; zaradi tega je nastala velika brezposelnost grafičnih delavcev, zasebne tiskarne pa so izgubile delo. Zato naj se ukine monopoliziranje tiskovin in šolskih knjig
in naj se omeji delo v državnih in drugih oblastvenih tiskarnah, zlasti v kaznilničnih tiskarnah.
Nadalje se tiskarnarji zavzemajo za svobodo tiska, saj zadostuje obstoječi zakon iz leta 1925 s poznejšimi izpremembami in se drugače nanaša velika škoda tiskarnam.
Zahtevajo nadalje, da morajo biti tiskarska podjetja obvezno organizirana samo v svojem prisilnem združenju, neglede na to, če ima podjetje industrijski ali obrtni značaj. Prav tako naj bodo tiskarska podjetja obvezno organizirana samo v svojem združenju, čeprav vodijo vzporedno poleg svoje obrti tudi jtnjigoveško obrt.
Glede zaposlitve invalidov zahtevajo tiskarne, da se odstavek čl. 34 tolmači tako, da se ta obveznost nanaša samo na javna od države subvencionirana podjetja.
Končno prosijo tiskarnarji, da se izpolni obljuba ministrstva trgovine in industrije za sklicanje državne konference, ki naj razpravlja vsa vprašanja v zvezi s saniranjem vsega grafičnega gospodarstva, za katero hočejo organizacije dati obrazložene predloge.
Zakon o zavarovalni pogodbi
Zveza zavarovalnic v kraljevini Jugoslaviji je imela na Bledu dno 30. in 31. maja t. 1. plenarno sejo. Dosedanji odbor je bil ponovno izvoljen v celoti in sicer predsednik Božidar Brzakovič, podpredsedniki: dr. Dermastia Josip, Niko Gamulin in Svetolik Sretenovič.
Poleg strokovnih, tehničnih vprašanj je bilo na sporedu tudi važno vprašanje splošnega značaja — namreč zakon o zavarovalni pogodbi.
Kot je znano, nudi Jugoslavija glede zasebnega zavarovalnega prava sliko mozaika, ker za-
nudba državnega izvoznega zavoda, tako da je mesto včerajšnjega pomanjkanja stopila obilica in ponudba že presega povpraševanje. Ker klirinški čeki, ki jih sedaj nudi Prizad, niso od danes, kaže, da je tudi Prizad špekuliral na dvig marke, jih zadrževal najbrže zaradi tega čez 15 dnevni rok, v katerem bi jih sicer moral prodati po predpisih, ki veljajo za navadne izvoznike, in da sedaj po posrečeni špekulaciji realizira svoje dobičke.
Popustilo pa je povpraševanje. Do sedaj so uvozniki v pričakovanju dviga tečaja prijavljali svojo potrebo tudi pred plačilnimi roki, da bi se
tel ^ n ?iih ' PRfDSTAVFob 10 19.21 *
Zabavna, duhovita komedija. — Ta film nas uči, da »denar ni vse na svetu.«
BOHEMSKA SRECfl I
Robert Montgomery — Rosalind Russel I
Danes premiera zabavne, družabne komedije, polne
duhovitosti in vedrih komičnih situacij
KINO SLOGA, fel. 27-30
Diskretni sobar Godfry
V gl. vi.: William Powell in Carola Lombard. Režija: Gregory la Cava. Glasba: Charles Prerin
Ljubljančani so se Izvrstno zabavali ln od srca nasmejali
I pri odlični komediji, ki je žela uspehe po vsem
nrilga DOrOCna nOC SVetU in pre^ela prvo nagrado newyorske akademije.
V	*•«• I« doklota - oglejte si ta film in pripe-
ljite tudi svoje može in fante!
Kino Union tel. 22-21 Ob 16,19 in 21
i	„ . .	„„ „..„„, vsaj delno krili po nižjih tečajih. Tej potrebi je
Ur/S- bite v celoti zadovoljeno in so obveznosti za el ljanskim pravom. Razume se, da' predstavljaj ^r^n^ v^men U^že za^apre.
enoteivje državljanskega prava za celo državo ogromno delo. Zasebno zavarovalno pravo se mora poenotiti s posebnim zakonom. Čeprav je mnogo lažje izdati tak zakon kot pa državljanski zakon, ker je slednji v vsakem pogledu dalekosež-nejši, vendar je preteklo polnih 20 let, pa nismo še dobili skupnega zakona o zavarovalni pogodbi.
Obstoja verjetnost, da bo poteklo še mnogo let, ako se ne bo vprašanje poenotenja zavarovalnega prava v naši državi vzete energično v roke.
Zato je zveza sestavila spomenico, v kateri zahteva od pristojnih oblasti, da se zakon o zavarovalni pogodbi, ki velja od leta 1917 na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani in Splitu (Slovenija in Dalmacija) raztegne na vsa pravna področja naše države.
Sam naziv zakona: »Zakon o zavarovalni pogodbi« pove, da mora ta zakon urejevati razmerje med zavarovancem in zavarovalnim podjetjem.
Danes, ko nimamo pozitivnih zakonskih odredb v zavarovalstvu in to v največjem delu naše države, so zavarovalnice primorane, da spopol-njujejo to vrzel na ta način, da s splošnimi zavarovalnimi pogoji določajo do podrobnosti pravice in dolžnosti strank. Zaradi tega so splošni zavarovalni pogoii dolgi in za povprečno izobražen svet nerazumljivi, kar daje povod za mnoge nepotrebne spore, ki so škodljivi neposredno zavarovalstvu, posredno pa tudi splošnemu gospodar-
stvu.	. , .
Zakon o zavarovalni pogodbi bo nudil stalnost zavarovanju, stalnost je pa najvažnejši činitelj za obstoj zavarovalnega podjetja. Ta stalnost bo koristila ne samo zavarovalnicam, temveč tudi zavarovancem samim. Pocenila bo pridobivanje poslov, zaradi tega bodo postali zavarovalni pogoji tudi ugodnejši, zavarovalnice pa ee bodo razvijale po načelih zavarovalne tehnike in nudile svojim zavarovancem popolno varnost v zavarovanju njihovega življenja in imetja.
Popolnoma zgrešeno bi bilo, ako bi kdo mislil, da teže zavarovalnice zato po zavarovalnem zakonu, da bi jim ta zagotovil velike in stalne dohodke. Zakon bi v prvi vrsti ter v glavnem koristil zavarovancu. Ko je zavarovanec zaščiten, tedaj šele dobi zavarovanje svojo polno gospodarsko vrednost. Zavarovalstvo se prične ugodno razvijati, kar dokazujejo uspehi, dosežen v Sloveniji in Dalmaciji ter po vseh državah, ki ima>;o zavarovalne zakone.
Misel raztegnitve veljavnosti o zavarovalni pogodbi od 23. decembra 1917 na vso našo državo je z veseljem pozdraviti in to tembolj, ker je eden najboljših zavarovalnih zakonov v Evropi.
Patentirane
Sedaj se pa bodo uvozniki krili kot običajno le sproti ali pa s terminskim blagom, posledica je seveda zmanjšanje povpraševanja-
Dvenadstropna hiša za železničarje na Jesenicah. Sklad za gradbo stanovanjskih hiš na področju ravnateljstva drž. žel v Ljubljani razpisuje za 13. julij v Ljubljani prvo licitacijo za zgradbo eno dvonadstr. stanovanjske hiše na Jesenicah.
»Croatia«, tvornica portland cementa, Zagreb — Podsused. Pri glavnici 14.0 milij. din je narasla bilančna vsota od 48.8 na 69.66 milij. din zaradi gradnje nove tvornice, ki je v bilanci za 1938 izkazana s 37.5 (1937 9.14) milij. din. Izguba za 1938 znaša 0.97, dočim je bil za 1937 izkazan dobiček v znesku 1.86 milij. din.
Licitacije. Inženjersko-tehnični oddelek ministrstva vojske in mornarice v Belgradu razpisuje konkurz za napravo najboljših modelov za serijsko fabrikacijo radijskih postaj.
Dne 19. junija bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo acetilenk; 20. junija pnevmatičnih nabijačev ter stop za nabijače.
Dne 15. junija bo v inženjerskem oddelku štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del okvirjev in vrat v vojašnici v Slov. Bistrici; 20. junija za oddajo del za popravilo kopališča v Mariboru.
Dne 15. junija bo v intendaturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo drv za garnizon Novo mesto.
Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.

Izid nagradnega žrebanja na letošnjem ljubljanskem velesejmu
..SPPEtt"
temnice
državno žigosane
Specerlfe, mesartl, peki!
Ne mučite ne več z Vašimi navadnimi tehtnicami na uteži, ker dobite že za nizko ceno praktične, točne, trpežne in lepe »SUPER« tehtnice. Ki tahtajo bral utail.
Tvornica tehtnic 3. SEBESCEN, Subotica tel. 6b2
Iščemo zastopnika za Slovenijo._
Po pomanjkanju — obilica klirinških mark
Iz bančnih krogov smo prejeli naslednje, kar objavljamo, ne zavzemajoč stališča.
Tečaj klirinške marke je bil postopoma dvignjen na 14.30 in je sedaj določen v tej višini kot stalen tečaj. Dočim je tekom dviganja tečaja vladate veliko pomanjkanje nemških klirinških čekov, Narodna banka je včasih krila komaj 5% dnevnega povpraševanja, se je položaj v trenutku, ko je bila dosežena višina tečaja 14.30, popolnoma izpremenil. Narodna banka je krila vso potrebo po markah, kar dokazuje, da je imela blaga dovolj na zalogi ter da ga je le iz preračunanosti dodeljevala v malih obrokih. Obenem je Narodna banka ukinila vse omejitve, ki so bile glede prometa s klirinškimi markami zadnje čase v veljavi ter je klirinške čeke zopet mogoče nabavljati v privatnem prometu potom borze.
Istočasno se je pojavila tudi »privatna« po-
lj
2)
3)
4)
5)
6)
7)
8)

10) 11) 12)
13)
14)
15)
16) 17) 18.
19)
20)
21) 22) 23)
24)
25)
26)
27)
28)
29)
30)
31)
32)
35.426: Kari Glažar, Stara vas pri Velenju: kaseta kozmetičnih predmetov tv. Co-tič, Ljubljana.
19.117: Kralj Ignac, trgovec, Slovenski Ja-vornik, oprema za nego rok od tv. Franc Vovk, Ljubljana.
25.989: Jenko Alojz, Zg. Brnik 61, p. Cerklje: ročka 1 kg rafin. niaslin. olja »Dubravka« od tv. Prvo dalmatinsko trg. društvo, Dubrovnik.
32.914: Lakmajer Franc, župnik, Vrhnika: ročka olja »Dubravka Medicinal«.
32.024: Intiher Franc, Kamnik 8, p. Preserje: ročka olja »Dubravka Medicinal«.
52.043: Vesel Josip, Ljubljana, Komenskega ul. 6: ročka olja »Dubravka Medicinal«.
26.654: Mira Veber, Ljubljana, Hrenova 19: ročka olja »Dubravka Medicinal«.
40.261: Josip Vidmajer, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 3: ročka olja »Dubrav-ka Medicinal«.
18.555: Kaplan Janez, Prigorica, p. Dolenja vas pri Ribnici: ročka olja »Dubravka Medicinal«.
15.188: Smajl Cardžič, Zagreb, Palmotičeva. 18: ročka olja »Dubravka Medicinal«.
15.293: Ivan Gatsch, Zagreb, Bosanska 42: ročka olja »Dubravka Medicinal«.
39.248: Hilda Mencinger, Ljubljana 7, Pod-jamska 25: ročka olja »Dubravka Medicinal«.
15.878: Koritnik Albina, Leskovee 111 pri' Krškem: ročka olja »Dubravka Medicinal«.
53.004: Rezika Karičnlk pri ge. Cerer, Ljubljana, Tabor 2: ročka olja »Dubravka Medicinal«.
14.874: Dreo Pavla, Sv. Trojica p. Slov. Gorice: ročka olja »Dubrav. Medicinal«.
40.285: Mici Kurnik, Ljubljana, Groharjeva 7: ročka olja »Dubravka Medicinal«.
29.432: Rakovec Marija, Tržič, Ljubljanska c. 42: ročka olja »Dubrav. Medicinal«.
40.570: Dežman Marija, Ljubljana 7, Kamniška 4: ročka Olja »Dubravka Medicinal«.
51.685: Bajd Franc, pol. uprav, pripravnik, Ljubljana, Sv. Pptra nasip 71: ročka olja »Dubravka Medicinal«.
46.662: Zupan Adolf, Ljubljana, Bičevje 41: ročka olja »Dubravka Medicinal«.
52.483: Alda Comelli, Ljubljana, Zrinjska c. 3: ročka olja »Dubravka Medicinal«.
44.009: Vid Pahor, šolski upravitelj, Skaruč-na: ročka olja »Dubravka Medicinal«.
39.614: Perdik Karol, Kranj, Primskovo 184: pletena zibelka od Jože Stražišar, Notranje Gorice.
44.040: Oblak Božo, Novomesto, Trg Kralja Petra 32-1: zaboj žitne kave »Kneipp« od Kolinske tovarne hranil d. d., Ljubljana.
43.625: Berginc Eliza, Ljubljana, Studentov-ska ulica 13: zaboj Rogaške Slatine od Zdravilišča Rog. Slatina.
53.688: Anton Lajevec, D. M. v Polju 2: zaboj Rogaške Slatine od Zdravilišča Rog. Slatina.
20.140: Franc Saje, Troje 3, Velike Loke, Dolenjsko: zaboj z 12 buteljkami izbranega vina od tv. Bruno Moser, Zemun.
51.156: Setnikar Franc, Ljubljana, Vodnikova c. 222: 2 dnevne počitnice na Bledu, darilo hotela Union, Bled.
13.452: Lenič Kazimir. Zreče 31, pri SI. Konjicah, 5 dnevne počitnice v kopališču Palič, darilo Mestne občine Subotica.
53.308: Smolej Marija, Ljubljana, Poljanska c. 17-1: 5 dnevne počitnice v Rogaški Slatini, darilo Zdraviliške uprave Rogaška Slatina.
25.637: Fanika Schweiger, trg., Celje: 7 dnevne počitnice v Mediji Izlakah.
28.336. Aleš Tončka, Ljubljana, šmartlnska cesta: 7 dnevne počitnice v Novem Vi-nodolu, Palace-Hotel Lišanj.
34)
35)
36)
37)
38)
40)
20.784: Zupan Rudolf, Hrastnik 34: 8 dnevne
počitnice na Omišlju, Hotel Učka. 51.337: Jančar Marija, Ljubljana, Sv. Petra
c.	27: 10 dnevne počitnice v Čatežkih Toplicah.
30.410: Marija Slapničar, Kresniške Poljane
19: 10 dnevne počitnice v Dobrni. 37.847: Joško Pavšič, Ljubljana, Križevniška ulica 5-1: 10 dnevne počitnice ' in zdravljenje v zdravilišču Slatina-Ra-denci.
20.598: Bezenšek Anton, Litija: 21 dnevne ' počitnice in zdravljenje v Brestovački Banji, darilo Banske uprave Niš. 30.538: Furlan Stanka, Glince, Cesta 7, 5t. f, Ljubljana: 21 dnev. počitnice in zdravljenje v Niški Banji, darilo Banske uprave Niš. 49.170: Rotar Vilibald, Ljubljana, Kolodvorska ulica 11: brezplačna vožnja s parnikom od Sušaka do Kotora in nazaj I. razred, darilo Jadransk plovidbe,
d.	d. Sušak.
41) 53.030: Tončka Golob, Ljubljana 7, Bežigrad, Vodovodna 66: brezplačna vožnja s parnikom od Sušaka do Kotora in nazaj I. razred, darilo Dubrovačke plovidbe d. d. Dubrovnik. 31.851: Angela Agnič, Novo mesto: zaboj b 50 steklenicami piva, darilo pivovarne Union v Ljubljani. 43.539: Culkar Anton, Ljubljana, Sv. Petra nasip 55: vrtna garnitura, pletena od tv. Franc Učakar, D. M. v Polju. 27.391: Kadunc Josip, Grosuplje: vrtna garnitura, pleskana od tov. Remec Co., Duplica.
53.310: Lado AhačiS, Ljubljana, Privoz 16:
2 preprogi, perzijsko ročno dete, darilo tvrdke »Mekka«, Subotica. 34.678: Mahnič Vanda, Ljubljana, Gradišče 10/111: peč »Lutzt od tv. Rupena-Lutz, Ljubljana.
44.953: Ivan Drašler, Dole 27, Borovnica: kolo »Panax« od tv. Ign. Vok, Ljubljana.
35.572: V. Celestina. Ljubljana, Marijin trg 3: kolo »Tribuna« od tv. F. Batjel, Ljubljana.
49.914: Stepišnik Henrik, Kranj, Gorenja Sava 49: kote »Diktator« od Splošne trg. družbe. Ljubljana. 48.543: Gontareva Jelena, Ljubljana, Cerkvena ulica 21: kolo »Axo« od tvrdke H. Suttner, Ljubljana. 51) 47.219: Košnjek Franc, Stražišče pri Kranju št. 295: šotor, zložljiv. luksuzno izdelan za 4 osebe, od tr. »Interpromet«, Ljubljana.
Ročak Rudolf, graditelj, Trbovlje: pralni 6troj »Viktoria« od tv. G. Puc, Ljubljana.
53) 29.600: Franc Miklavčič, Ljubljana, Ravnikar-jeva 4: klavirsko harmoniko od tvrdke Meinel & Herold, Maribor. 20.898: Lovšin Neža, Ribnica, Jurjevica 54: kuh. oprema, 6 kom., od tv. Erman
& Arhar, Št. Vid nad Ljubljano. 35.323: Knaflič Aleksander, Ljubljana, Vojvode Mišica 4: šivalni stroj »Pfaff« od tv. Ign. Vok, Ljubljana. 30.261: FlercS Fran. Ljubljana, Beethovnova 15/11: radioaparat »Siera«, 5-cevni, model 1939, tv. B. Klemenčič, Ljubljana.
44.759: Wolf Wilhelm, Kočevje 107: motorno kolo »Bismark« od tv. S. Rebolj in dr., Ljubljana. 16.049: Ivan Kenc, Brežice: motorno kolo »Phaenomen« od tv. Ign. Vok, Ljubljana.
14.607: Sestra Rafaela, Marijin dom, Slomškova 20, Ljubljana: spalnica, orehov les, vezana, 11 Itom., od tv. Rok Ber-lič, ŠL Vid nad Ljubljano.
42)
43)
44)
45)
46)
47)
48)
49)
50)
52) 35.334:
54)
55)
56)
57)
58)
59)
Borze
13. junija,
Denar Angleški funt 258,— Nemški čeki 14.30
V zasebnem kliringu so ostali tečaji nemških mark in čeških kron nespremenjeni.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 5,169.858, v Belgradu 9,107.000 din. Efektni promet je znašal v Belgradu 1,569.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji:
206.17- 209.37 116.40— 118.70 4383.00—4443.00 995.00—1005.00 231.80— 234.90 2339.70—2377.70 1769.82—1787.58 761.00— 761.00
31.35
31.10
London 1 funt . ■ ■ , , Pariz 100 frankov . , , Newyork 100 dolarjev . . Ženeva 100 frankov . . « Milan—Trst 100 lir . . . Amsterdam 100 goldinarjev Berlin 100 mark « . , , Bruselj 100 belg ....
