TRST, nedelja 1!' septembra 1955
Leto XI. - Št. 215 (3144)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina platana v gotovini
Tel. 94-638. 93 808, 37-338
«-338 - d' UU MONTECCHI it. 6, II nad. — TELEFON SJ-SM IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» —	Tel.	MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350. Četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir- fLRJ	aiLenhe
iine V Siri„f°flruž- GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak	mm	PoSlnl tekoči račun Založništvo tržaikega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska urzavna	zamio* oiovernje.
1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm iirlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30	din.’	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcčl račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdala Založništvo tržaškega	»»»» u.zuz- i ^
OBČNI ZBOR KOROŠKE ZVEZE SLOVENSKIH ORGflMIZflCIJ
Koroški	Slovenci
izvajanje člena 7. drž. pogodbe
Molotov in von Brentano bosta določila vprašanja
katerih je že sedaj mogoče začeti konkretna pogajanja
Letgr ,
Xj 30 P°mlad je bila v državna
tr«i|# ' Dunaj se je ttfijj , 5P°r<ižtiniom, ki je . 20 sklenitev av-
Proučila boata tudi vprašanje obnovitve diplomatskih odnosov tor obe vprašanji, ki t5 > tnnl .0..unai !e ^ Ju Je sprožil Adenauer - Posebna komisija bo proučila zadevo obnovitve trgovinskih odnosov - Odločen odgovor Hruščeva na Adenauerjeve pripombe o vojnih zločincih
Mite«
vne pogodbe, za
jNili eqa }zmed mučnih i °Po e,Vj>Ta*ani. ki delijo 0 Že 62 d°ber mesec dni ftttile ZQ<lnje tuje čete za-Tr'nut„ij0-
Č»i 2ol “ se mudi v Mn-^(ttauer nonemški kancler i* deten„^*- Zel° močno vlad-
lil» ''ve?0' Znrešeno P° bi trizo ta„ pri6akovati	re-
°la’	ie sledil	mo-
^ dri Taz-,OVor°m avstrij-^r,,knje'’ni>Cov' Avstrijsko 2<i	ret??	Povsem	zre-
se je	do-
da
da se je nekoliko
tolttbn/e^*0> je bito samo
Njjl, 8 v mednarodnih *’°®0tibe n*teu avstrijske X -Je se“eda spet pozi->oj. i ,v"la na nadaljnji « m”* »k bi le stež-‘Itija • Ženeve. Toda
X Ne bila ves čas po ,°ilica n, j" država; črta 0|iom cd Vzhodom in Za-
* ^tnl(ir °. °*tr° izražena *trijslceni ’’ ie bila po av-V, °THiu. že močrto »"i n«»tr„i AvsMjska oblju-t r52ti ,n°s,‘ n> spre.me-
> ž#io,teii° me<i b,oki’
»4Po	88 vedno delijo
'
> & nai”ločnejŠe. Posle I1!® 8«., ie <•»- •
bienifi ateri)l je vsaka i,etounih ?, enplia izmed v aborov in pred-
h}lMnolh v marsičem i:.0	pozicijo. Borba
l,fci.O ieW hodile Nem-»«ale in 3° toliko for-
fbje L^^čiji je bilo
8<l obema blokoma nejše. Posle-izoblikovati',’ °d i.""'*1'1 nemških' dr-katerih
re tleeh i3? bilo izoblikovala * ločeno  	3.
5 katero je Ade-l! **t0 -Nn° usodo, je dol-
Uifj
Po?i,-inda povezala vso ! '“a i X usodo J«oju eriadovala ne le v s .n Od«,
**X 3 "tthega zahodnega
'bS L.
wSL * je nastal, je *i-JttXL n in škodijiu za tjA	stabilizacije v
obijl.ki , Uarja pa razme-
X X*icer U omiljeni X N VSpraš
^ "'Ol
Z“>lod,
°«ou med Vzho-oni, temneč tu-
MOSKVA, 10. — O današnji drugi seji moskovske konference, ki je trajala od 10. do 13.30, je popoldne poročal šgf tiskovnega urada v sovjetskem zunanjem ministrstvu Ujišov na tiskovni konferenci. Povedal je, da so na seji govorili Bulganin, Adenauer, zunanji minister von Brentano, Hruščev, sovjetski zunanji minister Molotov in podtajnik v nemškem zunanjem ministrstvu Hallstein.
Po seji je bilo sklenjeno, da ne bodo takoj določili dneva prihodnje seje. Zunanja ministra obeh delegacij pa bosta skupno s svojimi izvedenci proučila vprašanja, o katerih bo že sedaj mogoče voditi konkretna pogajanja.
Maršal Bulganin, ki je govoril prvi, je analiziral včerajšnje Adenauerjeve izjave ter poudaril, da zaslužijo sleherno pozornost in da se v celoti strinja s kanclerjevim mnenjem o važnosti pogajanj ter o težavah, ki pri njih lahko nastanejo.
Zatem je Bulganin poudaril, da je sovjetska delegacija zadovoljna nad Adenauer-jevimi izjavami, da nemška zvezna republika ne postavlja nobenega predhodnega pogoja za normalizacijo odnosov s Sovjetsko zvezo. Glede Adenauerjevih izjav o vojnih ujetnikih je Bulganin dejal, da gre tu po njegovem za nesporazumljenje. «V Sovjetski zvezi ni nemških vojnih ujetnikov, je dejal Bulganin. Vsi vojni ujetniki so bili že osvobojeni in repatriirani.. Sedaj so v Sovjetski zvezi samo vojni zločinci bivše hitlerjevske vojske, ki so jih sovjetska sodišča obsodila zaradi izredno hudih zločinov proti sovjetskemu ljudstvu. 1. septembra 1955 je bilo v Sovjetski zvezi še 9626 vojnih zločincev«. Bulganin je tudi izjavil, da je obsodba teh ve-
likih vojnih zločincev izhajala iz občutka »prave človečnosti«, ter je dodal, da »sovjetsko ljudstvo ni moglo nikoli razumeti, čemu skušajo v Zahodni Nemčiji prikazati te vojne zločince, ki so bili obsojeni v Sovjetski zvezi, kot nedolžne žrtve«. Bulganin je dalje izjavil, da sicer priznava nujnost, da se prouči vprašanje vojnih ujetnikov, potrebno pa bi bilo, da so pri zadevnih razgovorih navzoči predstavniki Zahodne in Vzhodne Nemčije. Ker pa se predstavnikom Zahodne Nemčije ne bo zdelo umestno proučevati to vprašanje v omenjenih pogojih, je odveč o njih govoriti na sedanjih pogajanjih. ‘
Kar se tiče združitve Nemčije; je Bulganin izjavil, da se sovjetska delegacija strinja z mnenjem, da je to izredno važno vprašanje za nemško ljudstvo' Dodal je. da je Sovjetska vlada vedno bila in še vedno ostane naklonjena združitvi Nemčije kot demokratične miroljubne in neodvisne države, a je pri tem poudaril, da vstop Zahodne Nemčije v NATO in ZE7, predstavlja oviro za združitev.
«Sovjetska zveza pa mora upoštevati sedanji položaj in iskati možnost rešitve iz sedanjih težav ter najti pot, po kateri naj se postopoma odpravijo vsi sedanji vojaški bloki v Evropi. Prav v ta na
sile proti SZ ter je obrazložil ustanovitev NATO in ZEZ kot posledico «splošnega položaja v vsem svetu in v Evropi«, ter s tem, da je Vzhodna Nemčija še prej ustvarila lastni sistem zaščite in zavezništev. Glede vojnih zločincev je Adenauer dejal, da so bile nekatere razsodbe sovjetskih sodišč rezultat ((povojnega vala razburjenosti« ter da ni potrebno oprijemati se tako trdno preteklosti in je pozval Ruse, naj sledijo zgledu ostalih zahodnih velesil ter revidirajo te obsodbe.
Izjavil je tudi, da so sovjetske čete, ko so prišle v Nemčijo, izvršile Kgrajanja vredna dejanja«.
Za Adenauerjem je govoril nemški zunanji minister von Brentano, ki je poudaril, da namerava nemška delegacija napraviti1 vse mogoče za normalizacij« I hCnosov s SZ. Pri tem je pripomnil, da varnostni sistem, ki bi temeljil na razdeljeni Nemčiji, ne bi nudil zadostnih jamstev.
Takoj zatem je Hruščev odločno zanikal trditev Adenauerja, da so sovjetske čete, ko so prišle v Nemčijo, tudi izvršile grozodejstva. Sovjetski vojaki, je poudaril Hruščev, so samo izpolnili svojo sveto dolžnost pred svojim ljudstvom, ko so nadaljevali vojno na nemškem ozemlju-Ce bi kdo napadel Nemčijo in če bi se Nemčija branila, ali bi to lahko imenovali zlo-
Takoj za Molotovom je Adenauer sporočil, da bo nemška delegacija «resno razmislila o sovjetskih izjavah«, ter omenil, da je na podlagi prve moskovske note bistveno vprašanje uvesti dobre odnose med obema državama.
Adenauer je nato dejal, da morajo vsi Nemci prispevati k vzpostavitvi nemške enotnosti, dodal pa je, da bi v Zahodni Nemčiji bili pripravljeni o tem razpravljati s predstavniki sovjetskega področja. »če bi bili ti svobodno in demokratično izvoljeni«. Predlagal je nato, naj se povrnejo na vprašanje uvedbe gospodarskih odnosov.
Maršal Bulganin je v odgovoru izjavil, da ni mogoče iti mimo dejstva, da obstaja vzhodnonemška republika, ki so jo priznale št« lne evropske države.
Govoril je še nemški državni tajnik Hallstein, ki je predlagal, naj se prouči možnost ponudb obeh tržišč zaradi po-
skih odnosov. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi mešana komisija, ki bo zbrala potrebno dokumentacijo.
Sklenjeno je bilo tudi, da bosta zunanji minister Molotov in von Brentano proučila vprašanje vzpostavitve diplomatskih, gospodarskih in kulturnih -odnosov ter obe nemški zahtevi in sicer o vojnih zločincih in o združitvi Nemčije.
Iljišov je še sporočil, da bosta oba zunanja ministra najprej določila vprašanja, o katerih bo mogoče že sedaj začeti konkretna pogajanja. Ni bil določen še dan za njihov prvi sestanek, morda pa se bosta sestala že jutri.
Takoj po današnji seji je kancler Adenauer povabil Bulganina na zaseben razgovor, do katerega je prišlo v popoldanskih urah. Navzoča sta bila tudi Hruščev in nemški" zunanji minister von Brentano. Zvečer pa je bil Adenauer Bulganinov gost,v
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je pristopila k evropski organizaciji manjšin • Poročilo dr. Franca Zwittra
znejše vzpostavitve gospodar-1 gledališču Boljioj,
CELOVEC, 10. — Predvčerajšnjim je imela v dvorani delavske zbornice Zveza slovenskih organizacij svoj občni zbor. ZSO vključuje podobno kot Slovenska gospodarsko -kulturna zveza v Trstu, naslednje organizacije:
Zvezo slovenskih zadrug, Slovensko kmečko zvezo. Slovensko prosvetno zvezo, Zvezo koroških partizanov. Zvezo slovenskih izseljencev, Zvezo slovenskih žena in mladine, Fizkulturno zvezo. Gasilsko društvo in razna samostojna društva. Občni zbor je imel nalogo razpravljati o tistem delu državne pogodbe, ki se nanaša na zaščito manjšin, o osnutku zahtev, ki jih je izdelala na osnovi 7. člena državne pogodbe Zveza slovenskih organizacij, o rezultatih javni razprav o tem osnutku ter izglasovanja spomenice vladi.	•
Zvez« slovenskih organizacij je izvedela in razširila med korqšMm ljudstvom «osnutek zahtev koroških Slovencev na
osnovi 7. člena državne pogodbe«. po katerem naj bi koroški Slovenci povedali svoje mnenje. preden ga bo organizacija izročila državnemu kanclerju. šovinistični avstrijski tisk je tedaj dal duška svojim strastem in je pod naslovi »Polovica Korošcev se mora učiti slovenščine«, «Titov komunistični šovinizem na Koroškem«. «Nobene države v državi« in podobnimi skušal oblatiti napredni del koroških Slovencev, V obširnem in dobro pripravljenem . ter dokumentiranem referatu je predsednik ZSO na Koioškem dr. Franci Zsvitter izrazil željo in upanje, da bi šlo »tokrat za dokončno rešitev slovenskega vprašanja na Koroškem«. Dr. Zwitter je dokazal, da gre v sedanjih zahtevah. za katere izpolnitev je prevzela Avstrija odgovornost, ko je podpisala državno pogodbo, v glavnem za zahteve, ki so jih koroški Slovenci že večkrat postavljali v več de-
večkrat v preteklosti obljubljene, pa nikoli dane.
Ko zahtevajo južni Tirolci — Avstrijci, ki so ostali pod Italijo — dvojezičnost, uživajo podporo omenjenega tiska. Ko pa postavijo isto zahtevo koroški Slovenci, jih zmerjajo i ((Titovimi komunističnimi šovinisti« ter jim celo zlobno podtikajo, da hočejo slovenizi-rati tudi nemške predele Koroške.
Glede delitve na «lojalne» in ((nelojalne« koroške Slovence, je dr. Zwitter dejal, da je treba fraze pustiti ob strani in gledati raje na dejanja. Zveza slovenskih organizacij in njene organizacije so svojo lojalnost dokazale z dejanji, ko so se aktivno vključile v graditev avstrijske države in njenega gospodarstva na Koroškem.
Kljub hrupu o «prenapetih» in «nezmernih» zahtevah »Titovih komunističnih šovinistov na Koroškem« pa je raznrava na današnjem občnem zboru
setletij trajajoči borbi za svo- pokazala, da je osnutek zaje pravice, ki so jim bile že htev še vedno pomanjkljiv.
Zveza slovenskih organizacij
OB ^ITALIJANSKEM DNEVU" NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
bi f "im s*t a v H eit" 'so v^e t ifk i"' p recL	Menim, da je bila izreče-
1	•	•	•	-	na	žaljiva	pripomba	proti	so-
log za ustanovitev sistema kolektivne varnosti v Evropi«.
V svojem odgovoru je kancler Adenauer dejal, da ^ je treba pri razgovorih upoštevati, da ((obstaja znaten del nemškega ljudstva, ki je čutil in še čuti odvratnost proti grozodejstvom nacistov«. Dodal je, da v Zahodni Nemčiji ne misli nihče govoriti o politiki
BEN JDSEF ODOBRIL
predloge francoske vlade
X »tiJj. na ialost še tt( % j U3eJo- Reševanje Poi1 tierj prn4'aRja je v naj-
S Na ?duisn° 0(1 raz'
j 7 Ih*Kr
d0m N V °n‘Pleksa vpra-tj . ■ od .
*i o	kakšni	po-
li i’ 0(i t. °dom in Zaho-Oj N tiej^odnje šli odno-
Ne;x
Nami. Zaradi te-**ttčr
erjetno bo bivši sultan odpotoval v Francijo med 25. io 0. septembrom - Indijsko posredovanje pri ironcoski vladi
TANANARIVE, 10. — Gene-[nji s^ji francoske vlade Za-al Catroux je skupno z osta- trjuje se, da je skoiaj goto-limi člani francotke delega-J v0 da bo Ben Jusef s 5vr,j'm
fot,:" W.‘'n° gledano, za l,ei , t L Ba vprašanja ’ ko ~ čas — vse do-
bi > bo *Tioi
7%? Nemčija vključi > J Olc „H da osta-
več pogojev, zahteve, da
ton,, 1 heo* 01c ali da osta-dr,„ ralizirana tam-N, N lfVn Tne(l obema •ko J i*jo ^ nas dejstva 9a NtiJta' N ie blokov-tli ! 'a („ ^ onkraj svoje-ko pr„f (i(1 se bo prej Nšic ' l,tepr’i(la' s'"° lah' >• Hprat tako0
N Niic,.: ’ Se ne zdi, da S “ko, ?**. obisk v Mo-!% >elc,° 1 mogel odp •o,«,. ebij)c 8 *" k;*— —
Ce,“c'1o a vPrašanja — ?tt “N,,,. taka možnost j?*ttiu® ^i ,.a In bi bila v j 0(,cfl'e odgouorni dr-X* X „lna*niih Nem-lur , "entl °dločili
hitro re-
lsn,
0», in na nik°-latu,.. obenem ne
f'ed!f P” iin°ns,co politiko, jN*8"1 imu.^oPika očitno
\tijN;
NVn in
. .Npen,11 lahko ven-NmNj«,, ‘ k procesu, ki l1 > . 8 dr, "miljenju nn-Sf> k naNem svetu
5S »<>iit0ikTniranju M°-
N<.,„0|i im e- vpreša-, nCl®r a. *Qbodnonem-jXt Nč«, ' doslej ves UsPeh ali ne-
ko
Politiko blo-
NVSoi! na
C°l /t"1, da ^0‘izma. da~ bi
, N.NšIci	edino ta
X 1 ki . 2dr^itui.
N«Xih° ** razpolago o » bn ^ Mo.v	afl za po
s in o de ,an_
'«i
VNnla,"’ ^oonjepolitič-i0X°P0Ji8ijo SOC,nldemo-
Peli,-Uk vred
C bi sk« ie vrve bone,ne kažejo, 1 sbtkni prit™ ? Politika n!e,U. V^jHani9 dinami-"'H Se J1 P^ožoja v V j XX 36 Adenauer
fti.
Predvsem z
°bso^eSl?uanjem iz-« *Ioči»3*n,h nemških
oni
ev
^ doseže la-za>da obe-N uspeh
^•5:po že-
'8 razgovore
indu-
*>. , tui
•i).
JsN ?.naucrt„,.;i0 morebit-
>1	koči«	.nameT,ih
1» .t prer Vl P°droč-
'Lho\?a »hosk? ?asno P"
Js ^oti ,'Prtvljf, Vska vlada
#« u01uN,t«“ *om° pri-
a- Na ^ nauer-
drugi
stra-
cije odpotoval danes v Pariz Razgovori francoske delegacije z Ben Jusefom so se zaključili sinoči v Antisirabe z izmenjavo pisem. Predstavnikom tiska je general Catroux včeraj izjavil: ((Biv^i sultan je bil obveščen o celotni politiki, ki jo namerava vlada izvajati v Maroku. Ta politika teži za tem, da napravijo iz Maroka moderno državo, ki naj bo povezana s Francijo s trajni-m vezmi in s pogodbo med-■ebojne povezanosti ki^ naj zagotovi ohranitev pravic in interesov Francozov in Francije jamči njene strateške, diplomatske, politične, gospodarske in kulturne interese in k: naj prizna Francozom privilegiran položaj zaradi prevladujočega deleža, ki ga imajo v razvoju Maroka .Sogovornik francoske delegacije se je izjavil pripravljenega podpirati to politiko pred maroško javnostjo. Nudil je dokaz velike poštenosti v svojih namenih in v njegovih utemeljevanjih ni bilo mč takega, ki bi bilo podobno mešetarjenju«.
V dokumentu, ki ga je podpisal. odobrava Ben Jusef u-■ tanovitev regentskega sveta ter predstavniške vlade in poudarja, da sta prihodnost Francije in Maroka nerazdruž-liivo povezana. Bivši sultan se ni v nobenem trenutku skliceval na preteklost in niti enkrat ni bilo načeto vprašanje zakonitosti. Zatrjuje sc tudi, da se je obvezal, da se bo vzdržal sleherne pobtične akcije.
O doseženem sporazumu bodo razpravljali na prnod-
ni je seveda prav tako težko, da bi ZSSR ■ prodrla s svojimi pogledi na vprašanje evropske varnosti v dvostranskih razgovorih z zahodno-nemikimi zastopniki.
Zahodni tisk je Adenauer-jevemu obisku uečinonta napovedal pičle rezultate, Ali se za tem morda skriva tudi želja, da kancler v svojih moskovskih razgovorih ne bi prešel meje, ki jo postavlja splošna koncepcija zahodnih velesil glede položaja v Evropi? Tostran te meje, ki predstavlja kljub določenim omilitvam vztrajanje pri dosedanji politiki blokov, pa res ni upati kaj prida rezultatov■
Vsekakor pa bi bilo za nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov zelo pozitivno, ko bi bil izkoriščen vsaj del možnosti, ki jih kljub vsemu daje obisk zahodnonemikega kanslerja v ZSSR.
spremstvom odpotoval z Madagaskarja po morju med 25. in 30. septembrom ter da bo ladja plula okoli Afrike.
Z druge strani pa 'e danes prišla v Tananarive delegacija maroške stranke neodvisnosti, ki te bo razgovarjala z Ben Jusefom.
Indijska informacijska agencija javlja, da je indijska vlada po svojem poslaniku v Parizu izrazila francoski vladi zaskrbljenost zaradi položaja v Alžiru in Maroku ter vztrajala, da je treba nujno najti rešitev, ki naj bo spie-jemljiva za maroško prebivalstvo. Indija v celoti podpira akcijo azijrkih in afriških držav v OZN glede Severne Afrike-
Sestanek ministra B. Rlattarelle z Vukmanovičem in Harabegovičem
vjetskim četain in zaradi tega sem se oglasil k besedi«. Hruščev je dodal, da razume bol nemških družin, ki so zgubili svoje člane v vojni, dodal pa je, da je treba iskati pravega krivca. «Mi nismo krivi, je poudaril, mi nismo prekoračili meje, mi nismo sprožili vojne, in smrt vseh teh ljudi mora služiti kot o-pozorilo, da se to v bodočnosti ne ponovi nikoli več«. V zvezi z vstopom Zahodne Nemčije v zahodne vojaške bloke je Hrušev izjavil, da se sedaj vprašanje združitve Nemčije postavlja na ta način, da se združena Nemčija vključi v NATO. «Toda NATO je naperjena proti SZ. je dodal Hruščev, kar dokazuje dejstvo, da nam je bil vstop v to organizacijo odklonjen«. Na koncu je še izjavil, da Sovjetska zveza lahko še počaka, če je zahodnonemška vlada mnenja, da čas ni še dozorel za sporazum o izmenjavi poslanikov.
