•Ichaja -vs^k četrtek in velja s poštmino vred ali ▼ Mari-<boru s pošiljanjem na dom ea celo leto 32 D, pol leta 16 D, četrt leta 8 D. Iarea Jugoslavija M D. Naročnima se pošlje aa apravniitr» vSlov. Gaspodarja« ▼ Marr-,;i»oru, Koroška cesta 3. — Lisi se dapoiilja oipa-vedi. Naraanina se plačuje ■f »aprej. Tal. iaterarban lit.
Posamezna številka stane 1-50 din.
Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesta 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništv» sprejema naročnino, inserate
in reklamacije. Can* inseratom po dogovoru. Za> večkratne oglase primeren papnst. Nezaprte reklamacije s® poštniae proste, čekovni raioa poštnega urada Ljub-: ljaaa 1I.60». Telefoa inter-urban 113.
26. Številka.
Maribw, (lne 1. julija 1926.
60. letnik.
Izginili boste s političnega površja Slovenije!
Med hrvatskim narodom se je udomačila prislovica o ciganu, ki je prišel do oblasti, pa je najprej obesil svojega očeta. Ko so radičevci prišli do vlade, so obesili na klin strankin program in vsa strankina načela.
Ob začetku sedanje naše države je Stjepan Radič imel za seboj samo malo stranko, ki se v nekdanjem hrvatskem saboru (deželnem zboru) v Zagrebu ni mogla prav uveljaviti. Čim bolj je med hrvatskim ljudstvom rastla nezadovoljnost z notranjepolitičnimi razmerami v državi in osobito z beogradskim centralizmom, tem bolj se je Radič u obljubljala obilna politična žetev.
In Radič je pridno sejal. Sejal je v brazde hrvatskega naroda to, kar so te brazde najrajše sprejemale: duševno «erne hrvatske politične samostojnosti in svobode. Tej ideji je Radič hotel dati najradikalnejšo obliko z zahtevo -samostojne hrvatske republike v okvirju sedanje države.
Setev je padla v ugodno zemljo, je kmalu vzklila, lepo rastla, se krepko razvijala, pognala bogato klasje: Radič Je imel bogato politično žetev pri volitvah v jeseni 1920, že večjo pri marčnih volitvah 1923, še obilnejšo pri februarskih volitvah 1925. Žel je poslaniške mandate hrvatskega naroda.
Ko je bila poslednja žetev, februarska žetev 1925, pod streho in na varnem, je Radič nastopil kot politični trgovec. Prodal je žetev s semenom vred: sebe in svoje poslance je prodal vladi, hkrati pa je tudi izdal program, ki mu je služil kot semenje za pridelavo obilne žetve.
Tako sedaj stoji Radič pred svojim narodom z žigom ¡političnega trgovca. On, nekdanji voditelj hrvatskega naroda in organizator njegovih sil v borbi zoper beograjski centralizem ter politično in gospodarsko izkoriščevanje hrvatskega naroda, on stoji pred svojim narodom v ulogi političnega barantavca, ki za proiit trguje s političnimi načeli
Hrvatsko ljudstvo, razočarano in prevarano, se z ogor-ženjem odvrača od Radiča in njegove stranke. V Dalmaciji je Radič že zdaj izgubil, nizko računamo, najmanj 40?» ■svojih pristašev, v nekaterih pokrajinah Hrvatske in Slavonije 50% in še več. In čim dalje bo hrvatsko ljudstvo priča politične trgovine, ki jo Radiič uganja z najvažnejšimi načeli in življenskimi zahtevami hrvatskega naroda, tem večji in popolnejša bo odpad hrvatskih ljudskih množic od nezinačajnega radičevizma. Ljudje bodo spregledali tudi tamkaj, kamor luč politične prosvete še ni prodrla ■ svojimi svetlimi žarki in kjer je doslej še nekaj sprejemljivosti za ostudne laži in zvijačne obljube radičevskih agitatorjev.
Trgovcu, ki se bliža gospodarskemu propadu, je lastno, da s samoprevaro in z varanjem drugih dela ko-
»ajžo sebi in drugim. Tako dela Radič in po njegovem i ugledu njegovi zvesti politični oprode.
V takem razpoloženju je Ivan Pucelj, mesar iz Velikih Lašč, po Radičevi milosti minister poljedelstva in vod, nedavno nekemu časnikarju v Beogradu izjavil, da pričakuje Radičeva stranka v Sloveniji pri bodočih volitvah 10 mandatov. Poceni tolažba, ki ravno toliko hasne ali škodi, kakor za bolezen Hofmanove kapljice!
Samostojna kmetijska stranka je v Sloveniji dogo-s podaril a do popolnega poloma, iz katerega je pri zadnjih volitvah v narodno skupščino na Kranjskem rešila eden mandat iz ostankov, na Štajerskem pa tudi iz ostankov ne. S tem, da je Pucelj ostanke svoje razbite vojske popeljal v Radičev tabor ter jih podredil generalisimu Radiču, je sicer sam postal minister, toda svojih čet s tem ni reorganiziral, marveč spravil med nje še večjo zmešnjavo in razcepljenost.
S prehodom v Radičev tabor deli nekdanja samostojna kmetijska stranka usodo propadajočega radičevizma. Radičevski mandati v Sloveniji kopnijo že zdaj, kakor sneg ob jakem pomladanskem solncu. Večina radičevskih volivcev je bila v Prekmurju in v tistih krajih Štajerske, kjer so se ostanki nekdanje nemškutarije zatekli pod republikansko Radičevo zastavo. Ti voliilci so vsled Radiče-vega političnega izdajstva še bolj razočarani in še hujše vzlovoljeni, nego nekdanji Radičevi pristaši v hrvatskih pokrajinah. Prihodnje volitve bodo to dokazale na najizrazitejši način.
Pucelju ne mormo zabraniti, da si dela korajžo, ker se boji bodočnosti. Vsak se tolaži, kakor ve in zna. Ni pa ravno treba, da se pri tem javno osmeši s praznimi sanjami in nestvarnimi prerokovanji. N ebote povečali svojih mandatov! Za to vam jamči slovensko ljudstvo, ki strašno trpi vsled posledic vaše državnopravne in gospodarske politike. Izginili bote s političnega površja Slovenije!
nfimia—Tinrin i niiiiiaiaia—!■■■■—is—aa — n mi m n m ■ ■ n uma
Moj dolgi, obstrukcij-ski govor.
Narodni poslanec Vlad. Pušenjak.
Kdor pozna avstrijski davčni zakon, na podlagi katerega se še dandanes predpisujejo in plačujejo davki v Sloveniji in Dalmaciji, kdor je proučil novi, Narodni skupščini predložen, davčni zakon, ki se pretresa v odboru, mora priznati, da je novi davčni zakon za Slovenijo in Dalmacijo nesprejemljiv, ker ne prinaša nobenih olajšav, temveč pri večini davčnih oblik poslabšanje* povečanje dosedanjih neznosnih davkov. To ni mnenje samih poslancev, ne samo poslancev SLS, temveč poslancev iz vseh pokrajin, to je i mnenje strokovnjakov, ki podrobno poma-znajo vse davčne predpise.
Edino Radičeva stranka se z istim navdušenjem ko nedavno za republiko, poteguje za novi davčni zakon, njeni glavni predstavniki so zahtevali, naj se zakon v treh dneh nespremenjen sprejme, a niso do sedaj v odboru niti
Zadnji Mohikanec.
Povest iz leta 1757.
Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č.
3
»Pripravljen sem na vse«, je odgovoril lovec, »če pa se hočemo lotiti ničvrednih Irokezov, jih moramo prej najti, in če hočemo jesti divjačino, jo moramo prej imeti. — Ha! Ako volka kličeš, pa pride. Tam-le v grmovju vidim najlepše rogovje, kar sem jih ugledal to leto. Hej, Unkas, stavim trikrat s smodnikom napolnjen rog za ničvredni vampun,*) da zadenem žival med oči, bliže desnega kot levega očesa.«
»To ni mogoče«, je vzkliknil Unkas in planil z mladostno ognjevitostjo. »Saj ni videti drugega kot konec rogovja.«
»To je še otrok!« se je Sokol obrnil k očetu. »Misli, da lovec, ki vidi samo del živali, ne zadene tudi tja, kamor hoče,« Pomeril je s puško, da bi pokazal svojo spretnost, Čingagok pa mu jo je potisnil proti tlom in rekel:
»Sokol, ali bi rad privabil Minge?«
»Res je, Gad, nepreviden sem«, je odgovoril lovec. »Tvoji puščici prepuščam jelena, Unkas, sicer ga ustrelimo za lopovske Irokeze.«
Unkas se je vrgel na tla in se previdno plazil proti srnjaku. Ko je bil že dovolj blizu grma, je previdno vtaknil puščico v lok. Žival je pomajala z rogovi, kakor bi vohala sovražnika. Trenotek pozneje je zapela tetiva, skozi
*) Majhne školjke, ki so jih Indijanci rabili namesto denarja. Preluknjane in na vrvico nabrana s« jih aosili kot okrasek (vampaaski pas). — Op. prel.
zrak je siknila v grmovje bela črta, iz gošče pa je planil pred skritega sovražnika ranjeni srnjak. Spretno se je Unkas izognil sunku besne živali ter ji naglo zasadil nož v grlo. Na bregu se je srnjak sesedel in rdeče pobarval valove s krvjo.
»To je bil pristen indijanski strel«, je zadovoljno vzkliknil lovec. »Vredno je bilo gledati.«
»Huk!« je zdaj vzkliknil njegov tovariš in se naglo obrnil kakor lovski pes, ki je zavohal divjačino.
»Zdi se mi, da jih prihaja cela čreda!« je rekel lovec in oči so se mu zaiskrile lovskega veselja. »Če mi pridejo pod strel, ubijem srnjaka kljub vsem sovražnim Indijancem. Kaj slišiš, Čingagok?«
Indijanec se je pripognil, da se je z ušesom skoro dotikal tal, in šepnil:
»Korake čujem!«
»Mogoče, da so volkovi divjačino prepodili iz skrivališča in jo zasledujejo.«
»Ne, to so konji belih mož«, je odgovoril Čingagok, se dostojanstveno vzravnal ter sedel na prejšnje mesto na hlodu. »Sokol, tvoji bratje so, govori z njimi.«
»Bom«, je odgovoril lovec, »a čudno, da ne vidim in ne slišim nič. Indijanec pač boljše razume glasove belo-kožcev nego jaz, ki sem vendar njih rodu, čeprav sem dolgo časa živel med rdečkarji. Čuj! Zdaj je bilo slišati, kakor bi bila zahreščala suha veja — zdaj tudi že čujem gibanje v grmovju — in konjske korake. Pa saj so že tu. Bog jih varuj Irokezov!«
Sokol še ni bil končal, ko je stopil na plan vodnik male družbe, katero je bilo zaslutilo pazno uho Indijan-čevo.
»Kdo je?« je zaklical gozdnik. »Kdo si upa kljubovati nevarnostim divjine?«
ust odprli, da bi pojasnili velike dobrote novega zakona in pobili naše trditve ter dokazali, da pomenja novi zakon izenačenje davkov v celi državi in omiljenje davčnih; bremen v Sloveniji, Vojvodini itd. Samoobsebi umevno je, da se g. Pucelj, ki je stopil v Radičevo stranko radi tega, da postane minister, in je po milosti Radičeve ožje okolice res postal minister, ne potrudi toliko, da bi si pustil od strokovnjakov razložiti, da bo novi nespremenjen davčni zakon davčno breme v Sloveniji znatno povišal, temveč hvali v svojem »Kmet. Listu« zakon, zahteva, da se isti sprejme, češ, da »je igrača zakon pozneje spremeniti«. G. Pucelj! Priznavam, da je igrača tako trditev zapisati in se norčevati iz bednega slov. ljudstva, ki ječi pod neznosnimi davki, ljudstvo, ki se strašno zadolžuje, katera pojava bi morala resnemu ministru kmetijstva velevati, da temeljito prouči vprašanje obdačenja kmet. stanu, štejem si pa tudi v svojo dolžnost kot zastopnik ljudstva, kot dolgoletni kmetski organizator, da odločno zavrnem neresne besede ministra kmetijstva, kateri se naj, ako sam ne ve, informira pri izvedencih, kako in kedaj se spreminjajo davčni zakoni, katerih predložitev in sprejetje povzroča povsod — nemale brige vladi. G. minister bo izvedel, da potečejo deset in desetletja, predno se davčni zakoni menjujejo iz preprostega razloga, ker ne državne finance, ne politična položaj ne prenese pogoste menjave davčnih zakonov. Ali se je pri nas že menjal kak zakon, ali se je menjala ustava, akoravno danes vse stranke v Narodni skupščini zahtevajo spremembe nekaterih neizvedljivih določb ustave?
Pa ne dovolj, da slovenski minister odobrava povišanje obdačenja za Slovenijo, čemur se ni treba čuditi, saj je lani dvakrat glasoval za povišanje davkov v dva-najstinah, glasoval letos za povišan proračun, temveč^ v Kmet. Listu napada nas, ki se borimo za resnično izenačenje davkov in za omiljenje davčnih bremen v Sloveniji, napada nas z izmišljenimi, neresničnimi poročili, katerih sicer ne upa podpisati, a izvemo iz kluba Radičevih poslancev, ki ne odobravajo teh lažnjmh poročil, da piše ta poročila in vsa poročila, ki se tičejo delovanja Nar. skupščine sam g. minister Pucelj. Dve glavni neresnični trditvi iz zadnjih številk »Kmet. Lista« moram osobito podčrtati in to, da nameravam preprečiti novi davčni zakon, kakor tudi, da sem dne 4. junija govoril dolg, obstrukoijski govor, kateri se kritiku je tako, kakor bi ta govor govoril Janez Pucelj iz Velikih Lašč. Mojega govora g. Pucelj nI slišal, prebere ga naj v »Slovencu« z dne 5. junija t. L, prebere naj i moj članek v »Slov. Gospodarju« z dne 17. junija t. 1. in bo zvedel, da sem povdaril med drugim »Pozdravljamo predloženi načrt zakona, ker je izenačenje davkov nujno potrebno, zanj pa bomo mogli glasovati le tedaj, ako se v smislu prejšnjih izvajanj izpopolni, oziroma spremeni; iz Slovenca bo pa tudi posnel, da je poročilo o vsebini mojega govora v »Kmet. Listu« od prve do zadnje besede — zlagano. G. Pucelj lahko izve od davčnih' in finančnih strokovnjakov ter zastopnikov vseh gospodarskih krogov brez razlike stranke v Sloveniji, da pomeni moj govor opravičeno, stvarno kritiko, novega davč. za-» kona z ozirom na naše sedanje obdačenje, izvedel bo, da sem v interesu Slovenije zahteval, da se izvede res pravo, resnično izenačenje davkov, a ne samo izenačenje na papirju, da sem krepko in odločno zahteval i — omiljenje, neznosnih davkov v Sloveniji. Dokler ni v celi državi uveden kataster in določen katasterski čisti dobiček od vseh zemljišč v državi, dokler nimamo enakega pošto-» panja pri odmeri in pobiranju davkov, dokler nimamo v celi državi enako gorečega, sposobnega davčnega uradniš-tva ko v Sloveniji, ne more biti niti govora o izenačenju
»Dobri kristijani in prijatelji postave in kralja«, jef odgovoril tisti, ki je jahal na čelu. »Ljudje, ki že od solnc-nega vzhoda begajo po teh gozdih in so upehani do skrajnosti. Ali nam morete povedati, kako daleč je do trdnjave Viljem Henrik?«
»Hej, vi ste od prave sledi tako daleč kot lovski pes, kadar horikan*) divja med njim in divjačino!« je zaklical lovec in se glasno zasmejal. Takoj pa je omilil nevarni izbruh veselosti, da bi ga ne slišal prežeč sovražnik. »Ako ste kraljevi prijatelji in spadate k armadi, potem pa svetujem, da pojdite naprej ob reki do Edvardovega forta. Tam dobite generala Webba, ki lenari v taboru, namesto da bi udaril na Francoze in jih pognal nazaj čez Šamplen-sko jezero.«
Predno je mogel tujec odgovoriti na ta nepričakovani nasvet, je pridirjal drug jezdec in vprašal:
»Kako daleč imamo še do Fort Edvarda? Šele davi smo zapustili trdnjavo, kamor nam svetujete, mi pa ho« čemo na drugi konec jezera.«
»Potem morate biti slepi, ako niste videli velike ce« ste, ki pelje tja.«
»Kakšna je cesta, za to nam ni mari«, je odsekal major Heyward — čitatelj ga je gotovo že uganil. »Sledili smo indijanskemu vodniku, ki nam je obljubil, da nas tja popelje po krajši poti, pa smo mu preveč zaupali, ker zdaj sam ne najde poti.«
»Da bi se Indijanec izgubil v gozdu?« je rekel gozd« nik in zmajal z glavo. »Saj vendar solnce obseva vrhove dreves in vsak mah na bukovem drevesu mu pravi, kje bo nocoj sijala severna zvezda! Gozdovi so vsi prekrižani od sledov divjačine, ki išče vode in slanega kamenja. lil
*) Indijanski izraz za »orkaa«.
¿avtor. Najboljši dokaz aa to trditev nam nudi davek k a Doslovni promet, ki je uveden po prevratu na podlagi enotnega, za celo državo ve1!javnega zakona; davka na poslovni promet je plavala Slovenija v 1. 1925 47 milijonov dinarjev, Srbija s Črno goro z 4.3 milijoife prebivalci pa le 41 milijonov dinarjev, v vsakem mesecu leta 1926 plača Slovenija več davka na poslovni promet k« Srbija s črno goro. Tako približno bo izgledalo i izenačenje po novem davčnem zakonu, za katerega te ogrevaj» Radičevci in minister Pucelj, ako se bistveno ne spremeni in čimprej ne ustvarijo nujno potrebni predpogoji »a
izenačenje.
Radičevci v Sloveniji, ki že več let pripadajo Radičevi stranki, so mi po svojih voditeljih izjavili, da odobravaj« mojo borbo in »o prepričani, da se mora znatno spremenili davčni zakon, ako želimo zboljšanje razmer in no adobra-rajo nastopa Pucelja glede davčnega zakona.
Ker se trdi, kako velikega pomena je, da imam* Slovenci svojega ministra v vladi, sem smatral za svojo dolžnost, da opišem ulogo, katero igra slovenski minister ob priliki, ko se razpravlja za celo gospodarstvo najvažnejši zakon, to je davčni zakon, ki bo ostal v veljavi dolga desetletja. Mož se navdušeno poteguje za vladni načrt zakona, a z neresnimi, lažnjivimi poročili napad« nas, ki se izvzemamo za interese Slovenije, njegov» ttrank» pri razpravi v odboru molče odobrava vse nesprejemljive določbe zakona. Zasluga vseh strank razun Radičevaev bo, «ko te zakon znatno spremeni in z boljša, ako se preproči nadaljnjo povišanje davčnih bremen v Sloveniji.
Končno pa izjavljam, da bom ponosen, «k« te vtled mojeg« nastopa in mojih »dolgih, obstrukaijskih govorov« davčni zakon, kakor ga je predložil« rlada v teloti «li delno odkloni, kakor tudi ponosen, »ko bo i i mojim sodelovanjem odstranjena nevarnost hujše obremenitve za Slovenijo in davčni zakon, ki je v predloženi obliki «> v«t nesprejemljiv, znatno «boljšal.
Radoveden sem le, ali bo »Kmetski Litt «p« konča«! razprari o d«včnem zakonu v odboru točno In vestno poročal o mojih Easlugah za zboljšanje vladnega predlog«. —
Narodni poslanec Fr»njo Žebot.
Proti pretepanju naših fantov-vojakov.
Star«, žalostn» pesem te zopet ponavlja: Toak da» dobivamo pisma od staršev naših vojakov, da v posameznih garnizijah z n»šimi fanti-vojaki slabo ravnajo. Te pritožbe so lansko leto malo ponehale. Vojaki »o nam pisali da so naše pritožbe proti krutemu ravnanju s slovenskimi vojaki vendarle pomagale. Minister je na našo «ahtevo izdal strogo povelje, da se Slovencev ne sme sramotiti radi njih jezika in vere in zagrozil je »Kaplarom« in častnikom z ostrimi kaznimi, če bi se koga pretepalo, ali kakor Srbi pravijo »batinalo«. Radovali smo se z našimi fanti vred, ko smo culi, da se je na bolje obrnilo. Fantje dandanes v Makedoniji in drugih južnih krajih itak radi drugih razmer, katerih mi ni treba opisovati, dovolj trpijo. Če se jih sramoti s »Šrabi« in »papinci«, ter se jih pretepa, potem pač ni nobeno čudo, če je treba zadovoljnega vojaka iskati pri belem dnevu z veliko staroveško le-ščerbo.
Ali glej, kaj se zopet dogaja! Zopet prihajajo številne pritožbe naših fantov. V garnizijah v Štipu, Kočanah, Sarajevu, Beogradu, Petrovaradinu, Karlovcu, Skoplju, Nišu in v številnih drugih južnih krajih so zopet začeli z našimi vojaki postopati tako, kakor ni prav. Morda so nekatera pisma pretirana, ali precej resnice pa bo le na teh pritožbah. Ne bom opisoval podrobnosti, saj je vse to dovolj z„ano. Alt, ker so nam fantje pisan, da se pritožiti niti ne upajo, ker jih potem še bolj tepejo, smo se poslanci obrnili z ostrimi pritožbami do višjih vojaških oblasti.
Radi slabega ravnanja z vojaki v Štipu in Kočanah v Južni Srbiji sem se pritožil na g. poveljnika 23. pešpolka. V pritožbi sem navedel vse, kar so mi starši vojakov sporočili. Še trem drugim poveljnikom sem poslal tozadevne pritožbe. Te dni sem dobil od poveljnika nekega polka odgovor, v katerem on sam priznava, da 9e ponekod z vojaki slabo ravna. Med drugim piše g. poveljnik:
Nikoli
ni bil najden kos Schichlovaga mila, v katerem bi se mogla dokauaii tudi le najmanjša poivorba.
NikoŠ
ni Schkhiovo milo poškodovalo kosa perila.
Vedno	i
je Schichtovo milo č»io in neškodljivo.
Lahk« bi ceno Sehichtorenau milu tudi znižali, če ki heteM: rakih cctt&be surovine in posvečal manjio pozornost skrbni izdelavi Teg* ne storimo, ker naše geslo je neomajno:
ScS!?gll8¥2 mh f® lafMfšeS j
Prisino lc z znamko Jelena.
»Ia Vašega pisma od 1. aprila sem videl, da so ta Vara nekateri vojaki pritožili, kako jih v četi kaplan pretepavajo in da zjutraj ne dobijo nikake hrane. Da v ... bataljonu podoficirji res pretepavajo in slabo ravnajo z rojaki, imel sem priliko, da se sam o tem prepričam. Dvakrat ata prišla k meni dva redova in to celo Srbijanaa, ki »ta se pritožila, kako podofieirji pretepavajo vojake.
Pretepavanje je s zakonom strogo zabranjeno. Ta je jj znano podoficirjem in ofiairjem. Ali kljub temu se najdejo " starešine, ki pozabijo n» predpise zakona. Vse podofioire, ki t« pretepavali vojake, sem dal tapreti in sedaj jih ba še sodilo rojno sodišče. To se bo zgodilo z vsakim stara- j sinom, o katerem se izve, da je tepel vojake.
Kar se tiče zajutreka te j® tedaj ukrenilo, da bode • rojaki redno dobivali zajutrek.
Zahvaljujem se Vam za Vašo skrb za vojake, vaše rojake, in Vas prosim, da vojake, ki Vam pišejo o slabem ravnanju, poučite, naj take pritožbe izročajo tudi trojim predpostavljenim oficirjem. Ako pa pri komandanta čete nič ne opravijo, naj pismeno predložijo pritožbe ko- j mandantu bataljona ali osebno polkovnemu komandantu, i I« vsega tega je razvidno, da hoče vojaška oblast »a- j treti Vse aloupotrebe in slabo ravnanje z vojaki. Prosim pa } »tariše in vojake, da poročajo redno čisto resnico. Zgodil® j »e namreč je, da pritožbe niso bile redno resnične. Kar j pa ni prar, pa moramo obtojati. Radi tega prosimo točnik t poročil.
Dan dobre knjige, j
Dan slor. apostolov «r. Cirila in Metoda, ki sta »ara j prižgala luč svete rere, je izbrala Prosvetna »veza v Ma- j riboru za dan dobre knjige, da bi se po dobri knjigi vžigal f vedno vnovič Ciril-Metodijski plamen krščanske omike v f naših slovanskih dušah. Ta dan Ciril-Metodor je zato tako ' primeren, ker nam nista samo dala luč vere, temveč tudi \ zajedno slovansko črko in pismo. S tem sta za vse čase ; postavila temelj narodni prosveti Slovanov. Če je Pro- \ svetna zveza izbrala ravno ta dan za dan dobre knjige, je ( to storila v globoki zavesti, da se moremo Slovenci in Slo-
ra«i sploh le h» ta aačia oddolžiti svetem» spominu našima tlovanskima bratoma, da nadaljujemo njihov« kul-tarno izročilo, ki je dabra slavonska knjiga.
Navadila.
Za pospeševanje dobre knjige odreja Prosvetna zve-
aa praznovanje dneva dobre knjige, ki se naj vrši na sledeči način:
1.	Na Ciril-Metodijsko nedeljo, dne 4. julija, se naj Trši r rseh društvih predavanje o dobri knjigi, kakor tu natisnjeno. Na to predavanje je treba povabiti vsa društva, vse katoliško misleče farane in jih navdušiti za dobro knjigo ter pojasniti pomen knjižnice.
2.	Pri tem predavanju se napravi načrt, kak« doseči, da darujejo domačini odvisne knjige za domačo kajižnico ali za Prosvetno zvezo, da ustanovi knjižnico v aarodno-ogroženih in manj prosvitljenih krajih. Mogočo je prav, določiti posameznike, ki te knjige po hišah poberejo in jih ■berejo v društveni knjižnici.
3.	Istočasno bi naj vsako društvo priredilo posebno »abiranje prispevkov za svojo knjižnico. V tem se je rav-»ati po krajevnih razmerah. Opozarjamo na to, da »aj vsa društva vložijo prošnje tudi na domače občine, katere bodo lahko z malim, vsaj za občino malim, a za društvo prav dobrodošlim prispevkom priskočile prosvetnem* dolu društva v občini na pomoč.
4.	Glavni uspeh dneva «a dobro knjigo naj bo ureditev društvene knjižnice in nje izpolnitev z novimi dobrimi kajigami. Zato ob tej priliki natančno preglejte vse knjige društvene knjižnice, uredite jo nanovo, izločite k »je vse, kar je slabega, in napravite načrt in seznam za aabavo aovih knjig, ki je treba nujno z njimi knjižnico izpopolniti.
5.	Knjige naj društva naročajo le potom Prosvetne ■veze, jih dobijo za 5% ceneje in poleg tega ts ni bati, da bi sašla kaka slaba knjiga v knjižnico.
6.	0 počitnicah bo Prosvetna zveza vsa društva, po-tebno še njihove knjižnice, revidirala, da bo mogoče, čim bolj enotno in vzorno vse delo urediti. Zato naj vtako društvo iz svoje knjižnice izloči vse knjige, ki to v knjižnici odvišne in naj jih daruje k oni abirki, ki jo jo »abralo od drugih.
Naše knjige so «»kladi, a »i»rsikje «akopaai »akladi. Dvignimo jih!
Mariborska porota.
Smrtna ahtadba.
Dne 18. junija je izreklo porotno sodišče trojo prvo »mrtno obsodbo r tem »asedanju. — Strašno k »se» je za-»luiil Ivan Pečovnik brezposelni, 36 let stari hlapec od Sv. Pavla pri Preboldu. Obsojen je bil radi ttrašnega zlo-fcina, katerega je izvršil pri posestniku Ivanu Gatovniku r J»vorj» pri Črni na Koroškem. Po noči se je priplazil r tobo, kjer je spala Gatovnikova služkinja Lix» Molar. Hotel je oropati svojega bivšega gospodarja. Ker se je služkinja najbrže iz spanja zbudila ter spoznala roparja, jo je zadavil v postelji, nato hitro nagrabil nekaj obleke ter pobegnil. Ubogo deklo je našla gospodinja natlednje jutro mrtvo r postelji. Domači so zločin takoj prijavili in •um je padel na Pečovnika, ki se je potikal po okoliti brez posla ter so mu bile razmere pri Gatovniku dobro znane, taj je služil tam nekaj časa za hlapca. Toda dolgo niso mogli dobiti zločinca, ker te je previdno izogib»! orožnikov in ljudi. Nazadnje pa so ga le prijeli v njegovi rojstni rasi ter ga zaprli. Zločin je brei obotavljanja prlanal. V »aporu pa ga je pričela gristi vest in na dan porotne razprave je popolnoma obupal. Zjutraj je strgal v tvoji celici rjuho, spletel iz nje vrv ter se skušal obesiti. Tovariši v oelici pa so še pravočasno preprečili, da bi se »odil sam. Pred porotniki je ponovno svoj «ločin priznal in mimo poslušal obsodbo, ki te je glasila: »smrt na vešalih!«
Žalostna raavada
n*ših fantov so medsebojni pretepi, ki se rrše r pijanosti. Koliko takih slučajev pride potem pred poroto, koliko mladih življenj uniči večletna ječa in to samo rodi trenutne nepremišljenosti. Tak slučaj je obravnaval» porota r tem zasedanju. Pri neki plesni zabavi v Murskih zasadih pri Bučečoveih je bil težko poškodovan Franc Stajnko. Spri se je z Alojzom Vrbajnščak, mlinarskim pomočnikom
tudi divje gosi še niso prenehale leteti proti Kanadi. Kako bi potem Indijanec mogel zaiti? Ali je Mohavk?«
»Ne po rojstvu, a je sprejet v njih rod. Mislim, da je bil rojen više gori na severu in je menda Huronec.«
»Huk!« sta vzkliknila Indijane», ki sta doslej malomarno sedela, ta hip pa z živim zanimanjem planila po-koncu.
»Huronec!« je ponovil gozdnik in nezaupljivo zmajal z glavo. »To vam je tatinsko pleme. Vsi so potuhnjenei in potepuhi. Čudim se, da niste imeli še večjih sitnosti, ko ste si za vodnika izvolili sina tega rodu.«
»Nevarnost ni velika, ker je Viljem Henrik pred nami. Tudi to ste pozabili, da je naš vodnik sedaj Mohavk i a je kot prijatelj pri naših četah.«
»Jaz pa vam pravim: Kdor je Mingo rojen, umre kot Mingo!« je odločno odgovoril Sokol. »Mohavk! Pošteni so Bamo Delavari in Mohikanci. Rad bi ga videl, kakše» je. Ako je pristen Irokez, ga spoznam po hinavskem obrazu in po tem, kako je poslikan.«
Lovec je z rokami razmaknil grmovje in šel nekaj korakov v goščo. Tam je naletel na deklici, ki sta plaho čakali, kako se bo končal razgovor. Za njima je stal oglednik ob drevo uprt in malomarno prenesel lovčero opazovanje. Kljub tem« je bil njegov obraz tako mračen in divji, da je moral vzbuditi strah.
Zadovoljen s svojim opazovanjem je Sokol krenil nazaj. Ko je šel zopet mimo deklic, se je ustavil za hip in se čudil njih lepoti. Dobrohotno se je posmejal, ko mu je Eliza prijazno pokimala. Tudi pevoa na kobili, ki jo je pravkar žrebe hlastno sesalo, »i je radovedno ogledal. Ne vedoč, kaj bi si mislil o čudnem lovoku, je »maj»l a glavo in se vrnil k Hoyw»rd».
»Mingo ostane Mingo, ne spremene ga niti Mohikanci, niti kak drug rod. Ko bi bili mi moški sami, bi lahko va-šega konja izročili volkovom, jaz pa bi vam pokazal pot proti Fort Edvardu, ker je le eno uro oddaljen od tu, a r spremstvu dam je to nemogoče.«
»Zakaj? Sicer sta trudni, par milj daleč pa bi vendarle še lahko jezdili.«
»To nikakor ne gre«, je odločno odvrnil Sokol. »Za najboljšo puško v deželi bi ponoči niti eno miljo daleč ne hotel iti skozi gozd v družbi tistega tekača, ko vendar povsod preže plena željni Irokezi. Vaš laži-Mohavk jih ena predobro najti, da bi ga jaz želel za spremljevalca.«
»Rad priznam«, je odgovoril major, »da se tudi meni rte to zdi sumljivo, vendar to skrivam zaradi dam.«
»Na prvi pogled sem spoznal, da je malo prida«, je rekel lovec. »Od tu bi mu lahko pihnil kroglo med gle-ženj in koleno, da najmanj mesec dni ne bi mogel stikati po gozdih. Ako grem še enkrat k njemu, pa lisjak zavoha smodnik in zbeži kot preplašena zver.«
»Nikar tega. Mogoče, da je nedolžen, čeprav si lahko mislim, da me je lopov prevaril.«
Sokol je nekoliko pomislil, potem pa je pomignil rdečima tovarišema. Živahno se je menil z njima r njih je-■iku. Naenkrat sta Indijanca puški položila na tla ter vsak na drugo stran izginila r goščari tako previdno, da ni bilo kar nič slišati njih korakov.
»Zdaj pojdite nazaj k tekaču«, je rekel loreo majorju Heywardu, »in pomenit» te ■ njim. Mohikanca ga bosta prijela, a tako, da prav niš bo bosta pokvarila ajogoraga
•IfcMi«**	. J..
»To jai sam lahko storim«, je ponosno odrrnil major Heyward.
»Saj na konju v gozdu nič ne opravite z Indijancem.«
»Pa razjaham.«
»Ali mislite, da bo čakal, ko bo videl, da ste eno nogo vzeli iz stremena, da vzamete še drugo? Rajši pojdite k njemu in neprisiljeno govorite ■ njim, kakor bi bil vaš najboljši prijatelj.«
Heyward je slušal lovca, dasi mu vse to ai bilo kar nič všeč. Medtem se je čezdalje bolj zavedal, v kak nevaren položaj je dami spravil s preveliko zaupljivostjo. Solnce je bilo že zašlo in mrak, ki se je vedno bolj spuščal čez gozdove, ga je opominjal, da divjaki navadno to uro izbero za svoja barbarska dejanja in maščevalne načrte. Ves nemiren je zapustil lovca, ki se je glasno pričel razgovarjati s pevcem.
Ko je Heyward jahal mimo deklic, jima je saklical nekaj bodrečih besed in se veselil sam pri sebi, da se jima očividno ne zdi, v kaki nevarnosti sta. Rekel jima je, da se mora s tekačem pogovoriti o poti, izpodbodel je konja in ga pridržal šele, ko je bil nekaj korakov pred drevesom, na katerega je bil še vedno naslonjen nračno gledajoči Indijaneo.