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 marka...... 14.20— 14.40
Praga 100 kron	148.80— 151.20
Zagreb — Zasebni kliring:
Solun 1 drahma ■■*.,, 30.65— Belgrad — Zasebni kliring:
Solun 1 drahma •••«.. 30.40— Ljubljana — Svobodno tržišče:
London 1 funt	256.40— 259.60
Pariz 100 frankov ..,.,, 144.81— 147.11 Newyork 100 dolarjev .... 5455.02—5515.02
Ženeva 100 frankov..... 1236.72—1246.72
Amsterdam 100 goldinarjev , , 2909.84—2947.84 Bruselj 100 belg...... 931.49— 943.49
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.755, London 20.775, Newyork 443.37, Bruselj 75.375, Milan 23.335, Amsterdam 235.87, Berlin 177.87, Stock-holm 106.975, Oslo 104.40, Kopenhagen 92.75, Praga, <15.10, Varšava 83.62, Budimpešta 87. Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.155, Buenos Aires 102.75, Sofija 5.40.
Vrednostni papirji
Vofna Skoda:
v Ljubljani 468 —470 v Zagrebu 467.50—470 v Belgradu 467.50—468
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 100 do 101.50, agrarji 61—72, vojna škoda promptna 468—470, begi. obv. 88—90. dalm. agrarji 87-88, 8% Bler. pos. 101—102, 7% Bler. pos. 94—95, 7% pos. DHB 99—101, 7% stab. pos. 98—100. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.600, Trboveljska 170 do 180.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 100 do 100.50 (100), agrarji 61.50 den., vojna škoda prpt, 467.50—470 (471), begi. obvz.89—89.50 (89), dalm. agrarji 85—86.75, 4% sev. agrarji 60.50 den., 8% Bler. pos. 10150—102 (102), 7% Bler. pos. 94.50 do 95, 7% pos. DHB 99 den., 7% stab. pos. 99 den. Delnice: Narodna banka 7.500 den., Priv. agrarna banka 213 den., Trboveljska 172.50—174 (172.50), Sladk. tov. Osijek 80—82 (80).
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 101 do 102, agrarji 61.50 den., voj. škoda promptna 467.75 do 468 (468, 467.70), za konec junija (467), begi. obv. 88.75—89.25, dalm. agrarji 86.75—87.25 (87), 4% sev. agrarji 60.25—60.75, 6% šumske obveznice 83.75—84.25 (84), 8% Bler. pos. 101.50 do 102.50, 7% Bler. pos. 93.75—94.50 (94), 7% pos. DHB 100.50 den. — Delnice Narodna banka 7.400 do 7500, Priv. agrarna banka 212—213.50 (drobn' komadi),
2itni trg
Novi Sad. Koruza: bač., srem. par. Indjija in Vršac 113—115. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bač., sred. bač., bač. okolica Novi Sad, bač. okol. Sombor 147—149, bač., srem. kasa duplikat 147—149, slav. kasa duplikat 148 do 150, juž. ban. 145—147, gor. ban. 148—150, bač. ladja kanal 148—150, bač. ladja Begej 148—150, bač. Tisa vlačilec 149—151, bač., ban. ladja Du-nav 149—151, srem. ladja Dunav 145—147. — Koruza: bač. promptna 112—115. — Fižol: bač. beli 2% 295—300. Tendenca nespremenjena. Promet 53 vagonov.
Živinski sejmi
Cene živini in kmetijskim pridelkom v Dol. Logatcu 10. junija: Voli I. 5—6, II. 5, III. 4 do 4.50; telice I. 6, II. 5.50, III. 5; krave I. 5, II. 4.50, III. 3-4; teleta I. 8, II. 7; prašiči špeharji 10—11, pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 10—12, II. 8—10; svinjina 14, slanina 15, svinjska mast 18—20, čisti med 16; surove kože goveje 8, telečje 9, svinjske 6 din kg. Pšenica 200, ječmen 180, oves 170, koruza 140, fižol 225, krompir 100, seno 75; suhe češplje I. 900, II. 800, III. 700; moka pšenična do 325, koruzna 175, ajdova 500 din za 100 kg. — Drva 60 do 65 din za kub. meter, jajca 0.75 din za komad, mleko 1.50 din za liter in surovo maslo 28 do 32 din za kg.
Tržne ccne živini na sejmu r Kapelah (okraj Brežice) 7. junija: Voli 4.50-5, krave 3—3.75, teleta 5.50—7, junci 4—4.75, telice 4—5.50, biki 4 do 5.50 din za 1 kg žive teže.
»Donava«, zavarovalna d. d., Zagreb. Glavnica 2.5, bilančna vsota 69.04 (63.7), čisti dobiček 0.1 (0.06) milij. din.
Naši Belokranjci pripravljajo
Velik belokranjski festival v Črnomlju
Na prireditev, ki bo v nedeljo, dne 18. junija, bo vozil Iz Ljubljane poseben vlak Narodne igre bodo izvajali Crnomeljčani, Metličani, Starotrščanl, Viničam in Adlešicani
Črnomelj, v juiiju 1939.
Danes smo v Srednji Evropi v dobi, ki jo lahko imenujemo drugo pomlad narodov. Prva velika pomlad je bila v letu 1848, pomlad, ki je ujela glavne tri narade: nemškega, italijanskega in madžarskega Tedaj so ti trije narodi pravilno doživeli svoj čas in krenili na veliko pot, ki še danes ni končana. Drugi manjši narodi doživljajo 6Voje čase ob raznih drugih trenutkih in gorje narodu, ki svojega zamudi. Taki trenutki pa se že dolgo poprej napovedujejo po raznih elementarnih izbruhih narodove volje in zavesti. Kar čez noč se zgodi, pa je že ves krut problem z vsa svojo silo pred nami.
Prav gotovo je eden najvažnejših znakov narodove rasti v pravilno smer pojav povečanega zanimanja in ljubezni ljudstva za stara izročila prednikov, za dedščino tradicij in za pisana izročila, ki nas vežejo na grudo*, kjer smo preživeli že več kot tisoč let. Prav posebno važno pa je v tem oziru delo »Folklornega instituta« v Ljubljani, ki deluje že nekaj let. Najprej je stare običaje našega naroda pokazal v Ljubljani. Leta 1935 smo imeli v Ljubljani prireditev s koroškimi narodnimi igrami, v letu 1936 pa smo videli v Ljubljani tako-zvana »Belokranjska obredja«, ki so jih izvajali Črnomaljčani. Sedaj pa prehaja to delo prav med naše ljudstvo in v nedeljo, dne 18. junija 1939 bo v Črnomlju velik »Belokranjski festival« in boda Črnomaljčani, Metličani in fantje in dekleta iz Starega trga, Vinice in Adlešičev pokazali svoje narodne običaje in svoja obredja ter narodne plese. Namen vsega tega dela pa je: širiti med naše ljudstvo spoznavanje naših narodnih iger in obredav ter s tem dvigati narodno zavest.
črnomeljčanl bodo izvajali svojo staroslavno igro: »Zeleni Jurij«
Spored festivala bo obsegal v prvi vrsti najznačilnejša obredja in narodne igre naše Bele Kra-ijine. Tako bodo Črnomaljčani izvajali obredno igro »Zelenega Jurija«, ki je gotovo tisto iz naše folklorne zgodovine, na kar smo lahko najbolj ponosni. Kajti obred ni samo najstarejši narodni obred pri nas, ampak najbrž sploh v Evropi. Pokojni profesor dr. Debevec pa je napisal v svoji razpravi o grški drami, da je naš »Zeleni Jurij« isto kot Dioniz in njegov zbor z dvopiščalkami.
Po mneju 6tarih Črnomaljk je bilo zbirališče >jurjašev« pri kapelici sv. Jožefa, ki je stala kraj gradiča na komendskem hribu. Jurjevanje so obhajali v Črnomlju redno zadnjo nedeljo v mesecu aprilu, ker na delavnik zato ni bilo časa. Obredni
V nedeljo, dne 18. junija: Belokranjski festifal in črešnjeva razstava v Črnomlju.
Četrtinska voznina - poseben vlak. Prijavite se takoj pri »Putniku«!
Metličani bodo plesali »kolo« in »most«
Metliško »kolo« je nadvse slavno In dragoceno. Metliškemu kolu ni v glasbenem in koreograf-skem oziru sličnega ali podobnega vzora v vsej doslej dosegljivi predmetni snovi in literaturi drugih narodov. Metliško kolo je delno ohranjena, svojska oblika slovenskega svečanega reja-kola, ki je moralo tvoriti prehod v organična vezano obredno igro »most«, ki se še dandanes igra ob isti priliki. Metliški most je obredna igra, ki se je razvila iz davnega obrednega prizora, ki mu je bila osnova obredno žrtvovanje. Peto igro izvajajo zgolj odrasli, kar pomenja edinstven primer te vrste igre v Evropi.
Metličani pa bodo izvajali še narodne igre »Rešetca«, »Kurji boj« in »Turn«. »Rešetca« so stara svatska igra. Prav tako bodo nastopili tudi s »Kresnicami«, staro igro, ki se izvaja ob kresu,
Starotrščani, Viničani in Adlešičani
bodo pa plesali svoja kola, ki pa niso tako izvirna, ampak so nastala bolj iz posnemanja ostalih obrednih iger v Črnomlju in Metliki. Vsak kraj v Belokrajini ima taka nekakšno svoje narodno kolo. Vse to so igre, dočim so druga prava
obredja.	. ,.
Vse te plese, kola in obredja bodo izvajali dne 18. junija v Črnomlju po sporedu, ki ba točno
sprevod se je nato pamikal v temle vrstnem redu; najprej so šli piskači in trobentači (obramba), za njimi so nosili drevo (maj), nakar je šel deček zastrt v zelenje, za njim pa ženski zbor (priprošnja). Deček in drevo sta predstavljala Zelenega Jurija.
Med grozilnim piskanjem in tulenjem obrambne godbe na čelu sprevoda, blažilna priprošnjo sklepnega, ubrano pojočega ženskega zbora in navdušenim vriskanjem mladine, prevzete pomladanskega veselja, so privedli »jurjaši« dvoliko zeleno božanstvo svečano preko »vavtave« v mesto. Na trgu pred komendo so počakali »Zelenega Jurija« • zbrani meščani in vaščani iz bližnje okolice, da zadružno proslave prihod pomladi. Ko je veselje prikipeb do viška, so prislonili drevo ob Stani-čev0 graščino, dekleta so ga osmukaia in pobrala z njega zeleno kitje in cvetne vence, polomila pisane prečnike ter pobrala z njih robce in oterače — svečanost je minila. Tačas so vedli jurjaši Jurija v kitju po »Farovški ulici« na kamniti most pod cerkvijo sv. Duha, da ga vržejo v Dobličico.
še objavljen in podan v teh dneh. Organizacijo je prevzel poseben odbor v Ljubljani in je zaprošena tudi četrtinska vožnja v posebnem vlaku za udeležence prireditev v Črnomlju. Padrobno bodo o organizaciji poročali še naši listi, vsak pa, ki bi se še podrobneje zanimal za vsebino in pomen tega našega narodnega bogastva, si naj preskrbi knjižico, ki jo ie izdala »Glasbena Matica« v Ljubljani in ki jo ie napisal naš odlični strokovnjak za folklorna vprašanja France Marolt: »Slovenske na-rodoslovne študije«, zv, II.: Tri obredja iz Bele Krajine.
Naši Črnomaljčani pa so sklenili isti dan prirediti v Črnomlju »Razstavo češenj«, ker je znano, da so črnamaljske pomladanske češnie najboljše Izletniki pa bodo prišli na svoj račun tudi tako, da bo po sporedu obredov in iger prirejenih več krajših skupnih izletov po prelepi Beli Krajini.
Kadar narodi preživljajo težke trenotke in jih skušaja presenetiti hude preizkušnje, tedaj se pobožno in verno zatekajo v svoja največia svetišča in poromajo k najslavnejšim božjepotnim cerkvicam iskati opore in pomoči. Tako pamoč in podporo pa doživi v svojem najskritejšem bistvu naj-bogateje le V6ak dobro pripravljen posameznik. Ob takih festivalih in ljudskih prireditvah pa zaživi ob prelepih spominih in do.kazih na našo bogato narodno zgodovino ves narod kot občestvo. In črnomaljski belokrajinski festival bo tq leto 1 ena takih prireditev!
Jagode Ja vaMlo likali Ali udobnaja ja kupiti Jagodln bonbon 500 a črto.
Poučno potovanje slovenskih obrtnikov v Italijo
ZA OKO - ČRTA ZAOKUS-AROMA
PROIZVOD »UNION« ZAGREB
Kolesar se je smrtno ponesrečil
Rateče, 10 junija 1939. V petek dopoldne se je nu klancu, ki pelje iz vasi k Sori, zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje 61 letnega moža, očeta 9 otrok, Jerneja Grada iz Beričevega pri Ljubljani. Mož je bil zaposlen kot palir pri regulaciji Sore. Na delo se je vedno vozil s kolesom skozi vas in nalo po klancu navzdol. Ta klanec pa je za kolesarjenje zelo nevaren, ker je močno razkopan in ima oster ovinek, pod katerim je glohok prepad.
Kako, se je zgodila nesreča, se ne ve. Mofcno je, da nni je odpovedala zavora ali pa mu je listalo slabo in je v omotici zdrvel čez skale v prepad, kjer je obležal z razbito glavo. Neki ljubljanski' kopalec, ki je bil tam blizu, je vse to videl in bil takoj pri jionesrečenru, vendar mu ni mogel več pomagati, ker je bil revež takoj mrtev. Truplo so domači fantje prenesli v mrtvašnico v Rateče, zvečer pa so ga sorodniki v avtu dali odpeljati v domači kraj, kjer je bil pogreb na žup-nem jx>kopališču v Dobil pri Ljubljani.
Raijni je bil dober in vesten mož. Naj mu sveti večna luč. Njegovi hudo prizadeti družini naše sožalje!
iBESSSi
V dneh od 4.-7. junija je Zveza slovenskih obrtnikov v Ljubljani priredila za svoje člane poučen avtobusni izlet v Italijo, in sicer v mizarsko mesto Cantu, ki leži 40 km severno od Milana. Izleta so se predvsem udeležili mizarji iz St. Vida, tapetniki, pleskarji in steklarji. Naš konzulat v Milanu nam je preskrbel izbornega vodnika in tolmača Slovenca, urednika časopisa »Ital. Juge, ki izhaja v Milanu, g. Košuta, kateremu naj bo s tem izrečena zahvala za njegovo res mojstrsko tolmačenje. Mestna občina v Cantu je pripravila našim obrtnikom izredno lep sprejem.
Naši obrtniki so ee odpeljali z udobnim avtobusom skozi Postojno, Gorico, Redipulje, kjer so si ogledali veliko vojno pokopališče, v Benetke in naprej v Milan, kjer so prenočili. Drugo jutro so se odpeljali v Cantu, ter so si v mestu Monze ogledali razne zanimivosti, v Lissone pa so si ogledali tovarno za furnir in vezane plošče Inciso. Direktor tovarne jim-je razkazal vse zanimivosti, tako da so si obrtniki lahko ogledali izdelovanje od hloda do očiščene plošče.
V -predmestju mesta-Cantu nas je pričakova že odposlanec mestne občine, ki nas je nato vodil pred mestno hišo v Cantu. Tam so nas pričakovali mestni župan z občinskimi svetniki, zastopnik fašistične organizacije, profesorji ondotne obrtne šole in še drugi zastopniki oblasti in društev. V sprejemnici mestne hiše je župan v italijanskem jeziku želel dobrodošlico in izrazil veselje, da smo prišli od tako daleč obiskat stanovske tovariše. Nato je spregovoril župan iz Št. Vida g. Erjavec, ki se je zahvalil za lepi sprejem in omenil, da prihajamo iz kraja, ki je podoben Cantuju in katerega lahko imenujemo jugoslovanski Cantu. Poudaril je, da medsebojno spoznavanje vedno rodi uspeh in v imenu vseh izrazil željo, da naj nam čimprej vrnejo obisk v Jugoslavijo.
Sledile so še razne napitnice in govori, katere je tolmačil g. Košuta. V bližnji restavraciji nam je bilo pripravljeno kosilo. Popoldne smo si ogledali razstavo dekorativne umetnosti. Profesor ondotne obrtne šole pa nam je tolmačil posamezne predmete. Nato smo odšli v prostore obrtne šole, kjer smo se podrobno zanimali za njih sistem. Na vsa vprašanja smo dobili od profesorjev prijazna tolmačenja. Iz vseh podatkov profesorjev obrtne šole v Cantu smo razvideli, da je treba naše obrtne šole temeljito reorganizirati, ako ho-
čemo, da bodo služile res svojemu namenu in potrebi današnjega časa. V vseh oddelkih vlada vzoren red in disciplina. Poučujejo ne samo teoretično, temveč polagajo največ važnosti na praktični pouk. Dečki in deklice, ki so namenjeni za obrt, pričenjajo s praktičnim poukom za nadaljevalne šole Ž3 s sedmini letom, in to prostovoljno V popoldanskih urah. V palači, kjer je razstav- | Ijeno pohištvo, so bili v resnici vsi predmeti prvovrstni in mojstrsko izdelani. Po ogledu razstave so nas vodili v uradne prostore, kjer ima prodajna komisija svoje seje in kjer določajo posameznim izdelkom cene. Vsak član pa plača zato 6% od prodanega blaga. Ogledali smo si v bližini tudi delavnico, nato pa se prisrčno poslovili od profesorjev in vodnika ter se odpeljali čez Comsko jezero nazaj v Milan.
Naslednji dan smo si ogledali zanimivosti Milana ter se odpeljali do Padove. Med potjo smo si ogledali mesta Piacenza, Cremona, Mantova. .Drugi dan je na grobu svetnika sv. Antona daroval sv. mašo dekan iz Št. Vida. g. Zabret, p° maši pa smo se odpeljali v Benetke, kjer smo na Markovem trgu uživali lepote čarobnega mesta. Navdušeni nad krasoto teh krajev smo se odpeljali nazaj skozi Trst v Postojno, ter vsi navdušeni izrazili željo, naj Zveza slovenskih obrtnikov prihodnje leto spet pripravi tako poučno potovanje. Vsak je prinesel s seboj v domovino mnogo lepih sjiominov in mnogo zanimivosti na strokovnem polju, katere bo lahko sedaj tudi uporabljal ter s tem dvignil našo obrt še do višje stopnje.
NOVI PODLISTEK!
Jutri začnemo prinašati za oddih v počitnicah — detektivski roman
SLEPEC
iz angleškega velemestnega življenja
Ne bo pa to roman poln strahotnih zločinov, temveč enega samega, za katerega se trudijo detektivi, policaji in novinarji, da ga razvozlajo in dobe krivce. Videti je, da zločin v podeželskem mestu pri Londonu ne bo nikdar razjasnjen ter je policija že obupala in prenehala z i^njem. Toda bolj kot policija je ambiciozna radovednost časnikarjev; zato veliki list »Rccord« najame svo-jeg.a. .de.t-ek.jjva ffir na svojo pest hoče razvozlati zapleteno zadevo, kar se tudi po velikem napritu" posreči. Težko pri vsem tem je to, da je v dogodek zapleten kot glavna priča slepec, ki pa se povrhu še zaljubi v glavno zloČinko. Toda kljub temu zmaga privatna podjetnost časnikarjev in dnevnika ter je zato še toliko bolj privlačna snov za dnevniški podlistek.
Vrednost tega dela pa je v resnosti obravnavanja ter v veliki psihologiji, kar ni navadno lastnost detektivskih povesti.