Zunanji minister Molotov, ki je govoril takoj za Hru-ščevom, je izjavil, da se strinja s tem. kar sta izjavila Bulganin in Hruščev, ter je poudaril, da so vprašanje nemške združitve lahko reši pod pogojem, da se Nemci sami s skupnimi akcijami in napori lotijo njene rešitve. Molotov je dodal, da je ženevska konferenca ustvarila ugodne pogoje za izboljšanje odnosov med SZ in Zahodno Nemčijo, ter je zaključil z izjavo, da ni mogoče istočasno rešiti vprašanj diplomatskih odnosov, združitve, vojnih u-jetnikov in varnosti. Ta vprašanja se bodo morala rešiti drugo za drugim.
je dobila v času razprave 184 pismenih pripomb. V izredno živi razpravi je bilo izrečenih še 23 raznih predlogov in dopolnitev. Tudi je bilo sklenjeno, da se določnej« utemelje zahteve po povezavi z rojaki v drugih državah, da se vnesejo slovenske geografske označke tudi v zemljevide, da se doseže priznanje iznitnih izpričeval in diplom študentom, ki bi študirali na univerzah v Sloveniji. da se prizna pisanje slovenskih imen in priimkov v slovenskem jeziku itd.
Karabegovlč In Mattarella sta se dotaknila vpraSanJa ribolova pridni 'Trschie^jUr^^upine
Sklepi upravnih odborov Jugoslovansko - Italijanskih trgovinskih zbornic za poglobitev gospodarskega sodelovanja
ZAGREB, 10. — Italijanski minister za zunanjo trgovino Bernardo Mattarella, ki je včeraj prispel v Zagreb, je skupno z Enzom Storonijem in drugimi uglednimi italijanskimi predstavniki obiskal zagrebški velesejem, kjer je bil danes ((italijanski dan.
Italijanskim gostna* ‘ na, čanl. je bil prirejen sprejem v italijanskem paviljonu, katerega sta se z jugoslovanske strani udeležila tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič in član Zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič ter člani upravnih odborov italijan-sko-jugoslovanskih trgovinskih zbornic v Milanu in Beo gradu
Med sprejemom so se v posebnem salonu sestali Osman Karabegovič in veleposlanik Pavlič ž jugoslovanske strani ter minister Mattarella, veleposlanik Guidotti, Enzo Stoni ni in drugi z italijanske strani ter se za zaprtimi vrati razgovarjali, kot izve dopisnik «Anse» v Beogradu, (« vprašanju jadranskega ribolova. Razgovor je bil prekinjen ob 20.30 za večerjo, nadaljeval pa se je ob 22.30 \ palači hrvatske vlade. Kot ve nadalje poročati dopisnik »An-se«, se je italijanskim predstavnikom zdel jugoslovanski predlog nesprejemljiv, zato so se razgovori nadaljevali pozno v noč.
Minister Mattarella je bil nocoj gost na večerji, ki jo je v njegovo čast priredil
Grčija zavrača načrt britanske vlade Cipru
Stefanopulos izjavlja, da bo zadeva Cipra predložena OZN - Odstop turškega notranjega ministra in proces proti 2057 udeležencem protigrških izgredov V Carigradu je bila napadena tudi lastnina več jugoslovanskih državljanov
ATENE 10 — Zveza grških vojnih invalidov je dala nalepili po’ ulicah glavnih grških mest lepake, o katerih obtožuje Anglijo, da je v Turčiji hujskala na protigrike izgrede «Britanske spletke in izzivanja agentov Intelligence Serviceas je rečeno med drugim, ene bodo uspele — najsi bo udarec grško-turškemu prijateljstvu kakršen koli — odvrniti pozornosti 0d tega, kar se dogaja na Cipruv.
Atene	10 —	Grški	zunanji	značaj dogodkov v noči od
minister Stefanopulos	se	je	6. do 7. septembra«. Poročilo
nocoj vrnil iz	Londona	v Ate-	dodaja, da so bili sprejeti
ne	Pozneje	je	novinarjem	strogi ukrepi, da se prepreči
izjavil- »Sli	smo	v	London	ponovitev podobnih inciden-
J	.	-------i	*..o-	-o tov. Pred tremi vojaškimi so-
dišči se je danes začela razprava proti 2057 ljudem, ki so bili aretirani pod obtožbo plenjenja in pozivanja na u-por med protigrškimi pogro mi v Carigradu, Smirni in Ankari.
Atenska agencija poroča, da so grške konzularne oblasti v Carigradu in Smirni opslale vladi nova poročila, v katerih je rečeno, da je povzro čena škoda mnogo večja, kakor se je zdelo v prvem trenutku. Pripominja se tudi, da eo bile demonstracije in pogromi organizirani in izvršeni na podlagi določenega na črta.
Izvedelo se je tudi, da je bila med izgredi v Carigradu napadena tudi lastnina jugoslovanskih državljanov. Demonstranti so napadli in »pustošili tudi določeno Število zasebnih stanovanj, pri čemer je bilo ranjenih tudi nekaj jugoslovanskih državljanov Pri plenjenju trgovin, ki so v istem poslopju kot jugoslovanski generalni konzulat, jo
2 najboljšimi nameni, toda na žalost nismo tam našli razumevanja«. Izjavil je tudi, da bo Grčija zavrnila načrt, ki ga je predložil na londonski konferenci britanski zunanji minister MacMillan.
Zatem je sporočil, da bo sklicana plenarna seja ministrskega sveta, da pripravijo uraden odgovor na britans-<i predlog. «Iz m°je izjave je dodal, pa je jasno, kakšen
bo odgovor«.
Po seji ministrskega sveta je Stefanopulos potrdil, da Grčija zavrača britanske predloge in da bo zadevo o pravici ciprskega prebivalstva do samoodločanja predložila glav ni skupščini OZN
Medtem je ankarski radio javil, da je turški notranji minister Namid Gedik odstopil. Posle notranjega ministrstva bo odslej vodil obrambni minister Menderes.
Turška vlada pa je objavil i poročilo, v katerem javlja, da je general, ki ima nalogo izvajati obsedno stanje, začel preiskavo, «da ugotovi pravi
bilo razbitih tudi nekaj oken konzulata.
Atenska agencija javlja tudi, da je atenski župan na podlagi sklepa občinskega odbora poslal brzojavko županom prestolnic vseh držav članic OZN razen londonskemu in carigrajskemu, v kateri obsoja protigrške pogrome v Turčiji- Brzojavka zahteva zlasti »splošno obsodbo teh surovosti, ki so jih verjetno podžigali tisti, ki skušajo zadušiti pravico ciprskega ljudstva do svobodnega izbiranja svoje usode«.
Angleška vlada pa medtem pošilja nova ojačanja na Ciper. Danes se je z ladje »Meon«, ki je prišla z Malte, izkrcalo 630 »komandosov« angleške mornarice, ki bodo vodili operacije Pr°ti »ciprskim teroristom«. Proti neprestanemu pošiljanju znatnih kontingentov britanskih čet na Ciper je ciprska stranka «Akel» (komunistična) protestirala z brzojavko, ki jo je poslala glavnemu tajniku OZN in grški vladi. Stranka zahteva posredovanje Združenih narodov v sporu zaradi Cipra, ter pravi, da «se ciprsko ljudstvo ne bo dalo ustrahovati s. takimi	izzivanji, ter se'	bo	še
dalje	borilo za pravico	do	sa-
moodločanja«
Posledice napetosti med Turčijo in Grčijo,	ki	je	nastala	zaradi Cipra	je tudi	u-
mik Turčije z mednarodnega velesejma v Solunu, kjer so danes zaprli turški paviljon.
predsednik zagrebškega mestnega ljudskega odbora Veče slav Holjevac.
V zdravici, kt jo je spregovoril na večerji, je italijanski minister za zunanjo trgovino med drugim dejal, da sta obe državi zelo zainteresirani na povečanju medsebojne izmenjave blaga in da je to zdaj tem bolj mogoče, ker so se odnosi med njima popolnoma spremenili in ker se je izboljšalo ozračje. Izboljšani gospodarski odnosi, je dejal Mattarella, pa bodo čedalje bolj vplivali tudi na ustvarjanje prisrčnih političnih odnosov.
Na sestanku članov upravnih odborov italijansko-jugo-slovanskih trgovinskih zbornic v Milanu in Beogradu, ki še je končal danes v Beogradu, so izdelali predlog za povečanje trgovinske izmenjave med obema državama, ki ho predložen obema vladama. Nadalje je bilo sklenjeno, da se ustanovi mešani odbor, ki bo stalno proučeval načelna vprašanja medsebojne, trgovinske izmenjave. Ustanovljeni bodo tudi odbori za proučevanje tehničnega sodelova n ja, kreditnega poslovanja turističnih vprašanj in drugih problemov. Zbornici bosta izdajali skupni informativni bilten, ki bo objavljal sezname blaga, ki prihaja v poštev za medsebojno izmenjavo.
Predsednik italijansko-jugo-slovanske trgovinske zbornice v Milanu, dr. Salvatbre Magri, je izjavil danes v Zagrebu, da italijanski gospodarstveniki pozdravljajo porast trgovinske izmenjave z Jugoslavijo in da gledajo s simpatijami * na gospodarski razvoj Jugoslavije in na dejstvo, da obstajajo še velike možnosti za razširitev medsebojnega sodelovanja. Dr. Magri, ki je prisostvoval skupnemu sestanku upravnih odborov trgovinskih zbornic, je poudaril, da je sestanek odražal želje italijanskih in jugoslovanskih gospodarstvenikov, da se vzpostavijo čim tesnejši stiki na vseh področjih gospodarske dejavnosti.
pada. ki bi prišel od združene Nemčije.
Omenjene agencije so namreč zatrjevale, da bi 14 držav, med katerimi bi bile ZDA, podpisale pakt o evropski varnosti, katerega glavni obrisi so bili že sporočeni francoski in britanski vladi.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je poudaril ((pripravljalni značaj« dosedanjih razgovorov med ameriško. francosko, britansko in nemško vlado o nemški združitvi in o evropski varnosti.
Dnevni red jutrišnje vladne seje
RIM, 10. — Na seji vlade v ponedeljek, na katero so sF ministri s Segnijem na čelu že ves pretekli teden intenzivno pripravljali,, bodo razpravljali v prvi vrsti o pristojnosti vojaških sodišč. Govori se. da bo prišlo do živahne diskusije, ker <e hivta koncentracionista Andreotti in Gonella. predvsem pa gron-chijevec Angellini ne strinjajo s predlogom pravosodnega ministra Mora. temveč so za liberalnejšo rešitev, medtem ko so za najliberalnejšo rešitev vsi socialdemokratski ministri.
V ZDA zanikujejo obstoj načrta o evropski varnosti
VVASHINGTON, 10. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes izjavil, da se je po ženevskem sestanku štirih velikih začela med vladami VVashingtona, Londona, Pariza in Bonna izmenjava misli o združitvi Nemčije in o evropski varnosti in to v skladu z direktivami, ki so jih dali vladni poglavarji.
Predstavnik je dodal, da vsebujejo ti razgovori »obširno področje možnosti«, ki jih proučujejo zahodne delovne skupine. Trije zahodni zunanji ministri pa bodo s
zakladni minister Gava, Se-gni pa bo v torek o zadevnem sklepu obvestil predstavnike šolske fronte.
Ostale točke dnevnega reda so:	mednarodni	položaj, no-
tranji položaj s posebnim poudarkom na javnem redu, vrstni red zakonskih predlogov za razpravo v parlamen tu, ustanovitev novih ministrstev in ceja vrsta premestitev prefektov in kvestor-jev, med katerimi bo verjetno imenovan tudi nov kve-stor za Trst.
BEOGRAD. 10. — Danes je prispel v Beograd ansambel »Piccolo Teatro« iz Milana. Ansambel je sinoči nastopil v Novem Sadu, jutri in pojutrišnjem pa bo gostoval v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu.
Bivši poljski minister se je vrnil v Varšavo
VARŠAVA, 10. — Varšavski radio je sporočil da se je »ministrski predsednik poljske vlade v izgnanstvu« Hugon Hanke vrnil na Poljsko in je pozval svoje prijatelje, naj sledijo njegovemu zgledu. Dodal je. da mu
.. .	ni bilo lahko
odločiti se za	povratek, da
Nadaljnja točka	dnevnega i pa je izkoristil	amnestijo, in
v kateri se aktivno udejstvujejo belogardistični emigranti, doslej še nikjer niso prodrli v javnost. Vse pa kaže. da so določeni avstrijski krogi dobro obveščeni o teh zahtevah, kajti šovinistični tisk, ki na eni strani napada osnu-Ick ZSO. hvali po drugi strani »umirjenost« Tischlerjeve skupite ijn s tem pa tudi dovolj jasno kvalificira te »zahteve«. Tischloriev uvodnik v glasilu «Naš tednik — kronika« z dne 1. septembra pod naslovom »Nestrpnost«, v katerem napada posredno zahteve ZSO. je dal novo pobudo šovinističnemu tisku za napad na ZSO v cilju rušenja enotnosti, s tem pa je tudi dovolj jasno osvetlil zakulisno politiko, katere namen je zreducirati slovenske pravice na m inimum.
Zveza slovenskih organizacij je pokazala, da je edini dosledni borec za te pravice in najmnožičnejši predstavnik sčnjega ljudstva! S tem v zvezi je bil tudi upravičen zaključek tovariša, ki je dejal: «Brez naše borbe bf ne bilo 7. etena v avstrijski državni pogodbi«
Ob zaključku je predsednik ZSO obvestil navzoče, da je ZSo pristopila k evropski organizaciji manjšin ter da se je ta odzvala vabilu na kon-
gres manjšin v Avstriji, ki
trda reje bojolsko vprašanje, | se^vrnil, da služi svoji domo j ]P°ta °v Sekiri” oh° Vrbskem^e-
i zeru.
kjer pa bo imel glavno besedo I vini.
Kitajsko-ameriški sporazum
o recipročni repatriaciji državljanov
Indija bo nadzorovala repatriacijo Kitajcev iz ZDA. Anglija pa repatriacijo Američanov iz Kitajske - Stališče ameriškega državnega departmaja v zvezi s podpisano skupno iziavo
ZENF.VA. 10. seji kitajsko-ameriskih janj je končno prišlo do sporazuma o repatriaciji kitajskih državljanov ZDA in ameriških državljanov iz Kitajske. To so po seji potrdili tudi s skupnim uradnim poročilom, ki pravi, da ZDA priznavajo, da kitajski državljanov, ki bivajo v ZDA in ki se želijo vrniti na Kitajsko, imajo pravico to storiti, ter izjavljajo, da bodo sprejeti vsi ukrepi, da se v čim kraišem času omogoči izvajanje te pravice.
Poročilo dodaja, da bo vlada indijske republike zaprošena naj nadzoruje repatriacijo kitajskih državljanov na sledeči način: I. vsak kitajski državljan, ki živi v ZDA in ki bi se njegov odhod oviral, se bo lahko obrnil na indijskega diplomatskega predstavnika v ZDA ter ga zaprosil, naj posreduje pri ameriški vladi. Ce se bo vladi kitajske ljudske republike zdelo umestno, bo predstavnik indijske republike lahko pooblaščen, da o vsakem primeru izvede preiska-
Na današnji j bivajo na Kitajskem in ki iških poga- želijo vrniti v ZDA, imajo
svoje strani proučili ta vpra- vo 2 Vsakemu Kitajcu, ki bi sanja na svojih sestankih v va v	jn	ki	se	jejj	vrniti
New Yorku, ki bodo 27. in 28. septembra. Od tega časa do začetka konference zunanjih ministrov v 2enevi, ki bo 27 oktobra, se bodo zahodni izvedenci sestali «verjetno v ne-ki evropski prestolnici«, da nadaljujejo z izmenjavo misli.
Predstavnik državnega departmaja je podal to izjavo, ker so nekatere ameriške tiskovne agencije objavile vest, da ZDA pripravljajo načrt pogodbe o evropski varnosti, ki bi določal jamstva za Sovjetsko zvezo v primeru na-
v Kitajsko ljudsko republiko bo vlada indijske republike lahko nudila svojo finančno pomoč, č bo naletel na te težave za plačilo stroškov za povratek.
Poročilo pravi dalje: »Vlada ZDA bo dala čim obširnejšo publiciteto sporazumu o repatriaciji kitajskih državljanov in diplomatska predstavništva indijske republike v ZDA bodo lahko storila isto.
Vlada Kitajske ljudske republike priznava s svoje strani, da vsi ameriški državljani, ki
se do
tega pravico. Vlada Kitajske ljudske republike bo zaradi tega sprejela vse potrebne u-krepe, da v čim krajšem času omogoči izvajanje te pravice.« Vlada Združenega kra-ljevstva bo naprošena naj nadzoruje repatriacijo ameriških državljanov na isti način, kakor je dogovorjeno glede repatriacije kitajskih državljanov iz ZDA.
Tudi vlada Kitajske ljudske republike bo dala čim širšo publiciteto sklenjenemu sporazumu za repatriacijo ameriških državljanov iz Kitajske in britanski predstavnik na Kitajskem bo lahko storil isto.
V Ženevi pojasnjujejo da bo od 29 Američanov, ki so še zaprti na Kitajskem. 10 izpuščenih »v nekaj dneh« ostali pa «čim prej«. Od prvih 10 jih je 7 v zaporu. 3 pa v nadzorovanem bivališču. Od ostalih 19 jih je 18 v zaporu eden pa v nadzorovanem bivališču.
Predstavnik ameriške delegacije v Ženevi je izrazil zadovoljstvo nad sporazumom, dodal pa je, da za njegovo delegacijo ne bo »prva točka dnevnega reda zadovoljivo rešena. dokler ne bo vseh 29 a-meriških civilistov izpuščenih«. Zato ni še znano, ali bosta obe delegaciji lahko takoj začeli obravnavati drugo točko dnevnega reda. ki se tiče »ostalih vprašanj skupnega interesa«. Doiočeno je namreč bilo. da bo prihodnja seja 14. septembra.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je pozneje izjavil, da skupna izjava, ki
je podana v obliki «vžpored-ski in kitajski veleposlanik, ne predstavlja sporazuma, pač pa je uodana v obliki »vzporednih enostranskih izjav«. Predstavnik je dodal, da ta skupna izjava «ne pomeni kakršnega koli diplomatskega pri-znanja kitajskega komunističnega režima in ni posledica spremembi stališča ZDA glede tega«.
»Skupna ženevska izjava, Je nadaljeval predstavnik, ne priznava Kitajski ljudski republiki nobene pravice, da uveljavlja suverenost nad Kitajci, ki živijo v ZDA, in se tiče izključno tistih Kitajcev, ki so prostovoljno izrazili zeljo, da se vrnejo na kitajsko celino.« Dodal je. da ta izjava »nima nobenega skritega pomena in ne vsebuje nobenega tajnega ali tiho mišljenega sporazuma«.
Izjavil je nato. da so »ZDA vedno načelno priznavale pravico kitajskih državljanov, da se na svojo željo vrnejo v svojo domovino«, in je dodal, da ZDA «nimajo vzrokov, da bi dvomile v izpolnitev te obveznosti«. Na vprašanje v zvezi z ameriškimi vojaki, ki jih zadržujejo na Kitajskem, je predstavnik samo odgovoril, da se kitajsko-ameriški razgovori »še niso zaključili«.
V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da britanska vlada «z zadovoljstvom sprejema vest o sporazumu«. Dodal je, da so bili seveda vprašani za mnenje o vlogi, ki jo bo britanska vlada imela pri izvajanju sporazuma, in je poudaril, da bodo rad* Volje nudili svojo pomoč.
»PUMIftnHI 1»% K VI
Na današnji dan 1 1943 so partizanske sile uničile na letališču pri Gorici 99 sovražnih letal.
Danes, NEDELJA H. *tie9 I
Hljaclnta, Mila" e ^1
Sonce vzide ob 5.37 ln„,, j,u»|
in zaiv,‘
»OrVCe V/.IUC UU	,nO LU" ■
18.28. Dolžina dn.’va H- •	■
zatone ob J, jj seP*’
zatone od Jutri, PONEDELJEK ••* Silvin, Večedrag^
IZJAVA SLOV. GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA V TRSTU
ZA POŽIVITEV TRGOVINSKE IZMENJAVE med Trstom in sosednjimi jugoslov. področji
Kljub trgovinskemu sporazumu, ki predvideva podvojitev blagovne izmenjave, se je ta skrčila v juniju za več kot polovico
Slovensko gospodarsko združenje nam je poslalo včeraj
v objavo izjavo, katero je predhodno že poslalo mestnemu odboru za prosto cono, zbornici za pospeševanje prometa med Trstom in Jugoslavijo, tržaški trgovinski zbornici, Ustanovi za turizem, združenju malih trgovcev in združenju obrtnikov.
Omenjena izjava Slovenskega gospodarskega združenja si glasi:
Predsedstvo našega združenja jc proučilo pomen zadrtih videmskih dogovorov za osebni obmejni promet ter ugotovilo, da predstavljajo leti pozitiven čimtelj za tržaško gospodarstvo in u goden uvod v nadaljnji razvoj trgovinskih odnosov med sosednjima conama ter na splošno med sosednjima republikama.
Istočasno ugotavlja, da se še ne izvaja trgovinski sporazum med Tržaškim ozemljem in okraji Koper, Buje, Sežana in Nova Gorica v okviru splošnega trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Čeprav predvidevajo ti dogovor t podvojitev obsega izmenjave v primeri s prejšnjim, se je trgovinski promet zmanjšal za polovico. Lahko bi navedli za zgled in kot značilne podatke, ki se, nanašajo na mesec junij 19»5 in na isti mesec lanskega leta- v letošnjem letu je bilo izdanih za 67 milijonov [ir uvoznih dovoljenj, medtem ko jih je bilo izdanih lansko leto za isto obdobje več kot zn dvakratni znesek; 140 milijo-7top lir. Tudi izvoz se je zaradi tega zmanjšal v isti meri.
Zato smatra naše združenje za koristno in nujno potrebno posredovanje pri pristojnih oblasteh, da pride do čim hitrejšega izvajanja navedenih dogovorov ter da se odstranijo vse ovire.
Da bi dosegli te cilje, namemba naše združenje pokre-niti potrebne pobude v upanju da bodo tudi ugledne u-stanone v naslonu sodelovale za uresničenje teh s sredstvi, s katerimi razpolagajo upoštevajoč splošne koristi.
Z vsem spoštovanjem Predsednik; Kocijančič Mario Tajnik; inž. Sturm Josip
dokazujejo, da se je promet v prvi polovici tekočega leta
močno znižal na škodo tržaškega gospodarstva.