»Noč se bliža, Magva«, ga je ogovoril, kar ge da mirno in prijazno, »mi pa smo oddaljeni od Viljem Henrika še prav tako, kot smo bili davi ob solnčnem vzhodu. Ti si zašel, jaz pa ne poznam steze. Sreča, da smo našli lovca, ki pozna vsako stezo r gozdu. Obljubil nam je, da naa popelje nekam, kjer lahko varni ottanemo do jutra.«
Indijaneo je trpo pogledal Heywarda z žare&mi očmi i» vprašal r al»bi angleščini:
^ ■ ,	(Palfe prikodaJMil
Najstarejši ljudje,
ki so Be marsikaj prešli in preživeli in se tedaj mogli pridobiti iritušenj, slišimo vedno in vedno govoriti, da se pri bolečinah in trganju v križu, udih, pri zobobolu pokazuje kot aanesdjiv ublažitelj bolečin skozi 27 let priljubljeno domače «sredstvo Fellerjev blagodišeči »Elsaflujd«. Drgnenje
in umivanje z Elsaflujdom ilajša tudi najvstrajnejše bolečine, krepi in osvežuje mišičevje in živce, jača utrujene oči, varuje pred nahodam in kljubuje hladnemu zraku. Z vodo pomešan je dobrodejen za grgranje, za grlo in usta. Odznotraj in odzunaj močnejši, izdatnejši in krepkejega delovanja kot francosko žganje in najbolji kosmetikum te vrste, 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63.—
Din., 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din., 36 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih steklenic za 250 Din. že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji Elsatrg 341, Hrvatska. — Poedine steklenice Elsafluida se dobijo v lekarnih in sorodnih trgovinah za reduvirano ceno 9 dinarjev.
iz Baževčoveev. Vrbajnščak ga je v temi počakal pred gostilno in ko je Stajnko stopili skozi vrata, ga je udaril z vso močjo » vozno ročico po glavi. Pred porotniki ni ničesar primal, pač pa so priče izpovedale tako obtežilno, da je bil obsojen na 5 let težke ječe. —
Zavraten napad.
Dne 21. novembra 1925 je bil zvečer v Rogoznici pri Ptuju napaden delavec Avgust Hojnik iz Podvincev. Trije našemljeni moški, da jih nihče ne bi poznal, so ga vrgli, da kolesa, in eden, ga je udaril z gorjačo tako po glavi, da se je zgrudil nezavesten. Na tleh ležečega so polili po obraau * bencinom ter prižgali. Hojniik je zadobil zelo težke poškodbe ter je dolgo časa viselo njegovo življenje le na niti. Ozdravel je sicer, toda izgubil je oko in nikoli ne bo sposoben za težko delo. — Napada je bil osumljen njegov sosed Martin Ceh, ki je živel s Hojnikom v prepiru. Proti Čehu je pričal njegov tovariš pri napadu, Martin Petek. Čeh je trdovratno tajil krivdo, toda obsojen je bil kljub temu na 5 let težke ječe. —
Mlad ropar.
Dne 19. junija se je zagovarjal ^red porotniki mlad, komaj 181etni čevljarski vajenec Ivan Kampl, ki pa je neverjetno izprijen. Da si pomore do denarja, se je lotil ro-l>anja.. Napadel je s čevljarskim nožem dne 26. januarja t. 1. evečer v Rogoznici pri Ptuju posestnika Jakoba Toplaka, s katerim se je vozil iz Maribora. Zadal mu je 16 deloma zelo nevarnih ran, odnesel listnico z denarjem ter pobegnil. Po opisu katerega je ranjeni Toplak dal orožnikom, eo Kampla kmalu izsledili. Sicer je trdovratno tajil, toda krvavi madeži na obleki so ga izdali. Obsojen je bil na 10 let težke ječe. —
Tatovi tobaka.
* Dne 23. februarja po noči je bilo vlomljeno v železniško skladišče na postaji Vuhred—Marenberg. Vlomilci so odnesli zaboj tobaka, vreden 13 tisoč Din. Tobak so razdelili v gostilni Karola Škofa, kateremu se je to zdelo sumljivo ter jih je ovadil. Orožniki so nato oba storilca, Josipa Hauptmana iz Dobrenje in Franca Rojs iz Melj-skega hriba, aretirali. Tatvine nista hotela priznati, izgovarja je se, da sta tobak kupila od nekega Hrvata. Razprava je bila radi zaslišanja novih prič preložena na prihodnje zasedanje. —
S tem je bilo končano poletno porotno zasedanje, ki je trajalo 14 dni. Tako težkih slučajev porota že dolgo ni obravnavala in tudi toliko število zločincev že dolgo ni stalo pred sodniki kakor pri tem zasedanju. In vendar, kljub ostrim kaznim, kljub smrtnim obsodbam se dogajajo novi zločini, težki in krvavi. Kedaj se bodo ljudje spametovali, kedaj se bo naselila v njihovih srcih bratska ljubezen do bližnjega mesto mržnje, ki jih sedaj žene v /ločine?
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Dogovori z Italijo so bili glavni predmet razprave zadnjih dni v narodni skupščini, pa tudi v javnosti. Radikali in radičevci, posebno radičevci, ki so preje med narodom hrumeli zoper te pogodbe, so seveda poslušno glasovali zanje. Prvi del teh pogodb, ki dajejo Italijanom velike ravice na jugoslovanskih tleh v času, ko jemlje Italija najnaravnejše pravice Slovencem v Primorju, je bil sprejet. Radikali in radičevci so ti »dobrotniki« za to stran in ono stran jugoslovanske italijanske meje. Zdaj niso hoteli naroda, ki je protestiral proti temu poslušati, pride čas, ko pa narod nje ne bo poslušal in jim ne bo več zaupal, da še vodijo državo.
Slovenska kmetska stranka za kancelparagraf. Pri razpravi odseka za nov kazenski zakonik, je bil
sprejet tudi § 388, ki ga imenujejo kancelparagraf. Radikali in radičevci med temi tudi g. Andrej Kelemina, je seveda glasoval za ta paragraf, za katerim se skrivajo nameni — duhovnika izstisniti iz javnega življenja in delo-vanja.Rivši samostojni in sedanji radičevski privezniki se veselijo tega paragrafa. Veselimo pa se ga tudi mi ,da jim odkrito povemo, bo vsaj vsak pameten Slovenec po teh »delih« spoznal, da je radičevsko prekrižanje in »Hvaljen Isus« ravno toliko vredno, kakor kako mesarsko pridu-šanje.
Bolgarski komiti vpadajo zopet na naše ozemlje. Na blejskem sestanku male antante se je veliko razpravljalo o Bolgariji, ki ima popolnoma izjemno stanje med našo in rumunsko državo. Bolgarski zunanji minister Burov je dal našemu in rumunskemu ministru izjavo, da bo ustvaril prijateljsko razpoloženje Bolgarije do sosedov. Dne 26. junija pa so bile velike demonstracije na državni meji in so tudi komitaši udrli na naše ozemlje.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Mussolini hoče vedno višje. Zato hoče tudi svojo družinsko zvezo izpopolniti na ta način, da poroči italijanski prestolonaslednik Umberto Mussolinijevo hčerko Edo. Italijanski kralj že dolgo časa nima v Italiji več prave besede, bo zato tudi to stvar uredil Mussollini. —
Na Poljskem je pravi vladar vsega položaja Pilsudski. Sam pa ni hotel sprejeti predsedniškega mesta. Zato so mnogi mislili, da se hoče ob ugodni priliki proglasiti za kralja. Zdaj pa listi poročajo, da dela na to, naj postane poljski kralj princ Sikst Burbonski, brat bivše avstrijske cesarice Cite.
Protidržavna zarota na Španskem. Na Španskem vladajo generali. Vladajo pa prav po vojaško. Zato je v deželi vedno precej odpornosti proti temu. Proti sedanji vladi, posebno proti generalu Primo de Rivera je bila zasnovana zarota, ki pa se je ponesrečila. —
Francoski irank je predmet najljutejših političnih bojev na Francoskem. Ta boj bo najbrže vodil do diktature, katero že napovedujejo. —
Anglija se zelo boji ruskega vpliva na angleško delavstvo. Zadnji dve leti je ruska boljševiška vlada veliko žrtvovala za angleške delavce, da jih pridobi za svoje boljše viške namene. Sedanja vlada seveda tudi štrajk rudarjev smatra kot sad te boljševiške agitacije.
Vsa Azija se giblje. Narodi v Aziji so bili do zadnjega časa narodno nezavedni in manj kulturno razviti, zato so jih evropske države lahko držale v svojih rokah kot kolonije. Že pred svetovno vojno, posebno med njo in po njej pa so ti narodi izgubili vsako spoštovanje pred Evropo in se drug za drugim pripravljajo na ustajo in osvobojenje. Vodstvo je prevzela od ene strani Japonska. Ta odpor pa ni naperjen le proti političnemu gospodarstvu Evrope nad Azijo, pač pa tudi proti krščanstvu. Že so začeli preganjati kristjanske misijonarje, zaprli so jim šole, odgnali usmi-ljenke iz bolnišnic, da se zbriše spomin na Kristusa. Rusija bi mogla po svoji legi in moči dvigniti vso Azijo za krščanstvo, da ni sama v tem oziru tako uboga. Tako pa je velika nevarnost, da se bo Azija otresla vsakega vpliva Evrope in bo odporna tudi krščanski veri, zato, ker je to vera Evropejcev. —
Kmetski dnevi 13., 14. in 15. avgusta.
Spored!
1. dan, 13. avgusta 1926.
Dopoldne:
Predavanja se začno ob 10. uri, in sicer:
ZA DUHOVNIKE:
Svojstvenost kmetskega verstva (prof. I. Bogovič).
Dušno pastirstvo na kmetski grudi (ž. F. Gomilšek). Duhovnik in kmetska mladina (tajnik Zor V.). Kraj: Semeniška obednica. ZA UČITELJE:
Psihologija kmetskega otroka (ravn. Fr. Fink). Reforma osnovne šole na stanovskem temeilju (dr. J. Jeraj).
Učitelj in ljudstvo (uč. Fr. Luiar). Kraj; Društvena soba, Koroška cesta 1. ZA DIJAKE:
Kmetska gruda (dr. G. Rožman). Delo dijaka med ljudstvom (dr. J. Basaj). Delo kat. dijaka za cerkveno zedinjenje (J. Šedivy). Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 6. Popoldne:
Predavanja se začno ob 15. uri (3. uri pop.) in so
skupna za duhovnike, učitelje in dijake: Problem narodne kulture in naše inteligence (dr. J-Puntar).
Dobri in slabi vplivi na kmetsko vas (prof. I. Prijatelj).
Kmet v slovenski in slovanski literaturi (dr. Fr. Sušnik).
Kmetska prosveta pri Slovanih (J. Šedivy). Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 6. Zvečer:
Ob pol 21. uri (pol 9. uri zvečer) družabni sestanek
v bančni dvorani, Aleksandrova cesta 6.
2. dan, 14. avgusta 1926.
Dopoldne:
Skupna predavanja se prično ob 8. uri, in sicer:
Temelji kmetske stanovske kulture (tajn. M. Kranjc). Kmetski dom in kmetska družina (posl. J. Brodar). Kmet steber naroda in države (m. žup. dr. Leskovar). Kmetska prosveta (dr. K. Capuder). Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 6. Popoldne:
Predavanja se prično ob 14. uri (2. uri popoldne, in
sicer:
Vrline kmetskega gospodarja in voditelja (posl. I. Vesenjak).
Kmetski posli in kmetska obrt (posl. Fr. Žebot). Gospodarsko stanje jugoslovanskega kmeta (dr. A. Veble).
Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 6. Zvečer:
Ob pol 19. uri (pol 7. zvečer) pridiga (ravnatelj P.
Živortnik) in spoved v frančiškanski cerkvi. Ob pol 21. uri (pol 9. uri zvečer) predstava Finžgar-jeve igre: »Veriga« v Narodnem gledališču.
[SBnmBBaHKBBBnMnBBmgBnSBBBOBMaBBBHB
Kaj je novega?
Prihodnja številka »Gospodarja« prinese slike in »Gospodarske novice«.
Važna Slomškova obletnica. Letos v juniju je minilo 75 let, odkar je škof Slomšek ustanovil za versko in kulturno življenje važno nabožno družbo, ko je — da govorimo s Slomškovimi besedami — »vsadil v predragi vrt naše matere katoliške cerkve žlahtno drevo bratovščine sv. Cirila in Metoda.« Škof A. M. Slomšek je bil bistroumen mož in dober organizator. Hotel je za svojo ustanovo najprej pridobiti in navdušiti voditelje vernega ljudstva. Meseca junija leta 1851 so bili njegovi duhovniki zbrani pri duhovnih vajah v Brežicah. Pri tej priložnosti je hote! Slomšek duhovščini predložiti novo ustanovo, jih povabiti k pristopu in navdušiti za delo. Toda na potu je smrtno nevarno zbolel in poslal duhovnikom samo pismeno va-
Poročila S. L. S.
V Vitanju je bilo v nedeljo, 27. junija, zborovanje SLS. Zbor je bil izvrstno obiskan. Poslanec dr. Hohnjec je pojasnil skrajno slabo in škodljivo politiko radikalsko-radičevske vladine večine. Bremena, ki jih vlada nalaga na ramena ljudstva, osobito slovenskega ljudstva, so ogromna ter so za naš narod že naravnost neznosna. Mesto da bi vladina večina oskrbela zmanjšanje previsokih davčnih bremen, pa je narodni skupščini predložila zakon o izenačenju davkov, s katerim se davčna bremena v Sloveniji ne bodo znižala, marveč povišala. To je kmetska politika Stjepana Radiča in njegovega oprode Ivana Pu-celja, voditelja nekdanje samostojne stranke. Na temelju velesrbskega centralizma se ne da delati istinito kmetska politika. Za slovenskega kmeta, obrtnika in sploh za vse slovenske stanove je spas v avtonomiji Slovenije. Naša stranka se je za to najbitnejšo in prvo točko slovenskega političnega programa borila doslej ter se bo borila naprej, dokler ne zmagamo. Zbrano ljudstvo je poslančevim besedam pritrjevalo ter v popolnem obsegu odobrava politiko SLS.
Pri št. Vidu nad Valdekom se je dne 20. junija vršil zelo dobro obiskan shod Slovenske ljudske stranke. Radi obilne udeležbe iz domače in sosednih župnij se je moral vršiti podamilim nebom. Namesto zadržanega poslanca Pušenjaka je govoril poslanec Žebot. Pri nas smo do malega vsi pri naši krščanski in slovenski stranki. To je po-. kaaal tudi lepo uspeli shod.
Naga društva.
Koroško orlovsko okrožje priredi letos svojo okrožno prireditev dne It. julija t. 1. v Smartnem pri Slovenjgradcu s celodnevnim sporedom, in sicer: 1. Sprejem gostov, Orlov in Orlic ob prihodu jutranjih vlakov (iz Velenja in Dravograda). 2. Skušnja za popoldanski nastop. 3. Ob 10. uri služba božja na prostem (pridiga monsgr. prof. Vreže iz Maribora). 4. Po službi božji obhod in nato kosilo. Popoldan: 5. Ob 2. uri slovesne večernice. 6. Ob 3. uri javna telovadba Orlov, Orlic, in obojega naraščaja. Po telovadbi prosta zabava na telovadišču. Za okrepčila bodo skrbeli jjDtori. Vsi prijatelji orlovske mladine, iskreno vabljeni, pridite v obilnem številu v naš lepi Šmartin, na skupno z nami manifestirate za vzvišene orlovske ideje. Zveza vlakov je zelo ugodna, bodisi na Maribor ali Celje, in tudi polovična vožnja bo dovoljena. Torej 11. julija vse v Šmartno, kar čuti z nami. Bog živi!
Prosvetni dan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah se vrši Nepreklicno dne 1. avgusta. Priprave so v polnem teku.
Sv. Jakob v Slov. goricah. Slovensko izobraževalno društvo priredi dne 11. julija, ob 3. v prostorih g. Peklarja tri veseloigre enodejanke, namreč: »Krčmar pri zvitem rogu«, >Luknja v namiznem prtu« in »Dve teti«. Vložili smo tudi prošnjo za srečo-lov. Ker je čisti dobiček namenjen društveni knjižnici, bomo dobrega obiska prav veseli. Odbor.
Sr. Benedikt v Slov. goricah. Tukaj smo obhajali mladeniški shod. Zbral je lepo število udeležencev. Pri službi božji v tri-kraljevski cerkvi jim je v pridigi podal profesor dr. Jeraj krasna navodila za življenje. Na mladeniškem zborovanju jim je razložil, kako naj mladenič potom družinske in društvene vzgoje postane mož. Obenem je pojasnil vsebino kmetskega dne in vabil k udeležbi. Mladeniči Jan. Crepnjak, Fr. Zemljič, Pavel Glaček, Mih. Žižek in Mirko Geratič ter domači župnik so obdelali sledeče predmete: V evharistiji je naša moč, vsak mora diobro poznati duhovno in narodno gospodarstvo, bodimo možje, vsak
imej svojo knjižnico, ostani trezen in varčuj z zdravjem in denarjem. Moški zbor je vmes zapel več lepih pesmic. Po večernicaH se je vršila telovadba Orlov in Orlic ter obojnega naraščaja n® dvorišču župnišča. Ob lepo izvajanih 10 točkah so nam Orli le-narške srenje in benediške Orlice pokazali, kaj premorejo, V-^ Lorenčič pa je občinstvu pojasnil, kaj so Orli in kaj niso. Godba! gornjeradgoHska nas je tudi zelo zadovoljila. Bilo je res lepoj — Proslava Srca Jezusovega ob prazniku in v nedeljo se je izvršila ob veliki udeležbi. Sosedje od Sv. Trojice, Sv. Antona in od Sv. Ane so prihiteli v procesijah. Sklepna veličastna procesija v nedeljo, 13. junija je pokazala, koliko vnetih častilcev in ča-stilk šteje presv. Srce Jezusovo. Tridnevnico sta vodila kapucina Žiga in Bonaventura. Z njo smo zaključili letošnjo svetoletnd pobožnost. — Na praznik Srca Jezusovega smo pokopali ob veliki udeležbi žen Marijine družbe pridno mater Nežo Jaušovec iz Zagajskega vrha. Zahrbtna pljučnica ji je končala življenje* Šla je prehitro za svojim, pred poldrugmi letom umrlim možemj Dobrim otrokom naše sožalje! — Smejali smo se, ko smo zadnjič brali novo krajevno ime Mačkova. Morda poročevalec ni dobra slišal ali pa je res imel mačka, da je zapisal mesto Bačkova —i Mačkova.
Velika posvetilna prireditev v Radencih se vrši dne 11. julija!
Dopoldne je prosvetno zborovanje, popoldne pa telovadni nastop» orlovskega okrožja. Domačini in sosedje, ta dan bodi posvečeni krščanski prosveti v vašem okraju! Podrobni spored priobčimo prihodnjič.
Ptujsko orlovsko okrožje priredi dne 4. julija 1926 svoj tet lovadni nastop na Hajdini pri Ptuju. Zjutraj ob 9. uri sprejem telovadcev in gostov na hajdinski postaji. Skupen odhod v haji dinsko župno cerkev, kjer služi službo božjo veleč. gosp. Alojzij Skuhala, spiritual mariborskega semenišča. Popoldan po večera nicah ob pol 3. uri nastop telovadcev na prostem pred Društven nim domom. Spored je zelo zanimiv. Svira godba iz Svetinj. Slavnostni govornik prof. dr. Sušnik. Po nastopu je. prosta zabava M gostilniških prostorih in na vrtu g. Ogrizka. Vabljeni so Tsi prf-j jatelji Orlovstva.	j
bilo. Vabilo nevarno bolnega ljubljenega škofa je napravilo globok vtis in je imelo velik usipeh. Izmed 60 zbranih duhovnikov je k bratovščini pristopilo Okoli 50 duhovnikov, ki so idejo širili med sobrati in med ljudstvom. Naslednje leto je Slomšek že poročal o uspehu tega povabila: »Veselo in enih misli je bilo povabljenje sprejeto; veliko jih je pristopilo k temu društvu, ne le samo iz moje, ampak tudi iz sosednjih škofij, na Ogrskem in v Galiciji je uaša bratovščina posebno veselo pohvalo našla. Na ti-ooče vernih duhovnov in neduhovnov z nami že kvišku srce in roke vzidguje k Očetu ene edine resnice in ljubezni« Leta 1854 je pisal: »Mnogo pobožnih škofov in duhovnov je po svojih škofijah in duhovnijah raširilo (naše mlado drevo) in ga tako skrbno okopalo, da je prirastlo lepo drevo, ki svoje veje po Slovenskem, Nemškem, Češkem in Ogrskem prav veselo razprostira in zeleni.« Za društveno cerkev je določil cerkev sv. Jožefa nad Celjem in skrbel, da se je v tej cerkvi postavil oltar sv. Cirila in Metoda. Preprosta Slomškova ustanova je imela velik pomen za versko in kulturno življenje našega naroda. Slomšek je znal lepo spojiti versko in narodno idejo, narodnemu prosvetnemu delu je vtisnil verski pečat in pokazal pot, kako naj bi Slovenci utrjevali verske in narodne tradicije. S preprosto versko ustanovo je posegel daleč preko mej slovenske domovine; njegova ideja je dosegla velike uspehe med katoliškimi Slovani in celo med neslovan-skimi narodi. Slovencem in drugim Slovanom je pokazal, kako važno nalogo bi mogli izvrševati v okvirju vesoljne cerkve in v družini krščanskih narodov.
Letošnji novomašniki. 27. t. m. je škof dr. Kairlin posvetil v mariborski stolnici sledeče bogoslovce, ki bodo na to imeli novo sv. mašo oz. primicijo v naslednjem redu: Boštele Anton, Sv. Miklavž nad Laškim 4. julija, pridigar Jožef Krošl, podravnatelj v dešk. semenišču v Mariboru, Jaš Kari, Št. IIj nad Turjakom, 11. julija. Pivec Vinko, Špitalič pri Konjicah, 18. julija, pridigar Zidanšek Jakob, kaplan v Rajhenburgu. Pribožič Peter, Rajhenburg, 18. julija, pridigar Jurij Mihael Pribožič, kaplan pri Sv. Tomažu pri Ormožu, Rataj Anton, Sv. Jurij ob južni železnici, 11. julija, pridigar Žgank Ferdinand, župnik Sv. Kuni-gunda na Pohorju. Rihter Jakob, Nova Štifta pri Gornjem gradu, 25. julija, pridigar dr. Martin Matek, stolni prošt v Mariboru. Ulaga Tomaž, Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah, 11. julija, pridigar Franc Moravec, stolni župnik v Mariboru. Zafošnik Gregor, Slovenska Bistrica, 11. julija, pridigar monsdgnor dr. Anton Jerovšek, ravnatelj tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Weingerl Stanko, Sv.. Barbara v Slov. goricah, 8. avgusta, pridigar Terstenjak Ernest, upravitelj župnije Sv. Jurij ob Pesnici. Presvetli vladika dr. Andrej Karlin je na praznik sv. Petra in Pavla posvetil tudi ljubljanske novomašnike, ker je ljubljanski škof dr. Jeglič odpotoval v Ameriko na evharistični kongres v Chikago.
Smrt delavnega gospoda župnika. V Gornji Radgoni je preminul v sredo tamošnji gospod župnik Anton Kocbek po daljšem bolehanju. Pogreb se bo vršil t petek, ob 10. uri dopoldne. Teft o smrti in pogrebu prihodnjič.
Župnijskim uradom se z ozirom na pomanjkanje stolpnih urarjev sporoča, da biva t Šmarju pri Jelšah izkušen stolpni urar Martin Jesenek, ki že nad 30 let naprarlja in popravlja stolpne ure, med številnimi tudi frančiškansko t Mariboru. Je odločno krščanski mož, vesten delavec in vsega priporočila vreden.	i
Požar v Bresternici pri Mariboru. Zadnji pondeljek je pogorel iz deslej še nepojasnjenega vzroka posestnik Radnjak. Zgorela je hiša in gospouarsko poslopje. Gasilno delo sta vršili e vso požrtvovalnostjo požarni brambi iz Maribora in Studencev.
Velika narodna slavnost pri Šmarjeti ob Pesnici. Že sedaj opozarjamo na veliko narodno slavnost, katero priredi podružnica Jugosl. matice pri Šmarjeti ob Pesnici v nedeljo dne 11. julija t. 1. Vsa narodna društva in silične korporaoiije v Mariboru in v okolici pa prosimo, da ta dan ne napovejo po možnosti sličnih prireditev, marveč jih prisrčno vabimo, da dne 11. julija pohitijo k nam, obmejnim Slovenjegoričanom, kateri jih bomo pozdravili najiskre-neje!
Izpremembe voznega reda na avtoprometu Maribor—Kun-gota—Sv. Jurij ob Pesnici. Od 1. julija t. 1. vozi redno osebni avtobus iz Sv. Jurja ob Pesnici proti Mariboru ob M7. uri zjutraj. Nazaj iz Maribora popoldne ob 13. uri od postaje gostilna pri
Črnem orlu, Grajski trg. Cene znatno znižane. Sprejemajo se tudi naročila za izredne vožnje na tej progi po najnižjih cenah.
Poštna vožnja — artopromet Zg. Sr. Kungota—Maribor. —
Dnevno enkratna vožnja, in sicer: odpelje iz Zg. Sv. Kungote ob 7. uri, pride y Maribor, kolodvor ob 8. uri. Iz Maribora kolodvor se odpelje ob 13. uri in pride v Zg. Sr. Kungoto ob 14. uri. Vozne cene za osebo: Svečina—Maribor 15 D, Zg. Sv. Kungota—Maribor 10 D, Sp. Sv. Kungota—Maribor 7.50 D. Enake cene veljajo tudi ea obratno smer.
Nov vlak na železnici Maribor—Št. Ilj. Občine v okolišu Pesnice, Jarenine in št. Ilja so letos meseca aprila izročile meni prošnjo na ministrstvo in ravnateljstvo železnic za uvedbo drugega dopoldanskega osebnega vlaka med Mariborom in Št. lijem. Da bi bila prošnja ugodno rešena, sem osebno interveniral v ministrstvu v Beogradu in pri ravnateljstvu v Ljubljani. Vložil sem tudi posebno pismeno vprašanje v skupščini. Dne 25. junija sem dobil iz ministrstva odgovor, da je drugi osebni vlak dovoljen. Vozil bo od 1. julija t. 1. naprej. Odhod iz Maribora ob 8. uri 10 minut, odhod iz Pesnice pol devet, prihod v Št. Ilj ob 8. uri 42 minut. Povratek iz Št. Ilja ob 9. uri 7 minut, odhod iz Pesnice ob četrt na deset, prihod v Maribor ob pol desetih; Prejšnji trije vlaki ostanejo.
Franjo Žebot, narodni poslanec.
Jareninske novice. Sadno drevje je spomladi kazalo zelo lepo, a vedno deževje je zakinilo, d ajabolk ne bo posebno obilo. V vinogradu se je pojavil grozdni črv, ki v veliki meri pokončuje grozdje. Tudi peronospora že močno nastopa. — Znani gospod, ki je med vojno od hiše do hiše agitiral za avstrijsko vojno posojilo in je bil za tisočake, j katere je zvabil iz ubogega ljudstva, od cesarja odlikovan, je bil glavni agitator za shod liberalnih žerjavovcev in pivkovcev. Mož vedno pravi, da je nad strankami, ali sedaj je pokazal svojo pravo barvo. On ve, na je 99% prebivalstva v jareninski župniji proti liberalni (samostojno-edmokratski stranki), a vendar si še drzne poročati v »Tabor« in »Jutro«, da je Jarenina za demokrate. Svetujemo mu, naj raje objavi v »Taboru« in »Jutru« tiste njegove pesmi o Francu Jožefu. Pisec teh vrstic ima še en tak mastni komad shranjen. Ker se označeni gospod razume na politiko približno tako kakor zajec na boben, radi tega mu svetujemo- naj raje gre zopet v »klerikalne« kleti sladko vince pit in pesnikovat. — Glavni Radičev general Joža je postavil v program svoje stranke novo točko: Pretepa-vanje (po hrvatsko »batinanje«) lastnih žen. Dobro bi bilo, če bi Radičev Joža to pri cerkvi naznanil.
Silovit požar pri Sr. Lorrenen na Dravskem polju. Dan pred sr. Petrom in Pavlom opoldne je v sredini vasi Apače izbruhnil požar, ki se je bliskovito razširil do južnega konca vasi ter se ob drugi strani ceste vrnil zopet čez sredino vasi nazaj; silen veter je cele oblake plamenov metal od strehe do strehe, a te so skoro vse bile slamnate. Kmalu so sicer prihiteli domači gasilci od Sv. Lovrenca in Strnišča, potem iz Ptuja, Maribora, Hajdine in Cir-kovec, toda že je bilo 26 hiš z vsemi poslopji žrtev plamenov. Mnogokje ljudi sploh doma ni bilo, ampak na travnikih. Samo par posestnikov je tako srečnih, da jim je vsaj nad stanovanjskim delom ostala streha iz opeke, drugo je zgorelo vse do tal. Beda je strašna: saj poldruga stotina ljudi nima ne strehe, ne obleke, ne trohice živeža, rešili so golo ižvljenje in večinoma vsaj živino, kateri pa nimajo kaj pokladati. Pogorelci so izrečine mali posestniki in kočarji, ki sedaj razen koščeka zemlje nimajo ničesar, zavarovani pa so bili veliko prenizko. Usmiljena srca, nudite krščansko pomoč svojim hudo obiskanim bratom in sestram. Bog vam bo plačnik!
Smrt dr. Jurtele. Dne 28. junija, ob pol štirih je umrl dr. Fr. Jurtela, odvetnik v Ptuju.
Važno za splavarje. Komanda pontonirskega bataljona v Ptuju obvešča, da se bodo vršile počenši s 1. julijem na Dravi vojaške vaje in sicer na prostoru 300—500 metrov nižje železniškega mostu. Opozarjajo se splavarji, da je vožnja na tem mestu prepovedana in sicer ob delavnikih od 6 ure zjutraj do 11 ure predpoldan in od 3 (15) ure do 6 (18) ure popoldan do konca oktobra. — Straža bo postavljena 1 km 300 m višje od voznega mosta na desni obali ter bo dajala znake z rdečo-belo signalno ploščo. Splavarji in druge osebe, ki se bavijo s plovbo, morajo pristati, ko opazijo signal, in to najmanj 300 m nižje o d straže; v protivnem slučaju nosijo odgovornost za vse slučaje nastale nesreče ali škode splavarji odnosno osebe, na katerih račun se vrši splavljenje. Ob nedeljah in praznikih se vaje ne vrše in je plovba s splavi celi dan prosta. —
Sv. Marjeta niže Ptuja. Pri nas se vsa društva živahno gibljejo. Dekliška zveza s svojimi mesečnimi sestanki nudi res pre-koristno vzgojo in pouk dekletom, svojim članicam; pa tudi odrasle žene in matere rade pridejo in z zanimanjem sledijo sporedu. Zelo hvalevredna je tudi misel, da si nameravajo ustanoviti naraščaj. Orel dela bolj tiho. In da to njegovo delo ni brez uspeha, kaže lepo število dobrih in značajnih fantov, ki so izšli iz orlovske šole. Sliši se, da nameravajo letos proslaviti petletnico ustanovitve svojega odseka. B>omo videli, kaj so delali in koliko so napredovali.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Poročila se je načelnica in ustanoviteljica Orliškega krožka, z g. Ivanom Kukovec. Veseli gostje so ob tej priliki darovali za društveni dom 157 Din. — Dom je že zelo potreben, ker pri Sv. Tomažu ni pripravnega prostora za prosvetne prireditve. Les je večinoma že pripravljen, zidno opeko pa bomo dobili iz starega gradu Braneka. Ko bi ljudje hoteli razumeti, da nam je društveni dom tako zelo potreben, bi bil hitro postavljen, tako pa delajo samo nepotrebne ovire. Sedanji g. kaplan M. Pribožič, se je zelo navdušeno postavil akciji na čelo, in če ga bomo vsestransko podpirali bomo naše organizacije imeli v kratkem tako potrebni in zaželjeni društveni dom.
Efektna loterija Katoliškega doma r Ljutomeru. Izprašujejo nas vedno: Kdaj imate žrebanje? — Nepreklicno 29. avgusta. — Zato pa le hitro naroči srečke. Saj dobiš za borih 5 dinarčkov kompletno sobno opravo iz trdega lesa, šivalni stroj, kolo, obleko, tri hI ljutomerčana itd. Prijatelj, išče Te sreča, um Ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan. Piši kar na naslov: Katoliški dom, Ljutomer. Za razpečavanje dobiš 10% provizije.
Ljutomer. Na splošno zahtevo ponovi naše Prosvetno društvo igro »Deseti brate v nedeljo, 4. julija. Pridite, da se boste zopet od srca nasmejali in pozabili na vsakdanje skrbi in bridkosti.
Dekliški tabor pri Mali Nedelji dne 29. junija je potekel v najboljšem razpoloženju. Na lepi ravnini pri cerkvi se je zbralo preko tisoč mladenk, ki so po slovesni službi božji prisostovale zborovanju. Zastopnice posameznih Dekliških zvez so prinesle pozdrave. Nagovori so bili o poštenem dekliškem «rcu, o dobri knji-
gi in časopisih, nadalje: dekle v domači družini in dekle v javnem življenju. Popoldne po slovesnih večernicah je bil sprevod k novemu križu, ki ga je pripravil posestnik gospod Hrašovec. Ko je bila blagoslovitev končana, je orliška družina od Sv. Jurija in Sr. Križa nastopila na prijetni trati. Tudi popoldanske prireditve se je udeležilo preko tisoč ljudi. Ljutomerska godba in pevski zbor »d Sv. Jurija ter domači pevski zbor so prireditev s svojim sodelovanjem osvežili. Požrtvovalna domača dekleta so nudila okrepčila, pa le brezalkoholne pijače. Želimo si še več takih prireditev. Zborovanje je vodila glavna tajnica D. Z.
Vsem udeležencem orlovskega tabora na Polzeli v vednost in ravnanje. Polovična vožnja je dovoljena. Zahtevajte na vstopni postaji enostranski vozni listek do Polzele, žigosan na hrbtu t mokrim žigom. Izkaznice dobite v pisarni pripravljalnega odbora na telovadišču Ista bo zaznamovana z zastavo. Udeleženci, ki vsled pomanjkanja zvez pridejo prejšnji večer, naj to nemudoma naznanijo na spodnji naslov v svrho preskrbe prenočišča. Isto sg preskrbi članstvu brezplačno, drugim po možnosti. Kuha se v lastni režiji. Cena kosilu 10 D (juha, meso, dve prikuhi). Prijavite se. Kosilo se zasigura samo prijavljenim, drugim samo po možnosti. Izkaznice se dobijo v isti pisarni. Prosimo prijave od onih, ki se pripeljejo z vozovi. Le prijavljenim se zasigura jo hlevi za konje v bližini telovadišča. Vabimo pevska društva. Na veseličnem prostoru se jim bo za nastop zasigural potreben prostor. Na dan prireditve bo pri blagajnah velikanski naval. Pre-skrbite in rezervirajte si vstopnice v naprej. Storile lahko to pri vsakem orlovskem odseku, pri ekspozituri v Celju (pisarna dr. Ogrizka, Ljudska posojilnica, Slomškova zadruga itd.) in pri pripravljalnem odboru na Polzeli. Za vsa pojasnila, prijave itd. naslov: Franc Turnšek, Breg, Polzela.