70 letnica najstarejšega učiteljskega društva
X.. .V • _ 11_____ ttttt
Jubilejno romanje ameriških Slovencev
Lemont - ameriške Brezje, jubilejni kraj najstarejše slovenske organizacije
Letos na cvetno soboto je poteklo 45 let, kar se je v Jolietu, v hiši Petra Jurejevčiča v državi IllinoU. zbrala iz raznih Združenih držav mala skupina slovenskih naseljencev ter se naslednjega dne j>o kratkem pogovoru zedinila v misli, da je treba za slovenski narod onstran Oceana nekaj ukreniti. In iz tega sestanka se je rodila prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, Kranjska slovenska katoliška Jednota. 45 let trdefc* dela, ki ni bilo zaman. Zgrajena na temeljih, ki so bitno naši, slovenski, ki so skozi stoletja vzdržali silen pritisk tujih rodov in ohranile slovenski narod, je organizacija rastla in se razvijala. Petsto Slovencev se ji je zaupalo v njenem rojstnem letu in premoženje je bilo tako skromno, da se o njem sploh niso ohranile številke. Danes pa je v njenem okrilju zbranih nad 35 tisoč članov in njeno premoženje gre v dolarjih že proti sredini petega miljona. V Jolietu stoji nov, prekrasen dom, v ponos Jednoti in mestu.
Dolga desetletja so minila od takrat, ko se je v zgodovini našega naroda načelo tisto pretresljivo poglavje, ki je zajeto v eni sami trpki besedi: izseljevanje. Ko je v desettisočih odhajal mladi, kleni rod za kruhom iz naročja matere Slovenije v neizmernost sveta, tedaj še v misli, da se povrne po letih nazaj na svoje domačije.
In če je moral zapustiti rodno zemljo, tega, kar mu je ta zemlja nudila lepega, ni hotel, ni mogel zapustiti, ne pozabiti. S seboj je ponesel gorak spomin na to, kar je resnično našega, slovenskega: spomin na cerkvice po gričih, na znamenja ob poteh — na te svetle simbole težkih, a zato velikih dni slovenske zgodovine. In sredi neznanega sveta so slovenska srca hranila v sebi ta svetli spomin, to luč, ki se je utrnila s svete rodne zemlje, jih spremljala n» daljni poti čez morje - luč, ki ni ugasnila v teminah tujine, sredi trdega boja za kruh. Njena svetloba ie pri-
vedla tistih deset slovenskih mož večnega spomina v skromno hišo v Jolietu.
45 let je minilo od takrat. Skoro vsi ti pionirji že počivajo v ameriški zemlji. Ustvarili so močan jez, ki zadržuje deroče tokove tujih vplivov in ohranja naše ljudi v daljni Ameriki v zvestobi
do slovenstva in vere očetov.
*
Vera v Boga in Marijo, svetal spomin na Brezje, neomajno hotenje do samoohranitve in poštena delavnost — vse to je K. S. K. Jednoto vodilo 45 let skozi težke borbe do današnjega mogočnega praznika. Iz istega duha se je porodila misel na ameriške slovenske Brezje in našla svoje prvo uresničenje že tedaj, ko se je po zaslugi p. Kazimirja Zakrajška zgradilo v Lemontu skromno, zasilno svetišče Marijino in romarski dom. 30. maja letos pa je bil blagoslovljen vogelni kamen novega, Kraljici Slovencev dostojnega svetišča.
Vse to je vzbudilo splošno željo, ki jo je preteklo nedeljo uresničilo vodstvo K. S. K. Jednote, ko je priredilo veliko slovensko romanje v Le-mont kot osrednji del svoje, skoro vse leto trajajoče proslave 45 letnega jubileja. Tako je ta dan postal mogočen praznik pravega, nepotvorjenega slovenstva sredi tujih dežela in vesel dokaz življenjske sile slovenske narodne zavesti v srcih naših ameriških izseljencev.
Čeprav bo morda med njimi kdaj slovenska beseda onemela, zavest mladih rodov, da so Slovenci, bo ostala in Lemont bo mogočen svetilnik slovenstva na tujih tleh, vrelec, iz katerega bodo zajemali prihodnji rodovi moči za borbe, katere so tako junaško bili njihovi očetje in pri čemer jim je bila K. S. K. Jednota silna opora, da so mogli vztrajati in poznim rodovom zapustiti iako , lepo dediščino.	T0RD
Ptuj, 12. junija 1939
V soboto je slavilo v Ptuju svojo 70-letnico najstarejše učiteljsko društvo na ozemlju Jugoslavije, katerega je pred 70 leti ustanovilo nekaj slovensko-na rod no zavednih učiteljev z Vučnikom Francem iin Ferkom Jakobom na čelu.
Prejšnji dan je bila seja upravnega odbora banovinske sekcije JUU iz Ljubljane in slavnostna seja jubilejnega društva skupno z odborom banovinske sekcije in predsedniki okr. društev. Govorila sta predsednik domačega društva g. Drago Zupančič in predsednik banovinske sekcije g. Ku-melj.
Okoli 300 učiteljev se je zbralo v ta namen v soboto v Ptuju. Po jutranjem vlaku se je razvil sprevod vseh učiteljev po glavnih ptujskih ulicah, nakar je bilo v mestnem gledališču slavnostno zborovanje, ki ga je vodil predsednik okrajnega učiteljskega drušlva g. Drago Zupančič. Med nabito polno dvorano občinstva smo opazili tudi okr. načelnika g. dr. Vidica, mil. prošta in nadžupnika g. Greifa, ban. svet. g. Maležiča, podžupana gosp. Cvikla, gimn. direktorja g. Aliča, ravnatelja meščanske šole g. Babšeka, zastopnika sodišča gosp. Doklerja in druge. Ko je predsednik kratko orisal zgodovino in delovanje društva, so vsi zgoraj imenovani odličniki čestitali društvu in poudarjali njegove zasluge, ki si jih je pridobilo v teku svojega 70-letnega dela. Mnogo cashlk od
nistru prosvete g. čiriču in odboru JUU v Belgradu.
Nato je govoril g. Jurančič Jože o odnosu otroka Slovenskih goric in Ptujskega polja do šole. Sledil je prisrčen nastop mladinskih pevskih zborov iz Cirkovc, Sv. Marjete niže Ptuja, Sv. Lovrenca na Drav. polju ter skupnih zborov. Posebno zbora od Sv. Lovrenca pod vodstvom gdč. šušter-jeve, in Sv. Marjete pod vodstvom g. Staniča sta s svojim neverjetno prožnim in krasno donečim izvajanjem navdušila nabito polno dvorano. Mogočno so zadoneli tudi skupni zbori pod vodstvom g. Hasla.
Po drugih točkah dnevnega reda je bila sprejeta obširna resolucija o nujnih potrebah učiteljstva in šole. Po slučajnostih je bilo slavnostno zborovanje končano.
Pojioldne so odšli zborovalci na izlete v prelepo ptujsko okolico, ki je prav sedaj v vsej svoji krasoti.
Ta
slovenski - ------------ - -----, ---.,- ,
tel.jstvo je tisto, ki dela, odnosno bi ponekod moralo delati za čim večjo in globoko narodno in državno zavest, ki sta glavna temelja poleg verske vzgoje, da naša mladina dela in čuti z vsemi si-lami v čast Bogu, narodu in državi! Ako bo slovensko učiteljstvo delalo na teh temeljih, lahko naš narod gleda mirno v bodočnost, kajti zavedal se bo lahko, da je njegova mladina na pravi poti,
Ml.
Fa mogočna učiteljska slavnost je bila za naš inski Ptuj velevažen dogodek, kajti prav uči-
teku svoiega 70- etnega neia. mnogo uaoum . no ."<	...	............, - , ,
zunaj pa je bilo prebranih. Z zborovanja so bile I da je v borbi za Boga, slovenski narod m močno odposlane brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., mi- 1 Jugoslavijo.
V Le Havreu odkrili tihotapstvo mamil
Policijskim organom v velikem francoskem pristanišču Le Havre je padlo v oči, da je neki mornar z čezatlantskega parnika »Champlainc večkrat imel popolnoma navadne čevlje, večkrat pa tudi silno velike. Dalj časa so ga že opazovali, kadar je po prihodu v pristanišče zapuščal svoj parnik,' ali pa z mesta prihajal na parnik, s katerim je odplul v Ameriko. Ko so ga vzeli v roke in začeli preiskovati, so ugotovili, da v svojih gumijastih čevljih prenaša velike količine heroina ki'sj>ada med tiste strupe kot opij in kokain. Baš ob preiskavi ga je imel tako skritega 250 gramov, da bi ga pretihotapil v Ameriko, kjer se za take stvari dobe lepi denarci. Na parniku samem pa so v nekem skrivalisču dobili kovčeg, v katerem je bilo tega omamlji-vega praška 2 kg. Presenečenega mornarja so seveda takoj aretirali in odpeljali na suho, to je v ječo.
Ko je parnik »Champlainc že odplul iz pristanišča, je mornar v preiskovalnem zaporu pri-i znal, da je na parniku še en kovčeg v katerem ima spravljenega 10 kg heroina. Policija je ne-
mudoma o tem obvestila kapitana in mu naročila, da kovčeg poišče in zapleni. Po dolgem iskanju in brskanju po parniku se je slednjič le posrečilo, da so iskani kovčeg našli. Mornar pa je nadalje še priznal, da mu je pri tem tihotapljenju jiomagal »plačilni« na parniku, ki pa baš_ takrat ni jx>toval s parnikom, ker ni bil v službi. Policija ga je obiskala na njegovem stanovanju, kjer je pri hišni preiskavi našla 10 zavitkov, vsak je imel po 250 gramov heroina, polf>g t^ga pa še 127 parov čevljev z gomijastimi podplati, ki so služili za prenašanje teh mamil na parnik. Preiskava se je torej močno sprožila in je potegnila za seboj se druge udeležence. Kot dobavitelj teh dveh je prišel na dan neki Korzikanec, ki je imel svojo trgovino v Parizu. Tudi tega so prijeli in r>o njem gre preiskava naprej. Prišli so na sled še mnogim drugim poslovalnicam in podružnicam, ki so večinoma delovale v francoskih pristaniških mestih. Preiskava vzbuja splošno zanimanje in marsikomu, ki je mislil, da sedi popolnoma na trdem, so se že začele tresti hlače.
QhJo£ute novice
Koledar
Sreda, 14. junija: Bazilij, cerkveni učenik; Elizii, prerok.
Četrtek. 15. junija: Vid in tovariši, mučenci; Germana, devica.
Osebne novice
= Poroka. V ponedeljek 5. t. m. eta ee poročila v tukajšnji frančiškanski cerkvi gosp. Marjan Prežel, inženir mestnega gradh. urada z gospodično Marico Benedičič, zasebno uradnico. Na novi življenjski poti (jima želimo obilo sreče in blagoslova.
^^ Ne kupujte maika v vreči!
Ne pijte kisle vode, ne da bi ^^^ pazili, katero pijete I
Vaše zdravje je toliko vredno, da zahtevate
Radensko
tisto z rdečimi srd,
našo najboljšo mineralno vodo, Izrecno v originalnih steklenicah I
—	O. ban v novomeškem okraju. V soboto, 10. t. m., je s svojim obiskom počastil g. ban pet občin v novomeškem okraju, katere so bile najbolj prizadete po zadnji poplavi. Povsod je z velikim razumevanjem poslušal tožbe, katere so mu predlagali župani in navzoči odborniki. Povsod se je tudi odzval s primernim darom za prvo in najnujnejšo odpomoč. G. ban, obupano ljudstvo Vam bo za naklonjenost in razumevanje vedno hvaležno.
—	Učiteljice, ki žele opraviti duhovne vaje
v uršulinskem samostanu v Ljubljani, naj se prijavijo do konca junija. Radi kongresa bodo letos duhovne vaje le, če se priglasi dovolj udeleženk.
—	Vsej domoljubni javnosti! V nedeljo, 18. t. m. praznujejo rudarske Trbovlie * eiik praznik. Sredi naše doline bo ta dan odkrit likoven spomenik našega velikega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Kot se je v oktobru 1934 vse trboveljsko prebivalstvo zdruzilo v silni žalosti ob izgubi dobrega vladarja, tako se bo združilo tudi ob odkritju njegovega spomeiika. Vabimo ob tej prilik: vse in vsakogar, od blizu in daleč, da pn-hiti ta dan imed nas, da 6 svojo navzočnostjo po-veliča našo manifestacijo domovinske zvestobe in ljubezni do naših narodnih vladarjev. Za odkritje, ki b^ ob vsakem vremenu, je ministrstvo promeia dovolilo polovično vožnjo z uporabo izkaznice »K 13«, ki jo dobite na vsaki postaji. Prihod v Trbovlje z mariborske in zagrebške strani z vlakom ob 7.54, z ljubljanske strani ob 8.59. Ob 9.15 .lj/epe spjev.od do spomenka, kjer bo ob 10.30, po spreiemu zastopnika Nj. Vel. kra'lja Odkritje spomenika. — Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zcdinitelju v Trbov-
ot'*m hfl llttftton i* i-ar1' ! <».» »v7trj. i«ja«' '
—	Gojenci državnega konservatorija v Ljubljani bodo za radijske poslušalce ponovili v petek 16. t. m. ob 20 Havdnov oratorij »Slvarjenje« (za zbor, soli in orkester) pod vodstvom g. dr. D. Švare. Ljubitelje glasbene umetnosti na to prireditev Radio Ljubljane še posebej opozarjamo.
— Izlet v Italijo. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani prireja v dneh od 25. do 29. .junija izlet v Urescio (razstava Moretto), Milan (razstava Leonardo in ogled drugih znamenitosti), v Bolonjo ter Benetke (razstava Veronesejn ogled drugili znamenitosti). Vodil bo vseučiliški profesor dr. Franc Štele. Stroški za potovanje znašajo 650 dinarjev. Priglase sprejema najkasneje do sobote 17. t. m. tajnik društva dr. Rajko Ložar v Ljubljani, narodni muzej, ki daje vsa druga pojasnila.
_ Avtobusni izleti v Gorico, Trst. Benetke, 27.-29. VI. in v Dolomite 15.—19. VII. Prijavite se takoj v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50.
—	Železniškemu ravnateljstvu v Ljubljani. Vozni red, ki je stopil v veljavo 15. maja t. 1. je prinesel za marsikoga zboljšanje, za delavstvo, ki se dnevno vozi na progi Zidani most-Ljubljana, zlasti pa za nas iz Zaloga in D. M. v Polju, ki
nas je največ, pa celo poslabšanje. Prvi jutranji vlak, ki po sedaj veljavnem voznem redu prihaja v Ljubljano ob 0.50, je za delavce in nameščence, katerim je v prvi vrsti namenjen, prepozen, zlasti še, ker ima skoraj vsak dan do 10 minut zamude. Upoštevali moramo namreč, da prične večina delavcev z delom ob 7 zjutraj, in to na periferiji mesta, do koder ima vsaj 20 minut peš od postaje. Zaradi tega stalno zamujamo delo in smo bili nekateri po delodajalcih opominjani, da bomo morali ali prihajati točno na delo, ali pa nam bo služba odpovedana. Ker se zaradi tega ne moremo vsi naseliti v Ljubljani, da ne bi zamujali dela, in ker se mora vozni red v prvi vrsti ozirati na potrebe vsakdanjih potnikov, prosimo ponovno, da se uvede »rezerva«, ali pa spremeni vozni red v toliko, da bo prvi jutranji vlak prihajal v Ljubljano vsaj 10 minut prej in točno. Prav tako želimo spremembo tudi pri večernih vlakih. Na vlak, ki odhaja ob 18.5 iz Ljubljane, ne more nobeden od tistih delavcev, ki končajo z delom ob 18 ter morajo zato čakati skoraj do pol 20, ker potniški vlak ob 18.27 do Litije nima nikjer postanka. Zaradi tega prosimo, da bi prvi večerni vlak odhajal nekoliko pozneje, če pa se to ne da napraviti, naj ima potniški vlak ob 18.27 postanek na vseh postajah. — Prizadeti.
—	Da bnsto stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Prijave za romanje v Krko na Koroško še vedno sprejema vodstvo salezi janskega zavoda na Rakovniku v Ljubljani. Kdor želi za cenen denar poromati na grob naše prve svetnice in hkrati obiskati najlepše kraje na Koroškem, se še lahko prijavi najpozneje do prihodnje nedelje. Celotni stroški znašajo 145 din.
—	Za praznik sv. Cirila in Metoda, to je dne 5. julija, priredimo kmečki ljudje romanje na Velehrad. Spotoma se oglasimo na Gosposveti na Koroškem in ogledamo Dunaj ter Brno. Na Vele-hradu je 4. julija zborovanje Češke kmečke zveze ter velike cerkvene in narodne slovesnosti. Če se priglasi 30 udeležencev, bo stala vožnja z avtobusom in potni list 350 din za osebo. Prosimo vse, ki bi se želeli pridružiti, naj se takoj javijo na naslov: Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Natančni program in informacije se dobijo isto tam in v pisarui Kmečke zveze v Ljubljani.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne >Frauz-Josef< grenčice.
—	Zveza brzovlakov z Belgradom. Naši turistični krogi so se svoječasno veliko trudili, da dosežejo uvedbo brzih vlakov št. 0 in 10 na progi Jesenice-Belgrad in obratno. Kljub temu, da sta oba vlaka izredno ugodna, vendar nista tako zasedena, kot bi bilo pričakovati po svoječasnih zahtevah s strani slovenskih interesentov. Brzi vlak št. 0 odhaja z Jesenic ob 20.09, iz Ljubljarte pa ob 22.02 ter prihaja v Zagreb ob 0.20, v Belgrad pa ob 8.40. Obratno pa vozi brzi vlak št. 10 iz Belgrada ob 20.58 ter je v Ljubljani ob 7.40. Z novim voznim redom od 15. maja t. 1. imata oba vlaka v Zidanem mostu zvezo z Mariborom. Oba vlaka imata tudi celo vrsto direktnih vagonov, tako spalni voz Jesenice-Belgrad, vagon 1. in 2. razreda Rateče-Planica-Belgrad, vagon 2. in 3. razreda Bistrica-Bohinjsko jezero-Belgrad, Mari-bor-Belgrad in Rateče-Planica-Subotica, in obratno. Oba vlaka nista vezana na brzovlake iz inozemstva, ki prihajajo večkrat z veliko zamudo, tako da vozita redno točno po odrejenem voznem redu, kar je dostikrat za potujoče občinstvo velike važ-
nosti. Tudi nista natrpana in prenapolnjena z inozemskimi potniki, tako da je vožnja z njima udobna. Ker predstavljata oba vlaka za Slovenijo važno turistično pridobitev, bi bilo priporočljivo, da se ju tudi naše domače občinstvo posluži v čim večji meri ter tako upraviči zahteve naših turističnih ustanov.
—	Samo do 20. t. m. je čas prijave za izlet s posebnim vlakom in parobrodom v Benetke, ki bo 28. in 29. junija. Zglasite se in zahtevajte sporede v biljetarnah »Putnika«,
—	Ne pozabite, da sc le do 15. t. m. lahko priglasite za izlet v Belo Krajino. Poleg belo-krajnskih narodnih iger in plesov je na programu 5 izletov v okolico in razstava češenj. Stroški za posameznega izletnika znašajo skupno, vštevši vstopnino k narodnemu festivalu kosilo in vodstvo din 45. Kdor ne reflektira na kosilo, plača 12 din manj. Posebni vlak odhaja dne 18. junija ob 5 zjutraj, povratek iz Črnomlja po 19, prihod v Ljubljano po 22. Prijavite se takoj. Zadnji dan je 15. junij. Prireditev bo v vsakem vremenu. Prijave sprejema »Putnik« Tyrševa 11.
dtoiavi
*	Zagreb ima dve železniški postaji, glavno poslajo ter savsko postajo. Glavna je bila nekdaj državni kolodvor, savska pa južni, lo se pravi postaja nekdanje železnice. Zagrebški listi sedaj pišejo o modernizaciji glavne postaje, medtem ko je savska postaja docela zanemarjena, čeprav skozi njo tudi vozijo mednarodni vlaki.
