PosamezMa številRa 40 vinarjev. •T, 38, V GEB.JU, SQBOTA 19, APRILA 1989 LETO I. Izhnja viak toraky 6*trtek in •oboto. — Cena a Za celo leto 24 K. M pol leta 12 kron, za četrt lela 6 K, za 1 mesec 2 kroni. Posamoacna Aievilfca »tame vinarjev- Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročsiiki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacije ftlede lista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejermjo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Uretiioü&tvo in uprs*wn:&tvo se nahaja v Zvezni liskiirni v Ce!)u, SchtHct'ievs» cesia stew« 3. Oglasi se racunajo po porabljenem prostoru in sicer \ mm, visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 18 v, za večkrat popust. Mali oglasi ¦tanejo pri enkratni objavi 3 K. — Vprašanjem glede inseratov 1. dr. je trcba priložiti za odgovor doplsnico ali znamko. — Rokopisi se ne vračajo. — Telefon štev. 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TIS&ARNA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. Na praznik vstajenja. Prva naša narodna Velika noč! Prvikrat v zgodovini Srbov, lirvatov in Slovencev proslavlja letos naš na- rod svojo Veliko noč svoboden in uje- dinjen v narodni državi. Naša vera v vstajenje naroda je bila nezlomljiva, v najtežjih in najbridkejših časih smo upali vanje, v sužnosti in trpljenju je bila težko preizkušana naša ljubezen do svobode. Kakor vihar je šlo preko nas življenje, kakor vihar so šli preko nas dnevi trpljenja in bojev za svo- bodo stali smo neomajno, dasi za- kopani v teman grob suženstva, izro- čeni počasni narodni stnrti. Svobodni smo. Velika usodepolna zmota pa bi bila, ako bi se sedaj udali sladkim sanjam, misleč, da smo na ciiljii. Dosegli smo le prvo stopnjo svo- jega cilja: svoboden dom. Ore se zdaj za to, da ta dom tudi obdržimo, ure- dimo in utrdimo. Ne samo v svobodi živeti, je naša naloga, ampak tudi v svobodi delati. Še je na delu nešteto s*l> da nam razrušijo naš dom svobode, razrušijo in razrujejo našo mlado, komaj doseženo državnost. Še je na delu polno sil, da nam košček za ko- ščkom našega svobod. doma odkrhnejo, a nam od živega našega narodnega telesa odrežejo ud za udom. Sovražnik zunaj in znotraj je še na delu. Nezavedni, po vojski podiv- .lani dementi rujejo v notranjosti, na- hujskani in podpihovani od tujerodcev, Ki še vedno upajo na razpad države. s krepko sokolsko pestjo se postaviti v bran tern rovarjem, to je danes naša prva velika naloga poleg gospodarske ln socijalne nreditve države. Pravza- prav gre oboje vzporedno: Čim prej in čim bolje bomo državni ustroj go- spodarsko in socijalno uredili, čim prej bomo uzadovoljili upravičene težnje vseh slojev naže države, tern prej iz- Podbijemo tla vsem onim, ki ribarijo v kalnem v doslej še ne urejenih raz- *rnerah. ^ to pa ni poklicana samo naša v a a, v to smo poklicani mi vsi, ves na™d, vsak posameznik, kakor je to v demokratiini drzavi naravno. Cilj naš mora biti, in danes na praznik vstajenja prisezimo, da hočemo z vso silo, z vso dušo za njim stre- meti: vstal je naš narod, in nobene sile na svetu ni, ki bi ga pahnila nazaj v grob sužnosti in trpljenja. Vam pa,1 bratje in sestre, ki vsled pohlepnosti tujca nesete še tudi danes težki križ trpljenja na Golgato našega naroda, Vam, ki vas hočejo brezvestni mogočniki sveta še zanaprej ukleniti v jarem tujca, Vam prisegamo danes, na praznik vstajenja: ne obupajte, zakaj tudi vam pride dan vstajenja. Naš na- rod, ki je deležen svobode, ne more in ne bo pustil ovekovečiti krivice, prizadjane mu trenotno. Pride čas in pride dan, ko zadonijo naše fanfare po vaših hribih in dolih, ko zaveje dih svobode tudi med Vas in ko bomo skupno, srečni in ponosni, praznovali dan vstajenja slehernega člana našega naroda. Dr. Vekoslav Kukovec: K vprasanju ra*kola strank. Celje, 16. aprila. K tozadevnemu izvajanju g. dr. Žerjava se mi zdi primerno pridjati nekaj opomb. Predvsem povdarjam, kolikor jaz položaj precenjujem, da naša stranka nima tehtnih političnih vzrokov, razkol z ostalima slovenski- ma strankama sedaj ali sploh v do- glednem času želeti. Parlamentarna stranka dr. Koroščeva v Beogradu za- stopa stališče edinstvene države in je torej državotvorna stranka kakor naša demokratska stranka in imajo belgraj- ski poutični krogi, kolikor sem se pre- pričal, trdno mnenje, da je ta taktika odkrttosrčna in nc le manever, kakor nekateri na Slovenskem mislijo. Mis- lim, da taktika odgovarja tudi prepri- čanju razsodnih krogov te stranke, ki pač morajo videti, da je stranka v nasprotnem slučaju izgubljena. Movamo priznati, da je stranka z našo demo- kratsko stranko celo toiiko sorodna in se : našo stranko vred razlikuje od separatističnih strank, ker ne ome- juje svoje organizacije na eno pleme naroda, ampak si skuša zadobiti tal na podlagi edinstvenosti naroda in države tudi med hrvaškim delom na- roda in je očividno iskala stikov z o- nimi srbskimi strankami, ki priznava- jo to edinstvenost, ki so pa pristopile sedaj v našo demokratsko stranko. Dobro vemo, da ta politika ne ugaja vsem strujam dr. Koroščeve stranke, ne bilo bi pa za nas pravilno, zaradi tega spreti se brez potrebe s stranko kot tako, dokler je nek način sodelo- vanja med nami mogoč. Utrjevanje državnosti se meni zdi iz narodnega stališča tako važen smoter, da njemu na ljubo sme naša stranka prinesti tudi velike žrtve, ker je od brze utrditve države vsa naša bodočnost odvisna. Če se smotri narodne politike precen- jujejo iz nekega višjega stališča, nam mora celo prav biti, ako se ljudje dveh raziičnih svetovnih nazorov v dve v tern oziru načelni stranki veže- jo, in se mi zdi prav razumljivo, da bi ti stranki za višji cilj edinstvenosti države, če ne prijateljsko, pa vsaj znosno in koristno sodelovali. Akorav- no je socijalistična stranka odklonila sodelovanje v centralni vladi v Beo- gradu, dočim se ji udeležba pri vladi v Liubljani zdi še koristna, po mojem mnenju tudi to ni za nas povod, žele- ti si kako ostro razmerje nasproti tej stranki, ker upoštevamo, da je položaj za vodstvo te stranke naspro- ti radikalnirn množicam danes res te- žaven. Zato bi nam pa bilo tern višje ceniti delo razsodnih socijalističnih krogov, v kolikor pri utrjevanju dru- žabnega reda v skupno korist res so- delujejo Naše premirje pa ne more iti tako daleč, da bi posnemali lisico, ki se je v znani bajki dala od ježa iz svojega domovja izriniti. Zato ima demokratska stranka tern manj povo- da, kej jo njen nesebični in narodni ter demokratični program opravičuje udejstvovati se v vsem našem javnem in zasebnem življenju, naj je to komu prav ali ne. Ker se hočemo udejstvo- vati tudi kot agrarna stranka, kar bodejo dejanja prihodnjih mescev na- tančno pokazala, ne moremo upošte- vati nervoznosti ljudske stranke, če mi med kmetskim ljudstvom tu pa tam tla pridobivamo, kakor tudi mi ne obupujemo, če z demagogičnimi sredstvi ljudska stranka in socijalisti- čna stranka trenutne socijalne bolečir.e uradništva nasproti nam kapitalizirate. Uspeh stvarnega dela bode po našem prepričanju konečno merodajen in le na ti podlagi hočemo si postaviti bo- dočnost naše stranke. Gotovo je tudi koalicija za nas velika žrtev in težko prenašajo napredni krogi na primer navodilo dr. Verstovškovega poverje- ništva za uk o sodelovanju učiteljstva pri verskih vajah, ki obsega pod §t. 316-Celje okrajno glavarstvo z dne 24. sušca 1919 za vsakega svobodo- ljubnega državljana neznosno določbo: „Poročilu o uspehu verskih vaj in so- delovanju učiteljev je priložiti tudi po- sebno izjavo kateheta na tamošnji šoli o njegovih opazovanjih glede te zade- ve". Toraj očividno uvajanje nadzorstva katehetov nad narodnimi učitelji, ki se na noben način ne bode trpelo! Jednako je za nas neznosen terorizem socijalistov, ki so kot uradne osebe od dotičnih poverjeništev nastavljene in so po svoji slu?beni prisegi dolžne le stvarno in ne socijalistično uradovati. Ako bi v vseh teh ozirih obramba potom kritike in pritožb ne zadosto- vala, se bodo gotovo razmere morale v tern oziru konečno drugim potom razrešiti ter se ne bojimo, da razrešitev ne bi prišla za nas pravočasno. Za sedaj pa pritrjujem izvajanjem dr. Žer- java, da narodni interes kakor tudi program naše stranke opravičuje celo velike žrtve na naši strani, da vzdr- žimo kooperacijo z drugimi slovenski- mi strankami, dokler nam iste tega ne onemogočijo. MiloS Štibler: Red ali nered? Dolgotrajna in straSna vojska je v celem svetu, v vseh udeleženih na- rodih uničila ogromne vrednosti, ogrom- no produkcijskih sredstev. Tridesetletna vojska (1618 —1648) je le po svoji dolgotrajnosti prekosila zadnjo vojsko, TRAN JO ROŠ: ' Sanje. Tisto noč nrprJ van Ho ie .mel «^TZTlZt pomembne sanje. »-"ui.o iepe in Kakor ponavadi ob teh t^ n popoldnevih sedi pred ^n ^ na solncu sedemdeseto leto svnkJ življenja, vesel božje gorkote. Iz ^|? k! leži niže med griči, prihaja petie in vriskanje, pomešano s poskočnimi glasovi harmonike. Posluša in ugiblje sam s seboj. Takrat pa sine po vzbo- čeni cesti črna, imenitna kočija in dvoje iakrih belcev obstoji pred ubogo kočo. 2 voza stopi visok gosposki človek, mlad in lep. Stari Lapuh strmi in od v*selja ne ve, kaj bi rekel. Andrejec ^e, to. ki se je vrnil k očetu, bogat in deža| iz Amerike» iz te obljubljene ro, e e- Spozna ga tudi on in mu stisne in sir n'Č Se ga ne srainuJe» 1<0ČarJa BogastvVrnil sem 8e in ostanern doma. morJe, \zl aK-m PriPelJal sebo| čez vas. In w ¦ .