Savinjska dolina. Orlovski tabor celjske ekspoziture na Polzeli dne 11. julija bo, po vseh predpripravah sodeč, največja prireditev zadnjih let v Savinjski dolini. Ze lanska okrožna prireditev istotam je zbrala nad dva tisoč ljudi, vendar se ista z letošnjim taborom ne more primerjati, niti vsebinsko, še manj pa številčno. Gostje in zastopniki bratskih društev iz Posavja, pridejo že v soboto zvečer na Polzelo. Domačini so že pridno na delu, da dostojno sprejmejo goste, prihitele ta dan v Savinjsko dolino. Dasiravno bode rsa Polzela r zelenju in cvetju, vendar bo rišek rsega na prireditvenem prostoru. Dva metra visoka, 230 m
Otvoritev nove žel. postaje Pušenei pri Ormožu. Dne 29. junija je bila otvorjena nova železniška postaja Pušenci. Za otvoritev so domačini pripravili v znak svojega veselja pravo ljudsko slavnost. Novi kolodvor so bogato okinčali in sami v najboljšem razpoloženju pričakovali otvoriteljev, ki so se pripeljali v posebnem salonskem vozu z vlakom iz Maribora. Na novi postaji je otvoritelje pozdravila mladina in jim poklonila cvetje. Nato je še pozdravil župan občine Pušenci, gospod Skoliber in gospod Senčar. Po cerkveni blagoslovitvi je gospod inž. Vargazon imel učinkovit nagovor na požrtvovalno ljudstvo, ki je s svojim sodelovanjem omogočilo novo postajališče.
Ganljivi prizori pri pogrebu cigana. Na pokopališču v Breznu nad Mariborom so izročili te dni materi zemlji truplo 56 let starega ciganskega muzikanta Alozija Roj, ki je bil katoličan. Kakor znano, je v Ribnici na Pohorju ciganska naselbina, ki je tjekaj tudi pristojna. O smrti cigana Roja so bili njegovi plemenski bratje in tovariši obveščeni potom telefona in brzojava. Ob odprtem grobu se ej zbralo celo veliko ciganov, ki so na ganljiv način plakali za pokojnim. Ko je opravil gospod brezenški župnik mrtvaške obrede, je stopilo več ciganov pred odprti grob. Poglede uprte r krsto in solznih oči so zaigrali rajnemu tako gan-ljiro poslovilno pesem, da je ganilo goslanje vse navzoče do solz» Tako ganljivega pogreba, kakor ga je imel Alojzij Roj na Brez-aem, ne pomnijo r Dravski dolini.
Otrok umrl r gozdu od gladu. V Breznu nad Mariborom se je zgodil ta-le žalosten slučaj: Sinko Gšpandlovega kajšlerja je šel ▼ spremstvu svoje 5 letne sestrice Marije Robnik na povelje sta-rišer po vodo. Da bi se vrnil tem hitreje z vodo, je pustil sestrico pri studencu t gozdu in jej naročil, naj počaka nanj, ker bo prišel po njo takoj. Ko se je vrnil dečko k izvirku, ni bilo slaboumne sestrice nikjer. Vso iskanje in klicanje je bilo zaman. Ker ni bilo otroka na spregled kar celi teden, se je lotila iskanja žan-darmerija r spremstvu Brezenčanov. A tudi to iskanje ni rodilo nobenega uspeha. Se le kaka dva dni potem je našel slučajno eden od Brezenčanov v gozdu nekoliko proč od zgoraj omenjenega studenca otroka ležečega za grmovjem mrtvega. Dekletce pri slaboumnosti ni čakalo na brata, ampak je krenilo kar samo po gozdu, se izgubilo in umrlo od gladu. Klicanje je bilo zastonj, ker je bil otrok gluh.
Novice iz Rogaške Slatine. Naše ljudstvo je v političnem oziru sosednim hrvatskim Zagorcem enakovreden sosed; rado posluša demagogijo. To dobro znajo agenti raznih koristolovskih strank, ki računajo le od danes na jutri, ter pridno prihajajo lovit nerazsodne kaline na li-manice. Hvala Bogu, da se je v dveh volilnih bojih čvrsto-utrdil kader naših zavednih mož, ki jiii ni voc mogoče omajati kakor trstiko z vetrom. Na Slatini tipajo med 3e-lavci socijalni demokrati, ki v državi prav nič ne pomenijo ker nimajo v državnem zboru niti enega poslanca. — Veliko političnega zlata bi rada iz danega položaja skovala s svojo agitacijo za »Kmetski list« in za Radičevo propalo ¡►republiko« ter za žalostne ostanke Pucljeve »samostojne« stranke slatinska triperesna deteljica Španiček-Kert-Vr-bovšek, ki ji pridno sekundirajo veljaki iz raznih skra-hiranih strank, zlasti na shodih, kjer so jim dobrodošli tudi hrvatski Židi. — Naval »Jutrovske« »Domovine« se je polegel, demokrati imajo čez glavo posla z raznimi osebnimi intrigami in denuncijacijami. Ljudstvo je do dobra spoznalo pisanje »Domovine«, pozna pa tudi slatinske veljake, ki so poskušali svojo srečo že v raznih strankah. — Tudi radikale imamo, ki pa s svojo aventuro nimajo višjega cilja, nego neutralizirati vpliv demokratske oblastno-sti. — Pa naj kdo reče, da ni zabavna ta pisana komedija! Danes obhajajo na Slatini z velikimi slovesnostmi Vidov dan. — Pretekli teden smo k večnemu počitku položili telesne ostanke velikega trpina Jožefa Bereko iz Topol, ki je po osemletnem -strašnem trpljenju radi kostne jetike sledil pred nekaj meseci v Ljubljani umrli sestri. »Bralno društvo pri Sv. Križu« ponovi v svojem društvenem domu prihodnjo nedeljo, nde 4. julija lepo in pretresljivo igro »Krivoprisežnik«.
Nori zronori na Bučah. Sobota, dne 26. junija je bil za farane bučke fare slovesen dan, katerega je zelo težko pričakovalo staro in mlado. Tega dne so Buče dobile zopet nove zvonove, katere so dolga leta po rojni tako težko pogrešale. Posestniki Anton Borha, Franc Reberšek in Anton Pavlič so pripeljali iz postaje Poljčane tri zvonove, težke 1325, 625 in 228 kg. Staro in mlado iz bučke fare z gospodom župnikom na čelu jim je hitelo na proti do Prelazke, kjer so postavili krasen slavolok. Ker pa so se vozniki nekaj zakasnili, ljudstvo ni reč izdržalo, vse je šlo dalje po cesti, dokler niso srečali svoijh novih prijateljev v Imenem. Od tu se je razvil krasen sprevod z jezdeci in kolesarji na čelu, dalje Marijina družba, mladina, sploh vse, kar se more na Bučah gibati. Pri bučki cerkri je sledil rnorič slovesen sprejem. Govoril
dolga ograja spletena iz zelenja, bode sicer prijazen travnik spremenila v pravcati štadion. Telovadišče samo (58 krat 24 m) bode ločila od gledalcev vrsta smrečic (32), prepletene z venci. Krona telovadišča pa bode visok mlaj, kateri se bode v nedeljo, dne 4. julija po večernicah z združenimi močmi mož in fantov dvignil r višino. Zal bode vsakemu, kdor se ne bo udeležil manifestacije naše mladine dne 11. julija na Polzeli.
Šmarje pri Jelšah. Zadnjo nedeljo smo imeli slavnost, ki je še ni bilo, posvetitev presv. Srcu, Marijina družba, Orli, Orlice in oboji naraščaj. V prekrasnem govoru v cerkvi in v Katoliškem domu nam je gospod Strmšek pokazal ljubezen presv. Srca do nas in kako moramo mi to božjo ljubezen vračati. Po blagoslovitvi podobe presv. Srca, smo jo slovesno prenesli v lepi veliki procesiji s štirimi gg. dušnimi pastirji in godbo na čelu v KatoJ. dom, kjer naj prebiva in varuje mladino. — V nedeljo, dne 4. julija pa se predstavlja igra »Veriga« in za Veliko Gospojnico se pripravljamo za igre: »Mlini pod zemljo«, »Zamujeni vlak« in dekleta za igro »Goslarica naše ljube Gospe«. Vse prijatelje že sedaj vabimo, da ne zamudijo prilike, videti lepe igre. — Dne 29. av-dusta bomo obhajali obletnico blagoslovitve Katoliškega doma z veliko orlovsko okrožno prireditvijo, v slučaju slabega vremena pa z akademijo. Bog živi!
Nor Društveni dom v Trbovljah. Po dolgoletnem pripravljanju smo lani začeli graditi novo dvorano in posebej telovadnico k staremu Domu, ki pa je z novodozidanim delom kakor eno poslopje in lahko rečemo, najlepša zgradba v Trbovljah. V njem imajo prostore hranilnica, konzum, društvena gostilna in vsa naša izobraževalna in strokovna društva s svojimi odseki, 20 po Številu. Pa to lepo poslopje ni zratslo kar samo od sebe, saj je dolgost njegova spredaj 34 m, ob strani pa 30.5 m. Imeli smo veliko dobrotnikov. Ves les so darovali kmetje, ki so tudi večino materijala zastonj zvozili. Najbolj vztrajna pa so bila dekleta pri čiščenju in klepanju opeke dveh 50 in 56 m visokih dimnikov nekdanje rud. elektrarne, bilo je blizu 130.000 kosov ^jeke. Veliko so kopali in delali tudi naši rudarji. Z združenimi močmi smo delali in premagali vse ovire. Seveda smo še tudi dolžni, a si bomo skušali pomagati t loterijo. Iz vseh slovenskih krajev prihajajo r Trbovlje si iskat zaslužka, zato tudi upamo, da bodo povsod sprejeli naše srečke.
teiifej. k. '
'je kozjanski č. g. dekan Tomaeič ter s krasnimi besedami ganil ljudstvo do solz. Povdarjal je požrtvovalnost bučkih faranov, ki ■so edini iz cele dekanije svoje zvonove že plačali. — Prihodnji pondeljek jih bo slovesno blagoslovil sam prevzv. škof dr. Andrej Karlin, ki bo opravil naslednji dan, torek, na Bučah sv. birmo.
Novice od Sv. Jederte nad Laškim. Nove križe so dali postaviti in blagosloviti v mesecu juniju: Fermetovi na Zavratih vsled zaobljube izza vojske; g. Ana Mayr je dala svojega v Rečici pre-soviti iz hvaležnosti, da je bila kakor po čudežu rešena iz hudih gospodarskih neprilik; kužno znamenje poleg križa je dal posestnik. Gračar popraviti; prenovljen križ je tudi pri Klaver-niku v Sedražu kot spomin na živinske bolezni, srečno odvrnjene. — Poročila se je Marija Hedelnova v Trnovem s finančnim uradnikom Josipom Goriškom. Gledališko igro »Sodba« je uprizorilo Prosvetno društvo. Šolski otroci pa so imeli ljubko prireditev s petjem, deklamacijami, igro »Lažnjiva Milena« in abstinentskim •etverogovorom. Naši Rečičani izražajo vedno glasneje željo, da 3>i dobili podružno cerkev, ter imeli v svoji sredi zvon, ki ga nekateri le redko, samo ob ugodnem vetru slišijo. Ali se bo ta misel uresničila, je pri sedanjih razmerah veliko vprašanje, zlasti, ker še župnijska cerkev in goljžka podružnica potrebujeta vsaka vsaj še en zvon.
KRVAVI SPOPADI V LJUBLJANI.
Letošnji Vidovdan se je praznoval v Ljubljani s krvjo in spopadom. Na ulici so trčile skupaj čete Orjuncev in policije in nastal je boj ter je terjal številne žrtve, ki «a me niso vedele, zakaj so morale tvegati življenje. Policija je sedaj sama -izskusila, da je bilo napačno njeno postopanje proti Orjuni v času, ko je ta napadala mirne ljudi ter jih brez vzroka ogrožala. Takrat so oblasti to po-,popolnoma mirno gledale in sedaj so v Ljubljani žele prve sadove tega napačnega postopanja.
Do spopada je prišlo radi prepovedi, da se ne smejo vršiti v Šelenburgovi ulici kjer se nahaja italijanski kon-:*ulat, demonstracije. — Orjuna je imela v Trbovljah slav-nost ¿n popoldan se je vrnila v Ljubljano. Hoteli so napraviti slavnosten pohod po mestu. Policija jim je sprevod dovolila le, da ne smejo korakati skozi Šelenburgovo ulico, kjer se nahaja italijanski konzulat. Omenjeno ulico je policija močno zastražila in Orjunašem, ki so hoteli pohod po ulici vzlic prepovedi nadaljevati, to zabranila. Orjuna je bila radi tega zelo ogorčena. Proti večeru je skušala vnovič prodreti skozi prepovedane ulice toda naletela je zopet na policijsko stražo, ki je branila prehod. — Med prepirom in prerivanjem je nenadoma počil strel, ki je dal znak za splošen spopad. Policija kot Orjunaši so polegli po tleh v rojne vrste in pričelo se je splošno streljanje, kot na fronti. Padlo je okrog 100 strelov. Na obeh straneh je bilo precej žrtev. Od policije so bili težko ra-jeni tudi trije višji uradniki, od orjuncev pa je obležalo 6 ranjenoev. Takoj po spopadu je dobila policija ojačenje in •rjunaši so se umaknili. Zasledovale so jih patrulje orož-mikov in policije, ki so izvršile več aretacij.
DVA TEŽKA ZLOČINA V LJUBLJANI.
V	nedeljo, 27. junija sta se v Ljubljani in v Štepanji vasi dogodila dva žalostna zločina. Na Resljevi cesti je streljal bivši državni uradnik Ciril Žargi na svojo ženo ter jo težko ranil, da se bori s smrtjo. Žargi je znan pijanec, ki je vedno zlostavljal svojo ženo. Imel je na Gorenjskem svojo ljubico, radi katere je celo poneveril večjo svoto denarja. Ko se je v nedeljo vrnil domov, ga je žena karala, kar ga je tako razjezilo, da jo je napadel ter končno oddal na njo dva strela, ki sta jo pogodila. Imela je še toliko moči, da je pobegnila k svoji sosedi. Tam pa se je zgrudila nezavestna. Žargi je po zločinu odšel od doma v neko vinsko klet, 'kjer so ga aretirali. — Drugi zločin se je dogodil istega dne v Štepanji vasi. Užitninski paznik Franc Tomšič je ustrelil svojega svaka Lovrenca Lavriča. Zadel ga je smrtno in Lavrič je med prevozom v bolnico izdihnil. Tomžič se zagovarja, da je streljal v silobranu.
KRVAVO ZBOROVANJE RADICEVCEV.
V	Bajmoku v Vojvodini se je vršila v pondeljek, 28. t. m. veliko zborovanje radičevcev. Govoril je radičevski poslanec Neudorfer in udeležilo se ga je kakih 1000 oseb. Ko je govornik pričel svoj govor s pozdravom »Hvaljen Jezus Kristus«, je navalila velika množica navzočih do-brovoljcev na zborovalce ter jih razgnala na vse strani. Navzoča žandermerija je bila brez moči. V pretepu je bilo težko in lahko ranjenih okrog 30 oseb. Radičevci so morali potem zborovati v neki gostilni pod zaščito orožniških bajonetov. —
8. avgusta bivši bojevniki na Brezje! Naš praznik je
to,
naš dan možate ljubezni, preiskušenega bratstva, ne-©mahljivega medsebojnega zaupanja porojenega v strašnih tiipih vojnih grozot. Zato tovariši pripravite se! Polovična vožnja je zagotovljena. 8. avgusta vsi na Brezje!
Odbor Z. S. V.
Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu se t
prične dne 6. julija t. 1. za vse invalide ljubljanske in mariborske •oblasti. Zdravljenje obsega radioemanacijske kopelji, po potrebi mehanoterapijo, za ves čas zdravljenja pa brezplačno popolno oskrbo (hrano in stanovanje) v Invalidskem domu v Toplicah. — Pravioo do brezplačnega zdravljenja ima vsak vojni invalid po določilih člena 10 invalidskega zakona: 1. Oni, ki je radi revmatičnih in sorodnih bolezni oglašen za vojnega invalida, brezpogojno. 2. Vsak drugi le pod pogojem, če prinese potrdilo pristojnega davčnega urada, da ne plača nad 20 D neposrednega davka in da predloži zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika, da je radi revmatičnih bolezni zdravljenja t toplicah neobhodno potreben. Prošnje, opremljene s spredaj navedenimi dokazili, je predlagati velikemu županu ljubljanske oblasti neposredno. Invalidi, ki so prošnje že vložili, toda jih niso opremili v gornjem smislu, naj nemudoma naknadno predložijo potrebna dokazila. Dobo zdravljena določi v vsakem posameznem primeru kopa-liščni zdravnik povodom prve preiskave. Opozarja se končno na to, da je nastavitev le skupna v invalidskem domu, ker dosedanji ločeni prostori v baraki niso več na razpolago.
Železarna v kravjem trebuhu. V južnonemški občini Neurodth je mesar zaklal kravo, v oije trebuhu so našli raznovrstno železje,- žeblje, gumbe, denar, ključe, kamenje, kosti in drugega blaga za dva kilograma.
Umobolna ženska je prestrašila celo mesto. V nekem mestecu v Podkarpatski Rusiji je blazna žena prerokovala, Ja se bo prepadla v zemljo cela mestna četrt. Ker je prebivalstvo kulturno še precej zaostalo, so ji ljudje verjeli in je nastala huda panika. Preplašeni prebivalci so se pove-Jini izsetlili iz usodnega »estneg» dela in vse je s stra-
hom pričakovalo, kako se bo odprla zemlja in »požrla« hiše. Pa je napočil napovedan čas in se ni nič zgodilo. Sedaj šele so ljudje spoznali, da njihova domača prerokinja blazni in so jo izročili tja, kamor spada.
Ustrelili katoliškega duhovnika. V Smolensku so bolj-ševiki ustrelili katoliškega duhovnika Ivana Kovalskega. Začetkom oktobra mesca so ga zaprli, ker so sumili, da vohuni v prilog Poljske. Obsodili so ga v smrt. Dne 2. januarja se je obsodba izvedla. Ko se je Kovalski hotel pred smrtjo še prekrižati, ga je boljševik s sabljo udaril po roki. Nato so ga ustrelili. Katoliška cerkev ima novega mučenika.
Tajništvo SLS v Celju posluje od 1. julija dalje samo dopoldne od 8.—12. ure.
Zakleti grad. Romantična igra v petih dejanjih. Spisal dr. A. Remec. V Ljubljani 1026. Knjiga se dobi v knjigarni sv. Cirila v Mariboru.
Pisma iz domačih krojev.
Ribnica na Pohorju. Letos je bilo pri sv. Antonu v so-' sednji župniiji na Antonovo izredno veliko romarjev od blizu in daleč. Mnogi so svojo pobožnost lepo opravili. Vmes pa so bili tudi hudobni. Domov grede sta v Peho-vem grabnu blizu »Glažute«, približno eno uro od Ribnice dva brata iz sovraštva napadla soromarja ter ga z nožem znatno ranila. Pravijo, da je bilo neko sovraštvo radi ženske. Napadalca sta baje iz Skomre. Napadenemu je tukajšnji zdravnik podelil prvo pomoč, nakar so ga še isti večer odpeljali v bolnišnico v Maribor. Preiskava bo krivce našla ter gotovo ostro kaznovala, kaT tudi zaslužijo.
Ptujska gora. V nedeljo, dne 27. junija 1926 smo spremljali k večnemu počitku našo Marijino družbenico Krošl Pavlo. Podlegla je jetiki, katera jo je v najlepšem cvetu mladosti pretrgala nit življenja, stari komaj 23 let. Bila je vzorna, mirna, ponižne in vesele narave. Svojo bolezen je voljno in potrpežljivo prenašala. Kako smo jo ljubili in radi imeli, je pokazal pogreb. Spremljalo jo je veliko belo oblečenih deklet z družbeno zastavo in mnogo ljudstva. Tako veličastnega pogreba že Gora dolgo ni imela.
Gornja Radgona. Se smo živeli pod globokim vtisom lepega sprejema novih zvonov, ko smo v soboto, dne 19. junija že pozdravljali v svoji sredini presvetlega vladiko dr. Karlina. Lep je bil tudi njegov sprejem, dež je motil, da ni bil še lepši.. Nastopili so Orli in Orlice, godba je igrala, pozdravne besede, vezane in nevezane so govorili veleč, gospod župnik A. Kocbek, učenka Ge-novefa Senekovič, načelnik Orla brat Snoj in načelnik požarne brambe Fr. Korošec. Zvečer so priredili godbeniki in pevci pod vodstvom J. Ciriča prevzvišenemu lepo podoknico. Pevski zbor je zapel tri pesmi: Domovini, Pozdravljamo te gorenjska stran in Na straži. Kako presrčno ljubi mariborsi vladika lepo pesem, je pokazal v svojem lepem in navduševalnem govoru, ki ga je govoril v zahvalo pevskemu zboru. Njegove besede ostanejo v trajnem spominu med občinstvom, katerega se je kljub deževju vse polno nabralo pred župniščem. Posvečenje zvonov se je izvršilo kar najslovesnejše. Svečanosti je prisostovalo 18 duhovnikov. — Novi zvonovi prelepo prepevajo in s svojimi glasovi hvalijo mojstra Zvonolivarno »Zvonoglas« in jo toplo priporočajo. — Na dan posvetitve so nabrale pridne Orlice s prodajo šopkov 800 D za nove zvonove. Smo jim za trud prav hvaležni. — Vsled nepredvidenih okoliščin je ljutomersko orlovsko okrožje prisiljeno svojo prireditev prenesti v Gor. Radgono in preložiti na dne 18. julija. Na svidenje torej 18. julija v Gornji Radgoni!
Šmartno pri Velenju. Na Alojzijevo je odšel k Bogu po zasluženo plačilo daleč znani in povsod spoštovani Jože Jan, pd. Zabukovnik v 78. letu starosti. Blagi pokojnik je bil vzor katoličan, ki je svoje versko in narodno prepričanje kazal povsod v besedi in dejanju. Nad trideset let je bil ključar pri župni in podružni cerkvi. Domače cerkve ga bodo zelo pogrešale, saj jim je bil glavni dobrotnik. Zadnji njegov dar je bil hrastov les za vsa vrata velenjske cerkve. Pa tudi Prosvetno društvo je s pokojnim zgubilo močno oporo. Poleg gospoda Goričarja gre glavna zasluga fl. Janu, da se je že leta 1909 pozidal Društveni dom, za katerega je on prvi in največ daroval v denarju in materijalu. Podpornik društva je ostal vse življenje. Do zadnjega je bil odbornik okrajnega zastopa in prejšnja leta tudi v občinskem odboru. Bil je naročnik »Slov. Gospodarja«, odkar ta izhaja in tudi drugih listov. Dasi imovit, je bil zelo ponižen in je živel zelo skromno ter je bil zelo marljiv. Se letos zgodaj spomladi je oskrboval sadno drevje, dokler ga ni bolezen, ki jo je boguvdano prenašal, položila na mrtvaško postelj. Bil je zelo vnet sadjar. Ker je bil brez otrok, je po smrti svoje žene izročil svojo domačijo nečakinji, poročeni z njegovim birmancem, sam pa se je preselil na drugo posestvo v bližino cerkve, da bi tu še lažje skrbel za svojo dušo. To posestvo je izročil drugi nečakinji, poročeni z njegovim pridnim rejeneem. Pred leti je bil enkrat v Rimu. Rad je šel za krstnega in birmskega botra, zlasti ubogim. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil z iskrenimi besedami domači gospod župnik. Svetila mu večna luč!
Sv. Ema pri Pristavi. V nedeljo, dne 27. junija t..l. smo obhajali lepo nedeljo v naši lepi župniji, obenem smo pa dobili dva precej velika nova zvona. Vlila jih je tvrdka »Zvonoglas« Zvona sta precej dobro uglašena, ter se lepo vjemata s starim zvokom. Med slovesnimi glasovi starega zvona in mogočnimi streli, smo jih pripeljali v petek, 25. junija na prijazen šentemski hribček. V nedeljo ob 10. uri jih je posvetil preč. g. kanonik Casl iz Maribora v spremstvu domačega in sosednih gg. duhovnikov. Po blagoslovitvi sta bila med donečimi zvoki godbe in mogočnimi streli topičev potegnjena'v visoki zvonik, odkoder bi naj mnoga leta opravljala svojo visoko službo. Predvsem naj bo srčna zahvala preč. gospodu kanoniku Caslu, "ki se je potrudil priti na naš prijazni hribček, hvala mu za lepi cerkveni govor, v katerem nam je razjasnil pomen in namen zvonov in kako lepo zvonijo zvonovi. Srčna hvala domačemu g. župniku J. Plepelecu, za toliko delo, ki ga je izvršil že kot stari mož. Iskrena hvala vsem sosednim gg. duhovnikom. Posebna hvala pa velecenjenemu trgovcu, gospodu botru Edvardu Zupancu in njegovi gospe, ki sta toliko skrbela, in darovala za nova zvona. Tudi vnetima cerkvenima ključarjema naj velja zahvala za neumorno delo. Hvalevreden je pa tudi naš cerkovnik, ki je s pomočjo vrlih šentemskih deklet tako krasno in lepo okinčal zvona in cerkev. Končno hvala vsem darovalcem, ki so pripomogli pri nabavi novih zvonov. — Vsak, ki je le malenkostno svoto daroval, je gotovo pozabil na to, ko je zaslisal ob 5. uri popoldne prvič srebrnočiste ubrane glasove zvonov. Storili smo, kar smo mogli, in Bog nam bo povrnil vse v obilni meri s tem, da se nam letos kaže lepa letina.
Gospodarstvo.
Okrajna obrtna gospodarska razstava v Ormolu od 8. do 15. avgusta 1926. Žalostne živinorejske razmere, ki so bile pred kakim 50. leti v ormoškem okraju, so se za-iele t povojnih letih s pomočjo naprednih in treznomi-
slečih gospodarjev izboljševati tako, da so izgledi v bodočnost za to panogo narodnega gospodarstva v ormožkem okraju zajamčeni. Z osveženjem krvi potom nakupa mladih bikov plemenjakov v tu in inozemstvu ter z rejo čistokrvnih telic pincgavske pasme se je živinoreja v okraju oči-vidno izboljšala tako, da je danes na isti okraj lahko ponosen. Sadovi tega smotrenega pospeševanja reje pincgavske govede so se pokazali posebno v tem, da se je v pre-i te-klem letu prodalo večje število mlade plemenske živine na jug naše države ter, da povpraševanje za plemensko živino pincgavske pasme pasme vedno narašča. Leta 1924 se je vršila v Ormožu prvič po vojni razstav^ goveje živine pincgavske pasme, ki se je vsestransko obnesla tako, da so naši živinorejci sklenili prirediti letos v okviru okrajne obrtne gospodarske razstave tudi razstavo goveda. Razstava se vrši po sledečem sporedu; 8. avgusta 1926 razstava obrtnih izdelkov in konj noriške in belgijske pasme, 9. avgusta rastava govede, prašičev in perutnine ter 10. avgusta razstava žlahtnih ormožko-ljutomerskih vin. Pri razstavi govede se razstavijo: licen-cirani biki, mladi bikci, krave, breje telice, telice od 1. do 2. let starosti, teličke do 1. leta starosti ter skupine in sicer najmanj 5. od enega gospodarja. Ker je dovoljena za to prireditev polovična vožnja proti nabavi legitimacije, ki se dobi pri okrajnemu zastopu v Ormožu, vabimo vse, ki se zanimajo za rejo govede pincgavske pasme, da si to razstavo ogledajo.
Pred ugodno svetovno žetvijo. Žetev v naši državi polagoma pričenja. Ječmen bo kmalu požet, nakar nastopi majhna pavza do dozoritve ~=enice. Samo malo časa je še do pričetka splošne nove kampanje v Evropi in deloma v Ameriki in Aziiji. V tem času kupčija navadno počiva, ker kupci čakajo na izid žetve. Letos ni prav jasno, kake rezultate bo dala svetovna žetev. Pri nas kakor v večini evropskih za žitno produkcijo merodajnih držav žetev kljub neprestanim vremenskim neprilikam obeta zadovoljiv uspeh, kolikor moremo presoditi po krožečih privatnih in uradnih poročilih. Zlasti stanje pšenice se smatra za ugodno. Nevarnost je predvsem v tem, da bi slabo vreme moglo ovirati tudi žetev. Spričo te negotovosti je razumlljivo, da kupci večinoma mirujejo. Zelo ugodne vesti prihajajo iz Amerike. Žetev ozimne pšenice v Ameriki pokazuje dobre rezultate in jara pšenica tudi mnogo obeta. Zlasti dobro žetev pričakuje Kanada, kjer bo baje rekorden pridelek. Kot neugodno se označuje stanje posevkov med drugim v Avstriji in nekaterih drugih glede žitne produkcije manj pomembnih državah. To za celokupni svetovni žetveni rezultat nima večjega pomena. Zelo mnogo je še odvisno od vremena, kakor smo že rekli vendar se sodi, da bo letošnja svetovna žetev prilično enaka lanski. To se torej pravi, da bo ugodna.
Izvoz jajc. Izvoz naših jajc je razmeroma slab. Švica malo kupuje, ker je tamošniji konzum manjši radi slabega poseta letoviščarjev spričo neprestanega slabega vremena. Tudi London konzumira manj jajc zaradi rudarske stavke. Švica plača 130—132 švicarskih frankov za zaboj, Dunaj povprečno 11—13 grošev za komad, London 8 šilingov za 120 komadov. V Nemčiji so cene prilično nespremenjene že dalie časa. V naši državi je nakupna cena povprečno 0.70—1u.75 Din. komad. V Ljubljani in Mariboru se gibljejo cene med 0.75 do 1.25 Din za komad na drobno.
Vojnik. V nedeljo, 4. julija ob osmih dopoldne se vrši v poso jilniški dvorani ob priliki občnega zbora tukajšnje kmetijske podružnice poučno predavanje o hmeljarstvu. Predaval bo gospod A. Petriček. Udeležite se y obilnem številu.
Laško. V nedeljoi, dne 27. junija, po prvem sv. opravilu se je vršil redni občni zbor Kmetijske podružnice v Društveni dvorani. Podružnica šteje 149 članov in zadnja leta dobro deluje. Velika zanimanje za podružnico je vzbudila letošnja razstava ali pre-mirajne goveje živine, Delegatom za glavni občni zbor v Ljubljani s0 bili izvoljeni: Hrastnik Miha, dr. Franc Jerina, Valentin Kozmus in Deželak Matevž. Opozarja se, da se bode v bodoče premirala le živina od takih živinorejcev, ki so člani Kmetijska družbe. Kresni sejm je bil za nas kmete precej slab. Živine se ja dosti prignalo, tudi lepih in težkih volov, kakor nekdaj pred vojsko. Cena je bila izredno nizka. Voli najboljše vrste so se plačevali po 8 D kg. Nakupilo se je volov za štiri vagone, kateri so se naložili, dva vagona v četrtek in dva vagona naslednje dnL Večinoma vsi kmetje imajo zgubo pri volih. Zadruga, ki je bila leta 1919 ustanovljena, je zopet začela poslovati, in sicer v De-želakovi hiši, nasproti bivše nemške šole. Kmetje, delavci, obrtniki, podpirajmo svoj zavod s tem, da vse potrebščine kupujemo le v zadrugi.
V. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju
hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Žalec, dne 28. junija 1926. Minule tedne smo imeli mokro in mrzlo vreme in prav malo soln-ca. Kljub temu pa hmelj ni zaostajal v razvoju. Tudi redki nasadi poznega hmelja, v katerih se je proti peronospori škropilo, kažejo dosedaj bujno rast. Vendar se bojimo, da se bo bolezen med cvetjem — kakor minuli leti — vnovič uničujoče prikazala. Golding je dorasel do vrha drogov, ima precej stranskih panog, na katerih se že vidijo prvi cvetni nastavki. Energično izvršeno obrambno delo zoper hmeljsko stenico, ki se je tuintam prikazovala, je imelo najboljši uspeh in je upati, da je preteča nevarnost za sedaj odstranjena. V predprodaji se brezuspešno ponuja po 60 D za 1 kg.	' Društveno vodstvo.
Za razvedrilo.
Ce prideš pozno domov. Neki kmet se je vračal s sejma bolj pozno kot bi sicer z ozirom na hudo ženo smel. Ko je mimo kuhinje srečno prišel v sobo, je tam hitro razpel dežnik in sedel sredi sobe na tla. Ko je prišla žena z burki jami, se ga je vstfašila in ga vprašala: »Ljubi mož, kaj ti pa je?« A mož je molčal. Žena ga je znova klicala, potresla, a mož ni dal nobenega glasu. Tedaj je začela jokati: »Moj Bog, najbrže je znorel!« Mož pa je vstal in zaprl dežnik in rekel; »Sem mislil, da bo huda ura, tresk in grom, pa je le pohleven dež! Le nič mi ne zameri, ljuba žena!« —
Konj in avtomobil. Kmetič je peljal po cesti s svojim konjem. Na vozu je sedel poleg očeta tudi mladi zvedavi sinček. Kar je pripihal avto, konj se ga je ustrašil in kmetič s sinom, vozom in konjem je naenkrat ležal v obcestnem jarku. Ko je bil avto mimo in je kmet s težavo spravil vse zopet na cesto, ga je zvedavi sinček s strahom vprašal: »Oče, zakaj pa se je konj tako avtomobila ustrašil,« Oč.e pa mu je Se malo nevoljen odgovoril: »Saj bi so ti tndi sstraiil, t• bi videl prazne hlaio po cesti iti!«
■■ 'm ■ ■ «,. \
i. ■ ' ■. ■ '' . it 1 I Ž
- •r.i-f '^
Palma pete in podplate je potrebno, da nosite vsaki ias. Palma ni razkošje, ampak daje elastičen, prijeten bod ter Je trajnejši in cenejši od kože. En poskus in uverjeni bo-dete, da ni več mogoče imeti čevljev brez Palme. 821
Mala oznanila.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.