*	Dalmatinski delavci v Nemčijo. Preteklo nedeljo je s parnikom »Kralj Aleksander« iz Dubrovnika odpotovalo v Nemčijo 117 delavcev, ki so vsi doma iz duhrovniške okolice. Vsi ti delavci bodo v Nemčiji gasili apno.
*	Stavka je nastala v usnjarski tovarni Pod-vinec v Karlovcu, kjer dela 180 delavcev. Kakor jioročajo hrvatski listi, je stavka nastala zaradi tega, ker podjetje ni sprejelo kolektivne pogodbe, katero je hotela skleniti hrvatska delavska zveza, pač pa je celo odpustilo 30 delavcev. Sedaj ee pogajajo, da bi se dosegel sporazum.
*	Hrvatski ribiči uče palestinske ribiče. Pred dvoma mesecema je odpotoval v Palestino izkušen hrvatski ribič iz Sušaka, ki bo v palestinskem primorju učil tamkašnje ribiče modernega ribarjenja. Sedaj je že sklenjena pogodba, da po^de za njim še šest hrvatskih ribičev, ki so vzeli seboj vse svoje ribarske potrebščine, kakor čoln, mreže, svetilke itd. Kakor sodijo, bo šlo za njimi še kakih 50 ribičev, ki bodo v Palestini nekaki ribiški inštruktorji.
*	Dva človeka s tremi konji utonila v Donavi. V Bački Palanki blizu Novega Sada se je v nedeljo zvečer zgodila velika nesreča. Voznik Štefan Astaloš se je z delavcem Jovanom Horvatom peljal v vozu proti Donavi, da bi skopala tri konje, ki so bili zapreženi v voz. Konji pa so se splašili v vodi ter planili v globočino. Oba moža sta skušala konje rešiti ter pri tem nista pazila nase. Tako sta utonila, ne da bi se jima bilo posrečilo rešiti konje.
*	Strela ubila dijaka na počitnicah. Preteklo nedeljo je v Bački divjala velika nevihta. Okoli 6 zvečer je strela udarila v prostovoljsko kolonijo Tanksičevo pri Kisaču, in sicer v hišo Krste Kovača. V hiši sta sedela 18-letni gos]x>darjev sin Mihajlo, ki je dijak trgovske akademije, ter njegova stara mati. Strela je dijaka na mestu ubila, staro mater pa poškodovala.
*	Pet ljudi sc je utapljalo pri kopanju v Savi pretekli ponedeljek v Zagrebu. K sreči imajo v Zagrebu dobro organizirano čuvajsko službo, ki je naglo rešila potapljajoče se kopalce.
*	Nezgoda motornega vlaka. Na progi Belgrad—Sarajevo vozijo motorni vlaki. V nedeljo je blizu postaje Kriva Rijeka zdrsnil s tračnic zadnji vagon ter se prevrnil. Druge nesreče ni bilo, kakor da se je pobilo nekaj šip in da je od pobitih šip bila ranjena neka ženska.
Tabor naše mladine v Št. Jerneju
Val navdušenega mladinskega gibanja, ki tako v razveseljivi meri valovi po naši domovini, je seveda zajel tudi zavedno dolenjsko mladino. V nedeljo, 11. junija, je bil dan obračuna, ko je ta mladina pokazala samo sebe, sad mnogih j>re-čutih večerov, dokaz vztrajnega dela. Ves Št. Jernej je ta dan oblekel slavnostno obleko: venci, mlaji, zastave — vse je pričalo, da se ljudstvo dobro zaveda, kaj mu je dobro vzgojena mladina,
Največji razbojnik Brazilije mrtev
Njegova tolpa razkropljena na vse vetrove
Oblastem v Braziliji se je po večletnih naporih posrečilo, da so v hudih bojih premagale največjega razbojnika Brazilije, po imenu Silvino Jacqucsa, ki je zlasti širokopotezno »deloval« v pokrajini »Mat-to Grosso«. Silvino Jacques, ki se je iz majhnega tolovaja razvil v poveljnika močne razbojniške tolpe, je v boju tudi sam padel. Ko se je vest razširila po državi, zlasti pa po zgoraj omenjeni pokrajini, je vse prebivalstvo lažje zadihalo, ker tej razbojniški dru-hali nihče ni bil kos.
Matto Grosso je najbolj redko naseljeni del Brazilije, na 5 km3 pride komaj po en prebivalec. Življenje v tej pokrajini je težko in skopo, le redko naseljeni iskatclji zlata in diamantov poživl|ajo goste prerije in njihove kolibe so skoraj edine naselbine v prostrani džungli. Dežela je bila znana po svoji poštenosti, zlasti glede tuje lastnine, zato so jo tudi imenovali »dežela brez tatov«. To edino tu tudi omogoča življenje, ker danes revež je jutri že lahko bogataš in bi se vse podrlo, ako bi drug drugemu trgali izpred ust zak'ade, ki jih je mogoče dobiti samo z velikim trudom in velikimi žrtvami. S tatom je prebivalstvo samo kaj hitro obračunalo; še preden je oblast za tatvino izvedela, so mu pognali kroglo v hrbet in s tem je bila stvar opravljena. Ta neizprosnost je privedla do takega spoštovanja tuje lastnine, da so iskatelji zlata in diamantov mirno puščali svoje vrečice f>o gostilniških sobah majhnih zanikrnih pivnic, pa se jih nihče ni dotaknil. Kar je kdo našel v stepi, to je njegovo in njegovo ostane.
Pa se je pojavil omenjeni Silvino Jacquesl Prebivalstvo se je zgrozilo nad njegovo hudobijo, ki jc izprevrgla vsa stara pravila in nazore o poštenju, ki so edini omogočali življenje v teh zapuščenih pokrajinah. Silvino J.icques je bil nekdaj kovboj in je dobro vedel, da se kot majhen in osamljen tatič ne bo mogel dolgo držati. Zato je že po prvih tatinskih poiskusih začet ustanavljati razbojniško tolpo, i-ura, je okrog sebe četo tolovajev in postopačev, ki so se natepli v Brazilijo iz vseh delov sveta, jih dobro oborožil in začel z njimi strahovati pokrajino 200 km
daleč naokrog. Vsi pošteni in delavni ljudje so mu morali plačevati nekak davek. Farmerji, ki so se mu upirali in niso dovolj hitro razumeli njegovih zahtev, so dobili prvo naslednjo noč obisk — prišla je oborožena tolpa, ki je vso živino, majhno in veliko, odgnala iz hlevov; ako je kdo prišel branit svojo imovino, je obležal na dvorišču. Ta tolpa je umorila marsikakega iskatelja zlata in diamantov in mu vzela njegovo dragoceno vrečico. Tako se je v preriji razvila prava razbojniška oblast, ki |e segala čim-dalje bolj na široko in pred katero je bilo vse v strahu. Silvinove tolpe so imele izborne konje, bile so dobro oborožene, imele so celo prenosljive radijske aparate, na katere so v svojih taboriščih zvečer poslušali, kako se kulturni svet zgraža nad njihovimi grozodejstvi in kakšne nagrade so razpisane na njihove glave.
Vsi napori oblasti, da bi v daljni pokrajini napravile red, so se izjalovili, ker so Silvinove tolpe majhne čete orožnikov redno premagale, močnejšim pa so se spretno izmikale. Slednjič se je vojaški poveljnik te pokrajine odločil, da proti razbojniku pošlje pravo vojsko. Vlada v Rio de Janeiru je 3000 km daleč poslala posebne oddelke, ki so imeli na razpolago oklopne vozove, plinske bombe in vojaške radijske naprave. Tem četam so se še pridružili številni iskatelji zlata in diamantov, ki so bili silno navdušeni v ujjanju. da bo sedai pa res konec tega strahu pred razbojniki. V džungli sta se razvili dve srditi bitki, ki sta se sicer končali s popolnim porazom razbojniškega poveljnika, toda tudi redna vojska je utrpela velike izgube. Silvino je vselej zelo prekanjeno izpeljal umik svojih tolp, da mu zlepa niso mogli do živega. Šele ko je ob takem umiku zadel na prostovoljne oddelke farmerjev in drugih prebivalcev prerije, in so od spredaj pritisnile redne čete, je bila njegova igra izgubljena. V tej tretji bitki je padel tudi on sam, njegove tolpe pa so popolnoma razpršili. Ko se je vest razširila po Braziliji, so jo povsod sprejeli kot nekak nacionalni triumf, po katerem bo dežela Matto Grosso spet dobila nazaj svoj častni priimek, da je »dežela brez tatov«.
ki je oprta na večna krščanska načela in hoče iz njih črpati moč in smer svojemu udejstvovanju. V cerkvi, ki ta dan ni mogla obseči vse množice, je ta mladina priporočala Bogu svoje mladinsko gibanje in prosila zanj božjega blagoslova. Po maši je pet odsekov pomerilo med seboj svoje mlade moči.
Ob 13.40 se je ob najlepšem vremenu razvil sprevod skozi Št. Jernej. Zastopani so bili vsi odseki, fantovski in dekliški, pa tudi najmlajši so prišli, da pokažejo, kaj znajo. Številno so bile zastopane tudi narodne noše. Sprevod je štel okoli 1000 duš. Ko je sprevod krenil na telovadišče, se je usul za njim roj ljudi, ki je docela nar>olnil odmerjene prostore. Telovadci so se razvrstili na telovadnem prostoru pred visokimi predstavniki, ki so zavzeli prostor na tribuni. Med njimi je bil g. minister in senator dr. Kulovec, kanonik Šesek, dr. Ažman, poslanec Veble, šentjernejski župan Vide, šolski nadzornik Petje, šentjernejski šolski upravitelj Pirnat, prav tako šolski upravitelj Fi-ster iz Sv. Križa, načelnik novomeške podzveze in številna duhovščina.
Okoli 3000 zbranim prijateljem mladinskega gibanja je spregovoril v pozdrav domači župan, nato je imel globoko zasnovan govor načelnik FO za krški okraj g. Petje, v izbranih, navdušenih pesniških besedah je orisal trud in požrtvovalnost g. Fister. Vsi so želi viharno odobravanje. Ko je še zaigrala državna himna in himna Slovenskih fanlov, se je začel nastop telovadcev.
Telovadne vrste so nastopale kot en sam mož, vzorno in disciplinirano. Kdor je videl te silne in jeklene vrste, je moral priti do prepričanja, da raste ta mladina v navdušene tvorce in borce miru in blaginjo, zavedal se je, da je ta mladina zdravo drevo, ki z zajedalci sama obračuna.
Vsi navzoči so čutili silno moč mladine, ki enotna, disciplinirana, zdrava po telesu, močna po duhu, stopa dosledno po začrtani jx>ti.
Po končanem naslopu se je zahvalil vsem udeležencem, mladcem, mladenkam, očetom in materam senator g. dr. Kulovec in jih bodril, da naj pogumno stopajo po tej poti vedno dalje, da bo vladala med nami božja jx>stava, da bo naša družina srečna, pa močna tudi naša domovina.
Ljubljana, 14. junija
Gledališče
Drama. Začetek ob 20. Sreda, 14. junija: Veli-* ka skušnjava. Red Sreda. — Četrtek, 15. junija: Neopravičena ura. Red A. — Petek, 16. junija:
Neopravičena ura. Red Sreda. — Sobota, 17. junija: Neopravičena ura. Red Četrtek. Konec dramske sezone.
Opera. Začetek ob 20. Sreda, 14. junija: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje Lidije Wisiakove. Premiera. Premierski abonma. — Četrtek, 15. junija: Štirje grobijani. Red Četrtek. Gostovanje tenorista B. Vičarja iz Zagreba. — Petek, 16. junija: zaprto. — Sobota, 17. junija: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje Lidije \Visiakove. Red A.
Radio Ljubljana
Sreda, 14. junija: 12 Nekaj komorne glasbe (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Najjovedi — 13.20 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) Najvažnejše slovenske kulturne ustanove (prof. Fr. Vodnik); b) Ročna dela: Sončne ure (Miroslav Zor) — 18.40 Naše delavstvo v gospodarskem in zdravstvenem oziru (Milan Valant) — 19 Napovedi, f>oročila — 19.30 Prirodopisni kotiček (prof. Fr. Pengov) — 19.40 Nac. ura: Vzgojni pomen alpinizma (Janez Gregorin, Ljubljana) — 20 Šramel kvartet »Škr-janček« — 20.45 Valčkovi kralji (plošče) — 21.15 Ciganske pesmi poje ruski sekstet, sodeluje gdč. Milica Polajnar — 22 Napovedi, f>oročila — 22.15 Plesne pesmice pojeta Jožek in Ježek.
Drugi programi
Sreda, 14. junija: Belgrad: 20 30 Prenos proslave 25-letnice dela J. Mokranjca — Zagreb: Prenos opere iz Nar. gledališča v Ljubljani — Bratislava: 20.20 Koncert radijskega orkestra — Praga: 23 Koncert češke glasbe — Sofija: 22.30 Vesel narodni koncert — Varšava: 21 Koncert Chopinovih skladb — Berlin: 22.30 Zabavni koncert — Bukarešt: 22.15 Prenos koncert —■ Dunaj: 22.30 Koncert RO — Pariz: 20.30 Koncert zbora in orkestra.
Prireditve in zabave
Orgelska produkcija gojencev drž. konservatorija v Ljubljani bo v soboto, 17. t. m. ob četrt na sedem v Hubadovi pevski dvorani. Nastopili bodo gojenci msgr. prof. Premrla in prof. Tomca. Podrobni sporedi v knjigarni Gl. Matice.
Ruska Matica v Ljubljani vabi na slavnostno prireditev, ki bo v petek, dne 16. junija t. 1. ob 18 v veliki dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ulica), v počastitev spomina inž. M. Dolivo-Dobrovoljskega ob priliki 50 letnice ustvaritve strojev za izmenični tok in prenosa električne energije na večje razdalje. Slavnostni govor bo imel g. vseuč. prof. dr. inž. Milan Vidmar o pomenu dela inž. M. Dolivo-Dobrovoljskega za razvoj tehnike močnih tokov. .Vstop je prost.
Sestanki
Dekliški krožek Spodnja Šiška pozivlje vse ženstvo iz Šiške, ki se hoče udeležiti mladinskega ■tabora v Mariboru, da se zanesljivo Zglasi v samostanski dvorani v četrtek 15. junija ob 8 zvečer in prinese s 6eboj din 5 za znak in taborno knjižico. Na poznejše priglase se ne bomo ozirali. — Dekliški krožek Sp. ŠiSka.
Pevski zbor Glasbene Matice bo imel 26. t. m. ob 20 v Hubadovi dvorani poslopja GM redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
Rodni letni občni zbor Soc.-ekonomskega instituta v Ljubljani bo drevi ob 18.15 v sejni dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Bolniška blagajna Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo na letni občni zbor, ki bo v četrtek, 15. junija ob 2 po[x>ldne v kolodvorski restavraciji gl. kol. v Ljubljani. — Uprava.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr, Ustar, Šelemburgova ulica 7.
Izlet učencev iz Slovenskih goric
V potek 9. t. m. je pripeljalo učitel.jsrtvo ljudskih šol: Apače, Lokavec in Marija Snežna učence višjih razredov na izlet v središče Slovenije — v belo Ljubljano. Z njimi je bil tudi gospod kaplan od Marije Snežne.
Vse od jeseni so hranili in zbirali otroci denar za ta izlet. Najrevnejšim je plačala vožnjo
»Družba sv. Cirila in Metoda«. Vso oskrbo v Ljubljani jim je pa preskrbelo »Društvo prijateljev Slovenskih goric«. — Deklice so prenočile v Lich-tenturnu, dečki pa v Marijanišču. Vs: skupaj pa so imeli dobro, izdatno hrano v Marijanišču.
V petek popoldne so si z zanimanjem ogledali velesejem. »Društvo prijateljev Slovenskih goric« je podarilo vsaki deklici cekar in zemlje, vsak deček pa je dobil poleg žemlje klobuk. Vso utrujenost po dolgi vožnji so jx>zabili na veselič-nem prostoru. Gospa Majcenova, soproga podbana, je vsem učencem plačala vožnjo, na vrtiljaku. V soboto zjutraj so pohiteli na Grad, raz katerega so si vtisnili v spomin celoten utis mesta, lepmlo okolice in veličastvo planin. Dopoldne so obiskali na pokopališču pri Sv. Križu grobeve velikih slovenskih mož ter vojaško grobišče. Še dopoldne so si ogledali Tivoli. Težko so se ločili od ribic in vodometa, ko eo morali h kosilu in nato na kolodvor.
Da so si mogli čimveč ogledati, jim je dovolila »Maloželezniška družba« brezplačen prevoz po vsem mestu.	,
Izletniki so 9 svojim discipliniranim nastopom zbujali splošno pozornost.
Pri prihodu in odhodu so pozdravili male izletnike na kolodvoru njihovi ljubljanski tovariši in prijatelji Slovenskih goric.
Slabi sosedi: »Neprijetni so ti naši novi so-sedi I Med seboj govore v neznanem jeziku, da človek niti besedice ne more razumeti I«
I1UBI1ANA
Preureditev Zaloške ceste in Hrvatskega trga
Zalofcka cesta in okolica sv. Petra cerkve pa tudi Moste, dobivajo novo lice. Poročali smo že o preureditvi Zaloške ceste, od Leonišča pa do Su-šnikove hiše, kjer so cesto razširili za 2 do 3 metre, tako, da je sedaj Široka najmanj 14 metrov. Uredili eo tudi nove ograje, da nudi cesta prav prikupno lice. Položeni so tudi robniki, cestišče samo pa je bilo zvaljano ter je dobilo potrebni pravilni profil.
Ze pred časom je bilo razširjeno križišče ceste čez dolenjsko železnico. .Že letos je v načrtu, da podaljšajo tramvajsko progo čez železnico v Moste do Karmeličank. V zvezi s tem bodo Zaloško cesto zboljšali tudi v Mostah. Prav tako bodo na obeh straneh položili robnike in sicer na eni strani do šole, na drugi pa do pošte. Cesto bodo prav tako zvaljali in utrdili ter ji dali pravilni profil. Križišče podaljšane tramvajske proge z dolenjsko železnico bodo pa tlakovali. Tako bodo tudi Moste dobile boljše prometne zveze z mestom in bolj prijazno lice.
Sedaj eo pričeli preurejevati okolico cerkve «v. Petra. Odstranili so etaro železmo ograjo ter pri cerkvi zgradili nizek kamenit zid, ah škarpo. Tu bo imola še posla mestna vrtnarija, ki bo okrasila to škarpo s cvetlicami. Cesta pa jo pridobila 4 metre v širino.
Spomenik padlim vojakom šentpeterske fare bodo prestavili na nasprotno stran ceste na Hr-
vatski trg. Spomenik sam bo stal v osi rondona v parku. Ob straneh pa bodo vsi štirje stebri, ti stebri so bili sedaj okoli spomenika v nekakšnem krogu, sedaj bodo pa nekako razpostavljeni dva na levi, dva na desni strani spomenika. Spomenik bo stal na štirih nizkih stopnicah, ki bodo vodile tako z Zaloške ceste, kakor z notranjosti Hrvatskega trga. Na vzhodni in zahodni strani pa bo vsa skupina mejila na nizek zid. Vse bo izdelano zelo okusno in bo spomenik učinkoval bolj monumentalno kakor dosedaj. Velike zasluge za postavitev tega spomenika imajo mestni župan dr. Adlesič in načelnik finančnega odbora prof. Dermastia, ki sta uvidela nujnost prestavitev spomenika in ureditev Hrvatskega trga, in sta dovolila potreben znesek, dalje mojster Plečnik in univ. prof. dr. Štele ter skupina šenlpeterskih bojevnikov s predsednikom g. Leopoldom Zupančičem in inšpektorjem g. Rudolfom Wagnerjem na čelu.