Značilno je, da v istem času, ko se znižuje obseg trgovinskega prometa z Jugoslavijo v Trstu, raste ta obseg tako v odnosu do Vidma kot v odnosu do Gorice. Ta promet se razvija na osnovi trgo-
vinskega sporazuma, ki je podoben tržaškemu in ki je bil
podpisan istočasno kot tržaški. Omeniti je tudi treba, da se tako goriška kot videmska trgovinska zbprnica resno trudita izkoristiti vse možnosti, katere nudi ta sporazum, za obojestransko koristno trgovinsko izmenjavo z jugoslovanskim področjem.
Tržaška delegacija na dunajskem velesejmu
Trgovinski promet med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji izračunan na osnovi uvoznih in izvoznih licenc oddelka za zunanjo trgovino vladnega komisariata. Promet obsega račun «Export banke« in račun «Istrske banke«.
(v	tisoč lir)
I. 1955	Uvoz	v	Trst	Izvoz	iz	Trsta
Januar...................... 171.646	109.913
februar ................................ 96.220	73.736
marec........................ 85.396	54.140
april ................................. 127.271	70.376
maj......................... 110.382	90.274
junij .................................. 66.867	124.077
Skupaj	657.782	522.516
Včeraj je prispela na Dunaj številna tržaška delegacija, ki se bo danes, udeležila otvoritve dunajskega mednarodnega velesejma. Delegacijo sestavljajo podžupan inž. Visentin, predsednik trgovinske zbornice kap. A. Cosu-lich, predsednik tržaškega velesejma dr. Sospisio, predstavnik centra za gospodarski razvoj dr. Padoa, ‘predsednik Tržaškega Lloyda admiral De Courten, ravnatelj pristanišča dr. Bernardi, ravnatelj ustanove za turizem dr. Sloco-vich in še drugi gospodarski predstavniki.
V prihodnjih dneh se bodo tržaški delegati sestali tudi s številnimi avstrijskimi gospodarskimi osebnostmi,
PRED POTEKOM ROKA ZA PROSTOVOLJNI ODSTOP
BIVŠI USLUŽBENCI ZVU zaskrbljeni za svojo bodočnost
Preteklo je že skoraj leto dni od priključitve k Italiji, toda zakon št. 961 v korist bivših uslužbencev ZVU še ni uveljavljen
Izjava Slovenskega gospodarskega združenja je vredna vse pozornosti, saj se nanaša na zelo pomembno vprašanje ureditve trgovinske izmenjave med Trstom in sosednjimi jugoslovanskimi področji. Objavljeni statistični podatki o trgovinskem prometu jasno
Te dni je zopet nastalo pereče vprašanje uslužbencev bivše ZVU, ki so večinoma prešli v sestav vladnega generalnega komisariata. 30. septembra bi namreč moral poteči rok za vlaganje prošenj za prostovoljno	odpoved službi
bivših uslužbencev ZVU, ki v tem primeru dobijo razen redne odpravnine še 6 mesecev plače, Kakor je določil vladni generalni komisar s svojim odlokom z dne 20. maja. S tem odlokom so se doslej okoristili številni civilni policisti in fi-nacarij, ki niso bili gotovi glede bodoče zaposlitve in so zato raje odšli v Avstralijo. Uslužbenci bivših uradov ZVl) pa povečini vztrajajo v službi, ker pač računajo, da imajo pravico do zaposlitve v državni službi na podlagi zakona št. 961, ki je bil sprejet v parlamentu tik pred prihodom Italije v Trst in o katerem smo že svoj čas kritično pisali zaradi njegovih diskriminacij.
Ravno spričo omenjenega roka 30. septembra so se začeli uslužbenci bivše ZVU gibati in so imeli te dni dve skupščini na sedežu Delavske zbornice, in sicer najprej uslužbenci na-
NAVODILA ZA SPREJEMANJE V 1EČAJE
Kako bodo poslovali tečaji za strokovno usposabljanje
Kakor je bilo že sporočeno, je ministrstvo za delo in socialno skrbstvo v sporazumu z generalnim vladnim komisarjem za Tržaško ozemlje dalo Državnemu zavodu za vež-banje in izpopolnjevanje v industrijskem delu nalog, naj v Trstu, v Ulici Giarizzole 22, ustanovi »Stalno tredišče za strokovno vzgojo industrijskih delavcev«.
V tem središču bodo uredili dnevne tečaje (za urjenje in usposobitev) ter večerne tečaje (za usposobitev). Tečaji bodo povsem brezplačni ter se bodo začeli prvega oktobra 1955.
Ureditev dnevnih tečajev temelji na dveh letih urjenja, vsako leto po osem mesecev, za čimer pridejo enako dolgi dveletni tečaji za usposobitev v vsaki izmed naslednjih poklicnih kategorij:	posluže-
valci strojev za obdflavu le-•a. mizarji za spojkanje. pohištveni mizarji, električarji, popravljavci radijskih aparatov, kleparji, mehanični popravljavci, zidarji, tesarji, že-lezarji, cementni delavci, štu-katerji-dekoraterji, slikar j i-pleskarji, vodovodni napeljevalci in tehniki za ogreval-stvo. Tečaji bodo trajali po šest ur dnevno. V šolskem letu 1935-56 bo prvo leto tečajev za vežbanje.
Večerni tečaji ra usposabljanje se vršijo vsaki dve leti in bodo trajali vsako leto šest mesecev za varilce in osem mesecev za druge poklice- Tečaji bodo v čaru po dnevnem delu. V šolskem letu 1953-56 bodo uvedeni prvič naslednji tečaji:	za avtogenske
varilce, električne varilce, po-služevalce strojev za obdelavo lesa, mizarje za spojkanje, pohištvene mizarje, električarje, radiotehnike, kleparje, mehanične popravljavce, zidarje, tesarje, kovinarje, cementne delavce, štukaterje-de-koraterje, slikarje-pleskarje,
vodovodne napeljevalce in tehnike za ogrevalstvo. Ti večerni tečaji bodo trajali tri ure dnevno.
7.a sprejem v razne tečaje veljajo naslednji predpisi:
v dnevne tečaje za usposobitev bodo iprejeti mladinci z najmanj osnovnošolsko izobrazbo m ki niso prekoračili 15. leta starosti:
v večerne tečaje za usposobitev bodo sprejeti vajenci in nestrokovni delavci, ki so ali so bili zaposleni v določeni stroki ali sorodni etroki.
Prošnje za sprejem v dnevne tečaje je treba predložiti
skupaj s šolskim spričevalom; prošnjam za večerne tečaje mora biti predložena tudi delavska knjižica ali izjava delodajalca.
Ce bi število prošenj za vpis v tečaje preseglo število razpoložljivih mest, bodo imeli prednost tisti, ki imajo višjo izobrazbo in večjo sposobnost, o čemer bo presojalo kot edino pristojno vodstvo tečajev.
v ptsovanje se vrši pri Inšpektoratu INAPLl v Ulici Palestrina št. 6 do 26, t. ni., dnevno od 16. do 19. ure.
Oo koncu tečaja bodo priznana gojencem sledeča spričevala;
gojenci, ki bodo obiskovali dnevne tečaje in opravili končne teoreticno-praktične izpite, bodo prejeli ob koncu praktičnih tečajev »izpričevala o koristnosti« in ob koncu kvalifikacijskih tečajev »potrdila u sposobnosti«;
gojenci, ki bodo obiskovali večerne tečaje in bodo opravili končne teoretično-praktič-ne izpite, bodo prejeli »potr dilo o sposobnosti*.
Ta spričevala in potrdila, pravno priznana po veljavnih zakonskih predpisih, nudijo med drugim prednost pri zaposlitvi.
Gojenci tečajev bodo lahko dobili posebne olajšave za vožnjo do kraja tečaja z elek trično cestno železnico.
Tisti, ki bodo vpisani in bodo obiskovali dnevne tečaje v šolskem letu 1955-56, bodo dobivali toplo zelenjadno juho na račun vladnega generalnega komisariata.
Tisti, ki bodo napravili letni izpit po dnevnih in večernih tečajih, bodo prejeli nagrado v znesku 5000 Ir.
Jutri začetek kongresa evropskih univ. projesorjev
Jutri, 12. t.m. se bo v našem mestu začel kongres evropskih univerzitetnih profesorjev, na katerem bodo predstavniki skoraj vseh evropskih narodov razpravljali o številnih aktualnih socialnih, kulturnih, umetnostnih, gospodarskih. političnih in u-pravnih vprašanjih. Kongresa, ki bo v veliki dvorani tržaške univerze in ki se bo začel ob 10. uri, se bodo udeležili tudi trije univerzitetni profesorji iz Jugoslavije in sicer dr. Vaso Butozan iz Sarajeva, dr. Hrvoje Ivekovič ter dr, Ivo Zuvela iz Zagreba.
sploh, predvčerajšnjim pa nameščenci urada za delo, katerih položaj tudi še ni urejen, čeprav se to ču-dno sliši, saj gre za urad, ki mora reševati vse delovne spore.
Zdi se. da sedaj zapadlost roka za prostovoljno odpoved službi ni več tako pereča, ker so na prvi skupščini sporočili prizadetim, da je vladni podtajnik Russo ob svojem zadnjem obisku v Trstu obljubil, da se bo zavzel pri vladi, da se ta rok podaljša do 31. decembra, tako da bodo imeli uslužbenci dovolj časa za premislek. Prav tako naj bi Russo obljubil, da bodo Vsem, ki se odpovedo službi, izplačali tudi toliko dvanajstink 13. plače, kolikor mesecev so pač letos v službi, da bodo izplačali posebno nagrado za odpoved službi tudi 50 uslužbencem, ki so tuji državljani, ter da bodo končno priznali vsem uslužbencem zadnji povišek draginjske doklade za avgust in september. Vse to pa so obrobni problemi, kajti bistveno je vprašanje, kako se bo izvajal zakon št. 961. ki so ga svoj čas določeni tržaški krogi toliko hvalili, ki pa čaka že skoraj leto dni na uveljavljenje, ker še ni bila izdana nobena norma, kako se mora v praksi -zvajati.
Spričo tega odlašanja je razumljivo, da so bivši uslužbenci ZVU zaskrbljeni, ker ne vedo, kakšna bodočnost jih čaka. Zato tudi nimajo pred seboj prave izbire in ne morejo primerjati ugodnosti nagrade za takojšnjo odpoved službi z ugodnostmi bodoče stalne zaposlitve. Uveljavljenje dme-njenega zakona namreč prinaša s seboj razne težave in nejasnosti. Predvsem so uslužbenci ZVU dobivali in še dobivajo boljše plače kakor njih-hovi kolegi, zaposleni v državnem aparatu. Tem uslužbencem je namreč bivša ZVU priznala delovno pogodbo, ki velja za industrijo in ki je precej ugodnejša. Ce preidejo v sestav državnih uradnikov, pač ne bodo mogli ohraniti te prednosti, po drugi strani pa nastane nasprotje s splosno priznanim sindikalnim načelom. da se ustaljene plače ne smejo nižati. Nastaja tudi vprašanje raznih činov in kategorizacije, ker nihče ne more zagotoviti, da bodo uslužbencem priznani. Mnogi uslužbenci tudi ne bi hoteli biti premeščeni, medtem ko je premeščanje za državne uradnike nekaj normalnega. To je le nekaj problemov, ki bodo prav gotovo nastali pri uveljavljanju omenjenega zakona. Bivši uslužbenci ZVU bi seveda hoteli ohraniti sedanje prejemke. čine in kategorizacijo ter iščejo poti. kako bi vse to lahko uresničili. Zato »o nekateri izmed njih predlagali, naj bi jih zaposlili v aparatu bodoče deželne uprave, pri čemer bi njena avtonomnost dopuščala tudi različne, to je boljše plače. Seveda so ti predlogi precej naivni ne le zato. ker je deželna avtonomija še stvar bodočnosti, marveč tudi zato. ker je vprašanje, ali bi si bodoča deželna uprava nalagala taka bremena.
Se bolj pa je zapleten položaj nameščencev urada za delo. Te urade so uvedli Angleži in Američani ob svoji zasedbi Italije in ker so se izkazali za koristne, so v Italiji tudi izdali zakon o pokrajinskih u-radih za delo. s katerim je bila ureditev teh uradov potrjena. V prid uslužbencev urada za delo sta torej kar dva zakona: omenjeni zakon št. 961 za vse bivše uslužbence ZVU in specifični zakon glede uradov za delo. O obeh zakonih pa uslužbenci urada za delo v Trstu še ne vedo, kakšna bo njihova bodočnost!
Spričo tega položaja so vsi zagovorniki diskriminacijskega zakona št. 961, katerega so lani pred priključitvijo tako poveličevali, v enako nerodnem položaju, kot tisti, ki so vsi navdušeni vozili ladje Tržaške: ga Lloyda v Genovo, ki pa se sedaj prepirajo z Genovežani in so tudi šele sedaj odkrili, da je bil bivši minister za trgovinsko mornarico Cappa
vedno pristranski v korist Genove in v škodo Trsta. Pač ironija zgodovine in usode pre-napetežev.
Samo Se 1 primer otroške paralize
Zaradi skoraj popolnega prenehanja obolenj, komisariat ne bo več izdajal desetdnevnih poročil
Tržaška občina je prijavila v desetih dneh od 1. do 10. t. m. le en primer otroške paralize; zbolel Je triletni otrok, bolezen Je lahke narave.
Odkar se Je, kot znano v zadnji dekadi preteklega aprila pojavila otroška paraliza, pa do danes, je bilo ugotovljenih skupno 38 primerov bolezni, od teh Je bilo deset smrtnih. Od preostalih 28 primerov kažejo le trije na resne posledice otroške paralize; v skoraj vseh ostalih primerih so bolniki ozdraveli brez vsakršnih posebnih znakov, le pri redkih je opaziti kake lažje posledice. Pa tudi pri vseh teh predvidevajo popolno funkcionalno okrevanje. Do zdaj Je bilo U otrok sprejetih na državne stroške v posebne zavode za popolno okrevanje.
Generalni komisariat bo spričo dejstva, da je epizoda otroške paralize skoraj popolnoma končana, s to objavo prenehal objavljati desetdnevno sporočilo o poteku pojavov te bolezni.
Med natovarjanjem blaga na dvigalo v delavnici Acega-ta se je dvigalo premaknilo in stisnilo 43-letnemu Mariju Si-laniju od Sv. M. M. Sp. nogo ob tla zaradi česar se je zatekel v bolnišnico, od koder pa so ga s priporočilom 5 do 15-dnevnega počitka odslovili.
Pred desetimi .leti... Kolikokrat smo letos že pričeli s temi besedami. Da, pred desetimi leti je bila tielika prelomnica v življenju tržaških in vseh primorskih Slovencev. V času, ko je»ves izmučeni svet praznoval zmago nad fašizmom, smo tudi mi primorski S lorienci ob praznovanju miru radostni obnavljali vse naše javno; zlasti kulturno i« pro-svelno življenje, ki je bilo V času fašizma s silo zatrto. Četudi smo si morali izleči-ti sto ran, ki nam jih je zadala vojna *vihra, nismo zanemarili obnove našega duhovnega življenja. Naši ljudje niso spraševali po načrtih, proračunih in kreditih: popravljali in gradili so sami šolska poslopja, da bodo v. jeseni pripravljena za obnovljeno slovensko šolo. Tudi mladina ni imela počitnic: obiskovala je počitniške tečaje, da ji bo laže začeti v jeseni v slovenski šoli. Tudi tečaje, zelo dobro obiskane tečaje za srednješolske dijake smo imeli, v času ko se je angloameriška uprava še pomišljala ali bi dovolil u odpreti slovenske srednje šole. Akcijski odbor »7.a našega dijaka», ki je nastal p poletju 1945 še pred obnovitvijo po fašizmu razpuščene #Dijaške Matice« pa je mislil tudi na materialno pomoč, ki jo bo moralo ljudstvo nuditi revnim dijakom, da bo tako omogočen študij rsem nadarjenim otrokom. Ta odbor je organiziral prvi Teden za našega dijaka, ki se je vrš tl na obeh področjih Slovenskega Primorja. Četudi je bilo primorsko ljudstvo obremenjeno z ogromnimi materialnimi žrtvami za obnovo, četudi je bilo treba zbirati in dajati na vse struni, je takratni Teden uspel naravnost manifestativno. V najkrajšem času je bilo zbranih 1.863.896' lir v gotovini in blaga, predvsem živil za novo nastajajoče dijaške domove v prednosti 545.651 lir*. Cela zbirka je torej prinesla 2.409.547 lir kar bi bilo p današnji vrednosti okrog 21 milijonov in pol lir.
«Teden za našega dijaka» je prišel v tradicijo in se vrši vsako leto. Tudi letos bo »Dijaška Matica« pozvala vse svoje člane, vse dobrotnike in pse zavedne Slovence, ki cenijo potnen rasti mladega rodu domaFega razumništva, da se bodo zlasti v tednu od 2. do 9. oktobra spomnili naših repnih dijakov in podprli plemenito delo Dijaške Matice. Deset let dela Dijaške Matice in vidni sadovi tega dela morejo samo spodbuditi vse dosedanje darovalce in pridobiti še nove, da bodo v jubilejnem »Tednu za našega dijaka« ., svojim deležem prispevali k čim večjemu u-spehu, kar bo omogočilo nadaljnje delo Dijaški Matici; bo pa ta uspeh obenem manifestacija slovenskega stremljenja po kulturni rasti.
Sprejem v «Fxcelsiorju»
na časi kontraadmiralu M. HoHandu
V «rdeči dvorani« hotela «Excelsior» je vladni gen. komisar dr. Palamara sinoči priredil svečan sprejem na čast poveljniku eskadre britanskih vojnih ladij, ki se mudi na obisku v našem pristanišču, kontraadmiralu Martinu Hollandu in oficirjem eskadre. Sprejema so se udeležili poleg dr. Palamare še številni drugi predstavniki oblasti, veliko število oficirjev tržaške garnizije z gen. Giananijem na čelu, konzularni predstavniki v Trstu in zastopniki lokalnega ter tujega tiska. Sprejem je potekel v prijetnem vzdušju.
SOLSKE
Vpisovanje v slovenske oenov-1 ne šole na Tržaškem ozemlju bo od 16. do 27. septembra t, 1. I
llossetti. Zaprto zaradi poCltme.
Excelsior. 15.00: »Kajnova hčerka«, J. Ferrer, J. AHyeon,
Kenke. 14.30: »Srebrna čaša«. V. Mayo, A. M. Pierangell.
Naziooale. 15.00: »Znamenje z dimom«, D." Andrews, P. Lauri«.
Fllodrammatko. 15.00:	»Burman-
ski pustolovec«. B. Stanwyck, R. Ryan.
Supercinema, Zaprto zaradi obnove.
Arcobaleno. 14.30:	»Tiho... stre-
ljajo«. E. Consiantine, M. Britt.
Astra Rojan. 15.00: »Angelito« ne-groš«, P. Inlante, E. Guin.
Capltol. 14 00: »Dekle z dežele«, G. Kelly. W. Holden.
Criatallo. 14.30:	»Cirkus čudes«.
Grattaclelo. 14.00: »Komu zvoni«, I. Bergman.
Alabarda. 14.00: »Dolina kraljev«, R Taylor.
Arlston. 16.00:	»Obleganje sed-
mih strelk«, VV. Holden, E. Parker.
Armouia. 1400:	»Obupanci me-
je«, R Calhoun.
Aiirora. 14.30: »Nilska princesa«, M. Rennie.
Garibaldi. 14.00:	»Kraljica Kar
VVesta«. B, Stanwyck.
Ideale. 15.00: »Bobnenje bobnov«, A. Ladd.
lmpero. 14.30:	»Dogaja se sep-
tembra«. J. Fontaine.
Italia. 14.30: »Falvvorthski grb«, J. Leigli
S. Marco. 16.00: «Pekel pod ničlo«, A. l.add, J. Tetzel.
Kino ob morju. 15.00: «Suzana Jr spala tukaj«, D. Fovvell
Moderno. 16.00:	»Vandejskl ju-
nak«, A. Nazzari.
Savona. 13.30: «Quo vadiš«, R. Taylor.
Viale. 14.30:	«Uničevalec«, L.
Tierney.
Vittorio Veneto. 14.00: «Dokle z dežele«, G. Kell.v.
Azzurro. 14.00: »Pošast Iz Ulice Morgue«, K. Malden. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Belvedere. 1530: »Dvoboj v gozdu«. R. VVidmark.
Marconi. 15.00: »Kruh, ljubezen in ljubosumnost«, V. De Sira.
Ma»imo. 14.30: »Gospodične s št. 04«, A. Lualdi.
Novo cine. 14.30: »Velika vročina«, G. Ford.
Odeon. 14.00: »Ljubosumnost«, F. Crisa.
Radio. 14.30: »Teodora«. G. M.
Canale.
Venezia. 14.30: «Federalni agent X3», V, Mature.
Skedenj. 18.00: «Miren mož«.
Kino na Opčinah. 16.00: »Rapsodija«, E. Tay!or, V. Gassman.
si.llt K N I .1 A
POLETNI KINO
Arena del fiorl. 20.00:	«Trije
Američani v Parizu«, T. Cortis. Arlston, 20.00:	»Obleganje sed-
mih strelic«, W. Holden. Garibaldi. 20.15:	«Kraljica Far
VVesta«, B. Stanvvvck.
Paradiso. 19.30: »Sombrero«, R.
Mootalban.
Parco delle rose. 20.00: »Ne stre-
ljaj, poljubi me!». D. Day. ■onzla
Ponzlana. 20.00: »Rojena za ljubezen«. E. VVilliams.
Rojan. 19.45: »Honduraiki uporniki«, G. Ford Secolo. 19.30:	«Maneker*ka»,	l,
Turner.
NEDELJA, 11. septembra 1*55 T1MT PON LIJ A A
9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Priljubljene lahke melodije: 11.10 Vesela glasba; 11.45 Podeželski odmevi; 12.00 Oddaja za najmlaju še; 12.30 Koncert operne glasbe; 13.30 Giasba po željah; 14.30 Pa rada lahkih orkestrov; 15.00 Glasba iz filmov in revij; 15.30 Promenadni koncert; 16.00 Slavni pevci; 16.30 Razne jazz-zasedbe; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru; 18.43 Skladbe Johanna Straussa; 19.15 Nedeljski pogovori in obiski: 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Zabavne plošče:	20.30 Bellini:	»Mesečni-
ca«. opera v 2 dejanjih; po prvem dejanju: Športih komentar 22.45 Večerni ples.