Majer, oziroma švajcer se išče aa vstop 1. ali 15. avgusta. Prednost imajo samci ali zakonski brez otrok. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista.	885
Krojaški pomočnik išče stalno delo. Naslov se izve v upravi. _896
Miz&reki pomočnik, na deželi iz-učen, išče službe. Naslov se izve r upravništvu.	897
Pošteno, izobraženo dekle, z dežele, e malo kavcijo se sprejme kot plačilno natakarico v gostilni »Korotan« v Mariboru, Fran-kopanora ulica 17.	900
TJčenee se sprejme pri g. Vau-potič, pekovski mojster, Slov. Bistrica.	864 2—1
Hlažbo išče prodajalka, izurjena v trgovini z mešanim blagom — gre v mesto ali na deželo. Naslov pove uprava lista.	867
Išče se učenec za trgovino me-Sanega blaga s celo oskrbo za takoj. Franc Medik, Velika Nedelja.	876 2—1
Prodam posestvo: % orala vinograda, 4 orale sadonosnika s tri tisoč drevesi in njive. Trojno po-sopje je z opeko krito, voda pri hiši. Kocpek Anton, Gačnik, poŠta Jarenina.	902
Manjša posestva, do 10 oralov, tudi hiše samo z vrtom, okolica Maribor, išče več resnih kupcev. Ponudbe na »Marstan«, Maribor, Rotovški trg 4.	903
«¡h-**.	.H*«*"'
Novozidana, enonadstropna hiša, davka prosta do leta 1947, v hiši je dobro upeljana kovaičja, ter 1 lep lokal za vsako brt in klet, v nadstropju je stanovanje z dvema sobama in kuhinjo, ter velika veža in eno stanovanje z veliko sobo in kuhinjo. Zraven hiše so svinjski hlevi, veliki vrt in dvorišče, skupaj 1500 kv. m. Na zahtevo kupca se odda tudi celi inventar. Proda se zavoljo rodbinskih razmer. Cena pri lastniku. Naslov v upravi lista.	882
Prodam novozidano hišo, s cementom krito, v sredini med Sto-rami in Teharjem, tik okrajne ceste in železnice, se radi bolezni proda; pod celo hiš©, ki še ni popolnoma zunaj dogotovljena, so kleti, je zelo pripravno za gostilno ali trgovino, Gajšek Franc, Verbno 19, p. Sv. Jurij ob južni žel.	888
Prodam malo posestvo. Vsa poslopja so zidana in z opeko krita ter v dobrem stanu. Lah Ivan, Metava, Sv. Peter pri Mariboru.
889
Lep bukov gozd nad R&dvanjem,
391 johe, se po posebno ugodni ceni proda. Naslov v upravi. 853
Malo posestvo, 4 orale zemlje s hišo in gospodarskim poslopjem, % ure od kolodvora Hrastje— Mota, se proda z vsem. Ogleda se lahko v Riožičkem vrhu 3, pošta Sv. Jurij ob Sčavnici. Pojasnila daje lastnik Ivan Rosman, Laško št. 44; priložiti je znamko za odgovor.	5—1 892
Posestvo z lepimi poslopji in deset oralov rodovitne zemlje, prodaje poceni realitetna posredovalnica Lovro Čremožnik-a, Celje, Kralja Petra 28.	899
Proda se hiša, obsegajoča tri stanovanja, vrt in kovačnico v Ptuju, Ljutomerska cesta 22, oddaljena 5 minut od kolodvora, na
f»rometni cesti. Cena se izve pri astniku. Naslov v upravi. 898
2—1
Posestva, mlini, gostilne, nakup, najem, izročitev itd. posreduje »Marstanc, Maribor, Rotovški trg št. 4, dvorišče.	763
Prodam posestvo, poslopje je novo, z opeko krito, studenec pred hišo, 120 sadnih dreves, zemlje tri orale, vse doma. Oddaljeno od mesta Ormož 30 minut, od velike ceste 2 minuti. Od nove proge Ljutomer—Ormož 10 minut. Pro-
da se pod ugodnimi pogoji. Lastnik: Filip Blumen, posestnik na Humu, pošta Ormož. 836 3—1
Posestvo, 3 njive, travniki za pet glav živine, sadonosnik, zidana hiša, hlevi, poleg farne cerkve, 1 uro od Maribora oddaljeno, se za 80.000 D proda. Ponudbe na Trat nik, Maribor, Grajski trg 2. 880
2-1
Lokomobila z mlatilnico na prodaj. Ista je dobro ©hranjena, mla ti izvrstno in čisti zrnje temeljito Vprašati je pri Jakobu Smodiš,
župan na Moti,
pošta Ljutomer.
883
Krojači in Šivilje! Kroje (šnite), vsakovrstne, po poljubnih modnih slikah, izdeluje in razpošilja za dame, gospode in otroke Kna-felj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Križev-
niška ulica 2-
852 3-1
Stiskalnica (preša) za grozdje in sadje v jako dobrem stanju, popolnoma rabljiva, kompletna, se
iio ceni proda pri Josipu Ornig, 'tuj.	855 2—1
»Brezalkoholna Prodnkcijat v
Ljubljani, Poljanski nasip št. 10, pošlje vsakemu naročniku Slov. Gospodarja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo vam žal!	863
Stiskalnica za sadje in grozdje,
iz hrastovega lesa, z železno pogonsko kolo se po ceni proda ali proti drugi stvari zamenja. E. Ferk, Sv. Barbara pri Mariboru.
869 3—1
Narodni dom, Štajerska klet Oset, prvovrstna vina, znižane cene hrani. Kegljišče.	540 19—1
Kdor na zobni bolečini trpi obrni se do mene. Vsakega ozdravijo moje zdravilne nože brez vseh bolečin. So tudi proti revmatizmu prav dobre. Naslov v upravi lista.	886
Krasno enovprežno kočijo s streho proda ali zamenja za dobro vino tvrdka Franjo Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25. 901
Zapomnite si, da prodaste suhe gobe vedno po najvišji dnevni ceni v trgovini Franca Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Velika izbira oblačilnega blaga, perila in konfekcije. Zmerne cene!
890 2—1
Kupi se večja množina steklenic od kisle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi. 287
Nove bicikle, Styria 2200 D, Champion, Rekord 2000 D, pneu-matika Dunlop 130 D, Semperit in Michelin 120 D, Horst 100 D, zračnice 30, 40, 45 D, pumpe 40 D, črne in rumene gamaše 120 D, pipe s slovami 30 in 40 D, vrvar-sko, galanterijsko in špecerijsko blago, galico, žveplo, rafijo, bencin, petrolej, milo, kremo, sveče, prvovrstno bučno in namizno olje itd. Prodaja po najnižjih cenah R. Wratschko v novi pošti, Ptuj.	684 10—1
MAL1N0V SOK
najboljše zajamčeno pristne kakovosti, lasten proizvod nudi preprodajalcem F. S. LUKAS, CELJE.
833 5-1
Trgovski ueenee
priden, pošten in lepega obnašanja, se sprejme v uk. Nudi se mu dobra oskrba, lepo ravnanje in vsestranska izobrazba. 894
Vabilo
T
m