* nJim lanko kuP'l vs0 name? Vp^J,Je 2 Leno, je počakala dobro in ^ra resno in vendar tudi pnJazno. — Zvesta je in nate je čakala. In hčerke že nisi videl. To bo veselje, Andrejecl Da sem le doživel äe ta dan ... V mlačni pomladni no^i se je vzdramil iz teh sladkih, prijetnih sanj z nasmehom okrog usten. Traki sre- brne mesečine so tiho lili v izbo in jutro je bilo še nekje daleč. — Sanje so bile samo, a Iepe in žive kakor resnica sama. Andrejec ne more več biti daleč, sam je prise! povedat to veselo vest. Tako misli in premišljuje o sinu in v mislih ga vidi še vsega takega, kakor se mu je pri- kazal v spanju, mlad in visok, s črnimi, košatimi brki. Minulo je pet let, odkar je bil odšel v Ameriko, mesec dni pred roj- stvom svoje Lenice. Dobro se mu je godilo tarn in že čez pol leta je poslal denar domov. Potem pa ni bilo več H ii u° njem' Obogatel je v tujih dezelah, kjer kopljejo zlato rudo. Pre- dobro je žive!; da bj kdaj lltegni|( mishti na dom. Zdaj pa si je prislužil že dovolj tistih težkih zlatih tolarjev, stožilo sc mu je po domačih krajih in ljudeh in pisal je, da pride. Tudi Lena se je razveselila tega pisanja, ki je prineslo zdravje njenemu življenju. Vsak večer v teh dneh pričakovanja je prihajala k staremu Lapuhu z drobno petletno Lenico. Sedeli so pred kočo in govorili o njem, Andrejcu in o svatbi. Te dni pride in bo podrl to zapuščeno, siromašno kočo in iz tistih zlatih tolarjev bo vzrasla visoka bela hiša in se bo ponosno razgledovala po vasi in gričih daleč naokoli. In Lenica ne bo več brez očeta, Leni pa bo poplačana vslika ljubezen, ki se ni zgrudila pod težo let in je udano pre- našala vsa trda očitanja besed, pogle- dov in mnogokdaj nje same. Stari Lapuh premišljuje in se smehlja tiho in zadovoljno. Zadremlje in v sanje mu zvenijo amerikanski tolarji, kakor zvončki ob povzdigo- vanju; priklicali bodo srečo Leni in Andrejcu in jima sezidali novi dom. Spal je do jutra in vstal je lahek in spočit. Že prejšnji večer si je bil pripravil praznično obleko. Potem je pogledal po koči in je videl, da ie y dobrem redu, kakor se to spodobi za praznik in za sprejem sina edinca iz Amerike. Poiskal je v miznici tisto pismo, nataknil očala in čital polgiasno besedo za besedo. V petih vrstah je bilo zapisano z okornimi črkami; — Ljiibi oče! Prav lepo pozdrav- ljam vas in vse znane in naznanjam, da sem na poti domov in sem že preko morja. Do Velike noči se vidi- mo. Andrejec. Zadovoljno se mu je razpotegnil razorani obraz in pokimal je z osivelo glavo. Iz oči mu je tlela sreča, mol- čeča in blažena, kakor da je zasijala iz davno odbegle mladosti. k Takrat je Lena potrkala na okno Lapuhove koče, praznično oblečena, v novi svetli obleki. Mala Lenica pa je stala na cesti, v beli jopici in belem krilu. Starec je stopil iz koče in je gla- sno pozdravil. Dobre volje se je raz- gledal maokoli in je bil vesel Lene in lepega dneva. Tam gori na Tinjem je pritrkavalo svetlo in srebrno. Veliko- nočno jutro je bilo sveže in čisto, kakor zdravje in pomlad sama. Rosa je blestela v mladem, živem zelenju, razpetem po tem nizkem gričevju, pogrnjenem čez travnike in njive v nižini. Lapuh je potegnil dim iz pipice kakor pametno misel in pravo besedo: — Velika noč je, kakor jo je sam Bog ustvaril; da bi nam dal le še žlrv.7 * »*v f; V A V O ;* .*• Stev. 38 kar pa se tiče porabe in uničenja raz- nih sredstev in vrednosti, je daleč za- •stala za slednjo. Vkljub temu pripo- vedujejo znanstveniki. da so prizadeti narodi rabili več kakor dve stoletji, predno so z novim delom nadomestili ono gospodarsko škodo, ki jo je po- vzročila tridesetletna vojska. Koliko stoletij bo potem treba delati, predno bodo popravljene gospodarske škode zadnje vojne blaznosti ? Pomanjkanje, ki ie nastalo kot posledica vsled povzročene gospodar- ske škode, se občuci danes po vsem svetu, četudi v enem narodu bolj, v drugem manj, v enem v tej, v drugem v drugi obliki. Pomanjkanja živil ne •bčuti le premagano Nemštvo, ternveč je posebno občutno ti;.di v mnogih nev- tralnih državah (Švica, Nizozemska) in v nekaterih državah zmagovite antante, ' na pr. v Italiji. Istotako je s pomanj- kanjem najraznovrstnejših surovin in industrijskih izdelkov. V tem oziru je ; posebno močno prizadeta vsa srednja i in vsa vzhodna Evropa. Drugod se ob- čutijo posledice v tem, da je bila one- mogočena mednarodna trgovina in vsled tega ni bilo mogoče spraviti v denar tziroma zamenjati za drugo blago pri- äelkov, ki jih je bilo v dotični deželi v izobilju. Tako poročajo, da so kme- tijsko bogate južno-armriške države rabile svoje odvišno žito kot kurivo ! Podobnih več ali manj kričečih sluča- ¦jev je najti širom celega sveta. Razumljivo je, da so morale po- sledice uničenega gospodarstva mogočno vplivati na življenje celih narodov in vsakega posameznika. Osobito na nižje sloje, v prvi vrsti na raznovrstne indu- strijalne delavce in sploh vse one, ki so v predvojnem redu dobivali za svoje delo plačo v denarju in so za prejeti denar potem kupovali živež in obleko. V predvojnem redu je to šlo gladko, kajti bilo ja blaga dovolj in place so na podiagi stoletne izkuSnje bile ven- darle koiikortoliko prilagodene cenam. Toda danes, ko straši na eni strani pomanjkanje živil in strašna draginja, ki jo razentega spremlja poprej nepo- znana nestalnost cen, na drugi strani pa se vsled pomanjkanja surovin itd. silno širi brezposelnost, v teh razmerah je izključena vsaka stalnost, vsaka si- Rurnost za obstoj. To mora vplivati na delavce vseh vrst. K temu se pridružuje v deželah, ki so v vojski podlegie, še zavest pre- maganega. Zmagovalec te zavesti ne pozna. To mora biti nekaj strašnega, nepopisnega. Vsi upi, ki jih je narod let* in leta družil z mislijo na zmago, souničeni; kateri nepremaganec si more * predstavljati vso težo razpoloženja, iz- raženega s temi priprostimi besedami ? Čim samozavestnejši je bil narod, tem večji mora biti njegov obup vsled po- raza. Ta moment je gotovo treba uva- ževati pri presojanju današnjih razmer pri Nemcih, Rusih in MadŽarih. Tretja okolnost, ki je istotako mo- gočno uplivala, je nenadna sprememba vladne oblike pri Rusih, Nemcih in Madžarih. Stara monarhistična oblika je obstojala stoinstoletja. Monarhija je bila prilagodena splošnim razmeram v državi, splošne razmere pa monarhiji. Nakrat pride prevrat, monarhija se od- strani, na nje mesto stopi republika. Še v dobi miru bi bilo treba dolge vrste let, predno se nova reoublikan- ska vladna oblika popolnoma utrdi. Spomnimo se iz predvojne dobe repub- likanskih prevratov na Portugalskem in na Kitajskem. Vedno znova so se pojavljali nemiri v mladih republikah. To se mere po vojski dogajati tem bolj, ker pospešujejo nen:irnega duha v izredni meri žc oznat'ene razdrapane razmere in vsled poraza nastalo pobito duševno razpoloženje. Te tri vrste neugodnih vplivov so zaradi tega našle sebe pcspešujočo pod- lago v nedostatkih dosedanjega gospo- darskega reda. Danes o tem ne more biti prepira, da je roparski sistem za- sebnega kapitalizma, e'etudi nezavestno, vendarle še vedno zastrupljeval gospo- darsko slabe mase v smislu one smeri, ki končno vodi k boljševizmu, ali da se poslužimo pristopnejšega pojma: v smislu one smeri, ki tira danes vse narode, tudi zmagovalce, na pot gospo- darske socijalizacije. Doslej je vladala pravica gospodarsko močnejšega. Nauk o potrebi popolne svobode pri gospo- darskem udejstvovanju izvira iz želje pridobiti si čim več gospodarskih do- hodkov in gospodarske moči. V tem nauku je podlaga za gospodarsko iz- koriščanje čioveka potom človeka, tu tiči ob enem glavni vzrok za vse go- spodarske in socijalne boje zadnjih stoletij. Vse te okolnosti je treba poznati in razumeti, le tedaj moremo pravilno presoditi današnje socijalistično revo- lucijonarno gibanje. Kar se danes vrši pri Rusih in Nemcih, to ima svoj mo- čan temelj v prvi vrsti v nedostatkih kapitalističnega gospodarskega reda. Kdor tega ne prizna, si sam zapira pot k umstvenemu in gospodarskemu na- predovanju. Jedro boijševiškega ali socijalistično-revolucijonarnega gibanja je, ustvariti plemenitejšo umstveno pod- lago za gospodarsko udejstvovanje po- edinca in priboriti človeštvu pravičnejši gospodarski red, kjer