327,1 m. 202.1 m. 212.4 m Poročila ob 5.00,	6.00,	7.00,
12.30. 15.00. 17.00 m 22 00
10.10 Dopoldanski simfonični koncert: 15.15 Igra kvartet Jožeta Kam-piča; 15,30 Po naši lepi deželi: Polževa ježa na Turjak: 16.00 Igra godba na pihala; 16.30 Alberto Moravla: Tarzan — maščevalec; 16.50 Igramo vam za zabavo in ples; 17.30 Radijska igra - Fred von Hoersohelmann: Kaj naj storimo:. 18.36 Promenadni koncert; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Filmske in operetne melodije; 20.30 Športna poročila; 20.4o Nekaj priljubljenih arij; 21.35 Sjcladbe Kogoja. Fajdige, Bravničarja in Srebotnjaka.
1'1'll.lšV 1361,1 A
14.50 Reportaža z avtomobilistične dirke v Monzi; 17.15 G. Rossini: »Seviljski brivec«, opera; 21.00 Tedenska revija in variete; 22.30 Glasbeni včeer.
PROSVETNO DRUŠTVO »ZARJA V SVOBODI« v SEMPOLAJU
priredi danes 11. t. m. ob 15.30 uri v Sempolaju
deseti tradicionalni pevski koncert
pri katerem bo nastopilo več pevskih zborov.
Po koncertu bo PLES NA PROSTEM Vljudno vabimo k številni udeležbi. Preskrbljena bo domača kapljica in dober prigrizek.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Franca Dujca iz Ljubljane darujeta družini Sancin-Benič 2.000 lir za Dijaško Matico.
Mali oglasi
Vpisovanje otrok v otroške vrtce
Županstvo sporoča, da se bo vpisovanje otrok za sprejem v občinske otroške vrtce začelo v ponedeljek 19. septembra. Pri vpisu je treba predložiti rojstno potrdilo, potrdilo o cepljenju proti kozam in davici ter zdravniško potrdilo za oči.
V otroške vrtce se sprejemajo otroci, ki so na dan vpisa dopolnili 3 leta starosti.
Ljudska prosveta
POUK GLASBE V BARKOVLJAH
Pod okriljem Prosv. aruštva v Barkovljah se bo nadaljeval pouk glasbe tudi letos. Vpisovanje lanskih in novih gojencev bo v torek, 13. septembra, na sedežu Prosvetnega društva v Franklo-vem pri GregoriČig od 17. do 18. ure.
POUK GLASBE PRI SV. JAKOBU
Sporočamo lanskim gojencem, da bo pričetek pouka v četrtek 15. septembra Vpisovanje vseh gojencev bo Jutri 12. t. m. od
17. do 18. ure v prostorih Prosvetnega društva «Ivan Cankar« v Ul. Moritecehi 6-1 V., levo.
PD »I. Cankar«. Društveni odbor vabi vse pevce in pevke (nove in stare) na pomenek o reorganizaciji pevskega odseka Sestanek bo v torek 13.9.1955 ob 20. uri v društvenih prostorih Ul. Montecchi štev. 6-1V.
Razna obvestila
i.
15.30 Koncert pianistke Lye De Barberiis; 16.15 Jaoues Con-stant: »General Friderik«; 21.30 Z mednarodnega glasbenega festivala v Benetkah: Otvoritveni koncert skladb Alfreda Caselle, dirigira Sergiu CeMbldaohe.
I« 4» I' 41 ll
Usposobljenostni izpiti na Državni trgovski akademiji v Trstu se pričnejo 19. septembra 1955 ob 8.30.
Razpored popravnih in uspo-sobljenostnih izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda.
1. septembra 1955 se je pri-‘ ' le!
čelo vpisovanje za šolsko leto 1955-56 in bo trajalo do 25. sept. 1955. Prošnje za vpis sprejema tajnjštvo zavoda pri Sv. Ivanu, Piazzale Gioberti 4. vsak dan od 9. do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna obvestila.
* * *
Na višji realni in klasični gimnaziji v Ulici Lazzaretto vecehio 9-II. traja vpisovanje učencev za šolsko leto 1955-1956 od 1. do 25. septembra, vsak delavnik od 10. do 13. ure. Podrobnosti so razvidne
na oglasni deski.
• • *
Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom javlja, da je vpisovanje v I., 'II. in III. razred vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra t.l
Razporedi in podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski.
Vsa potrebna nadaljnja pojasnila se dobe v tajništvu šole.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega strokovnega tečaja na Proseku javlja, oa se vrs. vpisovanje v prvi in drugi razred od 1. do 25. septembra t. I. Vsa potrebna pojasnila se dobe v tajništvu tečaja.
Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole v Trstu sporoča, da je rok za vpisovanje
od 1- do 20. septembra 1955 Tajništvo je odprto vsak dan od 9. do 12. ure.
* * *
Ravnateljstvo industrijskega ."trokovnega tečaja s priključenim tretjim razredom v Nabrežini in oddeljenih razredov pri Sv. Križu t poroča, da se vrši vpisovanje v I., II. in III. razred vsak dan dq vključno 24. septembra t.l. in to pri lavnateljstvu v Nabrežini. Staršem priporočamo, da po-hite z vpisom svojih otrok in ne odlašajo na poslednji dan.
Slovenska poročila: 6.30, 7.45, 13.30. 14.30 19.30 In 23.30.
Hrvalska poročila: vsak dan ob 20 20
Italijanska poročila: 6.15. 12.30.
19.00 in 23.00.
7.00 Jutranja glasba: 8.15 Pisan spored narodnih pesmi; 8.40 'La naše kmetovalce: 9.00 Ritmični panoptikum; 9.30 Mladinski tednik: 10.00 Glasbena matineja; 10.30 Zena in dom; 11.00 Nedeljski simfonični koncert; 13.45 Glasba po željah: 15.00 Naši kraji in ljudje; 16.00 Nedeljski promenadni koncert; 17.00 Poulične popevke; 17.15 Nas oder; 18.00 Iz opernega sveta; 19.15 Šport; 1920 StlrJe skoki...; 20.00 Glasba po željah; 20.35 Jurina in Franina; 21.00 »Laku noč. Leno«, radijska igra; 22.00 Športna nedelja.
Tržaški filatelistični klub »L Košir«. — Danes 11. t. m. bo prvi sestanek nove sezone v pro. štorih kluba, Ul. Roma 15-11., od 9. do 12. ure. Dospele so novitete in revija Nova filatelija štev. 5, ki so članom na razpolago. Med sestankom se bodo lahko vpisali novinci. Vabljeni so tudi filatelisti, ki se še niso udeležili naših zanimivih sestankov.
KOLESA, moška in ženska, rabljena, po 8.000 lir, kolesa za prevoz blaga po 24.000 lir. motorna kolesa po 50.000 lir, na obroke. Marcon, Ul. Pleta 3 ZA TAKOJŠNJO NAMESTITEV Iščemo perfektno korespondent-ko, ki obvlada Italijansko stenografijo, po možnosti z znanjem nemščine ali angleščine. Ponudbe na upravo lista pod značko »Perfektna«.
BELJENJE SOB, kuhinj, pleskanje stanovanj, barvanje In ,aki-ranje pohišiva po nizkih cenah. Tel 21-483.
PRODAM VINSKO KLET s sodi, tehtnico in drugo opremo. Ul. Appia.ri št. 17, Rojan, PROFESORICA KLAVIRJA išče sobo v mestu. Ponudbe pod »Profesorica« na upravo.
PRODAM H!SQ u prostorov, 7 ha zemlje, hrastov gozdič in kmečko hišo takoj ob cesti pri jugoslovanskem bloku na Škofijah Pojasnila v uredništvu našega lista.
ADRIA EXPRESS
Ul. Cicerone 4 - tel. 29243  O .
Predstavništvo za Radensko Slatino, Rogaško Slatino in Dobrno
Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih in tranzitnih vizumov za Jugoslavijo
IZLETI Lago Cavazzo, odhod v nedeljo ob 7.30
Prodaja voznih listkov
za avtobuse:
Tolmezzo - Ravascletto,
dnevni odhodi ob 6.30 Gradež, dnevni odhodi ob 8.30 Milano, dnevni odhodi ob 21
Genova, poned., sreda in petek ob 21 Como - Chiasso, torek, četrtek, sobota in nedelja ob 21 Videm (Udine), dnevni odhodi ob 6.30, ,7.30 in 8.30.
Belluno, dnevni odhodi ob 6.30 Treviso, dnevni odhodi ob 8.30 Vrba (Velden), Vrbsko jezero (Woerther See), Celovec, Gradec (Graz), četrtek in sobotk ob 7,45
Sini*'
vam nudi:
Šivalne sfo^Jnios
Radioaparate Kolesa Legnano -
( tuj
in druga	,,t	ll*«’	ie
Prvovrstne šte“m0|or«j
motorje in j-mesi** f ’^ , kolesa ter nad«”” ln,tl n
dele naroč'" F' m t
Dalje sprejema » nJel,t p>< mej
aije sprejc-- ,n e#* ir* mej in odpošilja o' i) »tih, rj. predmete ko* *■-:»»«♦ illiit«..-
Jugoslavijo po
zni
cenah.
INFORMACIJE ,0
Ptil
telefon *23jj
NABREŽIJ;
k.. '*>«
ISno iNa
>ln
LSi
ZOBOZDRAVNIS«
AMHULATORI
Dr. A. Sonj
zobozdravnik-k'
Ustne in zobne ®
zobne Pr(JteZjo Sprejema od in od 15. do Kyll Ulica TorrebianU td) (vogal z U).
tel. 37-11* -X
TRSI Ul. sv Fran-čtška 20/11L tel. 37-338 sprejema ln-terate. mal«
oglase, osmrtnic* n>
od 8. do 12.30 m 18. ure.
n„T0 tN
: K
Zastopnik - III..
Vplinjači uDELLu Verige »ELIOS* Ferodi za zavore »FREN-DO« ^ LuCi »CARELLO*
Kroglični ležaji j|f Ventili in peres*
l0rJe	.	M	18	t
Nadomestni deli
bor za motorna
i n cIzitlAri*
in skuterje
kCEAT«
UGODNE
• UNION«
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 Je v TRSTU. UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512-35939 Prokurator RAVNIK
DELAVNICA MEHANIČNIH IZDEL*0
A. Fabiani
THST — UL COH1I 2 — TEU 361-*1	-
rtlf
specializirana za izdelavo motorjev Diesel, <’Pr' vi11' podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo *
avtogeno io električno varjenje. r(ljc* Popravila na krovu: mutoijev Diesel, parnih * ln kotlov ter vseh pomožnih naprav pri Pul<> strojih ln napravah na krovu.
■‘v
Strokovni tečaj v Dolini naznanja. da je vpisovanje v prvi, drugi in tretji razred vsak dan, od 9. do 12. ure do vključno 24. t. m.
LOTERIJA
BENETKE
BARI
CAGLIARI
FIRENZE
GENOVA
MILANO
NAPOL1
PALERMO
ROMA
TORINO
62	87	18	57	30
15	30	86	85	3
15	22	89	60	25
5	40	68	76	9
85	52	19	43	3
79	21	41	71
47 42 28 30 71
9 71
76 39 63	1	66	2	30
83 43 56 78 84
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 23,2, nat nižja 18,1, ob 17. uri 20,6. Zračni tlak 1009,3 pada. Veter vzhodnik 4 km na uro, vlaga 93 odst., padavine 14,5 mm. nebo poobia-Ceno, morje mirno, temperatur« morja 22,8.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alabarda. Ul. lstrla 7; Leiten-burg. Trg S. Glovannl 5; Prax-marer, Trg Unit* 4; Prendlui, Ul. Vectllio 24; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
1NAM, Al Cammello, Viale XX. septembra 4; Crevato, Ul. Roma 15; Gmeiner, Ul. Glulia 14; Alla Maddalena Ul Istria 43; Pren-dini. Ul. T. Vecelllo 24; Serra-i vallo, ui. Cavana 1: Zanettl, Te-1 sta doro, Ul. Mazzini 43.
on um do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. septembra 1955 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 24.
POROČILI SO SE:	fotograf
Emllio Cossi ln gospodinja Au-relia Dellosto. uradnik Lucio Bo-suiti in prodajalka Bruna Lussi, uradnik Claudio Paliaga in urad-nica Ornella Reggio, tehnični uradnik Aldo Gobe! in uradnica Lucla Tomasi, strugar Bruno Za-bukovac in frizerka Nivea Zac-carini, železničar Mario Armilll in nameščenka Elda Livau, inženir Sergio Gombani in uradnica Laura Tommasi, motorist Vlttorino Verona in knjigovezka Maria Scarcelll, uradnik Rober-Ip Merlo in učiteljica Maria Mat. tiussi, geometer Vasco Cenci ln gospodinja Luciana Violin, slikar Mario Cossetto ln gospodinja Evelina Glurini, državni uradnik Fulvlo Correnti in uradnica Graziella MikIHschek, uradnik Claudio Gasparo in gospodinja Angela Benvenuti. gradbeni iz vedenec Romano Tellini in nameščenka. Livia Fonda, pek Mario Zagaria in nameščenka Laura Fabbro, uradnik Silvio de Le-porini in uradnica Regina Gia-cosa, vozač Ermanno Papo in vezilja Emilla Umek. mehanik Oscarre Franco in gospodinja Viltorina Vatta, mizar Libero Barnaba in gospodinja Leondina Delbello, mizar Miroslav Peče-nik in gospodinja Rosa Samec, uradnik Enrico Solazzl in uradnica Anna Lenardon, mehanik Sergio Tiso in nameščenka Fides Barulll, uradnik Agostino Rasman in uradnica Silvia Ge-lussi, inštalater Viktor Sosič in gospodinja Marija Jelenič.
UMRLI SO:	60-letni Luclano
Sabo. 42-ietna Ivana Lisjak pot. Moro. 57-1 etn a Maria Felluga por. Colomban, 92-letna Amalla Vidlas vd. Zavadil, 81-letna Enima Grion vd. Zalateo.
Z NAKUPOM DDORIGAR1ACAPRIHRANI1E DENAR!
Obtičite
MAGAZIN	-
ANGLEŠKEGA BLA^
Prodaja na debelo in drobno vsakovrstno originalno AAlGLEŠKil IH NACIONALNO ULAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NA.INIŽ.IIH CENAH
SKLADIŠČE: TRST - Ulica S. Nicold štev. 22 tel. 3l
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam na katerikoli način pomagali v težkih urah bolezni in tudi počastili spomin naše nenadomestljive mame in stare mame
TEREZIJE GORNIK
roj. Kralj
Posebno se zahvaljujemo še domačemu pevskemu društvu «Lipa«, ki je pokojnici odpel nekaj ganljivih pesmi v slovo in čč. vaški duhovščini.
Žalujoča družina Gornik
Bazovica - Beograd, 11.IX.1955.
ZAHVALA
Družina Colja se zahvaljuje vsem Nabrežincem v Ljubljani za izraze sožalja in sočustvovanja ob izgubi nepozabnega NEBEJA
Redna avtobusna proga	 .-TR™
TRSI - BAZOVICA - PADRIČE GROPADA;'V
vozi ob nedeljah vsake pol ure iz avtobusne
postaje in z B. Vecchie. g, TRST - LONJER odhod vsake četrt ure * D
in s Trga sv. Frančiška.
  , <<)
Prevoz z avtobusi na izlete — prevoz 'ptin«' ,
avtomobili — prevoz s kamiončinoin ue
Vsi prevozi tudi v FLRJ ffl.
AVTOV IE CARSICHE . Ulica Locchi 20 *
Vsem sorodnikom, prijateljem in znance® j>spš' njamo žalostno vest, da je včeraj za v Gospodu naša preljubljena mama, babic » tašča v starosti 80 let
J0SIPINA ČOK vd. r,(ll.l|B
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes iz hiše žalosti Vicolo dei Roveri 8 v sV cerkev in nato na katinarsko pokopališč®*
Žalujoče družine ^61»'' Golob, Cok, Carli, Kend*
Trst, Maribor, Beograd, 11.9.1955
DNEVNIK
11. septembra 1958
fl,ga grafična! ;Jžstai/ai;lMiljah
10
DVORANA NA STADIONU «PRVI MAJ
čisto Realističnih ilustrativnih, dasi zanimivih tuših iz Kima. Mascherini z dvema kubistično zamišljenima risbama daje vtis klasičnega slopa z najnujnejšimi potezami. Negrisin je nekaj fjodobnega po, prvem vtisu, brez kubističnih teženj seveda. Perizi brez posebnih stilnih iskanj s suho potrebno, nežno barvano linijo doseže. precejšen občutek. Rtghi Federico ima dve izredno ji-no risani grafiki, kjer se občutje stopnjuje z rahlo barvanim osnovnim tonom■ Ukmar je dober risar, bolje i-lustrator z nekoliko ekspresionističnimi težnjami, ki pa ne pridejo povsod do izraza. Žicama, izven natečaja, ima dve krajini, ki ne zatajita svojega očeta. Isto lahko rečemo o Walcherju in njegovih bledih baročnih vtisih. De Cii-lia Enrico s prijetno uNabre-tinos, je pravzaprav akvare-lisl, ki upravičeno le v barvah pride na svoj račun.
Prišli bi predaleč, ako bi dajali o vseh svoje opombe, o delih, ki v črno-belem često ne kažejo značilnosti slikarja. Je pa tudi med njimi marsikaj, kar bi razstavi le dvignilo u-gled, ako ne bi bilo razstavljeno.
Z. JELINČIČ
PISE FRANCE MAGAJNA
nikoli javno. Le za eno izjemo vem in to je ta, ki jo bom zdaj rx>ve>iai.
Po dolgih veo a i manj razburljivih urijr.vah cele kurjebrdske fare je napočil slovesni dan. In ta dan je bilo vso tako, kakor Je drugod na birmanski dan. Hudo vesel sem bil tudi jaz, saj Je iz vsa-'t hiše d;yilo !•-< r-ov.cah In pečenkah raznih barv in oblik in dobrega vina ni manjkalo. Ljudje so bili vsi nasmejani in treba je bilo le vstopiti v to ali-ono hišo in vprašati, če ni morda tu doma teta Porcijunkula Fičefajeva, ‘1-sta, ki ima še vse zobe. pa te je že dobra gospodinja prijela za rokav m te postregla s pršutom alt s kako drugačno slaščico. Glavno je, da se človek zna lepo obnašati, tudi če tete Fičefajeve nikjer ni.
Razume se, da je strašno lepo dišalo tudi pri Milko vih in nič manj pri Pezdlr-jevih. Kjer pa lepo diši. tam je veselje doma. In bilo je res v obeh hišah, toda v en* je bilo malenkostno prisiljeno, v drugi Da nemara pretirano In edinole botra sta bila temu kriva. Naj vam povem, kako.
Vsi, kar nas je dobrih kristjanov, vemo o botrih vso resnico, v tihem sporazumu pa mplčimo in je nikoli ne obravnavamo. Vemo na primer, da so botri veliki pojedeži in pridejo k hiši le za škodo in razdejanje. Prav po nesrečnem naključju sem na predvečer slovesnega dneva poslušal Milka, ko je z obupnim glasom razlagal ženi Metki:
«Dobro sl zamlrkaj, Metka,* Je rekel. «Tale naš boter Tomaž bo v hiši že ob zon In s kakim želodovim kofetom ne boš pri njem nič opravila. Najmanj pol kile pršuta mu boš morala ocvreti na laškem o-lju. Tisto cilerco slivovke bo izpraznil še pred mašo in niti zahrkal ne bo! In po birmi po pospravljal vase vse, kar bo mogel doseči, kakor tista velika fabrika v Ilirski Bistrici, ki dela lesovinske plošče! In za vse to, kaj misliš, kaj bo dal fantu v dar? Kako plehnato uro, ki bo čez dva meseca bolj nepremično stala, kot kateri koli od naših lipovih svetnikov v cerkvi. In po starem običaju mu bom moral za tisto pocinjeno repo še podariti desetki-iogramski pršut, pa ne bo zato rekel niti hvala *
Užaljen je bil Milko in tudi Metka je globoko vzdihnila, ali vsa vdana v usodo je rekla: «Oh, vem, vem! Vse tako Je kot praviš, pomagati si pa ne moremo, ker smo dobri kristjani. Sama sireča je za naju, da je Cvenko zadnji in bomo odslej najmanj trideset let varni pred birmo!*
«Bo pa ohcet ali kaka druga strela!* je godrnjal pesimistični Milko in od-krevsal v štalo.
Pri Pezdir.ievih so bili botra nekoliko bolj veseli. Bil je to zmeraj stric Tine, ki je pri procesijah tako lepo pritrkoval v zvoniku. Olikano se je obnašal in je bil ponosen sam nase. Tudi on je bil «globok» ikot so botri na splošno), nekaj dna pa je le bilo v njem- Tudi j& anal razsoditi, kaj je mCžakarsko m kaj ni. Globoko v fevojem srcu je sfcer sklenil, da ne bo trpel y>raye«ke škode, preveč grembzdflski požeruh pa spet ni maral biti. Kupil je Pezdirjevemu Lojzku lepo srebrno uro In je dal zanjo prav toliko, kot stane desetkilograniski pršut. S tem Je bila škoda na obeh straneh pravično poravnana. Le za gostijo oi utegnil ostati dolžan. O-biral bo pečene peteline, se mastil s krofi in potico in slivovke si bo natakal po mili volji, brez dvoma bo odkod prirajzal na mizo tudi kak flaškon vina. Na vsak način bo hišna blagajna hudo trpela. Pravično je torej, oa nekaj prispeva v ta dobrodelni sklad, oziroma da nekaj vojne škode povrne. In se je pravočasno domislil, da ima nekje v predalu pravi in pristni desetkronski zlatnik, s katerim ni doslej vedel kaj bi. Tega bo torej birmancu Lojzku, poleg ure in orglic, velikodušno navrgel. Po kosilu bo naredil to, da bodo vsi videli. Samo po sebi se razume, da bo Lojzkov ata cekin takoj zaplenil. Taka je pač pravica na svetu. Ne smemo ravno priseči, lahko pa le rečemo, da bo taka u-soda zadela tudi uro. Na dan birme jo bo Lojzek nosil, potem je pa ne bo videl do dneva, ko se bo šel v sosedno vas ženit in bo že pušil. cigarete.