DE
FRANJO VRABL
zidarski mojster
DnsanoTanlica2 MARIBOR Betmska cesta
se priporoča za vsa v »tavbno stroko spadajoč« dela v mestu in na deželi, katera izvršuje dobro, solidno in po najnižjih cenah. Načrti in proračuni brezplačno, če se mu delo poveri.

na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Laškem, ki se vrši v četrtek, dne 8. julija 1926, ob pol 10 uri dopoldan v kaplaniji.
VSPORED:
1.	Čaitnje zapisnika v zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1925.
4.	Volitev a) načelstva
b) nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor na istem mestu in izstim vsporedom.
Ali si že kupil srečko v korist »Društvenega Doma« pri Sv. Antonu v Slov. gor. Kdor (kupi 10 srečk dobi eno zastonj. Stane vsaka samo 3 Din. Kupi takoj!
ttazpis.
Mestna občina mariborska razpisuje oddajo težaškik in zidarskih del za kanalizacijo Verstovšekove ulice (za Pokojninskim zavodom).
Pravilno kolekovane in zapečatene ponudbe je vložiti do 12. ure dne 7. julija t. 1. v vložišču mestnega magistrata. Ha ovitku mora biti označba: »Ponudba za izvršitev cestnega kaaala v Ver-stovšek-ovi ulici.»
Javna otvoritev ponudb ob navzočnosti ponudaikov «e vrši dne 7. julija ob 12.30 uri na mestnem magistratu.
Za razpis potrebni pripomočki so na razpolag« proti povračilu nabavnih stroškov od 1. julija 1926.
Izjava.
Podpisana Barbara Dominko, preklicem kot neresnično, kar se je govorilo o Jožefu Kranjc, posestniku v Gomilah, občina iTSovci, zaradi mene in se zahvalim, da je odstopil od sodnega postopanja. I r.sove i, pošta Sv. Urban pri Ptuju, dne 23. junija 1926.
Barbara Dominko.
Ako hočete izdelovati dober sir, upotrebljajte samo svetovno znano originalno Hansen-gvo
SIRILO
v prašiku ali v tekočini, katero se zopet dobiva pri tvrdki Koharič i drug k. d., Zagreb, Martižera 14 b. Barve in kulture za sir in surovo maslo.
S@0gSSHHSSSBS0ESHEHEHffl®
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzela
delikatesno trgovino in zaj utrko valnico
od g. Frece & Plahuta v Celju, Aleksandrova uliea št. 7.
Postrežba s prvovrstnim vinom, vedno svežim pivom in
delikatesami.
Za obilen obisk se priporoča
Rozi Zamparutti.