človek sočloveka ne bo več mogel gospodarsko izkori- ščati. Tega gibanja pa vojska ni po- vzročila, temveč samo pospešila. Svoj višek je gibanje doslej do- seglo v ruskem bolševizmu. Od tarn se kakor požar razširja preko celega sveta. Danes je pač menda že redek tisti narod, pri katerein bi ne bilo najti vsaj malenkosti onega duha, ki stremi za temeljito preobrazitvijo dosedanjega gospodarskega reda. Vendar je gibanje najmočnejše razvito v Rusiji in pri Nemcih. Madžarski slučaj ni pristen. ker ga je narekovala v prvi vrsti groza politienega poloma. Bolj je podoben komediji. Pri Nemcih je špartakizem (nemški izraz za ruski boljševizem) sicer istotako dobil mnogo podpore od po- litičnega poloma vsenemške , misli in od zrušenja nemške monarhične vladne oblike, vendar se je ravno v tem na- rodu gibanje že desetletja pripravljalo s temeljitim umslvenim deiom. Prvi in najradikalnejši pa so doslej v praksi bili vsekakor Rusi. Napačno bi bilo misliti, da Jugo- slavia še ni bila deležna tega ;;ibanja. Celo v prav izdatni meri. Toda kot skoraj izključno agrarna država je ob- dutila novega duha v prvi vrsti na polju kmetijskega gospodarstva. Hvala Bogu da je duha časa tudi takoj , spoznala in se je radi tega brez vsakega revo- lucijonarnega pritiska precej lotila ra- dikalne agrarne reforme. Ta slučaj kaže odlično dalekovidnost vodilnih činiteljev v naši državi, to bo tudi zgodovina ne- kdaj morala priznati. Toda delo naj bo popolne. Ne zadostuje razdelitev zemlje v.malo in srednjo'kmetijsko posest ter podržavljenje velikih gozdnih posestev, temveč neobhodno potrebno je, da se obenem: 1. omeji možnost svobodnega, osobito Spekulativnega prometa s kme- tijsko posestjo. Kos take določbe se najde 2e v srpskih „naglavicah", pred- stavljajocih minimum posestva, ki je odtegnjen svobodnemu prometu. 2. da se ustvarijo kmetijske zbornice v svrho stanovskega interesnega zastopstva; le te bi torej v obligatni obliki nadome- stile dosedanje neobligatne kmetijske družbe, in 3. da se uvede zakonita dolž- nost, urejevati kmetijsko gospodarstvo točno po določbah vlade, narodne skup- ščine in zakonitih stanovskih interes- nih zbornic. Za neizvrševanje te dolž- nosti se določijo primerne kazni, v naj- hujSem slučaju r.asilna razlastitev, kar bi tudi urnestno odgovarjalo določbi „naglavic". Usodno pa bi bilo zadovoljiti se z agrarno reformo. Naša industrija je sicer malenkostna, niti trgovina ni tako razvita, vkljub temu mora država precej sedaj začeti tudi z urejevanjem industrije in trgovine v smislu splošno napredujoče socijalizacije. Čim bolj bi država in vobče odgovorni činitelji ta razvoj ignorirali ali mu morebiti hoteli celo nasprotovati, v tem večjo nevarnost bi spravljali narod in domovino, tem bolj bi pospeševali razvoj razmer v smislu sedanjega ruskega in nemSkega nereda. Velike socijalne reforme so m o goč e brez r evo 1 u c i j e, to najlepše dokazuje angleška zgodovina zadnjih stoletij. Toda k temu je treba domovini razumnih, visoko naobraženih in dalekovidnih voditeljev. Agrarna re- forma in sploh ves naš razvoj zadnjih mescev kaže, da Jugoslaviia ima take može. Zato se naj precej prične s te- meljitimi pripravami za socijalizacijo industrije in trgovine. V duhu socija- lizacije naj se preuredi vse ono. kar v teh gospodarskih panogah že imamo, istemu duhu pa naj precej od začetka odgovarja tudi vse ono, kar se bo na tem polju odslej na novo ustvarjalo. In ustvarjaio se bo na polju industrije in trgovine v uaši novi državi mnogo novega. Naj bi se torej pri osrednji vladi takoj ustanovil urad, ki se pečaj zgolj z vprašanji socijalizacije. Ustva- riti takemu programu temeljito znan- stveno podlago, to bodi prva skrb. Red aii nered? Ali bomo čakali, da se nerazsodne mase lotijo reform- nega dela, potem dobimo ruske raz- mere ali nered; ali pa bomo sami na podlagi in s pomocjo svoje državne organizacije z vso svojo umstveno močjo sodelovali, oziroma vodili delo za pre- ureditev gospodarskega reda, potem se nam ruskega /nereda z vsemi njego- vimi strašninii posledicami ni treba bati. Red ali nered? Na nas samih je, za kaj se odločimo. Ako sino slepi, bomo imeli nered, ako smo zdravih oči, tedai se bodo neizogibne reforme izvršile v redu in brez škode. POLITICNE VEST!. Tudi srbski narodnjaki v Demo- krats'cem bloku. Dne 15. tm. je srb- ska narodna stranka sklepala o pri- stopu v Demokratski klub. Z večino glasov se je pristop sklenil. V Istri se Lahi utrjujejo in so spravili tja ter na otok Krk že tudi večje število topov. Vprašanje pripadnosü Banata je glasom poročila iz Pariza mirovna konferenca odločila v smislu jugoslo- vansko-rumunskega kompromisa. Jugoslovanskega kurirja napadli in oropali so nemško-avstrijski orož- niki v Črnišinah pri Špilju. Podpo- ročnik Peter Marinkovtč je bil poslan iz Beograda v Rusi jo. Na povratku se je vozil preko NemSke Avstrije. V Črnišinah so mu nemški orožniki ^tr- gali jugoslovansko rozeto, mu vzeli 3000 rubljev, več blaga, mu nastavil» bajonet na prsi in ga zasramovali. Razlastitev veleposestev na Če- hoslovaškem bo sklenila narodna skupščina v Pragi. Zasežejo se vsa Andrejca skoro. To noč sem sanjal o njem in sanje so bile dobre in lepe. Vsi trije gredo po cesti, ki pola- joma. pada in se bliža vasi. Nad vasjo sloni širok grič in tarn pritrkuje in vabi k maši. Kmetje prihajajo obritih, prtzničnih obrazov, žene in otroci svežih, rdečih lie in se mimogrede ozrejo na kočarja in neporočeno mater. Tuintam kdo prijazno pqzdravi, ker je že čul, da se vrne Andrejec s silnim boffastvom. — Zamudil se je kje, reče Lent, in ni mogel priti. Tudi meni se je sanjalo o njem, a v jntru se nisem več domislila vsega. Zdaj se spominjam le še mestne kočije, ki se je v njej pri- peljal k nam. ¦— Tudi meni se je sanjalo o tisti kočiji, pritrdi živo stari Lapuh in še bolj se mu razvedri čelo. Živahno pri- poveduje in Lena ga posluša otročje in veselo zamišljena. Bogata bo svat- ba in imenitna, kakor se to spodobi ženinu iz Amerike; še imenitnejša kakor ženitev županovega sina, kjer je vriskala in plesala vsa vas od otrok pa do starcev, ki jih je vino premotilo. Že so v nižini, tik pred vasjo in molčijo v zlate misli zamaknjeni. Tarn na cesti pa stoji razcapan, zgodaj ostarel človek in se ozira k ubogi koči, ki čepi ponižna na griču. Okrene se z rumenim, bolnim obrazom in plašen stopi mimo. Na Veliko noč se je vrnil iz Amerike, iz obljubljene dežele, ki mu je vzela mladost in življenje. IVAN JAKŠE: Iz zgodovine srbskega naroda. (Dalje.) Osvoboditev Srblje. Črni Jurij. (Kara Džordž.) Bilo je l. 1790. \z vasi Topola je korakal nekega pomladanskega dneva mlad mož, visoke, čvrste rasti, pleme- nitega obraza, temnih oči, zagorelih lie. Vse poteze na obrazu so razodevale skrivno sovraštvo in maSčevanje. Za pasom je imel privezano mošnjo, pi- štolo in handžar. Bil je to Jurij Petro- vič, kateremu je rekalo Ijudstvo tudi Črni Jurij radi njegovega zagorelega obraza. furki so ga imenovali Kara Džordž. Jurij Petrovič je bil svoj čas narednik v avstrijski vojski, pozneje pa oskrbnik Krušedolskega samostana. Prevzemši domače posestvo postal je svinjski trgovec in si je napravil ve- liko premoženje, katerega je znal spretno prikrivati pred Turki. Jurij Petrovič je korakal v Kragujevac, da plača agi davek za sebe in vas Topolo. V mošnji je imel poleg davka, katerega je bilo treba plačati v zlatu, še svojih 100 ce- kinov. Prišedši v Kragujevac, odda agi mošnjo z denarjem, katero mu vrne aga prazno. Vsak ugovor, da je bilo 100 cekinov njegovih v mošnji, je bil zastonj. Prilastil si jih je aga. Turški vojaki so mu pobrali orožje ter ga zasmehovali. Na potu domov zagleda vas Topolo v plamenu. Naproti mu pri- dirja tolpa janičarjev. Sedaj mu je büo vse jasno: janičarji so bili v Topoli in jo zažgali. Ä ne samo požgali, tudi po- morili so vse prebivalstvo. Jurij stisne krčevito pesti in zažuga Kragujevcu in Beogradu. V njegovi duši se je rodil obupen sklep, katerega posledica je bilo doigotrajno, tiho in neumorno delo. Sam hajduk, zbiral je okrog sebe za- nesljive Srbe in jih navduševal in pri- pravljal za pravi trenutek. L. 1801 so turški vojaki ubiJi v Beogradu Srbom prijaznega in ri^aklo- njenega vezirja Hadži-Mustafo pašo. Vsled tega so se Srbi v Carigradu pri- tožili. Janičarji in njih voditelji so se zopet strahovito znesli nad Srbi^Skle- nili so pomoriti vse uplivne in ugledne Srbe. Med zaznamovanimi je bil seveda tudi Jurij Petrovič. Da si reši življenje, je bežal preko meje. V noči 12. sve- čana 1804 ga je pozvalo nad 300 od- poslancev iz cele Srbije v domovino ter ga izvolilo obenem svojim glavarjem in ustaškim poveljnikom. Pokoreč se klicu obupane domovine, je sklical vse rnoške pod orožje ter pričel 1. 