(Nadaljevanje v torekJ
sedemnajst nepretrganih ur. Krasen razgled ima ta vas — če ležete zgoraj njenega kala na hrbet in se ozrete proti nebu (ki je e-dina prosta smer), boste videli v jasni noči mili j >-nov kilometrov daleč, še Rimsko cesto Doste zagledali tostran državne meje, božja resnica!
V Cobanovem gnezdu živi moj prijatelj Milko, Ki ga zelo rad cucne iz steklenice. Ima v ustih štiri rjave zobe, ki so v lepi simetriji ločeni med seboj kakor kilometrski kamni. Ko jih človek prvič vidi, že zapade v globoko preračunavanje razdalj.
Milko je zelo gostoljuben človek. Nekoč me je na šentpetru vlekel v kolodvorsko restavracijo na vrček piva. Da bo on plačal, je rekel. Čvrst fant! Pri blagajiil si je toliko časa popravljal hlače, da so drugi gostje začeli godrnjati in da ne nastane škdn-dal sem jaz plačal za oba vrčka. Ko sem dobil plačane listke, je bil Milko zo pripravljen na boj pri točilni mizi. Vzel mi je listke iz rok in se odločno zagnal v najhujši metež. V treh minutah je bil že v prvi vrsti. Mahal je obremenjeni natakarici in vpil:
«Ta velko pivo, prosim! Kakšna polževska postrežba!*
Zmedena natakarica mu je porinila velik vrček m vzela oba listka. Nataknila ju je neusmiljeno na nekak priostren žebelj na stelaži zadaj. Potem Je stregla drugim, ki jih je bilo ko listja in trave. Takrat sem se zgenii jaz in se potegnil za svoje človečanske pravice.
«Kje je moj vrček, Milko?*
«Hojtara. punca! še eno ta velko, prosim, in brž!*
«Dajte mi listek.*
«Saj sem ti ga dal že prej; dva skupaj sem ti dal, za ilve ta velki.*
«0 tem ne vem nič! Takih pravljic sem že mnogo čula. Brez listka ni nič.*
Tako, vidite, me je «po-stregel* Milko na šentpe-terskem kolodvoru, čvrst fant, kakor sem že rekel. Od takrat se ga izogibam, kakor da ima osepnice. Sicer me je že trikrat povabil, naj ga obiščem na domu, pa ne grem tja, ker ga sumim, da bi me nagovoril, naj plačam zanj davke in tisto kar dolguje od bika. Lani mu je poginil konj. čeprav mu Je redoma vsak teden vrgel nekaj sena v Jasli. Mrha je gotovo bila delikatne pasme!
Tudi Mllkova ženica Je nežna in dobrodušna stvarca in tako zelo pobožna, da skoro ni Jd tega sveta. Pred sliko Boz.ie mamke v kotu kuhinje kuri lučko noč in dan. Njeni ot-oci so v cerkvi kakor doma in se tudi lasajo kakor doma. čvrsti fantje!
Ah. pa še to bi vam rad povedal, kakšno je nakadT lani Milkov Cvencko, tisti, ki je najmlajši in ki mu je sicer ime Vencel. Pa saj je to tista zgodba ki jo i-mam že od začetka v mislih. Prav je, da se je znebim. Preberite jo. ko boste pametno razpoloženi, in potem si jo zapomnite, da jo boste čez čas povedali svojim otrokom.
* * *
Vasica čobanovo gnezdo spada k fari, Ki jo najožji sorodniki pozn»7 mo pod imenom Kurje br-do. Tam vlada v tem času župnik Jože, ki je vesel gospod in stoodstotni Kraševec in čvrst fant. Pred nekaterimi leti je razveselil dobre Kurjebrdčane z veliko novico, da se bo tja proti jeseni vršila v njihovi cerkvi dolgo pričakovana sveta birma, ki jo bo opravil sam gospod škof ali pa kdo drugi, ki se razume na take reči in pozna potrebne viže.
Veliko veselje le nastalo ob tej novici, večje kot bi ga mogla napraviti katera koli splošna mobilizacija. Deklice in dečki so na prstih šteli leta, da izračunajo, ali jih birma že zadene ali ne.
In sta usoda in rojstna letnica tako naklonili, da je bil vpisan med birmance tudi Milkov Cvencek, tisti navihanec, ter zraven njega še njegov bratranec, Pezdirjev Lojzek. In ker sta si bili obe hiši sorodni in vsi člani obeh družin tudi, bi ne oilo nič vec kot prav, da bi si bila tako sorodna tudi oba botra. Pa mislite, da sta sl bila? Prav nič! Božja resnica je namreč, da se ta dva se duies odkritosrčno črtita .n da traja to njuno sovraštvo /e od Napoleonovih časov sem. Edina stvar, ki nekoliko omili to žalostno dejstvo, je njuna prirojena vljudnost in takt. Drug drugemu kažeta fige, toda zmeraj samo v žepa in
Ne, prosim lepo! Mirujte prosim. Saj ne mislim tako dobesedno. Človek blebeta tjavdan in ne misli nič hudega, potem se pa kesa in bi rad preklical, če bi ne bilo prepozno. Vsak ve, da na Slovenskem ni Škotov. Imamo pač neke Kraševce, ki so še bolj skopušni... Ampak, majka nam mila, ali ie vredno, da obešam to na veliki zvon?. Kaj bodo rekli ljudje! In papirja je škoda... Toda ker sem že začel... Povedal bom, potem pa naj bo, kar bo. Beseda vendar ni konj.
Zgodba se dogaja v tisti kraški vasi, ki ji pravijo zemljepisci cčobanovo gnezdo*. Vsi jo poznamo, saj ni niti tisoč kumetrov oddaljena od srede. Lepa in tipična kraška vas, če je sploh katera kraška vas, ki bi bila lepa in tipična hkrati. Leži v globoki in stisnjeni planoti, podobna pomarančnemu krhiju, na katerem je moj brat sedel
Otvoritev bo 7. oktobra letos. Dvorana je dolga 21 m, Široka 12,5 m; v njej je prostora za 360 sedežev. Popolnoma opremljen oder ima 13 m širine in 8 m globine. Pred vhodom v dvorano je velik foyer, katerega zadnjo steno Je poslikal naš rojak Spacal. Dvorana bo služila za gledališke predstave, telovadne nastope in druge prireditve, in je vsekakor dragocena pridobitev, ki bo pripomogla k živahnejšemu kulturno-prosvetnemu razvoju predvsem svetoivanskega okoliša
V DEŽELI, KJER DOSLEJ SE NI GOSTOVAL SIMFONIČNI ORKESTER IZ JUGOSLAVIJE
f > * » zel nsistn Gn-
K i"tmlČTaziti °b"
4ioaj 0 lini trenu-
E CT- zad'’-
X,	enako
f1'1 T0el° «Stam k°l dru°°
"O0 Zan„ Tnati». Beti	anaro je pre.
sS&#o
A p08labli ponadjajo
jC.**SBnJem * Pro-
? > L Tei'no- rni
fr *« -
Jš i>it« 0 bolj ,ponta. X<0ci!|lna *nostaune, monla
U’ Ser°io’ ki
SNft 8 Coloni-S , n°x Ue Poetično >a naj<n*. Prav-CS .Nj 0rafiki. morit	i Prevladuje
li.V ilrni odtenki
L’Aquila, 22. maja (po prvem koncertu).
Tako, sinoči smo prebili led! Mestno gledališče je bilo polno poslušalcev. Navdušeno vzklikanje vsega avditorija po vsaki točki! Vsi — dirigent Cipci, solistki Corradini in Santoliquido ter orkester — smo bili deležni viharnega o-dobravanja in pohvale Uspeli smo in zagristi se moramo, da bo v bodoče še bolje.
Danes dopoldne smo imeli skušnjo z novim pianistom A-drianpm Ae-tchbachetjem. Ze takoj po prvem Beethovnovem koncertu ni bilo dvoma, da je simpatični Švicar prvovrstni posredovalec Beethovnove glasbe. Tudi pianistu je bilo videti, da je z orkestrom izredno zadovoljen.
Rim, postaja Termini, 23. maja.
Tudi na sinočnjem koncer-1 tu smo si krepko zaslužili laskavo priznanje poslušalcev. Iz ploskanja je bilo opaziti, aa je Gotovčevo ((Simfonično kolo* močno «vžgalo». Takoj po koncertu, nekaj če/, polnoči, smo vstopili na vlak za nadaljnjo pot, ki nas je vodila ekozi iste kraje do križišča Orte; tu so r.as priključili vlaku proti Rimu. Lepo sončno jutro nas je pozdravilo na velikanski postaji Termini, katere obsežnost smo že občudovali v filmu «Slovo na postaji*. Kolodvor z dvanajstimi peroni, visoka, zračna stavba ! velikanskimi zaeteklenimi ploskvami na vseh stenah; vsa notranjost se kopa v dnevni svetlobi.
Ob prihodu vlaka nam Je neka nameščenka našega veleposlaništva v Rimu izrekla uradno dobrodošlico. Kako dobro de tak sprejem v daljnem mestu po naporrii, slabo prespani noči!
Sassari, 28. maja.
Kar neverjetno se mi zdi, da emo tu že peti dan in da smo z velikim uspehom, ki je presegal vsa pričakovanja, od-
občudovanja vredno disciplino in nepogrešljivim zaletom; ansambel je lepo vigran. poln zvočnosti in vedno je pripravljen odgovoriti na najneznat-nejšo dirigentovo kretnjo z vse hvale vredno instrumentalno tehniko. Uspeh je bil nadvse topel .. .»
Vožnja iz Bologne mimo Benetk v Treviso je enolična. Sem smo prispeli že kmalu popoldne. Tudi v Trevisu i-majo nov, moderen kolodvor. «Teatro Comunale* je stisnjen v prometni trgovski u-lici; je precej večji od ljubljanske Opere in je bogato in bleščeče opremljen. Mesto samo je bilo v pretekli vojni dokaj poškodovano, še vedno pa ima nekaj starin, ki si jih je vredno ogledati.
Na sinočnjem koncertu smo se znašli pred nabito polnim gledališčem. Tako še ni bilo v nobenem mestu na naši turneji. Po vsaki točki je sledilo nepopisno bučno in viharno ploskanje, vzklikanje in odobravanje. Dirigent je moral mnogokrat na oder, izven sporeda pa smo morali dodati še Musorgskega «Noč na Golem brdu*.
Trst, 6. junija.
Lepo nedeljsko jutro nas je pozdravljalo, ko smo se včeraj vozili iz Benetk proti domači zemlji. Pozdravljal nas je Stivan s svojo Stivanščico (Timavom), pozdravljal mirni Devin z gradom na pečini nad morjem, pozdravljala vsa o-bala od Nabrežine do Trsta.
Ker Je bila koncertna dvorana v popravilu, smo le snemali del turnejskega programa. Z umetniškim delom smo končali blizu polnoči. Danes dopoldne smo porabili še zadnje lire, popoldne pa se bomo odpeljali domov.
APE
(VH* *«, kria J« WS “ prm dekora-zZUie o
Prj V°dka in
»sr:
bianjc \
X O? hap[n.l'ianekih
SNS i, V10
v	* Milana.
V	*«lo u-
iNdeJ? tr'b v
Vr*
K |%J' da Pe, P°‘e-% poteze kZZuie
['b to 'tla „• ?' Fazzt-
• 4$ £“*•’*
E
ut:
X 0on,- Predmestja, ^frljan"Pl domači
i' Ki" .fc “•"n.
[fr^'td'ala C«r(i le
fcfo H ,ki d ha0Up,ln'
N V roh(°
*,V°4g K baieza?ian 1 V* L vt's er ai *•« £“etice»
‘učfaria *<■ I	1	p	dveh
Mednarodni festival
sodobne glasbe v Benetkah
V okviru beneške Biennale bo v Benetkah v gledališču »La Fenice* XVIII. mednarodni festival sodobne glasbe. Festival se začne danes s simfoničnim koncertom, ki je posvečen Alfred u Caselli. Dirigiral bo Sergio Celibidache, solistka pa bo Ida Haendel.
Jutri bo klavirski koncert Arlurg Benedetti-Michelangeli-ja, ki bo igral dela Prokofjeva in Ravela.
V torek bo simfonično-ko-reografski koncert. Pod vodstvom dirigenta Franza Andreja bo orkester INR (Institut National Belce de Radio-diffusion) s sodelovanjem baleta Theatre Rogal de la Mon-naie iz Bruslja izvajal nekatera dela sploh prvič. Na programu je tudi ((Čudoviti mandarin» Bele Bartoka■ Koreograf in režiser ljo Jean-Jac-<iues Elcheverg.
Poseben dogodek bo prva uprizoritev opere Sergeja Prokofjeva eOgnjeni angelu. Prokofjev je opero v petih dejanjih in sedmih slikah uglasbil po pripovedki V, Brjusova. Dirigiral bo Nino Sanzogno, režiral pa bo Giorgio Streh-ler.
Pianist Artur0 Benedetti-Michelangeli bo ponovil svoj koncert 15. septembra. Ta koncert bo na čast udeležencev XVIII. mednarodnega kongresa umetnosti in zgodovine. Naslednji dan bo druga uprizoritev ((Ognjenega angelas.
«Piccolo Cenacolo Canoro* pod vodstvom Bettine Lupo ter klavirski duo Gorini-Lo-renzi bodo prvič izvajali moderna glasbena dela za mali zbor in dva klavirja, naslednji dan pa bo simfonični koncert sodobne glasbe s sodelovanjem Benedetti-Michelange-1 i ja pod vodstvom dirigenta Franca Caracciola. Na obeh večerih bodo na sporedu dela, ki se bodo prvič izvajala-Isto velja tudi za koncert sodobne glasbe naslednjega dne, ko bo igral Komorni orkester iz Zuericha, pod vodstvom Edmund« De Stoutza. S tem bo izčrpan program prvega tedna.
WILLIAMS TENNESSEE prihaja vsako leto v Rim. Hodi se kopat v Ostio, kjer si najde kako samotno mesto na o-bali. Ce bi kdo tega ne vedel, povemo, da je Williams Tennessee avtor romana, po katerem Je nastal film (Tramvaj poželenja*
Mar-^■»islav igral-*uSimi UrEiČ. > kon-
Zgoraj: Alfredo Casella, kate-remu je posvečen prvi koncert n» mednarodnem festivalu v Benetkah; spodaj: dirigent Ser-8iu Celibidache; spodaj desno: solistka Ida Haendel
ji, sept'1
Okoli 6.500 slušateljev
letos no ljubljanski univerzi
Največ študentov je bilo lani vpisanih na tehniški jakulteti (2341), matematično prirodoslovno-jtlozolski (1.454) in pravno-ekonomski fakulteti s 1.215 slušatelji
Univerza v Ljubljani je avgusta imela predhoden vpis v študijsko leto 1955-56, ki naj bi dal približen pregled, kakšen dotok slušateljev-novincev je treba pričakovati v novem študijskem letu. Po tem predhodnem vpisu lahko sodimo, da bo vpis na ljubljanski univerzi višji, kot je bil lani. Na prvem mestu je tehniška fakulteta* za katero se je po predhodnem vpisu prijavilo nad 400 novincev, razen tega pa pričakujejo, da se bo skoraj toliko novincev vpisalo tudi iz drugih republik. Medtem kc je lani bilo vpisanih v prvi semester 715 slušateljev, računajo, da bo v novem študijskem letu to število naraslo na okoli 800. Na drugem mestu je prirodotlovno-mate-matično-filozofska fakulteta, na katero je bilo lani vpisanih v prvem semestru 439 slušateljev. Za študij prava se je v predhodnem vpisnem roku prijavilo 98 kandidatov, na ekonomskem oddelku pa 128 kandidatov. Posebno na tej fakulteti pa predhodni vpis ni realen, ker se bo število skoraj gotovo podvojilo. Medicinska fakulteta tudi letos ne bo mogla sprejeti vseh novincev. Pri predhodnem vpisu se je prijavilo 132 kandidatov, medtem ko kapaciteta fakultete dovoljuje 80 kandidatov, izjemoma pa jih sprejmejo vsako leto največ sto. Za študij a-gronomije in gozdarstva se je do zdaj prijavilo 63 abiturien-tov, pričakujejo pa, da jih bo pri končnem vpisu še enkrat toliko.
V študijskem letu 1954-55 je bilo na vseh fakultetah ljubljanske univerze skupno 6101 slušateljev. Po številu slušateljev je bila na prvem mestu tehniška fakulteta z 2341 slušatelji, na drugem mestu im-
tematično-prirodoslovno-filozuf
ska fakulteta s 1434 slušatelji, nato pravno-ekonomska fakulteta s 1215 slušatelji, medicinska s 651 slušatelji in agro-r.omsko-veterinarska s 430 slušatelji- V novem študijskem letu predvidevajo skupno o-koli 6500 slušateljev.
Zelo zanimiva je primerjava med številom absolventov in diplomantov na posameznih fakultetah. Tehniška fakulteta je na primer imela v študijskem letu 1954-55 2662 absolventov, v istem letu pš je diplomiralo 188 študentov. Prirodoslovno - matematično - filozofska fakulteta je imela 836 absolventov, lani pa je diplomiralo 106* slušateljev. Na pravno-ekonomski fakulteti je pri 800 absolventih lani diplomiralo okoli 80, na medicinski fakulteti pa je izmed 135 absolventov diplomiralo 100 študentov.
Ce primerjamo število slušateljev in število diplomantov posameznih fakultet, dobimo velike razlike. Medicinska fakulteta je imela lani 661 slušateljev in je nanje prišlo o-koli 100 diplomantov. Razmerje med slušatelji in diplomanti torej 6:1. Razmerje na prirodo-slovno-matematični fakulteti pa je 14:1. saj ■ je imela lani 1454 slušateljev, do konca poletnega roka pa je diplomiralo 106 študentov. Ce pri tem upoštevamo še, da je študij medicine dosti težji, se vprašamo, kje so vzroki, da daje matematično-prirodoslovna fakulteta v primerjavi z medicinsko fakulteto premajhne število diplomantov. Sam način študija na medicinski fakulteti sili slušatelje, da mo-
rajo tekoče študirati in polagati izpite, tako da ima medicinska fakulteta tudi sorazmerno najmanjše število absolventov, ki so v zaostanku z diplomo. Na prirodoilovno-matematični fakulteti je precej izrednih slušateljev, ki zaradi poklicnega dela odlagajo U objektivnih razlogov diplomo, res pa je tudi, da študijski režim na prirodoslovno-matematični fakulteti ni takšen, da bi silil slušatelje, naj bi študij čimprej končali. Razmerje med številom absolventov in diplomantov je najslabše na tehniški visoki šoli.
Vzrokov, da toliko študentov ne diplomira ob pravem času, je več. Na tehniški fakulteti pravijo, da študijski
režim v prvih štirih semestrih ni dovolj trden, zaradi česar slušatelji prenesejo del študijskih obveznosti na naslednje semestre. Razen tega pa fakulteta nima dovolj laboratorijev, risalnic, tako da ne morejo priti vsi študenti pri praktičnem delu na vrsto in se študijska doba nujno zavleče. Pri tem pa je res tudi, da je študijski program sila natrpan, in da vse bolj silijo posamezni oddelki v specializacijo. 2e dlje časa razpravljajo, ali naj daje fakulteta le inženirje s splošnim tehničnim znanjem ali specialiste tudi v ožjem smislu. Na to vprašanje bo treba čimprej odgovoriti.
(Iz «Ljudske pravice»f
na
Med izpolnjevanjem prvega petletnega plana namerava poslati Kitajska 10.000 svojih študentov na tuje. Nad 9.400 se jih bo šolalo v Sovjetski zvezi, ostali v vzhodnoevropskih državah. V obdobju prvega petletnega plana bo doštudiralo 900 študentov, leta 1957 pa se jih bo šolalo na tujem petnajstkrat več kot leta 1952. Da so se študentje pripravili na šolanje v tujini — seveda v velikem številu primerov v Sovjetski zvezi—je v preteklih dveh je-tih obiskovalo tečaje ruskega jezika 12.800 slušateljev, prav tako nameravajo med prvim petletnim planom poslati na prakso v Sovjetsko zvezo 11 tisoč 300 tovarniških direktorjev, inženirjev, tehničnih strokovnjakov in kvalificiranih delavcev iz največjih kitajskih industrijskih podjetij. Vsi ti bodo opravili tečaje pred letom 1957. Pošiljanje študentov na prakso in tudi v tujino je pomemben sestavni del načrta za napredek znanosti.
Film	o	Pir
dosegel v New Yorku velik uspeh
trii
ooc
Ugodne kritike vodilnih ameriških listov
IZKUŠNJE MLADEGA TRŽAŠKEGA ŠTUDENTA
Z avlosiopom po Nemčiji
Avtostop ni razvit v Italiji, zato pa je toliko bolj v Nemčiji, kjer se ga poslužujejo revni dijaki tudi za pot v šolo
V Trstu kroži med italijanskimi akademiki tale zgodbica: Dva Nemca sta se pripeljala v Trst brezplačno na nekem avstrijskem tovorniku. Mesto in okolico sta si ogledala v dveh dneh, potem pa sta si dela nahrbtnike na ramo in hajd s tramvajem proti Bar-kovljam. V Barkovljah sta izstopila, se postavila na cesto in delala znake mimodrvečim avtomobilom, da bi se ustavili. V Barkovlje sta prišla ob 8. uri zjutraj, zvečer sta bila še vedno tam. Zaman sta «avto-stopirala«, ker se italijanski avtomobilisti ne ponižajo do tega. da bi pobrali mlade glo-betrotterje. Sicer se nam zdi ta zgodbica malo pretirana, ker večkrat vidimo v Barkovljah skupinice mladih tujcev, ki čakajo na dobrohotnega avtomobilista. Čakajo sicer nekaj ur včasih, a vendarle dočakajo.
Sicer pa ni avtostop preveč razvit v Italiji. Italijanski študentje in tudi drugi mladeniči imajo namreč to mentaliteto, da ne morejo iti na potovanje ali v letovišče, bodisi doma kot v tujino, če nimajo dveh kovčkov, štirih oblek, pet srajc, deset kravat ln seveda polno mošnjo denarja. Zločin bi bil namreč, če bi šli v tujino kot kakšni razcapanci, tako kot prihajajo Nemci, Angleži, Francozi in drugi v Italijo.