mu
2jali.Tra.la-
Za globoke dokaze sočutja ob smrti našega prelju-
bega
Zorana
izražamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, darovalcem vencev in cvetja, prečastitemu gospodu župniku za krasne tolažilne nagrobne besede, cenjenemu učiteljstvu za lepo spremstvo šolske dece, vsem ljubim faranom, ki so z mnogobrojno udeležbo pokazali sočuvstovanje, domačim pevcem za lepe pesmi v slovo, našo najprisrčnejšo zahvalo.
Sv. Anton v Slov. gor., dne 24. junija 1926.
887
Prežalostna obitelj Tušakova.
saaPit

Svarilo!
Da vzamem moč vsem nezmiselnim, gotovo v svrho umazane konkurence razširjenim govoricam, naj vsa javnost izve, da nisem niti jaz prestopil k pro-testantovski ali katerikoli drugi veroizpovedi, niti moja dva sina, temveč smo vsi kakor prej tako slej verni katoličani in hočemo ostati katoličani do smrti.
Svarim torej vse in vsakega, naj ne razširja takih lažnjivih vesti, ker boni sicer prisiljen, proti razširjevalcem aodnijsko postopati.
Obenem priporočam svojo kamenarnico naklonjenosti občinstva, ker izdelujem zlasti nagrobne spomenike, pa tudi vse druge v mojo stroko spadajoče pred mete ob priznano nizkih cenah, ki izključujejo vsako konkurenco
J. KULLICH,
3caxaQ.n.osešls:l raojster
Aškerčeva uliea 12 CELJE Aškerčeva uliea 12
Južno-štajernka hranilnica. Oelje
>i laatnl hI» Cankarjeva ulica ttev. 11, nasproti pošte. - lIstanovtjMM lat« 1881
«prejema hranilne vloge vsak delavnik od S. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor aofoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za varnosti viag jamčijo okraji: Gomjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko in rezerni za-U«d. Hipotekama posojila b vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne
položnice na razpolag«.
mm
j):©:©:©:©:©:©:©:©:©:©;©:©:©:©:©:©:©:©:©:©:©;^
V sin priporoča rrojo bogato zalogo steklena ter porcelanast« poroda, ara. HJk, ogledal, raznovrstnih Kp, lepih okvirov itd. itd. — Prevzema vaakriha ■taklarska d«k, — Najtolidmajia aana im ločna postrežba,
Na Arabno In na dsbslo,
Na drobno in m