1804 vstajo proti Turkom. Tega in nasled- njega leta se je posrečilo Srbom pre- gnati Türke skoro iz cele Srbije, iz- vzemši Beosrada. Naravno, da je po- stal Jurij, neustrašen junak, ljubljenec srbskesa naroda. Stara jugoslovanska nesloga pa je rodila ljudi, ki so bili na Jurja ljubosumni, deloma so se dali podkupiti od Turkov in so začeli ro- variti proti njemu. Kakor vsako srbsko neslogo, tako so uporabili Turki tudi to in so priŠIi znova v deželo. Zopet je Jurij rešil domovino in zavzel celo Beograd 1.1806. L. 1809 se je pričela vojska med St?v, 38 . V • ¦- V * : ' '-"• rt ¦• - Stra» 3. zemljišča, ki merijo nad 350 ha. V odseku se je dosegla tozadevno edinost. Poljsko državo je priznala Ja- ponska. Poljaki izpraznujejo glasom poro- čil iz Pra^e tešinsko ozemlje v Šleziji, ki bo menda pripadlo Čehoslovaški. Bivši cesar Viljem o krivcih vojne. Dopisniku an^le^kega lista „Daily Chro- nicle" je izjavi] bivži cesar Viljem, da sta giavna krivca vojne mednarodno framazonstvo in ruska vlada, ki je hotela uničiti gnüo Avstrijo. Njegova krivda — pravj __ je jzven debatc Za svoja del« je odgovoren Bogu. Misel, da se, ga postavi pred mednarodno so- dlšče> smatra za pustno šalo. Raje se ubijem, nego bi na to pristal. Ne iz strahu pred obsodbo, ampak da obra- mm svoje dostojanstvo. Jaz nisem ho- tel vojske, hotela je nista tudi ruski car in angleški kralj. Ruska vlada je hotela vojsko. NemSki militarizem je }\ Potrebcn zaradi ruske nevarnosti, vdor skozi BelKijo upravičen, ker sta nas hotel. Anglija in Frar.cija skozi Belgij« napasti. Če se govori o meni ot samodržcu, se samo smejfm, ker so ves čas vojne delali generali z mtnoj, kar so hoteli in so postopali z menoj kakor z marijoneto. — Izgovori so dobri, če bi bili resnični! MARIBORSKE NOVICE Društvo jugoslovanskih poštnih «službencev se je ustanovilo 15. tm. v Mariboru v obrambo gmotnih in «rugih stanovskih zahtev in teienj ju- Kp?lov. poštnega «slnžbenstva. Skupna igra Nemcev in Lahov se v,d, zopet iz s,edcčega s,učaja: ^ & voz.l tudi Nemec August Blaunc, V-. a- janski uniform). Civilno obleko " vel,ko z,ve2a je ime! skritega med to vojaštvom. Lahi niso hoteli vede ,, kako je Blauner priSel med nje- ^^en je bil po]iciji. Nemške vloge so zopet začeli feati mariborski nemški odvetniki P" ^amošnjem okrožnem sodišču. Kako da Si take vloze sprejemajo ? rai D V,°J SOd ^e obhaial 17. tm. gene- ral Rudolf Majster, prvikrat v svobodni Jugoslaviji. (»Die Windischen werden scha- uen 2a pretečeno nedeljo so Nemci *>pet pričakovali, da bodo nemSko-av- stnjski letaki prišli nad Maribor ter razmetali letake: Marburg ist in Paris alS . de"tscher Besitz erklärt. Ker to "ov.co nasi Nemci U ves čas kot ne- ÜÜ Sam°P^bi umevnega oznanujejo, se čudimo, zakaj Di si povzročili stro- ške za letake in letalca. Pa menda se jim ta njihov evangelij že ne zdi pre- več siguren, zakaj te dni so resno pričakovali, da se jih nemški letalec usmili z letakij v kterih bodo čmo na belem brali, da je Maribor zopet v njihovi oblasti. Tega dogodka so se posebno veselili v nemških trgovinah, kakor so Pirhan, Worsche itd. Svojim liudem so veselo pripovedovali, češ: „da werden die Windischen schauen". Ko jih je neka slučajno navzoča Slo- venka opozorila, da Maribor ne bo nikdar nemški, so se prestrašili in so naenkrat hoteli biti dobri Slovenci. Pričakovanega leialca ni bilo, menda je že zvedel, da z nemškim Maribororr. ne bo nič. Kaznovana dvoživka. Med slo- vensko družbo je v zadnjem času za- čel zahajati neki Oerlič, ki se peča z agenturo in lastno trgovino. Sicer pa je Gerlič med Nemci Nemec, med Slovenci Siovenec, kakor mu ravno kupčija nanese. Te dni je v kavarni s Slovenci prepeval slovenski, ko pa je prišel na ulico, je tulil z Nemci — „Wacht am Rhein". Neki slovenski častnik je to dvoživko spoznal in jo naznanil. Državna policija, ki je v zadniem času napram takim tičem pričela nekam izredno milostno posto- pati, je Gerliča kaznovala samo s 40 K globe. Gospodi pri policiji očividno ni znano, koliko bi bil v takern sluča- ju Siovenec kaznovan n. pr. v Trstu. GEUSKE NOVIGE. Vedno lepše! Dne 15. tm. je svet- nik Hummel v cinkarni v Gaberjah po naročilu zopet šel po poslih v ke- mično tovarno. Nahujskani delavci pa so ga — na čelu jiin znani Divjak!— napadli, se ga hoteli dejanjsko lotiti in ga zaprli v pisarno. Ko so drugi dan prišli orožniki, so tudi te ustraho- vali, in eden je moral izjaviti, da ne bo več prišel nikdar v tovarno, da bi koga aretiral. Razmere v cinkarni smrde po boljševizmu. Sicer pa se vodi preiskava in'castiti „sodrugi" v cinkarni naj bodo prepričani, da jim niti Kristan niti dr. Lemež ne bola več pomagaia; hujskači morajo ven, red v cinkarni sc mora vzpostaviti, zato bo poskrbela c*ntralna vlada, kateri se je zadeva sporočila. T^kdar nismo bili in ne bomo proti pravičnim zahtevam delavstva, «asllja in nereda ya ne bomo več trpeli! Iz Celja se nam piše: Gredoč te dni po Karolinski ulici v Celju, sern dohitel dva rni popolnoma neznana, v Rusijo in TurČijo. Jurij gr (K»ncc prihodnjiC.) nemškem jeziku precej glasno se po- govarjajoča gospoda. Eden reče proti drugemu: „Nemški značaj mesta Celja se še vidi na nemški ijudski šoli, na kateri še vedno ponosno štrii v svet znak ccljskeya nemškega „Turnvtr- ein'a" Prepričati sem se hotel na last- ne oči o istinitosti te trditve, in sem bil zelo začuden, da se po Sestih me- seih še vedno ni odstranil izzivajoči znak celjskega „Turnvereina". Vžlgalice gospodarskega urada SHS v Celju. Glede vžigalic, katere raz^ečava veletržec gospod Anton Koienc v Celju v imenu gospodarskega urada, krožijo neutemeljene vesti. Resnici na ljubo povdarjamo, da je dobil gospod Anton Koienc od gospo- darskega urada 30 zabojev vži^alic z naročilom, razpečavati jih po raz- delniku in navodilih gosp»darskega urada, ker se urad z zamudno mani- pula:ijo in prodajo nadrobno ne more baviti. Gospod Koienc stori toraj ie, kar mu je uradnim potom naročeno. V zalogi ni imel gospod Koienc poprej nikakih vžigalic, kar je dognala preis- kava. Cena vžigalic je na debelo K 15'— za 100 škatljic, na drobno pa se prodajajo po 18 vin. škatljica, Omenimo Še, da se bode zoper raz- širjatelje zlobnih, neresničnih vesti postopalo zakonitim potom. Delni.^ka družba zdru2enih pivo- varen Žalec—-Laški trg ima 27. tm. občni zbor v Celju. Vojaško stanovanjsko druätvo v Celju je 16. tm. imelo po preteku deset let na zahtevo sJov. hišnih posestnikov v Celju obČni zbor. V odbor in za namestnike so bili izvoljeni po 3 Nemci in 2 Slovenca. Obširnejše poročamo v prihodnji števiiki. Celje. Za deželnovladnega konci- pista pri mestnem magistratu v Celju je imenovan g. Ivo. Subic. Dijaštvo kralj. drž. glmnazJje v Celju, ki je priredilo dne 6. in 9. tm. v prid Dijaški kuhinji ljudsko igro „Deseti brat", se topJo zahvaljuje gg. prof. Steblovniku in Beraniču, ki sta s svojim sodelovanjem pripomogla k lepemu uspehu in g. Goričarju za. trud, ki ga je imel s predprodajo vstopnic Hedeljski počitek se vpelje za- čenši z 20. aprilom 1919 v blajjajni- škem oddelku poštnega nrada v Celju. Odpade uplačevanje kakor tudi iz- plačevanje čekovnih poloinic in po- štnih nakaznic. Prejemale in izplače- v*le se bodo samo brzojavne nakaz- nice v brzojavnein oddelku I. nad- stropje poštnega poslopja. Celje. V IV. činovni razred je po- maknjen polieijski oficijal Franc Logar. Celje Gospod urednik, vprašamo Vas še enkrat, ali so že odpovedana stanovanja nemškim profesorjem, ka- tere še vedno vidimo hoditi po Celju in jih vidimo tudi hoditi poučevat „nadebudno" nemško mladino v „Nem- Ško hišo"? (Na to vam bo vedela pač odgovoriti stanovanjska komisija v Celju! Uredn.) Zakaj moramo še mnogi čakati na stanovanja, v katerih se še vedno udobno počutijo iz službe naše države odpuščeni profesorji in drugi?! Prl mestni elektrarni v Celju je nameščen neki Kolar, o katerem narn prihajajo od raznih strank poročila, da pri svojih opravkih v službi povsod politizira kot zagrizen nem5kutar. Kaj res nimamo zavednih naš.h Ijudi za take posle ?l Celje. Piše se nam: Vojni milijo- nar Kürbisch je prišel na zelo srečno misel (srečno zategadelj, ker mu je misel priSla ob času hudega pomanj- kanja stanovanjl), da v svoji hiSi na Gizelini cesti štev. 12 da stanovania prenarejati v — hieve. In to še povrh tik poleg bolnice Ali se je mord* za- nimala za to že kai naš» stanovanjska komisija, ozir. mestni urad?l Celje. Za strokovnega učitelja na deški meščanski Soli v Celju je ime- novan g. Ivan Černej, učitelj na Viomu. Našlm padüm tovarišem veliko nočni poziirav! Iz krogtv celjskega pešpolka smo sprejeli: Danes na Veliko noč mislimo na Vas, ki se nikoli ne povrnete, ki Vas je zadela usoda ju- nakov, ki Vam leže ktsti raztresene po svetu. Morda se vsede kaka ptičica na Va§ grob in Vam požgoli pozdrav iz domovine, Vam pripoveduje o solzah domačih. Velika noč je, hribi so oze- leneü, doline so polne evetja in petja, zvonovi vabijo k pobožni molitvi, dan vstajenja je, dan veselja. Tovariši, od- prite grobove in spreimite vroče naže solze v pozdrav, ki jih točimo preo- stali v Vaš spomin! Klub naprednih slovenskih aka- demlkov v Celju. Vsem nekdanjim tovarišem klubašem naznanjamo, da se vrši razprodaja knjig in inventarja v torek, dne 22. tm. ob pol 2. nri pop. v klubovi sobi v Narodnem domu. Kdor je zadržan, naj pooblasti kakeja tovariša. Kupljene stvari se morajo takoj odnesti in plačati. Likvidacijski odsek. Odvetnlški izptt pri višjem dež. sodišču napravil je s prav dobrim uspehom naš rojak g. dr. Šandor Hra- šovec iz Celja. Odvetniško pisarno otvori v Kozjem. Častitamo! Za mestne nbožce ctljske daro- vali sta mesto venca na grob umrlemu g. Francu Pell^-tu rodbina dr. Antona Schwaba in gospa Marija Wesiak po K 40.