V drugih evropskih deželah pa avtostop deluje sijajno in to posebno v Nemčiji, v Bene-luxu, v Angliji in v skandinavskih deželah. Človeka, ki je sam v tujini, prvič ko se postavi na cesto nekako skrbi a-li se bo avtomobil ustavil ali ne. In ko gre mimo ze nekaj avtomobilov, ne da bi se vozači zmenili za znake ubogega mahajočega pešca, se človeka skoro loti obup. A ta mine že po nekaj minutah, ko se prijazni vozač ustavi in s še prijaznejšim glasom vpraša «Wohin?» (Kam?). No, kocka je vržena in prva težava je že mimo.
Cela vrsta globetrotterjev potuje na ta način v poletnem času. In večina vozačev ustavi tem mahajočim mladeničem, ki jih lahko srečamo ob vseh nemških avtocestah, zlasti ob
bencinskih črpalkah in pri kar je bilo v zvezi •> Trstom.
vhodu mest. Tu pa tam vi1 dimo drveti kamion, kjer sedita dva srečna skavta poleg vozača, na raznih križiščih pa zopet mladenič z nahrbtnikom izstopa iz avtomobila in se zahvaljuje prijaznemu vozaču, pri tem poslu pa napravi človek najrazličnejša znanja, sreča se z najbolj nenavadnimi ljudmi, z ljudmi vseh slojev. Tudi tujci radi ustavijo, seveda kadar nimajo že polnega avtomobila.
Ta sistem deluje tudi na krajevnih cestah, ki so v Nemčiji skoro vse asfaltirane. Največji promet tudi v «av-tostopskem« smislu je po širokih in lepih avtocestah, ki so lahko pravi ponos Nemčije. Lepe široke avtoceste so ločene po sredini z zelenim pasom, tako da zares ni mogoče priti v nesrečo. Za varnost avtomobilistov pa skrbijo v Nemčiji tudi prometni policisti. Edino na avtocestah je po.lfčemčijir nrsnogo policistov, v mestih jih skoro ni mogoče najti. Cisto nasprotje z našimi razmerami-, kj*r srečaš policista na vsakem koraku. Seveda pomaga varnosti tudi disciplina vozačev, ki je precejšnja, ne pa kot pri nas, kjer hoče vsakdo biti prvi, čeprav konča potem v obcestnem kamnu ali v bolnišnici.
V Koelnu sva šla na cesto v dveh, Nemec iz Berlina in jaz. Čakala sva borih pet minut, pa se je pred nama ustavil avtomobil. Notri je bil
Prijazno naju je zapeljal na periferijo Bonna, naravnost pred mladinski hotel.
Najdejo pa se tudi drugi vozniki, vki imajo predsodke do tujcev. Znak, da niso popolnoma preživeli nacistične mentalitete. Vozači kamionov so morda še najbolj prijazni. Po navadi delajo dolge vožnje in si torej gotov, da prideš z njimi daleč, seveda če nimaš drugih načrtov. Včasih si dajo plačati pivo v kakšni gostilni, dobiš pa tudi take, ki ti plačajo ne samo kozarec piva, ampak celo kosilo. Ugovorov pri tem pa ne trpijo in se celo čutijo užaljene, če si hočeš sam plačati kosilo.
Številni študentje se peljejo v zimskem času celo z doma na univerzo po tem načinu, da prihranijo pri vožnji, ki je v Nemčiji precej draga. Ze kar tradicionalna je postala slika študentke ali študenta, ki etoji ob cesti s transparentom »Študent nach Heidelberg«. In na račun teh študentov potuje s tem sredstvom cela vrsta drugih ljudi, celo starcev. Med nemškimi «avtostopisti» pa kroži na račun teh tale zgodbica: »Neki profesor bonnske univerze se je peljal po avtocesti iz Stuttgarta proti domu. Nekje ob cesti je stal človek tridesetih let o transparentom, na katerem je bilo napisana; »Študent nach Heidelberg«. Profesor, ki se je morda spominjal svojih mladih let, ko je bil sam študent, je ustavil, pova-
sam moški štiridesetih let. bii študenta. naj vstopi in na-
Vpra.šal je »Kam?#. «V Bonn« se je glasil najin odgovor. Takoj je	odprl	vrata	in	naju povabil,	naj	vstopiva.	Bil je
zdravnik, ki	je jel	v	Bad Go-
derberg, znano kopališče nekaj kilometrov južno od Bonna. Ko je zvedel, da sem iz Trsta, je povedal, da je bil med vojno v Istri in tudi v Trstu, a je dejal, da hoče pozabiti	tista	vojna	leta. Zani-
mal se je za tržaške razmere ln je dokazal, da je precej poučen o vsem tržaškem problemu. Povedal je, da so se nemški časopisi svoj čas zelo na široko ukvarjali z vsem,
daljeval pot. Med njima se je seveda vnek pogovor. Pogovarjala sta se o vremenu, o oborožitvi Nemčije, o življenjskih pogojih, o avtomobilih, in končno je pogovor prišel tudi na študij. Profesor je študenta vprašal ali pozna kaj filologijo. »Ali je to kakšna jed?« je vprašal «študent». To zgodbico pripovedujejo brez komentarja. Saj je dovolj jasna in je dokaz, kako nekateri ljudje izkoriščajo «usmiljenje», ki ga imajo vozači do revnih študentov.
—emve—
«Deček je vaš! Vam pripada tako iskreno in zanesljivo, kakor da ste njegov obraz gledali vsak dan pred seboj pri kosilu... kakor da so bile njegove ustnice, ki ste jih sleherno noč poljubovali v njegovi zatemnjeni sobi... in kakor da so njegova kri in razum, njegova moč in šibkost — predvsem pa njegova toplina — v pričakovanju ljubezni bili vaši...
Ta deček namreč živi v vašem svetu. Svet pa je majhen... Kadar sodoživljate njegovo zgodovino, polno negotovosti, čufite: to je del vašega lastnega življenja, gledan z njegovimi očmi, njegovimi izkušnjami in njegovim razdvo-enim srcem«, (*New York Ti-mes»).
Ta deček je Ivan Pirečnik, čigar pretresljivo življenjsko zgodbo ob posredovanju angleškega filma »Razdvojena srca« globoko doživljajo tisoči Newyorčanov. Prav tako kakor so narodi v Jugoslaviji doživljali dramo, do katere je 1952. prišlo v Nemčiji pred ameriškim sodiščem Zavezniške visoke komisije za Nemčijo. Film prištevajo med lepe filme našega časa »zaradi njegove humanosti in čustev, kakršna so redka v dramah, književnosti ali filmskih analih«.
«Večja modrost od Salomonove je potrebna, da bi razrešili boleče vprašanje, zastavljeno v angleškem filmu «Razdvojena srca« — piše «New Vork Times«. Ta problem je večji od tistega, ki ga je moral car rešiti, ko sta prišli k njemu dve ženski m mu je vsaka zatrjevala, da je otrok njen. Tu gre za to, ali bo «sirota» vrnjena svoji pravi materi, ki so jo našli, ali pa bodo dopustili, da deček o-stane pri rednikih, ki so ga posinovili in vzgojili. To je problem, ki razdvaja srca, prikazan v tem filmu z izrednim razumevanjem in zavestno popolnostjo... Tragedija je nadvse razburljiva, ker je avtor
Jack Wittingham prikazal primera obeh pretendentov na otroka brez naklonjenosti iu brez predsodkov. Dvorana premierskega	kinematografa
»Normandie« v središču New Yorka je malone vselej polna. Pohvalna kritika filma »Razdvojena srca« je pritegnila prve obiskovalce, pozneje pa propaganda sploh ni bila več potrebna. Mnogi si predstavo ogledajo tudi po dvakrat.
«/taplet je zanimiv,« piše »Herald Tribune«, in učinkuje zlasti zato, ker je tipičen. Tisoči podobnih primerov so se vrstili v minulem desetletju pred sodišči. »Razdvojena srca« je film, igran z izredno lepoto in zadržanostjo. Cor-r.ell Borches je kot nemška mati izvrstno igrala. Ivonne
Mitchell je bila prav tako odlična kot jugoslovanska mati. Ima podolgovat, čustven obraz in črne oči, iz katerih seva neskončna žalost, in čeprav ne razumemo, kaj govori, točno vemo, kaj misli«.
Časnik «Daily Mirror« piše:
#Predmet tega izrazitega filma .Razdvojena srca’ je materinska ljubezen. To je do-leča čustvena preizkušnja, ki bo marsikateremu privabila šolze v. oči, ko bo spremljal ta boj med otrokovo pravo materjo in tisto, ki ga je posvojila... Ta zgodba, ki osvaja srca, je igrana razburljivo v sleherni svoji podrobnosti. Michael Ray, desetletni deček, nosilec konflikta, igra svojo vlogo z naravno prepričljivostjo«.
N. VUKOVIČ
		
j NAŠ FILATELISTIČNI		
Posebna zna	mika za kongrt	IS
gluhonem	ih v Zagreb	u
23. avgusta se je pričel v Zagrebu II. mednarodni kongres gluhonemih, katerih organizacija spada v okvir OZN. Jugoslovanska poštna uprava je ob tej priliki izdala priložnostno znamko za 15 dinarjev, karminsko-rdeče barve. Na znamki je prikazano simbolično sporazumevanje gluhonemih z gestami. V polkrogu o-krog prstov je napis v hrvaškem jeziku »II. svetski kongres gluvih 1955», epodaj pa naziv «Jugoslavija». Osnutek je delo študenta Akademije za upodabljajočo umetnost Bogdana Kršiča.
Bliža se sezona novih filatelističnih katalogov. Pravzaprav se je sezona že pričela. V Italiji imamo več izdajateljev katalogov, ki so si zlasti v zadnjih letih utrdili sloves. Sicer so italijanski katalogi v glavnem posvečeni le italijanskim pokrajinam in se-
Vrabci na izletu
Na polju vam je bilo čudno vrvenje. Sto vrabcev »e je pripravljalo na izlet. Na hrbet si je vsak nadel nahrbtnik, oblekel sivo majico in jo kar bo v mahnil na pot. Pripravili so si raznih jedi.
Potovali so vse dopoldne skozi žitorodne kraje. Ko pa so prišli do mesta, so sklenij H da bodo poleteli v senco in si ogledali mesto. Prhnili so na sprehajališče in glejte čudo: po dva in dva so se spreletavali vrabci. Potem pa so se postavili pred trolejbus in šoferju na ves glas začivkali: »Mi bi radi v živalski vrt.«
V. živalskem vrtu so si dolgo ogledovali razne ptice, zaprte v kletkah. In strašno so zavreščali, ko so ugledali papigo, Močno <o se začudili, ko so slišali papigo govoriti, ne tako kot dela to sraka dol-gorepa ali pa vrana, temveč tako kot tisti človek, ki jih preganja s češnje v vrtu. Papiga pa jim zaspano de:
«Dober dan, kako vam ugaja vrt, ta lepi vrt našega mesta?«
Vrapci so začudeni onemeli, pa so si mislili; »Kaj neki
je to?« Vodja, stari vrabec, jim je v šali odgovoril:
«Ni nevarna. Govoriti zna vse, našega jezika pa le ne razume.«
Lisica in orliči
Komaj so orličem zrasla crila, že so zleteli iz gnezda ia širok kamen, kjer so ve grali na toplem soncu.
Lačna lisica, ki Je pre-irodila ves gozd in ni mo-ila nikjer ničesar najti, da 7i potešila lakoto. Jih je že sdaleč opazila. Zato se Je prihulila in se plazila vse pliže malim orličem. Neprestano se Ji Je v glavi vrtela misel: zdaj. zdaj bom pojesti a to strašno lakoto.
Na srečo pa so Jo orlič! pravi čas opazili in zleteli v gnezdo. Ko Je lisica to Dpazila, se Je razledala, če ni morebiti kje stari orel. Ko Je videla, da ga ni, se je napotila proti gnezdu Njen edini up Je bila njena spretnost.
»Dober dan, otroci«, pozdravi z milim glasom.
»Dober dan, teta lisica.* odgovore orliči.
»Prinašam vam veselo vest.* nadaljuje lisica zvito in se neprestano ogleduje, če ni morda kje na veji orel.
»Kakšno vest, teta Usi ca?*
»Bila sem na konferenci vseh gozdnih prebivalcev ln dogovorili smo se, da bo odslej mir med nami. Odslej bomo vsi živeli v slogi m ljubezni. Nikomur se ne bo treba bati za življenje. Pod skupno streho bosta lahko živela zajec ln volk, orel in miš, lisica in kokoši, ne da bi se komu Ježila dlaka od strahu pred drugim. Zato pridite, orliči, da se bomo vsi skupaj poigrali, poveselili in zapeli *
Tedaj so se orliči vznemirili v gnezdu.
»Kaj vam Je?* jih pogleda lisica.
»Naš oče prihaja, Ji pove naj mlajši.
Ko je lisica to slišala, se je spustila v divji dir.
»Kam pa, teta lisica? Počakaj našega očeta, pa se bomo vsi skupaj poveselili.* »Vaš oče ni bil na gozdni konferenci ln ima oster kljun,* Je odgovorila zvita lisica ln se še bolj pognala v dir skozi gozd — lačna in Jezna.
D. V.
Ta čas je dober
Ta čas je dober, ta čas je dober: smučarjem januar snega je poslal, Kurent za februar se prismejal, marec Je mucke vrbam nadel, prvi april za nos nas povel; cvetja in češenj dal Je maj, junij marelic in žita sijaj, jabolka, hruške Julij, avgust, čas ob breskvah res ni pust!
Je odebelil september krompir, tepke namedil, osul Je žir. kostanj ln grozdje dal je oktober — ta čas je dober, ta čas je dober: z gosko martinjo gostil bo november, dedka Mraza povabil december, dedka s sanmi — hi, hi, hil
Nekega dne, ko je bila na morju oseka, so se zbrali kenguruji in so odšli na kleč, ki je ležala pred obalo, da bi lovili ribe. Ko Je začelo morje spet naraščati, se je cela tropa odpravila domov, le eden je ostal zadaj. Ta je bil objesten in je skakal s kamna na kamen in dražil ribe, ki so plavale v trumah ob obali. Medtem Je pozabil na svojo lastno rešitev in ko so tedaj vode jele vse bolj naraščati in je bil sam, daleč od kopnega na samotni čeri, je začel v stiski jadikovati in prositi ribe odpuščanja. Te pa so rekle: Doslej si nas zasmehoval, pa glej sam, kako še boš otel. Me te že ne bomo prenašale na kopno.
Na srečo je prišla od nekod želva in se je usmilila ubogega kenguruja. Posadila ga Je na svoj široki hrbet in kenguru se je z obema prednjima tacama oprijel
svoje rešiteljice okrog vratu. Tako sta odplavala k bregu. Spotoma pa je kenguru postal spet nagajiv in razposajen in je začel glodati želvin oklep tam, kjer je med meno glavo in trupom pokrival želvi vrat Ko je želva opazila to nehvaležno početje, je vzela kengurujeve sprednje tace v svoj široki gobec in je glodala in glodala, da so bile tace vse krajše in krajše Na bregu je skočil kenguru želvi s hrbta in Je porogljivo zaklical: Poglej, kakšen vrat imaš: kako je postal grd in gol in ves zguban! želva pa je odvrnila: Pa tvoje sprednje tace! Mar nimaš namesto njih le gr dih štrclljev!
Od takrat so te živali take. želva vlači glavo pod oklep, da bi skrila svoj goli vrat, in kenguru mora z majhnimi, otroškimi ročicami skakati po svetu.
(Afriška)
Kdo
nam po/e
Kdo nam poje jutranjico? Imenuj mi tisto tico!
Tista tiča je petelin!
Zjutraj prebudi zaspance, da gre glas čez dol, čez
klance;
«Kvišku vsi — kikiriki! — sonce delo vam zlati!*
Kdo uspavanko nam poje, ko hitimo v spanje svoje? Tista pevka pa je žaba! Žabji zbor pod noč se oglaša: «Trudni ste in dan ugaša,
— rega rega, kvak kvak
kvak — lahko noč in v postelj
vsak!* Danilo Gorinšek
Zori že ajda
Zori že ajda sladka v polju, osulo se je cvetje rožnb.
Oj, žalostna je misel
takrat
in srce mi je vse otožno.
gajo italijanski filatelisti po tujih katalogih, ko gre za evropske in prekomorske znamke. Najbolj znan italijanski katalog je brez dvoma Sasso-ne, sledijo mu Landmans.,, Glo-ria, Grioni, Pergolesi in drugi. Te kataloge izdajajo veliki filatelistični trgovci in jasno je, da se cene znamk v njih razlikujejo, ker pač vsakdo da večji poudarek znamkam k; jih ima v zalogi. Pergolesi je letos potolkel vse konkurente in izdal prvi katalog te sezone. Prejšnja leta je Pergolesi izdajal le posamezne snopiče (Italija, Vatikan, Trst): letov je vse te snopiče združil v eno samo knjigo in dobili smo «Catalogo specializzato dei francobolli dTtalia. Trie-ste, Stato Pontiflcio. Citta del Vaticano, con appendice rias-'suntiva dei francobolli colo-niali. Edizione 1956». Knjiga ima 248 strani in stane 650 lir. Manjka pa republika San Marino in ne vemo, čemu pripisati to avtorjevo malomarnost. Znamke republike San Marino so bile namreč vedno vključene v kataloge italijanskih dežel.
Takoj se vidi, da to ni navaden katalog, ki samo našteva znamke, ki eo do danes izšle in poleg teh le najbolj znane variacije. Lahko rečemo, da je avtor posvetil največjo skrb Drav variacijam, zgodovinskim in tehničnim o-pombam, ki jih v drugih katalogih ne najdemo. Poseben poudarek daje avtor falzifika-tom Italije, od tistih, ki so se pojavili leta 1863, do zadnjih. Avtor katalogira ne samo’ posamezne primerke, ampak tudi dvojice in četvorčke do Manzonijeve serije leta 1923. Posebna študija, dolga precej strani, je posvečena vodnemu odtisu (filigrani) «ruota ala-ta», katerega so imele italijanske znamke od osvoboditve do danes. Ta vodni odtis se na znamkah pojavlja v treh tipih, a v različnih pozicijah: normalna desna, normalna leva, obrnjena desna, obrnjena leva, stranska desna nizka, stranska leva visoka, stranska leva nizka, stranska desna vi soka. Sedaj je avtor tega kataloga pokazal v posebnih okvirih pozicijo in tip vodne, ga odtisa v vseh izdajah, v katerih je bil ta vodni odtis uporabljen, od priložnostnih znamk do paketnih. Vse te zanimivosti so prvič objavlje ne v katalogu.
Ob poti grm v jeseni
umira — in breza nosi zlate halje. In bon kakor trudni starci ozirajo se v tihe dalje.
Utihnili so črički v brajdah in trte žalostno ihtijo — ves sam sem v pusti tej
jeseni,
ie misli plahe mi molčijo.
Golar Manko
Prva risba
Roki riše, slika učki — pika, pika. Črtica je nos, kdo je njemu kos!
Kot krompirček glava, vendar je kot prava — Rokice kot veje ln možic se smeje.
A kako naj skače, teče po igrače, če pa nima nog ta možic ubog...
Asta
Hruška medenka
Ej, medenka, ej, zaspanka, glej, tu v jerbasu nabranih zdrami in zagugaj se, polno tvojih sestric je.
Si zaspala, pozabila, da medena ni dovolj? Daj, zagugaj se in padi Vj jerbas mali pod seboj.
Hruška medena vsa zaspana mane, mane si oči;
Janez pa drevo potrese, hruška v jerbas odleti.
A. R.
Prvič so v katalogu označe. ni in ocenjeni propagandni listki, ki jih je od julija 1954 začelo izdajati poštno ministrstvo. Ti listki so v več jezikih, na njih je prikazana vsaka nova izdaja znamk, nato pa sledi opis dogodka, ki ga znamka ali znamke prikazujejo. in tehnični podatki o znamki. Prvi listki, ki so obravnavali znamke Marca Pola, so bili tiskani v nakladi 2500 izvodov, danes pa jih tiskajo že v nakladi 25.000 izvodov. Filatelistični trgovci so prišli na misel prodajati tudi te listke kot filatelistično zanimivost, čeprav se lahko dobijo na poštah za nekaj lir. In nekateri filatelisti so nasedli tej špekulaoiji. Zdi se nam. da ne morejo imeti ti listki filatelistične vrednosti, ker jih izdajajo druge poštne u-prav.e že precej časa. Brez dvoma pa so zanimivi in jih filatelist lahko zbira, vendar pa se nam zdi cena, ki jo označuje katalog Pergolesi, pretirana; prve listke ocenjuje katalog za 6000 lir. zadnje pa ker se je naklada zvišala — na-200, 300 lir.
Posebno poglavje pa posveča katalog ovitkom prvega dne (FDC). Sicer je ta pregled omejen za sedaj le na znamke Vatikana, cone A in cone B STO. To pa verjetno zaradi tega, ker je katalog šele prva skupna* izdaja italijanskih pokrajin. Prihodnje leto bo verjetno pregled razširjen še na italijanske ovitke prvega dne. Brez dvoma je katalogiziranje ovitkov prvega dne težka zadeva, ker jih ne izdaja država, ampak privatni trgovci in tudi po več naenkrat za eno in isto znamko. Najbolj znani ovitki prvega dne so tisti, ki jih izdaja v Benetkah »Venetia Club«. Ne smemo pozabiti, da je tudi v Trstu trgovec, ki jih izdaja; to je trgovec Horn-stein, ki ima svojo trgovino v Ulici San Lazzaro.
Da zaključimo, katalog Pergolesi se nam zdi najboljši specializirani katalog, kar jih je do sedaj v Italiji izšlo.
Elektro-inštalacijsko podjetje — Sprejema vsa naročila ln popravila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322. Ul. Boccaccio 10.