Wimm RE» I V KANADO
veljavea od 15. »aja 1926 (povečan) se dobi r tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta i, ali v njeni podražniai Aleksandrova aesta 6. Komad p« 1.50 din.
Poletna kvota za nemškogovoreče poljedelce in dru-
iine. Odpotovanje v Kanado v Severni Ameriki v mesecih junija in juliju. Sijajno urejeni parobrodi
družbe
86. junija — 5. julija. 1926.
Pad pokroviteljstvom Vj. TaL Kralja
VI. Ljubljanski meflnaroiii vzorčni velesejcm
Najstarejša in najbolj obiskana gospodarska raa-stava naše države. Zbirališče trgovcev, obrtnikov in industrijalcev. Sazstavljalci so samo prvovrstna podjetja. Cene brezkonkareaeae.
Torsj najugodnejši ogled in nakup vsakovrstnega blaga. Permanentna legitimacija apraričuje do 50% «nižanja na vsek
vlakih (tudi brzovlakih razun S. O. E.). Cena Din. 30.—. Najcenejša prilika za islete in obisk alpskik krajsr in kopaliii dime Slovenije.
Tehnične navosti. — Razstava »Slovenska Sena«, — »Higijemka
razstava. — Stanovanja preskrbljena. Legitimacij« sa dobe v denarnih zavodih, gospodarskih druitvibu 326	potniških pisarnah itd. itd.	3—1
Čt*.e-m La solidna postraba!
7SUM»V1íck» 1I0S»


&st3soiae obveze, proti visečem« trebuhu, petajeiim let-
vicam in zaiiemja želadca, gumijeve nogavice ia ebveae aa krčae žile. Umetaa aego ia rake, korsete, bargl», peiloge aa ploske noge, suspeaaerije ia vsi aparate, preti telesaim peik«£ bam iadeluje stareaaaaa tvadKe
FRANC PODGORŠEK, B AND A UST, MARIM1,
Steveaska aH «a 7.
Pismeaa naročila se toča« izvršujejo ton pošiljaj» f4 povzetja.
■jrgBgirñimmmmi^^	i
s	01
■H	Najbolje ia aajvarneje naloáite tvoj denar	Qjíjj
■]	Pri
I	Okrajni pisojiliici v Ljutomeru	|
■]	r. z. e n. z.	[F I
®j	ká obrestuje hranilne vloge aajbolja.	I®:I
■D	Tekoči računi.
■]	Posojila na poroštvo, zastavo in vknjižbo.	E
Ij	Braduje «d 1. maja 1926 vaak delavnik	ji; J
■J	»d 8. do 12. are.
■D
MEHSBSaSi^E«
□ □□□ □□,□!□□□

Prihodnji transport 24. junija 1926. Pojasnila zastonj in takoj pri lastoptsru ia. Slovenijo
JOSIP ZIDAR
Ljabljana, Danajska eesta 31.
Canadian Pacific ry. Co.
Zagreb, Petrinjska 40 in Beograd, Wilsonav trg 102.
Seme srebraaste ajde
(Sliberheide) se dobi pri Josip Rosenberg, Maribor, Slovenska ulica 1.	778
B. S. A.
Motoc kli
in prikolice najnovejših modelov 1926.1. po znižanih cenah dospeli. — Na ogled in poskušnjo pri JUGO AVTO d. z 0. Z. Ljubljana, Dunajska cesta 36. Telefon 236. — Ceniki na zahtevo brezplačno.
Harmoniko
j fino izdelam, najbolj« 1» brikat, enoredM IO 1 basi 370 dki, dvoredn« IV tipk, 6 barov S8S din., «M» ne hanrvowka S glaae» 2.50 dav, 14 glasov 4 din., 39 glasov 12.50 diau, dvostranske 54 glasov 31.50 din, razpotilja veletrgovina R. STERMEOKI, CELJE, št 24. Vzorci manufacture ee pošljejo ca 8 dni v pogled, iiuetii» ran» cenik z čee 1000 slikami če« raen» domač« potrebščine pa zastonj. Kdor pride t vlakom, dobi nakupu primemo povrnitev vožnje. — Trgoval a» gTos o ene.


iikdir vm*mt oikdar trezgatiil
ne pridete, ako imate saneslji ▼o uro ia švs carske tovarn« firm« Suttaer, Suttnerjevo o-re gredo n* tanžno do sekunde. — Po pravljenja slabih ur stanejo sčasoma ono go več kot uri sama. — Brezplačno prejmete veliki ilnstrovaai divot-cenik, ako javite avoj točni naslov raspoiiljalniei ur H. Suttner v L jubljani St. 993. Cenik te stare solidne firme nudi ikoro neizčrpno izbiro ur, zlatnine, kakor tudi daril in praktiinih predmetov sa uporabo.