—. Za jugoslovanski obrambni sklad je zbral v Narodni kavarni med gosti g. cand. med. Dinko Erman 70 K. ZasačHi so pri tihotapljenjuv Nem- ško Avstrijo na celjskem kolodvoru 5 oseb iz Zajreba, ki so imele s seboj precej slanine in tobaka. Vozile so se tudi brez potnih in celo brez voznih listov. 5250 K je podarJ bivši celjski okrajni glavar dr. Frid. Lukan o priliki svojega odhoda iz Celja moštvu drž. policije v Celju. Samomor? Čujemo, da so truplo Katarine Krasnik, o kateri smo zadnjič poročali, da je izginila, našli pred ne- ka] dnevi v Savinji blizu Laškaga trga. Po 60 K kg kvasa je prodajal» trgovka Roza Debenjak v Celju. Na- znanjena je bila drž. policiji. Napaden orožnik. Dne 17. t. in. zvečer je v bližini Sv. Jožefa pri Celju neznanec napadel orožnika celjske orožn. postaje Gumzeja. Napadalcu se je posrečilo uiti in fa izsledujejo. Gumzej je lahko ranjen. Nasilnež. 17. tm. je v stanovanje Roze Beznišek v Gosp. ulici v CeljB prihrumel neki Palir z no2em v roki. 17-letnega sina Beznišekove^je z roko tepel po glavi, da je padel na tla Zakaj je divjal, ne ve nihče. Zadeva je naznanjena policiji. V vrečo zašlte kokoši je nesel v noči od 17. na 18. tm. ob pol 1. uri zjutraj čez kapucinski most neki Miha Paušer, zidar«ki mojster iz PoluL Orožniku se je zdel mož sumliiv, po- sebno še ker je podal krive navedbe- in ga je zaprl. Vsled prazniko Izide prlhodnja števllka šele v Četrtek 24. aprila. Današnjo Števllko smo kot vell- konočnc Izdali na 8 straneh, ker v torek po prazn.kih list ne more izitl. Vsled tega smo tudi uvrstlli v da- našnjo številko oglase, ki bi naj hi- šli v torkovi Številki G& trgoveem in drugim razpe- Čevalcem smo današnje številke vpo- slall po več izvodov in upamo, da bodo vs« ir.vode razprodali Zvezna tiskarna v CeljB. Stran 4. »NOVA DOBAi Štev. 38 DNEVNE NOVICE. Prvi Orijent—ekspres je vozil 17. tm. zjutraj skozi Ljubljano. Vozil bo vsak dan. Zakaj ni sladkorja? Preiskava proti sladkornim tovarnam v Vojvodini se je končala z ugotovitvo, da se je pokvarilo v teh tovarnah 12.000 va- gonov sladkorne pese, ker tovarne niso dobile pravočasno na razpolago pre~ moga za obratovanje. Vozni tarlti za osebni in prtljažni promet na Južni železnici so se z 18. tm. zvišali za 200%. Imenovanja v politični službi. Koncipistora pri okrajnem glavarstvu v Celju sta imenovana dr. Franc Hra- šovec in dr. lv. Vidmar. — V IX. či- novni razred je pomaknjen ok. tajnik Fr. Roš v Celju. — Okrajnim tajnikom so imenovani: Fr. Markes v Konjicah, Fr. Babič v Mariboru, Miroslav Ple- teršek v Slov. gradcu in Jože Pirš v Ptuju. Kosti Zrinjskega in Frankopan, znanih hrvaških narodnih mučenikov, prepeljejo še pred 30. tm. iz Nemške Avstrije na Hrvatsko. Regent Aleksander obišče v do- glednem času Slovenijo, posebej Lju- bljano. Govori se, da pride obiskat tudi Celje in Maribor. Iz Višjega šolskega sveta. Za predsednika je imenovan prof. Fr. Vad- nal, za podpredsednika prof. Iv. Gafe- nauer. Društvo lastnikov tlskarn v Slo- venlji je na svojem občnem zboru 10. tm. ugotovilo, da so tiskarji vsled zvi- šanja plač uslužbencern primorani zvi- šati cene tiskovinam. — Protestiralo je proti temu, da naša deželna vlada daje naročila za tiskovine tiskarnam v Nemški Avstriji. — Protestiralo je je proti ustanovitvi tiskarne prometnega žel. urada kot državne tiskarne. — Zahtevalo je, da tiskarstvo ostane še nadalje koncesijonirana obrt. „Demokratsko izdavačko deoni- Čko društvo" za izdajanje časopisov in knjig se fe osnovalo v Beogradu s kapitalom 700.000 din. (±= 2,100.000 K). Izda se 7000 delnic po 100 dinarjev. V prvi vrsti se bo začel izdajati v Beogradu velik demokratski dnevnik. Poverjeništvo za socijalno skrb üraduje od 15. aprila dalje od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne nepre- trgoma. Vložišče je odprto od 8. do 12. ure dopoldne. Stranke se spreje- majo ob delavnikih od pol 11. do 12. ure dopoldne; poverjenik pa sprejema stranke le ob torkih, četrtkih in sobo- tah od 10. do 12. ure dopoldne. DOPiSI. Žalec. V pondeljek dne 14. t. m. se je vršil ustanovni zbor ženskega telovadnega odseka „Sokol" v Žalcu. — Z delovanjem je price! odsek pred dvemi meseci ter lepo napreduje. — Telovadba se vrši redno trikrat na teden pod vodstvom vad. zbora Sokola. Razveseljiv je pojav,' da narašča vrsta telovadk; povdarjati pa moramo, da marljivo posečajo telo- vadbo gospe, kar osobito vzpodbuja mlajše telovadke k sokolskemu delu. Za starostko je izvoljena sestra Kodretova, ki je sokolskim krogom v Savinski dolini znana še Uza pred- voinih časov kot marljiva sodelavka Žen. telov. odseka na Vranskem. Tudi odbor je sestavljen iz delazmožnih, mladih in za sokolsko stvar gorečih moči, vsled česar smo trdno uverjeni, da bo skrbel za širjenje sokolske misli med narodnim ženstvom. Odseku želi mo najlepših uspehov v telovadnici. V to ime: „Pomozi Bog i sreča juna- ška1! Nazdar! Žalec. Gospod urednik, vprašam Vas, ali je dovoljeno, da prodaja mesar meso, katero je plačal živo težo po 8 K kilo, po 20 K? Ali morda kolje samo za vojne dobičkarje, zakaj za nas revno ljudstvo so take cene seveda nedosežne. Vesele praznike! (Morda Vam na Vase vprašanje ve odgovoriti okr. glavarstvo ali pa dr- žavno pravdništvo. Uredn.) Ljubno. V „Novi Dobi" z dne 5. tm. smo čitali zanimive stvari iz našega gorskega trga. Da pa ne pride naš narodni trg v drugih krajih radi radi nemškutarije ob ugled, naj bode resnici na Ijubo sledeče v pojasnilo. V Ljubnem ni razen zadnjič imenova- nih treh nemškutarjev nobenega. Tudi nismo podpisali, naj bode Inžek gerent. Res je pa, da smo podpisali prošnjo, naj se naš občinski odbor razpusti, brez vsakega vpliva od strani nemšku- tarjev in edino-le iz stvarnih razlogov. Brez nemškutarjev Fludernika, Šerbela in Podpečana zahtevamo, da politična oblast nam stem, da razpusti občinski odbor, ustreže in nam sama imenuje gerenta, ki bo delal v korist občanov. V Slovenjgradcu ima 21. tm. ob 11. uri dop. Jugoslov. strokovna zveza zborovanje v restavraciji pri Jugoslaviji. Iz Marbeka. Za šolske voditelje so imenovani: na Muti Womer, v Mar- beku Lešnik, v Vuhredu Robič, v Rem- šniku Kavčič, v Breznem Krajnik, pod Veljko Brglez. ,: Št. Jur ob Pesnici. Tu se je vršil 13. tm. velik narodni shod. Dr. Vladimir Sernec iz Maribora je temeljito zavrnii vse laži znanega nemškega Ietaka. Ljudstvo je njegova izvajanja z zani- manjem poslušalo. Naš kraj je bil še neaavno gnezdo nemškutarske zagrizenosti. Opažamo počasen, a sigu- ren preobrat. Ljutomer. Namesto nadučitelja Jos. Rajšpa je imenovan za nadzornika v obr.očju po!. okraja ljutomerskega, sodnega okraja šentlenarčkega in za obmejene sole v radgonskem okraju g. Ivan Koropec, nadučitelj v Velenju. Iz Ormoža. (Še s shoda SLS.) Na shodu 6. aprila je nastopil tudi g. Janko Meško iz Lahonec, ki je napadal oblasti radi davkov. V svojem govoru je trdil, da davčna oblast predpisuje revežem velike, bogatašem pa manjše davke, kar je seveda očitna neresnica. Davčna okrajna oblast na Ptuju se ravna po navodilih deželne vlade v Ljubljani, v kateri imajo vendar pristaši VLS odločujočo besedo., Nadalje pa je za davčno oblast merodajno to, kar poročajo različna oblastva o dohodkih posameznikov. Nobena oblast ni vse- gavedna, pa tudi davčna oblast ne. Da je ta hujskajoči govor žel med poslušalci veliko priznanje, si lahko mislimo. Krono govorniškega uspeha pa je dosegel g. Meško s svojimi iz- vajanji, da je naša država Jugoslavia nepoštena, ker zahteva od svojih dr- žavljanov davke, do katerih nima pra- vice. Davke iz 1. 