SE PRIPOROČAMO!
nnm&L
frake
pni
poinii
oo<
naTrža*W slaviM indmr
GARAŽA« a. UL Timeo' *'
lnovaNJ*'
PIANOV**"-^
UL F. S«™0
prečil
carski1'
ARHOM
Izredna pr0<iiK(\[ cena 5»
lzkl|učno zastopništvo:
Zaloga ur:
Lanco, Moeris, /_
Via C- BattisU,14'
m
o NfjJ
o P«° ^ o 17
° ^ tiin»r
o Jeklen ^
MOTOM 48
DELFINO 160 CCM
Postaia za usluge v Nabrežini:	‘
ZN IŽANE CEN®
AVTOGARAZA
TRST-ROJAN — UL. MORER1 ST. ^ privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja »* Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto tudi ponoči —
Prevoz potnikov z o5*6® jpo1* bili na vse kraje, tud«
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
rfiV
Ribarič IvalJf
1M PO RT ♦ EXPO^^
VSEH V KS 1' LESA IN TRP*^
.J '
TRST — ULICA F. CH1SP1 14 "
ULICA DELLE MILIZIE 19 "
UL C BATTIS^,^
TRSI, _ _  ______
Tel. 44-208 Telegr. IMPEXPO^_
UVAŽAi
Vsakovrstni le», drva tsa kurjavo, gradbeni material
no ***** /
nov
SPECIALIZI
ZA VSAKOVRSTNE
RANO
KOMpf
!^rSK1 DNEVNIK
11. septembre 19SS
§°OOOOOOQ(
®°OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
t!§!<AJ	KORISTNIH NASVETOV
Kako se pripravlja
vinogradnik na trgatev
NEKAJ O KISANJU KRME IN PRIPRAVAH
PRIPRAVA DOBRE KRME TUDI ZA ZIMSKI CAS
Med najboljše rastline za kisanje spada koruza, poleg nje pa tudi sončnice, ki jih pri nas le malo gojimo
sladkorja v mlečno kislino, moramo za kisanje izbrati take rastline, ki vsebujejo večje količine navedenih snovi. Med najboljše rastline za kisanje spada vsekakor »koruza«. V ta namen jo sejemo v mesecu juliju v vrsta t>0 x 40 cm takoj po drugi košnji detelje ali ječmena. Režemo jo v času, ko zrno ni več mlečno. Tega pa nam nikakor ne sme biti žal, ker r.am skisana prinese več koristi kakor pa ' sami stroki. Preden jo začnemo kisati jo zrežemo na 5 cm dolge koščke. «Sončnico» pri nas le redko vidimo, opazili smo pa, da dobro uspeva, saj uspeva v suhih krajih, dozoreva pa za kisanje v 60 do 70 dneh. Sejemo jo po 4-5 zrn skupaj v razdalji 1 m x 80 cm. Za kisanje jo poberemo, ko imamo polovico rastlin v cvetu. Mešamo jo z deteljo ali mlado travo.
Dobra rastlina za kisanje je tudi «ajda» in sicer v času, ko prične seme dozorevati. Kisamo jo lahko samo zase, ali skupno z drugimi rastlinami. Ko izkopljemo : »krompir«, ga navadno preberemo. Tako prebran droben in načet krompir navadno pustimo ležati v hramu ali kleti, ga nam tudi dosti segnije. Mnogo je bolje, da ga kisamo, ker je takšen odlična hrana za pitanje prašičev. Kar se tiče «metuljnic» (razne detelje, grašica, grah, fižol itd.) smo že pridobili, da so vse te rastline zelo bogate z beljakovinami. Siromašne pa so s sladkorjem, zaradi tega jih ne smemo samo kisati. Dodati jim moramo druge krmilne rastline, ki vsebujejo sladkor. ali pa en odst. melase (odpadki sladkornih tovarn), isto velja za vse vrste »trav« (otava-otavič).
Preden začnemo polniti silos, moramo vse te rastline zrezali na kratko, da izpustijo čimveč soka. V silosu moramo vse dobro stlačiti, posebno pa v vogalih. Stlačeno silažo pokrijemo s plastjo dolge trave, a nato ilovice pomešane s plevami, da tako preprečimo dotik s zrakom. Ne zalivajmo sil a-že z vodo. Verjetno ima tudi inšpektorat za kmetijstvo na razpolago kakšen fond. t katerim bi pomagal pri graditvi.
svoboda. Res lahko svobodno
delamo ali počivamo, živimo, hiramo in umiramo, dočirri nas bogatini svobodno, popolnoma svobodno, po mili volji
izkoriščajo.
Torkov sejem je bil precej založen razen s tekstilnim blagom in čevlji tudi s kuhinjsko posodo, suho robo in posodo za trgatev. »Kupčija« pa je oila zelo skromna in kramarji so tožili, češ kakšna razlika med lanskim in letošnjim septembrskim sejmom ali kako da je kupna moč pri delovnemu ljudstvu močno padla. Tudi ta pojav je posledica svobodnega raja. Ali ne?
Za potrebe vinogradništva v Brdih so začeli v Dobrovem graditi novo veliko in moderno zadružno klet, v kateri bo prostora za 400 vagonov vina.
OBISK	M	GOSPOMRSUm	PRIREDIT]//9H
Mednarodna razstava vin
in republiška živinorejska razstava
Terezije Gornik ni več med nami
Gospodarji služijo a delavci se izseljujejo
Ze večkrat je bila beseda o velikih zaslužkih, ki jih žanje naša kamnoseška industrije, bolje rečeno podjetniki. Naj se v njihove žepe stekajo še tako veliki dobički, njim ne pade v glavo, da bi. jih vsaj v skromni meri razdelili med svojo delavce. .Cie bi jim zvišali mezdo za 20 odst., bi si s tem Še vedno ne delali masti, ampak bi malo laže krili izdatke za svoje nujne potrebe. Ker pa gospodarje to malo zanima, si skušajo nekateri delavci pomagati drugam. Nekaj jih je že odšlo v Avstralijo, kjer imajo boljši zaslužek. Sliši se, da pojdejo tja še drugi, seveda, če jim bo to oblast dovolila. Temu pravijo zagovorniki te «idealne» družbene ureditve
Mnogo turistov pa nobonoga telefona
Naša jama ima vedno vel obiskovalcev. Močne skupine prihajajo iz italijanskih mest (Milan, Turin, Firence i. dr.) mnogo je tudi Nemcev, predvsem avstrijskih. Eni in drugi so navdušeni nad lepotami tega našega podzemeljskega čudeža. Zadnjo nedeljo je obiskalo jamo nad 1000 ljudi, .lama je bila razzvetljena, kar se zgodi le nekajkrat (5—filtrat) v letu^ Tujce pa preseneča, ker ni v vasi telefona, ki je v službi tujskega prometa nekaj samo po sebi u-mevnega in zato v našem primeru nujno potrebna naprava. Ne vemo kako naj to pomanjkljivost pred tujci opravičimo in se navadno zmažemo z obljubo, da' sc bo to skoro zgodilo. Kaj pravi na to občina?.
Mnoge tujce, zlasti Nemce, zanima tudi naše naselje in način življenja. Ugaja jim slog naših poslopij in čedno lice vasi. Saj smo po vojni res močno preuredili tvoje stanovanjske prostore in jih modernizirali.
Tega in onega zanima ime našega zaselka -- Zagradec ali pa po naše Zagrejec. Med nami in Malim Repnom (po našem Repenčem) je grič Gradec. Njegovo kamenje pove, da so naši predniki neko? tamkaj nekaj zgradili v o-brambne namene. Bil je torej nekakšen grad ali utrdba. Na« zaselek je bil Repenčanom za gradom ali Zagradec. Niegovi prvotni naseljenci so se razen s poljedelstvom in govedorejo ukvarjali tudi z. ovčarstvom, ki je bilo nekoč na Krasu zelo razširjeno. Ker pa moramo v gospodarstvu obračati plašč po hurji polagamo danes glavno skrb govedoreji in si prizadevamo ,da jo čimbolj izboljšamo in to zaradi njenih neposrednih in posred-
Dne 3. t. m. naj je po dolgi iti mučni bolezni za vedno zapustila naša nadvse priljubljena Tereza Gornik roj. Kralj iz Bazovice v častivredni starosti 79 let. Pokopali smo jo veličastno in s slovensko pesmijo v nedeljo, 4. t. m. na domačem po kopališču. Pokojnica je bila vre svoje življenje skrbna in požrtvovalna mati, dobra gospodinja in zavedna Slovenka.
Moža ji je zavra tria bolezen pahnila v prezgodnji grob že pred dvajsetimi leti. Bil je zaveden človek, poštenjak. Sodeloval je pri ustanovitvi do-
V PRIREDBI POKRAJINSKEGA KMETIJSKEGA NfiDZORNtSTVfi
Prvi natečaj za razstavo vin pridelanih v tržaški pokra jini
0d vseh DredloŽHnih bo izbranih 30 vzorcov vin, za katere so določena nagrade v skupni vrednosti 300.000 lir
,vi ■■
Hor/.o Ourlbuldl 4 - Trst - Tel. 41248
KOLESA. COTTUR
NAJBOLJ PRILJUBLJENA ZNAMKA
PREDSTAVNIK ZNANIH ZNAMK
Bianchi - Bottecchia - Willer - Ly gie
Velike zaloge potrebščin z« kolesa
Pevci »Lipes pa so v slovo zapeli doma in ob odprtem grobu nekaj ganljivih pesmi.
V dobrem spominu jo bomo ohranili vsi, ki smo jo poznali, posebno pa mi, ki smo bili z njo enakih misli.
Naj ji bo rahla domača slovenska zemlja, ki jo je tu ko srčno ljubilal
Toča predstavlja največjo grožnjo za briške vinogradnike. Ze mnogokrat jim Je uničila velik del pridelka. Proti toči se bore z raketami, ki Jih izstreljujejo pod oblake. Na ta način so že večkrat pregnali nevarnost. Oblasti dajejo v ta namen velike kredite
in motorje
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
SPOROČILO NOTRANJE KOMISIJE OMFA IZ TRŽIČA
Zaradi šleuilnih naročil bodo sprejeli oa delo ose suspendirane oelauce
Izdelujejo traktorske dele, avtobuse in trolejbuse ter železniške vagone
Oddelek CRDA v Tržiču za izdelovanje železniških vagonov (OMFA) ima, po sporočilu notranje komisije dovolj dela do konca tega leta. Sporočilo je napisano na podlagi razgovora med ravnateljstvom in notranjo komisijo od 6. ••eptembra letos.
Do konca leta je zajamčeno delo za OTTO Melara. Izdelali bodo razne dele za traktorje. Ravnateljstvo bo nakupilo večje število strojev najrazličnejših vrst, s katerimi bo mogoče izpolniti nadaljnja naročila, ki bodo sklenjena sporazumno z ravnateljstvom in drugimi podjetji; pogajanja »o se že pričela.
OMFA ima dalje naročila za izdelavo okoli tisoč ladijskih okenc najrazličnejših tipov. Taka okenca bo oddelek izdelal tudi za nekatere ladje, ki jih bodo gradili.
Za ACEGAT je bila določena, v skladu z njegovim načrtom, gradnja avtobusov in trolejbusov. Trenutno gradijo štiri avtobuse in štiri trolejbuse. Motorje bo dobavila FIAT. Obstajajo možnosti za sodelovanje na drugih področjih s torinsko tovarno.
Pričakujejo pošiljko motor-skih delov »Alfa Romeo«, da bodo lahko nadaljevali z delom, poleg tega pa bodo zgradili 19 rešilnih čolnov.
Zadnje čase so pričeli delati 3 železniške vagone, skupno pa bodo napravili deset vagonov. Ravnateljstvo je predstavnikom notranje komisije sporočilo, da se pogaja doma in v inozemstvu za gradnjo železniških vagonov in da se pričakuje uspešen zaključek. Novembra bo pričel, obratovati tudi oddelek, kateremu sedaj primanjkuje jeklo.
Zaradi naraščajočih delovnih potreb bo oddelek OMFA v najkrajšem času redno zaposlil vse tiste delavce, ki so bili svoj Čas začasno odpuščeni.
Letalski promet v mesecu avgustu
V avgustu je bil na civilnem letališču ob Tržaški centi sledeči promet:	priletelo
je 27 letal, prav toliko pa jih je odletelo; prišlo je 111, odpotovalo pa 156 potnikov, skupno torej 266; letala so pripeljala 1033 kg prtljage, odpeljala pa so 1742 kg, skupno torej 2775; razloženega je bilo 745 kg raznega blaga, naloženega pa 248 kg, skupno torej 993 kg; odposlana pisemska pošta je tehtala 529 kg. pripeljana pa 359 kg. skupno 888 kg.
nekaj blaga, ki je bilo ukradeno v ladjedelnici, vendar ni bilo o niklju ne duha ne sluha.
Skoda znaša od 20 do 25 milijonov lir.
DEŽURNA LEKARNA
Dančs posluje ves dan in ponoči lekarna d'Udine, tJI. Ra-batta 18 - tel. 21-24; od 8. do 13. ure pa je dežurna lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 - tel. 25-76.
kino
CORSO. 14.30: »Kralj barbarov«, cinemascop, J. Chand-ler in J. Palance.
VERDI. 14.30: «Pokol 7. polka lahke konjenice«, cinemascop, D. Robertson.
CENTRALE. 15.00: »Nočna nebesa«, v barvah, M. Gaynar in S. Brady.
MODERNO. 15.00:	«Gospodo-
valka usode«, S. Hayward in R. Calhoum.
KINO STANDREZ. 20: »Ivan-hoe«, R. Taylor in E. Taylor.
VITTOR1A: Zaprto.
Vpisovanje v G'asbeno šolo
Začetek vpisovanja ža pouk v novem šolskem letu bo v ponedeljek 12. septembra v šolskih prostorih v Gorici na Kornu i štj, 8. pritličje. Novi učenci in učenke naj po mož-h°sU pridejo k vpjsu v sprem-[stvit staršev. Posebej opozarjamo, da bo letos ’ uveden razen klavirja še poun harmonike in bo tako u$treženo,' željam vseh tistih, ki bi se radi izučili v tem glasbilu..
Ker se opaža tudi zanimanje za godbo na trobila in pihala, bp vpeljan na šoli še pouk roga, pozavne in trombete z odgovarjajočimi teoretičnimi predmeti, ki so potrebni bodočim učiteljem teh inštrumentov, pevovodjem in kapelnikom.
Podrobna pojasnila dobite dnevno ,v Glasbeni šoli od 9. do 11. in- od 16. do 18. ure:
Milo Vižintin petdesetletnik,
V ponedeljek 12. t.m. praznuje tov. Milo Vižintin petdeseto obletnico rojstva. Kot požrtvovalen javni delavec je bil tajnik Demokratične fronta Slovencev v Italiji od njene ustanovitve pa do leta 1949, ki so ga tukajšnje oblasti kot jugoslovanskega državljana izgnale. Sedaj je tajnik SZDL za Goriško v Novi Gorici, kjer so ga tudi izvolili za ljudskega poslanca.
Tov. Milotu želimo mnogo let zdravja in obilo uspehov pri njegovem delu za blaginjo našega ljudstva.
Danes gre v Monzi zares
Po rezultatih poskusnih voženj so se na najboljša startna mesta uvrstili Mercedesi, sledijo pa Lancie
SEJA OBČINSKE GRADBENE KOMISIJE
Večino prošenj ugodno rešili
Zaradi nepopolnosti bodo nekatere prošnje rešili na prihodnji seji
Aretacija nadležnega ljubitelja vinske kapl|ice
Agenti javne varnosti so v petek okrog 17.30 aretirali 34-letnega Luigia Paussija iz Pod-bonesca v videmski pokrajini. Paussi je bil v petek v pivovarni »Šport« v Ul. Garibaldi in je tamkaj v pijanosti nadlegoval goste; pri aretaciji so agenti ugotovili, da je tudi brez osebnih dokumentov.
Nič novega glede kraje niklja
V zvezi s krajo niklja v tržiških ladjedelnicah, o čemer smo pred dnevi pisali, se še Vedno ne ve nič novega. Oblasti ‘o uvedle preiskavo, tz-»ledkov pa še niso sporočile. Govori se, da so.aretirali neko osebo, pri kateri to našli
Pod predsedstvom odbornika za javna dela geometra Bolterija je občinska gradbena komisija, ki se je prejšnji večer sestala na županstvu, odobrila sledeče prošnje:
Mario Madriz: stanovanjska hiša v Ul. Orti; Giovanni Plahuta:	zvišanje hiše za eno
nadstropje za gradnjo stanovanja ter gradnja garaže in delavnice v Ul. Duca d'Aosta; Antonio Perin: prostor za stanovanje; Camera Ettore; gradnja hiše na Korzu Italia med hišama štev. 89 in 91; Rudolf Volk: zvišanje garaže v Ul. Duca d’Aosta; Marija Gorjan: stopnice v Ul. Cipriani št. 45; Ennio Grisselli; razširitev hiše štev. 5 v Grojni;;. Orsola Padovan: stanovanjska hiša v Ul. Gibelli.
S spremembami je komisija odobrila tudi sledeče prošnje;
Pietro Zotti:	stanovanjska
hiša v Ul. Faiti; Družba Naf-toil; namestitev dveh bencinskih črpalk ob državni cesti štev. 56; Antonio Collenzini: streha poleg palače Esso v Ul. Oberdan.
Odklonila pa je sledeče prošnje: Luigi Buzzi; gradnja zasebne garaže v Ul. Rossini 13; SAPI: namestitev bencinskih črpalk v Ul. Fr. di Man-zano.
Zaradi nepopolnosti prošenj bodo na prihodnji seji razpravljali o sledečih prošnjah: Mario Sever: stanovanjska hiša v Ul. don Bosco; Giovanni Zanini; sprememba pročelja hiše štev. 19 v Ul. Volta; Giuseppina Bressan:	gradnja
štirih stanovanjskih hiš na vogalu Ul. don Bosco in Ul. Scogli.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški občini je bilo od 4. do 10. septembra 11 rojstev, 13 primerov smrti, 14 okligev in 7 purpk.
Rojstva:	Manlio Marcioni,
Nadia Petejan, Marco Di Sal-vatore, Maria Ro/nanut, Rosa Patrizia Procopio, Nives Princi, Dante Zagato, Renato Na-
nut, Gabriella Zambelli, Ren-zo Clari, Marinella Corazza.
Smrt s; 67-letna gospodinja Giovanna Leban, por. Zacco-ni, 75-tetna gospodinja Giuseppina Rutar, vd. Medved, 43-letni vojni invalid Eligio Poletti, 79-letna gospodinja Matilde Terpin, vd. Perco, 87-letni Giuseppe Paulin, 65-let-na gospodinja Anna Saccon, por. Favero, 19-letni orožnik Mario Alivernini, gospodinja Ema Ferfogha, por. Marini, 54-letni mizar Franc Zavadlav, 4o minut stara Maria .Roma-nut, 9-letni ^ učenec Danilo Stanig, 32-letna tkalka Fran-cesca Malevolti, 84-letna gospodinja Gmseppjna Gisnia-no* vd. Montessi.
Oklici; mlinar Silvano Hlede in gospodinja Silvana Tu-rus, geometer Aldo Grandi in uradnica Anna Maria De Sa-vorgnani, uradnik Luigi Bra-daschia in gospodinja Raffaella Curci, brigadir finance Umberto Ciciriello in gospodinja Maria Losco, uradnik Leonardo DelPAngelo in vrtnarica Vimma Magi, delavec Giuseppe Batti in gospodinja Maria Valencich, kmetovalec Pietro Sgubin in gospodinja Lilia Mauri, dr. Ernesto De Gresio in gospodinja Lina Lu-gnani, trgovec Carlo Cravos in uradnica Susanna Hajek, Elio Lori in Isabella Manghi-si, Gentili Dario Mattel in Maria Laura Obizzi, agent javne varnosti Aldo Zoccara-to in šivilja Antonietta Ban-zato, šofer Dorino Devecchi in gospodinja Bianca Balla-ben, podbrigadir orožnikov Cesare Poletta in gospodinja Lavinia Miorini-
Poroke; mehanik Angelo Gon in gospodinja Nives Su-mar, mehanik Mario Brattini in šivilja Luigia Cumar, uradnik Giuseppe Gargiulo in gospodinja Luciana Percos, državni uradnik dr. Vincenzo Cazzato in dijakinja Bianca Bregant, geometer Giobatta Rebaudo in vrtnarica Maria Luisa Di Zorzi, delavec Al-ferio Russina in delavka Vir-gilia Crali.
MONZA, 10. — Danes je bil zadnji dan uradnega treninga za jutrišnjo dirko za veliko nagrado Italije na avtadromu v Monzi. Udeležilo se ga je 21 izmed 22 prijavljenih tekmovalcev; počival je Fangio, ki je z včerajšnjim časom 2:46.5 ostal še vedno najboljši. Pred tremi dnevi je Fangio na neuradnih poskusnih vožnjah dosegel se za dobro sekundo boljši čas.
Uradni trening je važen predvsem zaradi tega, ker po doseženih rezultatih razvrstijo tekmovalce na startu. Avtomobili bodo razvrščeni v vrstah po izmenoma tri in dva avtomobila; V prvi vrsti bodo sami Mercedesi, za njimi pa se uvrščajo Lancie.
Razpored tekmovalcev na startu bo naslednji:
1. vrsta: Fangio (2'46”5) Mercedes: Moss (2’46"8) - Mercedes; Kling (2'48”3) - Mercedes.
2. vrsta: Castellotti (2'49”6). Lancia; Farina (2'49"9), Lancia.
3. vrsta: Behra (2’50’T). Ma-serati; Mieres (2’51”1), Mase-rati; Viiloresi (2'51"6), Lancia.
4. vrsta:	Taruffi (2'51”8). Mercedes; Musso (2’52’-4), Ma-serati.
5. vrstaCollins (2’5"H), Ma-serati; Maglioli (2’5”4). Ferrari; Shell (2’55"5). Mnserati.
6. vrsta: Havvthorn <2'56"2), Ferrari; Trintignant (2’56”3), Ferrari.
7. vrsta: Menditeguy (2’58"4). Maserati; Wharton (2’59"5), Vanwall; Da Silva (2*59 *tt), Gordini.
8. vrsta: Pollet (2’59"8), Gordini; Fitch (3’3”1), Maserati.
9. vrsta: Go.uld (3 5 2), Maserati; Lucas (3’15”9), Gordini
Današnji zadnji dan uradnega treninga je motil stalen drž, ki je trajal vse do 13. ure. Vendar je nekaj vozačev kljub temu šlo na progo. Popoldne se je nebo zjasnilo in vreme je bilo lepo do 18. ure, ko je spet začelo deževati. Kot rečeno, Fangio danes ni vozil, pač pa je bil pri boksih na preži, če bi morda kdo prekosil njegov čar; v tem primeru bi verjetno .znova šel v borbo za najboljše' mešto na startu.
Večer pred velikim tekmovanjem, je položaj že dokaj jn/en: trije izmed štirih Mercedesov, ki so v Monzi, so se uvrstili na najboljša mesta, med italijanskimi avtomobili pa so se najbolje izkazale Lancie, slede jim novi Mare-rati in Ferrariji, končno pa prideta angleški Vanwall in francoski Gordini.