I
Ustanovljena L 1819.
Lambret Chiba
klobučarna
Celje, Kralja Petra eesta št 14
trgovina klobukov in klobučarskih iadelkav. Velika «ak ga domačih auknenih čevljev. — Popravila pa
aenah.
Oglasi v Slov* Gospodarju
imajo najboljši uspeli!
Sta.«» foil j ke
vsek vrst izdelmje najcenejše 2inauerja naslednik S. Petan "» Harilroru, Aleksandrova 43. sNa dvorišču.	12S6
HllIBIBHIBHIflBI
MONT1N
«a izdelovanje zdrava in debre domače pijače so zopet dobi -samo pri edinem izdelovatelju Maka Wolfram, med. drogeri-ja, Maribor. Gosposka uL 33.
801 5—1 ■■■■■■■■■■■■■■■
Edino najboljši
Telefon 91t
šivalni stroji in kolesa so le
JOSIP PETELINC-A
LJUBLJANA
(bliru Prešernovega spomenika ob vodi)
= znamke Gritzeer, Adieria PMnix =
za rodbinsko, obrtno in Industrijsko rabo. Iatotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke Dabled.
Pouk o vezenja in krpanju brezplaien. Večletna garanoija.	Delavniea na razpolag®.
Kose

Kopti sem v trgeviei A, Pia-Oer v Slov. Bistrici »srebrno-Jekleno« koso, s katere kosim SM korakov brez brušenja in Je ne dam za 126 D. Kosa stane 45 D ter se tako blago prl-pareča. Gregor A mer, posest, Uskovec,	KIS S—1
Prva Jugoslovanska žična industrija d. z o. z. Celje
Meta* ft, ill,
Vat, «oletea H »3*
ferriage vse state SNalS »loüwfc la Ikaaia tal raaailHwa Ii itvasfratelje, ograje aa vrla ta partie Ui teafel Üpa« BrcAe aa presipaefe,
aa.
¿^»âgàossiiaasa&sNBRigaBaaiisBttaBKMfe
a
Ml
S83
vedna t velo ia lagaija, aajtiaejil
Trboveljski in Splitski Portlandcement
tidaa ia strešne epek« kaka« tail vsa Vraga
stavbne potrebščine ia cemeatae lalelka priporoča pa najniijil» ceaaR
G. Pickel, Koroščeva ulica 39.
^ssisiiasiai^giBaBBBBBBBBBBBaBBaBBff
^ñü
Krapinske Toplice
blizu Zagreba, Hrvatska, 42' C termalna voda in blato, l#* čita revmo, protin, ishias, ženske bolezni itd. Stanovanje ■ popolno oskrbo dnevno 50—80 din. po oskrbi. V pred- ia posezoni znatni popustki. Vojna glasba ter druge zabav«» Kopela v hiši, lastna električna razsvetljava itd. NatanS® nejša obvestila in prospekte daje kopališka uprava
Krapinske Toplice
Najcenejši nakup
manufakturnega blaga Tam nudita	d
Brata ŠUMER, Celje
Glava! tr<? i
Paiari	PasarK
Najceneje in najbolje se kuplj« aoSki in ienaki ftecfi raalično moško perilo, belo in rjavo platno, eetlre is gotove raalične obleke itd. pri	ŠM
IVANU MASTNAK
Celje, Kralja Petra cesta IS. Manafaktura in lastna udelavalnica eblek.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBflflBBBBBBBBB
Kmetje šmarskega sreza!
Botri ia itimaaci!	'
T sedajnem težkem času potreba Vam je poeeni !■ dabff blago, zato pridite samo v staro domačo trgovina
Ed. Suppaoi v Pristavi.
Nova blago!	Niika
Najlepše molitvenike sa birmaka darila.
Naložite deaar le pri
Ljudski posojilnici
registrirani zadrugi i aeonejsao zarezi
Caakafjeia ulica 4
poleg davkarija (poprej pri »Betem volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.	$0
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.
Posojila po najnižji obrestni meri.

Širite „Naš dom"I
mipdeJekc inpc cent
M- _
/^i»	rncvu^aMiicnegcb
L ^^	špecerijskega in
ioiojzn^a bkiga
le, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevlno, So-Sivino, platno, svilene in eajgaste rute, nogavice, arajte, levi je ln drugo različno blago najboljše kakovosti p« Milanih cenah samo v manufakturni trgovini
Za obilen obisk se priporoča: SS. DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG ST.
I I IJL
um.........
Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotove se rmduje!
Godbena glasbila in strune
Priporeiam •▼«]• največ]» salvgo ptkal ta&
glasbil ia leta, kot; gosli, kitare, tambmrice Iti p« najaiiji ceni. Za aehibai in čisti svak s« jamči Via popravila se izvržujejo v Ust»! ieiavaici, »trekovnjaSka
VACLAV SCHRAMM, CELJE
špec. delavnica za izdelovanje godbenib glasbi! Nakap starih gosel, čeravno alomljenih. 833
mon
II ü H I I I I I I I I I I

PVI;	>>w »v. i rv» i »s*! »v« t-Jvn i *v> V I I
'% 4 'K ^ ' k ^ : k. ¿'k	kiwi'l i'k'i-tiA'j'lill
iS Ji
m a
SB
m m s
m
m
ES IS EB
m
1 i m m
Priporoči se
Mama s?. Cirila t Maribora.
Za poljske
d mnogi želijo Kristusove
križ«
p« d obe (korpusej.
"skaraa sv.
Da ustreže ljudem, jih je »skrbela Tisk Cirila v Mariboru, kjer se dsbij» po sledečih ceaah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki ao 510 D, 80 cm veliki po 708 in 800 D, »8 cm reliki p» 800 D, 100 cm veliki p» 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki p» 170« D.
Stenski, kplži
a lesene podob» (korpusom) staneje: Velikost S« cm po 42 in 77 D, 25 cm p» 55 in 90 D, 30 cm p» 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm pa 140 D.
Btaitskl, kz»l£I
a kavlnatt» podobo staneje v raznih velikestik po 4, 12, 18 in 24 D.
Stoječi križi
M kevinasto podobo stanejo v raznih velikostih
in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se teplo priporeča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
m
rti^irTn rilr^
£
1 1
Si

Cnjtel	Glejte!
MARTIN SUMER, KONJICE
Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice teti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poeeni dobi Za obilen obisk se uljudno priporočam!
CKVLJARNA
Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročne izdelave p knrenenih cenah.
Dominik UršiS
Breg žt. 1-, Oel3®-
Raapoäilja oe tadi pe pošti. — Na ufotevo ae pofije$t
fradi ceniki.
Ia malo.	878	Na veliko.
Kadar pridete v Celje
mm.
in predno nakupite manufakturno blago, obleko, odeje tiS ■rajce, oglejte si velikansko zalogo blaga in izdelkov fri
„Amerikancu"
Glavni trg, pri farni cerkvi. Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarne. Ne mečite denarja proč I	Prepričajte se!
man	i	«n 'ir	mtmttBi
IIIHIIIIIIHII jrTTTTTTTTl! I 1111 !l H» I H I I I I I 11.1.1
• > •
18
za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volmsffi® blago, plavino, eefir platno, robce, nogavice, gotove oblek® in perilo kupite najcenejše le v trgovini
JI Mil Mor
Aleksandrova cesta 13.
m
....................mm
Ugodna prilika!
Ceottpri razprodajah
768 se dobi vsakovrstno manufakturao blago pri
I. TRPIN, Maribor, Glavni trg št. 17.

Zadružna gospodarska banka d. d
m Jastai,
Potlriiinl«» Maribor.
t «grajeni palači, Aleksandrova testa 8, pred frasliikaasko terkvijo.
lavrinje vw feantne posle najkulantnejef — Najvišje obrestovan je vlog
na knjižice in v tekočem računa.
»
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije.
lomite
mmmm>:', ^««sanBMimmmmmmmmmmmmmmmma
ijboljft« im atjTWMSji«
ari	.
Spodnješiajerskl IJndskl posojilnici ¥ Mariboru,
Stilu lllH it i	MILI,	Stolna OliCB it S
Ifcectn*« fcnusllne vloge brea odpoveSO p« flSf, no trimesečno odpoved po 8%,
Zlatorog terpentinovo milo
Pesnik mu je dal lep» ime, kemik pa idealno sestavo.
Terpentin je že od nekdaj znan kot izvrstne sredstvo za čiščenje madežev in ga uporablja kot tako vsaka gospodinja. Kakovost Zlatorog mila je povsod znana, kar doka-
zuje njegova splošna uporaba in priljubljenost.
priljubljenost. Ta dva mogoča čistilca sta zdru žena v »Zlatorog terpentinovem
milu« v neprekosljiv»
pralno sredstvo. Napravite tudi Vi poskus in kupite to idealno milo — v vsakem tisočem komadu je vpre-šan zlatnik po 10 frankov.
Mogoče, da imate ravna Vi srečo in naidete
srečo in najdete cekini
B5HB3
aatal
laaa JHpl ■S®
Htfl
gsai
H6H
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga ¥ Kropi in Kamni gorici.
1: 2tbljanka zadruga Kropa (Jugoolavija).
Telefon totemrkan Podnart.
Brzojavke: Zadruga Kropa.
2»Wji za normalna in oakotkn« železnic«, žeblji za ladjo, črni ali pocinkani, žeblji za agradbe, lea i. t. d., žeblji ta čevlje. Spojke za odre in prage, spojke za ladje in splava. Baletna brano. Zobja ca brano. Kljuko za podobe, zid, cevi, žlebe Iti. Vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kode, sode, mostove, plo-¿aninov kolena Ltd. Vijačni čapi Verige. Izdolujo lahko frasuntitije, popravlja itrokovnjaiko goopodanke «roje in opreme za rodne žage in mline.
Val v našo Mroko spadajoč) telesni IsdaU po vzorih Ia rabah najcentja.
Uustrovani ceniki na razpolago! — Prodaja se samo na debelo trgov čara.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega -------- »-	-	Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Maribora.
NOVICE V SLIKAH
PRILOGA DOMOLJUBA, SLOVENSKEGA GOSPODARJA IN NOVIN
JULIJ 1926
Udeleženci protikorupcijskega shoda v Ljubljani dne 30. maja ob razhodu.
Centralizem, ki je celi državi, zlasti pa še slovenskemu ljudstvu vsekal nešteto globokih ran, je prinesel tudi korupcijo v državno upravo. Korupcija obstoji v tem, da so nekateri vplivni politiki in nepolitiki, ki imajo prvo in odločilno besedo pri državnem gospodarstvu, pri kupčijah za državne potrebščine zaslužili milijone in milijone, vsled česar je seveda država morala dotične potrebščine toliko dražje plačati. Ta korupcija se je zlasti pod vlado radikalov in liberalcev (samostojnih demokratov) tako zajedla v državno upravo, da je postala nevarna za državo. Že kratkotrajna Davidovič-Koroščeva vlada je začela odločen boj proti tej gnilobi, toda korupcijonisti so bili tako močni, da so vlado vrgli, korupcija pa je naprej izžemala davkoplačevalce. Sedaj sta dr. Korošec in Davidovič začela z novim odločnim napadom na tega krvosesa našega ljudstva. Ljubljanski korupcijski
Protikorupcijski shod v dvorani; pogled od zadaj.
Ljuba Davidovič govori proti korupciji.
Dr. Korofec govori v Unionski dvorani.
Protikorupcijski shod v Unionu: pogled z odra.
Gospodinjska šola v Marijanlšču v Ljubljani.
Kmetij sko - gospodinj ska šola v Mariboru.
Najstarejša kmetijsko - gospodinjska šola v Jugoslaviji je v Ljubljani v Marijanišču, ki jo je že 1. 1898. ustanovila Kmetijska družba. Zavod je vzgojil že okrog 450 kmetskih gospodinj. Gospodinjski šoli je od prevrata sem priključen tudi gospodinjski seminar za vzgojo gospodinjskih učiteljic. Dosedaj jih je bilo izšolanih že 26 ki delujejo na raznih gospodinjskih šolah in tečajih Upravlja in vzdržuje ta zavod Kmetijska družba \ ta namen ima od deškega zavoda Marijanišča v najemu poslopje, ki ga predočuje slika. Hiša zavzema: v podzemlju mlekarno s sirarno, klavnico iu druge kletne prostore; v pritličju vzorno kuhinjo z jedilno shrambo, učilnico in krasno zbirko učil, šivalnico ter jedilnico; v I. nadstropju spalnice gojenk in shrambe za obleko.
Gospodinjska šola ima v najemu tudi kur-njak, kakor kaže naša slika, ki je potom visoke žične mreže razdeljen v pet oddelkov, določenih za razna plemena kokoši in druge perutnine. Sedaj goji šola dve čisti plemeni kokoši: štajersko rjavo kokoš in italijansko jerebičarko. Notranji prostori za kokoši so obskrbljeni z zaklopnimi gnezdi, da je mogoče ugotoviti dobre jajčarice in s pomočjo teh odbirati za pleme samo najdobičkanosnejše živali. Za umno gojitev kokoši so na razpolaganje razni moderni pripomočki, ki omogočajo pravilno krmljenje in preprečujejo onesnaženje krme in vode.
Gospodinjske gojenke na vrtu.
Gospodinjske gojenke pri krmljenju perutnine.
\ šoli se morajo gojenke izučiti tudi v vrtnarstvu v kar jim služi vrt, v katerem gojijo najrazličnejšo zelenjavo in cvetlice. Na sliki opazimo gojenke v vrtu pri delu pod vodstvom gojiteljice, č. s. Izabele Gosakove, ki po prevratu vzorno vodi zavod in ga je spravila na tako višino, da se smatra kot vzor gospodinjske šole v državi.
Stavbeni odbor za novo cerkev v Gornji Ponikvi.
V sredini med duhovniki iz sosednjih župnij je domači župnik g. Janez Gorišek, ki je vse delo z največjo vnemo vodil.
Nova cerkev v Gornji Ponikvi pri Žalcu,
ki so jo maloštevilni, a požrtvovalni župljani postavili preteklo jesen. Blagoslovljena je bila 18. oktobra 1925.
Spomenik padlim slovenskim vojakom,
kakor ga bodo odkrili 18. t. m. pri D. M. v Polju. Spomenik je delo kiparja Lojzeta Dolinarja, predstavlja vojaka v vojni opremi, visok je 2'30 m in bo stal na 2 m visokem podstavu, je izklesan iz kraškega kamena in bo brez dvoma med najlepšimi slovenskimi spomeniki.
Orli v Črensovcih
in njihovi prijatelji; v sredi sede od leve proti desni Raduha, ravnatelj Martinišča, Jerič, urednik Novin, in poslanec Klekl.
Gojenke te gospodinjske šole se izuče v vseh predmetih, ki so potrebni kmetijski gospodinji, pa tudi v onih, važnih za kmetskega gospodarja. Kmetska gospodinja mora namreč svojemu soprogu biti ne samo zvesta družica, ampak tudi umna svetovalka v gospodarstvu. Temu primerno je uravnan tudi ves pouk v šoli. Razen teoretičnega pouka je poskrbljeno tudi za praktično izvežbanje v kmetijskih predmetih. V to svrho služi vzoren goveji hlev z lepo simodolsko živino, dalje moderno urejen svinjak in posestvo zavoda Marijanišča, kjer se gojenke vadijo v vseh gospodarskih delih.
Šola nudi dekletom tudi primerno naobrazbo glede materinstva in vzgoje otrok, pa tudi glede čuvanja človeškega zdravja, kar je našemu ženstvu po deželi tako nujno potrebno.
Kmetijsko-gospodinjska šola v Marijanišču je enoleten zavod. Pouk se prične oktobra in konča avgusta. Prošnje za sprejem se vlagajo na Kmetijsko družbo vsako leto do konca julija. Za oskrbo je plačati gojenkam mesečno po 500 Din. Ker je zavod namenjen v prvi vrsti vzgoji kmetskih gospodinj, se sprejemajo le kmetska dekleta, od katerih je pričakovati, da bodo pozneje gospodinjile na kmetijah.
Uvoženi „S/modolec" /z Švice, sedaj v občini Nedelici v Prekmurju. Premovan v Turnišču 18. maja 1926.
Premovanje goveje živine v Turnišču.
n»flml ur!kmU.j,U 86 na 8Plošno simodolska goveja ' ka- ""'J0 U8Peva- Najlepšo živino pa odgaja o nekatere občme do njelendavskega okraja. Da se dobfpS
gled te zmne m očrtajo smernice za bodoče delovan e iri
ZS1 Ž1Vm°reii- 86 J'e 18' 1926' vr^v trgu Turnišču premovanje goveje živine za okoliš turniške župniji
Do 9 zjutraj je bilo postavljeno na premovališče lepo *rd°- iZ °k0liša' ki šteJ'e 8 občin, je bilo Vrt
gona 35 bikov nad 1 in pol leta starih. 20 mlajših b°kco" 109 telic m 149 krav. Za ocenjevanje živine ¿ta bili p£
stavljeni dve komisiji. Ocenjevanje se je vršilo zelo strogo
?onoan ° ,SC Je 46 glav' Za razdelitev nagrad je S
7000 Din državne, 200 Din občinske in 500 Din zasebne podpore. Nagrade je dobilo 13 bikov, 24 krav Tn 9thc
fn ?gntna,rmhv^rad StaSe izdali ministrski diplomi in 5 pohvalnic Velikega župana.	UIPiomi
Kmetijski strokovnjaki so bili mnenja, da je prignana
ZZ t°VOlj lepf" K temu * P"Pomog a "vol S tudi
b ka nrS,i!,V SVrh° ^^ krvi p0slalag v ta kraj enega bika orig nalca iz Švice. Poleg tega pa uvažajo nekateri živinorejci sami čistokrvne bike iz tujine DTbra vzreia tukajšnje živine je zaslovela tudi v sosedne kraje k7pd hajajo semkaj po dobro semensko blago.
Ob koncu premovanja je veliki župan mariborske oblasti razdelil nagrade Nato so strokovnjaki v kratkih pa temeljitih predavanjih kazali pot k uspešni živinoreji. Prireditev, ki je bila prva te vrste v Prekmurju, je izpadla nad vse pričakovanje dobro.
10 mesecev stara bikca. Premovana v Turnišču dne 18. maja 1926.
Najlepša domača bika, dveletna. Premovana v Turnišču dne 18. maja 1926.
Urezana je iz dveh delov: gornji del (prednji in zadnji del) sega do bokov, tam je nastavljeno krilo, ki je urezano zelo poševno, da dela naravne gube. Rokavi so dolgi in ozki in se v zapestju razširjajo. Edini okrasek te elegantne obleke (ki bodi enobarvna: temnomodra, temnorjava, temnozelena za starejše, svetlomodra, rožnata, lila, svetlorjava za mlajše) je bel stoječi ovratnik in ozka bela proga, ki pokriva razporo, ter strojni prešivi v lokih v zapestju in preko bokov.
Poletna obleka iz pralnega blaga za dekleta.
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.