Na novo bodo tlakovali tudi dohod v šentpe-tereko cerkev. Sedaj ima ta dohod ovalno obliko, v bodoče pa bo prostor omejen z raznimi črtami. Prostor bo tlakovan z lepimi in dekorativnimi ploščami. Pred vsemi tremi vhodi pa bo postavljeno stopnišče iz umetnega kamna, ki bo polagoma prehajalo na tlakovan prostor. To tlakovanje se bo izvedlo na podoben način, kakor je bilo na primer izvedeno tlakovanje in stopnišče na Pogačarjevem' trgu.
Boj zoper jetiko v Kranju
Delovanje protijetične zveze v Kranju
dr. Neubauerja »0 poslovanju dispanzerjac Poročilo je bral g. dr. Beiek, ker je bil g. dr. Neu-
1 Zavod za strojništvo bo kmalu dograjen.
Nasproti poslopju Tehnične fakultete gradijo Zavod za strojništvo. Letos spomladi so začeli graditi drugi trakt, ki bo stal ob bodoči Murnikovi ulici. Doslej so že zgrajeni oporniki drugega nadstropja in v dobrih desetih dneh bo zabetoniran tudi že strop, s čemer bo zrasla stavba do strehe. Istočasno gradijo na dvorišču prizidek za kotlarno, ki bo nekako v istem času dograjena kakor drugi trakt. Ker bodo takoj za tem nadaljevali z graditvijo sten, vzidavanjem instalacij itd., bo najbrž že letos na jesen vsaj v prvem traktu zavod lahko služil svojemu namenu. — Graditev Kemičnega zavoda napreduje bolj počasi, vendar eo doslej že zabili pilote in zgradili temelje. Sedaj bo stavba začela rasti hitreje, tako da bo do jeseni prav gotovo pod streho._
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Joseiove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa ki učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Beg. po min, soc. pol. In n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 33.
1 Bežigrajsko društvo mater sporoča, da je umrla članica ga. Marija Peruzzi. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. Članice naj se udeleže pogreba z zastavo.	. „ . ...
1 Sprejemni izpit na I. državni realni gimnaziji (Vegova ulica) bo dne 24. junija. Prošnje (formular pri šol. slugi) za pripustitev k izpitu, kolkovane z 10 din kolkom, se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni od 20. do 23. junija od 9 do 12. Prilogi k prošnji sta krstni in rojstni list in izpričevalo o dovršenem 4. razredu ljudske šole. Sprejemajo se učenci, ki so rojeni v letih 1926, 1927, 1928 in 1929. — Ravnateljstvo.
1 Izlet v Stično. Krščansko žensko društvo priredi v četrtek 15. t. m. izlet v Stično. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor ob 13.35. Vrnemo se ob 20.30. Članice in somišljenice vljudno vabljene 1
S NEKAJ	, i
m	ae bo našlo tndl t,a Vaš okna, feajtl naSR izbira	=
S	svile je izredno velika. Vse barvo in vzorci, ki	*
>	si lih morete zamisliti, so Vam brezobvezno na	<
S	ogled pri	-	«
§ BRATA VLAI, Wolfova 5 5
i Kresovanjo Rdečega križa. V nedeljo, 18. junija napravite najcenejši in najprijetnejši izlet na ljubljanski grad. kjer bo popoldne od 15. do 23 običajna kresna veselica društva Rdečega križa s koncertom, kresom, plesom, srečolovom itd. Z obiskom te prireditve boste dali malo priznanja delavcem in samarjanom Rdečega križa.
1 Nesrečen padec. 71-letni kočar Anton bta-novnik, doma iz Velikega klanca pri Horjulu, se ie grede po cesti spotaknil in padel. Pri tem si je zlomil levo nogo ter se sedaj zdravi v bol-
nlSnllC1'Tatvine koles v Ljubljani se množe. V zadnjih štirih dneh so neznani tatovi odnesli kar pet koles iz vež in dvorišč ljubljanskih his Tako je izginilo iz dvorišča trgovine Sever na Gospo-svetski cesti kolo znamke »Torpedoc. Njegov lastnik Maks Sever je oškodovan za 800 din. — 1 leskam Alojziju Prepeluhu je iz veze na Poljanski cesti 15 nekdo odpeljal kolo znamke Kosmos, vredno 700 din. - Na Cankarjevem nabrežju je nekdo odpeljal s hodnika izpred trgovine Lavnč skladiščniku Vene. Petriču 600 din vredno kolo
znamke »Panax«. — Zupančiču Josipu pa je bilo iz veže gostilne Klemenčič na Krekovem trgu ukradeno 500 din vredno kolo. — Ključavničarju Antonu Šetini je izginilo iz veže Ljudske kuhinje v Streliški ulici 600 din vredno kolo znamke »Victoria«.
1 Podjeten tat v Štepanji vasi. Predvčerajšnjim je začel z uspešnim pregledovanje tuje lastnine neznan tat v Štepanji vasi, ki je odnesel gostilničarju Francu Kregarju v Štepanji vasi iz nezaklenjenega stanovanja v opoldanskih urah zlato žensko zapestno uro z zlato zapestno verižico, dalje zlato žensko uro z briljantoin na pokrovu, zlat prstan z več briljanti in par zlatih uhanov z osimi briljanti; skupna vrednost je skoraj 10.000 din. Na večer pa je bilo vlomljeno jv jx>dstrešno stanovanje posestnika A. Valentinčiča v Štepanji vasi. Viomilec je j)obasal nekaj obleke, blaga, čevljev in perila, vse skupaj naložil v kovčeg in s kovčgom vred odnesel. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša 700 din.
1 Marelice so že prispele. Dobijo se pri M Kompare, Gradišče 7.
1 Usnje, damske torbice nudi po ugodni ceni Erjavec, Ljubljana, Stari trg.
Viničarski delavski tabor
Pod pokroviteljstvom predsednika senata g. dr. A. Korošca prireja Strokovna zveza vini-čarjev Zveze združenih delavcev v nedeljo, dne 18. junija t. 1. (v slučaju slabega vremena 25. junija) viničarski delavski tabor v Jeruzalemu (blizu Ljutomera),
Spored:
Od 8 naprej sprejem gostov. Ob 9 sv. maša s cerkvenim govorom. Pri sv. maši ljudsko petje s spremljevanjem godbe.
Po sv. maši tabor pred cerkvijo. Govorijo: g. dr. A .Korošec, g. minister Snoj Franc, narodni poslanec g. M. Kranjc, zastopnik ZZD tov. Pirih Milko, strokovni tajnik tov. Košnik Joža in tov. Grlica Lizika. Ob zaključku pesem »Hej Slovenci*, pevsko društvo iz Razkrižja (Medjimurje) zapoje kmečko himno.
Popoldne pri sMajeričkk v Jeruzalemu prisrčna prijateljska zabava z bogatim srečolovom, petjem in koncertom viničarske godbe >Slavček«. Srečke po 1 din. Vstopnina: taborski znak.
Prihod vlaka zjutraj v smeri Maribor-Ormož do postaje Ivanjkovci ob 7.43, odhod zvečer ob 16.19 in ob 19.45.
Prihod vlaka v smeri Gornja Radgona in iz Murske Sobote do postajališča v Ljutomeru ob 6.08 zjutraj, odhod zvečer ob 19.10. V Ljutomeru je zbirališče pred Viničarskim domom, odhod v Jeruzalem ob 7.
Na postajah v Ivanjkoveih in Ljutomeru bodo čakali reditelji, da spremijo udeležence v Jeruzalem. Isto tako na veliki cesti v Ivanjkoveih na avtomobile. Lahki avtomobili lahko vozijo v Jeruzalem. težke pa bodo reditelji odpravili na postajališče pri »Ozmacu< v Veličaneh, odkoder je samo 8 minut pešhoje v Jeruzalem.
Ponovno opozarjamo vse udeležence, ki bi želeli topla jedila, da se ista ne bodo dobila drugače kakor polom naročila in proti plačilu 8 din za kosilo. Mrzla jedila bodo na razpolago.^
Prosimo vse. ki se bodo tabora udeležili, da pridejo pravočasno, tako da bodo deležni sv. maše, kjer naj pomagajo peti. Vsi se pa morajo držati vedno točno navodil rediteljev. Ponovno vas vabimo, da se v prav velikem številu udeležite našega tabora, da skupaj manifestiramo za naša katoliška načela, našo narodno skupnost in za enoten delavski katoliški stan. — Oodbor.
Kranj, 12. junija.
V petek zvečer je položila krajevna protituberkulozna liga v Kranju letni obračun o svojem delovanju v prid jetičnim. Zborovanje je bilo v kranjski gimnaziji pod predsedstvom g. dr. Josipa Bežeka.
Predsednik krajevne protituberkulozne ligo v Kranju, g. dr. Bežek, je po pozdravu poročal o smernicah in ciljih protijetičnega boja. Protituberkulozne lige store ogromno za pobijanje jetike, žal pa ne morejo storiti vsega tako, kakor bi rade, ker jim manjka sredstev. Protituberkulozna liga pomaga predvsem takim bolnikom, ki ne dobivajo podpore niti od OUZD niti od občine. Seveda ima liga premago dohodkov, da bi mogla tem revežem popolnoma oskrbeti družino, nje pa poslati v zdravilišča, ki so pri nas zelo draga in še v teh je težko dobiti prostora. Nujno je potrebno zgraditi ljudsko zdravilišče za jetične. Ogromno stroškov ima liga za vzdrževanje protituberkuloznega dispanzerja, ki opravlja veliko socialno poslanstvo. Liga dobiva podpore največ od industrij, dalje od občin in z nabiralno akcijo v protituberkuloznem tednu.
Tajniško poročilo je podal g. Vehovec Jakob. Liga šteje 550 članov. V ožji okoliš protituberkuloznega dispanzerja spada Kranj, Stražišče, Smlednik, Šenčur, Mavčiče, Predoslje, Naklo, Besnica; v širši okoliš pa: Preddvor, Cerklje in Jezersko. Dokler ni v Škof j i Loki dispanzerja, 6pada v ta dispanzer tudi škofjeloški okraj. Dispanzer podpira bolnike v svojem okolišu mesečno po 150 do 300 din, in sicer se dele podpore v živilih. O božiču je dispanzer obdaroval otroke revnih jetičnih bolnikov. Te darove je dobil dispanzer od Vin-cenrijeve družbe, od Kola Jugoslovanskih sester, pa tudi od posameznikov.
Zanimivo je bilo poročilo šefa primarija g.
bauer zadržan. V dispanzer je prišlo v preteklem letu 1.577 ljudi prvič v preiskavo, ponovno si je dalo pregledati pljuča 1.240 ljudi. Vsega skupaj — s posveti — je bilo v dispanzerju v teku leta 2.898 ljudi, to je za 678 več ko prejšnje leto. Ker je bilo vsega 90 ordinacijskih popoldnevov, pride torej na euo ordinacijo približno 32 obiskovalcev dispanzerja. V dispanzerju je bilo 2.831 rentgenskih in 1.886 kliničnih pregledov, 1.872 preiskav krvi, 207 preiskav izmečka in 85 tuberkulinakih poskusov. Rentgenograme, t. j. slike pljuč, ki jih je bilo vsega 80, je izdelalo zdravilišče na Golniku, dispanzer pa je delal filme, ki odslej obremenjujejo proračun dispanzerja. Za zdravljenje bolnikov — starih in novih — je dispanzer storil vse, kar je bilo mogoče. 53 bolnikov je redno prejemalo pneumatoraks — skupaj 839 krat — 5 bolnikov se je zdravilo e pomočjo injekcij. Značilno je, da je mogla liga poslati 33 bolnikov s pomočjo bolniške blagajne v zdravilišče, 18 pa v bolnišnico. — Dispanzer ima danes v svoji oskrbi 387 bolnikov, večinoma zaradi odprte tuberkuloze pljuč. Lani so bili tudi tako zvani serijski pregledi delavstva. Preiskani eo bili delavci v treh tovarniških obratih. — Zaščitna sestra v dispanzerju je obiskala 270 stanovanj. Da je dispanzer mogel tudi v socialnem oziru nuditi revnim bolnikom pomoč, je zasluga kranjske lige, ki se v takih primerih poslužuje dispanzerja kot pomožnega in posredovalnega organa.
Pri volitvah je bil z malimi izpremembaml Izvoljen stari odbor.
Kakor vidimo iz gornjih poročil, opravlja
I Protituberkulozna liga v Kranju veliko dobrega v prid najrevnejšim, zato zasluži vnaprej še večjo podporo.
MARIBOR
m Nov šolski zemljevid Evrope, Znani naš kartograf g. Milan Werk v Mariboru je te dni izdelal nov ročni zemljevid Evrope. Zemljevid je izdelan v 8 barvah ter prikazuje fizično in politično sliko Evrope, na njem so že tudi vrisane nove meje. Zemljevid bo prirejen za tisk na Dunaju, tiskala ga bo pa Blaznikova tiskarna v Ljubljani.
m Matura 1924 — učiteljišča Maribor obhajamo 15 letnico mature v nedeljo 2. julija: Ob 8 sv. maša v frančiškanski baziliki za rajne profesorje in sošolce, nato južina v Nar. damu, ob 10.12 z vlakom v Limbuš k Robiču. Priglasi: Kopriva, učiteljišče Maribor.	,
m Slomškova družba, podružnica Maribor vabi svoje člane in članice na III. redni občni zbor, ki se vrši v nedelja ob pol 10 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Po občnem zboru bo predaval prof. Fink »Več metodike v šolo«.
m »Olimpijski dan« v Mariboru bo v nedeljo
18.	t. m. V okviru dneva se bodo vršile razne športne prireditve — turnir nogometnih klubov, turnir teniških igralcev, propagandni nastopi lahkoatletov ter olimpijski desetoboj. Vsi nastopi ee bodo izvajali na stadionu Železničarja na Tržaški cesti,
m Jadralno letalska skupina Maribor II. poziva vse one, ki se žele prijaviti v njen jutranji jadralno-letalski tečaj, da to storijo nemudoma. Tečaj se prične konec tega tedna, najkasneje pa
19.	t. m. ter se prijave po pričetku tečaja ne bodo mogle več upoštevati. Prijave in informacije pri Putniku v mestnem gradu.
m Občni zbor Tujskoprometne zveze v Mariboru se bo vršil v četrtek dne 22. t. m. ob 16 v veliki dvorani hotela Orel.
m Nesrečen padec iz zibelke. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 10 mesečna hčerko cestarja Sturma s Smartna na Pohorju. Otrok je tako nesrečno padel iz zibelke, da si je zlomil desno nogo.
m Vlom v trgovino. V Dol. Počehovi je bil izvršen vlom v trgovino Josipa Perka. Vlomilec je pobasal razne jestvine v vrednosti 700 din, hotel pa je odnesti tudi pisalni stroj, vendar ga ni
mogel spraviti skoz! odprtino, ki jo ie napravil s tem, da je na oknu zvil omrežje. — V Hočah pa je zalotil gostilničar Račič v svoji gostilni nepoklicane nočne goste, ki so s ponarejenimi ključi ctdprli vrata ter so ga hoteli okrasti. Gostilničar in vlomilci so se drug drugega ustrašili, pa so nepridipravi izrabili priliko ter nepoznani pobegnili.
m Dekliški krožek Maribor I. Drevi ob 7 so v dvorani Zadružne gospodarske banke prosvetne tekme. Obvezno za vse članice.
m Smrtna kosa. Na Koroški cesti 31 je umrla zasebnica Ana Gubenšek, stara 69 let. — V bolnišnici je umrla na posledicah poškodb, ki jih je dobila ob priliki prometne nesreče, 33 letna žena kovača drž. žel, v Mariboru Ana Zime. Naj počiva v miru.
m Nagel napredek na cesti Maribor—Pesnic«.
Tlakovalna dela na državni cesti Maribor—Pesnica naglo napredujejo. Tlakovale! so že prekoračili košaški klanec ter je sedaj vsa cesta od odcepa proti Lenartu na pesniški strani pa do Rižnikove trgovine na mariborski strani tlakovana. Če bo vreme ugodno, bodo prišli tlakovalci še ta mesec do odcepa počehovske ceste, potem pa jim bo 06tal samo še dober kilometer do mariborske mestne meje,
m Huda nesreča ▼ gozdu. Pri podiranju drevja se je ponesrečil 56 letni posestnik Gregor Spes iz Tinja. Drevo se je podrlo nanj ter mu je raztrgalo črevesje. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
m Vlomilci še ne mirujejo. Vlomilci v stanovanja so poslali že pravcati strah in trepet v mestu. Meščani kupujejo kar na veliko žabice in umetne ključavnice ter z njimi opremljajo vrata svojih stanovanj, da bi zadržali prepredene svedrovce. Včeraj je bilo vlomljeno v stanovanje železničarja Rojsa na Tržaški cesti 56, Vlomilec je odnesel dva zlata prstana. Drug vlom je bil pa-skušan v stanovanje carinskega posrednika Maksa Samca na Zrinjsketfa trgu. Vlomilec je eno ključavnico že odklenil, k sreči pa so bila vrata zavarovana še z drugo patentno ključavnico, ki pa je ni zmogel,
Celje
TleJevie ie tudi v severni Italiji povzročilo velike povodnji. Narastle vode so podrle ve? gostov, med drulrinii se je podrl tudi most na cesti med Turinom n mestom Moncahen. Pri tem je bilo 8 L 1	j mrtvih, petnajst pa je bilo težje ranjenih.
c Katoliško prosvetno društvo v Celju priredi v dneh od 3. do 7. julija poučno potovanje v naš bližnji Orijent. Potovanje bo skozi naše najlepše predele v državi, in sicer skozi Dol. Savinjsko dolino po Posavju do Krškega ob Gorjancih, ekozi Karlovac do romantičnega Sluna ter znamenitih Plitvičkih jezer, dalje po romantični cesti ob Vr-basu do Banjaluke v kopališče Lipik, povrrdek preko Zagreba, Bizeljskega, ob Sotli preko Šmarja v Celje. Natančna navodila daje Prosvetna pisarna v Cankarjevi ulici 4.
c Celjska mestna občina razpisuje dobavo škropilne naprave za vrt, oddajo slikarskih in pleskarskih del za renoviranje prostorov dečjega zabavišča v Gaberjih in poslopja ljudske sole ob Zrinjskega ulici. Ponudbe je vložili j>o določenem času, ki eo na razglasih, na mestno po-g'avarstvo.	... ...
c Za kongres rezervnih podoftcirjev, ki bo v dneh 15. in 16. junija v Belgradu sprejema prijave v Celju uradnik OUZD g. Pavčnik Avgust.
c Šolsko vpisovanje. Na državni I. deški in državni dekliški ljudski šoli v Celju bo vpisovanje novincev in novink v ponedeljek 19. junija od 8 do 18 in od 3 do 6 v šolski pisarni. K vpisovanju morajo pripeljati starši otroke, kt do 1. septembra dooolnijo 6. leto. morajo pa priti k vpisu vsi otroci, ki dopolnio letos 7. leto. Ker bo po končanih počitnicah naknadno vpisovanje eamo za one otroke, ki se bodo priselili v mesto med počitnicami, je treba vse v tem okolišu bivajoče novince prijaviti za vpis v šolo 19. junija. Za otroke, ki niso bili rojeni v Celju, naj prinesejo starši s seboj krstni list. Pred vpisom v šolo bo isti dan obvezen zdravniški pregled novincev in novink v Zdravstvenem domu.
c Nesreča železničarja. Včeraj je padel na železniški postaji v Zidanem mostu 65 letni železniški progovni delavec Zupančič Jože in 61 zlomil desno rogo v stopalu.
c Pri šolski telovadbi si je zlomil roko v komolucu 7 letni sin posestnice Rode Antoni iz
CCliac Težka prometna nesreča. Ko je peljal 23-letni šofer Seršen Stanko iz Spod. Hudinje pri Celju star avtomobil v Maril>or, je na avtomobilu na klancu pri Slov. Bistrici odpovedal motor. Avto je treščil v drevo in pri tem se je precej poškodoval. Pri sunku si je Stanko zlomil levo iiogo v kolenu, obenem pa je dobil težke poškodbe na glavi in levi roki. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico.
c Neznan kolesar je povozil 36 letno Sket Julijano iz Krtine pri Šmarju in ji zlomil levo roko v zapestju.
c Sprejemni izpiti na drž. realni gimnaziji s
klasičnimi vzporednicami bodo 24. in 26. junija. Prošnje je treba predložiti ravnateljstvu najpozneje do 23. junija.
c Zadnja pot Pristovška. Včeraj zvečer je množica prijateljev pokojnega Pristovška spremila na zadnji poti na mestno pokopališče. Pogreba se je udeležila v večjem številu celjska gasilska četa s praporom.