1917 bi imela pravico pobirati edino Avstrija, ker pa je več ni, nima nihče pravice. MeSko si je nazadnje privoščil kot učinkovit konec poziv: „Nepoštenih davkov ne plačamo, ne plačajte jihP' Človek se pri takem govoru zares mora prijeti za glavo in vprašati, ali to v istini govori Jugoslo- van in povrhu tega še poslanec. Ali ne čutite, da vodi to v anarhijo in bolj- ševizem? Dvomimo, da so se ostali govorniki strinjali s temi izvajanji, in tudi od vodstva SLS g. Meško ne bo dobil zlate kolajne. Toda ali je s tern zmanjšan poguben učinek pri poslu- šalcih!? Rogaška Slatina. Provizornim zdravniškim kopališkim nadzornikom je imenovan Slovenec dr. Fr. Kolterer. Vodstvo in nadzorstvo dijetetične ku- hinje je poverjeno dr. Lavriču. Ustano- vi se zdraviilška komisija 5 članov. Državni zdraviuški nadzornik je rav- natelj Fr. Herg. Skušalo se bo od 1. maja do 30. septembra upeljati na progi Grobelno — Rogatec že tretji vlak. Rogatec. Gospod urednik, veste, česa si želimo? Da bi nas prav kmalu na naši železniški progi Grobelno-Ro- gatec obiskal kak zastopnik naše že- lezniške uprave. Napisov na postajah, kjer so bili dosedaj samonemški, sploh ni. Ker je tudi izklicevanje od dobre volje sprevodnika odvisno, si Iahko mislite, kako prijetno je onemu, ki se vozi prvič po naši lepi dolini mimo trgov in vasi in ne ve, kje bi izstopil. Ko pride do nas, ga opozori šele dej- stvo, da izstopi vse iz vlaka, na to, da js v Rogatcu. Posebno obe postaji Rogatec in Rogaška slatina se odliku- jete po svojih napisih. Pa ne, da bi oba postajenačelnika morebiti mislila z drugimi našimi nemškutarji, da bo zopet drugače? To bi bilo res prelepo od obeh! Prosimo Vas torej, gospod urednik, sporočite to našo željo v Lju- bljano s prošnjo, da kmalu pride kdo z železno metlo, ter pomete vse, Cesar ne rabimo, k naširn ljubim sosedom! Slov. Bistrica. (Roparski napad). 5. tm. je posestnik v Vrholah Jožef Ki- tek, zasači! na podstrešju svoje hiše neznanega tatu. Ta je Kiteka z boda- lom dvakrat zabodel v prsi. Kiteka so smrtnonevarno ranjenega odpeljali v mariborsko bolnišnico. Zločinca za- sledujejo. Slov. Bistrica. Gostilno v Narod- nem Domu je prevzel s 1. aprilom g. Žuraj in nam 2e v tern kratkem času spremenil gostilno v res prijeten Na- rodni Dom, zato bi zaslužila, da jo Slovenci tudi obiskujejo, saj imamo tarn sedaj tudi vsled prijaznosti gdč. Žurajeve vzorno urejeno Čitalnico, kjer so na razpolago vsi slovenski časopisi in tudi boljši hrvaški in nem- ški. — Z lalostjo pa moramo kon?.ta- tirati, da odborniki „Posojilnice" nočejo odstraniti z našega Narodnega Doma sramotnega napisa hotel „Avstrija", ampak se še vedno izgovarjajo; enkrat jim je premrzlo, drugič nimajo zato potrebnega denarja, potem zopet ne dobijo delavca itd. Mogoče pa go- spodje še čakajo na hvaležno priznanje Karla? Pa on je že v Svici. Reprezen- tanta Posojilnice sta odvetnik dr. Lemež in poslanec Peter Novak. Slov. Bistrica. Čujemo, da 9e v Črešnjevcu, domovini večnega kandi- data Kresnika, poteguje za mesto uči- teljice tamženameščenaRober. Znana je vsled svojega prijateljstva s Kresnikom, zaradi Cesar je nihče ne mara; znano je dalje, da je zastrupljala otroke že v drugern razredu z nemščino; znano je, da ni manjkala na nobeni Sulve- reinski veselici pri nas ali na Prager- skem, da je za to družbo na njen „cvetlični dan" celo prodajala cvetice; znano je, da nemškutari še sedai z otroci, ki so prišli z bivše nemške sole na Pragerskem v črešnjevsko, še danes govori nemški, dasi so ot- roci samih slovenskih staršev; znano je, da otrokom še zdaj zapoveduje v krasni slovenščini: „drži pappen!" Sploh pa govorijo v Črešnjevcu samo pri treh hišah nemški: pri Kresniku, Roberjevih in pri šolskem slugi, ki ima obenem pošto. Tudi temu Kres- nikova protekcija ne bo več pomagala. Od višjega šolskega sveta pa zahteva- mo, da nam da sem-kaj zares narodno zavedno učiteljico in Roberco odločno odklanjamo. PoljČiine. Dne 23. tm. se je vršil občni zbor tukajšnje C. M. podružnice (Dravinjska podružnica). Udeležilo se ga je celih 8 oseb, kljub temu, da imamo tukaj: slovensko šestrazrednico, na postaji menda 6 slov. uradnikov, zavedne kmete in delavce. Tako sra- motne udeležbe še ni bilo pri nobe- nem občnem zboru te podružnice, ka- kor ravno v letu našega vstajenja. Ali se naj tako naglo vgnezdi mlačnost v naše narodne vrste ? Dovolj imamo zdaj pri nas inteligence, katere dol- žnost je, da gre med ljudstvo in budi ter širi zavednost. Opl:tnica. Naše ljudstvo se ža! preslabo zaveda velikega preobrata, ki se je zgodil. Še vedno si brusijo med njim svoje strupene jezike ljudje, ki so se napili Štaj>rčevega strupa. Prav jim pridejo še neurejene razmere, visoke cene, slaba plača za težake, ki ne zaslužijo na dan niti za 1 kg moke, katera stane 5 do 8 K. Tudi še vedno hodijo k' nam si nabirat živil razni tukajšnji rojaki, ki prebivajo v Nemški Avstriji, pa ob priliki prihoda semkaj hujskajo ljudstvo proti naši mladi dr- žavi. Prebivalstvo je tudi ogorčeno nad postopanjem oskrbništva Windisch- graetzovih zemljišč v naši občini. Prej so dobivali kmetje in več ko 100 rodbin brez lastne zemlje od graščine zemljo v najem, letos pa nič. Zato zahtevajo nujno rešitev te zadeve v smislu naredbe o agrarni reformi tudi pri nas. Ljudstvo je tudi razburjeno, ker graščina da pridno sekati gozdove. Da se da ljudstvu prilika, glasno in odločno povedati svoje zahteve, in da se ga na drugi strani pobči o pomenu nove države, sklicuje prostovoljno gasilno društvo skupno z društvom .,Sloga" za belo nedeljo 27. aprila t. 1. ob 3. uri pop. velik narodni shod, na katerem se bo razpravljalo o preo- bratu, o naši mladi državi, o valuti, o agrarni reformi ter o drugih gospo- darskih vprašanjih. Žiče. Vendar je končno odpuščen iz službe SHS znani nemškutar, nad- učite-]j Jos. Tschutschek (p. d. Čuček). V Vldmu ob Savi je 6. tm. umrl župnik in bivši, dekan Henrik Verk, star 73 let. ' Zidani most. Tukajšnja podružnica Zveze jugoslovanskih železničarjev je prejela od kluba slov. napr. akademi- kov v Celju v dar knjižnico, obstoječo iz nad 100 leposlovnih in znanstvenih knjig. Za ta velikodušen dar se po- družnica klubu iskreno zahvaljuje. IZ JUGOSLOYANSKE DEMOKRATSKE STRANKE. Zborovanie zaupnikov JDS v Ljubljani, ki se je imelo vrSiti 27. tm., se je z ozirom na željo mnogih srbskih in hrvatskih poslancev demokratske stranke, med njimi ministrov Pribiče- viča, Daniloviča, dr. Kramerja itd., da bi se udeležili zborovanja, preložilo na 11. maja. Organizacije naj vse ukre- nejo, da se udeleže zborovanja,' ki bo impozantno, poleg zaupnikov, ki imajo glasovalno pravico, tudi drugi člani organizacij. Sv. Lenart y Slov. Gor. JDS je priredila 13. tm. tukaj velik ljudski shod. Preds. kraj. org. JDS dr. Oorišek je otvori! zborpvanje ter dal besedo poslancu Voglarju, ki je z jasnimi beaedami razjasnil naš zunanji in notranji politični položaj, govoril o rovanju lačnih Nemcev proti obstoju našega kraljestva, proti Srbom in proti naši dinastiji. Olobok utis je napravila na poslušalce slika o zaslugah Srbov in njihovega kralja za našo osvobodi- tev in ujedinjenje. Zlasti pa je zani- malo vprašanje agrarne reforme, valute in vojnega posojila. Ker Ieži kliuč do reäitve teh vprašanj v Demokratskern klubu, ki obstoji iz 140 poslancev JDS, je pozval govornik zlasti kmečko ljudstvo, naj se organizira in skuša dobiti potom krajevnih odborov JDS vpliv na parlamentarni klub. Dr. Gori- šek je jako nazorno in poučno naslikal stanje naše sedajne valute in potrebo Štev. 38 »NOVA D 0 B A« Straw 5. da se odvrne nadaljno preplavljenje naše zemlje po nemSkih kronah. Bivši poslanec Roškar ni našel milosti pred SLS, ker ga je kot po- slanca črtala. ;o je seveda stvar nje- gove stranke. Čudno pa je, da so na nedeijskem shodu skušali pristaši SLS zvaüti krivdo na tem na našo stranko. Poslanec Voglar jih ie čisto pravilno zavrnil, čeS, da so se obrnili na popol- noma napačen naslov. Tozadevno naj zahtevajo od vodstva lastne stranke pojasnila, zakaj je vodilo za nos svo- .iega kmetskega poslanca. Ljudska shoda JDS v Ptuju in Središču sta se zvršila ob veliki ude- e2bi- Zaradi pomanjkanja prostora smo morali poročilo odložiti za prihodnjo Stevilko. Kaj hoče naša stranka? „Riječ SHS" pise: Stranka JDS mora naravno pobiiati vse one, ki stoje na potu njeni Pohtiki in se ne bo strašila boja. V aanaäniih razmerah pa, ko je treba "stvarjati državo, bo vedela svoje s.raiuine žrtvovati višjim interesom. Hosteno bo sodelovala z vsemi, ki so volJm, pomagati regiti dorovino iz sedajne krize in jo privesti na pot zdravega razvoja, sodelovala v narodu, v začasnem parlatnentu, v vladi. To anes zahtevajo najvišji narodni inte- resil N.esmiselno je zato, če se neka- teri boje, da bo stranka, ko se okrepi, skušala povsod, kjer bi mogla, kazati svojo nadvlado. Res pa je, da bo, čim K^pkejša bo, tem odločnejše zatirala vse destruktivne elemente, ki delajo "a razrusenje države SHS. Ti i.majo WZTOk> da se boje njenega ojačanja." lnSNA 0BRT' «"Hi RODNO GOSP0DARSTV0. töekaj o obt»tni$ki (Poro«l« predSednika 2veze ohnm Jke 7hH PanCa na °bČnem zboru čevlJar- kC Zadru^vCelju dne 16. marca 1919.) Zgodovina nas pelje nazaj do 14. stoletja da vidimo prvo gibanje obrt- nega ah srednjega stanu. Takrat s0 ;Sanovile Prve „Innunge ali Zunfti" kot združitve srednjega stanu in te so «rale v ,avnem življenju veliko in ^«too vlogo. Mojstri s svojimi zgo- ^v-nskirni uredbami so uživali velik «Sled. Pomočnik s pomočniškim pis- mom ,n popotno palico je bil povsodi -obrodogel gost in , slastjo slišimo Pravlj.ce o lepih šegah obrtnega va- jtnca. Riband''"I*' Pa Je 'ok časa, stanovsko post t'nmtereSdrŽaVe' da s* vse obrtnik mora biti \ a ' t ,samost<>jen « •«-»]. - .L S: 7arU8e: strani je to odgovaria.ln *o.-' . ni n-rugi Pa ^ d^l-^tnikov, s^nogra.vozaizdajonap^^1: stav, v kater.h se ugotovijo go,podar ski in socijalni haski. Vodstvo zdr države ve, da je obrtništvo državna hrbtenica in da je blagostanje v tisti državi, ki ima močen obrtni stan na 2dravi gospodarski podlagi. Potom obrt- nih in produktivnih zadrug, obrt po- sPešujočem uradu, obrtne zbornice in er>akih obrtnih naprav se da za obrtni obstanek in napredek marsikaj storiti, Je država naklonjena in če vlada "!e<* obrtniki stanovska in odkritosrčna °brtn* Politika. izpo ]rtn° pravo se ie časuprimerno dru^e leValo> "stvarjene obrtne za- krflffft Z obširnim in začrtanim delo- Kr°gom uživain • x ¦ v«jo javnopravni znacai. Ustvarile so se zveze obrtnih zadrug, ki imajo višji delokrog in ki morejo vsled tega na gospodarskem polju zgraditi močne naprave, ki pridejo kot gospodarske organizacije celemu stanu v korist. Vsak človek je kovač svoje sreče. Kakor nam je dal Bog oči, da gledamo, jezik, da govorimo, in srce, da čutimo, tako nam je dalo obrtno pravo insti- tucije, da se jih poslužimo, da si sta- novski položaj izboljšamo in da se organiziramo. Če ima človek zdrave oči, pa noče gledati, dela krivico edi- nole sebi. In kaj rabimo mi za našo izpo- polnitev? Zmožnost v svoji stroki, materijal za izvrševanje svoje obrti, solventno odjemalstvo, za obrtni obrat zdrav kredit in v bolehnosti ali one- moglosti pomoč. Dokler smo delazmožni, radi produciramo in kot produktivni stan smemo zahtevati vsestransko svoje pravice. Do bomo pa deležni dobav, moramo poprej izpolniti svoje dolŽ- nosti. Da dobimo vpliv v javnopravne in politične zastope — vsak obrtnik rabi gospodarske, pravne, komercijelne in karitativne pomoči — se nam je treba združiti v „Obrtna društva". Vsak sodn. okr. bi imel svoje društvo, v katerem naj delajo sposobni, agilni in uplivni obrtniki. Politično okrožje si pa iz delegatov obrtnega društva sestavi Obrtno društvo višjega reda. Za območje cele Slovenije bi se iz delegatov zad- njega društva konstituiralo deželno društvo s sedežem v Ljubljani. Štatut za delokrog vsakega društva stoji interesentom ha razpolago. To bodo naše bodoče stanovske upravne združbe. Treba nam je obrtnega glasila, zato se je ustanovil konzorcij, ki bo zalagal „Obrtni vestnik", koledarje, obrtne reklame, obrtne tiskovine in obrtne knjige. Iz .stanovskega časopisa bi se učili, tarn bi potožili svoje težnje, izvedeli o dobavi surovin in oddaji naših izdelkov. Obrtni list prične izha- jati že s 1. aprilom tl. v Ljubljani.*) Treba je sklepati o obrtno nada- Ijevalnih šolah ter naobrazbi vajeništva. V Celju imate zdravo, dobro raz- vito kreditno zadrugo, poslužite se je! Sklepajte o ustanovitvi trgovske in obrtne zbornice za Štajersko v Celju. Sklepajte o tem, da se zaplenjeno us'nje razpečava edino Ie med čevljarske mojstre, ne pa med neupravičene ljudi, ki z istim verižijo. Povabim Vas, da pristopi zadruga kot članica k Zvezi južnoštajerskih obrtnih zadrug in ob~ ljubljam Vam, da hoče ta zastopati Vase stanovske interese. Nujno je po- trebno stanovsko gibanje, in če bo vladala stanovska zavest, sem prepri- čan, da nam je odločena boljša bo- dočnost. Žganega apna ima na razpolago 20 vagonov Urad za pospeševanje obrti po originalnih tovarniških cenah. Reflektanti na to apno naj priglasiio svoje zahteve nemudoma na omenjeni urad, Dunajska cesta St.. 22 Če se reflektanti ne oglasijo do 23. tm., se bo izdalo dovoljenje za izvoz preko državne meje. Apno se oddaja samo v celih vagonih. Zadnja porocila Državno posojilo. Zagreb, 17. aprila. Od vseh strani Pnhajajo vesti o številnem podpiso- vanju državnega posojila. Da se je razpisalo v kronah, je ugodno za našo valuta Da se je obrnil fin. minister za Posojilo na narod in ne na inozemstvo, je ugodno že vsled ^ega, ker ostanejo obresti doma. *) Med tem je prva Stev. že izšla. Op. ured. Wilson odločno za našo pravlco do Reke. Lahi groze. Lucern, 16. aprila. („Slov. Nar.") Pri rnirovnih pogajanjih je Wilson v torek izjavil, da vztraja pri zahtevi, da pripada Reka kraljevini SHS. Fran- cija in Anglija se ne protivita, ker stojita na stališču londonske pogodbe. Lahi groze zopet, da zapuste konfe- renco. Antanta jim ponuja koncesije v Mali Aziji. Prevladuje mnenje, da pri- padeta Dalmacija in Reka Jugoslaviji' Trst, Gorica in Pulj pa Italiji z oboje- stranskimi garancijami za avtonomijo narodnih manjšin. Na Bavarskem mir. LDU Monakovo, 17. apr. (DKU) V mestu vlada mir. Semintja se še čuje kak strel. Francoska zbornica izrekla zaupanje vladi. LDU Pariz, 17, apr. (DKU) Reuter- jev urad poroča: Po razpravi o mirov- nih pogojih je poslanska zbornica iz- rekla vladi s 360 proti 121 glasovom svoje zaupanje. Wilson in njegovi nasprotnikl. LDU Berlin, 17. apr. (DKU) Iz Pa- riza poročajo, da se je Wilson korak za korakom umaknil v mirovnem vpra- šanju pred amerikanskimi in evropskimi nasprotniki. N jegovemu amerikanskemu nacijonalizmu se je ugodilo zlasti z ozi- rom na izpopolnitev zveze narodov, s čimur se razlaga njegov popust v prid Franciji v vprašanju Saarske kotline ter preobrat v njegovem stališču na- pram vojni odgovornosti. Književnost. Guglielmo Ferrero: Mlada Ev- ropa II. Primili smo drugu knjigu čuvenih Ferrerovih studija o Mladoj Evropi. Ova knjiga sadržaje dva gran- diozna opisa Moskve i Londona, koja bujnošču pjesniČkog poleta i bogat- stvom psiholoških opažanja zauzimaju prvo mjesto u savremenoj turističkoj literaturi. Djelo je preveo Arsen Wenzelides. Knjiga je izašla nakladom „Juga" u znanstvenoj kolekciji „Vidici i putovi". Cijena 6 K, dok prva i druga knjiga stoje zajedno 11 K. — Knjiga se dobije u svim boljim knji- žarama, a i direktno kod nakladnog zavoda „Jug", Zagreb, llica 7. Kod pojedinih naručaba treba pridodati iznos za poštarinu. Izašao je 7. broj „Plamena". „Plamen" je neodvisni forum za reša- vanje svih kulturnih problema, a cena mu je po broju 2 kr. Pretplata na 12 brojeva 20 kruna. Naklada Juga. Uredništvo i administracija: Zagreb llica 7. 1. Ferd. Seldl, kod naj se potegne pravična državna meja nad Jugo- slavijo in Italijo ? Cena 1 K. Ponatisk daljšega članka, ki ga je priobčil Slov. Nar. meseca februarja letos. Avtor je opremil ponatisk s preglednim geolo- škim zemljevidom, obsegajoČim skoro vse ozemlje slovenskega dela Jugo- slavije. Ker je potrebno, da se o vpra- šanju naše zapadne meje vsakdo ko- likor rnoči dobro pouči, zatorej toplo priporočamo našim razumnikom to brošuro, ki je pisana jasno in prepri- čevalno. RAZNE VESTI. O železniški nesreči pri Sevnid se naknadno poroča, da se nesreča ni zgodila vsled eksplozije bencina, am- pak vsled vnetja smodnika, ki ga je neka ženska hotela vtihotapiti iz Lju- bljane na Hrvaško. Ženska je^bila ta- koj mrtva. Mrtev je tudi še en potnik, 29 pa je ranjenih. Premog dražji. Z ozirom na zvi- Šanje plač delavstvu je trboveljska premogokopna družba bila prim.rana zvišati cene premogu: za 1 vagon de- belega premoga od 882 K na 1114 K, drobnega od 742 na 1024 K. Krsto Pavletič, predsednik „Matice Hrvatske1', je 9. tm. v Zagrebu umrl. Bil je profesor, kremenit narodni značaj. Vzidane srebrnine in zlatnine. V ferchtensteinski graščini ogrskega kneza Nikolaja Esterhazija je našla komisija te dni vzidane zaklade ogro- mne vrednosti: denar, srebrne sklede in case, bokal, velik kakor odrasel človek, okrašen z dragimi kamni, še iz dobe Matija Korvina. Dognalo se je, da je bilo vse vzidano kvečemu pred 2 tedni. General Mangin je glasom poro- cila iz Pariza imenovan za generalisima vzhodnih ententnih armad proti bolj- ševizmu. Mangin je Francoz, znan kot eden najboljših generalov. Proslavil se je že v prvi bitki ob Marni; lani je prvi prebil nemško fronto in povzročil, da se Nemci na umiku niso več usta- vili. Znan je kot organizator francoskih kolonijalnih Čet. Njegovo prijazno obče- vanje z moštvom je znano. Kako nemško vojaštvo vodi za nos nemško ljudstvo. Našim oblasiim v Mariboru je prišlo v roke pismo ne- kega nemškega častnika, ki „straži" mejo pri Halbenrainu. To pismo je zna- čilen dokaz za brezvestnost in podlost nemških politikov in nemške soldateske, zato objavimo nastopna najznačilnejša mesta iz pisma: „Mi živimo tu v res- nici kakor v paradižu, kajti tu spodaj pri bedastih nemških kmetih ne de- lamo drugega nego pijemo, jemo, lju- bimo in spimo. Tako branimo nemška tla in kmetje so še veseli, da nas mo- rejo