Kljub temu položaju italijanski avtomobilisti še vedno upajo v uspeh, kajti če se je pokazalo, da Mercedesu na iirzinski progi nihče ni kos. šteje na vsej progi — tako pravijo — mnogo tudi večja okretnost avtomobilov ter izkušenost in drznost vozačev.
Finale jugoslovanske atletske lige
LJUBLJANA, 10. — Jutri bo v Celju finalno tekmovanje zvezne atletske moške lige. Nastopa šest moštev — Partizan in Crvena zvezda iz Beograda, Vojvodina iz Novega Sada, Dinamo iz Zagreba, Ljubljana in Kladivar iz Celja. Se lani je Slovenija imela v finalu tri moštva, letos pa je izpadel Odred.
Kdo je največji favorit za zmagovalca na letošnjem prvenstvu? Po rezultatih sodeč, bo glavna bitka med »večnima« rivaloma Crveno zvezdo in Partizanom iz Beograda. Zadnji dve leti je ta najvišji naslov pripadal atletom Crve-ne zvezde, prejšnjih šest let pa
nepremagljivemu Partizanu. — i delavci iz San Dona dr. Rogno-V točkah izrazeno bi bila sli- I nija, predsednika kontrolne
ka še zgovornejša, in sicer takale:	prvak Partizan (leta
1947: 23.301, leta 1948: 29.044, 1. 1949: 30.958, 1. 1950: 30.408, 1. 1951: 31.922 in 1. 1952: 32.292) oziroma Crvena zvezda (leta 1953: 33.625 in leta 1954: 31.238). Kladivar je prvič sodeloval leta 1948, ko je bil čerti (24.174). nato pa leta 1950, ko je bil četrti (27.601),	1. 1951 tretji
(28.491), 1.	1952 spet četrti
(28.382), 1. 1953 enako (28.505) in 1. 1954 tretji (27.100). Odred je v tej konkurenci »hodil« takole: 1. 1949 peti (25.123), 1. 1950 šesti (26.782), 1. 1951 četrti (28.479), 1. 1952 peti (27.033) in 1. 1953 šesti (25.416). Ljubljana je 1 1954 zasedla šesto mesto (24.470). Tudi letos kaže. da bo Crvena zvezda ponovila uspeh zadnjih dveh let.
Vsekakor se ji bodo krepko postavili po robu, predvsem atleti Partizana. Atleti celjskega Kladivarja so trdno prepričani o osvojitvi častnega tretjega mesta. V «staro» formo prihaja Lorger, o katerem šušljajo, da lahko prav v finalu preseneti na visokih ovfrah: tu so še znani atleti Vipotnik, Zupančič, brata Kopitarja, mladi Lešek. katerim bodo delali družbo solidni tekmovalci Kovač, Gnjšok, Urbajs. Kralj, Zagorc in drugi.
Sf/IVCARJl NA GORENJSKEM letos pravzaprav sploh tli so odložili smuči. Muhasto 1 rente pozne spomladi in tudi poletja je navrglo po raznih gorskih kotih toliko snega. da so lahko uživali mi snegu tudi sredi poletja in prirejali celo skupne treninge. Prvi je bil v .Suhi Pišnici pod Prisojnikom, drugi pa nad Triglavskim ledenikom. V ostalem pa se smučarji udejstvujejo na snegu tudi po nekaterih drugih snežiščih, ki so znana že od prej, pa so zdaj že posebno dobro založena z belo odejo. Seveda pa smučarji izkoriščajo to letno dobo tudi za čim intenzivnejio hojo po gorah in se tako posredno tudi pripravljajo za bližnjo smučarsko sezono.
komisije FIGC, da je takrat kot predsednik kluba Cesena podkupil moštvo San Dona. ker je njegovemu klubu grozil izpad iz serije C.
Se en poraz Fudererja
GOETEBORG, 10. — Danes je bilo na medeonskem šahovskem turnirju odigrano XVI. kolo, ki je dalo naslednje rezultate:
Petrosjan - Filip remi, Keres - Fuderer 1:0, Spaski - Gui-mard remi, Geller - Najdorf remi, llivicki - Pilnik remi. Bronstein - Panno prek. v zapleteni poziciji, ki pa kaže na remi, Pachmann - Bisguier remi, Rabar - Medina prek. v boljši poziciji za Rabarja, Don-ner - Stahlberg remi, Szabo -Unzicker remi, Sliwa je bil prost.
Stanje po XVI. kolu: Bronstein 11 (1, —). Keres 10,5 (—), Panno 9,5 (1), llivicki 9 (—), Filip 8,5 (l,y~). Petrosjan 8,5 (—), Geller 8,5, Szabo 8 (1), Fuderer, Pachmann 8 (—), Pil-nik 8, Spaski 7.5 (—), Najdorf 7 (—), Bisguier 7, Rabar 6.5 (t, —), Stahlberg 6,5 (—), Unzicker b (—), Donner 5 (1), Medina 4 (2), Slivva 3,5 (—).*
SOVJETSKI
Sovjetski državni komisar za šport sodi, da spada Jugoslavija med n8!* močnejša moštva na svetu - V sovjetskih klubih ni majorjev kot Puskas
Revija «Epoca» objavlja v | sinkih — pravi Antipenok —
svoji rubriki »Italia domandatt odgovore dveh vidnih sovjetskih športnih funkcionarjev na vprašanja čitaleljev.
Valentin Antipenok, komisar za šport ZSSR, je odgovoril na vprašanje, kako se sovjetsko državno moštvo pripravlja na svtovno prvenstvo, katere najmočnejše nasprotnike je. doslej srečalo in kakšen je program prihodnjih tekem.
Antipenok pravi, da je svetovno prvenstvo nedvomno glavni cilj sovjetskega nogometa, da pa bo generalka na olimpiadi v Melbournu, katere se bo Sovjetska zveza udeležila z močnim zastopstvom, v katerem bodo tudi nogometaši. Prihodnje tri mednarodne tekme, ki čakajo sovjetsko reprezentanco, bodo z Anglijo v Moskvi ter s Francijo in Zahodno Nemčijo na tujem igrišču, Sploh so se. stiki med sovjetskimi in ostalimi evropskimi nogometaši zelo pomnožili in skoraj vsak teden so tekme med sovjetski-"Ani in raznimi evropskimi moštvi,
V ŽSSR, nadaljuje Antipenok, je 1,200.000 nogometašev, nogometni šport pa stalno napreduje. «Ko smo bili poraženi na olimpiadi v Hel-
Nov rekord Iharosa 5000 m v 13:50.8!
Dne 24. t. m. bo v Beogradu meddržavna tekma Bolgarija - Jugoslavija v ženski odbojki. Kandidatinje za ta nastop se bodč najprej pripravljale v svojih društvih, od 19, do 24. septembra pa na skupnem treningu v Beogradu. Za ožjo izbiro bo pozvanih 10 igralk, trening pa bo vodil zvezni kapetan Sava Grozdanovič. V širši izbiri so med drugimi tudi igralke Fli-sova, Streletova (Ljubljana), Pregljeva, Stauberjeva (Branik) in Meščeva (Olimpija).
Spomenik žrtvam športa
BOLOGNA, 10. — V Bologni bodo postavili spomenik padlim športnikom; tako so sklenili na sestanku bolonjskih športnikov. Spomenik, doslej edini te vrste na svetu, bo postavljen v slavo vsem športnikom sveta, ki so izgubili življenja med športnimi tekmovanji, postavljen pa bo v novem parku, ki ga urejajo pri Porta D’Azzeglio.
V ponedeljek preiskava o obtožbah proh Rognomju
MILANO, 10. — V ponedeljek bo ing. Ottorino Barassi, predsednik italijanske nogometne zveze, začel s preiskavo o tekmi Cesena - San Dona di Piave iz junija 1950. Kot je znano, obtožujejo trije športni \	.	7	■’	I.)	I	>.	I	f	I	f 1	1
BUDIMPEŠTA, 10. — V lahkoatletskem dvoboju Madžarska - Poljska Je Sandor lharos, svetovni rekorder na 1500 m, postavil tudi nov svetovni rekord na 5000 m s časom 13:50.8.
Dosedanji rekord Je pripadal Rusu Vladimiru Kutsu s časom 13:51.2.
Iharos je postavil svoj rezultat brez posebne konkurence. Drugi je bil Madžar Szabo v sicer tudi dobrem času 14:11.4, medtem ko sta poljska tekmovalca precej zaostala; najboljši je bil Dodz v 14:50.6.
Takoj v začetku je Iharos krepko potegnil in se do 3400 izmenjal v vodstvu s Szabom. Tu je Iharos še povečal tempo.
ki mu . Szabo ni mogel več slediti. Prednost se je hitro večala — 40, 50, 60 metrov; na koncu jih je bilo 120.
I
Na istem tekmovanju so bili doseženi se naslednji odlični rezultati:
1500 metrov:	Rozsavoelgy
(Madžarska) 3:41.2, Tabori (Madžarska) 3:41.8.
Kopje: Sidlo (Poljska) 78.85 metrov.
Disk: Szecseny (Madžarska) 52,16 m.
Skok ob palici: Adamczyk (Poljska) 4.30 m.
|f|_____t • M ■	■■
"rokometna liga'
BEOGRAD, 10. — Upravni odbor Rokometne zveze Jugoslavije je v sporazumu s prizadetimi društvi ustanovil zvezno ligo za moške ekipe v velikem rokometu in za ženske v malem rokometu.
V zvezni ligi v velikem rokometu bodo tekmovale naslednje moške ekipe: Dinamo (Pančevo), Železničar (Beograd), Grafičar (Zagreb). Bosna (Sarajevo), Branik (Maribor) in Železničar (Niš).
V zvezni ligi v malem rokometu bodo sodelovale naslednje ženske vrste: Lokomotiva (Virovitica). Spartak (Subotica), Kartonaza (Zagreb), Lokomotiva (Zagreb), železničar (Beograd), Branik (Maribor) in Slavonka (Nova Gradiška).
SANDOR IHAROS se vedno bolj uveljavlja kot trenutno najuspešnejši svetovni tekač.
Rosewall in Traberl t finalu v Forest Hillsu
FOREST HILLS, 10. — V se-mifinalmh igrah za mednarodno prvenstvo ZDA je Rosewall (Avstralija) premagal Seixasa (ZDA) v treh setih s 6:4, 6:4, 7:5, Trabert (ZDA) pa Hoada (Avstralija) prav tako v treh nizih s 6:4, 6:2, 6:1, V finalu se bosta tako sestala Rosevvall in Trabert.
nismo imeli tam prave držav■ ne reprezentance, temveč moštvo COKA; prava reprezentanca je še mlado moštvo, ki je doživelo ognjeni krst šele pred letom dni. Sestalo se je že z močnimi nasprotniki, kot Nemčija ali Švedska, največji vtis pa je naredilo name madžarsko moštvo, ki je v Moskvi igralo neodločeno (1:1) z našo reprezentanco«.
«Osebno sem prisostvoval tekmovanju za svetovno prvenstvo v Švici in takrat sem dobil odličen vtis tudi o Brazilcih, Urugvajcih in Jugoslovanih. Osebno sodim, da je treba Jugoslavijo šteti za eno izmed najmočnejših moštev v absolutnem smislus, pravi Antipenok in zaključuje, da v ZSSR sestavljajo državno reprezentanco po kriteriju najboljše forme in se ne ozirajo na «bloke», čeprav je bilo v moštvu, ki je v Moskvi premagalo Zahodno Nemčijo, največ igralcev Spartaka.
Predsednik moskovskega Dinama Viktor Burov pa je odgovoril na vprašanje, koliko zaslužijo sovjetski nogometaši. Burov pojasnjuje, da sovjetskemu igralcu plače ne daje klub, temveč tovarna ali urad, kjer je zaposlen, in da so torej plače zelo različne; nogometaši dobivajo reden dopust za daljše treninge in potovanja-
Na vprašanje, ali je tudi v ZSSR kakšen nogometaš-ma-jor, kot Puskas na Madžarskem, odgovarja Burov, da sit tudi v Sovjetski zvezi vojaška moštva, da pa ne pozna igralca, ki bi imel tako visok čin; največ so igralci podporočniki ali poročniki, pa tudi navadni vojaki.
dererjeve partije zelo os ^ zanimive in da je PrenIa,!o|,(r lemojstre Najdorfa, Sta ^ ga in Unzickerja. a‘’oV,rtijo šport« je objavil tudi P Fuderer - Stahlberg s , tarjem sovjetskega m Kamišova.
Na mednarodnem *en>s turnirju v Skopljn )e . j, včeraj dopoldne najz<H,'rn' ša igra med Plečev^e,n^. Rizmanbegovičem, v ^ji prvi zaradi večje rutine gal z 2:1.
V prijateljski nogorne*n ■ mi med sarajevskim *e „ čarjem in beograjskih B ^ v Sarajevu zmagal BSE (1:0).
Odgovorili urednik STANISLAV RENK" f(!| Tiska Tiskarski zavod zAt
«Sovjetski šporl» o Fudererju
MOSKVA, 10. — Športni časnik «Sovjetski šport«, ki obširno spremlja turnir v Goete-borgu, poudarja, da je na navzoče napravila močan vtis igra jugoslovanskega mojstra Fudererja. »Ta mladenič,« piše časnik, »igra s takšno energijo, da bi mu lahko zavidali velemojstri, tako tisti, ki delujejo na tem turnirju, kor oni, ki niso prišli Časnik piše
KIISO \ H
Danes, 11. t. m. ob 16-
Igralci:
BARNAULT'
CLARIEX, DAURAI,P
KINO PROSIK-KONIOVB
predvaja danes 11. *•
ob 17. uri Minerva
Ljubosumnost
Igralci:	ERNO	CRlSA'
MARISA BELLI
kihiii škeiibJ
predvaja danes 11
film:
Miron mn)
T&utjui
predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 16. ur' "! Jutri 12. t. m. z začetkom ob 18. uri lil111'
Igralci: ELIZABETH TAYLOR. VITTORIO GASS JOHN ERICSON
HH Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) =
TEŽKA JE POT DO UČENOSTI
^77. m Četrto poglavje- W_A P«jPRAVNII8 ZA 8IMHAZIJ0 - BALKANSKA VOJNA - LOVEC i
Zgodba je bila na pol pošastna, na pol groteskna pustolovščina iz njegovih otroških let. Vaški fantje, med njimi on in njegov mlajši brat, so se domenili, da bodo sh nekega c'ne (ali noči. se več točno ne spominjam) raziskat neki kanal (rekel Je »kanati*; morda Je bil to kafc podzemeljski hodnik ali tudi graška Jama. Toda to mi Je prišlo šeie pozneje na misel). Vzeli so »en ferau* in šil, šli, eden za drugim, dokler niso prišli do vhoda v ta famozni »kanau*. Tu se je začela debata, kdo bo šel kot prvi naprej in kdo bo nosil »ferau*, ali prvi, ah zadnji ali nekdo v sredi. Pri tej sceni Je katehet *e poskočil s katedra in nam začel prizor dialogizirati in igrati. In spet so sli. šli, zmerom globlje in v zmerom večjo temo. Naenkrat: »ferau* Je ugasnil, kaj sedaj? Treba ga bo prižgati. »CJe sua furmlnanti?* Končno Je bil »ferau* spet prižgan In spet so šli,1' sli. Z zidov ln s stropa Jim Je kapalo na glave, eden je hotel nazaj, drugi naprej in najnilajsi je ze zajokal. Naenkrat — tresje! - : tisti, ki Je nosil «ferau», se Je zadel v kamen, «fer>u» se je razbil in ugasnil.
Katehet je pripovedoval * tako živo ln tako nazorno, da smo se tako vživeli v njegovo pripovedovanje, da smo zadrževali dih ln da nas Je oblival leden srh. Kljub temu pe bilo za vaem katehetovim pripovedovanjem skritega za ščepec humorja. Njegove zgodbe ni bilo nikoli konec in tako š^ danes ne vem. kako so ti fantje prišli tisti dan ali tisto noc Is onega zakletega kanala. Ne izključujem seveda, da
je bila ta katehetova zgodba brez konca duhovita potegavščina. Njegov brat je sicer spočetka omenil, da se spominja, da so kot otroci večkrat hodili po nekih temnih kanalin. Toda konec	zgodbe je	tudi on zamolčal.	V kanalu vsekakor
niso pomrli,	ker bi sicer katehet ne bil	katehet in	bi nam
ne pripovedoval te zgodbe; im njegov brat bi tudi ne bil pozneje policijski ravnatelj v Ljubljani. Toda kako so prišli končno iz tistega črnega kanala brez »ferala*, mi je ostalo do danes uganka.
7.
Strogi red, ki ga Je bil uvedel ravnatelj Pretner na pri-piavnici ln	ki je bil	neposreden produkt njegove	odločne
in izrazite osebnosti, pa vendarle ni bil sam sebi namen, marveč je sluzil jasnemu smotru, pripraviti in utrditi učence po čim krajši poti v nemščini in v drugih predmetih, katerih znanje je bilo za dobro uspevanje na nemški gimnaziji potrebno. Na podlagi te strogorednosti in predvsem z njeno pomočjo je	ravnatelj	Pretner dosegel	pri svojih	učencih
uspehe, ki so bili takrat na splošno znani in priznani. Kdor je šel skozi Pretnerjevo pripravnico, ni na gimnaziji skoraj nikoli odpovedal.
Zaradi reda in discipline Je lahko Pretner uvedel na pripravnici kar najbolj zahteven učni načrt, šolske in domače najoge, zlasti iz nemščine, so bile na dnevnem redu. ; in druge značilne podatke iz njegovega življenja.” Naučiti
- im HI	M
Učenec je bil od vsega početka vprežen v delo in učenje, tako da zlepa ni prišel do sape. če izvzamem ure veronauka, ki so nam vsem prinesle kratkotrajno sprostitev.
Ves ta ravnateljev sistem pa je imel še neko značilno posledico: kakor je pripravnica navzven uživala ugled, tako se je čutil učenec, ki jo je obiskoval, v primeri s sošolci, ki so nadaljevali obisk četrtega razreda osnovne šole, nekam imenitnega lri boljšega. Pripravnica Je imela samo dva razreda in zato ni bilo med učenci prvega in drugega letnika tiste razlike, ki je tako značilna za dijake na gimnaziji. Tako je imel skoraj vsakdo, ki je prišel s pripravnice na gimnazijo. vsaj spočetka občutek, kot da je padel z nečesa ime-mtnejšega nazaj v šolo, kjer mora začenjati vse spet od kraja. Kajti pogled na dijake višjih razredov gimnazije, ki so se zdeli že mladi gospodje in .so v odmorih zbijali šale na račun profesorjev, pri čemer gimnazijskih začetnikov sploh opazili niso ali se vsaj delali, kot da jih ne opazijo, m bil za novinca, ki je prišel s pripravnice, kjer se Je čutil važnega ln imenitnega, nič kaj ohrabrujoč.
Ko je Pretner stopil v razred in nam velel sesti je bila skoraj redno njegova prva zapoved: »Roke na klop!« Ostra je pazil na to, da so učenci sedeli miirno in zbrano. Gorje tistim, ki so pokazali med poukom najmanjšo raztresenost! Takoj jih je doletela kazen, ki je povečini obstajala v prepisovanju kakih odstavkov iz čitanke ali kakih izrekov, kar je moral učenec opraviti doma. Taka kazen je bila vse prej kot šala. Pogostokrat je moral učenec prepisati dotični odstavek ali izrek tudi po sto in več stokrat, kar mu je kdaj pokvarilo marsikateri praznik ali prost dan ln kdaj terjalo od njega, da Je moral sedeti pti prepisovanju celo pozno v noč.
Pretnerjev sistem je bil v vsakem pogledu najstrože legalen nasproti avstrijski oblasti. Vsakdo je moral tekoče obvladati poleg slovenskega tudi nemško besedilo državne himne. Poznati je moral zgodovlnd avstrijske dinastije in celotni rodovnik vladajočega cesarja Franca Jožefa. Vedeti je moral, kdo je prestolonaslednik, in poznati njegove rolstne
se je moral na pamet vse kronovine dvoglavega poznati njihovo usodo pred združitvijo - in po njej. da sem prav na pripravnici prvič izvedel	za	tajni	v.r,,i«
petih samoglasnikov AEIOU: Austria erit in orbe a“, tnaše: Avstrija bo začinja na svetu. Ko s6."1,« ž«1* razkril to modrost, Je oče ironično pripomnil: »Saj 1 ^ell
Tretjega oktobra 1912 so vlade držav balkanske nte’ poslale Turčiji ultimat, v katerem je vsaka izmed	dr^
vala ozemlja, ki naj bi Jih Turčija odstopila dotični Rok ultimata so bili trije dnevi.	p	f
Ultimat je v evropskih prestolnicah dosegel uč!nCda \ ! pričakovane bombne eksplozije. Nihče ni pričakovat mogla Turčija sprejeti ultimat, ki bi bil za vsako ^	^1-
a kam li za velesilo Turčijo, strahotno poniževalen-balkanske države so zblaznele; taka je bila skoraj ,j t sodba v prestolnicah evropskih velesil.	—	Ali	Pa	SRU^in
njimi kaka nevidna velika sila, so ugibali drugi psV Ta Je zmerom podpirala ekspanzivnest malih če držav v škodo Turčije. Toda kako naj jim pomaga izzvati splošne evropske vojne.*	,g	P{
«No, kopčno gre enkrat zares*, je dejal oče.	»	,
nesel novico. »Vendar so se balkanske	države	zgar	r
»Kri bo tekla v potokih*, je odvrnila mama. škoda toliko mladih življenj?*	^
»Brez krvi se svoboda ne doseže*, je modroval
Turčija je odgovorila na ultimat s tem, da Je mobilizirala in še bolj kopičila svoje čete na evropsk	j tel
Prvi so udarili Črnogorci. Njihova vojska, &1 .Jgi vsega skupaj komaj trideset tisoč mož, je v silovJ gtbJL skoku prebila turški oklep, ki jo je ločil od sosedne j,|t , in se v nekaj dneh združila s srbskimi četami, ki 9 1 )f pripravljene na mejah. Nato je Turčija 17. °kt0“ napovedala Srbiji in Bolgariji vojno, medtem ’co„aoCve po tajnem paktu balkanske zveze s svoje strani n vojno Turčiji.	.^j),
.(Nadaljevanje.