Darujte za kongres Kristusa Kralja!
Ptuj
Zadružna opekarna v Ptuiu ima v nedeljo, dne 25. junija 1939 ob desetih predpoldne v gornji dvorani Narodnega doma svoj 14. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Zadružniki vljudno vabljenil
Trbovlje
Na zdravljenju v Leonišču v Ljubljani je naš g. župnik mons. Gašparič. Potrebuje nekaj časa popolnega miru Upamo, da se kmalu poj>olnoma ozdravljen vrne domov.
»Ciganček< — film, ki je v zadnjem času vzbudil največ priznanja in smeha, se predvaja v kinu Društvenega doma v Trbovljah od srede, 14. t. m. do nedelje.
V Španiji naj bi padlo 12 rudarjev iz Trbovelj, torej vsi, ki so šli tja — tako poroča Del. politika. Dosedaj smo vedeli le za tri. ki so padli. Iz istih virov zvemo, da se je borilo 17.000 Jugoslovanov na strani rdeče Španije od teh 450 Slovencev. Padlo je 230 Slovencev, torej nad polovico. 100 Slovencev še živi v taborišču Champ de Gura na Francoskem jx> pobegu iz Španije.
Kranj
Podružnica »Slovenca< n Kranju, se je preselila v svoj novi lokal v hišo g. Antona Majdiča na Vidovdanskl cesti (nasproti hiše g. Gorjanca).
Ponarejeni M dinarski in 20 dinarski kovanci so se naili » Kranju. Falzifikatt so najskrbneje izdelani, zato opozarjamo občinstvo, da pazi, kakšen denar sprejema.
Nepoboljšljiv lal v rokah policije. V ponedeljek je prijela kranjska policija ?.?, letnega postopača Vinka š. iz Dev. Mar. v Polju, katerega ja policija že dolgo iskala zaradi več tatvin.
KULTURNI OBZORNIKI SS^r"
Prijatelj Slovencev: Lucien Tesniere
(Pismo iz
Veliki narodi ee navadno ne brigajo mnogo za manjše; kvečjemu poznajo še imena, včasih pa še tega ne. Mi Slovenci smo že tak naro,d, raztrgan na tri velike kose in sam Bog vž, koliko ie drugih krp, razmetanih na vse štiri strani sveta. Zato smo pa tudi hvaležni vsem tistim, ki se na katerikoli način trudijo, da slovenski narod in njegova domovina, ta lepi ko/s božjega stvarstva, doseže tisto veljavo, do katere ima popolno pravico radi svoje visoke kulture. Mislim, da smo Slovenci lahko ponosni na moža, ki tiho in skromno, skoraj neopaženo — je to pač svojstvo vseh pravih učenjakov in znanstvenikov — dela na vse mogoče načine za dobro ime Slovenije in njenega naroda. Slovenskemu razumništvu je že znan s tistih povojnih let, ko smo do tedaj teptani prvič popolnoma vstali k novemu narodnemu življenju.
Ta mož je Lucijan Tcsničre (izg. Tenijčr).
Rojen je bil v Franciji, 13. maja 1893, v predmestju starodavne prestolnice Normandije, Rouen, na Mc.nt-Saint Aignan, v »banovini« (mislim, da jc to še najbolj pravilen izraz za francoski depar-tement) Seine-Infčrieure, kakih 140 km zahodno od Pariza. Deset let star je vstopil v gimnazijo (Petit Lycee) v mestecu Elbeuf, nedaleč Rouena, kjer ie ostal do leta 1907. Do 1. 1910 je potem obiskoval Kornejevo gimnazijo (Lycčcč Corncille) v Rouenu, kjer je z odliko maturiral, Leta 1909 je dfjbU, celo častno odlikovanje (prix d"honneur) za najboljše naloge iz francoske stilistike.
Kakor «iar6ikatcri slovenski dijak, se je tudi Tesniere moral boriti za s-voj pokIicj: Njegov oče, notar, je želel, naj bo tudi sin »neka) več« in zato jc hotel, JU «a irbrrc trgovski poklic, da se bo dalo lepo zaslužit. Fant ie pristal na to, da 6 mesecev ostane v službi nekega brodolastnika, kjer naj bi se izučil za posredovalca pri pomorskih agencijah, obenem pa za tolmača. Zato ie najprej odšel v Anglijo, kjer je ostal devet mesecev, nato pa še v Italijo, Vjer je bil pol leta. Ko jc nato delal pri svojem »mojstru«, je tiho kuhal svoje namene, in samo molčal. Domači so že kar mislili, da se je popolnoma vživel v svoj »poklic«. Točno po! leta pozneje pa, ko je potekla prva pogo.dba, ni fant več strpel: odločno je stopil pred očeta in mu dokazal, da zanj ni drugega poklica kakor samo univerzitetni, in naj mu nc brani več. Pred tako odločnos t jo tvojega sina je oče odnehal.
Tako je zdaj odšel v Pariz in se vpisal na gla-sovito Sorbono. Tn so mu bili profesorji Andler, Lichtenberger, Ferdinand Brunot, Mcillet, Ven-dryes in Verrier. Da se še spopolni v jezikih, jc že naslednje leto, 1913, odšel v Leipzig. Tam so mu bili profesorji Sicvcns, Mogk in Leskien. Tu moram omenili, da mu je profesor Vendrycs v Parizu svetoval, naj se loti učenja slovanskih jezikov, ker »da bodo kmalu nastopili resni časi, ko bodo slovanski narodi vstali k novemu življenju, in tedaj bo treba profesorjev, sposobnih raznih slovanskih jezikov«. Prvi slovanski jezik, ki se ga je Tesniere naučil, je bil hrvaški; in naučil se ga je na Dunaju, kamor je šel v začetku 1. 1914. Profesorji so mu bili na Dunaju Vondrak in Rc-šetar Milan.
Vojska je tudi njega poklicala; bojeval se je proti Nemcem v vinorodni Champagni, kjer je bil ujet in odpeljan v Salzwedel, potem pa v Merse-burg. Po treh letih in štirih mesecih ujetništva ie zbolel; bil je interniran v Švici julija 1918. Bil je potem v Ballaigues, v Jura, in nazadnje v Laii-ss.nni, kjer je že bil slušatelj univerze, ko ga je premirje koncem 1. 1918 rešilo in se jc spet lahko vrnil t Francijo.
V vojnem ujetništvu pa ni zgubil dragocenega ča»j: med judovskimi ujetniki sc je naučil hebrej-SZine, med ruskimi ruščine, zraven pa še bretonski jezik, holandski in madžarski, švedski in norveški, lelonski in finski.
Ko se je nato Tesniere vrnil v Pariz, je v šolskem letu 1919—1920 porabil ves svoj čas in vse zmožnosti, da je obiskal Sorbono. bil slušatelj v znanstveni visoki šoli (Ecole des Hautes Etudes) in obenem v glasovitem »College de France«. V tem istem šolskem letu je obiskoval tudi šolo za vzhodne jezike (Ecole des langues orientales), kier «• je spopolnjeval še v ruščini. To šolo je ustanovil Napoleon pred 120 leti, da jc s tem dal Francozom priliko seznaniti se z jeziki narodov, ki so prihajali vedno bolj v stik z niimi. Tu je bil Tenijčru profesor tudi Pavel Boyer,
Ker je bil Tesniere vešč tolikim jezikom, so ga porabili v zunanjepolitičnem poročevalskem uradu, kjer se je seznanil tudi z jugoslovanskimi časopisi; zanimal se je posebno za »Slovenca« in »Slovenski narod«, kar mu je dalo lepo priliko, da se je začel učiti še slovenščine.
Ob istem času je bila določena mednarodna komisija z.a naš plebiscit na Koroškem in vodja francoskega odseka, grof Chambrun, jc iskal moža, ki bi obvladal tudi slovenščino Zanimivo, da sta se ponudila dva gospoda, ki »bosta popolnoma gotovo našla vsak svojega kandidata«. Eden je načel svojega v šoli za vzhodne jezike, drugi pa v ennanjepolitičnem poročevalskem uradu svojega. Nazadnje se je pa izkazalo, da je eden in isti — Y»®niere!
Takrat ob plebiscitu smo poslali Slovenci po-na mladegj. bradatega moža, ki je z velikim
Montpelliere-a.)
zanimanjem obiskoval naše koroške kraje in se s tako domačnostjo pogovarjal s prebivalci v pravi slovenščini. Ko so večjidel gospodje od komisije dobivali potrebnih podatkov kar udobno 6edč v svojih avtomobilih, jc Tcsničre peš prehodil dolge kilometre, da je tako porabil priliko naučiti sc nekaj več! Marsikateri Korošec 6e še danes spominja prijaznega bradatega Francoza Tesničra.
Ker je imel tako zelo lepo in ugodno priliko, je Tesniere sprejel na novoustanovljeni ljubljanski univerzi mesto prvega pogodbenega profesorja francoskega jezika. Tu smo ga spoznali popolnoma, in vzljubil: saj pa je njegov značaj tak, da ga mora vsak občudovati. Z njemu lastno okretnostjo in žc takrat velikim svojim znanjem je slušateljem tolmačil svoj materinski jezik, obenem pa tudi sam porabi! vsak trenutek, da 6c spopolni v našem slovenskem jeziku,
V	Ljubljani je že pred vojsko obstojal nekak francoski krožek; med vojsko je seveda počival. Mislim pa, da lahko po pravici smatramo Tesnifera kot pravega ustanovitelja in prvega ravnatelja francoskega instituta v Ljubljani. »Slovenec« je pisal dne 5. aprila t. !., da so zdaj francoski krožki razširjeni tudi v Škofji Loki, v Kamniku, v Murski Soboti in Ormožu. Tesniere je ustanovii poleg francoskega instituta v Ljubljani še krožke v Mariboru (kjer je do svoje smrti tako požrtvovalno vodila vse delo blagopokojna gospa Maistrova), potem še krožek v Ptuju, Celju, Novem mestu in Kranju.
Peš je prepotoval skoraj vso Slovenijo in porabil vsako priliko, da spozna globlje in globlje slovenski jezik in vsa naša slovenska narečja, obenem pa tudi naš slovenski značaj in slovensko dušo. Sadovi vsega tega njegovega raziskovanja so popolnoma dozoreli: koliko jc pisal v razne znanstvene francoske in druge liste in časopise! Naj navedem le nekatere: v »Bulletin de Ia So-cičtč de Linguistique de Pariš« je napisal zanimiv članek »Sur quelques developpements de nasale« en slovčne« (o razvitju nosniške izgovarjave v slo-veščini, n. pr. mesene, namesto mescc itd.). »Sur le systeme casucl du slovčne« (o načinu sklanjatve v slovenščini) »Du taitement i de e en 6tyrieri« (kako nastane štajerski i iz e, na pr. cista namesto cesta, dilo namesto delo itd.). »Les formes du ducl en slovčne« (oblike dvojine v slovenščini). »L'ac-cent slovenc et le timbre des voyelles« (slovenski naglas in zvok samoglasnikov), »Les diphones U, dl en slave« (o dvoglasih ti in dl v slovanskih jezikih, n. pr. motovidlo namesto motovilo, modliti nam. moliti), itd. itd.
Poglavitno njegovo delo pa je doktorska teza: »Les formes du ducl en slovčne« in pa njegov gla-soviti zemljevid »Atlas linguistique po,ur servir a l"čtudc du duel en slovčne«, kar je oboje izšlo, ko je Tesničre že zapustil Ljubljano in jc bil že profesor v Stra6burgu. (Založba Champion, Pari6, 1925).
V	pariški »Revue des čtudes slaves« je redno objavljal ocene raznih slovenskih znanstvenih del. Knjigarna Payot je leta 1928 izdala drugo izdajo knjige francoskega učenjaka A. Mcillet: »Langues de 1'Europe nouvelle«; k tej knjigi je TcsniSrc pripisal še celih 194 6trani »Statistique des langues de l'Europe«, kjer je seveda obširno popisal tudi naš slovenski jezik, ki ga toliki niti po imenu ne poznajo!
Se preden je bil Tcsničre določen za pogodbenega profesorja francoščine v Ljubljani, so mu poverili znanstveno misiio v Jugoslaviji, leta 1920. V Rusijo pa je bil poslan celo trikrat, tudi od francoske vlade, takisto za znanstveno raziskovanje, in sicer leta 1926, 1929 in 1936.
V	Sloveniji je preživel skoraj polna štiri leta; razumljivo, da je ves ta čas imel neštevilno predavanj, ne samo v Ljubljani, ampak po vsej Sloveniji, o francoski kulturi, o francoskem razumništvu in značaju. Vsakdo, ki je prišel z njim v etik, mu je ostal vdan prijatelj. Bil je profesor, priljubljen pri vseh slušateljih, mojster v predavanju in v jasnosti svojega izražanja. Kolikokrat je tudi v slovenščini razlagal, ker ga je morda kdo v francoščini le preslabo razumel! Na ta način jc pač najlepše pripomogel do medsebojnega razumevanja in spoštovanja.
Na Ljubljanski univerzi je imel med svojimi slušatelji izbrano število teh, ki so se šc posebej zanimali za francoščino; tem je pozneje pomagal, da so s pomočjo francoskih štipendij prišli do možnosti, napotiti sc v Francijo, v svrho poglobitve francoskega znanja. Tako so mnogi naši profesorji in drugi ravno po Tenijerovem posredovanju prišli v Franciji v neposredni stik s francoskim ljudstvom, z njih kulturo in civilizacijo.
Prav posebno veselje za vse njegove slušatelje na ljubljanski univerzi pa jc bilo to, da se je Tesniere tako živo zanimal za slovenščino; kolikokrat je boljše kot oni prevajal iz francoščine v slovenščino!
V	začetku leta 1924 je zapustil Slovenijo in sprejel službo univerzitetnega docenta v Stras-burgu v Alzaciji; predaval je slavistiko. Redni univerzitetni profesor je postal 1. oktobra 1932.
Celih 13 let, to je od 1924 do 1937, je preživel v Alzaciji, in kaj vse je tudi v tistih letih napravil za našo slovensko domovino! Prostora mi primanjkuje, pa tudi skromnost profesorja Tcnijera ne bi prenesla, da bi tukaj popisal, kaj je moral pretrpeti zaradi slovenskega imena. Upajmo, da nam bo še zgodovina ohranila popi« tistih priložnosti, ko 6e je francoski znanstvenik zavzel za slovensko domovino in njeno visoko kulturo.
Na strasburškem vseučilišču je ustanovil lektorat za poučevanje češčinc leta 1928, in za poljščino, leta 1929.
Od leta 1924 jc bil še posebej profesor v institutu za tuje slušatelje. Ravno tako (od leta 1924 do 1932) je bil tudi upravitelj za delitev pomoči ruskim študentom Bil je obenem tudi član komisije »za publikacije filozofske fakultete univerze v Strasburgu«, od leta 1925 do 1937. Vsa leta svojega bivania v Alzaciji |e vodil knjižnico slovanskih jezikov, in ne samo v Strasburgu, temveč povsod drugod, kjer je le mogel, je preskrbel univerzitetnim knjižnicam velike zaloge slovenskih knjig, kar nas more le razveseliti.
S svojim znanstvenim delom v Alzaciji je zelo veliko pripomogel do poznavanja slovenske domovine in njene kulture, kajti po raznih krajih Al-zacije in Lorene je imel pogosto predavanja o Sloveniji.
Tam v Strasburgu se je naučil šc zraven tolikih drugih jezikov, ki jih že obvlada, še češčino, poljščino in turščino.
Prav rad sc pa pohvali, da je postal »slovčni-sant« na ljubljanski univerzi.
V državljanski vojni je bilo skladišče bomb in granat
Španski časopisi poročajo, da je V Madridu v petek zvečer med osmo in deseto uro na trgu Kraljice Izabele zletelo v zrak razkošno kraljevo gledališče. Ko je bil Madrid še pod oblastjo rdečih, je bilo v tem gledališču skladišče granat in bomb, ki so sedaj iz neznanega vzroka eksplodirale in v strašanskem trušču vzdignile v zrak vso lepo stavbo. Trije vojaki, ki so bili tu na straži, so bili težko ranjeni, med občinstvom, ki je nič hudega sluteč hodilo mimo stavbe po svojih poslih, pa jih je tudi več obležalo težko ranjenih. Po eksploziji se je na razvalinah kmalu razvil velik požar. Vse okoliške hiše so morali izprazniti. Šele proti polnoči se je gasilcem, ki so koirnaj dobro organizirani, posrečilo požar omejiti.
Gledališče so prav pred začetkom državljanske vojne začeli prezidavati. Organi Francovih oblasti so po zavzetju Madrida sicer izpraznili vsa skladišča eksplozivnih snovi, kolikor jih je še ostalo po mestu, očividno pa vseh takih skladišč še niso izsledili, ker so boljševiški oblastniki v ta namen uporabili vsak količkaj poraben prostor. Ker je bila stavba zastražena, je izključeno, da bi eksplozija nastala iz kake sabotaže. Poročila pravijo, da so se bombe in granate pač same od sebe vnele ,ali pa niso bile pravilno naložene in je kaka bomba zaradi tresenja po prometu okrog stavbe padla na tla in eksplodirala.
To gledališče je bilo pred državljansko vojno največje in najlepše v Madridu. Prve predstave v njem so bile že 1. 1850; prostora je imelo za 2400 gledalcev. Tik pred državljansko vojno so začeli oder prenarejati in modernizirati, sedaj pa je tudi ta ves v razvalinah.
Slavni pianist Padercvski, bivši predsednik poljsko republike, jc iz Amerike prišel v Pariz, od koder namerava oditi v Švico na daljši odmor. Slika: Paderevski, oprt na prijatelje, zapušča železniški voz na pariškem kolodvoru.