pitati. Imamo slovitega dr. Kam- nikerja, nekaj uradnikov, učiteljev in poštarjev. Ti drže z nami in popivajo z nami, da je groza. Tu v Halbenrainu je poštar, ki je kmete tako preplašil pred Jugoslovani, s katerimi pa bi se kmetje radi sporazumeli, da smo se morali od smeha valjati po tleh. Kmetje verujejo seveda vse pravljice o Jugo- slovanih ter nas pitajo in napajajo, da je veselje. Mislim na tebe in tisoč dru- gih častnikov v Gradcu, kako morate stradati in ne veste kaj začeti. Pridi vendar semkaj in zbobnaj še kak tisoč častnikov skupaj ter pridi v to lepo pokraji-o. Strahu pred streljanjem ti ni treba imeti. Ako streljamo, streljamo v zrak in še to opravi moštvo. Mi sedimo mirno zadaj, pijemo vino, jemo preka- jeno svinjinb in pustimo Jugoslovane sploh v miru. Za jesti je že za tisoč drugih častnikov in moštva. In končno ako nam bodo kmetje vse do zadnjega oddalj, potem gremo kakor kobilice dal je proti ogrski deželi. .. Ako bine bilo nas in par zagrizenih advokatov, bi se kmetje že davno z Jugoslovani sporazumeli. Kajti kaj jim more ponu- diti Nemška Avstrija? Lakoto in bedo, ničvreden denar in še več častnikov in vojakov. To je vse, kar se imajo. Končno kličem: živel vojaški stan, do- kler bomo imeli tako bedaste nemške kmete!" Imenitno znajo ti nemški ofi- cirčki, kaj?! Kupim dobro ohranjeno moško kolo. Po- nudbe na Zajc, Oaberje 130, Celje. 563 1 iščem pnsojilo 50.000 kron na po- sestvo vredno 150.000 K- Ponudbe na uprav- niStvo. 562 3-1 Pisalni stroj se kupi. Cenjene ponudbe pod »Stroj« na Anončno ekspedicijo Al. Ma- telič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1. 36716-15 Trgonskega vajenca z primerno Sol- sko izobrazbo, sprejme takoj tvrdka Norb. Zanier & sin v Sv. Petru v Sav. doi. 537 3-3 Karbid ima v zalogi po ugodnih cenah Drago Herzog, Celje. 550 5-2 Sedlo in dvoie vpreg se proda po zmerni ceni. — Vpraša se na Teharjih 5t. 30. 572 1 Strai t »N«VA Y) €) K A«. Štev. 3* A 4/19/12. Dražbeni ok lie« Na predlog dedičev po dne 11. ja- nuarja 1919 umrlem Antonu Zupančič, usnjarju v Radečah in njegove vdove Antonije Zupančič v Radcčah se bodejo dne 29. aprila 1919 ob 9. uri dopoldne v Radečah pri Zidanem mostu potom prostovoljne javne dražbe I. oddale v zakup a) neprimičnine vl. štev. 30, 50 in 272, k. o. Radeče (izvzemši prc štev. 317/14 vrt), usnjarna h. št. 87 v Radečah z enonadstropno hišo in delavnico z vodno močjo, dvo- riščem, gospodarskimi poslopji in pri- tiklino (S miz, 6 pamov, stelaze, Walch- fass, Glanzmaschine, Walzmaschine) za dobo osem let, izklicna cena 5000 K letno, b) zemljišče vl. 5tev. 323 in 265, \ k. o. Radečc (skedenj, kozolec, njive, -j travnik) za dobo enega leta, izklicna cena 400 K; II. prodale premičnine (usnjarsko orodje, Riesenwalzmaschine ,,Vindo- bona", Schleudermaschine CM1, 150 kg konopra,sčetine, kozlovine, ovčja volna, 47 sodov, krava, konj, konjske oprave, kočija, tri dru^i vozovi itd. v cenilni vrednosti 50.000 K. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zakupojemalec usnjarne mora jbo- ložiti na dan dražbe varščino v znesku 10.000 K v roke sodnega komisarja, ravnotako se ima tedaj plačati polletna zakupnina od usnjarne in vsa zakup- nina za zemljišči sub b tcr izkupilo za premičnine. Zakupodajalci si pridržijo pravico, oddajo v zakup tekom 3 dni potrditi ali odklonUi. 566 2—1 Ostali dražbeni pogoji in druge listine o zgoraj navedehih predmetih, se lahko vpogledajo pri sodniji (soba štev. 2) ali pri sodnemu komisarju notarju Fran Burger v Radečah. Ürajsia sosinija v MkM, odd. 1., dne 12. aprila 1919. Poslano. Zaiožba Kleinmayr ^ Bamberg v Ljubljani se usoja p. n. občinstvu na- znaniti, da pripravlja izdajo velikega slovenskega vzornega spisovnika izpod peresa gospoda profesorja Henrika Pod- krajška. Spisovnik, okoli 350 — 400 strani, bo v kratkem izšel in bo ob- segal izbrano zbirko pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. lzkratka spisovnik bo neizogiben rio- treben svetovalec v vs*h vprašanjih in pravnih zadevajočih ^ospodarski prom et. IMaročila pred izdajo, ki so po- trebna spričo majhne naklade zaradi težkcč pri nabavi pnpirja, sprejemajo vse knjigarne. 50fc 3—i Listnica urednlštva. SIüv. Bisirica: Dotičnik je zave- den naš človek. — Vojak, Celje: Ve- sel: nas, da ste navdušen Jugoslovan. Čitajt?, izobrazujte se, d:\ se izpopol- nite! Za pesmi pa žal nimamo prostora! Ormoz : Oprostite, ampak za take zadevice se ne bomo prekljali. Če bi odgovarjali na vsak neumen napad v »Stiaži« ali clrugih listih, bi po nepo- trebnem tratili prostor! Kaj drugega! Zdravo! Pfoda s@ velik gostilniški štedilnik. Pečnice in železnina so dobro ohranjeni. VpraŠa naj se pri g. Vilkc Kukecu (Pivovarna) Žaiec. 556 2 -2 in vsake vrste zemljiščnih pridelkov kupuje in prodaja koncesijonirana po- slovnica I. \ rebil in dr., Zagreb, Ni- količeva ulica šttv. 10. 568 1 la*yovina & spacer5jsktsrs zeSvsäms pradttlki« KINO GABEBJE Sabots 19.. anedeSja 20,, tsoFudeäjefe 21.5 torek 22., Senzaciijonalno I 4 dni Boj prafi trgooini z beliini sužnjami Silno pretresljiva ljub&vna žaloigra v 6 delih. Za mJadino n^primerno. raehan.stavbeno ključavničarstvo žeiez. konstrukcijska delavaica sodKO zaprisežen zvedenec CELJE GraSka ccsta 47 Telefon St. 10 riraska VIII Uradno lconcesijonira»a insialacija uodouodoy. Prcvzetje vseh vodOToduih naprar, oprcma kopatnik sob in klosetov. Izdclovanje žičnih mrež /a ogrujo vrtor, travnikov, gozdor, parkor ltd Popravila aTrtomobiloY. Izdclovanjc mostnlh tehtnic. PopraTila decimalnlb in ccntlmalnih tetatMic Preizkušuja vseh tehtnic in uteži. 457 —1 Sedi^^ska ki f ape« CÄ& * 245 104-30 %I|%ä uiica štev. iß. špecepijslia blBgafsr usalsoupstns borue m obleke, s lisits- risni si lotiliQ ^saSido too usetesfno blop sain. 242 104-32 ^M^KBh ^^H _)Hh BjeHB , ^HKmk h^BI HRB a^HI BI^BB™^?* Bfl9 ^BBh wha HBHi ^HH9 ^^^H ^^h '¦ inozemskega $ukna in hlačevine za moške ofoleke, volne, cefirja in pisane tkanine za ženske obleke, belega in pisanega platna, šifonov in raznega drugega blaga je clospelo ter se prodaja po čisto ¦ nizkih cenah v yeletrgovini in razpošiljalni ¦ R. Stermecki y Celju in sicer na drobno v pri- tličiu, na debelo pa po celem prvem nadstropju. Štev. 38 »NOVA DOBA« Strin 7. Celie ran]u toda le toliico časa, da se zaioga raz- proda. 549 3-2 Litoželezen steber za staube nov', 3 metre visok, 160 mm debel, ter večje število stoFiii toda poiibnih oken jn urat ima na prodaj jOMp Kostan]šBht trgoaec v Gornjem (FBlU. 551 3-2 QoSpodiClil«! išče Ehrano in stanovanje pri boljši rodbini. Sprejme eventu- elno tudi eamo stanovanje z zajutrkom. Ponudbe prosi pod: „Kniigovodkinja" na upravništvo lista. 536 3—3 SPfftffttfflsiin ftp zaradi selitve BTB'liPwajO 96 nove jn tudi malo ponošene obleke za gospode, svršniki, cevlji, povrhni čevlji, vse iz najboljšegn sukna za osebo srednje veličine. Poizve se skoz prijaznost graščine Gutenbüchel pri ŠoStanju. 546 2-2 Lepa enonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem, vse novo, kakor nalašč <:a gostilno, mesarijo ali trgovino, zraven krasen senčnat vrt in 2 orala njive ob državni cesti in kolodvoru v Sav. dolini je naprodaj. Naslov pove upravništvo »Novc Dobe«. 548 3-2 Homrawu priporoča dobro kuhinjo in izvrstnavina ter ima dnevno pivo v sodčkih, — Na razpolago je klubova soba. Kosilo 177 za abonis*ane. 104—21 hiša s V pritliErim! süüami, z lepim vrtom za zelenjad in brajdami, ki dado letno 3 4 hi vina. Pri hiši so hlevi za govedo in svinje. Poizve se pri Fp.HobnikuvRonjiGahšt.116. 5*4 2-1 Stran 8. »NOVA DOBA« Stev. 38 PodruMca Ljubljanske kreditne banke v Celiu Delniskai glavnica 15,000.000 kron. I - CENTRALA V LJUBLJANI - Poslovalnica avstrijske razredne loterije. Rezervni fondi nad 4,000.000 kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Mariboru. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun profi ugodnemu ofor*esfov$tnju. Kupuje *n prodaje vse vrste vredncstnih papii^jev, fenancira vsako vrstne dobave in dovoijuje aprovizacijske kredite. 266 ČEVLJARSKA DELAVNICA Rud. Zontič Bolniška(Špitalska)ulica štev. 2 (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104-28 Najstarejsa in edina slov. 324 pekarna v Celju 26-23 Franc E.Yosnak'1 v lastni tiiši EraSha cesto St. 14 se prlporoča cenj. občinstvu. Frodaja sb tudi hcks in sladkorčhi. RESTAVRACIJA NARODNI DOM priporoča svojo izvrstno toplo in mrz!o kuhinjo vsaki čas in najboljša domača vina. 260 104-31 LčSBtna tnesaröja. Restavrater Franc Pauline Stovbena in galant, hlcparsha ihrt A. Josta nam. Franjo flnlzan 243 104-31 Celje, G^ašks c. 3 (nasppots „belega vola") Prevzema vsa v to stroko spadajočs dela. Postrežba točna in solidna. PRICfl & RRflFTlflR, Celje Nadebeloindrobno! 7 A T Ofr A Nadebelo indrobno! galanterijskega, norimberškega in mod- nega blaga ter kranjskih izdelkov. LIJEPA PUT nca ' rV^a