ŠPORT
Pariški tenis turnir
Naši igralci so imeli pri včerajšnjem tekmovanju nesrečen dan. Izpadel je najprej Kukuljevič, ki je imel za nasprotnika Američana Cookeja. Kukuljevič si je v drugem setu izpahnil roko in je moral odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. Mitič je imel za nasprotnika najboljšega poljskega igralca Tloczinskija. Mitič je izgubil igro v štirih setih z rezultatom 0:6, 4:6, 6:2 in 0:6. Punčec pa je premagal najboljšega angleškega igralca Hareja v treh setih z rezultatom 6:2, 7:5, 6:3. V nadaljnjem tekmovanju bo od naših sodeloval samo Punčec, katerega smatrajo francoski listi za enega najresnejših favoritov v francoskem teniškem prvenstvu.
Krasen uspeh Stariča v Nemčiji
Naš Starič se je zopet odlikoval na mednarodnih motornih dirkah, ki so bile v Straubingu pri Monakovem. V težki mednarodni konkurenci, v kateri so sodelovali Nemci, Angleži, Holandci in Čehoslovaki je zasedel odlično 3. mesto v kategoriji 500 ccm, v kateri se je vozilo 8 rund in je dirkalo 15 tekmovalcev. Pred Staričem- ista-, bila samo dva Nemca in je torej naš »leteči Kranjec* prvi inojzemec v tej tpžjd .borbi. Zato je dobil povabila za nadaljnja tekmovanja v Nemčiji in na Poljskem. Zanimivo je, da se ni prerinil v sprednje vrste znani Angiež Butler.
Zakaj motorne dirke ?
To vprašanje je večkrat na dnevnem redu med pristaši in nasprotniki motorizma. Nasprotniki enostavno hočejo, da motocikli ne bi smeli voziti po cestah, ker ropotajo, dvigajo prah in so nevarni potnikom itd. Toda tudi pristaši motorizma in celo nekateri lastniki molocikljev sami pravijo, da so dirke nepotrebne, češ, da znajo za svojo uporabo dovolj voziti.
Želja za napredkom pa nas sili k tekmovanju. Izpopolnili so avtomobile, motorje in sploh vse na svetu. Danes motošportni svet presenečen gleda mali 100 ccm motocikel, ki je zmožen razviti brzino 85 km na uro! Saj ga nič ni — in vendar tako švigne mali strojček mimo gledalca. Konstrukterji v raznih tovarnah so izpopolnili motorna vozila.
Minulo nedeljo je v Zagrebu »nepremagljivi* Anglež Butler sam občutil, da je Jugoslovan Starič tudi lahko boljši. V Straubingu pri Miin-chenu je med skupino evropskih mojstrov ostal Butler na 7. mestu — a Starič je bil 3. med najboljšimi Evropejci.
Tekma je potrebna! Vsak rad preizkusi svoj stroj, svoje zmožnosti, kar je mogoče predvsem pri tekmi. Tam se mora na vse paziti. Zato mora že znati doma motor prijpraviti, da je ubogljiv ter se ne sme mučiti z vžiganjem med tem, ko so vrstniki že odbrneli dalje. Pa tudi na klancih menjati prestave ni lahka stvar. Le sposoben more zmagati!
To so vprašanja, ki jih bodo reševali tekmovalci v nedeljo 18. t. m. ob pol 3 na motorni dirki Hermežanov na Podutiški progi.
Po športnem svetu
Italijanska lahka atletika se vedno izboljšuje, kar dokazujejo tudi rezultati, ki so jih dosegli italijanski atleti koncem zadnjega tedna. Postavili 60 namreč pet novih italijanskih rekordov.
Romeo je skočil s palico 4.05 m, Mario Lanzi je pretekel 400 m v ča6U 47 7 sek., Baracca (Milan) je teki a štafeto 4X100 m v času >41.6 sek in je izenačila rekord v štafeti 4X400 m s časom 3:18.2 din. Pri tem so štopali Lanzija na 47 sek. Tudi v Florcnci 60 postavljali nove rekorde. Bini je prišel v troskoku na 15.01 m; Maffey je zmagal v skoku v daljavo 6 skokom 7.54 m. V Turinu je rabil za 5000 mBeviaqua 10:08.9 din. in v Milanu je postavila atletinja Cressi nov ženski rekord v metu kopja z metom 40.12 m.
•
Norveška je končno vendar dobila naslednika za CharJesa Hoffa, ki šc danes brani evropski rekord v skoku s palico s 4.25 m iz leta 1925. Je to mladi Erling Kaas, ki ie skočil v Oslo lepo višino 4.10 m in jc potem, ko je oficijelno naskakoval rekord, prav nalahno oplazil prečko pri višini 4.27 m. *
Pri tekmovanjih francoskih lahkoatlctov, ki so bila v pariškem Jean-Boun stadionu, so e prav redkimi izjemami dosegli tekmovalci uspehe, ki bi odgovarjali povprečnim mednarodnim uspehom, radi česar Francozi nimajo posebno dobrih izgledov. Brisson je zboljšal rekord v teku na 110 m čez zapreke na 14.7 sek. Ramadier je skočil v višino s palico 3.90 m, Goix je pretekel 800 m dolgo progo v času 1:54 8 m in stari prvak Roel je bil prvi v metanju diska z znamko 46.79 m.
Olimpijska podzvezna dirka
Kolesarska podzveza Ljubljana razpisuje za dno 1«. junija propagandno olimpijsko podzvezno dirko za vso kategorije skupno. Propagandni start, za vse sku pine bo ob lfl pred Narodnim domom na Bleiweisovi časti. Od tu vodi propagandna vožnja na Aškerčevo eesti) jireko Št. .Inkobskega mostu na Galusovo nabrežje pred Prulami, na Grubarjevo nabrežje, preko Karlovskega mostu, kjer ho oficielni start; po Ižanski eesti na Ig, Škofljico. Lavriuo, Rudnik in nazaj na Grubarjevo nabrežje po isti poti do cilja, ki bo pred Narodnim domom.
Prijavo so sprejemajo na startu poj ure pred pričetkom dirke. Prijavnine ni. Za startno številko so položi lieeuea. Verificirani vozači, ki še niso dobiti licence, zastavijo 5 din
Start je obvezen za vse verificirane dirkače. Proti onemu, ki namenoma ne startu, ali neopravičeno izostane, se uvede disciplinsko postopanje. Izvzeti so krnji izven Ljubljane, ki sami prirejajo Olimpijski dan.
Vozi se po pravilih K. Z. J. in cestno-policijskih predpisih. Vsak vozač vo7.i na lastno odgovornost. Kolesa morajo hiti opre.nijena 7, dvema delujočima zavorama in zvoncem.
Protesti se vlagajo 1.1 minut po prihodu 10. dirkača. na cilj i. vlogo ?5 din, katera se po ugodni rtv Sitvi vrne, v nasprotnem primeru pa zapade v korist Olimpijskega odbora.
Število nu«riucuik s •Uapijskini (Ujlomami bo o^JA.Vljeno niiknaflU«.
, 4 Olimpijski petoboj v Celju
SK Celje priredi v okviru olimpijskega dne 1R. junija 10311 ob 8..10 na Glaziji olimpijski petoboj za omladince in seuiorje. Vrstili red tekmovanja:
skok v daljino, met kopja, tek 200 m, met diska, tek 15(10 m.
Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani atleti klubov članov J. A. Z. Prijave je poslati najkasneje do 15. junija na naslov SK Celje, Gosposka ulica 20, Prijavnimi lfl dinarjev ?.» tekmovalen. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JAZ.
Opozarjamo vse klube, da sr ho postopalo točno po razpisu, predvsem glede roka prijav in prijavnine, katera niorR hiti plačana pru(- pričetkom tekmovanja. Prijave, dospele pc določenem roku, se ne bodo pod nobfenim pogojem upoštevale.
V okviru gornjega tekmovanja se bodo vršile še sledeče discipline propagandnega značain, kjer imajo pravico nastopa tudi neverificirani atleti klubov —1 člani JAZ. 100 m juniorji B in C, omladinci in seniorji; Sini m omladinci in seniorji: ifkvi m juniorji B in C: troskok juniorji C. omladinci in seniorji; skok s palico juniorji C, omladinci in seniorji.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
S KGrafika. Danes bo od 5 dalje trening vseK aktivnih igralcev. Za prvo skupino je trening strogo obvezen. V četrtek seja odbora. V petek bo ob pol 7 članski sestanek, obvezen za vse igralce.
Kolesarska, sekcija 2SK »Hermes« obvešča vse svoje člane-dirkače, da se v nedeljo ob priliki olimpijskega dneva zanesljivo udeleže dirke, ki bo ob 10 izpred Narodnega doma na Ig, La-verco in po Dolenjski cesli spet pred Narodni dom (vsega okrog 30 km), kjer bo cilj okrog 11. — Odbor.
ZFO
i dan
ZFO vrste na
V nedeljo, dne 18. junija nastopi v okviru olimpijskega dne tudi vrsta ZFO na ljubljanskem Stadionu. Ta nastop obstoja iz izbirnega tekmovanja, katerega se udeleže najboljši telovadci ZFO, ki bodo tekmovali v prvih izbirnih tekmah za letošnje mednarodne, ki bodo v času od 5. do 7. avgusta v Liegu (Belgija). Tekmovanje obsega poljubno vajo na drogu, bradlji, konju z ročaji, krogih, poljubno prosto vajo, skok čez konja (obvezen) in tok na 100 m. Vrsta za mednarodne tekme šteje 8 (6 in 2) tekmovalcev, izbirnih tekem se bo pa udeležilo 12 odnosno 14 bratov z Jesenic, Kranja, Komende, Sv. Helene, Ljubljane-ViS in Celja.
Tekmovalci in tekmovalke za Maribor - pozor!!
Vse tekmovalce in tekmovalke, odnosno odseke in krožke opozarjamo, da je rok za prijavo za letošnje tekme Zveze, ki bodo od 29. junija do 2. julija t. 1. v Mariboru, podaljšan do 20. junija. Do tega roka morajo biti vse prijave za tekme pri Zvezi, ker se na poznejše prijave na bomo mogli ozirati. Obenem s prijavami je poslati tudi prijavnino, ki jo predvideva tekmovalni red. Odseki in posamezniki, ki imajo prehodna darila, se pozivajo, da jih vrnejo Zvezi najkasneje do 20. t. m.
Tekme za telovadni in športni znak
Vsi kandidatje, ki so se prijavili za tekmovanje za telovadni in športni znak ZFO, se opozarjajo, da se vrši to tekmovanje v nedeljo, dne 18. junija na Stadionu v Ljubljani. Pričetek točno ob 8 zjutraj. Prijaviti se je pri komisiji na Stadionu. To tekmovanje se vrši ob vsakem vremenu.
Kongres Kristusa Kralja
od 25. do 30. julija 1939
Nujna prošnja
Toplo prosimo vse župne urade, ki Se niso 'dobili zaradi nepredvidenih zaprek kongresnih lepakov, da nam to takoj sporoče. Poslali jih bomo čimprej. Kjer kongresnega lepaka še niste nabili pred cerkvijo ali na kakem drugem javnem mestu, storite, prosimo, brez odlaganja! Zbudimo ves narod k sodelovanju za kongres, ki se nam z veliko naglico približuje. Nebeški Kralj bo \reako žrtev tisočero povrnili
Prispevajte za kongres!
•Kongres bo velikanska prireditev. Velikanske prireditve pa zahtevajo veliko denarja, če imamo denar za vse mogoče potrebne in nepotrebne reči, ga imejmo še za kongres, ki bo vendar etvar vsega naroda. Pokažimo pred tujci, da smo Slovenci narod, ki zna tudi nekaj žrtvovati. Po-služite 6e čekovnega računa, ki ima naslov: Pripravljalni Odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana, štev. ček. računa 11.7111
Glavna kongresna pisarna
Čeprav smo večkrat v časopisju oznanili naslov kongresne pisarne, se pogosto dogaja ne samo v Ljubljani, ampak tudi po deželi, da mnogi ne vedo, pravega naslova in zato čestokrat romajo razna pisma po vsej Ljubljani, preden dospejo v kongresno pisarno. Vsem interesentom sporočamo, da je glavna kongresna pisarna v Ljubljani, Tyr-ševa cesta 31/1. Na omenjeni naslov naj se, prosimo, naslavljajo vsa pisma, ki zadevajo VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja. V kongresni pisarni se dobe tudi vedno vse informacije. Uradne ure so za stranke od 10 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne.
Vesela novica Iz Sarajeva
' Nadškofijski ordinarijat vrhbosanski iz Sarajeva nam sporoča, da se je osnoval v Sarajevu pripravljalni odbor za mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo letos od 25. do 30. julija v Ljubljani. V pripravljalnem odboru za kongres Kristusa Kralja so najodličnejši zastopniki verske »n svetne oblasti. Sarajevski odbor 'je že stopil v neposredno zvezo s centralnim odborom v Ljubljani.	, , i. i i i . i i i.i	i •
Angleška univerza v Cambridgeu je lordu Chat-fieldu. ameriškemu poslaniku Kennedyju in pisatelju Paul Claudelu podelila naslov doktorja »ho-noris causa«. Na sliki vsi trije doktoranti v uni-Jormah univerze, od leve na desno: P. Claudel, lord Chatfield in poslanik Kcnnedy.
Te novice smo bili zelo veseli, kar priča, da se bo v lepem številu odzvala našemu vabilu vsa Hrvatska, kakor prihajajo poročila v zadnjem času. Vse naše drage Hrvate, ki bodo prišli v slovensko metropolo žo sedaj iskreno pozdravljamo.
Župni pripravljalni odbori
V zadnjem času 60 se osnovali v ljubljanski in lavantinski škofiji še drugi pripravljalni odbori za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, katerih imena danes sporočamo:
Ljubljanska škofija: Kolovrat, Šmarje pri Ljubljani. Kranjska gora, Boh. Bela, Sv. Lovrenc ob Temenici, Smlednik, Hotič pri Litiji, Sora, Predoslje, Radeče pri Zid. mostu, Adlešiči, Komenda, Št. Jurij pri Grosupljem, Vel. Lašče, Jesenice, Št. Rupert na Dol. Kibno pri Bledu, Črni vrh pri Polhovenigradcu, Fara v Kostelu, Stopiče, Primskovo pri Litiji, Sv. Trojica pri Cerknici, Trebelno, Bukovščica nad Šk. Loko.
Lavantinska škofija: Sv. Rok ob Sotli pri Rogatcu, Ormož, Sv. Lovrenc na Pohorju, Luče, Puščava na Pohorju, Celje, Sv. Marko pri Ptuju, Teharje pri Celju, Zg. Sv. Kungota. Sv Križ pri Rogaški Slatinij Braslovče v Sav. dolini, Loče pri Poljčanah, Dobova pri Brežicah, Kotlje v Mežiški dolini, Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Toplo prosimo, da se nam čimprej sporoče tudi druge župnije lavantinske in ljubljanske škofije. Dnevi kongresa se naglo bližajo in zato je potrebno, da zajame val navdušenja za kongres vso Slovenijo, da se bo zlasti zaključnega slavja, t. j. »Igre o kraljestvu božjem« in nedeljskih svečanosti na Stadionu udeležilo kar največ našega naroda.
Kristus kraljuj, v Sloveniji naši nam gospoduj!
Stara rana se na novo odpira
Po uradnih poročilih je odšlo letos do 16. maja iz okrajev Murska Sobota in Lendava 6178 oseb. Iz okrajev Brežice, Črnomelj, Krško in Novo mesto 817 oseb. Poleg lega je odpotovalo v Nemčijo na poimenski poziv in deloma protipostavno nad 1000 delavccv. Tako je letos odšlo samo v Nemčijo nad 8500 Slovencev.
Francosko generalno društvo za emigracijo v Zagrebu je v Sloveniji nabralo 1400 delavcev, francosko društvo »Foma« pa 200.
Vsega skupaj je torej odšlo v tujino prvih pet mesecev letošnjega leta nad 10.000 naših ljudi.
Podatkov o preseljevanju Slovencev na jug naše države nimamo zanesljivih Poznavatclji teh razmer trdijo, da jih je odšlo precej nad 3000.
Vsi ti podatki morajo pretresti vsakega narodno čutečega Slovenca, ki se še zaveda, kaj pomenja za narod imeti tako na široko odprto življenjsko žilo, iz katere v mogočnih curkih odteka naša najboljša narodna kri. Kakšna more biti naša bodočnost? Nas tu doma je samo še nekaj nad 1 milijon dvestotisoč. Naši sosedje pa štejejo sebe v visoke milijone. Pa — kako zelo skrbe za vsako kapljico svoje krvi, ki živi kje v tujini. Kako z mrzlično pridnostjo in delom pa s potrebnimi žrtvami hite reševati. Pri nas pa .. .7
Ko gledamo te strašne številke, se nam zdi, da smo prišli nazaj v tisto predvojno dobo, ko so nam deset in deset tisoči naših ljudi bežali preko oceana. Pa kaj smo storili, da zacelimo to rano, da ustavimo kri, katere odtok nas more končno popolnoma oslabiti? Ali smo se potrudili, da bi za svojo kri v tujini odrešujoče poskrbeli? Nič, prav niči
In danes? Ko smo izgubili po vojski skoraj milijon svojih ljudi onstran meja poleg teh strašnih izgub, nas kaj peče ta rana? Se je kaj zavedamo?
Danes je najvažnejše delo — reševanje naše krvi na tujem, če hočemo rešiti sebe, svojo narodno življenje.
Izseljenska zbornica in Družba sv. Rafaela bosta te dni razposlali posebne okrožnice, v kateri vabita vse, ki še slovensko čutijo, v svoj krog k sodelovanju pri reševanju naše krvi na tujem.
Te dni je hodil njun zastopnik po Ljubljani med krogi, o katerih smo bili prepričani, da imajo največje razumevanje za to ogromno narodno vprašanje. Obiskal je nad pesto gospodov, pa je našel — 35 no-
Mizarji!
Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri
»Jeklo« - Stari trg
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Potra c. 14, Ljubljana.	(1)
Poročne prstane
uro, verižice, uhane, ka-kar tudi očala - kupite zolo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farno cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
MALINOVEC
pristen, naraven, • čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo In veliko v lekarni dr. G. P1CCOL1 -Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
IZBIRA NI TE2KA
kadar ]• treba določit) Časopis v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri terr upoštevaj list, potom katerega bo prlSe) zagotovo v stik a najširšimi kupnomočnlml sloji prebivalstva. ln to je naš dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — • malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča.
„LUSTRA" V. Laznik
LJubljana, Gosposvetska 8.
vih članov in naročnikov na glasilo »Izseljenski vestnik«, brez katerega ne bi smela biti danes nobena slovenska hiša, kjer je le še malo slovenskega čuta in slovenske zavednosti.
Bog ve, kakšen bo uspeh te nove okrožnicc?
Naša stara rana se na novo grozeče odpira. Na novo nam odteka naša najboljša kri curkoma iz našega telesa. Pesem poje, da je naše majhnosti »kriv tuji meč«. Ali res? Ali ni krivda še nekje drugje...?
»Delavska politika« « obsojena
Maribor, 13. junija.
Danes je bila pred mariborskim okrožnim sodiščem zanimiva razprava proti »Delavski politiki«. Na zatožni klopi je sedel njen odgovorni urednik g. Adolf Jelen, tožil pa ga je zidarski mojster g. Vinko Lašič iz Maribora zaradi članka, objavljenega v »Delavski politiki« dne 13. decembra lanskega leta pod zaglavjem »Koliko znaša dobiček stavbnih podjetij?«.
V tem članku se omenja, da se v Mariboru posebno zidarski mojstri in majhni stavbeni podjetniki vedno pritožujejo, da je njihovo delo zvezano z velikim rizikom in stroški ter da je dobiček le nizek, če ga je sploh kaj. Konkretno potem opozarja na primer, ki se je pokazal v neki pravdi pred mariborskim sodiščem, kjer toži znani zidarski mojster L. V. (mišljen je Vinko Lašič) nekega gostilničarja iz Studencev, ki je baje razdrl z njim sklenjeno pogodbo, da mu odda neka zidarska dela. L. toži sedaj gostilničarja na povračilo škode, ki jo je utrpel, ker je oddaj gostilničar delo drugemu, odnosno na povračilo odišlega zaslužka. Ta zaslužek pa je izračunan tako, da bi odpadlo za delavske mezde 1000 din, podjetnik pa bi zaslužil kar 0200 din. - Na ta način bi bil dobiček podjetnika res ogromen v primeri z delavskimi mezdami — saj bi vsak delavec delal za svojo plačo le eno uro na dan, ostalih devet ur pa bi delal za čisti dobiček delodajalca.
G. Vinko Lašič je vložil zaradi članka z zgoraj navedeno vsebino proti odgovornemu uredniku »Delavske politike« tožbo. V svoji tožbi dokazuje, da je bilo pisanje »Delavske politikec docela napačno in tendenciozno. V resnici je bila stvar popolnoma drugačna. Stavbenik Vinko Lašič je že vršil za omenjenega gostilničarja razna dela, ker pa je ta potom pogodbene stike enostavno prekinil, ga je tožil na ostanek dogovorjenega plačila. Od tega ostanka je odbil znesek 1000 din, katero si je prihranil na delavskih mezdah, ker ni dovršil zidave- dveh' malih- podstrešnih sobic. »Delavska politika« pa je prinesla omenjeni članek že v začetku pravde, kar dokazuje; dii je'' imela nek čuden interes na koniij' začeti zadevi. S tem ni samo škodovala podjetniku, temveč je vplivala tudi na razmere med njim in njegovim delavstvom.
Pred razpravo je bil napravljen poskus poravnave. Tožitolj g. Lašič bi bil pripravljen, da se poravna pod pogojem, če toženi lojalno objavi po|>ravek v svojem listu, obenem pa da ga ohjavi tudi v »Slovencu«. Ker pa toženi zadnjega zahtevka ni sprejel, se je razprava vršila. Odgovorni urednik »Delavske politike« g. Adolf Jelen je bil obsojen na 14 dni zapora, 1000 din denarne kazni in na objavo sodbe v »Delavski politiki«, pogojno na dve leti.
Litvinov izključen iz vrst brezbožnikov
Iz Moskve prihajajo poročila, da je vrhovni svet Zveze brezbožnikov izključil iz svojih vrst nekdanjega sovjetskega zunanjega ministra Maksima Litvinovega, njegovo ženo in njegove otroke. Vrhovni svet se ni čutil več dolžnega, da bi svoj sklep kako utemeljil. Litvinov je bil sicer samo »častni brezbožnik« in so mu ta naslov dali 1. 1934 »zaradi njegovih izrednih zaslug za mednarodno brezbožniško gibanje«. Njegov naslednik kot komisar za zunanje zadeve, Molotov, je pa član Zveze brezbožnikov že več let.
Aleksij Pelipenko:
47
Uhrajina joka . • •
Zaradi teh poročil je poveljnik sklenil gozd še v isti noči Obkoliti in napasti. Ker pa rdeči vojaki niso kazali posebnega nagnenja, da bi vdrli v gozd, se je poveljnik zadovoljil, da se gozd kolikor mogoče tesno obkoli in postavi strojnice ter topove, ki bi v odločilnem trenutku posegli vmes.
Na vse zgodaj so rdeči vdrli od vseh strani v gozd. Iz polnih prsi so kričali: Hura! Toda nihče jim ni odgovarjal in tudi na odpor niso naleteli. Le tu in tam so našli še kadeče se grmade, ki so pričale, da je nekdo pred kratkim še tukaj hodil. Previdno so se plazili od drevesa do drevesa in so le počasi napredovali; napredovanje je trajalo cele ure.
Od časa do časa so se ustavili. Divizijski poveljnik se je prepričal o stanju čet, težke strojnice so vlekli za seboj in na glavni vozili poti, ki je peljala skozi gozd, so sledili topovi.
Proti poldnevu so se pripravili, da bi začeli preiskovati §e srednj del gozda. Divizijski poveljnik je bil trdno prepričan, da bo uspel.
»Sveže grmade pričajo, da so lumpje še v gozdu. Izpad ni bil mogoč. Tu na zemljevidu imam še majhen krog, na katerem so se zbrali. Tu sredi gozda je travnik in sedaj pritisnemo od vseh strani nanj in jih enostavno postrelimo.«
Mrmraje so prodirali rdeči vojaki. Bali so se Komarjevih
pristašev, poleg tega so bili utrujeni, ker so celo noč bdeli.
*
Zopet je prešlo nekaj brezuspešnih ur, ko so čete stopile
od vseh strani na trato.
Razočarani so obstali, trata Je bila prazna. Divizijski poveljnik je kar besnel od jeze.
Sredi trate je stal velik hrast. Okoli hrasta je bila zemlja razrita in tudi na deblu je bilo videti, da ga je nekdo obdeloval, ker je bila skorja okrušena.
Častnik, ki je vodil srednje krilo, je stopil do hrasta, pogledal kvišku med debelo vejevje in naenkrat zavpil:
»Tu zgoraj je nekdo.«
V hipu so se vsi vrgli na zemljo in iskali kritja. Oni, ki se niso še pokazali na piano, so se zopet hitro skrili.
Mož, ki je bil na hrastu, se je začel glasno smejati. Videli so ga, da je mirno sedel na debeli veji in kadil cigareto.
»Komar! Komar jel« je zakričalo nekaj rdečih vojakov, ki so poznali voditelja upornikov iz raznih spopadov. Ze so napenjali peteline.
»Ne streljati!« se je drl divizijski poveljnik, »dobiti ga moramo živega v roke!«
Komar se ni ganil. Tedaj so se počasi približali. Vsak ga je hotel videti. Kar gnetli so se okoli drevesa. Poveljnik mu je gori zaklical:
»Pridi doli, bandit! Dobili te bomo itak živega. Pridi doli, če ne prežagamo drevo!«
»Prišel bom, tovariš poveljnik,« je Komar mirno odgovoril. »Samo počakajte, da pokadim cigareto.«
»Ti pes!« je poveljnik jezno zakričal. »Le počakaj, kožo ti bom odri z glave!«
Nekaj vojakov je zopet merilo na Komarja.
»Ne streljajte, sem ukazal. Kateri bedak pa strelja?« se je poveljnik drl.
Vsi so se gnetli okoli hrasta in psovali Komarja ter stiskali pesti. Toda on je mirno kadil svojo cigareto in se niti ganil ni. Potem je pa začel plezati navzdol. Rusi so vedno bolj tesno obstopili deblo in ko je Komar sedel že na zadnji veji, so nekateri že po njem grabili. Od cigarete je bil le še ogorek. Tedaj je vstal, zakričal nanje: »Svinje!« in izpljunil
ogorek v velikem loku v zrak. Potem je še zaklical z močnim glasom:
»Živela Ukrajina!«
Kar se je zgodilo potem, je prišlo nenadoma, kot strela z neba: Kratko prasketanje na vseh straneh drevesa, majhni plamenčki so zagoreli sem in tja po deblu in potem, hipoma se je stresla zemlja, hrast se je zamajal. Grozovit pok, kot grom med nevihto! Tla so se zamajala, ogenj je v plamenih sikal iz zemlje. Na tisoče koščkov razbit je hrast zletel s Komarjem in okoli stoječimi Rusi v zrak.
Komar je spravil semkaj vse strelivo, kar ga Je imel ln eden njegovih pionirjev je pripravil razslrelitev. Bil je mehanik v sladkorni tovarni v Stepanivki. Komar ga je prosil, da bi tako uredil, da bi užigalna vrvica gorela tako dolgo, kakor se kadi ena cigareta.
•
Po tej poti je šel Štefan Komar in o kateri ni svojim
tovarišem ničesar povedal. Končal je kot junak Samson in vzel seboj svoje sovražnike.
Malo teh, ki so ga odšli loviti, se je vrnilo. Grozovito so se prestrašili in so že trepetali, če so le zaslišali ime Štefan Komar.
To se je zgodilo na travniku župnika Nikandra v Vranjem gozdu.
Poleg groba župnika Nikandra v Volovodivki se je pojavila nova, visoka gomila. Tu počiva ono, kar so kmetje našli umrljivega od Komarja. Bilo ni veliko. Na grob pa so postavili križ z napisom:
Tu počiva Štefan Komar, zvezda svojega ljudstva. Njega ni več, toda v svojih delih bo živel večno.
KONEC.
Otroški kotiček.
66
Konti Ahačifi
Nosan in Zalika
Bumf! zažene tolsta Mica ubogi punčki kar s praga v najbolj prašen podstrešni kot, da se kar zakadi. Joj! Kako so se miške raz-bežale, velike in male! >Glej no glej! Dva nova gosta! Kaj neki tu počenjala bosta?« so se spraševale miške in radovedno stikale sive glave.
Ubogi zavrženi punčki pa nista počenjali sploh ničesar. Kakor sta prileteli, tako sta obležali in mirovali. Zalikina glava leži na Nosanovem srcu in sliši, kako ji šepeta No-sanovo' štcfe: »Zalika! Smiliš s«!'Jhli hudb, a ker si pri meni, mi je sladko!« Zalikin srček pa je zaječal: »Te nesreče ne mOfem preživeti! Brez nosa sem in hočem umreti!«
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi Z din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek xa mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
[250333
Sljudo (Glimmer)
za fasade, vsako množino dobavljamo ugodno. Anton ln M. Urblč, Zagreb, Makslmirska 114.
i	1	Hinnr"^ flrail	i
Šiviljska pomočnica
Išče službo z oskrbo v hiši, da bi pazila na otroke In šivala. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9676.	(a)
Šiviljska pomočnica
Išče mesto v Mariboru ali Ptuju. Gre tudi za sobarico aH natakarico. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9671.	(a)
Kontoristinja
a znanjem slovenskega ln nemškega Jezika, išče službo, event. tudi samo dopoldne ali popoldne. -Ponudbe poslati v upr. »Slov.« pod »Dobra pisarniška moč«.	(a)
mm\
Fant
pošten, star 16 let, bi se rad izučil za mehanika. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9458.	(v)
Zaslužek
Vsaki osebi, družini
nudimo stalni zaslužek doma. Pišite: Anos, Maribor.	(r)
Dva mizarska pomočnika
z daljšo prakso, so takoj sprejmeta. —• Franc Oospodarlč, mizarstvo, p. Kadeče pri Zidanem mostu.	(b)
Služkinjo
vajeno meščanske kuhe -sprejmem takoj ali pozneje. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ljubljana-mesto« št. 9723.	(b)
ilužbodobe
Dva mizarska pomočnika
dobra, sprejme A. Kregar, št. Vid n. Ljubljano
GAMA
Gnojniine črpalke brzoparilnlkl Štedilniki
novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje
Podriajj Ciril, Ig 147 pri LJubljani
Izurjene pletilje
takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9727.	(b)
Pekovskega pomočnika
sprejmem. PredBtavIt! se
osebno. Naslov v upravi »Slov.« pod šltro »Stalna služba« št. 9689.	(b)
Sezijska sobarica
stara 20—30 let, vešča tudi serviranja ln nem šfiine, dobi službo v pen-sionu na Gorenjskem. — Ponudbe v upravo »SI.« pod značko »Cista« 9718
Rezultat konkursa
za idejno skico za sodnijsko palačo in zapore v Splitu.
Ocenjevalno razsodišče je dne 24. maja 1939 izdalo odlok, da se nagrade sledeča deia:
Hed št.	Geslo	Nagrada			Ime autorja
7	1199	II a.	din	30.000	Ing. arh. Boris Deviede in Rikard Marasovič Zagreb
21	5005	II b.	din	30 000	Ing. arh. Vide Vrbanič in
					Ing. arh. Vladimir Turina, Zagreb
6	xxxx	lic.	din	30.000	Despot Inc. Nikola in Knezič Ing. Andjelko, Zaiireb
1	0210	III a,	din	12.000	Ing. Zoja Dumengjič, Ing Zvonimir Vrkljan in Ing. Selimir Dumengjič, Zagreb
18	2323	III b.	din	12.000	Ing. Mate Bajlon in Ing. Emanuel Šamanek, Sarajevo
19	1001	IIIc.	din	12 000	Mladen Kauzlarič in Ing. Stjepan Gomboš, Zagreb
20	1147	IV a.	din	8.000	Ing. Zorislav Franjetič Zagreb
17	13531	IV b.	din	8.000	Arh. Vera Čirkovid in Arh. Jevrem Vučkovič, Zagreb
16	7777 črno	IV c.	din	8 000	Ing arh. Slavko Lowy, Zagreb
Uradnik
mlajši, zmožen slovenskega, srbohrvaškega ln nemškega jezika - dobi takoj službo. Ponudbe z navedbo vseh podatkov poslati v upravo »Slov,« pod »Uradnik« št. 9725.
PREDSEDNIŠTVO APELACIJSKEGA SODIŠČA. SPLIT
Naznanjamo žalostno vest, da je včeraj ob 1, previdena s tolažili svete vere, po kratki, mučni bolezni nepričakovano umrla naša dobra mati, sestra, teta, stara mati, gospa
Marija Klemene roj. Kušar
v 81. letu starosti. — Pogreb bo v četrtek popoldne ob 4 iz hiše žalosti Zg. Šiška, Vodnikova 58 na pokopališče v Dravlje. Drago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag
spomin.	,,
Globoko žalujoča rodbina Klemene.
Sezijska sobarica
stara 20—30 let, vešča nemščine, dobi službo v pensionu na Gorenjskem. Ponudbe v upravo »SI.« pod značko »Snažna« št. 9717.	(b)
mMMKflmHHI
Stavbišče
za hišo, v Strellškf ulici, zaradi odselitve nujno prodam. Naslov v upravi Slov.« pod št. 9724. (p)
Prodam hišo
z dobro idočo parno pekarno v Ljubljani zaradi družinskih razmer. -Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod »Parna pekarna« št. 9675.	(p)
Planinska hiša
v bližini Celja, nova, dve sobi, kuhinja, ca 5 oralov lepega mladega gozda, zdrava, krasna lega, naprodaj. Cena 16.000 din. — KirbiS, Celje.	(p)
Izredna prilika
za varno naložitev denarja je, ako kupite parcelo na prometnem kraju v izmeri 2000—5000 m», ob državni cesti, z vodovodom in elektriko, po ugodni ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. -Vižmarje 59.	(p)
Vnajem
ODDAJO:
Konjski hlev
oddam. Krakovska ul. 21
la sveže češnje
za vkuhavanje, črne ln rdeče kg 4 in 4.50 din, sveže hruške špingle košarice 45 kg tranko voznina razpošilja G. Drech-sler, Tuzla.	(1)
KLEINDIENST & POSCH
MARIBOR, Aleksandrova c. 44
Orehova jedrca
zdrava in lepa po 20 din, in orehe po 6 din - nudi Sever & Komp., LJubljana.	(1)
^Preiii^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 Postrežba brezhibna
VINA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupile pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
Devtar
Pozor!
2e z 10.000 din si lahko
zaslgurate brezskrbno življenje, ako pristopite k novemu podjetju. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Laboratoren« 9557.
PENZIJON
»Kčeri Božje Ljubavi« u Supetru na Braču
Zdravo letovišče ob morju med smrekami in bori. Ugodne zveze z bližnjim Splitom, odlično kopališče in senčen park. Penzijon 45 din za osebo, Priporočljivo za družine in častite gg. duhovnike.
KflMGSRNE
za mošhe športne in promenadne obleke
iz domačih rn inozemskih tovarn nudi po posebno znižanih cenah
F. I. Goričar, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 29.
Oglejte si razstavljeno blago v naših izložbah, kakor tudi zalogo v naših novih prostorih, kjer imate svetlobo za izbirati kot na prostem I
Razprodaja
nabožnih, pokrajinskih in umetniških slik
od 9. do 30. junija 1939
v trgovini H. Ničman — Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2
i
No zamudilo ugodne prilike, ker bomo razprodajali krasno slike po neverjetno nizkih cenah.
Manjši lokal
se odda na Tyrševl 82. Poizvedbe v upravi »SI.« pod št. 9465.	(n)
Brivski lokal
dobro vpeljan, in stanovanje - se odda. - Zak, Trbovlje.	(n)
</-*-7—*-
Rečem Va m TA HRANAZAKOŽO ] Z BIOCELOM JE ČUDOVITA/
lo dok ozuje. do se kožo do hroriifi
Skladišče
za stavbni les bi posodil po nizki ceni z souporabo telefona lastniku žage ali jelovega gozda, ki bi hotel Imeti v Zagrebu svoje skladišče. — Naslov: Ivan Puškes, Ilica 69.
Kupimo!
Lokomobilo
ali Sauggasmotor, z generatorjem, za lesne odpadke ln žaganje, učinek okoli 30—50 ks, v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe z navedbo fabrlkata, letnice fabrikacije in stanja kotla v upravo »Slov.« pod »Lesna industrija« št. 9716.	(k)
Glasba
Tega ne more nlkdo
Poljubne najnovejše plošče samo po Din 30"—. Razen tega vzamemo tudi staro v račun.
Zahtevajte seznani.
Razno
Gumbnke, gumbe, entel,
ažur, monograme izvrši
ekspres
Matek & Mikeš
LJUBLJANA
Frančiškanska ulica

n? J AV*.*»
Objave
Dražba
bo 18. junija ob 4.30 pop. na Livadi št. 3 : moško kolo, omara, dve nočni omarici.	(r)
Javna dražba
Danes ob 14 bo javna dražba raznih dobro ohranjenih predmetov pri ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora v Šiški.	(o)
MOJ zdravnik ml je dejal, da se Bio-cel, vsebovan v tej posebni hrani za kožo. pridobiva iz skrbno izbranih mladih živalL Globoko prodre v kožo in dovaja jI hrano ki je potrebna, da postane čvrsta, sveža in mlada. Bigcel je iznašel" neki glasoviti profesor dunajskega vseučill« šča. Zdaj je Biocel kombiniran z rožnato kremo Tokalon baš v pravem razmerju, da lahko redi kožno tkivo. Uporabljajte to kremo zvečer, zjutraj pa uporabljajte belo kremo Tokalon. V 3 dneh Vam bo pokazala pot, da se rešite napak svoje polti in ohlapnih mišic lica. Pri poizkusih, ki jih je dr Stejskal napravil na kliniki dunajskega vseučilišča prt ženah od 55 do 72 let, so gube izginile v roku šestih tednov.
H. SUTTNER
Brezobvezen ogledi
KOLESA
kupite dobro in pečenj tudi na obroke pri
Ljubljana
Aleksandrova &
Pedikiranje
odstranjevanje kurjih očes brez krvavenja in bolečin, zdravljenje nohtov in masažo nog. bo odslej dalje v kopališču hotela 2>Slon< v novem lokalu izvrševal g Dekanifc, odličen strokovnjak, za 9 din
Vzajemna posojilnica
r. z. z o. z.
y Ljubljani, Miklošičeva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožka) Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila.
+
(Jmrla nam je, previdena s tolažili svete vere, naša ljubljena soproga, mama in teta, gospa
Cecilija Peruzzi
roj. Leskovsek
soproga uradnika drž. žel. v pokoja
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 14. junija ob treh popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 13. junija 1939.
Žalujoči ostali
la Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdaiateli: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenžiž